(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Zgodovina slovenskega slovstva"

1^ 



Zgodovina 



slovenskega slovstva. 



L zvezek: 

Od pocetka do francoske revolucije. 



Spisal 

dr. Karol Glaser 

profesor 

pri C. kr drž. gimnaziji v Trstu. 



^ 



Založila Slovenska Matica. 



^D 




V Ljubljani. 

Tiskala ^Katoliška Ti^Jd^ajt; 
1894. 



S^m BY 

PRE5ERVATION 

SERVICES 



»*, t\ —^ 



-7^ 




pg 

H 00 

Z I/' /-3 



Predgovor. 




o ] i Slovenci smo majhen del velikega slovanskega plemena, ki 
■^^ po razsežnosti svojih sedežev, po različnosti zgodovinskega 



razvitka posameznih rodov presega vsakateri narod stare in nove dohe. 
Slovani so podaniki mogočnemu čaru samodržcu na Ruskem in so 
prosti sinovi skalnate Crnegore, vladajo se po ustavah pod avstrijskim 
in nemškim cesarjem, srbskim kraljem in bolgarskim knezom, a so 
brezpravna raja na Turškem ; Slovani se spominjajo slavne preteklosti 
na Češkem, Poljskem in Srbskem, tekmujejo s prvimi narodi evrop- 
skimi v slovstvu in umetnosti na Ruskem v čili mladosti, ali pa sku- 
šajo napredovati oprti na lastno življenjsko moČ in na Človeške in 
državljanske pravice, kakor mi Slovenci, brez slavne in navdušujoče 
preteklosti. 

Na zahod prodiraje so polabski, pomorjanski in baltiški Slovani 
izginili v boju s svojimi mogočnimi sosedi. 

Prve straže Slovanstva v južni Evropi, mi Slovenci, smo se 
ubranili te usode, dasi moČno oslabljeni. 

Minilo je nad looo let, odkar so Slovenci zaseli Štajersko, 
Koroško, Kranjsko in Primorsko ; v posameznih naselbinah stanovali 
so tudi na Nižjem in Gorenjem Avstrijskem, na Saligrajskem in Tirol- 
skem ; istotako so se na Italijanskem bili razširili dalje na Jug, nego 
stanujejo zdaj beneški Slovenci. Tem Slovencem se je reklo : Karan- 
tanski Slovenci. Na severovzhodni strani so jim bili sosedje panonski 
Slovenci, istega plemena, pa različnega narečja. Bližnji sosedje so bili 
moravskim Slovanom, katerim sta Ciril in Metodij prinesla pravo luč 
svete vere. Lepa prihodnjost se je začela razvijati zahodnim Slovanom, ali 
germanski narodi pritisnivši od zahodnoseverne in Madžari od vzhodne 
strani so zadušili jutranjo zoro mlade slovanske omike. Slovenci 

1 



so zapali mnogostoletnemu mrtvilu, dokler jih ni reformacija zopet 
obudila k duševnemu gibanju. V tem času jim je umrla blizu polovica 
severnega ozemlja, in kar je ostalo na južni strani, razdelilo se je na 
več dežel tako, da jim je nedostajalo vzajemnega duševnega vezila : 
Slovenci na Beneškem so podložni celo drugemu vladarju. 

To, kar je nam ostalo Slovencem ozemlja, pa je tako razno- 
vrstno, da se nobeden narod v Avstriji, morda v vsej Evropi ne more 
ponašati s tako slikovitim površjem posedenega ozemlja, kakor uprav 
mi Slovenci. Zahodni deli se raztezajo v divni planinski svet: 

Mogočno se dvigajo naše gore 

Ozirajo se na cvetoče polje ' S Jenko. 

s svojimi očarjujočimi jezeri (blejsko, vrbsko in druga), ki so jih slavili 
domačini in ptujci, pesniki (Prešeren, Levstik, Jenko, Freuenfels) in 
prozaisti ; narod si je o njih snoval lepe pravljice. Na vzhodnoseverni 
strani pokrivajo slovensko zemljo vinorodne gorice, njih krasoto je 
opeval Stanko Vraz ; na južni strani pa se je lepota skrila v pod- 
zemeljske jame, n. pr. škocijansko, postojnsko : 

Ponosno popra.šam Res jame jednake 

Dežele okol" : Na svetu je ni, 

„Imate kot Kranjska Nje slava črez gore 

Tak slaven podmol?" In morje doni. M. lilliar. 

Na jugu perejo zemljo slovensko valovi Jadranskega morja. Lepe 
reke se pretakajo po tem prostoru zemlje in so tudi pesnikom dale 
hvaležno snov za lepe umotvore (Gregorčič, S. Jenko). Ko je Valvasor 
dokončal svoje nauke in šel na potovanje v ptuje dežele, se mu je 
domovina omilila tako, da je ukrenil proslaviti jo pred svetom ; to 
je storil s svojo imenitno knjigo „Ehre des Herzogthumbs Crein" in 
je temu domoljubnemu delu posvetil vse svoje duševne zmožnosti in 
žrtvoval ves svoj imetek. Lep vzgled iskrenega domoljubja ! 

Pa tudi narod, kateri živi v teh lepih pokrajinah, sme ponosen 
biti na svoje duševne vrline. Ugodna usoda mu je med vsemi slovan- 
skimi plenieni prvemu prižgala luČ svete vere in s tem prave omike; 
zagvozden med germanske in italske narode, je narod slovenski od 
svojih sosedov prvi dobil nauke o Kristovi veri in ima tedaj naj- 
starejše spomenike slovstvene delavnosti. Slovenci, dasi maloštevilen 
narod, so občnemu napredku omike dovolj pripomogli: Vega, Slo- 
venec, je matematikona sestavil logaritme in spisaval druge važne knjige 
te stroke; nas r')!ak J. Kopitar je slavistiki jiostavil podlago, in njegov 



m 

učenec Miklošič je bil po sodbi italijanskega učenjaka Mussafia (glej 
Letopis „Matice Slovenske" 1891. 1., str. 253) največji Jezikoslovec 
sedanjega stoletja. 

Tudi mlajši zarod slovenskih slavistov, Krek, Skrabec, Oblak, 
Štrekelj, Murko se je oklenil Miklošičevega naslednika Jagiča 
in mu častno pomaga reševati nalogo, katero si je postavil z listom 
„Archiv fur slavische Philologie". 

Naše gore list je bil dr. I. Štefan, nedavno umrli predsednik 
cesarski akademiji znanosti in priznan kot prvi fizik vse Evrope. 

Najboljše slovenske propovednike n. pr. Stritarja, Janka 
Kersnika. Pavlino Pajkov o prelagajo na srbski, češki, nemški 
in italjanski jezik. 

Slovenski šolnik Močnik Je napisal knjigo, po katerej se skoraj 
po vsej Avstriji uči matematika. 

In ti možje so se po lastnem trudu brez ptuje pomoči vzdignili 
do te slavne višine! 

Tudi na umetnostnem polju so se v najnovejšem Času po 
Hrvatskem, po Poljskem in dalje po svetu slovenski glasbeniki in 
pevci oglašali in bili priznani: Fr. S. Vilhar, Gerbič, Noili, 
Trtnik, Pogačnik, Bučar, Fišer. V minolem letu so v Ljub- 
ljani predstavljali opero v slovenskem Jeziku v lepem novem gledališču. 

Slovenska slikarja Subica sta se proslavila v inozemstvu. 

Uže Vodnik in Koseški sta v znanih izrekih slavila nadarjenost 
slovenskega naroda. 

Dočim duševno gibanje drugih narodov podpirajo plemenitaši, 
razsvetljeno in bogato meščanstvo, crpimo mi Slovenci svoje duševne 
moči iz prostega naroda, iz kmetskega stanu; primerno je torej pesnik 
S. Gregorčič proslavil „Kmetsko hišo", pojoč: 

Ta hiša nam je mati krušna, Od tam misleci globoki, 

Domovju steber je častit, Od tam klicarji k nebu nam. 

iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Od tam nam pesniki preroki, 
Iz kmetskih hiš omike svit. Za dom borilci vsi od tam. 

In kateri vzroki pospešujejo lepi razvitek slovenskega naroda: 
V prvi vrsti ugodni vpliv, ki ga daje javno življenje v ustavni 
državi ; zato se v zadnjih letih vse boljše slovstvene zgodovine spi- 
sujejo, ozirajoč se na zgodovinski razvitek dotičnega naroda ; v drugi 

1* 



vrsti pa primerno uvaževanje narodnega blaga, oživljajoči vir narodni 
poeziji, po kateri Slovani presegajo vse sorodne narode. 

Stoje na podlagi grške in rimske izobraženosti so se Germani 
in Romani razvijali po svoje, pa tudi ta razvitek ne more napredu- 
jočemu duhu zadoščavati za vselej. Narodna poezija slovanska, v pravem 
pomenu besede „odkrita" omikanemu svetu še le v tem stoletju, je 
dala poleg iznajdeb naprej hitečemu evropskemu duhu novi pravec: 
prosti neomikani Slovan je nastopil kot učitelj; to je najsijajnejši dokaz 
o ravnopravnosti in enakovrednosti Slovana v evropski družbi. Tudi 
slovenskim narodnim pesnim , s katerimi ^e širši svet seznanil Ana- 
stazij Griin, ni izostalo priznanje. 

Ker brez narodnega ponosa ni napredka, in ker uprav te po- 
trebne samozavesti nedostaje tu in tam, naglašati se mora tudi v 
»Zgodovini slovenskega slovstva" ; saj je tudi Marka Pohlin v svojem 
delu „Bibliotheca Carnioliae" povdarjal. da jo je spisal v ta namen, 
da bi videli rojaki na Kranjskem, koliko slavnih muz je uže trudilo 
se na korist lepi domovini. 

Ne radi točnih podatkov, nego radi navdušenega rodoljubja, ki 
veje iz te Pohlinove knjige, je vredno, da si jo pogledamo pobliže. 
Ves njen naslov se nahaja na str. 194 naše knjige. 

Rokopis se je shranjeval v knjižnici „Viteške akademije Marije 
Terezije" na Dunaju ; zgodovinsko društvo za Kranjsko ga je izdalo 
1. 1862. kot prilogo k zborniku „Mittheilungen des historischen Vereines 
fiir Krain", 4".. 63 str.; uredil je izdajo August Dimitz. 

Pisatelji so uvrščeni po abecednem redu ; abecednim oddelkom 
je dal po svojem čudnem načelu imena, n. pr. Alphitheca, bethitheca. 
citheca, deltheca, vpsvlontheca id. 

Na 4. strani predgovora pravi to-le : 

„S to knjižico hočem uničiti očitanje, s katerim se odlikujejo 
druge narodnosti, bahaje se s svojimi učenjaki. Češ da naša domo- 
vina ne vzgaja nobenih učenjakov, ali da jih ima vsaj bore malo, ker 
jim nedostaje zmožnosti, ali marljivosti, ali podpornikov, ali kar je 
isto, vsled nebrižnosti, revnosti in bojazljivosti pred vednostjo. Hočem 
torej, pravim, s temi listi pozabnosti rešiti dela tistih pisateljev naše 
dežele, ali prijateljev domovine, čijih del se ne dobo z lahka. Hočem 
skrbeti za našince in domovino shranjuje slavo domovine, ki si jih 
je porodila ali odgojila v pisatelje. Želel bi. da bi sinovi in vnuki ter 



ves naš zarod, uvidevši in preČitavši, kar so naši pradedje izumili z 
velikim trudom in ne z malimi stroški spravili na svitlo, želel bi, 
pravim, da hi tudi oni se navdušili in izvršili enaka, Če ne veČja dela, 
v proslavo in korist domovini. Sokrvnikom, sorodnikom, sodeželanom, 
someščanom in vsem, ki živž z nami, ponujam darilo in neko ne- 
usahljivo tolažbo za dušo s tem, da jim na vidik stavljam sokrvnike, 
sorodnike, na isti pedi zemlje porojene, vstopivše v isti sveti red, 
s kratka : v eni knjigi mnogo knjig teh mož, ki so najbolj razširjali 
vednosti o domovini, lepe umetnosti, in kar je najvažnejše, pravo 
vero, pobožnost in nravnost ; če se jim (t. j. potomcem) zljubi, naj 
Čitajo v številu Kranjskih mož njihova imena in zasluge za slovstvo, 
državo (in politicam) ali cerkev, in naj jih plode od zaroda do zaroda. 
Zelo ugodno je prijatelju. Če se more oživiti s slavo prijateljevo.'" 

„ln kaj še le naj povem o vednosti: Njena slava je večna.') 
Pisatelji žive večmoma bolj v spisih in se više čislajo po smrti, nego 
dokler so živeli med zemljani. Ali bi ne bilo sramotno živeti v domo- 
vini in ne znati domovine.'^) Želim, naj bi se jih več pečalo s tem, 
da z učenimi spisi pomnože število domačih pisateljev, ali da bi z 
ugledom in z gmotnimi sredstvi podpirali te, čijih omika in zmožnost 
jim je znana." 

Pohlinovo delo pa ni prva knjiga, ki govori o slovenskih du- 
ševnih proizvodih, kajti enajst let potem, ko je beli dan zagledala 
prva knjižica v našem jeziku, so uže račun polagali o slovenskem 
slovstvenem delovanju. To dokazuje : 

Register und summarischer Inhalt aller der vvindi- 
schen Biicher, die von Primus Truber bis auf dies 
i56ite Jahr in Druck gegeben sind id., Tiibingen 1561. 
4"- ? Bogg, 

Ta knjižica se je izdala radi tega, da bi se uspešno delovanje 
dokazalo nemškim knezom in mestom, ki so gmotno podpirali to 
podjetje. 



*) V latinskem tekstu je tiskano: eius laus percunis est; »percunis« mora biti 
tiskarski pogrešek za aperennis." 

^) Iz istega vzroka sem, opisuje slovenske pokrajine na str. 47 — 54 pod črto 
navel krajepise, kolikor mi je bilo možno v trgovinskem mestu Trstu iz slovenskih 
časnikov in knjig, ker se mi zdi .to neizogibno potrebno, da kolikor moči znamo 
svojo lepo domovino. 



VI 

Razven Valvasorja in M. Pohlina pa je Safafik v svoji knjigi, 
katera se imenuje pozneje, porabil še J. L. Frisch-a: 

Historiae linguae Slavonicae continuatio secunda 
continens historiam dialecti Venedici meridionalis sive Vinidorum 
in provinciis Austriae vicinis, nimiruna in Carinthia, Stiria, Istria 
et Marchia Vinidorum. Berolini 1729. 4". i Bogen, ter: 

Christ. Henr. Hase, DelinguaCarnorunietIllyricorum 
slav o ni ca castiaribus nostratium sacris initiata, imprimis de 
Augustanae Contessionis versione eadem dialecto exarata. oratio 
solemnis Jenae declamata. Jenae 1759. 4"- 28, in : 

Ch. P>. Schnurrer, Slavischer Buche rdruck in Wurtem- 
berg im XVI. Jahrhundert. Tiibingen 1799. 128. 

Teh virov sicer nismo rabili za to „ Zgodovino slovenskega 
slovstva", a navajati se morajo, da vidijo rodoljubni čitatelji, kaj seje 
pisalo v tej stroki. 

Prvi pisatelj, ki je z nenavadno bistroumnostjo bil Slovencem 
spisal slovnico na pravi znanstveni podlagi, je tudi tej stroki spisal 
navdušeno podlogo v 48 stranij obsegajočem predgovoru k slovnici: 
Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kiirnten und Steiermark, 
Laibach 1808; osobito pa v zadnjem delu, ki nosi naslov : Nachschrift, 
str. 385 — 460., ta mož je bil Jernej Kopitar. 

V predgovoru je iz starejše dobe opisal vse slovenske knjige, 
ki so se nahajale v barona Cojza knjižnici v Ljubljani. Predno pa 
je bila dokončana njegova slovnica, se mu je uresničila vroča želja, 
da je prišel na Dunaj, kjer je v dvorni knjižnici našel marsikatero 
njemu še neznano knjigo. Veselo je vskliknil : 

„Wie froh iiberrascht v%'ar ich, hier auf der kaiserl. Bibliothek beinahe den 
ganzen Schatz unserer Literatur aus der Truberschen Periode, .sammt den Glagoli- 
schen und Kvrillischen Nebenerzeugnissen derselben, zusammen zu findenl" 

Tista dela, ki še niso bila opisana pobliže v Schnurrerjevi knjigi, 
je v oddelku ..Nachtriigc" označil natanko, po obliki in vsebini na- 
glašuje, da Frischeve želje po ,,Catalogi Bibliot hecae Slavicae" 
glede slovenskega jezika še ne more izpolniti zdaj. da pa hoče marljivo 
nabirati tvarino. 

Lepe doneske k zgodovini starejše književnosti slovenske naha- 
jamo v I) o b r o w s k e g a S 1 a v i n u , Prag i 808. 8". in Slo \v a n k a 



vil 

Prag 1814 — 15 8". II. zvezka. Slavin se je natisnil 1. 1834. v drugo 
z naslovom : 

Dobro\vskv's / Slavin / Bothschaft aus Bohmen / an / alle Slavi- 

schen Volker / oder / Beitrage / zu / ihrer Charakteristik zur 

Kenntniss ihrer Mvthologie / ihrer Geschichte und Alterthiimer, 

ihrer Literatur und / ihrer Sprache nach allen Mundarten. / Mit 

einem Anhange : Der bohmische C a t o voUstiindige / Ausgabe 

in vier Biichern. Z\veite verbesserte. berichtigte Auflage / von 

/ Wenceslav Hanka , Ritter des St. Wladimir - Ordens, Biblio- 

thekar ani bohmischen National-Museum. / Mit sechs zuni Theil 

colorierten Kupfertafeln, drei F"acsimilc und vier Tabellen / 

Prag / In der Mavregg'schen Buchhandlung / 1834. 8", 406. 

Ta knjiga, ki je nekak prednjar ( Vorganger) poznejšim zbornikom 

o slovanskem jezikoslovju, in ki smo jo radi tega naveli natančno, 

govori na str. 11 — 17, o starih prevodih sv. pisma na slovenski jezik 

(Jurij ,Iapel in Blaž. Kumerdev ), o Bohoričevi slovnici ; str. 68 — 72 

ima „'>|sroben aii§ bem angescicjtcu iiMubifcl)Cii neucn Jeftameiit", opisuje 

str. 112 — 115 noše Ziljanov in Ziljank, str. 115 — 117 Kranjcev in 

Kranjic, str. 118— 124 narečje rezijansko, pretiska str. 124 — 128 in 

razlaga slovenski „Oče naš", iz Bohoriča, ponatisne iz Schnurrerja 

življenjepise Štefana Konzula, Antona Dalmate (s slikama), barona 

Ungnada in Primoža Trubarja str. 188 — 211. 

Kljuhu Kopitarjevi natančnosti in bistroumnosti pa je važno 
dobo v zgodovini slovenske književnosti v marsičem še le v najnovej- 
šem času popolnil T h. Elze'), protestantovski pastor v Benetkah. 
Porojen 1823. I. v Altnu pri Desavi na Anhaltskem, se je izobrazil v 
Tiibingah in Berolinu, živel na Laškem, Nemškem, od 1852. leta v 
Ljubljani, od 1865. 1. v Meranu in od 1869. 1. v Benetkah kot pastor, 
od 1 89 1, leta živi tam kakor zasebnik. Pastor v Ljubljani se je vrlo 
zanimal za zgodovino protestantovstva na Slovenskem zbiraje gradivo 
za svoje preiskave po raznih arhivih na Kranjskem. 

Plodovi teh študij so : 

i.DieSuperintendenten"') der evangelischen Kirche 
in K r a i n \vahrend des sechzehnten Jahrhundertes. Wien. Druck von 
Carl Gerold's Sohn 1863. 8". VIII + 60. 



') m. p. Dr. h. c. Theodor Elze, Lj. Zv. 1803, ^-- — *^3°- 
■^) Primus Trubers Denkmal in Derendingen, Mittheilungen d. hist. V'ereines 
tiir Krain 1861, 6^. 



vili 

2. Primus Truber'^ und dieReformation inKrain 
(Herzog, Realencvclopildie fur prot. Theologie und Kirche B. XXI, 
Gotha 1866. 8", 19.) 

3 . D i e U n i v e r s i t ii t T ti b i n g e n '-^ ) und d i e S t u d e n t e n 
a u s K r a i n. Festschrift von Theodor Elze. evangelischen Pfarrer aus 
Venedig. Tiibingen. Verlag und Druck von Franz Gries, 1877. IV.-|-roq. 

Vsled tega spisa Je Elze postal častni doktor vseučilišča v Tubingah. 

V „Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte des Protestan- 
tisnius in Oesterreich" je razglasil te-le važne razprave: 

1. Die Anfange des Protestantismusin Krain, 1 880. 

2. Paul Wi e n e r , Mitreformator in Krain, erster evangelischer 
Bischof in Siebenbiirgen. 1882. 8". i — 52. 

3. Die slovenischen protestantischen Gesangs- 
biicher im XVI. Jahrhunderte. 1884. i — 39. 

4. Die slovenischen protestantischen Katechis- 
men des XVI. Jahrhundertes. 1893. 79 — 100. 

5. Die slovenischen protestantischen Postillen"*^ des 
XVI. Jahrhundertes. 1893, 121 — 133. 

Razven teh razprav, ki se opirajo na izvirne nenatisnene spise 
po arhivih, je m. /7. v „ L j u b 1 j a n s k e m Zvonu" 1. 1893, str. 622 
do 630 navel še druge spise, spadajoče deloma v zgodovino slovenskega 
slovstva protestantovske dobe, deloma v druge stroke. 

Pisatelju te knjige so bili Elzejevi spisi viri-voditelji v prvi dobi 
našega slovstva, osobito glede na diplomatično natančnost naslovov, 
(tako glede črk kakor tudi vrst) ; pisatelj te knjige prosi, da bi strokov- 
njaki delom str. 97 št. 3; str. 99 št. 6; str. 100 št. 9; str. 104 št. 10 
do 13; str. 105 — 106 št. 16 — 19; str. 11 ( št. 3 razglasili kje tako na- 
tančne naslove, da bi se mogli pridejati II. zvezku »Zgodovine sloven- 
skega slovstva" ; dosegla bi se v tem enotnost v obliki. 

Vrnimo se zopet k starejšim delalceni na polju slovstvene 
zgodovine slovenske. 



') Uebcr Hitzingcr"s Hcrichtigung ciniger Punkto in Primus Triibers I.eben. 
Mitthcilungcii d. hist. Vereincs tur Krain iSi")4, S3. 

') Primus Truber. Krgiinzungshcft zum l.csebuche liir Jic obcrstc Klassc der 
evang. Hauptschulen in Ocstcrr. \Vicn iHb^, ■yi,o. 

') 'l'a razprava v I. j, Zv. 1X113, G^n, še ni navedena. 



IX . 

Vreden naslednik Kopitarju je bil F r. M e te Ik o. V svoji slovnici 
„L e h r g e b ii u d e der s 1 o v e n i s c h e n S p r a c h e", Laibach r 825, 
je v uvodu I — XXIX. str. po Kopitarjevem vzgledu podal kratek pre- 
gled slovenskega slovstva ; a s tem se ni zadovoljil, nego snoval je 
posebno delo, ki bi naj imelo naslov : 

Pis menica ali zgodovinsko razvitje in raz- 
cvetje slovenskega jezika z njega najimenitnišimi 
spominki od začetka pisanja do sedanjega časa. 

Marn. Jez. X., razlaga osnovo te Pismenosti. Predgovor govori o 
staro- in novoslovenščini ') , malikoslovje po Hanušu-); Pismenica 
sama začenja s staroslovensko slovnico v metelČici, obsega karantanske 
ostanke, odlomke iz raznih spomenikov ; potem naj bi se natisnili ne- 
kateri sestavki iz „Bčele I.", na primer: „Izvir in azijatska starodavnost 
slovenskih ljudstev itd., potem sledi „Slovensko pismenstvo" večjidel 
po Čopu ; potem „ Vzajemnost" slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki.^) 

Novoslovensko dobo delil je Metelko v štiri dobe : I. od Truberja 
do Hrena, 1550 — 161 2 protestantovska, — II. od Hrena do M ar k o ta 
1765 katoliška, — III. do Kopitarja 1808, — IV. od Kopitarja do 
njegove dobe. 

Ne šolskim namenom, tudi ne samo omikancem, nego širokim 
krogom čitateljev „Drobtinic" je leta [849. Matija Majar spisal 
„ Zgodovino slovenskega slovstva" v poljudnem zlogu in skromni 
obliki ; ta pregled je uravnan primerno in je nameraval ob mladostni 
dobi našega preporoda podati malo sliko naših dosedanjih trudov v 
tej stroki. 

Lep pripom9Ček tej »Zgodovini slovenskega slovstva" so bili 
J. Marnovi „.TeziČniki", dasi bolj z ozirom na življenjepisne podatke o 
slovenskih pisateljih, kakor o tvarini, katera je navedena sicer jako 
natančno, pa bolj po naslovih, kakor vsebini. 

Posvetil je J. Marn skoraj ves čas svojega življenja v to, da je na- 
biral tvarino za posamezne pisatelje, ki jih je naslikal v „Jezičniku" od 
IX. zvezka počenši do XXIX.; pripoznana točnost in natančnost*) 



') Deloma objavljeno v nemškem jeziku v Mittheilungen des historischen 
Vereines, n. pr. 1. 1856.: Die altesten schViftlichen Denkmaler der Slaven. 
2) V Učiteljskem Tovaršu 1864, str. 10 — 22. 

*) J. Marn, Jahresbericht des Obergymnasiums zu Laibach 1864, str. 15 — 22. 
*) Podrobnosti sta dodala v svojih ocenah Wiesthaler in Fekonja. 



daje tem letnikom stalno vrednost. Nazori, ki so izraženi tu pa tam. 
ne bodo ugajali onim, ki ne stoje na strogo verskem stališču ; pripo- 
znati pa se mora blagohotni način, kako on zagovarja svoje misli. 
Spomina vreden je pregled o Jezičnikovi vsebini, ki ga je podal 
A. Kalan v knjižici : „Jezičnik v slovenskem slovstvu ob njegovi pet- 
indvajsetletnici". Predaval v katoliški družbi A. Kalan. (^Ponatis iz Slo- 
venca.) 1888. 8". 74. Samozaložba. 

Gledč Safafikove knjige „Geschichte der siidslavischen 
Literatur se je uresničil izrek: „Habent sua fata libelli". P. .1. Satafik. 
živeč v Novem Sadu, in v Slovanih uže znan po svojih spisih, 
obrnil se je do učenjakov raznih slovanskih plemen, proseč jih, naj 
mu pomorejo spisati slovstveno zgodovino vseh slovanskih jezikov. 
Najvažnejši pripomoček za slovensko slovstvo so mu bili prispevki, 
ki mu jih je po Kopitarju poslal tedanji humanitetni profesor 
in poznejši knjižničar Matija Cop, mili sodnik in mož obsežne lepo- 
slovne izobraženosti v raznih velikih in malih evropskih slovstvih. 
Pridejal je svoje opombe tudi Kopitar. Ker pa je Safafik umrl poprej, 
nego se je mogel odloČiti za izdajo, je Josip .lireček 1. i8(J4. v Pragi 
izdal Paul .los. Safafik, Geschichte der siidslavischen 
Literatur. Aus dessen handschriftlichem Nachlass I. Slowenisches 
und glagolitisches Schriftthum. 8. VIII. 192 Delo je urejeno tako, 
da ima do str. 46. kratke životopise, potem pa naslove knjig, ki so 
urejene po tvarini. Naslovom so pridete kratke opombe o vrednosti 
posameznih del. Zadnja letnica je 1832. 

Dasi ni pragmatično spisana ta Safafikova knjiga, vendar je do- 
sedaj za starejšo dobo najboljši pripomoček. 

Za inostranstvo je spisal V. F. Klun samo kratek pregled, ki 
se je prevel na ruski jezik in objavil v časniku „Ruskaja Beseda'* 
1. 1859; istotako kratek spis v ,,Oesterreichische Revue" 1864. III. 
str. 76 do 100, V. str. 32 — 66, ki se je tudi ponatisnil. 

V Češkem jeziku je razvitek slovenskega slovstva od 1. 1830. 
naprej na kratko načrtal Vencel Križek v listu ..Časopis Musca Ceskeho 
XXXIV. 1. 1860", 8". str. 366 id. 

Inače vse hvalevredna Cieschichte der sla vische n L i te ra turen 
von A. N. Pvpin und V. D. Spasovič. Nach der zweiten Auflage aus dem 
Russischen ilbertragen von Trautgott Pech. Leipzig. Brockhaus. 1 880. 
X -j- 58^ se je prepičlo ozirala na Slovence. (Wiesthalcr. Lj. Zv. 
1884. 5., I id.) 



XI 

L. 1863. je izšla knjižica: Kratak pregled slovenske literature 
sa dodanim rieČnikom za Slovence. Napisao Ivan Macun. U Zagrebu. 
Narodna Tiskarnica dr. Ljudevita Gaja. 12". VII. 102. 

Macun deli slovstvo slovensko v 1. dobo, „za kojo je slovenski 
jezik služio samo za cerkvene sverhe iliti od Trubera do Japelja; v 
II. dobo, za koje je uz cerkvenu porabu služio za pouku književnikah 
iliti od Japelja do 1843.; ^' ^'^- »-i^l^o, od Novicah." — Tu se vidi, da 
nikakor ne loči protestantovske in protireformacijske dobe. Koseškemu 
pripisuje preveliko važnost. Na koncu so pridejane nekatere Vodnikove, 
Prešernove in Koseškega pesni. 

Ob Miklošičevi sedemdesetletnici je izdal J. Macun na svoje 
stroške »Književno zgodovino Slovenskega Stajerja". V 
Gradcu, mala osmerka str. 179. Naštevajo se tam po nepotrebnem tudi 
taki štajerski Slovenci iz prejšnjih let, ki so pisali latinski ali nemški. 

Dasi knjiga ni popolna, vender je točnejša, nego I. pl. Klein- 
niayerja 1881. 1. izdana „Zgodovina slovenskega slovstva". Znana je 
njena usoda ; ni kazalo tako trudapolnega dela lotiti se v Kopru brez 
pomožnih knjig in potrebnih znanostij, tamen est laudanda voluntas. 

Minilo je uprav 40 let, odkar se trudijo slovenski šolniki tudi 
srednješolski mladini prirediti primerno sliko o našem slovstvu. 

Anton Janežič je svoji slovnici leta 1854. pridel : Kratek 
pregled slovenskega slovstva s cirilskim in glagoliškim berilom 
Odvisno je glagoliško berilo. 

P. Ladislav Hrovat je v Novicah 1. 1860., str. 390 id. izjavil 
svoje misli o slovenskem berilu v srednjih šolah, pridevši pregled sloven- 
skega slovstva, in spisal v izvestju novomeške gimnazije 1. 1877 — 1878. 
sestavek „ Slovenski dom" gradeč poslopje slovenskega slovstva. 

Bolje od Kleinmaverja je pogodil Janko Leban svojo nalogo, ki 
pa je bila mnogo ložja, slovenski ljudski šoli spisati primerno učilo. 
Izšla je z naslovom: 

Slovstvena zgodovina vslo venski ljudski šoli. 
(Spisal Janko Leban (Gradimir), ljudski učitelj. Ponatis iz „Učitelj- 
skega Tovariša" 1884 in 1885. Natisnil in založil J. R. Mihe. 
V Ljubljani 1885. 8". 50.) 

Tu moramo omeniti tri nemškemu občinstvu namenjene krajše 
spise. Prvi je iz leta 1860. in je izšel v izvestju goriške realke; spisal 



XII 

ga je ?'r. Zakrajšek z naslovom: „Abriss der slovenischen Literatur- 
geschichte''. Namenjen je mladini in zadostuje s tem skromnim namenom. 

V „Oesterreich in Wort und Bild" (Kiirnten und Krain i8qi, 
str. 429 — 449) je podal dr. Gregor Krek z naslovom : „Die slovenische 
Literatur'' v izborni obliki slike Vodnika, Prešerna in Slomška. Pro- 
stora mu je bilo odmerjenega premalo. 

V istem zborniku (oddelek Ktistenland und Dalmatien) pripo- 
veduje Klodič vitez Sablodoski o duševnem gibanju na Primorskem 
in navaja marsikatero zanimljivo drobnost, kako se je glagolica 
za posvetne in pobožne namene rabila do. konca minolega stoletja 
blizu Trsta. 

Prava zakladnica za opisovanje slovenskih književnikov so od 
1. 1881. naprej razni letniki „Kresa" in »Ljubljanskega Zvona" ter v 
novejšem času „Dom in Sveta". 

Bolj osobne značilnosti kakor vsebino spisov dotičnih pisateljev 
riše Vatroslav Holz v svoji knjižici »Spomini na znamenite može slo- 
venske". Trst 1892. 12". 128 (ponatis iz »Edinosti"), ki je prinašala 
njegov govor v Tržaški čitalnici leta 1892. Jako plastično se opisujejo 
slovenski pisatelji, s katerimi je sam občeval Vatroslav Holz potujoč 
»križem domovine". 

Za slovensko knjištvo so se trudili tudi J. L e v i Č n i k , poročujoč 
o redkih knjigah v »Mittheilungen des hist. Vereines tur Krain" ; Lovro 
Ž vab opisujoč v »Ljubljanskem Zvonu" knjižne redkosti, in Gregor 
Jereb, v čigar zapuščini (ki je zdaj last Slovenske Čitalnice v Trstu) 
se nahajajo razni molitveniki iz minolega stoletja. Ž vab in Jereb 
sta ob skromnih dohodkih v Trstu vsa živela za slovensko knjigo, a 
prerano legla k večnemu počitku. 

Nekatere podatke o starih slovenskih spisih dobivamo tudi iz knjig : 
Albin Arko : Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani. 

Tisk »Narodne Tiskarne" 1875. 16". 25, ter 

Velimir Cjaj. .■" Knjižnica Gajeva. Zagreb 1875. 8. 

V slovstvenih zgodovinah se navadno razlaga v početku, da je 
slovstvo v knjigi in v spominu prostega naroda hranjeno duševno 
blago dotičncga naroda, da se slovstvo deli v lepo in znanstveno 
slovstvo , in da se v pravem pomenu samo leposlovje sme ime- 
novati »slovstvo", ker je samo ono sad tvarne domišljije narodove. 
To gotovo velja za slovstva tistih narodov, ki so v duševnem raz- 



X[n 

vitku človečanstva uže zaseli primerno mesto ; mi Slovenci pa se 
pridružujemo mnenju Pvpina in Spasoviča (Geschichte der slavischen 
Literaturen\ da imajo iz take knjige odsevati tudi uzori in strem- 
ljenja, katere želi v Človeški družbi uresničiti dotični narod. 

V zadnjih letih se je vprašanje : „V katerem slovanskem narečju 
sta pisala sv. Ciril in Metodij," začelo razpravljati v tem smislu, da sta 
govorila in pisala v narečju, kakor se je rabilo okolo Soluna in ne v 
panonsko-slovenskeni ; mi Slovenci bi torej ne smeli v svojem slovstvu 
govoriti o slovanskih blagovestnikih, nego Bolgari. Vender imata Ciril 
in Metodij velike zasluge za vse Slovanstvo osobito za južnovzhodno. 
Dr. Vondrak v svojem spisu : „Die Spuren der altkirchenslavischen Ueber- 
setzung" v Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschaften 
1893, CXXIX, piše: „Andererseits sind wir es dem Andenken und der 
Bedeutung unserer beiden Slavenapostel Cvrill und Method schuldig, 
alle ihre Verdienste, die sie sich um die Slavenwelt ervvorben haben, 
genau zu ertorschen und zu wurdigen. Welchen Einfluss sie auf die 
sudwestlichen Slaven hatten, wie sie ihre Sprache und ihr gesammtes 
geistiges Leben in bestimmte Bahnen lenkten, ist ja im Ganzen und 
Grossen bekannt." 

Pisatelj zasleduje vpliv cerkvene slovanščine na staročeščino in 
se nadeja, da se bo dal dokazati tudi v staropoljščini. 

Vsi Slovani se tedaj smejo spominjati Cirila in Metodija. Radi te 
važnosti je dodeta tudi literatura o blagovestnikih, ki je jako bogata.') 

Gospod kolega M. Zavadlal v Celju je pred dvema letoma v 
rokopisu prečital nekatere oddelke in pristavil tu pa tam opombe, za 
katere sem mu hvaležen ; drugim gospodom je na primernih mestih 
izrečena hvala za njihovo pomoč. 

Uprav v teh letih imamo uzroke ogledati svoje slovstveno gi- 
banje od začetka dokonča; leta 1896. mine 90 let, odkar je Vodnik 
izdal svoje „Brambovske pesmi", katere se po pravici smatrajo kot 
prvi klasični proizvodi slovenskega leposlovja, in leposlovje je v ožjem 
pomenu vsebina slovstva. 

Letos je minulo polstoletja, odkar je J. Bleiweis začel izdajati 
„Novice'S naš prvi in najstarejši časopis, ki je skoro 15 let, dokler 



*) Skušal sem jo zabeležiti vso; ker pa „več očij več vidi", prosim uljudno 
gospode ocenjevatelje, naj jo dopolne, da se prida II. zvezku te „Zgodovine sloven- 
skega slovstva" ; mnogo mi je do tega, da bi uprav naša slovstvena zgodovina imela 
popolni pregled o slovstvu o Cirilu in Metodiju. 



XIV 

se ni prikazal „SloYenski Glasnik" 1. 1858., okoli svojega ognjišča zbiral 
skoraj vse zavedne s peresom domovini služeče slovenske rodoljube ; 
minulo je Četrtstoletja, odkar so 1868. leta v Mariboru požrtvovalni 
rodoljubi Novicam kot soborilca na stran postavili „Slovenski Narod". 
Podpisani se je v tej knjigi mnogokrat sklicaval na ta dva vira. 

Brez hlimbe priznavam rad, da bi bil po svojem estetičneni 
ukusu. po mnogoletnem strokovnjaškem delu, po osobnih zvezah, po 
lepem zlogu in mnogoletnem uredovanju „ Ljubljanskega Zvona" 
Fr. Leveč najsposobnejši mož spisati Slovencem najboljšo zgodovino 
slovstva : pa vender zadoščaj to moje delo, dokler ni boljega. 

V Trstu, o Božiču 1893. 

Dr. K. Glaser. 



KAZALO. 



A. 



Uvod in cerkvenoslovansko 

slovstvo 1—47 

1. Slovani del arijskega 

piemeaa 1-3 

2. Vsi Slovani kot edea narod S— o 

3. Temeljiti jezik slovanski 
se loči . današnje število 
Slovanov 5 — 9 

4. Zgodovina Slovencev fud 

569. do 900. 1.) . . . . 9-16 
o. Krajepis zemlje slovenske 

(od VI. do X. stoletja) . 17—21 
(Karantanija. Panonijd, 
Istra, Furlanija, Vzhodna 
marka.) 

6. Razšizjevanje krščanske 

vere 21-23 

7. Sv. Ciril in Metodij . . . 23—34 



stran 



8. 


Književno delo sv. Cirila 
in Melodija (ter njunih 








Hasled}iikor) .... 


34- 


-36 


9. 


Domovina cerkveno- 








slovaiiskega jezika . . 


36- 


-3B 


10. 


Glagolica in cirilica . . 


38- 


-40 


11. 


Cerkvenosiovaiiski 








spomeniki 


40- 


-47 


OL) 


Glagolski : 
fCetreroevangelije 
sografskn, Glagolita Clo- 
zianus, Marijin Kodeks, 
Psalter siiiajski, Eucho- 
logium, Assemanijeco 
evangelije.) 






^) 


Cirilski : 

{Code.v suprasliensis. Sa- 

vina knjiga.) 






V 


Brizinski odlomki. 







B. 



Protestantovska doba . . . 

1. Pregled koroške, kranjske, 
štajerske in primorske zgo- 
dovine (od X. do X^ I. st.) 

2. Skupna zgodovina sloven- 
ski ii dežel fod 1500. leta 
do 1740. leta) .... 

H. Sedaiije ozemlje Slovencev 

4. Slovenska narečja . . . 

6. Sledovi Slovenstva (od X. 

do XVI. stoletja) . . . 

(Vitez Ulrik Lichtenstein- 

ski, Svetoivauski evangelij, 



47—128 



47-57 



57—59 
.-)9 - (O 
60-64 

64-72 



cerkveni spisi, imena me- 
secev, volila, Vinogradski 
zakon , sodne obravnave, 
prisege, pesem iz časa 
kmetskega upora.) 
Protestautovstvo se širi ; 
(njegovi pospcšitelji) . . 72 — 88 
Slovstveni pregled . . . 89-92 
Pi alelji (imena glej v 

„Ime)iikii'^) 93 — 116 

Protestantovske cerkvene 

pesni 116—124 

Kajkavski pisatelji . . . 124—127 



C. 



Katoliška doba 

1. Splošni zgodovinski 
pregled 

2. Slovstveni pregled . . . 
(zakono'iajstvo.pasijonske 
igre, prisege, tošdno pismo, 
župiiiški izpit.) 
P-satelji 

3. a) {XVII. stoletje) . . 



128- 


-224 


4. 


b) {XVIII. stoletje) . . 


163- 


-175 








Razni katekizmi . . . 


175- 


-176 


128- 


-135 




Razne izdaje knjige: Com- 






135- 


-147 




pendium Ritualis . . . 


176- 


-177 






5. 


Ogerski Slovenci . . . 


197- 


-201 








Dodatek molitvenikom 


202- 


-206 






^. 


Zdravilstvo 




206 


147- 


-197 


7. 


Kajkavski pisatelji . . . 


206- 


-220 


147- 


-163 




Popravki in dodatki . . 


220- 


-224 



Ii!r at ioe. 



Arch. f. s/. Ph. = V. Jagič, Archiv fiir 
slavische Philolo-ie. Berlin 1879 do 
1894, 1— XVI. B. 

Hes. = Besednik, Celovec 1869—1879. 

Dan. aH Zq. Dan. = Zgodnja Danica 
1849—1894. 

Ed. = Edinost, Tist 1875—1894. 

Ehe Th. P. Wiener = Theodor Elze, 
Paul Wiener, Milrefnrmator in 
Krain etc, Wien 1882. 8". 52 

— Die slov. prot. Ges. = Die sloveni- 
schen protestantischen Gesangsbiicher 
Wien 1884, 8". 39. 

— Die slov. irrot Kat. =-- Die sloveni- 
schen protestantischen Katechismen 
des XVJ. Jahr. 

— Die slor. jirot. Post. = Die sloveni- 
schen protestantischen Postillen des 
XVI. Jahr. (Obe zadnji razpravi sta 
izšli 1893. leta) v »Jahrbuch fiir die 
Geschichte des Protestantismus in 
Oeslerreich. Wien.« 

— Die Univ. Tiih. = Die Universitat 
Tiibingen und die Studenten in Krain, 
Festschrift zur 4. Secularfeier der 
Eberhardt-KarlsUniversitat. Tiibingen 
1877. 8. 109. 

Glas. = Glas, Gorica 1872—1876. 

Kr. = Kres, Celovec 1881—1886. 

Lj. Zv. =^ Ljubljanski Zvon. Ljubljana 
1881—1894. 

Ljubic Ogledalo = Širne Ljubic. Ogle- 
dalo književne povif sti jugoslavjanske. 
Na Rieci 1864 -186v*, 8. 2 vol. 

Kop. Graiiim == Barth. Kopitar Gram- 
matik der siavischen Sprache in Krain, 
Karnten und Steiermark. Laibach 1808. 
8. 460. 

Kostrcnčič Vrk. Beitr. = J. Kostrenčid. 
Urkundiifhe Beilrage zur Geschichte 
der protestantischen Literatur der Siid- 
slaven in den Jahren 1559—1865. 
\Vien 8. 



Ivan Kuk.-Sakc. Bibl. hrv. = Ivan Ku- 
kuIjevič-Sakcinski. Bibliografia hrvat- 
ska. I. Zagreb 1860. 8. 233. 

— Glas. Hrv. = Glasoviti Hrvati prošlih 
vjekova. Zagreb 1886. 8. 264. 

Ltp. M. SI = Letopis Matice Slovenske, 
Ljubljana 1869-1893. 

J. Macun Knjiž. = Ivan Macun Knji- 
ževna zgodovina Slovenskega Štajerja. 
V Gradcu 1883. 8. 182. 

J. Mam Jez. = Josip Mam, Jezižnik 
I-XXVI1I. Ljubljana. 

Mitth. d. h. Ver. f. Krain = Mitthei- 
lungen des historischen Vereins fiir 
Krain. Laibach. 

Napr. = Naprej. Ljubljana 1865. 

N. ali Nov. = Novice. Ljubljana 1843 
do 1893. 

S. = Soča. Gorica 1871-1893. 

SI. = Slovenec. Ljubljana 1872—1893. 

5/. (Ce/.) = Slovenec. Celovec 1865 - 1869. 

SI. Gl. = Slovenski Glasnik. Celovec 
1858-1868 

SI. Gosp. = Slovenski Gospodar. Mari- 
bor 1865-1893 

SI. N. = Slovenski Narod. Maribor, 
Ljubljana 1868-1893. 

Slov. = Slovan . ilustrovani časopis, 
Ljubljana 1884—1887. 

Slov. Svet. = Slovanski Svet. Trst 1887 
do 1893. 

Šaf. = P. J. Šafafik's Geschichte der 
siidslavischen Literatur. Aus dessen 
handschriftlichem Nachlasse heraus- 
gegebcn von Josef Jireček I Sloweni- 
selies und glagolitisches Schriftthum. 
Prag 1JS64. 8. 192. 

Tade Smičiklas Poviest Hr. = Tade 
Smičiklas, Poviest Hrvatska. Zagreb 
1879—1882. 8. 2 vol. 



«»^ 



A. Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 



I. Slovani del arijskega plemena. 

Ko bi se po zg-odovinski poti hotelo izvedeti, kdaj so Slovani, 
zapustivši prvotna selišča v Aziji, naselili se v zakarpatskih deželah, 
od koder so potem odrinili v svoja sedanja selišča, bi bilo zaman 
vse prizadevanje rešiti to vprašanje, kajti zgodovina molči trdo- 
vratno o tem ; pač pa nam primerjajoče jezikoslovje ali glotika 
razjasnjuje dejstvo, da se imajo stari Slovani smatrati kot del veli- 
kega arijskega plemena, katero so učenjaki nazvali tudi »indoffer- 
mansko«, ali »indoe\Topsko«. To pleme, najbolj razširjeno po svetu, 
je po visoki nadarjenosti in po ugodni legi zasedenih dežel najbolj 
uplivalo na razvitek človečanstva. Prvoten sedež temu plemenu je 
bila osrednja Azija ; govorilo je jezik, v katerem se nahajajo vza- 
jemne snovi za staroindski, staroeranski, in armenski jezik v Aziji, 
za grški in latinski, germanski in slovanski, litvanski in keltski jezik 
v Evropi. Iz tega osrednjega sedeža se je odcepila staroindska 
pasma in je spela na južno-vzhodno, druge pa na zahodno stran. 
Kdaj so se razdelili razni narodi teg'a obširnega plemena, ne da se 
nadrobno povedati.^) 

Primerjajoči jezikoslovci so skušali sestaviti načrt tega pra- 
jezika, n. pr. Aug. Schleicher v knjigi »Compendium der verglei- 
chenden Grammatik der indogermanischen Sprachen« (II. izdanje 
A\'eimar 1866) in Bruggman. A. Fick je na svetlo dal )>^^^orterbuch 
der indogermanischen Ursprache^, ki se je pomnožen 1. 1876. na- 
tisnil uže četrtokrat (Gottingen). 

Z ozirom na morfologično sestavo dele se jeziki na tri \Tste, 
v e n o z 1 o ž n e , z 1 a g a j o č e (ali agglutinuj oče) in sklanjajoče; 

*) Nekateri učenjaki trde, da je omenjeno pleme prvotno bivalo v Evropi. 
Glasove o teh nasprotnih nazorih navaja in pretresuje Dr. G. Krek, Einleilung 
in die slav. Literaturgeschichte str. 4— 1-t, TI. izd. 1887. 

1 



Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



k zadiijiiu se prištevajo tudi arijski, scmitski in hamitski jeziki, v 
katerih so prešinjata snov ali deblo pa končnice: ti jeziki so naj- 
dovršenejši. Nekateri preiskovalci trd««, da so tudi arijski jeziki l)ili 
iz prva enozložni, da so se pa pozneje ojačili v zlagajoče in se 
naposled prelevili v sklanjajoče. 

Ce si hočemo predstaviti ta arijski pranarod ') s pomočjo pri- 
merjajočega jezikoslovja, ozirajoč se osobito na besede za : oče, 
mati, sin, brat, sestra in druge stopnje sorodstva, za: mož, žena, 
mladenič, deklica, itd. ; za državno in rodbinsko upravo in urav- 
navo: tedaj razvidimo, da ta pranarod ni stal na nizki stopnji iz- 
obraženosti. Živel je o živinoreji in poljedelstvu, znal je navadne 
hišne živali: govedo, ovco, kozo, konja, svinjo, psa; divja zverjad 
mu je bila znana manj. To velja tudi o izrazih za vojno orodje 
in vojne naprave. 

Najimenitnejše imetje in živilo je bila arijskemu pranarodu 
živina^), in živina mu je bilo tudi sredstvo za kupčevanje, dokler 
ni znal denarja. ^) 

V onih starih časih ni sestajala samo rodbina zase, nego pri- 
kazujejo se tudi početki državljanskemu življenju, kajti enako gla- 
varjem v rodbini imeli so tudi rodovi svoje poglavarje, ki so branili 
svoj rod so\Tagov, trebalo je braniti dom in dvor, in zato je kazalo 
postaviti več kolib, drugo poleg druge ; o mestih pa se še ne more 
govoriti. 

Znana sta bila gotovo oves in pšenica pa mh^ko : zraven teh 
je kuhano in na oglju spraženo meso domačih živalij rabilo v 
hrano. Sadno drevje rastlo je še divje. Vina sicer stari Arijci niso 
znali, pridelovali pa so iz zeliščnih sokov neko opojno pijačo. 

Izdelovali so si nekatera pri poljedelstvu potrebna orodja, n. jir. 
vozove, izdolbovali čolne iz drevesnih debel, rabili rudo (kovino) 
in srebro pa zlato, znali so tkati, plesti in šivati. 

Kar se tiče duševne naobrazbe, je važna ta prikazcMi, da se 
je uže v tej stari dobi začenjalo izcimovati bouoslužje in pravo, da 
se je pri števil jenj i rabila decimalna osnova in da se prikazujejo 



') Glej obširno slovstvo o Icm predmetu: Dr. Ci. Krok, Kinleilung in dio .-^la- 
vische Litoraturgeschichlo. 

*) Stind. pa(;u n. in pai.ii m., steran. paru. lat. pecu, stpr. p»^ku. got. 
faihu, str. film 

^) Primeri v lat. pecunia --- živina in denar, nemški Schatz (slarofriz. 
sket = živina in denar), slovanski : skoti.. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 



prvi pojavi zdravilstva. Božanstvo se jo častilo v svetlem nebu, od 
koder prihaja svetloba in toplota. 

Zraven tega se pa tudi že uvažujejo naravne prikazni, ki jih je 
človeško oko opazovalo ali z zaupanjem ali z bojaznijo, v kolikor so 
koristile ali škodovale. Podrobnejši podatki o tem predmetu sodijo 
v primerjajoče bajeslovje, ki ima izvršiti lepo in zanimljivo nalogo. 

Te kratke črtice naj zadostujejo, da si vsaj kolikor toliko 
moremo predstavljati sliko onega velikega naroda, ki je bil praded 
tudi nam Slovanom. 

2. Vsi Slovani kot eden narod. 

Kot eden narod bivah so Slovani v sedežih, katere moremo 
dandanes blizu določiti, in govorili jezik, iz katerega so se izcimila 
sedanja in nekatera umrla narečja ; bivali so Aziji bliže, kakor 
Germani in Kelti, posedali so e\Topsko planjavo med zgornjim 
Donom in Dnjeprom in čez Dnjeper tje do Baltskega morja, na južni 
strani pa ne čez reko Pripet. Od tod razprostrli so se na severno 
in južno -zahodno stran, na severno - zahodni strani stikajoč se z 
Balti ali Litvanci, na južno-zahodni z Germani.^) 

Kdaj so se naselili Slovani v teh pokrajinah, to se da težko 
določiti ; v omenjenih pokrajinah našlo se je mnogo spominkov iz 
kamena in orodja iz železa, ki so ga gotovo znali nerazdeljeni Slo- 
vani. Prišedši v nova selišča naleteli so Slovani na velike pragozde, 
močvirja in velike reke ; trebalo je nekaj lesa posekati in obdelovati 
dotično zemljo ; s kakim sredstvom se je godilo to, nam je ne- 
izvestno. 

V najstarejši dobi svojega samostalnega žitja so bili Slovani uže 
ločeni od Litvancev, bili so sosedje nekemu iranskemu plemenu 
ter so se delili uže takrat v severno -vzhodno -južno in zapadno 
panogo.^) 

Besedni zaklad še nerazdeljenega slovanskega plemena nam 
javlja duševno življenje in naobrazbo , s katero se je moglo uže 
takrat ponašati Slovanstvo. 



^) Krek, 1. c. p. 96—99. Strinjamo se s tistimi učenjaki, ki trde, da se 
poprek stanje Slovanov v stari dobi piše preveč — romantično. V. Jagič, Arch. 
f. slav. Phil. I, 606. 

-) Vict. Hehn. Culturpflanzen und Hauslhiere, str. 286 — 7 ; Krek, o. c. str. 108. 

1* 



Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Slovani bili so bržkone poprej pastirji, potem živinorejci in 
poljefl(>lri. Uže v tej dobi so se posebno radi bavili z boelarstvom.^) 
F'oljedelstvo stalo je na precej visoki stopnji, ker so znali razno 
poljedelsko orodje , kakor : p 1 u g- 1. ^) 1 e m e š t , u- r e d e 1 1 . r a 1 o 
oralo, brano, in žitne \Tste, n. pr. r i. ž t , p t š e n i c o , ječmen, 
ovBS-B, proso, žito = žito Getreide in žito = hrano. Mlym> 
(Handmiihle) rabili so, da so zmleli z r t n o v m a k o , iz katere je 
pekla g-ospodinja hlšbt; znali so repo, sočivo, graln.. lešto 
tlečo), bo bTf., maki., konoplje, K m^ lukt, česn'i.ki.. hi.melT» 
itd. Vrlo spretno opisuje kulturni stan one dobe Krek.^i 

Za časa arijske in evropske jezikove jcdnote jedli so sorodni' 
narodi ovočje divjih sadnih dreves. 

Ko so se Slovani ločih od Arij cev, začenjali so cepiti (Imnača 
sadna drevesa. 

S poljedelstvom , ki popolnem preobrazuje dežele, začenja 
se važna doba narodnega razvitja : izpoznava se vrednost stalnega 
imetja, javljajo se prvi početki naselbin, grade se domovi. Ti se 
razširjajo v vasi (vlSb^ ; dom (dom-i.^ ima stolbo (stl7.bo = Treppe)^ 
vežo, pivbnico, streho, slemen, okna, vrata, prao-i,. izi.be. dvtri idveri)^ 
peštfc (peč), stole, klapi ; med domom, hlevom in gumtnom je dvori.. 

Dasi Slovanom ni bil po godu rat-B (vojska), vender so. braneč 
svoje naselbine, stavljali gradove (Umfriedung) in so umeli rabiti 
oražije, laki, (lok), strelo, sukati meči., metati kopije, sulice, posluže- 
vati se sek}Te, noža, kvja, mlata, štita, šlema in bri.nje (Panzer). 

Rodbinska uprava bila je patrijarhalna kakor še dandanašnji 
pri nekaterih plemenih. Prebivalci več vi. sij \vasij), po enakem, 
sorodstvu stvarjajočih obi. štine (občine), razširili so se v rodi., 
imeli skupno premoženje in si volili poglavarja, ki je vodil skupne 
st\'ari, skrbel za občni blagor in daroval bogovom. Prvotno je to 
bil otfcCi. (oče), po njegovi smrti pa najstarejši — starešina, 
starosta ali sicer najsposobnejši. 

Iz več takih rodov sestajalo je pleme ; to je vodil vojvoda, 
ki je tudi v vojski bil poo-lavar; tudi to ]ilenu^ j(> imc^o posebno 



*) Besede: bi.čela = buč^ča (kor. buk. stsl, bek) ulj, stsl. ulij Hit. aulis, 
lit. avolo) med. slsl. med-L (lit. inediis. stind. štor. madliu) vosek, stsl. voski, 
(lit. važkas, stvn. \vahs) dokazujejo, da je resničen ta izrek. 

'-') Krek, op. cit. str. 113—4. 

') Op. cit str. 12-5 — 133, kjer se navaja obširna literattira o najvažnejših 
besedaJi. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 



ime. Skupni narod slovanski scsfcijal je iz nekojih takih plemen, 
ki so se pa sama tudi razvila ali ojačila v narodt, j ezyk'i, (jezik), 
pil. ki. (polk). V takem narodu ali v taki zvezi je bila osigurana 
ravnopravnost posameznih udov, zakaj stari Slovani niso p r i z n a - 
vali nadvlade e n e g- a m o ž a , nego prijala so j im demokratska 
načela, drugače kakor Grkom v stari dobi. ^) \'sled tega se je obitelj 
mogla razvijati popolnem samostalno : mnogovrstna rodbinska imena 
nam to pričajo, kakor jih ima malokateri sorodni narod. Tudi v 
rodbini sami so bili razni udje popolnem enakopravni, in starešine 
niso imeli razven posebnega spoštovanja nobenih posebnih pravic. 
Tudi žene so poštovali, kajti smele so se izvoliti za starešine. 

Robstva tudi niso znali stari Slovani v tem pomenu, kakor 
se je razvilo pozneje. 

Se predno so se bila razdružila slovanska plemena, imela so 
skupne pravne nazore ; pravo, pravtda, zakont, sad-b (sod), so znani 
izrazi uže v stari dobi, niso pa imeli izrazov za pojmove : dedščina, 
p o de d o vati. 

Ozko spojeni s pravom so nazori o bogovih '^) in o veri. Na- 
ravne prikazni in izpremembe, posebno na nebu, smatral je stari 
Slovan kot is ti ni t a bitja: nekatera so mu dobrohotna, druga 
so\Tažna; prve imenoval je bogove, druge bese; te izraze so 
rabili tudi pokristjanjeni Slovani in so hudiču nadeli ime besi.. 
Žrtve (obett) doprinašali so bogovom staroste. 

Se predno so se odluščili posamezni rodovi od skupnega na- 
roda, so znali uže nekatera rokodelstva — remesla — znali so presti, 
plesti. t-bkati, šivati, znali so km. (lan), vkna (volno) in delati odežda 
(odejoi, plaštt (plašč), kožuht, obuvt, črevi; rabili so dlato, s"\TT.dl-i. 
(sveder), klešte (klešče), pila, sekvrtj, znali so tesati plavi., ladije, 
čl-Bn-B. veslo, rabili so vse odličnejše rude : zlato, srebro, železo, 
med-b (cuprum), olovo. 

J. Temeljni jezik slovanski se razcepi, Slovani se širijo 
v poznejše svoje zemlje, njih današnje število. 

\ tej opisani dobi razvijali so se Slovani kot jednoten narod. 
Morda je preveč romantično, če se naglašuje, da so »uživajoč tiho 



') 0''jy. aYx9-6v 7:oX'Jxo'.pxvirj, si; -/.oipavo; i"co. 

') Sploh pa je omeniti, da je slovanska mitologija še prav neobdelana 
ledina, ker so podatki nezanesljivi ; glej A. Briickner, Mythoiogische Studien. Arch. 
f. slav. Phil. XIV. 161-91. 



Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



sroro pri domačem oornjišču izogibali se vojsk« ; živeli so pač tako, 
kakor clrusfi narodi arijskega plemena. 

Mnogo jezikoslovcev je tega mnenja, da se je veliko pleme 
slovansko razcepilo v severo-vzhodno-južni in zahodni del, ter navaja 
v dokaz različno usodo skupkov: k v in g v, črke »j« glede izgo- 
varjanja, in črk »t« in »d« glede izpahovanja pred ))l«-om in ))n-«om. 
Tudi iz tega, da so severo-vzhodno-južni Slovani petelina imenovali 
petlt, pijetao, pivent, petuch-i,, zahodni pa »kohout«, se sodi. da so 
se Slovani delili na dve veliki panotri. Zahodni del bi obsegal Po- 
ljake, Cehe, Lužiške Srbe in Polabske Slovane; drugi del pa ostale 
Slovane. Za zgodovinsko dobo pa je gotovo to, da so bili Slovani 
razdeljeni v toliko plemen in narečij, kakor zdaj, namreč: v veliko- 
rusko, malorusko, poljsko, češko, lužiško (gorenje in dolenjei. bolgar- 
sko, srbsko-hrvatsko in slovensko ; izginilo je polabsko in pomor- 
jansko narečje na severnem Nemškem.') 

Od pamtiveka so Slovani bili naseljeni v deželah med Vzhod- 
nim ali Baltskim in Črnim morjem, med Karpati in Donom, zgornjo 
\"ols'0 do Novgoroda in od tod do raztočja med Vislo in (Jdro. 

Rano so se pomaknili liidi na jug, za Oepidi in \'zhodnimi 
Goti, za lieruli in Longobardi tudi na zahod, preplavili so današnjo 
Moldavo, Vlaško in Bolgarsko, Zalesje (Sedmograškoi ]ia Oi^tM-ško. 
in vdrli v planinske dežele do Jadranskega morja. 

\' dobi od .lustinijaiiove vlade do prilioda uraisko - linskih 
Bolgarov so Slovani večkrat naj)adali bizantinsko državo. Finski 
Bolgari so si 1. 679. ali 680. podjarmih slovanske prebivalce in si 
prisvojili potem jezik podvržencev. Slovani v Moldavi, \'laški in 
Zalesji so se poizu-ubili v vlaškem (rumunskem) narodu. Od spodnje 
Donave in iz Dacije so se nekatera plemena v 6. stoletju raztegnila 
polaa-oma čez Mezijo, Tracijo in Macedonijo ; v 7. in 8. stoletju so 
pro(li'Ia v Tesalijo in l"]pir tu in tam celo v Peloponcz: odtod se 
baje imenuje ta j)olotok lu(U »Morea« ])0 slovansi^i besedi »morje«. 
iPo druii-iii je to metateza iz »Romea«. i 

Nemški zn'o(lovinai'ji imenujejo \ (>nete. \' e n e d e . Srbe 
tiste Slovane, ki so stanovali v deželah med \'zhodnim in Črnim 
moljem, med Karpati in Donom. lioimiJo \ o1«_:o tja do Novgoroda ; 
sčasoma sta se imeni \' e n e t i in Srhi /arenjaii uniiUati doma- 
čemu na/vanju Lelmve za zahodne. Sloveni za južne, .\ n t i 



') Pypin u. Spasovič, Gescliichln dor slavischen Literaturen, I. B. 20—24. 



Uvod in cerkveiioslovansko slovstvo. 



za vzhodne Slovane. Ime A n t i bilo je v rabi samo sto let in je 
zaznamovalo Slovane, stanujoče od Dnjestra in Azovskeg-a morja 
proti severo-vzhodu. Sioveni so se imenovali stanovalci od lljmen- 
skei>"i jezera do u-ornje Dvine in od onod na zahodno stran do 
Visle. Ime A nt i izuinilo je |)opolnem, ime Sioveni pa se je 
rabilo za poprej omenjene Slovane^ do 12., za Slovane v Meziji 
do 10. stoletja, za Polabčane do njihovega raznarodenja, in se je 
ohranilo v besedah Slovenec, Slovinec, Slovak; Cehom 
pomeni »slovinskv« == slovenski, »slovenskj« = slovaški jezik. 
Nestor rabi ime »Sloven« dostikrat v splošnem pomenu za Slovane. 

Ker utegne čitatelja tudi zanimati današnje število Slovanov 
po plemenih, po veri in po pisavi, naj dodamo naslednjo pregled- 
nico, katero je sestavil leta 1890. V. V. Komarov, St. Peterburg, 
(Karta slavjanskih narodnostej), kjer pa je število prebivalcev v 
t i s o č a k i h izraženo. *) 



*) K vkupnemu številu Slovencev, izkazanemu v Komarovljevi karti, treba 
je sledeče pripomniti: Pri štetvi 31. decembra 1890. našteli so Slovencev: 

Na Kranjskem 466.257 

» Štajerskem 400 367 

» Goriškem 135.036 

^ Koroškem 101.030 

» Istri 44.3d0 

V Trstu z okolico 26 639 

Po drugih avstrijskih deželah . . 2.816 

V k u p n o . . 1,176.535 
Ob istem času so našteli .... 70.658 Slovencev na Ogerskem 

20.987 » » Hrvatskem, 

torej v celi monarhiji 1,268 180. 

K tem smemo računati najmanje še 2.000 » v Bosni in Herce- 
govini, ter 33.000 v kraljevim Italiji. 

Blizu skupaj stanuje torej 1,303.000 Slovencev. Haztreseno pa jih stanuje 
še mnogo po Balkanskem polotoku, v Egiptu in v Zjedinjenih državah ame- 
riških, ali njih število se ne da niti približno določiti. Opomeniti je treba tudi, 
da so pri zadnji štetvi mnogo Slovencev zamolčali, na Primorskem n. pr. naj- 
manje 20.000. Tudi se ne vjemajo uradni podatki glede narodnosti prebivalcev. 
Tako so n. pr. izkazali na Koroškem 254.632 Nemcev, 101.030 Slovencev in 274 
drugih, torej vkupno 355.936 prebivalcev, a v resnici je bilo naštetih vseh vkup 
361.008 Ijudij, torej so dobrim 5 tisočem zamolčali narodnost, in po pravici smemo 
sklepati, da so ti tudi Slovenci. Jednako so izkazali na Štajerskem : 847.923 
Nemcev, 400.480 Slovencev in 1..595 drugih, torej 1,248.998, a vseh prebivalcev 
je 1,282.708, torej manj 33.710, ki so bržkone Slovenci. 



Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



^ 


— s 


- S^ 7 " ~ ~ž-' — 3' cK< b 9 ci: Sd 

• C ^ ••••<••• 3 • ? 

• . p . • 




te 

o; 


-C 
GO O 


lili 1 1 . -r: f; , Rusi 


os 

»— ' 

to 


1 1 


- 

1 O' 1 bc O lili 1 »-- 
>^ o o: o o O te 


Bolgari 


te 


— ' 


1 ^ -"^ 1 1 1 1 -"^ 1 

te— c:- cc 

Oi ' co h<i. ' ►{^ ' ''05' 


Srbo-Hrv. 1 


t* 

o 


1 1 


1 1 1 ! 1 1 1 1 1 1 ^ 1 i 

C 


Slovenci 


te 

te 
te 


1 1 


1 II i M 1 1 1 M i i !■ 

1 rf^ 


Slovaci 




ii 1 

O 


4^ 

t i 1 1 1 1 1 ; II '^ ^ ^ 


Čeho- 

Moravci 

1 

1 


g 


M 


1 

1 1 1 1 1 . 1 I 1 1 1 { 1 '' Gorenji ' 
1 '' 1 '''''''' 3C ' , ' Lužičani ; 


4:- 




1 1 II i 1 1 1 M 1 1 ^ 1 


1 
Dolenji j 

Lužičani 

i 


G' 

C 


1 1 


i 1 1 1 1 1 i 1 1 1 M n; 1 


Kašubi 
Poljaki 


te 


te tO cj' 

[ 1 1 1 1 1 1 i 1 1 fe fe S 

Z)> Cn OC Ci *4s- l>* 


'-1 
te 

4- 


-O 

Oi — j_* — — c: te te 
ti '— te G' -r 'c: 'ic '~ -^ a +- 
v: - ~. ~^i — G' G' C -j: :.c — :c — O' 
i-i - c: 4- ^' ^1 ~ C — — — r: — GC 0> o 


Vkupno 

1 



*/ Po ziidnji šlolvi znaša pieliivalslvo Bosiic-Hercegovine 1.365 tisočev. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 





1 
Pravoslavni 


12 

o 


:5 


Riiiio-katol. 


oi 
o 

ta 


Mohamed. 




S cirilico 










' 






i pišejo: 
















; Kusi . . 


i62.517 


3.276 


3.228 


500 


— 


— 


69.521 


] Holu-ari . . 


2.627 


— 


30 


50 


5 


400: 


3.112 


Srbi . . . 


3.123 




— 


— 


— 


500, 


3.623 


Latinica: 


— . 




— 


— 


— 


— 


22.185 


: Hrvatski . 





— 


18 


2.478 


— 


— 


2.496 


1 Slovenski . 





— 


— 


1.275 


15 


— 


1.290 


! Slovaški . 








— 


1.584 


640 


— 


2.224 


: Češki . . 


j 


— 


— 


4.715 


150 


— 


4.865 \ 


Gorenje luž. 


1 


— 


— 


10 


86 


— 


1 96 


Dolenje luž. 


■ — 


— 


— 


— 


40 


— 


i 40 


Kašubski . 


— 


— 


— 


— 


40 


— 


1 40 i 


Poljski . . 


— 


— 


— ! 10.524 


500 


— 


11.024 




68.267 


3.276 


8.276 


21.136 


1.476 


900.98 331 

1 : 



4. Zgodovina Slovencev od L 569. do 1. goo.^) 

\ drug-i polovici 6. stoletja, ko so Long-obardi 1. 569. zapustili 
svoja selišča ob Donavi in se napotili proti Italiji, so se Slovenci 
začeli razprostirati čez Panonijo, Xorik in prodirati v sedanje 
Avstrijsko. Štajersko, Koroško, Kranjsko, v letih 592 — 595 na Tirolsko 
— posamezni oddelki celo na Bavarsko, Frankovsko, Tui-inško, 
Saksonsko in Helvecijo — in so obljudili bržkone tudi del Frijul- 
skega in severno Istro. Na Frijulskem so zasedli dolino Bele (Fella) 
in na južni strani Vidma zemljo do Taljamenta : tudi na desni strani 
te reke se nahajajo imena slovenskih sel. 

Xa Tirolsko so prišli po dveh potih : iz Frijulskega čez Feltre 
v I*rimiero in \'alsignano ; iz Koroškega ob Dravi v Bistriško dolino 
\Pusterthali, dolino Izake, so se nasehli v \Mpperslvi in Ahenski do- 
lini, so prišli do samostana Šarnice ob bavarski meji, kajti iz tega 



*i Ta oddelek je pregledal in mestoma dopolnil g prof. S. Rutar; on je 
tudi dodejal Komarovljev pregled slovanskih narodnostij. Hvala mu za to I Pi.s. 



Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



samostana \ze\ je Tasilo II. za samostan »Indija« (Innichen) menihe, 
kateri bi naj pag-anske Slovence spreobračali na krščanstvo v tistem 
jeziku, katerega so se naučili v Sarnici.\i 

Tudi čez Saligrajsko so se bili raztegnili, in sicer čez Lun- 
gavo. Pongavo in Pincgavo ^i, dalje do Ina in do Kijemskega je- 
zera ^i. na Gorenjem Avstrijskem do Aniže. Stire iSteieri, do Kremsa 
in \\'indischgarstena.*i 

\' Dolenjo Avstrijo so slovenski rodovi prišli iz Panonije. in 
posamezne rodbine naselile so se ob rekah Orlava |P>lafi, Ipuša 
iVpsi, Bela fBielachi, Traerizna iTraiseni, Pestinica iPiesting^). Število 
slovenskega prebivalstva na Dolenjem Avstrijskem je moralo biti 
precej veliko, kajti inače bi se ne bila mogla \'zhodna krajina Karola 
Veliketra imenovati tudi »Srlavinia" = »Slovenijac zraven »Avaria« 
in »Hunnia«.''! 

L. 594. je bavarski vojvoda Tasihj I. Slovence prematral na 
Toblaškem polju in jim zastavil prodiranje na zahod (Paulus Dia- 
conus, De gestis Lontr. IV, 7; S. Rutar, Ljublj. Zv. 1883, str. 53). 

Z Obri vred bi Slovenci 1. 593. in 594. bili radi vdrli v lepo 
Italijo, ali Al> i lulf, kralj ratobornih Longobardov, je svojega naj- 
hrabrejšega vojvodo Gizulfa jjostavil na stražo v Vojvodino Cedadsko 
iCividale, Staro mestol. To ni motilo Slovencev, da bi ne skušali 
priti v Italijo, pa so bili potolčeni 1 598. L. 610. so Obri in Slo- 
venci prihruli na l''urlansko in vzeli Čedad: okoli 1. 720 — 725. |)a 
je Slovence pri Lauriani, sedanji vasi Lavariano lil kilo- 
metroA' južno od Vidmal, premagal furlanski vojvoda Pemmo. Loulio- 
bar(l(jm podložna slovenska pokrajina je bila blizu in ob m(ji 
Furlanije. Kdor je hotel longobardsko trospodstvo j)ripoznati in 
zemljo obdelavati, se je smel naseliti na l"\u'lanskem. S Koroškega 
čez Predel je |)rišlo 1. 670. po Nadiži 501)0 Slovencev Čedadu pred 
vrata, pa so bili poi)ili; 1. 700. |)a so Slovenci pokončali vso lontro- 



') Biederman, op. cit. 14 — 15; .MiUcrrutzner, Die Slaven in Tirol. 

*) Wiiikelliofer, Die Slaven in Luiijraii, Carinlliia 1820. X. 15 ; Kiirsinger, 
Lungau, str. 755 — 64; Vieillialer, NVaiiderungen durcli Salzburg I. 1H4 — O-i. 

') Hoch-Sternfeld, Ufber den VVeiidepunkt iler slavisclieii Machl im siidliclien 
IJojarifn. Passau. 1825, 161 — 254. 

*) Pritz, Gescliichte des Landes ob dcr Eans, 1. 164 — 165. 

'') CzfirnifT. Ktiio^Tapliie der o<'.slerr. Moiiarchie 1. i)4 — 97; Kiimmel. Die 
Anfžnpo des deutsclien Lebens in Niedeioeslcrreitli. Leipzig str. 142 — 177. 

"j \Viener Jahrbacher der Literatur 1S25, H. XXXI. 45. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 1 1 

bardsko vojsko in uničili vse furkansko plemstvo.') Lonjjrobardi pa 
so v bran pozidali mnog-o gradov med \'idmom in Čedadom. -i 

Mnos.j'0 slovenskih imen vasi j v italijanski Furlaniji ka/e na 
slovenske naselbine. (S. Rutar, Lj. Zv. 1883, 123—125), ves severno- 
vzliodni del avstrijske Furlanije pa je bil nekdaj slovenski. 

Slovenski jezik je postal splošen po vsem Furlanskem, slo- 
venski se je o-ovorilo na dvoru longobardskih vojvod v Čedadu. 
\' 14. stoletju je hotel patrijarh Bertrand v Čedadu osnovati vse- 
učilišče za Italijane, Slovence, Nemce in Madžare. 

Tudi plemenitaški rodbini Čukov (Zucco in Zuccola) in Bo- 
janov sta izvestno slovenskega pokolenja. 

šamostalni so bili le nekateri rodovi, ki so jih grdo stiskali 
najprej Huni in Gotje, potem pa Obri ali Avari. Ker so ti z »živinsko 
krutostjo«, kakor pripoveduje Fredegar, postopah s Slovenci, je slo- 
venski vojvoda Borut Bavarce prosil pomoči 1. 747, za pomoč pa 
moral priznati zato bavarsko nadvlado ; poslal je sina Gorazda in 
stričnika Hotimira kot talnika na Bavarsko. \^ tem času so pa Ba- 
varci sami postali podložniki Frankom, slovenska talnika pa sta se 
podučila v krščanski veri. 

Po smrti Borutovi je njegov sin Gorazd vladal tri leta in 
potem llotimir. Duhovnik Majoran je prišel s Hotimirom na Slo- 
vensko in začel razširjati krščansko vero. L. 767. za škofa v Sali- 
gradu posvečeni učeni Irec \ irgilij je poslal podškofa Modesta in 
več duhovnikov oznanjevat krščansko vero, med temi je bil bržkone 
Kožar j edini Slovenec. Posvetili so več cerkva, n. pr. pri Gospe 
Sveti blizu Celovca; na Otoku ob Vrbskem jezeru, v Liburniji blizu 
Spitala na Gorenjem Koroškem in v Undrimah (Oedrinah) morda na 
Gorenjem Štajerskem. Modestje ostal do smrti na Slovenskem in je 
pokopan 1. 784. pri Gospe Sveti. 

Slovenci so se začeli upirati tako novi veri kakor sploh tujcem, 
pollotimirovi smrti 1. 769. pa tako močno, da so oznanjevalci krščan- 
ske vere morali zapustiti deželo. S pomočjo bavarskega vojvode 
Tasila II. -je Hotimirov naslednik Vladuh (\'alhun) 1. 772. premagal 
poganske Slovence. (Te boje opeva Prešernov Krst pri Savici i. Pri 
tej priliki je Tasilo II. dobil marsikateri kos slovenske zemlje v 



*) Paul. Diac. VI. 24. 

2j S. Riilar, Lj. Zv. 1883, 58. 



]2 Zgodovina slov, slovstva. I. del. 

svojo oblast in podaril samostanom in škofom,') n. pr. (Indija) 
liuiichtMi na Tirolskem I. 770. in dosct slovenskih vasij samostanu 
Kremsmiinstru z dvema oskrbnikoma Faljupom in Sparonom. 

Med poznejšimi misjonarji na Slovenskem se imenuje Resrin- 
bald. 

L. 768. je umrl IVankovski kralj Pipin ter sta mu sledila Karol 
in Karlman, ki pa je umrl 1. 771, tako daje Karol vladal vsemu pro- 
stranemu frankovskemu ozemlju. To mu pa ni zadostovalo, nego 
si je skušal podvreči tudi sosednje dežele. 

}*rvi so prišli na vrsto Long-obardi. L. 774. zaplete se Karol 
ž njimi v vojsko, premaga Deziderija, osvoji si longobardsko kra- 
ljestvo in tudi kos slovenske zemlje na sedanjem Goriškem, fur- 
lansko Vojvodino pa prepusti Longobardu Hrodgantu. Ko se je ta 
brezuspešno vzdignil proti Frankom , naselil je Karol Veliki fran- 
kovske grofe po furlanskih mestih : izmed tc^h je bil najznamenitejši 
M a ]• k a r i j v Čedadu. 

Ta je gospodoval do T imava in do kraške planote. Njegov 
naslednik Erik ali Henrik iz Strassburga bojeval se je z Obri in 
bil tri leta pozneje ubit pri Trsatu blizu Reke. 

Tasilu. Deziderijevemu zetu in zavezniku, gotovo ni ugajalo, 
da so Longobardi v bojih s Franki vedno bili nesrečni, in mnogo 
nui je bilo do tena, da postane njihov vladar samostalen. Papež 
in kralj frankovski sta Tasila opomnila pogodbe med Pipinom in 
njim. L. 781. dal je Tasilo talnike, sprijaznila se pa nista, nego 
1. 787. nastale so nove razprtije. Saligrajski škofje posredoval brez 
uspeha. Tri vojske je Karol poslal na Tasila ; ta se ustraši tako, 
da se uda in med druirimi tudi svojesra sina pošlje za talnika. 

Ko frankovski kralj zapusti Pavarsko , prelomi Tasilo dano 
besedo, se zaveže z Obri, naj bi mu pomagali bojevati se proti 
l''rank(jm. Karol skliče zbor v ^^'orms ; Tasila so tožili celo njegovi 
velikaši sami nezvestobe. (Obsodijo ira na smrt. Karol ua pa pomi- 
losti in |)ošlie v samostan. Pavarsko je I\arol uredil tako, da je 
mesto iciiiicua vojvodo postavil več utoIov. 

\a prošnjo oulejskena |)atrijai'ha Pavlina II. i)odjarmil jeKarolov 
sin Pipin tudi ostale Sjovenee po KivuijskcMn in Istri i788 — 790). \ 
Paiioniji stanujoči Slovenci so š(^ ( )l)roni bili podložni. 

') Lavroiičir N.. ISHl. 27. Dr. K. Kos. Lj. Zv. 1882. 

') MiUenul/.ner. Slovani v 1'uslriški dolini; posl. Malovrh. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 13 

Zato Likrono Karol Veliki poilvreri si Obre, in prične ž njimi 
boj 1. 791. Zbravši vojake svoje i)i'i l\eu-ensburiz"u. kamor je došlo 
tiuli mnou-o Slovencev, utabori se najpopn^j ob Ani/i, ki je nu^jila 
bavai-sko in obrsko deželo, a tu mu dojde g-las od sina Pipina. ki 
je IZ Italije skoz Slovensko prodiral proti Obrom, da je premagal 
Obre. Nato prodere Karol do izliva Rabe v Donavo in se potem 
vrne domu, obložen z neizmernim plenom. Oslabljeni in med seboj 
razdvojeni Obri začno misliti na to, da bi se iidali: zdaj udarita 
slovenski vojvoda Vojmir in furlanski Erik se svojimi četami na 
Obre, razrušita njihov nasip — hrino-, ring — in priplenita neiz- 
merne zaklade, katerih je Karol Veliki nekaj shranil v Ahenu, nekaj 
poslal papežu, nekaj pa razdelil med svoje zveste služabnike.') Nato 
pošlje Karol sina Pipina na Obre, ki so se mu morali podati. Pri 
tej priliki prodere Pipin v Dolenjo Panonijo med Rabo in Dravo 
v okolico Blatneg-a jezera in določi, da naj skrbi saligrajski škof 
Arnon, da se pokristjanijo tamošnji Slovenci in Obri. 

V naslednjih letih bojeval se je Karol tudi z drugimi Slovani. 
V raznih virih čitamo, da je 1. 797. poslal vojsko pod Pipinovim 
vodstvom proti \'enedom. Misli se, da so bili ti Slovani — Hrvatje 
med Dravo, Savo in Liburnijskim morjem. Možno je, da so se 
oslabljeni Obri združili s Hrvati in se zapleli v vojno s Franki. 
Hrvatje pa so se kmalu vzdig-nili proti Frankom, ki so jih pod 
vodstvom Erikovim zopet podvrgli in svojo oblast razširili na jedni 
strani do dalmatinske meje, na drugi strani čez Srem do Drave 
in Donave.^) 

Popolnem pod\TŽeni bili pa so Frankom Obri še le 1. 809., 
ko so v Regensburgu po svojih poslancih obljubili zvestobo in 
pokorščino. Takrat so prišli tje tudi zastopniki nekaterih Slovanov, 
bržkone Slovencev in Hrvatov, da priznajo frankovsko oblast. Karol 

^) Tako so uže pred 1100 leti slovenski žulji pomagali drugim ljudem do 

bogastva I 

'^) »Versus Paulini de Herico duce« v Einhardi Vita Karoli M ed Pertz IL 

ed. pag. 37 — 39; 

Barbaras genles domuit sevissimas. 

Cingit quas Drava, recludit Danubius, 

Gelant quas iunco paludes Meotides, 

Ponti coarlat quas unda salsiflui, 

Dalmatiarum quibus obstat terminus. 



] 4- Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

je razdelil vso zemljo, kjer so večinoma prebivali Slovenci, v dve 
mejni uroliji ; v Vzhodno in Furlansko. 

Karol \'eliki bil je premoder državnik, da bi v podvrženih 
pokrajinah bil hotel postaviti vse po robu; pustil jim je iz početka 
njihove kneze'); razven uže znanega nam Valhuna ali Vladuha 
omenjajo se še Ingo, Vojnomir, Pribislav, Cemikas. Stojmir in Etgar. 
Za njimi so prišli knezi bavarskeora pokolenja — tujci. O Cemiki 
in f^tgarju misli Safafik, da sta bila po rodu Obra, toda težko je 
najti vzrok , zakaj bi bili 1-Vanki Obre Slovencem j)ostavljali za 
kneze. Etgar je pač germansko ime. Ingo je vladal bržkone na 
Koroškem, \'ojnomtr na Kranjskem'''), ostali pa v F^anoniji. 

Najbolj priljubljen je bil Ingo, ker je bil pravičen in moder 
mož. Xa Gorenjem Koroškem je v tem času živel neki ))dux 
Domicianus«, ki je v Millstadtu sezidal novo cerkev in se trudil 
za razširjanje krščanske vere. 

Te kneze in druge, čijih imena niso navedena, so nadzorovali 
kraljevi namestniki, za ča<a Karola Velikega karantanske Slovence 
furlanski vojvode; v Panoniji je opravljal ta posel u-rof Gerold, 
Karolov svak. 

Za časa prvih knezov slovenskih in še skozi ves srednji vek 
so se novoizvoljeni koroški vojvode slovesno uvajali na Krnski gori 
blizu Celovca, kjer je stal »knežji kamen« isedaj v deželni hiši v 
Celovcu). Ljudstvo je zahtevalo od svojega kneza, naj bo mogočen 
vojskovodja, pravičen sodnik, branitelj in varuh udovam in pravi 
veri."^l Koroško deželo je nadziraval najpoprej furlanski pomejni 
isroi Erik, on in Gerold sta bila ubita pri obleganji Trsata pri Reki 
1. 799. Eriku sta sledila Kadolaj (799—819) in Balderik, za Geroldom 
so pa prišli Gotram. ^^'erinhav, Alherik, Gottfried in (ierold II., če 
se sme verovati neznanemu ])isatelju o sj>reobrnitvi Karantancev. 

Istro pa in j)osebn(> pomorska mesta so pred K'ai'olom \ elikim 
imeli grški cesarji v svoji oblasti. T\ so sovražili vse može. ki bi 
bili na sumu, da se nauibljejo na frankovsko stran. \'nel se je 1k>j 
med Franki in u-rško cesarico Ireno, ki je |)remaL;ana morala od- 
.stoi)iti v<'r pokrajin ob .ladi-anskem morju. ni(^d njim tudi Istro 



*) Dummler, Siidostl. Marken. Arcii. f. Kuiule dor iisterr. Gesch. X. IS, 

«) Hilzinger, Mittli. d. h. Ver. f. Krain 1856, Si. 

') Sliko te slavnosti glej: Oesleireich in Woit u. Uild; Kiirnten str. 240. 



Uvod in corkvenoslovansko slovstvo 15 

1. 788. Mosta Pulj, Rovinj, Poreč, Trst, Labin, Pičan, Matavuii, 
Buzet, NovioTad so morala Frankom plačevati davek. M 

Irenin naslednik Nikefor se je tudi bojeval s l''ranki in je 
moral v miru. sklonjenem 1. 812., I''rankoni prepustiti zravon Istre 
še LibuiMiijo in del Dalmacije. 

Za istrskeg'a »vojvodo« je postavil Karol Veliki nekeu-a Ivana, 
pa ga zopet odstiivil vsled opravičenih tožeb podložnikov na zboru 
v Kižanu (803. — 810.). Potem so si smeli Istrani sami voliti škofe, 
opate, posvetne glavarje, župane in druge uradnike. Od 1. 828. 
naprej so ob južno-vzhodni meji frankovske oblasti bile štiri mejne 
grolije, namreč Furlanska (z Og-lejem in Veronoi, Istrska, Slovenska 
(\\'indische Mark) na Dolenjskem in po bližnji Hrvatski, in Spodnje- 
štajerska ; mejni grolje so bili hkrati sodniki, upravniki in povelj- 
niki vojaški. 

\' deželi med Dravo in Savo, tedaj na hrvatski zemlji, vladal 
je vojvoda Ljudevit pod nadzorstvom grofa Kadolaja, proti kateremu 
se je bil, hrepeneč po večji samostalnosti in podprt od enako misle- 
čega svojega naroda, zastonj pritožil 1. 815. pri grofu Ludoviku. 
Nastal je vsled tega boj , v katerem so Ljudevita podpirali tudi 
Slovenci na Kranjskem in Koroškem. Boj je trajal več let : 1. 820. 
so šle tri vojne na Ludovika skoz Laško. Koroško in Panonijo proti 
glavnemu mestu Sisku : ali te ga niso ugnale, nego umoril ga je 
ujec vojvoda Borne v Dalmaciji, ki je iz početka podpiral Ljudevita, 
potem ga pa zapustil. Za kazen, da so Slovenci podpirali Ljudevita, 
so izgubili odslej svoje kneze. -| 

Ludovik Pobožni je 1. 817. Bavarsko in Karantanijo izročil 
Ludoviku Nemcu ; temu je bil naslednik sin Hartman do 1. 880. 
in po njegovi smrti sin Arnulf Koroški, ki je stoloval v Blatnem 
gradu. Da oslabi nemško oblast v vzhodnih deželah, zaveže se z 
moravskim knezom Svetopolkom proti stricu Karolu Debelemu in 
ga prisili, oprt na Bavarce in Slovence 1. 887, da se mu Karol uda : 
nemška plemena so korotanskega vojvodo Arnulfa priznala za svo- 
jega kralja. 



') Ughelii, Italia sacra V. 1097; Rubeis. Mon. ecf. Aquil. c. 38. p. 330. 
Linhart, Versuch einer Gesch. von Krain. II. 174. 

-/ Dr. Fr. Kos. Hrvatsko-slovenska vstaja pod panonskim Ljudevitom, Kres, 
1882, 334-39. 



16 Zgodovina slov. slovstva. I. del 

\>likomoravski ') knez Svetopolk je bil nevaren sosed Nemcem, 
ker so v njeg-ovi državi Slovani prvokrat stopili v kolo evropskih 
narodov in v kratkem času so vzpeli na tako A'isoko stopnjo omike, 
kakor je bilo moči v oni dn]n. Tako se je ojačila Velika Moravska, 
katero je ustanovil vojvoda Mojniir, uredil pa njeg-ov nečak Rastislav, 
da se je uspešno upirala navalom Nemcev. \'elika Morava je ob- 
segala razven Panonije tudi severno - zahodno Osrersko ob Grani, 
Nitri in Vacri, Dunajsko kotlino med Moravo in Dunajskim Golov- 
cem in morebiti tudi južni del današnje Moravske. (S. Kutar, Ljublj. 
Zvon 1886. 2401. Ne da se pa dokazati, da bi Svetopolk bil vladal 
Češko, današnjo Moravsko, blezijo in Lužico, dasi je bil oženjen 
s plemenito Cehinjo. 

Aelikomoravci so si s pomočjo svetih blagovestnikov Cirila 
in Metodija ustanovili književnost na podlagfi slovenščine, ustvarili 
narodno cerkev in se tako iznebili nemškega upliva. 

Poleg- domače nesloge sta čez Moravsko prišla dva sovraž- 
nika : Arnulf od zahoda, od vzhoda pa Madžari^), ki so okoli 1. 900. 
pridrli v današnjo ogersko deželo. Združeni so\Tažniki uničijo Veliko- 
moravane 1. 905. ali 906. in ločijo severne Slovane od južnih, vzhodne 
od zapadnih. Zato imenuje po pravici Palackv ta dogodek največjo 
nesrečo, ki je sploh mogla kedaj zadeti Slovane. 

5. Krajepis zemlje slovenske od VI. do X. stoletja. 

Za \'ll. stoletje, v katerem je bila najbolj razširjena slovenska 
zemlja, določil je O. KammeP). odbivši posamezne naselbine, njene 
meje tako-le : Od izvora reke Rivnice (Rienzi je šla meja na Ture 
(Tauerni oklepajoč Defreško in Izelsko, do Dreiherrnspitza, starega 
mejnika med Tiroli in Saligradom, sledila potem, vijoč se na vzhod, 
sneženemu turškemu gorovju do Arlske škrbine, kjer izvira Mura, 
tedaj do tja, kjer se štajersko-koroške meje ločijo od Nizkih Turov. 

Na severni strani Lungave se meja bistveno vjema z današnjo 
mejo med Štajerskim. Saligrajskim in Gorenjim Avstrijskim; potem 



') Druga Morava, »Nižnaja Morava« je ležala oh srbski Moravi. Šaf., Alterlh. 
li. 212. 

' L. 901. so bili Madžari pobili iia Koroškem; pravljica pripoveduje, da se 
je v spomin na to zmago postavila cerkev v ^eiil-Vidu. lOesterreich in Worl 
u. Bild, Karnlrn u. Krain 1891, str. 02). 

') Glej zgorej omenjeno knjigo: Die Anfiinge des deutsehen Lebens itd. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. ] 7 



SO vzdis:ne čez snožnike in kamenite pustinje Dachsteinske in 
sivkasta vapnena rebra Mrtvega g-orovja (Todtes Gebirge) ter vodi 
na severno-vzhodno stran v predel Avsejski. 

Od onod utegnila je ločiti gostejše naselbine Nemcev in Slo- 
vencev kar naravnoč proti severu tekoča črta, ki pušča porečja rek 
8 tir a (Stevr) in Krems na desni strani in ki pri A\'els-u doseza 
reko Truno (Traun). 

Potem je meja sledila reko Truno in se naposled izgubila v 
mejo med »Cehi in Bavarci«. 

Zgodovinski viri navajajo nam tudi nekatera plemena, n. pr. 
Dulebe'] ali Dudlebe vzhodno od Mure do Blatnega jezera, 
Hrvate kot naselnike ob Krki na Koroškem, Zuzele ob Laznici 
in S t o d o n e ^1 ob reki Štiri, itd. 

Slovensko ozemlje je obsegalo v devetem stoletju te -le po- 
krajine: 1) Karantanijo, 2) Panonijo, 3) Istro, 4) Furlanijo ali Fri- 
julsko, in 5) Vzhodno krajino. 

Karantanij a^) 

(= skalovita deželah obsegala je sedanje Koroško'^), Gorenjsko in 
Štajersko, vzhodni del Tirolskega in jugo- vzhodno stran Sali- 
grajske. Na vzhodni strani segala je do Panonije; meja med obema 
vjemala se je z mejo med Panonijo in Norikom, tedaj je šla od 
Dunajskega Golovca čez Semernik (Semering) po Velikem Pfaffu, 
po Fischbachenskih planinah, po razvodnem pogorju med Rabo in 
štajersko Bistrico in po gorovju med Muro in Rabo do Cmureka ; 
nato čez Slovenske gorice do Drave med Mariborom in Ptujem ; 
od tod čez Ptujsko polje do Donatske gore poleg Sotle. 

Na jugu so Karnske Alpe Koroško delile od Furlanije. Go- 
renjsko je od IX — XIII. stoletja bilo združeno s Koroškim, toda 
bolj samostalno nego druge grotije po Koroškem. 



^) Tudi najjužnejša češka župa okolo Kruralova seje imenovala »Dudlebi«, 
(Kalousek, Pfihistoricke mapi"). 

'-') Jos. und Herm. Jireček, Entslehen christlicher Reiche im Gebiete des 
heutigen oesterreichischen Kaiserstaates von 500—1000. Wien 1865, str. 58. 

^) Kara pomeni po Miklošiču ^ skala; S. Rutar, Kranjsko-Krajina, Ljublj. 
Zv. 1884, 46. 

*} V današnji vojvodini Koroški in na Saligrajskem bivali so pred Rim- 
ljani Tavrisci ia Norici, ki so bili keltskega plemena. Enrik Rešek, Spominki 
starozgodovinski na Gorenjem Štirskem. Nov. 58, 338 — 9. 

2 



jg Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



V Karantaniji nahajamo v onem času te -le kraje: Admont 
(in Ademundi valle), Beljak '), Blatou:rad (Mosaburch), utrjeno mesto 
blizu Vrbskesra jezera; Breze ^) (Friesach), jako staro mesto na 
severnem Koroškem; Djekše nad Velikovcem; Dravski dvor (od 
Truhove) med Tinjami in Dravo ; Grebinj trg, v vclikovškem okraju: 
Graslup-Grosuplje (ad Crazulpam) ; Ini^ering, potok in vas blizu 
Knittellelda na Gorenjem Štajerskem; Krka v Krški dolini na 
severnem Koroškem ; K r n s k i g- r a d i n G o s p a S v e t a ^), sre- 
dišče karantanskih Slovencev; Labodska dolina (in Labanta 
valle); Krško ^Gurheuelt) poleg Save na Dolenjskem. 

Pan o nij a. 

Zahodna meja nam je znana; na severo-zahoduje segala Pano- 
nija do Dunajskega lesa in do Doline (Tulln) poleg Donave, Do- 
nava je delala vzhodno mejo. Proti jugu razprostirala se je Panonija 
do Save, na zahodni strani čez Savo do Kolpe. Po Miklošičevem 
mnenju so Slovenci živeli tudi na levem bregu Donave in v dobrem 
delu današnje Moravske.^) Panonija seje delila na Dolenjo (P. inferior) 
in Gorenjo (P. superior); v tej pokrajini začeli so se širiti Slovenci 
posebno takrat, ko so se iznebili Obrov. 

Blatograd(Mosapurc = urbs paludarum), sedaj Salavar^) = 
mesto ob vodi, je bil v devetem stoletju sedež slovenskih knezov 
Privine in Kocelja do 1. 862. Mesto je bilo utrjeno in je imelo več 
cerkva; prva je bila posvečena 1. 810. Mariji Devici, druga sv. Adri- 
janu mučeniku in tretja Ivanu Krstniku ; vse je posvetil saligrajski 
nadškof Ljupram. 

K i s e k ") (od Kinsi, Keisi, Gensi, ad castellum Guntionis) je bilo 
mesto v Železni županiji; za časa Privine se je tam sezidala cerkev; 
Pečuh (ad Quinque basilicas == Fiinlkirchen) ; če je pristna listina z 
dne 20. nov. 890, so saligrajski nadškolje od iVankovskih vladarjev 
tam doblH vinograde, gozde in niitnino. Ptuj (ad Bettobiam, ad Bet- 
tove, ad Pettoviam) je staro znano mesto ob Dravi in je bilo v 9. sto- 
letju last l*rivine in Kocelja. L. 853. je Ljupram tam posvetil jedno 

») Nekaj o Beljaku Bes. 1871. 

*) L. Ferčnik, Potopisne in zgodovinske črtice, Bes. 1876—7. 
^) Ali ("arantanam ecclesiain sancto Marie. ad curtem C.arantanam ; Karenta. 
S. Rutar, Na Gosposvetskeni' polju, Ljublj. Zv. 1890. 

*) Altslov. Gramm. in Parad. Uvod. Jagic, Aroh. I. 442 s(iq. 

") Dav. Trstenjak: O prvem stolnem mestu Metodovem, Zlati Vek 49 — 5!). 

•) Dr. Kos, Spomenica 81—89. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 19 



cerkev, proti koncu 9. stoletja sta tam bili najmanj dve cerkvi. 
Q, uartinaha jo bilo mesto poleg- Blatnega jezera; okolo 1. 880. 
daroval je neki dijakon Ganibato svojo lastnino regensburškemu 
škofu Ambrichonu. Ruginesfeld je bil kraj v Dudlebski grofiji 
obsegajoč blizu sedanje mesto Radgono z okolico ; Saligrajski nad- 
škotje so dobili od frankovskih vladarjev tu posestvo Sabaria 
(sedaj Steinamanger) ; sem je prišel leta 791. Karol Veliki prema- 
gavši Obre. Wampaldovo selo {villa \\'ampaldi) je bilo blizu 
Blatnega jezera ; vas ^\' i s i t i n d o r f je bila blizu Labnice ; navaja 
se še nekaj drugih mest, katerih lega se pa ne da več določiti. 

Istra. 

Še pred sedmim stoletjem ') nastanili so se Slovenci, pozneje 
tudi Hrvati v Istri. Ta dežela segala je na zahodu in na jugu do 
morja ; tudi Trst z okolico je spadal k Istri, ki se je na vzhodu 
raztegala do Reke. 

Glavno mesto Istri je bilo v devetem stoletju Pulj ; omenjajo se 
še Rovinj, Poreč, Trst, Labin, Pičen, Matavun, Buzet, Koper in Milje. 

Sedanji Umago se imenuje latinski Umacum, to je torej čisto 
hrvatski .Humac (holmec). 

F ur lan ij a. 

Slovenci so se zgodaj z Obri prikazali v Furlaniji in so z Obri 
vred frijulskega vojvodo Lupa potolkli pri mestu Fliuvius (današnji 
Fiume) na vzhodni strani od Pordenone, Slovenci sami pa pri 
Laurijani. Naselili so se ob glavni cesti celo do Taljamenta; še 
onkraj te reke nahajamo imena »Goričica«, »Gradišče« itd. Gradov, 
ki so jih Longobardi postavili proti Slovencem, se navaja več z 
nemškimi imeni, n. pr. Starhemberg, Pleisenstein, Grossenburg, 
Rabenstein itd. Ob Taljamentu, kjer je bil brod čez reko, je stal 
imeniten grad Bel i grad. 

Glavno mesto je bilo Čedad (Cividale) ; navaja se opatija 
Maggio, »vulgare vocabulo«, Možnic = Možnica »ob Beli«; 
M a 1 e r C t u m , »villa Sclavorum Meretto« pri Palminovi. 

Furlanija je segala na vzhodni strani do Timava in do kraške 
planote pri Tržiču (Monfalcone) ; na severno-vzhodni plati se je raz- 



*) Julija meseca I. 600. piše papež Gregor dalmatinski duhovščini: Et de 
Sclavorum gente conturbor, quia per Istriae aditum jam Italiam intrare coeperunl 
(Jaffe. Regesta pontif. Nr. 1320). 



20 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

prostirala do sedanje avstrijske meje ; pokrajine današnjih beneških 
Slovencev prištevale so se tudi k Furlaniji.') 

Vzhodna krajin a. 

Za časa obrske samostalnosti živelo je med Donavo in Tiso, 
med Anižo in Rabo mnog'o Slovanov. Po vničenji obrske nadvlade 
začeli so se širiti Slovenci, ki so bili svobodni ali nesvobodni. Mnogo 
še zdaj rabljenih imen kaže, kako razširjeni so bili Slovenci v zg-orej 
imenovanem ozemlju. 

Blizu trga Ardago^er je gora Kollm.itzberg i holmec i z vasjo 
enakega imena, in blizu je vas F ris neg g (Breznik) ; blizu mesta 
I p p s (Ipuša) je gora Tabor ; pri Amstettnu jeTrisenegg (Trstenik) ; 
enako ime Triesting prihaja od slovenskega Trstnik ; Diirnitz = 
slov. Trnice ; proti jugo-vzhodu od Amstettna je Ferschnitz = 
Brežnica ; (blizu enako se glaseče ime Pernitz = Brnica) ; v bližini 
so vasi: \\'indischendorf in Gafring = Gabrnik; znana imena 
Gloggnitz, Garsten, Voslau, Schott\vien, Penzing, 
Hietzing, Moedling prihajajo od Klokotnica, Hrastno, Oslova, 
Sutvina, Peničnik, Jeznik itd. 

Vzhodna krajina je obsegala vzhodno plat sedanjo tinronje 
Avstrije. 

Med ostanke keltskega in latinskega prebivalstva naselili so 
se po ravninah Slovenci, največ okolo sedanjega »AVindisch- 
garstena« ^Slovensko Hrastno), ker se je tam ohranilo največ 
imen slovenske korenike. 

Tudi okolo mesta Stever bile so slovenske naselbine : na južni 
strani pri vasi Ternberg (Trnov vrh) se v Anižo izliva potok 
Laussa (Luža); blizu je gora Pleissenberg = pleša. 

P.lizu mesta »Ried« so kraji \\' i n d i se h h u b , G r a d n i g = 
Gradnik, Zimetsberg^) (Zimeci itd. 

V Ipušo izliva se potok Z a u c h (Suhai ; druga Suha teče v 
potok Url ; na severni strani potoka Urla je gora G r i 1 1 e n b e r g 
(gril), ob istem potoku je mlinar G o b o t z (Gobovec) in blizu vas 
G o s t n i n s: (Gozdnik). 

Ob izlivu Orlave v Donavo je vas Goli ing iGolniki. zrav(Mi 
Orlave je vas Sa ITrn (Zabnica* : v < )rlav() se i/livata potoka .lessn itz 



*) S. Rular, Slovenske naselbine na Furlanskem. Ljublj. Z v. 1SS:3. 
*) O. Kammei, Die slavischen Ortsnamcn im nord\vesllichen Tlieiie Nieder- 
oeslerreichs. Jagic', Arch f. slav. Piiil. VII, -5(). 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 21 

(Jesenica) in Trefling(Trebnik): odtodna jugo-vzhod je vas Gosing 
(Gosniki in Lassingbach (Laznica) pa Lassingfall. 

Melk ob Donavi zval se je v 9. stoletju Medelicha (Metlika); 
blizu je vas ^^'in d en. Gosteje še nego ob Ipuši in Orlavi naseljeni 
so bili Slovenci ob reki Beli (Pielach) ; istotako bilo je na vzhodni 
strani dunajskega mesta nekaj slovenskih naselbin ; to dokazujejo 
imena Gablitz (Jablica), Liesing (Lesnik), Mod lin g (Metlika), 
Triesting (Trstenikal Najmanj slovenskih naselbin bilo je na 
vzhodni strani ob Litavi. 

Precejšen del nekdanje obrske dežele imenovala se je Marcha 
C o n t r a S c 1 a v o s , ^^ i n i d o r u m m a r c a. 

6. Razširjevanje krščanske vere. 

Kar se tiče cerkvenih razmer na Slovenskem za Karolovih 
časov, se je Virgilij, škof saligrajski, osmi predstojnik tej cerkvi, 
mnogo trudil za razširjevanje krščanstva v Slovencih : ustanovil je 
apostolsko šolo pri sv. Petru v Saligradu, opatiji Indijo in Krems- 
munster ob tedanjih mejah Slovenstva v ta namen, da se pridobe 
Slovenci za krščanstvo.^) On sam ni mogel priti na Slovensko ozna- 
njevat prave vere, poslal pa je svojega škofa INIodesta z nekaterimi 
duhovniki, ki so baje blagoslovili cerkev ^lariji na čast — današnjo 
Gospo Sveto in druge. Beda Schroll, temeljit poznavatelj pobožnih 
ustanov na Koroškem, trdi, da je Gospa Sveta ustanovljena še le 
1. 861. ah zlasti 927.«) 

Menihi iz samostana sv. Petra so osobito po Koroškem raz- 
širjali krščanstvo ; ta posel pa so opravljale še benediktinske opatije: 
Maksimilijanovo Selo v Pongavu za severo-zahodno Štajersko, 
Indija v Bistriški dolini na Tirolskem za zahodne Slovence in Dolenji 
Altaich, namesto katerega je po nasvetu Virgilijevem 1. 777. Tasilo 
ustanovil imenitni samostan Kremsmunster v Gorenji Avstriji in 
mu poklonil deset slovenskih vasij in trideset slovenskih rodbin. 

Panonske Slovence so pokristijanjevali saligrajski nadškofje — 
to dostojanstvo so si pridobili radi vspešnega delovanja med karan- 



J. Fekonja, Razširjava kristijanstva med Slovenci, Ltp. M. SI. 1882 — 3, 
1884; razprava ni kritična. — P. Hicinger. Začetki krščanstva na Slovenskem. 
Zlati Vek 1863. P. Hicinger je pisal o razmerju solnoarajskih nadškofov do Slo- 
vencev. — Dr. Alois Huber, Geschichte der Einfiihrung u. Verbreitung des Christen- 
thums in Siidost-Deutschiand, Salzburg, 1875 ; Slovencem ni pravičen pisatelj. 

2) Sim. Rutar, Ljublj. Zvon 1890. 



22 Zgodovina slov. slovstva. L del. 

tanskimi Slovenci — Arno, Adalrom, Ljupram in Adalvin 1. 798 
do 873.') 

V 9. stolotju je bilo uže precej cerkev na Slovenskem : v 
panonskem Blatogradu so bile posvečene tri cerkve (najimenitnejša je 
bila opatijska cerkev sv. Hadrijana), nadalje v Bussnici (Vuzenica?), v 
Betobiju (Ptuj), pri Petih Cerkvah (Pečuh) ; navaja se v starih spisih 
mnogo krajev, katerim sedaj niti sledu ni najti. V Karantaniji so 
bile cerkve v Trebnjem, Ostrovici, Vetrinju, Brezah, na Krki, v 
Blatnem g-radu, v Podkrnosu, Velikovcu, pri Sv. Andreju v La- 
bodski dolini. Oglejskemu patrijarhu so bile podložne cerkve v 
Beljaku, pri Sv. Mohoru, v Slovenjem Gradcu, v Celju, v Ljubljani 
(sv. Peter), Loki, Kranju, Kamniku, Metliki, pri Sv. Petru poleg 
Soče, v Devinu, v Ločniku, Solkanu, Volčah, Tolminu, Bolcu. na 
St. Vidski gori, Vipavi, v Milah, v Buzetu, Jelšanah, v Tomaju, 
Hrenovicah, Slavini, v Piranu itd., itd. 

Salio-rajski nadškolje so Slovencem nastavili deželne škofe 
Teodorika, Otona in Osvalda 1. 853.; ker so se pa ti hoteli osamo- 
svojiti, niso jim dali naslednikov. 

V Ogleju je zasedel škofovsko stolico sv. Hermagora (Mohor) 
1. 63. po Kristu; prvi nadškof jo bil sv. Valerijan 1. 369.: a od 
Pavlina naprej (557 — 569l so se imenovali patrijarhi. 

V Slovencih šireč krščanstvo od ju2:a prišli so oglejski pa- 
trijarhi navskriž s saligrajskimi nadškoli ; zato je cesar Karol \'eliki 
1. 811. določil, da ima Drava mejiti oglejski patrijarhat in saligraj- 
sko nadškof ij o. 

L. 1751. seje oglejski patrijarhat razkrojil v goriško in vidoni- 
sko nadškof ij o. 

Tržaška in koprska škofija sta ustanovljeni 1. 524. 

S tem, da so se ustanavljale škofije in pridobivale mnogo 
posvetnega blaga, so si množile vpliv in širile omiko in vero. Naj- 
mogočnejši je bil oglejski patrijarhat, ker je od 1 1. stoletja imel 
v svoji oblasti večino Furlanskega, vse Goriško, Kras, Notranjsko, 
Istro, Gorenjsko in Slovensko krajino. 

\'ažna je za Slovence brižinska škofija (FreisinuHMi na Bavar- 
skem) radi prvega slovenskei2:a j)ismen(>ua spomciiii^a in radi ob- 
širiiib posestev na Gorenjskem iSkolja Lokal, na Štajerskem (l*omurje) 

*) Saligrajski škofje so postali n a d ž k o f j e , ker so pokristijanili večji 
(Icl Slovencev. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 23 



in na Koroškem (ob Vrhskom jozeru) ; bamberška školija jo imela 
Beljak, Trbiž, labodsko in admontsko dolino; briksenska školija 
severni del Gorenjskega med obema Savama ; saligrajska nadškolija 
mnog-o predelov na Gorenjem in Srednjem Štajerskem, okolico 
ptujsko, breško pa krško. 

Krško školijo, ustanovljeno 1. 1072., je kot škof prvi upravljal 
Gunter z Grobnega polja in je od sv. Heme dobil bogata posestva 
v dolini koroške Krke in na Štajerskem okolo Kozjega, Planine 
in Vitanja. 

Labodsko škofijo je ustanovil Eberhard II., nadškof saligrajski, 
1. 1227. in ji dal za prvega škofa Ulrika I. — Ljubljanska škofija je 
ustanovljena 1. 1463. ; prvi škof je bil Žiga grof Lamberški. 

7. Sveta, brata. Ciril in Metodij^) 

sta se porodila v Solunu ob egejskem morju. V mestu so prebivali 
Grki, v okolici pa Slovani ; radi živega prometa z okolico so se 
meščani naučili tudi slovanščine. 

Oba sina sta bila jako nadarjena, osobito pa Ciril, ki se je iz 
početka zval Konstantin ; porojen je bil bržkone 1. 827. Da bi na- 
predovala v znanostih, upotita se v Carigrad. 

^) a) Legende. 

Žitje sv. Melodija ali panonska legenda iz druge polovice IX. stoletja, 
spisana po nekem Metodijevem učencu; izdal jo je P. J. Safafik, Pamatky id. 
1. 1851.; Dummler v Miklošičevem prevodu v Archiv f. Kunde ocst. Geschichts- 
quellen XIII.; Ginzel, Geschichte id. ; Josip Bodjanskij v Ctenija v imperator- 
skem obščestve id. Moskva; Fr. Miklošič, Vita sancli Methodii, 1870. — Zitje 
sv. Koaslantina (v srbsko -slovenskem narečji); Safafik, Pamalky, id.; Fr. 
Miklošič, Denkschriften, Wien 1870., XIX. — Translatio s. Clementis (italska le- 
genda) v latinskem jeziku, Acta Sanctorum, 1668. Martius II., Ginzel, Geschichte 
id. Ocenil Aug. Leskien, Arch. f. slav. Phil. III. 79—83. J. Martijnov, La legende 
italique id. Revue des questions historigues 1884., livraison 71. Pet. Lavrovskij, 
Italjanskaja legenda, Krifičeskij obzor. Žurnal ministerstva id. Sanktpeterburg 
1886, Juh— Aug. 8. 84. Pet. Lavrovskij, Byl h svjatyj Kyriil Solunskij epi- 
skopom? id. Žurnal 1885. April 161—75; odgovor: ne. — Moravska legenda, 
po mnenju Dobrowskega sestavljena iz branja o Cirilu in Metodiju v moravskem 
brevirju in iz italske legende v XIV. stoletju, ko so dne 9. marcija začeli praz- 
novati praznik sv. Cirila in Metodija. Acta Sanctorum 1668. Martius II ; Schlozer, 
Nestor (III. 15). Dobrowsky, Mahrische Legende von Cyrill und Method. Olmiitz 
1S26. — Češka legenda fv latinščini) iz XIV. stoletja; brez važnosti. Acta San- 
ctorum 1668. September. Tu pristavimo: Dr. W. Vondrak: Zur Wurdigung der alt- 
slovenischen Wenzelslegende und der Legende vem heil Prokop, Sitzungsberichte 
der kaiserl. Akademie der Wissenschaften. Phil.-bist. Cl. (XXVII. 1892.) govori 



24 Zgodovina slov. slovstva I. del. 

Naučila sta se raznih jezikov, Konstantin celo kazarskeg-a in 
hebrejskega. Metodija pošlje grški cesar za upravitelja v neko slo- 
vansko pokrajino, kjer je služboval več let. Ali ni mu ugajala 
posvetna slava ; vstopi v samostan in se posveti duhovskemu stanu. 

Mlajši brat Konstantin je v znanostih zaslovel tako, da so ga 
poklicali za učitelja cesarjeviču Mihajlu. Bolj se mu je pa prikupila 



o vprašanju, je-H se je tudi na Češkem širila slovanska liturgija. — Življenjepis 
sv. Klementa (bolgarska legenda, v grškem jeziku), Fr. Miklošič, Vita s. Clementis, 
Vindobonae 1847. — Kratka bolgarska legenda, Konst. Kalajdovič izdal v knjigi: 
Ivan Exarch Bolgarskij — Macedonska legenda — Chronika Nestoris. F. Miklošič 
1850, cap. XX. 



bj Z^ odo vinski spisi, življenjepisi. 
De conversione Bagoariorum et Carantanorum libellus. 
M. Freher, Scriptores reruin Bohemicarura 1602. Nachrichten vom Zustande der 
Gegenden und Stadt Juvavia. Salzburg. 1784. Kopitar Glagolita Clozianus; 
Wattenbach. Monumenta Germaniae; ponalisnen tudi v Ginzeljevi 
in Bily-jevi knjigi.— J. Dobrowsky, Cvrill und Melhod. der Slaven Apostel. 
Prag 1823 ; na ruski jezik prevel M. Pogodin. Moskva 1825. — F i 1 a r e t (škof 
riganski) Kirill i Mefodij. slav. prosvetiteli (Čtenija Mosk. Obšč. 1846). — Kopitar 
Glagolita Clozianus 1836. — P. J. Šafaiik, Pamatky dfevniho pisemnictvi 
Jihoslovanii. Praga 1850. 11. izd. 1873. — O. Bodjanskij, »O vremeni pro- 
ischoždenija slav. pismen« (Moskva 1855); Sobranie pamjatnikov do dejatelnosti 
Svalycb Pervoučitelej i Prosveštitelej Slav. plemen, Moskva 1865. Kirill i Mefodij. 
sobranie pamjatnikov id. (Čtenija 1863). — F r. R a č k i , Vjek i djelovanje sv. 
Ciriila i Methoda. Zagreb. 1857. — V. Š t u 1 c >Život svatych Cyrilla i Methodia. 
apostolfl slovanskvch. Praga, 1857. — J. A, G i n z e 1 . Geschichle der Slaven- 
apostel Cyriil und Method und der slavischen Liturgie. Leilmerilz 1857, II. iz- 
danje. Wien. 1861. — J. E. Bilv, Deje sv. apostolu slov. Ciriila a Methodeje. 
Praga 1862; to knjigo je na slovenski jezik prevel J. M a j c i g e r 1. 1863. Praga 
1863. 4. 1G3. — P. Lavrovskij, Kirill in Mefodij, kak pravoslavnije propo- 
vedniki u zapadu Slavjan, v svjazi s sovremennoju im historieju cerkovnych ne- 
soglasij meždu Vostokom i Zapkdom. Charkov 1863. — Ivan Kukuijevič 
S a k C i n s k i , Tisudletnica slavenskih apostolah sv. Cirila i Metoda. Zagreb, 
1863. 4. 84. —Dr. V o g r i n, Ciril in Metod. 1863. — Matija M a j a r , Sveta 
brata Ciril in Metod, slavjanska apostola in osnova lelja slovstva slavjanskega. 

Praga 1864. 8. 176. Sveta brala Ciril in Metod. Celovec 1885. H. 79. 

— A. Hilferding. O Kirille i Mefodič (Sobr. Soč. I. 299— ?40). — L. Lege r. 
Cvrille et Methode. Eliide sur la conversion des Slaves au Cbristianisme. Pariš 
1868. — L. R e 1 1 e 1 , Cyryl i Melodij. Slreszczenie najnovszyib poszuki\van ; Pariš 
1871. — Dr. Cebašek. Zlali Vek ali Spomenica na čast sv. Hermagoru in 
Fortunalu, sv. Nikolaju in sv. Cirilu in Melodu. Ljubljana 1863. 8. 293. — V, 
Bil basov. Kiryll i Mefodij. Si. Petersburg. 1868 — 1871. Enaka dela so: 
Anton Zloga r. Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirila in Metoda. 
Zbral in na svillo dal. V Ljubljani 1886. 8. XII. 286, in ruski spis: Stalya Al. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 25 



znanost nea'0 vse posvetno krasote; zato mu priskrbe službo knjiž- 
ničarja patrijarške knjižnice pri cerkvi sv. Solije; a tudi to službo 
zapusti Konstantin in gre v samostan pripravljat se za duhovski stan. 
L. 851. poslali so ga k mohamedanskim Saracenom, s katerimi 
se je prepiral o verskih ]n-ašanjih. 

Gorskago, Moskvitijanin 1843 ; ponalisnen v Cyrilo -Melhodijskem Sborniku 
M. Pogodina Moskva 1865 ; na češko prevedel Hanka v Casop. Cesk. mus. 
1846. 5 — 33; — Die Pabstbriefe des britlischen Musaeums v Neues Jahr- 
buch fiir altere deutsche Geschichte 1879. V. B. ; Miklošič, dr. Rački, Starine 
XII.; ocenil dr. Jagid. Arch. IV. Greg. Krek. Kres 1881; druga poročila glej Arch. 
f. slav. Phil. Suppl. 18':)2. Mihovil Pavlinoviča, Hrvatska Vila dne 5. srpnja 1881 
na slavu sv. Cirila i Metoda. U Zagrebu. 1881. 35. — Dr. Nikola Milaš, Slavenski 
apostoli Kiril i Metodije i istina pravoslavlja. U Zagrebu 1881. 8. 57. — 
Življenje in delovanje svetega Cirila in Metoda. Letop. Matice Slovenske 1880; 
(ta spis je prevod papeževih pisem v l)ritanskem muzeju; priredil ga je Drag. 
Klun'. — Tade Smičiklas. Poviest Hrvatske 1882, H. 198—212. — Barto- 
lini. Memorie storiche critiche e archeologiche dei Santi Cirillo et Methodio, 
Roma 1881. — Jaromir Volkov. Delo sv. Cirila in Metoda. V spomin 5. julija 
1881. z ozirom na današnje razmere. Založil pisatelj. Tiskal Franc Hvala v Trstu 
1881. 8. 88; (ponatis iz Edinosti). — Epistola encyclica s s. do- 
mini Leonis papae XIII. Grande munus. Editio slavica polvglotta. 
Prag 1882. — A. Voronov, Kirill i Mefodij. Glavnejšie istočniki dlja istoriji 
sv. Cirilla in Mefodija, Kiev 1877. 8. 391. — E. Golubinski, Svjatije Kon- 
stantin i Mefodij pervoučiteli slavjanskie; Moskva 1885. — V. Jagič, Vopros 
o Kirille i Mefodije v slavjanskoj fdologiji. Reč J. V. Jagiča. Sbor. XXXVIII. 
Sanktpeterburg. 1885.— A. Malševskij. Svjatye Kirill i Mefodij pervoučiteli 
slavjanskie. (Sočinnenia Iv. Malševskago) Kiev 1886. 483. — A. S. Archangelskij, 
Sv. Kirill i Mefodij i soveršennij jimi perevod sv. pisanija; Kazan 1885. — A. 
A. Kočubinskij, Dobry pastyr i dobraja niva. Odessa 1885, (ponatis iz Iz- 
piskov odes. vseučilišča. XLII.) — Orest Miller, Dar pjati desjatnicy i naši 
pervoučiteli. Kiev 1881. — P. Srečk o vid, Beseda na dan hiljadogodišnje svet- 
kovine slovenskih apostola sv. Cirila in Methodija. — Glasnik, Beograd 1880. 
— Jos. Vyhlidal. Sbornik Velehradsky. Brno, 1880. — Mefodijevskij 
jubilejskij sbornik izdannvj Imper. varšavskym universitetom. 1888. — Dr. Kos. 
Spomenica tisočletnice Metodove smrti. Izdala in založila Matica Slovenska. 
Ljubljana 1885. 8. 174. — M. Drinov, Novy cerkvenoslavjanskij pamjatnik 
s pominanjem o slavjanskih pervoučiteljah Sanktpetersburg 1885. — E. Barsov, 
Napisanie o pravoj vere Konstantina filosofa. 1885. — P. S y r k u. Po povodu 
služby svjatitelja Methodija učitelju slavjanskomu. — R. F. Dr. J. Broz. Črtice iz 
hrvatske književnosti. Sv. 11. Zagreb. 1888. 1—128. Za prosti narod spisane živ- 
ljenjepise navaja E. Jelinek. Sbornik 1885. 280 — 336. 

Naj se omenijo še ti-le manjši slovenski sestavki : Jurij Sodevski. 
Sled Cirilovega obreda na Kranjskem N. 1844, 45. — Ljubomir (Slomšek) 
Bratje Ciril in Metod v naših šolah N. 1846, 131—50; Slomšek je v raznih let- 
nikih »Zgodnje Danice« mnogo pisal o bratovščini sv. Cirila in Metoda. — B. Raič, 



26 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

\' tem času se pokristjanjeni Kazarji ob azovskem morju 
obrnejo do cesarja Mihajla po krščanske učitelje, ker so si neki 
prizadevali Zidje in Saraceni, da bi narod na svojo stran pridobili. 
Cesar jim pošlje Konstantina, nadejaje se, da to nalogo najbolje 
reši »filozof«. To se je zg-odilo najbrž 1. 861. Pridruži se mu tudi 
brat Metodij. Med potom najde v Kerzonu ostanke sv. Klementa, 
ki so ga ubili Kazarji. 

Prispevši v deželo Kazarjev uči s tako gorečnostjo in s takim 
uspehom, da je mogel skoro krstiti prebivalce z knezom vred. Za 
plačilo nista hotela vsprejeti druzega ko nekoliko jetnikov. V 
Kazarjih pustivši nekatere duhovnike se vrneta Ciril in Metodij v 
Carigrad. 

Ciril in Metodij odpotujeta n a M o r a v s k o. 

Se lepše in hvaležnejše je bilo delo naših blasfovestnikov 
na zahodu. Rastislav, knez slovanskih Moravcev, zaprosi cesarja 
Mihajla slovanskih prosvetiteljev. Rastislav in njegov prednik sta 
se dostikrat vojskovala z Nemci. Ti so se zatekli celo k Bolu'arom, 
iščoč pomoči proti Moravcem, kateri so tudi bili prisiljeni iskati 
si soborilcev. Najprimernejši so bili grški cesarji, ki so bili gorki 
Frankom in Bolgarom ; rad je tedaj ustregel cesar Mihajl želji 
Rastislavovi, naj mu pošlje misijonarja, ki bi bil vešč slovanščini, 
kajti nemški duhovniki, ki so priliajali v slovenske kraje oznanjevat 



Ciril ia Metod, prvaja veroučilelja. Zora 1853. HO— 93. — Nekaj o Metodu. N. 1854. 
— Fr. Metelko,© Cirilu in Metodu, govoril v zgodovinskem društvu kranjskem 
1. 185B. Mitth. des hist Ver. f Krain 1857, N. 1857, 306. — M. Maj ar, Cirilica 
N. 1857. 270. — D a v. T r s t e n j a k . Ali imajo tudi Slovenci obhajati tisoč- 

letnico Cirila in Metoda? N. 1857, 379 . . 392. Govor D. Trstenjaka 

v čitalnici celjski, N. 1863; 232—3. — A. Domiceljev. Prihod sv. Cirila in 
Metoda v Velehrad 863. N. 1868. 168. — Tisočletnica Cirila in Metoda. N. 1862, 
291.98.407; Dan. 1862, 3; N. 1861, 247 ; - Dr. Tonklija govor ob 
tisočletnici v goriški čitalnici, N. 1863. — P. Hicinger, Sv. Ciril z obzirom 
na Kranjsko, Dan. 1863, 9-10; Dan. 1863, 65-6; 149. 

c) Slavospevi: 

P. H. V spomin sv. Cirila in Metoda. N. 1847, 37. — M. Maj ar. Slava 
Cirilu in Metodu. N. 1860, 1.— J. Bile. Sv. Cirilu in Metodu. N. 1863. 73.— 
A. Ume k Okiški, Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod. Prigodhe in po- 
vesti Celovec 1863. 12. 52. — A. F e k o n j a. V spomin sv. Cirilu in Metodu* 
Kr. 1885. .376—80. — A. M. Sveta brata. Dom in Sv. 1890. 

Opomba. Ta oddelek je pregledal g. prof. dr. Krek, za kar mu pisatelj iz- 
reka lepo zalivalo. 



Uvod in cerkyeiioslovansko slovstvo. 27 

krščansko vero, niso bili povsem kos svojemu poklicu, ker niso 
umeli slovanskega jezika. Poslanec Kastislavov je rekel med drugim 
doslovno : »Mnogi krščanski učitelji prišli so k nam iz Vlaškega, 
Grškega in Nemškega, a mi Sloveni smo ljudje priprosti in nimamo 
moža, ki bi nas poučil o pravici.« 

Cesar, zaslišavši te besede, pokliče Konstantina in mu reče : 
»Slišiši li, filozofe, rečt siju (to besedo)? In-i. šego da ne možett 
s-Btvoriti razve tebe. Tem^ na ty dary množi, i poimi, brat-L svoj, 
igumen-i. Methodij, idi že. Vy bo jesta Solunjanina, da Solunjane 
Vfcsi čisto sloventskv besedujutt«. (Fr. Miklosich, Vita S. Methodii. 
Vindob. 1870, 13.) ^ 

Dospe vša na Moravsko z ostanki sv. Klementa j a je narod 
vsprejel z navdušenjem. Z veliko gorečnostjo sta opravljala svojo 
imenitno nalogo, kar jima je šlo tem bolje od rok, ker sta dobro 
u m e 1 a in govorila slovanski jezik. Veliko trgovinsko 
mesto Solun je imelo slovansko okolico, kakor naš Trst, in Solunj- 
čani so umeli jezik okoličanov. 

Mnogo je na Moravskem bilo kristijanov samo na videz, ker 
jim niso bili do srca segli nauki, razloženi v nerazmnljivi besedi. 
Slovanska apostola sta mladeniče poučevala tudi v takih predmetih 
in znanostih, ki jih potrebuje duhovski stan, v duhovnike posve- 
čevati pa nista smela, ker nihče njiju ni imel škofovske oblasti. 

Slovani do te dobe niso znali črk, nego so zaznamovali po- 
samezne glasove s črtami in režami ; poskušali so slovanski jezik 
pisati z grškimi ali latinskimi črkami, pa niso uspeli, ker niso rabili 
primernega pravila. Ciril je uredil pravopis, začel jez bratom po- 
trebne knjige prevajati na slovanski jezik in si s tem pridobil za 
vse Slovane neizmernih zaslug. (Glej o tem predmetu podrobneje 
v posebnem poglavju.) 

Tako plodonosno delovanje slovanskih blagovestnikov moralo 
je v srcih nemških duhovnikov vzbuditi črno zavist : začeli so strastno 
sovražiti tuja brata iz razkolniškega Carigrada. 

Na drugi strani pa je kmalu izprevidel Rastislav, da bi mu 
solunska bratti utegnila mnogo koristiti v tem obziru, da bi se 
popolnem iznebil frankovske vrhovne oblasti in njenih služabni- 
kov, pasovskih škofov, ko bi moravska država imela svojega Škota. 
Rastislav se je v tem smislu tudi obrnil do rimske stolice, pa tudi 
Konstantin in Metodij sta želela o svojem delu poučiti papeža, ki 



23 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



bi naj potrdil prevod sv. pisma; rada bi mu bila tudi izročila ostanke 
sv. Klemonta. 

Nikolaj I., rimski papež, začuvši o teh željah pozove solunska 
brata v Rim. Takoj se upotita 1. 867. tje in vzameta se seboj nekaj 
učencev, katere sta imela za vredne, da bi dobili škofovsko oblast. 
Na potu dojdeta v Dolenjo Panonijo k Blatnemu jezeru, kjer je 
stoloval takrat slovenski knez Kocelj. Ta ju vsprejme z veliko 
častjo in se razveseli, ko mu pokažeta v slovanskem jeziku pisane 
knjige; na pot jima izroči petdeset učencev, da bi jih poučevala. 
Prejkone se odpravita v Italijo čez sedanje Kranjsko in Pri- 
morsko; v Rim dospeta po smrti papeža Nikolaja [f 13. nov. 867); 
nasledniku lladrijanu II. izročita ostanke sv. Klementa. 

Papež se je razveselil zelo, da sta brata sv. pismo prevedla 
na jezik slovenski, in se ni zmenil za mnenje nekaterih duhovnov, 
češ. beseda božja se sme oznanjevati samo v hebrejskem, grškem 
in latinskem jeziku. Ko sta hkrati tudi dokazala pravovernost svojo, 
podelil je obema škofovsko dostojanstvo, njune učence pa je po- 
svetil v mašnike in dijakone, bržkone Gorazda, Klementa, Nauma, 
Ang-elarja in S^avo. 

Konstantinu dovolil je papež, da se sme odslej imenovati 
Ciril, ker je bilo to ime v grški in rimski cerkvi spoštovano radi 
Cirila aleksandrijskega ' i. 

Papež, potrdivši prevod, dovoli slovenski jezik rabiti pri božji 
službi s tem pristavkom, da se pri sv. maši berilo in evangelije 
čita naj poprej latinski, potem slovenski. Kdor bi se protivil tem 
naredbam, naj ga kaznuje cerkveno sodišče. Ker so učenci v Rimu 
po raznih cerkvah božjo službo opravljali v slovenskem jeziku, 
lahko se je pai)ež prepričal, da jezik slovenski ne zadaje no- 
benih ovir. 

Kaj je {)ripravilo paj)eža do tega, da je dovolil v to V 
L. 864. ali 865. dal se je bolgarski knez Boris krstiti in je 
nagibal iz prva k grški, potem k latinski cerkvi. Papež mu pošlji^ 
r*avla in Formoza, da bi ga pridobila za latinsko cerkev; zadnji 
pa je l)il zelo častilakomen in bi bil rad postal nadškof, česar mu 
papež iii liolel iz|)i)liiiti. Hadi tega nastane^ razpor med papežem 
in Formozom. (Irki. |)()rabivši te ra/nuM-e. |)ridobe si lioluare na 



') Škof Porphynus je pisal v časniku: Trudv Kievskoj duhovnoj akademiji 
1. 1877, str. 79 -110, da je živelo troje Cirilov. To mnenje ocenjuje Jagič, Arih. 
f. slav. Pilil. IV. 297. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 29 

svojo stran. Tudi na Moravskem bi se bilo lahko zgodilo kaj ena- 
keg-a ; ker so moj Moravani in Grki vladalo prijatoljsko razmore, 
zato so jo udal papož žolji slovanskih narodov in knezov. 

Ciril, dospevši do škofovske oblasti, oboli nevarno, na smrtni 
postelji o\)rko priporoča bratu slovensko ljudstvo; bil je samo pet- 
deset dni škof in je umrl v 42. lotu svoje dobe. Slovesno je bil 
pokopan v cerkvi sv. Klementa v Rimu. 

Težavno nalogo, zahodnim Slovenom po želji Rastislavovi 
osnovati samostojno cerkev, imel je zdaj Metodij izvršiti sam. Dočim 
se je mudil v Rimu, so Nemci dvakrat napadli njegovega pokro- 
vitelja Rastislava. 

V tem času pošlje Kocelj poslance v Rim s prošnjo, naj pride 
Metodij poučevat njegovo ljudstvo. Ker je uprav v tem času po 
Moravskem divjala vojska, je prišel ta poziv Metodij u v pravi čas: 
naglo ustreže tej želji in se upoti tja. Papež Hadrijan II. mu izroči 
do Rastislava, Svetopolka in Kocelj a pisma, v katerih pravi, 
da jim pošilja Metodija, naj jim razlaga svete knjige in opravlja 
božjo službo v njih materinskem jeziku. 

Z neizmernim veseljem vsprejmo Metodija v Panoniji ; tu 
uvede slovensko božjo službo, nastavlja duhovnike, vnete za svoj 
poklic. \'pliv nemških duhovnikov se je vidno manjšal. Nato so 
prosili slovenski knezi, naj papež Metodija postavi za nadškofa v 
njihovih pokrajinah. Radi tega pozove papež Metodija 1. 869. v 
Rim, ga imenuje nadškofa v Panoniji in v Moravski, zajedno pa 
posveti dvajset njegovih učencev v duhovnike. S tem je hotel oživiti 
staro panonsko škofijo, čije sedež je bil v Sremu. Ko je bil Karol 
Veliki premagal tamošnje prebivalce, izročil je bil njihovo pokrajino 
saligrajskemu škofu, ki je sicer širil krščanstvo, ali se ni ravnal po 
besedah Anglosaksonca Albuina : Esto praedicator pietatis, non de- 
cimarum exactor (oznanuj pobožnost, ne iztirjavaj le desetine). 

Kje je imel Metodij svoj nadškofijski sedež, ne vemo izveštno. 
Nemški duhovniki so začeli zapuščati slovenske pokrajine, ker Meto- 
dija niso hoteli priznavati za svojega nadškofa. Silno se je razto- 
gotil saligrajski nadškof, izvedevši po papežu, kaj se je zgodilo v 
Panoniji. Da bi dokazal svojo dozdevno zgodovinsko pravico do 
Panonije, veli po nekem saligrajskem duhovniku spisati zgodovinsko 
razpravo : Libellus de conversione Bagoariorum o t 
Carantan or um, t. j.: Knjižica o izpreobrnitvi Bavarcev in 
Karantancev, v kateri skuša dokazati, da saligrajski nadškotje 



30 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

srospodujejo uže 75 let v Panoniji in da so oni pokristijanili tamošnje 
prebivalce. Na stran bavarskih škofov stopil je tudi kralj Ludovik. 
Pravice papeževe stolice naglaševal je papež Ivan VIII. v pismu do 
kralja in do jakinskega škofa Pavla, katerega je poslal kot legata 
v ( iermanijo in Panonijo. 

Po pravi in zakoniti poti niso ničesar mogli doseči Metodijevi 
nasprotniki ; zato se lotijo sile : z vojsko napadeta kralj Ludovik in 
njegov sin Karlman Rastislava, pridobita na svojo stran njegovega 
nečaka Svetopolka, ki izda strijca Rastislava. Nesrečneža oslepe 
in ga vtaknejo v samostan, kjer žalostno konča slovenski knez in 
poštenjak, Metodij pa izgubi svojo glavno podporo. 

Salio-rajski nadškof Adalvin, brižinski škof Arnon in pasovski 
škof Hermanrich zbero se 1. 870. v posvetovanje; prisilijo tudi Meto- 
dija, da se udeleži, in ga kar posade na zatožno klop, dasi ima 
samo patrijarh ali papež pravico soditi nadškofa. Očitalo se mu je, 
da uči na njihovi zemlji. Metodij se zagovarja, češ, da so njegovi 
tožitelji iz lakomnosti prestopili stare meje; naposled zahteva, da 
naj tukaj razsodi rimska stolica. Tudi kralj Ludovik se je udeležil 
zborovanja in zasmehoval slovanskega apostola ; pasovskemu škofu 
so zabranili drugi školje, da Metodija ni pretepel s konjskim bičem. 
Škofje obsodijo nadškofa Metodija, puste ga na mrazu in dežu, za- 
branijo mu služiti božjo službo in ga obdrže pri sebi na Nemškem 
zaprtega dva in pol leta.') 

Ivana VIII. sta saligrajski nadškof in pasovski škof prosila, 
naj preišče sodnijski, kdo ima večje pravice do Panonije, onadva 
ali Metodij. Papež, izvedevši o Metodijevi usodi, pošlje obema ostri 
pismi. ^) 



•) Pismo papeža Ivana VIII. do škofa Hermanricha. Wattenbach. Boh. 49. 
JafTe, Reg. pont. Rom. 261, št. 2247. Krek. Kres. 1881. 348. 

^) Pismo do pasovskega škofa Hermanricha se glasi v slovenskem prevodu: 
»Mislim, da bi zadoščeval komaj studenec solz objokavajočim tvoje hudobije, 
kakor pravi prorok Jeremija. Ali no j)resega predrznost tvoja grozovitcst, da ne 
rečem kakejia škofa, ali kakega posvetnega moža. temveč kakega samosilnika. 
ali živalsko surovost? Brata in soškofa si pahnil v ječo, imel ga dolgo časa pod 
milim nebom v najhujšem mrazu in v največjem dežu, odtrgal si ga od izročene 
mu cerkve ter zbesnel lako. da bi ga bil privlečenega pred škofovsko zborovanje 
pretepel s konjskim bičem, da tes^a nis^o zaprečiii drugi? Prašam te, so-li to zločini 
škola. čegar dostojanstvo jih še povikšuje. če prestopi svoje meje? O škof. ki tako 
postopa proti drugemu od apostolskega sedeža posvečenemu in izbranemu škofu '. 
V<'nder nočemo proiskavati zdaj, kar si že storil, da ne bodemo primorani takoj 



Uvod in cerkvonoslovansko slovstvo. HI 



Škofom je naznanil, da se mora Motodij najpoproj uvesti v 
svoje dostojanstvo in v svojo pravico ; še le čez poldrug-o leto naj 
se začne sodnijsko preiskavanje. 

Ni znano, sta H Ilermanrich in Arnon šla v Rim, ali ne; 
Adalvin gotovo ni šel, ker je umrl. Neki življc^njepisec Metodijev 
pravi, da je Bog štiri škofe kaznil s smrtjo, ker so krivično po- 
t;topali z Metodijem. 

Z Bavarskega je šel Metodij na Moravsko k Svetoi)olku in 
potem h Kocelju, kjer je ostal do smrti. 

L. 874. umrl je Kocelj. Karlman, Ludovikov sin, ki je imel 
doslej pod seboj Koroško, zavladal je tudi v Panoniji, tako da je 
bil Metodij v političnem oziru odvisen od Svetopolka in Karlmana. 
Težje je bilo zdaj Metodiju v enem delu svoje školije opravljati 
svojo službo ; bržkone je to izjavil tudi papežu, kajti okolo 1. 875. 
je papež pisal Karlmanu veleč mu, naj dovoljuje Metodiju nad- 
škofovska opravila izvrševati, kakor mu drago. 

Ali vender Metodij ni imel miru. 

Nemški škofje, ki so nasledovali oni trojici umrlih škofov, 
bili so istega mnenja kakor umrli, ali nastopili so druga pota, da 
bi ovirali Metodija. Izvedeli so, da Ivan VIII. drugače misli glede 
jezika slovenskega, kakor prednik Hadrijan II.; zatožili so torej 
Metodija, da opravlja službo božjo v nerazumljivem slovenskem 
jeziku. Papež je tedaj poslal po jakinskem škofu Pavlu Metodiju 
pismo , v katerem mu ukazuje , da ima v latinskem ali grškem 
jeziku opravljati božjo službo, samo pri prepovedih sme mu služiti 
slovenščina : bržkone Ivan ničesar ni vedel o dovolitvi svojega 
prednika. 

V tem pa so nemški škofje 1. 879. iz nova tožili Metodija in 
ga dolžili krivoverstva; trudili so se tudi pridobiti na svojo 
stran Svetopolka, ki ni bil nikdar Metodiju popolnem udan. Tudi 
pri Svetopolku dolžili so Metodija krivoverstva ; zato se je slovenski 
knez obrnil do papeža, naj mu da napotek, komu ima verovati na 
tem razpotju. Pisal je tedaj papež 14. junija 1. 879. Metodiju, naj 



ukrenili, kar bi se spodobilo. V imenu vsemogočnega Boga, prvih sv. apostolov 
Pelia in Pavla ter naše neznatnosli prepovedujemo ti začasno služiti božjo službo, 
in občevati s svojimi soduhovniki; ako ne prideš z navzočim častivrednim škofom 
Pavlom in pa z jako svetim našim bratom Metodijem v Rim. da se s tem 
vred zaslišiš, zadene te pravična sodba, ker se je izkazala taka in tolika pre- 
drznost; ako bi se kje odobrila tako neizmerna množica hudobij, se veljaven 
ugled katoliškega sedeža ne bo zastonj potegoval.« 



32 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

prido nemudoma v Rim, da se opraviči. V tretje se je upotil Me- 
todi) v Rim. Krivoverstva sodila so se na škofovskih zborih: radi 
teua skHcal je papež zbor v Rim, kamor so prišh tudi tožniki Meto- 
dijevi. Slovanski nadškof opravičil se je popolnem ; papež mu je 
potrdil pravoverstvo, potrdil nadškofovsko oblast čez Moravsko in 
Panonijo, potrdil vse pravice in privilegije nadškofovske in ostro 
zaukazal vsem moravsko- panonskim duhovnikom, da jim je biti 
pokornim Metodiju. Vse to naznanil je papež Svctopolku. 

Nemški škofje so zahtevali, da mora biti eden škof v Sveto- 
polkovi državi mož njihovega mišljenja. Papež je ustregel tej želji 
in Vihinga imenoval za nitranskega škofa ; zaukazal pa mu je. da 
ima svojemu nadškofu biti pokoren v vseh rečeh. 

Papež je pisal knezu Svetopolku: »Po pravici hvalinio po 
pokojnem modrijanu Konstantinu izumljene slovenske pismenke, s 
katerimi naj bi se po spodobnosti hvalil Bog; velevamo tudi, da 
se uprav v tem jeziku oznanujejo nauki in dela Kristova ; ne samo 
v treh, temveč v vseh jezikih treba je hvaliti Gospoda, kakor nas 
izpodbuja sv. pismo, katero pravi : Hvalite Gospoda vsi narodje in 

slavite ga vsi ljudje Zdravi veri tudi ne nasprotuje, ako 

se poje sveta maša v slovenskem jeziku, ako se čitajo v njem sveti 
evangelij in berila iz novega in starega zakona, ako so spretno 
prevedena in razložena, ter v njem opravljajo vse druge cerkvene 
molitve, zakaj ta, ki je vstvaril tri glavne jezike, hebrejski, grški 
in latinski, naredil je tudi vse druge na hvalo in v slavo svojo.« 

S tistimi pogoji, s katerimi je pred 11 leti dovolil lladrijan 11. 
rabo slovenskega jezika, dovolil je to tudi Ivan MU., namreč, da se 
pri maši čitajo berila in evangelij najprej v latinskem in potem v 
slovenskem jeziku. 

Tako podkrepljen in za nedolžnega spoznan vrnil se je Metodij 
domov, nadejajo se, da bode vender uže kedaj mogel živeti v miru, 
toda zmotil se je. Da -si je Metodij iz Rima [)rinesel Svetopolku 
pismo papeževo, kjer se je vse povedalo po resnici in po pravici, 
pisal je Vihing Svetoi)olku sleparsko pismo . v katerem je bil 
Metodij označen kot razkolnik. Svetopolk zdaj ni vtnlel ali ni hotel 
vedeti, pri čem da je. Zal, da j(^ več vei'j(>l tujim kl^vetnikom. nego 
domačim poštenjakom. 

Metodij se je tolažil s tem, da je imel na svtiji strani duhov- 
ščino in ljudstvo, in da se j(» mou-el prepričati pri papežu samem, 
je-li je v isliiii dal \'iliin<ju pismo popolnt^m nasprotne vsebine; 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 33 

popisal mu je tudi svojo težave in nadloge. Papež je odgovoril 
dne 23. marcija leta 881., hvaleč njegovo gorečnost, a ni poslal 
Svetopolku nobenega druzeuva pisma. IJr/kone pozval je papež 
\'ihiiii;a v Hini, da se [)reišč'e stvar, tudi Metodij naj bi prišel 
četrtokrat v Uim ; Vihinu' se je bržkone opravičeval pismeno ; pa 
tudi pozneje še ni dal Metodiju miru. 

Ko je Metodij širil krščanstvo po Moravskem, j)riš(4 je tje 
češki vojvoda Borivoj in se je dal krstiti s šestdesetimi možmi 
svojega spremstva ; domu se vrnivši vzel je vojvoda se seboj več 
duhovnikov, ki so krstili njegovo soprogo Ljudmilo in več pleme- 
nitašev. 

Tako živahno delovanje začelo je Metodiju moriti telesne moči; 
uže močno bolan priporočal je za naslednika Gorazda, ker je bil ta do- 
mačin, sloboden mož, dobro poučen v latinski književnosti in pravo- 
veren. Dne 6. aprila 1. 885. je umrl. Ves narod je plakal za njim, 
ker je vedel, da je izgubil nenadomesthega moža. 

Po njegovi smrti je Panoniji in Moraviji nebo zakrilo svoje 
prijazno lice; po smrti Ivana Vili. zasedel je po kratkem papeže- 
vanju Marina I. in Hadrijana 111. Štefan VI. stolico v Rimu in pre- 
povedal rabiti slovenski jezik pri božji službi/"), hkrati poslal je tri 
legate, Dominika, Ivana in Štefana k Slovanom. Ti bi se imeli naj- 
poprej laskati knezu in mu končno izjaviti, da se mora za vselej 
odpraviti slovenska božja služba ; Gorazdu pa se je velelo, da naj 
se pride opravičevat v Rim. 

Ker je bil Štefan prepovedal slovensko liturgijo, ukazal je 
Svetopolk 1. 886. se silo okolo 200 duhovnikov izgnati iz Moravske ; 
na Moravskem stanujoči Nemci ))vi\j.z-Zo:a podili so jih v mrazu proti 
Donavi in jih neprenehoma mučili. Izgnanci so se odpravili na Bol- 
garsko, kjer so dobili mirno zavetje. Gorazd postal je bolgarski 
nadškof. 

Žalostni časi so nastopili zdaj za panonsko - moravsko nad- 
školijo , kajti k temu udarcu pridružila se je 1. 892. vojska med 



*) Zanimljivo je, kar piše »Dom in Svet« (VII. str. 320) o tem. »Vpraša 
se le. je-li res papež Štefan V. iVI.) po smrti Metodijevi prepovedal slov. litur- 
gijo in obsodil Metodija, kar bi se na podlagi krivih poročil tudi lahko zgodilo; 
z drugimi besedami: je-li omenjena poslanica avtentičen in zanesljiv vir? A prav 
to je med učenjaki še nedognano. Poslanico je našel zgodovinar Wattenbach v 
knjižnici cistercijskega samostana sv. Križa v Dolenji Avstriji in jo izdal 1. 1849. 
Dandanes misli večina učenjakov, da je ta poslanica podvržen 
spis, delo Vihingovo.« 

3 



34 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Nemci in moravskimi Slovani ; vrhu tega nahujskal je Arnulf 
^ladžare in Moravane. Po Panoniji so Madžari pustošili tako, da 
1. 900. nobene cerkve ni bilo več v tej nesrečni deželi. 

S. Književno delo sv. Cirila in Metodija pa njunih 
naslednikov.^] 

Samo ustni pouk ni zadostoval vnetima blago vestnikoma slo- 
vanskima, nego hitro sta obrnila pazno oko tudi na pismeno delo- 
vanje. Njiju življenjepisec pravi, da je Ciril, izumevši črke, počel 
na slovenski jezik prelagati evangelij , ki ima iz prva besedo : V 
začetku je bila beseda itd., to je evangelij sv. Ivana. Iz tega se 
razvidi, da je Ciril priredil nedelj ske ali izbor ne evangelije; 
koliko je izdelal Ciril, koliko Metodij, se ne more določiti; istotako 
ne, kaj se je izvršilo uže v njuni domovini, koliko še le na 
INIoravskcm. 

Ko sta šla 1. 867. v Rim, so bile po panonski legendi v pre- 
vodu dovršene knjige : 1) evangelije, kakor se rabi v cerkvenem 
čitanju; 2) apostol = čitanje iz apostolskih poslanic ; 3)psaltir 
in služba, kjer se nahajajo molitA^e in pesmi pri jutranji in tajni božji 
službi in pri krstu, pri obedu in večerji; A'se to je bilo uravnano 
po vzhodnem obredu, potem odobreno in posvečeno po papežu 
Hadrijanu, ki je te knjige položil na oltar sv. Petra v Rimu ; potem 
so so svete maše pele v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Petra in 
morda še drugod. 

Po smrti Cirilovi je Metodij nadaljeval književno delovanje 
in je izmed učencev odbral dva brzopisca v pomoč ; s temi je j)revel 
knjige starega zakona, izvzemši knjige o Makabejcih, o Esteri, Juditi 
in o Tobiji. Ivan, eksarh bolgarski za časa čara Simeona, trdi sicer, 
da je prevel vse ustavne knjige iz hebrejskega na slovenski jezik, 
to se pa ne more dognati do čista. 

Razven prevodov iz sv. pisma je priredil tudi n o m o k a n o n 
= zbornik cerkvenega i)rava v vzhodni cerkvi: i)aterik = živ- 
ljenjepisi sv. cerkvenih očetov, ' in K y r i 1 l slov e n s k v j = osem 
govorov brata Cirila v bran krščanski veri nasproti Mohamedancem. 



*) Za stvarne popravke in podatke v lom oddelku do iiicl. >Brižinski 
spomeniki* i/rekain prosrčno hvalo g. dr. Oblaku v Gradcu. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 35 

Po natančnih jezikoslovnih preisl^avah so no vjoma vse to z 
resnico, neg-o verjetnejše je, da so bih prevedeni in prirejeni samo 
oni o d 1 o m k i , ki so bih potrebni za hturgirne namene. 

Italska legenda * govori tudi presplošno, da bi se obsežnost 
slovstvenega delovanja slovanskih blagovestnikov mogla določiti 
natanko. Šalaiik, Novostrujev, Sreznevskij, Jagic in \'aljavec so 
dokazali, kakova sta bila v najstarejši obliki evangelij in psalter; 
to je razjasnil \'oskresenskij o »apostolu«, liturgične knjige pa še 
niso preiskane. 

Med manj rabljene spise se šteje »Skrivn o evangelije« 
(Apokalvpsa) ; zato se tudi ni priredilo koj v prvih časih, nego pozneje, 
najbrž kje v Macedoniji. Najstarejši rokopis pripada XII.— XIII. stoletju.') 

F*omagali so Cirilu in Metodiju njuni učenci Klement, Naum, 
Angelar, Gorazd in Sava. 

Kako so v najstarejši dobi slovenske liturgije bile urejene 
knjige, to je težko povedati na drobno. Vondrak je, zasledivši staro- 
visokonemški izvirnik nekaterim izpovednim molitvam, dokazal '% da 
so nekateri odlomki v »Euchologium Sinaiticum« prevedeni bili uže 
na Moravskem. 

Po Metodijevi smrti so se učenci morali umakniti v Bolgarijo 
in so tam nadaljevali književno delo. Klement, rojen Bolgar, je 
zvesto spremljaval Cirila in Metodija v Moravi in v Panoniji ter 
bival potem v Ohridi in Velici; umrl je 1. 916. Spisal je »Hvalnice« 
ali panegirike za svetke in praznike vsega leta, posebej tudi na 
sv. Cirila ; »Žitja ranjkih otcev«, »Homilijo mučencev« ; gotovo ni, 
da je spisal tudi »Cvetni Triod« in »Zitje sv. Konstantina«, kakor 
se je ugibalo poprej.^) 

V zahodnih delih Bolgarije je marljivo opravljal svojo službo 
Naum; Angelarjevo življenje pa ni znano drobneje. 

Na Bolgarskem jih je prijazno vsprejel knez Boris (Mihael) 
in podpiral car Simeon (1. 899 — 927), ki je tudi sam bil pisatelj 
"ter je poskrbel, da so 136 izbranih govorov Ivana Zlatoustega pre- 
veli z naslovom: »Zlatostruj« ; on je izbral bržkone samo »slovesa«, 
delo so opravili drugi. 



V) Vatr. Oblak. Die kirchensiavische Uebersetzung der Apokalypse, Arch. f. 
slav. Phil. XII. 

-) Althochdeutsche Beichtformeln im Altkirchenslavischen und in den Frei- 
singer Denkmalern, Jagic, Arch. f. slav. Phil. XVI. 

^) Fr. Miklosich, Die christliche Terminologie der slavisch. Sprachen 1875. 

3* 



36 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Odlikovali so se med drugimi ti-le možje : 

Konstantin je preložil štiri g-ovoro Atanazija Aleksandrij- 
sketra proti Arijcem, več govorov Ivana. Zlatoustega in jih razložil. 
Postal je bolgarski škof. Gregorij, bolgarski pop, seje po želji 
Simeonovi udeležil prevajanja. 

Najbolj znameniti književnik one dobe je Ivan eksarh 
bolgarski. Njegov »Sestodnev« je kompilacija dveh grških hek- 
sameronov, Bazilija in Severijona ; v njem obširno razlaga stva- 
rjenje sveta po Svetem Pismu. Ne manj važno je njegovo delo 
»Bogoslovje svetago Joanna Damaskina«.. Obema prevodoma je 
dodal samostalne uvode pri raznih poglavjih ; preložil je tudi nekaj 
govorov za razne praznike. 

Menih Hraber spisal je »Skazanietf, kako je sv. Ciril se- 
stavil pismena ; Brezimen nik (Anonvmus) je preložil dva življenje- 
pisa Velikega Antonija in Pankracija ; Teodor Doksov pa je v 
goreči ljubezni do slovanskega pisemstva druge vzpodbujal na delo. 

Doba 1. 863. — 927. je zlata doba za cerkvenoslovanski jezik. 

g. Domovina cerkvenoslovanskega jeziku. 

Slovenci so bili prvo slovansko pleme, ki se je poprijelo 
krščanstva: ne Cehi, ne Poljaki, ne Rusi nimajo tako starega slov- 
stvenega spomenika, kakor Slovenci v brižinskih spomenikih. 

Na drugi strani pa se trezni raziskovalci slovenske zu'odovine 
ne zlagajo več z nazori, da bi se bili v devetem stoletju Slovenci raz- 
širjali od tirolskih planin do Črnega morja, razdeljeni v štiri narečja. 
Miklošič jih je razdelil v karantanske, panonske, dacijske in bolgar- 
ske Slovence, naslanjajo se na podatke Prokopija in Jornanda. V 
dobi od 9. do 16. stoletja ime »S lov en« ni omejeno na prednike 
Slovencev in Bolgarov, nego poznato je tudi drugod: velik del Srbov 
in Hrvatov je ohranil ime S lov en, n. pr. Slovenci v Dalmaciji^ 
»Sl;ivonija«. 

Slovanski rodovi so bili u/e takrat, ko so stopili na zizodovin- 
ska tla, bistveno različni kakor zdaj po svojtMU jeziku, dasi more- 
biti še ne v toliki niej"i ; slovenščina se je v i*, stoletju tako razlo- 
čevala od bolgarščino kakor zdaj; idciitičnosl imcMia ne dokazuje 
identičnosti jezika: tudi na Sedmograškcni jo /iiano ime "Slovcii«, 
j)a ti Slnvcni so |)i-istni liolizai-i. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 37 

Da tega imena niso imeli samo predniki Slovencev, to jasno 
dokazuje tudi Nestorjeva kronika (ed. Miklosich) na raznih mestih, 
n. pr. : c. II. pag. 2, ot-i. sichi, že sedmi desjati. i dvoju jazvku 
bvst-b jazvki, slov^ntski, ; cap. III., p. 3 : ot tech-i. Sloven-i. razidoša 

sja po zemlji i prozvaša sja imenv svoimi i tako razide 

sja sloveuBskvj jazvk-r.. id. id. (Gr. Krek, Einl. 297). 

Najvažnejše \'}Drašanje je, na katero slovansko narečje sta Ciril 
in Metodij prelagala cerkvene knjige. Slovanski in neslovanski 
učenjaki, kakor Dobro\vsky, \'ostokov, iz početka Safafik, potem 
Schleicher, Leskien so bili tega mnenja, da je to bilo bolgarsko 
narečje, Kopitar in Miklošič sta trdila, da je bilo panonsko, naj- 
odločneje je Miklošič to misel zagovarjal 1. 1874. v slovnici : Alt- 
slovenische formenlehre inparadigmen; njegovo mnenje se izražuje 
v besedah: »Okolo srede devetega stoletja se je cerkveno slovstvo 
v slovanskem jeziku ustanovilo v Panpniji in samo v Panoniji«. 

Tu je omeniti, da sta se Ciril in Metodij v Panoniji mudila 
samo mimogrede; podlaga ali domovina njunemu delovanju je bila 
zemlja moravska. Pisma papeška v britanskem muzeju pričajo, da 
sta brata pričela delovanje na Moravske m. Zgodovinski podatki 
nam razjasnijo samo to, kje je pozorišče slovanski liturgiji, ne 
povedo nam pa, v katerem jeziku se je vršila. V nekaterih panon- 
skih spomenikih nahajamo moravizme ; to je dokazal W. Vondrak 
celo za brižinske spomenike. (Arch. f. slav. Phil. XVI. 127.) 

\^erojetni so nazori Jagicevi (Arch. ftir slavische Phil. I. 442), 
da sta Ciril in Metodij uže se seboj prinesla pismo in jezik ; prebivalci 
so ju gotovo vsprejeli z veseljem, če sta govorila uže samo sorodno 
in razumljivo narečje, saj so se tudi Hrvatje v IX. in X. stoletju 
tesno oklenili slovanskega obreda, dasi se ni vršil v njihovem 
jeziku: v Rusiji se je stari cerkvenoslovanski jezik tudi vsprejel z 
veseljem. 

V tem vprašanju so večje važnosti jezikovni razlogi kakor 
zgodovinski podatki ^) ; skupini št in šd vezeta cerkvenoslovanski jezik 
na bolgarsko-macedonska narečja. Madžari so mogli ptujke : mostoha 
(moštohaV pest (pest), rozsda (rožda), dobiti tudi od Bolgarov onstran 
Donave ; ptujke : lancsa (lasta), lencse (lešta), szerencse (s-Brešta), ne 
samo od Slovencev v Kocelovi deželi. Kijevski fragmenti, segajoči v 



*) V. Oblak, Zur Wurdigung des Altslovenischen (V. Jagič, Arch. f. slav. 
Phil. XV, 338—70). 



38 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

XI. stoletje, dokazujejo, da se je tu govoril c in s namesto št in šd; 
isto dokazujejo praški odlomki. 

Krščansko terminologijo germanskega proizvoda sta Ciril in 
Metodij uže našla na Moravskem in v Panoniji in jo porabila za 
svoje namene ; jezik, v katerem sta pisala, pa sta prinesla iz domovine 
ali bližnje okolice (južno-zahodne Macedonije). Dokazano je, da se 
še zdaj govore nosniki v nekaterih bolgarskih narečjih.') 

Starocerkvena slovanščina je radi tega tako bogata na oblikah, 
ker se je začela pisati v knjigah dve sto let poprej netro ruščina 
ali srbo-hrvaščina, ne pa radi tega, ker se je govorila v Panoniji. 

JO. Glagolica in cirilica. 

Najstarejši spomeniki so pisani v dveh abecedah, v glagolici 
in cirilici. 

Glagolica je dvojna ; okrogla se navadno imenuje bolgarska 
ali staroslovanska, oglata pa bosenska ali hrvatska ; tej pravijo tudi 
bukvica. 

Učenjaki se vjemajo v tem, da je glagolica starejša od cirilice. 
Gelazij Dobner (1719 — 90) prvi pripisuje glagolico sv. Cirilu: njemu 
se je pozneje pridružil tudi J. Kopitar (iz prva jo je imel z Dobrov- 
skvm vred za plod pobožne prevare); ko je pa 1. 1836. izdal knjigo: 
»Glagol i ta Clozianus«, začel je izpreminjati svoje nazore o 
glagolici in cirilici, in je dokazal, da glagolica ni plod XIII. stoletja; 
tega mnenja je bil tudi Vostokov 1. J 848. 

Preis jo je 1. 1843. iskal v hrvatskem Primorju, Šreznevskij 
1. 1852. v Bolgariji, Bodjanskij je menil 1. 1855., da je sv. Ciril 
utegnil izumiti glagolico, Grigorovic pa je mislil, da je Melodij 
sestavil cirilico, Ciril pa glagolico. 

