Zgodovina slovenskega slovstva

1^

Zgodovina

slovenskega slovstva.

L zvezek:

Od pocetka do francoske revolucije.

Spisal

dr. Karol Glaser

profesor

pri C. kr drž. gimnaziji v Trstu.

^

Založila Slovenska Matica.

^D

V Ljubljani.

Tiskala ^Katoliška Ti^Jd^ajt;
1894.

S^m BY

PRE5ERVATION

SERVICES

»*, t\ —^

-7^

pg

H 00

Z I/' /-3

Predgovor.

o ] i Slovenci smo majhen del velikega slovanskega plemena, ki
■^^ po razsežnosti svojih sedežev, po različnosti zgodovinskega

razvitka posameznih rodov presega vsakateri narod stare in nove dohe.
Slovani so podaniki mogočnemu čaru samodržcu na Ruskem in so
prosti sinovi skalnate Crnegore, vladajo se po ustavah pod avstrijskim
in nemškim cesarjem, srbskim kraljem in bolgarskim knezom, a so
brezpravna raja na Turškem ; Slovani se spominjajo slavne preteklosti
na Češkem, Poljskem in Srbskem, tekmujejo s prvimi narodi evrop-
skimi v slovstvu in umetnosti na Ruskem v čili mladosti, ali pa sku-
šajo napredovati oprti na lastno življenjsko moČ in na Človeške in
državljanske pravice, kakor mi Slovenci, brez slavne in navdušujoče
preteklosti.

Na zahod prodiraje so polabski, pomorjanski in baltiški Slovani
izginili v boju s svojimi mogočnimi sosedi.

Prve straže Slovanstva v južni Evropi, mi Slovenci, smo se
ubranili te usode, dasi moČno oslabljeni.

Minilo je nad looo let, odkar so Slovenci zaseli Štajersko,
Koroško, Kranjsko in Primorsko ; v posameznih naselbinah stanovali
so tudi na Nižjem in Gorenjem Avstrijskem, na Saligrajskem in Tirol-
skem; istotako so se na Italijanskem bili razširili dalje na Jug, nego
stanujejo zdaj beneški Slovenci. Tem Slovencem se je reklo : Karan-
tanski Slovenci. Na severovzhodni strani so jim bili sosedje panonski
Slovenci, istega plemena, pa različnega narečja. Bližnji sosedje so bili
moravskim Slovanom, katerim sta Ciril in Metodij prinesla pravo luč
svete vere. Lepa prihodnjost se je začela razvijati zahodnim Slovanom, ali
germanski narodi pritisnivši od zahodnoseverne in Madžari od vzhodne
strani so zadušili jutranjo zoro mlade slovanske omike. Slovenci

1

so zapali mnogostoletnemu mrtvilu, dokler jih ni reformacija zopet
obudila k duševnemu gibanju. V tem času jim je umrla blizu polovica
severnega ozemlja, in kar je ostalo na južni strani, razdelilo se je na
več dežel tako, da jim je nedostajalo vzajemnega duševnega vezila :
Slovenci na Beneškem so podložni celo drugemu vladarju.

To, kar je nam ostalo Slovencem ozemlja, pa je tako razno-
vrstno, da se nobeden narod v Avstriji, morda v vsej Evropi ne more
ponašati s tako slikovitim površjem posedenega ozemlja, kakor uprav
mi Slovenci. Zahodni deli se raztezajo v divni planinski svet:

Mogočno se dvigajo naše gore

Ozirajo se na cvetoče polje ' S Jenko.

s svojimi očarjujočimi jezeri (blejsko, vrbsko in druga), ki so jih slavili
domačini in ptujci, pesniki (Prešeren, Levstik, Jenko, Freuenfels) in
prozaisti ; narod si je o njih snoval lepe pravljice. Na vzhodnoseverni
strani pokrivajo slovensko zemljo vinorodne gorice, njih krasoto je
opeval Stanko Vraz ; na južni strani pa se je lepota skrila v pod-
zemeljske jame, n. pr. škocijansko, postojnsko :

Ponosno popra.šam Res jame jednake

Dežele okol" : Na svetu je ni,

„Imate kot Kranjska Nje slava črez gore

Tak slaven podmol?" In morje doni. M. lilliar.

Na jugu perejo zemljo slovensko valovi Jadranskega morja. Lepe
reke se pretakajo po tem prostoru zemlje in so tudi pesnikom dale
hvaležno snov za lepe umotvore (Gregorčič, S. Jenko). Ko je Valvasor
dokončal svoje nauke in šel na potovanje v ptuje dežele, se mu je
domovina omilila tako, da je ukrenil proslaviti jo pred svetom ; to
je storil s svojo imenitno knjigo „Ehre des Herzogthumbs Crein" in
je temu domoljubnemu delu posvetil vse svoje duševne zmožnosti in
žrtvoval ves svoj imetek. Lep vzgled iskrenega domoljubja !

Pa tudi narod, kateri živi v teh lepih pokrajinah, sme ponosen
biti na svoje duševne vrline. Ugodna usoda mu je med vsemi slovan-
skimi plenieni prvemu prižgala luČ svete vere in s tem prave omike;
zagvozden med germanske in italske narode, je narod slovenski od
svojih sosedov prvi dobil nauke o Kristovi veri in ima tedaj naj-
starejše spomenike slovstvene delavnosti. Slovenci, dasi maloštevilen
narod, so občnemu napredku omike dovolj pripomogli: Vega, Slo-
venec, je matematikona sestavil logaritme in spisaval druge važne knjige
te stroke; nas r')!ak J. Kopitar je slavistiki jiostavil podlago, in njegov

m

učenec Miklošič je bil po sodbi italijanskega učenjaka Mussafia (glej
Letopis „Matice Slovenske" 1891. 1., str. 253) največji Jezikoslovec
sedanjega stoletja.

Tudi mlajši zarod slovenskih slavistov, Krek, Skrabec, Oblak,
Štrekelj, Murko se je oklenil Miklošičevega naslednika Jagiča
in mu častno pomaga reševati nalogo, katero si je postavil z listom
„Archiv fur slavische Philologie".

Naše gore list je bil dr. I. Štefan, nedavno umrli predsednik
cesarski akademiji znanosti in priznan kot prvi fizik vse Evrope.

Najboljše slovenske propovednike n. pr. Stritarja, Janka
Kersnika. Pavlino Pajkov o prelagajo na srbski, češki, nemški
in italjanski jezik.

Slovenski šolnik Močnik Je napisal knjigo, po katerej se skoraj
po vsej Avstriji uči matematika.

In ti možje so se po lastnem trudu brez ptuje pomoči vzdignili
do te slavne višine!

Tudi na umetnostnem polju so se v najnovejšem Času po
Hrvatskem, po Poljskem in dalje po svetu slovenski glasbeniki in
pevci oglašali in bili priznani: Fr. S. Vilhar, Gerbič, Noili,
Trtnik, Pogačnik, Bučar, Fišer. V minolem letu so v Ljub-
ljani predstavljali opero v slovenskem Jeziku v lepem novem gledališču.

Slovenska slikarja Subica sta se proslavila v inozemstvu.