Salafik je 1. 1852., 1853. in 1857. trdil odločno, daje glau-olico 
zložil Ciril, cirilico pa škol" Klemcnt. temu nuicnju se je pridružil 
dr. Barki s knjigo: »Pismo slovjensko«, Zau^reb. 1861. 

Po Miklošičevem mnenju (Ersch u. Gruber, Encvl. XL\'1II. 
403 — 422) je glagolico osnoval Ciril za jezik panonskih Slovencev 
po nekem pismu, ki so ga od Grkov dobili Slovenci po svojih 
sosedih Ilirih; po Metodijevi smrti I. 885. so pa učenci njegovi z 
liturgičnimi knjiganii ])renesli glagolico v Bolgarijo in v Hrvate. 

*) Draganov, Nosovye plasnye zvuki v sovremennych niakedonsko- 
slav. i bolgarskycli gov.; glej: Jagič, Arch. II. :^5)!); XI. 264. 



Uvod in cerkvenoslovausko slovstvo. 39. 

'■ ' : ; z 

Isaak Tavlcr, ki jo v Londonu izdal obširno paleoGfrafsko delo 
»Tho Alphabet«, jo najiisal v Ja<i'i(''Ovom Archivu ') kratok sestavek 
»Ueber den Ursjining' dos g-lag-olitiscbon Alpliai)otos« {)ridojavši dve 
preglednici, kjor skuša g-lagolico izvajati iz gTŠko kurzive VI. in \'ll. 
stoletja. Nekaj črk se mu je posrečilo pog-oditi, nekaj pa tudi ne. 

Z velikim trudom je skušal reči priti do dna Lavoslav Goitler, 
bivši profesor slovanščine na zagrebškem vseučilišču, z delom : Die 
albanesischen und slavischen Schriften. (Mit 25 phototvpischen Ta- 
feln.) Mit Unterstutzung der kaiserlichen Akadomic dcr Wissen- 
schaften. \\'ien, Holdor 1883. 

Njegovi nazori so ti-le : Konzul Hahn je našel v albanskem 
mestu Elbasan iz početka tega stoletja rokopis, ki se pripisuje uči- 
telju Teodoru; ne ve se pa, jeli je črke izumil sam, ali prinesel od 
drugod. Črke te abecede spravlja Geitler v dotiko z oblikami mlajše 
rimsko kurzive iz VI. in VIL stoletja, Po tej azbuki so si stari 
Albanci osnovali staro albansko pismo ; s tem spravi v dotiko refor- 
movano od sosedne grške abecede VII. in VIII. stoletja, ki se pa 
ni ohranila: iz te abecede je postala po Geitlerjevem mnenju tudi 
glagolica. On si misli dvoje glagolic, starejšo ali predglagolico, ki 
se je ločila od te, ki jo poznamo v zborniku Assemanijevem ali 
zografskem. Tudi cirilica je dvojna : starejša, ki je sestajala iz grških 
uncijalij, in poznejša, ki se je pomešala z nekimi glagolskimi črkami. 
Tudi od starejše cirilice nimamo nobenih spomenikov. V nekem 
določenem kraju in času sta trčili obe vkupej, druga je vplivala na 
drugo. Uže pred Cirilom se je začela rabiti uncijalna grška pisava, 
Ciril je samo reformoval te črko, in sicer starocirilske. Stara gla- 
golica je postala ob Drini, cirilica pa tam, kjer so Slovani bili 
podvrženi bizantinskemu uplivu. 

Po smrti Metodijevi so njegovi učenci šli v bolgarske Slovane; 
v Albaniji je cirilsko pismo zadelo na glagolsko : glagolica je vspre- 
jela od cirilice črke za c, c, šf^ š, e v stari kapitalni obliki in prestro- 
jila vse kurzivne in kapitalne elemente. Tako je postala bolgarska 
glagolica in se je iz zahodne Macedonije in srednje Albanije raz- 
širila v Dalmatince in Hrvate pred 1. 924. ; v začetku je še bila 
okrogla, pozneje se je izpremenila v oglato. 

Cirilica je od glagolice vsprejela znamenja za t, s, pi in ij, 
pa znamenja so bila takrat drugačna; iz te je nastala srbska, bo- 
senska in bolgarska cirilica. 

^) V. letnik. 



40 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Iz teh kratkih podatkov se vidi, da je Geitler s svojo hipotezo 
celo preobrnil nauk o glag-olici. Og-lasili so se proti tem nazorom 
strokovnjaki, n. pr. grški paleograf Gardhausen v Leipziger Literatur- 
blatt, 1883, in V. Jagic v Archiv f. slav. Philologie 1883 in v Četvre 
kritiko-paleografičeskija statv. Sanktpeterburu- 1884, 103 — 89. 

Dognali so slavisti to-le : 

1.) Oba pravopisa sta v neki zvezi ; 

2.) oba sta sorodna z grškim pravopisom ; cirilica se naslanja 
na uncijalno, glagolica na minuskelno obliko ; 

3.) neka razlika se je ohranila iz najstarejših časov, kar se 
razvidi iz čiselne vrednosti (Zahhvert) raznih črk ; 

4.) oba pravopisa sta se razvijala po svoje. V. Jagic, Arch. f. 
slav. Philog. IV. 316. 

Cii-ilica se je razširila po Bolgarskem, Srbskem in Ruskem 
in postala tako svetovna abeceda, ker jo rabi pravoslavna država in 
cerkev, o-lagolica pa se je iz knežjih dvorov Rastislava, Borivoja, 
Kocela in Privine raztegnila med Srbe, Bolgare in Hrvate ; med 
prvimi je izginila do cela, v nekaterih krajih v Istri in Dalmaciji 
se pa čuva še sedaj kot dragi biser slovanskega bitja in žitja. 

II. Cerkvenoslovanski spomeniki. 

y] Cr 1 a u' o 1 s k i. 

Cerkvenoslovanski s})omeniki se dele v ghm-olske incirilske; 
glagolski so : 

1.1 C e t v e r o e v a n g e 1 i j e z o g r a fs k o , shranjeno na" gori 
Athos, obsega 304 liste ; izmed teh se mlajših sedemnajst |4 1 ^i— 57) 
naha]a v javni knjižnici petrograjski ; nekaj jih je natisnil J. J Srez- 
nevski v Drevnie glagoličeskie pamjatniki, Petrograd 185(3, str. I 15 
do 57. I\)polno izdanjc^je: Zoo-rafskojeevanu-elijc izdannoe \'.Ja<j:ičem. 
Quattuor evangelionnn ('()dex glauoliticus olim Zouraphensis nune 
Petropolitanus , Characteribus cvrillicis transcriptus notis criticis 
prolegomenis appendicibus auctum. Adiuvante summi Ministerii 
Borussici liberalitate edidit V. Jagič. Berlin, \\'eidmann, 1889. 
XLVI. 17«. 

Vo mnenju Jagičevem je evaniifelije pisano koncem .\'. ali 
začetkom XI. stoletja na Bolgarskem. Avstrijski konzul Anton Miha- 
novič ix;\ je našel v samostaiui na jjfori Alhos. 1. IM57. ira j(^ loto- 
gralovai lliis P. Sevastijaiiov : 1. 18()(). ua )<> samostan daroval 
ruskemu čaru, ta pa |)eti'o!4raiski carski knji/.nici. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 41 

i 

2.) Glagolita Clozianus, dvanajst listov v Trientu, dva 
v Inomostu : one je objavil Kopitar 1. 1836. (glej ves naslov v Kopitar- 
jevem življenjepisu) ; ta dva pa Miklošič v Denkschriften der kais. 
Akademie, X.' 193—214, oba tudi Sreznevskij 4 63—220. 

Sedanji g-lagolita ni cel spis, neu'o odlomek knjige, ki jo je 
imel .Tanez Frangepan , lastnik otoka Krka, v zlato in srebro ko- 
vano, kot di*agocen spomenik. Po njegovi snu-ti 1. 1482. so raznesli 
njegovo premoženje, oropali knjigo dragocene oprave in razdelili 
v spominke. Kos t^ko knjige je dobil Lukas de Reynaldis, duhoven 
iz Krka, in od njega avstrijski general Marquard Breisacher, kot 
poslanec nadvojvode Sigismunda 1. 1487. Po Breisacherjevi smrti 
1. 1509. je prišel rokopis v last grofu SchurlTu, potem Clozu v Trientu. 
Tirolski zgodovinar Di Pauli a Treuheim, kateremu je Koj)itar storil 
neko uslugo, je našega rojaka iz hvaležnosti opozoril na to starino 
slovansko. 

Ti ostanki obsegajo: a) govor sv. Janeza Zlatoustega na cvetno 
nedeljo; začetka in konca ni; b) govor na vehki četrtek ; c) govor 
na veliki petek ; d) govor sv. Epifanija, velikega škofa na Kipru, 
na veliki petek. Xa novo je izdan z naslovom : Glagolita ("lozuv, 
Vvdal Dr. \'aclav \'ondrak. Se tremi svetlotiskovvmi pfilohami. \' 
Praze, 1893. 4". 126. 

3.) Marijin kodeks, 47 1 listov, ki jih ima J. V. Grigorovic 
v < )desi ; Sreznevskij ga je imenoval »Athoški evangelij« in je 
objavil nekaj odlomkov. Pamjatnik-B glagoličeskoj pis-Bmennosti. 
Marijinskoje četveroevangelije si. primečanjami i priloženjami. Trudt 
\'. Jagiča. Izdanie otdelenija ruskago jazvka i slovesnosti imperator- 
skoj akademiji nauk-i,. Quattuor evangeliorum conversiones palaeo- 
slovenicae. Čodex Marianus glagoliticus. ( haracteribus cvrillicis 
transcriptum edidit V. Jagič. Accedunt tabulae duae. Berolini, \\'eid- 
mann. 1888. XX. 607. 4. 

4 1 P s a 1 1 e r s i n a j s k i shranjuje se v katarinskem samostanu 
na gori Sinai. Naj poprej je doznal o njem ruski arhimandrit Porfirij 
Uspenskij 1. 1850.; 1. 1882. ga je izdal dr. Lavoslav Geitler na 
stroške jugoslovanske akademije v Zagrebu. Jako star in važen pa je : 

5 1 E u C h o 1 o g i u m. Glagolski spomenik manastira Sinai-brda ; 
izdao dr. Lavoslav Geitler, u Zagrebu, 1882. 8. XVI. 197. 

Dr. Geitler je k 1879. potoval na goro Sinai in je k trem po 
Sreznevskem izdanim listom (St. Peterburg, 1866) našel 106 listov 
liturgične knjige. Po pismu in jeziku zlaga se ta odlomek z zograf- 



42 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

skim. Marijinim kodeksom, Assemanijevim evansfelijem in s Kloč- 
evim g-lag-olitom. To je prvi in edini spomenik, iz kateregra se more 
izpoznati svojstvo najstarejših litm-gičnih knjig. Jezik svedoči, da 
pripada poznejšim umotvorom najstarejše dobe. V. Jagič je v oceni 
te knjige (Arch. f. slav. Phil. VII, 121 — 133^ dokazal, da se mnogi 
stavki te knjige nahajajo inače urejeni v mnogih liturgičnih roko- 
pisih XII.— XV. stoletja. 

h) A's s e m a n i j e v o ali vatikansko evangelije. 

Simeon Assemani, poslan po papežu na vzhod, je našel ta rokopis 
v Jeruzalemu 1. 1 1'66. pri nekem menihu grškega obreda : zdaj se 
čuva rokoj)is v vatikanski knjižnici \ Rimu. L. 1865. ga je izdal 
dr. Rački, 1. 1878. dr. Ivan Crnčič, dvorni tajnik sv. očeta Leona XIII. 
in kanonik sv. Jeronima v Rimu. 8". LXXVI. 184. 

Manjši spomeniki so: Ohridsko evangelije, dva lista, ^lacedonski 
list. oboje izdal Sreznevskij. 

Pisatelj te knjige je nameraval našteti samo tiste spomenike, 
čijih jeziku se rte poznajo srbsko-hrvatske, bolgarske. ali ruske primesi. 

Ko je Sreznevskij izdal jako obsežne kijevske ') fragmente, 
se je prišlo j)rvokrat na sled jako \ažnemu preobratu v slovanskem 
bogoslužju: mogočnim navalom nemškega duhovenstva na ljubo se 
je popustil vzhodno -bizantinski obred in vsprejel rimski. Ti frag- 
menti so iz XI. stoletja. V. Jagic pa je našel na platnicah neke 
knjige v knjižnici dunajske tehnike dva lista male osmerke, popisana 
z okroglo glagolico, in ja je izdal z naslovom : Glagolitica, ^^'urdi- 
gung neuentdeckter Fragmente. Mit 10 Tafeln, Wien 1890.4". tt2. 
iDcnkschrifton der kais. Akad. der Wissenschaften in \\'ien. Phil. 
hist. Cl. XXX\'in. \\.\ Ta drobni odlomek, (ki se v tem obziru 
strinja tudi s praškim odlomkom) obsega nekatere molitve post 
communionem, missa altera, Apostolorum secreta, praefatio, post 
communionem, missa unius Apostoli ; epistola ad Corinthios. Tem 
odlomkom je pridejal Jagič korenite razprave v štirih poa-lavjih in 
dokazal , da se je preobrat od bizantinskega obreda k rimskemu 
na vsej zahodni strani od Velike Moravske tja do srednje Dalmacije 
vršil uže za časa Metodija, »in der (lorncnvollcn Laufbahn des 
pannonischen Krzbischofs«. 



') Natisneni tudi v Jagieevi razpravi: Glagolitica. Wien 1890. 



Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 48« 

Kijevski in dunajski odlomki so si v rodu, ker imajo za iste 
pojmovo enako izraze, n. \n\ vi.sadi, = connnunio, mi.ša id. 

\'ažna sta ta dva lista tudi radi teg-a, ker vezeta })anonske 
spomenike z okroglo g'lag-olico in poznejše hrvatske spomenike z 
oglato gla<i-olico. Na drobno opisuje usodo glagolice v poznejših 
časih J. Broz. v knjigi: Črtice iz hrvatske književnosti. Zagreb. 1888. 

Pozneje je glagolica- služila tudi posvetnim namenom; po 
otokih istrskih se še zdaj nahaja mnogo znamenitih rokopisov : 
župna cerkev vrbeniška na otoku Krku se ponaša s šesterimi roko- 
pisi (dve masni knjiu-i in štirje brevirji) ; masni "knjigi sta pisani s 
krasnimi začetnimi črkami. Za vzgled navaja vitez Klodič v svojem 
spisu : Zur Literatur in Triest und Istrien, (Oesterreich in ^^'ort und 
Bild, Kiistenland und Dalmatien str. 235), jako natančno posnet od- 
lomek. Ena teh masnih knjig je pisana L 1456., druga 1408; brevirji 
sd iz 14. stoletja. L. 1483. se je v Benetkah natisnila prva glagolska 
knjiga: Missale romanum glagoliticum M ; ponatisnil sejetamisale 
v lotih 1509, 1528, 1531, 1631, 1706, 1741. 

Kratki posnetki te masne knjige v hrvatskem jeziku, imenovani 
»schiavetti«, se nahajajo skorej v vseh cerkvah v notranji Istri. 

Glagolica se je v cerkveni službi do XVI. stoletja razširila ne 
samo po Istri nego tudi po večjem delu Dalmacije, Hrvatske in 
Bosne in je bila edino sredstvo pismenega občevanja v omenjenih 
deželah. V poreški škofiii je bilo v XVIII. stoletju 19 glagolskih 
župnij; v Poreču je sinoda 1. 1733. ukrenila, da se ima nastaviti 
sedem izpraševalnih komisarjev za glagolico. Dasi so jo pospeševali 
cel6 papeži Inocencij IV. (1243—1254), Urban VIII. (1623—1643) in 
Benedikt XIV.. se je vender raba glagolice skrčila tako, daje sedaj 
v Istri jako omejena. 

Glagolica pa se je rabila tudi v pravoznanskih, zgodovinskih 
spisih, v oporokah in napisih. Važen je »Razvod istrijanski«, mejna 
določba iz 1. 1275. v prepisu iz 1. 1546, ki se tiče občinskih pre- 
pirov v ozemlju grofov pazinskih, patrijarhov oglejskih in samovlade 
beneške. Trije notarji so zapisnik za gospodo pisali nemški, za 
»Latince« latinski, za Istrijance hrvatski. 

Drug tak »Razvod« se je ohranil glede mej med Moščeni- 
cami in Kozljakom iz 1. 1395. : po lepem čistem jeziku se odlikuje 



Izvod te knjige se nahaja v župni knjižaici v Ricmanju blizu Trsta. 



44 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

»Statut otoka Krka« iz 1. 1388.; arhiv kastvanski shranjuje iz 1. 1678. 
»Zakon kapitula Ivast\'c«. 

Glag*olskc pravne spise imajo župni arhivi v DoHni ^bhzu Trsta) 
in Lovrani, zasebniki v Moščenicah in v Veprincu iz 1. 1625., 1627., 
1629. in 1641.; v DoHni so se cerkvene matice pisale glag-olski do 
1. 1619.; ohranjeni so še glagolski urbariji v Boljuncu iz 1. 1576. 
in 1604. in v Škednji od 1. 1583. do 1680. Glagolskih napisov se 
nahaja mnogo po Istri, na Goriškem in po Tržaškem. 

?>] C i r i 1 s k i spomeniki. 

1.) C o d e X s u p r a s 1 i o n s i s (zbornik supraselski), 285 listov, 
katerih se nahaja 118 v licejalni knjižnici ljubljanski, ostahna veči- 
noma (i51 listov) v knjižnici grofa Zamejskega v Varšavi. Izdan je 
po Miklošiču leta 185i. na Dunaju ideloma tudi po Sreznevskem) 
in obsega 24 legend in 22 homilij grških cerkvenih očakov ; Rudolf 
Abicht v spisu Quellennach\veise zum Codex Suprasliensis (V. Jagič, 
Arch. f. slav. Phil. XV. 321 — 37) navaja vire, iz katerih je zajemal 
šesta vitelj rokopisa. Svoje ime ima od samostana Suprasl na Ruskem 
(gubernija grodanska, kjer se je našel). 

\' novejšem času se je s tem rokopisom temeljito bavil 
\\'. Vondrak ter spisal o njem: »Altslovenische Studien« in »Ueber 
einisre orthographische und lexicalische Eigenthiimlichkeiten des Co- 
d<'x Suprasliensis im Verlialtnis zu den andern altslovenischen Denk- 
malern« iSitzungsberichte dcr Akademie dor \\'issenschaften in\\"ien ; 
phil. hist. ("lasso CXX1I. 1890. 8", 90; CXXIV. 1891. 8" 44.) 

Ti raz|)ravi dokazujeta, 1) da ni ves rokopis istega izvora, 
2 1 prevod ne kaže stare uravnave, ki nam je znana iz najstarejših 
glauolskih evanofolijev, 3) v sedanji obliki se je dovršil na Bolgar- 
skem. Tudi \'. Oblak je v Jagičevem Arch. L slav. Phil. XIII, 246 
in XV, 342-348 dokazal po slovarskih ozirih, da j(^ rokoj)is v 
pristni obliki nastal na Holu'arskem, ker se v marsičem zlaua z 
bolgarskim trnovskim evangelijem. (Ezechiel Zivier, Studien iiber 
den Codex Suprasliensis. Breslau, 1892. 26). 

2.1 Savi na knjii:-a, 129 listov, nahaja se v tipogralični 
knjižnici |)('tr(>u'"rajski ; izdal jo je Srezninskij v »Drevnie slavjanski(^ 
l)amjatniki.« Petrograd, I.S68. 1-154. Jagič (Arch. f. slav. Phil. \'. 
580 — 6i2i, je našel v tem izdanin nmogo paleografskih in jeziko- 
slitviiili ucddslatkdv. .h^/ikoslovnc posebnosti tega rokopisa omenjata 



Uvod in ceikveuoslovansko slovstvo. 45 

V. Oblak in Jagic, Arch. XV. 357 - 8, in \'ondrak, Altslov. Studien 
70—71; prim. Jau-ic, Archiv II. U2. 

Manjši spomeniki so : 

Catechesis Cirila .loruzalemskega , 2 lista ; Kvanofolij \'. M. 
Undolskog-a, 2 lista; Šluški psalter, 1 list; Novgorodski evangelij, 
2 lista; Macodonski list; vse je natisnil Sreznevskij. (Drevnie <i'laii'oli- 
českie panijatniki, 1866). — Ne spomenik, nego normalizovan tekst 
l)a je : 

Svetoje Evangelije trospoda našego Jsusa Christa, Drevnoslav- 
janskij teksti.. Kazan-t 1889. Vili. 362. Knjigo je izdal N. Ilmenskij 
in odpravil vse rusizme. Jagic (Arch. f. slav. Phil. XII. 627) pripo- 
roča, da bi se na Ruskem v vseh zavodih rabil tak evangelij v 
čistem starocerkvenem jeziku. 

L. 1493. se je v Benetkah natisnila prva cirilska knjiga. 

v) B r i ž i n s k i o d 1 o m k i. ') 

L. 1807. so v knjižnih zakladih, ki so jih iz odpravljenih 
samostanov poslali v Monakovo. med knjigami brižinske knjižnice 
našli tri slovenske spise v duhovnih bukvah ^\'ademecuml škofa 
Abrahama , ki je bil Slovenec in škof v Brižniku, (Freisingen na 
BavarskemI 1. 957 — 94. Imenovali so jih radi tega: Freisinger 
Denkmiiler, Monumenta Frisingiana, Frevzingenskija statv ; po Ko- 
pitarju so jih jeli imenovati »Karantanske spisecc 



^) Kopitar jih je razglasil 1. 1807. v časniku: Neuer lit. Anzeiger, št. 12; 
Dobrowsky pa 1. 1814. v Slovanki I. 249 — 51, Vostokov omenil v XVII. zvezku 
»Trudov Občestva Ljubitelej Ross. slovesnosti pri Mosk. Universitele.< 

Fr. Metelko je 1. 1825. v svoji slovnici Lehrgebaude dal ponatisniti I. spo- 
menik z latinskim prevodom in nekaterimi opombami; 1. 1827. sta jih priobčila 
Koppen in Vostokov v »Sobranie slovenskihi. pamjatnikovi. nahodjaščih sja 
vn§ Rossie. Knj. I. Saaktpeterburg 1—80. Vostokov jih je prepisal v cirilico in 
pridejaljako temeljite slovniške opombe. Voslobovljevo razpravo je ponatisnil Srez- 
nevskij 1. 1865. v »Filolog. nabljudenija.< — Kopitar je 1. 1822. ponatisnil I. spo- 
menik v »JahrbiJcher der Literatur« v prvotni obKki in v latinskem prevodu ; 
1. 1836. v Glagolita Clozianus, str. 33 — 45 jih razložil zgodovinsko in jezikoslovno, 
pridejal Vostokovljev cirilski prepis in latinski prevod vseh treh spomenikov. A. Ja- 
nežič je 1. 1854. v slovnici, Fr. Miklošič v čitanki za 8. gimnazijski razred nekaj 
ponatisnil v vzgled. 

Razven tu navedenih učenjakov so se bavili s tem predmetom: Aug. Schleicher 
v Beitrage zur vergl. Sprachforschung 1. 1858. L 34.; P. Šafaf-ik. Ueber Ursprung 
u. Heimat des Glagolitismus, Prag 1858. V. Jagic, Arch. f. slav. Phil. 1.450—51. 



46 Zgodovina stov. slovstva. I. del. 

Ti si)omeniki obsegajo I. očitno izpoved, ki jo moli ljudstvo 
za duhovnikom, II. osrovor ali opominjanje pred izpovedjo, III. iz- 
povedno molitev. 

Pisali so te spomenike blasfovestniki , ki so med 1. 769. in 
1000. bavarskim . karantanskini in druuim Slovencem oznanjevali 
sv. vero. 

Kopitar je sodil , da sta 1. in 111. spomenik iz 8., II. pa iz 
10. stoletja; Miklošič trdi v spisu »Christliche Terminolog-ie der 
slavischen Bprachen«, da spadajo iz paleografskih vzrokov v 9. ali 
10., Schmeller jih stavlja v 12. stoletje. 

Na Bavarskem še dandanašnji tako molijo za duhovnikom, kakor 
kažo te molitve ; v Slovencih na Kranjskem, Koroškem in Ogrskem 
je bila znana očitna izpoved pred sv. obhajilom ; Glagolita Clozianus, 
str. 47, ima češko confessio puhlica, kije enakega izvora. V. M. Undol- 
skij je našel 1. 1840. med homilijami sv. Klementa »Poučenije 
na pamjat apostola ili mučenika«, ki je jako podobno drugemu 
spomeniku. 

Izvirnik je še le v najnovejšem času našel ^I. Vondrak in je 
reč razjasnil v spisu: Althochdeutsche Beichtlormeln im Altkirchen- 
slavischen und in den Freisinger Denkmalern, von Jagič, Arch. f. 
slavische Philologie, XVI. 118—133, (1. 1894). Uže Vostokov je 
1. 1827. kazal na nemške izpovedne molitve. Izpovedna oblika bri- 
žinska III. in izpovedna molitev v Euchologium sinaiticum prihajata 
iz istega vira. 

Izvirnik je tako imenovani »St. Emmeramer Gebet« , ki se 
je ohranil v dveh rokopisih, 1) Teplski rokopis (Ai, pisan na Bavar- 
skem v letih 828 — 876 in shranjen v samostanu Tepl na Češkem, 
in 2) rokopis kraljevske knjižnice v Monakovem iz XI. stoletja. 
Objavila sta jih Mullenhol' in Scherer v: Denkmiiler deutscher Poesie 
und Prosa aus dem VIII.— XII. Jahr. 1. 1864., str. 187—8. Vondrak 
primerja najpoprej enake izraze in stavke v brižinskih spomenikih 
in v Euchologium sinaiticum, potem v nemških izpovednih molitvah 
in cerkvenoslovanskih v Eucholou-ium sinaiticum ; cerkvenoslovanski 
tekst imata b(^sedo svet /a ponuMi mundus, dočim se v drugih 
b('i'ilih nahaja v tem pomenu m i r. 

Brez cerkvenoslovanskega slovst\a bi bi'žkone ne imeli teh 
spomenikov: 1. 1876. je Jagič opozoril na ujjHv cerkvenoslovanšČinc 



Protestantovska doba od 1. looU — 1600. 47 

na ta spis karantansko slovenščine. Polglasnike včasih izražuje, včasih 
ne ; tu jih nadonieščuje e, tam i. 

Kažejo se eolo upUvi češčine (slovaščine, n. j)r. jaz se zagla- 
golo zlodeiu lil. 1. priinei-i slovaški: zariokal sa od toho). 

Narečje jo ziljsko, ali sorodno ziljskeniu. 

B. Protestantovska doba od 1. 1550 — 1600. 

J. Pregled koroške, kranjske, štajerske in primorske 
zgodovine od X. do XVI. stoletja. 

Severni in južni Slovani — Cehi, Moravani pa Slovenci ^) — 
so od 10. stoletja počenši živeli dolgo v narodni nezavesti. Cehi 
in Poljaki , Srbi in Hrvati so si osnovali polagoma kraljestva in 
carstva in imeli zlate dobe v zgodovini in slovstvu ; Slovenci se 
ne mogo ponašati niti z zmagonosnimi cesarji niti s slavnimi kralji ; 
samo to si morejo šteti v čast, da so združeni s Hrvati zapadno 
Evropo branili divjih Turkov in drugim narodom omogočili razvijati 
se po svoje. V enem obziru se slovenska zgodovina od X. stoletja 
naprej razlikuje od sedanje, da so bili Slovenci takrat po večini 
zedinjeni v eno deželo, Karantanijo (Korotan, Koroško). 



^) O Slovencih sploh in njihovi zgodovini glej: Valvasor, Ehre des Herzog- 
thums Krain, 1689, 1877 .• dalje glej: Vodnik, Linhart, Bradaška, Orožen, Krempel, 
J. Trdina. Steklasa. Stare, Šuklje, Parapat; — Mittheilungen des hist. Vereins 
f. Krain; — V. F. Klun. Slovencv, etnog. očerk (Ruska Bes. 1857). — Jos. Erben, 
Korutanv, Štyrsko, Krajina v Slovnik Naučay. — Slovanstvo (151 — 194j. Spisali 
Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Bož. Raič. Zal. in izdala Matica Slovenska. 
— A. Žnidaršič: »Slovenski klobuk.« Dom. 1867, št. 31 — 40 opisuje slovensko 
zgodovino srednjega veka. — Jos. Šuman. Die Slovenen. Wien. Teschen, 1881. 
8. 183. — Slovenci. Po potnih spominkih spisal M a k u š e v. Nov. 1873, 386 . . . 
426; -prevod po Makuševem spisu v Viestniku v Varšavi 1. 1873. — Dr. J. 
Leciejevvski. Z žycia Slovenc6w, 1884. 8. 34. — J. Lego je pisal o Slovencih 
v mnogih čeških časnikih. — J. Boudouin de Courtenav. Slovansky Sbornik, 1884, 
št. "2. — Mr. Mackenzie Wallace. Among the Southern Slaves. Times, 1884. — 
La Slave , le Danube et le Balkan. Voyage chez les Slovenes, les Croates. les 



43 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



K o r o š Iv o. 

Da cesar Oton II. oslabi upornika Henrika II., vojvodo karan- 
tanskei^a, je od Bavarske odcepil Karantanijo '1 in Vzhodno krajino 
in ji v vladarstvo izročil Henrika L, sina poprejšnje2:a bavarskega 
vojvode Bertolda; Karantanija je postala samostalna Vojvodina nem- 
škeg-a cesarstva (9521. Odslej so se pog"ostoma menjali vladarji; 
1. 1077. je vladal vojvoda Luitpold Eppensteinski. V tem času je 
bila Karantanija imenitna dežela, ker je obseg-ala Štajersko, dzvzemši 
od Ogrov zasedenega dela), Slovensko, Istrsko in Fm^lansko-veroneško 
pokrajino, ki se je sicer rada prištevala k Italiji. 

V Istri so širili Benečanje svoj upliv; da bi pa istrski mejni 
ofrofje mogli odbijati benečansko stranko, so jim karantanski voj- 
vode j)odrejali tudi Kranjsko (Gorenjsko), pa Metliško (Slovensko) 
krajino. 

V XII. in XIII. stoletju so se v okviru Karantanije pojavile 
male vladarske kneževine. V boju med cerkvijo in državo je oglejski 
patrijarh Sieghard 1. 1077. od Henrika IV. dobil Furlansko kot samo- 
stalno Vojvodino. 



Serbes et les Bulgares. Par M. L. Leger, Pariš, libraiiie Plon. 1884. 8. 275. — 
Samuel Singer. Unsere Zeit. Deutsche Revue der Gegenwart, 1889. Heft XII. — 
Prijazen opis, ponatisnila Soča 1883. — Kari Braun aus Wiesbaden, Ueber Land 
und Meer, 1884. št. 7, površno Ivan Soince, Slovenci v severni Ameriki. Lj. Zv. 
1883, 79, 813. — Noše štajerskih Pesničarjev, N. 1848, 173. — Stara noša Slo- 
vencev. N. 1849, 34. — Noše slovensko tržaške okolice, N. 1864, 50. — Narodne 
noše (12 slik). I/.dal J. Blazaik v Ljubljani, 1863. — J. Pajk. Noše štajerskih 
Slovencev, Zv. 1876, 73, 110. 

*) K. Mayers, Geschichte von Karnten, Cillv. 1785. — H. Hermann. Hand- 
buch der Geschichte des Herzogthums Kiirnten, Klagenfurt, 1843. — Zeitschrift 
dfs Karntner Museums. — Imenik krajev na Koroškem. 1860 (nemški in slovenski). 
Od 1849 je izhajal pod uredništvom barona Ankershofna Arch. f. die Geschichte 
von Karnten. — Zgodovinsko društvo v Celovcu ima veUke zasluge za koroško 
zgodovino. — Poljudni spisi so: I. pl. Kleininayer, Koroško ob času srednjega 
veka. SI. N. 1877. — Meščanstvo koroško v srednjem veku, Zv. 1877. — O 
Slovencih na Koroškem, Edin. 1883. — Oesterreich in Wort und Bild. Karnten 
und Krain, 18, H. — Železna Kapla. (Dullar, N. 1862). — Koroške Bele, (J. Blei\veiss, 
N. 1848). — »Vodnik po koroški Sloveniji« (SI. Celovški), 1865). — L. Fierčnik). 
Potniške drobtine v »Besedniku« leta 1871. podajajo zgodovinske slike starih 
za Slovence važnih mest, kakor Breze (Frie.sacli) id. Vodnik po koroški Sloveniji. 
(>Hodišče in grad Ribnica je za Slovence klasična zemlja.« SI. (Cel.) 1865. id. id. 



Prolestantovska doba od 1. 1550-1600. 49 

Tudi Istro') in Kranjsko jo cosar istoca lota ločil od Koroške 
in jo izročil v pod{)oro ou"l(^jskonui zavezniku, ki pa ni dolgo vladal 
na Kranjskem, ker so to deželo v oblast dobili Kppensteinci in potem 
Sponheimci ; Istra pa je 1. 11 73. pripadla tirolskim Andeks-Meranom. 

Na južni strani Karantanije se je slovensko ozemlje še bolj 
drobilo. Henrik hohenstautski je 1. 1234. izdal zakon, da so deželni 
oblastniki i)ostali knezi, in je na kneških posestvih izključil cesarsko 
oblast; tako so postali samostalni grofje goriški (1254), ki so 
imeli v svoji oblasti Istrsko in Slovensko krajino, celj ski (1372), 
o r te n b u r š k i in ptujski grolje. Za vrhovnega vladarja so pri- 
znavali cesarja, so se udeleževali nemškega državnega zbora, pa so 
pobirali sami davke, napovedavali vojsko, sklepali mir, kovali denar 
in bili višji sodniki; nižji sodniki so bili plemeniti grajščaki. 

K r a n j s k o. ^) 
L. 973. je cesar Oton II. v Triburu škofu Abrahamu brižin- 
skemu podaril mnogo posestev v Vojvodini Henrika Prepirljivca 
(Der Zanker) in v grofiji grofa Popona, ki se je imenovala »Carniolia« 
in se sploh zvala »Creina marcha«^) ter se je raztezavala ob 
gorenji Savi z glavnim mestom »Kranj«. V tej grofiji so imeli 
brižinski okolo Škofje Loke, in briksenski škofje okolo Bleda jako 

^) Islrijanski Slovenci, N. 1848. Pulj (K u k , N. 1854.) Istrijanski Slovenci 
okolo Piilja, N. 1854. Reka, (Pičan, N. 1856). J. B i I c , (N. 1856 in pozneje 
v Slov. Glasniku). Čiči, N. 1856. (Misli o istrskih Vlahih Ciribircih, N. 1857.) Istrsko 
Priraorje, (Iv. Sajovic, N. 1856). Trsat, N. 1857. A. Spinčič, Istrien (Oesterr. in Wort 
und Bild 1890), Pulj, (SI. 1881, št. 190-2), Slovensko Primorje, N. 1863. V. Urbas, 
Die Tschitscherei und die Tschitschen. Zeitschrift des Deutschen und Oesterr. 
Alpenvereines, 1884. 

2) Podatki za zgodovino kranjske dežele so posneti po Levčevem spisu v 
Osterr. in Wort und Bild, Karnten und Krain, 1891, 325—352. — Aug. Dimitz, 
Geschichte Krains von der iiltesten Zeit bis auf das Jahr 1873, (8 B. Laibach, 
1874). — Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta. Ljubljana, 1891. 8. 308. (Mat. 
Slov.). — Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih. Ljubljana, 1886. 8. 283. (Mat. 
Slov.). — Evgen Lah, (glej Zemljepisje IV. dobe), nashkal po legi in zgodovini 
nekatera mesta in trge na Gorenjskem. — P. v. Radics, Fiihrer durch Krain und 
die Landeshauptstadt Laibach, mit Ansichtea von Laibach und anderen hervor- 
ragenden Orten in Oberkrain und einem Plan von Laibach. Laibach, Giontini, 
1885. 8. 84. — Fr. Podkrajšek, Grad Predjamski. Lj. Zv. 1888. 

^) Od Bohinja kaj (P. Nov. 1851). Od podzemeljskih jam na Gorenjskem, 
(Radonievič-Švegel, N. 1851). — Stari Tržič, (P. Hicinger, N. 1845). — Kamnik, 
(N. 1854). — Gorenjska stran, (Iv. Levičnik, N. 1854). — Železniki, (Iv. Levičnik, 
N. 1855). — Poljanska dolina, (N. 1855, 1849). — Smledniška okolica, Jeršičeva 

4 



50 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

obširna posestva; imenuje se posestvo Slovenca Pfibislava ob Sori; 
Ulrik, sin irrofa Popo-na iz ^^'eimar-Orlamunde je imel razsežna po- 
sestva v kamniški okolici in je bil od 1. 1058 — 1070. mejni grof 
kranjski. 

Po Eppensteincih, Rj)onheimcih, Andeks-Mcrancih in oglejskili 
patrijarhih, po mnogih drugili j)tujih in domačih knezih se po ob- 
širnih posestvih v XIII. stoletju odlikujejo Babenberžani. Brižinski 
škof Gerold je 1. 1229. Leopoldu VI., Slavnemu, podelil več posestev 
na Dolenjskem; njegov naslednik Friderik Bojeviti je priženil vse 
imetje Andeks - Meranov in se je po pravici imenoval »gospod 
Kranjske«. Tudi Sponheimec Bernhard, vojvoda koroški, se je ime- 
noval »Dominus Carnioliae et Marchiae«, ker se je po smrti Fride- 
rika Bojevitega polastil brižinskega fevdnega posestva; njegov sin 
Ulrik se je povspel do deželnega kneza in je v svoji oporoki ime- 
noval češkega kralja Otokarja svojim dedičem 1. 1268. 

L. 1269. umre zadnji Sponheimec, in Otokar se je smatral 
brez ozira na druge pravice za vojvodo koroškega in kranjskega, opi- 
raje se na domače plemstvo in na krškega škofa Dietricha, pa se je 
1. 1276. v dunajskem miru moral odpovedati vladi na Kranjskem, 
katero je prevzel grof Meinhard Tirolski. Bitva med Rudolfom Habs- 
burškim in Otokarjem 1. 1278. je določila Kranjsko Ilabsburžanu, 
ki je 1. 1281. sinu Albrehtu prepustil vlado na Kranjskem, Štajer- 
skem in Koroškem; Kranjsko in Slovenska krajina sta do 1. 1835. 
bili zastavljeni Meinhardu tirolskemu. 

Po smrti Henrika Koroškega 1. 1335. sta Kranjsko posedla 
habsburška vojvoda Albreht Modri in Oton Veseli ; temu je sledil 
Rudolf Ustanovnik, kateri se je zmagovito bojeval z oglejskim 
patrijarhom ; ta je moral odslej vse svoje fevde na Kranjskem in 



jama nad Kamnikom, (BI. Sušnik, N. 1857). — Kokrska dolina, (Kadilnik), Slap 
Završnica v Bohinji, (Iv. Levičnik, N. 1856). — Bohinjske črtice, (SI. 1889, str. 30 
do 44, I. Franke, Lj. Zv. 1885). — Grad Podbrezje, (N. 1872, 304). - Blejsko 
jezero, (N. 45). — Kamnik, (Poženčan. Ljub. Čas. 1850). — Cerkniško jezero, (Pod- 
grivanski, N. 1850, 1854). — Grega Kcbe, (N. 18H0. - Likar. N. 1863). — Spomini 
o cerkniškem jezeru, (dr. H. Dolenec, Lj. Zv. 1881). — Vi.šnjagora. (N. 1854). — 
Uskoki na Gorjancih, (SI. 1881, št. 234). - Dolenjci. (Iv. Trdma), Slov. 1884. — 
Mesto Lož, (SI. N. 1875, 366—7, N. 1877). - Idrija. (N, 1856, Lj. Čas. 1856). — 
Rodik in Ajdovščina. (N. 185S).) — Senožeška okolica, (N. 1851). ~ Pivka, (N. 1856, 
1860). — Pisma o Pivčanih. (Slov. 1869). — Vipavska dolina (Levin, Ed. 1885. 
str. 65. — Gol, Podvelb (Ivo Trošl, Ed. 1884, št. <;4-7(0. — Postojna in postojnska 
jama, glej dr. Gosta in manjše zemljepisne spise. — Ribnica (N. 1864, 1858). 



Protestantovska doba od 1. 1550 - 1600. 51 

V Slovenski krajini podeliti vojvodom avstrijskim. Goriški grofje so 
imeli v posesti pokrajine na Krasu, v \'ii)avi, v Senožečah, v Po- 
stojni in Idriji; Metliko, Črnomelj, VisnjoLj-oro, grolijo pazinsko ; 
po smrti "roriškeg^a grofa Alberta IV. je vse to po pogodbi pri- 
padlo llabsburžanom; tudi o-ospodje Divinski iDuino) so se podvrgli 
Avstriji; na tak način je Kranjsko 1. 1465. segalo do Jadi-anskcga 
morja in je ostalo tako do 1. 1815. 

Rudolf je I. 1364. odložil naslov »gospod kranjski« in se ime- 
noval »vojvoda kranjski«; ustanovil je tudi »Novo Mesto« ali 
»Rudolfovo«.^ 

Za časa vojvode Ernesta Železnega začeli so Ogri vdirati v 
deželo ; zato se je morala utrditi Ljubljana. Njegovemu nasledniku 
Frideriku se je uprl brat Albrecht, podprt po celjskem grofu Ulriku ; 
Kranjci so zvesto pomagali Frideriku ; radi tega so trgi Krško, Višnja- 
gora in Lož dobili meščanske pravice, drugim mestom pa so se 
potrdile in raztegnile svoboščine. 

Za Friderika in njegovega očeta Ernesta so začeli ropati in 
požigati Turki, 1. 1469. so vdrli v Metliko in prihrumeli blizu Ljub- 
ljane ; do 20.000 kristijanov so neki vlekli s seboj v sužnost, a po- 
morili jih nad 6000. Posebno grozovito je ravnal 1. 1471. Izak paša, 
ki je prodrl na Gorenjsko in blizu Gorice. Slovenci so si gradili 
tabore, da bi se mogli uspešneje braniti krutega so^Tažnika ; mnogo 
vasij in župnij s tem imenom še pričuje zdaj o turških nadlogah, 
ki so pa zlati listi v slovenski zgodovini in v našem slovst\ai, ker 
so viri narodnemu epskemu pesništvu. 

Od X. do XVI. stoletja, za časa razvitka kranjske dežele, so 
se vršile važne izpremembe. S tem, da je dežela pripadla frankovski 
oblasti, je postala zemlja kraljeva last; kralj jo je ali oddal v 
fevd, ali podaril ; Slovenci so morali posvetni oblasti plačevati zem- 
Ijiščni davek, cerkvi desetino; patrijarhat oglejski je ustanavljal 
najstarejše župnije, n. pr. v Stari Loki, v Šent-Vidu nad Ljubljano 
in samostan Zatičino (v XI. stoletju). Sponheimec Bernhard je ute- 
meljil samostan frančiškanski v Ljubljani (1223) in kartuzijanski 
v Bistri 1. 1255. 



'j Slika v Oeiterreich in Wort und Bild, 1891. 336. — Beli Kranjci, (Mil. 
Deliraarkovič, Nov. 184.5. 7, 15, 19, 31). — J. Kobe, (Kov. 1847). — Bistriška dolina 
na Notranjskem, (Iv. Bile. N. 1856). — Bela Krajna nekdaj in sedaj. (Letno po- 
ročilo ljudske šole v Crnomlji 1871). — Sv. Jernej ca Dolenjskem. (Slov. 1881, 
5t. 234). 

4* 



52 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Poleg starega mesta Kranja ') se na razvalinah rimskega mesta 
Emone začne v X. stoletju razvijati Ljubljana ; Loko so povzdignili 
nemški obrtniki ; Tržič (Neumarktl) na Gorenjskem je vzrastel na 
posutem starem trgu ; brižinski škofje so okolo 1. 1 250. izkoriščali 
rudnike v Železnikih. 

Staj er sko.^) 

Za časa, ko je Karantanija spadala pod frankovsko državno 
oblast, je bila Štajerska popolnem slovenska dežela (Martin Maver, 
Oesterreich in \\'ort und Bild, Steiermark 1890, 93i, dasi v sever- 
nem delu redko naseljena. Za časa razširjevanja krščanstva pa so 
frankovski in pozneje nemški cesarji prazne kraje oddajali škofom, 
samostanom in zaslužnim posvetnjakom , osobito so se bogatili 
solnograški hadškolje ; tako se je severni del polagoma ponemčil. 

Zarad pogostih napadov od strani Ogrov se je v srednjem in 
v gorenjem Štajerskem osnovala Koroška krajina; za Karola Veli- 
kega so bili na gorenjem Štajerskem upravni okraji aniški (Enns- 
thalgau), undrimski ali ingeringski, Ijubenski, muriški, hengiški [z 
osredjem v Vildonui ; na spodnjem Štajerskem citilinski, tudi ime- 



1) Slike v Oesterreich in Wort und Bild, (Kiirnten und Krain. 1890, 327. 
Dom in Svet, 1893). — Vače (Korošec, N. 1854). — Spomin na Gorjance, (N. 1865). 
— Novo Mesto (Orlov, SI. N. 1879, št. 127). — J. Vrhovec, Zgodovina Novega 
Mesta. Ljubljana (Mat. Slov.). — J. Železnikar. Osapska dolina, Lj. Zv. 1S88. — 
Žumberk, Krajepisna in zgodovinska razprava, (Si. 1885, št. 155). 

O Slovenske Gorice (Pesinčar bregušar, N. 1854). — Ormuž (N. 1854). — 
Sv. Marjeia (Iv. Pavalec, N. 1856). — Donačka gora (N. 1857, Cestnikov). — 
Skalska dolina (J. Vijanski, N. 1858). — Bele Vode (N. 1806). - Solt^.anske pla- 
nine (dr. Vijanski, N. 18.59). — Rogaška slatina (Cestnikov Jože. N. 1860). — Celjske 
razvaline (Iv. Šubic, N. 1857). — Slovenska Švica: Sulcbaške planine, (Slov. 
N. 1872, št. 108). — Slatina ali Rimske toplice, (N. 1845). — Iv. Meško: Prek- 
murci, Kr. 1882. — Dr. Josip Pajek : Črtice o Slovencih v štajerskem Podravji, 
Kr. 1883. — Črtice o Pohorju, SI. 1880. — A. Horak: Das Bachergebirge (program 
mariborske gimn. 1. 1875). — M. Slekovec : Središčani in ormuški grajščaki. (SI. 
Gosp. 1877). — Kruci na Slovenskem. (SI. Gosp. 1880). — Slovenci na Ogrskem 
(Prekmurci), SI. Glas. 1863, in B. Raič: Haloze in Haložani. — Mally, Steierm. 
Zeitschrift 1838.; Hrašovec, N. 1853, 1854.; B. Raič, N. 1861.; J. Gomilšak, 
Zv. 1875. — Bizjaki, Lileki in Prleki, glej: Dr. J. Pajek: Pesničarji in Ščavničarji, 
N. 1H.54. — Celje in celjska okolica. (A. Fekonja. Zr. 1878). — Dalje V. Orožen, 
Celjska kronika. — Mursko polje (Slovenske slike, Prostoslav Kretanov ^ Vatr. 
Holz), Slov. 1884, — Dolenci in Goričani, (Slov. 1884). — Zgornja Savinjska dolina 
SI. (Celovški), 1865. — Ljutomerska okolica (SI. Gosp. 1879, J. L. p. j.). — Kam- 
nica (dr. Skuhala), SI. Gosp. 1879. 



Proteslantovska doba od 1. 1550 — 1600. 58 

novan »dravski« z osredjom na Ptuju, (pozneje je postal Maribor 
središče) in okraj savinjski. 

V najstarejši dobi štajerske zcrodovine se imenujejo Eppen- 
steinci in Traungauci kot odlične rodbine ; eden del posestev traun- 
g-auskih je dobil g'rof Otokar Štajerski, kateremu je cesar Henrik III. 
izročil tudi mejno gTolijstvo v Koroški krajini. Vender Otokar ni 
dolg-o opravljal te službe, ker se je cesar zopet sprijaznil z rodbino 
eppensteinsko, v podedovanih okrajih ob Trauni in Aniži pa je ob- 
držal Otokar naslov: »mejni grof«, po mestu in gradu »Steier« se 
je imenoval »mejni grof štajerski«. 

Vojvoda Henrik je bil zadnji Eppensteinec, in je prepustil 
posest svaku Otokarju, ki pa je naglo umrl in posest prepustil sinu 
Leopoldu; s tem se začenja prva dinastija štajerska. 

Rodbinsko posestvo ob Murici in Muri do Gradca je bilo jako 
prostrano, obsegalo je staro Koroško krajino in se je imenovalo 
»krajina štajerska«, po nemški »Steiermark«. Leopoldov sin Otokar 
\I129 — 1164) se je udeležil druge križarske vojne in je pridobil 
pokrajino dravsko in semerinško. Tako se je razvilo v XII. stoletju 
Štajersko, samostalno pa ni bilo, ker je pripadalo Bavarskemu. 

Otokarjevega sina, Otokarja 11., je cesar Friderik L, Rudeče- 
bradec 1. 1 1 80. na državnem zboru v Regensburgu povzdignil v 
»vojvodo štajerskega«. 

Po Otokarjevi smrti 1. 1192. je Štajersko dobil Leopold V., 
Avstrijski, in tako začel snovati avstrijsko cesarstvo. Štajersko je 
segalo čez Semerink, ni pa imelo okraja Lambreškega in Sredi- 
škega iFriedaul ki je spadal k Ogrskemu. 

Mirnemu in slavnemu vladarju Leopoldu sledi Friderik 11., 
Bojeviti, (1230 — 46), in pade v boju z ogrskim kraljem Belo IV. 
ne zapustivši zaroda. 

Tudi cesar in papež sta bila v tem času v razporu. 

Bela I\' pošlje na Štajersko Štefana, bana hrvatskega, ki je 
stoloval v Gradcu, pa seje moral kmalu umakniti. Nastal je boj med 
Belo IV. in Otokarjem ; v odločilni bitki L 1 260. je bil premagan Bela. 

Češki kralj Otokar Pfemvsl je 1. 1269. združil s Štajerskim tudi 
Koroško in Kranjsko in vladal do Jadranskega morja. Po bitki pri 
Diirnkrautu 1. 127S. je pripadlo Štajersko Rudolfu Habsburžanu, in 
odslej je usoda te dežele združena z Avstrijo. Friderik Lepi je pri- 
dobil Savinjsko dolino in Slovensko Bistrico od Henrika Koroškega 
1. 1311. 



54 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Za Albrechta II. so začeli celjski grofje sloveti ; 1. 1396. je 
Herman Celjski kralju Sigismundu Ogrskemu rešil življenje v bitki 
nikopoljski ; odslej so Turki skoz 200 let pustošili revno deželo ; 
še istega leta so pridrli do Ptuja in odvedli 16.000 Ijudij v sužnost. 
Herman L, sin prvega celjskega grofa, je vzel v zakon kraljevsko 
hčer iz Bosne; njegov stričnik Viljem se je oženil s hčerjo polj- 
skega kralja Kazimira Velikega. Herman II. je po milosti Sigis- 
mundovi dobil grofijo Zagorje in postal ban slavonski. Življenje 
mu je grenil sin Friderik, ker je iz ljubezni do Veronike Deseniške 
umoril ženo iz rodbine modruške. Po očetovi smrti 1. 1435. je Friderik 
postal gospod 70 grajščinam na Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem, 
Kranjskem in Hrvatskem. Sina Ulrika je cesar Sigismund povzdignil 
v nemško-državnega kneza; to počeščenje je štajerskega deželnega 
kneza Friderika V. užalilo tako, da je pričel ž njim boj, po katerem 
so priznali Celjani Friderikovo nadvladje. Friderik je postal nemški 
cesar, Ulrik pa ogrski namestnik za časa mladega kraljeviča Ladi- 
slava Posthuma. Njegov tekmec Hunvadv ga je umoril v Belem- 
gradu. Njegova posestva so pripadla Frideriku. 

Celjani so se radi obsežnih posestev po slovenskih deželah 
radi imenovali slovenski knezi. 

Devetkrat so Turki vdrli na Štajersko za Friderika lil. Njemu 
je sledil Maksimilijan 1. 1493 — 1519, s priimkom »zadnji vitez«. 

Goriško i n d r a d i š č a n s k o. M 

V isti dobi, kakor drugre pokrajine, so Slovenci zasedli tudi 
Goriško in Gradiščansko in se naselili, n. pr. v Gradišču. Versi, 
Topoljanu, Kravljem, St. \'idu, Višku, Jovancu in v tržiški okolici. 
Furlani so nastali iz polatinjenih Oglejčanov. Ko si je Karol \'eliki 



') S. Rutar. Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih 
okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno z njih prircdoznanskim in statistič^nim opisom. 
Spisal — — , profesor na c. kr. gimnaziji v Spljetu. Na svitlo dal Josip Devetak, 
deželni poslanec in župan tolminski. V Gorici, nat. Hilarijaoska tiskarna, 1882. 8. 
320. - - S. Rutar. Poknežena groiija Goriška in Gradiščanska. (Slovenska zemlja. 
Opis slovenskih pokrajin). V Ljuhljaiii, 1892— 3. Izdala Matica Slovenska, dva dela. 

— Mnogo je pisal o zgodovini goriške dežele dr. Štefan Kociančič (,glej : 
Preporodniki Bleiweis-Stritarjeve dobe). — F. P. Grad Šiler-Tabor, (Ed. 1883. i)7). 

— M. R. Oglej, (S. 1874, 16 — 18). — Huhelj-rečica za Rimljanov znana z imenom 
»ad FrigidunK, (Ed. 1884. 39). - P. Klinjarjev, Prvačina, (GI. 1875. 25. S. 1882. 
34, 37). - A. Lukovie, Tolmin, (GI. 1875. 12-16, S. 1875. 33. 1879. 85-38^. — 
P. Kobal, Bovecin njegova okolica, (S. 1878. 19. 2«)— 27, 1879. 22-32). — O h a 1 o. 



Prolestantovska doba od I. 1550 — 1600. 55 



podvrurel Slovence, je na Goriškem nastavil štiri okrožne g-rofe, 
namreč : v Ogleju, v Solkanu, v Tolminu in na Krasu. Goriško in 
Furlanija sta bili za Karola Velikega jedna dežela in sta pripadali 
k Italiji do 1. 952., Oton 1. j)a ju je z Beneškim vred odtrgal Italiji 
in pridružil Koroški, kamor je pripadala do 1. 1001., 1028. in 1077. 

Potem je Goriško prišlo pod oglejske patrijarhe, ki so zelo 
obogateli zlasti okolo 1. 1000., ker so ljudje, boječi se konca sveta, 
na smrtni postelji volili lepa imetja oglejski cerkvi. Mnogo patri- 
jarhov pa je bilo tudi iz bogatih rodovin ter so z lastnimi dedšči- 
nami množili cerkveno premoženje. L. 921. so dobili groibvske in 
mejnogrofovske pravice in v kratkem postali deželni knezi. L. 1001. 
je patrijarh Janez IV. od cesarja Otona III. dobil polovico Grada 
»Solkan« in kraja »Gorica«, in polovico zemlje med Sočo, Vipavo, 
Divinom, torej vso okrožno grofijo goriško; 1. 1028. je prejel pa- 
trijarh Popon od cesarja Konrada II. ves Kras z ^'ipavo, Postojno, 
Cerknico in Ložem ; 1. 1077. je patinjarh Sighard dobil grofijo fur- 
lansko, zato so imeli tudi mnogo vazalov, komornikov in mini- 
sterijalov (nižjih služabnikov). 

Imenitni patrijarh Popon iz koroške rodbine je dal pozidati 
še zdaj stoječo stolno cerkev v Ogleju (1031) in popravil samostan 
v BeUnju. Pobožen in hraber patrijarh Ulrik I. (1085 — 112)1 je 
povzdignil rosački samostan blizu Idrije v opatijo, in jo obdaril z 
vasmi po Tolminskem, Kanalskem in drugod ; ustanovil je v Možnici 
opatijo in popravil cerkev sv. Ivana ob Timavu. Patrijarh Pilgrim 
1 1132 — 11611 je ustanovil samostan zatiški na Kranjskem, patrijarh 
Bertold il218 — 1251) je prenesel sedež iz Ogleja v Videm. Za nje- 
govih naslednikov je jela pešati moč oglejska, rastle pa so Benetke, 



Nekaj od beneških Slavjanov, (Slov. 1849. 39 — 40). — Novoletni opomin Slovencem 
na Beneškem, Slov. 1862. št. 4. — Domoljub na Beneškem. Slovenija 
in njene hčere na Beneškem, Soč. 1871. 5. — J. Franke. Beneški umetnici, 
Zr. 1872. 229 —42. — Beneški Slovenci. Slavjanka na Beneškem, Zr. 1874. 
257. — L. F. Hajdirao v Rezijo. SI. (Cel.) 1865. 82—4, SI. 1878. — x— v. Slo- 
venci na Beneškem, (SI. 1878, št 153 id.) — x. Propadla Slavija ali nekaj od 
Venetskih Slovencev, (SI. 1887, št. 6 — 14). — Izumirajoča narodna zavest beneških 
Slovencev, (SI. 1868. št. 47). — J. B a ud ouin de Courlenay. Rezija in Rezijani, 
Slov. Sbor. III. 223 — 371. — Prost. Kretanov. (Slovenske slike), Trentarska 
dolina, (Slov. 1884).— Trenta. (Gl. 1874. 42-50). — Vipavski trg, (Slov. 1879.39 
do iO\ — Trentinske pripovesti, (S. 1884. 36. 41. 44). — Trenta in njeni obisko- 
valci, (SI. 1883. 37). — Jak. Stalin. Pogled v slovensko Benečijo, (Gl. 1872, 
13-I7j. 



56 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

ker so znalo podpirati patrijarhove nasprotnike; med 1. 1418. in 
]-420. so posedli Benečani patrijarhovo državo do goriških Brd in 
do Krasa pri Timavu. 

Odslej je bila grofija Goriška pod lastnimi grofi, ki izhajajo 
iz Tirolske Bistrice in so si na Gorici blizu Soče postavili grad : 
bili so srečni v svojih podjetjih in postali branitelji oglejske cerkve 
1. 1135. Grofija Goriška je imela posestva po raznih deželah, pripa- 
dala jim je razven sežanskega poglavarstva okolica podgrajska. 
premska, senožeška, razdrška, planinska in vipavska iposestev na 
zapadno stran ne navajamo, ker nas ne zanimajo toliko); imeli so 
tudi bogata posestva na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. 
L. 1500. je umrl zadnji grof Lenard v Liencu. Prebivalstvo, trpin- 
čeno po Turkih, se je veselilo mogočnega vladarja Maksimilijana. 

Za časa križarskih vojsk so prišli ljudje mnogo v dotiko med 
seboj in so širili omiko in znanost ; tudi vitezi so ugodno uplivali 
na občni blagor, pa surovost XIV. in XV. stoletja je vničila te lepe 
kali splošne probujenosti. V Kobaridu so 1. 1331. celo po maliko- 
vavsko pod nekim drevesom začeli častiti malike. 

Najstarejše fare na Goriškem so: Oglej, Grad, Sv. Ivan pri 
Timavu, Solkan, Tržič, Kormin, Ločnik, Tomaj (1400), Komen, 
Vipava, Cerniče, Kanal, Gorica itd. i 

Kras je spadal pod tržaško škofijo. 

Oglejska cerkev je imela staro lastno bogočastje, katero je 
prepovedal škofijski zbor v Vidmu 1. 1546.; odslej se je uvedel 
rimski obred namesto slovenskega in hrvatskega jezika, ki se je 
na mnon'ih krajih rabil v oglejski patrijarhovini. 

Trst in okolica. 

Kakor pripovedujejo legende, je sv. Mohor iz Ogleja blizu 
60 let po Kristu po svojih poslancih v pokrajinah tržaških razširjal 
krščansko vero, o kateri so pričali mučeniki sv. Just, mestni patron 
{■\- 303), vojak S<M-uii in mladenič S(m-vu1. Tržaška, koprska in pičan- 
ska škulija so se utemeljile 1. 524. Leta 948. je italski kralj Lotar 
tedanjenui škofu Janezu [)odelil mesto in okolico v obsegu 22 Kilo- 
metrov. Cez tri sto let so bili škofje duhovni in posvetni vladarji, 
dokler si ni I. 1205. občina od škofa Brisa di Topo odkupila svo- 
bode za 200 mark denarja, ker so škofje bili v denarnih stiskah. 
M<*stu na čelu je stal »podesta« z velikim in malim svetom, /, urad- 
niki iz domačih |)l(Mn('nitih rodbin. Skotje so se potrudili večkrat, da 



Protestanlovska iluba od 1. 1550 — 1600. 57 

bi zopet osvojili si izu'ubljono oblast. Vender se Trst ni moirel mirno 
razvijati radi tekmujočih Henetek, katere so po propadanju rimsketj^a 
pristanišča Ou'Ieja prevzele skrb, da Jadransko morje očistijo in bra- 
nijo morskih roparjev, in so zato dobivale od pomorskih pokrajin 
odškodnino, ki je pa Tržačani dostikrat niso hoteli plačati. L. 1369. 
so Henečani po enajst mesečnem obleganju vzeli izstradani Trst, pa 
ga izpustili radi vojnih homatij v drugih krajih. Radi teh razmer 
so se Tržačani 1. 1382. udali mogočnemu pokrovitelju llabsburžanu 
vojvodi Leopoldu lil., ne da bi se bilo pri tem določilo na drobno 
razmerje do Habsburžanov, temveč so se celo zapletli v prepir ž 
njimi. Tako so se ž njimi bojevali 1. 1463. in izgubili nekaj ozemlja 
in samostalnosti. Ker je eden del Tržačanov pripoznal avstrijsko 
nadoblast, se je uprl drugi, in tekla je kri, dokler ni cesar Friderik 
mesta pomiril z močno posadko. Mesto je hiralo do 1. 1719., ko 
je cesar Karol \\. Tržačanom dovolil prosto luko. 

2. Skupna, zgodovina slovenskih dežel od I. 1500. 

do I. I/ 40. 

S tem, da je Goriško 1. 1500. prišlo pod Avstrijo, je zgodovina 
koroške, kranjske, štajerske in primorske dežele tudi hkrati zgodo- 
vina avstrijska. Madal je od 1. 1493. do 1519. Maksimilijan I., ka- 
terega so nemški knezi uže 1. 1486. izvolili za rimskega kralja. 
Avstrijo, dosihdob le majhen del nemške države, je on povzdignil 
do vrhovne evropske oblasti. Z Marijo, dedičinjo burgundsko, edino 
hčerjo takrat najbogatejšega vladarja Karola Drznega, je priženil 
Nizozemsko ; njegov sin Fihp Lepi je z Jovano, hčerjo Ferdinanda 
Aragonskega in Izabele Kastiljske, priženil obširne španske dežele; 
svojega vnuka Ferdinanda je oženil z Ano, hčerjo \"ladislava, kralja 
češkega in ogrskega, in svojo vnukinjo ^larijo z Nladislavovim 
sinoni Ljudevitom; pri tem je ponovil staro dedinsko pogodbo med 
Avstrijo, Ogrsko in Češko. M 

Uvel je Maksimilijan policijski red in poštarstvo, bil je pra- 
vičen in radodaren, podjeten in hraber mož, pospeševal kupčijo in 
obrt, podpiral znanost in umetnost, ustanovil na Dunaju dvorno 
knjižnico, za nemško državo se pa ni brigal mnogo. Slovencem pa 



') Po kateri bi naj svak Ferdinand nastopil vladarstvo na Češkem ia 
Ogrskem, ko bi Ljudevil II. umrl brez dedičev; napeljal je tedaj pridobitev Češke 
in Odrske. 



58 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

je bil naklonjen, dasi jih radi vojnih homatij ni mog-el varovati 
krutih })lomenitašev. 

Filip Lopi je imel dva sina: Karola in Ferdinanda ; Karol je 
postal po Maksimilijanov! smrti (1519) kot Karol V. nemški cesar. 
Radi obsežnega ozemlja v ^]^Topi in Ameriki odstopil je Karol 
vse nemške dežele bratu Ferdinandu in ločil habsburško rodovino 
v špansko in avstrijsko. 

Češki stanovi izvolijo Ferdinanda sog:lasno za svojega kralja 
1. 1526., na Og-rskem pa je bila za Ferdinanda samo ena stranka. 
Zapeljeva stranka pa pokliče turškega sultana Sulejmana na pomoč, 
kateri 1. 1529. z veliko vojsko pridere pred Dunaj. Odbili so Turke, 
a Ogrske si ni mogel podvreči vse, nego vladal je le čez severni 
in zahodni del ; vsled nesrečnih poznejših bojev je moral Ferdinand 
Turku I od 1. 1547.1 na leto plačevati 30.000 cekinov. Za njegovega 
vladanja se je na Avstrijskem jelo širiti luteranstvo. 8 protestanti 
sklenil je Ferdinand 1. 1552. pasovsko pogodbo, in 1. 1555. augsburški 
verski mir, ki je protestantom zagotovil prosto bogočastje. 

Ferdinand I., ustanovnik avstrijske države, umre 1. 1564. in 
zapusti tri sinove : Maksa, Ferdinanda in Karola, po katerih se je 
habsburška rodovina razdelila v avstrijsko, tirolsko in štajersko pa- 
nogo ; avstrijska panotra je izumrla z Maksimilijanovimi sinovi : druga 
ni imela pravice do nasledstva v Avstriji ; tako je štajerska, (vladajoča 
Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško) zopet zjedinila vse avstrijske 
dežele. 

Maksimilijan II. 1 1564— 1576) je bil sicer omikan, a nestanoviten 
in relormaciji udan vladar. Za njegovega vladanja je Nikolaj Zrinjski 
8isek 1. 1566. branil tako junaško, da so Turki izgubili 20.000 mož, 
predno so se mouli polastiti te trdnjave. l*o smrti Sigismunda 11., 
zadnjega poljskega kralja, je eden del poljskega [)lemstva volil 
Maksa II., večina |)a erdeljskega kneza Štefana Bathorvja za kralja. 

Izmed petero Maksimilijanovih sinov se je prvi , Rudolf II. 
1 1576 do 1612), pečal večinoma z znanstvi in umetnostmi, a zane- 
marjal dolžnosti vladarjeve ter odpravil versko svobodo: zato se 
vname pod vodstvom Štefana Botskaja na ( )urskem ui)or. ki ga je 
j)odj)iral tudi sultan. Zato postavi Rudolt 11. na OiTrskem brata Matijo 
za oskrbnika m-ubernatorjai, ki je moral z nasprotniki skleniti poni- 
žujoči mir. Rudolf pa se za vse to ni zmenil ; vladeželjni Matija 
prisili cesarja, da nui v licbenski j)o<jrodbi odstopi Avstrijsko, 



Protestantovska duba od 1. 1550 — IfiOd. 59 



Moravsko in OgTsko; češki protestanti izsilijo cesarju po »veličan- 
stveneni pismu« popolno versko svobodo in praško vseučilišče. 

Ponižaneua in raz prestol pahnenega RudoHa reši smrt dalj- 
nega poniževanja. 

J. Sedanje ozemlje Slovencev. 

V tem času , ko so bili Slovenci od IX. do XVI. stoletja v 
narodnem mrtvilu, je severna polovica odumrla, to je ponemčila 
se. Zgodovinsko imeniten kraj »Gospa Sveta«, središče staroslavne 
Karantanije, leži sedaj skorej tik severne mejo Slovenstva. Slovenci 
žive raztelešeni v šest delov. Tako žive dandanašnji Slovenci na 
Slovenskem ^ali Spodnjem, Malem) Štajerskem (nekaj še tudi v 
graškem okraju), na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Ogrskem, 
a zunaj našega cesarstva še na Beneškem. Natančno število po naj- 
novejši štetvi glej na str. 7. Pri tem je treba pa vsekako še vedno 
pomniti, da se v naši državi z dobro premišljenim namenom stanov- 
niki ne štejejo, kakor drugod, po narodnosti, nego po obče- 
val n e m jeziku; zatorej j e Slovencev gotovo najmanj i ,300.000 duš. 
Mest je na Slovenskem blizu 30, trgov 70, vasij nad 6000 ; Slovenci 
so tedaj po ogromni večini poljedelci. 

Narodopisna meja') 

se začenja pri Kotu ob Muri blizu štajersko -ogrske meje in se 
vleče na severni strani od Dolenje Lendave proti sv. Gothardu na 
Rabi, kjer se dotiče Nemcev, prestopi na Štajersko pri vasi Gorica, 
srre pri Radgoni čez ]\Iuro, se vleče med Muro in Sčavnico, pre- 
stopi pri Cmureku zopet Muro, gre nad Spielleldom po Ciomilski 
dolini (Gamlitz) do Križevega vrha med Lučami (Leutschach) in 
Arvežem lArnfels) po gori Remšnik mimo slovenske Sobote do 
koroško -štajerske meje. Tu gre mimo slovenskih krajev: Dol, 
St. Martin in St. Kolman, potem se vzdigne na severni strani do 
Djekš, ki se imenujejo uže pred 1000 leti, objemlje St. Gregor- 
Temanj-Varpoves, gre po slavnem Gosposvetskem polju med Gospo 
Sveto in uže ponemčenim Krnskim gradom (Karnburg), ki je bil 
nekdaj središče slavne in velike Karantanije, prodira mimo Smo- 
rovčič po celovškem pogričji do Kostanja nad Osojskim jezerom, 



*) J. Šuman, Slov. Štajer. I. 12. — ?. Kozler, Slov. Zemljepis, 1854. — 
M. Pleteršnik, Slovenci v »Slovanstvo« (izdala Matica Slovenska), z zemljevidom. 



gQ Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

dalje poleg dolenje Žile, nad Beljakom po slemenu Dobraške planine, 
mimo nemške Velike vasi čez mešano Modrinjo poleg- Pontabla 
do meje italijanske. Od onod se vije med Roklansko in Rezijansko 
dolino v videmsko okrožje, nato čez hribe do trga Terčet, potem 
proti vzhodu poleg gričev nad Čedadom (Cividale, Staro mesto), 
čez Sveto goro in se v korminskcm okraju združi z goriško deželno 
mejo, gre dalje med ravnino in griči do Soče, obsega Zdravšino 
in Doberdob nad Tržičem (Monfalcone) in priteče pri Stivanu blizu 
Divina do obali Jadranskega morja. 

V Istri so Slovenci in Hrvati pomešani tako, da je težavno 
določiti natančne meje; Slovenci zasedajo tu severno - zahodni , 
Hrvati južno -zahodni in srednji del dežele; mejila bi jih poteza 
ob rečici Dragonja do morja in od njenega izvira do Podgrada.^i 

4. Slovenska, narečja^) 

so bila tako razdeljena, kakor so sedaj, uže v jako stari dobi, dasi 
ne jasno razločena v vseh značilnih potezah, (Vatr. Oblak. Doneski 
k slovenski historični dialektologiji. Letopis Matice Slov. 1890. 183). 
Ljubljanska »Confessio ffeneralis« in »Celovški rokopis« dokazujeta, 
da se je gorenjščina uže pred Trubarjem razlikovala od dolenjščine, 
in najstarejši datovan slovenski rokopis 10 teh rokopisih glej : Sle- 
dovi Slovenstva od X. — XVI. stoletja) priča, da so Slovenci v Benečiji 
uže takrat govorili isto narečje kakor sedaj, in brižinski spomeniki 
iz X. stoletja svedočijo o posebnosti koroškega narečja. 

Slovenski jezik se loči v dvoje večjih naročij, v j uiro-zahodno 
in severo-vzhodno; prvo se govori v tržaški okolici, v južnem 
delu Goriške, v slovenskem oddelku Istre, na Notranjskem in Do- 
lenjskem, v Belih Kranjcih, Kajkavcih, v enem delu Štajerske in v 



') A. Klodič, Oesterreich in Worl und Bild : Kiislenland und Dalmatien 232. 

*) U. Jaraik. O koroških narečjih. Kolo I. 40—57. — Baudouin de Courtenay. 

Opvt fonetiki rezi.jatiskih govorov, Varšava 1H73. Otčrky komandirovannago 

-Ministerstvom Narodnago Prosvešrenija za granicu s učenoju celiju II. 1877. 

Sprachproben des Dialektes von Cirkno (Kirchheim), Arch. fiir slav. Philologie 
VII— VIII. — Fr. Zdkrajšek. Slovensko podnarečje na Primorskem. (Slov. Glasnik 
1866). — M. Valjavec, o narečju v Predvoru (Izvestje varaždinske gimn. 1. 1857). 
— J. Scheinigg. Obraz rožanskega narečja na Koroškem. (Kres I. II). — A. Klodič. 
O Narečji Venecijaiiskih Slovencev. Sanktpelerhurg 1878. — V. Oblak. Zur Ge- 
schichle der nominalen Dechnation im Slovenischen. Arch. fiir slav. Philologie 
XI— Xin. Doneski k slovenski historični dialektologiji. Lelop. Mat. Slov. 1890. 



Prolestantovska doba od 1. 1550— 16U0. g] 



Pi'(^knmrcih ; s e v e r o - v z h o d n o obsot»'a dol štaj(n'sko od zahodne 
mojo nokdanjo Panonijo, Koroško, (ioronjsko, sevoriii dv\ (lorlškoo-a 
in lionočansko. 

Polug-lasnika i. in i. sta se preleviki v oblasti prveg^a narečja 
v e, v oblasti drug-eg'a v a ; »staroslovanski« dtnt se g'lasi v enem 
(len, na Koroškem, na Gorenjskem, na severnem Goriškem, Bene- 
čanskem in v savinjski pa posavski planjavi na Štajerskem pa dan. 
Druga značilna razlika je refleks jata (i) ; beseda zvezda se g-lasi v 
ogrskih Slovencih, na Štajerskem zvejzda, na Dolenjskem zvajzda, 
v Kajkavcih zvezda, na Koroškem, Gorenjskem zvjezda., zviezda., v 
Cirknem, na Goriškem, v Benečanskem zviezda. 

Različna je tudi usoda skupkov dl in tt v deležju, ki ostaneta 
neizpremenjena v severo- zahodnem narečju, dočim izgubljata v 
drugem d in t. 

Goltnik (/ se v prvem izpreminja v /i, v drugem pa ostane 
neizpremenjen ; skupek še iz skj in stj se v panonskem delu Šta- 
jerske, na Notranjskem in Dolenjskem izgovarja popolnem, na Go- 
renjskem pa kakor oster š. 

To so najvažnejše, dasi ne vse značilne lastnosti obeh glavnih 
narečij, ki se pa dasta razdeliti v več podnarečij, namreč: 

1. ogrsko narečje, (panonsko) ali prekmurščina ; 

2. kajkavščina ali hrvatsko - slovensko narečje; 

3. ostala štajerska narečja; 

4. koroška narečja; 

5. gorenjsko narečje; 

6. dolenjsko narečje; 

7. kraško - primorska narečja; 

8. benečanska narečja. 

Ne more se reči, da je s to razdelitvijo oblast slovenskega 
jezika določena nadrobno v svojih narečjih, ker še jezik štajerskih 
Slovencev ni preiskan temeljito ; ali za zdaj zadostuj to. 

Na Koroškem se razločuje troje narečij : j u n s k o , r o ž a n s k o 
in ziljsko. Prvo se je ohranilo v planinah koroško -kranjsko- šta- 
jerskega ozemlja; 54.000 Slovencev, ki je govore, se imenujejo »Sto- 
karji«, ker izgovarjajo zaimena ta, to, te tukaj = šta, sto id. Bo- 
žansko narečje se govori po celovški in rožni dolini (47.000 Ijudij); 
v župniji ločanski (Latschach) se stikata rožanski in ziljski govor 
in se mešata do Podkloštra (Arnoldstein) ; od tod se govori ziljsko 
narečje (19.000 Ijudij). 



g2 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



\' rožanskem narečju se g v sklanji izpreminja v j. n. pr. noha, 
noje: trdi g-oltnik k se ne izg-ovarja, negro sliši se samo slab na- 
stavek, n. pr. dča = kača, dj = kaj id., v začetku besed in v sklanji 
se k dostikrat omeči v c, n. pr. čej = kje, čidafi = kidati, travnoč 
= travniki, tudi v c se izpreminja, n. pr. roce = roke, raci = na 
roci ; ta prikazen se nahaja tudi v beneškem narečju: h ima na- 
vaden izg'Ovor ali pa je š; I se izgovarja kakor v, če mu slede 
o. o. ti ali soorlasnik , n. pr. bvahti = blago, pred e in i se izgo- 
varja čisto ; / se rad izpreminja v rf, n. pr. pomadam = pometam, 
kakor v benečanskem narečju ; sč se sliši razločno in se v tiMu raz- 
likuje to narečje od gorenjščine. 

Rožansko narečje čisto izgovarja a, n. pr. mati, v tem ko ima 
junsko narečje moti, tudi se rabi a namesto e, n. pr. harač namesto 
berač. 

Kakor drugod na Primorskem se razven navadnih načinov 
e izgovarja tudi kakor 6, osobito pred j- ali Zom, n. pr. boloč = 
belič, dočva = dekle, horoti = lioreti , u je dostikrat tee, n. pr. 
buech = bog 

Kakor na Dolenjskem in v Reziji na Benečanskem se nom. 
sing. neutr. na o izgovarja na ■?<, prosil. Polglasnik lahko nadomestuje 
vse samoo'lasnike. 

.Jezik panonskih Slovencev je ohranil samoglasnike in soglas- 
nike najjasneje, pa tudi končnice pri sklanji. Narod izgovarja u kakor 
Y<, n. pr. diili, kriih; istotako tudi v nekaterih krajih na Notranj- 
skem in Primorskem, n. pr. v Sežani. A'zhodna narečja imajo nagon 
nao-lašati besedo kolikor možno v začetku, zahodna pa silijo naglas 
proti koncu; vzhodna narečja na Štajerskem, Kajkavci in Delokranjci 
ne znajo tt-deklinacije v rodilniku; rabijo v dajalniku radi konč- 
nico i, dočim služi gorenjščini o namesto občega u. V zapadnih 
narečjih se govori m 1 e k , vin, gnezd, k o p i t. Staro obliko za 
mestnik e je ohranila rezijanščina in ziljščina , n. pr. v trebuse, v 
Beljace. V tem sklonu prehajajo goltniki v sikavce v gorenjskih, 
koroškib in benečanskih nariM^-jih. \' orodniku se je ohranila zgodo- 
vinska končnica om v vzhodnih narečjiii na StajerskiMU . v j)rek- 
murščini, v kajkavščini in v Relokranjciii. 

\' množini se nahaja končnica ove samo v južno-zahodnih krajih, 
n. j)r. sinove v rezijanščini ; ogrski SlovtMici imajo tudi redko 
končnico ke v množinskem imenovalniku . n. |)i'. grejšnicke, liis- 
nicke id., zahodna narečja (goriška, gorenjska in koroška), izpre- 



Protestantovska doba od 1. 15nO-1600. 63 



minjajo v samostalnikih na k, g in h te tihnike v č, j in s, n. pr. 
rejš = oi-ehi, bolnic = bolniki, roji = rorji. V ninožinskem inie- 
novalniku srednjeo-a spola imajo koroška (izvzemši junsko) in neka- 
tera štajerska naročja končnico e namesto splošneg-a a. V ninožinskem 
rodilniku se nahajata v mnogih narečjih tudi končnici i in e, n. pr. 
tati, gradi ibeneč.), sobi, groši, mozi (belokr.), boge (buch, beneč.) 

Vzhodna narečja štajerska, og-rska in hrvatska rabijo v mno- 
žinskem dajalniku mn za samostalnike srednjega , om moškega 
spola, n. pr. bratom, niestam ; na Goriškem, Gorenjskem in na Krasu 
je znana tudi končnica ovan, strahuovan ; tam so znani tudi dajal- 
niki gradem, lusem, sobeni 

Zahodna narečja ljubijo v enozložnih besedah tožiinike na /, 
voli, lasi, gradi, stoli; junsko narečje na Koroškem pa ima to po- 
sebnost, da tvori v samostalnikih na c, ž, š, j\ c, s, s, ?, r, n^ d, <, 
tožiinike na a, n. pr. nnažd, tovarša, katerim odgovarja cerkveno- 
slovanski e. 

V mestniku volijo nekatera štajerska narečja ih za moški in 
ah za srednji spol ; isto velja o goriških narečjih, n. pr. vratah, 
trnkih; v oofrski slovenščini se nahajajo mestniki na a/, n. pr. pre- 
rokaj, grobaj, penezaj (Kuzmič) ; Kajkavcem od XVI — XVII rabi 
mestnik na eh^ n. pr. deleh, prijateleh. 

V množinskem orodniku prija prekmurščini končnica mi, 
n. i)r. zobmi, rogmi^ črvtni, najbolj razširjena pa je končnica ami. 

Ženski samostalniki imajo v nekaterih zahodnih narečjih v 
tožilniku «; pravilen o govore samo vzhodni Štajerci, Kajkavci in 
Belokranjci, n benečanski Slovenci in Kraševci ; posebnost srednje 
in vzhodne Štajerske pa je orodnik o/,') ki ga rad rabi pesnik 
Aškerc. 

Končnica d v rodilniku množinskem se nahaja v zahodnih na- 
rečjih, katera naglašujejo končnice. 

O posameznih prikaznih v raznih slovenskih narečjih bi se 

dalo navesti še marsikaj zanimljivega, pa tega ne namerjava pri- 

'čujoči oddelek; najbolj zanimljivo je benečansko v treh podnarečjih; 

ž njimi se je bavil temeljito ruski slavist Boudoin de Courtenav. 

Goriško-kraško narečje, katero je opisal dr. K. Strekelj v svoji 
razpravi: Morphologie des Gorzer iNIittelkarstdialectes (Sitzungs- 
berichte der phil. hist. Classe der kaiserl. Akademie der Wissen- 



') Kajkavcem rabi tudi orodnik na nm. 



64 Zgodovina slov. slovstva. 1. del. 

schaften (XIII, I. Heft, 8), obsega vasi : Šent Martin , Doberdob, 
Jamlje. Brestovica, Divin (Duino), Opace selo, Kostanjevica, Tem- 
nica in Lipa, in dela mejo proti Italijanom in Furlanom. 

Odlikuje pa se po glasu, ki ga Strekelj zaznamuje z grškim ; 
in ki stoji med rj in h ; enak glas znajo tudi Slovenci na Beneškem 
in Koroškem. 

Najtemeljiteje proučuje slovenska narečja \'atroslav Oblak ; 
častno se priznava v slavistiki, da je slovenščina v tem obziru v 
primeri z drugimi slovanskimi narečji preiskana uže precej dobro, 
dasi še ni povedana zadnja beseda. 

5. Sledovi Slovenstva od X. do XVI. stoletja. 

Kakor kaže slovstvena zgodovina stare cerkvenoslovanske 
dobe, se je nenavadno ugodno razvijalo duševno gibanje panonskih 
Slovencev: posrečilo se je koj na prvi mah sestaviti tako primerno 
azbuko, da nobeden evropski narod nima enake; drugod so le po 
mnogovrstnih poskušnjah in dolgotrajnih bojih prišli do enakih 
uspehov. 

Previdnost božja pa je razvitek Slovenstva odložila za poznejše 
čase; Ogri so prihruli od vzhodne, Nemci od severno-zahodne strani: 
Moravani so bili premagani, panonski Slovenci so izginili skorej 
popolnem ; štajerski Slovenci med Muro in Dravo in Prekmurci 
so njihov pičel ostanek. Karantanski Slovenci so tudi izgubili svoje 
kneze in svojo nezavisnost; vzbudila jih je šele reformacija; nekaj 
pojavov iz časa od X. do XVI. stoletja kaže pa vender, da niso unu-li 
popolnem. 

Vitez U 1 r i k L i c h t e n s t e i n s k i.') 

Vojvoda Bernard, ki je imel za ženo Juto, hčer češkega kralja 
Otokarja I., je na Koroškem srečno vladal od I. 1202. do 1256. ter 
po iztrledu mogočnih čeških kraljev na svojem dvoru zbiral mnogo 
vitezov, pevcev in umetnikov ; ti so v tej visokorodni družbi lepšali 
in sladili življenje. Med drugimi je zahajal tje tudi Ulrik, vitez 
Lichtensteinski iz štajerske panoge te mogočne rodbine ; po šegi 
tedanjih časov je opeval žensko lepoto v dveh knjigah: »Frauen- 



>) J. Majciger. Kr. 1882, 174, 327; lS8:-i, 33. Oeslerroich in Wort und Bild. 
Sleiermark 217. 



Proteslantovska doba od 1. 1550-1600. 65 

dienst« in »Frauenbuch«. Rokopisi teh (\c\ se nahajajo v Parizu, 
v Monakovem in druo:od. Taki vitezi po dokončanih križarskih 
vojskah niso inieU stahie<i-a donunja in so si čas kratili na razne 
načine. 

Tako se je Lichtenstein in njegovo spremstvo, iantastično 
oblečeno, dne 25. niarcija 1. 1227. odpravilo iz Benetek čez })laninske 
dežele na Češko, kjer je bivala drug-a panoga Lichtensteinov. Ta 
pot se je naznanila poprej vsem vitezom v tistih deželah, skoz 
katere jim je bilo hoditi ; Lichtenstein je bil oblečen kakor bo- 
ginja Venera. (Sliko glej : Oesterreich in Wort und Bild ; Steier- 
mark 227.) 

Iz Benetek so šli čez Mestre, Treviso, Plat, Gemone, Chiuso 
na Koroško ; tam ga je na Vratih (Ober- und Unterthurl) vojvoda 
Bernard pričakoval z lepim spremstvom in ga pozdravil z besedami : 

»Buge was primi grahva Venus« ^) (Bog vas sprejmi, kraljeva 
Venus). 

Dalje potujoč navaja med vitezi, ki so ga pozdravljali, Zaheja 
Nebogorskega, Otona ^) in Ditriha Buhovskega. 

Dasi se je g-ermanizacija širila uže 400 let, vender v XIII. sto- 
letju na Koroškem nahajamo več plemenitašev slovenskega poko- 
lenja. 

Svetoivanski evangeliji) 

je za Slovence velike važnosti. Oglejski patrijarh Ulrik je 1. 1120. 
stari svetoivanski (štivanski) samostan ob Timavu združil z opatijo 
v Belinji pri Ogleju. Med zakladi, ki so se prenesli v Belinjo, se 
je nahajal tudi dragocen rokopis evangelija, ki ga je baje spisal 
sv. evangelist Marka sam. V Xni. ali XIV. stoletju so ga prenesli v 
zakladnico oglejsko in tam so dali sedem zvezkov obsegajoč evan- 
gelij vezati v zlate platnice. 



^) V Beljak mu je poslala nepoznana gospa krasno suknjo, pas in zapono 
in nemški list, v katerem ga zahvaljuje, da se mu ni zdelo za malo, obleči 
žensko oblačilo ia se bojevati njim na čast. Lichtenstein naglašuje sam, da je 
bilo pismo nemško; bržkone v slovenski Koroški ni pričakoval druzega kakor 
slovenskega. 

-) Cez Judenburg, Knittelfeld, Kapfenberg prišedšemu v Kindberg, je Oton 
z Buhove poslal nasproti poslanca, ki je Lichtensteina pozdravil z besedami: 
>Prežlahtna kraljica! , Dobro došla'. Vam kliče v tej deželi žena Slovenka in želi 
z Vami se skušati na bojišču.« 

3) S. Rutar, Lj. Zv. 1882, 471. — Kraške starine. S. 1880, 14—19 (evan- 
gelij sv. Marka). 



gg Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Cesar Karol IV. je bil 1. 1354. v Ogleju in si je izprosil zadnji 
dve knjižici, kateri je poslal z veliko slavnostjo v Prago, kjer se 
shranjujejo še zdaj ; ostali zvezki pa so pozneje prišli v Čedad 
(Cividale) in naposled v Benetke. 

Vlažnost je jako poškodovala rokopis, ki spada morda v čas 
od V. do VIII. stoletja. Po obrobkih rokopisa je od raznih rok zabe- 
leženih mnogo slovenskih in nemških imen romarjev in romaric, 
ki so obiskavali samostan ob Timavu in ki so se dali vpisati v 
spomin svoje božje poti. 

Taka imena so : Nepokor, Braslav, Stregomil, Trebenec, Ze- 
lebor, Chotmar, Trudopolk, Sventipolk, Sebidrag, Sedemir, Pere- 
bred, Pribina, Boleslav, Radoslav, Olomer, Nitrabor, Nenadej, Kocel; 
ženska imena: Milena, Hesla, Zalislava, Sventižizna, Misislava id. 

Po pisavi spadajo imena v čas od VIII. do konca X. stoletja ; 
večina imen je iz druge polovice IX. in prve polovice X. stoletja ; 
v najnovejšem času se jo vpisal tudi cesar Franc I. Proti koncu 
XVI. stoletja je nekdo hotel vpisati imena longobardskih vladarjev ; 
ali takoj se spozna, da je to prevara. 

Zanimljivo je tudi, daje vpisana skora vsa obitelj bolgarskega 
kralja Mihaela, ki se je dal krstiti 1. 861.; zabeležen je: ))dox et 
gabriel et uxor eius maria et filius rasate gabriel, simeon et quartus 
lilius iacob, et tilia eius proxi et alia iilia anna.« 

Cerkveni spisi. 

\' XIV. stoletju ne nahajamo druzega nič, kakor dva spiska 
nabožne vsebine, namreč '): 1. odlomek neke pesmi na čast 
sv. Mariji, pisane z latinskimi črkami, ki se nahaja na platnici 
knjioe v domači knjižnici kneza Auersperga v knežjem dvoru 
ljubljanskem, in 2. kodeks v admontskem (vodomotskem) ^) bene- 
diktinskem samostanu na gorenjem Štajerskem, ki ima »Oče naš«, 
»Ave Marijo« in »Vero« v slovenskem jeziku, potem besede latinske 
in slovenske (vernacula). 

V nastopno stoletje gre šteti »Očitno spoved« (confessio 
LTonoralisI, katero je objavil Miklošič^) 1. 1858. v »Slavische Bi- 
bliothek«. Ta spis v ljubljanski knjižnici ima v razlaganje latinskih 



') Radics, Ltp. M. SI. 1879, 1—30. 

2) Muchar, Arch. VL 171. — Šaf. 71. — Fr. Levstik. Lj. Zv. 1881. 776. 

") Slav. Bibl. 1858. — Radics, Ltp. M. SI. 1879. 



Protestantovska doba od 1. 1550 - 1600. 67 

besed tudi slovenske prevode, n. pr. liospes = g-ospodar, discipulus 
= uczenjk id. 

Za vzcled bodi : 

Ja ze dalsan dam. kyr sam to prelomil, kar sam ohlubil, kadar sam karst 
priell, kyr sam se od buga obarnyll yn\v od nega zapu\vidy, kyr sam boga za- 
tayll s ineymi chudeymi deylli, yn\v sam ze volnw \vdall ty oblasti tyga chudicza, 
kygar sam se odpouedall, kadar sam karst pryell; tym\v sam ye do seyga mali 
z meymy greichy wolnw slussil. 

Prva izpoved ima 61, druga 33 vrst ; rokopis se stavi v prvo 
polovico XV. stoletja. 

Pravopis je nemški, v katerem se razločno zaznamujejo sičniki 
in šumevci. 

C se izrazuje s skupino cz; s z J z Jf fz\ med s in ^ se ne dela razlike, 
istotako ne med s in i; k = f, ff, feh; č = cz, t/, tez, t/cz, tfch; u = u in k ; 
i ^ i in i/, v = v, w, u; Ij in nj se ne izražata; nj in Ij tudi ne dosledno; 
z ^jem stoji včasih h. 

V ljubljanskem rokopisu, ki obsega omenjene izpovedi, se 
nahaja na koncu tudi začetek velikonočne pesmi in pesem »Salve 
regina«. 

Vrste 7 — 12 se glase : 

Czestyena body. krale\va mati te mylosti 
Zy\vota sladkosti yao nass trost. 
Czestyena sy, my k tebe vpyeme 
Tuge sabne otroczy te Ewe 
My k tebe zdychvgeme, glagogieze 
Ido placzecz te dol^Tie tech slss. 

Iz te pesmi se vidi češki upliv ; tudi dokazuje pesem, da so 

Slovenci imeli cerkvene pesmi uže pred protestantovsko dobo. 

Imena mesece v. 

Dvorna knjižnica na Dunaju hrani rokopis iz Loke iz 1. 1466. 
v katerem se nahajajo novoslovenska imena za mesece^) 
in sicer najdemo nazvanja: prosvnicz, setstzan, susecz, malv trawen 
Aveliki trawen, boboucz\\'ett, malv serpan, \veliky serpan, poberuch 
listognov, kozopersthk, gruden. 

Koroški vojvode so bili dolgo tudi gospodarji kranjski 
in goriški deželi in so prisegali slovenski; to se je godilo 
na gosposvetskem polju na Koroškem (nemški Zollfeld ali Saalfeldl '^) 
blizu nekdanjega slavnega mesta Viruna, bivše prestolnice Noriške, 



*) Miklošič, Slav. Monatsnamen. Denkschrift der k. k. Akademie der Wissen- 
schaften 1867. — Radics. Ltp. M. SI. 1879. 
2) Sim. Rutar, Lj. Zv. 1890, 30—35. 

5* 



68 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

kjer se nahaja vojvodski stol »najslavnejši spomenik stare slovenske 
zarodovine«. Napisov na tem kamenitnem stolu še niso mog-li raz- 
tolmačiti. Knežje vmeščanje ali instalovanje pa se ni vršilo na 
tem stolu, neg-o na »knežjem kamenu« v Krnskem gradu. »In- 
super slavica , qua hic utitur prolocutione in cospecta imperatoris 
cuilibet querulanti de se et non in ling-ua alia tenebitur respondere.« 
(Joh. Victoriensis v Bohmerjevih Fontes rerum germanicarum).') 

Ta običaj je bil zelo star, pa še le o Sjionheimskem Fk^rnhardu 
se poroča izvestno, da so ga 1. 1202. slovenski vmestili za kneza; 
zadnji vladar, ki se je dal tako uvesti na Koroškem, je bil Ernest 
Železni 1. 1414. (Slika v Oesterreich in ^^ tj rt und Bild, Kiirnten 
1890, 69.) 

Volil a. 

V Vidmu umrli advokat Podreka je imel najstarejši 
d a t o v a n i slovenski rokopis ^1, obseu-ajoč šestnajst i)orga- 
menovih listov s slovenskimi, italijanskimi in latinskimi beležkami od 
raznih rok. Večji del slovenskih beležek je iz 1. 1497. in govori o 
volilih domačega plemstva bratovščini sv. Marije v Crnjevu ; prevod 
na slovenski jezik je oskrbel »publicus notarius Johannes eivis. 
vegle«. 

V beležkah navedeni kraji se nahajajo skoraj vsi v vzhodnem 
Frijulskem, pisane so beležke v benečanskem narečju, kakor se 
govori okoli sv. Petra. Jezik nam kaže sedanjo govorico, samo da 
ima nekoliko aoristov, kakor jih rabi bližnje rezijansko narečje;, 
nahaja se v njem mnogo tujk. Pravopis je italijanski. 

Za vzgled bodi nekoliko odstavkov. 

1. Fufcha f profenicha jeft oftauila j fin fuoj michel llatich 
jedanaift Bratine ffete marie f zergneu, da le ima ituoriti ITacho 
leto Ja gnich duf maf duj. 

14. Jure Tufa Hainicha michella Tula 1" nugarola ieft oftauil 
bratine ffete marie f zergneu llatich zeternaift fa llatich ieft cuplcn 
iodno dobro bratine, dalTe ima ftuoriti duj maf ffacho letto fa 
IToiu dulu. 

N o v o s 1 o v e n s k i rokopis zgodovinskega društva 
koroškega je pisan na koži in je bil bržkone zadnji list kakega 
kodeksa ter obseofa dve strani ; prva stran pisana počez , druga 
podvojeni Ihalbbrachig). Na čelu ima letno številko 1407 ; na levem 



^) J., Lj. Zv. 1892, 66. 

») Vatr. Oblak, Aich. f. slav. Phil. XIV. 192-235. 



Prolestantovslca doba od 1. 1550—1600. 69 



oddelku V zapiskih sainili dvakrat 1471; zapiski obseu:ajo krstna 
navadna imena, ime Svetka se sme prištevati najlepšim osebnim 
imenom. Ta imena nosijo osebe, ki so pomag-ale k temu, da se je v 
Radečem ustanovila in vzdržavala bratovščina Marije Device. Inače 
obseg-a rokopis »Oče naš«, »Ceščeno Marijo« in »Vero«. 

Pravopis je nemški, tedaj nepopoln in nedosleden ; z ozirom 
na z in ž si je ta rokopis enako dosleden z brižinskimi spomeniki. 
Pisar je prepisaval. Jezik ima nekoliko arhaizmov, dovelj ptujščine, 
ne rabi člena in pripada gorenjščini ; rokopis je pisan v prvi 
polovici X\'. stoletja. 

\M n o g r a d s k i z a k o n. ') 

Deschman je v neki knjigi bivšega dolskega arhiva našel 
slovenski prevod štajerskega vinogradskega zakona z naslovom : 
GORNIH B\'Q\'I od krailaue Svetlosti otien innu poterien general 
inu Priuilegium Is Nou u Slauenfki lefigk fstalmazhan skusi Andrea 
Rezla Farmostra na Rakj. Anno ^I. D. LXXX1I. 

Ta rokopis je bil Levstiku izročen v preiskavo. 

Drugi prevod tega zakona je iz 1. 1644. Rokopis (nahajajoč 
se v licealni knjižnici ljubljanski) obsega deset listov ; na prvih šestih 
listih je nemški tekst, na štirih je slovenski prevod; na prvi strani 
platnic je z velikimi črkami zapisano : Bergkh Rechtsordnung, 1644. 

Nemški del ima ta-le naslov: 

Roemischer Kavserlicher auch zu Hungern und Behaim 
Koniglicher Majestat etc Ertzhertzog zu Oesterreich etc. Contir- 
mation und bestettung des Filrstenthumb Steyer Berkrechts Biichel 
Gedruckt in der Fiirstlichen Hauptstatt Graz in Stever. In Verle- 
gung Sebastian Haupt. M.DC.XXXIX. 

Pravopis ni dosleden in nima nobenega reda. 

Prevod § 1. se glasi-): 

Nar poprev se imaio te gorsske praude vmei veliko / 

nozhio inu Mnkusti vsaku letu dershati nateh kraih / koker 

ie od stariga navada \\'illa, teiste praude ima / ta gorski 

Gospud Isuoimi Segornikv dershat, kier bi / pak on suoih 

Segornikov sadosti naiemel, taku more on is / drugih gur 

segornike naprositi inu ta prauda dershati. 



^) Radics, Letopis Matice Slov. 1878. Levstik. Lj. Zv. 1881, 452; 1882. 
251. N. Fekonja, Slov. 1886, 58. V. Oblak, Letopia Matice Slov. 1887, 298—305, 
-) Letopis Matice Slovenske 1887, 298. 



70 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Nemški izvirnik se glasi : Anfangklichen Sollen alle Perckt- 
handing- im Landt Steyer / zvvischen Ostem und Pfin^sten / 
jahrlich besessen werden an den Orthen / da es von alter 
herkommen / unnd ohn sonder Ehehaffte Noth / an kain ander 
Orth gewendt werden. / Darzu soli ein jeder Perckherr soleh 
Recht besetzen mit seinen Perckholden. / So er aber nicht 
so viel Perckholden hat / mag er aus andern Pergen Perck- 
holden nehmen / unnd das Perckthanding besitzen. 

Sodne obravnave. 

Predno so prišli kranjski stanovi pod avstrijsko oblast, so 
imeli svoje zbore; v katerem jeziku, se ne more določiti, pa po- 
ročila iz 1. 1544. pravijo : ))\Vindisch \vird gehandelt«, obravnava 
se po slovenski. ^Dimitz, Gesch. Krains III. 3, 237.) 

Glede volitve katoliškega mestnega sodnika, pisarja in mestnih 
odbornikov piše methška občina cesarskemu vicedomu v Ljubljano, 
dne 7. oktobra 1598, da nikdo ne more biti sodnik, kdor ni bil 
jedno leto poprej starešina, da umeje šege in navade; kar se pa 
tiče imenovanja sedanjega »šolmaštra« za mestnega pisarja, ima 
se ta pomislek, da ne zna slovenski. 

Drugi dokaz, da se je pred Trubarjem slovenščina rabila 
pred sodiščem, nam podaje povestnica nekdanjega samostana v 
Zatičini na Dolenjskem. L. 1489. je predstojnik Ivan pl. Aptaltrern 
za upravo in zastopanje samostana v pravdah preskrbel posvetnega 
pravdnika, ki je uradoval slovenski. 

I^ r i s e g e. 

»Rokopis Kranjskega mesta«, ki ga je objavil Janko Pajk v 
izvestju mariborske gimnazije 1. 1870 — 1871. ima najstarejše pri- 
sežne obrazce. Za vzgled bodi prisega meščana : 

Jest N. perseschem naschemu gospudi khrovllu, deschel- 
skhimo viuodi, richtarvu veno rathu, jenu gmeini tiga mesta, 
an s\vest jenu pockhorin burgar \viti, nich sapuuidi nu pre- 
pouid derschati, nich nuz potrachtati, jenu škodo podstopiti. 
Jest tudj notschem, nickhoger na aufschlackhig, zolech, most- 
ninah, jenu nickholi nickhir naschemu irospodj khraillu alli 
gmein mestu kh schckodj skiiriuschi alli otschitu pren(>sti alli 
skhosi pomagathj, jtMiu vse to diathj khockher tMiinui sue- 



Protestantovska doba od 1. lo?-0-1600. 71 

stimu burg-orju pruti nega gospodschini pristoy yenu sliši. 

Tackhu meni A\'ug pomagey. Amen. 

Kar se tiče pravopisa, je zelo nedosU^den ; za »č« ima petero 
znakov tleh, ztfch, zth, tzh, zh ; ne razločujeta se trdi in mehki n 
in / ; za i in j se rabi i, v in j ; u in tv se zamenjujeta ; podva- 
jajo se tihniki id. Rokopis spada v prvo polovico XVl. stoletja. 
Jezik je tak, kakor so ga pisali pisatelji protestantovski. Primeri 
Fr. šimončič : Prisege ljubljanskega mesta, Letop. Mat. Slov. 1884, 
in V. Oblak, Letop. Mat. Slov. 1887. 

Pesem iz časa k m e t s k e g a upora. 

Za časa Maksimilijana, v začetku XVI. stoletja, so bili za slo- 
venskega kmeta zelo žalostni časi : nadlegovale so ga turške vojske, 
lakota, kolera, kobilice in vrhu tega še grajščaki. Radi teh nadlog 
so kmetje na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem k cesarju Maksi- 
milijanu poslali zastopnike svoje, ki so prosili cesarja, naj usliši 
njihove pritožbe proti grajščakom. Cesar radi benečanske vojske 
ni utegnil rešiti teh pritožeb, kmetje pa so mislili, da ne mara za 
njih zadeve in so se uprli. Ta upor se je opeval v pesmi »Die 
kravnerischen Bauern«^) v šestih kiticah.« Prva slove tako-le: 
Hort \vunder zu / der baurn unrue 
thet sich so ser ausbreittn 
in kurzer zeit . zu krieg und Itreit 
kham maniger her von v^eitten. 
Aus irer gemain / theten sy schreien 
Stara prauda / ain veder \volt sich rechen 
seines hern gut nun schwechn. 
Leukhup, leukhup, leukhup leukhup woga gmaina 
Mit gmainem rat sv kamen dar / 
fiir gshlofser marckht das ist \ya.Y. 
Narodna vlada slovenskih upornih kmetov je sprejemala ude 
med zaveznike v slovenskem jeziku, slovenski so prisegali med 
seboj, in slovenski so se dajala povelj na naročila. 

Izborno je opisal ta upor Gorazd v vencu balad z naslovom: 
»Stara pravda (c 

Cesar Maksimilijan je bil inače Slovencem prijatelj in se je 
poleg češčine učil tudi slovenščine. Učitelj mu je bil Berlogar ; 



*) Dr. J. Bleiweis, Letopis Matice Slovenske 1877. 



72 Zgodovina slov. slovstva. 1. del. 

sestavil je zanj slovenskega jezika slovnico in slovar, ki sta se 
pa izti^ubila. 

Imel je ta »zadnji vitez« več Slovencev na svojem dvoru, 
n. \n\ Sladkonjo, izvrstnega muzika in dvorneira kapelana, ki je 
postal pozneje škof na Dunaju, učenjaka in diplomata Žigo Herber- 
steina, odkrite Ija Rusije ; Pavla Obersteinsketra kot kabinetneo-a 
tajnika; Krištofa pl. Lambergerja, junaka znane narodne pesmi. 
Tudi za časa Marije Terezije so rekali na Dunaju , da dobivajo s 
Kranjskejia uronjako in junake. 

6. Protestantov stv o se širi; njegovi pospešitelji. 

V zgodovini nahajamo mnogo vzgledov, da so važni dogodki 
v državno - pravnem oziru ali preobrati v verskem mišljenju pri 
raznih narodih vzbudili novo duševno gibanje tudi v slovstvu. Da 
je resničen ta izrek, dokazuje nam francoska revolucija, ki je tudi 
pri nefrancoskih narodih prerodila ali vzbudila novo dobo v slov- 
st"\ai ; dokazuje nam to tudi zgodovina sorodnih slovanskih plemen.*) 

Zlati vek v hrvatskem slovstvu srednjega veka spada v ono 
dobo, ko si je bil med dalmatinskimi mesti Dubrovnik po svojih 
trgovinskih zvezah po vseh takrat znanih deželah pridobil lep ugled 
in bogastvo, ko je bilo to mesto tudi v neugodnih razmerah mili 
zavičaj hrvatskim in srbskim velikašem in vladarjem, dasi je bil 
ta cvet slovstva za ono dobo še bolj krajevnega pomena. 

Hrvatje izven Dalmacije in Slovenci pa so živeli v drugih raz- 
merah. Slovenci niso nikdar imeli svoje neodvisne države, odkar 
so se pokristijanili. Ko so se mogli drugi narodi in celo sorodna 
slovanska plemena, n. pr. Cehi in Poljaki, lepo mirno razvijati, so 
se Slovenci, Hrvati in Srbi morali bojevati z divjimi Turki, s kletim 
sovražnikom krščanstva in omike, in so na ta način zapadne narode 
branili divjih sovražnikov. V začetku šestnajstega stoletja so bili 
sploh za Slovence hudi časi: neusmiljeni plemiči so jih stiskali 
nečloveški ; boj za staro pravdo je bil tako Ijut, da niso mogli 
misliti o zlati svobodi. 



') Zlati vek v zgodovini poljski je doba od 1506 — 1548, za časa Sigmunda I. : 
v isto stoletje stavijo Poljaki začetek zlate dobe svojega slovstva, namreč 1548 
do 1606; razmere poljske države razvile so se jako ugodno in te so blagodejno 
uplivalo na razvitek slovstva. V Cehib se vjema zlata doba slovstva s husitskim 
gibanjem. Husova retormacija je izražala nove nazore, ki so odločevali pravec 
zgodovini in slovstvu. 



Protestant ovsk a doba od I. 1550—1600. 73 



Ni so tedaj ruditi, da v tako žalostnih razmerah ni bilo 
težavno novim Lutrovim naukom i/, daljne Nemčije prodirati tudi 
med prosti narod slovenski in hrvatski, posebno v Istri : nadejal se 
je prosti narod boljše prihodnosti. Na Angleškem, na Nemškem 
in na Češkem so se uže poprej slišali glasovi, da se ima marsikaj 
preinačiti v cerkvi; celo tridentinski zbor je zahteval, da se ima 
izleriti vse cerkveno telo, ki je žarelo pešati vsled zunanjih in 
notranjih vzrokov. 

Razun teh splošnih razmer, ki so v šestnajstem stoletju upli- 
vale na razvitek raznih narodov, prišle so slovenske dežele po 
nenavadnih dogodkih v jako ozke zveze z ^^'urtemberškim. Eber- 
hard - Karolovo vseučilišče v Tubingah je za časa reformacije po 
svojih odličnih učiteljih zaslovelo daleč čez ožjo mejo nemških držav. 

Sovrstnik teh duševnih veljakov je bil Istrijan Matija Garbič 
\Matthias Garbitius) '), ki je, porojen od revnih starišev v Labinu 
v Istri, prišel kot ukaželjen mladenič v \\'ittenberg in bil gosto- 
ljubno sprejet v Lutrovo hišo. Ker je temeljito znal grški jezik, 
postal je vsled Lutrovega in Camerarijevega priporočila učitelj 
grščine na pedagogiju in potem na vseučilišču Tiibinškem ; bil je 
trikrat dekan artistične fakultete = modroslovnega oddelka. 

Ta ugleden in upliven mož je začel gojiti duševno zvezo 
med \\'urtemberškim in južnimi slovanskimi deželami ; vsprejel je 
M a t o V 1 a č i č a F r a n k o v i č a (Flaccius lllvricusi,''^! ki je bil njegov 
pomožni učitelj; prišel je L 1540. iz Labina v Istri. 

Nenavaden je tudi ta slučaj, da je vojvodi Krištofu W iirtem- 
berškemu ugodna usoda pridružila slovenskega mentorja Mihaela 
Tifferna. 

Ko so pregnali vojvodo Ulrika, prišlo je Wurtemberško pod 
avstrijsko vlado 1520—1535 in je postalo avstrijski »fevd«. Nekoliko 
je uže to povzročilo, da so prihajali avstrijski dijaki na tiibinško 
vseučilišče, največ pa je pripomogel vojvoda Krištof sam ; ta je 
prišel petleten deček na Avstrijsko, najpoprej v Inomost, potem v 
Dunajsko Novomesto v odgojo, pozneje pa na cesarski dA'or Maksi- 
milijanov. L. 1532. zbeži, zagovarja na državnem zboru v Avgsburgu 
svoje pravice in postane leta 1580. vojvoda \\'urtemberški. Dasi 



*) Th. Elze. Die Universitat Tiibingen p. 4. 

-I Ivan Kukuljevič Sakcinski: Glas. Hrvati. 1886, 100; Preger: 
M. Flaccius Illyricus und seine Zeit. II Theile. Tiibingen 1857 — 1861. 



74 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

nekdaj avstrijski jetnik, ni sovražil Avstrije, nego blagodušno pod- 
piral iz Avstrije pobegle protestante. 

Njegov mentor Tiffernus je bil po Erazmu Stichu v 
Laškem Trgu (Markt -Tiiffer na Štajerskem) blizu Celja rešen iz 
turške sužnosti in na Dunaj poslan v odgojo. Po dovršenih naukih 
je postal učitelj modroslovja in odgojeval sinove plemenitih rodbin 
na Dunaju in potem v Dunajskem Novemmestu, kjer je Krištofa 
utrdil v pobožnosti in strogi nravnosti. Leta 1532. pomagal je 
Krištofu pobegniti čez štajerske, koroške in tirolske planine, znajoč 
slovenski jezik. Na AViirtemberškem je postal »kancelar« in umrši 
1. 1555. volil v oporoki premoženje vojvodi ; iz tega so je porabilo 
2320 gld. za ustanovo štirih štipendij z naslovom »Stipendium 
Tiffernum«, v prvi vrsti na korist njegovim sokrajanom. To usta- 
novo je uživalo v letih 1558 — 1600. petnajst Kranjcev '), med temi 
Jurij Dalmatin, Primoža Trubarja dva sinova in Jakob Tulščak. 

V lepo nekarsko mesto Tubinge^) so hodili na vseučilišče 
sinovi prvih plemenitih rodbin v Avstriji, n. pr. Turjačani, Dietrich- 
steinci, Lobkovici, Hohenwarti, Barbi, Abramoviči i. dr. 

Tiibinško vseučilišče pohajalo je v letih 1530 — 1614. stoin- 
trinajst Kranjcev, blizu dvajset se jih je učilo v \Mttenbergu, štirje 
v Jeni, med temi Seb. Krelj iz Idrije, Jakob Tulščak iz Ljubljane. 

Ta Tiffernus je podpiral tudi Trubarja ter Vergerija priporočil 
vojvodi Krištofu. 

Tako so bila slovenskim protestantom pota uglajena za po- 
znejše hude čase. 

Protestantovstva so se poprijeli plemenitaši in grajščaki, ki bi 
se bili radi polastili cerkvenega premoženja. Gospoda je bila pona- 
meščena v raznih javnih službah, zlasti sodiških in so sodili po 
svoji koristi. Deželni stanovi so se hitro poluteranili in osnavljali 
šole po mestih, grajščaki po gradovih, in so mladino vzgajali po svojih 
nazorih. Taka šola je bila v Ljubljani, ustanovljena 1. 1565. po Leo- 
nardu P)udini po osnovi graškega superintendcnta Krištofa Spindlerja 
in Jurija Dalmatina; vodil jo je Adam Hohorič do 1. 1582. in potem 
Nikodcm Frišlin. Tudi v Celovcu so koroški stanovi uredili šole 



*) Prvi je bil Budina Samuel, zadnji Koludar Marka, oba iz Ljubljane. 

') Tudi v Padovi je bilo one čase vseučilišče, slavno radi pravniške io 
zdravniške fakultete; tje se je šlo učit blizu 150 dijakov iz Kranjske; zraven 
Padove vai)ili sla tudi vseučilišči v Paviji in Bolonji v lepo Italijo. 



Protestantovska dO)ba od 1. 1550—1600 75 

1. 1563.; tam je bila tudi nemška šola in deško semenišče, 1. 1573. 
tudi ženska šola. 

Meščani so se tudi hitro })oprijeli Lutrove vere in katolikom 
dostikrat niso hoteli podeljevati meščanskih pravic ; skušali so pro- 
testantje dobiti samostanske duhovnike za-se, kajti vzo:led takih od- 
padnikov je močno uplival na prosti narod. Ko so Turki v zadrego 
spravljali nadvojvodo Karola 1. 1578. in je on vsled tega naložil 
vojinski davek, so štajerski, koroški in kranjski stanovi obljubili 
pomoč samo s tem pogojem, da nekaterim mestom podeli versko 
svobodo. 

V nekaterih deželah, n. pr. na Koroškem, so rudarji, ki so 
bili zvečine nemške narodnosti, uspešno razširjali protestantovstvo. 

Po vseh slovenskih deželah so je oznanjevali marljivo in gradili 
molnice; v Ljubljani stolni prost dr. Lenart Mertlic, generalni vikar 
Jurij Dragolic, kanonik Pavel WienerM in drugi ^); propovedniki 
luterski: Jurij Jm-ičič, Trubar, (o katerem poznejei, Janez Tulščak 
^1. 1561 — 89.), Janez Švajger [\. 1564 — 85.1, Jurij Dalmatin (1. 1577. 
do 1585.), ki je hodil tudi na Gorenjsko, Sebastijan Krelj in Felicijan 
Trubar. 

Drugod na Kranjskem se imenujejo : v Novem Mestu Gregor 
Vlahovič^l, v Višnji Gori Ivan Hočevar, na Krškem Janez ^^'eiksler*i, 
v Metliki Tulščak (okoli 1. 1561.), v Črnomlju Svajger^), v Kranju 
Rakovec (1559 — 61.) in Jernej Knafelj, v Lescah Peter Kupljenik, 
na Bledu Krištof Fašing''), v Kočevju mestni župnik Leonard pl. 
Ziglfest (do L 1613.)^). 

\' Trstu je protestantovstvo začel razširjati Ubald Lupatino. po- 
rojen 1. 1503. v Labinu v Istri, frančiškan v samostanu »della Vigna« 
v Benetkah. Inkvizicija v Benetkah ga je radi krive vere obsodila, 
za kazen so ga vtopili. Matija Frankovič Vlačič (Flaccius Illvricus) 
mu je bil stričnik.^) 



^) Th. Elze, Paul Wiener. Leipzig 1882. 
-) A. Fekonija. Lj. Zv. 1890, 481. 

^) Kostreačič, Urkundl. Beitr. 2, o, 6, 7 itd. -- Ivan Vrhovec. Zgod. 1871. 
*) Kostrenčic. Urkundl. Beitr. 81, 83, 140. 
5) Janez Parapat.. Lip. Mat. SI. 1874, 87. 
«) Id. Ltp. Mat. SI. 1872, 8. 
') Id. Ltp. Mat. SI. 1874. 87. 

^) Dr. E. Schatzmayer, Jahrb. der Gesellseh. f. Gesch. des Protestantismus 
in Oeslerr. Wiea. 1893, 57, 58. 



76 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

V Gorici, v Rubiji, pri Sv. Križu, v Vipavski dolini je pre- 
povedoval Trubar sam Vi 1. 1563.; v Trstu je bil Trubar prognanec 
1. 1547. in g-ovoril v cerkvi sv. »Antona Starega«. Trubar je bil pa 
uže poprej leta 1540. in 1541. v Trstu kot kapelan škofa Bonoma. 
A. Lukovič, Luteranstvp na Goriškem, Glas. 1875.) 

\^ Labodski dolini na Koroškem je prepovedoval Volk Todt, 
gvardijan minoritov v \\'olfsbergu , v Gasteinski okolici je delal 
za protestantovstvo bogati grajščak Veitmoser, v ^'elikovcu luterski 
propovednik Jurij \Vieser, v Celovcu larni vikar Martin Knor, 
Andrej Lang. L. 1578. so si protestantje sezidali novo cerkev ; od 
te dobe je nemškemu pastorju pomagal slovenski propovednik.^) 

Na spodnje Štajersko se je protestantovstvo zasejalo jako rano; 
v Celju se omenja uže 1. 1527. protestantovski predikant Andrej 
Lang; grajščak Janez Heffenberg je imel pri sebi predikanta Jurija 
Mačka, ki je pozneje opravljal službo v mestni kapeli pri Sv. Trojici 
in naposled v Sarfenavi pri Žalcu. Njegovi nasledniki po 1. 1541. so 
bili tam Ivan \\'eidinger, Ivan Pistor in Hrvat Janez Doljanski, 
ki je po gradovih v Savinjski in Šaleški dolini razširjal Lutrovo 
vero. V Soštajnu je kapelan Jurij Vršič delal v tem smislu. 

Ker so v tej dobi vzajemno delali Slovenci in Hrvatje, se 
morajo tukaj omeniti tudi Istrijani: Ivan Fabijančič*), Mate Zivčič*), 
vikar v Paznu, Baltazar''!, kapelan istotam, Franjo Hlej, župnik v 
Gradišču (Galignano) , Jurij Zvečič ^), hrvatski prelagatelj , Jurij 
Stradiot^l, propovednik na Krasu., menih Nikolaj Mozes iz Cresa*), 
Fran Barbo^l, župan reški, in drugi. 

Najimenitnejši Vergerijev učenec v Piranu je bil G. B. Goineo 
in njegov brat dr. Nicolo. Goineo, zdravnik v Piranu, se je moral 



*) Kostrenčid, Urkundl. Beitr. 202, 205. V italijanskem jeziku je prepovedoval 
v Trstu redovnik Giulio iz Mediolana 1540, in duhovnik Serafin v cerkvi sv. Sil- 
vestra (današnja helvetska blizu jezuvitske). 

-j Vojvodstvo Koroško (Mat. Slov.) 65; Dr. Križanič 71; Orožen, Dekanat 
Cilli 47. V Mariboru v grajščini Windenau je bil luterski predikant Nemec Sig- 
mund Lierzcr (1. 1587.) in potem Georg Lautenschlager. 

3j Kostr., Urk. Beilr., 33, 37, etc. 

*) Id. 61. 63, 65 etc. 

^) Id. 77. 

^) Id. 33krat imenovan. 

') Id. 97. 

") Id. 104 id. 

®) Id. 40 id. Gospa Muškonova v Paznu. Kostr. 5. 



Proteslanlovska doba od 1. 1550—1600. 



predstaviti »Svetemu sodišču« v Benetkah dne 6. maja 1550., ko 
je azijatska kolera razsajala v njegovem rojstnem mestu. Obsojen 
je bil v prognanstvo. Prepotoval je južno-avstrijske dežele, Švico, 
Nemčijo in Belgijo ter umrl med protestanti. 'i'udi njegov brat 
Nicolo je bil zatožen in obsojen.'! 

Najmarljivejši izmed vseh je bil pa Step a n K o n z u 1 ,^) čegar 
delovanje hočemo tukaj narisati ter omeniti vse, kar se tiče skup- 
nega dela Slovencev in Hrvatov. 

V kršni Istri je do šestnajstega stoletja vladal v cerkvi 
narodni jezik slovanski v glag-olski azbuki ; stari cerkveni in 
ljudski spisi, napisi na cerkvah in grobovih dokazujejo to. \' ome- 
njenem stoletju so začeli inostranski škofje, sporazumljeni z dotičnimi 
vladami, odstranjati glagolska pismena, dočim je nižje duhovništvo 
in prosti narod to azbuko čuvalo kot narodno svetinjo. Nižji duhov- 
niki so radi tega nagibali na protestantovstvo : reformacija je prišla 
tedaj v Istri uže na nekoliko pripravljena tla. 

Stepan Konzul, porojen L 1531. v Buzetu (Pinguente), 
se je posvetil duhovskemu stanu in je počel službovati v rojstnem 
kraju, kjer se je uže v mladih letih seznanil z glagolico. Konzulov 
škof Peter Pavel Vergerij, poprej modruški, potem koprski škof, 
njegov brat Ivan Krstitelj Vergerij, puljski škof, in Franjo Jožeiič, 
Ričan (Rizanusl, poprej senjski, potem tržaški škof, so bili vsi pri- 
vrženci reformacije. Ko je Peter Vergerij odšel v Nemčijo, je šel 
tudi Konzul za njim in je tam preživel deset let kot propovednik 
in učitelj. Po uplivu Vergerijevem sprejel je Krištof Wurtemberški 
tudi Konzula. Vergerij je sprožil misel, da se sv. pismo prevede 
tudi na jezik hrvatski. Ivan baron Ungnad (o kojem pozneje izpre- 
govorimo obširneje) je položil gmotni temelj temu podjetju, da je 
mogel Primož Trubar prevajati slovenske. Konzul pa knjige hrvatske. 

Konzul je uže pred 1. 1559. prevel katekizem in prvi del 
sv. pisma novega zakona in se upotil s tem v domovino, da se 
posvetuje s strokovnjaki. Prišedši v Ljubljano se je seznanil z 



*) Akte o njegovi pravdi pisane v srednjeveški latinščini in starem bene- 
škem pisarniškem narečju in zlogu objavil je prof. Luigi Morteani v »Notizie 
Storiche della cilta di Pirano« Trieste 1886; prevel na nemški jezik dr. Schatz- 
mayer v »Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Gesch. des Protest, in Oesterreich«. 
Wien, 1893, 62-78. 

*) Stepana Konzula sliko vidiš v knjigah: Dobrowsky's Slavin, Prag 1834' 
189; Kuk. Sakc, Glasoviti Hrvati; Oesterreich in Wort und Bild. (Kiistenland). 



78 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Antonom Dalmatinom, Matijo Khlombnerjem in je prevajal Trubar- 
jeve knjige na hrvatski jezik. Leta 1559. 28. avgusta se je sešel 
v Metliki zbor veščakovM, ki so odobrili Konzulove in Dalmatinove 
prevode in mu to potrdili pismeno. S tem pismom odšel je Konzul 
vesel zopet na Nemško in je vzel se seboj Antona Dalmatina. 

Družina Ungnadova v Urahu je ukrenila, da se ima živa 
propaganda započeti pri vseh južnih Slovanih, da se ima tiskanje 
Trubarjevih prevodov nadaljevati in započeti tudi s hrvatskimi in 
srbskimi knjigami.^! L. 1560. je dal Konzul v Niirnbergu natisniti 
azbuko orlaorolsko z očenašem, z jednim poglavjem iz sv. pisma in 
s 47. psalmom in »Probe glagolskega pisma« iProbezetteli. L. 1561. 
se je tiskarna prenesla v Tiibinge in izdala čet\'ero knjig.^) 

Prvo hrvatsko knjigo, kateri je Trubar napisal nemški pred- 
govor, poslal je Konzul 1. 1561. kralju Maksimilijanu, ki se je 
pohvalno izrazil o tem početju in tudi obljubil pomoč. Dunajčan 
Frohlich je pisal v Ljubljano, da želi Maksimilijan tudi hrvatske 
predgovore. 

Ker Konzul z Dalmatinom ni mogel opravljati vsega prelaga- 
teljskega posla, je prosil Ungnad kranjske stanove še za več pre- 
lagateljev. Zato je Trubar dovel leta 1561. uskoška popa Matijo 
Popoviča in Ivana Maleševiča na pomoč. Pričakovali so tudi zagreb- 
škega kanonika Antola Vranica , ali ta je ostal v Ljubljani in se 
pozneje "STnil domov. Zvečič je doma prevel avgsburško veroizpoved; 
v mislih so imeli tudi Srba Dimitrijo ; glasoviti Mačic Frankovič 
radi drugih poslov ni imel časa za prevajanje. 

Od raznih stranij so se slišale pritožbe , da je hotel Trubar 
oblastno urediti vse po svoje ; Ivan Ungnad je miril in miril, da 



') Udeležili so se: Konzul, Ant. Dalmatin, M Zmajic, komtur vitezov 
sv. Ivaua. Mat. Vlahovič in Ivan Feistenperger, metliška pastorja, Ivan Pi(Mk. 
mestni župan. Stepan Stipanic. kaplan iz Ose; Ivan Kolovič, kaplan iz sv. Križa. 
Ant. Božič iz ModruJa, Mih. Vožič, Metličan, And. Jakšic, Pet. Krajačic. Xik. Dri- 
novački, oskrbnik bana Erdodija v Metliki, Jur. Pisec, pisar. Kostr. 1. 

-) Pod nadzorstvom Konzulovim sta Ivan Harlvich in Simon Auer vlila 
glagolske črke 1. 1560, cirilske 1. 1561. 

^) Azbukvar ili tabla za ditcu, zajedno s katekizmom. U 8mi 1. 12. — 
Table za ditcu i artikuli ili članci ove prave stare karstjanske vere. U Tubingi. 
1561. — .ledna prodika od kriposti i ploda prave karstjanske vere, kroz Sli- 
pana Islrijana, s pomocu dobrih Harvatov sad najparvo istomačena. U Tubinuu. 
1S61. — Katokizmus. Jedna malotna knjiga id . vele potribni in prudni nauki 
i arlikuli prave karstjanske vere. S kratkim istumačenjem za mlade in priproste 
ljudi. Sad najparvo iz množili u jazik harvacki islumačoaa. U Tubingi. 1561. 8°. 



Proteslanlovska dOba od 1. 1550— KiCK). 79 

SO mu kranjski stanovi L 1562. izrazili radi tesfa svojo zahvalnost. 
Leta J 562. izdal je Konzul šest knjig- v g-lagolici, dve v cirilici.') 

Zopet je izrazil Konzul željo, da bi mu poslali pomočnikov. 
Matija Živčic v Paznu, Franjo Hlej iz Gradišča, \\'eiksler v Ko- 
stelu in l'ran ^'ajič. župnik v ( loliku, so izjavili, da hote prevajati 
doma. -I 

Koncem leta 1562. prišel je Konzul za kratko dobo v svojo 
domovino Istro, potujoč čez Beljak in Ljubljano, in je posetil prija- 
telja Hleja. V hiši predstojnika pazinske cerkve Križaniča so imeli 
shod Ivan Fabijanič, Živčic, Hlej, Zvečič in Konzul ter se dog-ovorili 
zarad prevajanja drug-ega dela novega zakona. Ta dogovor so pod- 
pisali vsi svojeročno^l: tudi so izrekli ugodno sodbo o dosedanjih 
prevodih Konzulovih. 

Pred odhodom na Nemško je posetil še na Hrvatskem bana 
Petra Erdodija v Želinu in se pogovarjal ž njim o razširjanju nove 
vere po Hrvatskem. Opravivši svoje posle v domovini vrnil se je 
na Nemško in je s seboj vzel za pisarja Jurija Drenovačkega. 

Dočim so se knjige tiskale v Urahu in Tiibingah, hodil je 
Konzul na Nemškem od mesta do mesta , od kneza do kneza in 
nabiral tisti denar, ki je bil na prošnje Ungnadove obljubljen za 
tisek slovenskih, hrvatskih in srbskih knjig. 

Leta 1863. se je natisnilo sedem knjig, štiri z glagolico, tri 
s cirilico, 1. 1564. pet knjig. 

Leta 1566. sta izstopila Konzul in Dalmatin iz službe \vurtem- 
berške in sta odšla v Regensburg. Tu sta dala natisniti zadnje 
delo : Parvi dio posztille Evangelijev po Ivanu Brencziu u harvacki 
jazik iz latinskega po Antonu Dalmatinu in Sztipanu Isztrianinu 
sztolmacheni. U Ratiszboni poli Ivana Burgara. 1568. 4". I. del. 207. 
II. del. 277. Imenik 9. 

O njegovih poznejših letih nič ni znano ; umrl je Konzul 
okolo 1. 1580. 



*) V glagolici: 1. Parvi del novega testamenta. Loči communes. Artikuli, 
Predike, Postile. Gonfessio ; 2. v cirilici: Abecedarium, Katekizmus. Ivan Kuku- 
Ijevid Sakc. Glas. Hrvati 258—9. 

-) Frater Ivan Biščanin je prišel na poziv Trubarjev v Ljubljano, pregledal 
Konzulove in Dalmatinove prevode prvega dela sv. pisma in jih grajal. Pritožila 
sla se proti Trubarju pri kranjskih deželnih stanovih, pred katerimi se je obširno 
zagovarjal Trubar. Kostrenčid. 109 — 115. 

^) Kostrenčid. 133 - 4. Na novo so pohvalili Konzula Ant. Bočid iz Modruša. 
Peter Krajačic, Nik. Drenovački; Gregor Vlahovič. Kostrenčid, 158, 162. 



y(j Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

(;)b usodi tiskarne v Tiibingah glej Iv. Kukuljevič Sakcinski, 
Glas. Ilrv. str. 128. 

Ivan baron U n o: n a d ') si je pridobil nenavadne zaslug-e za 
razvoj slovenskega slovstva , ker je blagohotno podpiral težavne 
početke slovstvenega delovanja. 

Narodil se je 1. 1493. menda na Koroškem v Junski dolini, 
kjer je imel njegov oče Ivan grajščino Senek iZinek, Sonneck). 
V odgojo pride na dvor Maksimilijana 1. in se tam izuri v vojaštvu. 
Ker so bili Ungnadi silno bogati in ker je bil sam tudi možak v 
pravem pomenu besede, dobil je brzo uplivne službe. L. 1525. bil 
je glavar in vicedom celjski, 1. 1530. postal je deželni glavar na 
Štajerskem ter imel civilno in vojaško, upravno in sodno oblast; 
udeležil so je mnosrih zborovanj in imel deželo braniti Turkov. 
Kot bogatiiš zalagal je sam dostikrat v vojni. L. 1540. bil je višji 
upravitelj peterim južno-avstrijskim slovenskim in hrvatskim deže- 
lam, pa ne poveljnik dotičnim vojaškim oddelkom ; odložil je svojo 
službo 1. 1544. radi verskega prepričanja. 

Blizu v tem času je pristopil k protestantovstvu, kajti prošnjo 
dolenje- avstrijskih stanov do kralja Ferdinanda, naj jim dovoli, da 
smejo prosto izvrševati svoje versko prepričanje, podpisal je tudi 
Ungnad. Svoje službe in grajščine zapustivši šel je v AMttenberg, 
kjer se je seznanil z Melanchtonom ; pozneje se preseli na \\'urtom- 
berško, kjer so ga častno sprejeli kot slavnega boritelja s Turki. 
Vojvoda Krištof podeli mu v stanovanje Monchshot' v mestecu 
Urahu. Klical je tje učene ljudi, ki so Trubarju pomagali prelagati 
cerkvene knjige na slovenski in hrvatski jezik. Dne 1. aprila^) 
1. 1560. mu pošlje Trubar pisma, ki so mu došla o njegovih tiskanih 
slovenskih knjio-ah; tudi češki kralj jih pre odobruje ; na hrvatski 
jezik preložila sta jih dva hrvatska duhovnika ; rad bi jih dal natisniti, 
prihodnje leto^) ga zahvaljuje deželni upravitelj dežele kranjske, 

') M. Drehser s Ungnadische Chronik, Leipzig, 1602. 4. — Schnurrer"s 
Slaw. Biicherdruck. 1799. — Šafaf ik, Gesch. I. 12— 13. — J. Marn, Jezic. XXI. 
str. 20. — S teinwender. Aus dem Leben des Steirischen Laodeshauptmaiines 
HansIII. Ungnad. Gynnn.-Pro;i. Marhurg. 1884. — JohannesVoigt, Briefvvechsel 
des Hans Ung^nad, Freiherrn von Sonneck mil dem Hcrzog Albrecht von Preussen 
v zborniKu: Archivkunde oesterreichischer Geschichtsquellpn XX. 220. — Ivan 
Kostrcnčič, Urkundl. Beitr. etc. Wien. 1874 passim. — Th. El/.e, Die Univer- 
sital Tiibingen id. — Ant. Raič, Ljublj. Zvon VII. 18-24, 92—102. 

») Kostrenčic, Urk. Beilr. str. 9—11. 

^) Idom, Op. cit. str. 12—14; odgovor deželnih stanov Ungnadu Idom. 
op. cct. 21-23. 



Protestantovska duba od 1. 1550 — 1600. 81 

Jobst pl. r.alI(Mibor<>- za podporo o,'loclc slovenskih in hrvatskih 
knjio- in obljubuje, da hoče nag-ovarjati tudi dežehie stanove, naj 
podpirajo hvalevredno podjetje. 

Obračal se je Ungnad na mogočnike one dobe, priporočajoč 
tiskanje slovenskih knjig*; dne 12. aprila 1. 1561. piše iz Uraha 
kralju Maksimilijanu o napredku te zadeve, pošilja mu mali hrvatski 
katekizem Lutrov, kateremu je napisal Trubar nemški predg-ovor; 
prosi kralja, naj delo blagohotno vsprejme.') 

Na saksonskem se oženi drug-okrat z mlado grolico Magdaleno 
pl. Barbv, ki je tako iskreno udana bila dvainšestdesetletnemu 
možu, da je le kratek čas preživela njegovo smrt. 

Mislilo se je poprej,''') da mu je ostalo od njegovega premo- 
ženja vender toliko, da je lahko vzdržaval »mali dvor« ; zanesljivi 
viri^) pa pravijo, da temu ni tako. Sam pripoveduje, da se mu je 
godilo tako slabo, da je moral prodati grad in grajščino Waldenstein 
z dobrim železnim rudnikom vred radi dolgov, koje je napravil 
v obilnih in imenitnih cesarskih službah, kar lahko poroča ustno 
in pismeno sin Karol. Tako piše pruskemu knezu Albertu. To 
omenjamo radi tega, da se mogo tem višje ceniti njega trudi ob 
izda vanju južnoslovanskih knjig. 

On je provzročil, da se je ustanovila 1. 1559. v Urahu tiskarna, 
ki je tiskala južnoslovanske knjige z latinskimi, cirilskimi in glagol- 
skimi črkami. 

Dne 14. septembra 1. 1561. je razposlal okrožnico^) do nemških 
volilnih knezov in drugih dostojanstvenikov, kažoč, »da sije silni Turek 
podvrgel večino slovenskih in hrvatskih dežel ; to se je pa zgodilo 
radi tega, ker so živeli tako, da niso znali ne Boga, ne njegovih 
zapovedij , ne božje besede, ne njegove volje in ukazov, celo ne 
zvitega zlodeja, in tisoč let niso imeli nikogar, ki bi jih bil po- 
učeval v krščanski veri.« Nadalje pripoveduje, da se je pak usmilil 
Bog teh Ijudij in jim vzbudil plemenite može, ki se trudijo jim po- 
magati ; tega imenitnega in velikega krščanskega dela lotili so se 
trije možje (med njimi Primož Trubar) in »so s pomočjo in mi- 
lostjo božjo preložili sv. pismo v pospeševanje slave božje in v spre- 



*) Koj drugi mesec mu odgovori liralj zahvaljujoč se in mu pošlje 400 gld. 
ter naglasa, da hoče dalje podpirati plemenito reč. 

2) Dobrovsky-Hanka, Slavin, Prag. 1834, p. 192. 
*) Uže omenjeni Archiv XX. 225. 
*) Kostrenčic. Op. cit, p. 46—52. 

6 



82 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

obrnitev, blagor in izveličanje ubogih ne\Tednih in grešnih Slovencev, 
Hrvatov in Turkov; to se je zgodilo na prošnjo stanov kranjskih : 
na slovenščino poprej ni bilo nikdar nič preloženega in o koji ni 

se tudi nič culo To podjetje pa zahteva mnogo truda, 

marljivosti in stroškov; tedaj se obrača do knezov s prošnjo za 
podporo ; on sam je podpiral to delo, in celo denarje jemal na po- 
sodo ; zdaj pa tega ne more več storiti ; gotovo mi verujte, 

da se godi vse to jedino na slavo božjo, sicer bi jaz ne hotel s 
tem imeti nobenega posla. Plačilo za to dobroto dobite na onem 
svetu.« 

V istem smislu pisal je list dne 4. aprila nemškim mestom.') 
Iz nova so se morale rezati in liti glagolske črke v Norimbergu, 
cirilske pa v Urahu. V ta namen vzdržaval je sam Antona Dalmato 
»ab Alexandro« in Stepana Konzula Istrijanca, ki sta v Trubarjevi 
odsotnosti (Trubar je bil takrat v Ljubljanii v Urahu prelagala 
sv. pismo in najimenitnejše knjige »krščanske vere« na slovenski 
in hrvatski jezik ; vzdrževal je v Miinchshofu vso tiskarno z vsemi 
potrebnimi osobami. stavce, tiskarje, popravljalce in tolmače v 
svojem stanovanju, da se tiskajo brez prenehanja take knjige. 

Dne 12. julija 1562. piše Ungnad vojvodi pruskemu, Albertu 
iz Uraha, da se je ustanovila po posebni božji previdnosti tiskarna 
slovenska, hrvatska in cirilska ; delo je dobro napredovalo in preveli 
so na tri jezike : »Lutrov katekizem« z razlagami in brez razlag, s hr- 
vatskimi in cirilskimi črkami, »avgsburško veroizpovedanje« v sloven- 
skem jeziku, »prvo polovico novega zakona«, kjer se nahaja četvero 
evangehstov in dejanja apostolska, potem »loči communes« ali naj- 
imenitnejši glavni členi krščanskega nauka. Nato pove, kaj se vse 
namerja tiskati, namreč : 1. »Postila« s hrvatskimi in cirilskimi črkami, 
1000 izvodov; 2. »Avgsburško veroizpovedanje« z istimi črkami, 
2000 izvodov; 3. »Četvero evangelistov in dejanja apostolska«, 1000 
izvodov; 4. »Oče naš« z lepim tolmačenjem, najpoprej slovenski z 
latinskimi črkami, pozneje s hrvatskimi in cirilskimi, 3000 izvodov; 
5. »Drugi del novega zakona« ; nato prišel bi na vrsto stari zakon. 
Izdatno so podpirali to podjetje nemški knezi ; ta dobrohotnost 
nemških knezov utegne zanimati posebno v današnjih časih, zaradi 
tega navajamo pod črto na drobno nekatere doneske.*) 



') Kostrenčic. Op. cit. str. 172—179. 

") Deželni stanovi štajerski 400 gld. ; Filip, iležolni grof heški, 200 tol.; 
Ivan, mejni t^rof braiiiborski, 100 gld. ; vojvoda Albert braniborski, 100 gld. ; več 



Protestantovska dolia od 1. 1550—1600. 83 

UiiLinad je položil račun o prejetih 7842 g-ld. 03 kr. in o 
tij^kanju južnoslovanskih knjig- od 1. 1561 — 64. Račune so potrdili 
dne 14. junija 1564. rektor, doktorji in reg-entje tubinškeg:a vse- 
učilišča.') 

Preo-ledovalci povedo, da je dodal Ungnad v tem času iz svo- 
jetra 5146 g-ld. 13 »reparjev« ; vrnilo se mu je 2694 g-ld. 10 reparjev; 
dobiti ima tedaj še 2445 gld. 44 reparjev. Ungnad položil je račun 
o 25.300 izvodih knjig-, katerih je bilo še mnog-o na prodaj. Un- 
g-nadu se pa da spričevalo, da se je trudil na vse pretege in da 
se ni ustrašil nobenega dela, nobene žrtve, samo da bi se razširile 
knjige med ubogimi zaslepljenimi narodi, ki ne znajo božje besede.^) 

Ungnad je tudi poravnaval prepire med Trubarjem in tovariši ; 
posebno med Stepanom Konzulom in Antonom Dalmato^), imel je 
tiskarno v svoji hiši, dajal hrano tiskarjem, dopisoval pisateljem. 
Pl. Gallenberg in stanovi kranjski poročajo Ungnadu : »Ukrenilo se 
je, da se naj v Ljubljani prevajajo knjige na hrvatski jezik ; hrvatski 
veščaki bi jih naj potem presodili.« Zvečiča in Jurija Juričica mu 
pošiljajo z dečkom; Fabijan Kirchberger bo pre prodajal knjige. 
Konečno ga prosijo, da naj Ungnad poroča o tem kralju, volilnim 
knezom, mestom itd.^) 

Sploh se sme reči, da se nič ni zgodilo na Slovenskem, o 
čemur bi se ne bilo poročalo Ungnadu. 

Ungnad se je vsega žrtvoval za Slovence in razširjevanje 
protestantovstva ; to so mu izpričali njegovi so\Tstniki sami ^). Celo 
Turka so hoteli pokristijaniti s tem in omečiti, da ne bi napadal 
Slovencev. 

Po Ungnadovi smrti sicer ni popolnem utihnilo slovstveno 
delovanje, a ni bilo več tako goreče : Trubar je bolj samoval. 



pre ne zmore za sedaj , ker je ustanovil vseučilišče v Kraljevcu ; knez Bolfenk 
Ernest anhaltski 30tol. ; Avgust, volilni kuez saksonski, 200 gld. ; Krištof Wiirtem- 
berški 300 gld.; Norimberg (mestni odbor) 400; Ratisbona 50; Rottenburg 100; 
Ulm 800; KemptenSO; Memmingen 100 gld.; Kaufbeuren 40 ; Lindau 60; Strass- 
burg 400 tol. itd. 

*) Kostrenčic. Op. cit. str. -224—229. 

2) Id. Op. cit. str. 224. 

^) Id. Op. cit. str. 71. 

*) Id. Op. cit. str. 88—93. 

^) Pismo Khlombnerjevo Ungnadu z dne 7. maja 1862. — Kostreačid. Op. 
cit. str. 73-66. 

6* 



34 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Leta 1594. upoti se 71 letni Ungnad v Vinterico na Češkem 
k svoji sestri in je hotel tam počakati ugodne prilike, d;i bi se 
poklonil Ferdinandovemu nasledniku Maksimilijanu 11., ki je bil 
prijazen protestantom. Tam pa umre nagle smrti 2J7. decembra 1594. 

Soprogi svoji priporočal je še na smrtni postelji, naj skrbi za 
tiskanje južnoslovanskih knjig, kajti te so pre »njegov zaklad«. 

Truplo se je prevedlo na \\'urtemberško in pokopalo v Tii- 
bingah v samostanski cerkvi.') 

Peter Pavel Vergerij^)je porojen okoli 1. 1 498. v Kopru 
od plemenitih in strogo katoliških starišev, ki so še tri druu-o sinove 
odgojili za katoliško vero. O prvem njegovem pouku se nič ne ve, 
pozneje se je šolal na paduvanskem vseučilišču, ])očaje se s pravo- 
znanstvom in z govorništvom. Vsled priporočila meniha Burgkarda 
pl. Schenka bi imel iti z bratom Jakobom na vseučilišče v ^^'itten- 
berg ; med potom pa zbolita, in Pavel dokonča nauke v Padovi, 
dosegši doktorstvo. Nato je bil sodnik v Veroni in odvetnik v Be- 
netkah. Ker je njegov brat Avrel bil tajnik papeža Klementa VIL, 
odpravil se je tudi Pavel v Rim in se papežu prikupil tako, da ga 
je poslal na Nemško zastopat rimško-katoliško zadeve, ko je refor- 
macija bila uže mogočno uspela. 

Leta 1530. se je imel v Avgsburgai vršiti državni zbor. in 
Vergerij je v papeževem imenu uplival na kralja Ferdinanda, naj 
bi se zabranil nemški narodni koncil. Sploh se je tako prikupil 
temu odločnemu katoliškemu knezu, daje 1. 1538. z mejnim grofom 
Jurijem Braniborskini in nadškofom lurškim Ivanom kumoval pri 



*) Dobrowsky-Hanka, Slavin str. 198. 

=>) S t a n C o v i C h, Biografia degli Uomini distinti deli" Istra, Trieste 8 vol. 
1826. 349—427. - U. ed. Capodislria 1880. - Obe knjigi s sliko Vergerijevo. — 
S C h e 1 1 li o r n , Apologia pro P. P. Vergerio Episcopo Justinopolitano. Ulmae, 
1760. 4. — L. T h. Perlhel, Oratio pro P. P. Vergerio, Jenae 1842. — F. H. 
S C h o e n h u t h, P. P. Vergerius. Ein Beitrag zur Reformationsgeschichte (Stud. 
d. evang. Geistl., Wurlernherg. 1842. XIV. 1. 33—79. — It e b e r 1 e, Zur AViirdi- 
gung P. P. Vergerius. Ib. XIV, 2, 48—90. — F e r d. M e y e r. Die evang. Gemeinde 
in Lacroma. Zurich, 1836. II B. — C h. H e i n. Sixt. Petrus Paulus Vergerius, 
pabstl. Nuntius, kalh. Bischof und Vorkiimpfer des Evangeliums. Braunsch\veig. 
1855. — Eduard von Kausler und T h. Schott, Brief\vechsel zuischen 
Christof, Her/oj,' von Wnrtemberg und Petrus Paulus Vergerius. Tiibingen. 1875, 
— Fr. Hubad, Ltp. Mat. Slov. 1881. 130—145. —A. Fekonja, Početki id. 
Lj. Zv. 1888. 231. — Sixt in Staucovich navajata še mnogo drugih pisateljev, 
ki so pisali o Vergeriju. 



Protestaatovska duba od 1. 1550 — 16C0. 85 

krstu kraljičine Katarine, poznejše poljske kraljice. Zadovoljno je 
živel Verg-erij kot papežev nuncij na avstrijskem dvoru. 

Papež Pavel lil. pokliče \\n-gerija v Rim, da poroča o raz- 
merah na Nemškem, in g-a pošlje zopet nazaj, naj pripravlja pot za 
katoliški koncil in zanj pridobi nemške kneze. V \\'ittenbergu se 
je sešel z Lutrom samim in ga, skušal pridobiti, pa zaman ; Luter 
mu je odločno, brez strahu in resnobno povedal svoje nasprotno 
mnenje (Sixt, Petrus Paulus Vergerius 35 — 47). 

Uspehi njeg-ovi niso bili povoljni ; vrnil se je v Rim in bil 
dne 5. majnika 1536. imenovan škofom v Modruši na Hrvatskem 
in malo pozneje v Kopru; njegov brat Ivan Krstitelj, škof puljski, 
ga je uvel kot škofa. Vergerij rad obširno pripoveduje, kako častno 
so ga sprejemali pri raznih prilikah. 

Da bi mogel dobro opravljati posle škofovskega dostojanstva, 
se je temeljito bavil z bogoslovjem in je bil zadovoljen, da je po 
nemirnem potovanju kot papežev delegat imel mirno škofovsko 
službo ; samo 1. 1540. je šel na Francosko in potem v ^^'orms; ondi 
se je službeno udeležil tamošnjih verskih pogovorov.') Kar je po- 
vedal pri teh pogovorih, kaže, da je stal na katoliški podlagi, da 
so pa nanj uže uplivale protestantovske knjige; dobil je v istem 
času od Melanchtona izvod avgsbm-škega veroizpovedanja in apo- 
logijo z jako prijaznim listom. 

Ko se je \Tnil v domovino, niso mu več zaupali popolnem. 
Kardinal Aleksander je pre, naslanjaje se na izjave nuncijev Marone 
in Della Časa papeža Pavla 111. svaril pred Vergerij em, češ, da pre- 
prijateljski občuje z luteranci. Sestavil je \''ergerij ognjeviti spis : 
»Adversus apostatas Germaniae« (proti odpadnikom Germanije) in 
zagovarjal svojo pravovernost. 

Še 1. 1543. pisal je Scipijonu Kostancu list poln udanosti do 
rimske stolice. Pred zborovanjem v \Vormsu se je na Francoskem 
s protestantovsko kraljico Margareto Novarsko razgovarjal o pred- 
metu, da Bog svoje izvoljence opravičuje iz milosti; Vergerij tri 
leta pozneje izpričuje kraljici sami, da v vsem njegovem življenji 
nobeden pogovor nanj ni uplival tako, kakor ta. 

Spisuje svoj zagovor pravi : 3>nb lete i&) alfe gaiit^ emficj an 
biicr arbeit tnii, mib beBl]a(ben bie Trt mtb Spriicf) ber 1). @d)rifft, 



') Govor, ki ga je imel pri tej priliki, je potem sam dal natisniti; nemški 
prevod se nahaja v knjigi: Sixt, Petrus Paulus Vergerius 75—93. 



86 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

tDPld^c bcž Sapftg '-Ji^iber[ad)cr au5icl)en, flciiličj bcfide niib tii alliuoi] 
grilitbtiid) bclingc, ba bub fid) nictii l)crU ticu ikn-ftaub al(c3cmad) an 
3iiucrcnbcrcu :c. 

Pri vsem tem pa ni mislil izstopiti iz katoliške cerkve, saj so 
imeli takrat luterani sploh mnou:o somišljenikov na Italijanskem ; 
zatajeval in skrival pa se tudi ni, nego svojemu bratu, škofu pulj- 
skemu, je razodel svoje nazore in ga pridobil za luteranstvo : oba 
sta marljivo začela delati v protestantovskem smislu.^) 

F*avel Vcrgerij je v svoji koprski škofiji nekatere legende o 
sv. Juriju in Krištofu razglasil kot pravljice, prepovedal je proti 
kugi sv. Roka klicati na pomoč in s temi in drugimi naredbami 
razkačil duhovnike in menihe tako, da sta ga šla dva frančiškanca 
tožit v Benetke k papeževemu legatu Della Časa. Ta pošlje svojega 
beležnika Schiavone v Koper, da bi v samostanu sv. Ane zasliša- 
val priče proti škofu. Na podlagi njihovih izjav je poslal Della 
Časa preiskovalno komisijo v Trst in Pulj z Annibalom Grisonijem 
na čelu, ki je v 15 dneh zaslišala 80 osob. Nuncij Della Časa in 
oglejski patrijarh sta povabila oba \'ergerija v Benetke pred sod, 
pa oba škofa sta i)rotestovala ; koprski škof Peter Pavel \'eru'erij 
je zbežal 1. 1546. h kardinalu Goncagi v i\lantovo in jo potem šel 
v Trident opravičevat se pred zbor, pa ga še poslušati niso hoteli ; 
radi tega je šel Vergerij v Rivo, da bi se nekoliko odpočil, in potem 
v r*adovo. Težka bolezen njegovega prijatelja Francoska Spiere in 
mnogi razgovori z njim so naklonili Vergerija, da je odločno stopil 
na stran luterancev in škofu padovanskemu Rotti dal pismeno od- 
poved^); v Rimu so Vergerija 3. julija 1549. slovesno odstavili in 
izobčili iz cerkve. 

Odslej se začenja za Vergerija nova doba : zbežal je v ( Irau- 
biindten in je v vaseh govoril o stanju katoliške cerkve. Prvo zimo 
je preživel v Poscijavu, bil potem izbran župnikom v \'ico soprano ; 
odtod je prišel tudi v Basel, Bern, Ziirich. Način cerkvene uprave 
in nestrpljivo zvvinglijanstvo sta mu začela presedati; ugajalo mu 
je tedaj vabilo Krištofa, vojvode Wurtembcrškega, naj pride v nje- 
govo deželo 1. 1553. Krištof je želel, da bi Vergerij Brencljev evaii- 



*) Imel je Vergerij v svojem stanovanju na bregu »Zuccolo« blizu Pirana 
javna predavanja o novi veri; prebivalci iz mesta so trumoma zahajali tje. 
Dr. E. Schat/niayr, Jahrb. der Gesellschaft fiir dio Goseh, des Prot. in Oester- 
reich. Wien, 18i)M, XIV. 59. 

^) Vsebino te odpovedi glej: Sixt, Pclrus Paulus Vergerius. 1(51 — 170. 



Protestantovska doba od 1. 1550—1600. 87 

crelij prevel na italijanski jezik, in gaje izvolil svojim svetovalcem; 
naselil se je Vei'o-erij v Tiibino-ah. Leta 1554. je potoval v Strassburg- 
in se tam seznanil s Sleulanom, in v Goppins^en, kjer mu je jako 
ugajal neki /upnik 'l Andri*j. 

Vergerij ni imel javne in določene službe, neg-o bil je do smrti 
zasebnik in se trudil za razširjenje protestantovstva. Dne 24. janu- 
varija 1. 1555. sta šla z župnikom Andrejem v Ulm , da bi se s 
Primožem Trubarjem pogovorila radi prevajanja protestantovskih 
knjiu- na slovenski jezik. Trubarje bil uže 1. 1550. izdal dvoje malih 
knjižic, pa je skoraj obupal ob uspehu; ugodne razmere so tu na 
Nemškem približale dva moža, ki sta si v domovini bila nekaj časa 
soseda; za Vergerijevega škofovanja v Kopru je bil Trubar nekaj 
časa propovednik v Trstu. Vergerij pripoveduje sam, da je v hrvat- 
skem jeziku bral sveto mašo, slovenščine pa ni bil zmožen ; obljubil 
pa je, da hoče gmotno podpirati podjetje in vojvodo Krištofa pri- 
dobiti za to plemenito delo. Sad tega shoda je bil: »Ta prvi del 
noviga Testamenta«, ki ga je izdal Trubar 1. 1557. 

Vergerijevi načrti so pa segali dalje : hotel je zjediniti razna 
slovanska narečja in skrbeti za prevod vsega svetega pisma, da bi 
ga kolikor moči razumelo mnogo Slovanov. Seveda teh načrtov 
ni mogel dovršiti, pa po svojem uplivu je za tiskarno v TCibingah 
izposloval lepo denarno podporo pri nemških knezih. 

Trudoljubivemu duhu Vergerijevemu pa še ni zadostovalo to, 
posebno na Poljsko je obračal svojo pozornost. Ko je Sigismund 
Avgust zašel poljski prestol, je knežja rodbina Radzivilov odločno 
stopila na protestantovsko stran in pridobila zanjo mnogo drugih 
poljskih plemenitašev. Leta 1556. je potoval na Poljsko, razširjal 
tam protestantovsko knjige in prišel dne 29. oktobra v \'ilno ; 
koncem januvarija 1. 1557. se je Vergerij zopet vrnil v Tubinge, 
1. 1559. pa je iz nova potoval na Poljsko; njegov trud je bil uspešen, 
kajti katoličan Ravnaldus piše, da je »Vergerij herezijo dalcko raz- 
širil in mnog'0 slabih katolikov spravil v satanov tabor«. 

Na Avstrijskem je nadvojvoda Maksimilijan podpiral prote- 
stante, in rad mu je pošiljal Vergerij protestantovsko knjige; zato 
ga je nadvojvoda povabil na Dunaj. Pri tej priliki je Vergerij prišel 
tudi na Slovensko. 



') Stopil je tudi v Niii-tingen ; tje je pre poslal papež Pavel IV. tri bandite, 
da bi ga umorili, tako pripoveduje sam v preveč razgreti domišljiji. 



i^g Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Darožljivo je podpiral tiste, ki so bili radi verskega prepri- 
čanja pretranjani, osobito iz južnih krajev. 

Umrl je Vergerij dne 4. oktobra 1. 1 565. zapustivši v oporoki 
svoje malo premoženje vojvodinemu zavodu. Nagrobnico mu je 
govoril župnik Andrej ; govor je na grški jezik prevel slavni 
Crusius. Vojvoda \\'urtemberški mu je postavil spomenik.'! 

Bil je Vergerij lepe moške postave^), častitljive zunajnosti, 
lepih duševnih zmožnostij, mnogostranski izobražen, pravoznanec 
in državni]\, bosJTOslovec, da-si ne temeljit, ker se je še le kot škof 
začel pobliže baviti z bogoslovjem ; bil je nemiren in vroče krvi, 
vender je preveč gledal na lastno čast. 

Sixt navaja h9 njegovih spisov v latinskem, italijanskem in 
nemškem jeziku ; večini je glavni smoter boj proti papežu. 

I o a n n e s M a n d e 1 c (M a n n e 1 , M a n 1 i u s) ^i. Kot ročen 
pomagač, deloma kot duševen sotrudnik se mora v protestantovski 
dobi imenovati tudi prvi tiskar slovenski, to je Mandelc, rojen na 
Kranjskem ali na Primorskem. Ko sta umrla blagodušna podpor- 
nika vojvoda \\'urtemberški in baron Ungnad , je začelo hirati 
tiskanje protestantovskih knjig slovenskih; radi tega si je Mandelc 
dobil pravico v Ljubljani ustanoviti tiskarno, kjer je zagledala beli 
dan i)rva slovenska knjiga na Slovenskem : »Jesus Sirach« 1. 1575. 
Za nemškim predgovorom je podpisan: »Laibach, Ilanns Mannel. 
Burger und Buchdrucker daselbst.« Tiskal je latinske, nemške in 
slovenske listine in knjige. 

Več knjig je natisnil do 1. 1582., ko se je moral umakniti 
na Ogrsko, kjer sta ga podpirala urofa Batthianv in Krdodv, da je 



*) Na spomeniku se čila mej drugim: 

Petrus eram primo, quia te, bone Christe, negaham 
Petrus eram pascens iwst tihi, Christe, gregem. 
Paulus eram, quia te contra, Christe, freviebam, 
Paulus eram pro te, Christe, ferendo crucem. 
Vergerius nierito vcrge)is dicebar ad arcuiii 

Vergerius vergens dicar ad astra poli. 
Quisquis et in meritum Christi qui fidis ad nntnm 

Accedens nostram talia vota feras : 
VergerIVS fVerat a qVI CLarVs EpIsCopVs oLIM 
EX JVstluopuLI VI Vat In arCe poLI. 
2) Slika se nahaja v VerheinJenii, Haga-Comitis Imagines el Elogia prae- 
stantium aliquot Theologor. Hagae Comilis. 1725. 
") J. Marn. Jez. XXI. 14. 



Protestantovska doba od 1. 1550—1600. 89 

tiskal knjige v Kiseku 1584, \'araždinu 1587 — 90 in v Seču (Schutz); 
umrl j (^ bržkono na Otrrskom. 

Slovstveni p r e u: 1 e d. 

Kar se tiče predmetov, katere so obdelavali pisatelji te dobe, 
je povsem naravno, da je pog'lavitna tvarina verozakonska, ker so 
v prvi vrsti pisali za verske namene ; narod ni znal druzega jezika 
kakor »samuzh« slovenskega — saj Trubar sam to priznava v pred- 
govoru svojega Evangelija sv. Matevža. Vedeli so dobro, da pola- 
goma izgine upliv besede, bodi še tako ognjevito in prepričevalno 
govorjene, kajti — littera scripta manet. Verski boji tega stoletja 
pa so tudi vse bolje duhove prešinjali tako močno, da so posvetne 
znanosti morale stopiti na stran. 

Prva pomožna knjižica je morala biti tedaj »Abecednik«, 
ki ga je izdal Trubar prvikrat L 1550. z nemškimi, 1. 1555. s slo- 
venskimi črkami. Za trdno je bil prepričan, da mora biti izvedljivo 
tako delo, ker imajo vzhodni sosedje Slovencev celo dvojno abecedo, 
glagolsko in cirilsko. Po prvi izdaji se je prepričal, da so nemške 
črke preokorne in nedostatne za slovenske glasove. 

Na to Stranje delo nadaljeval Bohorič, kakor bomo videli pozneje. 

Drug zelo potreben pripomoček v verskem oziru je bil 
»Katekizem«, izdan istega leta, namreč 1550. tudi z nemškimi 
črkami, z nemškim naslovom pred slovenskim, z izmišljenim ime- 
nom pisatelja: »Philopatridus Illyricus«, tiskarja in mesta, kjer se 
je tiskal, namreč pri Ulr. Morhardtu v Tiibingah, ne pa »Svbenburgen, 
Jernei Skurjaniz«. Ta Katekizem se je ponatisnil 1. 1555. s sloven- 
skimi črkami. Izdaji 1. 1567. so se pridejale pesmi ; še bolj raz- 
širjen po pesmih Trubarjevih in Kreljevih se je izdal 1. 1574., v 
Ljubljani 1. 1579., v \Mttenbergu 1. 1584. in po Fel. Trubarju šestič 
v Tiibingah 1. 1595. V drugi obliki bilje izdan v Tiibingah 1. 1575. 
Potem je izšel tudi v peterojezični izdaji v Regensburgu, namenjen 
posebno istrskim Slovanom. 

Th. Elze navaja v »Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte 
des Protestantismus in Oesterreich«. Wien, 1893. Str. 79 — 101, deset 
katekizmov. 

Tudi za Kajkavce je bil preskrbel M. Bučič krščanski nauk. 

Krepek napredek v izdavanju slovenskih knjig je storil Evan- 
gelij sv. Matevža; temu je sledil novi zakon L 1560., razni listi in 
razodenje sv. Janeza 1. 1561 — 77. 



90 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Kajkavski Slovenci so seg-li še dalje. Vramec jim je napisal 
kratko kroniko domače zgodovine. Mimogrede se spominjajmo 
zgodovinskega dela, ki sicer ni pisan v slovenskem jeziku, pa se 
peča z zgodovino slovenskih dežel, to so Megiserjeve: »Annales 
Carinthiae«, kjer se v nepristranskem smislu pripoveduje zgodovina 
slovenskega dela Koroške. 

Kajkavskim Slovencem prevel je Pergosič ))Verboczyjev ogrski 
zakon«; tudi za kranjske Slovence so bili kranjski stanovi dali pre- 
vesti na slovenski jezik za cesarja Ferdinanda »Mnograjski zakon 
1. 1543.« ; isti zakon poslovenil je tudi Antoh Recelj, župnik na Raki, 
z naslovom : »Gornih Bukvi« 1. 1583. ; oba prevoda sta ostala v roko- 
pisih in se hranita v Ljubljani. Drugi prevod je v tem smislu zna- 
menit, ker je Recelj prvi katoliški') pisatelj, ki se omenja v tej dobi. 

Drugi je Leonhard Paheneker, ki je 1. 1574. v Gradcu izdal 
katoliški katekizem. 

Omeniti pa še moramo drug katekizem, ki ga je bil dal 
koprski škof Ivan Ingenerij (1576 — 1600) natisniti v slovenskem 
jeziku, po katerem bi naj župniki v tržaški okolici v zapovedanih 
praznikih popoldne učili krščanski nauk. Izginil je popolnem. 

To je vse, kar se more označiti kot delo katoliških duhovnikov. 

Protestantje slovenski, vzgojeni po nemški, upotrebljevali so 
slovstvo kot orodje za verske namene in so vzbudili v Slovencih 
slovstveno delovanje. Vprašati pa se mora, zakaj da katoliški duhov- 
niki v poprejšnjih stoletjih niso čutili potrebe prirediti si kako knjigo 
v slovenskem jeziku. 

Protestantje so tedaj položili temelj slovenskemu slovstvu, knji- 
ževni strani, ki je glavni pogoj narodni omiki. 

p]nake prikazni nahajamo tudi v duševnem razvitku drugih 
slovanskih narodov, n. pr. v Cehih, llus je odločno naglašal. da 
se mora v narodnem jeziku pisati za narod. 

P)lizu dvajset knjig je bil spisal ali j)rir('(lil P r. Trubar za 
slovenski jezik. Ce se premisli, daje moral j)ovsem orati ledino, da 
ljubezen do čitanja ni bila še vzbujena , da si je moral še le iz- 
misliti ali sestaviti abecedo in pravopis, je mož vreden vsega ob- 
čudovanja, da je pri tolikem preganjanju in potovanju vzmogel 
pisati še tako uspešno. Povsem naraven in pravilen je tudi načrt, 
po katerem je delal. Abecednikom in katekizmu sledi evangelij. 



') Pl. Radics, Ltp. M. SI. 1879, 28. - Levstik, Lj. Zv. 1881, 452; 1882, 
251. — A. Fekonja, Početki id. Lj. Zv. 1886, Slov. 1886, 58. 



Proteslantovska doba od 1. 1550—1600. 91 

cerkveni red, psalter Davidov, formula concordiae, hišna postila in 
naposled slovenski koledar. 

Pri njeg-ovih sodelavcih se vidi razumen napredek. Pisal je 
Trubar v narcnju svojega rojstnega kraja; »Postila«, tiskana po 
Mandelcu 1. 1578., razlikuje sikavce s in s, piše samostalnike sred- 
njega spola na o in ne na u. ki se shši na Dolenjskem, v tem ko 
Gorenjci pa drugi Slovenci in Slovani pišo in govore »delo«. 

Ta dvojna pisava pa mladi pismenosti ni bila na kvar, nego 
privela je pisatelje in podpornike slovenske na to. da so začeli pre- 
mišljevati, kako bi se pisalo enotno in pravilno. 

Vsled teh pomislekov je dobil Bohorič nalog, da sestavi 
pravila, po katerih bi se naj pisalo. Sreča je bila toli prijazna, da 
so izbrali najsposobnejšega moža, kateremu je bil učitelj Filip 
Melanchton sam. Hvaležni Bohorič ga sam imenuje »praeceptorem 
meum perpetuum observandum«. Bohorič pa se ni odlikoval samo 
po temeljiti slovniški izobraženosti, nego navzel se je tudi huma- 
nizma , ki se je za one dobe začel širiti vsled na novo vzbujenih 
študij grške in rimske književnosti. Ta višja izobraženost ga je 
napotila na širše polje, da se je spisujoč svojo slovnico oziral tudi 
na sorodne slovanske jezike ali narečja ; v svoji slovnici »Arcticae 
horulae« (zimske urice) trdi sam, da je njegovo delo urejeno tako, 
da se čitatelj lože seznani z ruščino, poljščino, češčino in srbo- 
hrvaščino ; pridejal je tudi glagolski in cirilski pravopis. 

S to dobro slovnico je bila pisava slovenščini utrjena; žal, 
da se pisatelji nastopnih dveh stoletij niso ravnali po njej. 

Radi preglednosti bodi omenjeno, da je Trubarju rabil s = c, 
zh = č, f = s, /h = š, s =^ s, sh = š, fch = šč ; veliki >S = S 
in Z. Sh = <S in Ž; l-a, in n-a ni mehčal ; u je pisal za u in v. 
i za * in j. Krelj je odkazal s-u in J'-n svojo službo (s sj, istotako 
sh-i\ in J'h-u (ž in š) ; Trubarjev s je zamenil za c, pisal ch za c, 
omehčan I in n mu je U in ni 

Krelj je imel širši duševni obzor nego Trubar in se je pri- 
bližaval Hrvatom. 

Bohorič je za stalno določil: f = s, fh = s, s = s, sh = š; 
Sh = S, Sh = Ž, z = C, Zh = C'; ta pisava se imenuje »boho- 
ričica« in je rabila Slovencem vse do I. 184(1, dokler je niso iz- 
podrinile Novice. 

Odličen pomočnik pa mu je bil Dalmatin v tem, da je 
srečno dokončal ogromno delo, slovenski prevod vsega sv. pisma. 



92 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Ko SO koncem preteklega stoletja pod vodstvom Japljevim in 
Kumerdejevim in sredi tega stoletja pod vodstvom Volčevim pre- 
lagali sv. pismo, so se tega velikega dela lotile cele komisije in 
si razdelile delo ; Dalmatin pa je opravil to delo sam. 

Ta prevod, ki je jako ugajal za ono dobo, rabili so blizu 
dvesto let tudi katoliški duhovniki z dovoljenjem višje cerkvene 
oblasti. Mozesove knjige tega prevoda vzel je Elias Hutter v svojo 
»Biblia sacra ebraice, chaldaice, graece, latine, germanice, slavonice, 
Norimbergae« 1599. 

Pripravljal se je pa Dalmatin temeljito na to delo ; počel je 
s posameznimi deli: 1. 1575. Jesus Sirah id. 

Izdelani prevod so v rokopisu pregledavali : Ilomberger Jere- 
mias, superintendent graški, Spindler Kristijan, superint. ljubljanski, 
Steiner Bernhard, propovednik celovški, Bohorič, Tulščak, Svajgar, 
Felicijan Trubar in prevoditelj sam. 

Molitvenike ali posamezne molitve so spisali Trubar, Dalmatin, 
Tulščak. 

Celo koledarja ni pozabil Trubar in je v tem obziru vrstnik 
\'odniku in Blei\veisu. 

Zelo važna je torej v zgodovini slovenskega slovstva v pro- 
testantovski dobi letnica 1584., ko se je izdalo sv. pismo in prva 
slovenska slovnica, Dalmatinov molitvenik »Karszhanske lepe mo- 
litve« pa peta izdaja pesmarice z naslovom : »Ta celi Catehismus« id. 
Odlično mesto zavzema v protestantovski dobi pesmarica , 
ki je vzrastla iz malih poskusov v prvih Trubarjevih knjigah, in 
se 1. 1595. natisnila šestokrat. Izdajatelj Felicijan Trubar pravi v 
predgovoru, da se je širila z velikim veseljem in pridom. 

Ker je pesmarica od sile redka , navedem tu 2. in 5. kitico 
Snoilšikove : 

Kna Peilsen super vse Sovrashnike te Vere. 
2. Jest sim shibak kakor sgul prah, 5. Tu bodi od mene dalezh, 

Satu me strah Ne maram vezh, 

Cilli hozhe podreti, Zho se vuzhit prou vmreti, 

Pak vejm, da vsiga svetu muzh De bom perpraulen to uro 

Le ena nuzh S' terdno vero 

Mora konac vseti Christusa se perjeti 

Kakor je vezhnu, Saj si ti moj 

Tu je mozhnu Inu jest tvoj 

Pertem stoym Jest sim vshe prost 

Se ne boym, Tvoja britkost 

De bi mi bilo vmreti. Dela de morem pojti. 



Protestantovska doba od 1. 1550 — 1600. 93 



7. Pisatelji. 

P rim o/ T I- u bar') (1507 — 1586.), porojen v Rašici^) šest ur 
hoda od Ljubljane, se je šolal na Reki ; tam se je naučil hrvaščine 
in italijanščine, kar nui je i)ozn(\)e jako koristilo.'"') Nadaljeval je 
svoje študije v Solnouradu in na Dunaju, /iveč ob podpori dobro- 
srčnih Ijudij, izmed kaiiM-ih se posebno hvaležneg-a skazuje trža- 
škemu škofu Petru Rononui. Leta 152(3. navaja se Trubar za sve- 
doka*) v oporoki Lenarta Bonoma, stolnega dekana tržaškega, in 
istega leta kot sluga ^) vladiki Bonomu v 18. letu svoje dobe, tedaj 
ne še kot duhoven. 

V duhovnika posvečen služboval je 1. 1540. v Loki") pri Zidanem 
Mostu, od koder so ga stolni prost dr. Lenart Mertlic, vikar Jurij 
Dragolic in kanonik Pavel Wiener pozvali v Ljubljano, kjer je začel 
prepovedovati v stolni cerkvi ; nastopno leto umakne se Trubar v cer- 
kev sv. Elizabete v meščanski bolnici. Leta 1541. nahajamo Trubarja 
župniškega oskrbnika v Laškem trgu = Markt-Tuffer ^), od koder 
ga pozove škof Franc baron Kacijanar (1537. — 1544.) za kanonika 



') Valvasor, Ehre des Herzogthums Crain, II. 4. 346. — J o h. G e o r g 
Schellhorn, Ergoelzlichkeiten aus der Xirchenhistorie uad Literatur. III. Band. 
Leipzig, 1764. 806—11. — Joli. Vogt, Catalogus librorum rarioruin Francofurti 
1773, 270—1, 830. — S c hn urrer, Slavisclier Bucherdruclc. 1799. — Dobrowsky's 
Slavin, Prag. 1834. 194-211. — B. Kopitar, Gramm. XXXIV— VIL et passim. 

— Fr. S. Metelko, Lehrg. XIX— XX[. — P. Šafafik, Geschichte L 2— 12. 

— D. Valenčak. Zr. 1877. 17 257. — F r. Levstik, Ljub. Zv. 1881, 

381 id. —T h. Elze, Superinlend. 1—29. Truber und die Reformatioa 

in Krain, von Herzog's ReaIencyklop. fiir Theol. und Kirche. Suppl. III. 3(d0 id. 

— Herman Meyer, Deutscher Buchhandel VII. 62—112. — Kausler und 
S C h o 1 1, Briefvvechsel 1883. — K u g 1 e r, Christoph Herzog zu VViirtemberg II. 319. 

— J. Šumi, Heimatkunde. (Primus Trubar und seine Familie) 1882.13 — 16. — 
Aug. Dimitz, Geschichte Krains, II. 158. III. 1—10. — A. F e k o n j a, O po- 
četkih slov. književnosti. Lj. Zv. 1886. — Idem: Dva lisla iz knjige jugo-slovanske 
Slov. 1886. — Glej dalje: A. J a n e ž ič ia J. M a c u n , pa druge med potom 
imenovane knjige Elzejeve. — Fr. Leveč, Die Sprache in Trubers Matth., Progr. 
Ijublj. realke 1878. — Ig. Orožen, Das Decanat Tuffer, Graz. 1881, 126—8. 

3) Trubar Raščičar, Fr. Levstik. Lj. Zv. 1883. — Trubarjeva slika. Slov. 1885. 
3) Kostrenčič, Beitr. 229. 
*) L. Žvab, Lj. Z v. 1883, 43. 
^) Idem 1. C. 

«) Idem Lj. Zv. 1884. 26. — Ig. Orožen, Das Dek. Tuffer, 449. 
') Tudi škof Peter Bonomo je bil poprej župnik na Laškem, kakor nekateri 
njegovi predniki. 



94 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

v Ljubljano ter mu izroči 1. 15-42. slovenske propovedi v stolni cerkvi. 
To službo je opravljal tako zvesto in goreče, da ga je z veseljem 
poslušalo plemstvo in meščanstvo. Nasledniku Kacijanerjevemu, 
Urbanu Tekstorju, možu kmetskega rodu s Krasa in odločnemu 
katoličanu, Trubar nič kaj ni ugajal ; zato dojde Ferdinanda I. po- 
velje, da se naj zapro Pr. Trubar, Mertlic in Dragolic, češ, da imajo 
lutrovsko knjige. Trubar, ki je po svojem službovanju v Ljubljani 
bival nekaj časa kot propovednik v Trstu, zbežal je v Norimberg, 
izgubivši pri tem svoje premoženje in precej knjig. Kranjski sta- 
novi so posredovali, da seje smel vrniti, samo propovedovati ni smel. 
\'rnivši se v domovino se tem pogojem vender ni mogel pokoravati 
do cela; zapustil je leta 1548. svojo domovino in dobil po Vitu 
Dietrichu v Norimbergu službo propovednika v Rottenburgu na 
Wurtemberškem, kjer se je oženil; čez štiri leta preselil se je v 
enaki lastnosti v Kempten. 

Izprevidel je koj v začetku svojega delovanja, da bodo prote- 
stantovski propovedniki samo takrat trajno uplivali na slovensko 
ljudstvo, če bodo razširjali svoje nauke tudi po književni poti. 
Še v domovini baveč se gojil je gorke želje: »da bi se vender 
Bog usmilil revnega, pa dobrega ljudstva in da bi mu milost 
skazal : naj bi se tudi njegov jezik , istotako kakor jezik drugih 
narodov, pisal in čital in da bi se poslovenilo sv. pismo in druge 
kristijanske knjige«, piše sam v predgovoru svojega katekizma. 

Ker je imel sorodni jezik hrvatski vrže dvojno azbuko, gla- 
golsko in cirilsko, vzbujalo mu je pogum, da sam poskusi sestaviti 
primerno abecedo; in glej, uspel je. Leta 1550. izda: 

L 5(beccbarium') / mib bcr flciu Satccl)i^muž. / :5ii ^t-'^' SBinbi-- 
fd)cn / Sprad). / 5tne 58uquice / iž tit) fc ti) / 30Habi iuu prcprofti 
eloulH-iici mpc^o (alifii n fraitfim ,^l)n)u / brati iiau.^biti. i^ til) 
fo tubi ti) lu\3it)i ftiifi te fcri,^l)aiUofc '-Ihto iuu auc OJiolDtlH' / , te 
fp prcpiiauc ob aui / c\a ''^^eriiatila uicl) 3Ioucu,^ou. Oicbvucft 3» 
®l)beuburi-}cu / buvd) bcii ^scx\k\ ^^furiiaui^ 1550. 8. 20. 



') To delce v 8° ima samo šestnajst listov. Na drugi strani se začenja 
opomnja 58iciu SJlla-- / bim iiiu 'ipicproftim Sloucn= / som id. — Na 5. strani se 
začenja Abecedarium, na 8. strani katekizem, na strani 22: Kako je treba moliti 
pred in po molitvijo; stran 24: jutranje in večerne molitve. Na zadnji strani so 
rimske in arabske številke in pod njimi: (^fDiucft ^su 3l)bcnbmgcn / buvd) bcn 
3ernei £fiin)ani;\. 

Ta »abecednike je nekaj izpremenjen mali Brciicijcv katekizem. 



Proteslantovska doba od 1. 1550—1600. 95 



2. (iatcd)i|niU!o 'i , ^s" ttcr ^ii.Mui)iid)cii Sprad), / lambt ciiicr fur^'icii 
•^^diHlcilinu-} iu ijcjaiiijiucilV ^s^*-'"! ^'»^ ^ita / uai t»ub eiu prebig 
lUMii red} / teu ^laubcn, i3C|"tcl(t biivd) / ^iM)ilo|}atribum / ;3ni)riciim. / 
aUm fvatfu 'i^obiui.^lKuc ffate^ / rim l^fafi 3l)(oiiif more D^ / nebu 
priti. / (Dva mala It^soreza drug- poleg* drug-ega.) / Psalmus Zi. 
Reminiscentur et convertentur ad Dominum universi lines 
terrae. / 

Na koncu: ®ct>rudt iu 5i]benburi]eu burd) beu / ^eruei Sfur- 
liaui^. 

Ta cela z nemškimi črkami pisana knjiga ima šestnajst ne- 
štetih, 16 — 244 štetih stranij, obsega katekizem, razlag-a v sedem- 
najstih kiticah (po sedem vrst) stvarjenje, v trinajstih kiticah (po 
pet vrst) desetero zapovedij, v dvanajstih kiticah (po šest vrst) apo- 
stolsko vero, v devetih stavkih brez rimie »očenaš«, v osmih kiticah 
(po sedem vrst) krst in v sedmih kiticah (po dvanajst vrst) obhajilo, 
in naposled litanije ; vsem so pridejani napevi po sekiricah.^) 

To sta tedaj prvi dve slovenski knjig-i , pisani z nemškimi 
črkami, z nemško - slovenskim izmišljenim imenom pisatelja in 
tiskarja; kajti tiskar bil je Lirik Morhardt v Tiibingah. 

Nemški predgovor pravi : Lieber Leser ! In dieser unserer 
AMndischen Sprach mufs du das V gemeiniglich fiir ein lindes 
F oder Griechisch Vita, und das H scharf \vie der Deutschen 
ihr ch und das L zu Zeiten grob auf Ungrisch oder Bifya- 
kisch darnach die Vocal nach Eigenschaft unserer Sprach 
auszusprechen dich gewohnen. Und entsetze dich nicht, ob 
dir am ersten gediinkt seltsam und sch^^•er, sondern lies und 
schreib diese Sprache selbst, \vie ich eine Zeitlang gethan; 
alsdann \vij-dest befinden und gar bald sehen und merken, 
dals auch diese unsere Sprach, sowohl als die Teutsche zier- 
lich gut zu schreiben und zu lesen ist ; braucht wenig Arti- 
culos^) und zu der Praepositionibus ein einigen Buchstaben, 
als: Ozha, der Vater, K ozhu, zu dem Vatern; Nebu, der 



*) Katehizem v nemškem in slovenskem jeziku v Ljubljani. Mandelc. 1582. 
— Kr. 1884, 327. Lj. Zv. 1884, 306. 

2) Schnurrer, Slav. Biicherdruck, 7. — Kopitar Gramm. 389 — 91. — Do- 
browsky' Slavin, 245. — Safafik 113. — Elze, Slov. Prot. 2. 

^) V poprejšnjih spisih manj , ko v poznejših ; v samostalnih spisih manj 
kot v prevodih. Kopitar, Gramm. 393 pravi, da Trubarju radi njegovega gorečega 
rodoljubja rad nekoliko prizanaša germanizovanje. 



96 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Ilimmcl, V nebi, in dem Ilimmel ; Nam, uns; K nam, zu uns; 

Jouri, die Junger ; S iog'ri, mit den Juni^orn etc. Diesen kurzen 

\'orbericht vermerk wohl, und vergifs niclit : dadurch \vird 

dich das Lesen dieses F^iichleins leicht ankummen. Christus 

Jesus unser Herr und Ileiland verleihe hiemit sein Gnad uns 

allen. Amen. 

Nato sledi na štirih straneh slovenski ikranjski) opomin : 
Vfem Slouenzem itd. Zdaj še le dobiva vsaka stran svojo številko. 
Stran 143 govori (nemški): Ljubi kristijanski čitatelj! »Da se v tej 
knjigi nahajajo pogreški v besedah, zlogih in črkah, je krivo to, 
ker se ta jezik poprej ni pisal, in se v nj(nii nič ni tiskalo.« 

To sta bili prvi dve slovenski knjigi. Rokopis pa je bil po- 
prej poslal v domovino, da bi razsodili domačini, je-li ugaja tak 
spis potrebam slovenskim. 

Vkljub priznanju pa se mu je zdela vsa stvar vender prete- 
žavna, deloma radi stroškov, deloma radi tega, ker je nedostajalo 
potrebnih duševnih sil. Skorej je uže bil opustil vse, ko mu nakloni 
ugodna usoda priliko, da se seznani s P. P. Vergerijem, bivšim kopr- 
skim škofom, ki je, zapustivši katoliško vero, prestopil k protestan- 
tovstvu in živel na \\'urtemberškem. To je bil mož nemirnega in 
podjetnega duha. M Trubar bi bil rad še izdal postilo pa sv. pismo, 
pa je omagoval ; Vergerij, katerega so uže poprej iz koroškega in 
kranjskega opozorili na slovenskega reformatorja, snide se 1. 1555. 
s Trubarjem, izbije mu vse pomisleke in mu ponudi svojo pomoč 
in denarja od vseh stranij.^) Obširno in samohvalno omenja Ver- 
gerij vojvodi vse korake, ki jih je storil v tej zadevi. Uspeh raz- 
govorov bil je ta, da je Trubar izvršil slovenski prevod evangelija 
sv. Matevža in da je vojvoda Krištof prevzel stroške.^) 

Z velikim veseljem se je vsprejela ta novica na Kranjskem; 
posebno vzradoval pa se je baron Ivan Ungnad, ki se je zelo 
zanimal za to stvar in ki se je bil tudi tistega leta seznanil z 
Vergerijem. 



*) Briefu^eohsel z\visrhen Christoph Horzog von Wurtcmberg und P. P. Ver- 
gerius, herausgegeben von Eduard v. Kaussler. str. 71*. 

2) Dei ot Olementiae Vestrae gratia, i|uae provinciam juvit et spero me 
brevi eam coofecturum ; cogor epomet (luinijue aut sex dies clanculum cuni d. 
doctore Fabri non quidcm Campidunum usque sed vel Uimiim vel in proximum 
aliquern locum me conferre, alii eonvenient illi. qui me sunt adjuvaturi in negotio 
hoc sancto. Briefw. p. 83. — Schnurrer, Slavischer Biicherdruck p. 15. 

^) Celsitudo dit,'nata est collata pecuiiia jiivare vorsionem. Brief\v. str. 104. 



Prolestantovska doba od 1. 1550-1(500. 97 

Ker je razsajala kiiu:a v TiibinGrah, prenesli so ono tiskarno v 
Rcutling-en in začeli tiskati evang-elij meseca avgusta 1. 1555.') 
Izšel je ta evangelij s tem-le naslovom : 

3. Ta Euangeli'^) Suetiga Mateusha sdai peruizh 
vta Slouenski Je fig preobernen. Euangelium D. N. 
Jesu Christi Autore Matthaeo nune primum versum in lin- 
guam Slavicam. Pod tem naslovom je obraz: jagnje apo- 
kalipse stoječe na zmaju. Nato: Matth. XXI. Dabitur genti 
facienti fructus eius. M.D. LV. Na zadnji strani naslovnega lista: 
od S. Mateusha Lebna, S. Jeronim taku pifehe itd. 
Nato sledi slovenski (kranjski) predgovor : 

Tei praui cerqui Boshv tiga flouenskiga Jelika ^lilolt inu 
Mvr od Buga Ozheta Jelula Crirtufa nashiga Ohranenica, 
proffimo itd. na treh straneh; na konci sta podpisana kot 
»vashi flushabniki inu bratie V. T.« (t. j. Vergerius in Trubar). 
Iz tega predgovora naj slede nekateri stavki : »Vegshi del 
Ludi vnashi desheli drusiga Jelika ne fna, lamuzh ta llouenski. 
Vsami Mateusha koker enu kolTilce oli iushinizo. • — Dri- 
gazhe gouore Crainzi, drigazhe Coroshci, drigazhe Ihtajerci 
inu Dolenci tar Beliaki, drigazhi Krashouci inu Irtriani, drigazhi 
Crouati. 

Za tem predgovorom sledi »Summarij vseh Capitolou«, šest 
stranij , potem se pisatelj zopet obrača na Slovane : »Lubi 
Slouenci ! — Mi fmo , Bug vei, dofti fmishlouali, skakouimi 
puhftabi to nasho belTedo bi mogli prou, po tei Orthography 
shtaltnu inu saftopnu pilTati, di bi preueliku puhrtabou oli Con- 
fonantou kani lillabi ne iemali, koker ty Peami inu drugi delo, 
kateru ie gerdu viditi. Taku mi ne fmo mogli sdai vnashi 
faftopnosti drigazhi naiti, temuzh de fe ta H fa Ci?, ta V la 
pul F pisheio inu poltauio, inu de fe ty shtimouci isreko po 
shegi nashiga ielika« itd. 

Temu sledi prevod evangelija Matevža na 80 straneh. Ostalino 
zadnje pole napolnjuje Jan. XX. 31. Haec autem scripta sunt etc. in 
Mateuža XXIII. 14. »Et praedicabitur«, oboje s slovenskim prevodom. 
Na zadnje se priporočata oba čitateljem v molitev, da bi 
jima bila podeljena moč, dokončati še ostali prevod, in prosita, naj 
poklicani ljudje izreko svoje mnenje. 



') Nameravali so izdati slovenski tudi Brencijev katekizem in nekaj psalmov. 
3) Kopitar, Gramm. 392-4. 

7 



98 ZgoJovina slov. slovstva. I. del. 

Istega leta zagledalo je beli dan še dvoje drugih del, namreč : 

4. ABECP:UAR1- / VM. P:NE BVQVICE,') / is katerih le ti 
mladi inu preprofti Slouenci mogo lahku / tar hitru brati inu 
pillati nauuzhiti. 

Pod tem naslovom je jagnje na zmaju in pod tem Rom. XIII. 

»Et omnis lingua conlitebitur Deo«. iTubingae.i M. D. LV 8. i pola. 
Zadej se čita: »Lubi Slouenci, vom ie potreba fe nauuzhiti 
inu nauaditi ta H po lashku (?) oli koker ti Nemci CH^ ta V la 
pul F zhestu inu ta L zhafi debelu po Befiashku ifrezhi. Taku 
bote ta nash slouenski ielig prou tar lahku brali inu pilVali.« 
Abecedarij sega do tretje strani, nato sledi »Kerszhanska vera, 

Ozhanash, Defet Sapuuidi, Ozha nash (v rimah, potem italijanski) 

Ozha nash« (morda od \'ergerija). 

Še eno knjigo izdal je 1. 1555., namreč : 

5. CATECHISMVS.2) Vslouenskim Jefiku, fa / no 
kratko fastopno Islago. Inu / ene molvtue tar Nauuki / 
Boshv. Vfeti / is ^histiga fuetiga Pifma. Pod tem naslovom je 
vigneta : Krist med pismouki. Nato : Psal. \'lll. Matth. XXI. 
Is tih uust, kir ne umeio gouoriti inu kir felkio, fi ti Golpud 
tuio zhast go / ri naredel. 1555. 16. Predgovor : O VSEM 
VERNIM kerszhenikom tiga Crainskiga in Slo / uenskiga Je- 
figa Milost inu Myr od oz / heta Boga skuli Jefura proiHmo. 
Mi ueimo, de sta poprei dua Slovenska Catehisma Snemskimi 
puhftabi drukana. Kadar pag utim iftim ie dofti puhstabou inu 
belTed, od tiga drukarie, preltaulenu, rakai'drukar nei slouen- 
ski umel, inu ta kir ie ta dua Catechisma ispilal, 

nei bil per ti m dr ukani Inu nom fe tudi sdv, 

de ta nashaSlouenska beffeda Itoimi latinskimi 
puhftabi fe lepfhe inu leshei pislie tar bere. Sa volo 
tih trych rizhi Imo mi puilili drugujh drukati slatinskimi 
puhftabi en Abecedarium inu leta kratki Catochismus itd. Na 



'j Na drugi strani naslova ima slovenski navod , kako je treba izgovar- 
jati črke. 

*) Kopitar, Gramm. ?M\—1. — Ta kratki Virtemberški cate- 
c h i s m u s ali ty polrebiiishi shtuki prauo in svelizhanske vere, sred enimi krat- 
kimi vsakdajnimi molitvami inu Hishno Tablo. — Witebergae, an. 1585. — L. P., 
Lj. Zv. 1883, 607. 



Protestantovska doba od I. looO 1600. 99 

koncu : Pi-olfite Boga fa nas, mi tudi ho,5;hmo fa vaf. Anno 1555. 
Ty vaslii Slushabniki in Bmtie. N. \'. 1\\) 

6. Ena Mol it o u tih kershonikou, kir fo fa vol o 
te praue Vere Viefufa Chriftufa pregnani. Nato 
sledi italijanski naslov^): 1. Pola (V Tubingah. 1555). To delce 
je morda Vergcrijevo, omenil je je prvi Kopitar.^) 
Vsekako je občudovanja vredno to delovanje, da se je v tako 

neugodnih razmerah moglo izdati v enem letu toliko knjig. Čez 
dve leti izide : 

7. TA PERVI DEIL TI / GA NOVIGA TESTAMENTA, / 
\'T1M SO VSI SHTTRI EVANGELISTI, INV TV DIA- / ne 
tih Jogrou, fdai peruizh vta / Slouenski Je — lik, Skull Pri- 
mosha Truberia, fuei / ftu preobernen. // KAR lE VEZH PER- 
TIM, INV / kadai ta drugi Deil bode dokonan, tebi ta / druga 
stran Letiga papvria (!) pouei. // ^er crft t)a(ber 3:()et( bcž nctoeu 
3:eftamcut^^ ; / barimi fciub "ok toier ©uangcliftcn, \:ub bcr ^Ipo- / 
ftel ®c)d}icl}t, an^ beu fiirucmb[ten bub appvo* / tnertcn fiateiuifc^en, 
leiitfdKii inib ^M:-i(i"d}en, / bilten fub 52ciuen Jrau^Iatioucn, in bie 
^c^ / mciiic ii^ubi]d)c jprad}, je^uiib sum / erftcn iiial flciffig l^er^ / 
boImet)d)t. // 33nb icaž me^r 'i^aUtj, i^nb toarumb nur bifer I)at6er 
leil je^unb / cjebriKft iDorben, barljoii miirbt biv bie. / er[te Xciiti'd)e 
5>orrcb bifc§ / «ud)§ fac3cn. // TVBING.E ANNO / M. D. LMI / 
— (In Quart). 

Druga stran naslovnega lista pravi*): 

1. V letih Buquah, Lubi Slouenci, imate na poprei eno 
Nembshko predgovor, vti se praui, Du inu kai je Primosha 
Truberia pergnalu k letimu tolmazheniu inu pilTanu. 

2. Potle ta kolendar, inu eno tablo, ta kashe dosti leit te 
nedelske puhllabe, inu koliku nedel tar dni ie od Boshyzha 
do Pulla. 

3. H tretiemu, Eni Raimi, ty prauio, kadai fe dobru Vreme 
Spomlat, Leitu, Jeflen, Svma inu vfake quatre fazhneio. Inu 
kadai ie ta Dan inu ta Nuzh nerdalshi, inu ner kratshi. 



^) V. pomeni: Vergerij; T. Trubar; kaj pa iV? 

') Oratione de perseguitati et forosciuti per lo Evangelio et per Giesu Christo. 
A. Rom. 8: Per tua cagione ogni di siamo ammarrati et condotli come pecore 
alla beccaria. 

^) Kopitar, Gramm. 399, ki trdi, da je samo italijanski del Vergerijev. 

*) Kopitar, Gramm. 399—401. 

7* 



lOO Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

4. Kuliku mefceu, nedel inu Dni ie v enim celim leitu. Inu 
ena prava Raitinga, kuliku ie leit od Sazhetka tiga Suita. od 
eniga zhafa do drufiga do letoshniga 1557 Leita. 

5. En Regishter, ta praui, kuliku je bu([ui vti Biblij, viiga 
S. Pifma inu koku se vfake buque Bukovfki inu Slouenski 
imenuio, inu kratku tar doltru pisheio. Inu kuliku Capitolou 
ali Postau vlake buque imaio. 

6. Eno dolgo predgovor, vti fe faftopnu vuzhc ty nar po- 
trebnishi sbtuki inu rizhi te kerszhanske vere. 

7. Te shtvri Euangeliste inu Diane. Tih Capitelni fo leipu 
resdileni inu per vfakim deilu ie skratkimi belTedami TapiiVanu 
inu famerkanu, kai inu od zhes fe vfakimu deilu praui inu 
govori. 

8. En Regishter, ta praui inu kashe, kei inu koku vi imate 
te nedelske inu tih drugih prasnikou p]uangelie iskati inu 
naiti. Per tim vi tudi imate, kakoui vukuui inu troshti fe 
imaio vfakimu Euangeliu fufeb inu ner bule famerkati inu 
ohraniti. 

Drugi del izšel je tri leta pozneje z naslovom : 

9. T a d r u g i D e i 1 t i g a N o u i g a T e s t a m C n t a . v tim 
bosh imel vfe listv inu pifma tih Jogrou skratkimi inu la- 
ftopnimi Islagami sdai peruizh iz mnogoterih Jefikou vta 
Slouenski fkusi Primosha Truberia ( "rainza fueistu preobernen. 
Der ander halb Theil des neuen \\'indischen Testaments. da- 
rinn uerden sevn alle Episteln und Geschriften der hI. Aposteln 
mit Summarien und kurtzen Auslegungen. Ro. 10. Psal. 19. 
Atqui in omnem terram exivit sonus eorum, et in fines orbis 
terrarum illorum. Vigneta: Zmagajoče jagnje s podpisom: 
Victoria. VTIBINGI ; v tim leitu po Christufovim Rovstvu' 
M. 1). LX. 4". 

Na zadnji strani : V letih bucjnah bote lota Pifma poredu 
imcili: (sledi zapisnik vseh listov in apokalipse; tukaj pa jo 
samo list na Rimljanel : )>\'i tukai sdai leta Lvst h tim 
Hvnilanom dnikan imate: »a vi ta zlias dotlo ty drugi vfsi 
drukani bodo prooberit«^ inu V\\n\ hranilo inu molvto fa me.« 
Na koncu lista pravi: »Sa toim boto imoili laku Hug hozho 



Protestantovska doba od 1. 1550—1600 101 

skorai) to druu-i Ivsti S. Paula inu tih clnmih Joiirou vfe. 

Nerpoprei ta dua htiin (.'orintarieni.«') 

Na zadnjem listu zopet jagnje z opisom : \'ictoi"ia, in spodej : 

\' TIBINGI. 

Na nouig-a leta dan 

je leta list dokonan. 

\' tim Leitu po C h r i s t o v i m Roy(hu. 
M. D. LX. 
Dne 2. janiivarja poslal je Trubar po eden izvod vseh dotlej 
izdanih knjig* kralju Maksimilijanu^) na Češkem, da bi ovrgel oči- 
tanje, češ, da je sanjar in krivoverec, proseč ga, naj da na Kranj- 
skem po strokovnjakih presoditi knjige. Nastopni mesec poroča 
Khlombner Trubarju, da se sicer nadejajo denarne pomoči iz Štajer- 
skega in Koroškega, da se pa slabo prodajajo knjige, ker pre škof 
odločno dela nasproti.^) Se istega leta izve Ungnad od Trubarja 
samea'a. da so Maksimilijan in stanovi na Kranjskem in mesto Celje 
pohvalili njegove knjige, in da sta dva hrvatska duhovna prevela 
njegovo knjigo na hrvatski jezik, samo nedostaje — denarja.*) 

Meseca junija nujno prosijo Trubarja, naj dojde za predikanta 
v Ljubljano, kajti ni ga človeka, ki bi jim razlagal božjo besedo.^) 
Tej želji pa je bilo težko ustreči, kajti stari ukaz glede njegovega 
izgona je še veljaven ; radi tega obrne se Trubar s prošnjo do 
Maksimilijana, naj mu omogoči, da nastopi službo, ali da se ime- 
nuje drug predikant.'') Radi popravljanja pri tisku zapusti Trubar 
Kempten in se napoti z obiteljo v Urah, kjer so ga potrebovali pri 
tiskarni; da bi se tukaj mogel preživiti, podeli mu vojvoda župnijo 
uraško. Zdaj je hkrati predikant v Ljubljani in župnik v Urahu. 

Meseca marcija 1. 1561. poroča Trubar kralju Maksimilijanu o 
delovanju hrvatske tiskarne in o Istranu Stepanu, pošlje mu prvi 
hrvatski »Katekizem«, proseč ga, naj ga da presoditi in popraviti.'') 



^) Dvorna knjižnica na Dunaju ima od drugega dela Trubarjevega Novega 
testamenta samo ta list na Rimljane. — Kopitar, Gramm. 47. 

-) Kostrenčič, Kril. Beitr. 3. 

=*; Id. 3—9. 

*) Id. Op. cit. str. 9—11. 

S) Id. Op cit. str. 11. 

«) Id. Op. cit. str. 12. 

') Id. Op. cit. str. 14 — 15; v onih časih so se torej kralji zanimali za 
popravljanje slovenskih knjig! 



102 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Stanovi kranjski pa vender niso hoteli biti brez predikanta ; 
radi tega pošljejo meseca aprila slugo Stotzingerja z denarjem, da 
naj Trubarja sprovede na Kranjsko ; zahvalijo hkrati starešinstvo 
kemptsko, da so Trubarja odvezali službe.') Stanovi dozvolili so 
Trubarju, da se sme časoma vrniti na Nemško radi tiskanja knjig. ^} 

V istini dojde Trubar na Kranjsko, nastopi službo in razlaga 
božjo besedo v slovenskem in nemškem jeziku ; pa takoj se vrne 
na Nemško in privede s seboj dva duhovna grškega veroizpovedanja, 
da bi sv. pismo prevela na hrvatski jezik s cirilskimi pismenkami. 
To naznani Trubar takoj kralju Maksimilijanu ^) in ga prosi, naj pod- 
pira tiskanje knjig in naj v varstvo vzame predikante na Kranjskem. 

Stanovi na Kranjskem so pa vender odločno zahtevali, da 
dojde njih predikant nazaj ; to se tudi zgodi meseca sušca leta 1562. 
Tu so ga pa čakale nove težave ; zagovarjati se je moral proti 
sumničenju Stepana Konsula"*) ; prepričal se je dalje, da prevod ni 
povsem točen ^), in vrhu tega dal je cesar Ferdinand '') 30. julija z 
grada Podiebrada deželnemu poglavarju kranjskemu in stanovom, 
županu ljubljanskemu ukaz, da se imajo zapreti Primož Trubar, 
Janez Scherer, Jurij Kobila, Jurij Mušič, Kaspar Rokavec v Kranju; 
N. Stradiot in Matija Khlombner. Kranjski stanovi so branili zato- 
žence, da so pošteni ljudje, češ, da celo škof nič ni našel po- 
hujšljivega v Trubarjevih govorih.'') Meseca novembra pride drug- 
cesarski ukaz na Kranjsko, da ima Trubar pred škofom izpričati 
svojo pravo vero. Trubar pošlje vsa pisma Ungnadu, proseč ga, 
naj jih pošlje vojvodi. Stanovi dali so svojemu predikantu najlepše 
spričevalo, češ. Njegovemu Veličanstvu bi se Trubar prikupil po 
svojem skromnem, poštenem, odkritosrčnem in pobožnem življenju, 
ko bi ga Veličanstvo le račilo poslušati. 

Dne 5. oktobra 1563. poroča Trubar na \\'urtemberško. da je 
sicer došel na Kranjsko cesarski ukaz proti njenui, da mu je pa 
velel deželni upravnik, ko bi ga (Trubarja) deželni stotnik poklical 

') Kostrenčič, Op. cil. str. 19—21. 

') Šafafik. Gesch. I. 7. 

^) Kostrenčic, Op. cit. str. 57. 

♦) Ideni, Op. cit. str. 94—97. 

"*) Antoiiiju Dalmati in Stepanu Konsulu, čijih prevod so bili strokovnjaki 
presodili, piše: Videte et bene premeditemiiii, vobis enim luditur, vos. non ego 
dabitis deo et liominibus rationem; cum vestra versione prorsus nulluiu volo ha- 
bere commertium. 

») Idcm, Op. (it. str. 97-98. 

') Idem, Op. cit. str. 99—100. 



Proteslantovska doba od 1. 1550—1600. 103 

pred-so, naj oclsfovori, da vsled namiga deželnih stanov ne ide 
v o-rad; stanovi bodo prc uže vedeli, kako ga treba braniti in 
zastopati. 

V istini je imel mir; šel je na Goriško') in tam javno go- 
voril. Zaradi tega so ga zatožili cesarju. 

Leta 1564. pa prevzame vladanje na Kranjskem, Štajerskem, 
Koroškem, Goriškem itd. nadvojvoda Karol, ki je bil vnet katoličan ; 
stoloval je v Gradcu. 

Trubar uvel je cerkveni red v slovenskem jeziku in je dal 
s tem nasprotnikom priložnost, da so se začeli z nova zaganjati 
vanj in ga črniti kot nemirneža.^) 

Njegov cerkveni red so zadušili in prepovedali ; Trubar moral 
bi na vsak način zapustiti deželo. Odločno so se zanj potegovali 
stanovi, dosegli pa niso druzega nič kakor dvamesečen odlog. Radi 
tega določijo mu v prihodnje dvesto tolarjev in ga gorko priporoče 
vojvodi Krištofu, ki ga je imenoval župnikom v Lauienu ob Nekarju; 
da bi se pa pospeševalo izdavanje slovenskih knjig, prestavijo ga 
pozneje na faro v Derendingen. 

Leta 1567. pride Trubar nenadoma v Ljubljano; v istem času 
poskusili so stanovi pregovoriti nadvojvodo Karola, da bi jim pustil 
izgnanega predikanta. Da bi se ne zdelo, da so stanovi Trubarja 
poklicali v deželo, in da bi jim sploh ne delal sitnosti, odpravi se 
Trubar na \\'urtemberško. Odslej preganjani mož ni videl več mile 
mu domovine. 

Predno govorimo o zadnjih letih njegovega življenja, hočemo 
tu navesti še njegove druge knjige , ki jih je izdal, da popolnem 
pregledamo delavnost in plodovitost izrednega moža. 



^) O svojem delovanju na Goriškem poroča sam Ungnadu in pripoveduje 
to-ie: »Vor 4. wochea bin ich vom herrn Jorgen grauen freyherrn vem Thurn 
gen Gortz erfodert vnd daselbst 14 tag nach einander teutsch , windisch und 
walisch in der herrn von Eckhhauss vnd zu Rubya im geschlols, dann die pfaffen 
haben auff vnser ersuchen mich in die Kirchen nicht gelafsen, gepredigt vnd das 
nachtmal in allen drey sprachen gehallten vnd dem herrn Hanibal von Eckhainen 
sua gelhaufft, darob die pfaffen vnd miinichen sindt schier vnsynnig worden. Vnd 
ara herausreitten auff meinem khlein esselein hab ich zum Creutz in der Khirchen 
an einem sontag, dabey gantz Wippacher boden vnd vili pfaffen gewesl, ein predig 
gethan, da wider niemandt nichls geredt, auch den priestern selbs wo]gefallen, 
welliche predigt, wills gott, will ich in khurtz in die obgemeldete drey sprachen 
bringen itd.« 

2) Šafafik, Gesch. I. 10. 



104 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

10. Articuli^) oli Deili te prauo stare Vere kerszhan- 
ske, is S. Pyfma poredu postauleni, inu kratku laftopnu islo- 
sheni. Kateri fo tudi taku u tim 1530 leitu , nashimu ner- 
milodiushimu Gofpudi ColTarvu Carolu tiora Imana Petimu. 
ranicimu. Inu potle utim 1552 leitu, timu Concilvu Vtrientu. 
od enih Velikih Nembskih Vvudou, Meist Predig-areu, naprei 
polosheni inu dani, sdai peruizh is Latinskig-a inu Nemshkiga 
Jefvka uta Šlouenski fueiftu Iftolmazheni, odfpreida uti flouenski 
predguuuori fe praui, katera \'era ie od S. Trovce poftaulena 
ta ner prauishi inu ner ftarishi, skuli Primosha Truberia Crainza. 
Drev C/hristliche Confeflionen, namlich Augfpurgische, ^^'i^rtem- 
bergische und vSachsische etc. 

VTIBINGI, Vtim leitu po Chrilhilouim Rovituu. M. I ). LXII. 4". 

1 1. Trubarjev cerkveni red, v Tubingah 1564. 

12. Ta celi Psalter Davidou .... skusi Primosha Truberia 
Crainza .... V Tubingah 1566. 8. XIV. 264. 

13. Primus Trubar's Catechismus nebst einer Samniluna- 
geistlicher Lieder. Tiibingen, 1567. 8". Pobliže neznan. 

1 4. T\ CKLI / C ATEHISM VS % ENI. / Pfalmi, inu tih uegshih 
Godij, stare / inu Noue krfzhanske Peifni, od P. / Truberia 
S. Kreilia inu od drugih sloshene, tretvzh poprau / lene inu 
popul- / shane. // X)er gaiit^ Satcd)t)miiž, / ctlid)c ^^falmen, mib 
(£l)rtft(id)c / (^e)ang, bie man nuif beii fUrucmm / ftcn ^^fte fiugct, 
in bcv iLMubiid)en Sprac^. / 3^1"^ brittcn mal corriijirt tonb gc- 
mc^rt. // Ap]VT. 31. / Scribite vobis Canticu iftud *!t docete 
fi- / lios Ifrael, vt memoriter teneant & ore declarent. Et lit 
Carmen irtud pro Tefti- / monio inter (ilios Ifrael. // V TIBINGI. / 
1574. 8. 174.=») 

Stran 2 — 4 obsega nemški dopis Trubarjev j)lemenitašu Juriju 
Kieselu; stran 5—8 PHVZHOVANE, DE / TV PP]TIE VCEHQ\I, 
KA- / dar fe faftopnu is ferza poje id. ; konec^^no pravi Trul)ar. da 



*j Kopitar, Gramm. str. 417. 

'^) Th. Elze. Die Prot.-Ges 19. — Pesmarica se nahaja v vseučiliščni knjiž- 
nici v Tubingah. — Dr. Elze (Die slov. prot. Gesangsbiicher) navaja knjižnice, kjer 
se nahajajo razne izdaje te knjige; pristaviti je, da se nahaja II. izdaja v knjižnici 
goriškega semenišča, kamor je prišla iz zapuščine prof. Horvata (Chrohat). Navaja 
ga Škrabec v Cvetju id. Gorica 1888, 10. zv. — L. Žvab., Lj. Zv. 1886, 248. 

^) Lukež Klinec imenuje se v knjigi >Ta celi Catechismus eni Fsalmi 
. . . Pejsmi« v VVitembergi 1584, str. 92. — Ena druga Božična Pejssen, od Lukeža 
Klinca toimačena. — J. Mam, J. XXI. 



FroteslJtntovska doba od 1. 1550—1600. 1()5 



ga je napotila korist petja u/e prod dvajsetimi loti natisniti nekaj 
pesmic. Ta pesmarica obsega edeninštirideset pesmij in jisalmov, 
(petintrideset s sekiricami). Trubar jih je zložil triindvajset, Krelj 
deset, Dalmatin eno, Klinec eno, tri so brez imena zlagateljevega, 
ena je stara. 

O pesmicah in poznejših izdajah te knjige pozneje pobliže v 
oddelku : »O protestantovskih pesmaricah. 

15. CATEHISMVS / SDVP^IMA ISLAGA- / MA . ENA') PRI- 
DIGA OD STARO- ; rti te praue inu krive Vere, Kerrtgho- 
uane, Masho- uane, jhert^hena tih Suetnikou, od Cerkounih ; 
inu doma^hih Boshvh slushbi is S. Pilma, starili / ("ronik inu 
\'u5henikou vkupe sbrana. Ta ma- hina Agenda, Otro.^hie 
Molitue, skuli Priniosha Truberia. // 1. Pet. 3. // Šitis parati 
ad respondenduni cui- libet petenti rationem eius spei, quae / 
in nobis est. /, (£ated)i)iuii!5 mit bež iperren / iBreiitij tilF 3Jf. S. ^i^ 
fcf)er'g auBlegung cin ^v^-- j big tiom Hripruug t>n ^XIter be^ 
rcd)ten t>nb jaU / fd)cu G)(aubeug nub ©ottc^bieiiftg. / X)ie ^an^-- 
tancl, iMuib bic flciuc Agenda. // VTIBINGI. / M. D. LXXV. / 

Knjiga ima nemški in slovenski predgovor; pri zadnjem se 
je podpisal Trubar kot »Raftzhizher Crainez«. Katekizem sega do 
strani 286, potem se prične »hišna tabla« (287—408), mala agenda 
do 486, register do 531. 

Ta knjiga podaje nove vesti o Trubarju in njegovih sorod- 
nikih, o koledi v Slovencih, o apokrifnih pričah in o dveh knjigah 
slovenskih, ki nista bili znani poprej. 

Koledovanje je bilo nekdaj bolj razširjeno, kakor je zdaj ; v 
tej knjigi se nahaja tudi odlomek take kolednice. 

Lepo število manj znanih besed navaja in razlaga \'. Oblak, 
v Letop. Mat. Slov. 1891, 135-53. 

16. F o r m u 1 a C o n c o r d i a e , 1580. 

17. Ta Slovenfki kolendar-), kir vfelej terpi, inu ena 
tabla per nim. Ta kafhe inu pravi rto inu duasseti Lejt naprei, 



^) Krek je našel omenjeno knjigo v Gradcu. Kres 1881, 179. — Dr. Milčetič 
v Primorju. Vienae 1883, 492. — Lj. Zv. 1883, 479. — A. Fekonja, Lj. Zv. 1886, 49: 
Slovan 1886, 58. — Th. Elze. die Slov. prot. Gesangsbucher. — V. Oblak, Ltp. 
M. SI. 1891. 

') Pl. Radics, Kres 641. — J a n e z S c h \v e i g e r (Švajger), porojen blizu 
Kočevja, protestantovski predikant, prišel v Ljubljano leta 1569., kjer je umrl 



1 05 Zgodovina slov. slovstva, I. del. 

kakou nedelfki Pufhtab bode vfaku Lejtu, kuliku Nedel inu 
Dni od Bofhjza do Pufta, Eni Reimi, ty pravio, kadai bode 
dobru Vreme. Vfake Quatri, Ta dalfhi dan Ta kratfhi Nuzh, 
kadei je Leitu, Syma, Spomlat inu JelTen fezheno, kuliku je 
Dni v enim Lejtu, koliko je Lejt, kar ta Sueit ftov. En Re- 
gifhter, ta praui kuliku jo Bucqui inu Capitolou vfiga S. Pifma, 
koku fe vfake Bucque Bukoufki inu Slovenfki imenuio ; kratku 
inu dolgo pifsheio. Windischer Kalender vnd andre Sar-hen 
darbey. V Tibingi, Vtim Leitu po Jefufovim Chrillulovim 
Rovftvu. MDXXXII. 

18. Ta celi Novi Teftament, fkusi Primoscha Truberia Crainza 
Rallzhizheria, v Tibingi 1582. 8. I. 33, 613 •, II. 4 1., 477 strani. 

Mesece imenuje : prosinic, siečan, sušeč, malitravan, veliki 
traun, serpan, kimouc, jesenik, kozopersk, listognoj, gruden. 

19. Agenda, tu je koku fe imenitnifche boshie flushbe 
oprauljajo po Wurtemberfhki zerkouni ordnungi flovenfki, 
Ao. 1585. 

20. HISHNA / POSTILLA / D. ^LVRTINA LV- / THERIA, // 
ZHES TE NEDELSKE IN V / TEH IMENITISHIH PRAŠNI- / 
kou Evangelie, fkusi cejlu Lejtu s'vfem flif- / som tolmazhena, 
fkusi / PRIMOSHA TRVBERIA / KRAINZA RAINZIGA. / 
DRVCKANA v TIBINGI 8KVSI / Georga Gruppenbacha / 
ANNO M. D. XCV. / 

Trubar je bil sijajen vzgled požrtvovanja, zatajevanja samega 
sebe, potrpljivosti, radodarnosti ; rode se taki možje za časa velikih 
zgodovinskih doirodkov, ki pretresajo ljudi vseh stanov; taki časi 
so bili za dobe reformacije. 

Svojo skromno plačo je delil z ubogimi, posebno tistimi, ki 
so jih preganjali v onih časih verskega prepričanja; pisal je na vse 



dne 25. febr. leta 1588. — Njemu se pripisujeta dve pesmi v knjigi: Ta celi Cate- 
chismus, str. 25S do Ho, a) »Ena lepa Duhovna Peissen«; p) »Boshizlina Peissen« 
iz evangelija sv. Lukeža, II. poglavje. — Podpisal je Sch\veiger Formulo (lon- 
cordiae in bil ud pregledovalnega odbora za Dalmatinov prevod sv. pisma. — 
Th. Elze, Die slov. prol. Ges. 22. 

') Na zadnjem listu evangelistarja farnega arhiva Kranjskega (mesta) je 
zapisan načrt hoinilijo v slovenščini iz XV. stoletja; pisavec je bil Nemec ali 
Italijan; knjiga je priSla bržkone iz zatiškega samostana v Kranj. — A. Koblar, 
Lj. Zv. 1883, 602. 



Prolestantovska doba od 1. 1550—1600. 107 

strani mosjočnikom in priporočal svoje rojake.') Na smrtni postelji 
odpustil je vsem, ki so mu bili kaj dolžni, vestno pa naznanil svoje 
dolgove.^) Lepo osvetljuje njegov plemeniti značaj list natisnjen v 
Sumijevem Archiv tur Heimatkunde, 1882. 

Umrl je Trubar dne 28. junija 1586. po kratki bolezni ; na smrtni 
postelji je narekoval zadnje stavke svojega prevoda Lutrove postile. 
Trubarjev jezik. Kot Dolenjec je pisal Trubar dolenjsko na- 
rečje ; zraven tega ima še nekoliko posebnostij , da po češkem 
vzgledu a izpreminja v e, na primer : izkušen od hudiče ; oni tiga 
gospodarje Belcebuba imenovali. Pri njem se nahaja tudi stara 
glagolska obhka hočo namesto hočem, števnikova oblika deseti, 
n. pr. trideseti srebrnike. Zaime druge osebe ženskega spola v mno- 
žini se glasi še jednako moškemu spolu vi. Trubar ne pozna name- 
nilnika, ne staplja nikalnice z glagolom imeti, na primer : ti ne imaš 
krivu perseči. Namesto svojilnega zaimena tretje osebe rabi rajši 
rodilnik ; nekar nam. proste nikalnice ne : predloge s, A;, v veže z 
nastopno besedo v enoto, n. pr. Zabraamom, skrbeti rabi z dajalnikom. 
Desetiti = verzehenten ; dokonati = dokončati; fratar = Ver- 
rdther; god = čas, ura; kazati = pripovedovati ; nirlec = mrlič- 
potnica (hrv. ^jftnical = tašča; prebirati = ilbrig sein ; rauen Jitapic 
= Nebenknecht , vek = moč, id. 

Pismo na kranjske stanove iz leta 1586. podpisal je tako : 

Primus Truber gewesener ordentlich berufen — , praesentirt 
— und contirmierter Domherr zu Laibach, Ptarrer zu Lack 
bei Ratschach zu Tvfer und St. Bartholomae Feld, Caplan 
bei St. Maximilian zu Cillv, \vindischer Prediger zu Triest, 
und nach der ersten Verfolgung Prediger zu Rotenburs- an 



^) Th. Elze. Die Universitat Tubingen, p. 35, priporoča Dalmatina v Tiffer- 
num: op. cit. palsim — V. Koslrenčid, Urk. Beitr. str. 3, 9, 11, li. 57, 94. 101, 
109, 115, 123, 142, 186, 190, 202. 204, 217. 

-j V 10. dan junija 1575. iz Derendingena kranjskim stanovom, kjer prosi, 
naj se sto tolarjev njegove plače odda svaku Celjanu Rlausu. ker mu je dolžan. 
S posojenimi denarji si je pre popravil hišo. kupil vinograd; ob pravem času mu 
jih neki ni mogel vrniti, ker je bil trikrat nevarno bolan, ker ga nadlegujejo be- 
rači; hčerki dal je dote 100 gld., in sin stal ga je mnogo v šolah; draginja je 
neki tudi bila. Obresti mu hoče povrniti tri dni po sodnjem dnevu. V istem listu 
priporoča poštenost in slogo rojakom: »dals er solche Ainigkheit des Glaubens auch 
in allen weltlichen Politischen und Biargerlichen handlungen, herzliche Liebe. 
treue, warheit, gerechtigkheit, erhalte, gewehre und er\veitere etc« Šumi, Heimat- 
kunde I, 14—17. 



](),'s; Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

dor Tauber, PfaiTer zu Kcmpton und .Vurach, nachmels Pre- 
dig-er der ehrsamen Landschaft in Kraiii und in der Graf^chalt 
Gorz zu Rubia, und nach der anderen \'errol!Juns: Pfarrer zu 
Laufen und jetzund zu Derending-en bei Tilbing-en. 
Slavni lilolog- Crusius mu je zložil nagrobnico, kjer se bere 
med druofim : 

Vir fumtdo hoc sancfus de Slava est rjente sepultus, 
Primus. qui Christi, praeco fidelis erat .... 
TransfuUt in patriam divina volutnina lingiiatn 
Sparsif in Ecas dogmafa sanda plagas. 
Sebastijan Krelj'i, porojen v Vipavi, so je učil v Jeni pod 
Vlahovičom in v Tiibingab , šel ž njim v Rezno (Regensburg) ; 
znajoč grški, hebrejski in latinski jezik, bil je pomočnik Trubarju 
v Ljubljani 1. 1565., ker se je bilo protestantovstvo razširilo tako, 
da Trubar ni več zmagal vsega posla ; tam je umrl dne 25. decembra 
leta 1567. 

Njegovo delo je : 

1 .POSTILA / SLOVENSKA. // To ie, / KARSHANSKE EVAN- 
GELISKE / Predige, verhu vfaki Nedelfki Evan- / gelion fkusi 
Letu. // SA HISHNE GOSPODARIE SHOLE, / Mlade inu pri- 
profte Ludi. /7/ PERVI SBISKl DEL. // CHRISTVS >LVTTHEI 
NA XXI11I. / Inu fe bode predigoval leta Evangelion tiga / 
Kralevftva, po vlun ulnim fvetu, k'pri5hi / vfem Ludem. Inu 
tadai, pride / fodnij dan. / ANNO DOMINI M. D, LX\'II. / 
Na drugi strani naslovnega lista se nahaja : 

LITER AR VM SLAVICARVM APPELLATIONES. 

Literae Latinae 
Imena flovenfkih ut cunque Slavicas 

puhftabov exprimentes 

yl/s a 

buki b 

vidi v 

glagol i e g 

dohn id. d id. 

Temu sledi: Martina Luthera, Praue Katoliške Cerkve iizhe- 
nika Lepo predgovorenie, (devet stranij) nato l\relj(>vo j)oročilo na 

') Kop. Gramm. XXXV. — Šaf., Gesch. I. 14. 77—78, 111—112. — J. Mam. 

J. XXI. — Th. Elze, Die Universital id. 19. Die slov. protest. Ges. 11). 

Superintendentcn 30—32. — J. Koslrenčič, Beitr. (U. — A. Fekonja, O poOetkih. 
Lj. Zv. 188fi, 105. 



Proteslantovska doba od 1. 1550—1600. 1()9 

Kranjce, (ponatisnil Kopitar, Orammatiiš 420 do 423). Knjiga ima 
174 listov. Na zadnje pravi pisatelj , da naj čitatelj prosi Boga 
pomoči, če hoče imeti tudi drugi del. Sledi še imenik nedeljskih 
evangelijev od adventa do velike noči. Na zadnji strani je vigneta 
z napisom : Superantur ino-cnio vires. Anno M. D. LXV1I, Ratisbonae 
excudebat Johannes Burger. 

2. POSTILLA, / to ie / KARSZHAN- / SKE EV ANGELSKE / 
predige, verhu Euangelia, vfe / poglauite Prasdnike skos / 
celo Leto. // SA HISIINE GOSPOD ARIE, / Shole, mlade inu 
priprorte liudi. // Od Joann. Spangenberga, na vprasha- / nie 
inu odgouor isloshena. // Sdai peruijh, verno inu fueifto Stol- 
ma^hena : Inu / vpraui Slouenski Jesik prepifana. /// Anno^ 
M. D. LXXV1II. - 

Eden izvod je v licejalni knjižnici v Ljubljani. To je druga 
izdaja zgorej navedene postile, kateri se je dodal še drugi del k 
prvi, v Regensburgu natisneni polovici. 

(Ta zeli Catekismus, glej Primož Trubar). "'') 

Za vzgled jezika bodi ta-le odlomek iz postile 1. 1567. 

»Ti pak, kir ne saftopish, kai ie Orthographia, kai proprietas 
linffuae, inu li fe navadil na Gospod Truberiovo Kranfhzhino, 
beri le precei leto pismo, kakor sice druga berelh. Tebi nei 
veliko, oUi fkori nizh preminienu. Charkam se ne pufti irrati, 
kakor da bi ne bile ; ch sa sh fcj, f sa Jjf vchasv beri. Inu c 
sa C, nikar za k. Taku fe ne bodesh fkusi nistar blasnil. To 
diflerencio alli raslotak mev s inu J\ meiu sh inu /h bodefh 
fam dobro samerkal.« 

V istem predgovoru pripoveduje, da se je ta izprememba 
slovenskega pisma izvršila »s dobrim fvitom sallopnih Bratov«. 
Iz tega odlomka se vidi, da se je začelo razločevati med s in s-om, 
med 0-jem in s-jem. Trubar ni delal razlike med u-jem. in t;-jem, 
pišoč za oboje tt. Ta nedostatnost se je odpravila ; razločevali so 
tudi e in e, naznačili so jotovanje, n. pr. za kruliav, pisali so : krulčiv, 

») Op. cit. str. 6. 

2) Catechismus quinque linguarum = Otrocia biblia. ein Handt- 
biichlein, darinn ist unter andernn der Catechismus von funffeiley sprachen. 
(Crainisch, Krabalisch. Teutsch. Latinisch, Italienisch). Anno MDLXVI. 8. Drukanu 
v Regenspurgi fkusi Joannesa Burgera. 

To je abecednik za kranjsko in istrsko mladino, obsegajoč vsega vkup 
128 str. ; slovenščini je odmerjen največji prostor. Prvi izvod se nahaja v vatikanski 
knjižnici v Rimu. Po Kopitarjevem mnenju ga je pisal Krelj. 



110 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

pravilno so rabili enklitične oblike zaimkove. Po nepotrebnem nado- 
mestili so s s c-jem in sh s c/<-jem in rabili nekatere hrvatske oblike. 
Zlagal je Krelj tudi pesmice, vzgled glej Marn.*) 
Jurij Dalmatin^) (1550 — 1589.), porojen okolo leta 1550. na 
Krškem na Dolenjskem v siromašnih razmerah, je po Trubar- 
jevem priporočilu prišel v samostansko učilnico v Bebenhausen pri 
Tiibingah, potem v zavod Tiffernum, postal 1. 1569. magister, 1. 1572. 
duhoven, dobil službo predikanta v Ljubljani: od tod je hodil v 
razne kraje na Gorenjskem opravljat božje službe, župnikoval v 
Skocijanu 1. 1585—89. in umrl v najlepših letih 31. avgusta 1589. 
v Ljubljani. 

Marljivo je spisaval in prelagal na slovenski jezik potrebne 
knjige ; prvih deset let njegovega pisateljevanja se sme smatrati 
kot pripravljanje za prevod sv, pisma ; v tem času je izdal : 

1. Jesus Sirah^K ali njegove bukuize (latinfki Ecclesi- 
asticus) sa vfe shlaht ludv, lufeb sa kerfzhanfke hifhne ozhete 
inu matere v flovenlki jasik ftolmazhene. Drukanu v Lublani 
fkus Joanesa Mandelza, 1575. 8". VI. 228. 

Albin Arko, Tristoletnica tiskarstva na Kranjskem, popol- 
njuje naslov knjigi takole: Jesus Svrach. \Mndisch sampt 
kurtzen Argumenten veber alle Capitel und einem niitzlichen 
Register so am end des Biichleins zu finden ist. 
DRVKANV V LVBLANI, 
fkusi Joanesa Mandelza. 
M. D. LXXV. 

2. PASSION id., glej natančni naslov str. 1 19 te knjige. 
Za vzgled bodi : 

O grellini Zhlouik vlaki zhas Kakor tu Euangelirti 

Pomirii ti kai ie sa nas Inu Apoltolski Ivsti 

Jesuf moral terpeli, Poredu vfe prizliuio. 

De bi nas od pekla relhil, Od nega martre pifheo 

Is neba je na iVet prelhil Greihnike knemu vishaio 

Nemu je bilo vmreti Vnega veriet vkasuio. 

A. Arko, Tristol. str. 12 navaja naslov tako-le: Paffion is 

usih riitirih Luanirelistou u Poillom od Jurja Dalmatina sdej 



*) Kopitar, Hesycliii glossographi discipulus 4(j. — Levstik. Lj Zv. 18S1. 775. 

3) M, Pohlin, Bibl. Carn. 29. — Th. P:ize. Die Universitat TUbingen und die 
Studenten aus Krain p. 84. 68. — Dimitz, Gesch. Krains III. 194-211. - Šaf., I. 
14-15. _ J Marn, Jez. XXI. 6-8. - Fekonja. Pofetki. Lj. Zv. 1886, 106. — 

3) Oest Gel. Anzeigen 1779, 111. - Mark. Pohlin. Bibl. Car. 30. — Dobrowsky, 
Siavin, I. I;')?. - Šaf., Gesch. 99. — Lj. Zv. 1881, 775. 



Protestaiitovska doba od 1. 1550 — 1600. 111 

porvizli sloshona u vishi kokar ta nomfhka : »Menscli ! be- 
\veino deine Siinden gross« ali kokar ta flovonrka peilVem : 
»Sveti Paul v enem liftu.« 

Die g-anze Passion aus allen vier Evanofelien in die slo- 
vonische Sprache verdolmetscht durch M. Georg- Dalmatin. 
Praefatio Germanica, štiri liste, Introductio Carniolica, 22 listov 

— Opus numeratum, 22 listov — PejlTem, 14 listov. Drukano 
v Ljubljani skus Joannesa Mandelza, 1576. 

3. Biblie tu ie vligfa Svetig-a Pifma perui deil, v katerem 
fo te pet MofelTove buque, sdai peruizh is drug-ih iesikou vta 
Slouenfki sueiftu llolmazhene, sred kratkimi inu potrebnimi 
aro-umenti zhes vfiik Capitul , inu saftopnimi islag-ami neko- 
terih teskkeishih belsed, inu seno potrebno Slouensko pred- 
guuorio, v kateri ie kratka fumma, prid inu nuz letih buqui 
sapopaden, skusi Juri a Dalmatina. Na konzu ie tudi en 
resishter, v katerim Ib sa Harvatou inu drugih Slouenou volo 
nekotere kranfke inu drug-e belsede vnih iesik llolmazhene, 
de bodo lete inu druge nashe Slouenske buque bule saftopili. 
Die fiinff Biicher Mosis sammt kurzen Argumenten, und noth- 
wendigen Scholien. Drukanu v Lublani v tim leiti po Criftu- 
feuim rojth^u skusi Joannesa Mandelza. 1578. Mali fol. 181 str. 
Nemški predgovor do stanov štajerske, koroške in kranjske 

dežele ima dve, slovenski (kranjski) sedem stranij ; »register« tujih 
besedij tri strani. Ta prevod se je pozneje vsprejel v prevod vsega 
svetega pisma, tu pa tam izpremenjen, a ne vselej popravljen. 
(Kopitar, XXXV, 428—30. — Dobro wsky, Slov. I, 157. — Slawin, 18, 
84. — Šafai-ik, 98. — A. Arko, 15.) 

4. SALOMO / NOVE PRIPUVVISTI id. glej natančni naslov 
str. 115 te knjige. (Baumgartens Nachr. III. 475. — Kop., 449. 

- Dobr., Slov. I. 157. - Šaf., 99. - Lj. Zv. 1881, 775.) 

5. Biblia, tuje vfe fvetu Pismu Stariga inu Noviga Tefta- 
menta, Slovenf ki tolmazhena f kusi Juria Dalmatina. Bibel, 
das ist die ganze heilige Schrift windisch. Gedruckt in der 
churfurstlichen sachsischen Stadt ^^'ittemberg durch Hans 
Kratfts Erben 1584, 4. 742. 

Prevod se začenja z nemškim oglasom na stanove in vse 
kristijane ... na Kranjskem na štirih straneh, potem na dvajsetih 
straneh »Gmain predguuor zhes vfo Sveto Biblio«, nato »predguuor 



112 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

zhes Stari Tellament« na devetih straneh, imenik knjig stareu-a za- 
kona v slovenskem in latinskem jeziku, pregled vse biblije na 
osemnajstih straneh. Odslej se še le začenja sv. pismo do Visoke 
pesmi na 1 — 334 straneh z mnogimi lepimi Kratonovimi lesorezi; 
s preroki se začenja novi zvezek 210 stranij obsegajoč; novi zakon 
obsega 150 strani. Na koncu je »register« nedeljskih in prazniških 
evangelijev z dodatkom nekaterih besed iz drugih narečij. 

Prevod bi se bil imel natisniti na Kranjskem, a nadvojvoda 
Karol je to zaprečil ; vsled tega so magistra Dalmatina in šolskega 
ravnatelja Adama Bohoriča s priporočili na volilnega kneza Sakson- 
skega poslali v ^^'ittemberg 10. aprila 1583.') 

Prevod je za ono dobo v resnici krasen, tisk lep in razločen. 
Da more čitatelj lože poznati Dalmatinove nazore in njegov 
slog, čitaj to-le: »Inu k' poslednimu, de bi leta Slovenska 
Biblia le tem bujle inu dajle med vsemi Slovenci mogla 
se zastopiti : taku so ene težiše inu nikar povsod navadne 
bessede nikar le na strani raven texta z drugimi bessedami 
zložene inu z' Zvejzdicami znaminovane : temuč je tudi zadaj 
na koncu lete Bibiie z' flissom, en register, po redi tega 
a. b. C. postaulen, de, kar bi kej eden v' textu nemogel dobru 
zastopiti ta more tam zadaj v' registru vskati. Kakor, kadar 
bi en Mar vat nemogel zastopiti, kaj se reče Arcat, taku 
more v' svoim Jeziki Likar za Arcat brati. Taku kateri bi ne 
zastopil kaj se reko Buque, ta išči v' puhštabi 5, taku najde 
de se Buque reko v' njega jeziki Knjige. Zatu more on v' 
svoim jeziki za Buque Knjige Brati.« 

Razven tega prevoda sv. pisma, ki je najvažnejše delo v prote- 
stante vski dobi slovenskega slovstva, izdal je Dalmatin še: 

(j. K a r s z a n s k e lepe molitve^), sdaj porvizh iz Bu- 
kovfkiga inu Nemfhkiga jesika v' nafh Sloucnlki tolmazhene 
sred enim regifhtrom vlih molitvi sadej na konzu letih buquiz 
fkusi Jurij a Dalmatina. Gebetbiicldcnn \vindisch. Witteber- 
gae, anno MDLXX111. Drugo izdajo je oskrbel Felicijan Trubar. 
V Tibingi skusi Georga Gruppenbacha, 1595, 12. 337. 



*) Tisk je stal 800u gld. ; proteslantovski stanovi kranjski so plačali G 100 gld., 
štajerski 10(K3 gld.. koroški 900 gld. 

») Eden izvod v liccalni bibl. v Ljubljani. -- Šaf., 140. — Lenček, Mitih. d. 
h. V. f. Kr. 1857, 89—92. — Eden izvod v goriški sem. knjižnici. - L. Žvab. Lj. 
Zv. 1886, o03. 



Protestantovska doba od 1. 1550—1600. 113 

Ta molitvenica jo večinoma prevod knjige: Betbiichlein D. An- 
dreja Musarla ^Meusel), 1572. — (Kop., 435.) 

Oskrbel je Dalmatin tudi drug*i natis Trubarjeve Pesmarice 
z naslovom: 

TA CELI CA- / TEHISMVS, ENI / PSALMI id., o katerem 

glej pobliže str. 121. 

Adam 15 ohor i č '), 

porojen na Dolenjskem, in sicer Ungnadov podložnik, šolal se je 
1. 1546. v Wittenbergu in postal tam magister philosophiae, osnoval 
na Krškem v lastni hiši šolo za sinove dolenjskih grajščakov, prišel 
leta 1566. v Ljubljano za ravnatelja stanovskim šolam, katere je 
vodil do leta 1582., potem pa tam v pokoju živel do leta 1598. 

Ker se je bil na Nemškem šolal pod izvrstnim humanistom 
Filipom Melanchthonom in ž njim občeval pobliže, se je bil v jezikih 
izobrazil tako temeljito, da je glede znanja jezikov prekosil vse 
tadanje slovenske pisatelje; po njegovem navodu: Elementa le (!) 
L a b a C e n s e t r i u m 1 i n g u a r u m latina, germanica et sclavonica, 
Laibach gedruckt bei Johann Manlius, 1. 1584. se je poučevalo v 
prvih razredih omenjene šole. 

Ko se je določilo, da se je izdajal Dalmatinov prevod svetega 
pisma, ukrenil je dotični pregledovalni odbor, da se ima določiti 
jednotna pisava, in naložil Bohoriču, naj napiše slovnico ; ta slov- 
nica je za oni čas vrlo delo in ima naslov : 

Arcticae horulae'^) succisivae de Latino - Carniolana 
Literatura ad latinae analogiam accommodata, unde Mosho- 
viticae, Rutenicae, Polonicae, Boemicae et Lusaticae linguae 
cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur. 
Praemittuntur his omnibus tabellae aliquot Cvrillicam ortho- 
graphiam et Glagoliticam et in his Rutenicam et Moshoviticam 
orthographiam continentes. Adami Bohorizh. \'saki jazik spo- 
znati hošte Boga .... Vsaki jezik bode Boga spoznal. Omnis 
lingua coniitebitur deo. Rim 14. Vitebergae 1584. 8". 186-1-66. 
Predgovor^) je namenjen sinom štajerskih, koroških, kranjskih 
plemenitašev in govori o važnosti in prostranosti slovanskih jezikov, 
dasi precej pretirano , razlaga imena poprej slovanskih krajev in 



n Saf., 16. - Fekonja, Početki 107. - Th. Elze, Die slov. prot. Ges. 29. 

2) J. Marn, Jez. XXr. 8—10. 

=*) Prevel J. Marn, Jez. XX[. 59—68. 

8 



14 Zgodovina slov. slovstva. 1. del. 



mest, omenja s hvaležnostjo svojcg-a učitelja Melanchthona, se spo- 
minja slavnih rojakov, n. pr. Žige Ilerbcrsteina, in priporoča teme- 
ljito učenje slovenskega jezika. 

V slovnici rabi člen, razločuje tri sklanjatve; ta oča, tarnati, 
tu pismu ; tri vrste glagolov : sekam, pišem, ljubim ; posebno obširno 
razlaga glasoslovje. 

Poznejši slovničarji so daleč zaostali za njim. O slovnici nje- 
govi govore obširno: Dobrowsky, Slavin 19 — 39. — Kop., 38 — 48. 
— Šaf. 53. 

Skrbno je sodeloval pri sv. Pisma posameznih delih, n. pr. 
Jezus Sirah, Salom. Pripuvisti, Pentateuch, posebno pri Dalmatinovi 
bibliji, in vmestil : »E^na druga Otročia Peisam, kadar se z' jutra 
gori vstane id.« v knjigi »Ta celi Catehismus« ') id. v' Bitembergi 
1584, 241—7. 

Felicijan Trubar^), 
mlajši sin Primoža Trubarja, porojen v Kemptenu okoli 1. 1553., 
se je učil kot gojenec v knezovem zavodu, leta 1580. predikant v 
Ljubljani, 1. 1591. postal pastor in superintendent nemškim in slo- 
venskim Lutrovcem, 1594. tudi za vse Nemce na Kranjskem, bil 
pregnan 1598.1. iz Ljubljane in iz vseh avstrijskih dežel, seje 
skrival (potikal? Marn) nekaj časa po gradovih na Slovenskem; 
konečno je postal pastor v Griinthalu. 

Zaslužen je za slovensko slovstvo v tem obziru, da je oskrbel 
izdajo knjige: 

HISHNA / POSTILLA / D. MARTINA LV- / THERIA, id. 

glej ves naslov str. 106 te knjige. 

Nemški predgovor je pisal Felicijan Trubar. Nato se pripo- 
veduje, kako veliko dobroto je Bog skazal Slovencem, da imajo 
poleg drugih narodov tudi oni vse sv. pismo prevedeno. Potem 
se pripoveduje, da je to postilo poslovenil oče Trubar, da jo je 
pa s Felicijanom v Škocijanu zraven Turjaka pregledal in revidiral 
Andrej Savinic, 1595. 

Skrbel je tudi, da se je na novo izdala Dalmatinova Molitve- 
nica in Pesmarica, Snoilšakov prevod Lutrovega katekizma.") 

') Šaf. 78. 

') Tli Elze, Superintendent str. h2 h\). — Mom, Dio Universiliit Tubinpen 
str. 70. - Idom, Die slov. prot. Ges. :U. — J. Marn. Jezic. XXI. 11. — Fekonja, 
Po(^etki v Lj. Zv. 1HH(), 282. 

") Th. Kl/.c, Dif Llniversiliil ihi. 1 c. 



Frotestantovska doba od 1. 1550—1600. , 115 



Janez TulščakJ) 

L. 1559. je deloval kot propovednik nove vere in je bil v Metliki 
leta 1561. dobro znan kot »gospod Janez« ; 1. 1561. postal je zraven 
Juričiča deželni propovednik v Ljubljani, kjer seje oženil; 1. 1562. 
došlo je cesarsko povelje, naj se dene v zapor; v nastopnem letu 
bil je zopet na svojem mestu. Bil je strasten in tako svojeglaven 
mož, da je izg-ubil svojo službo. Odlikoval se je za časa kuge, izdal 
je tudi molitvenik ; radi tega so ga izbrali v deželno delegacijo, 
da pregleduje Dalmatinov prevod svetega pisma, imenovali ga tudi 
deželnim propovednikom ; v tej službi bil je umirovljen 1. 1589. in 
je umrl okoli 1. 1594. 
Izdal je : 

Kerfzhanske^) LEIPE MOLITVE SA / vfe potreibe ino Sta- 
nuve na vfa- / ki dan skusi ceil Tiedan, poprei v Bu- / kovviskim 
inu Nemfhkim Jesiki sku / si Jansba Habermana pilTane, Sdai / 
pak tudi pervizh v Slouenfzhino ftolmazhene / Skusi / Jansha 
Tulfzhaka V LUBLANI / Skusi Jansha Mandelza v tim / Leitu 
M. D. LXXIX / 8". 131. 

Posvečena je knjiga gospema : Maria des Hrn Hansen 
Kosls zu Kalten Brun und Ganabitz Ritters Ehegemahl vund 
Margreth des Hrn Georgen von Rain zum Starmal (Stermol) 
auch Ehlichem gemahel beyde geborne Paradeyserin Schwe- 
stern. 

Nemški predgovor obsega dve, slovenski osem stranij, potem 
sledi kazalo na treh in tekst na 131 straneh.^) 



M P. J. Šafafik, 15, 140. — Jos. Marn, Jezic. XXI. str. 10. — P. pl. Radics, 
Kres V. 568-72. 

2) Baumgarten, Nachrichten von merkwurdigen Biichern. Halle 1753. III. 
475. ~ Kopitar, Gramm. 449. — .šafafik, I. 140. — A. Fekonja, Počelki id. Lj. 
Zv. 1880, 232. 

') Izvod te knjige shranjuje se v knjižnici kopenhagskej ; temu izvodu pri- 
vezani ste knjigi : 

TA ZELI / CATEHISMUS, ENI / Psalmi, inu tih vegshih Gody / Stare 
inu Nove Kerlzhanske Peilme od Truberia, S. Krellia / inu od drugih slo- 
shene, Sdai / supet na nou popravlene i / nu svehku leipimi Duhou / nimi 
Peiini pobulshane / V LUBLANI / M. D. LXXIX, (glej str. 121 te knjige) in: 
SALOMO / NOVE PRIPUVVISTI / tu ie kratki leipi inu vfem Itarim inu 
mladim Ludem / potrebni / navuki, fkusi Juria Dalmatina / v Slovenfshino 
tol / mazheni. Proverb. 1. 9. Timor Domini initium sapientiae. V LUBLANI. 
M. D. LXXX. Vse te knjige tiskal je Mandelc. 



IJ^g Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Protestantovskc cerkveno pesmi.') 

Trubar jo takoj iz počotka spoznal veliko moč, ki jo ima 
pesen na človeško srce; radi tega je koj v prve svoje knjige vplel 
nekaj pesmic (fflej spredaj Abecedarium in Catechismus). 

To je vplivalo tudi na drugo reformatorje, da so se poskusili 
v tej stroki, n. pr. Matija Khlombner, Gregor Vlahovič, Jurij Juričic, 
Jurij Zvečic, Matija Zivčic in drugi. 

Khlombner je bil 1. 1529. deželni pisar, v letih 1548—49. 
v službi na kranjskem vicedomskem uradu, je leta 1561. izgubil 
vse deželno službe in bi bil moral 1. 1564. v ječo, kar se pa ni 
zgodilo. 

Prišel je na glas, da je zelo boječ, in mislil jo, da jo Trubar 
razširjal to neugodno mnenje o njem ; zato mu je bil potem za 
vselej nasprotnik. 

Vlahovič iz Metlike, prijatelj Khlombnerju, je L 1559. v Metliki 
razširjal protestante vstvo in je moral zato mnogo prestati. Ker ni 
razumel ne nemški ne latinski, se je osobito naslanjal na Trubar- 
jeve knjige. Hrvatski ban grof Peter Erdody podelil mu je 1. 1562. 
proštijo bratovščine Božjega telesa v Metliki, katero jo odstopil 
za letnih 24 gld. Dasi mu je ljubljanski škof prepovedal vso škofijo, 
prepovedoval je 1. 1567. v Novem mestu, dobil 1. 1570. letno plačo 
(80 gld.) od kranjskih stanov, prepovedoval je v Brežcah, podpisal 
1. 1580. formulo Concordiao in jo umrl 1. 1581. 

Juričic, (Jurij Kobila)^), Hrvat iz V^inodola, je bil poprej 
katoliški duhovnik in je v Ljubljani prepovedoval 1. 1558. v »Nemški 
hiši« v protestantovskem smislu ; to mu prepove generalni vikarij 
Škofic. Zato so mu stanovi 1. 1561 — 62. v Trubarjevi odsotnosti od- 
kazali evangelsko Elizabetsko cerkev L. 1562. je pomagal IJngnadu v 
Urahu, 1. 1563. prepovedoval je v Ljubljani in v Kamniku, bil 1. 1565. 



*) Th. Elze, Die slovenischen protestantischen Gesangsbiicher des XVI. Jalir- 
liiiiidcrles. Vencdig, Verlag des Verfassers 1884. 8, 38. 

2j Sodeloval je pri knjigi: Postilla od Joan. Spangenborga »skusi 

Sebastjana Krčila V Lubiani 1578, in pri prevodu > Novega zakona« na brvalski 
jezik. Anton Dalmatin in Stepan Istrianin. V Tibingi 1563. — O Juričiču sploh: 
Valvasor, H. 434. — Schnurrer, Slav. Bucherdr. 54. — Pohlin, Carn. 29. — Kop., 
Gramm. - Metelko. Gr. Lehrg XXI. - Šaf., 14, 16. 156. — Joh. Georg's Schell- 
liom's ErgcUzlichkeiten aus der Kirrlienhistorie III. 176i, 806 — 11. — Lj. Zv. 1881, 
776. — A. Kekonja, Po('5('lki id.. Lj. Zv. 1886, 2, 32. — Tli. Elze, Die slov. prot. 
Ges. 6-7. 



Prolestantovska doba od 1. 1550—1600. 117 

drug:! dijakon v Ljubljani, leta 1574. vojaški kapelan, umrl pa 
26. oktobra leta 1578. 

Ti možje in njih prijatelji so začeli prelagati cerkvene pesni 
na slovenski jezik; Khlombner jih je pa zbiral in jih 1. 1561. pokazal 
Trubarju vrnivšemu se iz Nemčije; Trubarjih radi pomanjkljivosti 
ni odobril, češ, boljše so dobre latinsko ko slabe slovenske. Vender 
se je g"las raznesel o teh pesnih, in župnik Weiksler je Khlombnerja 
prosil zanje. Pošlje jih torej Khlombner po Juriju Zvečicu in Juriju 
Juričiču, ne da bi Trubar kaj vedel o tem, Ungnadu, ki jih natisne 
z naslovom : 

ENE DVHOVNE / PEISNI '), KATERE SO / SKVSI PRI- 
MOSH TRVBERIA VTA / flouenfki yerik i ftolmazhene, inu 
vshe / feday k drugimu maly / drukanu (!) / Sa leteimi ye tudi 
en drugi deil kerfzhankih peifni. ®etftlid)c Sieber in ber ilMn* / 
bifd}cu S^n-ad}. / Sampt auberii jugetfjauen ^^[almeu Dunb ^f)xip 
lic^cu Siebcni, toolt^e bon cttlid}cn / gntt{)ev3ic3en Sf)rtftcn, an§ ber 
bcutfd)cn S^ln-ad) in bic ^-iCnnbtld^c lKrbofmet[d)t, / fo f)eniad) cin im 
anbcvn tl)cil bi^ / feio 33iid)Iein5i cjefnnbcn luorbcn / EPHESIEM 5. / 
Gouurite mei fabu od teih Pfalmov inu duhovnih peifni, inu 
duhovne peifni / puite temu gofpudi notri va / shem fertzi etc. 
/ * / . V TVBINGil^: / . 1563. 

Pesmarica ima 205 stranij in sestoji iz dveh delov; v prvem 

delu do strani 38. se nahaja sedem Trubarjevih pesni ; drugi 

del ima ta-le naslov: P]NE DVHOVNE / PEISNI INV NIKI- / 

TERI PSALMI, KER SE SKVSI VSE / leitu vkershanski Cerkui 

poio, ketere so fe- / dai na peruitzh fcufi nekatere brumne 

ker- / shenike, is Nemskiga pifma, V flo- / ueinski iellk iftol- 

mazhene / inu drukane. // Der anbcr theil ber Sinbi[d)en / ^[almeu 

inib c3eift(td}en / Siebcrn. / COLOS. III. Vzhite inu opominaite 

femi fabe, ftemi Pfalmi, shual- / nimi inu duhounimi lepeimi 

peifnami, / inu puite timu Gofpudi nom / vashih herzeih. / (!) 

Na str. 40 je »EN KRATEK REGI / fter«, potem od strani 41. 

do 204. je šestdeset pesnij, ki se nanašajo na stvarjenje, veroizpo- 

vedanje, očenaš, krst, obhajilo id. ; pri nekaterih so navedene prve 

besede nemških napevov, po katerih se imajo peti, n. pr. »Der Tag 

der ist so freundenreich«. Pri 25 pesmicah stoje začetnice imen 

pisateljev, n. pr. G. J. (= Georg Juričic, 8 pesmic). (P. T. Trubar 1 ; 



') Th. Elze, Die slov. protest. Ges. 10-11. 



113 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

»Oče naš« v vezani besedi iz Abecedarija leta 1555). L. Z. (Lukas 
ZweckeP) 3); H. K. (morda llans Kiesel^) 12 p.); G. R. (morda 
Kaspar Rokavec') 1 p.); brezimcnske pesni so nekatere morda 
Khlombnerjeve. 

V pesmarici pa je bila tudi ena pesen , v kateri so se za- 
smehovali katoliški duhovniki ; to je jako neugodno dirnilo Trubarja 
in kranjske stanove. Trubar je sicer sam želel primerno in dobro 
urejeno pesmarico, pa vender je imel zdaj mnogo drugega potreb - 
nejšega dela, prirejal je namreč cerkveni red ; vsled povelja nad- 
vojvode Karola moral je 1. 1565. zapustiti Kranjsko za vselej. Ko 
se je nekoHko udomačil in izdal »Psalter« in konec drugega dela 
novega zakona, je začel zbirati, popravljati in pomnoževati stare 
in nove slovenske cerkvene pesni in jih je dal natisniti z novimi 
sekiricami z dopisom gospodu plemenitašu Juriju Kiesel-u 1. 1567. 
Leta 1570. se je pesmarica natisnila na novo."*) Dozdaj se še ni 
našel nobeden izvod teh izdaj ; znana pa je tretja izdaja z naslovom : 
TA CELI / CATEHISMVS id., o katerem smo govorili pri Trubarju 
sub. 13.) 

Sodelovali so pri tej tretji izdaji razven Trubarja še Krelj 
(10 pes.), Jurij Dalmatin (1), Luka Klinec (1), Trubarje prevel te-le 
nemške: »P>halt uns Herr, bei delnem Wort«, »Komm, heiliger 
Geist« , »Nun bitten wir den heiligen Geist«, »Gott, der Vater, 
wohn' uns bei«, »Mitten \vir im Lebcn sind« in 2., 14., 15., 82., 
83. in 128. psalm. 

Za vzgled bodi četrta kitica Kreljevega prevoda nemške pesni: 
»Verleih uns Frieden«. 

Satu te vsi sdaj prossimo. 

De vsi tudi bodemo 

Resheni skusi tvoje roke 

Tebi dali zhast ter hvalo. 

Vselej ter vekoma. 
Krelj je bil med tem umrl, Trubar in Dalmatin sla dalje 
zlagala pesni ; sad tega truda je bil : Try Duhouske Peifsni. / 



^) L. Zweckel je bil trgovec 1. 1561., ud ljubljanskega starešinstva, biižni 
sorodnik Trubarjev. — Tli. Elze, Die sJov. prot. Ges. 12. 

') Je bil 1. 1563. vojaški blagajnik na hrvatski in primorski granici, pozneje 
cesarski svčlnik, kranjski deželni upravnik, vitez. 

') L. 1547. vikarij pri stolni cerkvi ljubljanski, zapustil 1. 1548. s Trubarjem 
Kranjsko, bil 1. 1.559—62. protestanlovski propovednik v Kranju. 

*) Th. Elzc, Die slov. prot. Ges. 18. 



Protestantovska doba od 1. 1550—1600. 119 



V TI ENI, lE TE / CINQVE (?) HOSIIYE / SVPER NEE SOV- 
RISIIIKE, TOSll / ba inu IMolitou. Vti druijfi iiui trctv Ib vu/hi 
inu / praui od prida inu dobrute Ghrillu- / Teuig-a (loriuttanona 
inu hoienia / VnebelTa. Od Primosha Tru- / beria vnega vnu- 
uizhni dol/g-i teshki bolefni slo- / shene. // PER TIM SO ENI 
PSAL / nii inu ena Boshizhna pcillen, od Ju / ria Dalmatina 
inu Jansha Shvvageria, tolma- / zheni. ©ttlic^c (^ci[tlid)C ©cfilug / 
5UUPr nm čjc^nicft. V TIBINGI. / M. D. LXXV. 
l*esmarica ima šestnajst stran ij in obsega tri pesmice od Tru- 
barja, štiri od Dalmatina, dve brez imena pisateljevega in eno od 
Ivana Svajgerja. Vse te pesni so prešle v četrto izdajo »Pesmarice«. 
Dalmatinov prevod psalma XLVI: »Deus noster refugium«. (Ein' 
teste BurgI navaja Th. Elze, Die slov. prot. Ues. 23. 

Dalmatin in Jurij Kiesel sta naganjala Janeza Mandelca (Ilanns 
Mannel), da je leta 1575. v Ljubljani ustanovil tiskarno, kjer se 
je tiskal: 

PASSION / TV lE BRITKV / TERPLENE, INV TVDI. / Tu 
zhaftitu od fmerti vftaiene, inu / v Nebu hoiene, Nafhiga GO- 
SPVDI Jesufa Chriftuia, is vfeh ftirih / Evangeliftou sloshenu : 
Sred eno / potrebno Pridigo : inu eno Peifno, vkateri ie Ceil 
Paf-fion sapopaden. / (Majhna arabeska). 3)cr gan^c '"^^afi^ioii, au§ 
alleii, / toier @uange(i|tcu, in bic Siii/bifdjc fprcic^ ucrbolmetfc^t / 
X}\[vd} 3)?. ©corgiiim X)almatimun/ / S. (S. i'aub|d}afft in Svaiu / 
^XM-ebicantcn. // DRVKANV VLVBLANI. ' Skusi Jonannela Man- 
delza. / 8". 107 str. 

Naslov in troje v pasijon vtiskanih lesorezov so lepi ; na drugi 
strani naslovnega lista se nahaja Efa. 53. »On (Christus) ie sa na- 
shiga pregrelhenja volo rajnen ... ali Gospudi je nas vfeh grehe 
na nega vergal id.« Str. 2 — 5 ima nemški dopis gospodu Ahaciju ple- 
menitemu Turjaškemu, kjer pripoveduje, zakaj da je prevel pasijon, 
namreč : »seinem Vaterlande zu dienen« ; datovan je predgovor 
12. marcija leta 1576. Str. 6 — 27 ima slovenski predgovor; str. 27 6 
in 28 sta prazni ; pasijon sega do str. 32 6 ; od tam do str. 43 
se razteza »Tu zheftitu od smerti vstaiene«. — Str. 44 začenja : 
»Ena leipa in potrebna pridiga« .... do str. 63. — Nastopnih 
šestnajst stranij, čijih dve sta prazni, se po tisku razločuje od po- 
prejšnjih in ima naslov : 

PASSION / IS VSEH ŠTIRIH / EVANGELISTOV VLETO / 
Peifsen, od Juria Dalmatina, sdai peruizh / sloshen, vti vishi 



120 Zgodovina slov. slovstva. 1. del. 

kakor ta Nembshki. O / 3)?eufd) bcttictn bein ©iinbe gro§. / Ali 
kakor t<a flovenska peifsen : / Sveti Paul venim lifti // lAra- 
beskal DRVCANV \'LVB / lani Skufi Joannefa Man- / delza. 
M. D. LXXVI. 

Pesen ima trideset kitic po dvanajst vrstic in se je tudi po- 
natisnila v četrti izdaji slovenske pesmarice. 
Ne dolgo potem izide : 

TA I^ERVI / PSALM SHNEGA / TRIIEMI ISLAG.VMI / 
Htroshtu vsem kerszhenikom, kir od Turkou inu Paposhnikou 
sijlo terpe, De fe v ti nih praui Veri ne sblasnio inu od nee / 
ne pado. // Psal. 1 . / Novit Dominus viam iuftorum ; at iter / 
impiorum peribit. // 'J)er evft ^falm Dauibž, mit brcticn ?hiBie= 
gungcu , jum Jroft ben / betriibtcn Sfiviftcu, ]'o t)ou Xurfeii t>unb 
^a- 1 piftcii l^eriolgt loorben in ®e /janguieiB gcfteUt. // M.D.LXXIX. 
Ta mala knjižica šteje samo šest listov (8'), obsega štiri pe- 
smice (tri izlage 1. psalma) in večerno molitev Trubarjevo. Te izlage 
nanašajo se tudi na osobe, n. pr. na P o 1 i d o r a ^I e r č e n i k a = 
Polidorja pl. Montagnana, ki je bil prost v Ljubljani, župnik v Žalcu, 
potem na Krškem in konečno prost v Novem mestu, in na Matijo 
Mercino, župnika v Kranju in Kamniku ; oba sta ostro postopala proti 
protestantom. 

Nato je prišla na svetlo četrta izdaja pesmarice z naslovom: 

TA CELI / CATEHISMVS '), ENI / Pfalmi, inu tih vegshih 

Gody / Stare inu Nove Kerfzhanske / Peisni od P. Truberia, 

S. Krellia / inu od drugih sloshene. Sdai sopet na novo po- 

praulene, i- / nu sveliku leipimi Duhou / nimi Peifni pobul / 

shane. (Arabeska) VLVBLANI. / M. D. LXXIX. 

Ta izdaja v 12" ima 12 listov, 177 štetih in tri neštete strani. 

List 2 — 6 obsega nemški dopis plemenitašu Juriju Kieselu, list 7 

do 12a slovenski predgovor iz 1. 1567; str. 1 — 177 tekst; str. 177 

do 80 abecedno kazalo pesnij , kojih je 62; Trubarjevih je 27; 

Kreljevih 11; Dalmatinovih 17; po jedna Klinčeva in Svajger- 

jeva ; štiri stare in ena brez imena zlagatcljevega. 

L. 1584. je bilo plodovito za slovensko slovstvo; razven Boho- 
ričeve slovnice in Dalmatinovega molitvenika: »Karszhanskc^ id.« 
je zagledala beli dan peta izdaja pesmarice z naslovom : 



') Se nahaja v Kopenhagnu. 



Proteslan lovska duba od 1. 1550-1600. 121 



TA CELI CA- / TEHISMVS '), ENI / PSALMI, INV TEH / 
\'EKSHII I GOI)( )V, STARK / inu Nove Kerfzhanfke Pejfni / od 
P. Truberia, S. Krellia, inu od dru- / g-ih sloshene, inu s' doftimi 
lepimi / Duhounimi Pejfni pobul- / fhane. / Coloss. 3. / Verbum 
Christi habitet in vobis abundanter : / in omni sapientia, do- 
centes et commonentes / vofmetipsos in Pfalmis & Iljmnis & 
Canticis / Ipiritualibus, in g-ratia canentes in cordibus ves / tris 
DEO. // v BITEMBERGI / ANNO M. D. LXXXIV. 
Ta jako lepo urejena knjiga v 8° ima 16 listov, 275 štetih in 
pet neštetih stranij. obsega 79 pesnij z 61 napevi in 15 lesorezi; ti 
imajo znak 4^^. in letnico 1551. 

Nemški dopis gospodu .Juriju Kieselu ni Trubarjev iz 1. 1567. 
nego Dalmatinov in pripoveduje, da je Trubarjeva pesmarica pri- 
nesla mnogo dobrega sadu in odpravila marsikatero nepošteno 
pesen in poučila dosti kristijanov, ki so zdaj Bogu hvaležni za to. 
Nato sledi slovenski predgovor. Število psalmov se je pomnožilo 
na dvajset; enajst novih je pridejal Dalmatin, enega je prevel 
Adam Bohorič. 

Bržkone se je dosti izvodov natisnilo, ker je preteklo 11 let, 
predno je pošla ta pesmarica. V tem so pomrli Trubar leta 1586., 
Dalmatin 1. 1589. in Spindler 1. 1591., ki je bil superintendent za 
vso evangeljsko cerkev na Kranjskem ; po njegovi smrti so za slo- 
venski del imenovali leta 1594. Felicijana Trubarja, sina Primoža 
Trubarja. Poleg drugih knjig (glej : Felicijan Trubar) je oskrbel 
tudi novo pesmarico z naslovom: 

TA CELI / CATEHISMVS, ENI / PSALMI, INU TEH VEK- / 
shih Godou stare inu Nove Kerzhanfke / Pejfni, od P. Truberja, 
S. Krellia, Jurja Dalma- / tina inu od drugih sloshena inu 
s' do- / fteimi leipimi Duhovnimi Pej / fmi pobulfhane. / * / 
COLOSS. III. Verbum Christi habitet in vobis abundan- / ter : 
in omni sapientia, docentes & commonentes / vofmetipfos in 
Pfalmis & Hvmnis & Canticis / fpiritualibus in gratia canentes 
in cordibus ve- / ftris DEO. / (arabeska) / TIBINGI / Skusi Georga 
Gruppenbacha / Anno 1595. / 

Ta pesmarica obsega v 12" 24 neštetih, 455 štetih stranij, 
103 pesmice z 69 napevi, nemški dopis Jmnju plemenitemu Kieselu, 



^) Se nahaja v knjižnicah v Ljubljani , v Monakovem , v Draždanih, v 
Berolinu in v Londonu. 



122 Zgodovina slov. slovstva. 1. del. 

potem slovenski predt^ovor, nato od str. 1 — 455 pesni, med temi 
jih je zložil ali prevel Marka Kumprecht sedem'), Janez Snoilšik dve.^) 

Ostali katekizmi iz protestantovske dob e.^) 

1. L'žc poprej kratko omenjena »Otrozhia Ijiblia. // (Sin 
.panbtbiid)(ein, / bavtim i[t uutcv aiibcrcu bcr / Sated)i!5miiž Uou / 
fUuifcr)pra= / djcn. Oieijenžpuvg , iBurgcr 156(5« v 8" obsega 
66 listov; na koncu je lesorez od Ilansa Scboultelina. Pisan 
je katekizem in iIaliouii"d)ei- iV i(oucuifd)cv), bcut)d)cv, Iatciiii)d)cr, 
iialiciii)d}cr iinb bot)nuid}cr 2|.n-ad)c. V slavonskem (li jeziku so : 
»Regulae vitae christianae. Antitheses Papisticae et Evan- 
gelicae iidei.« 

Tako navajajo naslov L. Rosenthal , Antiq. katal. XXXIX, 
str. I<i8, štev. 895 in njegov Katalog 55, (Bibl. Slav. V.l str. 16, 
št. i4:'6. — Kukuljevic, Bibliogr. Hrvatska, Zagreb 1860, št. 1355 in 
Mittheilungen des hist. Ver. fur Krain 1862, str. JI. 

2. Catechesis Slavica (Seb. Krelj) je bržkone spis: „2umnic 
d)rift(i(^er Scl)ve", kateri je Krelj 1. 1863. po Mat. Khlombneriju 
poslal Ungnadu v Urah. Rabil se je ta katekizem v drugem 
oddelku prvega razreda deželne šole v Ljubljani. (Th. Elze; 
Die Šuperintendenten id. str. 87 ; — — Die slov. prot. Kate- 
chismen des XVI. Jalir., Jahrbuch der Gesellschaft lur die 
Geschichte id.) 

3. Catechismus Germanicus et Sclavonicus. Dalje o tem 
katekizmu ne znamo ničesar, kak(jr to, da se je leta 1584. 

') M. Kumprecht iz Ljubljane je pohajal 1.1577—82. protestantovske 
šole v Gradcu, od 1. 1582. v Strassburgu, 1. 1588. predikaiit v Ljubljani, bil v dveh 
vojskah proti Turkom vojaški kapelan, pregnan 1. 1598.. pa po deželnih stanovih 
gmotno odškodovan. 

-) Janez Snoilšik, iz Ljubljane, je za rana izgubil očeta in šel 1. 158B. 
z Ad. Bohoričem v VVittenberg, .-e šolal v Schulpforti in Wittenbergu. 1.1588—90. 
učitcljeval na deželni šoli v Ljubljani, nadaljeval svoje študije v Jeni, leta 1592. 
predikant v Ljubljani, 1. 1.594. šolski in cerkveni nadzornik, iz Kranjske pregnan, 
šel na Hrvatsko k grofu Juriju Znnjskomu, se vrnil na Kranjsko, zbežal v Tiibinge, 
i. 1602 — 9. učiteljeval v Sonntheimu. 1. 1609—15. predikant v Hernaisu pri Du- 
naju, umrl leta 1617. Raupach , Evang. Oesterreich III. 329 — Presbyteriologia 
Austriaca 170. — Th. Elze. Herzogs Real-EncykIop. XXI. 372.; Die slov. prot. 
Ges. 36. — Šesta izdaja pesmarice so nahaja v lic. knjiž. v Ljubljani. 

') Th. Elze, Dio slovenischen prolostantischcn Katcchismen dos XV'I. Jahrh. 
(Jahrbuch fiir die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich. Wien 1893, 
97-100.) 



m 



Protestantovska doba od I. 1550—1600. 123 



rabil v deželni šoli v Ljubljani, in da ii"a je natisnil Mandelc 
v Ljubljani. (Dimitz, Gesch. Krains III, 192. — Sal'. I. 115. — 
Tb. Elze, v zgoraj omenjeni razpravi. 
\'ažna in bolj znana pa sta naslednja dva katekizma : 

4. TA KRATKI / VVIRTEMBERSKI / CATEGHISMVS, 
ALI / ty potrebnifbi fhtuki / pravo isvelizbanrko Vere, sred 
enimi krat- / kimi vfakdaj- / nami molitvami inu Ilifh- / no 
Tablo. // ^ot}an Srcii^eii Satedjifmuž / iiMubifcI). /7 Marc. 10. / 
Pullite Otro5bi5he k'meni pryti, inu ym ni- / kar nebranite : 
Sakai je krajleftvu / Boshje. // VVITEBERGAE / Excudebant 
llreredes Johan. Cratonis, / Anno 1585. 

Ta knjižica v 8° ima ^4 zaznamovanih stranij in obsega tudi 
kratke molitvice in hišno tablo. Drugi list ima pravopis in kratek 
abecednik ; v knjižici se nahaja osem lepih lesorezov; na listu B 4h 
je natisncno : »Koku ima en karszenik vjutra inu vezher Boga sa- 
hvaliti in fe njemie porozhiti«. Bržkone je Benedikt Pvroter, učiteljski 
sin iz Ljubljane, ki je bil 1. 1585. v "VVittenbergu, provzročil tisk 
tega katekizma; priredil ga je morda Jurij Dalmatin. 

5. KATE- CIIISMVS DO- / CTORIA MAR- / tina Luthra. // 
SRED NEKOTE- / RIMI VPROSIINA- ' mi, kakor bodo teille v^ti 
Karfhanski Cerqui v'Syrendorfli, v'dulaj- , nim Oerterrejchi 
dir- / shane. // ISLOSIIEN SKVSI / PHILIPI^A BARBA-/ ta, e-c. 
v'Nemfhkim Jesiku. // SDAI PAK SNOV / Tolmazhen na Slo- 
venski ali / Krajnfki jesik, / SKVSI /' Jansha Snoilfhika. / DRV- 
KAN vTIBINGI, SKVSI / Georga Gruppenbacha. Anno 1 595. 
Naslov je v olepšanem okviru; L, 2., 5., 6., 11., 15., 19. in 

20. vrsta so rudeče. Str. 1 — 4 obsega predgovor Cyriaka Spangen- 
berga ; str. 5 — 43 dopis propovednika Filipa Barbata : TEI DOBRV- / 
ROIENI GOSPEI, / Gofpej Vrfhuli od / Zelkinga / v Svrendorfii id. 
rojeni od / Praga, id. moji gna- / dlivi Gofpej, inu / Botri ; v 
Syrendorfri ta 3. Maja, :\I. D. L. XXII. V. G / Podloshni / Philippus 
Barbatus / Gerlicus, Pridigar. / — Str. 44 je prazna; str. 45( — 181) 
Lutrov katekizem v šestih delih : str. 182(— 185) TA IVTROVI / 
INV VEZIIERNI SHEGEN. KOKV EN / Hlfhna Ozha ima fvojo 
Dru- / shino s' Jutra inu v' Ve- / zher vuzhit mo- / liti. - Str. 186 
(do 193) MOLITVE id. ; str. 1 94(-210) HISHNA TABLA id. Na zadnje 
je kratka pesmica, ki jo objavimo drugod. 

Filip Barbf^tus (Bartmanni je bil iz Geroldshofa na Frankov- 
skem doma, se je učil v Wurzburgu in v Lipsiji in je prišel vsled 



124 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

povabila Krištofa pl. Zelkinga v Svrendorf na Nižje Avstrijsko. Po 
nadutem vedenju in po osobno strastnih spisih se je spri celo 
se svojimi verskimi somišljeniki. Uprl se je »Avstrijski cerkveni 
agendi«, natisneni 1. 1572. Pri cerkvenem nadzorovanju 1. 1580. se 
je uprl raznim naredbam , pa vender ga je ščitila vdova Uršula 
pl. Zelking. Ko je pa na prižnici raztrgal od deželne vlade uvedeni 
Gregorijanski koledar, je bil obsojen in izgnan iz vseh kraljestev 
in dežel cesarjevih. 

To je bila zadnja knjiga protestantovske dobe na Slovenskem, 
kakor prva natisnena v Tiibingah. 

Zanimljiv pa je ta katekizem') radi tega, ker nahajamo v 
njem prve kali posvetnega pesništva, kajti na str. 110. ima v od- 
govor na vprašanje: »Kaj Doctor Luther od probifhtva piše?« to-le 
pesmico : 

Tu fo gvifhnu dobri Moslije, On bo branil de nym Hudizh, 

Kir se k' eni Sheni drushe. S' kunfhtjo nebode fkodil nizh. 

Ta Shena je vredna zhalti, Ta Mosh more lam Hlapez bit. 

Kir iVoiga mosha nepulti. Zhe hozhe Hiihi proustourit. 

En Mosh ima rad poterpit Golpodinja sa Deklo Ituj. 

Sheno sa Svinjo neimit. Zhe hozhe 1'hafTat ta prid Tvoj. 

Shena mora saltopna bit Drushina ta nizh nesposna, 

Moshke navade le vuzhit. Koku le pohifhtvu rouna. 

Taku bode Bug gnado dal. Satu kir nizh ni laltaiga, 

De nym bo Sakon dobru djal. Nebodi llie kai pridniga. 

Kaj k a vs k i pisatelji. 

Kakor se je omenilo v staroslovanski dobi, je ozemlje Slo- 
vencev bilo takrat bolj razširjeno kakor zdaj ; stanovali so skupoma 
tudi v sedanji Hrvatski in v južnozapadni Ogrski ; za časa obrskih 
in turških vojsk je mnoqfo Hrvatov pribeglo iz Dalmacije do srednje 
Save in Drave ^) in se tam naselilo. Vslcd tega sta se tam križali 
slovensko in hrvatsko narečje, iz česar je nastala »kajkavščina« ; 
ljudje, kateri govore to narečje, nazivajo se »Kajkavci«. Ime prihaja 
od vprašalnega zaimena kaj'^ Stokavci, Cakavci so imenujejo tisti, 



') Tega katekizma se je natisnilo 500 izvodov, 

2) Kajkavščino govore prebivalci varaždinske, zagrebške, križevaške županije 
in nekaj v Medjimurju. Treba je potegniti črto od Drave pri Pitomači nad Viro- 
vilico mimo Bclovara in Cirkvene, kraj Kapele do Lipoglave; odtod po Moslavini 
do sela Lonje in .lasenovca ob Savi ; potem do Petrinje in Karlovca, nato k sovero- 
zapadu prek Draganiča, Kra.šiča. okolo Žumberka. preko kranjske meje pri Dragi. 
— Jagie, Knj. 1. !i04. — Nekaj Kajkavcev jo živelo tudi po saladski in samojski 
županiji. 



Protcslantovska doba od 1. 1550—1600. 125 

katerim rabi za isti pojem šfo ali ča. Kajkavci so prebivalci varaždinske, 
zauTo])ške župani je do Kolpe in križevske s polovico bivše varaž- 
dinske krajine in Medjiniurja. To kajkavsko narečje je jako i)odobno 
našemu slovenskemu; zato ga imenujejo kajkavski pisatelji XVI. 
in X\'II. veka prosto »^slovenski jezik« in pokrajino »slovenski orsag« 
(= dežela). Kopitar, iMiklosič in Jagic prištevajo tedaj kajkavščino 
k slovenščini, Salafik, Pvpin in večinoma Hrvati k hrvaščini.^) Lju- 
devit daj jih je v književnem jeziku združil s pravimi Hrvati, 
dočim so po državni upravi uže izdavna loče;ii od Slovencev. Do 
leta 1835. tedaj smemo Slovenci kajkavske pisatelje uvrstiti v zgo- 
dovino naše slovstvenosti. 

Na Ogrskem in v Zagrebu je stoletja vladala latinščina, — 
na Ogrskem celo v javnem življenju — in je gotovo tako mogočno 
vplivala na duševno gibanje v Kajkavcih, da je slovenščina jedva 
životarila pri božji službi. Razširjajoče se protestantovstvo vzbudilo 
je tudi pri njih narodni jezik, ker je bil najboljše sredstvo za novi 
nauk. Prvi oznanjevatelji Lutrove vere so se pri svojem delu ozirali 
sicer na vse južne Slovence, pa so vender prezrli Kajkavce, ker so 
morda mislili, da ti itak razumejo njih knjige. 

Tudi v Kajkavcih je stan plemenitašev mnogo pripomogel, da 
se je jelo širiti protestantovstvo ; premožna rodbina grofov Zrinjskih 
je imela mnogo posestev v Medjimurju, kjer je bilo središče kaj- 
kavskih protestantov. Mladi grof Juraj Zrinjski, sin sigetskega junaka 
Nikolaja, osnoval je v Nedelišču 1. 1570. tiskarno za tiskanje prote- 
stantovskih knjig, katere je tiskal iz Also Lendve poklicani tiskar 
Rudolf Hofhalter. 

Mihalj Bučič,^) hrvatski plemič in župnik v Belici v 
Medjimurju, bil je prvi kajkavski pisatelj in je izdal : Kerztanski 
nauuk . . . Vu Nedelischu, med 1. 1565. in 74, (katekizem za luterane). 
Prevel je pre tudi sv. pismo nove zaveze in sestavil več bogo- 
slovnih del, o katerih zdaj ni sluha ne duha. 



') Pregovori, koje je objavil pl. Radics v Kresu 1. 1882. (1. jun.) iz Megiser- 
jeve knjige Paroemiologia, tiskane 1. 1592. v Gradcu, niso slovenski nego hrvatski; 
glej : Lj. Zv. 1882, 562. 

-) J. Marn. Jez XXI. 14 — 15. - Po Šaf. II. 355 je naslov njegove knjige : 
Kerstdanski navuk. — Kukuljevič pravi, da je še napisal: »Katekizem za luterane« 
in delo z latinskim naslovom: Contra praesentiam Gorporis et Sanguinis Christi 
Domini in Sacramento Eucharistiae. Obe knjigi 1. 157.3. v Nedelišču pri Rudolfu 
Hofhalterju. Ta dela so posvečena kralju Maksimilijanu. Ljubic, Ogledalo H. 516. 



X26 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Meščan in beležnik varaždinski J a noš Pergošic »obrnol 
je na slovienski jezik« Verboczvjev ogrski zakonik : »Decretum, kote- 
roga je Vcrbe\vczi Istvan diachki popissal, a poterdii gha ie Lafslou, 
koterie za Mathiafsem kral bil, zo vfse ghospode i plemenitih ho- 
tieniem, koleri pod Wugherfske corune ladanie fslisze, od Ivanussa 
Pergossicha na sslovinsshi jiezik obernicn, stampan v Nedelischu 
leto nassegha zvelichenia 1574«, (Saf. II. 348). 

Tretji kajkavski pisatelj je Anton V r am e c , doktor modro- 
slovja, kaplan sv. Jeronima v Rimu, častni kanonik zagrebški in 
župnik »in Rain« (morda Brežice) in v Varaždinu, konečno župnik 
pri sv. Marku v Zagrebu. 

Ljubic (Ogledalo II. 517) piše, da je izdal »Dielo o evangeljih 
za nedelje in praznike« ; Kukuljevič (Bibliogratia hrvatska, Zagreb 
1860, dio stran 178) misli , da je to dvojno delo, ker navaja sub 
št. 2062 »Postila svetih« naslanjaje se na Bede ko v i ca Natale 
Solum. P. II. str. 126 ; sub št. 2063. »Prodečtva« naslanjaje se na 
Kerčelica Ilistoria E. Z. p. 252. Poznejša raziskavanja so do- 
kazala istinitost tega mnenja, samo da se knjigi navedeni z na- 
slovom : »Prodečtva« ne more natančno določiti naslov ; na zadnjem 
listu te knjige stoji: STAMPANOV 8ZL()I:I()DN0M KRALEVOM 
VARV Varafdine po June Manlinc M. I). LXXXLI. Prvi del ima 
naslov: POSTILLA VESZDA Z NOVICI I ZPRAVLENA SZLOven- 
Izkim iefzikom po godoune dni, na vlze leto, PO ANT. VRAMCZV 
SZ. Pisma Doctoru. Pfalm 118. Domine gressus meos dirige. STAM- 
PANO V SLOBODNOM Kralievom Varallu \'arafdinu M. D. LXXXVI. 
Listov je bilo kakih 116 do 118. V knjigi se nahaja mnogo 
aoristov in imperlektov. 

Zastopal je Vramec zgodovinsko stroko izdavši knjigo: 

Kronika kratka s szlovenzkim jezikom zpravliena v 
Lublane po Ivane Manline leta 1578. in potem zopet tiskana 
istega leta 1578.: Kronika veszda z novičk zpravliena Kratka 
Szlovenzkim iezikom po D. Antolu Pope Vramcze Kanouniku 
Zagrebechkom. Ps. 118. Domine gressus meos dirige. Stampana 
v Lublani po Ivane Manline leto 1578. 4". Listi IV in 65. 
Pravopis je ogrski : z = s; s=s; s =^ z\ ss = ss; š = s; 
fs == ss; C = cz\ č = ch\ sch = šč. 

Za vzt>:l<>d bodi nc^kaj stavkov: I luni ali NOuri velika vnosina 

drugf)ch v i'am>niii ali S/loucn/kii /eniliu ir/u dosli 928. 

Heneti , kize Zluueiii iincmiiii, pohinii ir/.ii ono uiviih* na Niem- 



Prolestantovska doba od I. 1550—1660. 127 



czech .... 1488. Fordinandus Kral vchini na Iloruatdi i iia Szlo- 
uenich Bana knosa IMikloousa Zrinskou^a 1545. 

1 1 i o r o n v m ii s M e g' i s e r '), porojen v Stuttg"artu, šolal se je 
v Tiibingah, kjer je postal magister 1. 1577., potem je šel v Padovo 
učit se pravoznanstva, zasebno podiičuje dva štajerska plcmenitaša 
(Stubenberga) ; 1. 1590 — 91. je opravljal službo ravnatelja evangeljske 
deželne gimnazije v Celovcu. Vrnivši se na Nemško je postal učitelj 
zgodovine v Lipsiji in umrl 1. 1 61 (i. na potovanju v Line. 

Bil je zgodovinar nadvojvodov in stanov avstrijskib. Njegove 
službe so ga dovele na to, da se je učil tudi slovenščine ; pečal 
se je z našim jezikom morda najbolj kot ravnatelj v Celovcu, kajti 
v njegovem slovarju, ki ga takoj imenujemo, se nahaja posebno 
mnogo koroških besed. Slovarji ima tale naslov: 

Dictionarium quatvor lingvarum, videlicet Ger- 

m a n i C a e , L a t i n a e / 1 1 1 v r i c a e (quae vulgo Sclavon ica 

appellatur) et I ta 1 ica e sivae Iletruscae. Auctore Hieronymo 

Megisero. Graecii Styriae. Anno 1592. 8". 

Nekoliko besed bodi na ogled : Ancker, ankora, železna mačka, 

Carn. sidro. — Dichfer, zmišlavec. — Eht\ čast, Carn. slava chjka. 

— Fran\ gospa, Carn. frava — Freventlich, prešern. — Jungfraw, 

dejčla, divica, divojka, gospodična. — Kellet\ kelder, Carn. pivnica, 

kliet, konoba, — Bof, erdeč, čerhen. — Schifferlon, brodovina, Carn. 

mo marina.''^ \ 

Pridejana je tudi kratka slovnica se sklanjo in spregali: Ta 
Gospud. Ta gospa. Ta oča. Ta mati. Ta dober, ta bulši, ta nar bulši. 
Jest Ti. Leta. Taisti. On. Kateri. Jest sem. Jest imam. Jest lubim. 
Čem ali očem. Imam, veim. Pišem, hodim,. 

Drugo delo je: Thesaurus Polyglottus: vel Dictiona- 
rium Multilingue : ex quadringentis circiter tam veteris, quam 
novi Orbis Nationum Lingvis, Dialectis, Idiomatibus et Idiotis- 
mis, constans ... a b H i e r o n v m o Megisero. — F r a n c o f- 
vrti ad Moenum 1603. 8° A-L. str. 1-872. M-Z. str. 1-751. 
O slovanskem jeziku pravi, da je razširjen daleč po Evropi 
in Aziji , da ima dvajset narečij ; da so sicer najimenitnejši jezici 
hebrejski , grški in latinski , da se pa nemškemu in slovanskemu 
jeziku ni treba umikati tem trem starim jezikom glede na bogastvo. 



O Th. Elze, Die Universitat. str. 13. — Saf., Gesch. I. 17. - J. Marn, 
Jez. XX., XXI. 15—19. - A. Fekonja, Lj. Zv. VI., 23:^—34, 
-) Vzglede iz obojih del navaja Marn, Jezic. 1. c. 



128 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Tretja knjig-a ima naslov: AnnaTes Carinthiae, Das 
ist Chronica des Loblichen Erzhertzogthumbs Kharndten (No- 
ricum Mediterraneum) .... durch Ilieronvmum Megiserum 
Co. P. Caesareum, Weiland Ertzherzogen Carls zu Oesterreich 
Historiographum Ordinarium: Nun abcr Churfiirstl. Siichs. be- 
stellten llistoricum vnd Extraord. Professorem zu Leipzig. 
Gedruckt zu Leipzig durch Abraham Lamberg. Tm Jalire 1612. 
8". XX. I. S. 1—955., 11. 956—1795. 

Ta knjiga zanimlje nas Slovence radi tega, ker razpravlja 
našo zgodovino ; opisavši ljudi in vladarje, običaje, mesta, trge, 
gradove, samostane, gore, doline, jezera, reke, imena in grbe duhov- 
skih in deželnih veljakov pripoveduje, da na Koroškem skoraj ni 
kraja ne mesta, kjer bi se ne govorila dva jezika, slovenski in 
nemški. Razlaga pagansko dobo slovenske zgodovine , govori o 
Cirilu in Metodiju, o cirilici in glagolici, pa skoraj popolno molči o 
reformaciji,') možno radi tega, da bi se mu ne očitiilo enostranstvo. 
Razvidi se, da je knjiga blizu tako uravnana, kakor Valvasor- 
jeva : Ehre des Herzogthums Krain. 

C. Katoliška doba. 

J. splošni zgodovinski pregled. 

Ko se je bila začela protirctbrmacija in so vos pouk v roke 
dobili jezuvitje. pokazali so se nasledki tega preobrata v njihovih 
gojencih. Rudolf 11., brat Matije, je vladal samo sedem let (1612. 
do 19.) in ni ne od ogrskih, ne čeških, ne avstrijskih stanov dobil 
dovolj pomoči proti Turkom. Prileten in brez otrok posinil je nad- 
vojvodo Ferdinanda iz štajerske panoge, kateri je od Karola po- 
deljene pravice zopet vzel stanovom v svojih dedovinah. Dasi je 
Cehom v Pragi in Ogrom v Požunu s j)risego potrdil državljanske 
in cerkvene pravice, vender češki protestantje do njega niso imeli 



*) Vnd vvere zwar auch von dieser Reformation nicht wenig zu schreiben, 
demnach tlurch dieselbigo in den droyon Landen vast groile Verilnderung, so \vol 
hei liohes als niodrigen Standes Porsonon verursacht worden: \veil ich aber 
gleiclifalls hiervon, \vie von dem vorbergohenden, mohrers Borichts bediirfftig, 
mufs iclis a\ifr das mal t,'lcicb auch darli<'y bewendeii lailen. 



Katoliška doba. 129 



nobeneg-a zaupanja. Splošna nezadovoljnostjo rodila BOletno vojsko, 
ki je oškodovala Češko in Nemško, pa tudi vso Kvropo (1618—48.). 

Ferdinand je imel težavno stanje, ker so ua odstavili češki, 
moravski , šleski in iu/ički stanovi in za ki-alja izvolili b^riderika, 
palatinskeg-a volilnega kneza ; pa tudi za Cehe nesrečna bitka na 
Beli Gori 1. 1620. je Cehe zopet podvrgla Ferdinandu II. Upornike 
je kralj izg-nal, Češko izpremenil v dedno državo. Lužice pa 1. 1635. 
v praškom miru za vselej odstopil Saksoniji. 

Od danske in ogrske strani je pretila nova nevarnost, ali \\'allen- 
stein je rešil cesarja in dobil za to vojvodstvp ^leklenburško. Ker 
pa je ta prestrogo izvrševal »povračilni edikt«, so protestanti in 
katoliki prisilili Ferdinanda, da je svojemu najboljšemu vojskovodji 
odvzel povelj ništvo. Potreboval ga je v vojski proti (justavu Adolfu, 
pa \\'allenstein je storil smrt vsled sumljivega postopanja. Odslej 
je stopila Francija med javne in odločne sovražnike avstrijske. 

Za Ferdinanda III. (1. 1637 — -1657.) se je sklenil \vestluhlski mir 
(1. 1648.), v katerem je Avstrija Franciji odstopila gorenj o in dolenjo 
-Mzacijo, deželno poglavarstvo črez deset državi neposrednje pod- 
ATŽenih mest v Alzaciji, Sundgau in trdnjavo Breze (Breisach); 
cesarska oblast se je omejila, stanovska povišala, protestantje so 
postali enakopravni s katoličani, Švica in Nizozemska od Nemčije 
neodvisni državi. 

Pošteno se je trudil Ferdinand zaceliti hude rane te dolgo- 
trajne vojske. 

Njegov drugi sin Leopold I. (1. 1657 — 1705.) je sklenil poni- 
ževalni mir s Turki v Vasvaru L 1664., dasi jih je cesarski vojsko- 
vodja premagal pri St. Gothardu; tudi je začel zatirati protestante; 
zato se vzdignejo Ogri pod vodstvom Emeriha Tokolija ; njim po- 
magajo Turki, podščuvani po Francozih, in pridero pred Dunaj 
1. 1683. Ivan Sobieski in Karol Lotarinški odpodita Turke, in cesar 
izpremeni v državnem zboru požunskem L 1687. Ogrsko v dedno 
državo moškega zaroda avstrijskih Ilabsburžanov. 

Turki so bili še pobiti pri Salankamenu in pri Zenti. Vojskoval 
se je Leopold tudi s Francozi; te vojske pa ne popišemo pobliže, 
ker se malo tiče nas Slovencev. 

Leopold je bil omikan in pravičen, pa malo odločen vladar ; 
ustanovil je vseučilišči v Inomostu in Vratislavi. 

Njegov naslednik Josip I. (1. 1705 — 1711.), moder in odločen 
vladar, je po svojih izvrstnih vojskovodjih princu Flvgeniju, Marl- 

9 



]30 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

boroug-h-u in Daunu popolnem užuoral Francoze ; tudi z ustaši na 
Ogrskem se je imel bojevati, in je Ogrom zagotovil cerkveno svo- 
bodo in državne službe domačinom. 

Volilni knezi so Češko zopet vsprejeli v svoj zbor 1. 1708. 

Ker je umrl Josip I. brez moškega zaroda, mu je sledil brat 
Karol VI. il. 1711 — 1740.), ki bi bil zedinil špansko monarhijo z 
avstrijskimi deželami in z nemškim cesarstvom, da se niso temu 
uprle evropske države ; zato je Filip y. obdržal Špansko, Karol pa 
dobil Nizozemsko, Neapolj, Sardinijo, Milan in Mantovg. 

Princ Evgenij se je srečno vojskoval s Turki, jih premagal 
pri Petrovardinu in Belem gradu in cesarju pridobil v miru požarev- 
skem leta 1718. Temešvar, Srbijo, Valahijo do Alute, Slavonijo in 
Bosno do Save. 

Ta obširnost avstrijskih dežel je državo bolj slabila nego kre- 
pila: tudi dvomljivo nasledstvo je bilo državi na kvar. Ker Karol VI. 
ni imel nobenega sina, zato je izdal nov hišni zakon, imenovan 
»pragmatično sankcijo«, ki obsega te-le točke: 1. avstrijske dedne 
dežele se ne smejo nikdar razdeliti ; 2. če izumre moški zarod vla- 
darske rodovine, potem sledi ženski po prvenstvu v istem redu, 
kakor moški, in sicer najj)oprej cesarjeve hčere, in potem hčere 
brata Josipa. Po mnogih naporih cesarjevih so druge vlasti pripo- 
znale pragmatično sankcijo ; slavni princ Evgenij pa je pogodil 
pravo, češ, najboljše poroštvo je dobra vojna in polne blagajnice. 

Po treh nesrečnih, bitkah je moral cesar Turkom zopet od- 
stopiti Srbijo in Valahijo. 

Za katoliško dobo bi morali tu omeniti še vladanje Marije 
Terezije 1. 1740 — 80.; ker pa je s Karolom izumrl ves moški zarod 
habsburške rodovine v Avstriji , in ker se za Marije Terezije uže 
pokazujejo novi nazori, zato se zgodovinski pregled za katoliško 
dobo sklepa s Karolom M. 

Avstrijske dežele so mnogo trpele radi vednih bojev s Turki, 
blagostanje je ginevalo ; zato je Karol snoval nove ceste, urejeval 
reke in skrbel za kupčijo zlasti na Jadranskem morju; Trstu je 
dal prosto luko in ira /vezal z novo cesto z Dunajem ; vsled teofa 
je njetrova vlada važna za nas Slovenc(\ Avstrija je imela pet vse- 
urilišč; f)stra cenzura ])a je dušila znanstveno življenje. \' šolah 
so bili pi-edmeti jako omejeni, (iojilo seje osobito stavbarstvo: 
najimenitnejši st<wbar je bil Fischer iz Krlacha : mnoiro krasnih 



Katoliška doba. 131 



palač na Dunaju in v drug-ih glavnih mestih pozidalo se je na po- 
velje cesarjevo. 

:zi Verske razmere v Slovencih v XVII. stoletju. 

Po mnenju slovenskega zgodovinarja Trdine jo bilo 1. 1564. 
več luterskih nego katoliških Slovencev, dasi so bile cerkve na 
kmetih večinoma v katoliških rokah. Neimenovan pisatelj iz Kranja^) 
opisuje, kako razuzdano so takrat živeli Slovenci ; opomniti bi se 
moglo, da tudi drugod po Evropi ni bilo bolje in še zdaj tu pa 
tam ni drugače. Od katoliške strani so se začeli upirati tej raz- 
divjanosti, pa brez vidnih uspehov. Cesar Karol V. (1. 1519 — 56.) se 
je hudo bojeval s francoskim kraljem Francem I. : njegov brat, nad- 
vojvoda Ferdinand, moral je avstrijske in ogrske dežele braniti turških 
napadov. Vkljub temu se je močno trudil, da bi uničil protestantov- 
stvo. in je zaukazal strogo, da ima vsakternik protestantovske knjige 
izročiti oblast\ai ah pa jih uničiti sam; učitelji se niso smeli na- 
stavljati brez škofovega dovoljenja, in o Lutru se še govoriti ni 
smelo. Ustanovil je tudi 1. 1528. s kardinalom Matejem Langom, nad- 
škofom saligrajskim, in Krištofom Ravbarjem, škofom ljubljanskim, 
posebno komisijo, ki je imela nalogo, vse pokrajine preiskati glede 
na versko prepričanje, in dajati svete, kako bi se katoliški veri 
zopet pripravila ugodna tla. 

Zelo se je trudil na to stran ljubljanski škof Urban Tekstor, 
sin kamenitega Krasa. Živel je vzgledno in bogaboječe in je na ta 
način zopet vzbudil versko prepričanje v duhovnikih in posvet- 
njakih. Pomagal je izganjati Trubarja in je v protestantovskem 
Kranju leta 1556. zbrani množici govoril tako prepričevalno in pri- 
srčno , da je poslušat eljstvo priseglo zvestobo katoliški veri ; ali 
uspehi so bili le hipni. 

Najvplivnejši nasprotniki reformacije bili so nadvojvoda Karol 
in Ferdinand II. pa škof Hren. Nadvojvoda je stoloval v Gradcu 
in upravljal z »Notranjo Avstrijo« , to je Štajersko , Koroško in 
Kranjsko, z Gorico in Trstom, in je bil odločen katoličan. Pod- 
pirali so ga sorodniki in jezuvitje, katere je stalno naselil v svojem 
stolnem mestu. Najnevarnejše protestante je ali zaprl ali izgnal iz 
dežele, njih knjige pa pred ljudstvom očitno sežgal. S papeževim 



1) Priobčil J. Parapat v Lip. Mat. Slov. 1870 in v Mittheil. d. hist. Vereines 
f. Krain 1867, 92-93. 

9* 



132 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

dovoljenjem je 1. 1586. ustanovil vseučilišče v Gradcu in je izročil 
jezuvitom. 

Razven najodličnejših ljubljanskih protestantov je izgnal novo- 
vcrska propovednika tudi iz Metlike in Novega mesta; katoliški 
župnik Polvdor de Montegnana je protestantovskeg-a Weixlerja od- 
pravil iz Krškega. \ Kamniku je Karol zapovedal županu, da naj 
iz mestnega sveta odpravi vse protestante; na Bledu je bilo pre- 
povedano poslušati luterske propovedi ; mestnega župana Kranjskega 
so v Gradcu vrgli v ječo, ker je dovolil protestantovskemu Knallju 
stanovati v mestu. Na Gorenjskem se je več občin in krajev prito- 
ževalo proti trdosrčnemu postopanju ljubljanskega prosta in višjega 
duhovnika radovljiškega Gasparja Freudenschufsa ; te pritožbe so 
šle na kranjske stanove, ki so jih podkrepili z lastnimi dodatki. 
Vladni komisarji niso hoteli vzprejeti pritožeb, protestante vsk i po- 
slanci pa niso hoteli dalje zborovati; naposled so bili komisarji 
prisiljeni vzprejeti pritožbe. Radovljičani in drugi Gorenjci so se 
vzdignili na upor 1. 1587. Ločanje in Blejci so se bolj vsled sile^ 
kakor iz prepričanja vrnili k stari veri.') 

V Gorico je nadvojvoda Karol poslal posebno komisijo z 
ljubljanskim škofom Konradom Glusičem na čelu, ki je zahtevala 
od protestantov, da se pokore ali zai)uste deželo, vse krivoverske 
knjige pa da se imajo pokončati. 

Ko se je uže mislilo, da je Lutrova vera zadušena, so se pa 
pojavljali tu in tam novi njeni napori : nove protestantovske cerkve 
in naselbine so nastale pri Celju, blizu Maribora, v Radgoni in v 
Celovcu, in nemiri so se zopet dogajali na raznih krajih. Se samo 
gorečnostjo se v takih bojih ne zmaga; tu je treba stanovitnosti 
in visoko izobraženega duha. Početkom XVII. stoletja so nastopili 
taki možje, n. pr. nadvojvoda Ferdinand, poznejši cesar Ferdi- 
nand 11., ki je po bitki na Heli Gori tudi na Češkem zatrl prote- 
stantovstvo. 

Leta 1595. se je vrnil z vseučilišča v Ingolstadtu v Gradec in 
prevzel — IGleten mladenič — vlado. Deželnim stanovom nasproti 
ni hotel nič vedeti o predpravicah , ki jih je Karol sicer obljubil, 
pa ne podpisal, in je izjavil očitno, da v svojih deželah priznava 
le katoliško vero. Deželni stanovi štajerski, koroški in kranjski so 
se mu prišli poklanjat kot novemu vladarju, zahtevajo, naj se jim 

') O teh stvareh sploh, glej Stare, Zgod. 188. — Trdina, Zgod. slov. nar. 1 10. 
— KrižaniC, Zgod. katoi. cerkve, 09. 



Katoliška doba. 133 



dovoli očitno veroizpovedanje protestantovstva ; on pa je zahteval, 
naj mu i)oprej prisežejo zvestobo, potem se bo stoprv govorilo o 
drug-em prašanju. 

Najpoprej je odpravil od svojega dvora vse nekatolike. Nato 
se je napotil v Rim k papežu Klementu MIL in se je ž njim do- 
govoril o nadaljnih korakih nasproti protestantom. Vsled Stobaeje- 
vega sveta je 13. kimovca 1598. 1. ostro zaukazal, da se imajo takoj 
zapreti vse protestantovske stanovske šole v Gradcu, Judenburgu in 
drugod, šolniki in predikanti pa odpustiti iz službe. Dne 2'6. in 
28. kimovca ponovi to povelje in razpostavi po Gradcu tristo zanes- 
ljivih vojakov , ukaza vši, da imajo istega dne vsi protestantje za- 
pustiti Gradec, v osmih dneh pa njegove dežele. Večina jih je odšla, 
posamezniki so se pa po gradovih skrivali pri svojih zaščitnikih. 

Njemu so pomagali odločni škofje, n. pr. labodski škof, na- 
mestnik v notranje-avstrijskih deželah Jurij Stobaeus, ki je bil 
duševni voditelj katoliški stranki ; na Štajerskem sekovski škof 
Martin Prenner, zlasti pa Tomaž Hren (Chron), goreč 
katoličan, ki je, temeljito in klasično vsestranski izobražen, prote- 
stante vstvu na Kranjskem zadal smrtni udarec. 

Ferdinand je bil 1. 1600. za Kranjsko ustanovil reformacijsko 
komisijo za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Naloga te komisije je 
bila »ljudstvo zopet pridobiti stari veri«. 

Kako je poslovala ta komisija, kaže nam »ProtocoU Religionis 
Reformationis in Krain de anno 1614, 15, 16, 17«, ki ga je pri- 
občil Peter pl. Radics v »Vodnikovem Spomeniku« leta 1859., 
str. 199—210. 

hI Učni zavodi, stan omike v katoliški dobi. 
V XVII. stoletju so bili evropski narodi ') v nekakem mrtvilu ; 
videlo se je, kakor da bi si hoteli odpočiti po dolgotrajnih verskih 
bojih, ki so prešinili vse življenjske razmere. Krepile so se samo- 
vlade, osebna samostalnost se je oniejila, svoboda skrčila; z jav- 
nimi posli so upravljala oblastva. 

*) Češka se je po tridesetletni vojski strašno opustošila, prebivalstvo se je 
skrčilo, najbolj omikani možje in premožnejši plemenitaši so morali po bitki na 
Beli Gori leta 1620. zapustiti domovino, prihajali so nemški naseljenci; prosto 
ljudstvo doma je ostalo brez učitelja; slovstveno gibanje je umiralo. — Blizu 
take so bile razmere na Poljskem. Kakor je na Angleškem vzmagal plemenitaški 
parlamentarizem, tako je na Poljskem prišla »šlahta« do vrhovne vlade, prosti 
narod je bil ničla; verozakonski nauk je gojil samo zunanje oblike. 



134 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Južnim Slovanom pa osobito mnogobrojni napadi Turkov niso 
dali časa, da bi se bili mogli izobraževati; uže s tem so si Slo- 
venci in Hrvati zaslužili venec slave, da so vse te napade prestali 
in sosedne narode na zapadu branili barbarstva turškega. 

Za šole in umetnost je mnogo storil škof Hren. Po vladni 
zappvedi so bili v Ljubljani jezuvitje vzprejeti 1. 1595. in so »colle- 
gium Carolinum nobilium« osnovali za plemenitaške mladeniče in 
za tiste, ki bi se posvetili duhovnemu stanu; škofa Tavčar in Hren 
sta jih gorko podpirala. 

Jezuvitski zavod je imel dva oddela, gimnazijo M in licoj. Xa 
šestrazredni gimnaziji so učili grški in latinski jezik, poetiko in 
retoriko in pozneje nekatere druge predmete ; na liceju so učili 
višje znanosti. Poučevali so v latinskem jeziku, inače tudi pazili 
na nemški jezik. V tem smislu so poučevali tudi v drugih mestih ; 
o materinskem jeziku ni bilo ne duha ne sluha. 

V Novem mestu bila je deška šola uže leta 1509., katero 
je vzdržaval kapitelj in je ni opustil niti v najhujših časih ; 1. 1746. 
so otvorili gimnazijo. (Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, 249i. 

Koncem preteklega stoletja so bile tudi v Idriji latinske šole. 

Duhovniki so prosti narod morali učiti v slovenskem jeziku, 
kajti samo tako so si mogli pridobiti vpliv, kakor tudi poprej prote- 
stantovski propovedniki. Naravno je tedaj, da se je nemščina jela 
širiti v srednjih šolah in v javnem življenju. 

V Gorici so jezuvitje 1616. 1. ustanovili učni zavod, ki se je 
1. 1624. razširil v petrazredno gimnazijo, ^^'erdenberg je 1. 1630. 



*) Ker so Kajkavci Slovenci, zato omenimo tudi nekatere učne zavode na 
Hrvatskem iz jezuvitske dobe. — Za Hrvatsko in Slavonijo je odločil sicer po 
kralju potrjen saborski ukrep 1548. 1.. da se ima ustanoviti višje učiiišče za du- 
hovnike, in da se obstoječe male šole popravijo in ustanove nove; ali uspeha je 
imel ta ukrep malo. — Prvo srednjo šolo za posvetno mladež je ustanovil v Lipo- 
glavi opat pavlinskega samostana; trajala je do 1. 1713. — V Zagrebu sta 1. 16C7. 
jezuvita Iv. Zanič in Pet. Vragovič odprla latinske šole, v katere se je koj ogla- 
silo 300 učencev. 1671. leta se je razkrojil zavod v gimnazijo in akademijo. — 
V Varaždinu se je otvorila gimnazija (jezuvitska) 1649. !., na Reki 1630. 1.. v 
Požegi 1699. 1., v Senju 16:U 1., v Križevcih 1. 1665. (obe pavlinski). v Belovaru 
1. 1755., v Karlovcu 1. 1764. Tudi Osek je dobil blizu v tem času svoje latinske 
.•5ole. — Poučevalo se je latinski, samo v Karlovcu nemški; patri so bili veči- 
noma Nemci. — Za hrvatske in slavonske klerike je leta 1564. v Zagrebu škof 
Jurij Draškovir utemeljil >Seminarmm clericorum« = črno šolo. — Prvo na- 
rodno semenišče je za svoje duhovnike utemeljil zadrski nadškof Anton Zmajevič 
(1713 — 45;, ki se je odprlo eno leto po njegovi smrti. 



Katoliška doba. 135 



otvoril semenišče za revne dijake; sčasom se je tam urilo kano- 
nično pravo, umoslovje, kazuistika in metalizika. Marija Terezija 
je nekaj omejila ta zavod, francoska vlada pa zopet razširila, ko 
g-a je vodil Peter Nisetič iz 8tareg-a Grada na llvaru. Avstrijska 
vlada nui j(^ dala šest razredov, mu dodala modroslovski tečaj in 
namesto italijanskega uvela nemški poučni jezik. 

V Celovcu so deželni stanovi 1. 1563. odprli plemiško šolo z 
naslovom: »CoUeg-ium sapientiae et pietatis«, vender so se vanjo 
sprejemali tudi sinovi meščanskih starišev. Imela je štiri razrede, 
katere so vladali ravnatelj , sedem profesorjev , učitelj pevanja, 
orglanja in telovadbe. Dijaki so predstavljali igrokaze v latinskem 
jeziku. 

Uže 1. 1573. se je v Celovcu odprla ženska šola, prva na slo- 
venski zemlji, in moška šola. 

V Maribor se je jezuvitska gimnazija 1 757. leta prenesla iz 
Ruš nad Mariborom , kjer je poprej dolgo slovela jezuvitska šola 
in odgojila mnogo odličnih mož. 

Koncem XVII. in začetkom XVIII. stoletja se je v raznih 
deželah nekoliko oživilo duševno gibanje ; to zapazujemo tudi na 
Slovenskem. V stolnici kranjski so se bili združili možje raznih 
stanov, da bi vsak po svoje pripomogel in koristil lepi domovini : 
začela se je gojiti umetnost in veda, stavile so se lepe cerkve, 
n. pr. v Ljubljani stolna I. 1701.; nunska, šent-peterska, zgradila se 
je mestna zbornica, semenišče, gojilo se je slikarstvo, glasba, usta- 
novila se je akademija glasbenikov 1. 1703.; ustanovila javna knjiž- 
nica 1700.1., uvela akademija »Operosorum« 1693.1., ki je pa šele 
sedem let po osnovitvi začela javno delati. Vse to se je vršilo v 
latinskem ali nemškem jeziku. Tudi Gorica je dobila svojo aka- 
demijo.') 

2. Slovstveni pregled. 

Kar se tiče slovstvenih strok , ki so se najbolj gojile v tem 
času, je naravno, da je imelo prednost bogoslovje, osobito v prvi 
polovici te dobe, to je v XVII. stoletju. 



*) Bolje so razumeli v istem času svojo nalogo v Dalmaciji ; tam se je 
istodobno osnovala »Academia Illyrica iliti vam slovenska« ; nameravala je 
očistiti, olepšali in obogatiti narodni jezik, pospeševati narodno knjigo in izobra- 
ževanje prostega naroda. Ljubic, Ogledalo II. 345. 



]^36 Zgodovina slov. slovstva. 1. del. 

Katoličani so posnemali to, kar so delali protestantje, da so 
se posluževali narodovega g:ovora v besedi in v pismu ; marljivo 
so prevajali ali prirejali za slovenski jezik ptuje izvirnike. Verski 
boji so vse duhove prešinjali tako močno, da so vse druge zna- 
nosti morale stopiti na stran. 

Najpotrebnejše knjige v tem obziru so brez ugovora kate- 
kizmi in prevodi evangelijev; prve korake storili so j ezuvitje 
uže v protestantovski dobi, kajti Primož Trubar pripoveduje v 
predtrovoru svoje knjige : »Catehismus zdveima izlagama«, da so 
jezuvitje izdali »einen neuen Jesuitischen Catechismus« z na- 
slovom : 

Compendium Catechismi Catholici in Slavonica') 

lingua per Quaestiones in gratiam Catholicae juventutis pro- 

positum. Per fratrem Leonhardum Pacheneckerum professum 

ac Sacerdotem, coenobij Victoriensis almi Cistiriensis ordinis 

Graecij Stvrie Metropoli apud Zachariam Barthschium, Anno 

1574. 

To je tedaj prva slovenska katoliška knjiga. 

Koprski škof Ivan Jugenerij (1. ir376. — 1600.) je dal natisniti 
slovenski katekizem, ki se danes ne nahaja več. Tržaški, v latinskem 
jeziku pisani cerkveni list »Folium dioecesanum tergestinum« 1808., 
144. i)ripoveduje: ))\'si župniki morajo o zapovedanih praznikih 
popoludne v cerkvi učiti kerščanski nauk in vzgojevati otroke, da 
časte lioga in spoštujejo očeta in mater; isto dolžnost imajo tudi 
duhovniki po vaseh, ki se imajo vesti po kristijanskem nauku, 
natisnenem z našim naročilom v slovenskem jeziku.«'') 

Nadaljevala sta to delo Miha Mikec in Janez Candik; v obliki 
dvogovora je krščanski nauk priredil Dolenjec Kastelec leta lb88. 
Marljivo se je v tem oziru delalo v vseh slovenskih pokrajinah: 
opat zatiškega samostana Franc TaulTrer je bil prijatelj šolslvu. Na 
Primorskem sta se trudila dva : Kemperle in Kosan (Cusani); Kemper- 
lejev prevod evangelijev je ostal v rokopisu, Kosanov »Catechismus 
Sclavonicus« pa se je izgubil popolnem. V njegovi latinski pisani 
knjiu-i: »Christianus nioribundus", Venetiis 1. 1749. je blizu tretjina 
slovenskega teksta. 



>) Lj. Zv. 1883. 479. 

2) Matija Sila, »Trst in okolica« 1882, 95. 



Katoliška duha. . 1H7 

V Istri') rojcMi in tam (Irliije jo Klanšc v Ljubljani 1. 1759. 
izdal knjiu'0 »Svnopsis. Catcchistica«. 

Tudi na Koroškem se je Slovencem poskrbelo v tem obziru ; 
Kanizijev katekizem se jim je v njihovem narečju natisnil 1. 1762. 
v Celovcu. Slovencem na Ogrskem je Ferenc Temlin 1. 1718. v llalli 
dal natisniti katekizem ; blizu šestdeset let pozneje jo Kuzmič na 
željo svojega vladike priredil to knjig-o še enkrat. 

Jako razširjena so bila v XVII. in XMII. stoletju »Evangelia 
in Lvstovi«, katerim je duševni oče škof Hren; ponatisnil jih je in 
nekoliko jim izpromenil jezik Schoenlebon 1672. leta. Natisnila so se 
potom v letih 1780, 1746, 1758, 1764, 1777, 1787, 1793 v Ljubljani, 
potem v Gradcu (na prodaj v Mariboru) ; zadnja izdaja je služila 
osobito Slovencem na Murskem polju okolo Radgone. 

Iz nekaterih izdaj te knjige se razvidi, da je v preteklem 
stoletju cerkev bila bolj narodna nego je zdaj in častila več domačih 
svetnikov, ki jih zdaj malo poznajo Slovenci. 

Tu pridružimo drugo knjigo, ki je duhovnom rabila pri nji- 
hovem službovanju, namreč C o m p e n d i u m r i t u a 1 i s. Tak Com- 
pendium je znan za saligrajsko nadškolijo iz 1. 1766. z naslovom : 
Appendix ad Rituale Salisburgense pro Locis et Curatis Slavonicis 
eiusdem Archidioecesis. V predgovoru pravi, da ima slovenski 
jezik več narečij in da je radi tega navedenih več besed enakega 
pomena , da bi se lože ohranila enotnost obreda, n. pr. pri krstu, 
poroki id. Knjižica ima dvajset stranij, ki so po večini slovenske. 

Enak obrednik za tržaško škofijo se je tiskal 1757. 1. v Trstu 
pri Trattnerju, 1771. leta pri Winkovitžu ; za ljubljansko ga je pri- 
redil Inocencij Tauffrer 1 772, 1. v Ljubljani ; eden »Compendium 
Ritualis Labacensis cum appendice o-ermanica et carniolica« je 
tiskan »Tergestitf 1771. 1. (\* Ljubljani tudi 1808. L) Za koroško 
školijo je obrednik izdan 1830. 1. 



^) Frater Domenicus Stratico (1780) je priporočal slovenskim Istranom 

katekizem, ki ga je dal prirediti škof Brutti (1730) za koprsko škofijo z naslovom : 

Dotrina cristiana // da in segaarsi nella dioeeesi forense di Capo d' Istria 

// tradotta in schiavo // per orditie deli' lUustr. e rev. monsig. // Agostino // 

conte Brulti ' vescovo di Capodistria e conte // d' Antignano ecc // in 

Venezia MDCCXXXV // per Luigi Pavino // con licenzia de' superiori // 

To pripoveduje prof. dr. Tomasin v spisu : Die Volksstamme im 

Gebiete von Triest und Istrien, Triest 1890, str. 33, in izjavlja ustno, 

da ima sam to knjigo, da jo pa bomo videli še le po — njegovi smrti. 



138 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Orkveno govorništvo jo čvrsto zastopal Ivan Krstnik od 
Sv. Križa, ki je daleko slovel kot izboren govornik; likal se je 
po italijanskih vzgledih. Govornik na glasu pa je uže pred njim 
bil Schoenleben. 

Dva jako marljiva cerkvena pisatelja sta bila Matija Kastelec 
v XVII., Marko Pohlin v XVIII. stoletju ; prvi se je omejil samo 
na bogoslovje, drugi pa se je poskušal tudi v posvetnem slovstvu; 
ni odkazal slovstvu novega pota , nego pisal je tako, da so mu 
morali bolje izobraženi možje oporekati in priti počasi napravo pot. 

Navadno se naglasa, da je Pohlin v slovenskem slovstvu 
započel gojiti posvetne vednosti ; omeniti pa je vender treba, da 
je grof Edling kot poročevalec v šolskih zadevah na Kranjskem 
govoril o načinu, kako je treba poučevati, v knjigi: »Sern ali Von- 
usetek teh Metodneh Buqui« 1. 1777. 

Molitvonikov se je spisalo mnogo ; najplodovitejši pisatelj takih 
knjig je bil Kastelec v Novem mestu, ki pa še več svojih del ni 
mogel spraviti na svetlo. 

Tomaža Kempčana je uže jezuvit Andrej Ivankovič 1659. 1. 
prevel na slovenski jezik ; blizu sto let pozneje ga je dal na svetlo 
^lihael Paglovic ; izdal se je potem večkrat. 

Natisnilo se je mnogo molitvenikov, katerim niso znani pisa- 
telji; med temi so bile najbolj razširjene »Molitvene bukvice«. 

Cerkveno pesništvo so gojili brez uspeha Steržinar, Repež, 
Lavrenčič in Kedeskini. 

J ez i k o s 1 o vj e je slabo zastopano v XVII. in XVIII. stoletju ; 
»Dictionarium Latino-Carniolicum« v rokopisu se shranjuje v lice- 
alni knjižnici v Ljubljani, italijanskoslovenski slovar patra Alazije 
da Somaripa je sedaj deloma ponatisnen v Letop. Mat. SI. 1. 1891. 
in kaže, da Somaripa nikakor ni znal temeljito slovenščine. Narečje, 
v katerem je pisal Somaripa, je goriško-kraško. 

V XVIII. stoletju se prikazuje več slovničarjev; na Dolenjskem 
je rojen Ilipolit, ki je daleko zaostal za Bohoričem. Samostalen in 
bolj poučen je Gutsman na Koroškem in stoji na stališču slovenske 
celokupnosti. Spisal je tudi »Katekizem« in priredil »Evangelije in 
branja«. Mecen mu je bil grof Goes. 

V Celovcu so 1744. leta ponatisnili Megiserjev »Dictionarium 
(juatuor liniifuarum«. 

Marka Pohlin se je trudil v raznih strokah in Je pri tem ne- 
umornem trudu preziral vse mi'jnike je/iko/iianstva, ker ni bil lilo- 



Katoliška doba. 139 



log'ično izobražen mož — pa sicer navdušen rodoljub; izdal je v 
nemškem, latinskem in slovenskem jeziku do dvajset knjiii', izmed 
katerih je prišla polovica na svitlo. 

V slovnici je nazadoval, v slovarju je samovoljno koval besede, 
v »Hibliotheki Carnioliae« je skušal podati sliko onih rodoljubnih 
mož, ki so so poprej trudili za korist in blagor domovine ; hotel 
je s tem navdušiti svoje rojake, da bi jih posnemali v tem pleme- 
nitem delu. 

Blizu v tej dobi je v Čehih Dobner izdal Hajekovo kroniko 
Ivsled želje pijaristov^, odg-ojil več marljivih sotrudnikov, ki so 1. 1770. 
ustanovili zasebno učeno društvo. 

Sestavljal je Pohlin »Abecednike« in »Računice«, knjig-e zai)Ouk 
kmetskeg-a stanu, prelagal Davidove psalme, spisaval veliki latinsko- 
nemško - slovenski slovar, prirejal grško čitanko za latinske šole, 
sestavljal enciklopedijo vednosti in umetnosti, spisaval zgodovino 
svojega samostana, akademije »Operosorum«. 

Naravno je, da so se Marku Pohlinu začeli upirati od raznih 
stran ij , dasi je imel nekoliko prijateljev. (J. Marn Jez. XIV. 31.) 

Oglasili so se proti njemu Matija Čop, učitelj jezikov na Dunaju; 
Žiga Popovič (por. 1. 1705, umrl 1. 1774.), ki je v rokopisu zapustil: 
Crisis iiber die kraynerische Grammatik des P. Marcus etc. ; Jožef 
Hassl v Celju v knjigi »Sveti Poft« sklicuje se na starejše pisatelje; 
Oswald Gutsman na Koroškem in V. Vodnik na Kranjskem. 

Vse svoje rojake je glede na obsežno in raznovrstno znanje 
presegal Ivan Z. V. Popovič ; mnogo je premišljal , kako bi se 
vsem Slovanom ustanovila vzajemna azbuka, kako bi se mogle 
pobliže opisati osobito južnoslovanske dežele v zemljepisnem in 
zgodovinskem obziru. 

Zraven Pohlina se je za šole, zanimal Janez Nepomuk 
grof Edling^) iz Ajdovščine na Goriškem, c. kr. poročevalec v 
šolskih zadevah na Kranjskem; postal je cesarski komornik in na 



1) Šaf., Gesch. I. 26-89. — J. Marn, Jez. XXII. 54—55. - Grof Ediing 
je gojil tudi pesništvo. — Gajeva knjižnica str. 151 navaja : »Lubesen Joshefa II. 
pruti svojemu blishnemu« in druge pesmi mit deutscher Uebersetzung von J. N. 
Grafen von Ediing. V Lublani 1779 — 8C. Izvirnik je spisal P. Damascen in ob- 
javil v Skuplprauljanje Kraynl"keh Pissaniz 1779. — Opeval je lepoto slovenskih 
rek v nem?kem jeziku, n. pr. Der Ilenz und die Laybach. Eine ldylle von J. N. 
Graf von Ediing. Augsburg. J. Lotter 1781. 8.13. — Na slovenski jezik je Antona 



I 4( I Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

zadnje dvorni svetovalec na Dunaju ; predsedoval je društvoma 
))(~)perosa(c v Ljubljani in »Arcadia« v Gorici. Spisal je: 

Sern ali \'onusetek teh Metodneh Buqui pos- 

sebnu sa dushelflve uzhenike u zefarskeh kraileveh dushellah. 

Dunej. Stifnen per shlahtnimu o-ofpudu Joshefu od Kurz- 

boeka , zolju-fkemu krailevemu liirfkimu dv(jrrkimu buque- 

liifkavzu inu buquekupzu 1777. 8. 2J75. 

Kaj zahteva od učiteljev, povedal je v knjižici : »Forderungen 
an Schulmeister und Lehrer der Trivialschulen germanico simul et 
carniolico idiomate. Laybach, Egger 1778. 8.« 

Z a k o n o d a j s t v o. 

Slovenci se ne mogo ponašati s tako starimi spomeniki za- 
konodajske vsebine, kakor njihovi sosedje v Istri, čijih »Razvod 
istrijanski« se je omenil v protestantovski dobi. »Vinograjskemu 
zakonu« pridružijo se rokopisni dokazi, da se je pri sodiščih obrav- 
navalo in prisegalo tudi slovenski ; v X\'lll. stoletju nahajamo uže 
tiskane sledove zakonodaj stva, dasi ne samostalne nego samo prevode. 
M. Pohlin navaja v Bibliotheca Carnioliae (1. 1862.) str. 18: Erberg 
(Danielis ob) ') Carni Gottseviensis A. A. L. L. (= Artium liberalium) 
et Phil. Magistri J. U. D. Criminalium Causarum Actuarii et Pro- 
vinciae Carnioliae Secretarii sub nominc. Fidu (?) Academici Operosi 
Labacensis. 

Erbrechts aufser Testament und andrer letzten \\'illen. 
auch was deme anhangig in Dero Erbherzogthum Kravn 
(Neue Satz- und Ordnung Carls M. Rom. Kaisers). Graetz 
Anno 1737. Fol. Roimpressus Tergesti 1775 in germanico et 
carniolico idiomate. — Pobliže neznano delo. 
Za Marije Terezije so se začenjali ukazi in ra/.pisi razglašati 
tudi v slovenščini, n. pr. razglas »O splošni razdelitvi pašnikov«-! 
z dne 4. decembra leta 1768. v Ljubljani ; »O popisovanju duš«^) z 



Janše >Nauk o čebelarstvu« preložil Peter Pavel Glavar 1. 1776., prevod je ostal v 
rokopisu. Mitth. d. hist. Vereins fiir Krain 1848. 41. — O Jan.^i govori Linhart. 
Versuch einer Gcscliichte von Krain II. 327. — VVurzhac-h. Hiographisches Lex. X. 
89. — Aug. Dimilz. Gesch. Krains IV. 188. — J. Navratil, Spomenik šestsloletnice. 
- J. Vrhovec, Lj. Zv. 1885. 474. 

') L. 2 vab, Lj. Zv. 1886, Slo. 

«) P. pl. Radics, Ltp. Mat. Si. 1879. 

") Ibidem in Kr. 1884, 261. 



Katoliška doba. 141 



dnv 10. marcija 1. 1770. na Dunaju; tiskan jo i-azu"las na mali pnli in 
lulio, na prvi j)olovici nemški, na drua-i slovenski: j)revel ua je 
M. Pohlin. Peti odstavek se siflasi : 

»Is teg-a konza (zu diesem Endel ima letu ullazhihernu 

(allu-emeinei popillvanje od teh Kraishauptmanskih Komillarion, 

inu od teh shounirskih Olizirjou skup, inu tudi popillanje te 

voshne shvine, inu ftiveinje teh hish po ti od nas naprei 

pilVani vishi usetu biti.« 

»Pravila o razbojnikih« z dne 25. maja 1. 1770. v Ljubljani 
so izdana v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku : »Plačilo 
o vožnji vina po Savi« z dne 31. maja 1. 1774. v Ljubljani. 

Tudi benečanska vlada se je ozirala na jezikovne potrebe 
dotičnih dežel ; H. Guttenberg* omenja v Zeitschrift des Deutschen 
und Oesterr. Alpenvereins 1881, 39, »Logarski red« z dne 16. decem- 
bra 1. 1777. in »Dodatek« z dne 23. aprila 1. 1778 v italijanskem 
in slovenskem jeziku. 

Bogu bodi potoženo, da še ni bilo moči do zdaj stakniti iz- 
voda tega zakona. — Zelo zanimljive so te-le knjižice: 

1. Teutsch-') mid criinerische Wehrungs -Veranderung sambt 
Linem — Interesse — Entwurf. Von Hans Jacoben Kamer. Laibach 
1637. 8. 

2. Teutsch- und Crainerische Wehrungs -Veninderung etc. 
Lavbach bei Jos. Thadd. Mavr 1687 in 8. oblongo. 

3. Teutsch- und Crainerische -i ^^'ehrung•s-Veranderung sambt 
einem beigefiigten ganz ausfiihrlichen Interessen-Ent\vurf. \'erlegt 
durch Hanns Jacoben v. Karnburg- Laibach 1701. 12. 