Uže Vodnik in Koseški sta v znanih izrekih slavila nadarjenost
slovenskega naroda.

Dočim duševno gibanje drugih narodov podpirajo plemenitaši,
razsvetljeno in bogato meščanstvo, crpimo mi Slovenci svoje duševne
moči iz prostega naroda, iz kmetskega stanu; primerno je torej pesnik
S. Gregorčič proslavil „Kmetsko hišo", pojoč:

Ta hiša nam je mati krušna, Od tam misleci globoki,

Domovju steber je častit, Od tam klicarji k nebu nam.

iz kmetskih hiš nam hrana dušna, Od tam nam pesniki preroki,
Iz kmetskih hiš omike svit. Za dom borilci vsi od tam.

In kateri vzroki pospešujejo lepi razvitek slovenskega naroda:
V prvi vrsti ugodni vpliv, ki ga daje javno življenje v ustavni
državi ; zato se v zadnjih letih vse boljše slovstvene zgodovine spi-
sujejo, ozirajoč se na zgodovinski razvitek dotičnega naroda ; v drugi

1*

vrsti pa primerno uvaževanje narodnega blaga, oživljajoči vir narodni
poeziji, po kateri Slovani presegajo vse sorodne narode.

Stoje na podlagi grške in rimske izobraženosti so se Germani
in Romani razvijali po svoje, pa tudi ta razvitek ne more napredu-
jočemu duhu zadoščavati za vselej. Narodna poezija slovanska, v pravem
pomenu besede „odkrita" omikanemu svetu še le v tem stoletju, je
dala poleg iznajdeb naprej hitečemu evropskemu duhu novi pravec:
prosti neomikani Slovan je nastopil kot učitelj; to je najsijajnejši dokaz
o ravnopravnosti in enakovrednosti Slovana v evropski družbi. Tudi
slovenskim narodnim pesnim , s katerimi ^e širši svet seznanil Ana-
stazij Griin, ni izostalo priznanje.

Ker brez narodnega ponosa ni napredka, in ker uprav te po-
trebne samozavesti nedostaje tu in tam, naglašati se mora tudi v
»Zgodovini slovenskega slovstva" ; saj je tudi Marka Pohlin v svojem
delu „Bibliotheca Carnioliae" povdarjal. da jo je spisal v ta namen,
da bi videli rojaki na Kranjskem, koliko slavnih muz je uže trudilo
se na korist lepi domovini.

Ne radi točnih podatkov, nego radi navdušenega rodoljubja, ki
veje iz te Pohlinove knjige, je vredno, da si jo pogledamo pobliže.
Ves njen naslov se nahaja na str. 194 naše knjige.

Rokopis se je shranjeval v knjižnici „Viteške akademije Marije
Terezije" na Dunaju ; zgodovinsko društvo za Kranjsko ga je izdalo
1. 1862. kot prilogo k zborniku „Mittheilungen des historischen Vereines
fiir Krain", 4".. 63 str.; uredil je izdajo August Dimitz.

Pisatelji so uvrščeni po abecednem redu ; abecednim oddelkom
je dal po svojem čudnem načelu imena, n. pr. Alphitheca, bethitheca.
citheca, deltheca, vpsvlontheca id.

Na 4. strani predgovora pravi to-le :

„S to knjižico hočem uničiti očitanje, s katerim se odlikujejo
druge narodnosti, bahaje se s svojimi učenjaki. Češ da naša domo-
vina ne vzgaja nobenih učenjakov, ali da jih ima vsaj bore malo, ker
jim nedostaje zmožnosti, ali marljivosti, ali podpornikov, ali kar je
isto, vsled nebrižnosti, revnosti in bojazljivosti pred vednostjo. Hočem
torej, pravim, s temi listi pozabnosti rešiti dela tistih pisateljev naše
dežele, ali prijateljev domovine, čijih del se ne dobo z lahka. Hočem
skrbeti za našince in domovino shranjuje slavo domovine, ki si jih
je porodila ali odgojila v pisatelje. Želel bi. da bi sinovi in vnuki ter

ves naš zarod, uvidevši in preČitavši, kar so naši pradedje izumili z
velikim trudom in ne z malimi stroški spravili na svitlo, želel bi,
pravim, da hi tudi oni se navdušili in izvršili enaka, Če ne veČja dela,
v proslavo in korist domovini. Sokrvnikom, sorodnikom, sodeželanom,
someščanom in vsem, ki živž z nami, ponujam darilo in neko ne-
usahljivo tolažbo za dušo s tem, da jim na vidik stavljam sokrvnike,
sorodnike, na isti pedi zemlje porojene, vstopivše v isti sveti red,
s kratka : v eni knjigi mnogo knjig teh mož, ki so najbolj razširjali
vednosti o domovini, lepe umetnosti, in kar je najvažnejše, pravo
vero, pobožnost in nravnost ; če se jim (t. j. potomcem) zljubi, naj
Čitajo v številu Kranjskih mož njihova imena in zasluge za slovstvo,
državo (in politicam) ali cerkev, in naj jih plode od zaroda do zaroda.
Zelo ugodno je prijatelju. Če se more oživiti s slavo prijateljevo.'"

„ln kaj še le naj povem o vednosti: Njena slava je večna.')
Pisatelji žive večmoma bolj v spisih in se više čislajo po smrti, nego
dokler so živeli med zemljani. Ali bi ne bilo sramotno živeti v domo-
vini in ne znati domovine.'^) Želim, naj bi se jih več pečalo s tem,
da z učenimi spisi pomnože število domačih pisateljev, ali da bi z
ugledom in z gmotnimi sredstvi podpirali te, čijih omika in zmožnost
jim je znana."

Pohlinovo delo pa ni prva knjiga, ki govori o slovenskih du-
ševnih proizvodih, kajti enajst let potem, ko je beli dan zagledala
prva knjižica v našem jeziku, so uže račun polagali o slovenskem
slovstvenem delovanju. To dokazuje :

Register und summarischer Inhalt aller der vvindi-
schen Biicher, die von Primus Truber bis auf dies
i56ite Jahr in Druck gegeben sind id., Tiibingen 1561.
4"- ? Bogg,

Ta knjižica se je izdala radi tega, da bi se uspešno delovanje
dokazalo nemškim knezom in mestom, ki so gmotno podpirali to
podjetje.

*) V latinskem tekstu je tiskano: eius laus percunis est; »percunis« mora biti
tiskarski pogrešek za aperennis."

^) Iz istega vzroka sem, opisuje slovenske pokrajine na str. 47 — 54 pod črto
navel krajepise, kolikor mi je bilo možno v trgovinskem mestu Trstu iz slovenskih
časnikov in knjig, ker se mi zdi .to neizogibno potrebno, da kolikor moči znamo
svojo lepo domovino.

VI

Razven Valvasorja in M. Pohlina pa je Safafik v svoji knjigi,
katera se imenuje pozneje, porabil še J. L. Frisch-a:

Historiae linguae Slavonicae continuatio secunda
continens historiam dialecti Venedici meridionalis sive Vinidorum
in provinciis Austriae vicinis, nimiruna in Carinthia, Stiria, Istria
et Marchia Vinidorum. Berolini 1729. 4". i Bogen, ter:

Christ. Henr. Hase, DelinguaCarnorunietIllyricorum
slav o ni ca castiaribus nostratium sacris initiata, imprimis de
Augustanae Contessionis versione eadem dialecto exarata. oratio
solemnis Jenae declamata. Jenae 1759. 4"- 28, in :

Ch. P>. Schnurrer, Slavischer Buche rdruck in Wurtem-
berg im XVI. Jahrhundert. Tiibingen 1799. 128.

Teh virov sicer nismo rabili za to „ Zgodovino slovenskega
slovstva", a navajati se morajo, da vidijo rodoljubni čitatelji, kaj seje
pisalo v tej stroki.

Prvi pisatelj, ki je z nenavadno bistroumnostjo bil Slovencem
spisal slovnico na pravi znanstveni podlagi, je tudi tej stroki spisal
navdušeno podlogo v 48 stranij obsegajočem predgovoru k slovnici:
Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kiirnten und Steiermark,
Laibach 1808; osobito pa v zadnjem delu, ki nosi naslov : Nachschrift,
str. 385 — 460., ta mož je bil Jernej Kopitar.

V predgovoru je iz starejše dobe opisal vse slovenske knjige,
ki so se nahajale v barona Cojza knjižnici v Ljubljani. Predno pa
je bila dokončana njegova slovnica, se mu je uresničila vroča želja,
da je prišel na Dunaj, kjer je v dvorni knjižnici našel marsikatero
njemu še neznano knjigo. Veselo je vskliknil :

„Wie froh iiberrascht v%'ar ich, hier auf der kaiserl. Bibliothek beinahe den
ganzen Schatz unserer Literatur aus der Truberschen Periode, .sammt den Glagoli-
schen und Kvrillischen Nebenerzeugnissen derselben, zusammen zu findenl"

Tista dela, ki še niso bila opisana pobliže v Schnurrerjevi knjigi,
je v oddelku ..Nachtriigc" označil natanko, po obliki in vsebini na-
glašuje, da Frischeve želje po ,,Catalogi Bibliot hecae Slavicae"
glede slovenskega jezika še ne more izpolniti zdaj. da pa hoče marljivo
nabirati tvarino.

Lepe doneske k zgodovini starejše književnosti slovenske naha-
jamo v I) o b r o w s k e g a S 1 a v i n u , Prag i 808. 8". in Slo \v a n k a

vil

Prag 1814 — 15 8". II. zvezka. Slavin se je natisnil 1. 1834. v drugo
z naslovom :

Dobro\vskv's / Slavin / Bothschaft aus Bohmen / an / alle Slavi-

schen Volker / oder / Beitrage / zu / ihrer Charakteristik zur

Kenntniss ihrer Mvthologie / ihrer Geschichte und Alterthiimer,

ihrer Literatur und / ihrer Sprache nach allen Mundarten. / Mit

einem Anhange : Der bohmische C a t o voUstiindige / Ausgabe

in vier Biichern. Z\veite verbesserte. berichtigte Auflage / von

/ Wenceslav Hanka , Ritter des St. Wladimir - Ordens, Biblio-

thekar ani bohmischen National-Museum. / Mit sechs zuni Theil

colorierten Kupfertafeln, drei F"acsimilc und vier Tabellen /

Prag / In der Mavregg'schen Buchhandlung / 1834. 8", 406.

Ta knjiga, ki je nekak prednjar ( Vorganger) poznejšim zbornikom

o slovanskem jezikoslovju, in ki smo jo radi tega naveli natančno,

govori na str. 11 — 17, o starih prevodih sv. pisma na slovenski jezik

(Jurij ,Iapel in Blaž. Kumerdev ), o Bohoričevi slovnici ; str. 68 — 72

ima „'>|sroben aii§ bem angescicjtcu iiMubifcl)Cii neucn Jeftameiit", opisuje

str. 112 — 115 noše Ziljanov in Ziljank, str. 115 — 117 Kranjcev in

Kranjic, str. 118— 124 narečje rezijansko, pretiska str. 124 — 128 in

razlaga slovenski „Oče naš", iz Bohoriča, ponatisne iz Schnurrerja

življenjepise Štefana Konzula, Antona Dalmate (s slikama), barona

Ungnada in Primoža Trubarja str. 188 — 211.

Kljuhu Kopitarjevi natančnosti in bistroumnosti pa je važno
dobo v zgodovini slovenske književnosti v marsičem še le v najnovej-
šem času popolnil T h. Elze'), protestantovski pastor v Benetkah.
Porojen 1823. I. v Altnu pri Desavi na Anhaltskem, se je izobrazil v
Tiibingah in Berolinu, živel na Laškem, Nemškem, od 1852. leta v
Ljubljani, od 1865. 1. v Meranu in od 1869. 1. v Benetkah kot pastor,
od 1 89 1, leta živi tam kakor zasebnik. Pastor v Ljubljani se je vrlo
zanimal za zgodovino protestantovstva na Slovenskem zbiraje gradivo
za svoje preiskave po raznih arhivih na Kranjskem.

Plodovi teh študij so :

i.DieSuperintendenten"') der evangelischen Kirche
in K r a i n \vahrend des sechzehnten Jahrhundertes. Wien. Druck von
Carl Gerold's Sohn 1863. 8". VIII + 60.

') m. p. Dr. h. c. Theodor Elze, Lj. Zv. 1803, ^-- — *^3°-
■^) Primus Trubers Denkmal in Derendingen, Mittheilungen d. hist. V'ereines
tiir Krain 1861, 6^.

vili

2. Primus Truber'^ und dieReformation inKrain
(Herzog, Realencvclopildie fur prot. Theologie und Kirche B. XXI,
Gotha 1866. 8", 19.)

3 . D i e U n i v e r s i t ii t T ti b i n g e n '-^ ) und d i e S t u d e n t e n
a u s K r a i n. Festschrift von Theodor Elze. evangelischen Pfarrer aus
Venedig. Tiibingen. Verlag und Druck von Franz Gries, 1877. IV.-|-roq.

Vsled tega spisa Je Elze postal častni doktor vseučilišča v Tubingah.

V „Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte des Protestan-
tisnius in Oesterreich" je razglasil te-le važne razprave:

1. Die Anfange des Protestantismusin Krain, 1 880.

2. Paul Wi e n e r , Mitreformator in Krain, erster evangelischer
Bischof in Siebenbiirgen. 1882. 8". i — 52.

3. Die slovenischen protestantischen Gesangs-
biicher im XVI. Jahrhunderte. 1884. i — 39.

4. Die slovenischen protestantischen Katechis-
men des XVI. Jahrhundertes. 1893. 79 — 100.

5. Die slovenischen protestantischen Postillen"*^ des
XVI. Jahrhundertes. 1893, 121 — 133.

Razven teh razprav, ki se opirajo na izvirne nenatisnene spise
po arhivih, je m. /7. v „ L j u b 1 j a n s k e m Zvonu" 1. 1893, str. 622
do 630 navel še druge spise, spadajoče deloma v zgodovino slovenskega
slovstva protestantovske dobe, deloma v druge stroke.