Pasijonske igre na Kranjskem.^) 

V X. stoletju se začenjajo obhajati velikonočne igre verskega 
značaja na podlagi velikonočne liturgije velike sobote; recitovalo 
in pelo se je iz prva latinski, potem se je jel rabiti narodni jezik. 
Cehi imajo iz XIV. stoletja več latinskih in čeških velikonočnih 
iger. Najbolj so se prikupile take igre Nemcem ; iz nemških in 
nenemških dežel hodijo še zdaj znane pasijonske predstave gledat 
v Ober-Ammergau na Bavarsko. 



') Mitth. d. h. V. f. Kr. 184(3. 61. 

2) Mitih. d. h. V. f. Kr. 1858, 11. — Ta Karner a Karnburg je bil: geschwo- 
rener Buchhalterischer Raitofficier und Kaazley-Ingrossist, Academicus Operosus. 
^) A. Koblar, v Izvestju muz. društva za Kranjsko 1892, 110 — 125. 



]^4:2 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Prvotni epični spev se jo prelevil sčasoma v epično - lirično 
obliko. Leta 1598. in 1599. je divjala v Ljubljani strašna kuga in 
silno vznemirjala ljudi; bratovščina »Odrešenika sveta«, obstoječa iz 
imovitih trgovcev, je osnovala slovesen izprevod, predstavljajoč na 
veliki petek bridko trpljenje Jezusovo, da bi odvrnila strašno mo- 
rilko. V ta namen zbrana glavnica je znašala blizu 3000 gld. 

Blizu istodobno so jezuvitje in kapucinci prirejali take iz- 
prevode; celo deželni stanovi so je gmotno podpirali. Kmalu so 
pa pridevali takim igram skupine tudi iz posvetne zgodovine. 

Iz Ljubljane so se razširile procesije tudi v Novo mesto, Kranj 
in Škofjo Loko ; v Kranju so dne 6. aprila 1730. 1. na velikem trgu 
predstavljali Kristovo trpljenje ; predstave so se vršile v i 3 do 15 
podobah, ki so vsaka imele po več oseb. 

Najvažnejše so bile predstave, ki so jih napravljali kapucinci 
v Loki od 172L 1. počemši; bile so izvirne, nenavadno obsežne in 
so se vršile v slovenskem jeziku. Kapucinski arhiv v 8koiji Loki 
ima rokopis z naslovom : 

Instructio pro Processione Locopolitana in die Parasceues. 

FVnesta VIsV InCepIt ReDeMptorls nostrl ProCessIo (1721). 

Rokopis obsega tisoč slovenskih in nekaj nemških stihov ter 
zgodovino in red izprevoda. O. Romuald je sestavil red in zložil 
morda tudi ves spev. 

Podobe so bile te -le: 1. Raj in padec prvih starišev (pred- 
stavljajo jo udje bratovščine »Odrešenika sveta« ali pa ljudje iz Roteč 
in Gorenje Vasi) ; 2. Smrt; 3. Zadnja večerja; 4. Samson; 5. Krvavi 
pot (igralci iz Dorfarjev ali Crngroba) ; 6. Bičanje ; 7. Kronanje : 
8. Jeronim; 9. Ecce homo ; 10. Krist na Križu (podobo pelje troje 
konj , šest mož jih vodi ; pod križem sta Magdalena in poželenje, 
zadaj predstavlja četvero oseb Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko); 
11. Mati božja sedem žalostij ; 12. Skrinja zaveze; 13. Grob Kristov 
nese štirinajst loških meščanov, oblečenih v rudeče kute; ob straneh 
gre šest stari^šiii v črnih plaščiii ; njim slede godci, duhovniki, staro- 
loški župnik in nazadnje verno ljudstvo. Loški samostan je shra- 
njeval 278 oblek za izprevod. 

Igralci so morali znati svojo oddelke^ na j)amot. 

Pesniške vrednosti ti stihi nimajo; v v/.glod bodi IX. podoba: 
Žalostna mati božja : 



Katoliška doba. 143 



O salost preuelika, 

Poglei zlouok tuoiga odreshenika 

S kai senimi tesauami ie on obdan. 

H te smrte toku grosnu pellan. 

Ta theshki krish more on uleizhe 

Zhe uozhe tebe suoio gnado obleizhe id. 

Ljudje so se vedno manj in manj zanimali za te predstave, 
niso si hoteli napravljati novih oblek, in tako je izg-inila resnoba in 
dostojnost; zato je duhovska in posvetna oblast delala na to, da 
so se odpravile te procesije; naposled jih je Marija Terezija strogo 
prepovedala. 

Te ig-re smemo smatrati kot početke slovenske dramatike. 

V XVni. stoletju se pokazujejo prvi početki posvetnega 
pesništva; navajajo se pesni iz 1. 1732., ki kažejo, da se je 
pesnik naslanjal na predmete iz staroklasičnega slovstva. Opozoril je 
na nje P — h v Novicah 1. 1863, 40 v spisu: »Stare slovenske pesmi«.') 
Prva polovica tiskana, druga pisana, inria ta-le naslov : Cantilenae 
variae, partim antiquae, partim novae in hunc libellum transcriptae, 
ne pereant et oblivioni dentur, ut postoriš devota esse queant. 

Has cantilenas conscripsit in octobri 1733. 

Antonius Widei% Parvista. 

V dvospevu z Astrejo se navajajo Epikur, Bogataš, Aleksander 
Veliki, Macchiavelli, Orfej, zgovorni Ciceron, bogati Krez, zdravnik 
Galen, modrijani Platon, Aristotel in Dijogen. 

Izmed devetnajstih kitic bodi v vzgled : 
16. Galenus arzat. 

Kal tukai stoim, nu gledam nebu 
Gdu urata sapreti podstopil se bo ; 
Veliku sim taushent osravil ludy, 
Sai taka dobruta nebesa doby. 

P. Joannes Damascenus De v, porojen iz Tržiča na 
Kranjskem, učitelj (lector) modroslovja in bogoslovja v Ljubljani, 
ud društva »Operosi« z naslovom »Utilis«, prijatelj domačemu 
pesništvu, ki ga je tolažilo v njegovi bolezni; umrl je 1786. leta 
v Ljubljani. — Izdal je : 

Skupsprauljanje Kraynskeh Pissaniz od Lepeh Umetnost. 

V Lublani 1779. 8. 17. Pisanize od lepeh umetnost na tu 
lejtu 1781. 



^) J. Marn, Jez. XXII. 



144 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Spisal je tudi opero »Belin«, kateri je Jak a Zupan, učitelj 
v Kamniku, zložil napeve ; zopet je izdana v šestem zvezku Slo- 
venske Talije 1868. 1. 

Janez Mihelič, župnik v Radečah, je zložil: »Mila pesem« v 
Damascenovi zbirki : Skupljoraulanie id. ; Martin Nag-lič, učitelj poe- 
tike v Ljubljani, pesen: »Nezhemcrnoft tega fvejta« v Skupfprau- 
lanie id. 

Prisege ljubljanskega mesta.') 

V knjižnici dunajskega vseučilišča (Manuscr. III. 351 se na- 
haja rokopis triintrideset listov, katerih prvih 26 je manjše oblike 
od zadnjih sedem. Ves rokopis ni pisan v isti dobi in od iste roke, 
nego obstoji iz dveh prisežnih knjig ljubljanskega mesta iz let 1619. 
do 1637. in 1711. do 1740. Vsaka prisega ima svoj list. Prisege 
so pisane v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku ; samo slo- 
venski so prisegali : valpot, prekupec, solomerec, čolnar, gozdarski 
hlapec in tesar; slovenski in nemški: žitomerec in čuvar, vinomerec, 
vratar in priče; slovensko-nemški in italijanski: meščan in stanovnik. 

V jezikovnem obziru se ne razlikujejo od priseg Kranjskega 
mesta. 

Dve s r e d i š k i iF r i c d a u) p r i se g i ^) 

iz sredine XVIII. stoletja so hranita v središkem arhivu ; prva je 

bržkone iz leta 1730. do 1740., druga je napisana štirideset let 

pozneje. 

Prisega iz 1. 1697. se nahaja v knjigi: »Župnija sv. Lorenca 

na Dravskem polju« 1. 1885., kjer je citati : 

Volgt der Aydtsch\vur aull' \\indisch, so durch Johann 
Michael Gigler an. 1696 eingeschrieben \vorden : Jest \. ( )blu- 
bim inu persheschem . . Gospodi I^ogu nebeshkimu, da iest 
utich rezhech kir sem sedaj k heni pritzhi na pre postaulen 
. inu upraschan bodem, ozhem to prauo zhisto boschio res- 
nizo pouedati, obeno krivizo gouoriti alli noter meschati 
enimu alli drugimo, sa per : : iatelstva, Souraschtva alli mitta 
voUo perloshiti alli vseti, kakor bi tu isniishleno moglu biti. 
Samuzh moie vodenic po ])ravi rcsiii/i taku dati, inu pouedati, 
kakor se enimu karschanskinui poshteninui zhlouekhu spo- 



>) P. pl. Radics. Ltp. Mat. SI. 1879. — Dr. Fr. Simoiiič, Lip. Mal. SI. 1^84, 
196—220. 

») M. Sleicovec, Kres 1882, 282. 



Katoliška doba. 145 



dobi, inii iest na sodni Dan pred Gospiid Ozhetom Nebeshkim 
bodem mogu antuort dati [: tudi netschem mio sposnanie 
obednimu povedati pred sa tavsto od te Vischi Gosposke 
Slische otTnane bode :] ako meni arospud Bug, Ozhe, Sin 
Sveti Duch inu ta prechista Sueta Diuiza Mati Maria inu ta 
Sueti Euangelum na letim Sueti inu na moij posledni uri 
pomagai. Amen. 

Prisege iz XVIII. stoletja.^) 
Ljubljanski kapitelski arhiv (fasc. 185, št. 6) ima to-le prisego : 
Jell Marina Burianka Perfhefhem gospudi Bogu ena praua 
zhiil:a perfega , de fem jeft moiemo mofhu Andreio Buriano 
18 Cron, Ena llouefam (!) kraua ena teliza, Inu 2 para ouac 
k' grunto pernefla koker meni gospud^Boh, inu niega brez 
vfega madelha fpozheta Diuiza inu mati Maria na maio pad- 
fledna yra pomagaite. Amen. 

Prisege iz kotoribskega protokola. 

Kotoriba je mestece v Medjimurju ob reki Muri in ima nekaj 
nad 3000 prebivalcev, ki so večjidel katoličani. ^Matija Valjavec je 
v Kresu 1885. 1. objavil nekoliko priseg iz 1724 — 1734. L, poimence 
prisege mestnega sodnika, prisege brodarjev, maltarjev, krčmarjev, 
red različnih rokodelstev in cene nekaterih rečij. 

Jezik je kajkavsko narečje; navadna prisega se glasi tako-le: 
Ja N. N. prisižem otcu bogu, sinu i duhu svetomu, blažene 
device Marije, vsem božjem svetcem in sveticam, da ja go- 
spode moje zemeljske hočem veren in poslušen biti vu do- 
stojneh zapovedih podložen i varašu kotoribskom vu vsem 
veren hočem biti id. id. 

Slovensko tožilno pismo iz 1 648. 1. 

To pismo je tožba Središčanov proti ormoškemu graščaku ; 
pismo je koncept, v katerem se nahaja mnogo skrajšanega in po- 
pravljenega. Evo nekaj na ogled : 

Mi: Gospodin Groff Landts V Stajerie ij vssa suetloga 
orsaga miloštiuna ij visoko postuvana Gospoda. 



*) J. V., Izvestje muz. društva za Kranjsko 1892, 160. 

10 



146 



Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Dostakrat smo se mi siromake purgare sreanskoga varosa 

pertoshili ij pomochi iskali per suetlim orsag-e, da bi mogli en 

mir imeti koker drugo mesta druge varosche v Staierne id. ^) 

V XVII. stoletje spada tudi fevdna dolžnost iz leta 1637., 

katero je zapisal Jarnik.^) 

Dolžni list iz 1630. 1. 
Nahaja se ta slovenski dolžni list v zapuščini Ferd. Kočevarja 
in obsega dve strani ; pisava je površna. Jezik se odlikuje po neka- 
terih starih oblikah (nahajata se celo dva aorista) ; v jezik je vme- 
šana tudi hrvaščina.^) 

Slovenščina v bratovščinah*) v XVII. in XVIII. stole tj u. 

Zapisnik bratovščine svetega Antona Paduvanskega v Naklem 
1689. leta pove, da je umrl Janez Mrjasec, »tega fpoteshigniga (!) 
Ratha Gospud in ta Vigshi Camrar is Craina«. Kaplan Fr. Maren 
je dne 24. januarja 1752. zapisal med mrtve ude »ranzega ussoko 
zhafti urednega Gospuda Kussa, nar uredneshega faimoshtra Na- 
kleske faTe inu velizega Dobrotneka useh Boshich uesha.« (!) 

Župniški izpit iz 1750.1. 

Matija Zupin in Anton Palčič sta 1750. 1. pri tržaškem kon- 
sistoriju delala izpit in sta poleg navadnih vprašanj dobila nalog 
sestaviti govor o predmetu: »Videns Jesus civitatem, flevit super 
illam«. Nekoliko odlomkov iz njunih govorov objavlja mesečnik 
tržaške škofije »Curia episcopalis« iz I. 1869. str. 143 — 4. Palčičev 
govor v odlomku bodi tu za vzgled : 

Viduchi Jesus grad odJerusalema somise prolile 
susce ; — moi predragi grad so dusse nasse, sgora oneh on 
gioce cadar mi drugi pademo u grih, tadai on gioce, sacai 
duše nase on negleda vec cacor pervo, cadar sgubimo .... 
negovo tadai on gioce ; no co mi drughi nechiemo da Jesus 



') M. Slekovec, Kr. 1882, 282—83. 

2) J. Scheinigg, Kr. 1883. 326—27. 

8) V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1887, 259-315. 

*) J. V., Izvestje muz. 'Iruštva za Kranjsko 1892, 159. Istotam glej o Spre- 
jemnicah v bratovščine. V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1891, 131—4. 

Op. 1642. 1. naznanja briksenski škof Janez podložnikom na Bledu, da namesto 
Adama Pipana pride za oskrbnika gospod Waidman. To oznanilo, obsegrajoče eno 
stran , pisano v »pisarnam jeziku< se nabaja v ljubljanskem deželnem muzeju. 



Katoliška doba. 147 



ioce, tecimo larg-o od g-riha, pustimo crivig^ne, pustimo svaco 
slo, i oslismo negove sapovedi, taco chiemo resveselit Jsusa, 

i en dan chiemo miloschio negovo dosegnit nebesco. 

Uni grad anbet (!) ie bil nel lepci, taco duše nase so nel lepce 
cadar so u milosti od Boga, on ih gleda cacor negove .... 

3. Pisatelji. 

Tomaž Hren (Chron)') (1560.— 1630.) 
se je porodil v Ljubljani 13. novembra 1. 1560., kjer je bil njegov oče 
mestni svetnik, pozneje župan in deželni poslanec in pristaš prote- 
stantovske vere. 

Hren ni ostal v Ljubljani, nego je uže v desetem letu pohajal 
šole v admontskem (»vodomotskem«, Levstik) samostanu na Go- 
renjem Štajerskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in se potem 
napotil na dunajsko vseučilišče, da bi bil »kandidat prostih umet- 
nostij« (x\rtes liberales). Nato se je odpravil na Italijansko učit se 
pravoznanstva ; zbolevši v Ljubljani za mrzlico se je zaobljubil, da 
postane duhovnik, če ozdravi. 

Ozdravevši odšel je 1586. 1. v Gradec in se posvetil bogoslov- 
skim študijam in postal župnik v Sekavi, dve leti zatem kanonik 
ljubljanski; 1597. 1. gaje nadvojvoda imenoval ljubljanskim škofom; 
po mnogoletnem in uspešnem pastirjevanju je umrl Hren 1630. 1. 

Uže v dijaških letih je na Dunaju gojiP) pesništvo in zložil 
v latinskem jeziku marsikatero lepo pesnico; mera mu je po večini 
safiška kitica. Pesni se odlikujo po spretnosti v jeziku, po vzvišenih 
mislih in po lepih prilikah in podobah.^) Zložil je med drugimi krasno 
odo na proslavo krsta nadvojvode Ferdinanda II., sina nadvojvode 
Karola, vladarja Notranje Avstrije, in Marije Bavarske. Na tak način 



^) Peter v. Radics, Der Laibacher Bischof Thomas Chron und die slovenische 
Literatur. Triglav 1863, št. 29—30. Idem: Tomaž Chren. pesnik, mecen umetelj- 
nosti in podpornik vednosti. Kultm-no - zgodovinska študija. Ltp. Mat. SI, 1878, 
1-33. — Šaf. 17-99. - Argo 1894. 

-) V licejalni knjižnici v Ljubljani se nahaja rokopis njegovih pesnic z 
naslovom: Libellus poematum sive Carminum variorum generum Thomae Chren 
Labacensis Garniolani. L. L. Candidati. 

^) Radics, o. c, p. 5. 

O}}. Papež Gregor XIV. je dal Hrenu 3. avgusta 1621. odpustek vernim dušam 
na veliki oltar cerkve Gornjega Grada. Škof Hren je prevel na slovenski jezik 
dotični dekret, ki je shranjen v kapitalskem arhivu ljubljanskem. (Fasc. 49, št. 3.) 
A. K.. Lj. Zv. 1888, 699. 

10* 



148 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

naklonil si je Hren visoko gospodo, pa tudi nižje gospode ni po- 
zabil : opata Lavrencija v Zatičini, svojega pokrovitelja in poznejšega 
sotrudnika, pozdravil je s primerno pesnico. V poznejši dobi resnega 
protireformatorskega delovanja mu je utihnila Muza. 

Po smrti nadvojvode Karola 1590. 1. začela se je ostra proti- 
reformacija po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem; na Kranjsko 
so poklicali jezuvite , ki so se 1590. leta naselili v Ljubljani in 
leto potem prevzeli vodstvo gimnazije. Hren podpiral jih je duševno 
in gmotno pospeševal njihove namene. Hren je bil duša omenjene 
protireformacijske komisije.') Leta 1614. je postal namestnik v No- 
tranji Avstriji in je stoloval v Gradcu ; če so bile važne obrav- 
nave, prihajal je v Ljubljano, tako n. pr. 1. februvarija, 20. marcija^ 
8. novembra 1614. 1. ; 1615. 1. večkrat za delj časa ; 1616. 1. štirikrat ; 
nekaterekrati tudi v poznejših letih. 

Goreče je razlagal dan na dan po 3-4 ure nauke rimsko- 
katoliške vere ; včasih je naletel na uporne ljudi, včasih pa je beseda 
tudi kaj izdala, kakor priznava sam. Vodil je obravnave razumno 
in previdno. 

Včasih so ga nadomeščali deželni vicedomi ; večkrat se omenja 
Ottavio grof Panizohl. Člen te komisije je bil tudi generalni vikar, 
glava duhovnemu sodišču. 

V sumljivih krajih so bili nastavljeni podkomisarji , ki so 
ljubljanski komisiji olajševali težavni posel. Obravnavalo se je v 
škotiji in v vicedomski hiši. 

Ta komisija je imela popolnem obnoviti staro rimsko-katoliško 
vero vsemu ljudstvu. Gledalo se je zlasti na to, da se je po zakonu 
opravljala izpoved in sv. obhajilo : vsaj jedenkrat v letu bi moral 
to vsak katoličan opraviti. 

Kdor se ni držal zapovedi o postu, je moral plačati deset do 
petdeset zlatih. 

Komisija je smela pobirati tudi desetino. 

Gledati je bilo na to, da grajščaki podložnikov ob zapovedanih 
praznikih niso silili na delo. 

Ncnravnost je bila zelo razširjena; skorej splošna je bila ta 
šega, da zakon ni imel nobene prave podlage. 

Važna dolžnost te komisije je bila, uničiti vse protestantovske 
knjige. Prvikrat so jih sežigali 1600. in 1601. 1.; drugikrat so jih 

•) Peter v. Radics: >Uebcr ein ProtocoU Religionis Reformationis Krain 
1G14-1618«. Vodnikov Spomenik 1858, str. 199 id. 



Katoliška doba. 149 



sežgali tri voze; nekaj knjig so odkupili stanovi, ki so jih hranili 
v ljubljanski zbornici. 

Hren se je bil v pismu do papeža sam pohvalil , da je dal 
sežgati mnogo knjig. Knjige, ki so se hranile v ljubljanski zbornici, 
so dobili vsled povelja Ferdinandovega jezuviti. 

Leta 1774. je pogorelo jezuvitsko poslopje, in tedaj so se po- 
končale še tiste slovenske protestantovske knjige, ki jih niso mogli 
uničiti poprej.') Slovensko slovstvo je imelo veliko škodo. 

Istotako je ravnal zagrebški škof Juraj Draškovic ; s svojimi 
naredbami, z vojno silo in z izobčenjem izgnal je vse privržence 
nove vere. Grega Vlahovič iz Ribnika je moral iti na Kranjsko (v 
Novo mesto in Ljubljano), Peter Lukic v Kropo pri Črnomlju, Ivan 
Drutrnic, Melanchthonov učenec, je šel na Ogersko ; tudi nekateri 
plemiči so se preselili tja, n. pr. Jankovici, Stančiči, Petričeviči in 
drugi; samo Zrinjski so ostali in so bili tihi privrženci nove vere. 

Mihaela Bučiča, župnika stenj evečkega, je Zrinjski vsled nje- 
gove prošnje premestil v Medjimurje, kjer je mirno živel in živahno 
pisal knjige. Iz Pazina so morali zbežati Krafthofer, I Hej, Zivčic in 
Jurij Zvečič.'') 

Na Kranjskem so 1597. 1. čez 37 let zopet slavili sv. Jurija ; 
1598. 1. so v Ljubljani zopet katoliki dobili v oblast špitalsko cerkev; 
1620. 1. ni bilo nobene novoverske vasice več, samo posamezniki 
so še ostali luteranci. 

Na Štajerskem n. pr. pri Vindenavi^) blizu Maribora se po 
1627. 1. ne nahaja več sledu protestantom; tudi po drugih krajih, 
n. pr. v Radgoni so izginili ; samo na Koroškem so se obdržali. 

Za oživljenje katoliške vere na Koroškem seje mnogo trudil 
škof Prenner, ki je 1604. 1. štiri mesece propovedoval vsako ne- 
.deljo, inače pa z osebnim vplivom delal tako marljivo, da so se 
meščani z večine zopet povrnili k rimsko-katohški veri. Procesije 
sv. Rešnjega Telesa so se mnogobrojno udeležile celo gospe ple- 
menitega stanu , nekatere preoblečene kot slovenske kmetice, da 



^) V Cehih je lovil in sežigal protestantovske knjige Anton Koniaš (1691. 
do 1760.;; znan je po svojem delu: »Clavis haeresim elaudens« — »Klic kacifske 
bludy« t. j. imenik prepovedanih knjig. 

*) J. Kukuljevič-Sakc, Glas. Hrvati 125. 

^) Ignaz Orožen, Das Dekanat Kotsch, Graz 1881. 



150 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

bi jih ne spoznali njihovi možje. Na Koroškem je vender še zdaj 
kakih 200—300 slovenskih protestantov. 

Da bi katoličani mogli uspešno delati za svoje namene, po- 
služevali so se istega sredstva, kakor protestantje, namreč knjig. 

Privrženci novi veri so uvideli takoj, da je od sile potrebno 
se slovenskim ljudstvom govoriti v njegovi besedi in zanj pisati 
potrebnih knjig. Razumni in temeljito omikani Hren je tedaj ukrenil, 
da se je v Ljubljani v stolni cerkvi božja beseda oznanjevala slo- 
venski ; on sam je bil spreten govornik ; njemu so zvesto pomagali 
jezuviti ; ob nedeljah in praznikih je on sam mnogo let opravljal 
ta posel.') Jezuviti so imeli skrbeti za enega slovenskega in enega 
nemškega propovednika ; slovenski je bil P. Nikolaj K o p r i v e c. 

Tudi za knjige je skrbel Hren ; on sam je prevel na slovenski 
jezik evangelije in liste za nedelje in praznike z naslovom : 

Evangelia inu Ivstuvi^), na vse nedele inu jmenitne 
prasnike celiga lejta, po Itari karfzhanski navadi resdeleni, 
vfem Catholifhkim cerkvam , ftuprau v' kranjfki desheli , k' 
dobrimu s' novizh is Bukovskiga na Slovenfki jesik sveftu 
prelosheni, s' perpufzheniem tiga v' Bugu vifsoku vrojdnitra 
vivuda inu gofpuda Thomasha') devetiga Lublanlkiu-a 



^) Mitth. d. hist. Vereines f. Krain 1854. p. 46. 

^) P. pl. Radics, Triglav 1865, št. 29, navaja ta naslov: Thomas Nonus 
Episcopus Labacensis, Archiduealis Consiliarius et Reformator: 4 Evangelia inu 
Listi in molitve po pridigi. Stiskanu itd. Natisnjenih je bilo 3000 izvodov, ki so 
stali škofa 647 gld. Eden izvod (dva dela v enem zvezku) se nahaja v grof Attem- 
sovi knjižnici v Ljubljani, 179 str.; pridejanih je tudi nekaj mrtvaških pesnij. — 

») Šaf. 17-99. 

Op. Staple ton. Neznanega prelagatelja evangelia, preložena po Stapletonu v 
osemnajstem veku. Objavil Anton Raič (Progr. vel. realke v Ljubljani 1887 in 18S8) 
ponatis v Ljubljani 1888. 8. 122. Rokopis se nahaja v ljul)ljanski licealni knjiž- 
nici, kamor je prišel iz Zoisove zapuščine, in obsega 114 listov. Vsebina so 
evangeliji; 28 jih je iz zimskega dela Angleža Tome Stapletona. 29—55 iz polet- 
nega dela istega pisatelja, 56 — 82 so »Euangelia in Festis Sanctorum tolius Anni«. 
Neki duhovnik je za svojo rabo za posamezne nedelje in praznike sproti prestavljal 
evangelije in to morda predno je vladika Hren izdal svoje >Evangelia in Ly.>tove«; 
mnogo je prepisaval iz Dalmatina (V. Oblak, Lj. Zv. 1888. 695 , in Siksl Carcanus, 
škof Germanski, ki ga je papež poslal, da obišče ljubljansko škofijo, je dal Hrenu 
dn6 5. decembra 1620. dva dekreta, da sme vnovič izdati Mali in Veliki kate- 
kizem Petra Kanizia, ter tudi natisniti slovensko svojo pesmarico »nymnologium 
Slavicum«. A K., v Lj. Zv. 1886, 700. 



Katoliška doba. 151 



Shkotra i. t. d. na svitlobo dani 1612. IstirUanu v' Nemshkim 

Gradzu Ikusi Juria VVidmantteterja 1613. 8". 136 in 43 listov. 

Da je ta knjiga došia dobro, razvidi se iz tega, ker se je natis- 
nila večkrat; Janez Ludovik Schoenleben jo je dal 1672. 1. in pater 
llippolvt 1730. 1. natisniti na novo. 

Ker se je bila uničila tiskarna v Ljubljani, se je knjiga tiskala v 
Gradcu. Kopitiir navaja vzglede v slovnici XLI1. in 157. pa J. Marn 1. c. 

Hren je gledal čez ozke meje svoje ožje domovine; radi tega 
se jezik njegovega prevoda bliža hrvatskemu narečju. 

Jezuvitje, katere je pozval v Ljubljano, so imeli v svojem vzgoje- 
valnem načrtu vaje v govorništvu, deklamacije in glediščne igre. 
Izvirne igre domačih pisateljev, ali prevode iger, ki so se priljubile 
na dunajskem dvoru, so dali ob slovesnih prilikah predstavljati v 
Ljubljani in so k njim povabili naj odličnejšo gospodo iz Ljubljane 
pa tudi s kmetov. Kranjska dežela je letno podporo takim pred- 
stavam od 500 zvišala na 1000 gld. Predmete takim igram so 
jemali včasih tudi iz domače zgodovine. 

Blagodušni in radodarni mecen takim igram je bil škof Hren. 
Leta 1611. je jezuvitom v Tivoliju sredi lepega prijetnega gozda 
dal sezidati vedrilnico. 

Podpiral je tudi druge umetnosti. Udeleževal se je pevskih 
produkcij jezuvitskih učencev'), ki so leta 1599. rojstvo Kristovo 
praznovali z latinskimi, slovenskimi in nemškimi pesnimi. Kupoval 
je muzikalične knjige; v škofovski stolnici v Gorenjem Gradu je 
dal od benečanskih mojstrov postaviti dragocene orgle. Utemeljil 
je ustanovo za dijake in odločil, da se ima vsak štipendist učiti 
muzike. Ce je pri škofovski cerkvi v Ljubljani nedostajalo domačih 
a-odcev, pozval jih je s Češkega. 

Kupoval je slike od inostrancev, pa tudi domačine počastil in 
podpiral z naročili. Po domačih slikarjih Janzilu, Plavcu, Planerju, 
\Volfu in Krenu je dal zaljšati cerkve. 

Tudi posvetne slikarje je podpiral. Slikarja Mat. Planerja je 
poslal v Sisek , da si ogleda ležo tega mesta in potem naslika 
»Bitev pri Sisku«( ; delo je stalo škofa 200 gld. 

Popraviti je dal stolno cerkev v Ljubljani; v Sisek in Petrinjo 
je pošiljal svoje zidarje in druge delavce, da so pomagali pri zi- 
danju cerkve. 



») Radics, Ltp. Mat. SI. 1887, 23. 



152 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Svojim prednikom na ljubljanskem škofovskem sedežu je 
postavljal spomenike. 

Janez Krstitelj Gosta iz Gorice je popravljal oltarje v ljub- 
ljanski stolni cerkvi. 

Iskreno je gojil vednosti, nakupaval astronomično orodje; spisal 
je sam »Opus Canonicum«, čigar jeden del je za časa \'alvasorja hra- 
nila ljubljanska školijska pismohranilnica (arhiv), jeden se je pa uže 
takrat bil izgubil. Spisoval je sam »Letnike« = Jahrbiicher ; sploh 
je Hren vse svoje sodobnike daleko presegal po vsestranski omiki. 

Janez Ludovik Schoenleben') (1618. — 81.) 

iz Ljubljane, kjer je njegov oče županoval , učil se je od 1648. 
do 1654.1. v jezuvitskih šolah, vstopil v njihov red, pa ga zopet 
zapustil in postal stolni dekan v rojstnem mestu, pozneje v Ribnici, 
naposled se je pa umaknil vsem službam, da bi se posvetil samo ved- 
nostim.^) Dobil je tudi naslov: »Protonotarius Apostolicus«. Umrl 
je v Ljubljani. 

P)il je na glasu kot spreten slovenski in nemški propovednik in 
jako j)lodovit pisatelj v nemškem in slovenskem jeziku, a vedno zvest 
slovenski svoji domovini; Valvasor našteva 38 tiskanih njegovih 
knjig in knjižic in več rokopisov in zbirk (Collectanea, Notationes). 
Izdal je slovenski : 

Evangelia ') inu Lystuvi na vse Nedele inu jemenitne 
Prasnike zeliga Leita po Catoliski Vishi, inu poteh ponou- 
lenih Mashnih Bukvah resdeleni etc. Stiskanu v Nemshkim 
Gradzu. V sakladi Joannesa Ilelma Pukveniga Vesnika. \ ' 
tem Lejti MDCLXXII. 8". 447. 

V predgovoru toži, da ima »Idionia Slavonicum« preveč na- 
rečij, da to pisatelju otežuje posel. Hrenov jezik daje neki i)reveč 



') Valvasor VI. 354. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 49, 50. - Šaf. 18. 

^) Bil je dobro poučen bogoslovec. Kot zgoilovinar se je preveč klanjal 
čudežem in prenapetostim. Izmed zgodovinskih del naj se omeni : »Aemona 
Vindicata« id. Salisburgi 1674, 4; »Carniolia Antiiiua et Nova«. Tom I. partes III. 
Labaci, J. B. Mayer, 1681; drugi del tega spisa se nahaja v rokopisu v deželnem 
arhivu v Ljubljani. SI. N. 1881, 267; v tem obziru je nadelaval pot Valvasorju. 

') Kopitar, Gramm. str. 61. — Janežič, SI. Slov. 133. — J. Mam, Jez. XXI. 
28—30. — Šafafik, 18-19, p. 100. — Iz pisma Hrenovega iz 1. 1615. (Nov. 1877, 
365), je razvidno, da so pesmi v tej knjigi Hrenove, pa ne Schoenlebnove.) 



Katoliška doba. 153 



pomešan s hrvatskimi in dalmatinskimi besedami ; dalje razpravlja, 
da se imata i in v pisati kot samoglasnika i in tt, kot soglasnika pa 
j in v ; ločiti da je treba s in J\ s/?, pa /h. Knjiga sama je raz- 
deljena na a) Evangelia inu Lystuvi na vse Nedele (str. 1 — 267), 
Ji) Evangelia inu Lvstuvi .... ob terdnih in zapovedanih praznikih 
(str. 269 — 380), i) Catholishke Peissmi (str. 387 — 404), brez veljave, 
in 1] Catechismus (str. 404 — 447). Schoenleben ne presega glede na 
jezikovo znanje Trubarja in zaostaja za Hrenom. 

V kulturno - zgodovinskem oziru se mora omeniti njegova 
zasluga, da se je vsled njegovega prizadevanja tiskar Janez Krstnik 
Mavr s svojo tiskarno iz Saligrada preselil v Ljubljano. 

Razne izdaje knjige: »Evangelij in Lystovi. « 

Evangelia inu Lvstuvi. Na ufe Nedele inu imenitne 
Prasnike zeiliga Leita po Catholiski vishi inu po teh ponov- 
lenih Mafhnih Bukvah resdeleni. Ufem Catholifhkim Sloven- 
f kim Zerkvam , ftuprau v Krainski Desheli , h' dobrimu, is 
Latinskiga na Slovenski Jesik suejftu prelosheni, inu s' novizh 
popravleni. S' Perpuszenjom Gnadliviga inu Vifloku Vredniga 
Firlhta inu Gofpuda , Golpuda Sigismunda Felixa Sedem- 
naiftiga Lublanskiga Shkoffa, na Suitlobo dani. Labaci Imp. 
J. G. Mayr, Incl. Prov. Carnioliae Typ. et Bibl. Anno 1730. 
8. 416. 

V posvečenju govori izdajatelj o dosedanjih izdajah te knjige 
in zatrjuje, da je pričujoča izdaja v marsičem popravljena, in na- 
vaja nekatere posebnosti v pisavi. Urejena je inače popolnem po 
Schoenlebnu. 

Evangelia inu b r a n i e na nedele inu prasnike , is 
Latinfkiga na Krainfki jesik sueirtu inu fkerbnu preloshene. 
1758. 8.^1 

Evangelia inu branie na nedele inu prasnike zhes 
želu leitu, is Latinfkiga na Crainski jesik fveftu inu fkerbnu 
preloshene popraulene inu pogmerane. Is perpufheniam Gnad- 
liviga inu villoku uredniga Firfhta inu Gofpuda, Gofpuda Sigis- 
munda Felixa Sedemnaifhga Lublanskiga Shkoffa na 

Svetlobo dane. Labaci Typis A. S. Reichhardt, Sumpt. J. B. 
Volusij et J. B. Blank 1741. 8. 476. 78. 



») Gaj., Kniž. E. I. 1, 129. Listi in evaagelji. V Ljubljani 1820, 8. — Gaj., 
Kniž. 129. 



ik.. 



154 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

»Evangelia inu branie« seg-ajo od 1 do 422 str., potem sledi 
molitev po propovedi, občna izpoved, pesni (429—56). Katekizem 1 
do 32, litanije, zakonski zadržki (60 — 78), 

Jožef Hasl navaja v svoji knjigi »Sveti post«, »Evangelia in 
branie« iz 1. 1754., kar pa je morda pomota namesto 1704.. ker 
nihče ne zna izdaje iz 1754. 1. 

Evangelia') inu branie na nedele inu prasnike zhes 
želu Icitu, is Latinfkig-a na Crainski jesik fvertu inu fkerbnu 
preloshene, popraulene inu pogmerane. Is perpufheniam Gnad- 
livega inu vifoko uredniga Firfhta inu Gofpuda, Gospuda 
Leopolda Josepha , Devetnaistiga Lublanskiga Shkotla . . na 
svetlobo dane. V Lublani. Per Johann Georg Heptnerju 1764. 
8. 420. 

Vsebina kakor v poprejšnji knjigi, samo na koncu je dodana 
»visha moliti ta fveti Roshenkranz« 338 — 420. Po splošnem mnenju 
je izdal obe knjigi župnik J. L. Paglavec; druga izdaja je nekoliko 
boljša. Vzglede navajata Kop. 121 — 7; J. Mam 15. 

Branie inu evangelia''), na nedele inu prasnike zhes 
želu leitu, is latinskiga na krainski jesik svestu inu skrbnu 
preloshene, popraulene inu pogmerane, s' perpusheniam gnad- 
liviga inu visoku uredniga firshta inu gospud gospuda Leo- 
polda Josepha devctnajstiga lublanskiga skolfa id. id. na svet- 
lobo dane. U Lublani per Johann Fridrichu Egerju. 1768. 
8". 414. 

Razdeljena je knjiga tako, da se nahajajo evangelia in branja 
za nedelje str, 1 — 194; ob zapovedanih in drugih praznikih do 289; 
izpoved, vera, upanje, ljubezen, katoliške pesni do 331: litanije in 
molitve do 373 ; začetek sveta in krščanske vere do 404 ; raz- 
loženje zadržkov sv. zakona do 413. 

H r a n j a inu E v a n g e 1 i u m i ^), na Nedele, inu Prasneke 
zhes želu loitu, is latinskiga na kravnski jesik svestu, inu 
skerbnu prestaulene, popravlene, inu pogmirane s' jierpu- 
shenjam gnadliviga inu visoku vredniga Firshta inu Gospuda 
Gospuda Karlna, dvajsetiga Lublanskega Shkofa, itd. inu te 

') Prva polovica naslova po Šaf. ICO; druga dopolnjena po J. Marn. 14; 
pravopis zjednačen po Šaf. 100. — Vzglede navaja Marn. Kop. 121—25. 158. — 
Lenček navaja Mitih. 1857, 90: Evangelium Krainski, Labaci 1741, bržkone ista 
knjiga. 

2; 1. V., Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 1892, 157. 

") Fekonja, Lj. Zv. 18«6, 570. 



Katoliška doba. 155 



satu postaulene zessarske Gosposhine v' Kravnski Dushelli na 

svitlobo dane. V' Lublani skus Joan. Fridrika Egerja 

stiskavza kraynske dushelle 1777. 

Ta knjig-a jo poznejša izdaja Hrenovega dela »p]vang-elia inu 
Lvstuvi«, tiskanega v Gradcu 1612., ponatisnenega po Schoenlebnu 
v Ljubljani 1672., potem še 1730., 1741., (uredil kamniški župnik 
Paglavec), 1758., 1764. in 1772. 

Izdaja 1777. razlikuje se od poprejšnjih po pravopisu in po 
prozaičnih stavkih. 

V narodnem oziru je zanimljiva ta knjiga v tem, da navaja svet- 
nike in svetnice, katere pogrešamo v naših koledarjih, navaja n. pr. 
ljubljanskega škofa Maksimilijana in Virgila, škofa v Celju in Sali- 
o-radu ; Justa, mučenika v Trstu ; Nicefora, patrijarha v Vidmu id. ; 
v minolem stoletju je cerkev bila tedaj bolj narodna. Namesto do- 
mačih svetnikov opisujejo zdaj Slovencem rajši svetnike nemške, 
italijanske, francoske in drugih narodnostij ! 

V XVIII. stoletju se je ta knjiga dvakrat natisnila na Kranj- 
skem, namreč L 1787. in 1792. (gl. Japeljl, početkom XIX. stoletja 
pa v Ljubljani 1820 (Gaj. Križ. 129) in v Gradcu, kakor se razvidi 
iz te-le izdaje : 

Listi inu Evangelia') na usse nedele inu prasnike 
zhes zeilu leitu. Koker tudi ta passion, ali tu popissuvanje 
terplenja Jesusa Christusa , koker so taisti shtiri evangelisti 
popisali. Te naprej pissane pesmi te zerkve ta mali katekismus, 
te litanie, s' tem molitvami ta krishova pot, s' pildami. katiri 
k' temu slishjo. — V Marburgi se najdejo per Joshefu Merzin- 
gerju v' gosposki gassi. Mala 8. 376. 

Ne letnica, ne tiskar nista imenovana, a izvestje pravi, da je 
tiskana v Gradcu. Da je tiskana 1. 1800. sme se sklepati po »tablica, 
ki začenja z letom 1800, kakor to kaže »tabla« v izdaji 1. 1777. v 
Ljubljani in 1. 1822. v Celju. 

Ta knjiga se je rabila na Murskem polju blizu Radgone in 
ima to-le vsebino : Za omenjeno »Tablo teh prestavnih Prasnikov« 
(1800.— 09.) sledi »Vezhna Pratika«, evangeliji, listi, branje, pasion 
(70 — 100), evangeliji za praznike M. Device in drugih svetnikov 
do 248 ; molitve, pesni , litanije do 376. Pri evangelijih so male 
slike. Jezik se ne razlikuje od ljubljanskega vzora. 



') A. Fekonja, Lj. Zv. 1886, 700—3. 



156 



Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Matija K a s t e 1 e c (1623.— 1688.) ') 

por. v Kilovčah blizu Prema, je župnikoval v Toplicah, v St. Jerneju, 
potem je bil kanonik v Novem mestu, kjer je umrl. Bil je velik 
dobrotnik samostanu in cerkvi, pa zelo marljiv slovenski pisatelj. 
Sadovi njegove marljivosti so : 

1. Bratoufke buquize 8. Roshenkranza, u' katerih 
je ukup sloshena visha ta Pfalter s' temi petnaiftimi skriu- 
noftmi moliti, inu koku fe more enimu bolniku k' isvelizhaniu 
pomagati, sraven samerkanih odpuftkou, zhes ceilu lejtu, tu 
je preloshenu s' Nemfhkiga, Lafhkiga inu Latinfkiga na 
Crainf ko belTedo skusi Matthia Castelza, Chorarja inu 
Beneiiciata S. Roshenkranza u' Novim Meftu. Stiskanu u 
Nemfhkim Gradzu skusi "VVidmanstetterske Erbe u' tem 
lejtu 1678. V sakladi Joannesa Helma u' Lublani Bukviniga 
Vesnika. 8" str. 459. Nova izdaja 1682 8". 
Knjiga obsega a) Visha ali shega moliti ta rozenkranc (str. 1 
do 176l, ji) Modus juvandi agonizantes (str. 177 — 400), pesni str. 401 
do 459.) 

Za vzgled bodita 1. in 8. kitica pesni: »Ave Maria«. 



1. 
Ave prelVetla Maria, 

Tebe zhaltv dulha moja, 
Sama Ipozhela li Boga, 
Elisabeth obyrkaIa. 
O Maria. 



8. 
Angelzi i" peljam pridejo, 
Tebe Maria Ipremlajo: 
Sveta Trovza krona Te, 
Dai nam Nebelliku veiVelje. 
O Maria. 



») Valvasor VI. 359. - Šaf. 19. - L. Hrovat, Nov. 1864, 74. Zg. Dan. 1867. 

— Progr., Oberg. Rudolfswerl 1868. — L— k., Lj. Zv. 1881, 707—8, SI. 1885, št. 89. 

— J. Marn, Jez. XXI. — Zavadlal, Die Sprache in Kastelec »Bratovske Buquice 
S. Roshenkranza«. Ponatis iz gimn. progr. v Celju 1891. 

Grobni napis: 



Hic Mathias Castellez Canonicus 

jacet 
Qui etiam mortuus non tacet. 
Loquitur hic in fornice et turri 
Nec silent alibi muri. 
Hic sciens architecturam 
Fecit šibi hanc seiiultnram 
Et tit sit cvm muudis, 
Petit a singulis „ Pater noster'^ vel 

r,De profundis'' 



Clanmt, o riator. ne tace 
Saltem dic: Requiescat in pace. 
Dic, ut docet S. Siilpitius 
Deus sit ei propitius! — 
Quaeris, cur rolnerit scpeliri hic 

iiitus, 
Ait, cattsa fuit incus frater 
Hyacinthus. 



Katoliška doba. 157 



2. Na vuk Chris tianski ,') sive Praxis Catechistica. 
Tu je enu nuzna govorenie v' mei enim Ozhetom inu nie- 
govim synam, od se (te, Mam) prave vere inu od praviga 
Chriftianfkiga Catholiskiga navuka ; s' enim lepim pomenko- 
vaniam eniga Catholish inu Lutrish zhloveka, tudi v kakelhni 
vishi more en zhlovik 1 he na tem svetu nebu imeti : na 
Crainsku slol henu skusi Mathia Castelza tega starifhiga 
Canonica itd. v' Novim Mesti. Stiskanu v' Lublani itd. skusi 
Jos. Th. Maverja 1688. 8", str. 624. 

Ta obširna knjiga je razdeljena tako, da govori str. 1 — 474 
o namenu človeškega življenja, o svetstvih, o desetih zapovedih, 
o sv. maši in o molitvah, o grehih, o dobrih delih; str. 475 — 544: 
»Poduuzhenie eniga Luterskiga, ali Calvin il h ali sicer eniga Zmam- 
leniga nezastopniga Christiana« ; knjigo končuje »Peissen od Chri- 
stusove Martre«. 

3. N e b e s h k i z v 1 , tu je teh fvetih Ozhakov sveiftu 
premif hlovanie , v' katerim fe sapopade visha te zhednosti 
lubiti, inu pred hudim djaniam beshati, na tu vezhnu fpumniti 
inu boga prou lubiti. Vkupai sloshenu skusi Mattia Castelza 
Canonica inu Beneficiata S. Roshenkranza v' Novim Meftu. 
Stiskanu v' Lublani skusi Joshepha Tadea Maverja deshel- 
skiga buquih stiskauza v' tem leitu 1684. 8. 449. 



*) Na drugi strani naslovnega lista : 

Alta Castelli quondam Babylonis ab Tu Hobis illam, tu propria verba 
Arce fulisti 

Castellez genesim nomine reque Shivoritm, primos a Babijlone tt/pos. 

trahens Quod Truber atrpie Kobila Juri 

Dum gentes vario hine migrant dis- corruperat olim 

crimine linguae ^e Castelletum restituisse decet. 

Insedit pectus Slavica lingiia tuiim. 

Po Valvasorju VI. 36, napisal je M. Kastelec še: Breve Exercitium 
matutinum et vespertinum. Labaci 1682; Kratki Sapopadek potrebnih 
catolilkih naukou; V Lublani 1685. 12°. Šafafik 115; Praxis Catechistica, Lub. 
1686; Nebu na semlj po Boshji voli, Lub. 1686, 8; to so bržkone natisi po- 
prejšnjih del. 

V rokopisih zapustil je: Spegel te zhistosli, 1678—88, Saf. 131. 
Shpeigel duhovni od sazhetka inu konza zhlovefhkiga shivenia — po 
italjanskem Specchio Spirituale del principio e fine della vita omana. Safafik, 
Gesch. L 131 — 32. Prevod svetega pisma pod naslovom : Simplex translatio 
tfacrorum Bibliorum Veteris et Novi Testamenti. 



158 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Znamenitejši del te knjige je: Messez Boshye ljubezni, tu je, 

vlak messez, zhes želu lejtu na vfak dan premifhlovanie Boshve 

Ijubesni 350 — 430. Izglede navajata Kop. 63 — 70. — J. Marn 34 — 6.') 

4. Mefez bos h je lubosni, v' katerimu fe sapopade 

visha boga prou lubiti, vkupei sloshen fkusi Mathia Castelza 

Canonica inu beneiiciata v novim mestu. (Lenček, Mitth. 1857, 

90) sdei drugezh na fvetloba (!) dan, fkusi profhnio veliku od 

nyh is Goreinske strani s' enaift fruhtou od S. Malhe pogmi- 

ranu. U Lublani fe naide per Aloysio Raab 1768. 

Dasi je ta knjiga iz poznejše dobe, se vender omenja tu, ker 

je samo ponatis iz Kastelčeve knjige : »Nebefhki Zyl« ; morda jo 

je oskrbel M. Pohlin. 

Jezik v Kastelčevih knjigah je dolenjsko narečje in ima marsi- 
katero zanimljivo posebnost, ki se je ohranila v tej slovenski po- 
krajini, poptujčevanju odmakneni ; inače se odlikuje po lepem na- 
rodnem slogu. Marku Pohlinu je enak v tem, da je v Slovencih 
vzbujal ljubezen do čitanja. 

O izrekovanju in o slovenski pisavi je izpregovoril sam v 
knjigi : »Bratoufke Bukvize« str. 177. 

Janez K r s t n i k od s v. K r i ž a^), 

porojen bržkone v Crničah blizu Gorice, imel je priimek Leonelli, 
kar kaže, da je bil italijanskega pokolenja. Dovršivši modroslovske 
in bogoslovske nauke vstopil je v kapucinski red štajerske provin- 



^) Kakor Marka Pohlin, je tudi Kastelec spisal nekaj del, ki se niso ob- 
javila, nego so ostala v rokopisu; ta so: 

»Krainerisch-deutsch-lateinisches W6rterbuch mit 
Vergleichungen und Beziehungen auf Dalmatins Bibel< von Matija Kastelec; okolo 
1. 1680. Rk. 4° 527 str. v licejalni knjiž. v Ljubljani. Šaf. 65. - Lj. Zv. 1881, 777. 
Viridarium exemplorum, in quo enumerantur septuaginta exempla 
accommodata pro concionatoribus, auctore Mathia Castellez, Rp. okoli leta 1678. 
do 1688. — Valvasor pravi, da je bilo delo pripravljeno za tisk; morda je bilo 
pisano latinski ; Thomae a Kempis De Imitatione Ghristi L. IV. carniolice 
a Mathia Castelez circa 1678-88. Rk. — Šaf. 132. 

'•') B a r o n e d e C o d e 1 1 i , Gli Scritlori Friulano -Austriaci degli ullemi 

due secoli di Monsignore Terza ediziono corretta ed acressiula dali autore 

Gorizia presso Giac. Tomasiui 1742. 8. 244. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 28 — Šaf.. 
Gesch. I. 20. — B. Kopitar, Gramm. 74. — Paulus (Leveč), Slovenski Abraham 
k Santa Croce, S. 1873, št. 27 — 28. - B— c objavlja iz Krslnikove knjige >Sacrum 
Proptuarium« IV, 170, secf. govor »Ob partam de Turcia Vicloriam«. S. 1878, 
št. 29. — J. Marn, J. XXI. — J. Halič, Ed. 1883, št. 91—93. 



Katoliška doba. 159 



cije in bil izbran za slovenskega propovednika svoje pokrajine; 
sedež je imel v ipavskom 8v. Križu, zato se je podpisoval Joannes 
Baptista a Santa Croce. Propovednik na dobrem glasu bil je vabljen 
v razne kraje; z veseljem se je spominjal »na tu žlahtnu mestu« 
Ljubljano, kjer je živel tri leta ter plemenitašem slovenski govoril 
o raznovrstnih predmetih bogoslovne stroke. 

Pozneje je bil gvardijan samostanu krškemu in je gorko želel 
v širšem pomenu koristiti svoji domovini ; radi tega je pristopil 
»Akademiji operosorum« in dobil ime »Promptus«. Ko so mu uže 
pešale moči, preselil seje na stara leta v Gorico in tam umrl 1714. 1. 
Mnogi prijatelji so ga nagovarjali, naj izda svoje govore ; tej 
želji je ustregel, objavivši 

S a C r u m p r o m p t u a r i u m singulis per annum Domi- 
nicis et testis solemnioribus Christi Domini et B. V. Mariae 
praedicabile e Sacrae Scripturae Sanctorumque Patrum scriptis 
emtum (erutum, Marn), nec non veterum recentiorumque au- 
thorum (Authorum, M.) historiis, non minus laboriose quam 
copiose roboratum, ab (Ab, M.) Admodum (ad., M.) V. P. F. 
Joanne Baptista a Santa Croce Ordinis FF Minorum Capuci- 
norum Concionatore Slavo compositum idiomate, multorum 
votis expetitum, in duas partes divisum in lucem editur (!) 
Pars 1^ Veneti is ex ofticina Zachariae Conzatti. 1691. 4". 
14 L., A 1—232; B 1-216 str. 

V razdelku A so propovedi za I. nedeljo po Veliki noči do 
IX. nedelje po Binkoštih ; in v razdelku B od X. do XXIV. nedelje 
po Binkoštih. 

II. Del. Ve ne t i is 1691. 4». 10 L., 590 str. obsega propovedi 
za I. nedeljo do IV. nedelje po Veliki noči. 

III. Del. Labaci 1696. 4". 9 L., 626 str. ima govore prazniške. 

IV. Del. Labaci 1 700. 4". 4 L., 490 str. pa razne govore o 
raznih cerkvenih opravilih, in 

V. Del. Labaci 1707. 4*^. 7 L., 640 str. propovedi za razne 
nedelje v vsem letu. 

Zasluge Janeza Krstnika se vse premalo cene. Priznati se mora, 
da mu jezik ni dovolj gladek, da pa vsebina njegovih govorov kaže 
za one čase temeljito izobraženega moža. Ce ga včasih primerjajo 
z nemškim avgustincem Abrahamom a Santa Clara, je ta primera 
šepava, ker se naš Janez ne ponižuje do trivijalnosti omenjenega 
govornika. Takih cerkvenih govornikov, kakor Trubar, Hren in Janez 



I^O Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Kriški, Slovenci v starih časih gotovo niso mnogo imeh ; njegovi 
govori se odHkujejo po izvirnosti in lepo urejenih mislih in so 
važni v zgodovinskem in kulturnem obziru.^) Delovali so nanj 
slavni cerkveni govorniki italijanski. 

Pater Rogerij, 

porojen v Ljubljani, kapucinec in sloveč govornik ; sicer je zasebno 

življenje njegovo neznano. Ljubljanski kapucinci so po njegovi smrti 

izdali : 

Palmarium empyreum seu conciones CXXVI de Sanctis 

totius anni, fignanter de nonnullis particularibus et extraordi- 
nariis, qui in quibusdam locis festive celebrantur, et usque 
modo sermones de ipsis visi non sunt, compositae ex vitis 
eorum, scriptura sacra ac ss. patribus, variis conceptibus, svm- 
bolis, et historiis, praecipue aptis moralitatibus refertae in duas 
partes divisae ac copioso indice provisae, datae publicae luči 
carniolico idiomate [»Ad majorem Dei Gloriam , eorundem 
Sanctorum Honorem, et Dominorum Curatorum Commodum«, 
tako popolnjuje J. Marn, Jez. XXII, 6 naslov] a P. Rogerio 
Labacensi Ord. Min. Capuc. Concionatore Carniolico. Pars I* 
[A prima die Januarij usque ad Mensem Julium exclusive. 
Gum Privilegio Caesareo.| Clagenfurti tvp. et sumpt. Joan. 
Friderici Kleinmayr Incl. Archiducatus Carinth. Tvpog. 173 L 
4° 654. — Pars 11^ Labaci typ. et sumpt. A. Fr. Reichhardt 
Incl. prov. Carn. Typo. 1743. 4«. 662. 

Tudi drugi del ima 126 govorov, ki slave svetnike. Predmet 
vsakega govora je povedan latinski in slovenski , n. pr. za prvo 
nedeljo prosinca : Vocatum est Komen eius Jesus. 

»Njega Ime bilo je imenovanu Jesus« ; Luk. 2, potem vsebina 
tudi latinski in slovenski: 

Flores varij donantur, Mnokateri Gvejl šenkuje, 

Et ;\ pio Jesu danlur: Tar iz tem Ludy daruje: 

In sirenam hominis. Jesus h' Lcjlu novimu. 



') Jernej Basar, redovnik tovarištva Jezusovega, govornik v stolni 
cerkvi v Ljubljani, izdal je : 

Pridige iz butjuiz imenvanih exercitia S. ozheta Ignazia sloshene na 

ufako nedelo zlies lejtu. Conciones juxta libellum exorcitiorum S. P. 

Ignatii in sipgulas anni Dominicas digestae per P. Bartholomaeum Bassar, 

S. J. Sacerdotem. Labaci, typis — A. F. Keiclihardt 1734. 4. bl6. 

V predgovoru pripoveduje, da je bil naprošon, naj izda te govore, in navaja 
v šestnajstih točkah pravila, po katerih se je ravnal glede jezika, na slovnico se 
pa vender ni oziral. 



Katoliška doba. 161 



Hog-erij je vrstnik Krstnikov in rabi več vzgledov in citatov, 
za pravilnost je/.ika se pa ne briga.') 

Fra Gregor i o Alasia da Somar ipa.^) 

Kdaj se je porodil, ni znano ; o njem vemo samo toliko, da 
ga je divinski poveljnik grof Rajmund VI. conte della Torre- 
Valsassina, vrnivši se iz Rima 1601. 1., s seboj vzel v Divin, kjer 
je Somaripa leto potem čital svojo prvo mašo in potem servitski 
samostan vodil do 1607. 1. Izdal je v Vidmu italijansko -slovenski 
slovarček : 

VOCABOLARIO Italiano e Schiauo. Che contiene vna 
breue inilruttione per apprendere facilmente detta lingua 
Schiaua, le lor ordinarie falutationi, con vn ragionamento 
famio-liare per li viandanti. Aggiuntoui anco in line il Pater 
noster, 1' Aue Maria, il Čredo, i Precetti di Dio e della S. Chiefa, 
con alcune lodi fpirituali folite a cantarli da questi popoli nelle 
maggiori lolenita delTanno. 

Raccolto da Fra Gregorio Alalia da Sommaripa deli' Ordine 
de' Serui della B. V. Maria. JN VDINE ^NIDCVII. 
Knjiga ima 111 listov; sedem listov (šest v začetku in eden 
na koncu) je praznih; na listih 8 — 13 je italijanska dedikacija »Al' 
111.'"^ et Reu"'' Monsr Mattias della Torre« z dne 15. marcija 1607.; 
nato sledi kratka slovenska slovnica in slovar ; dodani so »Nomi 
di alcune monete id.« Na listu 96. se pričenja »Ragionamento id.«,. 
potem je natisnenih nekaj cerkvenih pesnij, deset božjih zapovedij 
v verzih, pet cerkvenih zapovedij v prozi, potem božična, veliko- 
nočna in binkoštna pesen. Na koncu knjige stoji : In Vdine. AprelVo 
Gio. Battilla Natalini 1607. Na prvem praznem listu so slabo natis- 
nene črke cirilske. 

Knjiga obsega tedaj več, nego kaže naslov, in je namenjena 
v pomoč laškemu duhovniku, ki ni trd v slovenščini, a ima opraviti 
s Slovenci. 



') Šaf., Gesch. I. 122. — J. Marn, Jez XXII. — B. Lenček, Mitth. d. h. 
Ver. f. Krain 1848, str. 95 : 1857, str. 89. 

-'i Šaf, Gesch. 1. 17. - Fr. Levstik, Lj. Zv. 1881. 772. — J. Marn, Jez. XXI. 
— L. Žvab, Lj. Zv. 1883, 61—62. — R. Pichier, II castello di Duino 1882, str. 449 
do 469. — Knjiga je silno redka; izvod v ljub. lic. knjižnici kupil je bil Kopitar 
na Dunaju na javni dražbi in ga poklonil Cojzu. — V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1891, 
66-134. 

11 



152 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Dictionarium') Latino-Carniolicum, iz konca 
XVII. veka, 4". 168 listov, se hrani v ljubljanski knjižnici; dasi 
Saf. 65 misli, da je Kastelčev, vender bržkone ne bo njegov, ker 
ni pisan z njegovo roko, a tudi s tisto ne, ki je pisala slovnik. 

Baron Janez Bajkart Valvasor.^) 

Porodil se je Valvasor 28. majnika 1641. 1. v Ljubljani. Jezuvitje 
so mu bili učitelji. Po dovršenih naukih napotil se je vedoželjen, 
pravicoljuben mož v tuje dežele; potoval je po Laškem, Francoskem. 
Angleškem in Nemškem in celo po Afriki. Opazuje krasoto tujih 
dežel, uveril se je, da se tudi Kranjska dežela ne sme sramovati 
lepote svoje. Uže na očetovem domu se je naučil pravičnosti do 
slovenske narodnosti^) in je ukrenil popisati lepo domovino ne le 
ptujcem nego tudi domačinom »die ihres eigenen Nestes keine 
Wissenschaft trugen und einem Durchreisenden \venig von diesem 
sagen konnen«.*) Naslov knjig'i je: Ehre des Herzogthums Crain itd., 
Laibach 1689. Delo obsega štiri knjige, ki so razdeljene na petnajst 
bukev, ima 583 podob in 8320 stranij. Prva knjiga govori o starih 
na Kranjskem naseljenih ljudstvih, popisuje deželo, mesta, trge, 
gradove, hribe, doline, reke in jezera, živali, rastline; v tretjem 
zvezku razpravlja zgodovino vse dežele in posameznih mest in 
gradov; povsod navaja slovenska imena. V tretji knjigi 
popisuje in riše istim načinom hrvatska mesta, turške stražnice in 
turške vojske. Posebno nas zanimlje knjiga druga, v kateri pripo- 
veduje o Slovanih, o njihovih šegah, o zgodovini in njihovem jeziku, 
navaja »Oče naš« v trinajsterih jezikih, razpravlja zgodovino Cirila 
in Metodija, razlaga, kod in kako se je razširjala protestantovska 
vera po Slovenskem, govori tudi seveda o poganski dobi.^) Pobliže 
govori o jeziku Gorenjcev, Ljubljančanov, Dolenjcev, Kraševcev, 
Vipavcev, Istrijancev itd. Navedimo tukaj nekoliko krajevnih imen : 
Metlishske Krai ; ta snotraine deu nakrasso jenu napiuke ; Pouhu- 



>) Levstik, Lj. Zv. 1881, 777. 

«) Warliler. Hist. Forsch. II. 1125. — Šafarik. Gesch. 1, 20. — Peter v. Radics, 
Johann Weikhard Freilierr voii Valvasor, Triglav 1865, Nr. 58—72; N. 1852. 
254. — P. pl. Radics, Valvazor z ozirom na Slovanstvo, Ltp. Mat. Slov. 1877, 
str. 2ol-.S28. - Marn, Jez. XXI. 8!» -44. 

') Radics, op. cit. p. 252. 

*) Marn, op. cit. str. 39 — 40. 

'') Iz Valvasorja so tvarino pobirali poznejši zgodovinarji in pesniki, n. pr. 
M. Pohlin za >Bibliollieca Carnioliae«, Linhart, Vodnik, Prešeren (krst pri Savici, 
Koseški (Slovenija), Hicinger (Turjaški Hervardi, Svelličič (Erazem Raubar) itd. 



Katoliška doba. 163 

gradez ; Ubledo ; Per Sveti Alcnc ; Per sentiansho ; Per Nouomesto; 
Ullug-atzo. Da se iz Valvasorjeve pisave da razvozlati, kako so se 
glasile v njegovem času besede rek, gora, rud, živalij in zelišč, to 
je jako važno za zgodovinarja in slovenskega slovničarja, pa itak 
ne moremo podpisati Radicsevega izreka : »žalibog, da \'. ni sklenil 
pisati gramatike ; poleg vseh nepopolnostij bi nam morala biti, kakor 
njegova kronika, bogato skrovišče za izpoznavanje staroslovenskega 
bitstva«. Jaz pa menim, da ni bil toliko zmožen slovenskega jezika, 
da bi slovnica koristila znanstvu. Kljub šibkemu znanju slovenščine 
je pa vender zanimivo, da se je oziral na vse slovanske jezike. 

4. XVIII. stoletje. 

Ko so bili 1683. 1. Turki premagani pred Dunajem, je vest o 
tem svetovnem dogodku osobito Slovence neizmerno razveselila. 
Čez tridesetkrat so ti okrutniki bili planili v slovenske dežele in 
jih pustošili. Karloviški mir, sklenen dne 26. januvarija 1699. leta, 
je cesarske dežele pomnožil za 3147 štirijaških milj in Avstrijo za 
vselej rešil morečega strahu pred Turki, in to tembolj, ker se je 
1702. leta ustanovila »Vojaška granica«. Južnoavstrijskim deželam 
so napočili boljši časi gmotnega razvitka, kateremu je vsaj čez 
nekaj desetletij moral nasledovati tudi duševni razvitek. 

Dimitz (Geschichte Krains IV. 45) pravi, da se v nobenem mi- 
nolem stoletju slika glavnega mesta Ljubljane opazovalcu ne omili 
tako, kakor v zadnjih letih Valvasorjevega delovanja: »Dozdeva 
se nam , kakor da bi vse živelo na ulicah in trgih starinskega 
mesta, kakor da bi gledali na živahno gibanje naših pradedov; 
dozdeva se nam, da plastično življenje kar mahoma stopi iz svo- 
jega okvira.« 

Mesto Ljubljana je imelo 300 — 400 dvoje- in trojenastropnih 
hiš, pa blizu 20.000 prebivalcev in šestero vrat : 1. Pisana vrata 
(Karlstiidter Thor) proti dolenjski cesti. 2. Vodna vrata na južni 
strani mesta. 3. Nemška vrata blizu »nemške hiše«. 4. Vice- 
domska vrata, kjer je zdaj vhod v Gosposke ulice. 5. Spitalska 
vrata na desnem obrežju Ljubljanice in 6. K 1 oš ter ska vrata. 

V francoskem ukusu je bil izdelan med drugimi nasadi in 
izprehodi Turjaški vrt pred Vicedomskimi vrati. 

V Ljubljani je bilo takrat trinajst cerkev; nekatere so bile 
radi umetniške vrednosti zanimljive celo za ptujce. Bratovščin je 

11* 



164 Zgodovina slov. slovstva. 1. del. 

bilo dvanajst ; znamenita je bila bratovščina »Rešnjega Telesa« z 
lastno hišo blizu stolne cerkve ; bratovščina »Redemptoris Christi« 
je uprizarjala procesije na veliki petek. 

Dvanajstorica znotranjega sveta ljubljanskega mesta se je obla- 
čila v baržun, kakor benečanski plemenitaši. Med župani se je odli- 
koval Ivan Baptist Talnitscher (Dolničar) in bil potem povišan v 
plemenitaški stan. 

Po narodnosti je bilo prebivalstvo v Ljubljani zelo mešano ; 
tretjina so bili ptujci: Štajerci, Korošci, Hrvati, Italijani, Tirolci, 
Bavarci, Saksonci , Franki, Svabi, Šlezaki , Moravci, Cehi, Danci, 
Pomorjani , Holandci in F^rancozi ; vse te je kakor v »ovčarni« 
vkupaj držala »deutschredliche Treue«.') (! ?i 

Prebivalci so obogateli po trgovini in so si tudi kaj j)riv»)ščili. 
Pošiljali so svoje sinove dostikrat na inostranska učilišča. 

Trgovina se je lahko razvijala, ker je Ljubljana bila zve- 
zana po lepih cestah z Gorico , Trstom , Karlovcem, Celovcem in 
Dunajem. Valvasor je namerjal pod Ljubeljem narediti cesto skozi 
predor. Valvasor IV. 559 — 60 našteva več predorov, ki so okraj- 
šali dolgost vožnje ali potovanja. Poštna zveza med Ljubljano in 
Trstom je bila urejena po pogodbi med ljubljanskim })0štnim na- 
čelnikom Sigmundom pl. StrobelholTom in pooblaščencem tržaškim, 
Domenikom deli' Argento. 

Občevalni jezik je bil nemški (v višjih krogih), slovenski in 
tudi italijanski med trgovci in obrtniki ; v slovstvu se je rabila veči- 
noma latinščina pa tudi nemščina. 

V deželnem zboru, ki je vodil deželno upravo, so bili zasto- 
pani štirje stanovi: duhovniki, gospoda, vitezi in deželno-knežna 
mesta. Med duhovniki so bili razven ljubljanskega, brižinskega in 
briksenskega škofa tudi nekateri prosti in šest kanonikov ljubljanskih ; 
»gospoda« so bili knezi, grofje in drugi plemenitaši, izvzemši viteze. 

Da so plemenitaško mladež poučevali v viteških vajah in 
društveni omiki, so bili s stalno plačo nameščeni učitelji za ples, 
borbo, jezike id. 

Deželni stanovi so imeli svoje lastno sodstvo (Forum \obi- 
lium), urajščinc so sodile podložnikom, mesta in tr<»:i meščanom 
in tržanom, kakoi- tudi ptujceni rokodelskega stanu, vicedom je 
sodil mestom in trgom, škof duhovnikom. 



•) Oiinilz, Gescli. IV. 51. 



Katoliška doba. 165 



V Ljubljani je bilo društvo juristov in prijateljev pravo- 
znanstva ; ustanovila sta to društvo dr. Florijančič in Mugerle ; 
dne 22. maja 1698. leta so obhajali prvokrat praznik svojes:a pa- 
trona s slovesno mašo in nemško propovedjo v cerkvi sv. Jožefa. 

Lepo se je skrbelo za zdravstveno stanje. Slaven zdravnik je 
bil Jurij Voglar (Carbonarius) pl. Wieseneg', porojen v Naklem nad 
Kranjem 165L 1. Doktor modroslovja in zdravilstva je vsled svoje 
obče znane izurjenosti v zdravniški stroki postal osobni zdravnik 
čaru Petru Velikemu. Poslan v Rim, da bi pospeševal zedinjenje 
ločenih cerkev, je obolel v Kranju in 1717. 1. tam umrl, v oporoki 
volivši lepo svoto za vodotok v rojstnem kraju. 

Pri majhni obsežnosti dežele je imelo Kranjsko primeroma 
mnog'o bogateg-a plemstva; gradovi so bili postavljeni večinoma v 
italijanskem zlogu, pa tudi brez dvombe s slovenskimi žulji, kajti 
inače bi se ne bili 1688. 1. uprli kmetje na Gorenjskem ') , katere 
je baje podpihnil neki francoski hujskač Cattin. 

Verjetniše pa je, da se je kmetom godilo tako, kakor pripo- 
veduje naš pesnik Gorazd v pesni : »Pred cesarjem Maksom L« : 

Karkoli se komu poljubi, Mi sejemo — grad nam požanje, 
Počenjati z nami sme vsak: Njegovo vse, naše pa nič! 

Po hrbtu pretepa nas Turek In zajutrek naš, to je — tlaka, 
A v lice nas bije grajščak. Večerja je — valpetov bič! 

Kak' dolgo še zemljo mi svojo 

Kot sužniki orjemo naj? — 
Gospoda nam vztla je pravdo .... 

Ti, cesar, nazaj nam jo daj ! 

V gradu kneza Porcije v Senožečah je bila neki rodbinska 
galerija, katero je slikal Tizian. 

Med poznejšimi škofi se je odlikoval Sigismund grof Herber- 
stein, poprej stolni prost v Ljubljani, potem kanonik v Regensburgu 
in Pasavi. Z znanstveno izobraženim proštom Janezom Prešernom 
je ustanovil 1700. leta semeniško knjižnico ; pozneje se je odrekel 
službi in je umrl v Peruggi 1711. leta. Za njegovega časa se je 
začela staviti v Ljubljani stolna cerkev ; Milančanu Petru Janni sta 
pomagala domača stavbenika Pavel Jugovic in Jurij Maček. 

Za vzgojo ženske mladeži je Uršulinke uvela 1598, 1. Eleonora 
pl. StrobelholT v Polhovem Gradcu, volivši v to smer 10.000 gld. 



') Dimitz, Gesch. IV. 38. 



Igg Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Kapucinski samostan v Loki se je ustanovil 1705. leta ; v 
Cerknici je bila bratovščina »Svetega Rožneg-a venca«, ki je imela 
47.000 udov. Največjega pomena pa je bil red jezuvitski, o katerem 
so se važnejše točke povedale v splošnem preg-ledu. 

Poleg" nemških gledališčnih igralcev so nastopili tudi italijanski 
operni pevci. 

Udje uže poprej omenjene znanstvene družbe »Academia 
Operosorum« so si vsak po svoji zmožnosti odbrali primerno polje 
delavnosti; iz jezuvitskeg-a reda pa ni bilo nobenega uda. Dimitz, 
<Tesch. von Krain IV. 113 — 14, navaja vse ude, istotako str. 115 
do 130 vse pisatelje jezuvitskega reda. 

Domač slikar v cerkveni umetnosti je bil I>alant Mencinu-er 
iz Bohinja, porojen v začetku XVIII. stoletja; slikal je po cerkvah 
v Ljubljani in izven Ljubljane. 

V vsem tem inače priznanja vrednem delu pa ni bilo nič 
slovenskega duha; od 172G. leta naprej se je pre v Avgsburgu 
tiskala slovenska »Pratikacf , pa blizu od istega časa izdajal tudi 
prvi nemški časnik v Ljubljani.') 

Doktor Bogatai je 1710. 1. začel citati o »državljanskem pravu«. 

Odličen Slovenec v tej dobi je bil P. Pavel Glavar =^), kateri 
si je lepih zaslug pridobil za povzdigo narodnega gospodarstva. 

Porojen 1721. leta v Komendi St. Peter pri Kamniku, rejenec 
kmetske rodbine Basaj, seje šolal v Ljubljani in na vseučilišču v 
Gradcu; tam ga je podpiral brat Basaj, kije potem šel k vojakom. 
Glavar, dovršivši bogoslovje, je obiskal župnika v domači župi in 
dobil od njega svet, naj obišče komendatorja šentpeterskega, viteza 
Testaferrata na Malti. Prišel je do Senja, a radi nedostatnega žitka 
vsprejel službo pri nekem trgovcu in si j)ridobil toliko spoštovanja, 
da ga je tamošnji škof hotel obdržati za notarja. Komendator ua 
je imel pri sebi eno leto, potem je Glavar v Trsatu služil prvo 
sveto mašo. Domu prišedši je postal vikarij in je potem podedoval 
l)olovico župnikovega premoženja in oskrboval premoženje reda; 
ustanovil je šolo, cerkvico in benelicij »Corporis Christi«. Komen- 
dator na Malti je še [)red smrtjo njemu naložil na srce, naj skrbi za 
trpeče človeštvo. Pred smrtjo je še videl svojega brata Basarja kot 
generala. Umrl je P. Pavel (Uavar 17S4. lota. 



') »WochentIic:he Ordinati- uiul F.xtraor(linari-Zeilungen von Wien und 
unterscliiedlichen Orlen«, tiskal Jurij Mayr, poOemši od 1708. lela. 
») Dimitz, Goseh. IV. 200-202. 



Katoliška duha. 167 



Tudi v drug-ih slovenskih pokrajinah se more opazovati 
gmotno blagostanje prebivalstva, dasi ne na podlagi narodne omike. 

Pater llipolit.^) 

V prvem stoletju po reformaciji so se skorej vse duševne 
moči bile zjedinile na verskem polju; potem seje posebno v Ljub- 
ljani začelo delati tudi v drugih strokah. Tudi izven Ljubljane so 
se za domovino vneti možje začeli oglašati kot pisatelji. 

Pater Hipolit, porojen v Novem mestu, je bil kapucinec in 
propovednik provincije štajerske, potem gvardijan in je umrl 1722. 1. 
Uvidevši, koliko težav dela redovnikom neznanje slovenskega 
jezika, je spisal slovar z naslovom : 

Dictionarium trilingue^), ex tribus nobihssimis Europae 
linguis compositum, in anteriori parte Latino-Germanico Bcla- 
vonicum in posteriori parte Germanico - Sclavonico - Latinum, 
opus nune primo in lucem editum, a plurimis tamen Sclavo- 
nicae linguae avidis duduiTi desideratum , omnibus quidem 
dictarum linguarum amatoribus perutile specialiter tamen 
sclavonicorum Verbi Divini Preconum commoditati et utilitati 
dedicatum. Calamo et opera R. P. Hippolyti Rudollsvvertensis, 
Ordinis Minorum Capucinorum Provinciae Styriae Conciona- 
toris , et quondam Ss. Theologiae Lectoris concinatum. Per- 
missu Superiorum, et Privilegio Sacrae Caesareae Majestatis. 
L a b a C i , Formis Joannis Georgij Mayr, Incl. Prov. Carniol. 
Typogr. MDCCXI. 

Ta tiskani naslov ima rokopis, kateri hrani javna knjižnica v 
Ljubljani. Ko je marljivi otec Hipolit dokončal slovar in še hotel 
dodati kratko slovnico, mu je prinesel tiskar uže tiskano bržkone 
Bohoričevo slovnico. Nato je začel popravljati pravopis; ker bi pa 
tak rokopis silno motil stavca, začel je na novo prepisavati obširni ^) 
rokopis ; pri tem mudnem delu ga je prehitela smrt. M. Pohlin pri- 
poveduje, da so ljubljanski kapucinci pripravljali ta rokopis za natis, 
da jih je pa ostra sodba jezuvita Martina Naglica v » Wochentliches 



>) Šaf. I. 21. 

■^) Šaf. 66. — J. Marn, Jez. XXII. — Dimitz, Geseh. IV. 159. 

^) Prva polovica obsega 732, druga pa 280 drobno pisanih stranij na celih 
polah: Goizova knjižnica imela je slovar v obeh prepisih, v drugem črke -4 — E. 
Kopitar, str. 87. 



168 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Kundschaftsblatt im Herzogthume Krain« iz 1776. leta odvrnila od 
tega početja. 

Na koncu rokopisa ima sedem dodatkov: 1. imena krajev, 
narodov, mest id. ; 2. števnike ; 3. imena sorodstva ; 4. dodatke k 
imenom mest ; 5. orbis pictus latinski, nemški, slovenski, 70 stranij ; 
6. imena dreves, sadja id. ; 7. dodatke k slovarju. 

Zanimljiv je tudi latinski predgovor, v katerem pravi, da je 
sicer res težek jezik slovenski, pa ne radi tega, da bi mu nedo- 
stajalo potrebnih besed, nego radi tega, ker jih ne znamo radi 
nemške odgoje. 

Bohoričeva slovnica je bila uže redka: Ilipolit sestavi po na- 
svetu tiskarjevem novo : 

G r a m m a t i C a ') L a t i n o - G e r m a n i c o - S c 1 a v o n i c a. 
Ex pervetusto exemplari Ad modernam in Carniolica Lino-ua 
loquendi methodum accommodata, a plurimis expurgata men- 
dis et Germanicis aucta dictionibus a Quodam Linguae Sla- 
vicae Amatore in communem utilitatem, studiosae Juventuti 
Interioris Austriae, Specialiter dedicata. Superiorum Permissu. 
Labaci. Formis J. G. Mavr, Incl. Prov. Carn. Tvpogr. 1715. 
8". 224. 

Ta slovnica je uravnana slabeje , nego njen izvirnik ; pred- 
govor je prepisan skoro doslovno iz Bohoriča. \'sebina je razdeljena 
v te-le predele : I. De Orthographia. II. De nomine eiusque Acci- 
dentibus. III. De Pronomine. IV. De Verbo. ^^ De Adverbiis, Prae- 
positionibus, Conjunctionibus et Interj. etc. VI. De Syntaxi. 

Členka ne priznava ; glagolski vzgledi so : delam, pišem, ljubim. 
Izdal je tudi : 

But(uize od riejda inu nauiika Christula-) na- 
fhiga isvelizherja, tiga vifsoku zhastvvrejdniga inu bogaboje- 
zhiga mosha, Thomasha a Kernjiis, Ordna Regularskih Cliorar- 
jou s. Augustina , sedej pervizh s' nemfhkiu-a na Slovenski 
Crainski jesik preltavlene, vsim ti pravi poboshnosti inu du- 
hovnim gorijemanju tudi kTvetim shivleniu sheleozhim dufham 



') Kopitar XL1I1. 9!) -104. - Doi}rowsky's Slavin I. 18.'). - Metelko, Lehr- 
geb. XXH- XXIII. — Šaf 1. 53-54. 

') Šaf. U2. - izglede navaja Kop 104-108. — J. Mam. op. cil. 4. — 
Goriška semeniška knjižnica hrani eden izvod. — M. Polilni, Carn. 27 navaja iz 
istega leta Thomasiia Konipensaria: De imitatione libros in elegantiorem Oarnio- 
li.smum tran.slatos Lab. 1711). 16". 



Katoliška doba. 169 



svlim nuzne inu dopadlive, skus eniga vifsoku rojcniga gnad- 
liviga Gofpuda fhpendanje inu skus mujo eniga zhastvvrejdniga 
mariinika Capucinarskiga Š Francisca Ordna P. Ilippolitusa 
s' Noviga Melta na Ivitlobo dane. V Lublani 1719. 12'^. 
672 str. 

Kakor pripoveduje sam , ravnal se je po nemškem prevodu 
Henrika Sommelija. Prevod se čita precej prijetno ; liipolitov jezik 
je, kakor naravno, dolenjsko narečje. 

Na Koroškem se je v tej dobi ponatisnil Megiserjev slovar 
z naslovom : 

DICTIONARIVM / QUATUOR // LINGUARVM / Vidilicet 
GERMANiaE, LATINiE / , ILLVRIC/E (quae vulgo Sclavo- 
nica / appellatur) & ITALIC.E, llve Hetrufcae Autore HIERO- 
NYMO MEGISERO Imprefsum Anno 1592. Graecii Stvriae , 
a Joanne Fabro, cum Sac. Caef. Majertatis / Privilegio octen- 
nali : Nune vero / AVSPICIIS / Excellentifrimi Domini, Do- 
mini Supremi Carinthiae Capitanei / Opera et Studio 
A. A. R. R. P. P. Societ. JESV Collegii / Clagenfurtensis cor- 
rectum & auctum. 

CLAGENEVRTI / Tvpis Joannis Friderici Kleinmavr, In- 
clvti, / Archi. Ducatus Carinthiae Tvpographi, / 1744. 
Pred naslovom ima slovar sliko , ki predstavlja vmeščanje 
koroškega vojvode na Gospesvetskem polju ; gornji del slike pred- 
stavlja kmeta sedečega ob kamenitni mizi , h kateremu prihaja 
vojvoda z lepim spremstvom. Na spodnjem delu slike sledi knez 
in deli privilegije. Na tretji strani, naslovljeni: Ortografia La- 
tino Sclavonica,jev latinskem jeziku povedano, koliko črk 
ima slovenski jezik in kako se izgovarjajo, posebno pa naglašuje, 
da se I včasih izgovarja kakor «, n. pr. pvatnu nam. platnu. 

Na koncu pete strani je arabeska; na sedmi strani se začenja 
islovar. Oblika je mala b" 

Strani so štete na nenavaden način. 

Prvih pet listov ima spodej ili, A, A, A, ^s, naslednji trije ni- 
majo nobenega znaka ; potem pride £i , -B2, i?3, Bi^ &, naslednji trije 
pa nimajo zopet nič; tako se porabi ves alfabet. Potem pa sledi AA^, 
AA^, AAs, AAa, AA5. Na tak način se našteje do Cccs; na tretjem 
praznem listu Ccca pride: (Stirie[d)c ©rempii bcren Declinationum u. 
Conjugationum, kjer se sklanjajo : Ta Gosptid, Ta Gospa, Ta Osha, 
Ta Mati. 



170 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Izmed srla^olov navaja : Sem, imam, lubim, oshem, snam, grem, 
hodim; čudna je oblika: sem shil^ si shil (šel), je shu. 
Za vzgled bodi prva stran slovarja: 

Xcutfd). Sateinifd}. 3j3inbifc^. '-h.Hi[iid). 

5( 



'XI ciii r^iid). Anguilla. 

m i bcr Stibula. 

žd}u|ter. 

%a^. Cadaver. 


Al, ena riba. Anguilla. 
Shilu, Shiuo. Liefena, 

Jubbia. 
Ta merha, Carogna. 
merlatina, 
mershina. . 


Ta merha 


ftindet ab)d)eiilic^ : 
prezudno fmerdi. 


9(beub. Vejper. 


\^ezher, Sera. 
mrak. 


5(beubž. Vejperi. 


Ob mraku, La fera, 
pruti nozhi, sni tardi. 
k' vezheru. 


'^d) fommc S(benb^ nac^er 5)auB: i 
Jeft pridem k' vezheru hdomu. 


'Xbcub=53vob. Merenda. 


Jushina, Merenda. 
mala jushina, 
colillu. 


'^bciibmal. Caena. 
xHbciibnia( Caenare. 


Vezherja. Cena. 
Vezherjati. Cenare 


eijcii. 

S^jabt \{}x bay 
Ste vi 


:)Jad)tmal)l ciiiijciioljmcu. 
shie vezherjali. 

A '?(bcr. 1 



Andrej Ivankovič') iz Jezusoveiifa reda v Ljubljani je preložil 
1659.1. Tomaža Kempčana na slovenski jezik. Dekan llolzaplel je 
daroval rokopis 1848. 1. licealni knjižnici v Ljubljani , ki ixa čuva 
pod št. 179. 

Prevod ima ta naslov : 

Od Sa Christusam / Iloieina Hukvize Samozetrte Tho- 
masa S. Kempis, Choraria jio visi S. Augustina / Vsim Kato 
liskim Krainzom inu / Slouenzom h dobrimu : S nouizh ' s 
Latinski|Lja na Slouenski jesik / svestu preloshene, skusi 



') P. pl. Radics. Kr. 1885. 632-33. 



Katoliška d6ba. 171 



eniga / s Touarshtva Jesusovig-a / 's Peruoleinam tih \'iirshili 
/ v Leity po Christushouim roilluj M. DCL1X. 

Na naslovnem listu zvezka v majhni 8° jo zapisana ta -le 
opomba : 

ContVaternitatis Agoniao Domini Nostri Jesu Christi La- 
baci 1728, transtulit in Carniolicum idioma ut mihi P. Fride- 
ricus Scli\varz S. I. retulit P. Andreas Ivanchovich S. I. sacerdos. 

Franc Mihael Pag- lovec (1679—1759)') 

iz Kamnika, kjer je bil nekaj časa kapelan, od 1705. 1. župnik v 
Smartinu pri Tuhinju. Izdal je : 

Tobiove bukve^), tu je fuetig-a pifma ftarig-a teftamenta 
historia fvetih nauukou polna od tiga rtariga Tobia inu niego- 
viga svnu, na crainfki jezik fveftu prelofhena itd. H' timu fo 
Te perdiale ene lepe vishe nu manjere bogu flushiti, nu fveti 
rav li faguishat, fa gmain ali kmetiske inu deloune ludv, 
vfete nu pofnete s" enih nembshkih bukviz fkusi mujo 
eniga Mashnika z' gorenske Crainske strani. U Lublani Ikusi 
A. Fr. Reichhardta. 1733. 12". 307. — II. izdaja iz 1. 1742. ne 
more biti J. J. Shillingova, kakor misli M. Pohlin.^) 

T h o m a s a K e m p e n s a r i a Bukve. V katerih je sapo- 
padenu podvuzhenie, koku en fledni, bodi kakerfhniga ftanu 
ozhe, ima, inu samore po Chriftufovim nauuku, inu shiuleniu 
fvoje shiulenie pelati, vishat, inu rounati, za Chrilkifam v pravi 
brumnoili hoditi. V to Crainfko okuli Lublane navadno Shpraho 
fkerbnu, inu Ivellu preftaulene. Skusi dua Mafhnika Petrinarja, 
inu Faimolhtra iz gorenfke Crainfke rtrani h duhovnimu nuzu 
tim Slovenzam v' druk dane. Na pervolenie vikshi Duhovne 
Gofpofke. Labaci. Typis A. Fr. Reichhardt 1745. 12. 496. 

Sveta voiska, to je fvetu podvuzhenie, koku ima ta zhlovik 
zhes fourashnike te dufhe le I htritat , inu ulTe hude shelle 
premoiftriti , skusi to fe h' pravi brumnofti pousignit (!) po 
nauuku P. Lorenza Scupuli Ordna f. Cajetana. Is Lafhke 
fprahe v' Crainfko fpraho preftaulenu , skusi enga Mafhnika 



») Kopitar 124—127. — Šaf. 21, 101, 128, 133, 141. — J. Mam, Jez. XX. 
SI. 1885, št. 109. 
-) Šaf. 128. 
») Šaf. 127. 



I 72 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



is Gorenfke Crainfke strani, fdei na pervu v druk dano. Na 
pervolenie vikfhi Duhoune Gofposke. Labaci^ Typis A. F. Reich- 
hardt 1747. 8. 250.') 

S. Luči e Andoht v' ^orenski Kraynski strani. \" Drash- 
gofhah. 1750. 8°. 

Kakor Marka Pohlin pravi v Bibl. Carn. 38, je izdal to knji- 
žico J. L. P. 

Svefti tovarfh en g- a flednig-aChristiana, katiri 
fkusi ta Catechismus, ali potrebni Kerfhanski nauuk niemu 
kafhe to pravo pot proti nebelTam inu fkusi te Tobioue bukve 
ali hiftorio od Tobia, inu fkusi dvanaift regelze ga vuzhy po 
tajfti prou hoditi inu fkusi ene inu druge molitve sa boshjo 
pomuzh profsiti. K' nuzu mladim inu ftarim, ledig inu sakon- 
fkim, gmein inu delounim ludem, ukup sloshene inu pobul- 
fhane, v' druk dane fkusi eniga mafhnika is Gorenfke Crainfke 
itrani. Labaci. T vpis F. J. Eger. Incl. Prov. Carn. Tvpogr. 1707. 
8". 198. " 

Ta knjiga je bila uže dvaindvajset let poprej natisnena z na- 
slovom : Suefti tovarfh in sdaj drugu v druk dane 

Labaci. Typis. A. F. Reichhard 1745. (Mitth. des hist. Vereines tur 
Krain 1857, 90. — Prva izdaja je iz 1. 1733. 

Adam Skalar^), duhovnik, o katerem se dalje nič večne 
ve. V ljubljanski licealni knjižnici se nahaja rokopis — vezana 
knjiga, ki obsega 435 listov, in se deli v dva oddelka ter ima tudi 
dva naslova: prva polovica sega od 1. do 190. ^inclus.) lista in ima 
naslov: Shulla tiga premishluuana sloshena skusi brata Joan- 
nesa Wolfa reformiranega Franciscaneria is pouella tiga Visoku zha- 
stitiga Firsta inu Gospuda, Gospuda \\'ilhelma skoffa v' Priksni (!l. 
Istiskana v hisprukhi per Johannu Jachen 1633. Druua polovica 
seza od Usta 191. — 39:}. in ima tale napis: 

Kxemplar Od Suetiga Bonauentura Zhloueku naprei 
postaulena koku fe ima eden spet s' Bogam sdrushiti skusi 
pokuro ker se ie od nie<2:a skusi greh odlozhil. \' enim 
s^ouorianiu med zhlouekom inu Dushizo. Breouilo((uium. is 
letinskiga na Nemshko is ucnishkiLia na slouensko j)erlosluMi 
lt)43. in Decemb, skusi .Vdania Sl<allaria, Mafhnika. 

*; Naslov je sestavljen iz Šafafika in Mama. 
») V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1890, 185-234. 



Katoliška doba. 



Prva polovica je razdeljena na petnajst poglavij ; v drugem 
delu so razna premišljevanja. 

Jezik je priprost in naroden ter preseg:a v tem obziru sodobne 
spise, tiskane in rokopisne; narečje je g-orenjsko. V njem se nahaja 
imperfekt be ; karakteristično se nadomeščajo staroslov. polglasniki. 

Pavel Frančišek Klapše') (1688—1727), 

iz Kostela na Primorskem, Protonotarius Apostolicus, Comes Pala- 

tinus, Eques, kanonik Pičanski, župnik v Tomaju (1 732— 72.) Izdal je : 
a) Synopsis Catechetica, Tu je : Sbrani Nauk karfhanski skusi 
Paula Francisca Clapfheta. Labaci typ. A. Fr. Reich- 
hardt 1703. 8. 110. 
h) Svnopsis Catechetica, Tuje: Sbrani Nauk karfhzhanski u' 
kratkih besedah sapopaden taku dobru sa poduzhiti te nevedne 
u karfhzhanski Veri, kakor tudi visha te prezhallite Molitve 
Sv. Roshenkranza s' fvojimi fkrivnolimi inu odpullki. Nuzne 
buquize v' fem zhalMtim inu vifloku urednim Golpudom Far- 
manam inu Duhovnim Paftirjam, te nyh pafhi podloshne 
karfhanfke Ouzhizhe poduzhiti. V kup sbrane skusi Paula 
F r a n C i s C a C 1 a p f h e t a , Farmana Tomajske Fare Tershal ke 
Skoiije. Sdei pak u' drugo na bulfhi krainfko fpraho u' druk 
daine inu pobulfhaine. U' Lublani. r*er Annae Elisabethae 
Raichhardtouke uvedove. 1757. 8. 96. 
V knjigi, ki je posvečena Leopoldu Hanibalu, tržaškemu škofu, 

nahaja se tudi »Peifsem od Vere« id. 

Miha Mikec,^) doktor sv. pisma in stolni dekan v Ljubljani, 

umrl 1620, 1. Hrenovo delovanje ga je navdušilo, da je izdal : 

Ta mali katechismus ali kerfhzhanski navuk. Augsburg. 
Ta knjižica je bila namenjena ljubljanski mladini in je bila 

ozaljšana z lepimi lesoreznimi slikami. Dal jo je natisniti na lastne 

troške. 

Janez Candik,^) porojen na Višnji gori , jezuvit, učitelj 

srednjih šol in propovednik v Ljubljani, umrl v Gorici dne 8. oktobra 

1624. leta. 



») Saf., Gesch. 21, 116; Curia Episc. Terg. 1866, 22. - J. S. v Zgod. Dan. 
1879, 260-61. — Z. v Zgod. Dan. 1879, 414. — J. Marn, Jez. XXII. 

3) Valvasor Ehre II. 6. - Marc. Pohl., Bibl. 36. — Šaf. 10, 115. — J. Marn, 
Jez. XXI. 

=*) Šaf. 18, 115. — Peter pl. Radics, Trigl. 1865, št. 38. — J. Marn, Jez. XXI. 



74 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Catechismus Petra Canisia, tu je Chrillianski nauk Ikus 
Janesa Zhandika. 

Marka Pohlin ne navaja kraja, kjer je bil natisnen katekizem. 
Franc K s a v. T a u f f r e r , ') zadnji opat zatiškesra samostana, 
pospeševal je šolstvo, izdavši : 

Kratki Sapopadek Kerfhanfkiga Navuka sa otroke in kme- 
tiske ludv. Labaci. Eg-er 1773. 

Ponatisnen večkrat. Po latinskem uvodu razlaga se krščanski 
nauk str. 1 — 84, nato sledi navod v latinskem jeziku, kako poučevati 

to tvarino. 

Josip K o s a n (C u s a n i) -) 

krščen v St. Petru pri Gorici ; po Kociančiču je bil duhovni pastir 
v Sempasu 17^7. 1. in vstopil potem v samostan, služboval zopet 
v Sempasu do 1739. leta, potem v Stanijelu, in zopet vstopil v 
samostan. J^pisal je Catechismus Sclavonicus; dr. Kociančič 
ga ni mogel dobiti v roke, (Hist. Arch. Gor. 161), videl ga je pa 
Codelli. (Gli Scrittori Friaulo-Austriaci III ed). Izdelal je Kosan svoj 
Katekizem po Belarminu, pisal latinski naslov, vpletel pa slovenski 
nagovor, molitev in izpraševanje vesti. Knjiga ima starinsko vred- 
nost, v znanstvenem in jezikoslovnem obziru pa je brez pomena. 

V tržaški mestni, v semeniški goriški in v župniški knjižnici 
v St. Petru pri Gorici se nahaja po eden iztis knjige: 

Christianus moribundus sanctissimis Sacramentis poeniten- 

tiae viatici et extremae unctionis et soliloquio etc. etc. coUec- 

tore P. Josepho Cusani sacerdote curato. Venetiis MDCCXLIX. 

Tvpis Modesti Tentii. Suprem. permissu 16. XII. 286. 

Nauk je latinski, vaje so slovenske, str. 80 — 101; 129 — 152; 
184—194; 202—221 ; 254—258, tedaj blizu 90 stranij vsega vkupej. 

Pravopis ni dosleden ; vmešanih je mnogo nemških izrazov. 
Vzglede njegovega jezika podaje L. Zvab v Lj. Z v. 1886. 505 — 507. 

Štefan K o m p e r 1 e , župnik v Ločniku blizu Gorice od 

1771 — 89. L, poslovenil je evangelij sv. Matevža in Marka, svetega 

Lukeža do 16. poglavja. Njegov naslednik A. Leonardis pristavil 

je rokopisu, ki se nahaja v ločniškem farnem arhivu, ta-le naslov : 

Evangelia sccundum Matthaoum, Marcum et Lucam in car- 

niolicum idioma translata a Stephano Kemperle Caes. Reg. 

Parocho Lucinici. 



•) Saf. 85, 118 — J. Mani \X\. 

•') Jos. Balit'.. Glas. 1875, žl. 8;'); S. 1887. št. 18. 



Katoliška doba. 175 



Rokopis obsega 34 pol. V predgovoru se razlaga, kaj je stari, 
kaj novi testament ; na straneh je mnogo opazk, katere razjasnju- 
jejo težje besede in reke ; na koncu je slovarček, kjer je povedano, 
kako se nekaterim rečem pravi a) po kranjski, b) po koroški, c) po 
slovenski in bezjački, d) po lu-vatski Id. 
Drugi k a t e k i z m i : 

(' a t e ch i s m u s , ') Tu je bukvize. Tega fprafhuvanja is pet 
Ihtukov Kerfhanfkega Navuka zhartitig*a patra Petra Canisia 
is tovarfhtva Jesufoviga. H' perpomaganju vfeh Gofpudou 
Farmefhtrou, Duhouneh ofkerbnikou, vuzhenikou : tudi otruk, 
inu rtarishou, bratou inu ferter Bratoufhine kerfhanfkega Na- 
vuka. Skus Perpufhanje teh Vifheh. V Zelouzu. Per Dedizhih 
Joanesa Friderica Kleinmavr. 1762. 12". 192. 
Knjiga je pisana v koroškem narečju in je radi tega zanimiva. 
To je prva izdaja Katekizma, čigar četrti natis je izšel v Ljubljani 
pri J. F. Egerju 1. 1766,^) peti v Ljubljani pri Egerju 1770. 12. 189.3) 
Prva izdaja ima str. 3 — 7 kratek navod k branju »visha brat 
se vuzhiti« , potem predgovor o bratovščini krščanskega nauka, 
str. 9 — 128 katekizem, str. 129 — 167 cerkvene pesni, htanije in molitev. 
Kerfhanfki navuk sa te majhine v' 62 prafhajnah ukupi- 
ftaulen s' kratkim ogovorom na otroke, kader ob velikonozh- 
nimu zhallu vkup shrani k obhajlu gredo .... na slovenski 
jesik vondan od eniga Dobriga Perjatla Gorifhke Shkoilje. 

V Lublani per J. F. Egerju 1777. 12». 32. — Šaf. 118. 
Catech ismus,'*) tu je bukvize tiga isprafhuvania izpet 

fhtukov kerfhanfkiga navuka... Petra Canisiufa petizh 
v druk dane inu pobulfhane. V Lublani Eger 1770. 12". 198. 
Isvlezhik tega velikega katehifma s' uprafhanjami 
inu odgovorami k' poduzhenju te deshelfke mladofte v z. kr. 
deshelah. Kostajo 18 kr. nemških. S tem pregnadlovem pervo- 
lenjam te rimfke zefarfke, tudi zefarfke krajleve apoftolske 
zessarize ; koker tudi s pervolenjam te duhovnske gofpofke. 

V Lublani. Stifkane per J. F. Egerju, dushelsfkimu ftillvauzu 
1779.8. 161. 



^) V. Oblak, Lj. Zv. 1887, 692 — 94. Knjiga se nahaja v knjižnici graškega 
Marifinega samostana. 

2) Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1858, 90. 

=>) J. Mam, J. XXII. — L. 2vab, Lj. Zv. 1886, 434. 

*) Šaf. 117. — Gaj. Kniž. 123. 



176 Zirodovina slov. slovstva. I. del. 



Inoconcij Taiiffrer^) (1722.— 1794.) 

iz Turna (Weixelbach) na Kranjskem, bil prolosor v Pasavi in na 
Dunaju gimnazijski ravnatelj. 

Compendium Ritualis Labacensis lati ne, Car- 

niolice et germanice cum assistentia moribundorum. 

Lab. lit. Eger 1772. 12. 

V knjižnici ljubljanskega semenišča: Comp. Rit. Lab. cum 

appendice germanica et carniolica. Tergesti. Typ. Trattner 

1757. 

Druge izdaje knjige »Compendium Ritualis«: 
Appendix ad Rituale Salisburgense pro Locis 

et Curatis Sclavonicis ejusdem Archidioecesis Salisburgensis. 

Continens Ordinem ac Ritum Baptismi et Matrimonii, nec non 

Lytanias Omnium Sanctorum in Administratione extremae 

Unctionis et in Processionibus Rogationum adhibere solitas. 

Salisburgi, Tvpis Joannis Josfephi Mavr Aulico-Academici Tvpo- 

graphi et Bibliopolae p. m. Haeredis 1 766. 20. 

V predgovoru pravi, da ima slovenski jezik več narečij ; zato 
je pre v tej knjigi navedenih več besed enakega pomena, da bi 
duhovniki lože ohranili enotnost obreda. Ih-vat in Slovenec sta 
zložila to knjigo, v katerej se nahaja slovenska beseda na straneh 6 
do 10 (deloma), 10—20 vse slovensko, od 66 — 80 vse nemški, od 
81 — 83 vse latinsko, od 83 — 95 vse slovensko. 

Rituale Labacense . . . jussu . . . Leopoldi Josephi 

Episcopi Labacensis . . . Comitis de Petazziis . . . Labaci. 

Eger. 1767. 4" je poznejša izdaja istega obrednika iz 1. 1706.,^) 

čiaar izvod brez naslovnega lista se nahaja v šentgotardski 

podružnici sv. Mohorja in Fortunata Pod Zidom. 

Latinski pisan uvod, datovan z dne 1. av<:'usta 1 7i)6. pravi, da 
so veseli izdajatelj, ljubljanski škot" Ferdinand a Kiienburg, ker se 
je stolna cerkev dvignila iz podrtin ; tako se tudi po vseh cerkvah 
v školiji uvedo jedinstvoni cerkveni obredi. Rituale ima toliko slo- 
venske vsebine, kakor ponatis iz 1. 1767. 

C o m J) o n d i u m Ritualis R o ma n i Salisb urcens is') 

cum appendice u-ermanica et vindica pro assistentia moribun- 



») Šaf. 25. — J. Mam, Jez. X.X11. 118. 

') J. V., Izvestje muz. društva 1892, 158—59. 

') Pridejan lu radi popolnosti. 



Katoliška doba. 177 



doruni in commodiorem usum RR. I)D. Curatorum emen- 
datum. (Uag"enfurti 1830. Typis Joannes Leon. 8. 172. 
Duhovniki krške školije so si želeli takeg-a obrednika. Sloven- 
ščina se nahaja raztrošena po 5 — 13 stranij, obsegajoč »Vero« in 
»Oče naš«, »Očitno spoved«, str. 21 ; litanije 37 — 39; opomini bol- 
niku 44—46; potem še 52-61, 63—65, 72—73, 76-79, 96—102. 
Slovenskim besedam je tu pa tam v oklepih pridejana ptuja 
beseda, n. pr. v raju (paradižu.) ') 

Compondium Ritualis Labacensis cum appendice 
germanica, et carniolica pro assistentia moribundorum Cura- 
torum usui et commodo cum facultate superiorum. Tergeste. 
Typis Francesci Matthiae Winkowitz, caes. reg. aulae et episcop. 
typogT. 1771. 16. 

Ta knjiga se nahaja v tržaški mestni knjižnici in ima 97 stranij. 
Na 8. in 9. strani je v nemškem in slovenskem jeziku »Vera« in 
»Oče naš«, 10 — 12 latinski, nemški, sL, 15 — 16 nekaj slovenskega 
in nemškega, 66 — 80, 83 — 95 vse slovenski.^) 

Jožef Ha si (1733.-1804.1 

iz Celja, jezuvit v Ljubljani, naposled župnik v Dolu na Štajerskem. 
Sveti poli.^) Chriflusovimu terplenju pofvezhen, u' ufak- 
danu fpremifhluvanje resdejlen, pervizh Ikus P. Gabr. Heve- 
nesia is Tovarfhtva Jesufoviga po Latinfku popifan, sdei pak 
od Joshefa Haslna, Mafhnika is ravnu letiga Tov. na 
kravnfki jesik preloshen inu na fvitlobo dan. L a b a c i lit. 
Egerianis 1770. 8«. 440. 

Iz predgovora bodi tukaj to-le : Kar tu provpisanje am tizhe, 
sim se jest vezhi dejl te stare navade derfhal, ne scer ker bi jest ta 
staru provpisanje toliko fhtimal, ampak savol tiga, kir se fhe ludji 
narvezh na tu zastopijo. Tu kratku s sem od tiga dolgiga /, inu ta 
dva zhrka ali Puhfhtaba sh sim skerbnu od unih dveh//^ reslozhil, 
brez kateriga rezlozhka kratku nikar ni mogozhe kraynske bukve 
pro v brati ; da narozhem zastopiti. Tu kratku s kakor tudi sh ]& 
treba mehku, ta dolgu / pak inu fh ]q treba ojstru izrezhi : sad 
shala, fad /hala. Skor en ravnu tak rezlozhek se tudi ima med s 



») A. Fekonja, Lj. Zv. 1887, 507—508. 

2) Pohl. Bibl. Garn. 43, navaja Compendium Tergesti 1757. 

3) Šaf. I. 25. - Peinlich, Gymn. Progr. Graz 1872. — J. Macun, Zgod. 64. 
— J. Marn, J. XXII. — Lenček, Mitth. d. h. Ver. f. Krain 1857, 90. 

12 



]^78 ' Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

inu zh delati zagam^ zhakam. Dostikrat sim po stari navadi I pisal, 

kjer je treba u isrezhi, koker : dolshan sitn^ Jliiril, Jylnn. Kader se 

u inu i v g-ovorjenju poshre, taku, da se per isrezhenju malu al skor 

celil naslifhi ; takrat sim le v inuj postavil: vzeme, tvoj, vžgali, jest 

nekaj vejm. Kjer se kaj naizrezhe čelu koker e pak tudi ne čelu 

kakor i tamkaj sim po stari navadi i pisal, postavim : en brumni 

ne pak : en brumne slotvk. Glihi vishi sim u postavil, kjer se nekaj 

napul koker o, napul pak koker u isrezhe, postavim: tu mejstu, ne: 

to mesto. In v timu sim tudi s timi starimi kraynskimi Pisavcami 

potegnil. 

Franc Sav. Gorjup^) (1735.— 1781.) 

porojen v Celju , župnik pri Novi Cerkvi blizu Celja, bil je tudi 

konzistorijalni svetnik goriške škofije. Izdal je: 

Zirkounu leitu ali evangelski navuki^) sa ulTe 
nedele inu prasnike zeliga leita, poprei na Slovenfki jesik 
ukup fpiffani, inu per altariu naprei nelTeni od . . . Francisca 
X a v. G o r i u p p a , Faimestra inu Comissaria per Novi zirkvi 
nad Zellam Gorifhkig-a Firfta inu Shkoffa Consiftoriala Labaci 
(lit. Egerianis) 1770. 8". 448 str. 
Knjiga je posvečena goriškemu škofu grofu Karolu Attemsu, 

in je pisana v slovenščini, kakor se govori okolo Celja. 

Andrej Reja,^) 
porojen 22. oktobra 1752. na Goriškem , kaplanoval v Zibiki, pri 
sv. Štefanu, v Šmarjah, pri Novi Cerkvi, župnikoval v Zibiki, de- 
kanoval v Šmarijah, zopet župnikoval pri Sv. Petru blizu Sotle, 
kjer je umrl 26. septembra 1830. 1. 

K er f h a n f k i ga n a v u k a i s 1 a g a i n c po u zefarlkih 
deshelah naprei pilTanim Katechismursi u' Latinfkimu vundanu 
od V. Z. V. G. Joshefa Jacomina S. P. Doctorja Vifhiga Fai- 
mastra inu Dechanta per Novi Zirkvi na spodnim Štajerskim, 
preltaulenu v Slouenfki jezik od Andrea Reva, Fajmastra 
u Šibki na spodnim Štajerskim. 1. liukve. Lublana natifnil 
in saloshil Andreas GalTler 1801. 8». 308. str. II. Bukve 284.*) 



») P. J. Šafafik, Gesch. I. 24. — J. Marn XXII. 35—37. — J. Macun, Knjiž. 
zgod. 64. ^ 

") Šaf 101, je smatral kot dvomljivo knjigo: »Evangelia iiui Branie« 1754, 
o katerej govori Hasl v predgovoru »Sveloga posta«, Mitth des hist. V. f. Krain 
1857, 90 navaja Evan<?elske bukve od 1. 175;).. L. Zv., Lj. Zv. 18S(>. 432. 

') Šaf., Gesch. 1. :-io-119. — J. Marn, Jez. \XU. 70. - J. Macun, Zgod. 66. 

*) Drobtinice 1. 1757. — Slomšokovi .spisi lil. 277. 



Katoliška doba. 179 



Jurij Gollmayr') (1755.-1822.) 

iz Lesec na Gorenjskem, se je šolal na Dunaju, postal doktor bogo- 
slovja, kanonik, dekan in prost v Ljubljani. 

Sveta malha inu kerfliansku premi fhluvanje 
s a u f a k dan is f. p i f m a , tudi drug-e nuzne molitve, od 
Jurija Gollmayrja v Lublanfki duhovni hifhi mafhnika. V 
Lublani per J. F. Egerju 1783, 12". 223. str. — II. izdaja. 
1786. — III. 1789. — IV. 1793. — V. 1797. - VI. 1801. — 
VII. 1803. — VIII. 1804. — IX. 1805. — X. 1807. — XI. 1808. 
— Nastopne izdaje oskrbljeval je Ravnikar. Izvirnik tej knjigi 
spisal je Abbe F. P. Mezanguv z naslovom : Exercices de piete, 
tires de Tecriture sainte et de peres de Feglise. 
Gollmayr je bil bistroumen mož, vnet za blagor naroda. 

Ecehiel Sullak^) leta 1797. — 99. v Novem mestu, učitelj 
grškega jezika in vikarij, prevel je na slovenski jezik : 

Tenajbolfhe molitve, katire je nafh Iveti ozhe Papesh 
Pius VI. resvetil inu rezloshil .... is Lafhke v to Nemfhko, 
sdei pak v to Kravnfko Ihpraho .... preftavlene . . . V 
Lublani fkus Ign. Kleinmayerja utifnene. 1783. 8. 63. 

Gaspar Rupnik,^) 

porojen na Štajerskem, župnik pri Novi Cerkvi blizu Celja, nato 

v Vojniku (Hochenegg), je poslovenil : 

Ta Chriftusovimu terpleinu posvezheni pol!:, 
Sa fakdanfku premifhluvaine Chriftufoviga terpleina inu tudi 
sa naprei braine tem ludem s Latinfkiga na Slovenfku per- 
ftaulen od vif. zh. Gasparja Ruppnigg, Faimeftra is Commissarie 
nove zirkve sunnei Cella. Labaci (lit. Egerianis Saf.) impensis 
Promperger 1770. 8. 550. 

Druga izdaja je iz 1773. 1. z naslovom: 

Ta Christusovimu Terpleinu posvezheni Post, 
za sakdansku premisluvaine Christusoviga terpleina inu tudi 
za naprei braine tem ludem z Latinskega na Slovensku pre- 
staulen na zhast Christusoviga terpleina, inu smerti h' eini 
maihni pomozhi za tu naloshenu naprei braine duhouskiga 



1) Šaf. I. 33, 135. 

2) Šaf. I. 142. — J. Mam, Jez. XXII. 72. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 53. 
^) Lenček, Mitth. des hist. Vereines fur Krain 1857, 90. — Šaf. 124. 

12* 



180 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

premifhluvainatem ludem inu h'dobrimu tem dufham od visoku 
zhastitega Casparja Rupnigg-, Fe.imestra iz Commissarie 
Nove Cirkve zvunei Cella. L a b a c i. Impensis Mich. Prom- 
berger A. 1773. 8. 550. 
To je prevod po Hevenesiu. Morda Rupnik enakega prevoda 

Haslnovega ni znal. 

PeismeOdKerfhanskiga Vuka: poversti tega Kate- 
chisma, katiri je na povele Cesarske Svetlusti na deshele vun 
poslan zravun eniga Perdavka teh Peisem per sv. Mafhi. inu 
Shegnu. Od Gasparia R u p p n i k a , Faimastra v' Oiniku. (!) 
Se neide v Cellu per novem Bukvarju Fr. J.Jenko. Lublani, 
skus Ign. Kleinmajerja 1784. 8. 58. \) 

Anton Hrovat^) ali Cr oba t, kakor je podpisan v knjižici : 
Luzh inu Senza vofra S. Mafhe, ali molitue pri S. Mafhi 
po teh imenitnejsheh fkrvvnofteh terplenja Gospuda nafhega 
J. Kr. kjer fe tudi jutrene itd. molitve narajmajo lod Martina 
Crobata). So naprudej v Lublani per L. Bernbaherju. Na Dunaju 
Chr. Grofser po 1785. 12«. 113. — Nova izdaja v Ljubljani 1828. 
12°, 231, z naslovom: Premifhlovanje S. Mafhe id. 
Ta knjiga je prevod nemškega molitvenika P. Marka Pohlina: 

Bild und Wahrheit, das ist Vorstellung der heiligen Messe. \\'ien 

bei Grosser. 1785. 12. Mit Holzschnittcn. 

A h a C i j S t e r ž i n a r ,') 

porojen v Skofji Loki , bil župnik in komisar v Gornjem Gradu 
1718. — 33. leta in naposled vodja bratovščine pri Sv. Frančišku v. 
Stražah, umrl 1741. 1. 

Izdal je pesmarico z naslovom : 

Catholifh kershanskia-a vuka peifsme, katere fe per ker- 
shanskimo vuko , boshvh potyh , per fvetimu missionu, inu 
slafti per svetimo Francisco Xaverio na strashe Gorniga Gradu 
fare nuznu poyo, pogmerane inu na svitlobo dane (fkusi Ahaza 



') J. Mam, J. XXII. — Istega leta se je tudi v Gradcu pri »Widmansteterjevih 
erbih« natisnila cerkvena pesmarica, o kateri je poročal pisatelj te knjise v Lj. 
Zv. 1. 181(4. 

») P. Šaf. 34. — J. Marn, Jez. XXII. 73. — Lenček. Mitth. des hist. Ver. 
fiir Krain 1846, 68. pravi, da je on podaril kranjskemu zgodovinskemu društvu 
izvod te knjige, čije naslovni list pravi, da je knjiga „na prudej v Lublani per 
Vinc. Ruciczka 1786«. 

") Šaf. 78. - J. Marn, J. XXII. - A. Fckonja, Lj. Zv. 1884, 696. 



Katoliška doba. 181 



Stershinarja.) V Nemshkim Gradzu pcr \\'idinansUidianskih 

erbizhah 1729. 8. 266. 

Pesni so brez vrednosti. M. Pohlin v Bibl. Carn. 61 pripove- 
duje, da jo knjig-a bila pisana najpoprej latinski, potem nemški in 
nazadnje slovenski. Predgovor pravi, da naj bi te pesni odstranile 
narodne pesni. 

Pesmarica ima tudi sekirice.') 

Njemu se tudi pripisuje : 

PeilTem od teh velikih odpuftikov te svete krifhove poti 

per te novi cerkvi fvetiga Francisca Xaveria v' Gornim Gradu. 

Labaci, Formis J. G. Mavr 1730. 8. 30. — Predgovor obsega 

prvih sedemnajst stranij. 

Maksimilijan R e d e s k i n i ,^) 

duhovnik ljubljanske škoiije, pri cerkvi svetega Nikolaja, je umrl v 

Velesovem 10. marcija 1814. 1. Izdal je: 

a) P o d v u z h e i n e , i n u Molitve s a v f a k t e r i g a iz Bukviz 
imenuvanih Exercitia S. očeta Ignatia. U Lublani, Per J. F. 
Egerjo 1. 1768. 12. 84. 
hj Ofem inu fhestdefet fveteh Pefm,-'') katire fo na 
profhnje inu poshelenje vezh brumneh dufh fkerbnu fkup 
sbrane , pobulfhane inu pogmerane, k' vezhe zhaste Boshje, 
temu blishnemu pak k' duhovnemu trofhtu inu podvuzhenju 
na fvitlobo dane. V Lublani . . . se najdejo per A. Raab, 
landshaftnimo bukvoveszo za Lit. Eger 1775. 8. 225. Napevi 
obsegajo petdeset stranij. Na koncu je natisneno štiri strani 
obsegajoče : »Samerkuvanje vseh v' teh bukvah fapopadenih 
Pefm.(c 

Kratka visha k' Bogu fkus snotrajne inu svu- 
najne Molituvze fe povsdigniti. Pervezh v latinf ki 
fprahi popilTane, sdej v kraynfko fpraho preftavlene od Maxi- 
milijana Redeskina eniga Mafhneka Petrinarja v Lublani na 
pervolenje vikfhe duhovne in deshelfke Gofpofke pervizh 
vtifnene. V Lublani fe najdejo per And. Clemens Bukvavesizu. 
Lit. le. Merk. 1789. 12. 269. 



>) Lenček, Mitth. d. hist. Ver. 1857, 89. 

=) Šaf. 25—26. — J. Marn, Jez. XXII. 51-52. 

^j Šaf. 79. 



182 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Jernej Bastianč ič ,') 

vikar v Radoljici, pozneje dekan v Lescah, umrl 14. januvarija 1818. L 

Katholfhku podvuzhenje od tehpervihSakra- 

mento v f. Kerfta inu f. Firme od Je rnej a Baftianzhizha, 

v' Lublanflvi duhovni hifhi Mafhnika. V L u b 1 a n i per I^n. 

Kleinmajerju 17^3. 12". 147 str. 

Filip Jakob Repe ž (1706.— 1773.) 

iz Cerknice, umrl kot organist v Ložu, je izdal več pesmaric, izmed 
katerih je zasledil Štrekelj (Arch. f. slav. Phil. XI. 6U4 — 606 1 naslov 
prvi: »Stima Boshia« , ne da bi mogel povedati kaj več o njej. 
Druge so : 

Romarske Bukvize,^) Narpred je en maihen vuk. koku 
ima en Romar fam na kratkem ta S. Krishou pot objiskati, 
potem so tudi 12. Pesmi Od manenge, od premishluvania 
per Stationih inu od enih, inu drufih odpuftkov ; fofebnu od 
teh velizheh ^!) gnad , katere skafuje Jefus na gori tukai u. 
zerkvi S. Krisha, u' te Caefarski Fari Lvosh imenovani. S' 
perpusheniam te narvifokeishi gnadlive Duhoune Gosposke. 
O. A. M. D. G. U' Vuidnu MDCCLXXV. Po Brattih Gallicichih, 
Depufctenjem Starifcinah. 8°. 55. 

Te Romarske Bukvize so le ponatis pesmarice, ki jo je izdal 
1757. L, in ki je prvi del Repeževe pesenske zbirke. 

Nebeshku Blagu, Katiru fe sdei tem Andohtlivim Ro- 
marjam na Krishni gori vnkei tala ; de vli katiri lefem pridejo, 
nu kransku brati snajo, fe bodo v teh Bukvicah nauzhili, koku 
bodo s' Jutrei nu s' vezher molili ; nu tudi Ibje mlaif hi doma 
toku vzhili ; de bodo snali, ne (amu per krishoumo potu. am- 
pak celi dan Jesulbvu shiulenje, nu martro premifluvati. Nar- 
sadei fo tudi 3. Peifmi perloshene. Letu Nebeshku Blaii'u, Inu 
vfe vkupei je sbranu, nu Ihirjenu fkusi I*hilipa Jacoba Repesha, 
Narnavrednifhiga , inu narporednifhiga hlapza Chriltusoviga. 
Cum licentia superiorum. V Lublani , Per Marie Theresie 
lleptnerze 1764. 8. 67. 

Romarsku Druuu Blai>u,^) Tu je: 24. S. Pesem, 
katere fe zhez (V) zeilu Leitu tukei na Krishni gori pojo, ki 

•) Šaf. 119. 

»j Šaf. I. 2."). — J. Mam, Jpz. II. :-i7— :^8. 

^) Lenček, Mitih. d. liist. Ver. fiir Krain 1857. 90. 



Katoliška doba. 183 



fo od vle forte matergo Jesufove, inu tudi v" enih le od vezh 
gnad ukupei, katire fo Romarji tu sadobili. De bi fe fhe vezhi 
zhaft Boshja inu Andaht gmirala, fo sdei lete Pefme od tiga 
Vikfhiga tam naprei imenuvaniga Duhovnika Poglavarja na 
fvitlobo , inu drukat dane. Narzadei je Hie ena perloshena 
Pefem, inu ena potrebna Molitu ene praue serzhne grevenge. 
Letu \ie ukupei je sloshenu inu fl^urjeno fkusi taiftega, kateri 
je popreid te perue inu te druge Bukvize popisov. Labaci. 
Typis J. F. Eger. A. 1770. 8. 134. 

Pesni, ki so inače brez vrednosti, so namenjene romarjem; 
zanimivo je, da se nahaja med njimi tudi pesen o sv. Alekšu. 

Gosp. Iv. Lavrenčič , župnik na Boštajnu ob Savi, ima izvod 
knjige: »Romarsku Drugu Blagu«, ki pa ni popoln; ne- 
dostaje mu naslovnega lista. Iz te knjige stoj tu to-le posvetilo : 

VISOKU VUZHENI 

I N U 

NARVISOKEISHI ZHASTI 
VREDNI GOSPUD, GOSPUD 

JOANNES BAPT. 

COBAUIO, 

GNADLIVI 

ERZPRIESTAR 

v DOLENSKI STRANI 

V TI C.^SSARSKI RIBENSHKI 

F ARI 

IMENITNI GOSPUD FAIMASHTER: 

Prot. Apoft. A. A. L. L. & Philofophiee 

Magift. SS. Theologiae Dočl. 

&c. &c. 

Moj Gnadlivi, inu ta vil/hi Patron, 
inu Pomozlinik. 



Jakob Repež v predgovoru sam govori o raznih svojih pesma- 
ricah ; radi tega podajemo čitateljem ves predgovor, ki se glasi tako-le: 



184 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Potem kar je blu v' sadnih bukvizah 
vunkej danu moje tu Nobefhku Blagu, 
lim potlej fhe enkrat v' taifte pogledau, 
inii v' 5. Pefmi naidem, kir lim tamkej letu 
sapifov, inu povedov, de v' mojmu kofhu 
dofti vezh drusiga blaga od vfe forte materie 
fhe zhes 3. tale imam : sakaj zhe lih jeft na 
ufe Nedele, Godove, inu Prasnike zhes zeilu 
lejtu ga predajam, vender meni nikuli tega 
nesmanka ; inu ga ni potreba meni hodit 
ifkat po Nemfkih ne po Lashkih deshelah, 
sakaj imam eniga gvifhniga Gofpuda, kateri 
meni sa mojo kramo smiram vfe forte frifhne 
materije shira, daje, inu me saklada ; inu ta 
ni obeden drugi, koker tukej na Krishni gori 
fam ("hrirtus ; sakaj zhe vezh rezhv od tiga 
blaga teh S. Pefem vunkej dam, li fhe vfak 
dan vezh kej lepfhiga per mojmu Chriftufu 
najdem : kir pak per vfaki andohti eni Ro- 
marji tukej prafhajo, ali je kej pofebej pifa- 
niga, ali drukaniga, kar fmo dones fhlifliali, 
kateru bi oteli radi damu nefti, fhe tim dru- 
gim pokasat. 

Satu sdej Ihe ozhem enkrat moj ftari 
kofh goriodpreti, inu od vezh forte JE^sufove 
materije pred Romarje vunkej poltavit, (inu 
fkusi pomuzh tega popred imenuvanigamojga 
velizhiga Patrona) resloshiti ; de pofihmau kir 
kransku brati snajo, bodo poufod letu blagu 
nuzali, inu kasali, inu vefelu prepejvali. Satu 
s' Kravlam Davidam rezhem Cantate Domino 
canticum novum Pfal. 149. Puite Gofpudu 
novo Pefem : sakaj tu petje je mozhnu Go- 
fpudu Rogu dopadejo/he, kader fe fpravo an- 
dohtjo poje; katiru jell v' tem pervim talu 
pred mojmi Nedelskimi Pefmami v' pred- 
govaru skashem is S. Pifma, de fhe v' lla- 
rim , koker v" novim Tellamentu , l"o is Pef- 
mami G()f|)ud Rou:a zhalhii. 



Katoliška doba. 185 



Moji Romarji! zlie Tho to pervc Bukvizo 
imate, katire fo blo drukane v' tim lejtu 1757. 
je blu noter 12. Peiein : v' teh drulih bukvizah, 
kir Ib ble drukane v' tim lejtu 1764. fo na 
koncu per molitvah 3. Pehiie: sdej v' letih 
tretih Bukvizah j oh je 25. vfih vkupej 40. 
S. Pefmi : ali vender vfih letih, inu drusih 
Pefmah ni mou'ozhe dopovedat, kaj sa ene 
gnade ta krishani JP]SUS vunkej tala tukej 
na ti sheg-nani krishni gori. 

De pak neoblubim polihmau, inu nebom 
vezh mogou kej taziga blaga vkupej shirat, 
inu vam Romarjam reskladati, je ta urshoh; 
kir meni moje shvoh, inu slabe ozhv popol- 
noma flovu dajejo ; inu moj Itari kol h je tudi 
od ufake ibrte bolesni , inu teshave ves po- 
lomnen, toku, de ga kumej nohm: Satu kir 
pravi S. Jacob c. 5. molite eden sa drusiga, 
de borte izvelizhani: toku vas na sadnje pro- 
hm vy Boshji pevzi, inu andohtlivi Romarji, 
fpomnite u' vafhi andohti , inu molitvah na 
me , jert tudi nabom na vas posabu : kader 
pak borte fhlifhali, de je leta moj revni kofh 
v' semlo fpravlen ,,toku ufaj ta zlias režite 
„sa me: O vlbiileni JESUS I skusi tvojo ve- 
„Iiko miloft, inu gnado , daj temu, ki je te 
„Pefme delau, ta vezhni mvr, inu pokoj, inu 
,,tu vezhnu velele. Amen. 
Za vzgled bodi : 

TA 23. PEISSEM. 

Od eniga Covalirja, katiri je s' lubesni pruti JEsull, fo"\Tafhniku odpuftu. 

Katirega popijfcje: Seraphicus Razius in fuo Hortulo E.vemplorum, titulo 
posferiore, de dilectiotie inimicoruvi et alh. 

1. 2. 

O Romarv odpultimo, Ta Gospud s' lardet poltane, 

ViVini nafhim Ibvrashnikam ; De s' je biu bogabojezh; 

De en takrheu loa dobimo Nu il toku naprei vsame, 

Koker bom poveidou vam : De ne jeinia nigdar vezh : 

Kai je oiu en Gospud rturu, Ampak de bo tega vmuru 

En bogat Covalier fain ; Kir je bratu leben vseu ; 

K/ je niegouga brata vmuru Na vtVe kraje vahto rturu 

En drugi biu zhlovek gmain. Nu poltavu, deb' ga le (?) vjeu. 



II 



186 



Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



3. 

Ta poboinik k' j^ tu shlifhou 

De bode v roke perlhu; 
Ujdu je, nu li domifhlou 

De ne bo Imerti odlhu : 
Sazhne zhes ta greh jokati, 

Proia JEsula lepu ; 
Dob' mu otu pomagati? 

Nu je hitru h' spoudi Thu. 

4. 

Kir le je zhiftu spokuru, 

Nu tudi obhajou le 
Velki pelik kai je Ituru, 

Sam v' roke je podau le : 
Ta Gospud prjde prut' njemu, 

Ta zhlovek le vltralhu je; 
Roke je relTpeu resklenu. 

Dol' mu padu pred noge. 



6. 

Natu ga Gospud objame. 

Nu rezhe k' njemu takrat; 
K' je nozoi vmeru lESUS same 

Jelt tebi odpultim rad; 
Pejdi v' myri. same profil, 

Mojga JEsusa viVellei ; 
Deb' enkrat po letem zhaffi 

Perfhla vkupei v' iVeti Rei, 

7. 

Tisto nuzh, pogleite zhudo, 

O Romarv proliim vas ; 
Je perlhu k' temu Gospudu 

Sam lESVS iVelizhar naf h : 
Pravi k' njemu, k' li odpullu. 

Tojmu lovrashniku prei ; 
Ta zhas lim dufho s' viz spultu 

Tojga brata v' fveti Rei. 



O Gospud! meni grefhniku 

Shenkeite mi leben moi, 
K lubesni Odrelheniku 

Kir je vmeru sa nas nozoi : 
Karkul ozhte' smano ftriti. 

Pred vami tukei klezhim ; 
Sa' Vafs zhem Boga proffiti 

Puftite me nei shjvim. 



Tud' dufho tvojga Ozheta 

Pravi h' njemu lESVS fam ; 
Je ta zhas v' nebefa vseta ? 

Ti pridi na ofmi dan : 
Te povabim, de hofh shnima 

Se veiTelu vekomei ? 
O kaliri ferze ima 

Sdihni k' lEsufu fedei. 



Deveta kitica priporoča romarjem prizanesljivost, in deseta 
pa se obrača do Krista, naj odpusti vsem grešnikom. 

Primož Lavrenčič, iz Kranjske doma, jezuvit. je izdal : 
Missionske Catholifh Karfhanske Pej ssme.M V 
lejtu 1748. vkop zloshene, Pogmerane inu na svitlobo dane 
skuzi eniga paterja Missionariussa Segnerianskiga iz Tovar- 
fhtva Jezusoviga. Stiskane v Celouci, erbizhi Joan. Prid. 
Kleinmavr 1752. 8. 114. 
Vsebino podaje Marn 1. c. ; pesni brez vrednosti. 

') Šaf. 79. — J. Marn, Jez. XXII. 27. 

Op. Rokopisna slovenska pesmarica iz 1781. 1.*) 
Gospod vodja T. Drnjač, upokojeni višji u.-itelj v Sevnici na Štajerskem, 
ima star rokopis v obliki male 4° z naslovom: 

LaVDatk kVm In ChorDIs et organo. 

iipbct if)m mit Sciitciiipil uiib Cnidii- P-^^ai. loO. V. 40. Wclioriii bcnt .verni 
'ikrnljnvbu^ ;-}iiiiiiu'viiuiini 3"' vJii')«^ Gljrifti jufaiiigctvagcii iiHn-bcii 1781. 

I. M. H. 

Ciintor. 

Rokopis obsega 286 strani in ima razne cerkvene pesni s sekiricami. Pesni 
so brez vrednosti; zanimivo pa je videti, kako je narodni učitelj skušal za cer- 

*) Pobli/.e o tej ppsinarici glej poročilo pisatelja to knjige v Lj. Zv. 18!'4. 



Katoliška doba. 



187 



Ivan Z. V. Pop o vi č') (1705.— 1774.1, porojen dne 9. febru- 
varija 1705. 1. v Arclinu blizu Celja, je v šolo hodil v Gradcu in 
stopil potem v jezuvitovski samostan pri sv. Barbari, kjer je izvršil 
modroslovske in bog-oslovske nauke. Samostan ostavivši prepotoval 



kvene pesni porabiti tudi posvetne stvari, 
ki se glasi tako-le : 

1. Lubi moi gregor, kaj menish, 

kaj je to, 
Kak ludje gredo od vsih krajo 

nizoi 
More bit kej noviga 
Nedo upije hopsasa 
Slishem da klizhe valentna 

muhouza. (!) 

2. Jacob pober se, kai bos h go- 

dernou to 
Nei se mi plezhe to desno sa- 

grello bo 
Naueni al si obnorou ti 
Al ti kai drusiga fali 
De me gor sbenesh, kir vse 

drugo spi. 

3. Otraglovi Janez, sei to poslushei 

sdei 
Kak upije en Pobizh. klizhe Pa- 

Itirie vse 
Osnanuje jem, de se je rodiv to 

Nozh 
En lepi Kral mladi, tam veni 

Revni stalizi. 



To kaže zlasti »Pesem na sveti Vezher«, 



4. 



Zhakei nei ustanem, sam voa 

shou gledat bom 

Zhe se mi slashesh, sa vuh te 
pahnou bom 

Avbe pazh je res vse to. 

Lub moj Brad, kai s tega bo, 

Gledat poidemo mi tudi vsi 
Sosedi. 



Slishish valenten. kai ponesesh 
temu Detezo 

Prediva shest povefsmu no 

Speha pet funlo 

Glei ti lub moi Miklaush 

Temu tud en Offer dash 

Jest pa ponelsem mu Jaiz en 
pouhen Kosh. 

Lubi moi Juri le buzho usemi 

tudi 
To jagne to plezhe bo pa Nesou 

Andreizhe 
Catra pa en par Kokosh 
Da pa supo skuhala bosh 
Sa divizo Mario no Starga 

Josepha. 



8. Ti Miza no Spela, zhe bosh tud 

kai imela 
Le hitro, le hitro, Klobase se 

she pezho. 
No en par golobiz 
Eno Moshno Shestiz 
De si bo mela Sa zhem kubt 

pleniz. 

Zatem je še pet kitic blizu enake vsebine. 

V pesmarici se nahaja tudi „2Binbifc^eg 93auern 2iebt" v enajstih kiticah ; 
osma se glasi : 

Ta pervi Edelman je biu Paver Stvarjen na Svet, 
Od nega je Kral, Zelsar Shiu, rodiu ga je ta Hmet, 
Sakai le ozhesh Shvarati, Zhes tvoi ponishni Stan 
De mash veliku preltati, S' dellom Smujoj obdan? 
Poterpi ufse teshave rad vsem tvoi Krish volno gor, 
Zhi ozhesh v Nebu kralovat koker Svet Isidor. 

') Šaf. 22—23. - Nov. 1853. str. 115. — J. Marn, Jez. XXI. — M. Vodušek, 
Ltp. Mat. 81. 1879. — L. Žvab, Lj. Zv. 1881. 



] 88 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

je Nižjeavstrijsko, Valaško, Sicilijo in Malto ; nato je poučeval šest- 
najst let v gosposkih hišah. Ko je 1735. 1. okreval po hudi bolezni, 
hoteli so ga poslati v Carigrad, da bi se naučil turškega jezika; no, 
ta nakana se ni izvršila, nego ukrenil je pečati se samo z vednostjo. 
Ker ga pa ni redilo to, prisiljen je bil prevzeti službo profesorja 
zgodovine na viteški akademiji v Kremškem monastiru (Krems- 
munster.) 

Popovič ostavil je 1747. leta Kremški monastir in odšel v 
Norimberg, kjer je ostal tri leta in se bavil z rastlinstvom, zgodo- 
vino in jezikoslovjem. Tu je izdal knjigo : Erstes Probestuck 
vermischter Untersuchungen (devet pol.) 

Nato so Popoviča vabili v Benetke za tajnika avstrijskemu 
poslanstvu; ponudbe ni vsprejel, nego odšel je v Lipsko, kjer je 
izdal knjigo : 

»Untersuchungen vom Meere,') die auf Veranlas- 
sung einer Schrift: De columnis Herculis, welche der hoch- 
beriihmte Professor in Altdorl", Ilerr Christ. Gottl. Schvi^arz, 
herausgegeben , nebst anderen. zu derselben gehorigen An- 
merkungen, von einem Liebhaber der Naturlehre und der I *hilo- 
logie vorgetragen werden. Frankfurt und Leipzig. 1750. 4".« 
V Lipsku bavečemu se ponujali so dve službi, da bi urejeval 
neki nemški list v Monakovem, in drugo, da bi na dunajskem vse- 
učilišču učil nemški jezik. Nasprotnik Gottschedovim nazorom izdal 
je na vladno naročilo slovnico nemškega jezika, ki je kazala, kako 
visoko je nadkriljeval naš rojak tedanjega vodjo nemškega slovstva. 
Spisal je bil avstrijski idiotikon, ki ga hrani c. kr. dunajska 
dvorna knjižnica.^) 

Svoje nazore o tem, kako je treba popolnjevati knjižno nem- 
ščino iz tega ali onega narečja, posebno iz štajerskega in avstrij- 
skega, razpravljal je v posebnih knjigah.^) 

Velika škoda, da ni mogel uresničiti svojih gorkih želja, da 
bi prepotoval južne slovanske zemlje od Črnega morja do Jadran- 



*) Kopitars Kleinere Schriften, Miklosich I. Wien 1857, str. 121, pravi, da 
se v tej knjigi druži Adelungova jezikoslovna znanost z Lessingovo živahnostjo 
in duševno obsežnostjo. 

*) Ta spis omenja Kopitar sani večkrat, žaleč-, da bi se natisnil. Deulsches 
Museum 1812. 11. 842-44. Vaterlilnd. Bliitter 1814, p. 160. 

') Versuch einer Vereinigung der Mundarten von Teutschland. Wien 1780. 
Die nolhwendigslen AnfangsgrUnde der Teulschen Sprachkunst. Wien 1754. 8. 



Katoliška doba. 189 



skega zaliva ; vroče si je želel mecenata, ki bi hotel njega in enega 
spremljevalca živiti skoz kakih p6t let, da bi mogla potovati, opa- 
žati in popisavati južno-slovanski svet in njegove prebivalce ; po- 
sebno v Bosni bi se bil rad naučil čistega narodnega jezika. 

Pa uže po tem, kar je napisal o Slovanih v omenjeni knjigi 
»Untersuchungen«, in po svojih rokopisih, v katerih je razprav- 
ljal slovanščino , osobito slovenščino, zaslužil je, da ga štejemo 
med najodličnejše slovenske pisatelje njegove dobe ; rokopisov je 
zapustil več.^) 

Leta 1763. začela mu je pešati telesna moč : ob to je stopil 
v pokoj 1768. 1., radi obilih zaslug dobil je Popovič za ono dobo 
lepo pokojnino, iznašaj očo 400 gld. Kupivši si v Perchtelsdorfu blizu 
Dunaja hišo z obširnim vinogradom, je v njej kot samotarski po- 
sebnež živel samo vednostim. 

Ni nam do tega, da bi navajali tukaj vse, kar so laskavo o njem 
povedali učenjaki, nego bodi zabeležen samo izi'ek Kopitarjev, koji 
ga imenuj e tadanj e dobe največjega učenjaka. 

Umrl je 1774. leta. 

Ožbald Gutsmann,^) (1724.— 1790.) 

porojen dne 4. avgusta 1724. 1. v Grabštajnu na Koroškem, vstopil 
je v gimnazijo v Celovcu 1739. 1., kjer je izvrstno napredoval ; po 
dovršenih latinskih šolah stopil je v jezuvitski red ; potem so mu 
podelili službo kateheta in slovenskega propovednika, kajti ohranil 
si je bil kot Slovenec ljubezen do materinega jezika in je bil brž- 
kone na glasu, da ga ume dobro. L. 1670. postal je »missionarius 



') a) Excerpta ex futili libello, qiii in Saxonia alicjuot Imperialibus 
emitur, si occurat. Rara avis ! sic inscripto : Articae horulae succisivae etc. 
Adami Wochorizh. "VVitebergae 1684 (?) in 8. Grajal je Bohoriča radi premnogih 
germanizmov. ^ilnGrammaticam Vendicam edendam, id est : Vini- 
darum seu Vindorum Australium cogitata et praeparata. 7) Specimen Voca- 
bulariiVindo-Carniolici. — Vodniku rabili so nekateri odlomki njegovih 
rokopisov ; rabili so tudi nekaterim Vodnikovim naslednikom ; kam so se pozneje 
pozgubili, ne vemo. 5)Universale Glofsarium,ad quod exiguntur voces, 
probaene sint, an corruptae ? — Mnogo je premišljeval, kako bi se ustvarila Slo- 
vanom primerna azbuka. s) C r i s i s iiber die kraynerische Grammatik des P. Marcus 
Auguslin. Kopitar (Gramm. XLV) pa piše : Den Pater Marcus, den er auch per- 
sonlich kannte und nennt, wurdigt er keiner Kritik. 

2) Šaf. 24. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 23. - Kopitar, Gramm. XLIV. —J. Marn, 
Jez. XXII. 41—46. — J. Scheinigg, Kres V. 527, 628. 



190 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



vaoTus per Carinthiam« ; v tej lastnosti prehodil je skorej vse 
kraje koroške dežele; labodska škotija imenovala ga, je konzisto- 
rijalnim svetnikom. Uvidel je pri tej priliki, česa potrebujejo ko- 
roški duhovniki slovenskih krajev; iz praktičnih namenov izdal 
je torej : 

ChrilUanske refnize, fkus premilhluvanje naprei- 
nefhene inu sa predige tudi naraunane od enega Mefhnika 
is Tovarfhtva Jefufovega na fvetlobo dane \' Z e 1 o v c i vtif- 
njene per Kleinmayrfkeh deidizhah 1770. 8". 236. 

Po slovenskem tekstu od strani 236 naprej slede opombe : 
»Anmerkungen iiber die M-indische und krainerische Rechtschrei- 
bung« ; tu pripoveduje v nemškem jeziku, da ne prihajajo te opombe 
od jedne osebe, nego od mož, ki dovolj znajo češki, hrvatski, 
kranjski in slovenski (vvindisch), in ki se ustavljajo Marku Pohlinu. 
Uže jezik sam, v katerem je bila pisana ta knjiga, je živo naspro- 
toval Marku; želel pa je, da bi knjigo razumeli tudi Slovenci iz 
drugih slovenskih dežel. On zahteva, da se tudi v velikih črkah 
razločujeta s in s. Zgorej omenjene »Anmerkungen« poslal je v 
drugem natisu pomnožene med svet ; ') v tej posebni knjižici učil 
je prvi v Slovencih, da ima slovenščina šest sklonov; peti naj 
bi bil lokal , šesti pa instrumental. Ta mala knjižica izšla je med 
leti 1770. in 1777., ker je v tem letu izšla njegova slovnica, v 
katero je uvel uže peti in šesti sklon. Opazke so pomnožene v 
drugi izdaji za šest stranij. 

Ker se je uže v svojem molitveniku tako odločno uprl Marka 
Pohlina nazorom in ker so v onih časih potrebovali dobre slov- 
nice slovenske, je on tej potrebi ustregel izdavši : 

"VVindische Sprachlehre,^) verfalTet von O s w a 1 d 
Gutsmann, kais. konigl. Missionarien in Kiirnten. Klagen- 
furt J. A. Klcinmaycr 1777. 8. 164. 

Šestkrat se je ponatisnila ta slovnica ; ohranila se je v štirih 
izdajah ; z naslovom : Grundliche Anleitung die windische Sprache 
.... von selbst zu erlornen. Zilli 1786. 8. Četrta popravljena iz- 
daja v Celovcu 1799. 8. 148; šesto izdajo oskrbel je Urban Jarnik 
v Celovcu 1829. 8. 108. 



*) Dr. 8ket je prepustil to drugo izdajo Scheiniggu v preiskavo. Kr. 1885, 529. 
') I. pl. Kleinmayer, stoletnica Gutsmannove slovnice SI. i\. 1877. 



Katoliška doba. 191 



Slovnica je dovolj samostalna, razločuje ostri S in Sh od meh- 
keg-a S in Sh^ to je s in š, pa s in š; navaja kot sklanjala I. gospod^ 
pastir; II. (hiša, skrb; 111. vino, telu; spregala I. haram ; II. tepem; 
III. vHČini. 

Gutsmann stoji na stališču slovenske celokupnosti in je pozneje 
bil navdušen za slovensko vzajemnost. Ker pa je slovnica bila na- 
menjena tudi nemškim sodeželanom, radi tega je obdržal nekoliko 
oblik koroškega narečja ; pisal je : biu^ gledan nam. 6<7, gledal, dasi 
je znal pravilne oblike. Uprl se je v predgovoru tistim, ki so trdili, 
da je slovenščina uboga. Poznejši izdajatelji so se malo brigali za 
napredek jezikoznanstva. Od četrtega natisa 1799. leta izpadel je 
»Verzeichnis einiger \vindischer Stammworter(( 149 — 164, ker je 
bil med tem izdal svoj slovar z naslovom : 

Deutsch-\vindisches Wo rterbuch mit einer Samm- 
lung der verdeutschten Stammworter und einiger vorzugli- 
cheren abstammenden Worter. Verfasset von O swa Id Guts- 
mann, Weltpriester. K I a g e n f u r t. J. A. Kleinmayer 1789. 
4°. 568. 

Podpirali so ga, gmotno grofovski mecen Goes, duševno pa 
duhovniki po Rožni dolini in po Podjunskem, odkoder je bil Guts- 
mann sam doma ; radi tega se je opiral zlasti na narečje omenjenih 
krajev. Besede so zapisan^ kolikor možno natanko a brez kritičnega 
načela, koval pa je tudi sam besede, dasi brez potrebe, n. pr. 3Iehl- 
hdndler, niokni predavc — inokar ; Eichteramt, sodnu sluzilu — 
sodstvo. On loči glagole dovršne od nedovršnih, pa se ni zavedal 
stalnega pravila. Člen mu tudi še rabi. 

Porabil pa je Gutsmann tudi svoje prednike, n. pr. M. Pohlina 
in Belostenca. Slovensko-nemški del sega od 490 do 566 str. ter je 
mnogo krajši od nemško-slovenskega, ker se je nadejal, da Kumer- 
dejev slovar izpolni to praznoto. 

Ta slovar je dobro služil do Jarnika in Murka ; Jarnik je 
Gutsmannovo zbirko 5400 slovenskih besed dal »na rešeto« in iz- 
luščil najmanj 700 tujk in 513 negotovih izrazov. Slovar pa ima 
mnogo prislovic in rekov, ki pa niso vsi izvirni. 

Gutsmannu se pripisuje še: Ta veliki Katekismus. 
Zelouz 1790; tiskan pri Kleinmayerju v obeh deželnih jezikih. 
Rabil je do 1. 1835. Potem : Evangelie ino Branje ah Pifme na 
vse Nedele inu j imenitne prasnike zielega leta rasdelene. S' per- 



192 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



pushanjam teh Visheh. V Zelouzi vtisnjene flvusi Aloisia Ig-nazija 
Kleinmaverja deshelstvenega shtamparja 1780. 8. 327. 

Krepko je Gutsmann nadaljeval duševno delovanje, ki g-a je 
na Koroškem počel Meg-iser ; sreča je nanesla, da mu je bil blago- 
dušni podpornik sfrof Goes; bilje marljiv na duševnem in posvetnem 
polju ; bistroumno je zapazil dejanske potrebe in Pohlinovim na- 
zorom za vselej zaprl vhod na Koroško. Tudi kot duhovnik je bil 
visoko čislan v stanovskih krogih. Umrl je 1790.1., a se ne ve. kje. 

Marko Pohlin,') (1735.-1801.) 

porojen 13. aprila 1735. leta v Ljubljani, hodil je v latinske šole 
pri jezuvitih, stopil dvanajstleten deček v red bosonogih avoruštincev 
v Mariabrunnu na Avstrijskem pod Anižo , dovršil bogoslovske 
nauke v tamošnjem semenišču in dobil samostansko ime: P. Marcu s 
a S. Antoni o Paduano. Po dovršenih bogoslovnih naukih dobil 
je službo redovnega propovednika v Ljubljani in 1775. leta bogo- 
slovskega učitelja na Dunaju; 1781. 1. je prišel nazaj v Ljubljano 
za subpriorja ; 1784. 1. za provincijalnega tajnika, šel 1791. 1. za 
subpriorja na Dunaj ; 1794. 1. postal je magister samostanskih no- 
vincev v Mariabrunnu, kjer je mnrl 5. lebruvarija 1801. k ali 1804. 
»Pisarila je mnogo : izdal je v nemškem, latinskem in slo- 
venskem jeziku do dvajset knjig, zapustil jih do deset v rokopisih. 
Brez temeljitih znanostij se je lotil pisateljskega delovanja v 
raznih strokah ; priredil si je bil lastno azbuko, in ta je : e, 4, e, 
e, e; o, 6, b, 6; i, y; y, w; c, z; II, ss, s, sJi, shcJi (J. fh. Jhzh = 
s, s, šč), f, fh (s, sh = z, ž); ta azbuka pa mu ni rabila dosledno. 
Da bi temelj postavil svojim načelom , izdal je slovnico z 
naslovom : 

K r a v n s k a G r a m m a t i k a , das ist : Die crainerische 
Grammatik, oder Kunst, die crainerische Sprach rogelrichtig' 
zu reden , und zu schreiben , welche aus Liebe zum \'atcr- 
lande und zum Nutzen derjenigen so selbe erlehrnen, oder 
in sclber sich vollkommentlicher iiben \vollen, bev ruhigen 
Stunden, mit besonderem Fleifse verfafst zum Behufe der Rei- 
senden , mit etvvelchen nutzlichen Gcspriichen versehen und 
mit vollkommener Gonehmhaltunu: hoher Obriu-keiten zum 



') Kopitar. Gramm. 127-149. — Šaf.. G. 23—25 — J. Mam, Jez. XIV. 
1-35.; Jez. XXII. 2!)-35. — Fr. Levstik, Lj. Zv. I. 699. - A. Fekonja, Slov. 1886, 
81—82, 98-99 (s podobo). 



Katoliška doba. 193 



Druok bofoi-clort hat P. Marcu s a S. Anton io Paduano 
des uraltiMi Kremitenordens dcr Aus-ustiner Discalceaten Pro- 
fesser-Priester bei St. Joseph auf den Landstrafsen. Laibach 
gedruckt bei Joh. Fried. Eger, Landschaftl. Buchdr. Im \'erlag 
bev Lorenz Bcrnbacher, Burg-erl. Buchbinder. 1768. 
V svojem predgovoru se jako živahno poteza za kranjski, — 
ali kakor on misli — ilirski jezik, ki se je pre uže za časa vesolj- 
nega potopa razširjal od vzhoda do zahoda, od morja do morja id. ; 
povdarja , kako koristno je za posvetno in duhovsko g'Osp6do, da 
dobro razume domači jezik. Teško je sicer kranjski jezik spraviti v 
pravila, pa ^)U)unačil se je storiti vsaj to, česar doslej še ni storil no- 
ben rojak.« Glede jezika ni se ravnal po nobenem »gotovem« kraju. 
Slovnica sama je razkrojena na tri dele: a) Od befledne 
fazhetnolle (Wortforschung) ; skloni so mu 1. imennvavc; 2. vodnik; 
3. dajcivc; 4. tožnik; 5. vekavc ; 6. zmaknik ; 7. spremuvavc; sklanje 
(prestavnoste^ so tri, sprege (prekladnoste) so tudi tri. h) Od fkup- 
fkladanja teh belledv (Wortfugung.) c) Od Dobropifnofte (Recht- 
schreibung.) Ta je pre silno težavna, in vsak jo zavije po svoje. 
Potem omenja mimogrede Cirila, Metodija in Trubarja ter izraža 
željo, da bi vender kdo hotel dati natisniti sv. pismo, katero ima 
v rokopisu. Potem raz:lvazuje, kako se pesmice kujejo po kranjski, 
na primer : 

Pishefa, pure, rase, kopirne, koshtrune, telleta. 
Navaja Katonov nauk »odzhloveshkegafadershanja« inkonečno 
navadne pogovore v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. 

To slovnico izdal je Pohlin znova 1783. 1. 8. 253. pomnoženo 
v čednejši obliki, razvrščeno v pet delov : oj Berozhnoft (Orthopie) ; 
h) Savyanje teh beffedy (Prosodie) ; c) Befedna fazhetnoft (Etymologie) ; 
d) Skupfkladanje teh befedy (Syntaxis) ; e) Dobropifnoft (Orthographie.) 
S to slovnico je pre »vnel« v Kranjcih želje po slovarju, da 
so celo v stihih izraževali hrepenenje po njem : 

»Kraynska Dushella shelly svoj Dikzionarjum imeti 

En Besedifhe vi mi marnu skup floshite 

Da tega nimam jeft, Tu je she mene sram id. 

Da Pohlin ustreže tej želji, izdal je: 

Tu malu Befedishe treh jesikov. Das ist : Das 
kleine Worterbuch in dreyen Sprachen. Quod est: Parvum 
Dictionarium trilingue, quod conscripsit R. P. Marcus a S. 
Antonio Paduano Augustinianus Discalceatus inter Aca- 

13 



j^94: Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

demicos Operosos Labacenses dictus Novus. Permifsu C. R. 

Comifiifsionis Revisionis librorum. Laibach. Gedruckt und 

zu haben bei Johann Friedrich Eger 1782. 4°. 

Nekaj besed iz tega slovarja pokaži čitatelju posebnost nje- 
govega »besedobrodja« , n. pr. amgrem, angehen, attinet; arreč, 
Ursache, causa ; barle, na bare, auf den Schein, apparenter ; blek, 
Fleck, commissura ; ^osaA;, Juppiter ; do/(pisA;, Abschrift, antigraphum ; 
dušepust^ agonia; EbeJifneca, festum Annuntionis B. V. M.; erseg, 
Krieg-sheer, exercitus; fingrat, firfht, folk; garbin, Nord\vind, airicus; 
Gromazh, Juppiter Tonans; irperge; kandiiht funus ; larma, tumultus ; 
mahtrkast, majestas; marovt, studiosus; obora Thiergarten vividarum; 
quanta, Ivrisch Gedicht ; Rošlin Stadt Agram, Zagrabia ; spevorezhnek, 
poeta id., glej Marn, Jez. XIV. 19 — 23. 

V predgovoru brani svoje — uže takrat mnogo napadano — 
stališče, pravi svojim »nemarnim zabavljivcem in preganjavcem, 
ropancem, zavratnicam, radovoljno slepim« marsikatero zasoljeno ; 
nadalje je izdal neomajan v svojem »pisarjenju« : 

Glossarium Slavicumin supplementum ad primam 
partem Dictionarii Carniolici cmn nomencl. lat. germ. sued. 
dan. hung. etc. Viennae litteris Grofserianis. MDCCXCII. 4". 
119. — Ta dodatek je sestavljen po istih načelih, kakor slovar 
sam: vzglede navaja Marn, Op. cit. 23—27. 
Jako raznovrstno je Pohlinovo pisarjenje. Važna je pa knjiga, 

katero je zgodovinsko društvo Kranjsko dalo natisniti 1862. leta 

z naslovom : 

Bibliotheca Carnioliae,in qua reperiuntur scriptores 
qui vel ipsi, vel eorum opera in Carniolia primam lucem as- 
pexerunt; vel alias in vel de Carniolia scripserunt, ordine 
alphabetico, seu ad formam bibliotheoae pro alphabetici scrinia 
dispositi , pro varia ex iis et historica et critica, et chrono- 
logica notitia atque cruditione capessenda. CoUectis oritur 
Novus. Beilage /um Jaliruange 1(S()2 der »Mitthoiluiigon des 
historischen Vereins lur Krain«. Rodigirt von August Dimitz, 
Finanzkoncipist, Secretar und Geschaftsleiter des Vereines, IV. 
H3. Laibach. 

V predgovoru razlau-a ime »Bibliotheca«, obžaluje, da delo ni 
popohio, da se je trudil dokazali: tudi Kranjska ima svoje slavne 
može; naj sinovi in vnuki čislajo in nadaljujejo delo svojih i)red- 
nikov. S |)oč<'lka je hotel |)o tvarini razvrstiti jiisatelje. j^tem |)a 



Katoliška doba. 195 



se je zadovoljil s tem, da jih je naštel vse po abecednem redu; 
rodoljubno je vskliknil : »Nobeden domačin ni dovolj izobražen, ki 
ne ve teli rečij.« 

Podatki niso sicer popolnem zanesljivi, a knjigi daje vrednost 
goreče rodoljubje, ki jo prešinja od konca do kraja. 

Tem knjigam pridružimo take, ki se tičejo poduka sploh, 
n. pr. Abezedika') Lab. 1765. S. ■ — Bukuvze s a rajtenge. 
V L u b 1 a n i 1781. 8. 56. — M a t h i a S c h o e n b e r g a O p p r a v k 
tega Zhloveka,^) kateriga je is Nemshkega na Kravnsko pre- 
stavel N o v u s Lublanske teh delovneh Modrine Tovarsh. V L u - 
blani, na utrato Mihelna Prombergerja Gmajnmestnega Buklarja. 
1781. 8-'. 316. 

Iz te knjige navaja Marn 1. c. za vzgled zgodovino nekega 
osmošolca, ki se je čudil modrosti »peklarja«. 

Kmetom za potrebo^) i n u p o m o z h ali ukapolne ve- 
sele, inu shalostne pergodbe te vasv Mildhajm. Za mlade, inu 
stare ludv. Uttisnenu na D u ne ju per Chr. Grosserju 1789. 
8". Ut. " 

Večinoma se je držal nemškega izvirnika Beckerjevega ; od- 
delek str. 240 do 266 : Auszug aus Wilhelms Denkers Reisebe- 
schreibung, je uravnal na tak način po svoje, da je mesto tujih 
dežel popisal Avstrijo, Rusijo in druge slovanske dežele. On sam 
pripoveduje v »Bibliotheca Carnioliae«, da je 1771. leta poslovenil 
cesarski patent o vojaškem popisovanju in o zglasnih listih (Militar- 
beschreibung und Meldzetteln), in da je izdal na Dunaju 1788. 1. v 
12° »Uganke«. Tudi kot bogoslovski pisatelj je bil marljiv, glej: 
»Dodatek« str. 204 — 205 in zapustil mnogo del v rokopisu.^) 



*) Primeri: Nov poprauleni plateltof. V Ljubljani 1784. 8. — Mitth. des hist 
Vereins fiir Krain 1862. 114. 

2) Šaf. 135. 

^) Noth- uiid Hilfsbiichlein fiir Bauersleute ; oder lehrreiche Freuden- und 
Trauergeschichte des Dorfes Mildheim von Becker. Ta knjiga je večkrat natisnena 
v Gradcu. 

*) Sam navaja v Bibl. Carn. 1. Te odperte ali odklenene dure 
seu Janua linguae Carniolicae 1768. 2. Psalmov Davidoveh Buqvek' 
usehzhiheraemu shpoganji. 3. Kraynska Kroneka kratkega popisuvanja 
use shlaht spomina uredneh rezhy, katire so se kadaj na slavenski semli per- 
godile, quod in germanicum versum Kalendario per annos inferi coeptum: Kurz- 
gelasste chronologische Beschreibung denk\vurdigster Begebenheiten, wie immer 
das bochlobl. Herzogthunn Krayn betreffend. 4. Dictionarium niagnum 
latino-germanico Carniolicum a litteris ABC. compactum in 4. usque 

13* 



X96 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Kakor Vodnik popolnem opravičeno pravi o sebi, da se je 
»ubadal in' vpiral«, tako je smel tudi njegov učitelj l'ohlin sp(j- 
minjati se svojih trudov, pa ne z zadovoljnostjo, kajti : 

Pro meritis male tractarunt Agamemnona Graji. 

Hodili so sicer po njegovi poti slovenski pisatelji duhovskega 
in posvetnega stanu, pa vender samo možje manjše duševne 
zmožnosti. Uprli so se mu: učitelj jezikov na Dunaju Matija C ep, 
sicer priznavši njegovo dobro voljo, a pobijaje njegovo »jeziko- 
brodje« ; štajerski Slovenec Žiga Popovič, ki je spisal oceno 
njegove slovnice : »Crisis iiber die kraynerische Grammatik des 
P. Marcus Augustin«, in Jožef Hasl v svoji knjigi »Sveti Polt« 
1770; Korošec O s w al d Gutsman, njegov učenec sam, Valentin 
Vodnik in vsi poznejši razsodni jezikoslovci. 

Svoje nasprotnike je počastil Pohlin s trdimi psovkami : ro- 
panca, navrafnica, Momiiskovi brati, radovoljnl slepi. 

Ne zdi se mi primerno, da J. Marn, Jezičnik XIV, 30—34, 
njegove nasprotnike razvrščuje po številkah, n. pr. šesti, kateri je 
hudo zdelal ubozega Marka, je Kopitar, sedmi je Ravnikar, osmi 
je Metelko ... in deseti je vitez Fr. Miklošič. 

Popolnem mu nasprotniki niso mogli zadušiti dobre volje, 
kajti 1788.1. je izdal: Kratkozhasne Uganke in zhudno Kunshte is 
Wele shole. Od Patra Kumrasa. Na Dunaju 12". 48. (Kunn^as-Markus.l 

Kakor se razvidi iz teh navedenih knjig in knjižic Pohlinovih^ 
je bilo njegovo pisateljevanje jako raznovrstno in obsežno : s tem. 



ad alphabeti Aaa, expost. cessavit ulterius scribere eo, iiuod desperavit uniiuam 
eum Maecenalem acquisilurum, qui tam vasti, sed perfecti operis edendi sup- 
petias ferat. 5. Chronicon Ordinis Augustin i ab anno 355 usrjue 
ad moderna tempora in 4. compactum. Partib. II. 6. I n t e r p r e t a t i o c a r - 
niolica Auctorum Graecorum pro exercitatione scholae graecae La- 
baci. 7. Memoria Academiae Operosorum Labacensium a. 1781. die 
5. Martii renovata. 8. S. Avr. Augushtina Enchiridion. sa eno skushno. 
koku se puste nauki visokeh shol po Kraynsku dopovedati, v lojlu 1781 na 
Kraynske jesik prcstaulen. 9. Encyklopedia scientiarum et artium 
tradendarum et addiHcendarum. Syslcnia syslematum. 10. P e t n a j s t p e rg a j- 
n a j o z h e h a r r e z h y . ali premislekov : sakaj se more Katiiolshka Vira usein 
sedanem viram naprejuie/.hi, versio germanica. 11. C o m p e n d ia r i a comme- 
m o r a t i o ortus, pogressusque Conventus Augustiniaiiorum Dit^calceatorum ad 
S. Josephi Labaci ad vias regias, eiusque Vivorum illustrium etc. Ms. et reperitur 
in Vol. IF. ProtocoUi tjusd. conventus transscripta, cujus extractum allegal P. Ma- 
rianus in suae Austriac sacrae T. V. 12. Svetega Pisma starega Teslainenta 
perve Moysesove BiKjne is reslaganjam S. Texta. Viennae 27. Aprilis 1778. 