Pisatelju te knjige so bili Elzejevi spisi viri-voditelji v prvi dobi
našega slovstva, osobito glede na diplomatično natančnost naslovov,
(tako glede črk kakor tudi vrst) ; pisatelj te knjige prosi, da bi strokov-
njaki delom str. 97 št. 3; str. 99 št. 6; str. 100 št. 9; str. 104 št. 10
do 13; str. 105 — 106 št. 16 — 19; str. 11 ( št. 3 razglasili kje tako na-
tančne naslove, da bi se mogli pridejati II. zvezku »Zgodovine sloven-
skega slovstva" ; dosegla bi se v tem enotnost v obliki.

Vrnimo se zopet k starejšim delalceni na polju slovstvene
zgodovine slovenske.

') Uebcr Hitzingcr"s Hcrichtigung ciniger Punkto in Primus Triibers I.eben.
Mitthcilungcii d. hist. Vereincs tur Krain iSi")4, S3.

') Primus Truber. Krgiinzungshcft zum l.csebuche liir Jic obcrstc Klassc der
evang. Hauptschulen in Ocstcrr. \Vicn iHb^, ■yi,o.

') 'l'a razprava v I. j, Zv. 1X113, G^n, še ni navedena.

IX .

Vreden naslednik Kopitarju je bil F r. M e te Ik o. V svoji slovnici
„L e h r g e b ii u d e der s 1 o v e n i s c h e n S p r a c h e", Laibach r 825,
je v uvodu I — XXIX. str. po Kopitarjevem vzgledu podal kratek pre-
gled slovenskega slovstva ; a s tem se ni zadovoljil, nego snoval je
posebno delo, ki bi naj imelo naslov :

Pis menica ali zgodovinsko razvitje in raz-
cvetje slovenskega jezika z njega najimenitnišimi
spominki od začetka pisanja do sedanjega časa.

Marn. Jez. X., razlaga osnovo te Pismenosti. Predgovor govori o
staro- in novoslovenščini ') , malikoslovje po Hanušu-); Pismenica
sama začenja s staroslovensko slovnico v metelČici, obsega karantanske
ostanke, odlomke iz raznih spomenikov ; potem naj bi se natisnili ne-
kateri sestavki iz „Bčele I.", na primer: „Izvir in azijatska starodavnost
slovenskih ljudstev itd., potem sledi „Slovensko pismenstvo" večjidel
po Čopu ; potem „ Vzajemnost" slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki.^)

Novoslovensko dobo delil je Metelko v štiri dobe : I. od Truberja
do Hrena, 1550 — 161 2 protestantovska, — II. od Hrena do M ar k o ta
1765 katoliška, — III. do Kopitarja 1808, — IV. od Kopitarja do
njegove dobe.

Ne šolskim namenom, tudi ne samo omikancem, nego širokim
krogom čitateljev „Drobtinic" je leta [849. Matija Majar spisal
„ Zgodovino slovenskega slovstva" v poljudnem zlogu in skromni
obliki ; ta pregled je uravnan primerno in je nameraval ob mladostni
dobi našega preporoda podati malo sliko naših dosedanjih trudov v
tej stroki.

Lep pripom9Ček tej »Zgodovini slovenskega slovstva" so bili
J. Marnovi „.TeziČniki", dasi bolj z ozirom na življenjepisne podatke o
slovenskih pisateljih, kakor o tvarini, katera je navedena sicer jako
natančno, pa bolj po naslovih, kakor vsebini.

Posvetil je J. Marn skoraj ves čas svojega življenja v to, da je na-
biral tvarino za posamezne pisatelje, ki jih je naslikal v „Jezičniku" od
IX. zvezka počenši do XXIX.; pripoznana točnost in natančnost*)

') Deloma objavljeno v nemškem jeziku v Mittheilungen des historischen
Vereines, n. pr. 1. 1856.: Die altesten schViftlichen Denkmaler der Slaven.
2) V Učiteljskem Tovaršu 1864, str. 10 — 22.

*) J. Marn, Jahresbericht des Obergymnasiums zu Laibach 1864, str. 15 — 22.
*) Podrobnosti sta dodala v svojih ocenah Wiesthaler in Fekonja.

daje tem letnikom stalno vrednost. Nazori, ki so izraženi tu pa tam.
ne bodo ugajali onim, ki ne stoje na strogo verskem stališču ; pripo-
znati pa se mora blagohotni način, kako on zagovarja svoje misli.
Spomina vreden je pregled o Jezičnikovi vsebini, ki ga je podal
A. Kalan v knjižici : „Jezičnik v slovenskem slovstvu ob njegovi pet-
indvajsetletnici". Predaval v katoliški družbi A. Kalan. (^Ponatis iz Slo-
venca.) 1888. 8". 74. Samozaložba.

Gledč Safafikove knjige „Geschichte der siidslavischen
Literatur se je uresničil izrek: „Habent sua fata libelli". P. .1. Satafik.
živeč v Novem Sadu, in v Slovanih uže znan po svojih spisih,
obrnil se je do učenjakov raznih slovanskih plemen, proseč jih, naj
mu pomorejo spisati slovstveno zgodovino vseh slovanskih jezikov.
Najvažnejši pripomoček za slovensko slovstvo so mu bili prispevki,
ki mu jih je po Kopitarju poslal tedanji humanitetni profesor
in poznejši knjižničar Matija Cop, mili sodnik in mož obsežne lepo-
slovne izobraženosti v raznih velikih in malih evropskih slovstvih.
Pridejal je svoje opombe tudi Kopitar. Ker pa je Safafik umrl poprej,
nego se je mogel odloČiti za izdajo, je Josip .lireček 1. i8(J4. v Pragi
izdal Paul .los. Safafik, Geschichte der siidslavischen
Literatur. Aus dessen handschriftlichem Nachlass I. Slowenisches
und glagolitisches Schriftthum. 8. VIII. 192 Delo je urejeno tako,
da ima do str. 46. kratke životopise, potem pa naslove knjig, ki so
urejene po tvarini. Naslovom so pridete kratke opombe o vrednosti
posameznih del. Zadnja letnica je 1832.

Dasi ni pragmatično spisana ta Safafikova knjiga, vendar je do-
sedaj za starejšo dobo najboljši pripomoček.

Za inostranstvo je spisal V. F. Klun samo kratek pregled, ki
se je prevel na ruski jezik in objavil v časniku „Ruskaja Beseda'*
1. 1859; istotako kratek spis v ,,Oesterreichische Revue" 1864. III.
str. 76 do 100, V. str. 32 — 66, ki se je tudi ponatisnil.

V Češkem jeziku je razvitek slovenskega slovstva od 1. 1830.
naprej na kratko načrtal Vencel Križek v listu ..Časopis Musca Ceskeho
XXXIV. 1. 1860", 8". str. 366 id.

Inače vse hvalevredna Cieschichte der sla vische n L i te ra turen
von A. N. Pvpin und V. D. Spasovič. Nach der zweiten Auflage aus dem
Russischen ilbertragen von Trautgott Pech. Leipzig. Brockhaus. 1 880.
X -j- 58^ se je prepičlo ozirala na Slovence. (Wiesthalcr. Lj. Zv.
1884. 5., I id.)

XI

L. 1863. je izšla knjižica: Kratak pregled slovenske literature
sa dodanim rieČnikom za Slovence. Napisao Ivan Macun. U Zagrebu.
Narodna Tiskarnica dr. Ljudevita Gaja. 12". VII. 102.

Macun deli slovstvo slovensko v 1. dobo, „za kojo je slovenski
jezik služio samo za cerkvene sverhe iliti od Trubera do Japelja; v
II. dobo, za koje je uz cerkvenu porabu služio za pouku književnikah
iliti od Japelja do 1843.; ^' ^'^- »-i^l^o, od Novicah." — Tu se vidi, da
nikakor ne loči protestantovske in protireformacijske dobe. Koseškemu
pripisuje preveliko važnost. Na koncu so pridejane nekatere Vodnikove,
Prešernove in Koseškega pesni.

Ob Miklošičevi sedemdesetletnici je izdal J. Macun na svoje
stroške »Književno zgodovino Slovenskega Stajerja". V
Gradcu, mala osmerka str. 179. Naštevajo se tam po nepotrebnem tudi
taki štajerski Slovenci iz prejšnjih let, ki so pisali latinski ali nemški.

Dasi knjiga ni popolna, vender je točnejša, nego I. pl. Klein-
niayerja 1881. 1. izdana „Zgodovina slovenskega slovstva". Znana je
njena usoda ; ni kazalo tako trudapolnega dela lotiti se v Kopru brez
pomožnih knjig in potrebnih znanostij, tamen est laudanda voluntas.

Minilo je uprav 40 let, odkar se trudijo slovenski šolniki tudi
srednješolski mladini prirediti primerno sliko o našem slovstvu.

Anton Janežič je svoji slovnici leta 1854. pridel : Kratek
pregled slovenskega slovstva s cirilskim in glagoliškim berilom
Odvisno je glagoliško berilo.

P. Ladislav Hrovat je v Novicah 1. 1860., str. 390 id. izjavil
svoje misli o slovenskem berilu v srednjih šolah, pridevši pregled sloven-
skega slovstva, in spisal v izvestju novomeške gimnazije 1. 1877 — 1878.
sestavek „ Slovenski dom" gradeč poslopje slovenskega slovstva.

Bolje od Kleinmaverja je pogodil Janko Leban svojo nalogo, ki
pa je bila mnogo ložja, slovenski ljudski šoli spisati primerno učilo.
Izšla je z naslovom:

Slovstvena zgodovina vslo venski ljudski šoli.
(Spisal Janko Leban (Gradimir), ljudski učitelj. Ponatis iz „Učitelj-
skega Tovariša" 1884 in 1885. Natisnil in založil J. R. Mihe.
V Ljubljani 1885. 8". 50.)

Tu moramo omeniti tri nemškemu občinstvu namenjene krajše
spise. Prvi je iz leta 1860. in je izšel v izvestju goriške realke; spisal

XII

ga je ?'r. Zakrajšek z naslovom: „Abriss der slovenischen Literatur-
geschichte''. Namenjen je mladini in zadostuje s tem skromnim namenom.

V „Oesterreich in Wort und Bild" (Kiirnten und Krain i8qi,
str. 429 — 449) je podal dr. Gregor Krek z naslovom : „Die slovenische
Literatur'' v izborni obliki slike Vodnika, Prešerna in Slomška. Pro-
stora mu je bilo odmerjenega premalo.

V istem zborniku (oddelek Ktistenland und Dalmatien) pripo-
veduje Klodič vitez Sablodoski o duševnem gibanju na Primorskem
in navaja marsikatero zanimljivo drobnost, kako se je glagolica
za posvetne in pobožne namene rabila do. konca minolega stoletja
blizu Trsta.

Prava zakladnica za opisovanje slovenskih književnikov so od
1. 1881. naprej razni letniki „Kresa" in »Ljubljanskega Zvona" ter v
novejšem času „Dom in Sveta".

Bolj osobne značilnosti kakor vsebino spisov dotičnih pisateljev
riše Vatroslav Holz v svoji knjižici »Spomini na znamenite može slo-
venske". Trst 1892. 12". 128 (ponatis iz »Edinosti"), ki je prinašala
njegov govor v Tržaški čitalnici leta 1892. Jako plastično se opisujejo
slovenski pisatelji, s katerimi je sam občeval Vatroslav Holz potujoč
»križem domovine".

Za slovensko knjištvo so se trudili tudi J. L e v i Č n i k , poročujoč
o redkih knjigah v »Mittheilungen des hist. Vereines tur Krain" ; Lovro
Ž vab opisujoč v »Ljubljanskem Zvonu" knjižne redkosti, in Gregor
Jereb, v čigar zapuščini (ki je zdaj last Slovenske Čitalnice v Trstu)
se nahajajo razni molitveniki iz minolega stoletja. Ž vab in Jereb
sta ob skromnih dohodkih v Trstu vsa živela za slovensko knjigo, a
prerano legla k večnemu počitku.

Nekatere podatke o starih slovenskih spisih dobivamo tudi iz knjig :
Albin Arko : Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani.

Tisk »Narodne Tiskarne" 1875. 16". 25, ter

Velimir Cjaj. .■" Knjižnica Gajeva. Zagreb 1875. 8.

V slovstvenih zgodovinah se navadno razlaga v početku, da je
slovstvo v knjigi in v spominu prostega naroda hranjeno duševno
blago dotičncga naroda, da se slovstvo deli v lepo in znanstveno
slovstvo , in da se v pravem pomenu samo leposlovje sme ime-
novati »slovstvo", ker je samo ono sad tvarne domišljije narodove.
To gotovo velja za slovstva tistih narodov, ki so v duševnem raz-

X[n

vitku človečanstva uže zaseli primerno mesto ; mi Slovenci pa se
pridružujemo mnenju Pvpina in Spasoviča (Geschichte der slavischen
Literaturen\ da imajo iz take knjige odsevati tudi uzori in strem-
ljenja, katere želi v Človeški družbi uresničiti dotični narod.

V zadnjih letih se je vprašanje : „V katerem slovanskem narečju
sta pisala sv. Ciril in Metodij," začelo razpravljati v tem smislu, da sta
govorila in pisala v narečju, kakor se je rabilo okolo Soluna in ne v
panonsko-slovenskeni ; mi Slovenci bi torej ne smeli v svojem slovstvu
govoriti o slovanskih blagovestnikih, nego Bolgari. Vender imata Ciril
in Metodij velike zasluge za vse Slovanstvo osobito za južnovzhodno.
Dr. Vondrak v svojem spisu : „Die Spuren der altkirchenslavischen Ueber-
setzung" v Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschaften
1893, CXXIX, piše: „Andererseits sind wir es dem Andenken und der
Bedeutung unserer beiden Slavenapostel Cvrill und Method schuldig,
alle ihre Verdienste, die sie sich um die Slavenwelt ervvorben haben,
genau zu ertorschen und zu wurdigen. Welchen Einfluss sie auf die
sudwestlichen Slaven hatten, wie sie ihre Sprache und ihr gesammtes
geistiges Leben in bestimmte Bahnen lenkten, ist ja im Ganzen und
Grossen bekannt."