Katoliška doba. 197 



da je pisal slovarje in slovnice, je hodil po potih svojih prednikov, 
dasi je daleko zaostal za njimi, osobito za Bohoričem; novo pot pa 
je nastopil v tem, da je začel pisati knjige za posvetne potrebe. 

5. Ogerski Slovenci.^) 

Štajerski Slovenci imenujejo svoje rojake onkraj Mure v 
ogerski kraljevini Prekmurce, oni sami pa se nazivajo S love ni. 
Pet velikih vasij jih je še na Štajerskem; prebivalci so vžupljeni 
v Radg-ono, kjer imajo v neki kapeli vsako nedeljo in vsak praznik 
božjo službo. Te vasi so : Gorica, Dedonci, Cankovci, Zetinci pa 
Potrna. 

Na cesti proti sv. Benediktu blizu štajerske meje se razpro- 
stira nad sto let stara župa Cankova, v kateri prebiva 1149 kato- 
ličanov in 1047 protestantov. Do 1850. 1. so se v tamošnji učilnici 
otroci madžarili, potem so se začeli nekoliko poučevati po slovenski, 
dasi je ogerski pravopis delal mnogo težav. Župa sv. Jurija je ob 
štajerski meji proti vzhodu, od onod pa Gornja Lendava {Ober- 
Lembach, madž. Folse Lendva). Izmed sem spadajočih vasij omenimo 
Kuzdobljane, Matjaševce, Motovilce, Otovce, Pečnarovce, Radovce, 
Vodarce in Vidonce. 

Tri ure hoda odtod so Petrovci, kraj, ki je enak pokrajinam 
okolo Velike Nedelje, sv. Tomaža. Hiše in kleti so večinoma lesene, 
ljudje premožni in prijazni. 

Župa sv. Nedelja ima okolo 300 katoličanov in 2500 prote- 
stantov, ki žive v lepi zlogi med seboj. Lepa so ta-le imena vasij : 
Neradnovci, Peskovci, Šulinci, Stanovci, Križevci id. 

Ne daleč odtod je Gorenji Sinik, ki mu Nemci pravijo : Ober- 
zeiming. Tu je 1854. 1. obhajal pedesetletnico duhovnega pastiro- 
vanja ogersko-slovenski pisatelj Jožef Košič, porojen 1788. leta. 

Od te vasi se pride v Steianovce (nemški Schtefelsdorf, madž. 
Istvanfalva), ki je skrajna župa slovenska proti nemškemu St. Gott- 
hardu. 

Proti vzhodu na madžarski jezik meji župa Dolinci. Za časa 
Josipa II. so se protestantom postavile molilnice v Križevcih, v 
Pucincih, na Hodoši, kjer pa je uže mnogo Madžarov. 



*) Bož. Raič je navlašč potoval med Prekmurci, ter je njih jezik najbolje 
pnzDal. Do konca svojega življenja se je za nje brigal iu širil med nje slovenske 
knjigr Po njegovih spisih smo tudi naslednje črtice povzeli. »Naprej« 1863. 1. in 
Narodni koledar in Ltp. Mat. SI. 1868. 



198 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Cesar P>anc je ustanovil župo Pečnarovce, kjer živi 680 kato- 
ličanov in 1906 protestantov ; v vasi Bodonci imajo luterani svojo 
učilnico ; v tej župi se nahaja tudi rojstna vas pisatelja Mihaela 
Severja, ki je v llalli 1747. 1. izdal »Red zvelicsanfztva«. 

Martijanska župa ima 864 katoličanov, 2400 protestantov, ki 
imajo od 1860. 1. sem lepo učilnico. Vasice so : Mladetinci, Suhi 
vrh, Sebeborci, Volčja vas id. 

Na lepi stezi proti Bogojini stoji grad Moravci. Bogojina je 
na meji madžarskega ozemlja in ima 1750 katoličanov, pet prote- 
stantov in nekaj Židov. 

Na južno stran je Turnišče, ki ima z vasmi : Brezovica, Go- 
milica, Podlipovo, Nedeljico in Poljano vred 4430 katoličanov. 

Ljutomeru nasproti, blizu Mure je župa Crensovec, ustanov- 
ljena za Franca 1. Tu je živel župnik Jakob Szabar, po katerem 
je Božidar Raič 1866. 1. našel v ogerski slovenščini spisane pridige, 
»Križev pot« in kar obred zapoveduje opravljati v narodnem jeziku. 
Crensovec šteje 3348 katoličanov, Belotinci 4980 ljudi. 

Proti Soboti ob veliki cesti je bogata grajščina Rakičan. Sobota 
(Murai Szombot) je lep trg in ima sinagogo ; tu živi 2900 katoli- 
čanov, 600 protestantov in 180 Židov. 

Štajerski Kapeli nasproti, kraj Mure je župa Tišina s 1900 kato- 
ličani in 415 protestanti. 

Zupa sv. Benedikta, kjer je pastiroval Mikloš Kiizmič, ima 
470 katolikov in 2970 protestantov ; župna cerkev je na krasnem 
holmcu, odkoder je lep razgled na štajersko stran. 

L. 1866. je bilo na Prekmurskem osemnajst župnih in devet 
podružnih učilnic pa štiri protestantovske. Vseh Slovencev je na 
Ogerskem po zadnji štetvi še 70.658. 

Božidar Raič je z ozirom na Prekmurce 1868. 1. za Ljutomer 
nasvetoval nižjo gimnazijo, da bi se za ogerske Slovence odgojila 
domača inteligenca. 

Narečje prekmursko ali ogersko -slovensko je jako čisto in 
lepo, ker ogerski jezik ne razjeda toliko organizma slovenskega 
jezika, zato je n. pr. Kiizmič pisal v bolj narodnem in čistem jeziku, 
nego kateri bodi drugi pisatelj iste dobe. 

U se izgovarja kakor ti, n. pr. tiihinec = tujec., dajalnikova 
končnica se trlasi : ovi ali evi, n. pr. moževi sem oponašala. Imcno- 
valiiik v miKi/iiii pri samostalnikih na k ima cke, n. pr. svedorke, 
junackc nam. svcdocje, jnnacje. 



Katoliška doba. 199 



Ženski samostalniki s končnico a imajo v orodniku konč- 
nico ov, n. pr. nu^d Mnrov. V mestniku množinskem se nabajajo 
oblike v nebesaj nam. v nebesih; v imonovalniku dvojinskem rabi 
množinska oblika s pristavkom : va, vi, n. })r. svojiva brata, dvej 
ladji stoječevi. 

Zaime kazalno td, ta, to se g-lasi : eti, eta, eto ; zaime oziralno 
kteri, ktera. ktero : sferi, stera, stero. 

Glagol ima v tretji osebi množinski starejše krajše oblike : 
ido, psiljo; dostikrat se rabi deležje minolega časa začenši, splevši. 
Kakor v Halozah govori se na Prekmurskem : ijem, iješ namestu 
idem i d. 

Glagoli dovršniki se rabijo pravilno ; glagoli : vladati, kralje- 
vati, gospodovati vežejo se z orodnikom. 

Obilo lepih in kratkih izrazov je doma v ogerski slovenščini, 
n. pr. roditelji nam. starši, jahanec = jezdni konj ; prednjar = pred- 
hodnik id. 

Štefan in M i k 1 o š K ii z m i č. ^) 

Kdaj se je porodil Štefan, ne vemo ; bil je luteranski propo- 
vednik v Surdi med 1600. in 1700. letom. Izdal je: 

Nouvi Zakon ali Teftamentom Goszpodna našega Jezusa 

Krisztusa zdaj oprvics z Grcskoga na sztari szlovenszki jezik 

obrnveni po Stevanu Kiismicsi Surdanszkom F. V Halli Sak- 

sonskoj 1771. 8". 854. 

Predgovor je napisal Jožef Torkoš, propovednik v Sopronu. 
Drugi natis se je oskrbel v Požunu I. 1817. V tej knjigi rabi mu 
tu pa tam spolnik. Ktizmič ni vedel za Dalmatina in Dalmatin za 
Kiizmiča ne ; vsekako bi bil Kiizmič koristil Dalmatinu. 

Njegov naslednik je M i k 1 o š K ti z m i č , duhovnik župe 
sv. Benedikta ; njemu je naročil vladika somboteljski, Silv Janoš, 
prevesti na j)stari slovenski« jezik potrebne knjige. Zato pa Je trebalo 
najpoprej omikati prosto ljudstvo in za narodne šole spisati po- 
trebne knjige ; v to svrho spisal je : 

1 . ABC zaSzlovencze naVogerszkem, krog 1780. 1. 

2. Szlovenszki silabikar z steroga sze decza šteti 
more navcsiti, z nikimi rejcsiniczami nav kiipe pod prespan 
stampanja dani. V Soproni pri stampari Siefs Josef Janosi 
1780. 8. 13.2) 



1) Šaf. 25, 28. — Bož. Raič, Ltp. Mat. SI. 1868. 

-) Cat. Bibl. yzecseny. Csaplovics 83. — Marn, Jez. XXII. 69. 



200 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



3. Knjig-a peszmena i molitvena.*) 

4. SzvetiEvangeliomi pouleg reda Rim szkog-a 
na vsze Nedele i Szvetesnye dni z obcsinszkoga szveteg:a 
Piszma na szlovenszki jezik obrnveni po V. P. Goszpoudi 
Kiizmics Miklosi, plebanusi i Vice - Esperesti. Z dopii- 
scsenyem Poglavarstva. 1780 8 160 str.-) 

To knjigo izdal jo Ktizmič na željo vladike Janoša. Na novo 
jo je dal natisniti na svoje troške grof Herzan Ferenc z Harraša 
v Sombotelji po Siefs Antonu 1804. 1.^) 

Spolnik v tej knjiu-i nahajaš jako redko. Vzglede navajata 
Raič in Marn 1. c. 

5. Kratka s u m m a v e 1 i k o g a K a t e k i z m u s a z 
szpitavanvem i odgovarjanjem mladoszti na navuk vu czaszar- 
ski i kraleszki drsauvoj. Sze najde v Radgoni pri Weitzinger 
Alovsi. 8. 112, str.*) 

6. Sztaroga i nouvoga testamentoma szvete 
h i s t o r ie kratka summa na sztari szlovenszki jezik obrnveni 
po y. P. (3 o s z p o u d i K u z m i C s Miklosi, szvetoga 
Benedeka Fare Duhovniki ino Krogline Szlouenszke Vice- 
Osporossa. Z dopusczenvom Kraleszke Viszoke soule Stam- 
parie. 8. 135.'*) 

Skoda, da sploh niso pridejane letnice. 

7. Knjiga molitvena za bolnike'^) 

8. M o 1 i t v e n a k n j i z i c z a za v s z a k o g a k r i s z tj an a , 
poszebno za Szlovencze na \^ogerszkem ; pr. knjiga molitvena, 
v steroj sze nahajajo razliczne ponižne molitvi, z dvojim pri- 
davekom na haszek szlovenszkoga naroda na szvetloszt dana. 
320 str.«) 

Ta knjiga se je ponatisnila večkrat, in rabi katoliškim Slo- 
vencem. Da se razvidi zlog, bodi za vzgled : 

»Vu onom vrejmeni : Po Herodesovoj szmrti ovo angjeo 
goszpodnov sze jeszkazao vu szneh Joseli v Egiptomi, govorecsi : 



') 1. v. Czaplovicz's Kroaten und VVinden iii Ungarn, Pressburg 1829. str. 83. 
- Šaf. I. 80. — Marn, op. cit. str. 69. 

>) Šaf. I. 101. — Marn, Jezic. XXI. 69; poznejša izdaja 1821, Šaf. 1C3. 

") Raič, Ltp. Mat. Slov. 63. Slov. Glas. IV. 

*) Glasnik IV. 2. — Šaf. I. 119. — Marn. op. cit. str. 69. 

<*) Šaf. I. 127. — Marn. 1. c. - Raic\ Ltp. Mat. Slov. 63. 

«) Šaf. I. 142 — Marn, 1. c. 

') Slov. Glas. IV. 2. — Šaf. 1. 143. — Marn. I. c. — Raič. Ltp. Mat. Slov. 1868. 



Katoliška doba. 201 



sztani ffori i vzemi dejte, i mater njegovo ino idi vu zemlou 

Izraelszko : ar szo szpomrli, ki szo iszkali dušo diteta. Steri gori 

sztanovsi uzev je dejte i mater njeg'Ovo i prisao je v Izraelszko 

zemlou. Szlisavsi pa, ka bi Arhilausz kraliivao v Judaei meszto 

Herodesa ocse szvojeg-a bojao sze je ta idti. I opomenjeno vu 

szneh odisao je na sztrani Galilaee. I pridoucsi prebivao je v 

varasi, ki sze zove Nazareth : da bi szeszpunilo, ka je povedano 

po prerokej : ka de sze Nazarenszki zvao.« 

Ferenc Te ml in M, doma iz vasi Krajine pri Radgoni, je 

izdal : »Gvorfzki Katekizmus ; z vogTlzkoga« v Halli 1715. Ta naslov 

se navaja v Stevana Kiizmiča knjigi : \'oere krsztsanske kratki navuk 

Halle 1754. 

Stevan Sijarto-i. učitelj v Pučincih, protestant, je izdal 
knjigo : 

Mrtvecsne peszmi, stere szo sztarih piszm vkiip pobrane, 
pobougsane ino na haszek szlovenszkogu naroda zdaj oprvics 
na fzvetlolzt dane po S. S. P. S. Stampane' v Szomboteli, pri 
Sziesz Antoni vu Leti 1796. 8. 175". 

M i b a 1 S e v e r , ^1 porojen v Vaneči. občini župe pečarovske. 

v Železni stolici. Bil je protestantovski duhovnik ; nekaj njegovih 

pesnij in molitvic je vzel St. Kilzmič v svoje knjige. Priredil je : 

Red zvelicsanfztva,'*) poleg ednoga znameniivanja toga 

naipoglaviteisega recsenva jedro fzuetoga piszma. vusteromse 

voere naiveksi artikulusi graentani jeszo, ravno i tak nistere 

kratke molitve i peszmi id. Stampano v Halli Saxonszkoj v 

letu 1747. 12». 96. 

Voere krsztsanszke''! kratki mivuki csiszte rejcsi bože 
voe zebrani i nanvcu vlzejm vernim vu vlzakhom szkiisavanvi 
na podperanve, nu nevouli na pomaganve vu szmrti na troust 
ino potom toga na veki vecsno, pouleg nisteri szem szpo- 
dobni molitev ino peiszen na zaj gori poczim pravi ; V Halli 
1754. 12°. 275. Deset listov je predgovora, ki gaje podpisal V. J. 



») Šaf., Gesch. 21, 116. — J. Marn. Jez. XXri. — A. Trstenjak, Slov. 1885. 
«) Ant. Trstenjak, Slov. 1885. — A. Fekonja, Dom in Svet 1892. 
3) Ant. Trstenjak, Slov. 1885 
*) Šaf. 117. 
">) Šaf. ibid. 



202 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Molitveniki neimenovanih ali ne za gotovo znanih pisateljev. 

Pomuzh shivi m*) umirejozhim inu mertvim, ali bukvize bratoufhioe 
britkiga Imertniga terplenja Chrirtufoviga na f. krishu, u Lublani u' zerkvi 
S. Jacoba tiga Tovarshtva Jesufoviga gori poftaulene id. Labaci typ. R A. 
F. Reichhardt 1735. 12"., — potem tudi leta 1740. Sumptibus Valusii Biblio- 
pagae et Bibliopolae. — M. Pohlin. Bibl. Car. 54. 

Pomuzh shivem'^) umirajozhem inu mertvem ali Bukveze bratov- 
shne britkega smertnega terplenja Christusovega na s. Krishu. V Lublani 
v' Zirkvi S. Jakoba gori pollaulene od Aleksandra tega imena sedmega 
Rimskega Papesha v Lejtu 1655 poterjene inu od Benedikta tega imena 
trynajltega, ti veliki Rimski od Dobre Smerte imenuvani Bratovshni pod- 
vershene v Lejtu 1729. V Lublani. Se dobe per Lovrenzu Bernbacherju, 
gmajnmejftnemu Buqvavesu 1780. 

Molituvne bukvize*) (od P. Marka) V Lublani per Jan. Fr. 
Egerju 1767, 32. Molituone bukuze — kakor tudi use sorte Officiumi k 
zhetertimu malu med ludij dane v Lublani 1777 Pri Bernbaherju bukuo velzu 
pod tranzho. 

Saf. 142. navaja: Ste Aufl. betitelt : 

Molituvne bukuvze, v' katireh fe najdejo juterne inu vezherne. per 
S. mashi, per spovdi inu s. obhailu prov lepe molituoze, koker tudi use 
sorte Officiumi id. K osmemu malu med ludy dane. V Lublani so na 
prudej per Lovr. Bernbaherju, meiltn. bufjuavelzu 1787. 32. 283. 

Kar trdi M. Pohlin, Bibl. Carn., da je knjiga izšla osmokrat 
1792., se ne zlaga s tem. Prvo izdajo stavi v 1767. leto. 
Morda je samo poznejši ponatis te knjige molitvenik : 

Molitoune Bukve*), u katerih se sneidejo Juterne inu vezherne 
pred spoudio inu po spoudi, pred Obhailam inu po Obhailam (!j per S. Mashi 
inu veiiku drusih Lephi (?) Molitvi sa u (?) se perloshnosti inu potrebe 
ukup sbrane. U' Te rs tu Jannes Marenigh natiskavez 1827. 18. 308. 

Ta srezhna in nesrezhna vezhnort'') v ti fray voli tega 
zhloveka, tu je: kratku piemishluvanje, koko Brumne dushe zel lohko le 
Nebessa: ta greshnek pak to nasrezhno Vezhnosl zel teshko se saslushi. 
Popred od P. Joanesa Mana S. J. v'Lashki inu Nemshki shprahi. sdaj pak 
k' drugimu malo u Krainski shprahi u druk dano, is velikem pogmirano 
inu pobulshano. Labaci. U Lublani naide se per Aloysio Raab 17G8. 12". 96. 

M. l^ohlin. Bibl. Carn. 52 graja prolagatelja, da se ni strogo 
dr/al i'/,virniUov, nego da ira je popravljal in ra/.širil. M(Miim. da 



1) Gaj. knjiž., Zagreb 187.5. l.-iž. 

2) Šaf. 142. — Izvirnik te knjige je Jiikolm ."^kila ; lUirtiilus llvnlmo, d. i. MviiliiMi-iiurtcMi iler 
Oesell. Chii.sti. Labaci 1670. 12. 

:)) Mittli. (1. h. V. t'. Kriiin 18.')7. 91. — Lj. '/.v. 188:t. 140. 

4) De Rosctti L" Arcbeografo Triestino, Trieste 182!). 1.280. Ker Italijan Ko^ctti navaja ta na- 
slov, so ne moremo čaditi, da jo popačen. 

5) Mitth. d. h. V. f. Krain 18.57. 91. 



Katoliška doba. 203 



graja ni opravičena, ker mora vsak prelaocatelj imeti pravico, pre- 
vod uravnati po razmerah, za katere piše. Saf". l^^O. pravi, da ni 
znana prva izdaja. Zvab, Lj. Zv. pa smatra to za prvo izdajo ; druga 
izdaja je izšla 1796 1., v tretje je prišla knjiga na svetlo 1803. 1. 
v Ljubljani pri A. H. Hohnu. 

Kratku popisuvanje tega sliivljenja') S. Floriana . . . 
S. Donata . . . . SS. Jannefa inu Paula (od P. Marka.) V Ljubljani per 
Al. Raabu durhelnemu buguavelzu 1769. Mala 8". 55 str. 

Premilhlovaina na v Taki dan tega tedna ^j od teh nar- 
poglavitishnih (!) nauukov nafhiga moiftra Jesula Chriftuia, is iiemshkiga na 
crainski jefik prellaulena. Labaci typis A. Fr. Reichhardt 1753. Brez stranic. 
II. izdaja^) ima naslov : Premishlfivanje na U' saki dan Tedna, od teh nar 
Poglavitnishih Navukov nashiga Mojstra Jesusa Christusa Is Nemshkiga 
na Krainski jesik prestaulena. Labaci apud An. Elisabeth Reichhard Vi- 
duam 1758. 8. — III. izdaja*) s popravljenim pravopisom slove: Premifhlu- 
vanja na v' laki dan tega tedna, od nar poglavitnifhih navukov nafhiga 
mojftra Jesusa Chriltufa, is Nemfhkiga na Krajnski jesik preltaulena. V 
Lublani ftiskane per Joan. Friedr. Egerju 1776. 8. 47. — Novi natisek s 
poboljšanim pravopisom : Premifhluvanja na v' laki dan tega tedna, od teh 
nar poglavitnifhih nauukov nafhiga mojllra Jesufa Chriftufa is Nemfhkiga 
na kraynski jesik prellaulena. V Lublani ftiskaue per Joan. Frid. Egerju. 
1796. 8. 47. 

Bukuvze lega ufelej terpezhiga molenja tega SS. Sacra- 
menta tega oltarja (od Antona Conti. V Lublani 1773, 12°. (Šaf. 142) ima 
prav za prav ta-le naslov: 

Bukuuze tega vselej terpeozhiga Molenja^) tega prefs. 
Sakramenta tega Ollaria; prelt inu pobolfhane. V Lublani se najdejo per 
Mih. Prompergerju 1. 1773. 

Bukvize B r a t o v s h z h i n e b r i t k i g a s m e r tniga terplenja 
Christusoviga. Labaci sumptibus Valusii Bibliopegae el Bibliopolae 
(Marcus Bibl. Carn. 54.) 1740. 32, in pozneje še večkrat. 

Pisatelj knjige je Škrl (Schkerl) Jakob, jezuit, predsednik 
»Družbe za umirajoče« v Ljubljani; unarl 1673. 1. Skrije spisal tudi 
nemški molitvenik z naslovom: Hortulus mvrrhae, d. i. Myrrhen- 
Garten der Ges. Christi, Todeskampf am Kreuz (Valvasor.) Ta knjiga 
je za slovenski jezik prirejena s tem-le naslovom : 

Pomuzh shivim, umirejozhim inu mertvim id, glej 
str. 202. 



1) Izvod ima g. Jereb v Trstu. 

2) Šaf. 133. 

3) Bibl. Carn. 44. — L. Žvab, Lj. Zv. 188G, 435. 

4) Šaf. 133. 

5} Lenček, Slitth. d. h. V. f. Krain 18.57. 90. 



204 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Poduzhenie te molitve teh trvnaiftOzhenafhu*) inu 
trvnaill Ave Mary, katere ty lapiiVani Bratje iau Sestre lete imenitne Erz- 
Bratouszhine Mariae od Trolhta .... molio. Labaci formis A. F. Reichhardt 
imed 1750.— 1770.) 8. 1 pola. 

Pot fv. kr.isha^) J. Chr. skus dopulhenie te wikshe golposke La- 
baci typ. A. Fr. Reichhard 1723. 

A. Arko, Tristoletnic a tiskarstva v Ljubljani, 
trdi, da je Adam Fr, Reichhard bil tiskar v Ljubljani od 1728. do 
1758. Saf. 133 stavi to knjig-o med 17.50. do 1770. Knjiga se je 
večkrat ponatisnila. Tretja izdaja je z naslovom : S. Krishov pot 
— tretizh na fvitl. poslan, v Lublani pri Ilohnu 1812. 

Pet sveteh petkov ^j mesza sulshza id. Shivljenje s. Iiidora kmeta 
in Notburge dekle. V Lublani per J. F. Egerju 1774. 12°. 

Pet sveteh petkov*; mefza Sushza. V Ljublani 1768. 

Spokorjeine ene imenitne greshnize^) (!). katira je fkusi 
resvetlyne boshje ena velika iVetniza postalla. L. 1675. 8". 80 str. Kraj 
natiska ni naveden. Popisuje se življenje sv. Mai"garete Korton v slabi 
slovenščini. 

Li m bar") med ternjam (lilium inter spinas) seu devotio ad S. Aloi- 
sium cum vita S. Joannis a S. Facundo. Na Duneju per Leopoldu Kalivoda 
1768. 12. — M a r i an s k e K a m p e n f a r ,'j ali dvoje bukuvze od posne- 
manja Marie Divize. poprej skus Boshtiana Sailerja zdei od P. Marka, od 
r. Ant. Paduansk. ord. teh bosseh Augustinarjev per zerkvi i'. Joshefa na 
velikeh zhestah von dane. V Lublani. Stisk, per J. F. Egerju d. bukue- 
stiskavzu v lejtu 1769. — Misli") sa mertve moliti. V Lublani per 
J. F. Egerju 1769. 12. - Dijanje«) lepe h z h e d n o it. Ibid 1771. 12°. 
— Vsakdane kruh, '"j tu je: molituvne bukuvze: K pervimu malu 
med ludij dane. V Lublani v lejtu 1777, .32. So na prudaj pri Bernpaherju 
pod tranzho. — Ta male Katehismus*') Petra Kanisiusa. addita in 
fine vita SS. Hermagorae et Fortunati. Viennae apud Kalivoda 1768. 12. 
130. — Sveti po (t ni Evangeliumi.'^) V Lublani per J. F. Egerju 
1773. 8. — Popisu vanje shivlenja S. Floriana. Ss. Jannesa inu 
Paula. Ss Donata inu Emigdija. V Lublani 1769. 82. — Jannesa Nepom. 
Tschupicka") sv. pisma dohtarja, cesarskega kraylevega dvora pridigerja 



1) .'^af. 141. 




2) Mitth. d. h. V. f. Krain 18.-.7, 


91. 


3) i>af. 129—130. 




4) Mitth. d. h. V. f. Krain l«4f,. 


23. 


5) Šaf. 12!>. 




6) Šaf. U>. 




7) Šaf. l.'J4. — J. I..iicok, Mittli. 


d. U. V. f. Krain 185<{. 90 


H) Bibl. Carn. 34. — .'*af. 142. 




9) Saf. 135. 




10) i^af. 142. — J. Lenček. MiHh. 


«1. h. V. f. Krain lH.-)7, 91. 


11) Bibl. Carn., i^nf. 117. 




12) .^f. 103. 




13» .'^af. 124. —.1. Mam, Uiit. Tt.v 


1MK4, l.'(2. — Sapopadik od 


Heptncr 1762. 12. — .'*af. 142. 





V Lublani. 



Katoliška doba 205 



is Nemshkega na Slovenski jesik prestavlene Pridige na Nedele zhes 
želu lejlu. Perve buque. Collectis oritur N o v u s Acadetnicus Operosus 
Labacensis. Na Dunaju. Per Kristianu Groserju na Teinfaltskeh ulecaJi 
Nr. 76. 1785. 8". 644. — Vse te molitvenike si pripisuje M. Pohlin. 

Dobru oporaineine na bounike.') Prestaulenu na slovenski 
govor od eniga slovenskiga Fajmeshtra. V Z e 1 1 u 1787. 

Zhuvai te dufhe'^), kateri njo budi k'enirnu brumnimu sLiuiejno, 

narpoprej iz Franzolsouske fpralie od ene vilsokiga ftanu Golpodizhne na 

nemško, sdej pak na . . . Kransko praeobernf n (!) 12°. 1 pola. 

Letnice ni, tudi ni navedeno mesto, kjer je tiskano to delce. 

Privezana je ta pola knjig-i : Ta frezhna vezhnost id.. ki se nahaja 

v lic knjižnici v Ljubljani. 

Andohtlive peisme^i na u' se taille sv. Malhe, u vishi : Freut 
euch ihre liebe Seelen id. Graz gedruekt bei den Widmanstattischen Erben. 
1756. 8«. 1 pola. 

Mil" ionske pe f m e *) inu Molitve 8". 112. 

Pot fvetiga krisha") Jesulsa ChrilluiVa. Labaci. Typis Reichhardt 
(med 1. 1750.-1770.) 8". 1 pola. 

Duhouua branua, prad (sic; duhounah inu shuotnah navarnollah 
sakobart per sabe nolsiti. u' katirej ib mozhni shegni inu shebranje. katiri 
so od lama (!) boga osnanuani. od le zirkle inu St. ozhetou rtorjeni. inu 
od Papalha Urbana VIII. unkadani. fkus s. Kolmana poterdnjeni bli. in (!) 
nemshkigo u to suovensko Spraho Ipraobetnjena mu drukana u" Koln u' 
tam lete 1740. 12". 180. 

Šaf 132. — J. Marn. Jez. XXII. 28. — Lenček. Mitth. d. h. 
\'. f. Krain. 1856. str. 90. navaja prvo vrsto naslova tako: 

Duhouna BRANUA, prad. id. ter prjpoveduje, da v sorski župniški 

knjižnici nahajajoči se izvod te knjige ima na 96 str. natisneno to-le : 15 

-f-SHJ-^ 38 = -Bodi h tur ozhafh. te bukelze mei zhries svatu noi 



srebru, bodi bouzhan ali Krainz bel corosz. imei je u zhesti, jes tabe na 

ushete pouim.« Drukane u Kolin om Rhain u tam lete 1740. 

Vsebina te knjig-e je polna praznih vraž. Jezik je koroško 

narečje. 

Kratki sapopadek chriltianskiga navuk a^) od Roberta 
Bellarmina is Tovarfhlva Jesufa , fvete Rimske zergue kardinala, k' nuzu 
vfsiga karfhanftva is pouela Rimskiga Papesha Clemena tig. VIII vskupej 
sloshen. supet v tem lejto 1725 od ledajniga Rimskiga Papesha Benedicta 
tiga XIII. vernim Christianam perporozhen, iz Lat'nskiga nu Lashkiga na 
Slovinski ali Kramski iesik prestavlen inu pogmerkan (!) Labaci formis 
J. G. M. (Mayi-) Incl. Prov. Carn. T. (o. J.) 8". 111. 



1) Gaj., Knjiž. E. I. 1, 90. 

2) Šaf. 1.34. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 26 pripisuje to knjižico Cepelnu. 

3) Šaf. 79. — .J. Marn, Jez. XXII. 28. 

4) Šaf. 79. — J. Marn, Jez. XXII. 28. 
6) Šaf. 141. — J. Marn, Jez. XXn. 28. 
6) Šaf. 116. — J. Marn, Jez. XXII. 28. 



206 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

Na koncu : 

A. M. D. G. S. L. C. C. V. et SS. Apost. Petri et Pauli H. 

Evangelia*) na vse dni v' svetimo pošto, is Letinske na 
Windil"h Spraho preloshene. V Lublani. Eger 1768. 8". 

Hitra inu gladka pot ^j proti nebeffomtuje kratki inu 
lahki nauuki, tudi vfe potrebne andohti sa eno dufho id., sdei snovizh na 
velike shelje brumnih dufh k' drugimu u' druk dana is flushbo praezhiftiga 
(!) Ipozhetja Marie Devize inu drugih molitu pogmirana. V Lublani fe naide 
per Al. Raabu 1767. 12». 297. — III. izdaja v Gradcu 1783 1. 

Poduzhenie^) te molitve teb trynaift Ozhenaihu, inu 
tr\-naist Ave Mary, katere ty fapifTani Bratje inu Sestre lete imenitne Erz- 
Bratvuszhine Mariae od Trulhta .... molio. Labaci. formis A. F. Reichhardt 
8. 1 pola (med 1750.-1770. l.t 

6. Zdravilstvo. 

Anton M a k o v e C '') 
iz Kostanjevice, je izdal: 

Prafhanja in odgovori zhes vfhegarstvu, po nafskeh bukvah 
Raf. J. Steidela od vfheorarstva. Anton's Makoviz, der Zer- 
gliederungskunst , Wundarznei und Geburtsliilte Magisters 
und Wundarztes in Laibach. Fragen und Antworten iiber 
Geburtshilfe nach R. J. Steideles Lchrbuche von der Heb- 
ammenkunst. Laubach zu linden bei J. M. PrombcrGrer, burgl. 
Buchh. 1782. 8*^. 379. 
Knjiga je pisana v jako slabi slovenščini. 

Podvuzhcnje") sa babize, is nomfhkiga na krajnfki jesik 
preftaulene od A n t o n a M a k o v i t za Landlshattni ranozelnik 
inu pofebni vuzhenik tega vfhegarftva. — Unterricht fur 
llcbammen, aus dem Deutschen in die krainerische Sprache 
iibersetzt u. s. w. Laibach bei J. V. P]gcr 1788. 8. VIll+45. 

7. Kiijkiivski pisatelji. 

Po mohački bitki 1526. 1. jo vzhodna Slavonija i)rišla pod 
turško oblast, v Hrvatsko se je pa nevernikom pot od|>i-la na dveh 
straneh. Uže pred mohačko bitko je sultan Sulejnian vabil Hrvate 
pod svoje gospodstvo, obljubivši jim čuvati vero, slobodo pa imetek ; 

\) 3. Mani. Jf7. XXII. J!«. 
2) .J. Miirn .lev;. XXlI. 2S». 
•A) .'iaf. UI. — .1. Marn. .l.-z. XXU. 29. 

♦) M. Poblm. Hibi. Carn. 34. — Šaf. 95. - J. Mam. .Icz. XXil. 79. 
6} Šaf. 97. — J. Mani. Jez. X.\II. 70. 



Katoliška doba. 207 



istotako jim je zavezo ponujala Benečanska Ijiidovlada, prijateljica 
nekaterih hrvatskih rodov; Hrvatje pa so izvolili 1527. 1. v Cetinju 
kraljem Ferdinanda avstrijskega, ne oziraje se na njegovega tek- 
meca Ivana Zapoljo; s kraljevo besedo se je zavezal izvoljenec, 
da hoče čuvati njihova prava, privilegije, zakone in odloke, koje 
so imeli pod svojimi lastnimi kralji. Izbrali so Ferdinanda, ker 
so se od njega nadejali pomoči proti Turkom. Premagal je sicer 
Ferdinand svojega tekmeca, ali Turkov pa ni mogel. Drugih bojev 
s Turki ne bomo opisavali, samo to je omeniti, da je hrabri 
Nikolaj Jurišič branil trdnjavo Kisek z 700 možmi proti veliki 
premoči. Za časa Ferdinanda je slovel Ivan Frankopan ; po njegovi 
smrti se je v Križevcu sestalo mnogo poprej bolj Ivanu Zapolji na- 
klonjenih hrvatskih velikašev, ki so stopili odločno na Ferdinandovo 
stran. Druga odličnjaka v Ferdinandovi dobi sta bila Ivan Kaci- 
janar in Nikola Zrinjski. Kako požrtvovalno so se veli hrvatski 
velikaši, da bi kralja podpirali v vojski proti Turkom, kaže 
dejstvo, da je mnogo plemenitašev ponudilo kralju svoje gradove.') 

Maksimilijan (1564 — 1576) je nagibal na protestantovsko 
vero, ker so njegovi učitelji bili skrivni privrženci Lutrovi. Trudil 
se je kralj bolj za spravo med katoliki in protestanti nego za boj 
proti Turkom, dasi je z navdušenjem na tak boj naganjal Nikola 
Zrinjski , katerega so vrstniki imenovali Leonido svoje dobe. 
Proslavil se je osobito pri obleg-anju Siska 1566. 1. Na mesto po- 
rušenega Siska so postavili trdnjavo Kanižo, kjer je gospodaril 
siloviti Fr. Tahi kot kraljevi svetnik in kapitan. 

Odličen ban hrvatski za Maksimilijana je bil zagrebški škof 
Jurij Draškovic, ki je kralja zastopal na tridentinskem cerkvenem 
zboru. Dasi je bila Hrvatska odlična katoliška zemlja, se je vender 
protestant ovstvo začelo razvijati in naraščati tudi tam. Po svoji smrti 
"je Maksimilijan zapustil žalostno Hrvatsko, ki je zaman iskala 
pomoči. 

Rudolf (1576 — 1608) je prepustil Hrvatsko nadvojvodi Karolu. 
Plastično riše Smičiklas položaj Hrvatske s temi besedami : »Dok 
je Rudolf po zviezdah tražio sudbinu svoju i svoje kuče. Hrvatska 
je plivala u krvi i bila poslednji sdvojni boj, u kojem se je imalo 
odlučiti, hoče li neče li ime naroda hrvatskog biti izbrisano sa 
lica zemlje.« -) 

>) Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska. II. d. 38. 
-) Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska. II. 71. 



208 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



V tej dobi so Turkom podlesrla skoraj vsa mesta do Kolpe. 
V obrambo proti Turkom z2:radilo se je 1579. 1. mesto Karlovec. 
Ko se je bila dovršila velika turška vojska ilo93 — 1606^, je bila 
Hrvatska v tako žalostnem položaju, da so jo v diplomatskih spisih 
nazivali »Relicpiiae reliquiarum« : propadle so biskupije sremska, 
kninska in modruška, senjska ob morju je samo životarila. Ostanke 
svoje zemlje so Hrvati smatrali za »ščit krščanske^-a sveta« : vera 
je bila Hrvatom najvzvišenejša zastava, pod katero so šli v boj. 
»Sveta je idea krščanska ukrasa poviesti hrvatske ovog^a vieka, 
koja kao sunce iz idealnog^a svieta proniče srdca junaka hrvatskih 
i og-rieva ih na krvavi boj proti paklenim silam, koje dolaze s iz- 
toka, da satarišu ostanke Hrvatske.« 'i Ivan Zakmardi Diankovački 
je zložil krasno latinsko pesen, ki se nahaja celo v zapisniku 
hrvatskega sabora ; tam poje med drugim : 

Marti aliquando Crucem junxi pro stemmate binam. 
Catholicae solum Religionis amans. 

Ko so Madžari nagovarjali Hrvate, naj i oni dade svobodo 
protestantom, je ban Toma Erdodv v imenu hrvatskih stanov, po- 
tegnivši meč iz korice. proglasil slovesno: O vi m mačem iz- 
k o r i e n i t i č e m o tu k u g u , a k o s t u p i n a v r a t a naša, 
j o š i m a d e m o tri r i e k e , S a v u . D r a v u i I\ u p u , j e d n u 
č e m o dati piti novim gostom — i volim s c i e 1 i m 
kraljestvom odtrgnut se od krune ugarske, nego 
li pod mojom vladom bude ta kuga u našoj zemlji.«*) 

Istega leta, ko so Cehi prisilili Rudolfe, da je dal slobodo prote- 
stantovski veri, da ga ne vrgo raz prestol, se je izdal na Hrvat- 
skem ukaz: »Slobodno sme vsakternik uloviti propovednika prote- 
stantovskega in ga dovesti pred bana ali škofa, in če ne more 
drugače, sme ga' ubiti. Kdor daje potuho protestantom, ali kdor 
prekršuje ta zakon, se ima javno kazniti.« 

Naravno je, da je ta strogost zabranil.i i-i/^irjaiijc pnth^stan- 
tovstva. 

Za vlade Matije II. se je vršila znamenita selitev Uskokov. 
Da se otme krutih Turkov in si ohrani katoliško vero, se je 
mnogo naroda pod vodstvom vladike Simona \'ratanje iz Hosne 
in Slavonije preselilo v varaždinsko in zagrebško krajino icr se 



') T. Smičiklas, l'oviesl Hrvatska. II. lOH. 
») T. Smičiklas, Poviesl Hrvatska. II. 110. 



Katoliška doba. 209 



nastanilo okolo pustih ali opustošenih selišč. Eden del teh seljencev 
se je udomačil od (lomirja na Vrbovsko, Ravno goro, Mrkopalj 
in dalje po gorskem okraju lirvatskega Priniorja. Tem naseljencem 
so se 1604. leta dale nekatere privileg-ije, namreč da jim ni treba 
plačevati davka, da se smejo polastiti zemlje, da pa v potrebi 
morajo iti v boj proti Turkom. Za poveljnike ali krajiške kapitane 
so tem novim naseljencem nastavljali štajerske, kranjske in koroške 
plemiče z lepo plačo. Temu postopanju so se uprli domači plemiči, 
poduprti po ogerskih stanovskih tovariših. Na kronitbenem saboru 
požunskem je kralj navidezno sicer ustregel njihovim pritožbam, 
v istini pa pritožbe niso izdale nič. 

V hrvatski zgodovini so pa važni tudi viteški senjski Uskoki 
kot mornarji, kateri so ponosnim Benečanom zmotili bili marsi- 
kateri načrt in se jim tedaj dozdevali hujši od ljudožercev in bar- 
barov. Tudi ti so se umaknili živinskemu robstvu na Turškem, 
pribežali v Senj na Hrvatsko kot krščansko vlast, da bi oni sami 
in potomci ostali v Kristovi veri. 

Ko je bila 160(5. 1. hiša Habsburška radi ustanka na Ogerskem 
v veliki nevolji, so zviti Benečani porabili to priliko, porinili so 
mnogo brodovja proti Senju, Bakru in Reki, da zaduše trgovino. 
Ker je iz Gradca poslani general Kiesel stiskal senjske Uskoke, 
namesto da bi jih ščitil in jim zabranjeval pobirati davek, ki so 
ga jim morali plačevati Turki, so poslali odličnega vojvodo Nikolo 
Radiča na carski dvor k Rudolfu pritoževat se. Uspeli so s svo- 
jimi pritožbami: cesar jim potrdi grb in pečat pa stare slobode, 
priznavaje, da »su oni na jadranskem moru jedini bedem njegovim 
državam proti Turkom i drugim (Mletčanom) neprijateljem.« ') 

Ker pa Benečani niso prenehali zavirati trgovine na hrvatskih 
obrežjih, so jim Uskoki vračali nemilo za nedrago. Začel se je 
zopet boj med Senjčani in Benečani, v kateri so se mešale celo 
Avstrija, Nemčija in Španija, miril pa je papež sam. 

Kjer je mnogo netiva, tam se naglo spoprimejo sovražniki. 
Vsled malenkostnih vzrokov so Benečani začeli po Istri paliti in 
do korena iztrebljati siromašni narod ; celo Trstu in drugim po- 
morskim mestom je žugal pogin. Zdaj še le se je začel nadvojvoda 
F^erdinand pripravljati na boj in na obrambo svojih dežel. 



») T. Smičiklas, Poviest Hrvatska, II. 122. 

14 



210 Zgodovina slov. slovstva. 1. dei. 

Na Dunaju se je odločilo, da se Uskokom zabranjuje vsako 
plovljenjo po morju : kdor bi delal nasproti. za[)ade smrti. Beneška 
Ijudovlada je obljubila, da hoče vrniti ulovljene Uskoke, pa jih je 
ukazala poklati ; želeli so Benečani, da se razruši Senj in Reka. 
Ker pa s silo niso moorli izvršiti tega, so rabili zvijačo in zavratno 
obešali in mesarili Uskoke ; Uskoki osvetivši se so uničili bene- 
škega vojskovodjo Veniera. To dejstvo je silno razburilo Benečane. 
Tudi Ferdinand je začel utrjevati mesta v Istri in po Goriškem ; 
vse Primorje se je začelo oboroževati. Da nadvojvoda umiri Bene- 
čane, poslal je v Senj grofa Ruprechta Eggenberga, kateri pozatvori 
devetintrideset senjskih poglavarjev, razvali jim hrame in pobere 
zlato, srebro in svilo, drugi so se odkupili za 150.000 gld. 

Leta 1615, začel se je boj na vseh straneh ; Benečani so po 
vsem brvatskem Primorju do Učke gore popalili vse. Zdaj še le 
je Ferdinand Uskokom razvezal roke ; Nikola in \'uk Frankopan 
sta 5000 pešcev in konjenikov zbrala na Hrvatskem v obrano 
Primorju. Benečani so uničili vse soline in so s tem zadali Pri- 
morju tje do Trsta najhujši udarec. Iskali so zaveznikov po vsej 
Evropi, po Nizozemskem in na Angleškem ; dobivali so vojnike 
iz protestantovske Nemčije. 1616 1. so Benečani udarili na Go- 
riško, v Benetkah so od veselja plakali, nadvojvoda Ferdinand je 
ukrenil oblegati Gradiško. Ta vojska 1616—1617. 1. se zove gradi- 
ščanska vojska; bojevali so se Evropci in Azijati, Spanjolci in 
Nemci, Korzi in Holandezi, Slovenci in Hrvati ; v Jadransko morje 
je priplulo špansko brodovje. 

Po krvavem boju nihče ni izgubil niti pedi zemlje, vsi so 
se naveličali boja. l^apež je začel miriti, Francija mu je pomagala, 
sklenil se je mir v Madridu 1617. 1. Določilo se je, da imajo Uskoki 
zapustiti Senj , v mesto ima priti nemška posadka ; Uskoki se 
morajo odmakniti deset milj od morja, umaknili so se v Otočec, 
nekateri pa k svojim sorodnikom v Zumberk ; njihove ladije so 
popalili izvrševalci miru! 

Pa tudi Benetke niso dosegle zaželenega gospodstva na Ja- 
dranskem morju, nego odslej izgubile svoj ugled za vselej, odkrivši 
svojo slabost. 

Ko je 1632. leta po sijajnih zmagah Gustava Adolfa se začel 
bati Ferdinand, da ne bi podlegel celo Dunaj tujim navalom, poslal 
je na Hrvatsko svoje ljudi, naj mu nabirajo narod za vojsko. De- 
želni stanovi so so sicer branili, češ, da potrebujejo svoje ljudi 



I 



I 



Katoliška doba. 211 



proti Turkom. Uclali so se zahtevi kraljevi, ker je obečal, da jim 
zaaotovi mir pred Turki. 

Za vlade Ferdinanda II. se je osnovala krajina hrvatska kot 
posebno ozemlje, pokorno samo kralju hrvatskemu, določeno samo 
za obrambo proti Turkom. 

V tej dobi se je razširil g-las v varaždinski krajini, da hote 
tamošnje Uskoke kraljevi poverjeniki podrediti oblasti bana in za- 
grebškega škofa. Zbral se je ves narod v Rovišcu in prisegel, da 
rajši umrje, nego li bi se uklonil župnikom in plemenitašem, ali 
pa si hoče poiskati drugega gospodarja, naj bo tudi Turek. 

Dogovoril se je kralj s hrvatskimi stanovi, da naj naseljenci 
plačujejo davek tisti gospodi, na čije zemljišče so došli. Nasprotniki 
Hrvatstva so trdili, da so ta zemljišča državina, ker so bila neob- 
Ijudena več desetletij. Vsak naj dokaže, da so zemljišča njegova. 
Svetovalo se je kralju, naj plemiče odškoduje za zemljo, katero 
so zaseli naseljenci iz Bosne. 

Sabor hrvatski je 1629. leta izdal te-le napotke: 

»Slobode vlaškim sinovom, ako se dobrovoljnokorsagu 

pridadu od orsaga ovakoue hote imati : 

Naj prvo na tlaku nebudu hodili i za kmete ne budu 

držani. 

Drugoč, gospodi zemaljskoj ono budu davali, što su do 

seh dob generalu i kapetanom, ali ono kako se zemaljskum 

gospodum drugem putem pogode. 

Tretič, pomoč med orsag spodobnu pa orsažku i svoju 

obrambu i slobodu onak da budu davali, kako se s orsagom 

pogode. 

Četrtič, gospode zemaljske polag slobode njihove da 

budu pokorni. 

Petič, što se vojskovanja dostoji, u tom da budu podani 

gospodinu banu, ali onomu orsažkomu gospodinu, koga go- 

spodin ban s orsagom skupa postavi, tako da on od gospodina 

bana hude imal posluh imati. 

Šestič, da vlaški sinove zevsema budu orsažki kotrigi, 

ter s orsažkimi pravdami živu.« 

Tu o veri niti govora ni, ker se je razumevalo povsem samo, 
da je na zemlji hrvatski jedina vera katoliška. Nase- 
ljenci v varaždinski krajini so s svojim vladiko koj iz početka 
priznali državno vero hrvatsko; biskupi zagrebški pa niso umeli 

14* 



212 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 

ceniti čuvstva za običaje stare vere, kajti naseljenci so imeli srrški 
obred v starem cerkveno-slovanskem jeziku. 

To razliko pa so porabili nasprotniki Hrvatov. 

Zdaj si je narod začel nekoliko oddihavati od vednih bojev 
in se zanimati za šolo, cerkev, napredek in gmotno blagostanje. 
Narod je začel želeti si svetih knjig-; stare z glagolico pisane so 
uže pošle; Fran Glavinič je na zboru v Bribiru 1619. leta dobil 
nalog-, naj uredi knjige. V Zagrebu, na Dunaju in v Bolonji so se 
ustanovila hrvatska semenišča; v Zagrebu so jezuvitje dobili ves 
pouk v roke. 

Učeni in plemeniti Benko \'inkovič, poprej kanonik in potem 
zagrebški škof, je branil posebni obred cerkve zagrebške. 

Začela se je nekoliko razvijati trgovina. 

Ferdinand III. je vladal od 1637. do 1657. 1., sprejemši prazne 
blagajne. Dva slavna brata Ni kola in Peter Zrinjski sta se začela 
odlikovati koncem tridesetletne vojske. Nikola Zrinjski, 1649. leta 
svečano uveden v Zagrebu na banski prestol, je obljubil, da »če 
svoju sreču i život svoj posvetiti samo predragoj ovoj svojoj do- 
movini.« 

Peter Zrinjski, porojen 1621. leta v Vrhovcu, je svoje 
nauke zvršil v Italiji, po vzgledu svojih prednikov se srečno 
bojeval z nasprotniki svoje domovine, osobito s Turki pod novim 
vladarjem Leopoldom I. (1657. — 1699. 1.) Po smrti svojega brata 
je postal hrvatski ban 1665. 1. Ob iztoku Mure v Dravo je postavil 
trdnjavo Novi Zrin proti napadom paše v Kaniži. Oba brata sta 
bila 1664. 1. na vrhuncu svoje slave. 

Trudil se je Peter Zrinjski na vse pretege pridobiti dunajski 
dvor za velik boj proti Turkom, »stupajuč na stolicu bana hrvat- 
skoga želio je sve svoje sile i saveze svoje posvetiti samo jednoj 
i največoj i najmilijoj ideji srdca svoca , kako bi digao rat na 
Turke. S velikimi i j)lemenitimi idejami dospio je ban na dvor — 
Uiko javlja mnogokrat mletiički poslanik iz Beča — ban irori od 
želje, da učini velika djela i da j)i'oslavi kr.ščanstvo, neima mira, 
jer vidi tolike liepe zemlje bez kulture u vječnoj |n)L:il)elji od 
Turaka. Rad bi s pomočju Venecije odvalio ovaj veliki kamen 
smutnje i dokazivao bi rado na karti mletačkomu poslaniku, kako 
ce biti lasan Turkom prolaz u Italiju, kad padnu njeki gradovi 



Katoliška doba, 213 



hrvatski.« ') Ali dunajski dvor je bil zadovoljen radi drugih poslov, 
da je le začasno imel mir pred Turki. 

Ta strah dunajskeg-a dvora je na francosko vlado vplival v 
tem načinu, da so francoski diplomatje spustili se v tajna posveto- 
vanja z Ogri in Hrvati. Ogerski palatin Franjo Vesselenyi in ban 
Zrinjski sta se 1666. 1. v stubničkih toplicah združila na vzajemno 
pomoč. Skušala sta pridobiti zase tudi Poljsko in Venecijo. Dvor 
je izvedel o tej zaroti. V tem času, ko bi se bil imel vzdigniti upor 
na Ogerskem, so Turki prijateljstvo in zavezo ponudili Petru Zrinj- 
skemu, ki jo je pa odbil. 

Francoski kralj Ljudevit XIV. se je zdaj začel odmikati Ogrom 
in Hrvatom ; tudi dunajski dvor se je začel odstranjevati Zrinjskemu. 
V tem položaju se Zrinjskega poloti misel, da bi svoj rod povzdignil 
do časti samostalnega kralja hrvatskega ; morda je netila v njegovem 
srcu to željo njegova ponosna soproga : spustil se je v dogovore 
s Turki. To je izvedel cesar po grofu Nikoli Erdodiju. Bil je Zrinjski 
s Frankopanom vred obsojen na smrt, ki se je izvršila dne 30. aprila 
1671. 1. v Dunajskem Novem mestu; istega meseca je na Dunaju 
padla glava grofa Nadaždija in čez nekaj mesecev tudi grofa Tatten- 
bacha. 

To je bil hud udarec za' Hrvate; od Medjimurja do Jadran- 
skega morja so mogli Zrinjski potuje neprestano se oglašati in 
odsedati v lastnih gradovih, okolo katerih je bilo imetja na milijone. 

Pa tudi kot pisatelj je bil delaven nesrečni Peter Zrinjski. 
Pisal je v latinskem jeziku o vojaških rečeh, imel po svojih gra- 
dovih dragocene knjižnice in umetniška dela. Bavil se je z narodnim 
slovstvom. Dokaz temu je : 

Adrianszkoga mora SZirena.'') U Mletcih 1660. 1., 338 str., 
štiri slike. V početku se nahajata dve ljubezenski pesni, potem sledi 
»Obseda Sigetska« v petnajstih spevih, nato nekaj pesnij, katerim 
so predmeti vzeti iz grškega in rimskega bajeslovja. Vse to pa je 
prevod dela njegovega brata Nikole, ki je izdal v madjarskem 
jeziku : »Adria i tengernek Sirenaja« v Beču 1659. 1. 



1) Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska II. 170. 

■^) Ljubic, Ogledalo II. 505. — Tu so navedeni najvažnejši pisatelji; podrob- 
nosti glej Ljubic, Ogledalo, II. zv. in Andrej Fekonja, Kajkavski pisa- 
telji, Kres 1885, 577, 610. 



214 Zgodovina sIot. slovstva. I. del. 



Peter pripoveduje sam, da je bratovo delo prevel na hrvatski 
jezik, da je izpustil marsikaj, pa tudi pridel tu pa tam. Glavna 
osoba je Zrinjski, visokega vzleta pa nima epopeja. 

V knjig-i se nahaja dovolj štokavščine in čakavščine poleg- 
kajkavščine. 

Katarina Frankopan, žena nesrečnega Petra Zrinjskega, 
hči Vuka Frankopana, je bila bogata in ponosna, krasna in odločna 
žena, ki je svojega moža zvesto podpirala v vseh podjetjih. 

Po smrti moževi je banico v gradu Cakovac stražila »divja 
nemačka soldateska« (Tade Smičiklas, Poviest II. 190) ; njena družba 
je bila bolehna hčerica Zora Veronika. Na cesarsko povelje so jo 
preveli v samostan Domin ikank v Gradcu. Cesarja samesra je 
prosila, naj ji ne odvzemo jedinice, ali vse zastonj. Obupana vsled 
hudih udarcev je zblaznela in 1(573. 1. umrla v Gradcu. 
Od nje je molitvena knjižica: 

Putni tovarus, s vnogimi lipimi, novimi i pobosnimi mo- 
litvami, iz nimskoga na hervatcki jezik iztomachen i szprav- 
Ijen po meni grof. Frankopan Katarini goszpodina grofa Zrinj- 
szkoga hišnem tovarusu. Pervich szada u stampi na szvitlo 
dan i vnogim pobosnim ljudem na vsivanje i tovarištvu udi- 
Ijen. Leta 1661. V Benetkih pri Babianu 16". 441. — II. izdaja 
v Ljubljani 1687. — lil. izdaja v Ljubljani 1715. 
Dvor Zrinjskih je poleg Dubrovnika jasna zvezda v zgodovini 
hrvatske književnosti ; povostničar Ratkaj je slavil oba brata Zrinj- 
ska, jezuvit Milovec banico Katarino. 

Ker se je Hrvatska zvala »Reliquiae reliquiarum«, je naravno, 
da tudi meje posameznim škofijam niso bile določene natankt*. V 
Liki je škofoval biskup senjski , med Kolpo in Uno zagrebški, ki 
si je prisvajal tudi zahodni del Slavonije. Nekatere župe ob Dravi 
si je prisvajal pečuški biskup, za Petrovaradin se je potegoval 
sremski vladika. K tem prepirom pa je še prišel razpor med kato- 
liki in pravoslavnimi. Patrijarh Arsenij Ccrnoevič si je prisvajal 
oblast med Savo, Dravo in Jadranskim morjem. 

Hrvatje so pohajali na višje šole v Bolonjo, Him, Padovo, 
Gradec, Dunaj in Prago. Vd zagrebškeua kapiU)la, Nikola Dianeževic, 
je bil jioložil temelj za vseučilišče v Zagrebu, ker gaje srce bolelo, 
da so se Hrvatje morali izobraževati v tujini. To misel je podpiral 
tudi .luraj Habdelic. ('esar Leopold je potrdil ta zavod 1669. {»Ha, 
ga vzel i)o(l svojo obrambo ter nm dal iste pravice, kakor so jih 



Katoliška doba. 215 



imela vseucMlišča druu:od. Jezuvitje in Pavlinci so imeli vse višje 
učne zavode v oblasti; njihovi pog"lavarji so bili tudi udje sabora. 

Pisatelji, večinoma duhovniki, so se ozirali na dejanske potrebe, 
spisavali so slovarje, n. pr. Belostenec in Habdelič, pa tudi zg-odo- 
vine niso puščali v nemar; največji zgodovinar je Ratkaj. 

Rafael Levakovič in Ivan Glavinič sta podpirala trude rimske 
kurije ob obnovljen) u g-lagolskih knjig-, hote s tem približavati kato- 
like in pravoslavne. Navdušen Slovan Jurij Križanic je sam šel na 
Rusko delat v tem smislu, a opravil ni nič. 

Zraven Zrinjskega soproge Katarine Frankopanke se je častno 
zavzemala za slovstvo : 

Marij a Magdalena Na daždi, vdova po knezu Jur. Draško- 
viču, dala je iz madžarščine pohrvatiti : 

Szobotni kinzh B. I). Marie, ali pobosnost za szobotne 

vszega leta dneve, na horvatski jezik preneszti vzhinila. V 

Zagrebu 1696. 4. 164. 

Pobliže navedimo tu - le Ivana Belostenca, Petra Petretiča, 
I^avla Vitezoviča, Jurija Habdeliča in nekatere druge manj važne 
pisatelje. 

Ivan Belostenec') (1595. — 1675.), 

načelnik samostanu lipoglavskemu, spreten bogoslovec in modro- 
slovec, je prehodil Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo pa Istro, nabi- 
rajoč besede. Šele po smrti jo samostan izdal slovar : 

Gazophvlacium, seu latino-illyricorum onomatum aerarium, 
plurimis authorum in hoc opere adductorum sententiis idio- 
mate iIlyrico delicatis illustratum et peculiariter Illyriorum com- 
modo apertum. Zagrabiae typis J. B. Weitz 1740. 4". 1288 str. 

Njegovi sta tudi knjigi: 1. Bogomila, seszt peszmih na chaszt 
Sz. Pavla prvoga puschenika. U Gradczu 1665. 2. Predike o 
szv. Tielu Jszuszovom. 

Matija M a g d a 1 e n i č ■^), 

porojen okolo 1625. 1. na Hrvatskem ; 1655. 1. izbral o-a je sabor 
za svojega povernika. Spisal je »Zvonzhac iliti premissljanja sverhu 
shtirih poszlednjih zhloveka 1750.« 16« in 1770. 8". 

V tej knjigi se nahaja tudi: »Plaz h szmert e Inos z t i « 
in »Razszipnoga szina hi s z to ri a.« 

1) Ivan Kukuljevič-Sakc, Bibl. Hrv. 20. — J. Marn, J. XXI. 
3) Ljubic, Ogledalo II. 507. - Ivan Kukuljevid-Sakc, Bibl. 88 



216 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



Po Kukuljcvic-evem mnenju Mag-dalenič ostale kajkavske pisa- 
telje nadkriljuje po čistem in narodnem jeziku ; v stihih in rimah 
pa ni pravilen. 

Gabricl (ij ur i>'j e v i c M, 

porojen okolo 1620. 1. v Varaždinu, je izdal knjigo: Liszti Ileroov, 
to jeszt velikeh na glaszu ljudeh. U Bechu 1675. S tremi slikami. 
Knjiga obsega dvajset poslanic ali pesmic pobožnega predmeta, 
pa brez vrednosti. 

Petar Petretic^) 

se je 1600. 1. porodil od prostih roditeljev v Sošicah v žumberškem 
okraju, šolal se je v Zagrebu, od lt)29. 1. na Dunaju; 1882. 1. je 
postal zagrebški kanonik in dve leti pozneje ravnatelj tamošnjega 
semenišča, 1640. 1. arhidijakon, 1843. 1. upravitelj zauTebške cerkve, 
1648. leta njen škof, 1667. leta višji vladika kološki in je umrl 
istega leta. 

Njegova dela se dele : 1. na latinska ali zgodovinska, 2. na 
slovenska ali bogoslovna. Za nas najvažnejši so : 

»SZVETI EVANGELIOMI, Koteremi fzveta Czirkva Za- 
grebecska Szlovenzka, okolu irodifcsa, po Nedelve te Šzvotke 
live: Z. JE DNE M KRATKEM CATEchifmusem, za nevmetelne 
lyudi hafznovitem, : Szvefloga i Vifzoko po/iuvanoga Gozpodina 
Gozpodina PETRA PETRETICSA, Bifkupa Zagrabecskoga, 
Oblaztjum, i ztrofkom, i Szlovenzkem fzlovom na fzvetlo vun 
dani. i ftampani z-dopufcsenjom Gornveh. Vu NEMSKOM 
GRADCZP]. Na jezero fsezt zfo pefdejz4t i pervo leto. Pri FP]- 
RENCZE \\'IDMANSTADIUSE ftampare.« Mala 8". 55 + 829. 
Predgovor te knjigo pravi, da je Petretič v začetku vladiko- 
vanja po drugih duhovnikih iz latinščine in madžarščine dal pre- 
vesti evangelije, splošno molitve in novi krščanski nauk ; pravopis 
je sestavil sam in se trudil na Hrvatskem širiti madžarsko omiko. 
Anton Raič, ki Petrt^liča opisuje v Letopisu Matict^ Slovenske 
1. 1887., str. 185 — 222, navaja tam ves predgovor, či^-ai" mali od- 
lomek bodi Ra vztifled : 

»Zato, pokeh dob pred tem toga, ur bilo videti vu nalsem 
Szlovenzkom orfzage, Szlouenskom czikom doztoyn6 itampa- 

') Ibid. 

') J. Marn. J. XXI. — Ljubic. Oglodalo 11. fiOo. — A. Rai<\ Letop. Mat. 
SI. 1887. 18.T 225. 



Katoliška doba. 217 



noli Kvaiiuolk)int)v ; ja u"ledecsi na obclinzko dobro, te na 
duliovneli Paztirov })oti-obocsu jelsem vcsinil, ovc Evang^elloine 
SzloLionzko izpraviti i Itanipati ; vn to ime, da bi nafsi Czir- 
kveni Paztiri in Prodekatori Szlovenzki, fzvete Evangeliome 
iz knvig Szlovenzkeh pred lyucztvom cfteli ; poleg obicfaja 
in navade Prodekatorov Vug-erzkeh, Nemfkeh, Cscskeh i 
Kranvzkeb ; koteri Izvote Kvangeliome vfzaki vu fzvov jezik 
iniaju proobrnene i Itanipane.« 

Na str. 88 do 53 je »Kalendarium Szlovenzki« ; v knjigi se na- 
hajajo tudi ))F*opevke duhovne« in sledovi narodnih pesmic, katere 
je zatiral. 

Pavel Vitezovic') (Ritter), 

porojen okolo 1650. 1. v Senju in odgojen v inostranstvu, je prišel 
domov, kjer so ga rojaki 1681. 1. kot poslanca odposlali na šopronjski 
sabor in nastopnega leta na cesarski dvor, kjer se je cesarju in 
posameznim plemičem prikupil po svojih slavospevih. Potem se je 
za stalno naselil v Zagrebu, postal podžupan ličke, potem zagrebške 
županije, konečno kraljevski svetnik in baron. 

Hotel je v Zagrebu na korist narodni prosveti ustanoviti 
tiskarno, a stavljale so se mu ovire dolgo časa, dokler mu niso, 
izročdi po velikem trudu deželne tiskarne, ki je bila do one dobe 
v rokah biskupovih. 

Na dvoru dunajskem pa so ga začrnili tako, da so mu ma- 
homa odvzeli vse časti ; odpravil se je na Dunaj opravičevat se, 
a dne 17. aprila 1713. 1. je umrl nagle smrti. 

Vitezovic ima velilve zasluge za prebujenje narodne zavesti; 

])it~al je mnogo del v vezani in nevezani besedi. Svojim pesniškim 

umotvorom vzel je tvarino iz domače zgodovine. Najvažnejše delo 
te stroke je : 

Oddilenje SZigetsko, tuliko razlichitom, kuliko nechuje- 
nom doszle hrvatske ritme lipotom szpravljeno po plemenitemu 
i hrabromu g. Pavlu Vitezoviču aliti Ritter hrvatskemu i 
szenjskomu vlasztelinu szlav. vojvodsztva rikardjonszkoga kapi- 
tanu. U Bechu 1684. 12". 1. dio. — II. izdaja u Bechu kod 
Ivana Geleniča 1685. 8". 86 str. — III. izdaja z življenjepisom 



*) T. Smičiklas, Poviest Hrvatska II. 265. — Ivan Kukuljevic-Sakc, Biblio- 
grafia Hrv. 174 — 75. 



2|y Zgodovina slov. slovstva. 1. Jel. 

Nikole kneza Zrinjskega od prof. Moyzesa, v Zagrebu 1836. 

8". 140 str. 

Vitezovic- je s tem delom nameraval svoje rojake navduševati 
za domačo narodnost in književnost. Sem se more prištevati : 

Lado horvacki, iliti SZibilla zverhu mnenja dojducheh 

pripechenj na devet Vil razluchena. — Kdaj se je to delo natis- 
nilo prvokrat, ni znano; II., III. in 1\'. natis so izšli v Zagrebu 

v letih 1783, 1801 in I8H7. 

Prirechnik 'I aliti razlike mudroszti cvetje. U Zagrebu 17(>H. 

12". 168. 
V nevezani besedi je izdal : 

Kronika aliti szpomen szvega szvieta vikov. 1' Zagrebu 

1696. 4". 222 str. — II. izdajo v Zagrebu pri Ivanu \\eitzu 

1744. 4'*. 243 je oskrbel Kalav — 111. izdajo v ZagTebu pri 

Kajetanu lliirtlu Lovrenčič. 

Sestavil je te knjige prvo izdajo Vitezovic po A'ramčevi kro- 
niki in po dalmatinskih virih, drugo izdajo je pomnožil z dodatki 
do 1744 zgorej omenjeni Rafav. zagrebški prebendar, in jo poklonil 
biskupu Branjugu. Satarik meni, da je neprodanim i/vodom na- 
slovne liste dal iztrgati in kroniko s pridavkom svojim združil 
jezuvit N. Lovrenčič ter vse kot svojo knjigo poklonil takratnemu 
zagrebškemu škofu Kr. Tausu.'') 

Spomina vredno pa je to dejstvo, da je \'itezovič dve leti 
bival pri Valvasorju in za njegovo delo »P^hre des Ilerzogthums 
Krain« spisal ves oddelek, ki se tiče hrvatskih mest ter gradov. 

Sestavil je \'itezovič tudi : 

Kalen da rium aliti miszechnik liervatski /a K>to ItiHo. 4". 

Njegovi rokopisi: 1. Prichice. 2. Grammatice croatica, •>. Le\icon 
latino-illvricum se nahajajo v knjižnici zagrebške višje školije.^) 

Jezik njegov se nagiblje bolj dalmatinskt>mu narečju : v po- 
znejših izdajah »Kronike« pa kajkavščini. 

.1 II raj II a bil v 1 ič'l. 

porojen v St^irih Cičah blizu Save od plemenitili roditeljev, se je 
učil na zagrebški gimnaziji, potem v (Jradcu in na jezuvitovskem 

*) J. Kukuljevic-Sakcinski v Bibl. Hrv., str. 17;") navaja jioiialis le knjige 
v Danici ilirski v letih 18H5, 18>I7— 1839. 

») J. Kuknljevič-Sakc. Bibl. Hrv. 175. 

^) Šaf. II. 808. 

*) J. Marn, J. XXI. — Lj.ibir. Ogledalo II. oll). - Iv..n Kukuljevic-Sakc. 
Glas. Hrvati 139— .51. — Ivan Kukuljevič-Sakc. Bibl. Hrvatska 49. 



Katoliška doba. 210 

vseučilišču v Trnovem na Ogerskem ; na tem zavodu postal je 
profesor, 1. 1640. pa rektor vara/dinskega koleg-ija ; od lH5o. 1. do 
J 658. in 16()6 — 61). je bil rektor zagrebškega kolegija. 

Njegovemu trudu se imajo Hrvatje zahvaliti, da se je gimnaziji 
dodala akademija, ki je imela vseučiliščne pravice ; določil je tudi, 
da se ima vse njegovo premoženje po njegovi smrti porabiti v 
naučne svrhe. 

Umrl je 1678. leta. 

Njegova slovstvena dela so : 

1. Zerczalo Marianszko, to je ponižnost Devicze Marie, 
ka je Boga rodila. Vszem szlovenszkoga i hervaczkoga naroda 
kerschenikom, a onem na vlasztito, ki szu obilneje dare na- 
turalszke ali zverhunaturalszke od dareslive ruke bosje primili 
naszledovanve. Stampano u Nemskom Gradczu pri Fr. \\'id- 
manstadiusu letta 1662. 8. 587. 

Knjiga ima sedem delov : 1. od svetosti, 11. od razuma in 
pameti, 111. od svetskoga bogastva, IV. od telovnega zdravlja, V. od 
lepote, VI. od jakosti, VII. od dobroga i poštenoga glasa. Tu pa 
tam so uvrščene tudi kratke pesmice brez vrednosti. Inače je knjiga 
polna lepih mislij in globokih premišljevanj s pripovedkami iz 
prostega ljudskega življenja. Govoreč o hiši lavretanske device 
Marije pripoveduje, daje v varaždinsko cerkev sv. Marijo dal po- 
staviti grof Gaspar Draškovič. 

2. Dictionar ili rechi szlovenske z vexega ukup zebrane 
u red posztavlvene i diachkemi zlahkotene na pomoch na- 
predka u diachkom navuku skolneh mladencev horvaczkoga i 
szlovenszkoga naroda. U Gradczu pri odvetku ^^'idmansta- 
dianszkom 1670. 1^". 12 pol brez stranic. 

Ta naslov je posnet po J. Kukuljeviča-Saks. »Glasoviti Hrvati« 
149 ; navaja se naslov tudi v tej obliki, da ima med »zlahkotene« 
in »na pomoch« besede Trudom Jurja Habdelicha, Mafnika To- 
varuftva Jefufovega in med »naroda« pa »U Gradczu« še pristavek: 
Z dopushenjem Gornyeh Stampano. 

Slovar je posvečen grofovski rodbini Turjaški (Auerspei-g) in 
je skromen in nepopoln, pa je vender moral služiti šolskim svrhani 
sedemdeset let, dokler ni jezuvit Franjo Sušnik priredil novega 
slovarja, ki ga je izdal Zagorec Andreja Jambrešič 1742. 1. 



220 Zgodovina slov. slovstva. I. del. 



B.Pervi Otcza Nassega Adama Greh.') Salosztno po nyem 
usze chlovechanszke natvi*e porussenve. Stolmacheno inu na 
kratkem popifzano po Jvriv Ilabdolichv Tovaruftua Jesvssovega 
Massniku. Na Izpomenck odkud i kam szmo po lednem fzmert- 
nom grehu opah : na pobuKIanre litka nalTega po Milolche i 
Vrednoszti szmerti Chriltuireve , kuie on za nasz podiel, da 
bi nasz od Szmerti uekivechne ofzlobodiL Stampano V nem- 
skom Gradczv Pri Oduetku \\'idmaltadiulTa. Leta 1 674. 8. I 1 8 1 . 

Za vzgled je J. Marn 1. c. navel nekoHko besedihi iz pred- 
govora. 

Kukiiljevic, Glas. Hrvati 1. c. pravi, da je Habdelicu pripisana 
knjiga: »Diise verne« znana samo po imenu, da je po predgovoru 
dela: »Pervi otcza id.« namerjaval spisati tudi: »Goszpodina Kri- 
sztussa zemaljszki sitek«, da pa imenik T.ajeve knjižnice navaja 
delo kot natisneno z naslovom : »Habdelich G. NalTega zvelichitelia 
zemaljszki sitek szlovenszkim nassem jezikom.« 

y i"okopisu je zapustil prevod Tomaža Kempčana : De i m i - 
t at i o ne Ch r ist i. 



*) Izdal je še: Sillabus vocabulorum grammaticae Em. 
Alvaii in Illyricam sive Croatis et Slavonibus vernaculam conversorum. 
Gum appendice generum et declinationum. Zagrabiae typis Joannis Bart. Pallas 
1726. 11^ 164. — Marljivi kajkavski pisatelj Tomaž Mikloušič (1767.— 1885.) na- 
vaja v svoji knjigi: »izbor dugovany uszakoversztneh za haszen i razveszelenye 
szlusechih. Vu Zagrebu 1821. 8 183«. še to-le knjigo : Kerschanszki navuk 
sz dogodjaji szv. Pil" zrna. 



-y^ 




D o s t a v k i. 

v zgodovinskem pregledu od f)70 — 900. leta je omeniti tudi Samo, ki 
je prišel 622 leta kot trgovec na Češko. Prepričavši se o slabem stanju Slovanov 
radi nesložnosti, jih je pregovoril k ^loyri, pregnal Obre iz Moravske in Češke in 
bil radi tega proglašen za kralja. Utemeljil je prvo veliko slovansko državo, ki 
je segala od Krkonoških gor do -laiiranskega morja, pa trajala samo tako dolgo, 
dokler je živel še sam, namreč 37 let. 

Str. 116. 24: Ju rja Jurišiča je opisal m. p. v »Ljubljanskem Zvonuc 
1893. leta. 

Slovenski rokopis iz XVII. stoletja. Leta 1624. se je na 
Kranjskem prikazala kuga; zalo je škof Tomaž Hren ukazal moliti to-le molitev, 
ki jo je iz Ijublj. škof. arhiva prepisal in objavil v Izv. muz. društva leta 1892. 
M. Slekovec: 

V tira Imeni Boga f Ozheta: inu f Synu: inu Sveliga j Duha: Amen. 

Molitva kadarse poldne, tu je Jesuseva lozhitva inu 
britku smerlnu saspajne sgony; 

Temma je postala, kadar fo Jesusa Judji krishali bily: inu ob ti deveti 
urri Jesvs glalsiiu v"pije: Moj Bvg, moj Bvg. kaku li ty mene sapuftil? 
Inu s'nagneno glavo je on dufho puftil. Tedaj edan is mej shohierjou je 
s' lanzho oh sulizo njegovo Strann prefunnil: inu precej je vunkaj tekla 
kry inu voda. 

Satu niy prerevni vbogi Grefhtiiki tebe 6 Gospvd vfmileni Jesvs. mo- 
limo inu sahvalimo: sakaj fkusi tvoj s. Krish, fkusi tvoje britku terplejne, 
inu nedolshno tvojo sveto smert, li ty nass vfeh, inu ta viiss volen svejt 
refzhil. Vfmili fe tedaj ludi zhes nafhe velike reve, inu nam pomagaj. O 
sveti Bvg: 6 sveti mozhni Bvg: o sveti inu pres smertni Bvg, vfmili fe ty 
zhes nass. Amen. 

Ena drvga s. Molitviza. 

O vfigamogozhi dobrutliui Bvg, vfmileni Jesv Chrifte, jefl: tebe profsim 
jokajozh, fkusi to veliko neisrezheno britkull: tvojga s. Terplejna, kateru fi 
ty sa me na s. Krishi terpil : ner vezh pak ob ti urri, kadar fe je tvoja 
sveta, draga, shlahtna zartana Dufhica. od tvojga Svetiga Shivota lozhila: 
Vfmili fe tudi zhes mojo v' bogo grefhno Dufhuo, kadar fe ona bode od 
mojga grefhniga Tellefsa lozhila: De tvoj s. Krish. inu tak velik marter, 
na meni. inu drusih vbogih grefhnikih sgublen ali s' obltojn ne bode. Amen. 

CoUecta ali Molitviza. 

O ty vezhni preftrafhni vfigamogozhi Bvg, tebe my s' ftrennim Serzom 
pohlevnu prolTimo, pogledaj na leto nafho revno Farro, inu tvojo nevredno 
grefhno Drushinizo, sa katero je N. G. Jesvs Christvs, v" hude pregref hne 
roke fe rad inu volnu hottil isdali inu martro s. Krisha terpeti: Kateri 
f tabo shivy inu krajluje v' edinltvi s. Dvha, en Bvg, fkusi vfe vezhnotti 
inu u vezhnofti. Amen. 

Slovenski cerkveni govor iz 1706. I. *) V turjaškem arhivu na 
Dolenjskem je J. Mantuani našel 1706 leta slovenski cerkveni govor, ki ga je 
govoril kapelan Anton Možic ob zlati maši svojega župnika Baltazarja Wnrzerja 
v Škocijanu. Vidi se, da je uravnan po načinu, kakor je govoril Ivan Krstnik od 
sv. Kiiža. Imel je naslov: De gratia et meritis, ter geslo: Ecce sacerdos 



IJ Dom in Svet 1894, 661, 694. 



magnus. qui in diebus suis placuit Deo, elinventusesl 
j u s t u s. E C C 1. 44. Tretji odstavek se začenja uprav s tem geslom in se glasi tako: 

Kaku / uelika tedai, kaku vifsoka kaku fhtimanna ie zhaft tih mafhnikou? 
Ah andohtliui [ukuhsbrani] vam nckate- / rim, kateri od tega morebiti nikuli 
nirte riifhalH, t)0 leshku uerieti. Taku uelika, ta- / ku vifsoka, taka fhti- 
manna ie zhaft tih mafhnikou. de na semli glihe nima. Taku / Ignatius 
(Epistola 10. ad Sinirnenscs): Sacerdotium summa est omiiium honorum, 
qui in homiiiibus consiftunt '), sakai ta nar / mainfhi mafhnik ie uezh 
koker ufsi Kraili nm Gefsarji tega suila. Leta se doli usa- / me shnegouih 
ss. shegiiou: ex poteftate ordinis el jurisdictionis. Ex poteftate juns- / 
dictionis, niemu ie oblaft dana zhes ufse grehe tiga suita s befsedami 
Chriftusauimi / (Jan. 20.) : accipile Spintum sanctum. ((uorurn remiseritis 
peccala, remittuntur eis, et (juorum retinu- / eritis, retenta sunt.'') Item 
(Matth. 16.) : quidquid hgaueris fuper terram, erit ligatum et in coelis / 
et quidquid solueris super teiram, erit solutum et in coelis.') 

Janez Stroj'*), škofovski dvorni kapelan, potem župnik na Igu. umrl 

6. avgusta 1807. 1. Izdal je: 

Kerfhanfku premifhluvanje k podvuzhenju inu k trofhtu 
sa vboshne, inu take ludy, kateri s-- morejo sa fvoj shivefh terdu truditi 
od Joannesa Stroja, v Lublanfki duhovni hifhi mafhnika. V Lu- 
fa 1 a n i per I. F. Etjerju 1783 12". 90 str. 
J. Lenček navaja drugo izdaiije. V Luhlani. utis od Iga. Merka. Na prudaj 

pri Raabu. 1792. (Mitih. d. h. V. f. Kr. 1857. 91.. 

To knjigo prevel je bil Stroj iz francoščine najpoprej na nemški jezik 

1. 1782. z naslovom: Christliche Betrachtungen zum Unterricht und Trost fur Arme. 

V župni cerkvi v Pertoči pri sv. Jeleni se nahaja iz 1695. leta rokopis z 
naslovom: Gradual popiszani po Szmodis Jožefi s Krajsicz id. (A. Fekonja, 
Dom in Svet 1892, 176.) 

V vzgled ogerske slovenščine bodi tu pretiskano četrto poglavje »Novega 
zakona« Kiizmičevega, natisnenega 1883. 1. na Dunaju. 

1. 1. Teda je Jezus odneseni vu puscsavo od Diiha, da bi sze szkiisavao 
od vraga. 

2. I da bi sze poszto stirideszel dni, i stirideszet nocsi. potom je oghido. 
8. I prisztopivsi k nyemi te skiisiivecz, erkao je: csi szi Szin Bo'zi, erczi, 

naj eta kamenya kriih bodo. 

4. On je pa, odgovorecsi erkao: piszano je. cslovek ne' žive z szamim 
kruhom ; nego vszakov recsjov, stera z viiszt Bo'zi zh;ija. 

5. Teda ga je vzeo vrag vu szveto meszto, i posztavo ga je na perotniczo 
Cz6rkvi. 

6. I erkao je nyemi : csi szi Szin Bo'zi, vr'zi sze doli. Ar je piszano; ka 
Angelom szvojim zapove od tebe; in na roke te vzemejo, da kak ne vdaris 
vu kamen noge tvoje. 

7. Erkao je nyemi Jezus: pa je piszano; ne szkiisdvaj Goszpodna Boga 
tvojega. 

8. Pa ga vzeme vrag na edno jako viszoko goro, i poka'ze nyemi vsza 
kralevsztva toga szvfita i nyih diko. 

9. I veh nyemi: eta vsza tebi dam; csi doli szpadnovsi me molo bodes. 

10. Teda nyemi veli Jezus: oditi Satan. Ar je piszano: Goszpodna Boga 
tvojega moli i nyemi szamomi szlii'zi. 

11. Teda ga je nihao vrag: i ovc Angelje szo prisztopili, ino szo nyemi 
szlu'zili. 



1) T. j.: Mnšiiištvo jo najvišja ('ast i/.nied vsoli, kur jili jo mod Ijiulini. 

2) T. j.: Prejmite sv. Dulia; kiitoritn bodote grolio odpustili, tem so odpuščeni, in knteiim 
hodote zndržjiii. tem .so zadr/.iini. 

S) T. j.: Karkoli zavo/.eš na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in karkoli razveže« na zemlji, 
to bo razvezano tudi v nebesih. 



111 

II. 12. Gda bi pa csiio Jezus; ka je Ivan v roke dani: sao je naza v Galileo. 

13. I osztavivsi Nazareth idocsi je prebivao v Kapernaumi v tom pri morji 
vu Krajimij Zabulona, i Neftalima. 

14. Da bi sze szpunilo povedanye po E' zaiiisi preroki govorecsem: 

15. Zemla Zabulon, i Zemla Neftalim poleg poli moria prek Jordana, 
Galilea poganov. 

16. Liidsztvo szedecse v kmiczi. je vidilo szvetloszl veliko: i tim szedecsim 
vu dr'zeli i szenczi szmrtnoj, je szvetloszl zisla. 

17. Od tisztoga mao je ziicsao Jezus predgati, i pravili: povrnte sze; ar 
sze je pribli'zalo kriiievsztvo nebeszko. 

III. 18. Hodecsi pa Jezus kre morja Galileanszkoga, vido je dv;i brata Simona, 
sleri sze zove Peter, i Andrasa brata nyegovoga, metajocsiva vlak vu morje ; 
(ar szta ribicsa bihi). 

19. I veli nyima : naszlediijta me. i vcsinim vaj ludi ribicsa. 

20. Onedva szta pa preczi ta nihala vlake, naszlediivala szta nyega. 

21. I dale idocsi odnut, vido je druga d\a brata. Jakuba Zebedeusovoga 
Szina, i Ivana brata nyegovoga, v ladji z Zebedeusom uyidva ocsom poprav- 
lajocse vlake szvoje ; i zvao nyidva je 

22. Onedva szta pa preczi ta nihala ladjo, i ocso szvojega, i naszlediivala 
szta nyega. 

23. I okoli je sao po vszoj Galilei Jezus vucsecsi vu szpraviscsaj nyihovi i 
predgajocsi Evangeliom kralevsztva, i vracsivsi vszaki beteg, i vszako medlov- 
noszt med liidsztvom. 

24. I v6 je zisao glasz nyegov vu vszo Sirio ; i prineszli szo k nyemi vsze, 
ki szo sze hiido meli, z razlocsnimi boleznosztmi i mokami obvzete, i vrago- 
metne, i meszecsne. i z 'zlakom vdar)ene ; i zvracso je je. 

25. I naszlediivalo ga je vno'zina liidsztva od Galilee, i deszet meszt, i 
Jerusalema, i Judee i prek Jordana bodocsi. 

Da se razvidi, da je tukaj v »Dostavkih« omenjeni »Slovenski cer- 
kveni govor« iz 1706. 1. izdelan blizu po enakih načelih, katerih se je držal 
Janez Krstnik od sv. Križa, stoj tukaj začetek njegovega govora na 
Veliki petek (Saerum promptuarium II. del) : 

Dicnnt omnes : Crucifigatnr. Vfij 
vpijejo: Krishaj ga, Matth. c. 27. 

lE tedaj mogozhe, de danafs vlij ludje fo laku neufmiieni, inu nepravizhni 
ratali, de hozheo na Chriftu perbito, mu merluo vidil Nedolshnolt Nebefko? le 
tedaj mogozhe, de danafs vlij laiftiga pregainaio, kateriga poprej vfij pravizhni fo 
ga proffdi, de bi k nijm prebiual prishal, rekozh : Veni Domine, & noli tardare. 
Inu dokler ie odnashal priti, fo sheleii, de bi Nebefsa fe odperle, inu njega dol 
pofslale : Eorate celi defuper, & nubes pluant iujlum. Inu kadar fo li fpumnili, 
de ima k'nym priti fe fo r^fvefselili. iau potroshtani bilij, fatoraj fo djali : Veniet 
defideratus cuuctis gentibus. Veniet. veniet, d' on tarddbit. le tedaj mogozhe, 
de laiftiga faurashio, od kateriga fam Bug je djal : Hic ejl filius ineus dilectus, 
in quo mihi bene complacui ? le mogozhe, de taiftimu hoztieo takorshen shpot 
fturiti, kateri je ta ner lepshj v'mej ludmij. Speciofus forma pre filijs liominum? 
Taiftiga tedaj hozheo krishat, kateri nihdar obenimu fe nei pregreslul. Eum qui 
non nouerat peccatum ? Nec in ore eius iniieutus eft dolus ? Tajftiga ne morio 
vidit, kateri je. Candor lucis aetemae. & fpeculum /me macula. Taiftiga n'h()zheo 
per febi terpeti. kateri yh laku lubi, de sheh shnimij oftati do konza liga fveta. 
Ecee ego vobifcum /um omnibus diebus i^fque ad confummationem faeculi. Tai- 
ftiga n. hozheo v'fvojm mefti imeti, s'kufi kateriga ie bil oblubil G Bug nijh meftu 
pofydat, inu is jetia reshit. Ipfe aedificabit ciuitatem meam, <& captiuitatem 
meam dimittet, non in pretio, neque in muneribus. Vfij profsio, de bi tajftiga 
kristiali. kateri fa vfe profsi ozheta Nebef kiga. Aduocutum habemus aptcd Patrem 
lefnm Chriflnm iujlum. £• ipfe ejl propitiatio pro peccatis nojlris : nun pro 
nostris autem tantum, fed etiam totius mundi. Inu vener. Dicunt omnes cruci- 



IV 

figatur. Oh flrashni grofouitni glafs ! Oh greshna, inu nepravizhna fodba! Sakaj 
kar fveit Itoij nej bilu takorshne nepravizhne fodbe. le rejfs, de nepravizhna 
fodba je bila Faraonua, kadar ie bil fapovedai vfe Hraelske fantizhe vdo vrezhi. 
le rejfs de nepravizhna fodba ie bila kraila Saula, kadar po nedolshnem ie bil 
fapovedal umorit 87. Mafhrjikou. inu vfe ludij, kateri Vo prebivali v' tem mefli 
Nobe. Ie rejfs de nepravizhna fodba je bila krailize lezabel, kadar je bila fapo- 
vedala tiga nedoishniga Nabntha s' kameinam pofsuti. Ie rejfs de nepravizhna 
fodba ie bila Herodefha kraila, kadar je bil fapovedal vfe otrozhizhe v' Belhleemi 
pomorit. Ali vener leta danafhna fodba je ta ner nepravizhnishi. katera hozhe 
na krishu shpotliu umont Cbriltufa lefusa fynu Boshiga. per katerimu \uj ludie 
najdejo, karkuli poterbuieio, kakor pravi S. Ambrosh: Omnia habemus in Chri.sto, 
<t uUDiia i)i iiubis Crijlus. Si a vulnere curari dejideras. viedicus ejl. Si febribus 
aejluas. fons ejl. Si grauaris iniquitate, iu/litia ejl Si indiges mixilio. uirtus 
eji. Si mortem times, uita ejl. Si tenebras fugis. lux ejl. Si caelum defideras 
via ejl: Si cibum quaeris, alimentutit ejl. Ter vy hudobni ludie vpijete: Cruci- 
figatnr ? Ah, loh ! tedaj ti o moi fladki lefus. kir tulikajn dobriga (i ludem Ituril 
bosh chrifhan V Dicunt omnes cruci figatur. Ah le she prevezh reifs, de ta ne- 
dolshni lefus bo chrishan ! Tij nevoshlivi. iuu hudobni ludje fo ushe folsh prizha 
nashli, toshbe krivizhne fo ushe fmislili, ter ushe fo fapovedali debele shtnke 
splefti. kle she. kladoua, sheble, bodezhe ternie perpravit ; krish ushe Cimpraio, 
shauzh s'jefiham mejsheio, shpotiivo fmert shugaio. martuashku Chrilhifa faurashio, 
inu na vus glafs vpijejo: Crucifigatur. O shalollni glafs! Kateri vfe vefseilie tiga 
fveta v' shaloft preobernesh, inu vfe Itvarij milu fe jokat, inu shalovati perfdish. 
Pogiedaite okuli febe N. N.. ter poveite mi : kaj pomenio tij nagy, inu obrupani 
Aitarij? Shalost. Kai pomeni de sgonovij. inu orgle fe nepofte shlifhat? Shaioft 
Kai pomeni, de Mafhniky mafhe ne poieio. temuzh milu klaguieio? Shaioft. Kai 
pomeni da lampe, inu.fvezhe fo ugafnile? Shaioft. Kai pomeni tu rumplaine teh 
tabelz? Shaioft, Oh shaioft, shaioft! Dokler danafs fe shUshi ta shaloitni glafs. 
Crucifigatur Taku de od velike shalofti femla fe ftrefe, fonze krivavu rala, te 
fkale fe lespokaio, ty grobi fe odpreio, Mana Diviza milu fe joka, inu tij Ansrelzi 
Nebefki Marij fe pomagalo jokat. Angeli pacis amare flebant. Inu de bi ti tudi 
verni folk fe imel lokat, videozh de tvoiga nedolsniga Gofpuda Chriftufa lefufa 
hozheo chrishat, S. Duh tebe opomina rekozh : Deduc quafi torrentem lachrijmas 
per diem d' noctem. luctum vnigeniti fac tihi pUuictum amarum. Inu gvishnu 
ne bo mogozhe, de bi fe vij verne dushe ne iokaii. aku hote andohtiiu premishlo- 
vali. inu poshlushali, de Nafh zarlani Chriftiis lefus je bil ponedolshnem chrishan, 
inu neusmilenu martran, kir obt-niga nei reskalil. ali kriviga fturil, temuzh vfem 
pomagal, vfe potroshtal, inu poduzhil &c. Premishlujte, inu poshiushajle ledai 
kar vam bom i ft naprej poftavil, ter hote ur.shoh imeli nikar li fhaiovali, ampak 
tudi to nefgruntano lubt^fan Boshjo pofnat, kakor pravi S. Laurentius lurtiniaiius. 
Nulla Juluhrior ad mentis excita)idum compajfumem cugitntio reperitur, quam 
Fdffumis Chrijli ; per ipjuvi quippe Immanae J(dutis rejlauratio. d' ineffabilia 
Dei ad homines ugnojcitur fumma dilectio. Netno aliuiide diiiinae charitatis 
aeternum fontem degujlat melius, qnam in hiiiujmodi attenta, /edulaque medi- 
tatione. 

Op. Repeževo pesmarico iz 1757. I., katere do zdaj nismo poznali še 
nobenega izvoda, na.^el je pisatelj le knjige dne !). tega meseca v župni knjižnici 
v Dolini blizu Trsta, in jo opiše v »LjubljanskeiH Zvonu«. Kje se pa nahaja katera 
redkih knjig, opisanih v I. zv. te »Zgodovine slov. slovstva«, pov6 se v II. zvezku. 



-^^ 



IMENIK. 



stran 

Basar Jernej 160 

Bastiančič Jernej 181 

BeJostenec Ivan 215 

Bohorič Adam 113 

Biičič Mihal) 125 

Ciril in Metodij 23 

Candik Janez 173 

Conti 203 

Dalmatin Anton . 82 

Dalmatin Jurij . . ..... 110 

Dev Joannes Damascenus . . 143 

Edliiuj Nep. Janez grof .... 139 

Frankopan Katarina ... 214 

Gjurgjevič Gabriel .... 2l6 

Golima !/r Jurij 179 

Gorjup Franc Ksav 178 

GutanuDin Ožbald , 189 

Habdelič Juraj 218 

Hasl Jožef 177 

Hipolit Pater ... 167 

Hren (Chron) Tomaž .... 147 

Hrovat (Crohat) Anton . . . 180 

Ivankovič Andrej .... . . 170 

Kastelec Matija 156 

Kempcrle Štefan 174 

Klapše Pavel Fr 173 

Klinec Liikež 104 

Konzul Stepan 77 

Kosan (Cusani) Josip 174 

Krelj Sebastijan . . . 108 

(Krištof Wurtemherški) 73 

Krstnik Janez od sv. Kriza . 158 

Kiizmič Mikloš . . . . 199 

Kilzmič Štefan 199 

Lavrenčič Primož 186 

Magdalenič Matija . ... 215 

Manlius {Mandelc Joannes) . . 88 

Makorec Anton ..... 206 

Megiser Hieronijmus . ... 127 

Mikec Miha 173 

^Metodij, glej Ciril 23 



Stran 

Mušič Jurij 102 

Nadaždi Maria Magd 215 

Paglocec Pr. Mihatl 171 

Pachenecker Leunhard 136 

Pergošič Janoš 126 

Petretič Peter 216 

Popovič Iran 187 

Pohlin Marko 192 

Reci Andrej 69 

Redeskini Maksimilijan .... 181 

Reya Andrej 187 

Bepež Filip 182 

Rogerij Pater 160 

Bupnik Gaspar 179 

Skalar Adam 172 

Sever Mihalj 201 

Snoilšik Janez 122 

Somaripa, Fra Gregorio Alasia . 161 

Stapleton 150 

Steržinar Ahacij ISO 

Siillak Ecehiel 179 

Stroj Janez 223 

Schonlehen Ludovik 152 

Temlin Ferenc 201 

Tiffernus . 74 

Tauffrer Inocencij 176 

Taujfrer Fr. Ksav 174 

Trubar Felicijan 114 

Trubar Primož 93 

Tulsčak Ja')iez 115 

Ungnad Ivan baron 60 

Valvasor Janez Bajkart baron . 162 

Vergerij Peter Pavel 84 

Vitezovič Parel 217 

Vlahovič Gregor 110 

Vramec Anton 126 

Zivčič Matija 116 

Zrinjski Ntkola 212 

Zrinjski Peter 212 

Zvečič Jurij , ." 116 

Zupan Jaka 144 



SSs 



^> 



ri^ 



Popravki in dostavlci. 

(Prva številka znači stran, druga pa vrsto.) 

2. 37 čitaj: stvn. nam. str. — 6. 17, čitaj: Varjaško nam. Baltiško; 35. 
čitaj: do Novega grada nam. do Novgoroda, — 7. 7, čitaj: raznarojetije nam. 
raznarodenje. — 9. 30, čitaj: dodel nam. dodejal; et passim. — 10. 16, čitaj: 
ustavil nam. zastavil. — 12. 13, čitaj: Hrodgaut nam. Hrotgont. — 15. 4. čitaj: 
sklenenim nam. sklenjenim; istotako 150. 24. čitaj: iiatisnoiiJi nam. natisnjenih; 
15, pred besedo hrvatski postavi: današnji; 20, čitaj: bojevanje nam. boj. — 
17. 6, čitaj: Travno nam. Truno; 31, titaj : pvedhistoricke nam. piihistoricke. — 
20. 3, čitaj: Drnovec nam. Trnovec. — 22. 4, čitaj: v Blatnem gradu nam. 
v Blato gradu; 9. čitaj: Pod Krnosom nam. v Podkrnosu. — 30. 9. čitaj: sinovec 
nam. nečak; istotako 16. 5; 23. čitaj: dve in pol leti iiain. dva in pol leta. — 
35. 22, čitaj: spremljal nam. spremljeval: 24. čitaj: rajnki nam. ranjki. — 39. 
11, čitaj: Arbanaši nam. Albanci. — 42. 8. čitaj: 6 nam. f. — 48. 2B. čitaj: 
Zr nam. Zv. ; 35. čilaj: 1891 nam. 18. H.; 20. odpade potezica (— ). — 52. 27, 
čitaj: Ivan nam. dr. — 54. 39, čitaj: Bovec in nam. Boveein. — 56. 12. čitaj: 
Livnici nam. Liencu ; 14. čitaj: vojen nam. vojsk. — 57. 14, čitaj: dokler )ii 
nam. ko. — 58. 17, čitaj : svobodno nam. prosto (= 80, 20) ; 32. čitaj: 2)et nam. 
petero; 34. čitaj: vladarske nam, vladarjeve; 38, čitaj: poniževalen nam. poni- 
žujoč. — 59. 21, čitaj: 2^^'oteza se nam. vleče se. — 60. 25, čitaj: v Berkinih 
nam. v Sežani. — 61. 12. čitaj : ostajam nam. ostanem. — 67. 32. čilaj : naha- 
jamo nam. najdemo. — 68. 17, čitaj: v Cernjevem nam v Cerujevu. — 82. 26, 
čitaj: četirije nam. četvero. — 83. 10, čitaj: le nam. samo — 88. 20, čit^j : 
Ogersko nam. Ogrsko. — 92. 28. čitaj: navajam namesto navedem. — 101. 23. 
čitaj: izganjanja nam. izgona. — 106. 29, med besede »časih« in »verskega« 
urini: radi. — 112. v kratkem berilu iz Dalmatinove biblije so nekatere besede 
po pomoti natisnene v gajici nam. bohoričici. — 115. 20. čitaj: Kiesl namesto 
Kosi. — 122. 6, čitaj: fiinfferleii fprad)en nam. fitniferiprad)cn : 37. stavek: 
Šesta izdaja id. se izbriše. — 126. 20, čitaj: Jane namesto June. — 135. 35, 
čitaj: slovinske namesto slovenske. — 137. 6, čitaj: Kiizmič namesto Kuzmic ; 
33. čitaj: dottrina nam dotrina ; insegnarsi nam. in segnarsi. — 139. 1. čitaj: 
izdelal nam. izdal; 19, čitaj: Cep nam. Gop ; 32, čitaj; Hasl nam. Hassl ; 38, 
Opomba o Janši je samostalna in ne spada pod št. 1. — 140. 19, čitaj : ah 
nam. ob. — 142. "28, čitnj: „Toželenje"' nam. poželenje. — 144. 21, čitaj: hranite 
nam. hranita. — 169. 25, čitaj : sedi nam. sledi ; med vrsto 8. ki sklepa sestavek 
o Patru Hipolitu, in vrsto 9, ki začenja sestavek o Megiserjevem slovarju, se na- 
pravi ločilna poteza — ^-^; istotako stran 162. 1, pred: Dictionarium Latino- 
Carniolicum, da se ta slovar loči od Somaripinega. 

Pripomnje. Nedoslednost naše pisave ali preveliki vpliv nemščine na 
slovenski zlog je tako star, kakor naše slovstvo, in tožbe o tem so utemeljene. 
Discendo docemur velja torej tudi o pisatelju te knjige. V tem obziru blagovoli 
čitatelj popraviti: 2. 31, prikazen v pojav, ker je prikazen = GeislererSL-heinung. 
— 5. 22, pokri.stjanjeni v pokrščeni in mnogokrat 71. 18, zadeve, v stvari. 
kajti besedo „2ar/cra" so Slovenci po krivi poti začeli rabiti nam. stvar. — 87. 
23, et passim: zadoščati nam. zadostovati. — 92. 1, čitaj: minuli nam. pretekli; 
preteči je: „einen iiberholen^, ne pa »vergehen«. 



■"iJRjkSCr " 



Zgodovina 

slovenskega slovstva. 



II. zvezek: 

Od francoske revolucije do 1848. 1. 



Spisal 

dr. Karol Glaser 

profesor 

pri C. kr. gimnaziji v Trstu, 



Založila Slovenska ]VIatica. 




V Ljubljani. 

Tiskala „Katolifc>ka Tiskarna' 
1895. 



Predgovor. 




? Likaj podajem slovenskemu občinstvu „Zgodovine slovenskega 
5/ov5?j^a" II. zvezek, kateri opisuje razvitek našega slov- 
stvenega delovanja od francoske revolucije do 1848. leta, 
katero je po vsej Evropi vzbujalo vesele nade, da se bodo mogli 
narodi udeleževati vladanja in državne oblike prikrojiti po svojstvih, 
njim prirojenih. Poskusil sem to dobo narisati v dveh slikah, v 
Vodnikovem in Prešernovem krogu. Vsaki sliki je na Čelo 
postavljen zgodovinski pregled, bolj skromen prvi, bolj obširen drugi 
sliki, ker je hrepenenje po svobodnejši državni obliki v neločljivi 
zvezi s kulturnim in slovstvenim gibanjem in ker je vse to strem- 
ljenje vplivalo tudi na mali slovenski narod. 

Tvarina se je uredila po željah in nasvetih, ki so se izražali v 
blagohotnih ocenah ; zato so se vsi viri, popolni in diplomatiČno 
natančni (v kolikor so mi bili dostopni) naslovi uvrstili v I. prilogo, 
da ne bodo motili tistih čitateljev, katerim ni do te znanstvene strani. 
Prvi dve številki pod imenom dotičnega pisatelja kažeta na stran in 
vrsto, kjer se začenja govoriti o dotiČnem pisatelju. V knjigi sami 
sem skušal besedilo uravnati tako poljudno, kakor to le zmorem pri 
svoji individuvaliteti. Res je, da sem teško pogrešal samospisov (mono- 
grafij) o posameznih pisateljih, ker pisatelj „Zgodovine slovenskega 
slovstva" ne utegne vsakemu pisatelju pogledati do obisti ; saj uže 
samo nabiranje tvarine jemlje mnogo časa. 

Marsikateremu čitatelju se morda dozdeva nepotrebno, da sem 
iz konca minolega in začetka sedanjega stoletja naštel in navel vse 
uradne slovenske ali vsaj poluslovenske spise. To sem storil radi tega, 
ker mora znanstvena ^Zgodovina slovstva" zasledovati vse prve 



pojave, kdaj se je slovenščina rabila prvokrat v službenih poslih in 
da se mogo sklicavati na te pojave tisti Slovenci, katerim Je naš narod 
izročil najvažnejši narodni posel : zagovarjati naše pravice v raznih 
zakonodajnih zborih. 

V Napoleonovih Časih uže se Je slovenščina uvela v Šole in rabila 
tudi kolikor toliko v uradnih spisih. To se naglašaj in naglašaj vselej ! 

K virom ali spisom o našem slovstvu, ki sem Jih naštel v pred- 
govoru I. zvezka, pridati Je tudi pohvaljeni sestavek g. dr. Fr. Simoniča 
v Suraanovi knjigi „Die SI o v en en", Teschen. 

Jeden del trudapolne korekture opravljal Je moj tovariš in pri- 
jatelj g. dr. Lovro Požar v LJubljani in tu pa tam pogladil besedilo 
v knjigi ; presrČna hvala mu na tem delu ! 

Trst, dne i. novembra 1895. 

Dr. K. Glasen 



i l! l l ll lll | i| l -l:;:Ni i| l'V!^ l !li i! ll ll llli llll lf ! l ! l llll i lll li^;i '!l ll l i lll l ll|l!l ill!IH^ 







^^ ""^^ ^?^ S^^ "^^ ^'^^^ 



~^ 



I. Zgodovinski pregled od 1790. do 181 5. leta. 

I. Krajepisne črtice ; uprava. 

J Jasi so od 1580. 1. naprej vse dežele, naseljene po Slovencih, 
prišle pod žezlo avstrijskih vladarjev, vender njih meje niso bile 
enake današnjim. 

Kranjsko s Primorjem in Istro je 1780. 1. imelo 112.298 pre- 
bivalcev ; 1771. leta je bilo na Kranjskem 16 mest. 22 trgov, 
3308 vasij. in 1779. 1. plačalo se je državi 1,250.000 gid. davkov; 
za časa Francozov pa je bilo 370.000 prebivalcev; Vipava je pri- 
padala goriškemu okraju. 

L. 1776. se je primorsko mesto Reka vsled dvornega odloka 
priklopila Ogrski. 

Na Koroškem se je oblast deželnih knezov množila s tem, 
da sta Saligrad in Bamberg od 1535. 1. naprej na svojih posestvih 
priznavala pravice deželnih knezov ; Bamberg je 1759. 1. celo prodal 
svoje imetje Mariji Tereziji ; samostalna sta bila samo Breze (Friesach) 
in Št. Andraš. 

Izmed mest se je začel poleg Beljaka razvijati Celovec ; Breze 
in Št. Vid sta propadala. 

L. 1783. so se odpravila deželna poglavarstva na Štajerskem, 
Koroškem in Kranjskem, namesto njih se je pa ustanovil v Gradcu 
»gubernij«; prvi guberner je bil grof Franc Khevenhiiller. 

Vladni uradi na Kranjskem so bili urejeni tako-le : 
I. Reprezentancija in komora : prvomestnik z 8000 gld. plače ; 
1 svetovalec, 15 uradnikov, 3 okrajni poglavarji, 1 fiskal, 3 okrajni 
ali kresijski častniki, 1 davčni odmernik, 2 spremljevalca. 

1 



Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



II. Deželni uradi : Deželni poglavar s 6000 gld. plače, 2 pod- 
prvomestnika ; 6 svetovalcev za grofe , 6 za plemenitaše ; 2 sveto- 
valca učenih stanov in 2 uradnika, 1 sodnik in 1 pristav. 

III. Deželne deske urad s tremi uradniki. 

Blizu tako kakor na Kranjskem je bila tudi na Štajerskem 
uprava urejena, ki jo je prehitro odpravil Jožef II. Vsled prošenj 
stanov je Leopold zopet imenoval deželnega poglavarja, pomnožil 
zastopnike meščanov; do zdaj je 31 mest in trgov ter 5 »kresij« 
imelo po enega zastopnika. 

L. 1748. so se uvedle 3 »kresije«, v Ljubljani za Gorenjsko, 
v Postojni za Notranjsko , v Novem mestu za Dolenjsko ; tudi 
grofiji Goriška in Gradiščanska sta bili podrejeni deželni oblasti 
v Ljubljani; te »kresije« so mnogo uplivale na deželno redarstvo, 
zdravstvo, promet in gradbo cest ter so primeroma dobro zastopale 
koristi kmetskega stanu. 

Goriško je bilo 1747. 1. razdeljeno v goriško in gradiščansko 
kresijo; 1749. I. je ustanovila Marija Terezija avstrijsko Primorje z 
namestništvom v Trstu. Jožef II. je goriško in gradiščansko kresijo 
1783.1. podredil Trstu. 

Na Koroškem so bile kresije ustanovljene v Celovcu, Beljaku 
in v Velikovcu, na Štajerskem v Gradcu , Mariboru, Celju, 
Judenburgu in Bruku. 

2. Avstrija pod habshnrško-lotarinško dinastijo od Marije 
Terezije do dunajskega kongresa 1S15. I. 

Ko je Marija Terezija 1740. 1. zasela prestol, izvolila je sicer 
svojega moža Franca Lotarinškega, velikega vojvodo toskanskega, 
svojim sovladarjem. a vladala je vender sama s svojimi ministri. 
med katerimi se je odlikoval zlasti grof Kaunitz. 

Sovražne njej sosedne države, dobro znajoč oslal)lj('nc moči 
države avstrijske, so začele n a s 1 e d s t v e n o vojsko. \'olilna kneza 
Karol Albrecht ibavarskii in Avgust III. (saksonski) sta se oglasila 
s svojimi zaht(;vami ; tema se je pridružil španski kralj. Te ne- 
prilike je porabil pruski kralj Friderik II. in vdrl v Slezijo. Sovraž- 
nikom mlade vladarice so se jiridružile še Francija , Sardinija, 
Palatinat in Kolonja ter nai)ravilc načrt za razdelitev avstrijske 
države. 



Zgodovinski pregled od 1790. do 1815. leta. 



Pomoč ji je obljubil samo anijleški kralj Jurij II. in pa ogrski 
stanovi. Z berolinskim mirom se je Terezija iznebila j)ru.skega 
kralja, izgubila pa skoro celo Slezijo in grolijo Gladsko, angleški 
kralj pa je ukrotil Francoze. Radi teh ugodnih uspehov Marije 
Terezije je začel Friderik II. drugo šlesko vojsko, nem.ški knezi pa 
so Marijinega moža izvolili nemškim cesarjem iFranc I. 1745. do 
1765. 1). Zopet se je Marija Terezija pobotala s pruskim kraljem 
mir v Draždanih 1745. I.). Proti Francozom in Spancem pa 
je junaški vladarici pomagala ruska carica Elizabeta. V miru v 
Ahenu (1748. 1.) je Avstrija odstopila vojvodstva Parmo, Piacenco 
in Guastallo španskemu infantu Filipu , Sardinija je dobila nekaj 
milanskih pokrajin. 

Pozneje se je Prusija združila z Anglijo, Avstrija pa s Francijo; 
Friderik II. je bil premagan pri K o lin u: odslej se je izgubilo za- 
upanje v njegovo nepremagljivost. V spomin te zmage je Marija 
Terezija ustanovila vojaški red »Marije Terezije«. Po sedemletni 
vojski je v miru v Hubertsburgu Friderik obdržal to, kar se mu je 
bilo odstopilo v draždanskem miru. 

Pri prvi delitvi Poljske 1772. I. je Avstrija dobila Rdečo 
Rusijo, polovico krakovskega palatinstva, trinajst sipuških mest, 
vojvodstvi Zator in Osviecim in nekaj delov Podolije, Sendomira, 
Eolskega in Pokutije. Od Turčije je Marija Terezija dobila 1775. 1. 
Bukovino. 

Se zadnje leto pred smrtjo bi se bila Marija Terezija morala 
bojevati s Prusijo, vojni sta si uže stali nasproti, ko sklene mir 
tešinski 1779. 1., v katerem je Bavarija odstopila Avstriji okraj 
inski, ki je zdaj del nadvojvodstva Avstrijskega nad Anižo. 

Sicer nekaj skrčena je pa avstrijska monarhija ostala enotna 
in nerazcepljena, ker so vsi narodi z zjedinjenimi močmi junaški 
vladarici branili prestol. L. 17S0. je Marija Terezija umrla, zapustivša 
urejeno in utrjeno državo svojemu sinu Jožefu II., kije vladal deset 
let (1780.— 1790.1. 

Tudi slovenski') plemenitaši so se na slaven način ude- 
leževali teh bojev ; Maks pl. Rechbach , porojen v Beli Peči , je 
dobil viteški red Marije Terezije ; v bitvi pri Hochkirchu sta padla 
Ivan in Joahim pl. Lazzarini, v bitki pri Meissenu se je odlikoval 
grof Lanthieri, Avgust pl. Rasp je radi hrabrosti v bitki pri Šved- 
nici bil proslavljen z viteškim redom Marije Terezije. 

1) Dimitz, Gesch. IV. 164-66. 

1* 



Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Jožef II. (1780. — 1790.) seje trudil na vso moč svojim narodom 
pospeševati duševno in gmotno blaginjo ; bil je vsestransko iz- 
obražen in blag vladar. Ozemlje avstrijsko je hotel urediti na tak 
način, da bi za bližnjo Bavarijo zamenjal oddaljeno Belgijo ; knez 
Karol Teodor je bil uže pripravljen, pa Friderik II. je to preprečil. 
On in volilni knez saksonski, kralj angleški in nekateri nemški 
knezi so proti tem nakanam osnovali »knežjo zavezo«. Vsled 
tega krepkega odpora je Jožef II. odstopil od svojega namena. 

Imel se je bojevati tudi s Turki ; do tega ga je dovedla 
zaveza, 1787. 1. sklenena v Kerzonu z rusko carico Katarino, ki je 
ukrenila Turke pregnati iz Evrope. Kužne bolezni so močno za- 
virale ugodni razvoj te vojske, vender je Lavdon vzel Beligrad 
1789. 1. Znana slovenska narodna pesen opeva ta čin, kajti udeležili 
so se te vojske tudi Slovenci. Kranjski polk grof Thur.n je prezimoval 
v Slavoniji 1787. 1. Gorenjci in Dolenjci so hrvatskim konjenikom 
priskrbeli konje. Vitez Ravbar je bil stotnik v mejnem pešpolku 
št. 15; dva Turjačana sta padla pri Fokšani, grof Kajetan Lichten- 
berg je na čelu prostovoljnim grenadirjem polka Alton prodrl 
skozi carigrajska vrata v Beligrad. V Ljubljani so praznovali zmago 
z razsvetljavo in godbo ; tudi v drugih mestih na Slovenskem so 
slavili poraz Turkov.^) 

Jožef 11. ni imel svojih dedičev ; zato ga je nasledoval brat 
Leopold II. (1790. — 1792.), ki je bil v Toskani modro in srečno 
vladal 25 let. Prepustivši to deželo svojemu sinu Ferdinandu pre- 
vzel je vladarstvo na Dunaju in končal boj s Turki z mirom v 
Sistovi 1791.1., ki je pripoznal obojestransko posest v poprejšnjem 
obsegu (status quo|. 

Leopold ni popolnem odobraval Jožefovih nakan; ob to so 
od mnogih stranij pričakovali, da ponovi stare stanovske privilegije. 
Vladarstvo nastopivši je sklical državni zbor v Budim 1790. 1. in 
Ogrom i)ovrnil staro ustavo; to se je zgodilo tudi na Češkem in 
Nizozemskem, kamor je poslal močno vojno, ker se Nizozemci 
niso hoteli pokoriti avstrijski vladi. 

V tem času so se pojavljale prve kali velikega gibanja na 
Francoskem, namreč francoske revolucije, ki je po svojih nasledkih 
vse javne in družbinskc razmere premenila na Francoskem in še v 
mnogih drugih deželah evropskih. Ko je pobegnila francoska kraljeva 
rodbina 1791. 1., se je Leopold sešel s pruskim kraljem Friderikom 



>) A. Dimitz. Gcsch. IV. 232-4. 



Zgodovinski pregled od 1790. do 1815. leta. 



Viljemom in z drugimi nemškimi knezi vPilnici naSaksonskem ter skle- 
nil zavezo, ki je nameravala braniti in ohranjevati obstoječe razmere. 

Po kratkem, miroljubnem vladanju je umrl Leopold dne 
1. marcija 1792. 1. 

Naslednik mu je postal Franc II. (1792.— 1835.), kateremu 
so Francozi kot kralju češkemu in ogrskemu napovedali vojsko, 
ker so sosedni nemški vladarji podpirali izselivše se francoske 
plemenitaše ; s tem so se začele vojske, ki so trajale blizu četrt 
stoletja. Cesarski so bili nesrečni ; razburjeni Francozi pa so 
Ljudevita XVI. in njegovo soprogo kraljico Marijo Antoinetto od- 
stavili in usmrtUi z giljotino ter Francijo proglasili za Ijudovlado. 

Nato je francoski ustavodajalni narodni zbor poslal dve vojni 
na Nemško, (z Moreau-jem in Jourdanom na čelu) in eno na 
Laško, katero je vodil Napoleon Bonaparte; ta je , premagavši 
Avstrijce v treh bitkah, prisilil sardinskega kralja in druge kneze, 
da so se ločili od avstrijskega vladarja. Dasi se je na Nemškem 
hrabro držal nadvojvoda Karol (major Vega je slavno vodil oble- 
ganje trdnjave »Fort Louis« 1793. 1. in trdnjave Moguča (Mainz) 
1795.1.), vender proti Napoleonu na Laškem ni opravil ničesar: 
Francozi so, podvrgši si Beneško, mahnili na Primorsko, Koroško, 
Štajersko in Tirolsko 1797.1. V miru, sklenenem v Ljubnem in v 
Campoformiju pri Vidmu (dne 17. okt. 1797. L), je Avstrija Nizo- 
zemsko odstopila Franciji, Lombardijo republiki cisalpinski, na novo 
ustanovljeni, dobila pa Benetke, beneško Istro in Dalmacijo. 

Tudi na severni strani je Avstrija dobila bolj okroglo lice, 
kajti pri tretji delitvi Poljske (druge se ni udeležila) je Avstriji 
pripadel ostali del vojvodstva Krakovskega z glavnim mestom 
Krakovom, vojvodstvo Sendomir in Lublin ter nekaj drugih po- 
krajin med Pilico, Vislo in Bugom; avstrijski del Poljske se sme 
deliti v vzhodno in zahodno Galicijo. 

Preponosno ravnanje francoske republike je združilo Anglijo, 
Rusijo. Turčijo in Avstrijo. Srečno so se Avstrijci in Rusi bojevali 
na Laškem v bitkah pri Cassanu inTrebiji; nestanovitni car Pavel 
pa je, domu pozvavši svoje vojake, na cedilu pustil Avstrijo, kateri 
pa je vender vojskovodja Me las podvrgel Sardinijo ter ujel gene- 
rala Maseno v Genovi. 

Napoleon se je med tem postavil Francozom na Čelo kot 
»prvi konzul«, premagal avstrijskega vojvodo Melasa pri Marengu 
(1800. 1.), njegov vojvoda Moreau je vzel Saligrad in se bhžal Dunaju; 



6 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

ob to je sklenil cesar mir v Luneville-u in dobil oblastniji škofov v 
Tridentu in Briksnu v Tirolih, sam pa odstopil Brizgavo (Breisgau). 

Napoleon se je 1804. 1. dal kronati za dednegalran- 
coskega cesarja, istotako je Franc II. dne 11. avgusta 
1804. 1. ustanovil avstrijsko cesarsko dostojanstvo 
in se proglasil za dednega cesarja avstrijske mon- 
arhije kot Franc I. 

K temu koraku so prisilile cesarja najbolj mršave razmere na 
Nemškem, kjer cesarsko dostojanstvo ni imelo nobenega ugleda več. 

Vsa Evropa se je zdaj nadejala miru , pa se je varala, 
ker se cesarska Francoska nič ni razločevala od republikanske. 
Napoleon je zdaj izpremenil v provincije svoje države tiste dežele, 
katerim je bil poprej usilil republikansko ustavo: laške republike 
je zdaj zjedinil v »Laško kraljestvo« ter se' je dal v Milanu 
venčati z železno krono lombardsko in je koprnel tudi po drugih 
deželah ; zato so se \ tretjo zavezo ikoalicijoi združile Anglija, 
Rusija in Švedska, katerim je pristopila 1805. 1. tudi Avstrija. Na 
Nemško je pridrl Napoleon sam, zajel avstrijsko vojno pri Ulmu 
(23.000 mož ter 59 topovi, vzel Line ter Dunaj in šel ruskemu 
čaru Aleksandru nasproti , v tem ko je nadvojvoda Karol vojsko- 
vodjo Maseno podrl pri Kaldieru na Italijanskem ; to pa nič ni 
izdalo več, ker je Napoleon združene Avstrijce in Ruse popolnem 
premagal pri Slavkovem lAusterhtzi blizu Brna. V bitki pri Kaldieru 
se je odlikoval Slovenec Žiga Novak, ki je potem dobil viteški križec 
reda Marije Terezije. Sklenil se je mir v Požunu (1805), za 
našo državo zelo poniževalen. Avstrija je morala odstopiti Benečijo 
in Dalmacijo italijanskemu kraljestvu, prednje avstrij- 
ske d e žele Badenskemu in Wurtemberškemu, Tirolsko pa 
Bavariji. dobila je pa samo Šali grajsko. Napoleon je s 16 knezi 
južne in zahodne Nemčije ustanovil »rensko zavezo« in 
upropastil nemško državo : ob to se je cesar Franc 1806. 1. odrekel 
dostojanstva nemškega cesarja. Nasproti Prusiji , ki je iz- 
gubila blizu polovico svojih dežel, ustanovil je Napoleon »voj- 
vodstvo Varšavsko« in je podelil kralju saksonskemu. 
Tako se je izpremenilo lice skoro vse Evrope , samo Rusija in 
Anglija sta ostali nedotakncni. 

Naravno je, da je v takem položaju Avstrija napela vse žile, 
da si opomore na novo, kajti bati se je bilo, da jo Napoleon ne 
poniža v prosto namestništvo svojega obširnega cesarstva. Vladarji 



Zgodovinski pregled od 1790. do 1815. leta. 



se v sili spominjajo naroda; nadvojvoda Ivan seje domislil domo- 
brancev: vsi moški od 1 8. do 45. leta svoje dobe naj bi po- 
prijeli za orožje v bran domovini. Vodnik sam jih je navduševal 
z zbirko vojaških pesnij (»Pesmi za hramb ovce«), in domo- 
ljubne Tirolce je vodil hrabri Andrej Hofer. 

Zvezala se je Avstrija z Anglijo ter napovedala dne 9. aprila 
1809. 1. Napoleonu vojsko. 

Na Italijanskem so bili Avstrijci sicer srečni, ali Napoleon 
jih je premagal na Nemškem priAbensbergu, Landshutu 
in E C k m (i h 1 u ; vslcd tega so Francozi prodirali iz Italijanskega 
proti Kranjskemu in zasedli Ljubljano dne 20. majnika pod vod- 
stvom maršala M a c d o n a 1 d a ; Dunaj pa je zasedel Napoleon 
sam. Sicer ga je nadvojvoda Karol premagal pri A s p e r n u in 
Esslingenu (dne 21. in 22. majnika), pa nesrečna bitka pri 
Wagramu (dne 5. in 6. julija) je prisilila cesarja Franca I., da 
je z Napoleonom dne 14. oktobra 1809. 1. sklenil dunajski mir, 
v katerem je Avstrija odstopila Bavariji : Saligrajsko, insko 
in en del hausruške (Ilausruck) kresije; velikemu vojvodstvu 
Varšavskemu : zahodno Galicijo z mestom K r a k o v o m ; 
Rusiji: tarnopolj sko kresijo ; Napoleonu: Kranjsko, kresijo 
beljaško, grofijo Goriško s Furlanijo, Istro s 
Trstom, Hrvatsko in en del Vojaške krajine. 

Tako je Napoleon oslabil Avstrijo, a cesarjevo hčer Marijo 
Ljudovito vzel za ženo 1810. 1. ter Avstrijo in Prusijo prisilil k 
vojski proti Rusiji 1812. 1., kjer ga je zapustila sreča (Moskva). 
Prusija se je ohrabrila v samostalno postopanje ; tudi Avstrija se 
je pridružila prusko -ruski zavezi; Napoleon je zmagal zadnjokrat 
pri D r a ž d a n i h , a bil odločilno polomljen v tridnevni bitki pri 
Lipskem dne 16., 17. in 18. oktobra 1814. 1. Zavezniki so pridrli 
v Pariz ter Napoleona prisilili odpovedati se cesarskega francoskega 
dostojanstva; na njegovo mesto so postavili burbonca Lj ude vita XVIII., 
brata umorjenemu kralju Ljudevitu XVI. 

Na dunajskem shodu ali kongresu 1815. 1. so se sešli naj- 
odličnejši evropski vladarji in njih poslanci , da bi zopet uredili 
evropske države , ali nemirni Napoleon se je vrnil na Francosko 
ter se zopet polastil vladarstva , pa odločihia bitka pri Waterloo 
ga je za vselej pognala na otok sv. Helene, kjer je umrl dne 
5. majnika 1821. 1. 



Zgodovina slov. slovstva. U. del. 



II. Kulturni pregled od 1740. do 18 15. leta. 

I. šolstvo; stan omike; slavni možje. 

Od 1740. 1., ko je umrl zadnji Habsburžan, je avstrijska 
država združevala mnogo narodov na zunaj navidezno zjedinjenih, 
pa tesne zveze med njimi vender ni bilo, ker je uprava kolikor 
toliko bila avtonomna, federalistična uže vsled načina, kako so se 
dežele bile združile pod jedno vladajočo rodbino. S tem pa, da je 
nastopil habsburško-lotarinški rod, se je uvedla težnja po jedno- 
ličnosti v upravi in zakonodajstvu , in kot sredstvo zato se je 
izvolil tako zvani p r o s v i 1 1 j e n i absolutizem, ki je na- 
meraval ponemčiti vso državo (Jož. Apih, Ltp. M. SI. 1894. 253 i. d.). 
V to svrho se je začelo skrbeti za občno narodno vzgojo. 
Mislilo se pa tudi ni na istinito blaginjo podložnikov, kajti narodi 
so bili v oni dobi bolj sredstvo kakor pa za se obstoječ faktor ; 
brigali so se državniki za omiko v prvi vrsti zato, da bi podložniki 
lože plačevali davke. 

Do Marije Terezije je bilo sploh malo šol, celo v prestolnem 
mestu dunajskem , drugod je tu pa tam skrbela za učila kaka 
grajščina ali samostan ali mestna občina , v protestantovski dobi 
deželni stanovi ; drugod so si pomagali z domačimi učitelji. 

V prvi polovici 18. stoletja so se na Nemškem in v Avstriji 
iz nova začeli zanimati za modre nauke Komenskega. Do one dobe 
so imeli šole, večinoma srednje, samo plemenitaši, duhovniki in bo- 
gataši ; za kmeta, rokodelca in trgovca se nihče ni brigal. Saganski 
(Sagan je mesto v pruski Šlezijii opat Felbinger je iz protestan- 
tovske Nemčije v narodno šolo na južnem Nemškem in v Avstriji 
presadil načelo, da je treba preinačiti način poučevanja in 
treba vzgojiti spretnih ali vsaj dovolj sposobnih uči- 
teljev. Omeniti pa moramo koj tu v začetku, da jim je ta 
»narodna« šola iVolksschulei bila z nemškim poučnim jezikom. 

Najpoprej je vlada poizvedovala, kje so šole, kakšne imajo 
učitelje in s kakimi denarnimi sredstvi razpolagajo ; v tem smislu 
se je- obrnila dne 29. jan. ITol. 1. do okrožnih glavarstev štajerskih, 
ta pa (ln('' 10. jan. 1752. 1. do dekanov. \' odgovorih so se ti izkazali 
deloma kot prijatelji, deloma kot pogojni ali brezpogojni nasprot- 
niki šoli in šolski reformi. Učitelji iSchulmasten so takrat poslovali 
v Slovenski Bistrici, v Slivnici, v Hušah, v Celju, v Stareni trgu pri 



Kulturni pregled od 1740. do 1815 leta. 9 

Slov. Gradcu, v Teharjih. v Rogatcu, pri Sv. Lovrencu v Puščavi, 
v Mariboru, v St Jerneju, v St. Pavlu, v St. Petru (Sulmthal), v 
Brežicah, v Selnici (blizu Maribora), v Središču, pri Št. Jurju na 
Sčavnici , v Ormožu, pri Sv. Križu (pri Slatini), v Ljutomeru, v 
Kamci pri Mariboru, v Lučah in Ivnici. 

Poučevali so mnogokrat samo cerkovniki, ki so bili odvisni 
od vseh strani). 

Poleg Felbingerja je nemški novinar J. G. Gross v Augsburgu 
priobčil načrt, kako bi se naj osnoval pouk za dečke, ki niso na- 
menjeni za visoke šole. Marija Terezija je poprašala tudi deželno 
vlado v Ljubljani, kaj poreče o tem načrtu. Dotična komisija je za- 
vrgla (Trossov predlog, češ ker je neizvedljiv za Kranjsko; posamezni 
udje pa so naglašali potrebnost šole, ki se naj izroči ali jezuvitom 
ali posvetnim duhovnom. Poučujejo se naj tudi deklice. V Ljubljani 
je bil nastavljen »narodni«, to je nemški učitelj v mestni bolnici, kjer 
se je poučevalo 25 učencev. Marija Terezija je ukazala 1754. 1. po 
nasvetu ljubljanske komisije , da se namesti spreten učitelj za 
čitanje, pisanje in računanje, ali sedemletna vojska je preprečila to 
nakano, ki se je izvršila še le 177L 1. 

V Gorici je bil po poročilu ondotnega glavarstva 1761. 1. samo 
jeden nemški učitelj ; zahtevalo se je 1 769. 1 , naj se namesti več 
nemških učiteljev, pa izvršila se zahteva ni. 

V Celovcu so bili do 1768. 1. trije nemški učitelji ; 1 767. 1. 
se je izdal navod za nemške šole ter priobčil tudi Škotom, ker 
se je nameravalo duhovnikom izročiti skrb za šolo. Dne 13. janu- 
varija 1768. 1. je izšel dvorni dekret glede narodnega šolstva, kate- 
remu je bil smoter: »nemško čitanje, pisanje in raču- 
nanje«. Zakotne šole je zapreti, vse občine naj ustanove šole; 
v podporo se je določilo 1200 gld. 

Dne 18. sept. 1770. 1. je Marija Terezija izdala veleznameniti 
odlok : „Moja volja je bila in je ta, da so cerkovniki in učitelji, 
ako opravljajo oba posla v isti osebi, kot cerkovniki edino zavisni 
od duhovščine, in so podrejeni njej, šolstvo pa je in ostane vedno 
državna stvar — politicum, — torej ne sme duhovščina sama najemati 
in odstavljati nobenega cerkovnika-učitelja ; pač pa je cerkovnik samo 
od duhovščine, učitelj sam,o od posvetne oblasti zavisen tatn, kjer sta 
ločena posla učiteljski in cerkovniški." 

Tako je vlada ali prosvetljeni absolutizem p o d r ž a v i 1 a 
vse šolstvo. L. 1771. se je na Dunaju ustanovila prva normalka 



10 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

po Felbing-erjevih nazorih. L. 1770. je bilo v mariborskem okrožju 
51 učiteljev, 19.837 za šolo godnih in 813 šolo pohajajočih otrok; 
v celjskem 10 učiteljev, 1324 za šolo godnih in 208 šolo pohaja- 
jočih otrok. Razlika v številu šolo pohajajočih otrok je bila jako 
velika, dasi gotovo številke niso povsem točne. 

Nastopnega leta je Marija Terezija, zaukazala notranje-avstrij- 
skemu guberniju. naj z vso odločnostjo zboljša šolstvo v vseh 
naših deželah, gmotno stran pa je prepustila stanovom, kateri pa 
niso bili voljni prevzeti te skrbi ; zato je vladarica z odlokom dne 
12. febr. 1774. l.iz imetja bivšega jezuvitskega reda ustanovila zalogo. 

Z ukrepom iz 1770. 1. začela se je na Slovenskem 

Nova šola. 

Iz Dunaja so morali opetoma dregniti v deželno vlado, da 
se je lotila važnega dela, dasi nevoljno. 

Najbolj se je brigal za to stvar Blaž Kumerdej, porojen 
dne 27. jan. 1738. 1. na Bledu; ponavljal je jus z dijaki na orijentalski 
akademiji na Dunaju correpetitor jurisi in videl na Dunaju lepe 
uspehe nove normalke. Navdušen Slovan je nenaprošen 1773. 1. 
dunajski vladi predložil spomenico : ..Domoljuben načrt, kako bi se 
dalo kranjsko sfanovalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju'' . 

V tej spomenici seje postavil na stališče, različno od vladinega; 
stavilo se je namreč prašanje. kako bi se dalo prebivalstvo pouče- 
vati v čitanju in pisanju ne samo v deželnem jeziku, nego, če 
možno tudi — v nemščini. 

Prebivalci na Kranjskem so baje j a k o nadarjeni, a p r e - 
siromašni. V domačem jeziku je treba ljudi učiti pisati in 
citati, da preprosti človek lože in bolje spozna svoje državljanske 
in krščanske dolžnosti ; potem si zboljša dohodke in tudi ložje 
razumeva cesarske naredbe ; tudi bi se na ta način kmetje poleg 
materinščine ložje priučili nemščini in nekaterim n a j - 
sorodnejšim narečjem, n. pr. hrvaščini, češčini in 
poljščini. 

Kumerdej priporoča cerkovnike v učitelje, v nadzornike pa 
okrožne glavarje, ker v nekaterih krajih duhovniki svare pred šolo; 
sodeloval pa bi naj duhovski stan s tem, ila vnemaj narod za šolo 
in poučuj cerkovnika; vlada pa preskrbevaj potrebne učne knjige. 

V tiskani okrožnici je vabil naročnike na svojo ^Slovansko 
slovnico« iz 17'.)3. 1., ki sicer ni zagledala belega dne, ki pa ni bila 



Kulturni pre^'led od 1740 do 1815. leta. ] [ 

primerjalna slovnica, nego je hotela na podlagi slovanskih jezikov 
zgraditi nekak občeslovanski jezik, naj bi Slovanom omogočil obče- 
vati med seboj brez tujega jezika. iKumerdej je bil torej prednik 
Matiji Majarju !) 

Ta spomenica se je deželnemu glavarstvu kranjskemu pred- 
ložila v presojo. Ko sta se notranjski poglavar grof Brigido in 
gorenjski poglavar baron Apfaltrern dovolj ugodno, dolenjski glavar 
pl. Prerau ter novomeški arhidijakon Jožef Jebačin manj ugodno 
izrazila o Kumerdejevih nazorih , je dunajska dvorna kancelija 
1773. 1. pikro sodila o nasvetih deželnega glavarstva kranjskega 
ter je naročila, naj se za Ljubljano sestavi šolska komisija, osnuje 
normalka ter Kumerdej imenuje ravnateljem glede na njegovo 
spretnost in iskreno.st. Meseca oktobra istega leta je bd Kumerdej 
novi ljubljanski normalki postavljen na čelo s 500 gld. letne plače ; 
obljubil se mu je tudi »postranski« zaslužek, samo naložilo se mu 
je to, da pohajaj poprej dunajsko normalko in se seznani z načinom 
poučnim. V šolsko komisijo so bili izvoljeni grof Gallenberg, 
pl. Raigersfeld. duhovnika Pogačnik in C o k 1 , ravnatelj 
Kumerdej ter aktuvar Hiibner; ravnatelj Kumerdej je bil 
oproščen poučevanja, ker bi mnogo časa potreboval za osnovanje 
šol po kmetih ; vsprejeti bi se pa smeli samo taki učenci , ki uže 
znajo dovolj nemški. 

V tem času se je razglasil potrjen Felbingerjev učni načrt 
z naslovom : „Allf/enieine Schulordnung filr die deufschen Normal-, 
Haupt- nnd Trivialschulen in den sdntndlichen kaiserl. konigl. Erb- 
Idndern. ^ 

V uvodu so se razglasila lepa načela, kako je smatrati vzgojo. 
Izreklo se je, da se v vsakem mestu ali trgu osnuj trivijalka 
na stroške srenje ali grajščin ; uče se naj najpotrebniši predmeti, 
dekleta tudi šivanja in pletenja. V vsakem okrožju (kresiji = Bezirk) 
se osnuj glavna šola, kjer se poučuj latinščina, zemljepis, 
zgodovina, spisje , risanje, geometrija, gospodarstvo; v glavnem 
mestu vsake kronovine pa se osnuj normalka, kjer se naj 
poučujejo tudi učitelji. V šolo se mora hoditi od 6. do 12. leta; 
od 12. do 20. leta obiskujejo mladeniči ponavljavno šolo ; učiteljem 
naj se tudi gmotno stanje poboljša (Jožef. Apih, Ltp. M. SI. 1894, 
str. 292). 

Felbinger je sam ali pa s tovariši napisal mnogo knjig, ki bi 
naj pospeševale pouk, med drugimi »Methodenbuch« il775. 1.). 



1 2 Zgodovina slov. slovstva. II Jel. 

V Ljubljani so začeli snovati normalko 1774. 1. Kunnerdeja in 
dva učitelja so bili poslali na Dunaj na državne stroške poučevat se 
v učni metodi na tamošnji normalki. Dalje se je določilo na Dunaju, 
da Kumerdej posloveni »šolski red« , ki ga naj razglasi deželni 
glavar, določili so se tudi dohodki šolski zalogi. Jeseni 1775. 1. je 
otvoril ravnatelj Kumerdej vse štiri razrede ljubljanske normalke ; 
poleg kateheta Petermana sta poučevala učitelja Vinčnek in Mulič. 
Pa naglo so se začele oglašati tožbe proti zavodu ; da bi preiskal, 
je-li so upravičene, je poslala Marija Terezija v Ljubljano goriškega 
šolskega poročnika grofa Torresa, ki je s pikro besedo grajal šolske 
razmere; med drugim je omenil, da je uspeh normalke radi tega 
nemožen. kerse poučuje v jeziku, učencem neznanem, 
sosebno veronauk; to se godi povsod, kjer nemščina ni 
materinščina. Kumerdeju se je očitalo, da ni pametno raz- 
delil učiteljev in učencev, da je premalo odločen v tem, kako bi 
moral roditelje prisiliti v šolski red ; tudi proti škofu pre ni dovolj 
odločen, tudi je premalo živahen ; dalje je treba osnovati ele- 
mentaren razred , kakor v Gorici in v Celovcu. Torres pa je 
tudi nasvetoval sredstva v popravo : kleriki se naj tudi uče 
metodike na normalki, na kmetih poučuj župnik brezplačno 
veronauk, bratovščine in ustanove naj 2% svojih prebitkov dade 
za šole. 

Deželno kranjsko glavarstvo se je zagovarjalo, kakor je vedelo 
in znalo ; škofu se je pokazalo na jasen način , naj se nikar ne 
protivi zboljšanju šol , nai se ustanovi osnovni razred in naj se 
poslovenijo in izdavajo knjige v obeh jezikih ; osnovati je tečaj za 
pripravnike, latinske novomeške šole se naj izpremene v nemško 
šolo, trivijalke se naj u.stanove v Radovljici, v Kostanjevici, v liistri 
in v Zatičini. Kumerdej se naj strogo drži predpisov. Dvorna kancelija 
si je večinoma prisvojila te nazore. Ker je bil grof Gallenborg 
nesposoben za poročevalca , je dobil to mesto grof Edling , do- 
sedanji glavar loški, mož jako vnet za šolski napredek in v važnih 
stvareh istih mislij s Kumerdejcm. 

Objavivši 1775. 1. v nemškem j</.iku : „Allf/emeine ScJiulord- 
nuncf" lObčni šolski redi je izdal \ll'f^.\. „F()r(1(ruu(jen an Schul 
meisfer und Lehrer der Trivialschulen: gcrmanico simnl ef Car- 
niolico idiomate" ter pripravil vladnega tajnika pl. Kappusa, <la je 
poslovenil: „Kcrn dcs MefhodenhiicJtes" z naslovom: „Sern ali 
Vonusetek teh Meiodneh Bukvi'', sam pa je priredil „M(di kate- 



Kulturni pregled od 1740. do 1S15. leta. 13 

kizem'', tekmuje s škofom Herbersteinom , kateremu na ljubo je 
Japelj priredil „Ta Velki Katekizem'^ 1779. 1. 

Sčasoma je osnoval tudi na kmetih nekaj trivijalk, glavnih 
šol pa po manjših mestih. 

V Idriji so se trudili duhovniki in posvetnjaki za pouk in 
ustanovili g-lavno šolo ; občina sama si je naložila davek v ta 
namen; šola je imela koj v začetku 225 učencev; grof Edling" jo 
je nadzoroval in bil jako zadovoljen z uspehom. Imeli so v Idriji 
tudi učitelja za risanje, pa z negotovimi dohodki; 1791. 1. so od- 
pravili ta pouk, ker baje ni sodil v uravnavo glavne šole. Grof 
Torres je razen v Ljubljani glavne šole predlagal tudi za Kranj , 
Kamnik, Loko, Idrijo in Radovljico. 

Denarna stran je delala vedno mnogo preglavice; ustanovili 
so »n or m al no šo Is k i zaklad«, ki je 1789. 1. za Štajersko 
imel 136.135 gold., za Kranjsko 73.302 gold., za Koroško 54 135 
goldinarjev. 

V Gorici se je 1776. 1. odprla nemška normalka, in 1780. 1. 
so pijaristi prevzeli vse šole. Grof Attems je uže 1768. 1. zapovedal, 
da se po mestih in večjih trgih ustanove ljudske šole. V Gradcu 
se je ustanovila 1775. 1. normalka s pripravnico. 

Za francoske vlade so se ljudske šole preustrojile temeljito, 
imenovale so se »začetne šole« (les ecoles primairesi . in so 
se odmaknile nadzorstvu škofijskega konzistorija ; odstranili so se 
kateheti. ker je francoski katekizem (Catechisme de TEmpire francais) 
naglašal bolj dolžnosti državljanov kakor katoličanov. Glavna mestna 
šola v Ljubljani se je razdelila v dva oddelka ; v prvem se je 
poučevalo v slovenskem jeziku. Tema oddelkoma je pridejal 
Marmont tretji razred, kjer se je smela učiti tudi nemščina s tem 
pogojem , da se je pripustila tudi francoščina ; razen verozakona 
in jezikov se je poučevalo tudi lepopisje, risanje, zemljepis, račun- 
stvo, zemljemerstvo in mehanika; učiteljevali so Golob, Vinšek, 
Strohmaver, And. Kopitar, Dorfmeister in Klander. Dosedanji 
ravnatelj narodnih šol, Ivan Eggenberger , se je odrekel službe, 
ker se je odpravila nemščina in hotela uničiti »Jieutidjc kultur 
unb Sitte«. Dimitz Gesch. IV. 325 sodi, da je ta šola začela pešati 
radi tega, ker se je slovenščina uvedla kot poučni jezik (!). 

Vodnik je brezplačno vodil to šolo ; 1812. 1. je dobila zopet 
štiri razrede; 1811. 1. je Vodnik spisal več učnih knjig, ki se na- 
vedejo v njegovem življenjepisu. 



]4 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Ko SO Francozi zapustili Ilirijo, so se narodne šole zopet 
uravnale po starem načinu. 

Za francoske vlade so se delile šole v »Ecoles centrales« 
(višje šole), »Gvmnases« in »Lvcees«. Vsaka občina imej začetno 
šolo za dečke, vsak kantonski kraj šole za deklice ; v Zadru in v 
Ljubljani bi naj bile šole za umeteljnost in obrt ; gimnazij naj 
bode 25: v slovenskih deželah v Ljubljani, Kranju. Novem mestu. 
Postojni, Idriji, Beljaku, Gorici. Tr.stu, Tržiču. Kopru, Reki. Liceja 
ljubljanski in zadr.ski se uravnata kot višji šoli lecoles centralesi ; 
pri vsaki visoki šoli bodi knjižnica, fizikalni in kemični kabinet 
ter botanični vrt. 

V začetnih šolah iPrimarschule) se poučuj v deželnem jeziku, 
v višjih pa francoščina, italijanščina ali latinščina. V gimnazijah 
so učni predmeti : početki fiancoščine , italijanščine in latmščine ; 
aritmetika, osnova mer in težil, katekizem ; poučuj se v deželnem 
jeziku. V hcejih : slovnica in retorika, francoščina in italijanščina ; 
latinščine toliko, da mogo učenci razlagati klasike ; početki zgodo- 
vine, zemljepisja, matematike, logike, morale in fizike, na ljubljan- 
skem liceju tudi cerkvena zgodovina , dogmatika in moralka ; na 
centralnih ali višjih šolah predmeti, ki se zdaj uče na vseučiliščnih 
fakultetah in na tehniki. 

Da se širi znanje francoščine, ustanove se na vseh ilirskih 
višjih učilnicah stolice za francoščino. 

Višjim nadzornikom je bil imenovan opat Rafael Zelli iz 
Viterbe , bivši menih pavlanskega samostana v Rimu in potem 
profesor modroslovja v Zadru; plače mu je bilo odkazane 18.000 
frankov. 

Višja šola v Ljubljani se je otvorila dne 15. novembra 1810. 1. 
v navzočnosti maršala in najvišjih posvetnih, vojaških in duhovskih 
dostojanstvenikov. Slavnostni govor je imel kanonik Jožef Bal a nt 
(iz Nove vasi pri Radovljici, pozneje gubernijski svetnik v Trstu, 
umrl višji škof v Gorici 1834. 1.); kancelar je bil M.Ravnikar, 
znani slovenski pisatelj. Naravni so čuti, ki jih Vodniku pripisuje 
pesnik Aškrc : 

A sredi družl)e mi-nih lih 

Napiliiicc posluša; 
Boj noiranji inu čitaš z lir, 
l\aj .»-iivije ^nf: idu duša? 
Mar rad napil l)i samotar. 
Ker mirni kot pusti ti car? 
Cuj, zdaj če govorili! 



Kulturni pregled od 1740. do 1815. leta. 15 

V imenu svojem, lastnem ne V imenu našega rodu 
Vzel čašo sem v desnico, In našega jezika, 

V imenu svojega stanu Kateremu stoprav od v a s 
Naj opustim zdravico: Čast došla je velika: 

V imenu vseh Slovanov tu Izpijem čašo to-le vso — 

V imenu celega rodu Francozje, vam zdravico to 
Napoleonu slava! Od patra Valentina! 

Vredno je, da se spominjamo profesorjev ljubljanske akademije 
7.3. francoske vlade; Bala nt je učil moralko in cerkveno zgodo- 
vino, Ravnikar dogmatiko, Dolinar »Institutiones civiles« in 
,Code Napoleon"«, Anton Melzer anatomijo in fizijologijo lAug. 
Dimitz, Gesch. navaja še enega Antona Melzerja, pa za kirurgijo in 
porodništvo); Schmidt patologijo, Krsnik fiziko in kemijo, 
H 1 a d n i k prirodoslovje, G u n z matematiko in Kos modroslovje. 

Vodnikovi tovariši na 1 i c e j u so bili : Pesenekar za 
klasično slovstvo, Chavvrag za francosko slovstvo in zgodovino, 
E i s 1 e r za I. humanitetni tečaj, D e 1 a k , Dolar za Lin II. tečaj 
slovnice, K a 1 i s t e r za matematiko. Na postoj nskem kolegiju 
je M a g a j n a učil matematiko ter bil vodja , S c h u t z pa slov- 
nico ter francoski jezik. 

Ljubljansko gimnazijo je novi učni načrt omejil na tri 
razrede, v katerih seje učila zgodovina, zemljepis, latinščina, 
francoščina , matematika , merni in težilni sistem in italijanščina 
kot neobvezni predmet; v začetku je bil poučni jezik nemški in 
slovenski, pozneje tudi francoski; ljubljanska gimnazija je imela 
1810. 1. 332, 1811. 1. 348 učencev, novomeška gimnazija pa samo 
dva razreda. 

Od 1773. 1. naprej so na celovški gimnaziji učili deloma po- 
prejšnji jezuvitje, deloma posvetni učitelji. 

K srednjim šolam, ki so v Ljubljani, Gorici in Celovcu ob- 
stajale uže v protestantovski dobi, se je pridružila 1. 1757. gimnazija 
mariborska, katero so jezuvitje prenesli iz Ruš nad Mariborom. 
Nehala je 1. 1773., pa se čez dve leti zopet otvorila s pijaristi ; 
I. 1790. je dobila posvetne učitelje. Pri ustanovitvi 1. 1757. je sali- 
grajski vladika naložil jezuvitom, da morata vsaj dva učitelja znati 
slovenski. L. 1794. je ob končni šolski slovesnosti govoril Ermenčev 
Jože o koristi slovenskega jezika. L. 1794. se je osnovalo dvajset 
štipendij iz cerkvene matice za tiste gimnazijske učence, ki bi se 
slovenščine .naučili tako dobro , da bi bili sposobni za duhovnike 
v slovenskih pokrajinah. 



15 Zgodovin« slov. slovstva. II. del. 

L. 1746. so v Novem mostu odprli frančiškani gimnazijo 
s šestimi razredi, 1. 1854. so jo dopolnili v celo gimnazijo; 1. 1870. 
je prišel zavod v državno upravo. 

V Št. Pavlu na Koroškem se je ustanovila gimnazija 
1. 1777., zaprla 1. 1784., zopet odprla 1. 1809. in imela do 1. 1827. 
šest, potem štiri razrede. 

Celje je dobilo gimnazijo za časa francoskih vojsk 1. 1809.; 
zavod je postal 1. 1850. višja gimnazija, 1. 1884. se je pridejal pri- 
pravljavni razred. 

Trst je imel jezuvitsko gimnazijo ; ko so se odpravili jezuvitje, 
je gimnazija dobila posvetne učitelje ; za Francozov je bd »college«, 
1. 1814. se je zaprl in dobil 1. 1850. posvetne učitelje. 

Kar se tiče srednjih šol sploh, je imela gimnazija od 1. 1808. do 
1. 1818. šest razredov, štiri gramatikalne in dva humanitetna in 
posebne učitelje za razne predmete; 1. 1818. pa je dobil vsak razred 
enega učitelja za vse predmete. Latinščina je rabila vsem pred- 
metom, celo matematiki; v večjih mestih, n. pr. v Ljubljani in 
Gorici so se nahajali »liceji« z dvema tečajema kot uvod za vse- 
učiliščne študije. 

Iz knjižnic odpravljenih samostanov je Leopold ustanovil 
licejalno knjižnico v Ljubljani in ji postavil na čelo profesorja 
Wildeja, in 1776. 1. tako knjižnico tudi v Gradcu. 

L. 1786. sta se osnovali sirotinski ustanovi v Ljubljani in v 
Idriji ; višji deželni ranocelnik je postal dr. Kachelmayer. 

Humanitetni zavodi so se lepo razvijali za cesarja Jožefa II. ; 
1789. 1. seje osnovalo porodišče; sirotiščni zaklad je 1788. 1. imel 
premoženja 88.000 gld. 

Ustanovila se je za časa Francozov tudi prostozidarska loža 
z imenom: »Prijatelji Rima in Napoleona«. 

Slavni možje. 

Frančišek Andrej Šega, porojen 1711. 1. v Novem me.stu, 
se je uže od mladih nog odlikoval v dolbcnju orožja in se nastanil 
v mestu Stein na Avstrijskem. Od onod je šel v Monakovo in je 
začel rezati pečate, podobe v baker ali upodabljati iz voska, ter je 
v tej stroki zaslovel tako, da je postal knežji bavarski dvorni ko- 
lajnar v Monakovem. L. 1758. in 1766. je prišel tudi na Dunaj in 
podobo Marije Terezije bosiral iz voska. 

Umrl je 1787. 1. 



Kulturni pregled od 1740. do 1815. leta. 17 

Na glasu so njegove slike volilnega kneza Karola Alberta, 
kneginje Marije Amalije, kneza Maksimilijana Jožeta, Terezije Bene- 
dikte bavarske. 

Znamenite so njegove kolajne: 1. 18 podob bavarskih knezov, 
2. kolajna cesarja Karola VI. , 3. vojvode Klementa Frančiška, 
4. cesarja Karola, 5. Maksimilijana III. in mnogo drugih (Fr. Kavčič, 
Lj. Zv. 1895, 207.). 

Za Marije Terezije se je odlikoval H a c q u e t , porojen 1. 1739. 
v Bretagni , ranocelnik v avstrijski vojni v sedemletni vojski in 
potem profesor anatomije , kirurgije in babištva na ljubljanskem 
liceju, prehodil je Kranjsko na vse strani in jo opisal v geognoškem 
oziru v knjigi: „Orijctographia Carniolica". IV. partes. Lipsia 
1778 — 1784. V svoji svobodomiselnosti je gotovo pretiraval; Dimitz 
dV. 187) sam priznava : »llacguet ent\virft die crassesten Schilde- 
rungen von dem religiosen Wahnglauben des Volkes« ; ob to je 
bil Kopitar naprosil Jarnika , naj popravi nekatere netočnosti v 
njegovih popisih. 

Anton Scopuli iz južnih Tirolov je živel 16 let v Idriji in 
1760. 1. izdal »Flora Carniolica«; II. izd. 1772. 1. naznanja in opisuje 
124 novih rastlin, neznanih Linne-ju. Mnogo drugih pisateljev v 
tej in drugih strokah navaja Aug. Dimitz (Geschichte Krains IV. 
188 sequ.). 

Matematik Vega je začel sloveti za Jožefa II. 

Tudi na Koroškem je bilo živahno gibanje v vednosti in 
umetelnosti; dasi je bilo vse nemško, gotovo je bil med učenjaki 
in umetelniki kak Slovenec, kateri se ni zavedal narodnosti ; v Kočah 
.1730. 1. porojeni Jož. Pichler, poprej pastir, je radi izvrstnih 
slikarij za grad Laksenburg dobil plemstvo. 

Na Štajerskem sta se razun Popoviča, omenjenega v poprej- 
šnji dobi, odlikovala Slovenca Fr. G m e i n e r in Kaspar Roj k o. ^) 
Ta seje porodil 1744. 1. v Metavi bhzu Maribora in je postal 1777.1. 
učitelj cerkvene povestnice na graškem vseučilišču. Najbolj sta ga 
navajala na te stroke francoska zgodovinarja Fleurv in Bossuet. 
L. 1782. je prišel v isti lastnosti v Prago, kjer je 1795. 1. dokončal 
slavno delo „ Geschichte der grossen Kirchenversammlung su Kostnits." 
Umrl je 1819. 1. 

*) Oba je popisal bliže J. Macun, Knjiž. zgod. 51 — 54, 54 — 56. 



18 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

2. Cerkvene razmere; samostani. 

Marija Terezija in Jožef II. sta cerkev podredila državi ; 
» p I a C e t u m r e g i u m « je določeval, da so se papeževe bule in 
pisma smela razglašati samo tedaj, če je dovolila posvetna oblast. 
Odslej škofje in načelniki samostanov, niso smeli neposredno ob- 
čevati z Rimom. 

Tudi nekatoliki so si smeli staviti molnice ipa brez stolpov 
in zvonov), ustanavljati šole, pridobivati si premoženje, državljanstvo 
in uradniške službe. Na Koroškem je število protestantov naraslo 
na 14.000. 

Zvest privrženec Jožefovim nazorom je bil ljubljanski škof grof 
Karol Herberstein in je koj prvo leto vladikovanja objavil pastirski 
list, v katerem je zagovarjal cesarjeve nazore. (Uasno so se uprli 
njegovi nasprotniki v dveh nemški pisanih knjižicah. 

Cesar Jožef je razglasil tolerančni edikt , po katerem so po- 
stala enakopravna vsa veroizpovedanja ; to je bilo na korist Židom. 
Goriški stanovi so vedno prosili za škofijo v (iorici. Papež je pre- 
klical 1751. 1. patrijarhat oglejski in iz njega napravil videmsko 
ter goriško škofijo, kateri je za voditelja imenovan bil grof Karol 
Attems kot nadškof; pl. Codelli in Marija Terezija sta mnogo daro- 
vala v gmotnem obziru v ta namen. Na Štajerskem je pripadel 
oglejski del goriški , celjski okraj labodski, mariborski pa graški 
škofiji, ki je prenesla svoj sedež iz Sekave v Gradec. Namesto 
slabo obiskanega graškega vseučilišča se je 1782. 1. ustanovil licej 
z bogoslovnim, modroslovnim in pravoslovnim oddelkom. 

V Millstattu na Koroškem naseljeni jezuvitje so bili v njim 
podrejenih župnijah neodvisni od Saligrada ; ko se je odpravil njih 
red, je njih okraj pripadel krški škofiji 1775. 1. Leta 1751. se je 
oglejski del Koroškega pridružil goriški škofiji. 

Leta 1773. je papež odstranil jezuvitski red, ki je imel na 
Kranjskem 43 udov. L. 1780. je bilo na Kranjskem 15 .samostanov; 
od 1782. do 1786. leta so jih odpravili 11.') Vsega premoženja 
je bilo čez 700.000 gld. ; cistercijenski samostan v Zatičini so od- 



') Bržkone je najbridkejše zadela ta usoda zatiški samostan, najstarejši 
na Kranjskem; ustanovljen je bil 1136.1. Med menihi tega samostana so se 
nahajali zaslužni pisatelji, n. pr. Franc Ks. TaufTrer, Kuralt yuridični pisatelj), 
Fabiani je izdal moralno modroslovje, Radics in Scharf sta bila zgodovinarja. 
Linhart je bil dve leti v samostanu; zemljepisec Florianschitz je 1. 1744. izdal 



Kulturni pregled od 1740. do 1815 leta. 19 

pravili 1784. 1.; tudi Avguštincem, obutim in bosonogim, je bila usoda 
neugodna; njih premoženje je pripadlo usmiljenim bratom, ki 
so 1785. 1. v Ljubljani prevzeli bolnico. Kapucinci v Kranju in v 
Novem mestu so morali 1787. 1. zapustiti samostan. V Mariboru 
so odpravili jezuvitski samostan, tamošnjo gimnazijo je pa prevzela 
država. Pijarist Gracijan Marks iz Ljubnega je izdelal načrt za 
srednje šole, po katerem se je poučevalo do 1848. 1. L. 1782. so 
bili odpravljeni kartuzijanci v Zajcu, dominikanke v Studencih in 
Mahrenbergu , 1787. 1. dominikanci na Ptuju. Na Štajerskem s 
750.000 prebivalci je biki..70 moških_in_ženskih samostanoy_;-. 3t 
notranje -avstrijskih deželah je za 400 prebivalcev bil eden samo- 
stan ; do 1790. 1. se jih je odpravilo 40. 

Za Francozov so beljaški okraj in tri tirolske župnije pripadale 
ljubljanski škofiji, ki je 1813. leta obsegala 410 župnij in imela 
491.114 duš. Od 1811. 1. naprej so se župnije delile v tri vrste, 
s 1000, 900 in 700 frankov državne plače in s prostim stanovanjem; 
kaplane in pomožne duhovnike je morala preživljati občina. 

Dne 1. januvarja 1812. 1. se je uvedel francoski koledar. Razun 
nedelj so se katoliški prazniki omejili na Božič, Veliko noč, Marijino 
vnebovzetje in Vse svetnike; novega leta dan se je praznoval kot 
narodni praznik. 

Ljudstvo se je pa vender držalo starega reda in v cerkve 
zahajalo tako marljivo , kakor poprej , tudi tiste dni , katere niso 
priznavali za praznike; celo trgovci so praznovali. 

Avg. Dimitz trdi, da so duhovniki dobro shajali s posvetno 
gosposko; škof Kavčič je 1813. 1. dobil red častne legije: 

Y imeni cerkve: Vive Tempereur! 
Škof Kavčič kupo dviga, 

Neveste Krista ne teži 

Nobena zla veriga. (Aškerc.) 



zemljevid Vojvodine Kranjske. Tudi v dušnem pastirstvu so si pridobili lepih 
zaslug; 31 vikarijatov in far^ na Kranjskem, 8 na Štajerskem so oskrbovali z 
dušnimi pastirji. 

Ohranila se je še „Pesem od gorvzdigneina setiškiga Kloštra^, kjer pravi 
S. kitica: 

Kmal smo bli vpričo tam 

Pravi Buzeti sam 

Sim poslan od Cesarja 

Od vikšiga poglavarja 

Vam morem slavu dat 

In vise s kloštra segnat. 

{Fr. Wiesthaler, Lj. Zv. 1882, str. 603 i. d.) 

2* 



20 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Pomag-al mu je spretno notar njegov Anton Alojzij Wolf, 
poznejši škof, in Andrej Mesu t ar, pozneje sekcijski načelnik v 
ministerstvu za uk in bogočastje (umrl v Badenu 1865. L). 

J. Narodno gospodarstvo. 

Marija Terezija je kmetski stan proglasila kot »podlago 
in največjo moč v državi«; tega načela se je držal tudi 
nje sin Jožef II., ki je po podložniškem patentu iz 1781. 1. pod- 
ložnike kolikor možno branil samosilstva in jim priznal pravico, 
da so se smeli pritoževati. Proti primerni odkupnini je mogel 
kmet postati sam svoj gospodar. 

Da bi se povzdignilo poljedelstvo, trudila se je cesarica Marija 
Terezija združiti vse razumništvo, ki se je zanimalo za to stroko ; 
1767. 1. se je ustanovila »Kmetijska družba«') in izvolila 
pl. Brigido prvomestnikom, dr Valentina Modesti-ja tajnikom ; tri- 
najst pisateljev je nastopilo med udi. 1771. 1. se je osnovala kme- 
tijska šola, skoz tri leta je izhajal : ,, \VocJtenflicJies KundschaffshlafV . 
Podpiral je družbo izborni prirodoslovec profesor Balt. llacquet, 
ki je bil delj časa tudi tajnik ; P. Pavel Glavar, omenjen uže v 
prvem zvezku »Zgodovine slovenskega slovstva«, ji je bil iskren 
prijatelj. 

Med odličnimi kmetovalci se imenuje v tej dobi Balant Cerne 
(1723. — 1798.1.). Najodličnejši pa je Anton Janša, ^) znameniti 
kranjski čebelar. Porojen od ubogih kmetskih starišev 1734. 1. na 
Breznici na Kranjskem, je prišel na Dunaj za Marije Terezije 
1769. 1. in začel čebelariti v Meidlingu ; imel je pa tudi bistro glavo 
za slikarstvo. Cesarica mu je določila plače 360 gld. na leto. 
Prišel je pa čas, ali se hoče odločiti za slikarja ali čebelarja ; zato 
je »(iospodar.ska družba« zaprosila cesarico, naj blagovoli družbe- 
nemu čebelarju za »vse žive dni« določiti plačo, primerno njegovim 
poprejšnjim prihodkom. Dobil je za j^omočnika svojega učenca 
Jos. Miinzbcrga. Leta 1773. so v okolici dunajski čebelarili po 
njegovem načinu. 