Pisatelj zasleduje vpliv cerkvene slovanščine na staročeščino in
se nadeja, da se bo dal dokazati tudi v staropoljščini.

Vsi Slovani se tedaj smejo spominjati Cirila in Metodija. Radi te
važnosti je dodeta tudi literatura o blagovestnikih, ki je jako bogata.')

Gospod kolega M. Zavadlal v Celju je pred dvema letoma v
rokopisu prečital nekatere oddelke in pristavil tu pa tam opombe, za
katere sem mu hvaležen ; drugim gospodom je na primernih mestih
izrečena hvala za njihovo pomoč.

Uprav v teh letih imamo uzroke ogledati svoje slovstveno gi-
banje od začetka dokonča; leta 1896. mine 90 let, odkar je Vodnik
izdal svoje „Brambovske pesmi", katere se po pravici smatrajo kot
prvi klasični proizvodi slovenskega leposlovja, in leposlovje je v ožjem
pomenu vsebina slovstva.

Letos je minulo polstoletja, odkar je J. Bleiweis začel izdajati
„Novice'S naš prvi in najstarejši časopis, ki je skoro 15 let, dokler

*) Skušal sem jo zabeležiti vso; ker pa „več očij več vidi", prosim uljudno
gospode ocenjevatelje, naj jo dopolne, da se prida II. zvezku te „Zgodovine sloven-
skega slovstva" ; mnogo mi je do tega, da bi uprav naša slovstvena zgodovina imela
popolni pregled o slovstvu o Cirilu in Metodiju.

XIV

se ni prikazal „SloYenski Glasnik" 1. 1858., okoli svojega ognjišča zbiral
skoraj vse zavedne s peresom domovini služeče slovenske rodoljube ;
minulo je Četrtstoletja, odkar so 1868. leta v Mariboru požrtvovalni
rodoljubi Novicam kot soborilca na stran postavili „Slovenski Narod".
Podpisani se je v tej knjigi mnogokrat sklicaval na ta dva vira.

Brez hlimbe priznavam rad, da bi bil po svojem estetičneni
ukusu. po mnogoletnem strokovnjaškem delu, po osobnih zvezah, po
lepem zlogu in mnogoletnem uredovanju „ Ljubljanskega Zvona"
Fr. Leveč najsposobnejši mož spisati Slovencem najboljšo zgodovino
slovstva : pa vender zadoščaj to moje delo, dokler ni boljega.

V Trstu, o Božiču 1893.

Dr. K. Glaser.

KAZALO.

A.

Uvod in cerkvenoslovansko

slovstvo 1—47

1. Slovani del arijskega

piemeaa 1-3

2. Vsi Slovani kot edea narod S— o

3. Temeljiti jezik slovanski
se loči . današnje število
Slovanov 5 — 9

4. Zgodovina Slovencev fud

569. do 900. 1.) . . . . 9-16
o. Krajepis zemlje slovenske

(od VI. do X. stoletja) . 17—21
(Karantanija. Panonijd,
Istra, Furlanija, Vzhodna
marka.)

6. Razšizjevanje krščanske

vere 21-23

7. Sv. Ciril in Metodij . . . 23—34

stran

8.

Književno delo sv. Cirila
in Melodija (ter njunih

Hasled}iikor) ....

34-

-36

9.

Domovina cerkveno-

slovaiiskega jezika . .

36-

-3B

10.

Glagolica in cirilica . .

38-

-40

11.

Cerkvenosiovaiiski

spomeniki

40-

-47

OL)

Glagolski :
fCetreroevangelije
sografskn, Glagolita Clo-
zianus, Marijin Kodeks,
Psalter siiiajski, Eucho-
logium, Assemanijeco
evangelije.)

^)

Cirilski :

{Code.v suprasliensis. Sa-

vina knjiga.)

V

Brizinski odlomki.

B.

Protestantovska doba . . .

1. Pregled koroške, kranjske,
štajerske in primorske zgo-
dovine (od X. do X^ I. st.)

2. Skupna zgodovina sloven-
ski ii dežel fod 1500. leta
do 1740. leta) ....

H. Sedaiije ozemlje Slovencev

4. Slovenska narečja . . .

6. Sledovi Slovenstva (od X.

do XVI. stoletja) . . .

(Vitez Ulrik Lichtenstein-

ski, Svetoivauski evangelij,

47—128

47-57

57—59
.-)9 - (O
60-64

64-72

cerkveni spisi, imena me-
secev, volila, Vinogradski
zakon , sodne obravnave,
prisege, pesem iz časa
kmetskega upora.)
Protestautovstvo se širi ;
(njegovi pospcšitelji) . . 72 — 88
Slovstveni pregled . . . 89-92
Pi alelji (imena glej v

„Ime)iikii'^) 93 — 116

Protestantovske cerkvene

pesni 116—124

Kajkavski pisatelji . . . 124—127

C.

Katoliška doba

1. Splošni zgodovinski
pregled

2. Slovstveni pregled . . .
(zakono'iajstvo.pasijonske
igre, prisege, tošdno pismo,
župiiiški izpit.)
P-satelji

3. a) {XVII. stoletje) . .

128-

-224

4.

b) {XVIII. stoletje) . .

163-

-175

Razni katekizmi . . .

175-

-176

128-

-135

Razne izdaje knjige: Com-

135-

-147

pendium Ritualis . . .

176-

-177

5.

Ogerski Slovenci . . .

197-

-201

Dodatek molitvenikom

202-

-206

^.

Zdravilstvo

206

147-

-197

7.

Kajkavski pisatelji . . .

206-

-220

147-

-163

Popravki in dodatki . .

220-

-224

Ii!r at ioe.

Arch. f. s/. Ph. = V. Jagič, Archiv fiir
slavische Philolo-ie. Berlin 1879 do
1894, 1— XVI. B.

Hes. = Besednik, Celovec 1869—1879.

Dan. aH Zq. Dan. = Zgodnja Danica
1849—1894.

Ed. = Edinost, Tist 1875—1894.

Ehe Th. P. Wiener = Theodor Elze,
Paul Wiener, Milrefnrmator in
Krain etc, Wien 1882. 8". 52

— Die slov. prot. Ges. = Die sloveni-
schen protestantischen Gesangsbiicher
Wien 1884, 8". 39.

— Die slov. irrot Kat. =-- Die sloveni-
schen protestantischen Katechismen
des XVJ. Jahr.

— Die slor. jirot. Post. = Die sloveni-
schen protestantischen Postillen des
XVI. Jahr. (Obe zadnji razpravi sta
izšli 1893. leta) v »Jahrbuch fiir die
Geschichte des Protestantismus in
Oeslerreich. Wien.«

— Die Univ. Tiih. = Die Universitat
Tiibingen und die Studenten in Krain,
Festschrift zur 4. Secularfeier der
Eberhardt-KarlsUniversitat. Tiibingen
1877. 8. 109.

Glas. = Glas, Gorica 1872—1876.

Kr. = Kres, Celovec 1881—1886.

Lj. Zv. =^ Ljubljanski Zvon. Ljubljana
1881—1894.

Ljubic Ogledalo = Širne Ljubic. Ogle-
dalo književne povif sti jugoslavjanske.
Na Rieci 1864 -186v*, 8. 2 vol.

Kop. Graiiim == Barth. Kopitar Gram-
matik der siavischen Sprache in Krain,
Karnten und Steiermark. Laibach 1808.
8. 460.

Kostrcnčič Vrk. Beitr. = J. Kostrenčid.
Urkundiifhe Beilrage zur Geschichte
der protestantischen Literatur der Siid-
slaven in den Jahren 1559—1865.
\Vien 8.

Ivan Kuk.-Sakc. Bibl. hrv. = Ivan Ku-
kuIjevič-Sakcinski. Bibliografia hrvat-
ska. I. Zagreb 1860. 8. 233.

— Glas. Hrv. = Glasoviti Hrvati prošlih
vjekova. Zagreb 1886. 8. 264.

Ltp. M. SI = Letopis Matice Slovenske,
Ljubljana 1869-1893.

J. Macun Knjiž. = Ivan Macun Knji-
ževna zgodovina Slovenskega Štajerja.
V Gradcu 1883. 8. 182.

J. Mam Jez. = Josip Mam, Jezižnik
I-XXVI1I. Ljubljana.

Mitth. d. h. Ver. f. Krain = Mitthei-
lungen des historischen Vereins fiir
Krain. Laibach.

Napr. = Naprej. Ljubljana 1865.

N. ali Nov. = Novice. Ljubljana 1843
do 1893.

S. = Soča. Gorica 1871-1893.

SI. = Slovenec. Ljubljana 1872—1893.

5/. (Ce/.) = Slovenec. Celovec 1865 - 1869.

SI. Gl. = Slovenski Glasnik. Celovec
1858-1868

SI. Gosp. = Slovenski Gospodar. Mari-
bor 1865-1893

SI. N. = Slovenski Narod. Maribor,
Ljubljana 1868-1893.

Slov. = Slovan . ilustrovani časopis,
Ljubljana 1884—1887.

Slov. Svet. = Slovanski Svet. Trst 1887
do 1893.

Šaf. = P. J. Šafafik's Geschichte der
siidslavischen Literatur. Aus dessen
handschriftlichem Nachlasse heraus-
gegebcn von Josef Jireček I Sloweni-
selies und glagolitisches Schriftthum.
Prag 1JS64. 8. 192.

Tade Smičiklas Poviest Hr. = Tade
Smičiklas, Poviest Hrvatska. Zagreb
1879—1882. 8. 2 vol.

«»^

A. Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo.

I. Slovani del arijskega plemena.

Ko bi se po zg-odovinski poti hotelo izvedeti, kdaj so Slovani,
zapustivši prvotna selišča v Aziji, naselili se v zakarpatskih deželah,
od koder so potem odrinili v svoja sedanja selišča, bi bilo zaman
vse prizadevanje rešiti to vprašanje, kajti zgodovina molči trdo-
vratno o tem ; pač pa nam primerjajoče jezikoslovje ali glotika
razjasnjuje dejstvo, da se imajo stari Slovani smatrati kot del veli-
kega arijskega plemena, katero so učenjaki nazvali tudi »indoffer-
mansko«, ali »indoe\Topsko«. To pleme, najbolj razširjeno po svetu,
je po visoki nadarjenosti in po ugodni legi zasedenih dežel najbolj
uplivalo na razvitek človečanstva. Prvoten sedež temu plemenu je
bila osrednja Azija ; govorilo je jezik, v katerem se nahajajo vza-
jemne snovi za staroindski, staroeranski, in armenski jezik v Aziji,
za grški in latinski, germanski in slovanski, litvanski in keltski jezik
v Evropi. Iz tega osrednjega sedeža se je odcepila staroindska
pasma in je spela na južno-vzhodno, druge pa na zahodno stran.
Kdaj so se razdelili razni narodi teg'a obširnega plemena, ne da se
nadrobno povedati.^)

Primerjajoči jezikoslovci so skušali sestaviti načrt tega pra-
jezika, n. pr. Aug. Schleicher v knjigi »Compendium der verglei-
chenden Grammatik der indogermanischen Sprachen« (II. izdanje
A\'eimar 1866) in Bruggman. A. Fick je na svetlo dal )>^^^orterbuch
der indogermanischen Ursprache^, ki se je pomnožen 1. 1876. na-
tisnil uže četrtokrat (Gottingen).

Z ozirom na morfologično sestavo dele se jeziki na tri \Tste,
v e n o z 1 o ž n e , z 1 a g a j o č e (ali agglutinuj oče) in sklanjajoče;

*) Nekateri učenjaki trde, da je omenjeno pleme prvotno bivalo v Evropi.
Glasove o teh nasprotnih nazorih navaja in pretresuje Dr. G. Krek, Einleilung
in die slav. Literaturgeschichte str. 4— 1-t, TI. izd. 1887.

1

Zgodovina slov. slovstva. I. del.

k zadiijiiu se prištevajo tudi arijski, scmitski in hamitski jeziki, v
katerih so prešinjata snov ali deblo pa končnice: ti jeziki so naj-
dovršenejši. Nekateri preiskovalci trd««, da so tudi arijski jeziki l)ili
iz prva enozložni, da so se pa pozneje ojačili v zlagajoče in se
naposled prelevili v sklanjajoče.

Ce si hočemo predstaviti ta arijski pranarod ') s pomočjo pri-
merjajočega jezikoslovja, ozirajoč se osobito na besede za : oče,
mati, sin, brat, sestra in druge stopnje sorodstva, za: mož, žena,
mladenič, deklica, itd. ; za državno in rodbinsko upravo in urav-
navo: tedaj razvidimo, da ta pranarod ni stal na nizki stopnji iz-
obraženosti. Živel je o živinoreji in poljedelstvu, znal je navadne
hišne živali: govedo, ovco, kozo, konja, svinjo, psa; divja zverjad
mu je bila znana manj. To velja tudi o izrazih za vojno orodje
in vojne naprave.

Najimenitnejše imetje in živilo je bila arijskemu pranarodu
živina^), in živina mu je bilo tudi sredstvo za kupčevanje, dokler
ni znal denarja. ^)

V onih starih časih ni sestajala samo rodbina zase, nego pri-
kazujejo se tudi početki državljanskemu življenju, kajti enako gla-
varjem v rodbini imeli so tudi rodovi svoje poglavarje, ki so branili
svoj rod so\Tagov, trebalo je braniti dom in dvor, in zato je kazalo
postaviti več kolib, drugo poleg druge ; o mestih pa se še ne more
govoriti.

Znana sta bila gotovo oves in pšenica pa mh^ko : zraven teh
je kuhano in na oglju spraženo meso domačih živalij rabilo v
hrano. Sadno drevje rastlo je še divje. Vina sicer stari Arijci niso
znali, pridelovali pa so iz zeliščnih sokov neko opojno pijačo.

Izdelovali so si nekatera pri poljedelstvu potrebna orodja, n. jir.
vozove, izdolbovali čolne iz drevesnih debel, rabili rudo (kovino)
in srebro pa zlato, znali so tkati, plesti in šivati.