') Zgodovinske črtice c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem. V Ljubljani 
18'i7. 8". 40. — Stoletnica ces. kralj, kranjske kmetijske družbe 1807. V Ljubljani. 
8". 16. (V slavnostnem govoru je na-ilašal Bleivveis, da se je druži)a izcimila iz 
družbe »Academia Operosorum«, ustanovljene 1693. 1. v Ljubljani. 

») J. Navratil, Spomenik o šeststoletnici. Ljubljana 1883, Matica SI. 



Kulturni pies^rled od IT-tO do 1815 leta. 21 

Za svojega učiteljevanja kot čebelarje izdal 1771. 1. razpravo: 
^Abhandhing vom SclitvClrmen der Bienen". Umrl je 1773. 1. na 
Dunaju 39 let star. 

Dve leti po njegovi smrti je obelodanil J. Miinzberg Janšin 
v nemškem jeziku pisan nauk o čebelarstvu.') Njegov prvi spis 
prevel je na slovenski jezik Pet. Pavel Glavar z naslovom : „Pogovar 
od ZhehelnUi Boju'\ ki pa je ostal v rokopisu, drugi spis pa je 
poslovenil 1792. 1. Janez Goličnik in izdal v Celju; napotil ga je 
na to Kumerdej, ki je dunajsko izdajo te knjige iz 1790. 1. predelal 
in prikrajšal za štajersko deželo. 

Janše najzvestejši učenec in rojak Mart. Kuralt je v nemški 
izdaji Janšinega nauka, natisneni v Lvovu, priznal svojemu učitelju 
zasluge, pi.šoč : 

»O čebelarstvu se je pisalo uže toliko v vseh dobah in pri vseh narodih; 
pa od starega Aristotela, Vergilija in Plinija do Siraha, Kriimitza in do novih 
pisateljev francoske »Encyclopedie methodigue« ne morem najti 
glede na ta nauk nijednega pisatelja, kateri bi bil prekosil našega Antona Janšo, 
prostega, a po prirodi neizrečeno nadarjenega kmeta, ki ga je modra in dobra 
cesarica Terezija odlikovala s pošto vanjem in podarnostjo.« 

O tem našem rojaku je pel dr, Jaka Zupan : 

Janša, čebelar 

Na Kranjskem se kisal, 

Je muhe redil, 

Na Dunaju pisal, 

Gospodo učil. 

»Kmetijska družba« se je ustanovila v Gorici 1765. 1., v Celovcu 
1764. 1. in blizo v isti dobi tudi v Gradcu. 

Za Primorsko je uže 1522. 1. izšel »gozdarski red«, 1533. 1. 
so postavili posebnega gozdnega mojstra za CToriško, Kras in Istro. 
Marija Terezija je skušala povzdigniti svilorejo ; 1782. 1. je bilo v 
Gorici 462 tkalcev svile. 

Za gozdarstvo, lov in ribarstvo so se osnovali posebni uradi. 

Mnogo se je storilo za cepljenje koz; 1810. 1. se je dotični navod 
razglasil v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku. 

Z ozirom na trgovino francoska vlada ni bila prijazna privi- 
legijem, podpirala je tuje trgovce, ter dovolila naseliti se Židom : 
prvi Žid v Ljubljani je bil Abraham Heiman z Bavarskega. 



') Des Anton Jansba sel. sehr erfahrenen Bienenwirthes und K. K. Lehrers 
der Bienenzucht zu Wien hinterlafsene vollstandige Lehre von der Bienenzucht 
Wien 1775, 8°, 204. Pozneje se je natisnila še večkrat. (Glej J. Navratil, Spomenik 
o šeststoletnici.) 



22 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Trgovina se je na Kranjskem lepo razvijala : izvoz platnine 
je znašal 400.000 gld., železnine 150.000 glcl, razun Cojza so bili 
veliki trgovci večinoma Nemci, na primer Desselbrunner, \\'eiten- 
hiiller. 

Za trgovino je v oni dobi bila v moči čudna naredba, da se 
je to ali ono blago smelo prodajati samo v določene kraje ; n. pr. 
s Koroškega se je smelo železo izvažati samo na Kranjsko in 
Italijansko ; Kranjsko in Koroško ni smelo prodajati žita na Goriško ; 
Goričani pa so zahtevali, da naj Korošci kupujejo vino le od njih ; 
tolminski živinorejci niso smeli v Čedad in Videm prodajati masla, 
sira in telet. 

Na Koroškem so od druge polovice XVI. stoletja pridelovali na 
leto 700 mark zlata in 2000 mark srebra; sploh pa je Koroško 
imenitno zaradi rudninstva uže v rimskih časih ; za poznejše dobe 
glej Ed. Aelschker und J. Palla, Heimatskunde 133. 

Na Kranjskem so rudniki bili v Kropi, v Železnikih, v Bistrici, 
v Beli peči , v Bohinju, v Javorniku, v Mojstrani, v Tržiču in na 
Krškem ; železa seje pridelalo na leto za 120.000, jekla za 66.000 gld. 
Idrija je pridelovala živega srebra za 600.000 gld., ter dobila 1747. 1. 
višjo rudniško sodstvo, tudi kriminalno sodstvo za svoj okraj. V 
Trenti in pod Triglavom so kopali in kovali železo (1579. — 1788). 

4. Sodst\^o. 

1768. 1. se je uvedel novi kazenski zakon z naslovom : C on- 
stitutio criminalis Theresiana. Od 1781. 1. naprej 
so nameščali znanstveno izobražene sodnike. Najvišjemu sodišču 
na Dunaju so bila podrejena apelacijska ali prizivna sodišča, ki je 
za znotranje- avstrijske dežele imelo svoj sedež v Celovcu. Mesta 
in grajščine so smele izvrševati sodstvo samo takrat, če so imele 
znanstveno izobraženega sodnika. Od 1787. 1. je bila smrtna 
kazen določena samo upornikom. 

Poslovala so za časa Francozov tudi vojna sodišča; prizivna 
sodišča so bila v Ljubljani, Zadru in Dubrovniku; v večjih trgovskih 
mestih tudi trgovska sodišča. (Ljubljana, Trst, Reka, Zader.) Obrav- 
navalo se je v francoskem, nemškem in italijanskem jeziku. Mirovni 
sodniki in sodniki prve vrste so nosili črno, sodniki pri prizivnem 
sodišču rdečo togo. 



JI 



Kulturni pregled od 1740. do 1815. leta. 23 

Advokatov je bilo na Kranjskem 21, med temi 16 domačinov, 
francoski kazenski zakonik (Code penale) je bil uveden 1811.1. in 
je imel moč v. vsej Iliriji izvzemši hrvatsko vojaško pokrajino, kjer 
je ostalo po Marmontovem nasvetu mnogokaj pri starem. 

5. Francozi na Slovenskem. 

Kakor smo slišali uže v kratkem zgodovinskem pregledu, je 
za časa Franca I. buknila svetovna vojska, ki je trajala celih 23 let, 
ter pretresla do dna vse razmere avstrijske države in slovenskih 
dežel : prvokrat po turških bojih se je glas sovražnih čet razlegal 
po slovenski zemlji. Proklamacijo je razglasil Bonaparte Kranjcem 
v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku. Francozi so bili 
takrat le kratko časa v Ljubljani. 

Dne 20. majnika 1809. 1. so Francozi na novo posedli Kranjsko 
in Primorsko; grof Baraguay d'Hilliers je postal poveljnik 
Koroškega, Kranjskega, Istre, Reke in Trsta s sedežem v Ljubljani; 
generalni intendant pa grof Daru; vsi okraji so dobili svoje 
francoske poglavarje. Napoleon je zaukazal 15,260.000 frankov 
vojne kontribucije ; na Dolenjskem je nastal upor, ker se je 
kontribucija iztirjavala neusmiljeno. Namesto grofa Baraguaya pa 
je postal generalni guverner maršal M a r m o n t , eden izmed 
najpoštenejših značajev francoske armade, porojen 1774. leta v 
Chatillon-sur-Seine, od mladih nog prijatelj Napoleonu, ljubitelj 
vednosti in umetelnosti. 

Maršal Marmont, to mož je vrl, 

Francoza slika živa; 
S šampanjca polnoj kupicoj 

Omizju, čuj, uapiva: 
Fraternite, egalite 

Egalite in liberte 
To geslo bodi naše!*) Aškerc. 

Uvel je novi carinski tarif, ki je pospeševal domačo obrt 
in trgovino, uravnal denarne ali bankovčne razmere, pri katerih 
je manj trpela »Ilirija« kakor sosedne dežele. Leta 1811. se je uvel 
osebni in zemljiščni davek po razmeri Jožefinske uravnave. 

Marmont je potrebe za upravo in žitek vojne preračunil na 
18 miljonov, dohodki pa so dosegali j edva 5 miljonov ; za 1811. 1. 

') Dasi so se Francozi sploh prikupili Slovencem, kolikor je možno v takih 
razmerah, vender ne nedostaja glasov, da so Napoleona tudi sovražili. To izra- 
zujejo »Napoleonove litanije« v rokopisu, o kojem poročata Jak. Žnidaršič in 



24 



Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



SO bili dohodki preračunjeni na deset, stroški na šest miljonov 
frankov. 

Cesarski ukaz, izdan v Tuilerijah dne 15. aprila 1811.1.. je 
ilirske provincije na novo uredil, katerim so načelovali generalni 
gubernator z generalnim tajnikom, generalnim intendantom in z 
justičnim komisarjem. 

Na Kranjskem so bili okraji Ljubljana s 7 kantoni, okraj 
Novo mesto z 8 kantoni in okraj Postojna s 6 kantoni ; na- 
stavljenih je bilo 23 mirovnih sodnikov; 1813. 1. se je dodal okraj 
Kranj s 4 kantoni. 

Z občinami so upravljali župani (maires) in pristavi in občinski 
sveti. Dohodke občin z manj nego 10.000 frankov dohodkov je 
določeval generalni gubernator, one večjih občin pa državni svet 
v Parizu. Ljubljani, Trstu, Zadru, Dubrovniku in Karloveu je cesar 
imenoval župane. L. 1812. je Ljubljani načeloval baron Codelli; 
pristavi so bili Rudolf, trgovec. Žiga plemeniti Pagliaruzzi, 
dr. Rozman, advokat, in Mulle, trgovec; svetniki: Jager, Floren- 
teich, Kanduč, Alborghetti, Recher, Pesjak, Lederwasch, Kuk, 



M. Torkar v Ljublj. Zvonu 1884. Zložil jih je morda kapelan Zanin, ki je na 
Košani služboval od 1771. do 1823. 1. 
V vzgled bodi začetek: 

Litanije Napoleonove za Illirske Dežele. 

lUirci lesem, Krainci lesem. Illirci lesem 
Moški slište nas. Ženske poslušaite nas: 
Oča neizrečene Hudobije 
Sin jiaklenskiga Satlana 
Paklenskig Duhou Tovarš 
Preklela Pravica tvoja 
Gaižla Božja 
Luciferjou Namestnik 

i. d. 



o ^ 

Cl •- 

^ i; 
^:5 



Od tojga nezniasniga Poželenja v te Visokosti 
Od toje neizmirjeno Lakomnosti 
Od tojiga Neiisuulenja 
0<1 tnig Krivic 
Od tnje Jeze 

i. d. 

De k eni pravi Pokori prideš 
I>e sveti Materi katolški cirkvi pokoru striš 
De vse kar si škod»au nazaj poverneš 
De vse Kralje in P"iršte per Miru pustiš 
Ti Pogublauc 

i. d. 



je S 

Č C 



aj 2 



z on 



Na zadnje je še »Molimo«. 



Kullurni pregled od 1740. do 1815. leta. 25 

dr. Pfandl, Wag-ner, Korn, Aichholzer, Čebul, Wurschbauer, Malic, 
Savinšek, Valentin, Vogel (Vogou), Galle, Dreo. 

Župani so vodili matice ; uvedel se je civilni zakon ; duhovniki 
so smeli blagosloviti samo tiste zakonske, ki so dokazali, da jih je 
poročil civilni uradnik. 

Mirovni sodniki so sodili o prepirnih stvareh do 100 frankov 
vrednosti, sodišča prve vrste (Tribunal de premiere instance) o 
stvareh, čijih vrednost ni presegala 1000 frankov. 

Zemljiščni davek se je za 1811. 1. določil na 4,500.000 frankov; 
uvedel se je patentni davek (200.000 frankov) ; pridelovanje soli, 
tobaka, smodnika, soliterja in loterija je bilo državni monopol. 

Upravo domen in neposrednih davkov je vodil ravnatelj v 
Ljubljani, za carino je bil najvišji urad v Trstu; visoko redarstvo 
je bilo neposredno pod generalnim gubernatorjem; nižje redarstvo 
je bilo podrejeno mvrovnim sodnikom ter sodiščem prve instance, 
opravljalo pa je svoj posel tako slabo, da sta bila tatvina in nasilstvo 
v ulicah na dnevnem redu. 

Stavbarstvo je vodil ravnatelj v glavnem mestu, kateremu so 
pomagali deželni in krajevni inženerji. 

Temeljito so se izpremenile razmere podložnikov, ki so po- 
stali samostalni in slobodni ; odpravile so se vse robote, poprejšnji 
podložniki so pred sodiščem odslej bili enakopravni s svojimi nekda- 
njimi gospodi. 

Vsem urbarnim in desetinskim dolgovom se je odpisala 
petina. 

»Ilirija« se je v vojaškem obziru razdelila v dve diviziji; prva 
je obsegala beljaški okraj. Kranjsko, Goriško, Trst, Istro, hrvatsko 
Primorje, počemši od Senja in objemši tudi to mesto, kvarnerske 
otoke, izvzemši Pago in Arbe, in civilno Hrvatsko, graničarske 
okraje Banat, Sluin in Ogulin; druga je obsegala graničarska okraja 
Liko in Otočac, hrvatsko Primorje od Senja naprej , otoke Pago 
in Arbe, Dalmacijo, vzhodne otoke, Dubrovnik in Boko kotorsko. 
Prva divizija je obsegala pet okrajev z glavnimi središči Beljak, 
Ljubljana, Trst, Reka in Karlovec. V šestih letih se je smel iz 
»Ilirije« izseliti vsakdo, ki ni bil zavezan v vojaško službo. L. 1811. 
se je ukazalo ustanoviti »Ilirski polk« (»Chasseurs Illyriens = ilirski 
strelci) 4000 mož. V teh petih krajih so bili izvoljeni intendanti; 
izmed navadnih imen se glasi slovenski samo: »V^ilhar« v Beljaku, 
katerega so pozneje obdolžili avstrijskega mišljenja in ga zaprli. 



26 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Dne 1. januvarja 1812. 1. so se vojaki začeli nabirati po fran- 
coskem načinu; Kranjska je morala dati 1100 mož: pa uže 1811. 1. 
je šel ilirski polk s 4 bataljoni (4000 mož) na Italijansko, v Parizu 
prisegši zvestobo Napoleonu. 

6. Časnikarstvo in tiskarstvo. 

Tudi za časnikarstvo se je poskrbelo s tem, da se je izdaval 
„Telegraphe officiel des Provinces Ilhjrienes", čigar prva številka je 
izšla dne 3. oktobra 1810. 1. ; na naročbo se je vabilo v francoskem, 
nemškem, italijanskem in »ilirskem« jeziku ; tiskar in založnik je 
bil Jožef Sardi. Izhajal je list po sredah in sobotah in imel 
objavljati javne čine cesarstva ter ilirskih dežel, hkrati pa tudi 
dogodke, ki bi uplivali »na duha čitateljev in razvitek trgovine«. 

Začetkom 1811. 1. se je „Telegraphe" združil z „Laibacher 
Zeitung"^) ter ga je uredoval profesor Peseneker; imel bi 
izhajati odslej v francoskem, nemškem in »ilirskem« jeziku ; sloven- 
ščine je bilo ubogo malo. 

Popoln izvod tega časnika se nahaja v ljubljanski licejalni 
knjižnici. 

Ustanovila se je generalna cenzura v Ljubljani ; tržaški časniki 
so morali romati poprej v Ljubljano, predno so izšli. 

Večjo veljavo je dobil francoski uradni list »Telegraphe«, 
ko je prevzel uredništvo Charles Nodier, znan pisatelj. Porojen 
1780. leta v Besanconu je bil prognan radi ode proti Napoleonu; 
general Bertrand ga je na Kalistrovo mesto imenoval knjižničarjem 
in urednikom »Telegraphu« ; tu je pisal roman »Jean Sbogar« ter 
se sploh zanimal za južne Slovane, in nagovarjal, naj se preiskuje 
domača zgodovina in deželni jezik. Zanimljivo je, kako primerja 
Francosko in Ilirsko. Aug. Dimitz navaja (Gesch. IV, 3561 dotični 
izrek v francoskem jeziku ; po domače se glasi tako : »Mislim, da 
ni nobenega človeka, kateri bi, zapustivši Francosko, ne mislil, da 
vidi svojo domovino, vstopivši med Julijske planine. V zunanjosti, 
v navadah, v vsem narodnem značaju vlada nekaka enakost, ki 
vnema srce. ()e bi jo slučaj bil ustvaril v podnožju helvetskih i)lanin. 



') V minulem stoletju je imela Ljubljana več tiskaren, Adam Fr. R e i ch- 
hardt (17.44-47), Jurij Heptner (17(i(»), Kger (od 1765. 1. počenšii, Mihael 
Bromberger (od 1775. 1. počenši). — Alojzij pl. Kleinmayr preselivJi se iz 
Celovca v Ljubljano, je 1778. 1. ustanovil >Laibaelier Zeitung«. 



Kulturni pregled od 1740. do 1815. leta. 27 

bi še večjca bila ta enakost ; razteza se na zemljo, zrak, nebo ; ona 
ustvarja okolo sebe neko harmonijo; vse ga spominja kake navade, 
kakega čuta; pri vsakem koraku misli, da vidi domače loge in reke, 
svoje rojake in brate« id. 

7. Društveno življenje za časa Francozov. 

Nemirni časi vojaških homatij in važnih izprememb v deželni 
in državni upravi in tuje razmere, ki so nastale na Kranjskem, 
sicer niso mogle pospeševati živahnega društvenega življenja, vender 
pa je Ljubljana zdaj postala duševno središče obširnemu uprav- 
nemu ozemlju, ki se je raztezalo od tirolskih mej do Dubrovnika, 
od Save do Jadranskega morja ; saj je Ljubljana uže za Rimljanov 
bila važna postojanka. Vsak državnik svetovnega obzorja, ki mu je 
ozkosrčna politika narodnega nadvladja tuja, mora uvaževati važno 
lego ljubljanskega mesta. To je uvidel Napoleon in njegovi na- 
mestniki, a zlasti Marmont. 

Prihajalo je v Ljubljano vedno več tujcev. 
Trgovec Fran Gale je osnoval 1810. 1. društvo, kateremu je 
policijski komisar Toussaint potrdil pravila ; maršal Marmont je 
podpiral podjetje, češ, da to pospešuje medsebojno približevanje 
prebivalcev in tujcev. Namen društvu je bil: »Pospeševanje 
domače trgovine, okusa in omike naše dobe, pospe- 
ševanje dostojne zabave stem,da se ods tranja vse, 
kar bi utegnilo biti na kvar javni državni upravi.« 
Maršal Marmont se je udeležil slovesnosti v streljarni ljub- 
ljanski. V gledišču so nastopale italijanske operne družbe. Napo- 
leonove dni, 15. avgusta, so bile javne igre, razsvetljevanje in ume- 
talni ognji, na večer slovesna pojedina pri maršalu Marmontu in 
sijajni ples : jj^j^ ^^ jg g^j ^gggi nocoj 

V Ljubljani pri maršali! 
Kdo šteje goste, ki pri njem 
^ So v dvorci se sestali ! 
Čast, učenost, bogati svet, 
Lepote ženske pestri cvet 
iSIave Napoleona ! 

In maršal Marmont napiva : 

Vam, gostje slavni, čašo to 

Na zdravje naj izpijem; 
Ponosen sem in sem vesel, 

Da med Iliici žijem ; 
Bog živi našo stolico. 

Prekrasno nje okolico, 
Bog živi vso Ilirsko .... Aškerc. 



28 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Leta 1811. so mesta Ljubljana, Beljak, Gorica, Dubrovnik, 
Reka, Zader, Kotor in Karlovec ter šest hrvatskih polkov vslecl 
Marmontovega upliva poslala odposlanstvo v Pariz poklanjat se 
Napoleonu; Ljubljano sta zastopala škof Ricci ter baron Lichten- 
berg; oba sta dobila rede. 

Dne 20. marcija 1811. 1. se je porodil Napoleonu sin. rimski 
kralj; zelo so se tega dogodka veselili »Ilirci«, ker so se nadejali, 
da se vrnejo zopet pod staro vladarsko hišo, in ga v Ljubljani ter 
drugod praznovali z velikimi mašami, sjajnimi pojedinami in plesi ; 
zlagali so se slavospevi ; jeden se je glasil : 

Napoleontim Aiigiistum 

Principe suavissimo . 

Inclitae Napoleoni dum Propaginis 
Ac imperii aeternitatis 
Sponsare auctum 
Illyrici voti compvtes 
Gratulantur. 

Dne 29. junija je odšel Marmont na Francosko ; naslednik 
mu je postal grof Bertrant, mož dobrohotnega značaja. Nižjemu 
ljudstvu je skrbel za kruh in igre. om^kanejšim pa za primerne 
slovesnosti. Tudi cesaričin dan (25. avg.) se je praznoval z ljudsko 
veselico v okolici ljubljanski ; vožnja po Ljubljanici je prišla zopet 
v navado. Lepa je bila taka vožnja dne 28. majnika 1812. 1.; takrat 
je francosko cesarstvo stalo na vrhuncu, praznovali so slavni vhod 
v Moskvo ; sreča pa se je obrnila. 

Recimo še dve, tri o gledališčnih predstavah v tej dobi, do- 
polnjuje tukaj podatke o Linhartovih igrah. Leta 1803. so otroci 
dvakrat predstavljali Vodnikovo igro : »T i n č e k - P e t e 1 i n č e k « , 
prirejeno po Kotzebueju. 

Viharni časi francoskih vojsk so dali povod, da se je 1814.1. 
dne 11. julija v proslavo avstrijske vlade v gledališču pela \'odnikova 
pesen »Mirov god« : 

Pubiči, piini'ike, Trosili venčali 

Pulte marjetice. Gaz Premapravčovo, 

Zlatice, zvončike, Milmu porečemo: 

Dans mirov je god. Zdrav dožel Fronc bod. 

Spletajte venčike, Tvoje smo cvetice. 

Smarnice. kokale. Sr ti poklonemo. 

Kresnice, pojdemo Ponižno prosimo : 

Miroven nasprot. Smil se sirot! 



Upliv nemškega in c^eškega slovstva; domači pospeševalelji. 29 

Istega leta dne 14. julija se je pela pri slavnostni predstavi v 

gledališču ta-le Vodnikova pesen : 

Cesarja sta vgnala Mladenče \uhajo, 

Hud vojskini krik, Kdar stavio mejo, 

Francozu podala Nas plesat ravnajo, 

Pravičen mejnik. Nam godce dajo. 

L. 1822. sta bili dve predstavi ; rdeče tiskani gledališki list 
naznanja: Dones bo igran »Golfani Starec«, kratkočasnost u 
enim delu iz Nemškiga prestavleno od Kotzebua.^) 

Odslej ni bilo predstave do 1848. 1. 



III. Upliv nemškega in češkega slovstva; 
domači pospeševatelji. 

Mi Slovenci smo mnogo bolj zavisni od nemške omike, nego se tega 
sami zavedamo, ker dobivamo srednješolsko in visokošolsko izomiko na nemški 
podlagi; tudi vsa uprava v državi, tako civilna kakor vojaška, je prešinjena nem- 
škega duha in oprta na to podlago. Marsikateri naš pisatelj, osobito pesnik se 
je navduševal z nemškimi poezijami, posebno takrat, če je bil učitelj nemškega 
jezika in slovstva živahen in za svoj predmet vnet mož. 

Zato se moramo na kratko ogledati po nemškem slovstvu, zlasti na njega 
klasično in romantično dobo. Omenilo se je uže v I. zv. ^Zgodovine slovenskega 
slovstca"*, da važna dejstva v zgodovini uplivajo tudi na razvoj slovstva; zlata 
doba v zgodovini dotičnega naroda je tudi navadno, dasi ne vselej, zlata v slovstvu ; 
izjema se vidi v Nemcih, kajti časi Goetheja in Schillerja niso zlati ^) v politični 
zgodovini Nemcev. 

Nemci imajo tudi svojo dobo reformacije (1500. — 1624.) ; začenja se pri 
njih 50 let popreje nego v Slovencih in traja četrt stoletja dalje. Naši katoliški 
.dobi odgovarja v njih »doba posnemanja«, od Opitzove knjige ^Deutsche Poeterei"^ 
do Klopstocka (1624.— 4.748.); pesništvo je v tej dobi bilo učenjaško. Druga kla- 
sična doba se razteza od Klopstocka do Goethejeve smrti (1748. — 1832); od 
Goethejeve smrti do sedanjih časov teče Nemcem najnovejša doba. 

Drugemu razcvitu načeluje Friderik Gottlieb Klopstock (1724. — 1803.) 
Odgojen v Schulpforti in v Jeni, je v Švici občeval z Gleimom, potem živel 19 let 



') Pet. pl Radics, Lj. Zv. 1887. 

-) »Nemški dvori so poleg najbolj neumnega blišča bili prešinjeni s praznoto, 
ki je kazala v popolnem nedostatku vsakeršnega domoljubja in v bedasti domišlja- 
vosti tako nravstveno zanikarnost, da bi se je ustrašil človek tudi takrat, ko bi 
jo bil Schlosser v svoji zgodovini slikal prečrno. Poleg tega se je bujno razvijal 
despotizem; zakotnjaštvo in zavratnost je kužila dvorni zrak, da so jo hudo na- 
padali slovstveniki.« Wilh. Lindemann, Gesch. der deutschen Litteratur. V. Aufl. 470. 



30 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

v Kopenhagu in 33 let v Hamburgu. Snov je zajemal umotvorom iz svete in 
posvetne zgodovine, n. pr. „Messias^, „Salvmo", „David" ali ^Vaterldndische 
Oden'' („Vnsere Sprache"^, „Mem Vaterland"), ^Herman )is Schlacht", „Hermanns 
Tod"^. ^Hermanu nnd T]iusnelda". Pesen ^Hermmins ScMacht'^ je posvetil cesarju 
Jožefu II.. kateremu je bil predložil tudi načrt za akademijo na Dnnaju. Začetke 
francoske revolucije je pozdravil z velikim veseljem in je postal celo francoski 
državljan. 

Dasi so njegovo »Mesijado« v početku vsprejeli z velikim navdušenjem, 
konec vender ni več zanimal (izhajala je 24 let). Najbolj pa je uplival po 
svojih odah, ki so v Nemcih vzbudile več posnemalcev. n. pr. Kretschmana, 
Denisa. Ode so bogate lepih mislij in resnobnih nazorov ; močno so uplivale 
na pesnika Koseškega. 

Dasi se je Klopstock opiral na klasično starodavnosl, je vender bolj 
posnemal jezik starih pesnikov nego pa bistvo starega duha in mišljenja. To 
pa je razkril Nemcem in po njih novejšim narodom JoachimWinckelmann 
iz Stendala. Po mnogoletnem kopernenju po lepi Italiji se mu je konečno vender 
posrečilo, da je mogel živeti delj časa na Ilaljanskem ia tam temeljito proučiti 
vsa umetniška dela. Plod teh trudov je bila knjiga : „Geschichte der Kunst des 
Alterthums". V umetelniških delih staroklasične dobe je gledal ali si predstavljal 
tisti uzor človečanstva, po katerem so hrepeneli mnogi plemenito misleči ljudje 
na Nemškem, ker niso bih zadovoljni z obstoječimi razmerami. 

Po njegovem uplivu je grško stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo postalo 
uzoi' novejšim umetnikom. 

Njegova dela so navdušila drugega preporodnika nemškega slovstva. Gott- 
holda Efraima Lessinga (1729. — 1781.) iz Kamenic v Gornjih Lužicah. Uže nje- 
govo ime (Lesnik) in ime rojstnega kraja kaže, da je bil slovanskega pokolenja; 
bil je najduhovitejši mož svoje dobe; v Slovencih se mu more primerjati samo 
Levstik tako po pisateljevanju, kakor tudi po razvitku osobnih življenjskih razmer. 

Kar je podrl v kritiki, to je na novo zgradil v drami ; rano se je seznanil 
tudi z gledališčnimi igralci, od katerih se je lahko naučil tega. kar je tehnično 
potrebno in možno pri predstavljanju iger. Neumorno se je ogledoval po snoveh 
za gledališčne predstave, čital Plauta in Terenca, zajemal iz angleških, francoskih 
in italijanskih pisateljev ter iskal v vsakdanjem življenju primernih predmetov 
gledališčnim igram. 

Do Lessingove dobe je kritika bila odvisna od posameznih strank in pisa- 
teljev raznih pokrajin ; Lessing se je postavil na višje stališče in je vse pisatelje. 
Klopstocka, Wielanda, Gellerta in druge ocenjeval po enaki meri. Po svoji knjigi 
,,Havihuryer iJrainaturcjie" je Lessing velikega pomena v nemškem in s tem tudi 
v svetovnem slovstvu. 

Ko je Lessing ustanovil zdravo kritiko, ki je neizogiben pogoj vsakemu 
zdravemu napredku, je pozornost Nemcev in drugih kulturnih narodov na novo 
stroko obrnil Johann Goltfried Herder (1744.-180.3). On se je prvi ozrl na 
du.^^evno blago drugih narodov in drage voljo priznal povsod to, kar je vredno 
priznanja; o Slovanih je začel razširjati celo i)reoptiniistične nazore v znani knjigi ; 
„Idcen zur VhUusophic der Gcschichte der Mcuschheit.'' Porodil seje na Vzhodnem 
Pruskem; kot učenca ga je vsprejel neki ruski polkovniSki zdravnik v Kraljevem 



Upliv nemškega in češkega slovstva; domači pospeševateiji. 31 

Gradcu. Pa skoraj se je prepričal mladi Herder, da zdravniški slan ni zanj. 
Močno sta nanj uplivala Kant in modroslovski pisatelj Hamann, katerega 
Nemci radi imenujejo »Der nordische Weise«; ta mu je vzbudil veselje do narod- 
nega pesništva, o katerem je spisal več sestavkov; tako razpravlja Herder v 
>KritischeWalder« vprašanje o Homerjevih poezijah in pride do zaključka, 
da je Homer glavni zastopnik narodnega pesništva grškega. V letih 1764. — 1776. 
je potoval po Francoskem in Nizozemskem, postal dvorni propovednik v Biieke- 
burgu, 1776. višji župnik v VVeiniaru. V tej dobi je spisal »Ueber den 
Ursprung der Sprache« in »Aelteste Urkunde des Menschen- 
geschlechtes«; v tem delu trdi, da sv. pismo ni samo sveta knjiga, nego 
tudi izvor narodnega pesništva staroizraelskega ljudstva. To je dokazal osobito v 
svetopisemski knjigi ,,Eioh.'^ 

Od 1776. 1. do smrti 1803. I. je imel lepo in uplivno službo kot cerkveni 
govornik, pospešitelj šole in pisatelj. Najvažnejše njegovo delo >Volkslieder« 
(1778. — 1779.) je obsegalo nemške narodne pesni, ki jih je nabral ah sam, ali 
pa njegovi znanci in prijatelji po Nemškem , ali pa v narodnem duhu zložene 
pesni starejših in sodobnih pesnikov n. pr. Simona Dachsa »Annchen von 
Tharau« in Goethejevo »Heidenroslein« ter prevode narodnih pesnij, 
starejših in novejših, omikanih in neomikanih narodov ; te prevode je prilagodil 
kolikor možno izvirni matici z ozirom na jezik, mero in vsebino. 

Ta knjiga je imela velik upliv na druge narode, osobito na Slovane, kateri 
so po tem vzgledu začeli nabirati domače blago, ki po obsežnosti in vrednosti 
daleko prekaša enako tvarino sorodnih narodov. Prve početke tega nabiranja za- 
sledujemo tudi v svojem slovstvu v tej dobi, dasi se tu pa tam ni prav razumela 
misel, kakor to kaže Danjko ; pravo je pogodil Vodnik, ker mu je bil Cojz moder 
Mentor. 

Druga važna knjiga, ki je segala po svojih vplivih čez mejo nemškega 
slovstva, so >Ideen zurPhilosophie derGeschichte derMenschheit«, 
dasi delo ni dovršeno. Hotel je dokazati, kako uplivajo in delujejo med seboj 
razne struje človeške omike, vere, umetnosti in vednosti ter prava, torej skupni 
napredek človeške izobraženosti. Najpoprej se govori o bivališčih, o zemljepisnih 
posebnostih ozemlja, o prednostih človeškega organizma pred živalskim, o tem, 
kako je duševni razvoj odvisen od podnebja. Nato razlaga zgodovino do sred- 
njega veka. Za uzor si je bil postavil vero humaniteteali človekoljubja. 
V istem smislu je pisal tudi >Briefe zur Beforderung der Humanitat.« 

V 1740—1780 letih se je v Nemcih začelo živahno gibati v umetnosti in 
vednosti; to živahnost imenujejo sami »Slurm- und Drangperiode«; 
pesnik Maks Klinger je zložil zmedeno dramo »Sturm und Drang«. V verskih 
rečeh po vzgledu francoskih enciklopedistov niso hoteli priznavati ničesar kakor 
pamet; v vzgoji so zahtevali vrnitev k naravi, v pesništvu naj velja samo pri- 
rojena nadarjenost brez pravil. Na ta način so hoteli izvršiti nekaj nenavadnega, 
pristnega; voditelji so jim bih Homer, Ossian in Shakespeare. 

Ta doba se začenja s Herderjevimi „Fragmente< in s Schillerjevimi 
»R ii u b e r < ; k njim pripada tudi mladi Goethe z delom » G o t z von B e r - 
li C h in g e n«. 

Spomina vreden je v nemškem slovstvu v tej dobi tako zvani »Hainbund« 
ki se je 1772. leta ustanovil v Gottingah. Odlikovali so se v njem Krist. Heyne 



32 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

izvrsten razlagatelj klasičnega pesništva. Henrik V os s (1751. — 1826.J nazadnje 
dvorni svetovalec v Heidelbergu, najbolj znan po izbornem prevodu Homerja. 
Družabnika sta mu bila tudi grofa Krist. in Frid. S t o 11 b e r g. Shajali so se 
dostikrat ter si ocenjevali svoje spise in izdajali list >Der erste deutsche Musen- 
almanachc. Obožavali so Klopstoeka 

Sorodea po mišljenju in stremljenju jim je bil Gottfried Avg. Biirger 
(1747. — 1794.) iz M61mers\vende pri Halberstadtu. Umrl je v Gottingah po ne- 
srečnem življenju. Pot so mu kazali Shakespeare, Herder in staroangleška biilada. 
Naši pesniki so ga radi prevajali in posnemali. 

V Halli se je bilo združilo nekaj mladih pesnikov, ki so prav radi čitali 
Anakreonta ; njim na čelu je stal Ljudovik Gleim (1717.— 1803.), korar v Haiber- 
stadtu in premožen mož, podpornik in prijatelj mlajšim leposlovcem. Dopisovali 
so mu Klopstock, Wieland, Gessner, Lessing. Mendelssohn, Herder, Voss in drugi- 
Zlagal je pesnice pivcem in vojakom. V Slovencih ga je posnemal V o 1 k m e r , 
veseli pesnik Slovenskih Gorie, in Vodnik. Gleim pa je vender bolj na glasu kot 
mecen nego pesnik. 

Basni je zlagal Fiiichtegott Gellert iz Freiberga, po vsem Nemškem 
priljubljen po vzornem življenju in ljubeznivem značaju. Njegove »Basni in pri- 
povedke< so edina knjiga v minolem stoletju , ki je postala narodna; tudi po 
njegovih basnih je Volkmer nekatere prikrojil. 

Za Napoleonovih časov se je oglasilo mnogo nemških , avstrijskih in 
neavstrijskih pesnikov, ki so budili v boj proti Francozom. Med neavstrijskimi 
se odlikuje Moritz Arndt (1769. — 1860.) iz RUgena, znan po zbirki »Lieder 
fur Deutsche«. Theodor Korner (1791. — 1813.), na Dunaju živeč kot gleda- 
liščni pesnik, slavil je smrt za domovino v drami »Zriny« in zlagal navdušene 
bojne pesni. 

Med avstrijskimi Nemci se odlikujeta Franz Castelli (1781. — 1862.) z 
Dunaja po vojaških pesnih, po oklicu na vojake in narod ter po svojem ^Kriegs- 
lied fiir clie oesterreichische Armeei ; (Napoleon ga je radi tega prognal) ter 
Heinrich pl. Goli in (1772. — 1811.) tudi z Dunaja, ki se je bil 1809. 1. sam 
vojskoval kot nadporočnik; njegove pesni je prevajal na slovenski jezik Primic ; 
od strani vlade so jih tudi poslali v Ljubljano, da bi jih prevedli na slovenski 
jezik, ali odgovorilo se je, da imajo že domače vojaške (Vodnikove) pesni. Collinove 
*Lanclwehrliedert so se priljubile po vsej Avstriji. 

Mnogo bolj nego Goethe se je slovenskim pesnikom prikupil S c h i 1 1 e r, 
čigar upliv nahajamo v Vodnikovi ter Bleivveisovi dobi (Koseški, Cegnar). Porojen 
17.')9. 1. v Marbachu biti je moral boj skoro vse svoje življenje ter gledati bledi 
skrbi v obraz, v tem ko je Goethe kakor knez korakal brezskrbno skoz življenje. 
Tako so tudi njegove poezije boj za idejal, boj za najplemenitejše blago člove- 
čanstva: svobodo, harmonijo in lepoto. Ker se pa njegov upliv kaže bolj v poznejši 
dobi našega slovstva, govorimo o njem drugod obširneje ; samo to bodi omenjeno 
zdaj, da se uže v Jarnikovi knjigi „Zhcr lepih naukov^' 1814. 1. nahaja prevod 
Schillerjeve pesni „Gaug nach dem Eiaenhammer.^' 

Koncem XVIII. stoletja se je začelo živahno duševno gibanje 
tudi v Slovanili. IJolgari in Srbi, tlačeni pod turškim jarmom, so 
se dvigali, Čehi, Hrvatje in Slovenci so se vzbujali po dolgotrajnem 



Upliv nemškega in češkega slovstva ; domači pospeševalelji. 33 

mrtvilu ; Rusi, ki so bili neodvisni in mogočni, in Poljaki, ravnokar 
izufubivši samostalnost pa naslanjaje se na slavno zgodovino ter 
bogato slovstvo, so se začeli razvijati krepkeje. Temu se ne bodemo 
čudili, saj je tudi germanske in romanske narode prešinila moč 
novega življenja; francoska revolucija je skušala državne oblike 
osnovati na novih podstavah, nemško modroslovje in prvo upozna- 
vanje narodne poezije je močno uplivalo na razne narode evropske. 

To dobo smemo imenovati narodni preporod — renesanso — 
ki ima v raznih slovanskih plemenih razne vzroke. V Slovencih, 
Malorusih, Lužiških Srbih in Slovakih se naslanja na razvitek na- 
rodnega jezika; ta razvitek teži samo po narodni enakopravnosti. 
Narodi se slavno minolostjo, n. pr. Hrvatje, Srbi, Cehi in Poljaki se 
ozirajo v srečno dobo slovstvenega dela ali državne samostalnosti. 

Kdor hoče dospeti do samostalnosti ali vsaj enakopravnosti, 
mora biti ponosen in samozavesten, ponosen in samozavesten pa je 
samo ta, ki pozna svoje vrline ; saj poje pesnik : »Kdor zaničuje 
se sam, podlaga je ptujčevi peti.« 

Uprav v tej dobi slovanski rodoljubi radi naglašajo lepoto 
domače besede, n. pr. Vodnik v »Ljubljanskih Novicah«: 
„Povedanje od slovenskega jezika", ki ga je Blei\veis ponatisnil 
v »Novicah« 1849. leta. Na enak način je v Cehih Balbin 
(1621. —1688.) skušal obuditi narodno zavest; bavil se je s češko 
zgodovino ter spisal topel zagovor češkega jezika , ki ga je 
Fr. Pelcel pozneje objavil z naslovom : »Dissertatio apolo- 
getica pro lingua sciavonica praecipue bohemica, 
Pragae 1775.« Na češki jezik je prevel to knjigo E. Tonner 
1869.1. Nejedly, Pelcelov naslednik na češki stolici praškega 
vseučilišča, je izdajal 1806 — 1808. 1. časopis »Hlasatel česky«; 
v prvem letniku je spis »Pogovor o češkem jeziku« zagovarjal 
pravice češčine tako živo, da je Safai'ika in Palackega vnel za 
češko stvar. V istem smislu je Karol Tham 1783. leta objavil 
»Obrambo češkega jezika«, pišoč: »Znano je, da so se pred tremi 
leti uvedle takozvane ordonance, ki so kakor lačni volkovi v vseh 
pokrajinah čeških preiskale vsak kotiček. Če so našli kako češko 
knjigo, dobro ali slabo, vzeli so jo s silo, ne da bi razumeli kaj, 
ter jo raztrgali ali sežgali.« 

Mihael Durič (1738. — 1802.), orijentalist in navdušen preisko- 
valec slovanske minolosti, je spisal delo : Bibliotheca s lavi ca 
antiquissimae dialecti communis et ecclesiasticae 

3 



34 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

universae Slavorum gentis« 1. 179 3., ki bi imelo obsegati 
politično, cerkveno, slovstveno in kulturno zgodovino stare dobe 
slovanskih narodov, pa se delo ni nadaljevalo. 

Njegov učenec in tovariš je bil Fran Prochazka (1749 
do 1809.1, ki je vsled želje cesarice Marije Terezije na novo izdal 
katoliško biblijo 1778 — 1780. in 1804.1.; v tem obziru je enak 
našemu Japlju. Dobrovsky je to delo imenoval klasično. Objavljal 
je tudi stare češke knjige na novo. 

Poprejšnji pisatelji so silno pačili češčino, kakor M. Po h lin 
slovenščino. Tako je ravnal Ivan Polil, komornik na Dunajskem 
dvoru in hkrati učitelj češčine Jožeaf II. ; zato mislijo češki zgodo- 
vinarji, da je Jožef uprav radi te popačenosti in radi neokretnega 
učnega načina postal nasprotnik češkemu jeziku. 

Naj odličnejši mož v tej dobi pa je bil Jožef Dobrovsky, 
ki je močno uplival na Kopitarja, torej posredno tudi na razvitek 
slovenstva. 

Josip Dobrovsky') (1753.— 1829.) iz Dermeta blizu Rabe 
na Ogrskem, je bil vzgojen popolnem v nemškem duhu in se je 
češčine naučil šele v Nemškem Brodu. Osemnajst let star je postal 
učitelj modroslovja; kot bogoslovec se je učil jutrovskih jezikov 
in je o tem predmetu napisal nekaj sestavkov v »Orientalische 
B i b I i o t h e k «. Ko je bil razpuščen jezuvitski red, postal je domači 
učitelj v rodbini grofa Ant. Nostica ; odgojo mladih grofov je vodil 
zaslužni rodoljub Pelcel, ki je v Dobrovskem vzbudil veselje do 
češkega slovstva in jezika. Bil je Dobrovsky nekaj časa vodja 
semenišču v Olomucu, ali večji del svojega življenja je preživel 
na gostoljubnih dvorih čeških plemenitašev. 

Ud »Če.«!ke společnosti nauk«, ustanovljene in izpremenjene 
v »Kraljevsko društvo znanostij«, je napisal mnogo razprav zgodo- 
vinske vsebine ; potem je prestopil na polje jezikoslovno, spisavši : 
»Bohmische Litteraturaul dasJahrl779«; »Bohmi- 
sche und Mahrische Litteratur«; »Litterarisches 
Magazin von Bohmen und Miihren« 1786 — 1787, »Ge- 
schichte der bohmischen Litteratur« 1792. 

S temi spisi se je bolj in bolj bližal strogemu jezikoslovju. 
Naš rojak Kopitar, katerega so vzbudili njegovi spisi, ga je vedno 



^) Fr. Kovačič, Josip J)ol)ro\vsky. »Dom iu Svet« 1895; druge vire 
podaja l'ypin in Spasovič, Gesch. d. slav. Lit., 11. 1S7. 



Upliv nemškega in češkega slovstva; domači pospeševatelji. 35 

naganjal, naj smatra kot cilj svojemu življenju to, da napiše staro- 
slovensko ali cerkveno-slovansko slovnico. Vender pa je hotel raz- 
jasniti poprej še podrobnosti v zgradbi češčine; ob to je napisal 
razpravo : Die Bildsamkeit der sla\vischen Sprachen 
an der Bildung der Substantiva und Adjectiva in 
der bOhmischen Sprache dargestellf. Častno sodbo je 
izrekel o tem delu Josip Jugmann. 

Nehote in nevede je on v tej dobi največ storil za preporod 
tako češkega naroda, kakor sploh vsega slovanskega plemena izven 
Rusov : postavil je češkemu jeziku trdna slovniška tla. 

Za ostala slovanska plemena je storil največ s knjigo „Insti- 
tutiones linguae slavicae dialecti veteris." 1822. leta. To delo sta 
izdelala Ceh in Slovenec. Tako dolgo ga je naganjal naš rojak 
Kopitar, da je Dobro vskv prišel 1820. 1. na Dunaj, kjer je ostal 
osemnajst mesecev, da sta mogla delati vzajemno. Vkljub temu 
sporazumljenju sta si bila nasprotna glede vprašanja o domovini 
starega cerkveno-slovanskega jezika in glede starosti glagolice ter 
cirilice. 

Dobrovskega ime je zaslovelo po vsej Evropi ; po svojem 
bistroumju in obsežnih znanostih se prišteva prvim učenjakom 
tadanje dobe. 

L. 1809. je izdal knjigo »Ausfiihrliches Lehrgebaude 
der bohmischen Sprache.« Ceh ') je ocenil slovensko, Slovenec 
je ocenil češko slovnico. Iz Kopitarjeve slovnice šele je Dobrovsky 
posnel pravo sliko slovenskega jezika, ki ga je poprej nizko cenil, 
ker ga je znal le iz Pohlinovih spisov. Po uplivu in vzgledu te 
češke slovnice je spisal Metelko znamenito svoje delo »Lehr- 
gebaude der slovenischen Sprache« 1825. 1. 

Dobrovsky je 1810. leta izdal „Slavina", v nemškem jeziku 
pisan časopis za slovansko vedo, ki se je 1814. leta izpremenil v 
„Slovanko". Slavin je imel tako važne sestavke, da se je 1834. leta 
ponatisnil. 

Število čeških rodoljubov je bilo tako pičlo , da Dobrovsky 
sam ni gojil nade več, da bi se mogel češki narod še kdaj vzbuditi 
v novo ži\ljenje; zato je pisal večinoma nemški ali latinski. 

Mi Slovenci nimamo in nismo imeli bogatih in plemenitih pod- 
pornikov, kakor so bili na Češkem Sternbergi, Nostici, Cernini id., 



') Dobrovskj- je ocenil Kopitarjevo slovnico, Kopitar pa slovnico Dobrovskega. 

3* 



36 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

zato se pa moramo hvaležne izkazati tistim možem, ki so se k 
nam prišedši pri nas udomačili : tak mož je bil 

baron Žiga Cojz. 

Rodbina Cojzov je laškega pokolenja. Mihael Angelo Cojz iz 
Bergama je bil trgovec srednjih razmer; prcselivši se pa v Trst 
si je z bistrim umom in nenavadno pridnostjo pridobil toliko pre- 
moženja, da je kot eden najbogatejših Tržačanov za časa Marije 
Terezije po sedemletni vojski blagodušno poklonil 40.000 gld. državi ; 
cesarica ga je radi tega povzdignila v baronovski stan z naslovom 
»baron Cojz Edelsteinski«, ker pomeni Zoja (po toskanskem narečju 
gioja) biser. Po smrti prve žene se je oženil s Kranjico pl. Kapusovo, 
ki je 23. novembra 1747. leta porojenega sina Žigo naučila lepo 
slovenski govoriti ; slovenščino kot materin jezik je Žiga iskreno 
ljubil ves čas svojega življenja. 

Rodbina Cojzova se je pozneje preselila v Ljubljano, kjer je 
mladi Žiga dovršil prve šole, višje pa v viteški akademiji v Reggio. 
Pesniško nadarjen mladenič je v laškem jeziku zložil marsikatero 
pesmico. Stari oče ga je poklical potem domov in mu izročil veliko 
obrt in kupčijo, posebno z železom ; kajti štajersko, koroško in 
kranjsko železo so takrat po Jadranskem in Sredozemskem morju 
prevažali po širnem svetu. Da bi zmogel Žiga tako važno nalogo, 
se je temeljito poprijel naravoslovja in matematike, pa tudi modro- 
slovja, ki spopolnjuje pravo omiko. 

Brigal se je kmalu Cojz tudi za druge za vso deželo koristne 
stvari, n. pr. osušenje ljubljanskega barja ; šele 25 let starega ga 
je kmetijska družba poprosila, naj jo podpira z umom in dejanjem. 
V letih 1775 — 1777. so skušali inozcmci uvažati železo in izpod- 
kopati domačo obrt ; on pa je v Ljubljano pozval pametne kovače in 
rudarje, da so preiskavah ptuje blago, potoval sam po Nemškem, 
Holandskem, Angleškem, Francoskem in Laškem, da hi videl, kako 
tam izdelujejo železo in jeklino, in se posvetoval z učenimi rudo- 
slovci in kemiki, da bi domačo obrt rešil pogube. Pri tem je sam 
napredoval v teh strokah v toliki meri, da je zaslul kot strokovnjak : 
učeni rudninoslovec ^^'erner je imenoval neko rudnino »Zoisit«. 
Njegovo krasno zbirko rudnin hrani zdaj ljubljanski muzej. 

Njegov brat Dragotin je bil učen rastlinoslovec ; njemu na 
slavo .se imenuje dvoje cvetlic »Campanula« in »Viola Zoisii«, 



Upliv nemškega in češkega slovstva; domači pospeševalelji. 37 

Žigo pa je zanimalo vse naravoznanstvo ; na Gorenjskem, 
kjer je imel svoje fužine, je prehodil vse hribe in doline ; poseben 
ljubljenec mu je bil sivi Triglav. 

Če je kak znamenit ptuj naravoslovec prišel na Kranjsko, 
vsacega so napotili naravnost k Cojzu. 

Rad je vstopil na svojih potovanjih v bajtico revnega delavca 
ali bornega rokodelca in popraševal, kako se pravi temu ali onemu 
orodju; povsod so Ijudomilega moža sprejemali z veseljem. 

Podpiral je reveže na vse strani. Pripovedovalo se je, da je 
za časa lakote po francoskih vojskah dobil posebno vrsto ajde iz 
Češkega in jo delil med narod; tej ajdi so dali ime »Zojzla.« 

Kakor za gmotno, tako se je brigal tudi za duševno stanje 
v ožji svoji domovini ; uvidel je, kako zapuščen je slovenski narod 
glede omike ; prizadeval si je tedaj na vse načine širiti omiko nje- 
govo: Vodnika je navduševal za pesništvo, ga učil in bodril, podpiral 
g^a in mu popravljal spise ter naglašal, kako potrebna sta slovnica 
in slovar slovenski. Kumerdejevo slovnico je popravljal z Linhartom 
vred ; nagovarjal je Vodnika, naj pomaga sestavljati slovar. 

Kopitar je prišel v njegovo hišo kot domači učitelj nekega 
baronovega sinovca, pa je ostal pozneje, ko je sinovec odšel uže 
na Dunaj, še osem let kot tajnik v Cojzovi hiši. Te razmere so 
odločile, da je postal Kopitar slavist. 

Linhartu je pomagal Cojz posloveniti Wolsteinove živino- 
zdravniške „Bukve od kug in bolezen", ki so se natisnile v Ljubljani 
1792. 1. ; istemu je pomagal prirejati za slovensko gledišče igri 
^,Županova Micika" in „Matiček se ženi". Cojz je pripravil plemenito 
gospodo, da so predstavljali te igri; on je tudi priredil včasih 
slovenske pesni, katere so laški igralci ali igralke sred igre zapeli 
občinstvu na veliko radost. 

Bistroumnemu Abr. Jak. Penzelnu, ki je prevel Dio Kassija 
in prevod zastavil, je rešil ta prevod za 800 gld. in mu ga podaril, 
da ga je dokončal. 

Ta izborni mož pa je bil hrom celih 22 let in ni mogel za- 
pustiti svojega stanovanja. Leta 1779. se ga je lotil protin in mu 
naposled popolnem uničil noge. L. 1793. je bil zadnjikrat na svojih 
fužinah v Bohinju. Napravil si je voziček s tremi kolesi, spredaj 
mizico za knjigo in papir, in se tako vozil po svojem stanovanju, 
ki je imelo sedemnajst sob. V tem oziru je enak našemu pesniku- 
mučeniku Josipu Cimpermanu, ki je ohromel v 13. letu svoje dobe. 



38 Zgodovina slov. slovstva. 11. del. 

V priznanje zaslug je dobil od cesarja Franca komanderski 
križ Leopoldovega reda. 

Umrl je istega leta kakor Vodnik, 1819. 1. 10. novembra; ob 
pogrebu se je vsa Ljubljana zavila v črno obleko. 

Anton Rudež^) 

je bil porojen 8. aprila 1757. 1. v Kobilji glavi na goriškem Krasu, 
in je prišel 1789. 1. k grofu Kobenclu v Ribnico za graščinskega 
uradnika, ter kupil 1 809. 1. ribniško graščino in več drugih posestev. 
Pri njem je bil Valentin Vodnik kot ribniški kapelan vsakdanji 
gost; tudi iz Bohinja mu je Vodnik dopisoval. 

Njegov sin Anton, porojen 30. avgusta 1793. 1., je prišel po 
dovršenih šolah 1809. 1. na Dunaj in je stanoval pri Ljubljančanu 
dr. Koglu s Kopitarjem vred, ki ga je navdušil za slovanstvo. 
L. 1810. sta potovala čez Prago in Draždane v \Veimar k Goetheju 
in se čez Norimberg, Monakovo, Inomost vrnila v Ribnico. Odtod 
je Rudež pošiljal redke besede Kopitarju za njegove jezikoslovne 
spise, spisal dva temeljita članka v nemškem jeziku o Kočevju in bil 
sploh velik prijatelj slovenski knjigi. 

Franc Bile, 

porojen okoli 1784. 1. v Bistrici na Notranjskem, je izvrstno dokončal latinske in 
bogoslovske nauke, služboval v Tomaju, Postojni, Trnovem in Harijah in umrl 
5. maja 1841. 1. 

Znal je dobro srbski in ruski, zlagal pesmice, bil spreten govornik, nabiral 
Vodniku besede za slovar in mu zložil tudi žalostinko. 

Franc Hladnik, 

porojen 29. sušca 1773. 1. v Idriji, je v Ljubljani bogoslovje skončavši bil 1796. 1. 
posvečen v duhovnika, potem je bil do 1814. 1. učitelj nemških, latinskih in modro- 
slovskih i5ol in skoro 26 let vodja latinskih šol. Od I. 1800. se je pečal posebno 
z rastlinstvom in je prišel na sled marsikateri dotlej še nepoznani rastlini. Vsled 
njegovih trudov se je v Ljubljani otvoril bolaniški vrt. v katerem je bil Hladnik 



') Tacih mož, kakor sta bila Cojz in Rudež, so imeli Cehi več. Plemenitaš 
Ignacij Born (1742 — 1791.) je bil učen mineralog, visoko izobražen in prosto- 
misleč mož, ki se je posebno trudil, da se je na Češkem ustanovilo učeno društvo; 
1784. leta je dobilo ime »kraljevsko druStvo znanoslij.« — V razvitku hrvatskega 
slovstva v Dalmaciji v XVIII. stoletju navaja Ljubic, Ogledalo, II. 417, škofa 
Zmajeviča Viška kot prvega in zadnjega mccenata; podpiral je pisatelje in mnogo 
sam napisal na korist veri in narodu. 



Slovstveni pregled od 1790 do 1815. 1. Slovenski pravopisi. 39 

1810 — 1834. 1, zelo vesten varuh in je botaniko učil brezplačno. L. 1836. je podaril 
svojo knjižnico licejalni biblijoteki. svojo zbirko zelišč pa kranjskemu muzeju. 
Umrl je 2'). novembra 1844. 1. 

Botanik je zaslovel tako, da so ga dostikrat strokovnjaki izven ožje domače 
dežele prašali za svet. L. 1818. ga je počastil cesar z zlato svetinjo. 

Ugodno je uplival na vzbujenje slovenske zavesti J. A Zupančič, 
porojen v Ljubljani 22. maja 1788. 1. Kot učitelj v neki olemenitaški hiši počel 
se je pečati s pesništvom in zgodovino. Za gimnazijskega učitelja je služboval v 
Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru, kjer je umrl 26. julija 1883. leta. V raznih 
nemških listih je izdajal svoje lirične pesni, spisal »Potovanje iz Celja v Sevnico<. 
Vzbujal je v svojih učencih ljubezen do slovenščine. 

« VV,^Y^-,(V » 

IV. a) Slovstveni pregled od 1790. do 181 5. 1. 
b) Slovenski pravopisi. 

a) Slovstveni pregled. 

Doba od 1790. do 1848. 1. je silno važna ne le za Slovence 
nego tudi za druge Slovane, živeče v Avstriji, in za vse cesarstvo 
sploh. Obsega samo pol stoletja, pa je polna tako raznovrstnih idej 
in struj, da ni možno naslikati je v enotni podobi. Mi si ogledamo 
v eni sliki čas svetovne vojske, ki je pretresla skorej vse evropske 
narode in je vzbudila povsod goreče nade o »slobodi zlati«. Tudi 
pisatelji nemške slovstvene zgodovine opisujejo dobo »svetovne 
vojske« radi posebej. Slovencem je njih prvi pesnik Vodnik umrl 
kratko pred ljubljanskim kongresom, ki je konečno dal novo sliko 
Evropi. 

Značilna stran te dobe je začetek izvirnega klasič- 
nega pesništva, začetek pravega znanstvene g apre- 
iskovanja slovenskega jezika, začetek kritičnega 
preiskavanja domače zgodovine; pojavljanje slo- 
venskega jezika v šoli, uradu in sploh v javnosti, 
n. pr. v gledališču; začetek časnikarstva; nabožno 
slovstvo pa je stopilo nekoliko na stran. 

Najodličnejši zastopnik nabožne stroke Mat. Ravnikar ni iz- 
dajal novih molitvenikov, nego prirejal stare v tako lepi obliki, 
da ga smemo po pravici imenovati očeta pravilne slovenske proze. 
Kar je nabožno slovstvo izgubilo v vsebini, pridobilo je v obliki. 



40 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Ene pridobitve pa se sme v tej dobi veseliti nabožno slovstvo, 
namreč prevoda svetega pisma, prvega prevoda v katoliškem smislu. 
Goreče je to podjetje podpiral jožefinski škof grof Herberstein v 
Ljubljani. Bodi mimogrede povedano tu, da so tudi Cehi dobili v 
tej dobi klasičen prevod svetega pisma po uplivu Marije Terezije. 
Izvršila je slovenski prevod družba omikanih in vnetih duhovnikov, 
katerim se je pridružil posvetnjak Blaž Kumerdej. slovenski vzgoje- 
vatelj te dobe. 

Prvi pesniški poskusi našega prvega pravega pesnika — 
Vodnika — so gola posnemanja grških in latinskih vzgledov. To 
nam kažejo njegovi prevodi Anakreontovih pesnij, kakor tudi dve 
izvirni pesni, v katerih opeva Marijo Terezijo ter na Dunaj odhaja- 
jočega Marka Pohlina. Ko mu je pa svetoval Cojz, naj si iz klasič- 
nega slovstva izbere samo Horacija za voditelja, naj namesto ostalih 
starih pesnikov jemlje v poštev narodno poezijo slovensko : takrat 
se nam je vzgojil prvi pravi pesnik slovenski. Vodnik sam je začel 
nabirati narodne pesni, kajti zanimanje zanje je začel vzbujati 
Herder, kakor smo videli v poprejšnjem oddelku. S tem, da se je 
začelo ozirati na narodno poezijo, se je pesnikom pokazala nova 
snov in nova oblika. 

Ves upliv, ki ga je imela narodna poezija na razvitek našega 
slovstva, ogledamo si pobliže v Blei\veisovi dobi, kjer je odločen 
častni prostor možem, ki so se bavili z nabiranjem narodnega 
blaga ; v tej dobi pa se morajo označiti vsaj početki tega gibanja. 
Radi tega postavljamo v tej dobi pesništvo na prvo mesto, 
saj se nam šele zdaj predočujejo izvirne pesni klasične 
vrednosti, ker se je pesnik učil pri prostem narodu. Omejeno 
je slovensko pesništvo še na lirsko stroko, iz epske se javljajo 
samo balade in romance. Ker prav za prav le leposlovje 
stvarja slovstvo, se naše pismenstvo začenja v 
pravem pomenu besede šele s francosko revolucijo. 
Vodnik je torej započetnik našega slovstva, živeč in delujoč v 
sredini slovenskega ozemlja. 

Pod uplivom Lessinga, Gellerta in Gleima je Leopold Volkmer, 
»veseli pesnik Slovenskih goric-«, zlagal basni in pripovedke; tudi 
slikovita Koroška ni bila brez pesniškega glasu, samo na Primorskem 
je muza še spala. Vojaške pesni je na IStajerskem i)0 nemškem 
vzoru zlagal Primic, dočim so na Kranjskem mogli kazati na 
Vodnikove »Pesmi /a brambovce«. 



Slovstveni pregled od 1790. do 1815. 1. Slovenski pravopisi. 41 

Ne po izvirnosti, nego po jako prikupni obliki so prijale slo- 
venskemu in nemškemu občinstvu v Ljubljani gledališčne igre, 
katere je prirejal Linhart ; predstavljale so jih najodličnejše osebe 
iz rodbin slovenske prestolnice. 

Ni pa treba, da bi prvi pesniki kakega naroda bili ženijalni ; 
razmere jim nalagajo še raznovrsten drug posel. Uprav omenjena 
Linhart in Vodnik sta ledino orala tudi v zgodovinski stroki. Ob- 
širnejše delo Linhartovo se ni moglo dovršiti radi prerane smrti 
pisateljeve; Vodnikova knjiga pa je rabila šolam do 1848.1. Da 
so se razni narodi ali prav za prav njih zgodovinarji ozirali v 
minolost, to so povzročili romantiki s svojimi nazori. 

To, kar sta za osnovne šole začela ustanavljati Kumerdej in 
grof Edling, so potem nadaljevali drugi ; zopet vidimo pri delu 
Valentina Vodnika : 1812. 1. je izdal Abecednik v treh jezikih, 
in zahteval v predgovoru, da se mora mladina poučevati v ma- 
terinščini ; njegov naslednik je bil škof Ravnikar, ki je 1816. 1. 
izdal »Abecednik za šole na kmetih«. 

Na Štajerskem sta delala v tem smislu Primic in Danjko. 
Primcu gre zasluga, da je prvi izdal »Abecednik«. Z navdušenjem 
so sestavljena njegova »Nemško-slovenska branja«, v katerih govori 
med drugim tudi o zgodovini starih Slovanov. 

Vodnik je spisal tudi potrebne praktične knjige za 
slovniški pouk slovenskega jezika 1811. 1. V pred- 
govoru naglasa, da so Slovenci izdali uže več slovnic svojega jezika 
v nemškem jeziku, in kaže na Ruse in Srbe, ker so v tem obziru 
podali lep vzgled za materino besedo izdavši slovnice v materinem 
jeziku. Vodnikova knjižica je imela dvojni namen : slovenščini iz- 
bojevati primerno mesto v šolskem poduku in širiti jo med omi- 
kanci. Znanstvene slovnice slovenskega jezika pa Vodnik ni zmogel, 
ker si radi prerazno vrstne delavnosti ni mogel prisvojiti dovolj 
filološke izobraženosti. Ravnikar je tudi poskrbel za berilo 
s tem, da je Debevčevo 1809.1. sestavljeno knjigo »Male povesti 
za šole na kmetih« popravil m na novo izdal. 

Ta prizadevanja na Kranjskem je dopolnil Jarnik na Ko- 
roškem 1814. 1. s knjigo »Zber lepih ukov za Slovensko mladino.« 
V predgovoru pripoveduje, da je 1808. 1. izdana Kopitarjeva slov- 
nica odkazala slovnici novo pot; Jarnikova knjižica obsega pri- 
povesti, prislovice, Ezopove basni in celo prevod Schillerjeve pesni 
»Gang nach dem Eisenhammer«. 



42 Zgodovina slov. slovstva. 11. del. 

Znanstveno podlago slovenski slovnici pa je položil Kopitar 
1808. 1. s svojo slovnico, čije uplivi so se koj pokazali v Ravnikar- 
jevih spisih ; tudi drugim slovanskim učenjakom je pokazala pravo 
bistvo našega jezika in povzdignila njegov ugled v sorodnih slo- 
vanskih plemenih; saj Dobrovsky sam priznaje Kopitarju, da odslej 
drugače sodi o slovenščini. Ta slovnica je domačemu in ptujemu 
svetu pokazala pravilnost in lepoto slovenskega jezika ter podala 
temeljit pregled zgodovine slovenskega pravopisa in slovstva do 
one dobe. Dokler vsako slovansko pleme ni imelo take slovnice, 
se tudi primerjalna slovnica slovanska ni mogla spisati ; zato so se 
izjalovili Kumerdejevi in Japljevi poskusi. Kopitarjevo slovnico je 
Franc \Veissenthurn priredil za Italijane. Poleg Kopitarja je .Jurij 
Zelenko na Štajerskem izginil s svojim delom. V tej dobi sta 
izšli tudi dve slovnici tujih jezikov: Vodnik je seznanil Slovence 
s francoščino, Kiošič z ogrščino. 

Stolica slovenskega jezika na graškem liceju.') 

Dolgo so se zanemarjala učilišča. kjer bi se štajerski Slovenci 
mogli učiti materinščine. Uradniki, ki so službovali v Slovencih, 
so se slovenščine učili od neukih Ijudij, od slovenskih poslov in 
slug. Vitez Josip de Varena, predstojnik linančne prokurature v 
Gradcu , je gubernijalnega svetovalca Justelna , rojenega Ceha , 
opozoril, kako potrebna bi bila stolica slovenskega jezika ; ta zopet 
je skušal štajerske stanove preveriti o potrebi take naprave ; vsled 
tega so deželni stanovi predlagali , naj se imenuje učitelj z letno 
plačo 1000 goldinarjev, da se mladeniči temeljito nauče tega jezika, 
čemur gotovo treba večletnega nauka, mnogo prak- 
tičnega vež ban j a v govorici. Deželni zbor je ukrenil 
dne 30. novembra 1810. 1., da se namesti učitelj s 500 gld. letne 
plače. Podpiral je misel gimnazijski ravnatelj R a i n e r v Gradcu 
s tem dostavkom, da bi stolica bolje kazala v pravoslovje. Temu 
se je upiral ravnatelj pravoslovja in je temveč predlagal, naj se na 
mariborski in celjski gimnaziji uči slovenščina. Leta 1811. so se 
udeležili natečaja Ivan Šmigavec , Ivan Primic in Franc Cvetko. 
Službo je dobil Primic z dnem 19. februvarija 1812. 1. in letne 
plače 3(X) gld. 

Po Primčevi smrti 1818. 1. je bila stolica do 1822. 1. brez 
učitelja. Med drugimi je stolico živo zagovarjal S c h n e 1 1 e r , pro- 

') I. Macun, Kr. 81, 297—301, 841-344. 



Slovstveni pregled od 1790. do 1815.1. Slovenski pravopisi. 43 

fesor zgodovine ; zato se je začasno ustanovila za tri leta. Oglasilo 
se je 14 prosilcev ; zmagal je začasno Koloman Kvas (Quasi, izučen 
pravnik ; učil je po tri ure na teden. L 1834. se je plača povišala 
na 400 gld. Tekmovali so Murko, Kvas in Rottman; sedaj 
je za stalno dobil službo Kvas. 

Tako je bilo do leta 1849., ko se je učni načrt preosnoval; 
gimnazija je dobila osem razredov. Kvas je učil na gimnaziji in 
na vseučilišču do 1851. 1. Nasledniki so mil bili Lovro Tomin, 
V in kovic, Feregg, Vidovič, Magdič, Josip D r o b n i č , 
eno leto A. Skubic, osem let Franjo Bračko, od 1870. 1. dalje 
Ivan Macun. Na vseučilišču je ostal Kvas do 1867. 1. Se predno 
je odstopil, se je habilitoval na vseučilišču dr. G. Krek, ki je 
potem postal redni profesor slovanske filologije. Razven Kreka 
noben teh učiteljev ni vzgojil slovenskih pisateljev. 

Mnogo važnejša za naše slovstvo pa je bila stolica slovenskega 
jezika, ki se je 1817. leta po naporih barona Cojza, Kopitarja in 
Ravnikarja ustanovila v Ljubljani za bogoslovce drugega tečaja. 
Predavanja so smeli poslušati tudi posvetnjaki. 

Dočim je graška stolica bila ustanovljena prav za prav za 
Nemce, je ljubljanska odgajala slovenske pisatelje, saj je na njej 
mnogo let učil Metelko. 

Vzakonodajstvu se je slovenščina rabila v širšem po- 
menu in obsegu , nego bi se mislilo na prvi mah. Uže Marka 
Pohlin je slovenil cesarske ukaze; za časa francoskih vojsk so se 
razglasi objavljali v francoskem in slovenskem, pozneje v nemškem 
in slovenskem jeziku. 

Narodno gospodarstvo je gojil Pavel Ješenak na 
.Štajerskem, koledarstvo se je močno razvijalo na Kranjskem, 
Vodnik je babicam in kuharicam pisal poučne knjige. 

Breme prvega časnikarskega poskusa je nosil Vodnik 
sam, ki je od 1796. do 1800. 1. urejeval »L j ubljanske novicec. 

b) Slovenski pravopisi : 

bohoričica, metelčica, danjčica, gajica. (Abecedna vojska.) 

Slovencem sta rabili v pismu glagolica in cirilica do 16. sto- 
letja, v nekaterih krajih po Istri glagolica še pozneje ; po uplivu 
rimske cerkve pa ju je odrinila latinica, tako da imamo od 1550. 1. 
samo v latinici pisane knjige, izvzemši prvi dve v nemškem pravo- 
pisu izdani knjižici. 



44 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Najstarejša knjižna spomenika slovenska , brižinski iz X. in 
ljubljanski iz XV. stoletja , nimata dosledneg-a pravopisa. Prvim 
našim pisateljem ni prijala niti nepopolna in nerodna nemška, niti 
cirilska pisava. Trubar pravi v predgovoru k evangeliju svetega 
Matevža iz 1555. 1. : 

»Mi smo Bug vej, dosti zmišlovali, š kakovemi buhštabi to našo 
besedo bi mogli prov po tej ortografiji štaltnu in zastopnu pisati, da 
bi preveliko puhštabov ali konsonantov k' ani silabi ne jemali.« 

Da se vidi jasneje, kako je pisal Trubar, bodi v vzgled od- 
stavek iz njegovega »Katekizma iz dvejma izlaga ma« 1775. 
Aydovfki boguui zhes Elemente. Zhes Ogen imaio tiga 
Boga Jovem, zhes lufft Junonem, zhes Murie Neptunum, zhes 
Pekal Plutonem, Ty Svetniki pag fo : Zhes Ogen Sv. Agata inu 
Sv. Florian . zhes Murie inu vode Sv. Niklaush . Zhes Lufft, 
Veitre, oblake, zhes Tozho inu Tresk fo tv Svetniki, katerim 
prauio Samonaftniki (!), tim iftim po leitu Gorne Mashe bero, 
Shcryshi po Cerquah inu po Puli hodio. 
Trubarjev sotrudnik, Krelj, se ni strogo držal njegovih načel. 
Okolu 1580. 1 so deželni s'tanovi kranjski ukrenili izdati Dalmatinov 
prevod »Svetega pisma«; za tako veliko delo je trebalo usta- 
noviti dosleden pravopis in sploh se izreči, je-li delo vredno, da 
se izda. V ta namen je bil sestavljen poseben odbor veščakov, ki 
so navedeni poimence pri Dalmatinu. Vsled naročila tega odbora 
je spisal Bohorič slovnico: »Arcticae Horulae« 1584. leta in je 
Trubarjevo ter Krelj evo pisavo uredil tako-le : c = z, č=zh. s =/, 
š = fh, s = s, š = sh. 

Za časa protireformacije so bile prepovedane protestantovske 
knjige in Bohoričeva slovnica ter so prišle le malo med ljudi; 
marsikateri pisatelj pa se še potrudil ni, da bi se izobrazil v 
materinščini. Gregor A 1 a s i a de S o m a r i p a je za svoj slovar 
neukretno in nedosledno prikrojil italijanski pravopis, n. pr. : 

Kir ochie u nebu priti, 
Ta ima ocraniti 
Tic deilel zapouedi, 
On veruio u a niša Boga 
Sprauiga od Ibiga larzk 
Inu foiga hlilniga. 

Ilipolit novomeški 1711. leta ni znal za Bohoriča; 
Kaste le C 1678. I. trdi, da »kranjsko narečje nima slovnice*. 
Marka Pohlin si je 1768. 1. napravil svoj pravopis; dosledne pisave 



Slovstveni pregled od 1790. do 1815. 1. Slovenski pravopisi. 45 

sikavcev in šumevcev ne zasledimo v 17. in v pryi polovici 18. sto- 
letja; šele Jožef II asi na Štajerskem 1770.1. in na Koroškem 
Gutsman delata razloček med š in š; prvi piše: »Tu kratku s 
sim od tiga dolgiga / inu ta dva čerka, ali Pukštaba sh sim skerbnu 
od unih dveh /h rezločil, brez katerig-a rezločka kratku nikar ni 
kranjske bukve prav brati, da narečem zastopiti.« 

Bohoričeva načela so sploh obveljala šele začetkom tega sto- 
letja ; bistroumni jezikoslovci so pa uže obžalovali poprej, da Slo- 
venci nimajo primernega pravopisa. J. Z. V. Popovič je opomnil 
uže 1750. L, da je v »Slovanih raba latinskih pismenk sramoten 
ostanek rimskega jarma«. 

V prvih dveh desetletjih se je tedaj začelo glede pravopisa 
živahno gibanje v slovenskem slovstvu ; zgorej omenjeni Primic 
je ustanovil 1810. 1. v Gradcu »Societas slovenica«, čije 
udje so bili razven Primca Smigavec, Narat, Cvetko, 
^Nlodrinjak, Danjko, Kvas, Perger, Krempelj in 
J a k 1 i n. 

Bržkone najmarljivejši izmed vseh je bil Danjko. L. 1816. 
je izdal »Začetek vučenja Slovenskega po nedelaha 
in stopil s tem delcem med slovenske pisatelje. V tem so sklicali na 
Dunaj konterenco slovenskih jezikoslovcev, naj se končno ustanovi, 
če možno, vseslovanski pravopis ; posvetovanje je Ijilo brezuspešno. 
Danjko je hotel po svoje pripomoči, da se uvede primernejši 
pravopis ; izdal je torej 1824. 1. svojo slovnico v novem pravopisu 
— v danj čici — (ki se nahaja na preglednici koncem te knjige). V tem 
pravopisu je izdal Danjko petnajst knjig, ki so se baje v 50.000 iz- 
vodih razširile v Slovencih na Štajerskem. Ker je nastopnega leta 
izdal Metelko svojo slovnico v »metelčici«, je moral nastati boj 
med »novoštajersko« in »novo kranjsko« abecedo. 

L. 1827. je bil nekdo v graškem listu „Der Aufmerksame" 
priporočil »danjčicc« za občeslovansko abecedo. Temu priporočilu 
se je uprl BI. Potočnik v št. 56. istega časnika, češ, Danjko je 
slovnico sam namenil samo Slovencem štajerskim in ogrskim ; 
Kranjci, Korošci in južnoštajerski Slovenci bi ne hoteli sprejeti 
danjčice, ker se njene črke pripisujejo glasom, ki jih niso imele 
nikdar. 

Njemu odgovarja „Anonymus" v št. 79. časnika „Der Aiif- 
merksame" v spisu „Ueber die Bemerkungen des ilhjrischen Blattes 
sil dem Aufsatse des Aufmerksamen, das slavischeAlphabetbetreffend," 



46 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

da se mora prednost dati danjčici in ne metelčici, ker je danjčica 
prišla prej na svitlo. 

Istega leta je vlada naročila sekovskemu škofijstvu, naj spo- 
razumljeno z labodskim preloži na slovenski jezik novo uveden 
Machnerjev abecednik; naprosili so se Kvas, R i ž n e r , 
Danjko, Krempelj, Harman (župnik v St. Petru pod 
Mariborom), Alič in Slomšek, naj povedo svoje mnenje, kako 
se naj to delo izvrši. Danjko je dovršil prevod 1828. 1. ; upirali so 
se temu delu iz pravopisnih in jezikoslovnih ozirov ; Danjko je na- 
glašal v pismu na sekovski ordinarijat, naj pišejo Slovenci kakor do 
sedaj, in je predlagal tudi svoj prevod, pripominjaje, naj. se shajajo 
slovenščine zmožni ljudje, n. pr. na Ptuju, ker je to mesto uže 
1803 — 1804. 1. učeni profesor verozakona v Mariboru Janez Narat 
priporočal v ta namen. V obširni in temeljiti vlogi je naglaševal 
prednosti danjčice.^ Oba prevoda je Kaspar Harman, župnik v 
Št. Petru pod Mariborom in temeljit znalec slovenščine, skrbno 
primerjal in ocenil po pravilih Kopitarjeve slovnice in končno 
rekel: »Da bi se vender Danjko končno prepričal, da njegovo 
narečje ni pravo ; saj se inače sploh priznava, da je po svojih 
koristnih knjigah in po neumorni marljivosti mnogo pripomogel 
k omiki slovenskega naroda.« Ilarmanu je pritrdil Jurij Alič, 
dekan v Vidmu, in izjavil, da Slovenci v Celju ne mogo vsprejeti 
Danjkovega narečja; predložil je svoj prevod, ki gaje odobril 
Slomšek. Vsled teh izjav je labodski ordinarijat ukrenil uvesti 
ljubljansko abecedno knjižico. To slišavši je Danjko posetil skoro 
vse župnike in učitelje na Spodnjem Štajerskem, trdeč, da se je 
vsprejelo njegovo delo in da se hoče v bodoče ravnati po danih 
napotkih. Tako je pregovoril župnike in učitelje , da so se s 
podpisi izrekli zanj ; celo Krempeljna in Marmana je prevaril. Te 
izjave je po.slal v Gradec z obširnim poročilom ''i, da je metelčica 
neporabna. 

Temu je še pridejal dodatek, češ. Kopitar celo proglaša slo- 
vensko narečje med Dravo, Muro in Rabo kot odlično, ki se mora 
v marsičem jemati v poštev. 



'; Z dne 27. maja 1890.. sekovski ordinarijatski arhiv. — J. Košan. Slov. ABC- 
Slroit. 10—13. 

') Des Peter Danjko, Kaplans in Radkersburg mit seinen mitarbeilenden 
Freunden in der slovenischen Literatur Detail, betreffend das Alphabet des 
H. Fr. Metelko, Professors der »krainerischen Sprache in Laibach«. 



Slovstveni pregled od 1790 do 1815. 1. Slovenski pravopisi. 47 

Te opombe in mnogobrojna pritrdila so naklonila ordinarijat, 
da se je izrekel za njegov pravopis in izdal 1831. leta njegovo 
»Abecedno knjižico«. 

Proti danjčici se je na Štajerskem koj po uvedenju omenjene 
abecede vnel upor; radi tega je v časniku „Der Aufmerksame" 
1831. 1., št. 5 nekdo (podpisan: Winde) obžaloval to abecedno 
pravdo ; nato se je oglasil »Slovenec« v istem listu 1832. 1., št. 8, 
češ, da je danjčica uravnana pre po nasvetu Dobrovskega. 

Ne samo na Štajerskem, tudi na Kranjskem se je opetoma 
izražala želja, naj se namestu bohoričice uvede primernejši pravopis; 
skušali so na abecednem shodu 1820. 1. na Dunaju Kopitar, Metelko, 
Ravnikar uresničiti te želje, a zaman ; zato je dal Ravnikar uliti 
11 novih pismenk in je nagovoril Metelka, da jih je vzel v svojo 
slovnico. Kopitar je sicer uže sam poprej mislil sestaviti nov 
pravopis, a ni izvršil te svoje nakane; dopisoval je pa z Ravni- 
karjem o tem predmetu. 

Metelko je v svoji slovnici ,,Lehrgebdude der slovenischen 
Sprache", Laihach 1825. uvel ta pravopis, kateri se po njem imenuje 
metelčica. (Glej preglednico na koncu te knjige.) 

Prijatelji metelčici so bili : župnik J. Zalokar, stolni kapelan 
Blaž Potočnik, katehet Fr. Jerovšek ter Jože Burger, ki so od 1825. 
do 1835. 1. izdali blizu dvanajst knjižic. Izven Kranjske sta bila 
metelčici prijazna Jarnik in Slomšek. 

Nasprotnikov je imela metelčica dovolj ; vojsko proti njej je 
počel dr. Jaka Zupan iHoratius) v celovškem listu „Carinthia" 
1831. 1., št. 20, 25, 32—33 z Burgerjem, voditeljem Metelkovcev. 
Zdaj je k nasprotnikom pristopil tudi Slomšek, ki je bil sedem let 
metelčici naklonjen. Nato se je oglasil Fr. Lad. Celakovsky v 
„Časopisii Českeho Mtiseum" 1832. leta omenjaje prve tri zvezke 
,,Kranjske Čebelice'' in v njih osobito pohvali vši Prešernove poezije, 
med tem zlasti sonet ^,Čerkarska pravda"; naglašal je, da se zlaga 
s Prešernovimi nazori, češ, zakaj se toliko bistroumnosti in skrbi 
obrača na same črke ! Celakovskv smeši Danjka in Metelka ter 
nasvetuje , da se po vzgledu Cehov in Poljakov pomnoži stari 
pravopis. 

Ta sestavek je ponemčil C o p ter ga s svojimi opazkami 
objavil v časniku „Ilhjrisches Blaff" 1833. 1., 'št. 6 — 8, in pristavil, 
da se zlaga s Celakovskega mnenjem, češ, Metelkova načela so 
graje vredna, dasi slovnica njegova obdrži svojo vrednost. 



48 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Metelkove! se oglase v istem časopisu št. 10. Metelko si pre 
nikoli ni prisvajal časti, da bi bil on edini ustvaril novi pravopis; 
latinica opovira slovstvo. Nato začne Cop v št. 13. — 15, 17. boj z 
razpravo „Slowenischer ABC-Krieg N. 1." naglašujoč, da so enake 
pravde imeli tudi Latini, Italijani, Angleži, Cehi. Srbi, Hrvatje; 
zakaj je torej ne bi imeli Slovenci V Očita se tu metelčici. kar so 
na njej grajali Slomšek, Jarnik, Murko, Prešern, Dobrovskv i. dr. 
Boj je vodil Cop mirno in stvarno ; pohvalno omenja Kopitarjevih 
in Metelkovih zaslug, graja samo obliko črk in načela, po katerih 
so bile skovane. 

Srdito odgovore Metelkovci v št. 22, češ, nasprotnik je strasten, 
sam zida gradove in razmetuje pravila , katerih niso postavili za- 
četniki novega pravopisa; da je Cop sam spravil na dan kako 
večje delo, bi uže videl, koliko truda in težav to človeku zadaje. 
Stvarnih dokazov Metelkovci niso zmogli. 

Zopet se je oglasil Cop s spisom ,,Slowenischer ABC Krieg N. 2." 
v št. 23. dokazujoč marsikatere nedoslednosti nove pisave in popri- 
jemljajoč ostreje Kopitarja in Metelka. Zdaj stopi na pozorišče 
Juppiter tonans — Kopitar sam — metelčici prvi znanstveni boritelj 
v št. 27. s spisom „Ein Wort iiber den Laihacher ABC Streit^ in razsuje 
polno košaro psovk iz Dunaja čez belo Ljubljano. Celakovskega 
in Prešerna doleti naslov : »aesthetische Genie's« ; učenjak Cop 
je »Pan Maciak«, katerega primerja celo nravno-nedostojnim pisa- 
teljem, pristavlja pa, da njegovi sobojevniki niti ne zaslužijo takega 
vojskovodje; če taki argumenti ne preverijo Čopa, neče se pre 
nič več prepirati ž njim, misleč na to, kar je povedal modri Leo 

Mediaevus : 

Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo, 
Aut vinco, aut vincor, semper ego maculor. 

Blagi in krotki Čop pa ni ostal dolžan odgovora; v spisu 
„Slowenischer ABC-Krieg Nr. 3" št. 30 jvpraša , je-li vsa stvar 
vredna tolikega hrupa, in pove odločno, da tudi noče več odgo- 
varjati, če hoče Kopitar napadati njegov značaj in ga sumničiti s 
si)lošnimi trditvami in puhlo bistroumnostjo , ne da bi navajal 
stvarne razloge. 

Najduhovitejši nasprotnik danjčici in metelčici pa je bil 
A. I. Murko; izdal je 1832. 1. slovnico: »The o retisch-pr ak- 
tische Slo wenische Spr ach leh re Ilir Deutsche, nach 
den V o 1 k s s p r ac h a r t c n d e r S 1 o \v e n e n in S t c i e r m a r k , 



slovstveni pregled od 1790. do 1815. 1. — Slovenski pravopisi. 49 



Karnten, Krain und Ungarn's \vestlichen Distrikten i. t. d.« 
in slovar »Slowenisch-Deutsches und Deutsch-Slo- 
w e n i s C h e s n a n d w 6 r t e r b u C h«. 

Obe knjigi je Murko dal natisniti v bohorčici J. ker je pisal 
za vse Slovence ; 2. ker slovenski narod in večina pisateljev ni 
sprejela ni danjčice ni metelčice; 3. ker mora jiiti nova abeceda 
samo latinska ne pa mešana ; 4. ker bi se, če se na Kranjskem 
vsprejme metelčica , na Štajerskem danjčica, vzdignil med štajer- 
skimi in kranjskimi Slovenci »kitajski zid«, ki bi oviral napredek 
omike slovenskemu narodu. 

Z velikim veseljem je to knjigo pozdravil Ljubomir (Slomšek( 
v „Carinthiji" 1832. 1., št. 10. in nagovarjal rojake, naj se drže Mur- 
kovih besed : »Bratje, napredujte na poti 300 let stare bohoričice, 
po kateri ste tako dolgo hodili in prišli do tako lepih uspehov, in 
ne dajte se niti od desne niti od leve speljati od lepo uglajene poti.« 

Labodski ordinarijat se je zdaj odločil za staro abecedo ; celo 
najbolj navdušeni pristaš metelčici, videmski dekan Alič, se je izpre- 
obrnil. Kvas iDalemisl) je skušal oslabiti vtis Murkovih knjig s 
spisom ,.Eine stveite erfreuliche Erscheinung in der slowenischen 
LiUeratiir'' \Der Aiifmerksame 1832., št. 44 — 45), češ, Danjkove knjige 
so se natisnile uže v drugo. Murka imenuje svojega učenca, ki je 
pre spisujoč svoj slovar uporabil njegova dela in zasebno knjižnico. 
V enakem smislu so „Opombe školnlka"' v istem listu. Vse to nič 
ni pomagalo ; knjige Ravnikarjeve, Viritijeve, Potočnikove, Ciglar- 
jeve in druge, tiskane v bohoričici in čitane tudi na Štajerskem, 
so pokopale danjčico in metelčico. V celjskem okraju je v tem 
smislu delal nadzornik R u d m a š. Se v zadnjem trenotku je iskal 
Danjko pomoči pri Janezu Gott\veissu, sodiškem oskrbniku 
graščine »Malek« pri Ljutomeru in nekdanjem učitelju drugega 
humanitetnega razreda mariborske gimnazije ; na Danjkovo prošnjo 
je ta poskušal po posebnem pismu do sekovskega orcJinarijata danj- 
čico rešiti smrti. 

Vlada je z odlokom dne 6. nov. 1833. 1. odpravila metelčico iz 
šol. Na Štajerskem je skušal Kvas še 1834. L, št. 13 — 14 v sestavku 
„Fur clie slotvenische LiUerafur' rešiti, kar se da ; 1836. 1. je spisal 
28 pol obsegajoč zagovor danjčice in ga poslal sekovskemu ordi- 
narijatu, posnemajoč sicer Kopitarja v psovkah, ne pa v duhu ; v 
njem sumniči Murka, Aliča in Rudmaša, hvali Danjka in sebe ter 
opozarja na češko-ilirski pravopis, ki se razširja po Hrvatskem. 

4 



50 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Zadnji boritelj je bil Murko, ki je v predgovoru svoje slovnice 
še enkrat pojasnil pravopisno vprašanje. Dne 18. avgusta 1838. 1. 
je štajerski gubernij prijavil sekovskemu ordinarijatu odloke, kr. učne 
dvorne komisije, da se v danjčici ne sme nič več tiskati. 

Vsled tega ostrega boja so se nekateri sobojevniki pomaknili 
v mirno zavetje zasebnega življenja in se niso več oglasili, kakor 
n. pr. Danjko sam. Koristila pa je pravda v tem, da so se Slovenci 
začeli zanimati za znanstveno poznavanje materinega jezika. 

Ce prav so se nasprotniki obeh taborov ostro spoprijemali, so 
vender Danjko, Kvas, Murko in drugi bili istih mislij, da bi bilo 
najbolje, ko bi se Slovenci poprijeli češkega pravopisa, kakor ga 
je prikrojil Hrvatom dr. Ljudevit Gaj. 

Dasi sta propadli danjčica in metelčica, in dasi se je začelo 
zopet pisati v l)ohoričici, vender so izprevideli vsi razumni Slovenci, 
da 1)0 treba resno misliti na prostejši pravopis. Kratko je trajala 
doba »ilirska«, pa je vender nam Slovencem bila na lepo korist. 
L. 1836. se je namreč oglasil »mladi iskreni in drzni« dr Ljudevit 
Gaj z lepo idejo, da z listoma »Novine« in »Danica« zjedini vse 
Jugoslovane v vzajemno književno kolo. Glede pravopisa je uže 
1830. 1. objavil kratko osnovo ter jo razširil 1836. 1. ; pristopilo je 
nekoliko Slovencev, med njimi Stanko Vraz, ki je Slovencem podaril 
prvo knjigo v novi obleki, to je v pravopisu, kakor ga imamo zdaj 
in ki se po dr. Gaju imenuje gaj i ca. Ta knjiga so »Narodne 
pesni«, izdane v Zagrebu 1839.1. V novem pravopisu je izdal 
Vraz tudi pesen slovensko »Hvala n a j v o j v o d i Ivanu«, 
v Zagrebu 1839. 1. V tem času je začel tudi Trstenjak pisati v 
gajici; „Der Aufmerksame" 1838. L, št. 47, 1839.1., št. 9 in 24 je 
objavil tri njegovi pesni. 

Andrej Smole je dal na svoje stroške natisniti v gajici troje 
knjižic, dve komediji : »Varh«, »Veseli dan, ali Matiček se 
ženi« in »Pesmi Valentina Vodnika«, vse 1 840. leta. 
Fr. Mala vaši č in J. Zemlja .sta v ljubljanskem časniku ^Illij- 
risclies Blati" 1840 1., štev. 50; 1841. 1., št. 3 in 1843. 1.. objavila 
nekaj pesnij ; J. Zemlja je v posebni knjižici 1843. leta izdal 
pripovedno pesen »Sedem sinov«; A. J. Murko je istega leta 
svojo slovnico v novo dal na svitlo, pa v gajici. 

L. 1 843. so začele izhajati „Kmetijskc in rokodelske novice", 
ki jih je izdavala kranjska kmetijska družba, uredoval pa dr. Janez 
Blei\veis ; pisane so bile v bohoričici. \' št. 6. prvega tečaja pri- 



Slovstveni pregled od 1790. do 1815.1. — Slovenski pravopisi. 51 

poroča »Ljubim Kranjcem, našim bratom« Krempel novi pravopis; 
uredništvo podpira to priporočilo. Nastopnega, leta je objavljal 
Matija Maj ar jezikoslovne spise v gajici; uredništvo opaža, da 
daje natisniti dopise v takem pravopisu, v kakoršnem mu prihajajo. 

Tretji tečaj 1845. 1. je pisan nekaj v bohoričici nekaj v gajici ; 
gajico priporoča zlasti Oroslav C a f. Četrti letnik začenja s pravo- 
pisom Gajevim ; uredništvo razloži gajico bralcem, ki so pristopili 
na novo, in prosi hkrati vse dopisnike, da se poprimejo gajice, 
»en glas, ena črka«, pravi, »je velika prednost novega pravopisa«. 
Letnik 1846 je tiskan ves v gajici; ponosno pravi Blei\veis koncem 
1851. L. št. 53: »Novice so, polagoma stopaje, brez hrupa, brez sile, 
brez vojske, naš sedanji obči pravopis po Slovenskem vpeljale.« 

Glavni nasprotnik gajici je bil — Kopitar, nazivajoč Gaja 
»strastnega šarlatana«, potem Prešern, Metelko, 
Z a 1 o k a r, a vender piše Slomšek : »Sovražnikov močnih ni bilo. 
prijateljev pa vse živo!« Ti mnogi prijatelji so odločili, da je bil 
pravopis Gajev uveden v šole in urade. A. M, Stojan pravi v Nov. 
1846. L, št. 52, da Slomškovo »Sveto opravilo«, tiskano v gajici, 
otroci lahko bero brez težav, dasi imajo sicer v bohoričici natis- 
nene knjige. 

Stanko Vraz je 1842. 1. priporočal, naj se Murko trudi za 
novi pravopis, ker prireja šolske knjige. 

Na Kranjskem je dr. Blei\veis dne 6. junija 1848. 1. predlagal 
v deželnem zboru v obširni spomenici med drugim tudi to, naj se 
uvede v vse šole ilirski pravopis, ki je bil uradno uveden uže v 
Istri in dejanski rabljen na Štajerskem. Vlada je uvedla gajico 
z odlokom 11. avgusta 184 8.1. Tudi »Slovensko društvo« v 
Ljubljani se je potezalo za to stvar. 

Po Murkovih besedah se more sicer bohoričica meriti z vsemi 
evropskimi pravopisi razven cirilice ; z ozirom na književno vzajem- 
nost pa ni bila kaj posebno primerna ; v bohoričici bi bila slovenščina 
osamela ; morala je tedaj priti nova primernejša abeceda. Danjko 
je preveč zabredel, ker ni poznal stare slovenščine ; Metelko se je 
pa preveč oziral na kranjsko narečje, ne pa na druge Slovane; nova 
abeceda je morala biti do cela latinska. Šafafik je imenoval Gajev 
pravopis »najlepši slovanski in evropski pravopis«. Cas. česk. Mus. 
1837. I. Ost in West 1839., B. 25. 



52 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

V. Pisatelji. 

Jurij Japelj (1744—1807), 

por. v Kamniku, je dobil prvi svoj pouk od rojaka Mihaela Pasrlovca, 
ki je bil takrat župnik v Spodnjem Tuhinju ; po njem vzpodbujen 
je vstopil v jezuvitske srednje šole v Ljubljani. Tu je nadarjenega 
in marljivega dijaka Japlja uvedel sošolec Žiga pl. Hohen\vart v 
mnoge premožne rodbine za domačega učitelja. V Trstu je vstopil 
Japelj v bogoslovje in tam najpoprej kaplanoval pri Starem svetem 
Antonu od 1769. do 1775. leta, kjer se je bavil z italijanščino, 
francoščino in angleščino. Odtod ga je ljubljanski škofi lerberstein 
izvolil za svojega dvornega kapelana in tajnika. 

Škof Herberstein je bil Jožefmec in izdal koj prvo leto pastirski 
list, kateri je vzbudil občno nevoljo tako, da so v posebnih knjižicah 
nasprotovali njegovim načelom. Vsled želje tega škofa je Japelj 
poslovenil in izdal 1779 : 

1 . »Ta Ve 1 k i K a t e k i s m u s s p r a š a n j a m i i n u o d - 
go varm i« 

To knjigo posvečuje škof cesarici Mariji Tereziji, kjer pravi, da 
je »to milostlivo Roko te nar bolši Matere tudi Slovencam pokazal«. 

Izvršivši to delo je Japelj postal vodja Schillingovi kuratni 
ustanovi pri sv. Petru v Ljubljani in konzistorijalni svetnik ; škof 
mu je odločil to službo, da bi mogel Japelj tem uspešneje slovstveno 
delati ; kajti takrat se je začelo živahno duševno gibanje vsled tega, 
da se je na novo vzbudila »Academia operosorum«, ki je delovala 
uže (1693.— 1718.). 

Osnovala se je bila na latinsko - nemško - italijanski podlagi, 
oživila pa zdaj na narodni slovenski, ker so jej kumovali Pohlin, 
Japelj, Kumerdej in grof Edling. Leta 1781. je prvomestnik 
postal Žiga baron Ousič, tajnik Japelj, Kdling pa vrhovni voditelj. 
»Academia« ni uspevala, ker so posamezne odločilne osebe bile 
prerazličnega mišljenja: Ousič bi l)il rad vse ponemčil, čemur ni 
mogel j^ritrditi navdušeni rodoljub Japelj, Kdling pa je bil skriven 
nasprotnik samostanom, torej tudi Pohlinu. Kljubu tem razm(>ram 
je Japelj marljivo izvrševal svoje nazore ter izdal nadalje: 

2. » C e r k o v n e pesmi, L i t a n i c i n u M o 1 i t \' c p e r 
l>ožji službi«, 1784. 1., ter: 



Pisatelji. 5H 

3. »Zbrane molitve«; tem je pridružil »P e r s t a v i k 
enih Kranjskih Pejsem« 1786.1. 

Slovenski duhovniki so uže dolgo časa zelo pogrešali sv. pisma 
v materinskem jeziku, posamniki so se uže poprej trudili Slovencem 
prirediti prevod, a zaman. Ksav. a S. Ignatio (po rojstvu Gregorij 
Vorenjec [WorenzJ), diskalcoat v Ljubljani, je bil baje uže začetkom 
18. stoletja poslovenil vse sv. pismo z naslovom : 

»Čelu Svetu Pismu noviga inu stariga Testamenta« (rokopis 

v šestih debelih zvezkih v 4"). 

Tudi Kastelčevi (1623 — 1688) prevodi so ostali v rokopisu. 
Pohlinov prevod, dasi je dobil uže »imprimatur«, ni mogel zagledati 
belega dne, morda vsled upora škofa Herbersteina, ki je ta vele- 
važni posel Japlju odločil. 

Doslej so si pomagali z Dalmatinovim sv. pismom, katero 
je škof Herberstein bil celo priporočal. 

Japelj se je z veseljem lotil tega dela in si privzel za pomoč- 
nika Blaža Kumerdeja. V pregledovalnem odboru so bili : dr. Gregorij 
Zupan, knezoškofijski notar; dr. Jakob Sorčan, učitelj razlage 
sv. pisma in jutrovih jezikov na ljubljanski akademiji ; Frančišek 
P a r a d i s o , takrat knjižničar v Ljubljani ; Sebastijan Zupan, 
stolni zakristan, ter frančiškana Jordan Cerar in Anton Jevnikar. 
Ti presojevalci so se shajali po štirikrat na teden v škofovem dvorcu 
ter popravljali, kar je bilo potrebno. 

Uprav dvesto let po Dalmatinovem prevodu je izšel I. zvezek 
1. 1784. v Egerjevi tiskarni z naslovom : 

4. »Svetu Pismu noviga Testamenta.« 

Za vzgled, kako je Japelj slovenil, bodi XV. poglavje iz Janezo- 
vega Skrivnega razodenja (Apokalypse). 

1) Inu jest sim na Nebi enu drugu veliku inu čudnu znamenje vidil. 
namreč sedem Angelov, kateri so imeli te sedem posledne nadloge: Zakaj 
skuzi lete je dokončan serd Božji. 

2) Inu jest sim vidil kakor enu glažovnalu morje, z' ognjam zmešanu, 
inu teiste, kateri so premagali zverino inu nje podobo, inu štivilu njeniga 
imena, da so stali na tim glažovnatim morji inu so citre Božje imeli. 

.-i) Inu onij so pejli eno pejsem Mojzesa, hlapca Božjiga, inu enu pejsem 
tiga Jagnjeta, inu so djali: Velike inu čudne so tvoje dela, Gospod vsiga- 
mogočni Bog: pravične in resnične. 

4) Kdo se ne bo tebe bal. Gospod, in ne bo Ivojiga imena povikšoval? 
Zakaj ti sam si dobrotliv: zakaj vsi narodi bodo prišli in te bodo v pričo 
molili, zakaj tvoje sodbe so na dan prišle. 



54 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

o) Inu potem sem jest vidil in pole ta Tempel šotorja tiga pričevanja 
na Nebi se je odprl. 

6) Inu sedem Angelov, kateri so imeli sedem nadlog, je iz Templa viin 
prisili, inu so bili z" čistim inu bejlim platnam oblečeni, inu okuli pers z' 
zlatimi pasmi prepasani. 

7) Inu ena od teh štirih zverin je dala tim sedem Angelam sedem zlatih 
kupic, katere so bile polne serda tiga od vekomaj do vekomaj živiga Boga. 

8) Inu ta Tempel je bil napolnjen z" dimam od svetlosti Božje inu od 
njegove močij: inu obeden nij mogel v Tempel jiti, dokler bi se te sedem 
nadloge tih sedem Angelov dokončale. 

Vse sv. pismo pa je prišlo na svitlo v tem-le reda: 
L. 1784. I. del novega zakona (evangeliji in apostolsko dejanje.) — 11. natis 1800. 1. 
» 1786. II. del novega zakona (apostolski listi in skrivno razodetje). Olia dela 

poslovenila Japelj in Kumerdej. — II. natis 1804. I.; oba druga natisa 

oskrbel Japelj. 

> 1791. I. zv. starega zakona (Pentateuch). Prve štiri knjige poslovenil Japelj in 

Kumerdej, peto pa Japelj sam. 
» 1796. 11. zv. starega zakona ( Jozve, Sodniki in Rut) ; posl. Japelj. — Tega zvezka 

II. polovico i,Štiri bukve kraljev) posl. Matevž Šraj. 
» 1798. IV. zv. starega zakona (Psalmi Davidovi); posl. A. Traven. 
» 1798. V. zv. starega zakona (Pripovesti, Pridigar, Visoka pesen. Modrostne 

knjige, Sirah); posl. Jožef Škrinjar. 
» 1800. VIII. zv. starega zakona (Mali preroki, Makabejci); posl. J. Ribar in Jožef 

Škrinjar. 

> 1801. III.zv. starega zakona (Ezdra, Tobija, Judita, Esler, Job in Kronične knjige); 

posl. J. Rihar in M. Šraj. 
» 1802. VI. zv. starega zakona (Izaija, Jeremija); posl. J. Škrinjar. 
» 1802. VII. zv. starega zakona (Baruh, Ecehiel in Danici) ; posl. Matej Wolf. 

S prevodom sv. pisma si je Japelj pridobil največjo zaslugo 
za slovenski narod ; pomagali so mu tudi ISkrinjar, Traven. Rihar, 
Šraj in Woir. Pregledovali so poleg pi)j)rej omenjenih še Naglic, 
Miklavčič, Vodlan, Vodnik, Debevec, Baland iWalIand) in Burger. 

Ker je prevod izšel brez razlage, so l)ili nekateri duhovniki 
nejevoljni; zato je Debevec v I. zv. starega zakona priobčil navod, 
kako je treba citati sv. pismo. 

S tem delom samim si je Japelj postavil nesmrten spomenik 
v slovenskem slovstvu. 

Raznovrstno plodovit pa je bil še v drugih strokah. 

L. 1787. je umrl knezoškof Ilerbcrstein ; kmalu potem je šel 
Japelj za župnika in dekana na novo ustanovljeno župnijo na 
Jezici ob Savi. Rad je šel na novo mesto, ker se je bila razrušila 



Pisatelji. 55 

»Akademija«. Kumerdeja je vlada premestila v Celje za okrajnega 
šolskega nadzornika. Japelj je še izdal : 

5. ))Lyste in evangelia na vse Nedele in Praz- 
nike čez lejtu«; pridejanih je nekoliko pesnij ter »Mali 
katekizem«. 

Na Jezici je imel mnogo drugega posla ; župnišča ni bilo, 
šole ni bilo ; zato je začel z mladeniško ognjevitostjo poučevati 
mladino. Postavil je večjo župnijsko cerkev, zasadil okoli župnišča 
sadovnjak. 

L. 1 795. je dobil župnijo v Naklem na Gorenjskem, kjer mu 
je bil izvrsten duhovski pomočnik Jožef Ulčar ; tudi tukaj je gojil 
sadjerejo in župljane vnemal zanjo ; tu je dovršil zadnji zvezek 
starega zakona 1802. 1.. Ker pa je bil pošel I. zv., ga je naganjal 
škof baron Raigersfeld, da ga je izdal na novo. 

Na Jezici je bil delaven tudi kot pisatelj v govorniški stroki, 
kajti tu je izdal dva zvezka govorov z naslovom: 

6. »Pridige za vse Nedele skuzi lejtu«, 1794. 
dva dela. 

V latinskem predgovoru naglasa, da zdaj objavlja knjige uže 
poprej obljubljene, pa ne tako dovršeno, kakor bi želel, ker ga 
pre Škot naganja, naj hiti. Slovenil je prosto po laških, francoskih 
in nemških pisateljih. 

Od Naklega je obiskoval stolnega korarja Žigo pl. Hohenwarta 
v Celovcu, ki se je trudil, da je Japelj, njegov nekdanji sošolec, 
prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer mu je napočilo novo 
življenje, kajti koroški knezoškof grof Salm-Raifferscheidt je bil 
velik prijatelj vednostim in umetnostim ter je zbiral na svojem 
dvoru duševne odličnjake , na primer Jožefa viteza Cerfoglio , 
rimskega akademika, in opata Matijo Halla, začasnega profesorja 
svetovne zgodovine na liceju. S tema dvema vred je zlagal Japelj 
latinske pesni, pa tudi slovenskega pesništva ni zanemarjal; 1803. 1. 
je izdal pesen: 

7. »Prestavljanje ene latinske Pejsmi Imeno- 
vane: Ribiči tih ludy.« 

Slovenil je Mendelsohna, Gellerta, Kleista, Hagedorna ter pri- 
redil za slovensko občinstvo P. A. Metastazija spevoigro »Arta- 
kserkses«, kar pa je vse ostalo v rokopisu. 



56 ' Zgodovina slov! slovstva. II. del. 

Da ni rojen pesnik, čutil je sam ; s pesnikovanjem hotel je 
le vzbujati rojake, saj poje sam : 

Illustres posili vario sermone poetas 

Produce, qui inonstrent, quam terat illa viam. 

Slavne sem pesnike uvel v pesniško obliko Slovencem. 
Da bi pokazali pot, ktero hodili je nam. 

Cerkvene pesni so se mu posrečile, n. pr. »Pred stolom 
Tvoje milosti« id. iGlej Josip Benkovič »Dom in Svet« 1894, 68.) 

Razven pesništva je gojil tudi od poprej mu priljubljeno 
jezikoslovje in sestavil spis ^BeanUvortimg der Frage : \VelcJie cms 
člen verschieOenen slavischen Sprachen man der Jugend ziim, leich- 
teren Verstdndnis der Bnssischen, Polnischen. Bohmischen, Dalmati- 
nischen. Kroafischen, Krainerischen und der iihrigen slavischen 
Mundarten heibringen solle?" — Odločil se je za slovenščino. 

Leta 1807. je dokončal obširno slovnico slovansko, kateri je 
vlada istega leta dala svoj »imprimatur«. Slovnica, ki se nahaja v 
rokopisu v licejalni knjižnici v Ljubljani, ima naslov : 

8. » 8 1 a v i s C h e S p r a c h 1 e h r e « i. t. d. 

To delo ga je napotilo, da je začel spisovati vseslovansko 
slovnico, katere je napisal pet velikih zvezkov; dal ji je naslov: 

9. »Arcticae Ilorulac Adami Bohorizh 1584.« 
Tudi to delo se ni natisnilo. 

Neumorno delujočega je vlada imenovala šolskim nadzornikom 
za Koroško in poročevalcem v šolskih stvareh. 

Pa poleg vseh svojih jezikoslovnih trudov ni pozabil muze : 
v slovo cesarju Francu, ki je obiskal Koroško 1807. leta, je zložil 
slavospev, ki se je natisnil. 

Pravi se, da mu je došel glas, da ga je cesar imenoval tržaškim 
školom uprav tisti dan, ko gaje zadela kap, to je dne 11. vinotoka 
1807. 1. 

Prijatelj Cerfoglia mu je zložil elegijo v spomin, kjer prav* 
med ostalim : 

Et tu. sublimes, «iui sandus ot aeqiuis habenas 

Austriari Imperi. Maxime Caesar liabos: 
Nonne pulans virlutcs illi sacra parasti 

Jam Tergestini muuera Ponlificis. 



Pisatelji. 57 

Ti, prečastni vladar mogočne nam Avstrije slavne, 

Ki si vzvišen vsigdar ter pravičen vselej, 
Ti zasluge njegove spoznal si in čislal visoko: 

»Japelj bodi mi škof, sedež pa mesto mu Trst.«*) 

Japelj se šteje med najodličnejše pisatelje Vodnikove dobe. 
Njegov bistri razum mu ni dopuščal, da bi se bil udal ozkosrčnim 
nazorom Pohlinovim ; iskal je besede med prostim narodom, in če 
je tam ni našel, šel je k sorodnim slovanskim plemenom, rabil pa 
je še vender precej tujk. Vedno se je trudil »slovenski jezik čeden 
napraviti« kakor Vodnik. Zato so se njegove knjige zelo prikupile 
Slovencem. Katekizem je izšel štirikrat (1779., 1787., 1793., 1809. 1.) 
Cerkvena pesmarica dvakrat (1784., 1788.1.), Listi in evangeliji 
trikrat (1787., 1792., 1806. 1.) 

S Kumerdejem je namerjal sklicati zbor slovanskih učenjakov, 
da določijo jednotno pisavo v.seh slovanski) narečij, pa prerana smrt 
je zaprečila to nakano. 

Takrat je vladal protikatoliški duh v Avstriji ; ljubljanskega 
škofa Herbersteina je papež Pij VI. sam obdolžil če ne krivoverstva, 
vsaj malomarnosti. Dasi je bil Japelj ljubljenec tega škofa, se mu 
vender ne more dokazati, da bi bil storil kaj, kar bi se ne strinjalo 
z njegovim stanom ; bil je povsod zvest in vnet duhovnik in po 
lepem vedenju priljubljen gospodi in kmetom. 

Jožef Škrinjar ( — 1825). 
Porojen v Ljubljani, je kaplanoval na nekaterih krajih na kmetih, župni- 
koval v Dolu, pri Dev. Marije Oznanjenju v Ljubljani, naposled v Gorjah. Prišteva 
se k najspretnejšim prelagateljem Japljevega sv. pisma. 

Spisal je predgovore latinske in slovenske posamnim delom sv. pisma ter 
dva molitvenika. 

Anton Traven (Traun) (1754—1807) 
iz Doba, baccalaureus, kapelan pri sv. Petru, župnik na Jezici. 

Jožef R i h a r (1759—1807) 
iz Polhovega Gradca, kapelan v Št. Jerneju na Dolenjskem, potem pri sv. Jakobu 
v Ljubljani, župnik v Komendi. 

M o de s t Šraj (1754—1821) 
bivši avguštinec, kurat na Vranji Peči, župnik pri sv. Duhu na Dolenjskem. 

') Da se je »čutil« sam, se razvidi iz pesni, s katero se je ponudil za uda 
goriški akademiji »Arcadia*, kjer se hvali: 

Qui normam fidei patrio sermone reduxi 

Numen ut a teneris discat amare puer .... 

Sunt rnihi quas lingua modulor nostrate camoenae 
Ut missis pariter pagina juncta docet .... 



58 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Matevž Wolf, 

kurat na Bohinjski Beli. živel v pokoju v Horjulu, v Dobrunjah, v Radovljici, 

umrl zlatomašnik 1827. 1. 

Rihar in Wolf sta prevodom spisala tudi slovenske uvode 

Med izdavanjem vsega svetega pisma pošla sta prva dva zvezka novega 

zakona; skrbel je tedaj Jurij Japelj. da sta se na novo izdala v lepši slovenščini, 

dasi so se zopet uvele nekatere tujke namesto pristnih slovanskih besed, n. pr. 

šac nam. zaklad id. 

Anton Linhart (1756—17951, 

porojen dne 11. decembra 1756.1. v Radovljici, je izvršil humanitetne 
tečaje ljubljanskega liceja in hotel vstopiti v jezuvitski red ; ali ker 
je bil uprav tedaj odpravljen ta red, vstopil je 1776. 1. v samostan 
v Zatičini z imenom Kristijan, pa čez dve leti šel na dunajsko 
vseučilišče in se pod vodstvom Sonnenfelsa učil redarstvenih, 
trgovskih in iinančnih vednostij. Dovrši vši te študije je služil od 
1773 — 1783. leta v knežješkofijski pisarni v Ljubljani. Vsled pri- 
poročila barona Žige Cojza je prestopil k c. kr. okrožnemu uradu 
ljubljanskemu kot protokolist; v kratkem je postal c. kr. okrožno- 
šolski komisar in pozneje tajnik kranjskih deželnih stanov. 

V prvi dobi svojega pisateljevanja se je bavil s pesništvom 
v nemškem jeziku.') Ker mu pa pozneje ti proizvodi niso ugajali, 
jih je nakupil in sežgal, kar jih je mogel dobiti. 

V Ljubljani bivajoč postal je odličen ud odbrane slovenske 
družbe, ki se je zbirala okoli Cojza, in si pridobil lepih zaslug za 
probujenje slovenske narodnosti s tem, da je priredil dve gleda- 
liščni igri za slojenski oder, namreč : 

1. »Zupanova Micika« in 

2. »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«. 1790. 1.^ 
prvo po nemškem, drugo po francoskem izvirniku. 

V »Županovi Miciki«, ki se je dne 28. grudna 1789. 1. 
predstavljala v deželnem gledališču, so nastopili, kakor je natisneno 
na gledališkem listu: Tulpenheim, en žlahtni (iospod (suknar 
Desseli)runner); Sternfeldovka , ena mlada bogata vdova 
(gospa p 1. O a r z a r o 1 1 i ) ; Monkol", Tulpenheimov perjatelj 

') Uže dijak opeval je ljubljanskega knezoškofa grofa Herbersteina v pesni : 
A e m o n a's F e y e r. To je pozneje opilil in uvrstil v knjigo : Blumen nus Kiain. 
Laibach 1781. Eger 12. 158. V tej knjigi se nahaja tudi prevod slovenske narodne 
balade »Pegam in Lamberger« v heksainetrih. L. 1780. je izdal: Miss Jeny 
Lome, eia Trauerspiel in funf Aufzligen. Augsburg. Conrad Heinrich Stade. — 
Zložil je tudi pesen: »An Josef nach dem Tode Maria Theresia,€ 1781.8". 6. 



Pisatelji. 



59 



(dr. Makov iz); Jaka Župan (dr. Merk); Micka, njegova hčer 
(gospa Linhartova); Anže , Micken ženen (dr. P i 1 1 e r) in 
Glažek ; en Šribar (dr. Reppitsch); šepetalec je bil Linhart 
sam. Tu se vidi. kako odhčne osebe so sodelovale. „Laibacher 
Zeitung" z dne 29. grudna se je izrazila jako pohvalno, naglašuje, 
da je kranjski jezik dovolj gibčen in blagoglasen ; ves narod je 
pre ponosen na take igralce, katerih se bodo spominjale knjige 
slovstvene, rekši : »Ti so položili temelj v izobraževanje materinega 
jezika in so ga usposobili za gledališčne predstave.« 



Pesen na koncu igre. 



Matiček poje: 

Zdej zapojmo, zdej vukajmo ! 
Eden drugmu ogin dajmo! 
Jeza, žalost, li na stran 
Dans je moj veseli dan. 

Tonček poje: 

Žalostna je duša moja, 
Misli moje so v Ljubljani. 

Jerca poje k' Tončeku : 

Tiho bodi, jest bom tvoja 
Le ostani, le ostani. 

Vsi. Zdej zapojmo, zdej vukajmo. 

Možje. Eden drugmu . j • 
'ž^ !> v A " ogm daimo 
Zetie. Ena drugi ° •' 

Jeza žalost id. id. 
Nezka poje k' Baronu: 

Brez zamere, vaša Gnada! 
Kar sem slnla, nisim rada, 

Pa sim mogla. — take smo! 
Me deklici, nu ženice 
Za moža, nu za petice 

Tako le se trudimo. 

Gospa poje: 

Brez zamere, vse smo take 
Lepe, zale. korenake 
Rade imamo, lubimo 



Ce le vunder ni drugači, 
Kadar se lubezen pači, 

Vam, možaki, zveste smo. 

Baron poje: 

Povasuje vsaka rada. 
Bodi stara, bodi mlada 

Zlasti, če je mož neslan. 
Poterpimo! kaj se oče? — 
Kadar pa že ni mogoče, 

Pa mahuimo tud' na stran ! 

Nezka poje : 

Le mahnimo! — al zadeli 
De bi zlodja v seb' imeli. 

Nič ne bodo, de vedo! 
O možje, ste pravi tiči. 
Al vas vunder me deklici. 

Kadilr očmo, vjamemo. 

Matiček poje : 

Je en pobič, k' roge stavi, 
Njemu se Lubezen pravi, 

Tisti perutnice ima. 
Veš zakaj? — zato, de lože 

Sem ter tje vihrati zna. 



Vsi. 

Možje. 
Žene. 



Zdej zapojmo, zdej vukajmo! 

Eden k' drugmu • i • i 
T? u' J ° ogm daimo ! 
Ena k drugi ° ' 

Jeza, žalost, li na stran, 

Dans je naš veseli dan!^) 



*) 179L 1. dne 8. februarja se je pri benefici igralke gospe Deimerjeve 
deklamovala Linhartova pesen: >Fantje«, ki se glasi tako-le: 



Fantje en lep cvet je ta, 
Kar kol lubezen da 
Iz mojga maiga verta 
Ena roža brez terna 
Pa še ni prav odperta 
En dober duh ima 



Vam b'jo rada predala 
Ne bo velik koštala 
Lubi Fantje! kupite 
Za en repar al dva 
Friško naprej stopite 
Dober kup Vam se da. 



gQ Zgodovina slov. slovstva. H. d^l. 

Drugo igro: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« 
je Andrej Smole na novo izdal 1840. leta. Ponatisnena je tudi v 
AVeissenthurnovi slovnici 1811.1. in ni navaden prevod nego pri- 
krojena za kranjske razmere koncem minolega stoletja. 

Linhart je na slovenski jezik prevajal tudi uradne razpise, 
kajti dvorne pisarne odlok z dne 24. okt. 1791. 1. priznaje »fiir die 
be\verkstelligte Ubersetzung der Allcrhochsten Verordnungen und 
Patente in die krainerische Sprache die eingerathene Douceur von 
12 Dukaten oder 54 11. be\villigt.« — Sodeloval je tudi pri Vodnikovih 
»Pratikah«, ker je naglašal Cojz, da bi slovenskim kmetom bolj 
ugajali poljudni spisi iz kranjske zgodovine nego iz sv. pisma. 

Linhart je bil tudi ud c. kr. kmetijske (takrat imenovane : eko- 
nomskei družbe ter je poslovenil Wollsteinovo knjigo z naslovom: 

3. »Bukve od Kug in Bolezen (3 o v e j e Živine, 
tih Ovac inu S vin« id. Ljubljana 1792. 

Zelo važno pa je njegovo, žal, nedokončano zgodovinsko delo : 

4. »Versuch einer Gesch ichte vonKrain und der 
iibrigen siidlichen SI aven Oesterreichs«. 1788. 1. Theil. 
V predgovoru je ocenil do one dobe spisane knjige o zgodovini 

južnih Slovanov dokazavši njih nedostatnost. Napotil ga je na to 
delo zgodovinar Anton v Gorlitzu s knjigo „Erste Linien ebies 
Versnches iiher der alten Slaven Vrsprung , Siffen, Gebrduche, 
3lehmn(jen und Kenntuisse." Leipzig 1783. Raztegnil je Linhart 
svoje raziskavanje čez ozke meje kranjske dežele naglašujoč, da 
dostikrat ni ljudstvo samo krivo, če ni postalo to. kar bi rado. On 
zahteva, da morajo zgodovinarji več ozira imeti na Slovane. 

Ker je Linhart s tem delom zaslovel kot zgodovinar, so kranjski 
stanovi po smrti Jožefa II. nasledniku Leopoldu 11. podali spomenico, 
zahtevajoče stare stanovske sloboščine. Izdelal jo je deželni histo- 
rijograf Linhart na 52 polovično popisanih polah v folijski obliki 
ter razložil v uvodu nekdanjo upravo stanov in na koncu navel 
splošne pritožbe in želje. Dobil je za to delo 52 zlatov. (Gosta, 
Mitth. d. hist. Vereines fiir Krain 1859 ) 

Izdelal je tudi spomenico glede Jožeilnske uravnavo davkov ; 
opirala seje na zgodovinske in listinske priloge, obsegala I8V2 pole 
ter se 1790. 1. prečitala v deželnem zboru. Določili so mu stanovi 
v nagrado 100 zlatov, ki so se po njegovi smrti izplačali vdovi. 

Liniiartova slika se nahaja v njegovi pesenski zbirki ..HI n men 
ans Krain". Tmrl je dne 14. julija 1795. 1. 



Pisatelji. gj 

Valentin Vodnik (1758—1819). 

»Rojen sim 3. svičana 1758. ob 3. uri zjiitra v gorni Šiški na 
Jami per Zibertu iz Očeta Jožefa inu matere Jera Panče iz Viča. 
Dedec Juri Vodnik je rojen v Sent Jakobi uni kraj Save. se je 
perženil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiši Žibert. Potle kupi 
hišo v' Šiški na Jami, ime seboj pernese u leti 1780., vmerje 1774, 
star osemdeset inu pet let. Je rad delal inu vinu pil. ^'eč•krat mi 
je sam pravil, kako sta on inu njega oče Miha hodila na Hervaško 
kupčovat s' prešičmi , vinam inu platnam , zraven dober kup v' 
oštarijah živela. Veči del Vodnikov je pozno starost doživelo ; dva 
brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali. inu 
potle hvalili, kader sim pridno v šolo hodil. 

Devet let star popustim jegre, luže inu dersanje na jamenskeh 
mlakah, grem volan v šolo, ker so mi oblubili, de znam nehati, 
kader očem. ako mi uk ne pojde od rok. Pisati inu branje me je 
učil šolmaster Kolenec 1 767. ; za pervo šolo stric Marcel Vodnik, 
franciškanar v Novim mesti, 1768. inu 1769. Od leta 1770. do 1773. 
poslušam pri jezuvitarjih v Lublani šest latinskih šol. Tiga leta me 
ženejo muhe v' klošter k' franciškanarjem, slišim visoke šole, berem 
novo mašo. se z' oblubami zavežem ; 1. 1 784. me Lublanski škof 
Herberstein vun pošle, duše past. 

Kranjsko me je mati učila, nemško inu latinsko šole ; lastno 
vesele pa laško, francozko, inu sploh slovensko. Kamenje poznati 
sem se vadil 1793. 

Z' Očetam Marka Pohlin Diskalceatam se iznanim 1773. L, 
pišem nekaj kranjskiga, inu zakrožim nekitere pesme, med katermi 
je od zadovolniga Kranjca komaj enmalo branja vredna. Vselej sim 
želel kranjski jezik čeden narediti. Baron Žiga Cojs inu Anton 
Linhart mi v' leti 1794. naročita kalender pisati; to je moje pervo 
delo, katiro tukaj vsim pred oči postavim , da se bodo smejali, 
inu z' menoj poterplenje imeli. Če bom živel, očem še katiro novo 
med ludi dati, naši nastopniki bodo saj imeli kaj nad nami po- 
pravlati inu brusiti. 

Pisano na Gorjušah v' bohinskeh gorah 1. Rosnicveta 1796.« 

Tako jasno in jedrnato opisuje Vodnik sam svoje duševno 
razvijanje v prvih letih. Ugodna mu sreča ga je privedla koj v 
začetku v divnolepo gorenjsko stran kranjske dežele; sam nam 
je povedal, da je šel najpoprej duše past v Soro od 10. aprila 1784. 



52 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

do 15. febr. 1785. ; potem je prišel za kapelana v Ribnico 'z odlokom 
od 20. oktobra 1788. i 4. avgusta 1792. 1. poprosi briksenskega Škota, 
naj mu podeli samostojno kapelanijo na Blejskem gradu; v prošnji 
povdarja. da ume in govori šest jezikov, da uže služi deset let in 
da bi rad pomagal »einem abseitigen roben Berg -Volke«. Vsled 
te prošnje je prišel v Gorjuše. V tem krasnem delu naše slovenske 
zemlje, ki nam je dal Preširna, Jenka, Kopitarja i, dr. vzbudila se 
je Vodniku pesniška žila in veselje do slovstvenega delovanja. 
Ukaželjnemu mlademu duhovnu pa je še to bilo v korist, da se je 
tam seznanil z visokoučenim in plemenitim baronom Cojzom, ki je 
blagodušno podpiral, učil. bodril vse duševne veljake. Zanimivo in 
prijetno je citati liste, katere mu piše Cojz. 

Baron Cojz je v občnem znanju, v estetičnem okusu in kraso- 
slovju daleko presegal našega Vodnika. Pred vsem mu priporoča 
Horacija in izvirnost ; pohvalno omenja njegovega »Zadovoljnega 
Kranjca« in pričakuje mnogo od »planinskih muz«. Izvrstno mu 
kritikuje pesmico »Na moje rojake«. 

Nagovarjal je Vodnika, naj prevzame nekaj črk za slovar, ki 
ga spisuje Kumerdej ; zelo se je razveselil, spoznavši. da se Vodnik 
zanima tudi za naravoslovje. 

Uvidelo se je pa, da potrebujejo v Ljubljani tacega pomoč- 
nika, kakor je Vodnik ; on sam si je želel s kmetov priti v mesto, 
kjer bi imel knjige na razpolaganje in kjer bi mogel občevati s 
svojimi učenimi prijatelji. 

Dne 1. avgusta 1796. leta se mu je želja izpolnila: prišel je 
za kapelana in benelicijata k sv. Jakobu v Ljubljano ; čez dve 
leti potem pa za učitelja poetike na gimnazijo, s 400 gld. letne 
plače. V tej službi je učil na zavodu v najvišjem razredu vse pred- 
mete razven verozakona, bil 1806. 1. začasno načelnik zavodu, postal 
1807. leta učitelj zgodovine, začasno tudi francoščine, 1810. leta za 
francoske vlade ravnatelj (directeur) gimnaziji, nadzornik začetnim 
šolam Iccoles priinaires) in vodja umetniški in rokodelski šoli (ecole 
darts et metiers.i V vseh teh službah je bil na svojem mestu, 
kakor riba v vodi. Mlad in navdušen za vse, kar je lopo in blago, 
je navduševal mladino za klasične uzore, razlagal modro latinske, 
grške in nemško klasike, kot ravnatelj se vestno trudil šoli na korist. 

Na narodne potrebe se ozirajoče naredbe francoske vlade so 
vzbudile v njem veselo nado , da se začenja za slovenski narod 
čas lepšega duševnega nai)rcdka ; tem čutilom je dal odduška v 



Pisatelji. 63 

pesni ,JUrija oživljena", katero je natisnil 1811. 1. v »Pismenosti« 
in v uradnem listu »Telegraphe ofiiciel« 31. julija 1811.1. z latinskim 
prevodom: »lUvria rediviva«. Uradni list je sam priznal, da vsak 
stih diše ognjeno ljubezen do domovine. 

Vsled te pesni so ga zavistniki ovadili avstrijski vladi. L. 1813. 
so zasedli Avstrijci Kranjsko, in Vodnik je postal učitelj zgodovine in 
zemljepisja, pristav licejskega ravnatelja pri gospodarstvu in začasni 
vodja normalnih šol. L. 1814. se je pa zastonj poganjal za stolico 
zgodovine in italijanskega jezika na ljubljanskem liceju. Dne 
18. marcija 1814. leta je bil dejan v pokoj po veljavnih zakonih, 
ako ni več zmožen za službo, ali naj se mu pa da taka služba, 
da ne bo imel opraviti z odgojevanjem mladine. »Ilirija oživljena« 
mu je bila v pogubo. Pokojnine je dobil 200 gld. Vodnika so 
tolažile v tako ubornih razmerah vede in pesništvo. V pokoju 
je še prelagal deželne zakone in se ukvarjal z numizmatiko. 

Dne 8. januvarja 1819. leta ob devetih na večer ga je zadel 
mrtvoud in končal njegovo trudapolno življenje. 

Radi plemenitega mišljenja, dobrega srca, jeklenega značaja 
in neumorne delavnosti ga je čislalo vse. 

Slovenci imenujejo po pravici Vodnika »mojstra pevcev«; 
istina je sicer, da so uže poprej zlagali slovenski pesniki pesmice, 
posebne vrednosti pa niso imeli ti proizvodi ; bili so večinoma slabo 
verzifikovana proza. Pri Vodniku združile so se pa vse razmere, ki 
so ugodno uplivale na duševni razvitek našega prvega pesnika. Prvič 
mu je bila prirojena pevska žila; prišel je sam med prosti 
narod, kjer se govori nepopačena lepa domača beseda, in kjer se 
nahaja dovolj lepih narodnih pesnij, saj pripoveduje sam : 

Kar mat' je učila, 
Me mika zapet. 
Kar starka zložila, 
Jo lično posnet. 

Uprav Vodnik je začel nabirati slovenske narodne pesni. V 
Levstikovi izdaji Vodnikovih pesnij so natisnene v VIII. oddelku : 
Pegam in Lambergar, Ravhar, Nevesta kralja Matjaža, Lovec , 
Brašno, Mladenič samec, in Vosnik. 

Najznamenitejša izmed petero po Vodniku nabranih pesnij 
je gotovo „Pegam in Lamhergar'' ; prepis te pesni je dal Vodnik 
prof. F. A. Zupančiču, kateri jo je objavil z nemškim prevodom. Ta 
pesen se nahaja v raznih oblikah. Jako se po obsegu razlikuje v 



54 Zgodovina slov. slovstva. 11. del. 

Vrazovi zbirki in se glede na pesniško vrednost ne more meriti 
z drugimi inačicami. Opomniti so oblike v Vodnikovem prepisu : 

Vi. lini gospa mat slonevš' 
Kaj Krištofu poda. videvš' 
Kak puhti Pegam se zvedevš' 

Teko do sina svojega 
Do Krištofa Lambergerja 
Povedat kak' da naj ravna. 

Druga je ^Ravhar" . Turek hoče vzeti Sisek; Adame, Sisku 
vrli kapitane, prosi pismeno pomoči pri štajerskih , koroških in 
kranjskih stanovih; samo Krajnci so se odzvali pozivu. 

Naglo pride Ravbar čez deročo Savo v Ljubljano ; tam se je 
nabralo toliko vojakov, da dospevši pred Sisek 

Tako Turka so zobali, 
Da so vsega posabljali. 

„Nevesta kralja Matjaža^ je tako znana, da o tej ni nič omeniti. 
„Lovec"^ ne marajoč za mašo, ide v planine streljat zveri ; ljubica 
pa zapazi pri potoku , da ji nasproti plava klobuk, suknja in 
»ljubi ta pravi ves krvavi« ; domu ga zanese, na vrtu pokoplje 
in mu rožic nasadi na grob. V ,^Brašmi'' dekle ne more radi žalosti 
plesti cvetlic ; pač pa hoče za klobuk šopek pripeti ljubljencu, ki 
naj pove povsod: »JePco jmam obljubljeno«. ^Mladeneč samec^ 
opeva ugodnost svojega samskega stanu : 

Mladenke me pozdravljajo, 
Prijazno me pozdravljajo : 

Oj samski stan, 

Veseli dan! 

Jako ugodno je uplivalo na Vodnika, da je v svoj i h mlajših 
letih bival na divnem ( Gorenjskem, kjer se je nam na- 
rodil prvak slovenskih pevcev — Prešern. Ne prijazno-mili. nego 
divje -romantični obrazi planinskih velikanov vzbujajo in krepčajo 
pevsko žilo ; glej „ Veršaca'' šesto in deseto kitico : 

Pod velikim tukaj Bogom Tukaj bistra Sava "zvira. 

Breztclcson bil' želim. Mali pevske umnosti, 

Ciste saj)e sred' mej krogom Jezer dvanajst si nabira, 

Menim, da že v neb' živim. Šola zdrave treznosti. 

BuhinjsJca Bistrica : 

'Zpod Lisca skaka 

Bistrica, 
Pevska so vnema 

Iskrica. 



Pisatelji. 65 

Pesniške poskušnje segajo uže v prva leta prve dobe. Koj 
izpoznavši dar pesniške žile, se obrača s »Prošnjo kranjski modrini«, 
naj užge v njem želje 

Pesen pef Kranjsko. 

Al' se mi zdi, al' je me daj resnica? 
Že leti ta modra prof men' devica. 
Men" poda nje bela. kot sneg. ročica 
Piščal postransko. 

Na tej »piščali postranski« je zapel potem »Milo pesen«, katero 
smo uže slišali, govoreč o Marku Pohlinu. »Kranjske modrine žalo- 
vanje o smrti Marije Terezije«, in »Klek«, povest o zboru čarovnic; 
vse te poskušnje so okorne in kažejo upliv latinskih in grških 
klasikov in neko posiljeno umetnost. Edini pesniški proizvod prave 
vrednosti je »Zadovoljni Kranjc«, na kateri je stavil baron Cojz vse 
svoje nade. 

Kot pesnik izobraževal seje tudi s prevajanjem Anakreontovih 
pesnij ; ti proizvodi so posvetni in različne vsebine, opevajo lju- 
bezen, žensko moč, gosli, golobico, lastavico, spomlad, vino itd. 

V »Geslih« opevlja silno moč ljubezni, kajti vedno se jim 
vsiljuje Amor, dasi pesnik slavi dela junakov in dasi je izpremenil 
vse strune. 

»Ženska moč« je v lepoti : 

Železo, jeklo, ogenj 
Premaga ženska lepa. 

»Ljubezen pobič« pride pozno v noč na duri trkat ; pesnik 
ga vsprejme, mu ogreje ročice in mu ožema z lascev rosno vodo, 
potem poskusita samostrel, mu je-li kaj škodila rosa. Amor napne, 
vstreli in se zmuzne, smeje se : 

Saj lok mi je brez škode, 
Pa vas bo sk"lelo v srcu. 

Pesni so vse vesele in poskočne. 

Kdor le količkaj po vrhu zna te Vodnikove prevode, izprevidi 
takoj, da taki pesniški prevodi niso mogli ogreti našega slovenskega 
ljudstva. Odločilne važnosti je bilo za Vodnika, da je imel duho- 
vitega in vsestranski izobraženega učitelja barona Cojza, ki mu je 
svetoval, naj proučava izmed starih klasikov edino le Horacija 
in da naj gleda na potrebo naroda in posebnost kraja : »vse, kar 



56 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

prihaja iz Vaših rok, mora biti v narodnem zlogu in za narod 

pisano« ; zato i)ravi Cojz, ocenjujoč pesen »Na moje rojake«, da 

sta vrsti : 

Lenega čaka strgan rokav, 
Palca beraška, prazen bokal 

več vredni kakor tisoč pesnic z ozirom na pravi narodni glas in 
pristni narodni okus — taki stihi ostanejo večni. 

Ko se je bil Vodnik toliko izuril v obliki in žel priznanje, 
izdal je 1806. 1. : „Pesme za ijoskušino." 

Obsegale so : IjPesma na moje rojake (Kranjc, tvoja itd.!. 
2l Na sebe iGrem visoko pit Savico). 3! Zadovoljni Kranjc. 
4) Novo leto (Navada je vošit itd.). 5) Napisi za mesce, 
(Pratika 1796). 6) Drugi napisi za mesce, iPratika 1798). 
7) Veršac. 8) Predgovor za Lub lanske Novice 4ega dne 
Prosinca 1797 (Je kaša zavrela itd.). 9) Vo š e n j e n o v i g a 
leta 1798 iDeb zlomil si glavo). 11) Novo leto 1799—1801 
(Še noviga leta itd.). 12) Novo leto 18 02. 13) Pravlica. Kos 
in Sušic (Kos prepeva, gnezdo znaša itd.). 14) Sraka in Mlade 
(Sraka mlade je svarila). 15) N e m š k i inu Krajnski kojn. 
16i P e t e 1 i n C a iLepo sta ravnala itd.). 17| P 1 e s a r (Sim v" 

v 

Lublan' i. t. d.). 18) Star pevic ne boj se peti (Cebelca 
visoko i. t. d.). 

Tu nam je omeniti zadnjih šest pesnij, kajti z njimi stopa 
Vodnik na polje basniške poezije. V izdajah 1806. in 1840. 1. ima 
trinajsta pesen naslov »Kos inu Sušic«, iLevstik rabi naslov »Kos 
in brezen«). Zanašaje se na lepi brezen, se je kos začel prenaglo 
veseliti, ker se je oženil brat in ker je sam vabil v svate, pa 
prenaglil se je : brat in nevesta mu zmrzneta : 

Kamor tvoja sla ti kaže. 
Preveč nagel ne smeš bit'! 

Najbolj je zadel prosto narodno govorico v basni »Sraka ino 
mlade« ; konec je uprav klasičen : 

Starka pravi: to jo zmota 
Vse po svet' narohe gre, 
Doživela kaj sem s'rota : 
Jajce več kot puta v6. 

Zadnji dve pesni: »Plesar« in »Star pevec ne boj se peti« 
uvedeta nas v njegove »Različne pesni«. 



Pisatelji. 67 

Da je znal biti Vodnik tudi satiričen, vidimo iz »Napisa« 
Knobljevim ^) pesnim : 

Pesni iz Kranja 
Polhne drekanja — 
Ne delita ga, 
Dajte mu celega! 

Za francoskih vojsk 1809. leta je vlada poskusila navdušiti 
avstrijske narode za sveto domačo stvar in poslala odtis Collinovih 
pesnij za brambovce ljubljanskemu magistratu, naj jih da preložiti 
na slovenski jezik, ako mu ugajajo. Magistrat je odgovoril, da 
imajo Slovenci domače pesni in dovolj svojih rodoljubov, ki jim 
zlagajo pesni; bržkone je mislil na Vodnikove »Pesme za bram- 
bovce«. (J. Verhovec. Iz domače zgodovine, Lj. Zv. 1886, 219.) 

Deželni poglavar grof Brandis je sklical dne 12. maja 1809.1. 
črno vojsko ; dotični razglas je poslovenil morda Vodnik. (J. Ver- 
hovec ibid.) 

Pesmi za Brambovce. | (Vigneta = vojaška kapa s 

sablo) I . 1809.8. 16. 



') Pavel Knobel (1765—1830) 

je porojen dne 24. januvarja 1768. L v Orehku na Kranjskem. O njegovi mladosti 
se ne ve ničesar; 27 let star je bil učitelj v postojinski osnovni šoli; od 1795. 
do 1808. 1. je služil v Kranju, iz Kranja seje preselil v Višnjo goro na Dolenjskem ; 
1817. 1. je šel v Ribnico in tam služil do 1821. 1.; od tega leta do 1826. nimamo 
nobenih sporočil o njem; od 1826. 1. do svoje smrti dne 22. oktobra 1830. 1. ie 
učil šolsko mladino v Tomaju. 

Pokojni tržaški župnik Hrovatin ga je označil kot jako spretnega orgljavca. 

Knobel je zlagal posvetne in cerkvene pesni. Prve je izdal s tem naslovom: 
Štiri pare kratkočasnih Novih Pesmi. 1801. 

Njegove posvetne pesni so brez estetične vrednosti. V Lj. Zv. 1880, 643 
misli L — k (Levstik), da je letnica navlašč izmišljena; J.Zupančič misH, da so 
prišle na svitlo 1803. 1.; eno kakor drugo je neverjetno. Knjiga je tiskana v Ljub- 
ljani, založnik pa je bil Kremžar, knjigovezee in trgovec s papirjem v Kranju. 

Knobel pa je zlagal tudi cerkvene pesni z napevi. V njegovi zapuščini je 
našel g. Jereb rokopis, obstoječ iz sedemnajstih listov in obsegajoč 22 pesnij. 

Prispodabljanje z Redeskinijevo zbirko iz 177-5. leta kaže, da je Knobel 
neodvisen od Redeskinija in da ga nadkriljuje. Z napevi so pesni 1. Zahvala 
za letno; 7. Sv. Peter v ketinah; 8. Sv. Lorenc; 10. Sv. Tdn; 11. Sv. Mihael; 
13. Na dan sv. Jakoba; 17. Sv. Anton Abbas.; 18. Sv. Lenart; 20—22. Prošnja 
za dobro letno, sv. Križ in prerok Elias. 

Bržkone je tudi Knobljeva 

E na lep a 1 u b e_z^n i v_a.. i n u_ b r a.ni a u.r e d na h i s t o r i a od 

te po nadoužnu ven izgnane svete Grafnie Genofefe, v Krainju. 

' " 5* 



(3g Zgodovina slov slovstva. II. del. 



V predgovoru pravi pesnik, da je cesar v prejšnjih časih rajši 
nekohko posestva prepustil drugim kraljestvom, zdaj pa je treba 
reči na ves glas: »Vadimo se v orožju, zdaj gre za življenje in 
smrt«, in konča tako : 

»Peli so nekidaj naši očaki, inu Turke pobiali ; peli so 
inu pod Sisek tekli Hasan Basa v' Savo potopit ; inu če je 
Turk do nas perderel, so ga pognali , de so komaj nektiri 
razbojniki svoje pete vnesli. 

Pojite tedaj, lubi Slovenci, te pesmi, vnemajte se s' petjam 
k' pravimu junaštvu , k' hrambi našiga svetiga Cesarstva ; kar 
dopolnit nam Bog večni pomagaj ! 

Ta mala pesmarica obsega štiri pesni, namreč : ^ Pesem hram- 
bovska", „MoUtva hrambovska" , „Persega" in „Esfrajh sa vsp/\ Naj- 
lepša izmed vseh je prva: 

Presvetli Cesar vabi nas 
Na domovine bran, 
Germi že mesto, lerg nu vas 
K' banderu ven na plan! 
Na to bander' prisegamo. 
Nam priča je nebo; 
Da kamor pojde, pojdemo, 
Veselje nam je to id. 

V »Brambovski prisegi« zatrjuje pesnik zvestobo, vstrajnost, 
pokorščino in vestno izvrševanje dolžnosti. 

»Estrajh za vse« povzdiguje moč avstrijsko; zadnja kitica: 

In ker pa hče, 

Obeta Rudolf iz nebes: 

Frančišek zmagal boš zares! 

Ker Estrajh če 

Bo lud' za vse 

»Napitek« govori o srečni zmagi : 

Pripekal je današnji dan 
Na žejo grede pil'. 
Sovražnik je podrl, ugnan 
Le brž si ga nalil'. 
Kar je moža. 
Mi trči ga! 
>Kaj? Vi vsi?< 
>Da, mi vsi!« 
»2e velja.« 

Bržkone Vodnikova je tudi: >Pesim Krajnskih Brambovcov per Banderskimu 
Z.gnanju v Lublani 'iO. dan maliga Trauna 1S09. ', pole v 4 »/o pri Egerji.« — 
Izdaja je okraSena s čelado, s ščitom, topom in lovorovim veacem. — ^Lj. Zv. 
1889. 447). 



Pisatelji 69 

Med pesni, v katerih izraža pesnik avstrijsko rodoljubje, spa- 
data tudi »Pesen na cesarjev god«, »Uk estrajških vojakov« 1813, 
»Premasfa« in »Miradan«. Te dve zadnji pesni sta zloženi v spomin 
slavnostij '), ki so se vršile od 10. do 12. julija 1814. 1., da se je vsled 
pariškega miru, sklenenega 30. maja 1814. L, Kranjska zopet vrnila 
pod avstrijsko vlado. 

Povedali smo, kako se je Vodnik seznanil z baronom Cojzom, 
kateri mu je 1794. leta »Pratiko« označil kot najboljše sredstvo 
za poučevanje prostega ljudstva. Vodnik je uže prej namerjal pisati 
zemljepis kranjske dežele, kar je zelo ugajalo Cojzu, Kumerdeju 
in Linhartu. Po Cojzovem mnenju bi se ta nakana dala najbolje 
izvršiti s tem. da se suha pratika pomnoži z majhnimi zemljepisnimi 
sestavki ; Cojz je bil pripravljen priskrbeti potrebne pripomočke. 
Rad se je Vodnik lotil tega dela in sestavke pošiljal Cojzu v 
popravo. Vsled tega vzajemnega delovanja je »Ve lika Pratika 
ali Kalen de r« izhajala skoz tri leta (1795 — 1797) in prinašala 
poleg navadne pratikarske vsebine iz Vodnikovega peresa: »P opi- 
su vanje Kranjske dežele« skoz vse letnike, pa tudi nekaj 
njegovih pesnij, n. pr. »Na moje rojake« (1795), »Zadovoljni 
Kranj C«. Te pesni pa Vodnik ni zložil nalašč za ta letnik, nego 
Cojz sam pripoveduje, da mu jo je izročil Dev kot prvo Vodnikovo 
pesen, katera pre v njem vzbuja lepe nade, da bo Vodnik zlagal še 
kdaj lepe pesmice : »V tem poskusu je več narave in zmožnosti, kot 
je imata Damascen (Dev) in Marko Pohlin ; tudi jezik je gibčnejši 
in pesniška mera teče gladkeje, tudi vsebina je srečno odbrana.«^) 

Drugo njegovo delo, namenjeno v prvi vrsti prostemu ljudstvu, 
je bilo uredovanje »Lublanskih Novic« Jan. Fridr. Egerja. 

Prvi list je izšel 4. januvarja 1797. 1. ; izhajale so po dvakrat 
na teden na pol pole v mali osmerki. Raz ven novic od raznih krajev 
so donašale vsakovrstne razglase, žitno ceno, loterijo, imena umrlih. 
Čez pol leta piše : »Ker je v kratkem pol leta ven. naj gledajo vsi 
jemalci za drugiga pol leta spet naprej plačat. Kateri jeh po pošti 
prejemljejo. ti plačajo na bližnji cesarski pošti 3 gld., — drugi 
pak 1 gld. 30 kr. v' moji hiši na Polanah št. 3 v Lublani.« 

V št. 85. pričenja se obširno »Povedanje od slovenskiga 
jezika«^). Izpregovorivši o Gregih (Grkihi , Latinih, Nemcih, 

Vi Leveč, Lj. Zv. 1885, 1118, 1150; pristavi: Vodnikov napis iz 1814.1. 

-) Vodnikov spomenik str. 48. 

^) Ponatisnile Novice 1858, št. 5—8 v spomin Vodnikove stoletnice. 



70 Zgodovina slov. slovstva. If. del. 

nadaljuje: »Zdaj pridemo na same Slovence, kateri se ali od slove 
inu slovesa ali pak od selenja inu preselovanja tako imenujejo ; 
ne morem prav za trdno reči, zakaj nisem bil takrat zraven, kadar 
so jeli to ime sebi dajat« Novice 1798. 1. imajo na čelu : 

7ja novo leto. 

Deb' zlomil si glavo, 

Kaj vošil ne vem, 
Lan tlačil sem travo 

Al letaš jo smem? 

V št. 3. razlaga Vodnik, zakaj je imenoval svoj časnik »Novice«. 
V tem letniku govori o cirilici, glagolici, bohoričici ; toži se, da mu 
pišejo brezimne liste in mu očitajo, da laže. Št. 74. naznanja, da 
se prodajajo modrostne knjige stariga Testamenta v kranjskem 
jeziku po 30 kr.; gorko priporoča to knjigo. 

Od malega srpana 1. 1798. in v letih 1799. in 1800. so izhajale 
na teden le jedenkrat; do 12. oktobra 1799. 1. jih je zalagal Fr. Eger, 
potem pa njegova vdova. Novice 1799. 1. imajo na čelu: 

Se novega leta 

Vsak veseli, 
Dolg' hoče živeti. 

Vesel naj živi. 'j 

Ta leta so bila viharna radi francoskih vojsk ; o Rusih pri- 
poveduje : 

»Ena nova perkazen je za nas Kranjce, de so Rusi naši stari bratje 
peršli ne le obiskat, temuč tudi pred sovražnikom branit. Pred poldrugi 
taužent letimi so pervi Slovenci v te naše kraje peršli, oni so bili od 
Rusov in drugih Slovencov roda; od liga pride razločik. zakaj mi lahko 
zastopimo rusovski jezik; oni so namreč Slovenci inu korenina, od katire 
so naši rojaki rojeni« itd. 

Ljubljančani so slavili dobljeno Mantovo s tem, da »so se 
ponedelk pelali z muziko gori po Lublanci na sto čolnih do Ižice, 
tam so na travi večerjali, po mraku se nazaj vozili z lučmi inu 
baklami«. Mesto je bilo razsvetljeno ; neki napis se je glasil : 

»Mantova naša. Prazna bo flaša, Pernesi ga še.« 

Zadnji tečaj 1800. 1. ima napis : 

>Ne morem lagati, 
Ne lotas ne laiT. 
Kir no(^e me brati, 
Naj dene na stran.« 



*) Ob inačicah glej Marn, Jezic. XIV, str. 14. 



Pisatelji. 71 

Tudi to leto je bilo viharno ; »vse more k vojski, štacunarski 
sinovi, šribarji ali pisarji, postopači vsi, žnidarji, z eno besedo, vse 
zunaj študenta, (št. 34) .... Zdražil je Francoz potrpežljivost vsega 
sveta, zdražil je Lahe z nakladami, Svajcarje s potlačenjem njih 
prostosti, sebi nakopal Turke in Ruse na glavo« itd. 

»Trka nam Francoz na vrata, 
Dobri Fronc za nas skrbi, 
Pošle svoj'ga lub'ga brata: 
Korel rešit nas hiti.« 

Tako poje ^^odnik v osemindvajsetem listu II. tečaja Novic. In 
tacemu pesniku očitala se je veleizdaja ! V šestnajstem listu tega 
letnika pripoveduje, »da je veliki pondelik bil boj v Gradiši med 
žnidarji in šribarji, enega šribarja so na rotovž zaprli in še en drugi 
v pokorni hiši ali cuhthausi v železji teči.« 

V 39. št. beremo novico z Dunaja : 

>Juri Veha, Kranjc iz Moravske fare, major per bombardirjih, je od 
svitlega Cesarja povišan za barona; deslih kmetiskiga stanu, se je vuner 
dobro obnašal, učene bukve od merjenja pisal inu skuz te stvari milost 
pred Cesarjem zaslužil. Manjši šole je slišal v Lublani, potle pa na Dunaji 
se dalej prebrisal.« 

S tem letnikom so nehale »Novice«, »zlata svetinja v našem 
slovstvu«. (Blei\veis.) 

Vodnik je med pesniki slovenskimi prvi krenil na pravo pot 
s tem, da je slovo dal grškemu Parnasu in si v vzgled vzel 
slovenske narodne pesni. Te pa je posnemal tudi glede oblike in 
izbral štiri vrstne kitice z obrazcem : 



- u u 



ker je menil, da so narodne. Sprejeli so to obliko Gorenjci od 
nemških planinskih sosedov, ki pojo svoje »Schnoadahiipfl« ali 
»Gsetzeln«. 

Vodnikove pesni ') so se zelo priljubile narodu in se omilile 
tudi tujcem, ker prihajajo pesniku iz srca kot pristni izraz njegovega 



') Piokopis Vodnikovih pesnij (Spevnik) je na javni dražbi kupil knjižničar 
licejski M. Kalister, od njega ga je dobil Mihael Kastelic, kije v Kr. Čeb. vsprejel 
nekaj pesnij. Šele 1840. 1. jih je izdal Andrej Smole z naslovom: Pesme Valentina 
Vodnika. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik 8». 140. L. 1868. dobila jih je Slov. Mat. 
na javni dražbi in skrbela za to, da so se izdale na novo : Vodnikove pesni. Uredil 
France Levstik. V Ljubljani 1869. Levstik jih je preostro kritično uredil. 



72 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



čutenja brez svetožalja in izmišljenega bolehanja, v prostem jeziku, 
ki ga je umel tudi neomikan kmet. 

Seveda se mu niso posrečile vse, nekatere. pa n. pr. »Dramilo 
mojih rojakov« (Na moje rojake : Slovenec, glej id.) , ))\^ršac«, 
»Sraka in mlade« in dr., bodo se vselej smatrale kot klasične. 

Premotrivši Vodnikove pesni obrnimo se k Vodniku šolniku. 
Leta 1807. postal je prefekt latinskim šolam Hladnik ; učna osnova 
uravnala se je tako, da se je nauk v povestnici pričel z dorViačo 
zgodovino. V ta namen je spisal Vodnik 1809. 1.: 

Geschichte des Herzogthums Krain, de s Ge- 

biethes von Triest und der Grafschaft Gorz.') 

Knjiga je osnovana na podlogi dobrih virov in pisana z 
nemško besedo pa s slovenskim srcem; rabila je za poučno knjigo 
v drugem razredu do 1848. 1., ko se je pahnil iz šol pouk — o 
domači zgodovini. 

Odslej je učil Vodnik zgodovino in zemljepisje po vseh raz- 
redih in po strani tudi francoski jezik. 

L. 1809. je prišla skoro vsa slovenska zemlja pod Francoze, 
ki so nastopnega leta preosnovali vse kranjske šole : Vodnik je 
postal ravnatelj gimnaziji, nadzornik začetnim šolam in vodja umet- 
nijski in rokodelski šoli (ecole d'arts et metiersi. Zraven tega obilega 
posla je poučeval še vedno zgodovino in italijanščino, ki je bila 
neobvezen predmet. Po srednjih šolah na Kranjskem (v Postojini 
so tudi bile latinske šole) se je takrat poučevalo slovenski in 
nemški, potem francoski. 

Z nenavadno marljivostjo je začel zdaj spisovati potrebne 
slovenske šolske knjige. Najpoprej je izdal: 

»Abecedo za Perve šole« ter »Keršanski Navuk 

za lilirske Dežele« (obe knjižici 1811 1.). 

»Keršanski Navuk« obsega poleg navadne vsebine tudi 
»Sosedni nauuk« (str. 99—112), kjer se uči, kakšne dolžnosti ima 
človek proti sebi, proti drugim visokim osebam ; dvorne, mestne 
ali lepoobnašne dolžnosti id. 

V isto leto spada tudi : 

»Pismenost ali ( i r a m a t i k a z a 1* e r v o bol e. « 

8". 190 str. 



V) Aug. Dimitz, Vodnik als Aichaeolog und Historiker, Vodnikov Sponi. 
37 do 35). — O Vodniku kol zgodovinarju SI. 1889. St. 146. 



Pisatelji. 73 

V predg-ovoru pravi, da so Slovenci napisali uže dovolj slo- 
venskih slovnic v nemškem jeziku, da bi iioili druge ; v slovenskem 
jeziku pa jih ni; samo Rusi in Srbi imajo Smotriskovo in Lhomo- 
nosovo v svojem materinem jeziku. Dalje obeta mladini, da se bo 
lahko učila tujih jezikov, če bo dobro znala svojega. 

To slovnico je spisal uže 1808. 1. v nemškem jeziku, a zdaj 
priredil v slovenskem. 

Med predgovorom in slovnico samo je na osmih straneh 
natisnena »I liri a o živi ena«, na koncu slovnice od str. 168 je : 
»Pomen pismenjih besed po abecednimu redu.« 

Slovnica je razdeljena na pet delov: aj Cerke; b) Besede; 
c) Vezanje; d) Izobrazenje besed; e) Glasova mera; f) Prepone. 

Težko je bilo spisati slovnico, ker je moral sam iskati pri- 
mernih slovniških izrazov, o katerih pravi : »Da ne leže na klopi, 
temuč gori na polici. Ne zmišlam si jih sam ; Smotriski in Lomo- 
nosov m jih dajeta v' svojih bukvah.« 

Ta pismenost se je potem okrajšala in izdala z naslovom: 
»\ o d n i k o v a kranjska pismenost, okrajšana za male 
šole.« Trst 1847. 

Razdeljena je knjiga na tri »odseke«, ki govore o »čerkah«, 
»besedah« in njih »vezanju«. Imena sklonov so mu : „imenvaven'^ , 
„rodiven'', „dajaven^, „tošiven'^, „skazaven" in „storiven" ; spregala 
so: gibam, ganem, gonim; nepravilni glagoli so razdeljeni na tri 
vrste s sedanjikom na am, em, im. Zadnja poltretja stran obsega 
slovniške izraze. 

Francoščino na srednjih šolah so učili takrat v slovenskem 
jeziku ; da bi se lože izvrševal ta nauk, izdal je Vodnik knjigo z 
naslovom : 

»Počet k i Gramatike, to je Pismenosti Fran- 
coske Gospoda Lhomonda.« Ljubljana 1811. 8. 118. 

V predgovora razlaga Lhomondova načela, kako poučevati 
mladino. Slovnica sama je razdeljena na dvanajst stav ; I. razpravlja 
pleme besedi, II Člen, III. Predlog, I\'. Name.stime, V. Glagol, 
VI. Deležje, VII. Predlog, VIII. Narečje, IX. Vez, X. Medmet, 
XI. Zložna mera, XII. Pravopisnost. Na str. 100 navaja se »skušnja 
in vada za mladenče, da zuemo, če zapopadejo te navuke.« 

Govoreč o zložni meri navaja stiha Boileau-a : 

Le vers le mieux rempli, la plu nohle pensee, 
Ne peut plaire d Vesprit, si Voreille est blessee, 



74 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



katera je prevel lepo 



Naj pesen umetna, 
Naj merjena bo. 
Nikdar ni prijetna, 
Ak žali vuho. 



Poleg svojega pesniškega, šolskega, časnikarskega, jeziko- 
slovnega dela je skrbel še celo za kuharice in babice ; prvim je 
priredil »Kuharske bukve« 1799. L, drugim pa »Bab i št vo« 
1818.1., oboje po nemških izvirnikih. 

Z njegovo delavnostjo kot šolnik je v ozki zvezi njegov trud, 
da spiše Slovencem slovar, ki ga je sestavljal mnogo let. L. 1802. ga 
je pohvalno omenil „Brunner patriotisclies Tagblatt" in še 1813.1. 
„Telefjraphe officiel" v 51. št. ter objavil hkrati eno polo na ogled, 
obsegajočo nemški predgovor in en list slovarja, z naslovom : 

»Deutsch-\vindisch-lateinisches Worterbuch.« 

Slovar je imel obsegati 80 pol, je bil osnovan po Adelun- 
govem nemškem rečniku in se je raztegal na vsa slovenska 
narečja; nabranih je bilo 30.000 besed. 

Francoske vojske so zaprečile izdavanjc tega važnega dela. 
Rokopis, kateremu so dali naslov »Deutsch-Slo\venisch-Lateinisches 
Worterbuch«, je kupil po Vodnikovi smrti M. Ravnikar in ga izročil 
Metelku v izdelovanje.^) 

V rokopisih je zapustil a) »Berilo Greško«. prevod tacih grških 
pisateljev, ki so se takrat čitali po srednjih šolah avstrijskih. Izvirnik 
mu je bila tedanja »šolska krestomatija«. Prevod je dokaj gibčen 
in krepek in spada morda v ona leta, ko je učil klasične jezike 
v višjih razredih. 

Ohranila se je tudi propoved iz 1796. 1. z naslovom: »Ho- 
milia in Evangelium Dominicae Duodecimae post 
Pentec o sten«, ki je spisana še precej v duhu in obliki Pohlinovi. 

O})- O Vodnikovih pratikah glej: »Koledarji in koledarniki.c 

Matej Ravnikar (1776— 1S45\ 

porojen na Vačah na Kranjskem, je dovršil latinske in bogoslovske 
šole v Ljubljani; v sedmi šoli je prišel k grofu ll()hen\vartu za 
domačega učitelja. L. 1802. je postal učitelj dogmatike v bogoslovju, 
tri leta potem učitelj verozakona v Hceju, nato vodja ljubljanske 
bogoslovnice ; za irancoske vlade ravnatelj ichancelier) vseh šol, 



') Več ob usodi tega slovarja glej pri C i g a 1 e I u. 



Pisatelji. 75 

1817.1. kanonik lamberški, 1827.1. duhovski in šolski upravnik in 
nadzornik pri pomorskem deželnem poglavarstvu v Tr.stu, kamor 
je jako nerad šel zaradi svojih dragih prijateljev v Ljubljani. 1830. 1. 
je bil izvoljen škofom tržaško - koprskipi ter je to službo izborno 
opravljal do svoje smrti. 

Kljubu mnogim službenim opravkom si je pritrgal toliko 
časa, da se je likal v slovenščini, kakor malokdo njegovih pred- 
nikov. Vedel je, da prosti narod potrebuje v jasni in lepi sloven- 
ščini spisanih knjig za pobožno in posvetno omiko, radi tega je 
napisal čvetero pobožnih in dvoje šolskih knjig, ki so pa bile deloma 
prevedene, te so : 

1. Perpomočik boga prav spoznati. Ljubljana 
1813.^) 

2. Sveta maša in o keršansko premišljevanje. 
Ljubljana 1813. — 13. izdanje 1817. 1 — 14. izdanje 1820. 1. 
— 16. izdanje 1826. 1. 

Prvi je prevel to knjigo iz francoskega izvirnika A. Mesanguy- 
jevega prost Jurij Golimayer 1783. 1. Ravnikar je bistveno popravil 
prevod, posebno skrbno so prirejeni deli iz sv. pisma. 

3. Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi. 

To je prevod nemškega izvirnika z naslovom : Christoph 
Schmid's Biblische Geschichte fiir Kinder zum planmiissigen Unter- 
richt in sammtlichen deutschen Schulen Bajerns. Miinchen 1801. 
V predgovoru te in poprej omenjene knjige govori o tem, da je 
treba pisati slovenščino lepše kakor doslej, da je treba slovo dati 
marsikaterim tujkam itd. 

4. Abecednik za šole na kmetih, 1816. 1. 

5. Male povesti za šole na kmetih, 1816. 1. (po 
Debevčevem prvem izdanju). 

6. Keršanski katolški navuk, 1822.1. 

V rokopisu je zapustil : Petere Mojzesove bukve, prevedene 
iz hebrejščine ; služile pa so drugim prelagateljem sv. pisma. 

Prva in največja zasluga Ravnikarjeva je ta, da se je 
trudil pisati po prosti nepopačeni narodni govorici. Predno je na- 
pisal kak stavek, ga je pretresaval na to stran, je-li ga ume preprosti 
kmet, kateremu ni znan noben drug jezik, kakor njegov materin. 



•) Nemški izvirnik je spisal škof Gall z naslovom: »Anieitung zur Kenntniss 
und Verehrung Gottes«. 



Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Uvidel je. kako potrebno je duhovniku, duševnemu očetu 
preprostega naroda, da zna dobro njegov jezik; radi tega se je 
obrnil s Kopitarjem in Cojzom vred do dotičnih oblastij s prošnjo, 
da se dovoli stolica slovenskega jezika v Ljubljani ; tej prošnji se je 
ustreglo s tem, da je 1817. 1. cesar Franc ukrenil, naj se bogoslovci 
drugega leta uče slovenskega jezika ; tega nauka smeli so se udele- 
ževati tudi slušatelji licejski. Posledica te stolice je bila ta, da je 
začenjala mlajša duhovščina v lepšem in čistejšem jeziku govoriti 
s prižnice, in da so v lepšem in čistejšem slogu izhajale na Kranj- 
skem knjige. 

Tudi to ni bila majhna zasluga, da je spravil Metelka v Ljub- 
ljano in na stolico slovensko ; tako je uplival na naraščaj slovenskih 
pisateljev. 

Udeležil se je 182L 1. tudi shoda slovanskih jezikoslovcev na 
Dunaju, ki so namerjali osnovati vzajemni pravopis za vse Slovane; 
udeležili so se tega shoda zraven Ravnikarja še Dobrovskv, Kopitar, 
Metelko. Kalister in Slakar, pa se niso zjedinili. Uplival pa je na 
Metelka, da je on izumil abecedo, ki se je po njem imenovala metel- 
čica, uspela, kakor vemo, pa ni. 

Miklošič je v svojih delih posebno rad navajal vzglede iz 
Ravnikarjevih knjig, kar dokazuje, kako visoko je cenil njegovo 
slovenščino. 

V tržaško-koprski škofiji je bilo duhovniško stanje precej ne- 
ugodno ; gmotne razmere so bile ubožne, pa tudi duševna izomika 
na nizki stopnji, in s tem tudi omika prostega naroda ubožna. 
Revnejše duhovnike je sam gmotno podpiral in jih nagovarjal, 
naj kolikor moč narod uče. 

Njegova oporoka kaže , kakov dobrotnik je bil prostemu 
ljudstvu. 

Resnične so torej besede : 

Quam morum justus censor siniul usqtie fuisti, 
Te duce sermo viget patriits, aiite rudis. 

Jernej Kopitar (1780 — 1844i. 

Kopitar se je narodil dne 23. avgusta 1780. 1. v Repnjah na 
Gorenjskem, nekako v sredini med Ljubljano, Kranjem in Kannnkom. 
V rodbini Kopitarjevi je bilo sedmero otrok; srednji je bil Jernej, 
ki je šel 1790. 1. v Ljubljano v šolo in se učil tiiko izvrstno, da 
je bil 1792. 1. v tretjem razredu male šole prvak med 250 učenci. 



r 

J 



Pisatelji. 77 

1799. 1. je prišel za domačega učitelja k baronu Žigi Cojzu in 
potem ostal pri njem za tajnika, knjižničarja in nadzornika rudninske 
zbirke osem let, katera prišteva sam med najsrečnejše vsega živ- 
ljenja, kajti ta čas je porabil ukaželjni mladenič, daje poleg svojih 
službenih poslov popolnjeval praznine v svoji omiki ; posebno dobro 
se je naučil laščine, dočim se nikoli ni mogel naučiti pravilno 
izgovarjati angleščine. Grščine se je učil po prirojenem nagonu, 
prirodoznanstva pa v hiši svojega gospodarja. 

Da je postal slavist, na to privedle so ga okolnosti. v katerih 
je živel.') Domači slavist v Cojzovi hiši je bil prav za prav Vodnik, 
kateremu je dajal Cojz obed; Vodnik pa je bil prepočasen in je 
dognal svoj slovar samo tako daleč, da ga je naznanil. 

Cojzova hiša je bila središče najbolj omikanim tedanjim krogom 
v Ljubljani, domačim in tujim. Tedanji vojaški poveljnik grof Belle- 
garde, odpravivši se v Kotor, ostavil je v Ljubljani hčerko, katera 
naprosi barona Cojza, naj ji priskrbi učitelja za slovenski jezik. 
Ta se takoj spomni Kopitarja in ga priporoči za ta posel. V ta 
namen je začel Kopitar spisovati v francoskem jeziku prve pole 
za pouk ; uspeh je bil ugoden. Radi tega podraži Vodnika, kdaj 
dovrši svoje delo. Kopitarjevih 5 — 6 pol ugledavši, popraša zbad- 
ljivo Vodnik Kopitarja, kdaj zagleda njegov »umotvor« beli dan. 
Nato je šel Kopitar prašat tiskarja, nebi li hotel založiti slovenske 
slovnice, izgovorivši si samo to, da se mora tiskati naglo. Iz nagaji- 
vosti je skušal Vodnik delo zavirati, češ, da ni popolno, ker nima 
sintakse. Deloma je to tudi istina. Cojz je posredoval zatrjujoč 
založniku, da je slovnica dobra. 

O slovnici sami izpregovorimo pozneje. 

*) Tako pripoveduje sam v svojem življenjepisu, spisanem 1839. 1. in po 
nemškem izvirniku nekoliko podaljšanem v Kopitarjevi Spomenici. 
Tisti slučaj, da je bil naprošen, naj poučuje hčerko grofa Bellegarde, francoskega 
poveljnika v Ljubljani, ni bil tolike važnosti za razvitek njegovega življenja kakor 
spisi Dobrovskega. Iz knjige: „Brieficechsel zivischen Dohrovshy uiid Kopitar'^. 
Berlin 1885, se razvidi, da je Kopitar iz Ljubljane pisal Dobrovskemu, kako zelo 
ga uže pet let zanimajo spisi Nestorja slavistike in kako iskreno si želi, da bi 
mogel na strani takega odličnega učenjaka preživeti- in učiti se nekaj let in potem 
priti v kako knjižnico, n. pr. na Dunaj, in da bi slovanski zgodovini postal to. 
kar Muratori italijanski. Tam pripoveduje, da namerja predlagati kranjskim stano- 
vom, naj poleg stolice za francoski jezik ustanove tudi stolico za kranjski jezik 
za mlade duhovnike: na ta način bi se dala vzgojiti lepa vrsta delavnih in mladih 
duhovnikov, ki bi potem delala v slovstvu (str. 1—6). 



Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Prihranivši si blizu dve tisoč goldinarjev pri Cojzu. upotil se 
je Kopitar na Dunaj učit se pravoznanstva ; ti nauki mu pa niso 
ugajali, dasi priznava, da se je učil na lepo svojo korist razlaganja 
učnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanskih. 

Cez dve leti je bil izbran za presojevalca slovanskih in grških 
knjig; v kratkem se mu je izpolnila želja, da je prišel v trdno službo 
v dvorni knjižnici. Kako goreče je hrepenel po tej službi, uvideva 
se iz troje prošenj, ki jih je poslal 1809. 1. cesarju, knezu Traut- 
mansdorfu in baronu Eibergu.') V prvi prošnji povdarja. razloživši 
tek svojih študij, koliko zakladov za slovansko jezikoslovje je nako- 
pičenih v dvorni knjižnici, in kako gleda učeni svet na Dunaj z 
nadejo, kamor bi sodil temeljito poučen slavist, kajti tak mogel 
bi razbistriti zgodovino ne samo slovanskih narodov, nego vse iz- 
točne polovice Evrope; na Dunaju stekajo se Slovani raznih plemen. 
Ponižno se priporoča za tako službo v tej knjižnici, veseleč se 
tega, da bi pri tem poslu njegove priljubljene študije bile hkrati 
njegov službeni posel ; v šolskih počitnicah pohajal bi z Dunaja v 
te pokrajine, kamor si je želel uže učenjak Popovič. Ta osrečujoča 
služba utegnila bi mu dati priložnost, da postane on za slovansko 
zgodovino to, kar je Muratori Italijanom. \' drugi prošnji izraža 
nado, da bosta pokroviteljem njegov talent , podprt po iskreni 
ljubezni do znanosti, in njegova poštena volja delala čast. 

L. 1818. je postal Kopitar tej knjižnici četrti, 1. 1827. drugi, 

I. 1844. prvi varuh in dvorni svetnik. 

Neumorno in morda tudi pretegneno delovanje in druge 
nezgode so mu nakopale sušico ; bolehen se vrne 1843. 1. iz Rima. 
Osamljenega rojaka je vzel prof. Jenko v svojo hišo, kjer je umrl 

II. avgusta 1. 1844. 

Prvemu listu, ki ga je pisal Dobrovskemu iz Ljubljane 1808. 1., 
je dodal Kopitar jako obširne podatke jezikoslovne vsebine in neka- 
tera prašanja ter se ponudil češkemu učenjaku za poročevalca o 
slovenskih slovstvenih stvareh, kažoč j)a pri tem neko mržnjo do 
Vodnika^), katere se ni mogel znebiti vse svoje žive dni. 



') J. Mam, Kopitarjeva Spomenica str. 12.") — 127. 

^) > Vodnik ist kein gelornler Graimnatiker: im Deiitschen traut er sich 
selbsl so wenig zii, dass er im Erforderuiii^sfalle emem Freunde seine Ideen 
angibl, der sie dann koncipiert. So ist die Aiikundigung seines Wt)rterljuches im 
Laibarher Wi)rhenblatt nicbt soin .Aufsalz. 

VVeiss Golt! ich bin ein vcrlriiglicher Meusch. uiid habe Allcs gt-lban, um 
mil Vodnik vereinl flir unsere Sprache zu arbeiten: aber seine Einseitigkeit und 



Pisatelji. 79 

Tiste podatke je porabil Dobrovsky in mu nastopnega leta 
pisal Jako obširen list ozirajoč se na razne predmete Kopitarjevega 
lista in prašajoč o raznih predmetih, na primer, kdo je prvi pisatelj 
slovenski, kdaj se je natisnil prvi koledar, prvi katekizem, je-li 
imajo Slovenci več prevodov sv. pisma, je-li .^e nabirajo narodne 
pesni id. 

Kopitar mu je odgovoril z Dunaja in je ostal odslej z 
Dobrovskym v pismeni zvezi do 1828. leta, ko je umrl njegov 
»mojster«, kakor ga naš rojak rad imenuje v svojih listih. 

Velike važnosti za razvitek slovanskega jezikoslovja sploh je 
bilo to občevanje Kopitarjevo, zato smo ga omenili koj v početku. 

Prvo delo, katero je izdal, osvetlilo mu je lice pred učenimi 
Slovani, to je: 

Gram mati k der sla vise h en Sprache in Krain, 

Karnthen und Steiermark. Laibach. Korn. 1808. 8^ 

XLVIII. 460. 

Slovnica ta ni tako uravnana, kakor navadne slovnice. V 
prvem oddelku govori o Slovanih, o Cirilu in Metodu, o slovanskih 
narečjih, III — XLVIII. V drugem oddelku (Elementar-Orthographie 
1 — 212). o azbuki Cirilovi, o Bohoričevem pravopisu in razpravlja 
razvitek nove slovenščine v obilnih vzgledih. Ta del je korenito, 
pa preobširno delo. Nato sledi etimologija 213 — 384 v tretjem 
oddelku, kjer se razlaga besedo- in oblikoslovje. Četrti del, »Nach- 
schrift« str. 385—460, popisuje prvo književno dobo in opisuje knjige, 
ki jih je našel v dunajski dvorni knjižnici, spadajoče v to dobo, 
s takim bistroumjem in s tako obsežnim jezikoslovnim znanjem, 
da je daleko prekosila vse poprejšnje. 

Druga in najimenitnejša njegova knjiga je : » G 1 a g o 1 i t a 
Clozianus. 1836. 1. izdana na Dunaju. 

Dasi kaže uže naslov sam, kaj obsega knjiga, naj se omeni, 
da se deli v tri dele : v prvem delu , »prolegomenih« samih, 
govori se o cerkvenem jeziku, o Karantancih in njih najstarejših 
spomenikih, o Cirilu in Metodu itd. ; to vse se sklepa s trditvijo. 



Neuerungssucht und Inkonseguenz sind ohne Eude, und sein stiller Ehrgeiz und 
Monopolsucht emporend. 

Die Partikularitaten, die ich von ihm bericlite, sind hier allgemein bekannt: 
est ist eine allgemeine Stimme iiber ihn hier: von V.** kriegen Avir entvveder 
sein Lebtag nichls oder was Kroalisches. (so bekannt ist seine Grille, den Accent 
a TAdelung auf der Stanimsilbe haben zu wollen.«) Briefwechsel str. 2. 



yO Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

da je glagolica vsaj vrstnica cirilici, de ne starejša; in da se je 
govoril staroslovenski jezik v Panoniji ali v Karantaniji. Spomenik 
sam natisnen je na štiridesetih straneh. Slovnica je popolnejša od 
slovnice Dobrovskega. 

S tem delom položil se je prav za prav temelj slovanskemu 
jezikoslovju ; s tem delom zaslul je Kopitar po vsem učenem 
evropskem svetu. Nato je izdal : 

Hesychii Glossographi discipulus etepiglos- 

sistes Russus. Dunaj. 18 40. 

Dasi je spis zanimiv v prvi vrsti za Ruse, obsega vender 
tudi daljše kroge zanimajoče književne, zgodovinske, jezikoznanske 
in pravopisne razprave, ki segajo v maloruske, češke, bolgarske, 
hrvatske in novoslovenske reči. Napadel je tudi Gaja radi gajice, 
ker je nameraval sam izumiti abecedo — brez zloženic in brez 
rožičkov. Predno pa je izumil Kopitar te črke. je šel pod zemljo. 

V tej knjigi govori zopet in še natančnejše kakor poprej, 
da je bila korotanščina — stari cerkveni jezik slovanski. 

Razven mnogih krajših sestavkov, ki jih omenja Marnova 

»Spomenica«, je izdal še dvoje obširnih kritičnih del, čijih prvo so: 

Prolegomena historica (k Remskemu evangeliju) v 

knjigi: Ev angeli a slavice...Texte du sacre... 

Pariš 1843. 

Ponatisnil je »Prolegomena historica« Miklošič v »Slavische 
Bibliothek« I. 1851, str. 57— 89. 

Kakor se vidi uže iz latinskega naslova, rabilo je to slovansko 
evangelije cerkvi remski, ko so slovesno mazilih francoske kralje. 
V tem delu povdarja ponosno, da so nekateri Slovani pod rimskim 
papežem smeli opravljati božjo službo v domačem jeziku ; potem 
razpravlja svoje znano mnenje, da je sv. Metod 870. leta okoli 
Blatnega jezera jel opravljati božjo službo v staroslovenskem, a ne 
bolgarskem jeziku. 

Proseč za službo v dvorni knjižnici, povdarjal je Kopitar, 
kakor smo videli, koliko koristi slovanski vedi tisti slavist, ki pride 
na Dunaju službujoč v ožjo dotiko z vsemi slovanskimi plemeni, 
ker so mu tako blizu. Te njegove nade izpolnile so se bile v višji 
meri, nogo jo pričakoval sam. 

Razmere med Kopitarjem in Vodnikom so nam uže deloma 
znane. V spisovanju slovnice je Kopitar prehitel Vodnika. Temu 
pa se ne smemo čuditi, če premislimo, kako mnogostransko je 



Pisatelji. 81 

deloval Vodnik, ker je moral moči trositi. Zamera radi slovnice 
ni bila trajna; ko je odšel Kopitar na Dunaj, ločil se je od Vodnika 
kot pravega prijatelja in mu je to ostal tudi do smrti. Rad je 
pripoznal lepoto Vodnikovih pesmic. 

Poleg Cojza in Ravnikarja se je trudil tudi Kopitar, da se 
je ustanovila v ljubljanski bogoslovnici stolica slovenskega jezika, 
katero je zasedel najprej Metelko. Izprevideli so takrat, kako potrebna 
bi bila primerna abeceda za slovenščino. Da bi se taka izumila, sešli 
so se na Dunaju 1820. 1. Dobrovsky, Kopitar, Ravnikar, Metelko 
in drugi, da bi se dogovorili o tej stvari : želelo se je, da bi vsak 
slovanski glas imel svoj poseben in nezložen znak. Zal, da se niso 
mogli zjediniti ; radi tega izumi Metelko svojo abecedo, ki je prijala 
Kopitarju, dasi ne povsem. Razven Metelka pa Kopitarja imela je 
metelčica le malo pristašev, med temi Zalokarja, BI. Potočnika, 
Burgerja, ki so jo branili. 

Naganjal je Kopitar Metelka z Dunaja, naj s Čopom vred 
popiše zaklad slovenskega jezika, in mu je dal potrebne napotke, 
kako se more za leto in dan sestaviti na listih slovar tako, kakor 
je Vukov srbski. Metelko se pa ni lotil tega težavnega dela. 

Glede na obsežno znanje jezikov se je mogel takrat s Kopi- 
tarjem meriti samo Cop. Popisal je bil Cop slovensko knjigo in 
svoje delo izročil po Kopitarju Safafiku, ker ga ni hotel izdati sam, 
kakor je želel Kopitar. Čop je bil neprijatelj metelčici in potem 
tudi v tem vprašanju kolikor toliko nasprotnik Kopitarju. 

Kopitar je zbodel tudi Prešerna, ker je pesnik nasprotoval 
metelčici, s to-le zabavljico : 

Obhaja taka misel nas Slovence, 
Da pravdajo se ti možje mor'biti, 
Za kar so se nekdanji Abderiti 
V sloveči pravdi od oslove sence. 

Razžaljeni pesnik je odgovoril : »Le čevlje sodi naj 
Kopitar.« Kopitar in Prešeren, oba velika nasprotnika, sta se 
skupno upirala »ilirščini«. 

Ko je prišla Kopitarjeva slovnica na dan, jo je marljivo pre- 
birati in premišljevati začel — Ravnikar ; tej slovnici gre zasluga, 
da se je Ravnikar začel truditi pisati lep, čist jezik ; to pa Kopitar 
tudi priznava v svojem življenjepisu in pohvalno omenja Ravnikar- 
jevega prevoda nabožnih knjig »Sveta maša« in »Perpomočik, 
Boga prav spoznati«. 

6 



82 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

L. 1838. je popustil Miklošič Gradec, kjer je opravljal modro- 
slovsko stolico, in se upotil na Dunaj, da bi se ves posvetil pravo- 
znanstvu; tu se je po priporočilnem listu grofa Ostrovskega seznanil 
s Kopitarjenri. Ta se takoj prepriča ob izrednih sposobnostih Miklo- 
šičevih za jezikoslovje ; posebno rada sta se pogovarjala o slovanskem 
jezikoslovju. 

Leta 1844. je bilo jedno mesto v dvorni knjižnici prazno ; 
Kopitar je pregovoril Miklošiča, da je poprosil zanje, in je to mesto 
tudi dobil. Dragemu Kopitarju na ljubo se je posvetil Miklošič ves 
slovanskemu jezikoznanstvu. Zal, da tukaj nista dolgo delovala 
zajedno, kajti še istega leta je smrt pobrala Kopitarja. 

Občeval je osebno ali pismeno Kopitar skoro z vsemi takrat 
delujočimi slovenskimi pisatelji. O Pri me u ni sodil posebno 
častno {„Briefwechsel" 193, 195, 232, 272) in je ostro ocenil njegovo 
čitanko. Primic je zblaznel, in Dobrovskv je Kopitarju pisal : »Koliko 
nesreč mogo povzročiti recenzenti« \„BriefwechseV' 388). Visoko pa 
je čislal dr. J. Zupana in ga skušal z laskavimi besedami pri- 
dobiti za slovansko jezikoslovje, istotako M. Ravnikarja, čegar 
liste je Dobrovskemu daval citati; smatral ga je kot prvega stilista 
v Slovencih. 

Nadejal se je mnogo od Cvetka, ki je bil takrat bogoslovec 
v Gradcu (»einem der besten Studenten ; andere dortige Slavisten 
als Schmigovec und Bile in Laibach sind mittelmassige Kopfe«. 
BiHefivechsel. 207) in mu je poslal oceno Šmigovčeve slovnice. 
Z Jaklinom se je sešel na Dunaju, .Tarnika na Koroškem je 
priporočal Dobrovskemu. 

Njegove razmere k učenjakom drugih slovanskih plemen 
opisuje „Briefwechsel" XXXIII — C. 

Kopitar je prvi začel rabiti ime Slovenec v širšem pomenu; 
on je prvi jasno razložil glagole dovršne in nedovršne, po njegovi 
slovnici so se slovenski pisatelji bolje začeli zanimati za čisto 
slovenščino. 

Zelo se je veselil Kopitar, da se je ustanovila v Gradcu stolica 
slovenska, za katero je bil izbran Primic ; temu mlademu navduše- 
nemu učitelju svetuje, kako bi se dale slovenske po Štajerskem 
navadne besede zbrati za slovenski slovar. 

Velika zasluga Kopitarjeva je ta. da je pomagal osnovati 
stolico slovenskega jezika za ljubljanske bogoslovce drugega leta ; 
stolico slovensko v (iradcu je tudi Kopitar pomagal ustanavljati, 



Pisatelji. 83 

sploh se je poganjal za slovenščino '\ kjerkoli je mogel. Ponašal 

se je vedno s slovenskim svojim pokolenjem. 

Kakor Dobrovskemu pri spisovanju slovnice cerkveno-slovan- 

skega jezika, tako je tudi Rankeju pomagal dovršiti zgodovino 

srbsko. 

Leopold Volkmer (1741 — 1816^ 

iz Ljutomera, je od 1753. — 1759. leta pohajal varaždinsko gimnazijo, poslušal do 
1761. 1. modroslovske. do 1764. 1. bogoslovske nauke v Gradcu; jeseni 1765. 1. je 
prišel za kapelana k sv. Ožbaltu na Ptuj, 1769. 1. k veliki cerkvi ravno tam, 
1778. 1. je dobil Golobov beaeficijat in opravljal dušno pastirstvo v tamošnji 
bolnišnici. 1784. 1. se je preselil za kapelana k sv. Urbanu blizu Ptuja do 1789., 
vVuiberg k sv. Martinu pod Vurbergom do 1808.1.; v pokoj stopivši istega leta, 
umrl je pri sv. Urbanu za mrtvoudom. 

Prve pesmice je začel Volkmer zlagati v dobi od 1765 — 1769. leta, ko je 
kapelanoval pri sv. Ožbaltu; v tisti dobi blizu so prišle na svitlo Gellertove, 
Gleimove in Lessingove basni, katere je Volkmer posnemal. Tudi cerkvene pesni 
je zlagal, izmed katerih se jih je nekaj natisnilo. 

Leta 1814. je začel Volkmer zbirati svoje basni in pesni; ta zbirka ima 
naslov: Zmes' za pevca. L del. Pisano v farofi svetega Verbana pri Ptui 1814. 
Ta zbirka obsega 37 številk in ima na koncu »Kazauec«; oblika je podolgovata 
osmerka in šteje 102 strani ter je služila dr. Pajku pri izdaji Volkmerovih basnij. 

Pesniško zapuščino je izdal Murko z naslovom: »Leopolda Volkmera, 
pokojnega duhovnika Seiiavske Škofije fabuleino pesmi. V Gradci 1836. < 

To izdanje obsega 61 > fabul« in dvanajst posvetnih pesnij. 

Na novo je izdal njegove basni in pesni Pajek z naslovom: >Leopold 
Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric.< Maribor 1885. 

V tem izdanju je pridejanih sedem novih pesnij ; vse je Pajek na novo 
uredil po svojem rokopisu, po Murkovem izdanju in po rokopisnih virih cerkvenih 
pesnij, potem je navedel vire, odkoder je Volkmer zajemal snovi. 

Naslovi so navadno dvojni: „Kol:oš ali narjena čednost", „Lisica ali 
kisla jagoda' \ „Metul ali gizdava vtraglivost", „Mravlja ali podvucen člotelc'' ; 
drugi so prosti, n. pr. „NapitHa", „Tohak", „Hvala landuerov'\ 

Jezik je precej ponemčen, pa ima vender nekatere zanimljive posebnosti 
slovenskega narečja okolo Ptuja na Štajerskem. 

., Drobtinice" 1850. 1., str. 232, imajo iz njegove zapuščine pesen: 

„Cešena si Maria". 

1. Pozdravimo kristjani 2. Kak angel njo 'imenuje 

Maric, z ktero se Mario, no kak njo 

K tem zakonskemi stani Elizabet poštuje. 

Zaročil Jožef je; Tak njo pozdravimo. 

Na kteri dopadenje Kak cerkva njoj se moli 

Je večni Bog imel. In spozna njeno moč. 

De svetu zveličanje Tak tudi mi v nevoli 

Skos njo je dati htel. Njo prosmo za pomoč. 



^) O njegovih razmerah do Srbov, Cehov, Rusov, Poljakov glej »Kopitar- 
jevo Spomenico<. 

6* 



84 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

3. Cešena si Maria,*) 4. O sveta Božja mati 

Ti gnade polna si, Marial sprosi nam 

Gospod je s teboj bia Hudobnosti spoznati 

Za mater te zvoli. In spremeniti stan: 

Med vsemi si ženami Vsi grešniki kričimo: 

Od Boga žegnana »O mati sliži nasic 

Zkos te je Jezus z nami Naj mir skoz te dobimo 

Sad tvoj'ga telesa. Zdaj in na smrtni čas. 

Štefan Modrinjak (1774—1827) 
iz Središča na Štajerskem, je dovršil srednje šole v Varaždinu, modroslovske 
in bogoslovske v Gradcu, postal 1814. leta župnik pri sv. Tomažu, potem pri 
sv. Miklavžu blizu Ljutomera. 

Dasi veseljak kakor Volkmer, s svojimi načelniki ni živel v prijaznih 
razmerah. 

Vraz pripoveduje, da je neki uradnik skorej vso njegovo slovsteno zapuščino 
sežgal do jednega zvezka, ki ga je v roke dobil Modrinjakov stričnik Lovro 
Modrinjak; nekaj malega se je natisnilo; „SIoi: Nar." je objavil njegovo pesen 
iz 1813. leta z naslovom »Amico Cuetkoni« ; »Fabula« se nahaja v Macunovem 
,.Crefju"; prav lepi pesmici: »Škorjanec in pevec« pa »Golob« ima .,Jadr.Slavjan", 
1850. 1.. št. 1. 

Njegova muza po obliki in vsebini daleko presega Volkmerovo. 

Mihael Zagajšek (Jurij Z e 1 e n k o) (1739— 1827), 

porojen za Gajem pri Ponikvi na Štajerskem, župnik v Kalobju, je izdal slovensko 
slovnico z naslovom : Slovenska Grammatika oderGeorg Zellenko's 
Wendische (!) Grammatik. Zilli 1791.. katera pa ni imela nobenega 
uphva, ker je pisatelju nedostajalo dovoljnega jezikoslovnega znanja in obsežnega 
ozira na druga slovenska narečja. 

Janez P a v e 1 J e š e n a k (1755-1827), 
por. 25. junija 1755, je obiskoval latinske in modroslovne šole v nemškem Gradcu, 
bogoslovne v Ljubljani, duhovnik 1782.1., kapelan v Gornjem Gradu in na Vranskem, 
župnik v Uhmju. nekaj časa dekan v Kozjem, kanonik v Novem mestu. 1803. 1. 
prost in škofijski namestnik v Št. Andrašu na Koroškem, kjer je umrl 19. sept. 
1827. 1. Mnogo je pripomogel, da se je v Celju ustanovila gimnazija. 

Slomšek pripoveduje, daje poslovenil mali katekizem; izdal pa je: »Bukve 
za pomoč inu Prid Km e tam«. (Celje 1812.) 

V predgovoru pripoveduje, da so Slovenci do zdaj imeli dovolj knjig po- 
božne vsebine, pa ne za vsakdanje potrebe. »Iz tih se znate vučili po postavah 
nature kmetvati. travnike oskerbeti, živino ter zdravo kakor bolano dobro rediti 
ino prav hišovali.« 2emljo delaj, je Bog djal, 

Žegnat' liočem, kar boš ^'jal. 
Skrbno delaj tor ga moli, 
Da ti pošle deža doli. 

') Začetek tretje kitice ima pod črto tole besedilo: »Marija ti češena — 
In gnade polna si — Med vsemi srečna žena — Bog mater te zvoli.« Bržkone 
je izdajatelj „I)robtinic' Vodušek hotel odpraviti slih: Mar i a — bia; »bia« 
se govori v nekaterih krajih Slovenskih Goric namestu b i 1. 



Pisatelji. 85 

Janez Ne p. Primic (P rime c) (1785—1823.) 

Dasi porojen na Kranjskem v Zalogu pri Šmarju 2i. aprila 1785., se vender 
sme šteti Primic med buditelje štajerskih Slovencev, ker je med njimi deloval ves 
čas svojega življenja. 1809. 1 . pristopivši prostovoljnim domobrancem štajerskim, 
poslal je istega leta Vodniku v pregled nekoliko Collinovih pesnij poslovenjenih. 
Od 1811. 1. je bil pisar v »cesarsko-kraljevim šolskim bukviši«. Osnovavši društvo 
v mejsebojni pouk v slovenščini je zasedel stolico slovenskega jezika na graškem 
liceju. 

V mladih še letih se ga je lotila sušica, ter je umrl dne 3. febr. 1823. leta 
doma v Zalogu. 

Nedoslajalo je v oni dobi učil za slovenski jezik; izdal je torej: 

1. »Abecediko za Slovence.« Gradec 1812. 

To je prvi abecednik, ki se je natisnil na Štajerskem; celo ogrski in koroški 
Slovenci so poprej imeli taka učila. Istega leta je izdal : 

2. »Prava pot k dobrimu stanu.« Gradec. 1812. 

To je prevod knjige Benj. Franklina: „Armer Richard oder derWegzum 
Wohlstand.'^ Evo nekaj iz predgovora: 

»Lubi Sloveoci ! Tu imate ene nove Bukvice polne lepih in nucnih 
(haslivih) naukov, kateri pokažejo, skozi kaj si človek narveč svoj stan 
pohujša ia na kaj za eno vižo si on zopet taistega pobolšati zamore. Te 
bukvice je nar na pervo v polnočni Ameriki en imeniten ino visoko učen 
Mož z imenom Benjamin Franklin v Angleškim ali Englendarskim jeziki 
spisal ino jim to ime dal: U^ogi Rihard ali Pot k dobrimu Stanu; potem 
so bile na Nemško, zdaj pak, lubi Slovenci, k vašimu pridu inu podučenju 
na Slovensko prestav lene.« 

3. Neftiško-slovenske branja, t j. čitanko, obsegajoče prav- 
ljice, basni, pregovore, pripovesti, pesni, uganke in kratek pregled zgodo- 
vine starih Slovanov. 

Jako pikro jo je ocenil Kopitar v „WieHer AJlgem. Literaturzeitung 1831", 
pristavil pa, da postane gospod pisatelj še gotovo spreten slovenski pisatelj, če 
hoče uvaževati v presoji dane mu nauke. 

4. Novi Nemško-Slovenski Bukvar. Gradec 1814. Čitanka 
za mladino z lahkimi in poučnimi piipovestmi. 

Knjiga je zanimiva radi jezikoslovnih in slovstvenih opazek; str. 40 i. dr. 
razlaga, da imajo Slovenci za glas skorej vsake živali poseben izraz, na primer: 
krave mukajo — mulijo. vol — junec ino bik bučita. Žrebec — rajnišar, celak 
ino konj rezačeta — hcržeta. razgečeta. Ovca — biča, bekeče — beči. beketa, 
Koza mekeče — meketa. Svinje — prašiči krulijo — krovkajo, krožijo, krohajo. 
Kokoši kukotajo — kokodakajo, kokodaškajo, kokodačejo, jaškajo. Petelin poje 
— kriči, kikirika; kvokla koka — kvoka, kokoče. kokota. Gos, goska gaga, 
žlabra, žlobudra, hrigra, hrigreta; raca kvaka itd. itd. 

Navdušeno govori o katoliški liturgiji, o veri, modroslovju in pesništvu, o 
nadarjenosti Slovencev, o slovenskih pisateljih šestnajstega veka na Kranjskem, 
Slovence na Štajerskem budeč k enakemu delovanju. 

Poslovenil je baje I. spev Mesijade, I. spev Ilijade in nekaj iz Goethejevih 
»Leiden des jungen Werther«. 



86 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Dopisoval si je z Vodnikom, Bilcem, Kopitarjem, dr. J. Zupanom. Jarnikom 
in drugimi. 

Omeniti je še, da je osnoval prvo slovensko društvo »Societas Slovenica<. 
Ne samo, da je prelagal Collinove pesni na slovenski jezik, nego je tudi združeval 
enako misleče ljudi ; on sam piše dne 13. maja 1810. 1. Vodniku, svojemu bivšemu 
učitelju: »Das Resultat meiner Bemiihungen ist, dass ich fiinfzehn Theologen zum 
grammatikalischen Studium unserer Sprache aufgemuntert habe.« 

To so izvedele višje osebe in izrazile željo, da se osnuje slovenska stolica. 
Z velikim veseljem piše dne 5. marcija 1812. 1., da je stolica slovenska ustanov- 
ljena in da jo zasede on. 

Dr. Vincencij Franul deWeissenthurn.') 

Ded Franula, Ivan Krstnik Franul, doktor prava, mestni sodnik in sveto- 
valec na Reki, je dobil plemstvo s pridevkom >de Weissenthurn«, ker si je bil 
pridobil mnogo zaslug za cesarsko obitelj, ko je imel cesar Karol VI. prepire z 
Benečani. Njegov sin, dr. Frančišek Franul, je vodil naddijakonsko kapiteljsko 
pisarno v jako mladih letih. Dne 2, februvarja 1771. leta mu povije soproga 
Vincencija, ki je v osnovne šole in v gimnazijo hodil v rojstnem mestu; znano 
pa ni, kje je dovršil visoke šole. L. 1798 se je nastanil v Trstu in se vadil pri 
Cronaestu v odvetniških poslih ; 1. 1803. je odprl svojo lastno pisarno. 

Bil je spreten in ugleden mož, zato so ga izvolili za mestnega plemiča 
(patricija); 1.181.5. je postal šolski nadzornik srbski zasebni šoh. V najboljših 
letih ga zadene kap 2. sept. 1817. 

Uvidel je, da je Italijanom treba učne knjige slovenskega jezika : zato je 
izdal to-le slovnico: Saggio Gram malicale Italiano-Gragniolino, 
Trieste 1811. 

Slovnica se tesno naslanja na Kopitarjevo; v drugem delu je ponatisnena 
Linhartova glediščna igra »Matiček se ženi<; nato slede besede in reki iz rečene 
igre po redu činov. 

Franul je prijateljsko občeval z Vodnikom, ž njim si dopisujoč. Živo se je 
zavedal svoje narodnosti, kajti naglašal je. >Nas, ki smo slovanskega, ki smo 
del preprostega ilirskega rodu. ki živimo v mestu, čegar okolica je zgolj slo- 
venska; nas, ki smo vedno v dotiki s Slovenci in smo v nevarnosti celo zaradi hišnih 
opravil, ako ne znamo jezika slovenskega, zakaj bi nas no navduševale jednake 
želje? Ali ni dobro, da se učimo jezika, čegar znanje je koristno in potrebno?« 

Za časa Franulovega je bila slovenščina na tržaški borzi v večji časti kakor 
zdaj, bila je ravnopravna z laščino, ker je borzno vodstvo cenovnike objavljalo 
tudi v slovenskem jeziku.') 

Po svojem molitveniku: Kratki Navuki, Regclze in Molitve sa 
Sakrament sv. Pokore 1783. 1., ki se je natisnil petkrat, spada 

Janez Debevec 
iz Ljubljane Se v Pohlinovo dobo. Po dovršenih latinskih in bogoslovnih šolah 
je postal beneficijat in katehet v nunskih šolah ter šel v pokoj 1817. 1. ; umrl je 



') I)obrovsky, Slovanka I. 234. — Kopitar, Gramm. — Metelko, Lehrg. XXV. 
— J. Marn. Jez. — Gr. Jereb, Lj. Zv. 1892. 
»J Edinost 1883. 1., 51. 96. 



Pisatelji. 87 

v Žužemberku 1821. 1. — Rano se je začel zanimati za slovenski jezik, v katerem 
so 1795. 1. začeli poučevati bogoslovce v ljubljanskem semenišču; francoska vojska 
je pretrgala ta pouk, dokler ga ni vzbudila 1817. 1. ustanovljena slovenska stolica. 
Kako goreče se je zanimal za slovenščino, se razvidi iz tega, da je spisal 
Krainerische Grammatik (med 1795 — 1797), ki se v rokopisu hrani v 
knjižnici ljubljanskega semenišča; tudi se mu pripisuje Deutsch-Krainerisches 
■VVorterbuch (rokopis v dveh zv.) Berilo je Slovencem oskrbel s knjižico: Kleine 
Erzahlungen. Majhine P erpovedovanja. Ljubljana 1809. 

V vzgled služi: Janezek je prosil mater, de bi ga v šolo hoditi pustila. Mati 
reče: Ti si še otrok inu nisi vajen per miru biti; v' šoli moreš tihu biti, sedeti, 
in celi čass na to gledati, kar Gospod učenik kaže. Janezik je oblubil de bo to 
sturil. To materi dopade. Ona kupi njemu tablico. Janezek se vessely, da sme v 
šolo jiti. Izdal je tudi molitveaik: »Kratki nauki«, Ljubljana 1783. 

V Vodnikovi dobi je spisaval molitvenike Mihael Hofmann (1755 — 1826) 
iz Ljubljane, katehet v Kranju, pozneje korar v Novem mestu, kjer je vodil 
gimnazijo. V pokoj stopivši, je živel zopet v Kranju ter v Lahovčah. Spisal je 
knjigo: Viža sv. Mašo slišati 1791. Njegov molitvenik : Eksercicije, to je 
Nauki in premišljevanja, je dal na svitlo Janez Cigler 1839.1. Življenje 
Svetnikov v štirih knjigah pa je dokončal Veriti. 

Paskal Skrbinc (1780 — 1824), porojen v Višnji Gori na Kranjskem, 
oblekel je redovno suknjo v Klanjskem samostanu na Hrvatskem, bil 1804. — 1807. 1. 
gramatikalni učitelj pri gimnaziji v Novem mestu, do 1810. 1. duhovni pomočnik 
in tajnik samostanski provinciji, stanujoč v Ljubljani; 1813. župnik pri Devici Mariji, 
potem je odšel na Dunaj, kjer je umrl. 

Bil je govornik na glasu in pre trn v peti takozvanim >svobodomišljenikomc ; 
morda pa je temu bilo vzrok patrovo življenje. Odhajaje na Dunaj, poslovil se je 
od župljanov v »Izložejni pesmi«, izdal dve knjigi govorov : »Nedelske 
pridige« ter » Prazni ške pridige« 1814.1.; radi nemškovalnega jezika se 
opravičuje v latinski pisanem predgovoru, češ. da ga tako laže razumejo čitatelji ; 
bržkone je bolj uplivala njegova govorjena nego pisana beseda. Izdal je tudi več 
nemških knjig govorniške vsebine. 

V katoli.ški dubi mnogokrat natisnena knjiga »Lvsti in 
evangelie« se je tudi v Vodnikovem času rada čitala; najod- 
ličnejši slovenski pisatelji Jurij Japelj , Danjko in Jarnik so jo 
izdajali: razven tega so jo natisnili Gassler 1803.1. in Retzer 
1806. 1.; Skarbina 1817. in 1825.1. v Ljubljani. Tiskar Jur. Licht 
v Ljubljani je 1816.1. natisnil »Berila, liste in evangelia«. »Svete 
postne evangelije« je natisnil Retzer (1789., 1804. 1.) Skarbina 
1816. in 1817. 1. 

» R, i t u a 1 e R o m a n u m « za ljubljansko škofijo v jako lepi 
obliki je natisnil 1808. 1. Retzer. 

Posamezni stavki slovenski se nahajajo na 7. — 9., 13., 16., 18., 
20., 22.-30., 34.-49., 53.-57., 63.-65., 67.-78., 89.-91., 100. 



88 



Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



do 
do 



104., 108.— 112. 
168., 172.— 179. 



132., 139.-140., 146.-151.. 156. 



124.— 129. 
str. 
Za vzgled bodi nekaj stavkov na str. 111: 

Is globočyne vpiem k' tebi o Gospod! Gospod vsliši moj glas. 

Naj merkajo tvoje vsesa na glas moje prošne. 

Gospod! če bo.^ za volo pregrob raitengo terjal, o Gospod! kdo bo 
obstal? 

Ali per tebi je odpušanje greliou ; inu zavolo tvoje postave čakam 
na tebe, o Gospod! 

V prvem zvezku te »Zgodovine slovenskega slovstva« 
str. 181. navedena pesmarica : »Osem inu šestdeset Pesem« 
se je na novo izdala 1800. 1. v Ljubljani. lEden izvod se nahaja v 
župnijski knjižnici v Ricmanjih blizu Trsta.) Iz te pesmarice na- 
vedimo nekaj stavkov iz »Predgovora« in »Dvospev med Je- 
zusom in dušo«. 

Predgovor 
na use brumne, inu andohtlive pevce inu pevke. 

Hvalite (jospuda; zakaj bvalna Pesna je 
dobra: bodi vesela, inu čedna hvala našemu 
Bogu. Ps. UG. 

Slište Krajnski Pevci inu Pevke! koku vas David ta kronane Pevc k' 
petju vabe : koku vas k' temu pergajna. On ima dobr uržoh zatu. Kaj za 
en uržoh? med drugemi morebit rajmno leta uržoh, z' katirega so lete 
Pesme v' lete bukve spisane ble ; namreč de be se teiste zalublene. gerde. 
od pregrešneh rečij (katirih S. PaulEfes. 5. 8. napustij nekar v' niisle uzeti) 
skupzložene popevke, katire so eni dadusehmal dostikrat sami sebi, inu 
drugem k' pohujšanju pejli, posehmal usem iz pote. inu iz glave spravele. 
Pokaj be vam blu treba na poredne pesme misliti, ko se vam sveteb man- 
kalu nabo ? . . . 

Te Pesme pojete vi žiher. S' teme si naboste hudeh skušnav delalli : 
le pregainali si njeh boste; s' teme na boste vi hudiču vesella, Bogu inu 
Angelcu Varim joku. ne ran vaši duši delalli: ampak vaša duša se bo 
kaker ti božji nevesti v' visok. Pesm. 5. 6. topila, kadar boste Cliristusu k' 
časti pejli : kadar vam bo on k' srcu govoril. 

Eno dušo. katira se potoke zaroV križor, roviia Jezus k' poterpežlivoste. 



Duša 

.\\\\ kedaj boš moj Jezus peršl 
Pred moje sol/ne očij? 
Križov je že preveliku. 
De njpb nosil' ni močij: 
Ah! kedaj boš moj Jezus peršl? 
Meno od terplenja rešil 
Gospud ! tebe preilolga ni. 
Do 1)' mene potroštal ti. 



Jezus. 

Koku se moja Nevesta! 
Vtoplena v' ti žallosti? 
Bodi meni vselej zvesta, 
Nonebej me' lubit' ti: 
liUbozn ima terplenje. 
Zadobij večnu živlenjo 
Klir' nip' lube, s' mano terpij. 
K'tir' nahibe, križam vejšij. 



Pisatelji. 



89 



Duša. 

3. Drugi Dav'do za terpljenje, 8. 
Imajo vse tu. kar želle; 

Jest pak navem za veselle, 
Ampak le za žaloste : 
Drugem gre dobru po sili ; 
Men' pak, de se tebi vsmili! 
Drugi imajo vse dobru. 
Jest pak terpim vse hudu. 

Jezus. 

4. K"tirem ta posvejtna sreča 9. 
Da lušte tega s vej ta. 

Kjeh tam čaka ena ječa 
Tega strašniga pekla: 
Se b'do tamkej pokorili, 
K' so se lukej vesellili, 
Kratk križ pelie v paradiž; 
Paradiž da en kratk križ. 

Duša. 

-5. K' njeh pak prevelika pride, 10. 

De njeh nosit" ni močij, 
Kumej zdej en križ odjide, 
Že drug'ga vidjo očij : 
Na morem tolkajn prestati, 
Treba mi je ja! zditi'vali 
Cez leta moj revne stan: 
Ke terpim tolkajn vsak' dan. 

Jezus. 

6. Ah! le uč' se bel lubiti, 11. 
KHir' me' prov za lubu ima : 

Noče se križam vogniti. 
Se rad temistem poda. 
Ta čez križe nažalluje 
^ez terplenje nazdihuje, 
Se žellij. terpeti. več. 
Lubezni ni nekol preveč. 

Duša. 

7. Jest imam boleče rame, 12. 
Drugi sa tu nevedo ; 

K" se naslajna ta križ na nje; 
Drugi pak prazni gredo. 
Gospud! pust me zgovoriti, 
Dej tud' drugem kej nositi; 
Jest namorem nosili več, 
Ke sem že slaba preveč. 



Jezus. 

Glej! kok' dete očeta truca! 
Volnu se križam podej! 
Jest bel vem, kaj tebi nuca, 
Jest 'čem, de ti terpiš zdej: 
Drugeh sreče nimaš želleti, 
Kar jest o.';em, morež terpeti. 
Bodi lohku, al' ležku; 
Jest očem imet' toku. 

Duša. 

Zmirej v' teh križeh živeti, 
Tu je vender pretežku: 
Brez usega trošta biti, 
Je vender želu strašnu. 
'čem pustiti, al' terpeti? 
Al očem v' teh križeh vmreti? 
Oh moj Jezus! pridi zdej! 
Sturi me' terplenja frej. 

Jezus. 

Koku dolg' oč' še šalliti, 
'nu ranil' moje serce? 
Zakaj se me' noč' čez pustiti? 
Ke tolkajn skerbim za te' 
Pust' mene gospodariti, 
Ak' očes ti k' meni pridti, 
Očes mene lubiti ti? 
Terp' volnu, dergaci ni. 

Duša. 

Nej bo. ke tok' more biti. 
De jest te križe terpim, 
Ke 'če moj Jezus imeti, 
Teiste terpel' želim; 
Veselle 'čem zapustiti. 
Tebe moj Jezus lubiti ; 
Jest se tem križam podam, 
Teb' o Jezus ! se čez dam. 

Jezus. 

Ja! toku jest očem imeti, 
Zdej s' moja nevesta ti; 
Tam gor' se imaš veselliti, 
Tukej moj kelh serčnu pji! 
Tukej se moreš voisk'vati, 
Dellal', trudit', tud' jokati, 
Tamkej boš potrošlana, 
Z' večno krono kronana. 



Na koncu knjige pred » Z a m e r k o v a n j e m vseh v' t e h 
bukvah zapopadeneh Pes m« stoji opomba: 

»Te dalše Pesme se znajo z' bukuv brati, inu pejti, kadar 
je več časa : Koker ob nedelah, inu perložnost, al tudi doma, 
kjer be se scer ta sveti čas z' lenobo, z' napotrebnem, ja cel 



90 Zgodovina slov. slovstva. 11. del. 

grešnem govorjenjam, al dianjam Bogu kradel, inu hudiču 
offruval : al per gvišneh precesjah : al pak tudi per enmu 
al drugmu, dalšemu, zravn pokojnemu delu, susebnu per 
preje, kjer se morebiti ena, al druja Peršona zravn znaide, 
k'tira je scer brez dela, inu brati zna ; leta nej tedej bukuvce 
v' roke vzame, inu nej drugem naprej bere, al poje« 

Zakonodajstvo. 

Za francoskih vojsk so se tako od strani avstrijske, kakor 
pozneje od strani francoske vlade razglasi, ukazi in manifesti poleg 
nemščine, italijanščine ali francoščine javljali tudi v slovenskem 
jeziku, n. pr. proglas^) dne 26. nov. 1805. v Ljubljani zahteva od 
kranjskih stanovnikov, njij natanko izpolnjujejo povelja deželne 
upravne oblasti, ako bi se bližala francoska vojska (nemški, fran- 
coski in slovenski); najvišji ukaz ''i 12. maja 1808. na Dunaju uvaja 
vojaško prihrano ali rezervo (slovenski in italijanskii ; Fran II. 
naznanja ^) narodom, da odhaja k vojski (nemški in slovenski) ; 
Napoleon odrejuje*) v Schonbrunnu 14. okt. 1809., da se Kranjsko 
in druge Francozom odstopljene dežele imenujejo odslej ilirske 
(nem. in slov.); glavni namestnik ilirskih dežel — Bertrand'^) — 
izdaja naredbo, da se imajo kakor doslej davki plačevati v novcih 
in v pridelkih (nem., franc. in slov''.). 

Marmont je sam pisal, »da zakoni ob organizaciji niso mogli 
biti jedni in isti, kajti, kar je ugajalo mejnim Hrvatom, ni prijalo 
trgovcem tržaškim, gospodom na Kranjskem ; v Idriji in Pliberku, 
pomorščakom po Dalmaciji in Albaniji«. 

„Telefjrap}ie offtciel" je objavljal važne razglase tudi v sloven- 
skem jeziku.'') 

Divizijski general Bernadotte je iz glavnega stana v Logatcu 
dne 29. marcija 1797. 1. prebivalcem Kranjske in sosednih dežel 
razposlal oglas v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku.^) 

>) Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 1851, 6. 

») MiUh. d. h. Ver. f. Kr. 1857. 157. 

') L. C. Dež. poglavar kranjski pozivlje 12. maja 1809. črno vojsko (razglas 
poslovenil bržkone Vodnik). — Lj. Zv. 188(i. 220. 

*) Mitih. d. h. Ver. f. Kr. 1852. 48. — Pristavi osobne odločbe a) avstrijske, 
Mitth. 1857. 1.57; h) francoske, MiUii. 1852. 48; 1851. 14. 

'•) Mitih. 1853, IB. 

«) Milih. d. h. Ver. f. Kr. 18.53. Ki. 

') MiUh. d. h. Ver. f. Kr. 68, 35. 

«) Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 1853, 16. 



Pisatelji. 91 

Slovenski uradni spis iz 1810. 1. obsega obravnavanje vojin- 
skega francoskega sodišča proti nekaterim kmetom iz Št. Ožbalta, 
s Trojan in iz Hrastnika, ker so umorili več Francozov. Obravnava 
se je vršila in sodba izrekla v francoskem, nemškem in slovenskem 
jeziku ter se natisnila in v 600 izvodih razširila po deželi. Sesti 
člen zakona, po katerem se je vršila sodba, se glasi : 

Za deležne, pomagavce in napihavce so šteti samo tisti, ktiri so toženi 
inu prepričani, de so h taki hudobni družbi bernjali. al jih vodili, al njim 
dajali naj bo dnarje al orožje, al orodje inu basanje za puše s' to mislio, 
de bi njih perpravili, njim pomagali al njih djanju potuho dali, al de so s' 
vede sam inu s' tako mislio pod streho vzeli ali skrili hudodelnike al 
njih tatvino.*) 

Drugi uradni spisi v slovenskem jeziku. 

O postavnem nakupu posestev, v najem danih po Štajerskem 
in Kranjskem, dne 27. maja 1786. 

O prepovedanih naberah novcev po občinah za odpošiljanje 
izvoljenih pritožnikov, dne 14. junija 1786. v Gradcu. 

Okrajni naborni komisarijati imajo v obče sami razglašati 
C. kr. patentalne in okrožne ukaze, z dne 12. julija 1786. v Gradcu; 
še nekatere določbe k prejšnjemu ukazu, 30. sept. 1786. v Gradcu. 

O cenitvah pri inventarih podložnikov, 15, nov. 1786. v Gradcu. 

O nepripuščenem odvažanju desetinskega žita brez vedenja 
gospodarja, kateremu gre desetina. 

Odpravi naj se navada svetiti s freskami po hlevih in po 
cestah, dne 21. nov. 1789. v Gradcu. 

Okrožnica vsem okrajnim sodnikom, v kateri se jim naznanja 
odpravljenje dvornih in deželnih komisij za uredbo davkov in 
poberalcev davkov, da tudi v bodoče ne bodo pobirali davkov, 
dne 29. marc. 1790. v Ljubljani. 

Izpraznjena najemna posestva po smrti najemnikovi nepogojno 
nimajo prehajati na dediče, ter se ne more nobena gosposka siliti, 
naj bi jih njim oddajala v kupno pravico, dne 7. aprila 1790. v 
Ljubljani. 

Red o prodaji tobaka ima nemško - slovenski tekst, 41 para- 
grafov in lastnoročni podpis cesarja Jožefa z dne 5. maja 1784. 

Poselski red na kmetih v Notranji Avstriji z dne 29. sept. 
1787 na Dunaju, 66 paragrafov; podpisan cesar Jožef. 

') P. pl. Radics, Lj. Zv. 1887. 



92 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Razglas o odpravi »kufrastiga drobiža soldov« v primorskih 
deželah z dne 25. septembra 1805 na Dunaju, v slovenskem tekstu, 
V2 pole ; podpisan cesar Franc I. 

Kako se ima novi vojaški davek pobirati od 1807. do 1811.1., 
v slovenskem tekstu z dne 20. avg. 1806; 26 paragrafov. 

Nagovor kresijskega poglavarja do deželnobrancev, z dne 
6. okt. 1808 v Celju ; nemško-slovenski tekst. 

C. kr. okrog v Celju vabi vse prebivalce celjskega okroga v 
črno vojsko zoper Francoze, z dne 9. maja 1809 v Celju; slovenski 
tekst, 1 pola. 

Razglas od vojaškega poglavarstva zarad pomiloščenja deželno- 
brambovskih ubežnikov, z dne 10. okt. 1809 v slovenskem tekstu. 

Razglas zarad v nič prišlh bankovcev, z dne 12. dec. 1809., v 
nemško-slovenskem tekstu ; podpisan cesar Franc. 

Razglas zarad državno-lotrijskega posojila, z dne 19. decembra 
1809. 1., na Dunaju ; podpisan cesar Franc. 

Razglas, da je Motniški trg novi francoski oblasti prepuščen, 
z dne 9. aprila 1811 v Celju, v slovenskem tekstu. 

Leta 1809. so Francozi pridrli na Štajersko in naložili 

49,880.000 frankov davka ; Štajerci niso mogli plačati ; Francozi 

so zato odveli tri odlične osebe v poroštvo ; o tej zadevi je bilo 

objavljenih mnogo slovenskih razglasov. 

Ti razglasi so iz nekdanjega arhiva trškega magistrata v 
Motniku.') 

Oznanilo c. kr. dvornega oblastnika Klobuiczksy-ta : 

»Da je terg Motnek. katir je dozdaj pod esterajiiarsko 

gosposko bil, s' vso zemljo, katira k' njemu sliši, ilirski 

gosposki češi dan.« N. 1882, 190. 

Francozi so si meseca sušca 1797. 1. prvič osvojili Kranjsko; 
njih poveljniki so tudi v slovenskem jeziku govorili, v proklamacijah 
do Slovencev; tako je skušal general Friant, naslednik Bernadottov, 
pomiriti Kranjce v nemško-slovenskem pismu, ki se glasi tako-Ie: 

]'' r a j o s t ^ " p] n a k o s t 

Zovniršina Laške Dežele. 

General l'riaiit, poglavar čez francoske žovnirje v Kranjski Deželi. 

Na Kranjce. 

Porrlavitni ( ieneral ('1 lionaparte inu njemu podložni General 
Piernadotte so že skuzi njih oznaneno povele vam skazali 

>) Gašpar Križnik, Ltp. Mal. SI. 1881, 200—201. 



Pisatelji. 93 

taisto pravico inu dobroto, po katerih se oni vižajo. Oni so 
vam oblubili, da vaša vera, vaše premoženje inu vaše peršone 
bodo pred usako škodo inu zabavo obvarovane. Vse to vam 
spet perterdim. Vi ste že te dobrote leteh dveh Generalov 
skušah, kir niste bh nobenemu davku podverženi. 

Kaj ne, de za vol leteh tako posebnih gnad ste vi dovžni 
pruti njim hvaležni biti? Vender oni od vas nič nočejo imeti. 
Očejo samo, de bi vi mirno in pokoino v' vaših hišah ostali ; 
de bi vi nič ne imeli opravit v' leti vojski, katera bode v 
kratkim z' enim srečnim miram sklenena; inu de bi vi rado- 
voljno dopolnili, kar bo vam k' postrežbi te francoske žovnir- 
šine naloženo. 

Ce pak vse drugači kakor je vupat, nekateri nehvaležni 
ljudje na njih dovžnost pozabijoči, bi se podstopili ukup se 
spravit, inu francoskim žovnirjam super se postavit, bodo na 
eno nar bolj strašno vižo poštrafani, inu taisti, kateri bodo 
z' orožjam v rokah ujeti, bodo precej okolo perneseni. 

Leta je štrafinga hudobnim nameniena ; nič zatorej ti dobri 
inu mirni ljudje se nimajo batj. 

Iz poglavitnig-a Quartierja Teržaškiga Mesta na 28. dan 
Mesca Germinala, ali zelenarja, v petim leti ene inu neraz- 
delive francoske republike.') 

General Friant. 

Raba slovenščine v poljudnih knjigah. Koledarji. 

Koledarji^! so se v Slovencih rano začeli prirejati; najstarši 
je bržkone rokopisni koledar iz 1415. 1., ki se nahaja v licejalni 
knjižnici ljubljanski; pisan je v latinskem jeziku in enak sedanjim 
koledarjem ter ima slikane iste svetnike kakor dandanašnje pratike. 

Drugi rokopisni koledar je privezan pisani masni knjigi žup- 
nijskega arhiva v Kranju iz 15. stoletja; tudi škof Petretic je 
knjigi »Szveti Evangeliumi« pridejal v kajkavskem narečju pisan 
koledar. 

Trubarjev »Katekizem iz 1582. 1.« je omenjen v I. zvezku te 
»Zgodovine slov. slovstva«. V vsem 16. stoletju se ni natisnil 
nobeden koledar. Z naslovom »Pratika« se je natisnil prvi slo- 
venski koledar : »Nova Crainf ka Pratica.« Na Lejtu MDCCXXVI. v 

') Lj. Zv. 1890, 318. 

■■*) J. Benkovič. Slovenski koledarji in koledarniki, Dom in Svet 1895. 



94 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Augsburgu 16". Bržkone je priredil ta koledar župnik F.M. Paglovec 
ob priliki, ko seje obhajalo sv. leto; izvirnik je bil nemški koledar. 

Slovenci so mnogo romali v »Kelmorajn« in so se pri tej 
priliki seznanili z nemškimi proizvodi te vrste. Potem so jih tiskali 
tudi v Ljubljani. Od 1770. 1. naprej (izvzemši 1775. l.i ima Rudol- 
fmum v Ljubljani vse; muzejski arhiv v Ljubljani hrani tudi koledar 
iz 1741. L, ki ga, je natisnil Reichhard. Imena mesecev so : Prosenic, 
Sičan, Sušeč, Mali Trauen, Veliki Trauen, Rožni Cuejt. Mali Serpan, 
Velik Serpan, Kimovic, Kasapersk , Listovgnuj , Gruden ; za vsak 
mesec ima vremenska pravila ; n. pr. za Mali Serpan : »Kadar na 
svetiga Jakoba deži, malu želoda rodi.« Na naslovnem listu so trije 
možje, eden gosposki (v fraku), drugi v suknji, tretji v kmetski 
opravi; med njimi je dvoglavi orel. 

Nekaterim pratikam je priskrbel Marko Pohlin kratke spise 
ali uganjke. 

Nekateri letniki so se natisnili v 30.000 izvodih in so mnogo 
pripomogli k temu, da se je širila omika. 

Zelo se je zanimal za koledarje 

Anton Breznik, 

porojen 1737. 1. ter od 1768 — 1773. 1. kapelan in do svoje smrti 
dne 27. aprila 1793. 1. kurat v Žalcu na Štajerskem. Izdal je »Večno 
P r a t i k o « 1789. v Ljubljani. 

Koncem minulega stoletja so se v Ljubljani najodličnejši 
rodoljubi Cojz, Vodnik, Linhart zanimali za to stroko. Uspehi teh 
trudov so bili Vodnikovi koledarji skoz leta 1795 — 1797. z na- 
slovom: »Velika Pratika«. 

Poleg Vodnikovih koledarjev je izhajala »Mala pratika« v svoji 
prosti obliki do 1844. 1. v raznih ljubljanskih tiskarnah; do 1818. 1. 
jih je izhajalo celo več. Založniki so bili Merk, Eger, Degotardi, 
Gassler in Janez Rezer. Prvi trije so imenovali svoje koledarje : 
»Nova Kranjska Pratika«, druga dva pa: »Kranjska 
pratika« ; Rezer pa jim je dal ime : » N a r n o v š i pratika Za 
prestopno Lejto 1812.« 

Vse to je bilo urejeno po nemških in laških vzorcih.') 

') V to dobo slavimo tudi knjižico: „€olomone- Žegen'^ brez letnice in 
kraja, kjer se je natisnil. Pisatelju te knjigo je bil na razpolaganje izvod, ki mu 
ga je posodil g Hudovernik, notar v Kostanjevici na Kranjskem. — Dom in Svet 
1895, 1S7. 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 95 

Ta » C 1 o m o n e ž e g e n « obsega 71 poglavij in je poln vraž. 
V vzgled bodi kratko 7. poglavje : 

Te besiede, katere pridajo sedei šribane so tako kraftne al knočaš 
varjeti pa obesi ta cedelc anorai nakragen alpa anomi pesi noi pa strieli 
na nja boš vidov kai ti samora. Omnibus f horje f Agla f tetragramathon f 
the t Agar f maichei f Assael f Amore f kons-^vmatvmest f omiel f 
ariel f araissei f INRI. Amen. Viomeni Boga f očeta ino sina f ino 
S. t Dvha; Amen. 

Kakor se razvidi iz naslova, pisec ne zna pravilnega pravo- 
pisa. Jezik, v katerem je pisan ta »Colomonežegen«, spada v oblast 
koroških narečij. Značilno prehajajo e, e v a, n. pr. pačan, tam^ (tem), 
pernasle, pamafno ; stari e prehaja ven. pr. spet; staroslovenski 
e v ie ali e n. pr. t; potriehah, vierni , dievajo ^ liep, zviezda; ne- 
naglašen o se izgovarja «, dolgi naglašeni končni o prehaja v ii 
n. pr. cehi teht i. d.') 

VI. Kratek pregled evropske zgodovine 

od 1815. do 1848. L 

/ 

J. Zemljepisne izprem.em.he v začetku tega stoletja. 

V drugem pariškem miruje morala Francija na severni in 
vzhodni meji odstopiti nekaj pokrajin in trdnjav, Prusiji prepustiti 
Saarlouis in Saarbriicken z dotičnim ozemljem, Nizozemskemu 
Vojvodino Bouillon in dve neznatni trdnjavici, Bavariji lepo obrežje 
rečice Lauter z Landavo, Sardiniji del Savojskega, dobila pa je 
Avignon ter Mompelgard, Alzacijo in Lotaringijo. Pruski minister 
Stein se je trudil sicer te dve deželi rešiti za Nemčijo, pa ni uspel, 
ker se zavezniki niso zanimali za nemške koristi. Zavezati se je 
pa morala Francija, v 17 mejnih trdnjavah na pet let vzdržavati 
150.000 mož zavezniške vojne ter plačati 700 miljonov frankov od- 
škodnine; postala je pa celo nekaj večja, nego je bila pred revolucijo. 

Avstriji je vrnila Rusija vzhodno Galicijo, od Bavarije je 
dobila Tirole, Predarisko in Saligrad; za izgubljeno Nizozemsko in 
Prednjo Avstrijo lombarško-beneško kraljestvo in Dalmacijo, zraven 



^) Podrobnosti o jeziku glej Fr. Pečar na platnicah Dom in Svet-a 1895, 
št. 2, 3. 



96 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

tega slovenske lilirske) dežele. Lepo okrožena in ojačena je stopila 
Avstrija v nove čase. 

Nizozemsko se je ustanovilo iz Belgije ter Holandije ; 
da bi bilo močen mejaš proti Franciji, pridejalo se mu je vojvodstvo 
Luksenburg, Limburg in del opatij Stablo in Malmedv. Najboljše 
holandske naselbine v Guajani, Cevlon in Rog iv Afriki) so dobili 
Angleži. 

Na Italijanskem je dobil kralj Viktor Emanuel kraljestvo 
sardinsko, Ijudovlado genueško in del Savojskega. Vojvodino Mo- 
deno in veliko Vojvodino Toskano so dobili udje avstrijske cesarske 
rodbine, ki je s tem prevladala na Italijanskem. Cerkvena država, 
kamor se je vrnil papež Pij VIL, se je obnovila v starem obsegu. 
Neapolj se je združil s Sicilijo v »kraljestvo obeh Sicilij« in vrnil 
poprejšnjemu kralju Ferdinandu IV. Otoku Siciliji je bil angleški 
namestnik lord Bentinck 1812. 1. dal primerno ustavo, uravnano 
po angleškem uzorcu. a restavracija se ni ozirala nanjo. 

Ljudovlada Sedmih jonskih otokov, ojačena po svo- 
bodomiselni ustavi, se je v varstvo izročila Angliji, ki je dobila 
Gibraltar in Malto ter tako zagospodovala na Sredozemskem morju ; 
razven poprej omenjenih naselbin si je osvojila tudi francoske nasel- 
bine na zahodno indijskih otokih. Sploh pa se je znala Anglija pri 
končni ureditvi evropskih razmer najbolj okoristiti. 

Ker skandinavski in španski polotok ne uplivata toliko na 
zgodovinski razvitek Evrope, ju tukaj ne omenimo pobliže. 

Med krajevnimi vprašanji naNemškem je bilo težavno sakson- 
sko. Prusija je dobila polovico Saksonije s Torgavo in drugimi 
mesti izvzemši Lipsijo, Nižje Lužice, polovico Gornje Lužice in 
nekaj Saksonskih posestev v Turingah. Izmed poljskih dežel je 
dobila Prusija veliko Vojvodino Poznanjsko, četrtino nekdaj pose- 
dene Vojvodine Varšavske, Zahodne Pruske s Torunom in odprav- 
ljeno »Ijudovlado« gdansko. Na levi strani od Labe so se vrnile 
Prusiji pokrajine, odstopljene v tilzitskem miru, poprejšnja pruska 
posestva na Westfalskem ; poprejšnja p<^sestva ob Renu, in Vojvodine 
Jiilich ter Herg, kolonjske, trierske j)okrajine, vse vkupaj združeno 
pod imenom Velika Vojvodina Nizozemska Težavna so bila poga- 
janja med Prusijo, Ilanoveranskim in Skandinavijo. Prusija je tu 
dobila Pomorjansko, Stralsund, ( lreifs\\aldc in otok Riigen, oddala 
pa je Vojvodino Lauenburg, vzhodno IVizonsko, Osnabriick. Proti 
Nizozemskemu so se meje za Prusijo neugodno uredile. 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 97 

Bavarci so se izkazali kot nasprotniki Prusom in so dobili 
kneževine AschatTenburg- in U^irzburg- in Palacijo iFMalz) na levem 
bregu Rena. 

Nekatere malenkostne odškodninske reči na Nemškem so se 
končno rešile šele po frankobrodski pogodbi iz 1819. L 

Prusija za svoje žrtve primeroma ni bila bogato odškodovana, 
dasi je pridobila kot samonemška sila uže s tem, da je zavzela 
važno mesto ob Renu, (Die Wacht am RheinI, katero je odklonila 
Avstrija, in s tem odkazala pot Prusiji kot zaščitnici nemškega življa. 

'^"5^ Nemška zaveza. 

Kako bi se Nemčija uredila kot celota, je bilo silno težavno 
vprašanje; načrti so se križali, nedostajalo je jasnih političnih pojmov ; 
javno mnenje je omahovalo med bujnimi nadami v prihodnjost in 
obupnim jadikovanjem in zatajevanjem. Gorresov časnik : „Der 
Bheinische Merkur" je budil narodno mišljenje s plamenečimi 
besedami ; Gorres je bil odličen romantik in si je tudi za slovstveni 
preporod pridobil lepih zaslug; njegove plameneče besede so se 
poslušale tudi zunaj Nemčije z navdušenjem. Kljub temu pa je 
vender vladala splošna zmedenost v nazorih, kako razkosane 
nemške dežele urediti v celoto. Avstrijsko-pruski dualizem je bil na 
poti lepim sanjam o slavnih Hohenstaufdi in Otonih; zavirale so 
ugoden razvitek tudi trmoglave nemške manjše in najmanjše 
državice. Najkrepkeje je narodno jedinstvo gojil bistroumni pruski 
minister S t e i n , ki bi bil rad vse srednje male državice izbrisal 
iz nemške zemlje; naglašal je: „Jas znam samo eno očetnjavo; 
dinastije so mi v tem, trenotkii velikega rasvitka manjše važnosti; 
moja zelja je, da se Nemčija ojači in poveliča, da postane samo- 
sfalna, neodvisna in narodna." Mislili so, da je treba oživiti samo 
staro cesarstvo, pa je dobro ; nekateri so hoteli avstrijsko cesarstvo 
s pruskim državnim oskrbništvom (Reichsverweseramt), drugi 
zvezo brez obeh velevlastij, tretji so hoteli Avstrijo povzdigniti v 
nemško cesarstvo, Prusijo v nemško kraljestvo ; drugi zopet, naj 
se menja cesarstvo tako, da zaporedoma vsi odličnejši knezi po 
vrsti pridejo do cesarske časti. Sirilo se je mnogo krajevnega 
ozkosrčnega rodoljubja. Nespretne roke kratkovidnih diplomatov 
so potem skrpucale rahlo in slabotno konfederacijo.') ^^"Lirtem- 

») Weber, Weltgesch. XIV. 519. 



98 Zgodovina slov. slovstva. 11. del. 

berško je celo protestovalo proti temu, da l)i se ustvaril eden narod 
iz tako različnih plemen, kakor so Prusi in Bavarci. 

Končno so celo državniki, ki so podpisali »zavezo«, priznali 
sami, da je ista jako nepopolno delo. 

Rusija je v novo dobo stopila ojačena in razširjena : dobila 
je Finsko, Besarabijo in del Moldave ; Vojvodina Varšavska se 
je Rusiji priklopila kot »Poljsko kraljestvo« ter dobila ustavo, po 
kateri sta senat in poslanska zbornica vladala z ruskim čarom vred, 
upravo je vodil na Poljskem podkralj z odgovornim ministerstvom; 
sodstvo je postalo samostalno, mesta so dobila dovolj svoboščin. 
Kopernenje po nekdanji veličini in samostalnosti je zaviralo Po- 
ljake, da se v svojo škodo niso mogli do cela sporazumeti z Rusi. 
Poznanjsko in Torun sta pripadla Prusij i ; Krakov je bil kot Ijudo- 
vlada početkom pod zaščito Avstrije, Rusije in Prusije, dokler ga 
niso ponavljani upori spravili pod avstrijsko žezlo. 

Švicarsko seje ojačilo po kantonih Wallis, Genf in Neuen- 
burg ; priznala se mu je stalna neutraliteta ; kot glavna mesta so 
se vrstila: Ziirich, Bern in Luzern. Veljava posameznih kantonov je 
začela rasti na škodo vzajemnosti ; enotno vojstvo in skupni položaj 
proti inostranstvu je bila še najmočnejša vez med raznimi deli. 

V balkanskih prašanjih se niso zjedinili. Car Aleksander 
je predložil načrt, naj bi sploh vse oblasti krščanom čuvale Človeške 
pravice, Rusija ščiti pravoslavne, Avstrija ter Francija pa katoličane 
ali latince. Avstrija ni marala za to nalogo ter je kolikor toliko sama 
Rusijo privedla na pot, po kateri zdaj hodijo Rusi. 

2. Zgodovinski dogodki. 

Francoska revolucija je bila v srcih narodov vzbudila nagone 
in nazore, ki jih ni bilo moči uničiti več, če so bili tudi začasno 
postavljeni v stran. Evropske državo so po dokončanih bojih sma- 
trale za svojo nalogo, vzajemno služiti konservativnim idejam v 
tem smislu, da bi združeni vladaiji čuvali javno življenje, da bi 
evro})ska brambena zaveza, podprta po »sveti alijansi«, branila 
narodni mir ter na novo ustanovljeni svetovni red. V ta namen 
so se vršili zaporedoma kongresi, da bi se vclevlasti dogovarjale 
o tekočih prašanjih. Najpoproj so vodile evropsko politiko Avstrija, 
Prusija, Ivusija; od alienskoga kongresa 1818. 1. tudi Francija, ker 
so tuje vojne zapustile Francosko, ki se je vsprejelo v evropsko 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 99 

pentarhijo. V romanskih deželah, kjer je francoska revolucija pognala 
najkrepkejše kali, so se snovala tajna društva — na Italijanskem 
»karbonarji« — ki so gojila rodoljubje, omiko, svobodomiselno 
državno upravo na demokratski podlagi. 

Tako gibanje se je javljalo tudi na Španskem, Portugalskem, 
Francoskem in Nemškem, kjer je osobito mladina na visokih šolah 
sanjala o enotni državi v srednje-veškem blesku. Te napore zatirati 
je bil namen kongresom v O pav i (1820), v Ljubljani (1821) 
in v Ver oni (1822). V kratki dobi od 1819. do 1821.1. so se 
oglasile tudi španske naselbine v južni Ameriki, in vzdignili so se 
Grki v odločen odpor proti Turkom ; na Nemškem in Francoskem 
so strašili politični zavratni umori. V Opavi in Ljubljani je knez 
Metternich Avstriji izposloval nalog »naravnega čuvaja in branitelja 
miru« na Italijanskem. On bi bil za grške razmere rad provzročil 
evropsko vmešavanje, da se mu ni uprl car Aleksander. V Veroni 
se je naložilo Franciji, naj na Španskem miri radikalne »korte«. 

Na Francoskem so zopet vlado nastopili Bourbonci : kralj 
Ljudovik XVIII. je zašel prestol in ustavno vladal z ministrom voj- 
vodo Richelieu-jem, možem čistega značaja a brez odločnosti, in 
z Decazes-om ; nasprotovali so mu »kongregacijonisti«, 
prijatelji plemstva in starih nazorov; v ministerstvu jih je zastopal 
grof Vaublanc. V zbornicah so bili v večini prijatelji monarhičnih 
načel ; predlagali so se najostrejši zakoni : a) da se omeji osebna 
svoboda; b) da se smejo osebe izvenredno devati pod ključ; c) da 
se smejo ustanoviti preventivna sodišča, to je, napol vojaška 
izredna sodišča, ki naj vse kot ustajniško naznačene čine obsodijo 
na debelo. S tem se je uvelo vohunstvo najgrše vrste: nasilstvo 
je nastopilo namesto osebne pravice. Nasprotstva so se poostrila ; 
kralja je obhajala bojazen, kaj bo iz tega ; zato je razpustil zbornico. 
Zanimivo je za nas Slovane, da je car Aleksander kralju nasvetoval 
v zasebnem listu, naj se radi splošnega miru drži ustavne poti. 
Ljudovik se je rad kazal zvestega čuvaja ustave. Novi volilni red 
ni ustvaril pravega narodnega zastopstva, omogočil pa je samo- 
vladarstvo v ustavnih oblikah. 

Na kongresu v Ahenu se je določilo, da so tuje posadke 
zapustile Francosko ; car Aleksander in pruski kralj Viljem sta 
prišla v Pariz ter kralju izrazila svoje zadovoljstvo o vladanju ; 
Francija je celo vstopila v »sveto alijanso«. Francozi sami pa niso 
bili do cela tega prepričanja, da je vlada odkrito udana ustavi, in 

7* 



100 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



prosti narod se je začel navduševati za slavno Napoleonovo dobo ; 
ustanavljala so se društva s svobodomiselnimi načeli. Poslanca 
Manuela, ki je govoril nepremišljeno odločno, so s silo odpravili iz 
zbornice, kar je jako škodilo Bourboncem. Srečna vojska proti Španiji 
je osrčila konservativce. 1824. 1. je umrl kralj Ljudovik XVIII. Usta- 
novil je več koristnih naprav ; umetnost in slovstvo sta napredovala. 

Po smrti Ljudovikovi je njegov brat Artois pod imenom 
Karol X. zasedel prestol. Začel se je približavati Metternichovim 
načelom ter oddaljevati Aleksandru. Dal se je venčati v Rheimsu 
z veliko slavnostjo in je skušal na vse načine uvesti stari dvorni 
sijaj ; javno mnenje pa se je temu upiralo. Svobodomiselniki so 
ustanovili društvo: »Aide-toi, le ciel faidera.« Pomagaj 
si sam, in Bog ti bo pomagal) ; tem so načelovali : Guizot. Duchatel, 
Remusat, Joubert id. Pri občnih volitvah so zmagali tako odločno, 
da je izmed 428 poslancev bilo vladnih samo 128. Nastopilo je 
ministerstvo Martignac in vladalo v ustavnem smislu, dasi to ni 
ugajalo Karolu X. ; tudi svobodomiselniki niso bili edini, s katerimi 
se je spri vladar. Po srečno dovršeni vojski proti Algieru je Karol 
dne 10. majnika 1830. 1. razpustil zbornico, uvel cenzuro iz 1814. 1., 
po kateri se za knjige z manj nego dvajsetimi polami pisatelju, 
uredniku in tiskarju more odvzeti dovoljenje; določil se je novi 
volilni red, ki je število poslancev od 430 skrčil na 262. Proti 
temu državnemu prevratu je nastal splošen ui)or. Adolf Thiers, 
urednik največjega glasila svobodomiselne stranke, ..National"^, je 
sestavil protest proti kršenju zakonov. Dne 29. julija je upor 
krepko bruhnil ter urno uspeval : kralj je zbežal na Angleško, potem 
v Gorico, kjer je umrl 1836. 1., in Ljudovik Filip je zavladal Fran- 
cozom kot generalni namestnik in pozneje kot kralj Irancoski; 
bil je takozvani »m.eščanski kralj«. 

Edini mož, ki se je zavzel za poprejšnjega kralja, je bil pesnik 
Ghateaubriand, ta je izstopil iz zbornice; njega so posnemali 
vojvoda Montmorency, Laval, Croy in dr., ter so osnovali stranko 
Karlistov ali legitimistov, ki so pa "malo uplivali na javno mnenje. 
Novi vladar je mirno vodil državo (juste milieu), dokler se je držal 
srednjih stanov in dokler se je pokoraval nazorom, ki so ga bili 
dvignili na prestol. Pa skoro se je odtujil narodu, ko se je pri- 
bližaval Bourboncem in starim cesarskim krogom. 

Na Nemškem so niso izpolnile nade svobodomiselnih na- 
rodnjakov glcdč na narodni preporod; sploh so bili nezadovoljni z 



Kratek pregled evropske zgodovino od 1815. do 1848. 1. 101 

obstoje(}imi političnimi razmerami : narod je bil vstal v mladostnem 
og-njii proti tujemu nasilstvu in v zahvalo za to bi moral prenašati 
nezdrave in malostne razmere malih državic, biriško stiskavanje, 
gospodstvo plemenitašev in neenakost v pravnih razmerah ; narod- 
njaki so s pomilovanjem g'ledali razkosano Nemčijo. Pri vsem tem 
sta pa Avstrija in Prusija bili g-orki načelom narodnega zastopstva, 
ki so se v različni meri uvedla v raznih deželah. Nemci so se zanašali 
na Prusijo, ki se je častno vedla v časih francoskih vojsk, pa so 
se varali, ker se je udala uplivom Metternichove politike. Narod 
se je delil v dve povsod se nahajajoči stranki, v plemenitaško, ki 
se je naslanjala na kneze in vlade, in v svobodomiselno, v kateri 
so starejši izkušeni možje poželjivo gledali na Francosko in Angleško, 
dočim seje mladina, napojena z romantično poezijo, koprneče ozirala 
v srednji vek. sanjaje in brez jasnega namena, tudi ne uvažuje 
zaprek. Vse to bi se bilo morda razkadilo v nič s sodnimi 
preiskavami ter preganjanjem tega gibanja. Povsod so stikali po 
puntarjih in demagogih : odprlo se je globoko žrelo med voditelji 
držav ter najboljšimi možmi naroda. 

Pod zaščito prosvitlj enega in narodno mislečega velikega voj- 
vode Karola Avgusta Weimarskega je mesto Jena postalo središče 
duševnega gibanja v Nemcih ; ondi se je zbirala mladina, ki je, 
včasih uhajaje čez ojnice, v srcih imela dovolj plemenitih idejalov. 
Tam se je 1815. 1. izcimila takozvana » B urschenscha ft « , ki 
se je po znanstvenih, narodnih in nabožnih težnjah lepo odlikovala 
od poprejšnjih surovih krajevnih dijaških društev iLandsmann- 
schafteni. Akademiško življenje se je ublažilo ; oglašali so se 
narodni pesniki. Z dijaki so se družili telovadci ; »očetu Jahnu« 
so bili vsi knezi, uradniki in vojaki samosilniki, trinogi in biriči. 

1817. 1. se je obhajala na Wartburgu tristoletnica reformacije ; 
ta slovesnost je vzbudila splošno zanimanje in je predočevala isto- 
dobno nagoto. Ognjevito se je govorilo, navdušeno pelo in sežgalo 
nekoliko knjig, proslavljajočih absolutizem. Pisali so take knjige 
Kotzebue, Haller, Schmalz. Sežgali so tudi korporalsko palico. 

Wartburški tovariš Karol Ljudovik Sand iz Wunsiedlna, 
naroden a prenapet mladenič, je umoril ruskega državnega svetnika 
Kotzebueja.') Vlade so smatrale kot svojo najvažnejšo nalogo, da 

^) Kotzebue je ruskemu dvoru poročal v sovražnem smislu o svobodo- 
miselnem gibanju, poveličeval je pravice plemenitašev in zasmehoval gibanje 
akademikov. 



102 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

spravijo v red vroče duhove. Niso mogle dočakati, da bi »zaveza« 
kaj odredila, nego dve prvi vlasti sta se dogovorili radi punktacij 
v Toplicah, da se snidejo v Karlovih varili (Karlsbad) zastopniki 
desetih vlad. Tu je hotel knez Metternich, kateremu se je popolnem 
uklonila Prusija, uničiti zastopniško načelo. Tu se je ukrenilo 
1) omejiti tiskovno svobodo; 2) odpraviti hibe na vseučiliščih, 
gimnazijah ; 3) ustanoviti v Moguču osrednjo komisijo, ki bi naj 
preiskavala vse demagoške homatije in zarotniške zaveze; 4) spora- 
zumeti se o pomenu in razlaganju čl. 13. zavezne točke o deželno- 
stanovskih zastopstvih; 5i ustanoviti začasni izvršilni red, da se po 
zavezni skupščini v moč uvedo ukrepi proti demagoškim homa- 
tijam. »Zavezni« zbor iBundestag) je v osrednje oblastvo v Moguču 
pozval sedem udov. Deset let je delovala ta »osrednja pre- 
iskovalna komisija« ter iskala izdajalcev, zasledila pa je samo 
nedolžna dijaška društva ; narod jo je imenoval »črno komisijo«; 
1829. 1. je zaspala. Tej komisiji je bil pregrešen uže duh, ki je 
netil boj proti Francozom. 

Ti »karlovarski ukrepi« so močno predrugačili pravni 
stan na Nemškem, ker je »zavezni zbor« dobil moč, da ukrepe tudi 
z orožjem izvrši proti manjšim državam ; širilo se je samovladarsko 
načelo. Samo bavarski in vviirtemberški zastopniki so se uže iz 
zavisti proti Avstriji in Prusiji gibali nekoliko bolj v svobodo- 
miselnih strujah. 

Ti karlovarski ukrepi so vladarje in vlade popolnem odtujili 
narodu. Med pruskimi ministri je Ilumboldt označil te ukrepe kot 
nenarodne in sramotne ; ker pa ni uspel, je zapustil ministersko 
službo. Začeli so preganjati »demagoge«. 

V notranjem državnem razvitku nemških dežel se je začel jug 
oddaljevati od severa ; v severnih deželah so se vračali k absoluti- 
stični obliki vladanja, v južno-nemških državah pa je vender začelo 
kliti novo življenje po vzorcu franco.ske »charte«; južni Nemec 
je tudi bolj živahen od resnobnega Nemca v severnih delih. Na 
Pruskem je vladal kralj Viljem III., dobrohoten, pameten mož, pa 
brez odločnosti; 1819. 1. je Viljem Ilumboldt postal minister ter je 
izdelal ustavni načrt, ki pa ni uspel; v gmotnih stvareh se je pa 
vlada pošteno trudila za narod. 

Naučni minister Karol pl. .\ltenstein je od 1817 — 1838. leta 
resno skrbel za povzdigo naukov vseh strok. 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 103 

Na Saksonskem svetovna vojska Napoleonova ni mnogo 
predrugačila ; kralj Friderik Avgust je tudi pospeševal gmotno stran. 

Na H a n o v e r a n s k e m je restavracija nastopila osorno ; vse 
francoske naredbe so se odpravile, uradniki in plemenitaši so veljali 
vse kakor poprej. V Brunšviku se je stari red zopet uvajal, pa 
počasi in dobrohotno. Na Kurhesenskem sta bila Viljem I. in 
Viljem II. (do 18-47. 1.) svojevoljna vladarja in zapravljala deželne 
denarje. 

Prvi nemški vladar, ki je narodu dovolil prosto politično 
gibanje, je bil rodoljubni in prosvitljeni veliki vojvoda Karol Avgust 
Weimarski. V srednji Nemčiji je blagodejno uplival njegov vzgled. 
Uvel je ustavo v svoji državici. 

Na Bavarskem seje uvela ustava 1818. 1., ki v bistvu velja 
še zdaj ; tam je vladal Ljudovik I. (od 1828 — 1848. l.i, prijatelj 
romantikom, podpornik vede in umetnosti, pa dostikrat samo na 
videz. Na Wiirtemberškem je (1797 — 1816. leta) vladal Friderik I., 
samogolten pa energičen kralj ; njemu je sledil Viljem (do 1864. 1.) 
ter uvel ustavo 1819. leta, ki je še sedaj v moči. Leto poprej je 
Radensko dobilo ustavo. Francoska soseščina je badensko zastopstvo 
krepko oživljala. 

Ko je glas o revoluciji na Francoskem došel v Nemce, je 
splošna nezadovoljnost z obstoječimi razmerami bruhnila naglo na 
dan; nadejali so se sploh, da je prišel čas združenja, svobode in 
veličine; v vsaki državi in državici so skušali odpraviti zastarele 
naredbe. Nastale so male rabuke v raznih mestih, pa brez splošnih 
in občnih nazorov. Ko so zahteve svobodomiselnikov prihajale odloč- 
nejše, je odločil ukrep zaveznega zbora, da je dolžna vsaka nemška 
vlada sosedu z vojaki priti na pomoč, da se vzdržuje red in mir. 

Poljski izgnanci so na Nemškem netili razburjenost in so 
bili povsod vsprejeti z navdušenjem. Sicer se je govorilo in zahte- 
valo mnogo nezrelega, pa Pavel Pfizer je v knjižici „Briefwechsel 
stveier Deufschen'\ in Dollmann v „Rede eines Fiirchtenden" 1831. 1. 
povedal Nemcem mnogo pametnih in resnobnih besed z ozirom 
na celokupne interese. 

Ob Renu, na Badenskem, v bavarski Palaciji (Pfalz) je širil 
dr. Wirth iz Hofa francoske ideje ; odonod se je najglasneje širil 
glas po preporodu vsega Nemštva. Izrazilo se je to koprnenje pri 
narodni slovesnosti na grajski podrtini v Hambachu 
ob gorovju Hardt, ki nas spominja slovesnosti na Wartburgu 



1Q4 Zgodovina slov. slovstva. 11. del. 

1817. 1. Nad 30.000 Ijudij je poslušalo navdušene govore o svobodi 
in domovini, o svetem boju proti despotski sili, o krasnem narodnem 
majniku in o bratstvu narodov. FCnake veselice so se vršile tudi 
drugod. Ko je pa knez A\>ede prišel z vojaki in govornika dejal pod 
ključ — pa mirna Bosna. Mnogo je bilo dima pri takih prilikah, 
pa tudi mnogo opravičenih tožeb. Nepremišljen je bil frankobrodski 
atentat, ki so ga uprizorili gottinški docent Rauschenplatt, dr. Garth 
in dijak Bochau 1833. leta. Mnogo je škodil dobri reči. ker se 
je zdaj začelo tožiti, preiskavati, preganjati in kaznovati. Zrtva 
Fridr. Reuter je tako postopanje opisal v spisu „Festangstid^ . 
Profesorja Rottecka in Welckerja so odstavili ; zmagale so vlade, 
pa ne za stalno. »Zavezni zbor« se je na prigovarjanje Metter- 
nichovo 1832. 1. odločno uprl modernim idejam in storil ukrepe 
glede časnikov, društev, zborovanj, vseučilišč in tujcev. Tem so 
se pridružile »tajne ministerske konference« na Dunaju 
1834. 1., ki so odpravile pravice, da bi se smelo odrekati davke, in 
niso dovoljevale, da bi vojaki prisegali na ustavo ; omejile so število 
dnevnikov, podvrgle vseučilišča vladnim komisarjem in strahovale 
profesorje z grožnjo, da jih takoj odstavijo id.') Zavezne vlade so 
mogle na podlagi teh določeb obustaviti vsak razvitek ustavnega 
življenja. To so bila navodila za notranjo politiko, za zunanjo 
politiko je bil odločilen kongres v Monakovem Gradcu (Miinchen- 
graetzi, na katerem so se sešli avstrijski in ruski cesar tei pruski 
kraljevič. Taborišče Kališevo, kamor je car Pavel povabil 
avstrijskega ter pruskega vladarja v proslavo dejstva, da so Poljaki 
zmagani, je vrhunec ruskega nadvladanja čez zavezance. 

Pod uplivom ukrepov dunajske konference je moralo jenjati 
vsako svobodno gibanje; postavljeni so bili cenzorji knjigam in so 
lahko postopali zelo samovoljno ; uporne časnike so nadlegovali 
tako dolgo, dokler niso nehali izhajati. V ljudstvu se je morala 
ukoreniniti misel, da jo pravica samo za visoke stanove, da se more 
sukati in zavijati, kakor je komu drago. Navada, vse javno življenje 
urediti po redarskih propisih,' je rodila nasprotstvo do uradnikov 
in pisarcn. 

Prvi pojav širšega obzorja je ustanovitev »carinskega društva«, 
s katerim je Prusija v trgovinskem obziru objela nekaj nemških 
držav. Ko je 1840. 1. Francoz na meji postal nekoliko ozbiljen, so 



•) Gloj pobliže Weber. Allg. VVeltgesch. XVI. 1. 207. 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815- do 1848. 1. 105 

nemške vlade same napele nekaj narodnih strun ; takrat je zapel 
Nikolaj Becker pesen »Vom Ireien deutschen Rhein« ; praznovala 
se je 400 letnica, odkar se je iznašlo tiskarstvo. Da bi do cela do- 
zidali kolonjsko stolno cerkev, prispevali so vsi Nemci; početnih 
slovesnostij so se udeležili celo nekateri nemški knezi; to je močno 
budilo nemško narodno zavest ; kong-resi prirodoslovcev, jeziko- 
slovcev in germanistov so tudi pripomogli mnogo; na korist je 
bilo tudi šlezviško vprašanje. 

V podrobnosti zgodovine posameznih nemških držav se pa 
ne moremo spuščati. 

Anglija je imela največjo korist iz dolgih vojsk s Francozi. 
Premagavši brodovje Francozov, Špancev in Holandčanov si je 
povečala posestva v Ameriki, naselila se v zahodni in južni Afriki, 
utemeljila indijsko državo ter si osvojila Gibraltar in Malto. \'se to 
se je zgodilo, ne da bi Anglijo bili vodili ženijalni državniki, ki 
so se uklanjali absolutnim nazorom « svete zaveze«. Angleškemu 
narodu pa to ni ugajalo, bolj so mu prijali mladi svobodomiselni 
Wighs, ki so težili po reformah; tem naprednjakom na čelu 
je stal sila nadarjeni Jeremija Bentham. Pri vsem sijaju na 
zunaj in pri vsem bogastvu nekaternikov je večina vender ob- 
ubožala bolj in bolj. Kadarkoli so si skušali pomagati, vselej jim 
je izpodletelo. Skeleča rana je bila nesrečna Irska. Minister Pitt 
je po trdih bojih s kraljem Jurijem III. in angleškim parlamentom 
bil katoliškim Ircem izposloval nekaj svoboščin. 

Jurij IV. je bil na Irskem lepo vsprejet; imenoval je Irca 
markija pl. Wellesleya namestnikom v »zeleni Irski«. Irska 
pa se vender ni zadovoljila ; odvetnik Daniel O' Connel je bil 
ustanovil tajna društva po vsej deželi. Katoliški Irci so dobili 
volilno pravico za angleški parlament po velikem trudu ministra 
P e e 1 a. 

Kialj Jurij IV. radi razuzdanega življenja sploh ni bil pri- 
ljubljen ; njegov zvesti minister lord Castlereagh se je umoril 
sam. Njegov naslednik, minister Jurij Canning, je proglasil načelo, 
da mora Anglija v Evropi posredovati med konservativnimi in 
svobodomiselnimi strujami. 

Jurija I\'. je nasledoval brat Viljem IV. in v naselbinah 
osvobodil sužnjike, razširil volilno pravico pod uplivom revo- 
lucije na Francoskem (1830). Svobodomiselna stranka (Wighs) z 
grofom G r e y - e m na čelu je prevzela vlado, in Palmerston 



106 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

je vodil zunanje stvari. Bil je važen dan v razvitku Anglije, ko 
je John Russel predložil izpremembo volilneg-a reda v pravič- 
nejšem smislu, kateremu je po sedemdnevni hudi borbi v parlamentu 
mladi Macaulay izbojeval zmago 1832. 1, Na čelu demokratom je 
stal Francis Burdett, v državni zbor sta bila voljena Cobbett 
in Home. L. 1833. je bilo ponovljeno dovoljenje za »angleško 
banko«, ponos angleških trgovcev; za dvajset let se je podaljšalo 
tudi dovoljenje za »v z h o d n o - i n d i j s k o k o m p a n i j o « . s to 
določbo, da se tudi indijski domačini nastavljajo kot sodniki, brez 
ozira na vero. Dognalo se je tudi »osvob ojen je sužnjev«. 
Po pametnem gospodarstvu so lahko znižali nekatere davke, pod- 
pirali reveže. Drugo ministerstvo enake struje je uvedlo novi mestni 
red. L 1837. je umrl kralj Viljem IV. 

Njegova naslednica je V i k t o r i j a. 

Svobodomiselnikom so se začeli upirati radikalci, zahtevajoči 
splošno volilno pravo brez davka, tajno glasovanje, vsakoletna 
zasedanje državnega zbora, dnevnice za poslance ; vse zahteve so 
napisali v spomenici in so se imenovali od tod »chartisti« in 
povzročili upor v K e n t u. Po starih zakonih se je visoko obdače- 
valo uvažano žito ; tudi temu se je uspešno upirala ta stranka. 
Od 1840. do 1846. 1. so vladali zopet konservativci |Tory) z mini- 
strom Peelom na čelu. Anglež, osebno svoboden, z z*avarovanim 
imetjem in pravom, je bil prepričan, da zastopniki skrbe za njegovo 
blaginjo, in je posvetil vse svoje moči poljedelstvu, obrtniji, trgovini 
in omiki, bogatel je in si pridobil ugled na vse strani. 

Angleži so za časa svobodnih ministerstev povsod v Evropi 
podpirali enake struje ; v razpornih rečeh so Anglijo klicali na 
posredovanje. 

O Španskem in Portugalskem, ki nista važna za razvitok 
ostale Rlvrope, omenimo samo to, da je kralja Ferdinanda Vil prisilil 
vojaški upor, da je obnovil ustavo, podeljeno 1812., pa odpravljeno 
1814. I. Vzgled na Španskem je vzpodbudil Portugalce, da so z 
uporom prisilili kralja Ivana VI., da je za Portugalsko in Brazilijo 
izdal ustavo. 

Avstrija. 

Cesar l"Vanc jo l)il prei)ričan, da je stnigo izpolnjevanje verskih 
dolžnostij prvi pog(»j, da se v državi vzdrži red ; zato je uvel ali 
ponovil školijska semenišča, na Dunaju ustanovil višji zavod za 
posvetne duhovnike, na Ogrskem in Poljskem pa nove školije. 



Kratek pregleel evropske zgodovine od 1815. do 18-48. 1. 1()7 



Opiraje se na geslo : »Justitia fundamentum regnorum« je 
izdal 1804. 1. zakonik o zločinih, 1812. 1. državni zakonik. 

Učne zavode je vodila 1795. 1. ustanovljena »dvorna komisija 
za študije« ; verozakonskemu pouku na srednjih šolah se je od- 
kazalo po več ur; liceji v Lvovu, Inomostu, Gradcu in Olomucu so 
se povišali v vseučilišča. Dunaj in Praga sta dobila politehnike, 
vojaška medicinska Jožefova akademija se je razširila, protestantom 
se je na Dunaju odprla višja bogoslovna učilnica. Cesarske prirodo- 
slovne in starinarsko zbirke so se bogatile z novimi pridobitvami ; 
v šestnajstem stoletju ustanovljena zbirka starega orožja in umetnin 
v Ambrasu se je prenesla v grad Belvedere na Dunaju. V Gradcu 
se je ustanovilo Ivanišče (Joanneum), znanstvena zbirka z učnimi 
stolicami ; kar je nadvojvoda Ivan nabral na svojih potovanjih in 
si nakupil za lepe novce, vse je podaril temu zavodu, katerega 
so podpirali tudi deželni stanovi štajerski. 

Češki muzej omenimo na drugem mestu. Brno se ima zahvaliti 
za moravski muzej grofu Frideriku Mitrovskemu. Lvov za narodno 
knjižnico grofu Jožefu Osolinskemu ; narodnemu muzeju v Pesti 
je bil oče grof Franc Szechenyi. Akademija obrazujočih umetnostij 
je prirejala razstave. 

Na Dunaju so živeli glasbeniki Mozart, Haydn in Beethoven. 

Prva obrtna razstava v Avstriji se je vršila 1791. 1. v Pragi, 
prva splošna avstrijska pa 1833. 1. na Dunaju. 

Za olajšavo v trgovini so se kopali vodotoki, n. pr. na južnem 
Ogrskem Francov vodotok, ki veže Donavo in Tiso ; Novomeški 
vodotok od Dunaja na ogrsko mejo bi se bil imel razširiti do 
Trsta. Lujizina cesta od Karlovca do Reke je bila dodelana 1809. 1., 
cesta črez Stilfski klanec se je delala od 1820. do 1825. leta. Od 
Linca do Budejevic se je zgradila prva železnica. 

Avstrijska narodna banka ima svoj začetek v 1816. 1. 

Trgovinske pogodbe je cesar Franc sklenil z Rusijo, Prusijo, 
Anglijo, Brazilijo, z Zjedinjenimi državami v Ameriki, s Svedijo 
in Norvegijo, z Danskim, Hanoveranskim in Grškim. 

Leta 1817. se je uvel novi način zemljiškega davka, ki je 
imel moč v vseh deželah, izvzemši Ogrsko in jeden del Lombardije. 
Da bi se davki odmerili enakomerno, so se zemljišča premerila in 
na novo cenila. 



lQiJ) Zgodovina slov. slovstva. II. del 

Na Dunaju si je 1819. 1. občina Leopoldovo zasnovala prvo 
hranilnico v Avstriji ; sledile so ji v kratkem Praga, Gradec, Ljub- 
ljana, Celovec, Inomost in druga mesta. 

Ferdinand I. (1835 — 1848i, najstarejši sin cesarja Franca L, je 
bil uže 1830. leta v Požunu venčan kot mlajši kralj ogrski in je 
zašel prestol z odločno izjavo, da hoče vladati po nazorih svojega 
očeta, zaupajoč v Boga, in pospeševati blaginjo svojih podložnikov. 
Ustanovil je državne konference, katerih stalni udje so bili nadvoj- 
vode Franc Karol in Ljudovik, pa grofa Metternich in Kolovrat. 
L. 1835. se je dal v Pragi venčati kot kralj, 1838. 1. pa v Milanu. 

Deset let pozneje se je pa odpovedal prestolu. Podrobnosti 
tega dogodka se bodo omenjale v III. zvezku. 

Vkljub temu, da sta se Franc in Ferdinand pošteno trudila 
za gmotno blaginjo svojih podložnikov, vender nista svojega časa 
razumela. 

Uprav skrbi za gmotno blaginjo raznovrstnih narodov, po- 
hlevnost slovanskih plemen in morda lahkoživnost Dunaja, od koder 
se vender še- le nove misli širijo po širnem cesarstvu, so bile zapreke, 
da svobodomiselno gibanje iz 1830. 1. ni toliko uplivalo na avstrijske 
narode: v »sveti alijansi« združeni vladarji so se tem tesneje oklenili 
drug drugega. Zaupniki cesarja Franca so dalje vladali tudi Ferdi- 
nanda L, od katerega so se narodi nadejali milejših nazorov, ker 
je bilo znano njegovo dobro srce. Ferdinand se je 1835.1 s čarom 
Nikolajem v Toplicah razgovarjal o vladnih načelih ; Metternich se 
je obdržal kot »nenadomestljiv«, policijo je skoz trideset let vodil 
grof Sedelnicky. 

Rak-rana tega sistema so bile denarne zadrege, katerih tudi 
Kiibeck ni mogel odpraviti, dasi je javno mnenje mnogo pričakovalo 
od njega. Splošno zaupanje je ginilo ; med državno upravo in med 
zahtevami ter potrebami omikanih slojev se je vedno širil prepad. 
Iz inostranstva se je vtihotapilo mnogo knjižic z novodobnimi 
idejami; najostrejša cenzura ni, mogla zabraniti občnega upornega 
duha. Splošno pozornost je vzbujal s svojimi spisi Schuselka ; 
pl. Andrian -\\'artburg je rekel na koncu svoje knjige „Oesferreich 
nncl dessen Zukunft'' : »Trideset let ne more ostati tako, 
kakor je zdaj v Avstriji; to prepričanje p r e š i n j a 
v 1 a d a j oče in v 1 a d a n e ; uže samo to dejstvo bi moglo 
J) o v z r o č i t i prevrat, ki se mora izvršiti v kratkem 
čas u.« 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. l(jy 

Na Ogrskem so začenjali odrivati latinščino, ki je bila po- 
slovni jezik v uradih in zastopstvih. Na državnem zboru 1843. 1. 
se je Pulszky odločno zavzel za madžarščino, ki se je uže nekaj 
let poprej polagoma uvajala v šole, sodstvo in upravo. »Ogrska 
akademija«, ustanovljena 1825. L, je najbolj podpirala to stremljenje, 
1844. 1. je postala madžarščina vladni in uradni jezik ; upirali so 
se močno Hrvati. 

Na Ogrskem je z uspehom gojil narodnostno idejo grof 
Štefan Szechenyi, duhovit plemenitaš ; njegova stranka je zahtevala, 
naj se odpravi robota, desetina, prostost plemstva od davkov, naj 
se izjednačijo pravice in dolžnosti, naj se zavaruje ustava in naj 
se izboljšajo gospodarske razmere. Radikalci pa so šli dalje ; te 
je vodil slovaški renegat, zgovorni in častilakomni odvetnik Košut. 
Poleg njega se prikazuje Fr. Deak. Tudi v Zalesju ( Sedmograški) 
so po mnogih letih zopet enkrat sklicali deželni zbor 1834. 1. Tu 
so si stale nasproti razne narodnosti, Madžari, Nemci in Rumuni. 

Socijalno-agrarno gibanje se je javljalo na Poljskem, kjer so 
proti Malorusom postopali Poljaki kot kruti zatiralci, dočim so se 
inostranstvu kazali kot mučeniški branitelji svoje domovine. Krakov, 
jedina ostalina poljske neodvisnosti, je bil središče poljskemu gibanju. 
\'^elevlasti so uže leta in leta s paznim očesom gledale nanj in so 
preinačile njegovo ustanovo ; 1836. leta so vojaki treh velevlastij 
zasedli mesto, iztrebili upornike ter upravo, prenaredili po. avstrij- 
skem vzorcu. Neumno načrtan upor bi naj bruhnil na Poznanj skem 
in v Torunu. Uporniki so bili premagani, njih voditelji pa postav- 
ljeni pred sodnike; dokazali so, da so bili sicer požrtvovalni, pa 
tudi neizmerno zaslepljeni. 

V Krakovu pa so slabo uspevali avstrijski vojaki ; mladega 
zdravnika dr. Tyso\vskega je začasna vlada postavila diktatorjem. V 
Galiciji pa upornikov niso podpirali, ker maloruski kmet ni maral 
seči pod pazduho svojim zatiralcem, nego se je hudo maščeval radi 
sto in stoletnega zatiranja in trpinčenja. Benedek je hitro zatrl 
poljski upor, in grof Franc Stadion je stopil na čelo gališki upravi. 
Vlada pa vender ni odpravila trde robote in drugih krivic, nego 
jih je samo olajšala; zatorej se je odslej nezadovoljnost polastila 
tudi kmetskega ljudstva. Dne 6. sušca so avstrijski, ruski in pruski 
vojaki zasedli mesto. Metternich je hotel mesto zasesti samo mimo- 
grede; Rusija pa je hotela za vselej ugasiti tleče ognjišče poljskih 



110 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

ustaj ; zato se je Krakov prepustil Avstriji, kljubu temu, da sta 
ugovarjali Francija in Anglija. 

Na Italijanskem je Avstrija nadvladala in je uvela na 
Milanskem in Beneškem konservativne nazore , dušila narodno 
gibanje, odpravljaja francoske naredbe, ki so se opirale na narodno 
samoupravo. V tem smislu je skušala uplivati tudi v drugih državah, 
tako n. pr. \ Parmi in Modeni, v Cerkveni državi (Kirchenstaat). 
Sardiniji in Pijemontu. Tu je vladal Karol Emanuel do 1802. L, 
Viktor Emanuel do 1814. L, kateri je tega leta odpravil vse francoske 
naredbe in hotel uvesti razmere, kakeršne so bile 1770. 1. Naspro- 
toval je celo sorodnik Karol Albert, princ Carignan. 

V Siciliji je bil Napoleon uvel 1806. 1. kot vladarja Jožefa 
Bonaparte-ja, ki je poleg francoskih ministrov imel tudi nekaj do- 
mačih svetovalcev. Vladal je po nazorih cesarske Francije, bilje mož 
milega značaja in človekoljubnega mišljenja, pa vender ni mogel 
pomiriti dežele, po anarhistih in banditih razruvane. Njemu je bil 
naslednik Murat; sovlado so izvrševali tudi Angleži. To pa je bilo 
zoperno kraljici Karolini. Angleški poveljnik lord ^^'illiam Bentinck 
je odgovoril 1812.1.: Ali ustavo ali ustajo. Odločili so se za 
ustavo, ki je pa bila v moči samo dve leti, 

Rusi in Poljaki. 

Veliko ulogo je igral ruski car Aleksander, ki so ga vrniv- 
šega se iz Pariza povsod slavili kot zmagovalca in reditelja sveta, 
ker so ga prešinjale človekoljubne ideje. Poljakom je pozabil njih 
naklonjenost do Napoleona in jim obljubil ustavno vlado z narodno 
samostalnostjo. Na Ruskem je namerjal uvesti primerne reforme 
v vseh strujah državnega življenja. \' inozemskih stvareh je slušal 
svete svobodomiselnega Kapodistrija, ker se je minister Nesselrode 
preveč klanjal Metternichovim nazorom ; Novosilcovu je dal nalog, 
naj izdela načrt za ustavo ; knez Aleksander Cialicvn je vodil bogo- 
častne reči, Poljakom je zapovedoval general Zajaček, spoštovan 
veteran iz Napoleonovih časov, ki je v junaški bitki pri Smolcnsku iz- 
gubil nogo; ukje vodil čarov prijatelj Adam Czartorvski. Sčasoma pa 
se je car izpremenil, morda radi tega, ker vsi njegovi dobri naklepi 
na Poljskem niso mogli zatreti zavratnih zarot. Vsied živejše dotilce 
z inostranstvom se je tudi po slovstvu in časnikih v Petrogradu 
in Moskvi, v \'aršavi in Vilni začelo javljati zanimanje za prostejše 
gibanje. L. 1817. je Pavel Pestel s častniki Aleksandrom in Mihaelom 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 111 

Muravievim, s knezom Trubeckim in pesnikom Turgenjevim usta- 
novil »družbo blag-inje«. 

Bolelo je to občutljivega čara, ki je s »sveto alijanso« prevzel 
tudi nalog, da zatira pojave narodne volje. Zato je nauku in 
bogočastju na čelo postavil strogega Siškova. Da ni bil več tako 
priljubljen kakor poprej, je tudi utegnilo temniti mu dušo : umrl 
je duševno potrt. Naslednik mu je bil Nikolaj (1825 — 1855), ki je 
z angleškim ministrom Canningom dogovoril zapisnik o rusko- 
angleški zavezi, da bi pospeševala sporazumljenje med Turčijo 
in Grškim. 

Odločno in dosledno je vladal Nikolaj. Zapustil je pota, po 
katerih je hodil Aleksander, ter se oklenil samodržniških načel. 
Ruske zakone so uže za Katarine začeli zbirati in urejati ; priznani 
pravoslovec Speranskij je dobil nalog, da dovrši to važno delo. 
Njegova poglavitna skrb je bila, da se Rusija razvija po prirojenih 
svojstvih. Nikolaj ni bil prijatelj ni Francozom ni Poljakom. Ker 
so v poljski ustaji uplivali zraven narodnih tudi verski oziri, zato 
je smatral kot svojo dolžnost, pospeševati jedinstvo v veri. V poprej- 
šnjih stoletjih je bil Rim pridobil mnogo pravoslavnih na svojo stran 
s tem, da jim je dovohl rabiti narodni jezik pri službi božji in da 
je duhovnikom dovolil ženiti se; zato priznavajo »unijati« papeža 
vrhovnim poglavarjem. Te je skušal Nikolaj zopet pridobiti, a 
uspeh je bil neznaten. 

Na zunaj se je Rusija močno širila. Vojska s Perzi je v 
turkmančajskem miru Rusiji pridobila dve armenski deželi in lepo 
odškodnino. »Petrograjska pogodba« 1834. 1. je provincijo Georgijo 
povečala ter Moldavo in Valaško spravila pod rusko pokroviteljstvo. 

Da se je Nikolaj trudil Rusijo postaviti na narodno podlago, 
na lastne noge, je bilo slovstvu v velik prid. Častni položaj proti 
inostranstvu je povzdigoval narodni ponos. Geslo : »Jeden zakon, 
jedna vera, jeden jezik« je zelo ugajalo mlajšemu zarodu, ki seje 
hotel otresti tujega upliva. Zdaj so začenjali opazovati, kako živi 
in dela ter misli narod; leposlovje, zlasti lirska poezija in pripoved- 
ništvo, je dobivalo primerne in hvaležne snovi iz domačega vira. 
Slovstvo se je pomladilo in začelo vzbujati pozornost inostranstva; 
od Nikolaja sem zavzema Rusija v znanosti in umetnosti, v svetovni 
omiki med omikanimi narodi tisto mesto, ki ji gre, ne da bi bil 
Nikolaj to hotoma namerjal. Zaprl je Rusijo inostranstvu in jo 
prisilil delovati za sebe samo. Realistična romantika na domači 



1 12 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



podlagi je rusko slovstvo uvedla v svetovno slovstvo : zato se nam 
zdi potrebno, nekoliko ozreti se tudi na razvitek ruskega slovstva. 
Zgodovinar Karamzin (1765— 1825| je v svoji obširni zgodovini 
ruskega naroda pokazal rojakom, kako so se po trpljenju in po 
trdih bojih prerili do svetovne države, in da more samo car. t. j. 
samodržec ustanoviti moč in slavo Rusije. V vseh učnih zavodih 
uvedena ruska zgodovina petrograjskega profesorja Ustrialova uči, 
da je samo enotnost v plemenu, v veri, v jeziku in v šegah 
dovedla Rusijo do sedanje veličine. Zgodovina moskovskega pro- 
fesorja Sergeja Solovjeva opisuje zgodovino rusko do 1774.1. 
v 28 zvezkih. Učeni časnikar Pogodin je tudi razjasnjeval domačo 
zgodovino ter uvajal tuje umotvore v rusko slovstvo. Basni je pisal 
Krylov (1768 — 1844). Ruskim vojakom je zlagal navdušujoče pesni 
Zukovski. Pesn\k Deržavin il743 — 1816) je podoben nagemu 
Vodniku, Aleksander Puškin (1799 — 1837) pa našemu Prešernu ; 
ta je znal vse čute, veselje in žalost, ljubezen do domovine in narodni 
ponos izražati v elegičnih , humorističnih in satiričnih oblikah. 
Slovstveni zgodovinarji ga primerjajo angleškemu pesniku Byronu. 
Zavoljo odkritosrčne besede je moral Puškin v prognanstvo. Snovi 
svojim pesnim je zajemal iz domačega vira, zato so se prikupile 
tako hitro ruskemu občinstvu, kateremu se je takrat podalo več 
zbirk staroruskih pravljic, pripovedek in narodnih pesnij. Duševni 
brat mu je bil Mih. Ler mo n to v (1814 — 1841). ?^enijalni pesnik 
je bil pregnan v Kavkaz, čegar velikanski gorski svet se mu je 
priljubil tako, da je iz onih bajnih pokrajin jemal predmete naj- 
lepšim umotvorom. Da je bil črnogled, to nam razjasnjuje tok 
njegovega življenja. Dobri znatelj kavkaških krajev Fr. Bodenstedt 
je mnogo Lermontovih poezij presadil v nemško slovstvo, kjer so 
ugajale po bujni domišljiji in plemenitem jeziku. Kavkaz je pobliže 
naslikal tudi Aleks. Bestužev (1795—1837). Gogol (1809—1852) 
je opisal ruske razmere humoristično. Njegov duševni razvitek se 
sme deliti v tri dobe ; v prvo spadajo med drugim slike malo- 
ruskega življenja ; med proizvodi druge se odlikuje Taras Bulba, 
v tretjo spada glediščna igra »Revizor«, ki slika slabe strani ruskega 
činovnika. Verska otožnost se ga je poprijela, ko je videl, koliko 
je se treba storiti za ruskega kmeta. Potoval je iz Petrograda v 
Rim, iz Rima v Jeruzalem. 

V tej dobi ne smemo pozabiti Aleks. Herzena. Porojen v 
odlični rodbini ruski pa od nemške matere, je v inostranstvu izdajal 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. I. 113 

vpliven list »Kolokol« (Zvon). Šibal je pa tudi v novelah in romanih 
slabosti ruske družbe. 

Revolucija na Francoskem 1830. 1. in njen srečni uspeh v 
Belgiji je podkuril tudi Poljake. Lepo je napredovala ruska 
Poljska pod ustavo, katero ji je podelil blagi Aleksander. Trgovina 
in obrt sta napredovali in množili blagostanje, slovstvo se je raz- 
vijalo, umetnost se je gojila marljivo, v mestih je rastel srednji 
stan, in višji namestnik, veliki knez Konstantin, je uredil vojsko; 
a vkljub vsemu temu so se upirali višji stanovi, uradniki in častniki; 
snovale so se skrivne družbe, ker je to značaj poljskega plemstva. 
Širila se je na tihem misel, da bi združili vse Poljake v jedno državno 
celoto : na srednjih in visokih šolah se je mladina navduševala za 
staro slavo Poljske. Bogati knez Adam Czartorvjski. ki bi bil rad 
postal namestnik, je podpiral tako narodno stremljenje. 

Dne 29. novembra 1830. leta je vdrlo dvajset mladeničev v 
palačo podkralja , kateri se je umaknil iz dežele : v osmih dneh 
je bilo vse v rokah Poljakov, ki pa niso bili složni, ker so se 
mlajši in odločnejši hoteli popolnem odcepiti od Rusije, višje 
plemstvo pa je hotelo po vzgledu francoske ustave (chartei samo 
izpremeniti ustavo ; izvolili so si zato generala C h 1 o p i c k e g a 
za diktatorja. Car Nikolaj je 120.000 mož pod poveljem Dibiča in 
400 topov poslal nad upornike. Poljski državni zbor je odstavil 
čara, ker se je zanašal na pomoč francoskega kralja Ljudovika 
Filipa. Bitka pri Grahovu je zadrževala Ruse. da niso mogh na- 
pasti Varšave, vender so bili Poljaki naposled premagani pri Ostro- 
lenki. Dibiča je umorila kolera ; njegov naslednik je postal Paskievič. 
Poljski demokratje so besneli proti lastni krvi in pomorili mnogo 
poljskih plemičev, katere so imeli za izdajalce. Iz podvržene Poljske 
je ubežalo več tisoč upornikov na Francosko, Angleško, Švicarsko 
in druge dežele ter uživalo bridki kruh pregnanstva. Vsled »orga- 
ničnega statuta« je Poljska izgubila ustavo, državni zbor in se je kot 
provincija morala podvreči Rusiji, ki je ostro postopala. Vseučilišči 
v Varšavi in Vilni sta se odpravili, zdrobil se je poljski grb. Odslej 
je vladal Paskievič v ponižani Varšavi do 1856. 1. Georg \Veber, 
„Allg. WeUg.'^ XIV. 846, pravi o poljskem plemstvu: »Stari pode- 
dovani greh poljskega plemstva, strankarstvo in izdajstvo, plemeni- 
taška sebičnost so zaprečili obnovljenje narodne države, kakor so 
jo bile uničile poprej.« 



114 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Balkanski narodi. 

Francoske vojske tudi na balkanske dežele niso ostale 
popolnem brez upliva; uže na pariškem kongresu je ruski car 
Aleksander svoje vedenje proti Francozom ravnal po obzirih na 
Turke. Kapodistria, njegov zastopnik na dunajskem kongresu, je 
vzbudd zanimanje za helensko društvo »prijateljev muz«. Tudi 
drugod so se pokazale prve kali razpadanja Turčije. V Albaniji sta 
se Skenderbeg in Ali Paša (1741-1822) krepko upirala sultanu. Grška 
»heteria« je združila na Grškem in drugod enako misleče grške 
rodoljube v društvo, ki je hotelo domovino osvoboditi turškega 
nasilstva. V Moldavi in na Valaškem so Turki v poprejšnjih sto- 
letjih v neki meri dovoljeno samostalnost dostikrat prekršili. 
Konstantin Ypsilanti, prebrisan Fanariot, je uže v Napoleonovih 
časih naganjal čara Aleksandra, naj se požene proti Turkom. Grk 
Konstantin Rhigas se je na Dunaju z Bernadottom in potem z 
Bonapartejem razgovarjal radi osvobojenja Grške ; beligrajski paša 
ga je pa ujel in 1798. 1. utopil v Donavi. Nesrečneža so potem 
slavili kot prvega mučenika, čegar junaške pesni so se razlegale 
po grških hribih in dolinah. 

V Srbih se je oglasil črni Jurij, pa ni bil toliko podprt, da 
bi bil mogel kaj opraviti ; zbežal je na Avstrijsko. Po vročih bojih 
je srbski narod od sultana izposloval ferman. ki mu je dovolil 
lastnega kneza in narodno »skupščino«. Srbi so si izbrali pamet- 
nega in pogumnega Miloša Obrenoviča za kneza. 

Povsod je bilo dovolj netiva, ki je naj poprej vsplamtclo na 
Grškem 1821. leta, kar pa ni prijalo čaru Aleksandru, ker »sveti 
zvezi« sploh ni bilo po godu ustajniško gibanje. Zlasti za Grke 
so se zanimali omikanci drugih narodov ; v Angležih je lord Bvron 
s plamtečimi besedami govoril, pisal in pel za potomce termo- 
pilskih junakov ; vender sta zavii'ali njegove uspehe skrb za Jonske 
otoke in zavist proti Rusiji. Vkljub temu je 1821. 1. Aleksander 
Ypsilanti v Moldavi oglasil upor, ki pa je bil zadušen v bitki pri 
Dragačanu istega leta. Vpsilanti je zb<!Žal na Avstrijsko ter umrl 
1821. 1. v Munkaču na Ogrskem. Kljub tej nezgodi so se vender 
gibali (Irki; med drugimi je v Beociji d\ignil prapor upora Odisej. 
Strašno so postopali Turki: častitljivega grškega patrijarha Gre- 
gorija v Carigradu so obesili ; na otoku Kiju so pomorili 23.000, 
prodali v sužnost 47.000 Grkov; 5000 jih je pobegnilo. Vender 



Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 115 

so ustaši zmagali pri Valtetsi 1821.1. Aleksander Maurokor- 
datos je dne 1. januvarja 1822. leta v Piadho sklical prvo grško 
skupščino. Zapadni narodi so se začeli zanimati za Grke. »Sveta 
alijansa« se sicer ni kaj brigala za nje; na pomoč so jim prihiteli 
posamezni prostovoljci ; bogati Švicar Eynard jim je segel z denarjem . 
pod pazduho. V tem, ko so evropske vlasti pod vodstvom Metter- 
nichovim poslale rahlo pismo sultanu, je egiptovski podkralj Mehemed 
Ali poslal v Peloponez precejšnjo vojno z okrutim Ibrahimom na 
čelu, ki je dve leti grozno pustošil grške dežele. Združen s Turki 
je 1826. 1. vzel pomorsko trdnjavo Missolunghi, zažgal nesrečno 
mesto in uničil junaške branitelje. 

Se-le zdaj seje vzbudila Evropa ; Filhelenci (= prijatelji Grkom) 
so v vseh evropskih deželah nabirali prostovoljce, denarje ^), orožje. 
L. 1827. so Francija, Anglija in Rusija sklenile pogodbo o grških 
rečeh in poslale skupno brodovje v grško morje ; pa vender so 
padle Atene. Na srečo Grkom pa je brodovje zaveznikov v luki 
navarinski 1827. 1. zmagalo turške ladije. Nastopnega leta je Rusija 
Turčiji napovedala vojsko; odlikoval se je vojskovodja Paskievič 
na armenskem bojišču. Balkan je prestopil ruski vojskovodja Dibič, 
in Turka prisilil v » d r i n o p o 1 j s k i mir« 1829. leta, vsled 
katerega je Turčija v Aziji odstopila nekaj ozemlja, porušila več 
trdnjav v Valahiji, plačala deset milijonov zlatov ter priznala ukrepe 
zaveznih vlad o Grškem. Londonska konferenca je 1830. leta 
Grški priznala neodvisnost in jo preustrojila v ustavno 
kraljestvo; vlado je nastopil Oton I. iz bavarske vladarske 
rodbine. 

Narodi zahodne Evrope, ki bi bili radi Turke izpodili iz 
Evrope, niso bili povsem zadovoljni s takim koncem boja. 



*; Pesnik Henrik Voss, ki je ponemčil liijado, je sam živeč ob pičli pokojnini 
v Heidelbergu dal 1000 gld. »als einen kleinea Beitrag jener grossen Schuld fiir 
die von Helias erhaltene Bildung«. 



( — ^n,^^i^^wv — > 



8* 



1 16 Zgodovina slov. slovstva. 11. del. 



VIL Upliv nemških romantikov, čeških in 
hrvatskih preporodnikov. 

Ko je bil Goethe še mlad, je mnogo Nemcev prešinjala ljubezen do mino- 
losti: navduševali so se za gotske dome, za srednjeveške viteze, napolnjevali so 
germanske gozde z bardi in druidi *) ; klasična omika ni zaostajala, pa ni vladala 
sama z okusom. Narodi, katere je stiskal Napoleon, so se tolažili z minolostjo 
svojo: narodnjaštvo in srednji vek sta postala geslo. Vse vednosti so se gojile z 
novega stališča; poprej se je bila ta struja osredotočila v Herderju, v tej dobi so 
širili to misel uže mnogi pisatelji, pesniki in učenjaki, modroslovci in pripovedniki, 
jezikoslovci in bogoslovci. Fichte je dalje izobraževal Kantov nazorni nauk, 
po njegovem nauku je subjektivni človeški duh stvarnik sveta. Drugače je postopal 
Schelling, kateremu je bil >absolutno neodvisni Jaze zrno vsemu modrovanju. 
Sk«pina takih naukov je uplivala na razvitek treh najodličnejših zastopnikov 
romantizma: to sta brata Friderik in August Viljem Schlegel ter Ljudovik 
T i e C k , ki je najslovitejši v tej družbi. Najvažnejša njegova dela so : « Volks- 
marchen'^ (1797, tretji zvezek), potem „Bitter Blauhart"', „Der gestiefelte Kater", 
„Die verkehrte TTcZi" id., ki se odlikujejo po pereči satiri. 

V tem času, ko se je razvijal Tieck, so v Berolinu in v Jeni duhovite 
Židinje Rahel Levin. Henrieta Herz, Karolina Schelling zbirale okolo sebe mlade 
pisatelje in ukazovale okusu. 

V ta krog je prišel (1797) neizkušeni Frid. Schlegel (1772—1829); pisal 
je najpoprej o grški poeziji, pod vplivom Schillerjevim o Grkih in Rimljanih, o 
Dijolimi (duhoviti grški ženi). Leta 1800. je bil docent na jenskem vseučilišču, 
potem se bavil v Parizu s staroindskim jezikoslovjem, prestopil 1809. 1. v Kolonji 
v katoliško vero. Istega leta je v vojski med Avstrijo in Napoleonom spisal 
glasovite proklamacije, čital na Dunaju 1812. 1. o zgodovini novega in starega 
slovstva, postal Ijuhljenec kneza Metternicha. ki ga je poslal kot legacijskega 
svetnika k »zavczneinu zboru« (Bundestagi. Od 1819. do smrti 1829. leta se je 
pečal samo s slovstvom. 

Njegov brat Avg. Viljem (1767 — 1845) se je odlikoval po nenavadnih zmož- 
nostih v jezikih in po spretnosti v izrazu in prevajanju. Učil se je na vseučiliščih 
v Jeni in Berolinu, prepotoval z duhovito Francozinjo pi. Stael Italijansko, Fran- 
cosko in Švico, predaval 1808. 1. na .Dunaju o dramatskem slovstvu. L. 1818. 
in 1814. se je udeležil francoskih vojsk kot tajnik prestolnega knežoviča šved- 
skega; umrl je kot profesor indsketja jezika v Bonni. Pisal je Vcber die Sprache 
uiid Weisheit der Indcr in druge knjige. 

Ta dva Schlegela sta romantikom v Berolinu ustanovila in izdajala časopis 
„Aihenaeum'^ 1798. Naslednji odstavki nam podajejo njih geslo: »Romantično 
pesništvo je progresivno, občno pesništvo: njega namen 
ni samo združiti vse ločene vrste pesništva injih združiti 
zmodroslovjem in govorništvom. Ono hoče in mora tudi 
zdaj me. '»ali, zdaj zliti pesništvo in prozo, ženijaliteto 



') Wilh. Scherer, Gesčh. der deulschen Liltcratur, Berlin, 1883. 616. 



Upliv nemških romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov. 1 ] 7 



in kritiko, umetno in narodno pesništvo, pesništvo stva- 
riti živo in družno, v pesništvo preobraziti življenje in 
društvo« id. 

Predno opišemo na kratko, kako so uplivala ta načela na razne stroke 
slovstva, omenimo še odličnega uda te družbe, pesnika N o v a 1 i s a , ki se je s 
Schelliugom vred poprej omenjenim pridružil v Jeni 179^. 1. Pravo ime mu je 
Leopold pl. Hardenberg (1772—1801). Njegove pesni, n. pr. „Hi/mue an 
die Nacht" in druge, pričajo, da je njegovo navdušenje za naravo uhajalo uže 
v fantastiko. Roman „Heinrich vun Ofterdingen" je preobrnen Goethejev 
„Wilhelm Meister". Novalis je bil visoko nadarjen, a duševno iu telesno bolehav 
pesnik. 

Kljubu meglenim nazorom, kljubu enostranskemu naglašanju domišljije, 
ki uničuje zmožnosti in značaje, pa so romantiki vedoma dajali napotke raznim 
strokam, da so se začele razvijati na novo in rodile celo nove vednosti : vse to 
je uplivalo tudi na nenemška slovstva. 

Romantiki so početniki svetovnega slovstva. Uže Herder in Goethe sta 
gledala čez meje nemškega slovstva, pa še-le romantiki so začeh v nemško slovstvo 
prenašati najboljše umotvore drugih narodov Nemcem in Nenemcem na korist. 
Tieck je svojim rojakom udomačil Cervantesa. Vilj. Schlegel Calderona, obadva 
pa Shakespearea. Ker so se Nemci začeli zanimati za srednjeveško pesništvo, so 
tudi drugi narodi, n. pr. Slovani začeli preiskovati svojo pesniško minolost; to 
je morda napotilo tudi Hanko. da je podvrgel »kraljevodvorski rokopis«, kateri 
je tako silovito vzbujal narodno zavest, da so po vsem Češkem oduševljeno 
praznovali petdesetletnico, odkar so se >našli« ti spomeniki. Na stran pustivši 
bolj oddaljene znanosti, n. pr. pravoznanstvo. zemljepis in druge, omenimo, da 
je romanticizem vsaj posredno povzročil germansko, romansko, slovansko, indsko 
in sploh primerjalno jezikoslovje. Zopet moramo tu omeniti dva brata, Jakoba 
(1785 — 1863) in Viljema (1786 — 1859) G rim m a. Prvega so vzbudile Tieckove 
„Mi)tneUeder aus dem schivdbischen Zeittdter"; preiskavši do dna svojstvo 
nemškega jezika in izdavši „Dentsche Grammatik"' (1819 — J837), „Deutsche 
Mi/thologie" 1835, „Deutsche Beehtsalterthiimer"' id. je postavil trdno podlago nem- 
škemu jezikoslovju; Jakob je prevel Karadžidevo srbsko slovnico na nemški jezik 
in zelo laskavo naznanjal njegove narodne pesni. Drugi se je bavil z nemškimi 
pravljicami, ki so postale narodna knjiga. Zanimanje za vzhodne jezike je poro- 
dilo Bopp-ovo knjigo „Conjugationssijstem'^ 1816. leta. ki je dokazala sorodnost 
arijskih jezikov (staroindščine, staroeranščine, armenščine, grščine in latinščine, 
celtžčine in germanščine, htvanščine in slovanščine). Iz romantike so vstali zgodo- 
vinarji Miiller, Raumer, Schlosser, Ranke in drugi ; Ranke je spisal tudi zgodovino 
srbskega naroda. 

Občudovanje in zavist lahko vzbuja življenje in delovanje obeh bratov 
Humboldtov, ker sta, ne znajoč trpkega boja za življenje, izredne svoje zmož- 
nosti razvijala, kakor jima je prijalo. Aleksander (1769 — 1859), imeniten prirodo- 
slovec, je. prepotovavši mnogo sveta, spisal slavno knjigo nKusmos" (1845 — 1848, 
4 zvezki) in pokazal, kako je treba združiti znanje in domišljijo. Brat Viljem 
(1767 — 1835) je mogel kot naučni minister dejanski izvrševati svoje visoke nazore 
— ustanovil je berolinsko vseučilišče 1810. 1. Kot jezikoslovec je v knjigi „Ueber 



118 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

die Kavi-Sprache" pokazal, da je z modroslovskim bistroumjem premotril svojstvo 
jezikov; vrstnik v tej stroki mu je samo naš rojak Miklošič. 

Tudi v drugih evropskih slovstvih se kažejo sledi novega gibanja ; ker pa na 
nas Slovence vender le najbolj uplivajo Nemci, se zadovoljujemo s tem kratkim 
pregledom. 



Jan Koli ar, porojen 1793. 1. v Mušovcah na Ogrskem 
od imovitih starišev, je bil poseben prijatelj naravi ter je rad 
poslušal narodno petje; čital je marljivo češke knjige. Devetleten 
deček skoval je prve verze. Učil se je v mestecu Kremnici, kjer 
je nanj ugodno uplival izvrstni rektor in učitelj Štefan Komarv. 
Tam se je učil tudi risanja. Proti volji svojega očeta se je učil 
na gimnaziji v Bistrici, kjer je nanj najbolj uplival učitelj Magda. 
V počitnicah 1. 1812. je potoval po slovaških in madžarskih po- 
krajinah ter do 1815. 1. nadaljeval študije v Požunu, kjer mu je 
jako ugajala krasna okolica. Po dovršenih naukih je prišel v 
prijetno mu Bistrico za odgojitelja , kjer se je seznanil s fran- 
coskimi enciklopedisti ter z modroslovci one dobe. Tudi je začel 
pečati se z materinščino. Štipendijo dobivši je odšel na vseučilišče 
v J e n o. V tej dobi pa Kollar ni bil narodnjak v poznejšem po- 
menu; domovina mu je bila Ogrska, njej je bila posvečena 
njegova prva tiskana elegija. Jena je imela takrat imenitno vse- 
učilišče, ker je vojvoda Karol Avgust, na svojem dvoru zbirajoč naj- 
odličnejše pisatelje okoli sebe, n. pr. Goetheja, Schillerja, Herderja 
in druge, skrbno se trudil za razcvit bližnjega vseučilišča. 

Ondi se je gojil pangermanizem , kateri je v Slovanih . tam 
učečih se, vzbudil enaki čut: slovanski patrijotizem. Safai-ik je tam 
preživel od 1815. do 1817. 1., in Kollar je tje prišel, ko je odhajal 
Safafik. V Jeni je bilo razvito »turnerstvo«, tu se je osnovala tudi 
»Burschenschaft«. 

Na vseučilišču je poslušal predavanja o bogoslovju . modro- 
slovju, zgodovini, naravoznanstvu in jezikoslovju, kar je seveda 
preobširno; glavni predmet pa mu jo bilo bogoslovje. Profesorji so tu 
nanj uplivali na razne načine, tako da si je v verskih, modroslovnih 
in političnih nazorih prisvojil nekako dvojstvonost ; njemu je jako 
ugajala nemška romantika, ker ga je uže od mladosti vodila narod- 
nost, poezija in slikarstvo. Iz Ooethejevega romana „ Wilhelm Meistei''' 
je Kollar crpil svoje nazore o življenju in društveni oliki. 



Upliv nemških romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov. 1 19 

Izpisaval je iz pesnikov in časnikov, kar mu je prijalo, ali o 
čemer je mislil, da mu utegne koristiti, prepisal je v svoj dnevnik 
več pesmic , polnih sovraštva proti tiranom , kateri so bili njemu 
tlačitelji Slovanstva. Estetični Kollar si je izbral geslo za življenje, 
ki je ugajalo njegovi naravi , in to geslo je bilo »srednja zlata 
cesta«. Ljubil je Slovane, a ker jih ni poznal na lastne oči. si je 
osnoval pesniško domovino »Vseslavijo« po vzoru »Germanije«. 
Slovaka se je čutil vedno. 

Prehodil je vso bližnjo okolico, da bi našel sledove in ostanke 
staroslovanske narodnosti, mitologije, stavb id. 

L. 1819. je zapustil Jeno predrugačen v svojih nazorih in je 
domu vračajoč se bival nekaj časa v Pragi v družbi Jungmanna, 
Dobrovskega, Hanke in Prešla. V Požunu najde Palackega. 

V Pesti je živel Kollar od 1819. do 1849. 1. najpoprej kot 
dijakon župnika M o 1 n a r j a ; cerkev je bda nemško - slovaška. 
L. 1820. se je osnovala slovaška šola s pomočjo nabranih novcev ; 
mnogo se je zanjo trudil Kollar ter 1825. 1. spisal »Čitanko pro 
slovanske školv«. Ker ga dotične oblasti niso hotele imenovati 
naslednikom Molnarjevim , ga je imenovala občina sama. On je 
postal polagoma vodja Slovakov ter imel silno težavno stanje. 
L. 1833. je cesar Franc potrdil samostalnost slovaške cerkve. 

Poleg svojega uspešnega uradniškega dela je bil jako plodovit 
pisatelj, kajti 1.824. 1. je izšla njegova slavna pesen »Slavv Dccra« 
hčerka Slave), ki se je 1832. leta natisnila uže tretjikrat. Veli- 
kanski pa je bil uspeh njegove knjižice: Ueber die Uterarische 
\Vechselseitigkeit ztvischen den verschiedenen Sfammen und Mund- 
arten det- slavischen Nation iPesth 1837) ; 1844. 1. je izšel spis na 
novo v Lipskem in bil preveden v ruščino in srbščino. Jako izborna 
pa je izdaja slovaških narodnih pesnij z naslovom: »ISarodnie 
Zpievankv, čili pisne svetske Slovaku v Lhrach.« 1834, I., 
IV. + 456 ; II., IV. 4- 570 str. 

Ne omenivši njegovih govorov navedemo tu na kratko samo 
take spise, ki se tičejo Slovanstva, n. pr. bajeslovni spis »Slava 
bohvne a pflvod jmena Slav ti v.« il 839. leta.) » S 1 o v n i k 
slavjanskych umelči\v vseh kmenti v.« 

S temi knjigami se je proslavil po vsem slovanskem svetu 
in razširil mnogo idej, ki so povzročile preporod slovanskih plemen. 

V poznejših letih ga je sicer zapustila poezija, pa je v uradnih 
bridkostih iskal tolažila v zgodovini, osebito v starinoznanstvu, kjer 



120 ZgoJovina slov. slovstva. H. del. 



se je ravnal po načelih nemšiiih romantikov ; povsod v starodavnosti 
je iskal Slovanov, kakor kaže knjiga, ki jo omenimo še pozneje. 

Ko se je pa začel upirati madžarskemu šovinizmu pod Ko- 
šutom, prihajalo je njegovo stanje tako neprijetno, da so morali 
stražiti njegovo hišo ; vendcr so ga zgrabili in vrgli v ječo , iz 
katere so ga rešili cesarski vojaki spomladi 1849. 1. 

Prišel je na Dunaj kot zaupni mož slovaškega naroda, postal 
potem izredni profesor slovanske arheologije. Dobil je na Dunaju 
veliko podporo za svoje fantastično delo: »Staroitalija slav- 
janska«, katero je objavil 1853. 1. in posvetil cesarju. 

Naprošen po vladi je odgovoril na ta-le vprašanja: 1. Kaj 
je treba storiti na Slovaškem , da bi se prepričali Slovaki . da je 
njih narodnost enakopravna z ogrsko ? 2. Kako se naj organizuje 
protestantska cerkev na Ogrskem V 3. Uvede se občinski red na 
Slovaškem in dežela se v ta namen razdeli v okroge in okraje. 
4. Kako je treba ustanoviti šole? 

Odgovore na ta vprašanja sta dobila grof Stadion in baron 
Ilelfert. Kollar je zahteval, naj se pošlje cesarski komisar na Slo- 
vaško ; šolo je delil v nazorno, porisalno, pojmovno in potovalno; 
otroci bi se morali učiti v materinskem jeziku ; v tretjem oddelku 
meščanske šole zahteva popolno znanje materinščine in primerjanje 
z ostalimi sorodnimi narečji in jeziki. 

L. 1849. je deloval tudi v komisiji za sestavljanje juridično- 
politične terminologije za slovanske jezike v Avstriji. 

L. 1850. se je na Meklenburškem ukvarjal devet tednov z 
retranskimi nialiki. 

Umrl je na Dunaju 1852. 1. 

Jožef J u n g m a n n 1 1 773 — 1 847) iz 1 ludlic je pohajal naj- 
popre) nemško šolo bližnjega mesta, nato gimnazijo pijaristov in 
vseučilišče v Pragi, kjer je dokončal 1779. 1. juridičnc nauke. Med 
profesorji so bili po odstranjcnju jezuvitov ostali še trije patri tega 
reda, ki so bili češki narodnjaki in so ugodno uplivali na ndadino. 
Med njimi {)a so bili nekateri prijatelji prosvitljiMiim idejam mino- 
lega stoletja ter so vzbujali zanimanje do evropskih slov.stev. Jung- 
mann je bil odgojen nemški ; doma so se mu pa nekoč posmehovali, 
da ne zna lepo govoriti češki ; odslej je ukrenil, učiti se temeljito 
materinščine. Udeležil se je pesniške zbirke Puehmaverjeve, ki je 
enaka Pohlinovemu ))Skupsi)ravIjanju« ; učiteljeval je (1799 — 1815) 
pri gimnaziji v Litomericah in naposled v Pragi. 



Upliv nemškili romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov. 121 



Radovoljno je počel učiti češčino na gimnaziji, kjer je takrat 
vladal nemški poučni jezik, pa tudi na duhovnem semenišču. 
Njegova dela so: »Izgubljeni raj« Miltonov. izdan 1811.1. 
počet 1800.1.). Hotel je dokazati s tem prevodom, da je češki jezik 
sposoben za izražanje tudi vzvišenih mislij. Ker ni mogel izhajati 
s češčino »zlate dobe« Husovih časov, se je obrnil do poljščine in 
ruščine. Za razvitek češkega slovstva je važen tudi prevod Chateau- 
briandovega romana »Atala« 1805. L. 1806. je ustanovil časopis 
»H 1 a s a t e 1 č e s k y «. Koj v prvem letniku je objavil glasoviti 
»Govor o češkem jeziku«, ki je vzbudil marsikaterega 
mladega češkega pisatelja, n. pr. Šafafika, Palacke-ga in druge. 

V tem času so se sprijeli Francozi in Rusi; Jungmann ni 
dvomil, da zmagajo Rusi; ruskega čara Aleksandra so z navduše- 
nimi odami vsprejeli v Pragi. 

V Pragi je Jungmann iz gimnazijskega učitelja postal vse- 
učiliščni profesor in načelnik napredni stranki v češkem slovstvu ; 
starejšim pisateljem je načeloval Nejedly. 

Drugo važno delo Jungmannovo je bila »Slovesnost« 
{Zgodovina češkega slovstva) 1825. 1. (II izd. 1849. 1.), obširno biblijo- 
grafsko delo s kratkimi opazkami o jeziku in razvitku češkega 
slovstva in ne pragmatska zgodovina slovstvena; to delo še do 
sedaj nima vrstnika; v slovenskem slovstvu so mu enaki prispevki 
Čopovi k zgodovini slovenskega slovstva. 

Tretje delo je njegov » S 1 o w n i k č e s k o - n e m e c k y « , pet 
velikih zvezkov v četverki, 1835 — 1839; začel ga je sestavljati uže 
1800. leta. 

Sestavil ga je, da bi rojakom pomagal ustvarjati nov slov- 
stveni jezik. Z izrednim trudom je sestavil te dve deli, ki sta 
mnosfo pripomogli . da se je češki preporod mogel naslanjati na 
trdno podlago. 

Izdal je še slovstveno čitanko, potem »Zbrane spise«, 1841; 
»Zapiski« so izšli še-le po njegovi smrti 1871. 1. v časopisu »Ces- 
keho muzeum« ter so važni v slovstvenem in zanimljivi v življenje- 
pisnem obziru 

Za probujo občeslovanske zavednosti in slovenskega slovstva 
je mnogo storil Fr. Lad. Čelakovsky (1799 — 1852.1.); njegove 
»Smišene basne« 1822, »Slovanske narodne pisne« 
1821 (3 deli), prevodi iz Herderja, Walter Scotta so dovršeni v 
lepem in čistem jeziku. Poslavili sta ga pa najbolj »Ohlas pisni 



122 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

ruskych« 1828, in »Oh las pisni českvch« 1840. Od 1. 1834. 
izdajal je »Pražske Noviny« in časopis »Češka Včela«. Radi svojih 
simpatij za Poljake je izgubil profesuro in redakcijo ; vdova kneza 
Kinskega ga je imenovala svojim knjižničarjem. L. 1842. je prišel 
na vratislavsko, 1. 1849. pa zopet na praško vseučilišče, kjer seje 
bavil večinoma z jezikoslovjem ter izdal med drugim »Mudroslovi 
naroda slovanskeho v pfislovich« 1852. 1. 

On je prvi opozoril v širšem krogu na lepe pesni Prešer- 
nove in nagovarjal Slovence, naj se poprimejo češko ilirskega 
pravopisa. 

Pavel Josip Safafik (1795 — 1861), sin slovaškega 
evangeljskega duhovnika v severni Ogrski, vstopil je 1810. leta v 
evangeljski licej in se po Jungmannovem »Pogovoru o češkem 
jeziku« navdušil tako za domovino, da je 1814. I. izdal pesni : 
»Tatranska musa z lyrou slowanskou«. Šolal se je 
na jenskem vseučilišču in prevzel učiteljsko in ravnateljsko mesto 
v Novem Sadu na Ogrskem, kjer se je temeljito pečal s srbščina 
in slovanskimi slovstvi. Razmere so postajale tam neprijetne ; češki 
prijatelji ga pokličejo v Prago ; 1848. 1. je postal učitelj slovan- 
ščine na praškem vseučilišču in nastopnega leta knjižničar pri 
vseučilišču; umrl je 26. junija 1861. L. 1826. je izdal „Geschklite 
der slavischen Sprache uncl Litteratur nach allen Miindarten'' (nova 
izdaja 1869), ki je prav za prav biblijografija, ne slovstvena zgodo- 
vina, pa prvo in temeljito delo v tej stroki. Velike splošne važ- 
nosti za vse Slovane so »Slovanske starožitnosti« v 
dveh delih, v zgodovinskem in kulturnem ; drugi oddelek se ni 
mogel dovršiti, ker je nedostajalo potrebnih pomožnih del. Obče 
slovanskega pomena je bil tudi » S 1 o v a n s k y n a r o d o p i s « 
z zemljevidom. Ne omenjaje drugih za Cehe posebej važnih del 
moramo naglašati . da je Šafaiik s temi spisi pospeševal tudi 
slovenski preporod. 

Venceslav Manka(1791 — 18()1\ sin premožnega trgovca- 
kmeta, se je uže doma seznanjal s srbskimi in poljskimi trgovci, 
ki so se oglašali v očetovi hiši, in se je tako nekoliko naučil slo- 
vanskih narečij. Svojo omiko si je pridobil v Kraljevem Orade-u, v 
Pragi in na Dunaju. V Pragi seje 18 IH. 1. seznanil z Dobrovskym, 
ki mu je postal vodnik v čeških študijah ; neumorno je preiskaval 
in natiskaval stare spomenike. L. 1818. je postal knjižničar »Ceš- 



Upliv nemških romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov. 128 

kegra muzeja« in je opravljal to službo do smrti. Tu je imel pri- 
liko, osebno se seznanjati s pisatelji drugih slovanskih plemen. 

Uže kot dijak je začel zlagati pesmice, ki so zelo ugajale; 
mala zbirka: ^)Dvanactero pisni« iz 1. 1815. se je do 1851. 1. natisnila 
petkrat ; marsikatera njegova pesen je postala narodna. 

Osobito so ga zanimale narodne pesni drugih slovanskih 
plemen, katere je prevajal na češki jezik, n. pr. »Prostonarodni 
srbska musa do Cech prevedena« (1801); istotako tudi ruske in 
poljske. 

»Starobyla skladanie« (5 zv., 1817—1826) so spomeniki starega 
češkega slovstva; tvarino mu je dal Dobrovskv. 

On je bržkone zložil in podložil »Kraljevodvorski rokopis«, 
V podrobnosti tega prepornega vprašanja se tukaj ne moremo spu- 
ščati ; dosegel pa je namen, da je mogočno vzbudil češko narod- 
nost in češki ponos. 

Jako živahno se je udeležil političnega gibanja 1848. 1. kot 
delaven ud političnega kluba »Slovanska lipa« ; bil je navdušen 
panslavist, goreče je gojil slovansko vzajemnost ; bil je tega mnenja, 
da more postati le ruščina občni slovanski občevalni jezik ; zato se 
je tudi trudil za razširjanje ruščine ; ko je umrl, so bile njegove 
zadnje besede ruske. Zaradi tega je bil tudi na glasu kot rusofil. 

Ker Palackega delovanje sega uže v ustavno dobo av- 
strijske zgodovine, ga omenimo tukaj le mimogrede v tem smislu, 
da je kot najslavnejši zgodovinar postal celo vodja vse narodne 
češke politike. Kakor Safafika je tudi njega pridobil za narodno 
reč Jungmannov »Pogovor o češkem jeziku«. Leta 1823. v Prago 
prišedšega so prijazno vsprejeli Jungmann, Dobrovskv, Hanka in 
drugi. Dobrovsky ga je navel na zgodovinske študije ter mu 
je nasvetoval, naj spiše zgodovino grofov Sternberg. Najimenitnejše 
je njegovo delo »Dejiny ndrodu českeho« v več knjigah, 

početo 1836. leta. 

* 

L j u d e vi t Gaj (1809—1872), porojen dne 8. julija 1809. 1. 
v Krapini, je pohajal najpoprej šole v rojstnem kraju v zavodu 
frančiškanskem. Omeniti je to, da je imel rodoljubno mater, ki je 
naglašala dostikrat, da narod potrebuje knjig, pisanih v materinem 
jeziku. Kot 15 letni deček se je seznanil s poljskimi in češkimi 
kronikami in je hotel izdati spis: »Brevis descriptio loči 



124 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



K r a p i n a e «. ker se je zelo zanimal za zgodovino svojega rojstnega 
kraja. Svoje nauke je nadaljeval v Karlovcu. kjer je izdal 1826. 1. 
,,Z)/e Schlosser von Kraplna sammt einem Anhancje von der dor- 
tigen Gegend in botanischer Hinsicht". V Karlovcu se je seznanil 
s Srbi in Hrvati in se navdušil za Kačica - Miošiča delo »Raz- 
govor ugodni naroda Slovinskega.« 

V časniku »Luna« je objavljal svoje prve pesniške poskuse 
v narečju zagorskem, to je kajkavskem. Svoje nauke je nadaljeval 
na Dunaju, vpisavši se v modroslovsko fakulteto. Ker se je pa 
čutil preveč osamljenega, je odšel na graško vseučilišče, kjer je 
uže našel družbo mladih rojakov, ki se je imenovala »Ilirski klub«. 
Tu se je seznanil s češkim pravopisom in je nagovarjal Murka, 
naj svoj slovar izda v tem pravopisu, a brez uspeha. Seznanil 
se je tudi s srbskimi narodnimi pesnimi. Njegov učitelj Muchar 
mu je svetoval, naj se temeljiteje uči zgodovine, predno kaj 
napiše; Wartinger pa, ki se je mnogo trudil za razširjenje znanja 
štajerske zgodovine, ga je nagovarjal, naj dela za slovstvo v materi- 
nem jeziku. Srčno je občeval tudi z nadarjenim rojakom Dimitrijem 
Demetrom. 

Iz Gradca je Gaj odpotoval v Pešto, nadejajo se, da najde 
tam izvirnikov za zgodovino naroda hrvatskega. Bivanje v Pesti 
je zelo uplivalo na razvitek njegovega delovanja, ker se je bil tam 
seznanil s Kollarom m Šafarikom. Dviganje in napori Madžarov 
za svojo narodnost so tudi v Gaju vzbudili nade, da mora čas 
prerojenja priti tudi za južne Slovane. Zelo se je Gaj navdušil za 
KoUarove ideje o slovanski vzajemnosti in je pismeno in ustno 
razširjal njegove nazore. 

i^afafik je Gaju pisal in ga naprosil, naj donaša prispevke za 
njegovo »Zgodovino slovanskih slovstev«. 

Leta 1831. je dokončal vseučiliščne nauke in je svojemu 
življenju postavil cilj : preporoditi hrvatsko slovstvo in zjediniti 
vsa južno -slovanska plenu-na v jedon slovstveni jezik. Videl je v 
Pesti na lastne oči, kako silno so se trudili Mailžari. da namesto 
latinščine postavijo svoj materin jezik v prirojene mu pravice; to 
stremljenje je Gaja napolnilo z nado , da pnde tudi Hrvatom čas 
preporoda. V Pesti je takrat živel in mladino navduševal .lan Kollar, 
katerega je zelo zanimalo vse, kar mu je Gaj pravil o narodnih 
pripovedkah svojih rojakov, o Slovanih. 



Upliv nemških romantikov. Oeških in Itrvatskih proporodnikov. 125 

V to dobo spada Gajeva zbirka hrvatskih pripovedek in 
prislovic ter njegov spis: „Ueber clie Vereinirpmg der in alfUiri- 
scJien Disfricfen ivohnenden Slaven zu einer Bilcliersprache'' (Knjiž. 
Gajeva, str. 187|, pa vse to je ostalo v rokopisu. 

Po dovršenih študijah je Gaj med mlacUno v Zagrebu, v 
Gradcu in na Dunaju razširjal svoje misli o preporodu hrvatskega 
naroda; v Zagrebu so se mu pridružili Babukic, Derkos, Maric, 
Anton Mažuranic, Rakovec, Smodek in dr., v Gradcu sta se zani- 
mala zanj Miklošič, Stanko Vraz in dr.. V Zagrebu je Smodek ^) 
začel učiti hrvatski jezik brezplačno in je imel mnogo učencev. 
Podpiral je te trude tudi Štefan Mojzes, takrat profesor na zagrebški 
veliki gimnaziji in pozneje škof v Bistrici na Slovaškem. Babukic, 
prvi profesor hrvatskega jezika in slovstva, je spisal prvo slovnico 
in se je trudil za boljši pravopis, ker se je bil temeljito naučil 
češčine. 

Pa tudi izven književniških krogov se je začela širiti narodna 
samozavest. Ko so volili poslance za državni zbor v Požunu, je 
nastopil grof Janko Draškovic kot narodni poslanec, priporočujoč 
se z brošuro : »Dissertatio iliti razgovor«. Dokazalo se 
je s tem, da tudi med plemenitaše prodira narodna ideja. 

Gaj je zlagal tudi ode, n. pr. na slavo Ožegoviču, s katerim 
se je bil seznanil v Pesti. Bil je Gaj tudi ognjevit govornik ter 
zbiral okolo sebe somišljenike meščanskega stanu, dočim so se pri 
Draškoviču zbirali plemenitaši. 

Ker so imeli Ogri več časnikov, zastopajočih njih težnje, je 
Gaj tudi ukrenil izdavati list, in se je zato predstavil ministru Kolo- 
vratu, priporočen po grofu Draškoviču in Janu Kollarju, da bi dobil 
potrebno dovoljenje za izdavanje lista. Vsprejel gaje knez Metternich, 
pa tudi cesar Franc I. sam, ki je rekel: » C e mogo Madžari 
tiskati svoje časnike, zakaj bi jih ne smeli imeti 
Hrvatje?« Vsled ugodne rešitve Gajeve prošnje sta se izdavala 
dva lista, eden političen z naslovom : »Novine Horvatzke«, 
drugi pa slovstveni, imenovan: »Danicza Horvatzka, Sla- 



*) Smodek, porojen 1807. leta v vasi Novakih varaždinske županije, je od 
1832—1835. 1. predaval v Zagrebu »Jus naturale« in »Ogrsko-hrvatsko pravo«; 
od 1851. leta je učil »Gorsko pravo« (Bergrechl). Izdal je spis »Pravo gorsko, 
inače rudno, države avstrijske<. Umrl je v Belovaru 1881. 1. (Plat. Kulakovskij, 
»Illirizem« 424). 



125 Zgodovina slov. slovstva. 11. del. 

V O n Z k a v D a 1 m a t i n z k a «. ') Oglas, datovan z dne 20. oktobra 
1834. 1. se obrača k: »Szvetloj y Prepostuvanoj Go- 
zpodi vszakog-a Ztalisha y Reda szlavnoga Na- 
roda Szlavenskoga vujusneh ztrankah, kakoti: 
Horvatom, Slavonczem, Dalmatinom, Diibrov- 
nic banom, Szerblyem, K rajne ze m, Stajerczem, 
Korusbczem, Iztranom, Bosbnvakom. ter oztalem 
Szlovenczem, vszem za d ni b Roda nas bega y 
Jezika Lvul^itelvem y Zavetnikom lepo pozdrav- 
1 e n y e ! (( 

Okolo teb li.stov so se zbirali starejši in mlajši pisatelji. 

V 10. št. »Danice« je začel pesni objavljati v novem pravo- 
pis u , ki ga je sprejel od Cebov ^) ; prva pesen je bila Mibanovičeva: 
»Lepa naša domovina,«; v 29. št. se je pisal ves list v 
novem pravopisu ; tudi jezik se je izpremenil : kajkavščina se je 
zamenila za štokavščino. Tudi je širil misel o jedinstvu vseb južno- 
slovanskib plemen, vzbudil je narodne moči in postal s tem tudi 
politični vodja Hrvatov v borbi z Madžari. 

Po uvedenju češkega pravopisa je za Gaja rtastopila druga 
naloga, namreč slovstveno zjediniti vse južne Slovane, ki bi potem 
tvarjali »V e 1 i k o Ilirijo«. V tem obziru je bil njegov cilj : 
»Vzbuditi v Ilirib ljubezen do svojega naroda 
in do ilirske domovine, zjediniti v soglasje 
brate, ločene po nesoglasju, iztrebiti vse, kar 
se ne vjema s krasoto ilirskega narečja, povrniti 
vsem Ilirom njib silni in plemeniti jezik, s 
kratka, iz nova povzdigniti slavo plemen in 
domovine v ljubezni, zvestobi in v moči tako, 
kakor je bila v davni dobi, — g 1 e j ^ t o j e naša 
naloga, katero o d o 1) r u j e morda r a z v e n j) e k 1 a 
vsakdo.« ^) 

Proti nakanam ilirizma so se vzdignili Madžari, členi višjega 
plemstva in starejše dubovstvo, v tem ko je mlajši dubovski na- 
raščaj uže 1833. 1. ustvaril si »Kolo mladib rodoljuliab«. 



*) Pravopis je tu z namenom obdržan, da se razvidi, kako so pisali Hrvati, 
predno so vsprejcli gajico. — Pis. 

') Uže 1830. 1. je bil izdal v Pesti knjigo o pravopisu z naslovom: vKratka 
osnova Ilorvalsko-Slovenskoga Pravopisafia« id. 

^) ^Danica. 183.5, sir. 234 id. 



Upliv nemških roniantikov, čeških iti hrvatskih preporodnikov. 127 

Iz raznih južno-slovanskih pokrajin so se Gaju radostno pri- 
družili pisatelji; Slovenci na Štajerskem. Jarnik in Matija Majar na 
Koroškem, Jurij Kobe in Luka Jeran na Kranjskem. 

Gaj je nameraval spisati zg-odovinsko knjigo: »Dogodivština 
Ilirije« in tudi »Bibliografijo«, pa ni dovršil nobenega 
dela, ker mu je nedostajalo znanstvene podlage. Zgodovinski je 
opisal Ilirijo Svear v knjigi »Ogledalo Iliriuma« 1839 — 1843. 
(4 z v.), zemljepisno pa Seljan v knjigi »Zemljopis pokrajinah 
ilirskih« id. Zagreb 1 843 . 

L. 1839. je podelil cesar Ferdinand Gaju dragocen prstan v 
priznanje njegove delavnosti. Ta naklonjenost se je pa omajala, 
ko so začeli »Iliri« naglašati svoje tirjatve ; celo ime »Ilir« se je 
prepovedalo; to je napravilo na Hrvatskem globok vtis. »Ilirske 
narodne novine« so se odslej imenovale samo »Narodne 
novi ne«. 

Koj iz početka so skušali »ilirski« domoljubi pridobivati tudi 
ženski spol za narodno stvar ; Draškovič je izdal navdušen spis : 
„EiH \Vort an IlUriens hochherzige T6chter'\ iZagreb 1838), in je lepo 
ž njun uspel : v društvih se je začel bolje gojiti jezik hrvatski. 

Slovencem misel o Iliriji ni bila neznana, ker je uže Vodnik 
opeval »Ilirijo oživljeno«. V Gradcu se je bil Gaj seznanil z mno- 
gimi tam učečimi se mladeniči ; on je nagovoril Stanka Vraza, da 
se je ta 1838. leta preselil v Zagreb in postal »ilirski« pisatelj. 
Seznanil se je Gaj tudi s Kočevarjem, ki je umrl 1883. leta kot 
okrajni zdravnik v Celju, 75 let star ; s Trstenjakom, Muršecem 
in drugimi. Miklošič, dasi je v »iliriščini« zlagal pesnice, se vender 
ni navduševal za zjedinjenje Hrvatov in Slovencev. Slovence v 
celoti je bilo težko pridobiti, ker v njih samih ideja o slovenski 
skupnosti še ni bila razširjena in niso imeli niti enotnega pravo- 
pisa. Leta 1837. so se v Krapini Stanko Vraz, Kočevar. Trstenjak 
in Caf obvezali z moško besedo, da hote do smrti delati za pre- 
porod južno-slovanskih plemen. Od istega leta si je Kočevar z Vrazom 
samo »ilirski« dopisoval. V tem ko so se štajerski Slovenci nagi- 
bali na »ilirsko« stran, je Celakovsky odsvetoval Prešernu bližati 
se »Ilirom« ; v nasprotnem smislu pa je delal nanj Stanko Vraz, 
dasi brez uspeha. Zato se je Gaj v pismu do Korvtka mrzko izrazil 
o »kranjskih separatistih«. Prvi in najvažnejši plod »Ilirizma« za 
Slovence je bil ta, da so vsprejeli gajico in opustili bohoričico. 



128 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Gibanje ali pokret, ki ga je Gaj povzročil v slovstvu in v politiki, 
imenujejo tu pa tam namestu »ilirsko« tudi »gajevsko«, 
vkljub temu, da on ni bil plodovit pisatelj niti učenjak, dasi je za 
zgodovino »ilirstva« nabral veliko knjižnico in dasi je bil doktor 
lipskega vseučilišča. Pa vender so se začele prikazovati pri njem 
temne strani značaja, ki so morda imele svoj vzrok v gmotnih 
stiskah. Začeli so ga smatrati za orodje dunajske politike. Draškovic 
sam je bil za časa teške borbe z Ogri v 1830 — 1840. letih večkrat 
na Dunaju, iščoč podpore v dvornih krogih. Ilirski javni činitelji 
so bili mnenja : »Aula est pro nobis« (dvor je za nas). 

Gaj je izdajal svoja časopisa na lastno roko in je prišel kmalu 
v zadrego: črez tri leta se je odločil v Rusiji iskati podpore. Sel 
je 1838. leta v Berolin in se predstavil grofu Benkendorlu. ki je 
spremljal čara Nikolaja ; prosil je za podporo ilirskim podjetjem. 
Dobil je za potne stroške nazaj v Zagreb — 200 gld. L. 1839. je 
poslal Gaj v Petrograd pooblaščenca Gerkaloviča s prošnjo za 
52.000 gld. v podporo slovstvenih podjetij ; njegov pooblaščenec 
je dobil 300 gld.. da se povrne v domovino. L. 1840. je prišel Gaj 
v Varšavo in v Petrograd in se zopet predstavil Benkendorlu, pa 
brez uspeha. Potem je šel v Moskvo in se oglasil pri Pogodinu. 
Tam so neki nabrali zanj 20.000 rubljev. 

Sploh je Gaj po svojem postopanju v gmotnih stvareh prišel 
ob vse zaupanje in je od vseh zapuščen umrl 1872. 1. 

V mlajših letih je bil podjeten mož in je sodeloval pri usta- 
navljanju raznih narodnih zavodov. Kot dijak je zbiral pravila 
muzejev, knjižnic, narodnih arhivov in učenih društev. Po njegovih 
naporih se je 1838. leta ustanovila v Zagrebu »Čitaonica ilirska«. 
Iz te so se izcimila vsa druga narodna društva na Hrvatskem. 'f 
(Jednako se je iz čitalnice ljubljanske razvilo »Dramatično društvo« 
in »Glasbena Matica«.) »Matica ilirska« (= »Društvo za jezik ilirski« 
in »Slovesnost« ali »Učeno društvo«) bila je od 1842. do 1850. 1. 
pod okriljem »Čitaonice« in se je šele 1874. 1. začela imenovati 
»Matica Hrvatska«.^) 



») Plat. Kulakovskij. »lllirizem« sir. 248. 

») O drugih društvih glej Flal. Kulakovskij, »lllirizem* str. 284 id. 



Slovstveni pregled od 1815. do 1818. 1. 129 

VIII. Slovstveni pregled od 1815 — 1848. leta. 

Ko je bil 1819. 1. utihnil naš prvi pesnik, je prenehalo za eno 
desetletje pesniško delovanje v Slovencih, vsaj kar se tiče na zunaj. 
Tudi v drugih narodih so se duševno nadarjeni ljudje, ki bi se 
inače brigali za napredek slovstva, vglobili v se, ne meneč se za 
javno življenje; ta doba je enaka letom od 1848 — 1860. Četudi se 
duh ni kazal na zunaj, pa vender ni počival na znotraj, nego zbiral 
se in jačil, da potem tem krepkeje stopi na vidik. Oglašal se je 
sicer na Štajerskem Modrinjak, na Koroškem Jarnik, na Primorskem 
Stanič, a njih glasovi niso naznanjali pevcev po milosti božji. 
Izobraževal in likal pa se je v tem času na tihem prvi pesnik 
slovenski, Franc Prešern, kateri je prvi Slovence proslavil pred 
svetom. L. 1830. so Prešern, Cop, Zupan in M. Kastelec ustanovivši 
»Kranjsko C b e 1 i c o « združili slovenske pesnike na Kranjskem 
in krenili po novi poti. Iz Miklošičevega življenjepisa razvidimo, 
da so tudi štajerski rodoljubi, bivajoči na vseučilišču v Gradcu, 
osnovali poseben list, a niso uspeli. »Kranjske Cbelice« so od 1830. 
do 1833. leta izšli štirje zvezki, katerim se je 1848. 1. pridružil 
peti. Za vso smer ali prav za prav za tedanje stanje značilna je 
pesen, ki stoji »Cbelici« na čelu : 

Prijatlam Kranjščine : 

Preteklo dvakrat dvajset osmo leto, 

Kar združeni so domovini peli ; 
Srce od pisanic je komej zgreto, 

Slovo od njih so razskropljeni vzeli; 
Preneha petje u Emon' začelo — 

Le eden srca vnema po dežeh; 
Iz njega ust nar slaji pesem zvira — 

Prehitro take strune glas umira. 

Slovensko pesništvo je zdrobilo s to zbirko ograje ozkega 
obzorja ; trebalo je bilo pobiti krive nazore o leposlovju, ki so bili 
nastali o namenu in smeri umetne poezije. Leta 1831. je Prešern 
zložil satirično pesen »Nova p i s a r i j a « , ki nam podaja sliko 
tedanjih književnikov, katerim velja samo načelo: »Utile.« S 
perečim sarkazmom šiba Prešern te zastarele nazore. Prvi zvezek 
»Kranjske Cbelice« je Zupan posvetil baronu Smidburgu, poglavarju 
Ilirskega kraljestva, prijatelju kranjske dežele: 

Krajna poglavarju dati On, podoba domovinstva 
Druge hvale mogla ni; Neutruden, tih. krotak; 

Mikalo bo_ vnuke brati, On, podpornik sirotinstva, 
KoPko Šmidburg nam stori. llirjanom vsim enak. 

9 



130 Zgodovina slov. slovstva. H. del. 

V »Kranjski Cbelici« so se oglašali dr. Jakob Zupan, Miha 
Kastelec, Fr. Prešern, Janez Cigler, Blaž Potočnik, Holcapfel, Jurij 
Kosmač. Jožef Zemlja, Levičnik. 

Pravi oče tej zbirki je bil Matija C o p , pripraven za tak 
posel po temeljitem znanju najvažnejših evropskih slovstev; bilje 
tako duhovit kakor skromen mož ; on je zbiral okolo sebe zgorej 
omenjene književnike in jih vodil; Prešern mu priznava: 

Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami krmo popravil, 
Ti mu pokazal si pot pravo v deželo duhov. 

Kakor Zupan tako kaže Prešern s » P o v o d n j i m možem« 
in »Leonoro« upliv nemške romantike. 

Prava pesnika med čebeličarji sta samo Potočnik in Prešern ; 
s Prešernom je slovensko pesništvo stopilo na vrhunec dovršenosti. 
Upliv romantike kažejo v »Cbelici« tudi slovenske narodne pesni, 
katere je zapisal Vodnik med narodom, potem iz srbščine (22), iz 
češčine (2| in iz ruščine prevedene. To je ena in jako znamenita 
zasluga »Kranjske Cbelice«. Na to so uplivale Karadžičeve srbske 
(1814-1815, 1824-1833) in Čelakovskega češke (1822-1827i pesni. 

Druga lepa zasluga »Kranjske Cbelice« je ta, da si je 
slovenska književnost odprla pot v izobražene kroge, ki so mero- 
dajni v javnem, torej narodnem življenju. Ni bila namenjena pro- 
stemu narodu, kakor zdaj knjige »Družbe sv. Mohorja«. 

Tudi v tem je koristila, da je rabila bohoričico, dokler ni 
zmagala gajica, in je tako ohranila jedinstvo. V tej zbirki so imeli 
vsaj pesniki svoje ognjišče, okolo katerega so se zbirali. 

V Slovencih je prevzel nalogo nabiranja narodnih pesnij naj- 
poprej Poljak E. Koritko, katerega so podpirali Prešern, Smole, 
Ravnikar in dr. 

Da bi se bolj pospešilo nabiranje narodnega blaga, se je na 
Dunaju ustanovila družba z namenom, da skuplja narodne pesni v 
Avstriji živečih narodov ; vlada sama je bila prijazna temu pod- 
jetju. Vsled tega se je na Štajerskem Peter Danjko poprijel tega 
važnega posla, pa ni bil kos svoji nalogi, ker sploh ni temeljito 
poznal pravega namena. Bolje je v Srbih izvršil to nalogo \\ik 
Štefanovič Ka rad žic in v Čehih Jaromir Erben. 

Na Štajerskem je Leopold \'olkmer prevajal Gcllertove, (Uei- 
move in Lessingove pesni na slovenski jezik, v Savinjski dolini se 
je oglašal s humorističnimi pesnicami Jožef Lipold, oba je prekosil 



Slovstveni pregled od 1815. do 1848. 1. 131 

po izvirnih mislih in primeroma lepem jeziku Štefan Modrinjak, 
nad vsemi pa stoji Stanko Vraz. 

Vrazovo načelo je bilo: »Iz naroda za narod«; slovenske 
pesni in pripovesti je slišal v nežni mladosti od matere, sestre 
Anke, od sorodnikov in znancev in še kot slaven pesnik v poznejši 
dobi se hvaležno spominja teh ugodnih činiteljev v svojem dušev- 
nem razvitku. Blagodejno so nanj uplivali njegov ujec, učeni Mihael 
Jaklin, kateremu posvečuje Vraz tretjo knjigo pesnij »Gusle i tambura« 
1845. 1., pesnik Cvetko, pozneje župnik na Ptuju, in še zdaj v Gradcu 
živeči dr. Muršec, ki mu je bil vsestranski na pomoč ter mu pri- 
skrboval in razprodajal knjige. Skoro vsi tedaj živeči odlični Slovenci 
so ž njim občevali. 

Franjo Miklošič je bil njegov pravi duševni oče in mentor; 
zlagal je tudi pesnice in poslal Vrazu 1839. leta pet pesnic za 
»Almanach« ali »Ilirsko Danico« ; skoro vsi so bili ognjeviti Ilirci, 
izvzemši nekatere rodoljube in pisatelje na Kranjskem. Josip Drobnič 
je dopisoval od leta 1838 — 1850. Vrazu in se je hrvaščine naučil 
toliko, da je sestavil dober slovar »ilirsko-nemški«. ki ga je izdala 
»Matica ilirska« 1846. 1. Da bi se Slovenci približali Hrvatom, naj bi 
se po njegovem mnenju izdajal časnik; pozneje se je sam pre- 
pričal, da tu to sredstvo ne pomaga. Uzoren prijatelj ilirščini je 
bil dr. Ferd. Kočevar, kateri je marljivo razširjal slovenske in ilirske 
knjige; on je znal strokovnjaški ocenjevati pesniške proizvode; 
vedno se je tudi gorko zanimal za hrvatske razmere in je pozneje 
odločno uplival na politično in društveno gibanje Slovencev na 
Štajerskem, osobito v Savinjski dolini. Jurij Matij asi č, bivši stolni 
dekan v Mariboru, je razprodajal od Vraza priposlane knjige. Dasi 
niso bili pisatelji slovenski, vender so podpirali slovstveno gibanje 
duhovniki Ivan Klajžar, Mirko Bratuša in Fr. Simonič. 

Na Goriškem je prirejal Val. Stanič umotvore manj imenitnih 
nemških pesnikov v slovenski obliki, ki so bile namenjene bolj v 
probujo prostega naroda, nego v razvitek pravega pesništva. 

V tem smislu je uspešno deloval na Koroškem Matija Ahacelj 
vkljub temu, da se je pozneje njegovim pesnim pripoznavala le 
majhna vrednost. Njemu se je pridružilo nekaj častnih mož, n. pr. : 
M. Slomšek, Val. Orožen, Urb. Jarnik, Hašnik ; večina teh sega uže 
v Bleiweisovo dobo, samo Urban Jarnik, koroški »polvhistor«, se 
prišteva povsem v Vodnikovo dobo in je v prvi dobi svojega 
pisateljevanja srečno posnemal pesnika »Ilirije oživljene«. 



132 Zgodovina slov. slovstva II. del. 

Poskusili pa so bili Slovenci uže poprej ustanoviti si glasilo slov- 
stvenemu trudu: koncem 1824.1. so nameravali .Janez Cigler. Ks. 
pl. Andrioli in Ignacij Ilolcapfel izdajati slovenski tednik z naslovom 
»Slavinjac; vlada pa z odlokom z dne 1. junija 1825. 1. ni do- 
volila tega, ker po mnenju tedanjega škofa A. Wolfa prositelji niso 
imeli dovolj znanja i!) (A. Kobler, Lj. Zv. 1886, 316). ^IlhjriscJies 
BlafV in „CarnioUa" sta potem nekaj časa združevala slovenske 
in nemške pisatelje , dokler prvim ni otvorila prostega pota 
»Kranjska C b e 1 i c a «. 

Poleg pesništva seje dtugi del leposlovja, namreč pripoved- 
ništvo, v tej dobi začelo razvijati iz nova ; tudi to se naslanja 
na dve podlagi; deloma so prevodi iz nemškega: prevod Krištofa 
Šmida povestij (.Jožet Burger, Jurij Kosmač), Janez Cigler pa je 
zadel pravo struno, izbravši snov prvemu slovenskemu romanu : 
»Sreča v nesreči« iz narodnega življenja, ki se vrši za fran- 
coskih vojsk. Njegove poznejše povesti so sicer osnovane blizu po 
istem načrtu, pa vender so v prostem narodu vzbudile zanimanje 
za čitanje in pripovedovanje. 

Ko je Kopitar 1808. 1. spisal prvo temeljito slovnico sloven- 
skega jezika, je njegovo delo nadaljeval na Kranjskem Metelko 
s svojo izborno slovnico »Lehrgebaude«, pa vender je bil pre- 
omejen njegov duševni obzor. Da ne smejo meje raznih sloven- 
skih dežel zavirati slovenskega slovničarja, je prvi naglašal Anton 
Murko, ki je zahteval, da se morajo v poštev jemati vsa slo- 
venska narečja. Šmigovčeva slovnica ni imela upliva, istotako ne 
slovstvena dela inače zelo marljivega Danjka. Tudi koroški Slo- 
venci imajo dičnega zastopnika te stroke ; znanstveno stran jeziko- 
slovja pa naglasa Jarnikov »Etymologicon«, ki je nastal vsled 
rastočega upliva primerjajočcga jezikoslovja. Jarnik se je sploh 
preobširno bavil s spisavanjem slovarjev, ker je hkrati izdelaval 
troje slovarjev nemško-slovcnskih in nemško -slovensko -latinskih. 

Zasledoval je tudi tuje elemente v slovenščini, primerjal osnovo 
latinskega in slovenskega glagola in izdal Gutsmannovo slovnico. 

Za učila v računstvu je skrbel Metelko. Širšemu p(^duku so 
namenjene Jarnikove »Nevarnosti mladih ljudi«, Danjkov »Kmet 
Izidor« in Primčeva »Prava pot«. 

Bogoslov.ska stroka zaostaja v tej dobi za pesniško in jeziko- 
slovno. Za prosti narod so najvažnejši katekizem , evangelij in 
razlaganje krščanskega nauka. 



Slovstveni pregled od 1815. do 1848. 1. 133 

»Majhni katekizem« po nemškem izvirniku je sestavil 
Jurij Alič 1830.1., porojen na Gorenjskem, naposled nadžupnik v 
Laškem. P. D a n j k o »V e 1 i k i katekizem« 1826. 1. ; v Gradcu 
se je med 1. 1800 in 1830 natisnil »Veliki katekizem« Prim. Jarnik. 

Mnogo pisateljev se je trudilo spisati učila za krščanski nauk, 
n. pr. Jož. Burger »Keršanski nauk za slovenske šole« 1831.1., 
»Jedro keršanskih resnic« 1820., M. Ravnikar: »Keršanski kato- 
liški navuk« 1822, Ve riti: »Razlaganje Jezusovih naukov« 1827, 
»Keršanski Nauk za odrasle in otroke« 1836, And. Albrecht je 
spisal troje knjig eksegetične vsebine. 

Pri prevajanju sv. pisma sta se udeleževala Burger in Danjko. 

Primeroma jako obširno je slovstvo cerkvenega govorništva. 
Govore za sv. leto 1826. je izdal Janez Trauen; Anton Krempl 
je 1839. 1. izdal »»Kratke Predge za vse nedele in svetke celega 
leta«. Govornik na glasu je bil Paskal Skrbinec pa bolj po govor- 
jenji nego pisani besedi; po Josipu Stibielu je dr. Štefan 
Kocijančič izdal govore z obširnim životopisom. Nekaj let pred 
Kremplom se je oglasil Anton Serf s svojimi govori, ki so 
pisani v narečju Slovenskih Goric. Jakob Dolenc je izdal v 
letih 1824 in 1826 dvoje govorov škofov Wolfa in Gruberja. 

Na Kranjskem sta še omeniti Felicijan R a n t in Ferdinand 
V o n č a. 

Tomaža Kempčana sta izdala v slovenskem jeziku Bedenčič 
in Za lok ar, ki je bil delaven na mnoge strani ter je poleg moli- 
tvenih knjig in premišljevanj obdelaval tudi gospodarstvo. 

Zgodbe sv. pisma in življenje svetnikov je bil priljubljen 
predmet Veritiju, pa tudi Danjku, Burgerju in Kremplu. 

Redka osebnost je Franc Ver i ti, rojen Italijan pa skoro 
najplodovitejši pisatelj te dobe ; njega »Življenje Svetnikov« obsega 
štiri debele zvezke; pripravljati ga je jel korar Hofman, popravljal 
pa tutli Albrecht. Zraven tega je njegova stroka še meditacija in 
krščanski nauk. 

Zanimljiv pisatelj je škof Friderik Baraga, ki je pisal 
molitvenike pa tudi »Premišljevanja« in poročila ob Indijancih v 
nemškem in francoskem jeziku ; sestavil je katekizem v jeziku 
Očipve-Indijancev in ga dal natisniti v Ljubljani 1843. 1. 

Najvažnejše sredstvo, da se prebudi in oživi narodna zavest, 
so zgodovinski spomini slavne minolosti ; Slovenci se 
ne morejo ponašati z bleskom kraljevske slave, pa vender so se 



13-4 Zgodovina slov. slovstva II. del. 



posamezniki pečali z razjasnjevanjem naše prošlosti : P e r g- e r in 
Krempi sta proučavala staro zgodovino slovenskega dela Štajer- 
ske, Jarnik je iz lastnih krajevnih imen na Koroškem dokazal, 
da so v prošlih stoletjih Slovenci zasedali mnogo več ozemlja 
nego zdaj, Zupan je slavil slavne kranjske plemenitaše in škofe. 

Tudi za kmetijstvo se je začelo skrbeti: Jarnik je spisal 
»Sadjerejo«, Danjko »Cbelarstvo« in Pavel Ješenak je v Celju 
1821. 1. poslal na svetlo »Bukve za pomoč inu Prid kmetom po- 
trebne«, omenivši v predgovoru, da imajo Slovenci sicer mnogo 
molitvenih knjig, ki uče ljudi Boga moliti, pa isto tako potrebno 
je tudi obdelovati zemljo. Enako mnenje je pozneje izrazil Vertovec. 

»Češko - mora vsko - šlezka družba za umno obdelovanje« je 
skrbela za to, da so Štajerski Slovenci dobili podučno knjigo za 
lan z naslovom: »Podvučeine za sedtve tega p rediva«. 

Na zadnji strani omenjene knjige se nahajajo imena voditeljev 
te družbe : Joseph Grof Malabailla od Kanal Poglavar ; Joseph Anton 
Schrever cesarski kralovi svetvauc tega komercia; Franc Fuhs 
Secretar.^) 

Jurij Jonke (J. Zemlja), porojen 17. aprila 1777. 1. v 
Srednji vasi (Mitterdorf) na Kočevskem , mašnik 1803 , župnik v 
Črmošnjicah 1813, umrl 12. maja 1864. 1., je izdal »Kranjskega 
Cbelarčka«. 

Kmetijska družba za Kranjsko je 1841.1. izdala kratek poduk 
o sviloprejkah. 

Zdravilstvo ima nekoliko zastopnikov: Potočnik je pisal 
o koleri ; kakor v drugih strokah, je tudi tukaj ledino oral. kakor 
smo zgoraj slišali, uže Vodnik. 

Slovenska ustavna listina Kranjske.^) 

Ko je bila francoska vlada (1809 — 1813) v Iliriji po bitki pri 
Lipskem uničena, so kranjski stanovi 1814. leta na Dunaj poslali 
deputacijo. ki se je poganjala za to, da bi zopet dobili staro ustavo. 
Dotične obravnave so trajale do 1818. 1.; še-le dne 29. avgusta tega 
leta je izdal cesar statut, ki je znova oživil staro ustavo. Ta statut 
se je izdal v obeh deželnih jezikih in je bil tudi tiskan v obeh 



>) GaSpar Križnik, Ltp. Mat. SI. 1881, 201. 

») P. pl. Radics: Prva slovenska ustavna listina Kranjske, Lj. Zv 1886, 
757-61. 



Pisatelji. 135 

(2^2 pole) na rumenkasto-sivem papirju; določbe, ustanovljene v 
15 paragrafih, so veljale do 1848. 1. 

V vzgled bodi paragraf peti : 

Stanovi so za vse leto postavleni, kar k' pridu dužele ali 
vsih stanov, ali kakiga posebniga stanu služi ; za tiga voljo 
se stanovom ne prepove v' njih postavskih sohodih prošne 
inu pertožbe v' imenu dužele pred duželno Poglavarstvo, ali 
skozi taisto pred dvorne Gosposke, ali tudi naravnost pred 
nas položiti. 

Izbranci pak se ne smejo brez Našiga prej dobleniga do- 
voljenja v Naše dvorno prebivališe pošilati. 

IX. Pisatelji. 

Jakob Zupan (1785—1852). 

Porodil se je 4. julija 1785. 1. v Prevojah v kamniškem okraju 
na Kranjskem in potem večji del latinskih šol izvršil na Hrvatskem ; 
gimnazijska poročila povedo, da se je učil izvrstno. V duhovnika 
posvečen je bil 5. febr. 1809. 1., doktor sv. pisma postal na Dunaju 
1813. 1. ; potem je bil duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, 
nato v Smariju pod Ljubljano. Leta 1817. je zašel stolico učitelja 
sv. pisma stare zaveze »professor publicus palaeobiblicus« in opravljal 
to službo do 1832. leta, ko se je moral umakniti v Celovec, kjer 
je umrl. 

Deloval je kot pesnik, izvrsten jezikoznanec in zgodovinar. 

Svoje slovenske in nemške pesmice priobčeval je po ,Jllijr. 
BlaW, „Carinthia'' in po „Čbelici" . 

V „Illfjr. Blatt" 1830.1. se nahajajo te-le pesmice: »O godu 
rojstva našiga presvitlega cesarja Franca L«; »O 
godu barona Jožefa Kamila Smidburga«; »Cesar 
Karol VI., oče kranjskim cestam«; »Veliki Petek 
pred 17 97 letmi« (z obširnim opomnilom) ; »Francu L, 
našimu s vitlim u Cesarj u , Očetu Iblanskemu, in Ka- 
rolini, naši s vitli Cesarici o peti mu prihodu v 
II i r i j o.« 



136 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

V »Kranjske Cbelice« prvi knjigi 1830. leta so natisnene: 
»Čebelica, katero podaje hvaležna kranjšina Njega 
Ekscelenciji gospodu Jožefu Kamilu Baronu Šmid- 
burgu« in druge, katerim je predmet »Kranjsko«. 

Kakor se razvidi iz teh naslovov, opeval je Zupan rad odlične 
domačine; posebno pa kaže to »Krajnski Plutarčik«, v 
katerem se proslavljajo baroni Hans Ungnad, Žiga Herber- 
stein, Andrej Turjaški, Valvazor. Pelchofer, Ilaler- 
stein. Kavalar; tem možem slede še dva Kobencelna, 
Ludovik in Filip, dva Janša, čebelar in slikar. 

V teh slavospevih pa se ponavljajo dostikrat iste misli. 

Kobenclnoma se glasi slavilka : 

Si brata sta bila Oba sta Gorenca 

Iz K rajne oba, Si brata bla, 

Evropa častila, Častiti Slovenca 

Pozabit ne zna. Europo uč'ta. 

„Illijr. Blatt" 1831. L, št. 2. ima pesen: »Njega Blago- 
rudju g. Vocher Gustavu, c. kr. Polkovniku Kranjskega 
Polka Princ Hohenlohe-Langenburg, Prijatlu Ilir- 
ščine; slavil je dalje Sentimerjana Florijana, zdravnika 
iz Kranjskega, umršega na koleri v Moskvi 1830. leta, Mateja 
Ravnikarja, škola tržaškega. 

»Krajnskemu Plutarčku« sledi »Krajnski Nestorček«, 
kjer opisuje deset zgodovinskih dogodkov, tičočih se več ali manj 
ožje ali širše slovenske domovine : Avgust od M e 1 1 j a n o v 
ranjen; — punt rimskih soldatov v I h lan i 16 po Kr. ; 

— Cesar Trojan vrh gore Trojanske 102; — Cesar 
Konstantin v I b lani 331; — Svet Jerom, rojen v 
Zorenji sredi Istre 341; — Cesar Teodor prepodi 
Maksima od Emone 388; — Attila r a zvali Emono 452; 

— Sora, boj na Sorskim polji 4 6 1; — Narzez gradi 
Iblano 5 5 4; — Samo, slovenski vajvod, umrl 662. 

V teh slikah je skušal razjasnjevati dogodke blizu 600 let 
obsegajoče važne dobe. 

Enaki deli sta: »Desetka rodov i ne Baron (ialov«, 

»Desetka škofov Kranjcev«; tudi tukaj se pokazuje nekaka 

monotonija v slavljenju, n. pr. Hren Tomaž: 

Iblana rodila. 
Tibinslvo krotil: 
Mat Krajna rodila, 
Slovenstvo častil. 



Pisatelji. 137 

in Kavčič, škof »iblanski« : 

Idranka rodila, 
Bil slaven jezuvit, 
Iblana častila, 
Zna Krajno slavit. 

Zložil je tudi dovolj »Pšic«, ki pa Prešernu niso posebno 

ugajale : 

Ni, bratec ! vsaka ž'val lesica 
In epigram ne vsak pušica. 

Večji del Zupanovih epigramov je objavil še-le AViesthaler v 
korenitem življenjepisu (Lj. Zv.i ; predmeti tem epigramom se na- 
našajo dostikrat na ožjo domovino in Slovence, n. pr. »Slovenci 
med Madžarji«, »Istra«, »Grki Slovencem«, »Obradovič 
Turkom«, »Herder od Slovenca božan«, »Iblana 
opravljivcam po kongresu«, »Krajnci Anglam 
1804 od bibelske družbe«: 

Med nami nehala, 
Med vami začne, 
Velika nam hvala: 
Od nas se uč'te. 

Predmeti drugi so jako raznovrstni, n. pr. da se izpreminjajo 

časi; glej „Krajnci, kdaj, zdaj'' : ,,Kdaj trlica^ zdaj postljica" ; „Kdaj 

plesavka", n. pr. : 

Prerada plesala, 
Prerada klečim ; 
Prerada kvantala. 
Prerada svarim. 

Goreč rodoljub slovenski uvidel je kmalu, da bi Slovenci 
sami kot slabotno osamljeno pleme težko se vzdrževali po koncu, 
ko bi se ne hoteli ozirati po svojih bližjnih bratih, po Hrvatih. 
Da bi se temeljito podučil o tamošnjih razmerah, potoval je večkrat 
po Hrvatskem. Primorskem in po Istri, povsod iščoč narodnih izrekov, 
pregovorov, običajev, starinskih rečij itd. 

»Novice« so 1846. 1. povedale, da natisnejo vseh 500 prego- 
vorov, ki jih je nabral dr. Jaka Zupan in objavil v „Illyrisches 
Blaft" 1882. 1. ; natisnile so jih pa samo kakih 80 — 90. 

Prikupili so se Zupanu posebno Hrvatje, skušal je njim 
kolikor moči približati Slovence; to stremljenje se mu je štelo 
v greh; odgovoril je s pesnijo : »Kranjc dolžen hrovatenja«.') 

») »Kr. Čb.« I. 



138 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Omilile so se mu srbske narodne pesmice tako. da jih je 

nekaj poslovenil in objavil v » C b e li c i « ; posebne kratke ženske 

pesni iz Vukove zbirke, n. pr. »Srbska deklica«, »Mlad 

uzel vdovo«; dobro se mu je obnesla: »Ne gledaj me, bom 

naj majhina« : 

»Deklica, ti mala ljubezniva. 

Ljubil bi te, pa si tako majhna!« 

»Ljubi, ljubi me, bom tudi čvrsta, 

Majhini so kameniči dragi. 

Pa se nosijo na gospodskem vratu. 

Majhina je tica prepehca. 

Pa upeha konja in junaka.« 

Zupan je poslovenil tudi slovečo pesen »Asan Aginica«, 
katero je prevel prav spretno. 

Zupan bi bil uplivnejše delal na pesniškem polju, da je pre- 
lagal zgolj slovanske klasične pesniške proizvode, ali pa narodno 
pesništvo srbsko in rusko, nego je pa s tem, da je zlagal sam okorne 
izvirne pesni zgodovinske vsebine, katerim je moral pristavljati 
razjasnila; pesniškega duha ne nahajamo v njegovih pesmicah, 
izvor jim je učenost in goreče domoljubje, pesni so rimovana 
proza. Mero je rabil tisto, ki je doma v čveterovrstnih poskočnicah, 
izposojenih od Nemcev. 

Priznati se mu pa mora, da je pogodil bistvo slovenskega 
šestomera v tem smislu, kakor sta ga pozneje uvela Boris Miran 
in Jos. Cimperman, da rabi namreč same moške zareze in pona- 
rejene spondeje. 

Zraven svojega pesnikovanja je spisal Zupan mnogo zgodo- 
vinskih del, ki so se nanašala na ožje ali širše slovanske pokrajine; 
te sestavke mu je narekovalo rodoljubje, prinašala pa jih je 
„Carinthia". 

Z velikim veseljem opisuje „Die acht glagoUHschen Kloster 
im Konifjreich Ilhjrien" . 1.) Dobašnica na otoku Krku, 2.) Glavotok 
(santa Maria da Capo), 8.) Krk, 4.) Kozje lono iValle di Cassione), 
5.) Martinšica (Valle di s. Martino) na Cresu, 6. i Naresina na Lošinju, 
7.) Poresina na gorenjem Cresu, 8.1 ^'ir. 

Velika Zupanova zasluga je ta, da je bil prvi Cebeličar, ki 
je zložil največ pesmic za prvi zvezek »Cbelice«, 

V abecedni vojski se je vzdignil proti metelčici s spisom: 
» C y r i 1 1 i s i r u n g d e s \v i n d i s c h c n A 1 p h a b e t s c( , kjer pri- 
poveduje šaljivo, da se učita dva tujca slovenščine iz knjige brez 
naslova pa v taki abecedi , da ne poznata vseh črk ; ta pisava je 



Pisatelji. 139 

pre metelčica, katere se je poprijela peščica pisateljev, ostali Kranjci 
pa da se trdno drže stare šole, in to je po Zupanovem mnenju 
prav; dokler se ne izmisli primerna pisava, piši se — po starem. 

Isti časnik je objavil njegov spisek: »Etymologie der 
Namen der Fliisse in Kiirnten«; tam razlaga »Drava« 
iz dreti = stromen ; »Krka« iz Krk == Froschlaich ; »Žila« iz 
Sila = Ge\valtstrom ; » L a v a n t « - Labod od starosl. lava = ein 
Steg zum Uebergehen ; » L i s e r « od lizati. 

Zupan je celo mislil, da slovenščina prekaša ruščino. V spisu 
»Vorzug des Krainerischen vor dem Russischen 
und Serbischen, v on den Russen und Serben selbst 
a n e r k a n n t « razklada, da je on za velikega vladarskega shoda 
v Ljubljani 1821. 1. do jasna razložil nekemu ruskemu knezu, da 
je staroslovenščini bližja novoslovenščina, nego ruščina; istotako 
istega leta Demitru Grestiču, srbskemu arhimandritu fruškagor- 
skega samostana Krušedola v Sirmiji , ko je (Zupani potoval v 
Zemun.') 

Ponosen je objavil v nemškem in francoskem jeziku »Des 
Prinzen de Ligne Urtheil iiber Slaven und Slavismus« 
iSuite des lettres et pensees de Marechal Prince de Ligne, Vienne, 
chez Schrombel. 1818, p. 153—4). kjer knez hvali grščino in ilirščino ; 
potem razglašuje »Herders Schilderung der slavischen 
Vol ker« \ „Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit." 

Občeval je Zupan z vsemi tedaj živečimi odličnejšimi pisa- 
telji, ki so ga visoko čislali radi njegovega obširnega in temeljitega 
znanja. 

Slavil ga je Franc pl. Hermannsthal v lepi pesni: »Dem 
Doctor und Professor Jakob Zupan« v XII gazelah, ki 
jih je prevel na slovenski jezik Zupan sam ; za njegove pravde z 
višjo duhovščino poklonili so mu njegovi hvaležni učenci slavospev 
v desetih kiticah z akrostihom : »Vivat Zupan.« Zložil je to 
pesen tedanji bogoslovec Emanuel Jožef Kovačič. 

Zupan je bil posebnež, kakoršnih se je v prejšnjih dobah 
več nahajalo v učenjaških krogih : nosil se je manj ubrano, nego 
je zahtevala tedanja šega med omikanci , stanoval na poseben 
način , rad brusil svoj oster jezik in si s tem nakopal sovraštva 
do glave. Več o tem Wiesthaler v omenjenem življenjepisu. 



') Illyr. BI. 1831, 10. 



14:0 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Matija Čop (1797—1835), 

por. 26. januvarja 1797. leta v Žirovnici, mali vasi brezniške fare 
na Gorenjskem, bližnji sosed Prešernu, hodil je k upokojenemu 
duhovniku Jos. Pogačarju v pouk, ker na Breznici ni bilo javne 
šole Desetletnega dečka je spravil oče v Ljubljano v šolo 1807.1. 
Francozi pridero v deželo, a mladi Čop zbeži na Gorenjsko ; toda 
mladi profesor Jan. Krsnik, bivajoč na svojem posestvu v Mostah, 
je poučeval Čopa tako uspešno, da je ta 1810. 1. jako dobro izvršil 
normalko. Prvih šest latinskih šol izvršil je Čop v štirih letih, 
modroslovje (sedanji 7. in 8. gimn. razredi na ljubljanskem liceju, 
1815. in 1816. 1. Deloma samotež, deloma pri učiteljih naučil se 
je italijanščine, francoščine, angleščine in španščine ; italijanščine 
se je učil pri Vodniku. Leta 1816. gre na Dunaj dovrševat svoje 
modroslovne študije; na materino željo pa vstopi pozneje v bogo- 
slovje v Ljubljani, kjer se je posebno poprijel hebrejščine in slo- 
venščine, katero je takrat učil Metelko. Duhovski stan mu pa ni 
ugajal; izstopil je iz bogoslovja in 1819. leta dovršil z izvrstnim 
uspehom učiteljski izpit. Cesar ga je imenoval 21. marca 1820. 1. 
gimnazijskim učiteljem v Dubrovniku s 500 gld. letne plače. Ker 
Čop te službe ni vsprejel, dobil je 7. septembra 1820. leta mesto 
humanitetnega profesorja na Reki s 600 gld. plače. 

Opravljal je službo po najnovejšem načinu in z najboljšim 
uspehom : latinske in grške klasike je razlagal tako, da se je vedno 
oziral na najboljša pesniška dela nemška, romanska in slovanska ; 
vodil je svojo mladino kakor skrben oče. 

Na Reki si je nabiral novih znanostij : tu se je naučil do 
dobra hrvaščine in se udomačil v starih p^snikili Dubrovniških ter 
v glagolski in cirilski pisavi ; v družbi osebnega prijatelja, angle- 
šketra konzula na Reki, Johna Learda, naučil se je korenito angle- 
ščine; pri tovarišu Baziliju Klučenku, Rusinu, ruščine in poljščine; 
potujoč o šolskih počitnicah po Italiji in preiskujoč ondotne knjižnice 
se je uril v italijanščini ; v vsakem obziru je bila tedaj služba na 
Reki nekaj časa zanj ugodna, pa tudi samo za nekaj časa, kajti 
zaželelo se mu je iz malega primorskega mesta priti v kako večje 
mesto. Njegovi želji se je ustreglo s tem, da so mu dali 22. sept. 
1822. 1. službo humanitetnega profesorja na II. državni gimnaziji v 
Lvovu z 800 gld. letne plače ; tu sta se mu pa i)rikupila poljski 
jezik in slovesnost tako močno, da so mu bili Poljaci skoraj naj- 



Pisatelji. 141 

bolj priljubljeni narod na svetu; ti pa so ga imenovali »biser 
kranjske dežele«. 

liumanitetni profesor je bil samo tri leta, kajti uže 30. avgusta 
1825. leta pozvala ga je vlada radi korenitega znanja na Ivovsko 
vseučilišče in mu poverila pouk v klasičnem jezikoslovju, v občni 
in avstrijski zgodovini, v pomožnih zgodovinskih znanostih in v 
angleščini. Vse te službe je opravljal tako točno, da bi bil lahko 
postal redni profesor, da je le hotel. Daleč na severnem Avstrijskem 
začelo mu je namreč milo prihajati po ožji domovini: ni se mogel 
udomačiti na Poljskem. L. 1823. prosil je za službo knjižničarsko 
v Celovcu, dve leti pozneje za stolico nemškega jezika in literature 
na vseučilišču v Padovi, a še le čez dve leti se mu je izpolnila 
goreča želja : dobil je službo profesorja »poetike« na ljubljanski 
gimnaziji. 

Presrčno je ogovoril mladino, začenši učiteljevanje na domači 
zemlji, češ. kako ga veseli, da mu je dano v domači deželi drage 
rojake voditi po potih človeške učenosti. 

Kratek čas je učiteljeval na ljubljanski gimnaziji. Po smrti 
Matije Kalistra, knjižničarja ljubljanske licejalne biblioteke, je prevzel 
Cop 15. novembra 1828. leta začasno, 8. junija 1830. leta za stalno 
to službo. Prefekt ljubljanske gimnazije ga je toplo priporočal 
vladi, naglašajoč njegovo obširno jezikoslovno znanje in gorečo 
Ijubav do bibliografske stroke. Poleg te nove službe je ostal Čop 
še dalje učitelj poetike in retorike na gimaziji ; ko je pa začel v 
red spravljati knjižnico ljubljanskega liceja, moral se je povsem 
posvetiti temu poslu. 

V tem času se je izpraznilo mesto prvega varuha v dvorni 
knjižnici dunajski. Iz prošnje, katero je Cop vložil za to mesto, se 
vidi, da je umel, večji del pa celo gladko govoril in pisal devetnajst 
jezikov, in ti so : 1. slovenski, 2. srbski, 3. češki, 4. poljski, 5. ruski, 
6. lužičko-srbski, 7. staro-slovenski, 8. nemški, 9. latinski, 10. grški, 
11. italijanski, 12. francoski, 13. španski, 14. portugalski, 15. proven- 
salski, 16. staro-francoski, 17. angleški, 18. madžarski, 19. hebrejski. 
Znani so mu bili najimenitnejši spisi v teh jezikih ; ker ni bil suho- 
paren jezikoslovec, je znal pesniško-omikani in s linim ukusom na- 
darjeni mož samostojno ocenjevati vsacega pisatelja. Izredno zmožen, 
je bil tudi nenavadno marljiv: brez knjige ga ni videl nihče. 

Toda to marljivo življenje je končalo kmalu. Dne 6. julija 
1835. 1. popoludne se je šel s skriptorjem M. Kastelcem kopat v 



142 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Savo in je utonil : vsa Ljubljana in ves omikani slovenski svet je 
zajokal. 

V onih časih je živelo v Ljubljani mnogo duhovitih za vsak 
napredek vnetih mož. Med te odbrane može šteli so se odvokatje 
dr. B a u m g a r t n e r , dr. Oblak in dr. C h r o b a t ; profesorji 
Krsnik, Martinjak, Heinrich, Schulz pl. Straznicky, 
slikar Langus in nemški pesnik Fr. Herman n pl. llermanns- 
t h a 1 in bivši g-rajščak Andrej Smole; izmed duhovnikov 
Potočnik in dr. Jaka Zupan, a prvak vseh — dr. P r e š e r n. 
Duša temu odličnemu krogu je bil C o p , ki se je kaj ugodno 
počutil v Langusovi, Oblakovi in Schulzovi rodbini. 

Čopove zasluge za slovensko književnost. 

Kjer je bilo nakupičenega toliko duševnega blaga in kjer je 
bistra glava, po svojem ukusu nadkriljujoča svoje vrstnike, vodila 
te duševne veljake, je celo naravno, da se je mislilo o tem, kako 
bi se odduška dalo kipečemu duševnemu delovanju na korist slo- 
venski književnosti. Cop je izprevidel, daje treba glasila slovenskim 
pesnikom; in kot tako glasilo zagledala je beli dan »Kranjska 
Cbelica«, kateri je bil pravi duševni oče »velikan učenosti« — Cop. 

Druga nevenljiva zasluga je, da je z dr. Zupanom nadaljeval 
vojsko proti novotarski metelčici ter — voditelj — naklonil zmago 
zopet jedinstveni bohoričici. 

Tretja velika zasluga je, da je spisal novo-slovensko biblio- 
grafijo ter jo 1831. 1. poslal na Dunaj Kopitarju, ta pa Salariku 
v Novisad, pomnoženo z nekaterimi svojimi opazkami. Porabil je 
tvarino Šafafik v »Časopisu Českeho Mus.« 1833 — 1834. leta, in 
V. Križek 1859 — 1860. 1. Nemški izvirnik Čopov je pa čakal belega 
dne, dokler ga ni 1864. 1. izdal Jireček z naslovom : 

P. J. Šalariks Geschichte der S ii d sla v i schen 

Litteratur. Aus dessen handschriftlichem Nachlasse heraus- 

gegebcn. I. Slovvenisches und glagolitisches Schriitthum. Prag. 

1864.8. 190. 

Najpoproj navaja pisatelje in opisuje njih življenje, v drugem 
delu našteva njih dela razvrščena po vsebini. Z veliko marljivostjo 
je nabiral vse knjige, spise in podatke o slovenskih pisateljih. 
Kopitar jih imenuje krasne doneske, kakoršnih Salaiik morda ni 
dobil od nobenega svojih sodelavcev. 



Pisatelji. 143 

Ker se Čop z jezikoslovjem ni pečal radi jezikoslovnih oblik, 
nego radi slovstvene vsebine, je jako temeljito, dasi kratko in blago- 
hotno, ocenil vrednost posameznih del. Slovenci še do zdaj nimajo 
popolne bibliografije. Slovstvena zgodovina prav za prav ni nje- 
govo delo, ker ne razjasnjuje iipliva enega pisatelja na drugega 
in upliva, ki ga ima zgodovinski razvitek in slovstvo drugih na- 
rodov na slovenske pisatelje. 

Opravičeno je pel o njem Prešern : 

Polno si znanost imel njih, Čop. velikan učenosti, 
Ti si zaklade duha Krezove bil si nabral! 

Andrej Smole, 
porojen 1800. leta v Ljubljani, je zbiral narodne pesni, n, pr. »Od lepe Vide«, 
»Od kralja Matjaža«, »Od Rožlina in Verjankota«. Izdal je dvoje gledališčnih 
iger, namreč »Varh«, katero je prevel iz angleščine, in ponatisnil Linhartovo igro: 
»Veseli dan« ali »Matiček se ženi«, ter »Pesni Valentina Vodnika«. 
Prešern je pel o njem: 

Videl si Nemško. Francosko, Britansko, 
Videl si Švajca visoke gore; 
Videl si jasno nebo italjansko, - 
Sreče ni ranjeno našlo srce. 

Mihael Kastelec (1796—1868), 
porojen v Gorenji vasi pri Zatičini 1. sept. 1796. L, je bil najpoprej skriptor, potem 
varuh licejalne knjižnice v Ljubljani, umrl 1868. 1. 

V slovenskem in nemškem jeziku je začel pesni zlagati in izdajati v „Illyr. 
Blatf": >Pesernna god rojstva Svitlega Cesarja«, Das Grab 
(Salis) — »Grob«, poslovenila S. in K. (= Zupan in Kastelic) ; »O godu 
rojstva našiga svitliga Cesarja Franca L ino Karoline naše 
svitle Cesarice«; »Pesem svitlimu Cesarju Francu I. našimu 
preljubeznivimu Očetu.« 

Izdajal je »Kranjsko Čbelico« I. zv. V Ljubljani. J. Blaznik. 1830. 
8. 101. — II. zv. 1831. 100. - III. zv. 1832. 110. — IV. zv. 1833. 94. - V. zv. 
1848. 94. Kastelčeve pesni so: I. zv. »Prijatlam Krajnšine«, Vezilo. Vertnica, Zado- 
voljna Nedolžnost, Smrt, Zvestoba. Stanovitnost, Poletni večer, Vince, Zdravica ; 
v U. zv. Zaterti, O mraki. Veseli, Pozimska, Mladenču, Nezvesti, Pivska, Nevesti, 
Fantovskim, Napak Lepota smrt prave, Sleparija, Zlati vek. Orožje nedolžnosti, 
Zapertodurnik, Preuzvetnim ; v III. zv. Gorenec, Dolenec, Blagor prostim, Pomlad, 
Vošilo, Minica. Zdihljeji. Povračilo, Svet, Kisloti, Nevošljivc-u; v IV. zv. 28. jutro 
velciga travna 1828. Natura Grob, (Lud. H. K. Hoelty). Solnce, Odlašavec, Sonet, 
Premišlevavec, Pustno zdihovanje, 17 Epigramov; v V. zv. Bravcu, Triolet, Sonet, 
Zdihljeji, Bolezen, Svet, Nedolžna deklica, Zapušeni, Vprašaj, Mina, Poslednja 
pesem. Žena deklici, Nedolžnim, Pesem za narodno stražo v Ljubljani 17. sušca 
1848. l.M, Svojim pojdašom. Zapeljana. Na koncu tega zvezka je 12 »Muh«. 

') »N.« 1848, 58. 



144r Zgodovina slov. slovsta. II. del. 

V »Novicah < 1849. 1. je objavil Kastelec pesea »Na grobu slavniga 
pesnika Franceta Prešerna. Zadnji njegov proizvod je pesen na 
»Slavo Vodaiku< v Vodnikovem Spomeniku 1859. 1., str. 116. 

Koj po njegovi smrti opozoril je Jurčič*) Slovence v Ljul)ljani, da se naj 
brigajo za njegovo zapuščino, nadejaje se, da se še utegne tam najti kaj Prešer- 
novih pesnij. 

Blaž Potočnik |I799— 1877|, 

iz Struževega na Gorenjskem, šolal se je v Kranju in Ljubljani, 
služil za kapelana v St. Jerneju, za stolnega kapelana pri svetem 
Miklavžu v Ljubljani in nad 25 let za župnika v St. Vidu nad 
Ljubljano, kjer je tudi umrl. 

Za slovenščino so ga vneli Vodnik, Zupan in Metelko. Uže 
učenec donašal je Metelku naloge v vezani besedi. 

Mož prijaznega vedenja, dobrega srca in prebrisane glave pa 
skromnega mišljenja se je bil zelo prikupil tedanjemu ljubljan- 
skemu škofu Gruberju, kateri ga je pustil le kratko časa v Šent 
Jerneju ter ga poklical za kapelana v stolno cerkev v Ljubljano. 
Uže kot bogoslovec 3. tečaja je poučeval svoje tovariše v petju in 
se je pozneje kot kapelan in pevovodja mnogo trudil za napredek 
cerkvenega petja. Bil je pesnik in pevec. 

»Kranjska Cbelica« objavila je prva nekoliko njegovih 
pesnij, n. pr. v I. zv. „Nehesa", „ Vodniku pri Savici 1829", „Ženjice'^, 
„Slaba vinska letina", „Zdravica", „Dolenska" (Pridi Gorenc ! — 
Z mrzle planine itd.). 

Njegove pesmice so prinašale tudi »Novice«, n. pr. »Mlatiči«, 
»Češka predica Slovenskim«, »Zvonikarjeva« (Ko dan se zaznava itd.), 
»Zvestiga Slovenca pesem« (Cesarska), »Hči na grobu matere« (Srota, 
srota ne zaspim itd.), »Besede vere« (po nemškem), »Sveti Martin«, 
»Planinar« (Visoko vrh planin stojim), »Prašanje, odgovor«, »Ža- 
lostni glas zvonov« (Pojo pojo zvonovi). » P r a t i k a dr. B 1 e i - 
\v e i 8 a « 1 847 : »Prerokovanje vremena«. »Slovenski Cer- 
kveni Časopis«: »David in (ioliat«, »Marija zgodnja Danica«, 
»Pred sv. rešnjim Telesom«, »Sedem žalost Marije Device«. 

»Ljubljanski časnik«: ^Mi smo bratje", „S:pnmla(V\ ,,Tri 
želje", „Miklavi". »Drobtinice« 1851. leta : ^Bojna pesem av- 
strijskih vojakov v Lomhardii". »Vodnikov Spomenik«: 
„ Vodniku". 

>) »Slov. Narod. 1868, SI. 97. 



Pisatelji. 145 

Urejeval je »Ljubljanski Časnik« od aprila do de- 
cembra 1850. L, kar mu je prizadelo mnogo truda, ker je bival 
v iSt. Vidu nad Ljubljano. V tem listu, je napisal mnogo člankov 
sam , n. pr. : » P r i j a 1 1 a m slovenskega ljudstva«, »O 
č a s n i k o v i h namenih«. Kar se tiče jezika , je bil odločen 
nasprotnik hrvatskim oblikam, potegoval se je za čisto, nepomešano 
slovenščino. Vkljub temu pa vender ni njegova slovnica sloven- 
skega jezika dovršena, ker jo je izdelal prenaglo. 

Tudi se je zanimal za zgodovinsko in umetniško stroko ; 
opisujoč »Cerkve na Kranjskem«,^] pohvalno omenja slikarja 
M. Tomca v St. Vidu, ki pre dela po vzgledu Vischerja, Canove 
in Thorwaldsena. 

Nekatere njegovih pesnij so postale narodne, n. pr. » Z v o - 
nikarj eva« (Ko dan se zaznava) , » P 1 a n i n a r « (Visoko vrh 
planin stojim), »Dolenjska« (Pridi Gorenje). Zato je preostra 
sodba Prešernova : 

Popred si pel, zdaj pa homeopatiš, 
Popred si čas, zdaj pa življenje kratiš. 

Izdal je cerkveno pesmarico z naslovom: »Svete pesmi 
za usevelike praznike in godove med letam« 
(Ljubljana, 1827), ki se je natisnila 1874. 1. četrtokrat. Učiteljem 
cerkvenega petja je namenjena njegova knjiga : »DasOfficium 
in Nativitate Domini« (Ljubljana, 1859). 

Tudi dijakom ljubljanske gimnazije, ki so popevali poprej 
nemške pesni, priskrboval je rad slovenske besede nemškim napevom. 

Razven dveh molitvenikov spisal je tudi poljuden in poučen 
sestavek o koleri in slovensko slovnico.^) 

Jurij Grabnar (1806— 1862), 

iz Št. Jerneja na Dolenjskem, je dovršil srednješolske, modroslovne in bogoslovne 
nauke v Novem mestu in v Ljubljani, kapelanoval v Št. Vidu nad Ljubljano, bil 
šolski ravnatelj v Kranju, kapelan v Šmarju, na zadnje pristav in vodja v Alojzije- 
višču v Ljubljani. 

Pesniška žila se mu je rano oglasila, kajti uže dijak je svojemu učitelju 
Metelku donašal naloge v vezani besedi. »Zgodnja Danica« je objavila sem ter 
tje take naloge odličnejših Metelkovih učencev. V »Kranjski Čbelici« je objavil 
nekatere pesmice, n. pr. »Domu me mika (IL zv.), »Mina v molitvi< 
(III. zv.). Sodeloval je tudi pri Wolt-Cigaletovem slovarju. 



') »Nov.« 1843, str. 40. 

^) Grammatik der slovenischen Sprache, Laibach 1849. 

10 



146 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Blagodejno je uplival na mladino, kateri je poscjeval ali daroval primerne 
knjige v zabavo in omiko. Kako gorko je uprav mladina občutila njegovo smrt, 
kaže Fr. Mama pesen: >Alojzijanci v spomin svojemu rajnemu 
vodji preč. gospodu Juriju Grabnarju«,') kjer poje pesnik med 
drugim: 

Spremlja ga mladost otožna, zapuščena, 

Žalosti se mlado lice jej bledi; 

Bila njemu v milo varstvo je zročena, 

Hujše, kakor druge, zguba njo skeli. 

Dr. Mihael T u š e k, 

por. 1803. 1. pri sv. Lenartu, je bil v Ljubljani mestni zdravnik in umrl 6. marca 
1843. leta. 

V »Kr. Cbel « IV. je prev61 »Mladenič pri potoku« (po Schillerju) 
pa »Cesar in opat« (po Biirgerju). 

Ignacij Holzapfel (1799-1868), 

iz Tržiča, je kapelanoval v Kamniku, Mengšu, pri sv. Jakobu v Ljubljani, deka- 
noval v Ribnici. 

V »Kr. Cbel.« I. se nahaja njegova pesen: »Na posipu hudiga grada«, 
»Pod slapamopovodnji«, »Vetriču navertnici.« 

V »Zgod. Dan.« 18.58, 18, je po latinski pesni „Qui mundum probe noscit, 
de mundo nihil posciV, priredil: »Posvetna nečimurnost.« 

Janez Traucn (Traun) (1781-1847), 

iz Doba na Kranjskem, duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, potem pri 
stolni cerkvi, župnik v Poljanah, dekan v Ribnici. »Ravno za Trebniškega lehanta 
izvoljeni častitljivi gospod Janez Traun so po kratki bolezni v Ribnici umrli. Za 
inštaliranje odločeni dan je bil dan njih pogreba.«*) 

Pisal je Trauen v slovenskem in brezimensko tudi v latinskem jeziku. 
V slovenskem: »Opominjevanje k' pokori v svetim letu«. 1826. Ljubljana 1829. 

Jurij Kosmač (1799—1872) (Daneeki), 

por. v Danah pri Ložu na Notranjskem, je bil najpoprej služabnik, potem skripior 
v knjižnici ljubljanski. 

Opeval je v »Kr. Čbel.« letne čase, kar mu je očital Prešern, češ : 

Kdor govoriti kaj ne ve, 
On vreme h val' al toži, 
Kdor pevcev peti kaj ne ve, 
Od letniii časov kroži. 

Stanovski posel ga je dovel do toga, da je opisal „C'. Ar. liceahio hukvar- 
nico v Ljuhljaui'* in „Jiokopi.<ie Ljuh]janske hukiarnicc". Za slovensko gledišče 
je priredil z dr. Kleemanom vred iz češčine: »Tat v mlinu« in »Dobro 
jutro«. 



») »Zgod. Dan.« 1S62, 173. 
») »Nov.« 1847, 152. 



Pisatelji. 147 

Gojil je tudi pripovedno slovstvo ter po Krištofu Šmidu poslovenil: 1 1 a, 
Togeuburška grafinja«. Marljivo je podpiral »Novice« : »Vodnikovo 
življenje« (»Nov.« 1844); >Kako cesar časti kmetijstvo« (>Nov.« 1844). 

Dr. Jernej Levičnik (1808—1883), 

iz Železnikov na Gorenjskem, je dovršil v Ljubljani gimnazijo in modroslovske 
šole, bogoslovne pa v Celovcu. V Ljubljani je uplival nanj Metelko, v Celovcu 
Slomšek. Služboval je za kapelana v Grabštajnu, pri Gospe Sveti in v Nemškem 
Bleibergu, za kurata v Zgornji Plesi, za dekana v Št. Mohorju. 

Uže bogoslovec je objavil v >Kr. Čbel.« H. zv. »Iskana dežela«, 
v in. zv. > Ž a 1 p o p r i j a 1 1 i v vojski«, in v IV. zv. »Hrepenenje« 
(po Schillerju). 

,C«ri/i</jta" 1832. 1., št. 1. ima: »Občutljeji 1. dan 1832.1.« - »O 
prazniku 401etniga Cesarstva Franca L« Pred Koseškim je poslo- 
venil Schillerjevo : »Devico Orleansko«, sp'sal balado »Baron Tur- 
jaški Andrej«, in zložil epopejo »Katoliška cerkev«, junaško petje 
v petih pesnih. 

Emanuel Jožef Kovačič (1808—1867), 
iz Čateža pri Brežicah, je služboval v Trstu in Zminju; 1847. 1. postal je dekan v 
Dolini, čez štiri leta nadzornik ljudskih šol v Trstu, zopet čez štiri leta pa kanonik. 

Kot pesnik se je oglasil uže v mladih letih v »Kr. Cbel.« II. zv. »Modri 
pivec« in v IV. zv. » S o I n c e «. Zložil je umetno pesen : »Vivat Supan« 
v desetih kiticah, v katerih se začenja vsak stih s črkami teh dveh besed; pesen 
je zložena v okornem teško umevnem Zupanovem zlogu. 

Bolj ugaja humoristična v narodnem duhu zložena pesen: »Torba dijaka.« 

Krepko je podpiral »Drobtinice«; letnik 1858. prinaša: »Sveti Cene 
in Justina, mučenika tržaškega mesta«; letnik 1859 — 1860 : 
»Marija Pomočnica« in »Zlati perstan ali potop nad Čateškim 
g r i č o m « ; letnik 1862 : »Viteški strunjar«; letnik 1863 : »Božja pot 
na Dobrovi«; letnik 1865 — 1866 : »Leseni križ«. Lep je »Sonetni 
venec za sedanjo dobo« z začetnicami iz besed »Pius Nonus«. 

Rad se je ukvarjal Kovačič z životopisi. n. pr. »Matevž Ravnikar«, 
»Ivan Bajkart Valvazor«, »Anton K la j « , pobožni istrijanski krajan ; 
»Jožef Walland«, goriški višji škof in ilirski metropoUt. 

V njegov uradni delokrog segal je spis : »Od slovenskiga bitja v 
začetnih ljudskih šolah Teržaških.« Živo je popisal »Romanje 
naTersat« in »Azijatsko kolero«. 

Nedokončan je njegov spis »Jezuiti« v 14 oddelkih. Semeniška knjiž- 
nica v Trstu hrani spis »Zgodovina Teržaške škofije«. 

Dr. France Prešern (1800—1849) 

se je porodil dne 3. dec. 1. 1800. v Vrbi na Gorenjskem. Mati njegova 
je govorila tudi nemški in je bila jako razumna žena. Sedemletnega 
Prešerna je vzel k sebi sorodnik Jožef Prešern, imovit župnik v 
Kopanju blizu Šmarja na Dolenjskem. Gimnazijske in modroslovne 

10* 



148 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

nauke je dovršil France v Ljubljani do 1820. 1. ; juridičnc na Dunaju ; 
doktor prava je postal 1828. 1. 

V Ljubljani je poučeval kot dijak v hiši deželno-sodnega 
svetnika Lavrina, na Dunaju v Klinkovvstromovem zavodu in v Te- 
rezijanu; imel pa je uže kot gimnazijski dijak obiteljsko, na Dunaju 
pa Knaflovo štipendijo ; ni imel torej tožiti o bridkih dijaških letih. 
Na Dunaju je poučeval mladega in nadarjenega grofa Auersperga, 
poznejšega pesnika Anastazija Griina; skupno čitajoč Valvazorja 
sta se navduševala za krasno svojo domovino. Od 24. julija 1829. 
do 17. decembra 1831. leta je bil neplačani priseženi praktikant pri 
C. kr. komorni prokuraturi ; dasi je večkrat prosil za plačano službo, 
je vender ni dobil. Leta 1832. je prebil v Celovcu advokatursko 
skušnjo in je potem vstopil v pisarno svojega prijatelja advokata 
dr. Chrobata, kjer je ostal do 1. 1847., ko je dobil v Kranju advoka- 
turo, katero je izvrševal samo dve leti, kajti umrl je uže dne 8. febr. 
1849. 1. 

Kar se tiče zunanjih uplivov na mladega Prešerna, se gotovo 
ne more tajiti, da mu je mlado srce prešinjal divno lepi rojstni 
kraj , romantična »gorenjska stran«. Sorojak in bližnji sosed mu 
je bil tri leta starejši Čop, s katerim se je shajal v šolskih počit- 
nicah in čital knjige. Ne zdi se pa verjetno, da bi se bil Prešern 
kot deček v ljudski šoli v Ribnici navzel krepkega in jedrnatega 
narodnega govora in tiste šegavosti in zabavljivosti, katera je od 
nekdaj doma v tej dolini, kakor misli Stritar, ker je človek v teh 
detinskih letih še vender negoden za take vtise, posebno če je tam 
bival le mimogrede. 

Med njegovimi učitelji v Ljubljani omenimo Jerina. dr. Tuška, 
Debeljaka, Illadnika in M. Kalistra. Odločilne važnosti pa je bilo 
zanj znanje s češkim pisateljem in pesnikom Fr. L. Celakovskim, 
katerega je bil spremil na Češko ; še-le ta čeh je pokazal Slovencem 
in ostalemu slovanskemu svetu, koliko je vreden pesnik Prešern ; 
on mu je tudi pokazal širše slovansko obzorje. Ostala sta si pri- 
jatelja vse žive dni. 

Od dijaških let do prerane smrti je spremljal Prešerna njegov 
blagi mentor — Čop; brez dvojbe sta nadarjena in marljiva dijaka 
slastno čitala Vodnikove in Ravnikarjeve spise. Uže v dijaških letih 
se je Prešern poskušal v pesništvu. On pripoveda sam,') da je 



*) V listu, pisanem 13. febr. 1832 iz Celovca Čopu v Ljubljano. 



J 



Pisatelji. 149 

kot pravoslovec četrtega leta dal »formulariju« (Kopitarju I citati cel 
zvezek svojih poezij; ta mu je pre svetoval, naj jih pusti ležati nekaj 
let in naj potem vzame pilo v roke. Vestno se je držal Prešern 
tega sveta in potem sežg"al vse, razven »Povodnjega moža«, »Leo- 
nore«. in pesni »Lažnjivi pratikarji«. Dobro je preučil Vodnika in 
Ravnikarja in se mnogo naučil pri Celakovskem. Prvo pesmico je 
objavil v ,,llUjrisches Blatt" 1827. leta: »Dekeloam« z nemškim 
prevodom. Tudi drugi pesniki »Novične« dobe so nastopili s sloven- 
skimi umotvori in nemškimi prevodi, n. pr. Svetličič. Malavašič i. dr. 

Jako ugodna za njegov duševni razvitek je bila družba duševnih 
veljakov one dobe, ki so začeli izdajati »Kranjsko Čbelico« (več 
o tem glej pri Copui. Koj v I. zv. je dr. Prešern dal na svitlo uže 
omenjeni pesni : »P o v o d n j i mož« (Od nekdaj lepe so Ljubljanke 
slovelel balada po Vahazorju; »Leonoro« (po Biirgerjul in 
»Slovo od mladosti« (Dni mojih lepša polovica kmalu itd.i. 
Takrat je bil v Ljubljani neplačan praktikant. 

Tudi v nastopnih letih je zlagal balade in romance; pa uže 
1831.1. objavi prve svoje sonete, n. pr. »Očetov naših ime- 
nitne dela« m humoristično pesen: »Nova pisarija« (De 
zdaj, ko že na Kranjskem vsak pisari), pa spušča svoje »sršene« 
in smeši črkarske pravdarje (1832 — 1833), pridružujoč se Čopovim 
razpravam z nemškim spisom: »Literarische Scherze in 
August Wilhelm von Schlegels Manier«. Leta 1833. so 
se prikazale »gazele« (Pesem moja je posoda tvojiga imena), 
»glose« Slep je, kdor se s petjem vkvarja) ; z romanco: »Od 
dohtarja in učenca« se konča 4. zvezek »Kranj-ske Čbelice«. 

Takratna kratkovidna cenzura ni dopuščala vsem Prešer- 
novim pesmicam gledati belega dne. Dasi je Čop kot cenzor bil 
■odstranil nekatere pesmice . to še vender ni ugajalo strogim 
sodnikom (Kopitarju in Pavšku) ; uplivali so na vlado, daje za- 
branila nadaljni tisek. 

Ker so mu slovenska tla ginevala izpod nog, pel je nemški 
v „miji'. Blafr 1834 sonete. i) L. 1835. tugoval je za Čopom. ^i 

Kakor 1827. 1., tako je tudi 1836. 1. izdal v slovenskem in 
nemškem jeziku : »Prekop« (Wiederbeerdigung). 

^) Fr. Celestin 9. 

«) „Illyr. Blatt" 1835, št. 30: 

Jung stirbt der. den die Himmelsmachte lieben. 
Der Spruch, mein Freund, hat sich an Dir bewahret. 



150 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Najlepša pesen tega časa je: »Kam?« 

Ko brez mirii okrog divjam,*) 
Prijatli prašajo me kam? 

Sredi 1836. 1. se je prikazala epična pesen: »Kerst per 
Savici«^) Povest v verzih. Zložil Dr. Prešerin. V Ljubljani. Natisnil 
Jožef Blaznik 1836. 1. 

Prešern sam je pisal Celakovskemu, da ima ta epična pesen 
tudi namen, pesniku duhovščino zopet nakloniti ; enako je skušal 
tudi Vodnik popraviti, kar je pokvaril (!) z »Ilirijo oživljeno« ; — 
pa oba truda sta bila zaman. 

Dasi je zlagal tudi klasične nemške pesni . je zahteval , da 
mora vsak Slovan svoj rojstni ali materin jezik više ceniti, a v 
tujem jeziku dati samo kaj izbornega od sebe. 

Leta 1839. se je „Illrjr. Blatt^^-u pridružila še „Carinthia^, v 
kateri je spravil na dan nekaj pesmic z nemškim prevodom. V 
štiriletni dobi do 1845. 1. pa je objavil mnogo lepih ljubezenskih 
pesnij. n. pr. »Za slovo« iKaj od mene proč oko), »Ukazi« 
(Da ne smem, si ukazala). »Izgubljena vera« (Nebeško sijejo 
oči) in pesni v spomin lAndreju) Smoletu,^) (Valentinu) 
Vodniku,^! ljubljanskemu županu Hradeckemu^) in Copu^). 

Potem je zbral večji del svojih pesnij in jih izdal 18-47. 1. : 
Poezije Doktorja Prešerna. U Ljubljani. Natisnil 

Jožef Blaznik. 1847. 8«. 192. 

Za geslo jim je napisal na čelo : 

Sem dolgo upal in se bal, 
Slovo sem upu. strahu dal ; 
Srce je prazno, srečno ni. 
Nazaj si up in strah želi. 

V zadnjem zvezku »Cbelice«, ki je izšel 1848. L, je še bilo 
natisnenih več, n. pr. »Nuna«, »Zdravica«, »Sv. Se nan « ,"i 

') \Venn ich herum in' ohne Rast, 
Fragt ihr: Wohia mit solclier Hast? 

'») Pretiskani v »Nov.« 1844, 29—35. 

8) ,JUijrisches BlatV\ 1844, št. 44. 

*) »Nov.« 1845. 12. 

') »Nov.« 18i5. 105. 

«) »Nov.« 1840. 

') J. Cimperman, »Lj. Zv.« 1881, 312 je tega mnenja, da je Prešern vzel 
tvarino za to pesen iz Th. Moore-ove pesni »St. Senanus and the Iady«; tem 
mislim se upira T. Crv (»SI. N.« 18S4, št. 205) iz Puškinovega »Sapo7.nik«-a. Josip 
Cimperman, »Lj. Zv.« 1884, 62'J. 



Pisatelji. 151 

»Nebeška procesija <(, »Šmarna gora (c, »Nečim ur ni 
up« in »Čudni dihur n. V „inijr. Blatt" so »Licovski strelci«'), 
v Koledarju 1852 »Pari zi na k"*!. 

Prešern je svoje pesni razdelil sam v : pesni , balade , ro- 
mance, različne poezije, g-azele, sonete in lirično-epično pesen. 

Ime »pesem« je dal Prešern takim poezijam, ki so pripravne 
tudi za petje ; uglasbene so skoro vse in se popevajo tudi v so- 
rodnih slovanskih plemenih. Večini je predmet ljul)ezen ; do ne- 
usmiljene deklice se obrača, proseč, naj mu dovoli gledati ji v 
oko, misliti nanjo; samo pogled in misel nanjo bo vzbujala v njem 
pesni — »Prošnja«. — V prvi pesmici »Strunam« prosi 
strune, naj naznanjajoč njegove bolečine omeče njeno trdo srce; 
»Pod oknom« zdihujoč se boji smrti, ako bi dekle ljubilo 
druzega. Dekle je trdo: še pred obličje ji ne sme pesnik — 
»Kam?« — niti -govoriti o ljubezni — »Ukazi« — saj pa bo 
prevzetno dekle pozneje samovalo — »Dekletom«. — Dasi je 
dekleta nestanovitno srce drugi vlovil v skrbno nastavljene mreže, 
bo vender pesnika pomnila do zadnjega dne. kajti tudi trdna stena, 
segajoča do strmih nebes tega ne more zabraniti — »Sila spo- 
mina«. Če je dekle še tako prijazna, kakor poprej, je vender 
»Izgubljena vera«, kajti: 

Ak bi živela vekomej. 

Kar si mi bla, ne boš naprej. 

Ponosen je pesnik, saj nihče ne sili drage, da bi ga ljubila, 
naj mu tedaj poda roko »Za slovo«; s pomočjo stare ljubezni 
nosil bo življenja pezo do — bele smrti. 

Nezvestobo — od moške in ženske strani — opevajo tri 
pesni ; »Mornar«, preveslavši mnogo sveta, je vender ostal zvest 
dragi, katero je našel prišedši domu poročeno z drugim ; istotako 
očita » Zapuščena« neznačajnežu, da jo je grdo prevaril ; to 
jo je pretreslo tako. da si želi smrti, predno povede nezvesti lju- 
bimec drugo pred oltar. Kakor naravno, prenaša »Mornar«^) 
moško svojo nezgodo : 

Moj up je šel po vodi, 
Le jadrajmo za njim. 



*) Ponatisneni v Bleiweis. Kol. 1854. 

^) Od 9. oddelka počenši. 

^) Misli se, da je Prešern mislil na prijatelja And. Smole-ta. 



152 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Obe pesmici pa presega »Nezakonska mati«') po ne- 
dosežni nežnosti izraza in vsebine : izvrstno riše nesrečne mlade 
deklice tužni položaj, ki ga vsaj nekoliko lajša pogled zalega 
deteta. 2) 

Dve pesni »Soldaška« in »Od železne ceste« 
sta pevani v narodnem duhu ; v prvi ponosno povdarja slovenski 
vojak, da plačejo ob njegovem odhodu žene in deklice, on pa hoče 
veselo živeti in umreti za jedino ljubico — čast. V drugi pripo- 
veduje dragi, da se hoče |X)peljati skoz razna mesta, celo v Brno 
po bogato židovko ; ona pa si hoče izbrati premožnega vdovca in 
ga vzeti v strah; ker pa obema njuni ideali ne ugajajo, hočeta 
si ostati zvesta in se skupno odpeljati po železnici v velika mesta, 
»ak ne bo na poti krst«. 

Zopet dve pesni sta zloženi v spomin umrlih. Vodnik je 
samoten ptiček, ki neutrudno nabira in iz grmade splava kot ptič 
tenis; Andrej Smole, mož plemenitega srca, okusil je nezvesto 
ljubezen, videl mnogo sveta pa malo bratoljubja in našel naposled 
v domači zemlji zaželeni pokoj. 

Te in še druge nenatisnene pesni sta izdala J. Stritar in 
J. Jurčič 1866. 1. : 

Pesmi Franceta Preširna, s pesnikovo podobo, z 

njegovim životopisom in z estetično - kritičnim uvodom. V 

Ljubljani. Založil in prodaja H. Ničman. Stari trg h. št. 5. 

Josip Stritar je v uvodu (1 — 10) opisal Prešernovo zunanje 
življenje, nato (11 — 46) ocenil njegove poezije tako na drobno, 
kakor doslej še nobeden pisatelj. 

Po pravici se pa mora očitati tej izdaji, da je po nepotrebnem 
izpremenila Prešernov tekst, da ga je skušala prilagoditi pismeni 
slovenščini 1866. 1. 

Napredek od Vodnikovih pesnij, izdanih 1806. L, ki so prvi 
klasični proizvodi slovenske muze, je tako velik, da se v n(^beni 
drugi literaturi ne najde; tak nenavaden skok. 



*) Izborna je zlasti kitica : 

Meni neb6 odprto se zdi, 
Kailer se v tvoje ozrem oči, 
Kadar prijazno iia.smeješ ."^o, 
Kar sem prebila, pozabljeno je. 

') To pesen sta pobliže ocenila J. Stritar v »Klasju« stran 32 do 34, in 
Fr. Levstik v >Lj.Zv.€ L, 440. Levstik žteje to pesmico med najIepSe — na svetu. 



Pisatelji. 153 

Pesnik nas koj s prvimi kiticami seznani s položajem , da 
se čitatelj koj čuti vdomačenega ; beseda je tako blagoglasna, da 
je našim prvim skladateljem izvabila najlepše napeve : mogočno je 
tedaj Prešern uplival na razvitek višje muzi kal ne skladnje 
v Slovencih. Med vsemi se odlikujejo besede in napevi 
»Strunam«, »Kam?« in » Nezako n ska mati «. 

Balade in romance. 

Obe ti vrsti lirično - epične poezije sta si tako sorodni po 
predmetu, duhu in obliki, da jih je težko vselej ločiti na drobno. 
Balada, prihajajoča od Vlahov, pestovana po Angležih in Nemcih, 
je navadno fantastična ; resnobna z vznesenim efektom in v sveča- 
nostni obliki opeva ljubezen kakor romanca, samo da je ta skrom- 
nejša in včasih tudi humoristična. 

Prešern je zložil tri romance v španski meri (dvostopni troheji), 
vse tri šaljive vsebine. »Hčerin s v e t« ^) nam slika premožnega 
kmeta, ki ne dovoljuje svoji lepi hčerki razgovarjati se z dragim 
pod oknom. Ona pa svetuje skrbnemu očetu , naj jO da za ženo 
dragemu, potem se nehajo vse te njegove skrbi. »Učenec« je 
proklinjal na pepelnično sredo pust , ker je izgubil čas in denar ; 
pa vse to bi še prenašal, samo pozabiti ne more lepe nemške 
Rezike , ki se je omožila. »Jezični dohtar« je stopal za 
šestnajstletnim dekletom, ki se sicer še ne ženi, tudi nima pravd, 
pa je vender tako lepo, da pesnik želi služiti njeni ljubezni. 

Trem baladam je vzet predmet iz domačih — kranjskih 
razmer. »Turjaška Rozamunda« je imela mnogo snubačev 
iz laške, nemške, štajerske in kranjske dežele; vse je odbila, samo 
Ostrovrharja je počastila s svojo ljubeznijo, toda samo s tem po- 
gojem, da privede bosenskega paše sestro Leljo, ki je pre lepša 
nego Rozamunda. Ostrovrharju pokloni srce Lelja, katero vzame 
junak za ženo, Rozamunda odide v samostan. 

Oholost se kaznuje sama ; oholost lepega spola pa je tudi 
dostikrat vzrok nesreči moških src. » P o v o d n j i mož« odvede 
krasno Uršiko, ki je na Starem trgu v Ljubljani plesala z drugimi 
krasoticami, pa oholo odbijala plesalce; urno jo vrti proti Ljublja- 
nici m skoči ž njo v vodo. 



^) »Lj. Zv.« 1881, 442. To romanco je prevel Vraz na hrvatski jezik. 



154 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Ne bogat, pa slaven pesnik je v mnogih pesnih slavil ne- 
usmiljeno Severo brez uspeha ; zato zapusti grad s čutarico ob 
ledjih — ; pozneje ga najdejo mrtvega in ga brž zakopljejo, ker 
duhovnik hiti k poroki Severini. Domu grede sliši duhovnik prepir 
med mrliči, in pesnik sam pribiti ven in pove. kako je umrl: 

Odkopan pevec ležal je zjutraj vrh zemlje. 
Pokopal k tolovajem, biričem ga dade. (Prekop.) 

Tudi »Nestrohneno srce« opeva žalosten položaj ne- 

ushšane ljubezni. Ko so kopali jamo za mrliča, trčijo na bledega 

mladeniča truplo, ki se takoj razvali v prah, živo je ostalo samo 

srce pesnika Dobroslava, ki je zaman peval lepe pesni neusmiljeni 

deklici : 

Ko vstaue drugo solnce, srce tako skopni, 
Ko beli sneg spomladi, da kaj zagrebsti ni. 

»Zdravilo ljubezni« je dostikrat mirni grob. Mladeniču je 
umrla draga ; da bi pozabil to gorje, gre k trem stricem : trgovcu, 
opatu in vojaškemu poveljniku. Pri prvih dveh ni našel tolažbe ; 
predno je minilo leto, pride od zadnjega zapečačen črn list: 

Oj mati, tvoj sin je mir dobil! 

Ce ne ugonobi, pa vsaj silno razžalosti ženska nestalnost in 
nezvestoba. Jeden vzgled je uže omenjena romanca: »Učenec«; 
drugi je mlad godec (»Ženska zvestoba«!, ki je ljubil lepo žu- 
panovo Miciko, dokler mu je ni odtujil »mlad kancelir« v gradu; 
poči mu struna. Potem se zaljubi v dekle, ki mu obljubi zvestobo, 
pa vzel mu jo je »mušketir* ; odslej je godel na dve struni. V 
tretje se je zaljubil v lepo hišino , ki se je pa udala mlademu 
baronu : odslej je godel samo na eno struno. 

Večina balad in romanc prepeva oholost ali nezvestobo žen- 
skega srca, moško nestalnost opeva samo »Ribič«. 

Med »Različnimi poezijami« se posebno odlikuje 
»Nova p i s a r i j a « , ki v nedosežni satirični obliki slika pravec 
nasprotnikov prave poezije ; to se zgodi v dvogovoru med učiteljem 
(Pavšek , kanonik in cenzor) in učencem (Prešernom) ; v prvem 
priporoča učitelj, da je treba pisati tako, kakor govori prosti pla- 
ninar, brez lepotičja, v drugem pa, naj opevamo to, kar je potrebno. 
»Slovo od mladosti« spada med najdovršenejše njegove pesni. 
Zabavljivih napisovje21; večinoma so naperjeni proti slov- 
stvenim možem; nekateri so dobrovoljni, kakor n. pr. Vodniku, 



Pisatelji. 155 

Ravnikarju, Slomšku in Čopu : ostreje je prijel samo Kopitarja. 
Krivična pa je sodba o Vrazu in Ahaclju. 

rtGlose* izražajo njegovo mnenje, da je slep, kdor se 
ukvarja s petjem. »Gazele« poveličujejo njegovo d rag"o; pesen 
je posoda njenega imena, ki se bo razširjalo od naroda do naroda. 
Vse zna, da on ljubi drago, samo ona tega ne veruje (tretja glosa). 
Prepričan je pesnik , da morejo njegove izborne pesni proslaviti 
njeno ime na veke. On še sam ne ve, je-li čita draga njegove 
pesni, pa vender je ona izvor njegovih poezij. 

Pravi biseri pa so njegovi soneti, v katerih opeva svojo 
ljubezen do drage. Slavne junake opevati prepušča epičnim slo- 
venskim pesnikom, on hoče opevati ljubezen il. soneti; njena 
lepota prekosi vse lepote i2.i , njene oči so svetle zvezde (3.1 ; v 
Trnovski cerkvi je videl dekle, za katero je vzplamtelo srce. 

Tem peterim sonetom sledi »Sonetni venec«, čijih početne 
črke nosijo posvetilo : »Primicovi Juljji« ; ona mu je »magistrale«') 
celega življenja. Dekleta bodo odslej bolj spoštovale zvesto ljubezen, 
tudi Slovencem pridejo lepši časi; žalost srca pokazuje mokro- 
cvetoče cvetje poezije (3i. Njegove pesni niso iz solnčnih krajev (4), 
pesni so vznikle brez prijetnih spomladnih dnij (5| ; naj bi torej 
nebo poslalo Orfeja z domačimi pesnicami, da bi razgrel Slovence, 
razpodil neslogo, združil Slovence. Samo solze so rodile dosedanje 
slovensko pesništvo. Pesnik ljubi drago in domovino in želi , da 
bi se njeno ime slavilo skupno z njegovim; ali njega preganjajo 
zle sile. Ce mu pa ona pošlje iz svojih očij mile žarke, takrat 
na novo oživi njegovo srce. 

Temu sonetnemu vencu sledi še deset ljubezenskih sonetov. 
Na onem svetu snideta se Prešern in Petrarka, — tako poje pesnik ; 
njune poezije so dejali na tehtnico ; ko so pa dodali kreposti 
Leonorine in Julijkine, takrat sta skudelici bili enako visoki. 

Mojsij je od daleč gledal obljubljeno deželo ; tudi pesnik je zado- 
voljen, če more le gledati lepo lice svoje drage. Med temi soneti 
se nanašajo trije na »Abecedno vojsko«. Ostali soneti izražajo žalost, 
da mu življenje ni izpolnilo nad, katere je gojil v mladih letih. 
Zadnji sonet je posvečen prijatelju Čopu. 

V sonetih je izrazil Prešern svoje najgloblje čute in najvišje 
misli. V marsičem se morata primerjati Petrarka in Prešern ; gotovo 



*) L. Pintar: Akrostition v Prešernovih sonetih, »Lj. Zv.< 1889, 705. 



156 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

je naš pesnik učenec italijanskega mojstra, pa učenec, ki si je 
ohranil samostalnost. 

Svoje poezije završuje Prešern z epično pesnijo »Krst pri 
Savici«. Pesen sestaja iz »Uvoda« in iz »Krsta« samega ; tvarina 
je vzeta iz slovenske zgodovine osmega stoletja. Valhun, vodja 
uže pokristjanjenih Slovencev, se bojuje s poganskimi rojaki, 
katere vodi Črtomir. Prizorišče je Gorenjska. Vodja poganskih Slo- 
vencev se je bil zaljubil v Bogomilo, lepo hčer duhovnika boginje 
Žive. Krasna Bogomila se je pa v teku vojne z očetom vred dala 
krstiti in pregovori tudi Črtomira, da zapusti staro vero ; Črtomir 
se posveti duhovskemu stanu, oznanja rojakom Kristovo vero in 
se odpove posvetni sreči — resignacija odstrani vse konflikte. 

S to pesnijo je hotel Prešern potolažiti svoje nasprotnike 
duhovniškega stanu. 

Pesen je po svoji vsebini bolj lirična nego epična, ker ji 
nedostaje dejanja. 

V Stritar- Jurčičevi izdaji Prešernovih pesnij 1866. 1. je pri- 
dejanih še nekoliko poezij. Izmed treh prevodov: »Tri želje« 
(A. Griin : »Drei Wunsche«), »Licovski strelci«') iKorner : 
»Ltitzow's Jager«) , »P ar i zi na« Ipo Bvronu) ^) je druga po- 
slovenjena tako mojstersko, da popolnem dosega izvirnik, dočim 
prevoda Byronove »Parizine« pesnik ni pripravil za tisek. 

»Šmarna gora« nad Ljubljano je vsebina dvema pesni- 
cama ; lepa je »Pesem od zidanja cerkve na Šmarni 
gori«. Kjer zdaj stoji cerkev, je bil poprej plemiški dvor. Mlad 
plemič je onečastil kmetsko deklico , ki je umrla ob porodu. 
Pustinjak odgoji dete ter ide ž njim v Rim; tam se posveti od- 
rasli mladenič duhovskemu stanu. Ko pride domu. da njegov oče, 
ki ni imel zakonitega zaroda, cerkev postaviti v svojem gradu. 

Tu se nahajata tudi grobna napisa M. čopu in Linhartu.^) 

Iz »Novic« 1845. 1. je i)onatisnena : »Janezu N. H r a d e c - 
k e m u na njegovega mestnega županstva petin- 
dvajsetletnice da n.« Po načinu klasičnih rimskih pesnikov 
slavi pesnik dolgoletni trud župana na blagor mestu in deželi ; 
pesen se je deklamovala, ko se je odgrnila slika županova. 



•) ^Ilhjr. Blatr 1830 in Hleiu-., Kol. 1854. 
»,) Kol. 1862. 

■) Prešernu se pripisuje tudi prohni napis Francetu Julijanu, duhovniku 

na gori sv. JoSla blizu Kranja, pokopanemu v Smartnu pri Kranju. 



Pisatelji. 157 

Da je posvetna prostost pogubna nežnim stvarcam, se opisuje 
v pesni »Nuna in kanarček«. Nuna bi rada dala kanarčku 
prostost ; drobni ptiček je neče, kakor tudi nuna ne. 

Satirične vsebine je tudi »Zarjavela devica«,') ki se 
ima pokoriti v poznejši dobi za svoj napuh v mladih letih. Isto tako 
se je kesal »Sveti Senan«. Ta svetnik se je bal upliva ženske 
lepote in zbežal na odljuden otok ; pa uprav tje pridrvi vihar lepo 
deklico, katere menih ni hotel vsprejeti na kopno. Valovi jo odneso, 
in menih si očita, da jej ni pomagal. Jožef Cimperman^) misli, da 
je Prešern snov našel pri angleškem pesniku Th. Moore v pesni 
»St. Senanus« ; T. Crv^) pa misli, da je Prešern zajemal iz Puškino- 
vega ))Sapožnik«-a. Verjetneje se mi dozdeva prvo, ker je znano, 
da se je naš pesnik rad pečal z angleškim slovstvom ; rusko slovstvo 
je še sedaj premalo znano zapadnim Slovanom , tem manj pred 
50 leti. 

Labudnica Prešernova je » Z d r a v i c a « , natisnena v 
»Čbelici« 1848. 1. Bržkone mu je živahno leto 1848. vdahnilo to 
pesen, ker pravi koj v prvi kitici : 

V potrtih prsih up budi. 

V navdušenih besedah priporoča edinost. 

V zadnjih letih se je le malo še kaj zasledilo Prešernovih 
poezij ; Fr. Leveč navaja ^) napis na velikem zvonu romarske 
cerkve sv. Jošta pri Kranju, ki slove : 

Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije 
Kraljestva v Heladi končal je Navarin. 
Ga kupi romar, ga Samasa v zvon prelije ; 
Glasim zdaj božjo čast iz svefga Jošta lin.^) 

Tolike raznovrstnosti glede pesniških oblik, pesniške mere in 
izvirnosti, kakor pri Prešernu, ne nahajamo do one dobe pri nobenem 
slovenskem pesniku. 



'■) Kr. 1883, 376; satirična je tudi >Nebeška procesija« v »Kranjski 
Cbelici« 1848; mnogo novih poslopij, gledišče, kolizej in kazino bo pohujševalo 
do sedaj nedolžno prebivalstvo. 

^) »Lj. Zv.< 1881, 312; J. Ciraperman, Senanus redivivus, »Lj, Zv.« 1884. 

3) »SI. N.« 1884, št. 201. 

*) »Lj. Zv.c 1881, 127; istotam navaja Fr. Leveč Prešerna nemški grobni 
napis po Mariji Simonettijevi - na pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani. Jožef 
Cimperman: Prešern gratulans: Dem Wohlgebornen Fraulein Aloisia Chrobath. 
Dvanajst nemških verzov; čestitanje na imendan 1. 1842. »Lj. Zv.« 1881. 377. 

^) Gosta: Reiseerinnerungen aus Krain 1848. Žiogar: »Slov.« 1881. 



158 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Po nemškem in ruskem vzg-ledu je izbral Prešern naglas za 
temelj pesniške mere. Pesmi ao pevane v trohejih, n. pr. »Stru- 
nam«, »Dekletu«, »K slovesu« i. dr. ; v jambih , n. pr. : 
»Prošnja«, »Kam?«, »Mornar« i. dr.; daktilska v »Sila 
spomina«, »V spomin Andreja Smoleta; Balade in 
romance v trohejih. na primer »Turjaška Rozamunda«, 
»Orglar« i. dr. ; v nibelunških kiticah »Prekop«; v jambsko- 
daktilski meri »Zdravilo ljubezni« in »Ženska zvestoba«; 
balada »Povodnji mož« v obhki a 666 ccc ima v vsaki kitici po 
štiri daktile. ki so v prvih štirih vrsticah katalektični »in svilabam«, 
v dveh zadnjih »in duas syllabas« ; Različne poezije so pevane v 
trohejih , n. pr. » G 1 o s a « ; v jambih »Zvez d ogledom«, 
»Slovo od mladosti« lottava rima), »Krst«; »Uvod« v pet in 
pol jambih = v treh dipodijah ; »Krst « sam je spevan v stancah ; 
v tercinah »Nova pi s arij a«, rimana po obliki aha, hch, cdc i. dr.; 
v distihih »V spomin Matija Čopa«. 

Priljubljene so mu tudi stalne oblike: gazele in soneti. 

Jezik njegov je čisto gorenjsko narečje, pomešano z nekaterimi 
germanizmi ; Jurčič in Stritar sta v svoji izdaji 1866. 1. skušala jezik 
približati sedanji slovenščini, kar se pa ne more odobravati. 

V Prešernovi dobi je megleni romanticizem vladal v Evropi, 
in naravno je, da je uplival tudi na Prešerna, vender si je naš 
pesnik vsled svoje genijalnosti ohranil dovolj samostalnosti. Dasi 
je gorko čutil, kako oddaljen od pravih idejalov je realni svet, 
vender ni postal preobčutljiv črnogledec, dobro prepričan, da je 
življenje pravih pesnikov in mučenikov neskončne vrednosti za 
njihov narod. 

Nobenega slovenskega pesnika niso v toliki meri prevajali 
na druge jezike, kakor Prešerna. 

Na hrvatski jezik so Prešernove poezije prelagali St. Vraz, 
Preradovič in Trnski. 

Malokatero pleme slovansko se tako vestno briga za slovensko 
slovstvo, kakor češko ; saj je še-le Ceh Čelakovsky opozoril slovanski 
svet na Prešernove poezije. Leta 1882. je izšla v Jičinu knjiga : 
»Basne Františka Preširn a.« Pfeložil a ži v oto- 
pi s e m b a 8 n i k o v v m o p a t f i 1 Jožef P e n i ž e k. Založil 
Ladislav Sehnal. Penižek se rad ozira na slovenske pisatelje ; 
prevodi njegovi so precej dobri. 



Pisatelji. 159 

Zraven Čehov so Slovencem prijatelji Rusi. Obširna zgodo- 
vina slovanskih slovstev od Pvpina-Spasoviča se sicer čudno malo 
peča s Prešernom, a itak se nahajajo v Rusih možje, katerim se 
je omililo slovensko slovstvo. Akademik Jagič je poročal o Jev- 
geniejeviču Koršu.') profesorju grškega jezika na moskovskem 
vseučilišču, ki je »glavni poklonik« našega pesnika v Rusih, kajti 
tam je našel dr. Murko ^) »celo vrsto« čestilce v Prešernovih. Korš 
se je bil 1869. 1. seznanil s slovenskimi dijaki in s Prešernovimi 
poezijami, katere prišteva v svetovno slovstvo. Sonetni venec je 
že natisnen v 7. knjigi moskovskega mesečnika »Ruske Mysli« ; 
magistrale se glasi tako-le: 

Venok pevec tvoj novyj vi.et dlja sveta: 
V nem budut žiti. IjubovB moja i ty; 
Iz serdca eti vyrosli cvžty 
Priznanija nesčastnago poeta. 

Oni vzošli v strane, gde net razsvžta, 
Ich rost ne znal dychani,ja teploty 
Ich okružali dikich gor chrebt,y 
Kraj bujnych vetrov, vžčni čuzdy leta. 

Vospitany stenantem i slezoj 
Roslut. n ovzoru ne dajut odrady 
Nad nimi tuč siiopilisja gromady. 

Za to tepert i vid u nich bolBnoj 
P«stb iasnyi luč pošljat tvoi im vzgljady 
I budet vesel cvet ich molodoj. 

Leta 1871. je Nikolaj Vasiljevič Gerbelj izdal v Petrogradu 
slovansko hrestomatijo , ki je sicer glede sloven^skega slovstva 
uborna, a ima ipak dvoje Prešernovih pesnij, namreč »Turjaško 
R o z a m u n d o « in »Slovo od mladosti«; prevod te druge 
je bolje uspel nego prevod prve; prelagatelj je M. Petrovski.^) 

Tudi Italijanom Prešern ni več neznan; dr. Jakob Chiudina, 
izdajatelj zaderskega lista »Osservatore Dalmata« je prevel 
nad dve sto narodnih slovanskih pesnij , ki jih je potem izdal 
1878. 1. v Firenci v dveh zvezkih; v oddelku »Ca nt i slo veni« 
se nahaja prevod Prešernove pesni „Hčerin svet" z naslovom : »II 
consiglio«. Zadnja kitica slove: 

Padre mio. vuoi tu le porte 
Fa' che presto alla sua corte 
Mi conduca il mio fedel. 



») »Lj. Zv.c 1885, 574. 

•••) »Lj. Zv .« 1890, 47—49. 

3) Ivan Hribar, »Lj. Zv.< 1881, 740. 



160 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Na italijansko je prevel pesni: »Luna sije«, »Prošnja«, 
»Strunam« in »Kam?« Canini,'i ki sodi, da je Prešern sploh 
največji pesnik v južnih Slovanih. 

Canini-ju se pridružuje M. Sabič,'-^) sotrudnik lista »II Diritto 
Croato«, ki je 1890. 1. pod črto omenjeneg-a lista spretno prevel 
»Iztrohneno srce« in »Izgubljena vera«. 

Največje zasluge za to. da se širi slava Prešernova po svetu, 
imajo brez dvombe Nemci, Posamezne pesni v nemški besedi so 
prinašali v Ljubljani izhajajoči v nemški obliki pisani listi, n. pr. 
„Triglav". Najbolj pa je seznanil Nemce s Prešernom Samhaber 
s knjigo „Preširenkldnrje'' v Ljubljani 1879. 1. Sicer Stritar ni bil 
povsem zadovoljen s prevodi, a morda je ta sodba preostra. Kdor 
je navajen na mehke slovanske glasove, se ne more sprijazniti 
lahko s trdimi glasovi germanskega porekla. 

Samhaber ni prevel v.seh ; izbral je nekatere najlepše in jim 
pridejal prozaičen uvod. »Krst pri Savici« je predelal popolnem. 

Ta prevod je vzbudil mnogo zanimanja v Nemcih; „Marjazin 
filr deutsche Literatur des Auslandes", Gottschallovi „Literatiir- 
hldtter" iRob. AValdmiilleri , „Deutsche Revtie" v Berolinu , Otto 
pl. Leixner v svojem listu „lllustrirte Weltliteratur fiir die reifere 
Jugend", pl. Radics v Sacher- Masochovem listu „Auf der Hohe^ 
so vsi več ali manj prijazno pozdravili našega pesnika v nemški 
obliki. 

Janez Cigler, 

porojen 1792. 1. v Udmatu bHzu Ljubljane , je dovršil latinske in 
bogoslovne šole v prestolnici kranjski in prišel za domačega učitelja 
v neko odlično rodbino, ker je bil premlad, da bi ga posvetili v 
duhovnika. V tej rodbini se je popolnoma naučil francoščine. Po 
kratkem službovanju na raznih kapelanijah je prišel za Schillingovega 
kapelana na župnijo sv. Petra v Ljubljani, kjer je takrat župnikoval 
slovenski pisatelj Janez Bedenčič, in potem za kaznilniškega kurata 
1828. 1. Tu se je do dobra priučil italijanščini , da jo je govoril 
kakor Toskanec. Od tod je prišel 1832. leta za župnika v Višnjo 
Goro, kjer je umrl 1869. 1. 

Vesten duhovnik in plemenit značaj je bil tudi vnet rodoljub 
in plodovit pisatelj. Leta 1829. je v celovški ^Carinihiji" ocenil 



») Canini, 11 Libro del' Amnre. Venezia 1885, »Lj. Zv.« 1890, 192. 
') »Lj. Zv« 1H90, 124. 



Pisatelji. • 161 

šestnajst raznih del, ki so izšla izza 1813. leta, in naglašal vedno 
rastočo znanstveno omiko v Slovencih. 

Govoril je Cigler hrvatski ali srbski, češki in ruski ; ruščino 
je začel gojiti, ko je bil 1821. 1. v Ljubljani kongres. 

V svojih povestih je rad povdarjal , da smo si Slovenci v 
rodu z drugimi Slovani. Od 1728. 1., ko je izdal molitvenik za 
bolnike, do 1866. 1., ko je v Celovcu v zalogi »Družbe sv. Mohorja« 
izšla povest »Kortonica«, je bil marljiv sotrudnik »Kranjski 
Cbelici«, »Novicam«, »Drobtinicam« in »Družbi 
sv. M o h o rj a «. 

V »Kranjski Cbelici« je objavil proste pesmice, čijih snov je 
vzel iz narave, n. pr. » M r a v 1 j a s kobilico«, »Šinkovec 
v šel«; pesmici »Ljubljanski kovači« v »Novicah«, vzeta 
je podstava iz zgodovine rojstvene župnije. Cigler je bil tudi hu- 
morist ; to se razvidi iz pesmice »Zmota«; zadnja kitica slove : 

Peter zmoten kar popravi, 
Žensko glavo vragu da; 
Ženi vragovo postavi — 
Marsikdo še to pozna. 

»Novicam« je bil skozi dvajset let zelo marljiv sotrudnik v 
raznovrstnih tvarinah : prirodoznanskih, n. pr. »Ječmenova 
rodovitnost« (»Nov.« 1844i, »Korist čebelic« (»Nov.« 1845), »Kuko- 
vica« (1860): zgodovinskih in zemljepisnih (Ozir na 
pretečene čase na Jvranjskem, namreč na francoske boje) »Višnja 
gora« (1854i, »Črtica iz življenja sedanjega papeža Pija IX.«; 
šaljivih, n. pr. »Žalostne in pustne zgodbe« (1845), »Bezeg, 
daj moža«, »Ukleti osel« (1859) in dr.^) 

Mnogo teh kratkih sestavkov se peča z zgodovinskimi dejstvi, 
kar kaže, da mu je bil priljubljen predmet pripovedovanja. Ne 
bomo se torej čudili, da je to svojo zmožnost porabil za spisovanje 
obširnih povesti). Njegova prva povest je »Sreča v Nesreči« 
(1836). Vsebina je ta-le: 

Živela sta v neki vasi pobožni France Svetin pa njegova žena Neža 
ter imela dva sina Janeza in Pavla. Očeta Svetina prisilijo v vojsko — bilo 
je to v časih Napoleonovih — kočico pa prodade upniki, ker ni bilo gospodarja 
doma. Pavle gre past krave k nekemu kmetu. Janez gre v Trst učit se pekarstva. 
Svetinova žena pa vstopi v službo pri vdovi Korduli blizu mesta C. na Štajerskem. 
Sin te vdove Karol pa je z Napoleonom šel nad Rusa. 



>) Glej Vrhovnik: Janez Cigler 43-48. 

11 



162 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



Pavel je bil postrežen nekemu popotniku — baronu — ko se mu je na 
cesti strlo kolo. Zato ga je vzel baron s seboj v Gradec in ga je tam pošiljal 
v šolo. 

Po smrti dobrotnikov! gre Pavle brez gmotnih pripomočkov na Dunaj in 
naleti med potom na znanca Zor mana, kateremu je bil tudi na uslugo, ko 
je bil Z o r m a n nevarno bolan v sirotišnici v Gradcu. Ta mn je hvaležen za 
to uslugo in podpira Pavla tako dolgo, dokler ne dovrši vseh bogoslovskih študij. 
V duhovskem stanu se je odlikoval tako, da je naposled postal škof blizu Dunaja. 
Tu Zorman obišče Pavla in obadva naletita v neki revni koči na bolnega 
barona Gap a, sina gospe Kordule, ko je iz Rusije potoval domu; uprav 
ta težavna pot mu je povzročila bolezen. Z Gapom pa je potoval zvesti prijatelj 
Bazilij Hudon, Francoz iz Toulona. V reki Berezini bi bil utonil Gap, da 
ga ni rešil zvesti Hudon. Odslej sta postala nerazdružna prijatelja. Smrtne nevar- 
nosti rešena sta prišla v roke Rusom, ki so jima sicer pustili življenje, ker se 
jim je Gap prikupil s slovensko besedo, pa v Sibirijo sta vender morala. Ko je 
Gap ozdravel, mu pove Svetin, da pozna njegovo mater; nato odrinejo vsi na 
Štajersko. Ker je Neža še služila pri Korduli, najdeta oba svoji materi, Bazilij 
pa je odpotoval. 

To je prvi del povesti. V drugem delu se pripoveduje, kako se je godilo 
Janezu. 

V Trstu je našel mošnjo z mnogim denarjem ter jo dal trgovcu, ki jo je bil 
izgubil. Ker Janez ni hotel sprejeti nobenega darila, ga je vzel trgovec v službo, 
dal ga poučiti v raznih jezikih in ga poslal v Toulon k Teodoru Eskelezu, 
kateremu je služil tako zvesto, da mu je gospod obljubil svojo jedino hčer Kristino 
v zakon. Pri Eskelezu pa je služil tudi Ludovik Bodin, katerega je to peklo 
do dna duše, da so tako radi imeli Svetina. Trudil se je na vse pretege, da bi 
ga izpodrinil. Dolžil ga je pregrešne zveze s Kristino in še celo tatvine, v skrinjo 
podvrgši mnogo cekinov, vzetih gospodarju. Svetina so obsodili, da mu odsečejo 
roko in glavo. Vender je še v pravi čas prišla resnica na dan. Bodinu odsečejo 
obe roki in glavo, Svetin pa je dobil Kristino za ženo in vse Eskelezovo pre- 
moženje v last. Bil je srečen mož. 

Tretji del obsega dogodke očeta Svetina. Njega so ujeli in gnali v francosko 
mesto Besan(;'On, od koder je moral z Napoleonom nad Špance. Vojvoda M. ga je 
vzel v službo; oba sta bila ujeta pri Salamanki. France Svetin se je smel vrniti 
v domači tabor, ker je bil svetoval vojvodi udati se brez boja. Vojvodi, katerega so 
obsodili na smrt, je Svetin rešil življenje. Dovolili so mu radi tega lepega dejanja, 
da se je smel vrniti na Francosko. Ker pa je bilo nevarno potovati po kopnem, 
je ukrenil po morju voziti se. Med potovanjem so ga ujeli pomorski roparji in 
ga v Afriko prodali v sužnjost, kjer je mnogo trpel dve leti. Ko je ušel. prišel 
je v roke takemu poveljniku ladje, kateri je kupčeval z ljudmi in revnega Svetina 
prodal v Ameriko. Po dokončanih Napoleonovih vojskah je prišel vojvoda M. v 
Ameriko in odkupil Svetina in s seboj vzel v Toulon, kjer se je uprav takrat 
vršilo Janezovo ženitovanjc. Bazilij Iliidon pa pove, kje sta bral Pavol in mati 
Neža. Ore je ostal pri Janezu, mati pa i)ri Pavlu do smrti. 

Snov te povesti se je zelo prikupila Slovencem, ker so prve 
osebe slovenske, ker se povest doloma vrši na Slovenskem, deloma 



Pisatelji. 163 

na Francoskem, za katere dežele imajo Slovenci simpatijo. Slovenci 
se zelo zanimajo tudi za morje, ker obpluje našo južno mejo. 
Francoske vojske so bile v živem spominu mnogoterim Slovencem 
v tistem času, ko je izšla povest, namreč 1836. 1. 

Najvažnejši deli te povesti so srečno izbrani ; tudi dejanja je 
dovolj, oporekati je samo to, da so značaji ukrojeni preveč po 
enolični meri ; tudi so osebe vse dobre, samo Bodin je hudobnež. 
Tudi to je preveč po jednem kroju, da se obadva brata prikupita 
s tem, ker nočeta plačila vzeti za storjeno uslugo. Posamezne 
osebe se najdejo tudi preveč slučajno. 

Kljub vsem tem hibicam se je povest Slovencem zelo prikupila 
ter pokazala, da je Cigler imel dar pripovedanja: samo žal, da se 
je izčrpal uže s prvo povestjo, ker se enaki načrti nahajajo tudi 
v naslednjih njegovih povestih. 

Druga povest je »Življenje Sv. H e m e, brumne koroške 
grofine.« Iz tega zadnjega delca je razvidno, da je Ciglerja jela 
zapuščati pisateljska zmožnost. Vsebina je na kratko ta : Hema ima 
s svojim možem dva sina, Viljema in Hartvika, kiju umore rudarji. 
Viljem umre na božji poti v Rim ; njegova vdova je storila silno 
mnogo dobrega. Vsled njenih daril se je ustanovila krška škofija. 

Ker je bil Levstik tako pohvalno ocenil njegovo prvo povest, 
se je TOletni pisatelj z nova lotil pripovedovanja ter izdal povest: 
»Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov 
soldatov« (1863). Kratko vsebino podajemo v »Prilogi«. 

Po povesti, objavljeni v časniku „Pusterthaler Bote" ^ je spisal 
zadnjo povest »Kortonica, koroška deklica« (1866). 

Poleg svojega obsežnega jezikoslovnega znanja, poleg mar- 
ljivega pripovednega pisateljevanja je vestno opravljal dolžnosti 
svojega stanu in spisal tudi devet knjig nabožne vsebine ; iz teh 
omenimo tukaj samo »Bratovščino sv. Leopolda«, v kateri 
je poročal o misijonarskem delovanju svojega rojaka Barage , ki 
se je 1854, 1. kot škof vrnil v domovino. 

V zapuščini Ciglerjevi se je našel rokopis: »Skušnje 
gospodarske in zdravilske«. Viri so mu bili : »Novice«, 
„Laihacher Zeifung", „Yaterland" in „Burger- tind VolkszeUimg von 
Brtinneck". 

Njegov jezik je bil dosti pravilen za ono dobo ; to pa izvira 
odtod , ker je dobro znal sorodna slovanska narečja ; tudi misli 

U* 



164 Zgodovina slov. slovsta. II. del. 

svoje je razvijal primerno ; k temu pa mu je najl^olj pomoglo 
znanje italijanskega in francoskega jezika ter pr rojena nadarjenost. 
Živeč med narodom je uvel marsikateri narodni izraz v pismo. 

Franc Metelko il789t. 

Krščen 14. jul. 1789. 1. v Skocijanu pri Dobravi na Dolenjskem, 
prišel je v šolo k frančiškanom v Novo mesto. Gimnazijski dijak 
je poučeval v laški rodbini, kar mu je pozneje jako koristilo. V 
mašnika posvečen 11. sept. 1814., je šel za duhovnega pomočnika 
v Gorje, kjer je takrat dekanoval J. Škrinar, prelagatelj sv. pisma, 
drugo leto v Ljubljano za kateheta k stolni cerkvi, katero službo 
je opravljal do smrti. 

Vsled naporov barona Žige Cojza, Jerneja Kopitarja in Matevža 
Ravnikarja se je ustanovila 1817. leta stolica za slovenski jezik v 
ljubljanskem semenišču ; Metelko je dobil to službo s 400 gld. letne 
plače s pogojem, da poučuje po štiri ure na teden v II. bogoslovnem 
razredu ; licejalni učenci so tudi smeli zahajati v ta nauk. Po 
Vodnikovi smrti 1819. 1. je jel Metelko sloveniti uradne ukaze in 
razglase; to službo je opravljal do 1847. 1. 

Uže 1818. 1. je jel iz proste volje učiti pripravnike za ljudske 
šole na kmetih, kako je brati in pisati slovenski jezik. 

Metelko je učil po Kopitarjevi slovnici, ki pa za ta namen ni 
bila primerna ; glasoslovje ima osnovano preveč na široko, skladnje 
pa nima skoro nič; brez ročne knjige pa je vsak nauk živega 
jezika od sile težak. Slovencem primerno slovnico napisati je bilo 
uže radi tega vrlo težko, ker so priporočali tak pravopis, ki bi 
služil vsem Slovanom. Ravnikar je spravil Metelka v Ljubljano, 
on ga je morda tudi pripravil , da se je lotil težavne izumitve 
primerne ab< cede ; sešli so se na Dunaju 1820. leta Dobrovsky, 
Kopitar, Ravnikar, Metelko, Kalister, Šlakar, da bi se posvetovali, 
kako je osnovati jednoten slovenski ali slovanski pravopis, pa se 
niso zjedinili. Nato se vender odloči Metelko, da izumi nekolika 
črk za slovenske šumevce in polglasnike staroslovenske. L. 1826. 
je izdal slovnico „Lehrgeb(m<le der slovenischen Sijrache'' . 

V predgovoru govori o Slovanih in njih jezikih, o delovanju 
Cirila in Metodija, o početkih slovenskega slovstva, navaja brižinske 
spomenike, razpravlja slovenske (kranjske) slovnice, omenja Dobrov- 
skcga »Ausfiihrliches Lehrgebiiude der Biihmischen Sprache«. Prag 



Pisatelji. 165 

1S09. Slovnica sama mu je urejena tako : Glasoslovje in izgovar- 
janje slovenskih (_kranjskih) besed, 1 — 18; naglas, 18 — 22; slovo- 
tvorje a) z enim, 3) z dvema, v) s tremi alj več temeljnimi glasovi ; 
končnice, 22 — 36 ; oblikoslovje samostavnikovo, obrazovanje lastnih 
imen, 36-69; spol in obrazovanje pridevnikov, stopnjevanje. 69—92; 
števnik in zaimek, 92 — 102; obrazovanje in delitev glagolov, 102 
do 142; predlog, veznik, medmet, 142 — 168; sklanjatev, 168 — 204; 
spregatev, 204 — 222 ; skladnja iRegeln der Angemessenheit, der 
Abhangigkeit), 222—264; razni izreki in pregovori, 264 — 280; 
berilo, 280—294. 

Ta slovnica je temeljito premišljena in za one čase izvrstno 
delo. Kopitarjeva bila je preobilna v glasoslovju, skladnje ni imela 
nobene. Poznejši slovničarji opirali so se nanjo ; da so pisatelji 
odslej začeli pisati čistejšo slovenščino, je zasluga te slovnice. 
Tedanji odlični pisatelji. Slomšek, Jarnik so naglašali, da je treba 
jezik imenovati slovenski, a ne kranjski. 

Ko je bila ustanovljena stolica v semenišču, segati je jel pouk 
v slovenščini tudi v nižje šole ; v to svrho je napisal Metelko 
poučni knjigi : a) Abecednik za slovenske šole, b) Abe- 
cednik za slovensko-nemške šole. 

Naprosila ga je vlada , naj napiše primerno slovnico tudi 
ljudskim učiteljem in učiteljskim pripravnikom ; rad je ustregel 
tej želji in izdal ))Slowenische Sprachlehr e«. 

V resnici je ta slovnica spreten posnetek ; na koncu ima tudi 
nekatere izreke in pogovore in je namenjena tudi tujcem. 

Nekaj let pozneje izdal je Metelko šolsko knjigo, pa ne v 
svojem pravopisu, nego v bohoričict, katera je po srditi črkarski 
ali abecedni vojski prišla zopet na površje, namreč: »Berilo za 
male šole na kmetih.« 1834. 

Vsebina temu berilu je raznovrstna: govori o zemljepisu, 
o dolžnostih podložnikov do oblastnikov, obsega pregovore za 
mladost, pravila za priljudnost, pravila za zdravjevarstvo id. 

Ko je ponesrečil Cop, se je potegoval za njegovo službo tudi 
Metelko ; povdarjal je v prošnji, da zna slovenski, nemški, latinski, 
grški, hebrejski, francoski, italijanski, da razume vseh deset narečij 
slovanskih, zaželjeno mesto pa je dobil Likavec. 

Ko je izdal Kopitar svoj »Glagolita Clozianus«, mu Metelko 
objavi svoje opazke. 



166 Zerodovina slov. slovstva. II. del. 

Zanimal se je za vsako podjetje na slovstvenem polju slo- 
venskem ; tako je podpiral Korvtka pri nabiranju slovenskih na- 
rodnih pesnij. 

Do 1849. 1. štele ali imele so naše gimnazije štiri gramatikalne 
razrede, potem dva humanitetna ; dva licejalna sta bila združena 
prav za prav uže z vseučiliščem ; zdaj se je združilo vse v jedno 
učilišče ; v višjo in nižjo gimnazijo. V teh novih razmerah pre- 
stopi Metelko iz bogoslovnih na srednje šole. Sedaj pa je nedo- 
stajalo potrebnih učil za slovenski pouk : slovnice, berila in knji- 
ževne povestnice. Slovenci so dobili takrat tri nove slovnice, 
namreč: 1847.1. je izdal dr. Muršec v Gradcu »Kratko slo- 
vensko slovnico za pervence«, BI. Potočnik v nemškem 
jeziku »Grammati k der slowenischen Spr ac h e«. Laibach 
1849, 8, VIII., str. 183, in Fr. Malavašič »Slovenska slovnica 
zaperve slovenske šole v mestih in na deželi«. V 
Ljubljani. 1849, 8, VIII., str. 176. Ta je bila namenjena v prvi 
vrsti šolam ; radi tega jo je dobil Metelko v presojo ; sodba je bila 
ostra, dasi je bila slovnica večinoma sestavljena po Metelkovi 
slovnici; grajal je imenoslovje, uravnavo in posebno črkoslovje ; 
to poslednje seveda se stališča metelčice. 

Za berilo je se.stavil in izdal 1850. leta Ivan Macun v Trstu 
»Cvetje jugoslovansko«. I. del. 8". XII., str. 270. Tudi to 
knjigo je dobil Metelko v razsodbo in jo ostro grajal. Po pravici 
je očital knjigi premnogo germanizmov in nepravilnih oblik, hrvat- 
skih izrazov, pesnic brez vrednosti, srbske pesni brez potrebnega 
komentara; naposled zatrjuje v nemško pisani razsodbi, da je , Cvetje, 
»fiir studierende Slovenen g;inz unbrauchbar«. 

V presojo je dobil tudi »Kerščanski katolški nauk« za slo- 
venske ljudske .šole labod.ske školije z vprašanjem, ne bi li kazalo 
to knjižico uvesti v šole ljubljanske škofije. 

Razsodba pravi, da delce »nikakor ne zadošča«, in razsodnik 
se čudi, češ, da je skoro nemožno verjeti, da bi bila slovenščina 
storila tak korak nazaj. 

Kjer pa je videl Metelko zmožnost in pošteno voljo, tam je 
rad sodeloval. A. Janežič ga je poprosil 1853. 1., naj mu pregleda 
rokopis njegove slovnice, kar je Metelko storil drage volje. Tudi 
je sodeloval pri prevodu sv. pisma, ki ga je oskrbel škof ljubljanski 
Anton \Volf v šestih zvezkih ; Metelko prevel je proroka Ecehiela 
in Daniela v VI. zvezku 1859. 1., str. 382—592. 



Pisatelji. 167 

Ali ne samo slovnica in berila so bila potrebna za uspešni 
pouk v slovenščini, nego tudi književna zgodovina slovenskega 
slovstva; tudi na to stran je delal Metelko, pa svojega spisa ni 
spravil na svitlo, ker ga je prehitel Janežič 1854. leta se svojim 
»Pregledom«, pridejanim slovenski slovnici. 

Dasi je vrlo rad občeval s književniki in se posebno veselil, 
če so ga pohajali učenjaki iz tujih dežel, n. pr. Sreznevski in drugi, 
vender se je rad izogibal vseh izjav in javnega delovanja; tudi v 
abecedni vojski se je bojeval bolj v zatišju. Ko je napočila 1848. 1. 
svobodnejša doba, v kateri so bili Slovenci osnovali na Dunaju in 
v Ljubljani »Slovensko društvo«, da bi se potegovalo za pravice 
slovenskega naroda v vseh razmerah, povabili so tudi Metelka na 
prvi veliki zbor tega društva 9. junija 1848. 1. ; on pa je odklonil 
povabilo s tem pismom: 

Blagi Slovenski Zbor! 

Prejemši dans Vaše povabilo za pristop v Slovenski Zbor, se Vam 

častiti Gospodje za to čast prav lepo zahvalim. V zadevi Vašiga hvalnega 

prizadevanja, Slovenščino bolj in bolj izobraziti ia olikati, sim že od nekdaj 

z vsimi blazimi Slovenci, tedaj tudi z Vami iz celiga serca v ljubezni 

združen in želim vsim k pridu biti. Vaš namen pa tudi zadene silno visoke 

in nežne reči, ki moj um presežejo in na tako tankih nitih visijo, da se 

jih jez s svojimi hodnimi rokami ne upam dotekniti in za to se časti 

meni z Vašim slavnim pismam namenjene, bodi mi brez zamere, nikakor 

ne morem udeležiti. " tt i ■ •- •-• 

Vam sluga najpomznisi 

V Ljubljani 5. Rožniga cveta 1848. ^ „, 

Omenili smo bili poprej , da je po Vodnikovi smrti Metelko 
vladi in raznim oblastvom jel sloveniti »zakone in razglase«; 
dobil je 1810. 1. službo kranjskega tolmača ; posel prelagatelja je 
dostikrat muden, ker je težavno uradniško nemščino sloveniti jasno 
in natančno ; saj Levstik sam priznava to v predgovoru svojega 
»Nauka županom (c 

V lastnosti tolmača obrnil se je Metelko 1822. 1. s prošnjo do 
deželne vlade, naj da popisati krajevna imena po Kranjskem, ker 
je pri prevajanju imel dosti težav s tem, kako pravilno pisati 
imena mestom, trgom, vasem, gradovom itd. ; imena naj se pišejo 
pravilno in naj bi se dodal tudi genetiv irodilnik). Metelko je zložil 
poseben pouk, kako je ravnati pri tem poslu. Vlada mu je 1823. 1. 
oddala nabrano tvarino , iz katere si je Metelko sestavil abecedni 
red vseh imenitnejših krajevnih imen na Kranjskem. 



168 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Tudi drugim je rad pomagal pri jednakih delih, na primer 
H. Freyerju pri sestavi knjige: „Alphabetisches Verseichniss aller 
Ortschafts- und Schlossnamen des HersogfJiums Krain in deufscher 
und krainerischer Spracke efc. als Commentar znr Specialkarte des 
HersogtJutms Krain 1846''. 

Pa ne samo kot slovenski jezikoslovec, nego tudi kot duhovnik 
je bil marljiv pisatelj ali pravzaprav prelagatelj ; na svitlo je dal: 
»Serce, ali spoznanje in zboljšanje človeškega 
s e r C a. « ') 

Cisti donesek te knjige je bil namenjen slovenskim misijo- 
narjem v Ameriki. 

Naravno je , da Metelko ni ostal pri tej knjigi ; med pre- 
lagatelji sv. pisma je slovel tudi Skrinjar, ki je na slovenski jezik 
prevel štiri evangeliste in psalme. Po smrti Skrinjarjevi je Metelko 
dobil njegov rokopis in ga izdal z naslovom: »Vir in izvirek 
v si h zveličanskih naukov«. V Ljubljani 1849. 

V predgovoru pravi med drugim : 

Tistim kristjanom, kateri per branji svetiga pisma nič ne znajo prav 
mislili in le nekako dušno suhoto čutijo, s to izlago na pomoč priti, to je 
ves namen teh bukev. 

To knjigo in poprej omenjeno posvečuje v nemškem pred- 
govoru škofu Antonu Alojziju Wolfu. 

Koliko se je bil trudil Vodnik .se slovarjem in kako daleč je 
dospel v izdelovanju , omenili smo na svojem mestu. Vodnikov 
rokopis je bil last Metelkova; 1848. 1. ga je radovoljno prepustil 
»Slovenskemu društvu«. Leta 1854. sproži dr. Blei\veis 
stvar slovarjevo, poklonivši tedanjemu ljubljanskemu školu \\'oiru 
izvod slovenskega koledarčka s podobo Vodnikovo. Plemeniti mecen- 
škof je prevzel stroške; delo je prišlo zopet v tok. Marljivo je pre- 
biral in dopolnjeval Metelko rokopis; bil je sicer za znanstveno 
uravnavo slovarja , večina pa je odločila za uravnavo porabnega 
(praktičnegal slovarja. 

Dasi umirovljen učitelj , ostal je stolni kapelan do smrti. 
Navadno je propovedoval pustni pondeljek in govoril v tako 
čisti in lahko umevni slovenščini, da je bila prava gnječa, ker so 
njegovih govorov prihajali poslušat tudi taki ljudje, ki navadno 
ne zahajajo v cerkev. 



') »Nov.« 1847, 88. 



Pisatelji. 169 

Lepo svoje premoženje (70.000 gold.) je volil večinoma v 
ustanove na korist učencem in rokodelskim pomočnikom, katere 
je poučeval skozi 40 let. 

Jožef Burger (1800—1870), 

porojen v Krašnji , je služboval kot duhovni vodja v ljubljanski 
bogoslovnici in kot dekan v Smartnem pri Libiji. 

Uže kot bogoslovec je zlagal pesmice, n. pr. »Spomlad«, 
»Tirsid in Lisid«; potem je prirejal Smidove povesti za slo- 
vensko občinstvo, izdal 1833.1, mnogokrat natisnene »Liste in 
evangelije«, po Buchlellnerju prikrojil »Svete Terezije 
premišljevanje«, o kateri knjigi pravi, da se morejo 'celo 
škofje učiti iz nje. tem bolj bo še-le ugajala mladini, katera naj se 
uvaja ž njo v božje kraljestvo. 

Leta 1831. in 1832. je izdal govore Antona Pekca , bivšega 
kapelana pri sv. Jakobu v Ljubljani, z naslovom: »Razlaganje 
dopoldanske službe božje«, katere je hvalno omenil 
Anton Slomšek v knjigi : »Mnemosynon Slavicum«, in 
»Kristusovo trpljenje«. 

Pri knjigi: »Krščanski nauk za Slovenske šole« 
(1831i je sodeloval z Jerinom in Jelovškom. Jerin (1785 — 1849) je 
bil stolni dekan v Ljubljani in šolski nadzornik. Jelovšek (1793 do 
1868) je bil kanonik v Novem Mestu. 

Svoj delež ima tudi pri prevodu sv. pisma (sveti Evangeliii. 
Poslovenil je bil ta del nove zaveze najpoprej Andrej Gollmaver 
(por, dne 28. novembra 1797 v Radovljici, umrl kot nadškof v Gorici 
dne 17. marcija 1889), takrat učitelj bogoslovja v Ljubljani. Pregle- 
dala sta prevod razven Burgerja tudi Blaž Potočnik in Jurij Zupan, 

V predgovoru se razlaga razvitek slovenščine od časa, ko sta 
Japelj in Kumerdej sv. pismo prevela na slovenski jezik ; nekatere 
tujke so se nadomestile z domačimi izrazi. 

Sodeloval je tudi pri \\"olf-Cigaletovem slovarju in pri sestav- 
ljanju Bleiweisovih beril. 

Po svojem delovanju je v marsičem jednak Zalokarju, 

Janez Zalokar (1792-1872), 

iz Smarjete na Kranjskem, je dovršil latinske in bogoslovne šole 
v Ljubljani, kjer so mu bili učitelji Vodnik, Jož. Valant, Ravnikar, 
Krsnik in drugi. Bil je kapelan v Metliki, 1818. leta spiritual v 



170 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

ljubljanskem semenišču, župnik v Tržiču in Škocijanu na Dolenj- 
skem. Povsod, kjer je služboval, svojim župljanom ni bil samo skrben 
dušni pastir, nego tudi svetnik v vsakdanjih razmerah. 

Kot pisatelj je obdela val tri stroke : nabožno, gospodarsko in 
jezikoslovno. 

Tomaža Kempčana »Hojo za Kristom« je priredil 
za Slovence v dveh izdajah 1820. in 1826. 1.; spisal je tudi molit- 
venik : »Kratko premišljevanje«. 

Navdušen mladinoljub, kakor Jurij Japelj, je izdal več otrokom 
primernih spisov. 

Zalokar je bil prvi, ki je pisal v metelčici in o metelčici ter 
je bil jeden izmed najboljših pisateljev Metelkove dobe ; zagovarjal 
jo je v spisu: »Splohin nauk od krajnskih čerk, posebni 
glas novih in navoj, po njih prav brati« ; spisal J. Zalokar. V Lju- 
bljani 1825. 12°. V2 pole. 

Zvest prijatelj je ostal metelčici, dokler je bilo možno, kajti 
še 1844. 1. je spisal v „Extrabeilarje sur Laibacher Zeitung" članek: 
» N o C h e i n Wo rt iiber die neue slovenische Ortho- 
graphie« in se proti bohoričici in gajici oglašal za metelčico. 

Spisaval je slovenski slovar in prepustil svojo tvarino (Jigaletu, 
ko je po Wolfovi določbi ta prevzel uredništvo. Leta 1 855. je za 
poskušnjo objavil »Slovenski rodovnik žlahte in s\akovščine« proseč, 
naj se dopolni z izrazi iz drugih krajev. Zložil ali sestavil je svoj 
slovar po družinstveni osnovi, pozneje ga je prepisal po abecednem 
redu, ker so se strokovnjaki odločili za to. O znanstveni vrednosti 
njegove zbirke more izreči temeljito sodbo samo pisatelj slovensko- 
nemškega slovarja. 

Poleg svojega pisateljevanja v nabožni in jezikoslovni stroki 
je bil skrben kmetovalec ; izdal je »Umno kmetovanje in 
Gospodarstvo«. Ljubljana 1854. V predgovoru naglasa Zalokar, 
da imajo Slovenci sicer lepa dela v posameznih strokah kmetijstva, 
da pa še pogrešajo celotne knjige ; to delo stalo ga je baje mnogo 
truda. 

Pisana je knjiga v lepi slovenščini in vsebina razdeljena 
razumno. 

Blei\veisu jo bil marljiv sotrudnik pri »Novicah« ; navedimo 
tu le nekatere sestavke , n. pr. : »Bolezni vinske t e r t e « ; 
»So naši dedje bolje gospodarili ali mi?«; »Kako 
živež hraniti, da se ne s p r i d i V c( 



ij 



Pisatelji. 171 

Zadnje njegovo delo je bil prevod 1. in 16. Hartinger- 
jevih kmetijskih tabel; prvo je v izvirniku sestavil baron 
Barbo in jo imenoval »Sadje«, drugo pa baron DoblholT; predmet 
ji je bil: »Raba živine«. Ugajale so te table osobito ljudskim 
šolam in kmetski mladini. 

Andrej A 1 b r e c h t (1782— 1848) 

iz Idrije je kapelanoval v Semiču, na Krki, v Kranju, v Dolenji vasi, bil kanonik 
in stolni župnik v Ljubljani, prost v Novem mestu Kakor Veriti je tudi on bil 
plodovit apologetski pisatelj. 

Jurij Alič (1779-1845), 
porojen v Poljanah na Gorenjskem, dekan v Gornjem Gradu na Štajerskem, 
višji šolski nadzornik labodske škofije, dekan v Vidmu za Savo, kanonik in 
nadžupnik (Hauptpfarrer) na Laškem (Tiiffer), je bil učen Slovenec in je bržkone 
sestavil: >Majhni Katekizmus« (Gradec 1830). Na eni strani je nemški, 
na drugi strani slovenski tekst. 

Zbiral je tudi slovenske besede in prislovice. katere je s svojimi pristavki 
Jos. Drobnič izročil ure"dnižtvu nemško-slovenskega slovarja. 

Mej govorniki imenujemo Felicijana Ranta (1790—1842) iz Šmartina 
pri Kranju, redovnika sv. Frančiška in župnika v Ljubljani; njegovi govori v 
cerkvi pri Materi Božji iz 1829. 1. so se natisnili 1834. m 1849. leta. Njegov rojak 
Ferdinand Vonča (1792 - 1840) iz Šent Vida nad Ljubljano, tudi redovnik 
sv. Frančiška, posebno poučen v orijentalskih jezikih, umrl je nagle smrti na 
vizitaeiji v Nazaretu. V proslavo svetega leta 1826 govoril je v cerkvi sv. Petra 
pri Natisoni Videmske škofije in je dal svoje govore 1827. 1. v Celovcu natisniti 
pri Ferdinandu pl. Kleinmayerju. 

Friderik Baraga (1797—1868), 

porojen v Dobrničah. se je šolal v Ljubljani in potem učil pravoslovja na Dunaju; 
opustivši to stroko, vpisal se je v bogoslovje v Ljubljani, kapelanoval od 1823. 1. 
v Šmartinu poleg Kranja, od 1828. 1. v Metliki. Preselivši se v Ameriko je v 
raznih krajih — Cincinnati, L'Arbre croche, Lapointe, Lac superior idr. — med 
Indijani razširjeval krščanstvo. V priznanje zaslug postal je namestnik Detroa- 
škega škofa, 1893. 1. škof v Sainte-Marie, se preselil v Marquette. 

S posebno marljivostjo se je koj s početka poprijel spisovanja molitvenikov 
in je to delo pričel kot pesnik, dasi ne preveč srečno, kajti: »Opominjevanje 
eniga duhovniga pastirja na svoje ovčice v' sredi svetiga leta 1826. Zložu Fridrih 
Baraga, kaplan.« 8V2 pole je v jezikovnem oziru pomenljivo delce. 

Jako sta se prikupila Slovencem molitvenika: »Dušna paša« (natis- 
nena osemkrat) ter »Od počeščenja in posnemanja Matere Božje«. 

V daljni Ameriki Indijance učeč Kristovo vero vender ni nehal pisati za 
nepozabne mu rojake; ker jih ni mogel ustno navajati k pobožnemu življenju, 
jim jo pošiljal iz Amerike dušno hrano, ki se je seveda tiskala v Ljubljani. Te 
knjižice so: »Zlate Jabelka« (1844. L), »Premišljevanje štirih 
poslednjih reči« (1832), »Nebeške rože« (1844). 



172 Zgodovina slov. slovstva II. del. 

Vešč je bil mnogim jezikom; 1854. 1. je spisal prvo slovnico in slovar 
očipvejskega jezika in ga poklonil papežu Piju IX.; pisal je v nemškem in fran- 
coskem jeziku ob Indijancih (Geschichte, Charakter, Silten und Gebrauche der 
nordanr.erikanischen Indier. Laibach, Blasnik 1837. 8°). To knjigo je preložil na 
slovenski jezik J. Kek. 

O Indijanih je dopisaval v razna glasila. 

Janez Bedenčič (1777—1843; 
iz Šent Vida nad Ljubljano je kapelanoval v Kranju in Cerknici, župnikoval v 
Logatcu, pri sv. Petru v Ljubljani, naposled pa služboval kot dekan v Kamniku. 
— Oskrbel je 4. natis knjige : »Sveti Križevi pot«. Ljubljana 1808. Njegovo 
lastno delo je: »TomashaKempensarjačvetere Bukve«, »Pot h 
nebesam, katero je pokazal Jezus Kristus«. Petiga natisa. V Lublani. 
A. Hon. — Leta 1825. natisnil J. SalTenberg. 8". XI. 315. 

Andrej Bohinc') (1795-1871), 
porojen v Zapogah, kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, umrl kot župnik v Cerkljah 
na Gorenjskem. Spisal je molilvenik: >I>ružba vernega človeka« V Lublani 
natisnil L. Eger. Na prodaj ima Hohn. 1827. 12". 240. — II. nat. 1835, 294. 

Jožef vitez Jakomini (1755 — 1830) 
iz Vipavskega je pel 1779. 1. v Rimu novo mašo, 1829. 1. pri Novi Cerkvi na 
Štajerskem zlato sveto mašo in je umrl tam kot dekan. Izdal je: >Keršan- 
skiga nauka razlaganje«. I. IL bukve. V Ljubljani 1801; »Molitve 
vernega kristjana«. V Celji 1820. »Razlaganje sv. maše«. V 
Celji 1823 ") 

Jožef Kek (1796—1855) 
iz Zatičine na Dolenjskem, na zadnje škofijski tajnik in častni kanonik, je spisal 
tri knjige: a) »Mali besednjak slovenskiga in nemškiga jezika«. 
(Ljubljana 1834), 6j molilvenik: »Duhovni tovarš pobožnega kristjana« (Lju-^jjana 
1838. 1.), cj »Popis navad in zaderžanja Indijancev polnočne Amerike« (po Baragi). 
Ljubljana 1837. Daljnega upliva te knjige niso imele. 

Frane Veriti (1771—1849) 

iz trga Tolmezzo v videmski nadškoliji je pohajal latinske šole 
in semenišče v Vidmu, zbežal radi obrekovanja, služil v trgovini 
v Požunu, bil štiri leta mornar na Laškem, nekaj časa gospodar 
doma, potem dovršil bogoslovje v \'idniu, kapelanoval v Horjulu, 
v Selcih, na Krki, vikar v Hovtah, župnik v Horjulu 1812. leta, 
na zadnje kanonik v Novem meslu. 

Spisjd je mnogo obširnih knjig v dveh razlienih strokah, 
namreč v pripovedni in razlagalni ; uvod k jedni je : »Popotnik 



') »Zg. Dan.« 1869. 217. — .1. Marn : Jez. XXIII. 
») J. Mam: Jez. \XI[, 76; XXIV. 28. 



Pisatelji. 173 

široke in ozke poti.« Obširnejše delo v tej stroki je: »Življenje 
Svetnikov in Prestavni godovi« v štirih debelih knjigah. 

Spisovati je začel to delo kanonik Miha Hoffnmann; po 
njegovi smrti je je nadaljeval Ver i ti; jezik pilil in popravljal 
je tudi Andrej Albrecht. 

V predgovoru priznava Slovencem, da radi čitajo dejanje svet- 
nikov, da pa nimajo primernega berila; naj b':'r6 to z mislijo in 
voljo poboljšati svoje življenje. 

Druga stroka Veriti-jevega pisateljevanja je »Razlaganje« ; v 
tej stroki je napisal sedem knjig. 

Kot pridevek k tema glavnima strokama pridenemo knjigo 
premišljevalne tvarine, namreč: »Perp r a vlj anj e k' smrti ali 
premišljevanje resnic v' srečno smrt po magij i vi h.« 
V Ljubljani 1841. 8. 258. 

Če se premisli, da je bil Veriti Lah, se mora priznati, da je 
pisal še precej uglajeno slovenščino ; njegovi spisi se sicer ne od- 
likujejo po visokih mislih, pa njegova prosta beseda ide čitatelju 
in slušatelju do srca. Dovolj spisov zapustil je v rokopisih. 



V tem času se je tudi na Štajerskem slovstvo slovensko 
vedno bolj razvijalo. Mej pisatelji omenimo naslednje : 

Alojzij Perger (1776—1839), 

porojen pii sv. Urbanu blizu Ptuja, bil je zadnja leta oskrbnik grajščine na 
Naričkem Vrhu (Narrenbiichl) blizu Radgone. 

Vrlo se je zanimal za staro zgodovino svoje ožje domovine in za jezike; 
uže petdeset let poprej, ko se je >Stajersko zgodovinsko društvo« brigalo za 
stare spomenike, je bil Perger marsikaj napisal v svoje beležke, nabiral pesmice 
in pesnikoval sam. Iz njegovih zapiskov sestavil je bil Hofrichter, ki je bil 
beležnik v Slovenjem Gradcu, svoj spis : »Die Heeresstrassen der 
Romer in Niederosterreich«. Ko je Hofrichter zapustil Slovenji Gradec, 
je Trstenjaku zapustil dva zvezka Pergerjevih izpiskov, iz katerih se je razvidelo, 
da je bil Perger izpisal vse podatke starih pisateljev o Noriku in Panoniji in vse, 
kar so bizantinski pisatelji povedali o Slovencih. Hofrichter je pri njem videl 
»Primerjalni slovar slovanskih jezikov«. 

Vzbudil je Perger mlade rojake v rodoljubno delovanje, n. pr. Petra 
D anj k a, Antona Šerfa in Antona Krempla, ki se je mnogokrat po- 
svetoval pri Pergerjii, pišoč svojo zgodovinsko knjigo. Prijazno je občeval tudi 
s Cehom Pischellijem , ki je bil vrstnik Dobrovskega, in je raznim učenjakom 
odgovarjal na njih vprašanja. 



174 



Zgodovina slov. slovstva II. del. 



Andrej Gutman, 

porojen v Žetincih blizu Radgone na Štajerskem , šolal se je v Mariboru in v 
Gradcu, v duhovnika posvečen 1811. I. je služboval na mnogih krajih, n. pr. v 
Soboti, pri Št. Jakobu v Slovenskih Goricah; umrl je dne 10. jul. 1850 v župniji 
Ratten nad Borovo (Varau). 

Bil je mož šaljivega značaja pa zbadljivega jezika in je prišel radi tega v 
nasprotja s svojimi načelniki in torej v korekcijo. Sestavil je nekaj molitvic in 
pesmic ter prevel Lukijana na slovensko, kar se pa ni natisnilo. Izdal je šaljivo 
pesmarico »Vede ž«. 

Vsebina je v >Vedežu< razvrščena na štiri dele: aj o zadržanju, bj o ženitvi 
za moške, c) o ženitvi za ženske, dj kaj se komu zgodi. Vsega je 576 štiri- 
vrstičnih kitic. 

Napadal je v tej humoristični knjigi svojega dekana; zato je ta nakupil 
300, neki kmetski velikaš 100 izvodov, da bi se »Vedež« ne razširjal preveč. 

Jezik Gutmanov ni ravno odbran; n. pr. : 

Druge sodiš po krivici, 
Kak ti stara nora baba. 
Vidiš muho v ljudski žlici. 
V tvoji pa je celo žaba.') 



') Prevajal je pesni tudi iz nemščine, na primer »Drobtinice« 1850. leta 
objavljajo: 

»Jezus moje poželenje«. 

(Prevod iz nemškega po Al. Schlorjn.) 



1. Jezus, moje poželenje, 
Moj edini Ijubnik! 

Ti si moje vse življenje 
Dobrotliv odrešenik. 

2. Grehi me potreti čejo, 
Kda se Jezus ne glasi; 
Ino dušno mojo žejo 
Samo ca mi pogasi. 

3. Želja če me dolpobiti. 
Zato se za njim podam; 
Hočem noč noj dan hoditi. 
Če le najt' ga trošt imam. 

4. Kdo mi v nebo da zleteti, 
Noj celo do trona prit'; 
Kde bom Jezusa imeti 
Znal in večno si zavžit'? 

5. Vse nadloge on prežene, 
Grešni ogcn pogasi. 
Terdo serce k' joči žene 
Ino britko posladi. 



6. Vsaka, tudi dolga cesta, 
Celo lehka bo za me, 

Če le pridem taj do mesta, 
Kjer mi Jezus proti gre. 

7. Kteri brumno vunizreče 
Sladko Jezusa ime. 

Tej, če kaki greh ga peče, 
Lehko grata mu serce. 

8. Jezus, daj mi tvojo gnado, 
Ti mogočni božji Sin! 

Naj mi gre celo v navado 
Sploh imeti tvoj spomin. 

9. O posvetne vi norosti! 
Laliko vas celo predam. 
Če le Jezusa sladosti 

V serce zadobiti znam. 

10. Žalost mi i'clo premine. 
Nič mi ni želeti zdaj; 
Poln od Jezusa sladine 
Že imam nebeški raj. 



Pisatelji. 



175 



V vzgled bodi iz tretjega oddelka: »O ženitvi za moške.« 



Tvoja, dar' je postni petek, 
Od bdenja m a začetek; 
Dar' pa velki god pozdravi, 
Te si moč nazaj popravi. 
Tvoja rada bo sedela, 
No koražno ti velela: 
Ued nemarni! hitro beži, 
No mi to no to postreži. 
Tvoja s pojbami de jela 
Časi kako medlo kašo; 
Dar pa sama nede mela, 
Bo nagnala je na pašo. 
Prišla bo ti ena Gradčka. 
Kera nič ti nima dati, 
Te "ta rekla pes no mačka : 
Srečno zdaj ostante. Mati! 
Sreča pa prijagala 
Tebe skoro bo k nevesti. 
Kera bo pomagala 
Tvoj ovseni kruh pojesti. 
Dar si tvoja zobe šteje, 
Skoz le pravi: Eden. dva, 
One pa "neznano kleje, 
Da nikol so ne doma. 



Tretja bo ti zdaj nedelja 
Dala, kaj so tvoje želje. 
Z ženoj bota vkup sedela. 
Kak mesarski pes no tele 
Tvoja žena bo ti jaka, 
Prav. da tebe bo dobila, 
V enem leti dva dečaka 
Bo ti srečno porodila. 
Tvoja malogd.i oprana, 
Černa hodi, kakor mor. 
Zobe skoro nia, ko brana, 
Vunja pa. ko sam dihor. 
Tebi dragi gospodar! 
Edna roko že tisi, 
S kere lubi božji dar. 
Vsako vuro vun diši. 
Ti če negda boš oženjen. 
Te se bo godila čuda : 
Kamen bo iz mesta ganjen. 
No letela neka gruda. 
Malo zakonske dobrote, 
K tebi ta se posadi: 
S tvoje plantave sirote 
Zlo se božno vun kadi. 



Njegovi molitveniki: »Jesus moje želje«. »Pobožnost sv. Alojzija< in > Angel 
varuh« so pisani v gladki in pravilni slovenščini. 

Peter Danjko (Dainko) (1787-1873), 

porojen 23. sept.1787. pri sv. Petru poleg Radgone, v duhovnika 
posvečen 1813. leta, kapelan v Radgoni, dekan v Veliki Nedelji, 
častni kanonik mariborske škofije, umrl 22. februvarja 1873. leta 
zlatomašnik v pokoju. 

Med najmarljivejše pisatelje slovenske, ki so na Štajerskem 
budili narodno zavest, se mora prištevati Peter Danjko, ki je kot 
marljiv slovenski pisatelj v raznih strokah bogatil slovensko slovstvo. 

V prvi četrtinki tega stoletja so se začele pri raznih narodih 
— slovanskih in neslovanskih — zbirati narodne pesni. Radi tega 
ustanovilo se je tudi na Dunaju društvo, ki je začelo zbirati na- 
rodne pesni v Avstriji živečih narodov ; vlada sama je podpirala to 
podjetje. Zd vsak napredek vneti Danjko, krivo razumevajoč stvar, 
se je lotil tega posla in izdal knjižico : 

1. Sto in petdeset posvetnih Pesmi. Radgona 1827. 

Danjko pravi v predgovoru, da 

»Na povelenje sekretera igranjske dryžbe nizoesterajskega 

kralvvanjskega svetnika, gospoda Jožefa od Sonlaitnara sem 

tyde jaz ne nikakega trvda maral, naše Slovenske narodne 



176 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

pesmi, tak dobro pobožne, kak tvdi posvetne, zred pevog-lasi, 
kere je Andreaš Šef spisal, spraviti, keliko potrebno, po- 
bolšati ino na sgorah povedano igranjsko dryžbo poslati. 
Vsim, keri so mi pri totemi pesmospravljanji bili na pomoč, 
rečem mojo dužno hvalo, posebno duhovnemi Antonji Koro- 
šaki, keri so mi vse Volkmajarove pesmi v' roke spravili, ino 
kere sem, keliko njih je cesarsko-kralovsko predno preglediše 
knižno dovolilo, tydi vu mojo sbirko vsel. Tvdi vsem pevzom, 
keri fo na mojo prošnjo is vnogoterih stranov eden drvgega 
primarili, k' meni priti, ino svoje pesmi dati sapisati, povem 
mojo serčno hvalo. Da pa si tote pesmi vsaki Slovenez tvdi 
v' rokah imeti želi, sato sem skerben bil, nje tydi na svetlo 
dati. 

Izprevidi se torej iz tega predgovora, da so napevi in pesni 
zložene »ad hoc« ter tu pa tam popravljene ; narodne pesni v 
pravem pomenu torej niso ; napevi pa pesmarici tudi niso pridejani. 
Da se pa vidi. kako se je v začetku tega stoletja »pesnikovalo« 
ob nemški meji, naj se tu natisnejo tri pesni, namreč » K m e - 
tički stan« iv odlomku), »Mlatitba« in »Mladeneč na 
svoj o deklic«. 

Kmetički stan. (9 kitic). 

1. Poštenja si vreden, o kmetički stan! 

Ne z' veliko hvalo potreben si zvan; 
O, kaj bi začeli na sveti lydje, 
či ne bi blo kmeta, ke dela za nje. 

Brez hrane bi červ te (ne?) človek no vtič, 

Vsi stani na sveti bi prišli na nič; 

Kaj koli kom treba, od kmeta dobi, 

Od njega vsa stvar ino človek živi. 

9. Kmet tryda ne mara, pobožno živi, 

No s" prošnjo od Boga pomoči dobi, 
Naj celi den dela preveno (!) vesel 
No naj bi tak sebe. no druge živel. 

Vse svetke, nedele, kmet zvesto časti, 

Naj lydi za dyšo svoj strošek dobi. 

No zalo pošteni je kmetički stan. 

Po božji mudrosti tak dobro zebran. 

M 1 a t i t b a. 

1. Puna snopna plava Mlatmo le, 

Sladko zernje dava; Copkajmo, 

'Z njega mamo dar Mlatmo le. 

Mi no vnoga stvar. Copkajmo, 

Zato le, Mlatmo, 

Copkajmo, Mlatmo ! 



Pisatelji. 



177 



Kdo če kryhec jesti, 
More snop prinesti 
Ino s' cepmi rad 
'Z njega tepsti sad. 
Zato le id. 



Kdo pa rad ne dela 
Marno kakti čela, 
Tydi nič ne mej, 
Ino naj ne jej. 
Zato le id. 



4. Kda se že domlati, 
Te je šega djati 
Nam gybance v' peč, 
Kryh no bravskih pleč. 
Zato le id. 

V pesmarici se nahajata tudi pesmici »M ladenič na svojo 
deklic« ter »Deklic na svojega mladenča«. Druga pe- 
smica je jako prozaična in hvali mladeniča samo radi tega, ker je 
petičen. Mladenič je mnogo bolj idejalen, ko poje : 



1. Draga moja lybica! 
Kda na te le zmislim ja, 
Se vu serci veselim, 

Od veselja ves gorim. 

2. Zlate lastnosti imaš. 
No se zaderžati znaš. 
Tak da meni raz vi te 
Nega dragše lybice. 

3. Kda te koli vidim ja, 
Te si pripodobna vsa 
Belemi golobici 

V oblačili tvojemi. 

4. Tvojo oko čisto je 
Kak nebeške zvezdice, 
Tvoj pogled priatelni, 
Kak bi bil on angelski. 



5. Vyjsta no obličje vso — 
Tebi rečem slobodno — 
Se mi smeje, liki cvet, 
Kda najlepše je odet. 

6. Tvojo dobro serčece 
Ino tvoje misli vse 

Se mi zdi, da vidim ja 
Pune straha Božjega. 

7. O predraga lybica, 
Bodi le preueno vsa, 
Kak sem tebe zdaj vesel 
Tvoje kreposti popel. 

8. Ino či ostaneš ti 

V žitki tak nedužnemi, 
O kak srečna bodeva, 
Ci va se zaročila! 



Pobožne pesni je Danjko izdal v pesmarici z naslovom : 

2. »Sto cirkvenih ino drugih pobožnih Pesmi.« 

V prvem predgovoru razlaga Danjko svoj pravopis, v drugem 
pa pravi : 

»Nikaj dragi Slovenec ! ne lilbiš v' tvojemi narodi več, 
kak pobožne pesmi. Kak hitro se v jutro zbiidiš, se tvojo 
serce še veselo v' pesmah glasi. Niedna najvekša vročina 
letnih dnevov, niedno naj težešo delo, ne premore tebe 
zaderžati, ki se ne bi zmes popeval. Celi den, in še večer, 
kda ves truden od opravila na polah, po travnikih ino med 
vinogradi domo greš, se pajdašiš k' tvojim tovaršom, ino 
is serca veselo popevajoč ideš po poti. Koliko kolikrat na 
te, dragi z' malim dovolen 'Slovenec! smislim, kak si ti pri 

12 



178 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



svoji živini ino vu vsemi Ivojemi teškemi stani veseli, se mi 
zdi, da pobožnega krala Davida v Izraeli vidim ino peti čiijem. 

Teliko več, moj Slovenski priatel! si pri tvojih pesmah 
vse hvale vreden, ki išeš le s' lepimi pobožnimi pesmami 
sebe in svojega bližnega v' diiši veseliti ino k' večnemi sve- 
ličanji ravnati. 

Iz radosti proti tvojemi pobožno vesehmi serci, sem niedne 
protivnosti ino nikakega triida ne maral, pesmi, kere naj rajši 
peješ, zebrati, keliko potrebno, pobolšati, ino v' nazočni knigi 
natisnjene tebi sporočiti. Pej je s' viistami inu sercom, ino 
kaj v' njih Božjega naviika najdeš, po tem se zaderžavaj, te 
bode tvoja diiša v' Bogi vesela na veke. 
Za vzgled bodi : 

»Romarfko flovo pri Marii celfki na sgornem 
'Shtaj erfkem «. 

1. Sdaj mi flovo vsememo, 3. Kda fe koli grehov mi 
Domo fe napotimo. Najdemo okrivljeni, 

Zhi vezh ne mo frezhe meli, Te nam proii odpiifhenje 

Da bi v" toti zerkvi peli, Ino dufhno vefelenje. 

'Sproli, o Maria! nam, Sprofi, o Marial nam id. 

Naj fe bomo vidli tam 
Vu nebefhkem kraleftvi 
V diifhnemi svelizhanji. 

2. Kda na fveti revni mi 4. Kda na fmertni pofteli 
'Smo sajeti v' shalofH, Vu teshavah bomo mi, 
Nafhe profhnje k' Bogu nofi, Profi Boga Sina v nebi, 
Boshjo miloft sa naf profi, Naj dobimo mir vu febi. 
'Sprofi, o Maria! nam id. Sprofi, o Maria! nam id. 

Deset let pozneje se je trudil pošteno , da bi prosti narod 
slovenski naučil pisati in citati; v ta namen je 1816. 1. v Radgoni 
izdal knjižico : 

3. »Začetek vučenja Slovenskega po na- 
del a h «. 

V oni dobi so v raznih pokrajinah slovenskih poskušali na- 
mesto bohoričice uvesti slovenskemu jeziku primernejšo abecedo ; 
tudi Danjko se je lotil tega posla. Da bi razširil svojo abecedo, 
izdal je 1824.1. v Radgoni knjižico: 

4. »Abecedna knjižica na hitro in le h ko pod- 
vučenje Slovenskega branja«. 

Da bi širše kroge seznanil se svojimi črkami, izdal je 1824. 1. 
slovnico z naslovom : 

5. »Lehrbuch der AVindischen Sprache.« 



Pisatelji. 179 

V predgovoru pravi, da je slovnico spisal v narečju severnih 
pa vzhodnih štajerskih Slovencev, katerim prišteva tudi ogrske 
Slovence iz gornje Železne Stolice ; Slovence iz dolnje Železne 
Stolice prišteva Hrvatom, iz južne ter zahodne Štajerske pa Kranjcem 
in Korošcem. 

Sklanje razločuje štiri : „rak", „riba", „reč", ,leto" ; sprege tri : 
„delam", „grlsem", „vučim". Drugi del slovnice, namenjen v čitanko, 
obsega reke, pogovore, smešne in resne povesti, uganjke, prislovice. 

Slovnica je urejena pregledno in spretno in se za one čase 
odlikuje po jedrnatem in krepkem zlogu. 

Tu bodi v vzgled nekoliko besed: ašA:erc = Tuchabschnitzchen 
bojak = Pathe ; grajanec = Anriihmer; hotiv = Wohllustling 
kartač = Biirste ; nedug = Unschuld ; oli = olje ; prstoy = prstan 
sedZaA; = jezdec ; svilar = Drahtzieher ; štacun, -a; gnezda, -e = gnezdo 
podperda = prepelica ; svetija = svetnica ; (eja = senca ; deklic, -i 
= deklica; dvojčet, -i; pošteje == spoštovanje; vreče^ -a = vreča. 

Precejšnje število samostalnikov je navedenih z drugim 
spolom, nego so navadni v pismeni slovenščini. 

Danjko navaja v svoji slovnici »Lehrbuch der Windischen 
Sprache« str. 88 : bnjn, -a = der Balken nam. bruno ; dlan, -a = die 
flache Hand nam. dlan, -i. 

Pa ne samo za duševno nego tudi posvetno blaginjo sloven- 
skega naroda se je marljivo trudil s tem , da je izdal dvoje 
prostemu kmetu namenjenih knjig, namreč: 

6. »Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi.« 

Radgona 1824. 

V prvem predgovoru uči pisatelj svoj pravopis, v drugem 
pa uvaja ubožnega, pa poštenega kmeta Izidorja, kako bi lepo 
napredoval in učil svoje otroke in sosede. Ta pouk se vrši v 
130 kratkih sestavkih, n. pr. : 1.) Popevajoči škerlec, 10.) Pridoča 
vihta, 20.) Zima, 30.) Studenec na poli, 40.) Lepi ino dobri dušeči 
cvet, 50.) Kokodačeča kokoš, 60.) Ne solena hrana, 70.) Šumeči 
potok, 80.) Mesec in sredonoč, 90.) Namalano sonce, 100.) Razvržen 
mravlinovec, 110.) Kervna žila, 120.) Lovlenje slepih miši,'130.) Noč 
po žetvi. 

12* 



180 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 

Zadnji oddelek se konča tako-le : 

Izidor: 

O tiha, iehka, sladka večnost ti, 
Na te se moja duša veseli. 

Žena : 

O večnost! sladko vujpaoje si ti, 
Na te se moje srce veseli. 

Oha: 

Le skoro vzemi naj vu sveti raj, 
No Angelsko obličje nama daj. 

Leta 1831. je izdal : 

7. »Bčelarstvo« (Čelarstvo). 

V kratkejn, dve strani obsegajočem predgovoru hvali Danjko 
korist čebeloreje. Nastopna stran ima Danjkov pravopis. Vsebina 
knjige je navedena v 500 vprašanjih na XXIV straneh ; na koncu 
zadnje strani vsebine, ki jo pisatelj imenuje »vujetek«, je natis- 
neno : ))S'pismencami pokoj. Andr. Lajkama naslednikov vu Gradcu«. 

Knjiga je razdeljena na šest »glav«, na koncu je na enem 
listu naslikanih 10 obrazcev čebelorejnega orodja. 

Če Šafafik, navajajoč naslov pri izrazu »vfakega ftrana« pri- 
stavlja opombo: soli wohl heissen : » fta na«, se moti, kajti Danjku 
rabi beseda „stran, strana" gen. mase. za „kr(ij"- Na strani 5. vpraša 
pisatelj : „So za čelno rejo vsi kraji ednako dobri ?" in odgovarja : 
»Ne ! Sicer je nieden stran ne tak neroden , da ne bi v' njemi 
zelinje, zasadinje , germovje ino drevje raslo , is kerega rož ino 
cvetov cele svoj med brati znajo; le pa so neki strani s' takim 
rastlinjom bogateši, zato za cele bolši, kak drugi.« 

Nastopno vprašanje se glasi: „Keri so toti strani?" 

Da se je lotil spisovanja tega dela, opravičuje s tem, da se 
za kmete zelo splača trud , ki se ima s čebelami , in ker je zelo 
zanemarjena ta stran »deželskega gospodarstva«. 

Jako marljivo in spretno je sestavljal in spisoval knjige na- 
božne vsebine, namreč : 8) Evangeliomi na vse ne dole in 
svetke (1817); 9) Veliki Katekizmus (1826); 10) Listi ino 
Evangelji (1826); 11) Svetega pisma zgodbe (1821,1826); 
12) Opravilo sv. meše (1829); 13) Molitve za katolške 
keršenikc; 14) Sv. križni pot (1829); 15) Božja služba 
keršanske mladosti (1830); 16) Knjiga pobožnosti. 



Pisatelji. 181 

Spisal je tudi nemškoslovenski slovar, ki je bil uže za natis 
dovoljen po cenzuri 1832. L, pa ni zagledal belega dne. Potem pa 
je umolknil in skoro popolnem opustil pisateljevanje ; samo v 
»Drobtinicah« 1862. leta se je oglasil s sestavkom: »Štajerski 
Jeruzalem.« 192—198. 

Dr. Josip Pajek omenja, da mu je poslal g. Slekovec rokopis : 
»Hodierni Vinidi in Styria ser m one m conferentes 

cum antiquissimo GlagolitaCloziano a Petro 

Dainko ad Magnam Do menicam Decano 1836« in 
»Mali Vinogradnik ali rednik vinskih goric« 1844. 
»Knjiga, pravi Pajek, je zanimiva zavolj slovarja.« 

Vzrok temu, da je utihnil, nahaja njegov življenjepisec^) v 
tem, ker ga je pre ujezilo, da njegovega pravopisa niso vsprejeli 
vsi Jugoslovani ; tudi mu oČita, da se je nasprotnikom vrgel v 
naročje, in da se ne sme nič več pričakovati od njega. ^) 

Temu nasproti se pa mora priznati, da je blizu dvajset let z 
nenavadno marljivostjo delal v raznih strokah slovenskega slovstva: 
pisal je molitvenike, slovnico in knjige narodnega gospodarstva; 
to je tem večja zasluga, ker je v onem času skoro samotež oral 
slovensko ledino na Štajerskem. 

V danjčici so pisali tudi: 

Davorin Veršič, porojen 1779. 1. pri sv. Rupertu v Slovenskih Goricah, 
umrl 1850. 1. v Radgoni, je prevel iz nemščine molitvenik: »Duhovni varuh 
za mladost.« 

Anton Lah (1803 — 1861) iz Jarenine, umrl kot župnik v Lembahu, je 
prevel Schmidtovo povest »Das holzerne Kreuz« z naslovom: »Leseni križec« 

Vido Rižner (1793—1861) iz Ptuja , duhovnik v kaznilnici karlovski 
(Karlau), umrl župnik v Gnasu na Štajerskem, je tudi pisal v danjčici in izdal 
dva molitvenika: a) »Nabirki za mlade Kristjane< L del (IL del ni 
zagledal belega dne) in b) »Katolika mesna Knižnica«, natisnena 
1828. in 1831. 1. Pri prevodu knjige: »Sveti četi r i evangeliji« sta mu 
pomagala Koloman Kvas (Quass) in Anton Murko. 

Anton Šerf (1798—1882) iz Radgone, kapelan pri Veliki Nedelji in 
naposled župnik na Svetinjah. 

V danjčici je izdal : 

1.) »Pad no zdig človeka«. Gradec 1832 ; 2.) »Predge za vse 
Nadele no Svetke«. Gradec 1835. 

Na drugi strani naslovnega lista je v nemškem jeziku podeljeno dovoljenje 
sekovskega škofijstva, da se knjiga sme tiskati. Na tretji strani je naslov ponovljen 



1) »Kres« 1881, 475. 

2) Razlagova »Zora« 1852, 130. 



182 Zgodovina slov. slovstva. II. del. 



s tem, da je tiskano v prvi vrsti: »Nedelni Del«, da je izpuščena peta in šesta 
vrsta in da je uvrščeno: 

I. zvezek, / zderžavajoči: / Predge od perue Adventne nedele do sledne / 
nedele po Vyzmi. 
Tudi je natisneno drugo geslo. 

Prvi zvezek sega do 256. strani, drugi do 480. Zadnje besede zadnje strani 

so: >Zdravi ostante! — Anton Serf, kapelan.« 

Poleg dovoljenja sekovskega škofijstva pa je pisatelju na peti in šesti strani 

Peter Dainko, tehant, solnega okraja priglednik ino farmešter, pripisal to-le 

priporočilo: 

»Shrani toto postavno besedo sebi no svojim sinom 
na veke«. Eksod. XII. 24. — Jas sem nazočne predge pazlivo prebral 
ino najšel, da so skerbno po bogoslovnih postavah sporedene, ino nič 
nezaderžijo, kaj bi katolškim vernim ino zaderžavanskim navukom, cir- 
kvenim ino deželskim zapovedam bilo zopertno ino razkolno; dosti več 
se more povedati, one so lepi cuetni sbori naj sveteših navukov našega 
Gospoda Jezusa Kristusa, blaženih apostolov, ino cirkvenih očakov, pune 
svetiga duha ino močne človeki na podvučenje ino pokoro, na časno no 
večno srečo. — Beri, veri ino zaderžavaj nje zato vsaki rad, ne samo za 
se. temoč tudi drugim, namjreč, či se je tvoj brat (bližnik) pregrešil, 
pojdi (z' Božjo besedo) k' njemi, ino mu njegov pregreh med sobo ino 
njim oponosi. Mat. XVIII. 15. — Pripovedavaj (Božjo) besedo . nadstoj 
prigodno, nezgod karaj, prosi, kregaj, vu vsemu poterplenji ino navuki. 
II. Tim. IV. 2. - Ne pozabi jočečih odžaluvati. Sir VII. 38. — Molte eden 
za drugega, naj bote zveličani. Jak. V. 1'5. 

Na dragočestnih nemških križniko