Kar se tiče duševne naobrazbe, je važna ta prikazcMi, da se
je uže v tej stari dobi začenjalo izcimovati bouoslužje in pravo, da
se je pri števil jenj i rabila decimalna osnova in da se prikazujejo

') Glej obširno slovstvo o Icm predmetu: Dr. Ci. Krok, Kinleilung in dio .-^la-
vische Litoraturgeschichlo.

*) Stind. pa(;u n. in pai.ii m., steran. paru. lat. pecu, stpr. p»^ku. got.
faihu, str. film

^) Primeri v lat. pecunia --- živina in denar, nemški Schatz (slarofriz.
sket = živina in denar), slovanski : skoti..

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo.

prvi pojavi zdravilstva. Božanstvo se jo častilo v svetlem nebu, od
koder prihaja svetloba in toplota.

Zraven tega se pa tudi že uvažujejo naravne prikazni, ki jih je
človeško oko opazovalo ali z zaupanjem ali z bojaznijo, v kolikor so
koristile ali škodovale. Podrobnejši podatki o tem predmetu sodijo
v primerjajoče bajeslovje, ki ima izvršiti lepo in zanimljivo nalogo.

Te kratke črtice naj zadostujejo, da si vsaj kolikor toliko
moremo predstavljati sliko onega velikega naroda, ki je bil praded
tudi nam Slovanom.

2. Vsi Slovani kot eden narod.

Kot eden narod bivah so Slovani v sedežih, katere moremo
dandanes blizu določiti, in govorili jezik, iz katerega so se izcimila
sedanja in nekatera umrla narečja ; bivali so Aziji bliže, kakor
Germani in Kelti, posedali so e\Topsko planjavo med zgornjim
Donom in Dnjeprom in čez Dnjeper tje do Baltskega morja, na južni
strani pa ne čez reko Pripet. Od tod razprostrli so se na severno
in južno -zahodno stran, na severno - zahodni strani stikajoč se z
Balti ali Litvanci, na južno-zahodni z Germani.^)

Kdaj so se naselili Slovani v teh pokrajinah, to se da težko
določiti ; v omenjenih pokrajinah našlo se je mnogo spominkov iz
kamena in orodja iz železa, ki so ga gotovo znali nerazdeljeni Slo-
vani. Prišedši v nova selišča naleteli so Slovani na velike pragozde,
močvirja in velike reke ; trebalo je nekaj lesa posekati in obdelovati
dotično zemljo ; s kakim sredstvom se je godilo to, nam je ne-
izvestno.

V najstarejši dobi svojega samostalnega žitja so bili Slovani uže
ločeni od Litvancev, bili so sosedje nekemu iranskemu plemenu
ter so se delili uže takrat v severno -vzhodno -južno in zapadno
panogo.^)

Besedni zaklad še nerazdeljenega slovanskega plemena nam
javlja duševno življenje in naobrazbo , s katero se je moglo uže
takrat ponašati Slovanstvo.

^) Krek, 1. c. p. 96—99. Strinjamo se s tistimi učenjaki, ki trde, da se
poprek stanje Slovanov v stari dobi piše preveč — romantično. V. Jagič, Arch.
f. slav. Phil. I, 606.

-) Vict. Hehn. Culturpflanzen und Hauslhiere, str. 286 — 7 ; Krek, o. c. str. 108.

1*

Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Slovani bili so bržkone poprej pastirji, potem živinorejci in
poljefl(>lri. Uže v tej dobi so se posebno radi bavili z boelarstvom.^)
F'oljedelstvo stalo je na precej visoki stopnji, ker so znali razno
poljedelsko orodje , kakor : p 1 u g- 1. ^) 1 e m e š t , u- r e d e 1 1 . r a 1 o
oralo, brano, in žitne \Tste, n. pr. r i. ž t , p t š e n i c o , ječmen,
ovBS-B, proso, žito = žito Getreide in žito = hrano. Mlym>
(Handmiihle) rabili so, da so zmleli z r t n o v m a k o , iz katere je
pekla g-ospodinja hlšbt; znali so repo, sočivo, graln.. lešto
tlečo), bo bTf., maki., konoplje, K m^ lukt, česn'i.ki.. hi.melT»
itd. Vrlo spretno opisuje kulturni stan one dobe Krek.^i

Za časa arijske in evropske jezikove jcdnote jedli so sorodni'
narodi ovočje divjih sadnih dreves.

Ko so se Slovani ločih od Arij cev, začenjali so cepiti (Imnača
sadna drevesa.

S poljedelstvom , ki popolnem preobrazuje dežele, začenja
se važna doba narodnega razvitja : izpoznava se vrednost stalnega
imetja, javljajo se prvi početki naselbin, grade se domovi. Ti se
razširjajo v vasi (vlSb^ ; dom (dom-i.^ ima stolbo (stl7.bo = Treppe)^
vežo, pivbnico, streho, slemen, okna, vrata, prao-i,. izi.be. dvtri idveri)^
peštfc (peč), stole, klapi ; med domom, hlevom in gumtnom je dvori..

Dasi Slovanom ni bil po godu rat-B (vojska), vender so. braneč
svoje naselbine, stavljali gradove (Umfriedung) in so umeli rabiti
oražije, laki, (lok), strelo, sukati meči., metati kopije, sulice, posluže-
vati se sek}Te, noža, kvja, mlata, štita, šlema in bri.nje (Panzer).

Rodbinska uprava bila je patrijarhalna kakor še dandanašnji
pri nekaterih plemenih. Prebivalci več vi. sij \vasij), po enakem,
sorodstvu stvarjajočih obi. štine (občine), razširili so se v rodi.,
imeli skupno premoženje in si volili poglavarja, ki je vodil skupne
st\'ari, skrbel za občni blagor in daroval bogovom. Prvotno je to
bil otfcCi. (oče), po njegovi smrti pa najstarejši — starešina,
starosta ali sicer najsposobnejši.

Iz več takih rodov sestajalo je pleme ; to je vodil vojvoda,
ki je tudi v vojski bil poo-lavar; tudi to ]ilenu^ j(> imc^o posebno

*) Besede: bi.čela = buč^ča (kor. buk. stsl, bek) ulj, stsl. ulij Hit. aulis,
lit. avolo) med. slsl. med-L (lit. inediis. stind. štor. madliu) vosek, stsl. voski,
(lit. važkas, stvn. \vahs) dokazujejo, da je resničen ta izrek.

'-') Krek, op. cit. str. 113—4.

') Op. cit str. 12-5 — 133, kjer se navaja obširna literattira o najvažnejših
besedaJi.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo.

ime. Skupni narod slovanski scsfcijal je iz nekojih takih plemen,
ki so se pa sama tudi razvila ali ojačila v narodt, j ezyk'i, (jezik),
pil. ki. (polk). V takem narodu ali v taki zvezi je bila osigurana
ravnopravnost posameznih udov, zakaj stari Slovani niso p r i z n a -
vali nadvlade e n e g- a m o ž a , nego prijala so j im demokratska
načela, drugače kakor Grkom v stari dobi. ^) \'sled tega se je obitelj
mogla razvijati popolnem samostalno : mnogovrstna rodbinska imena
nam to pričajo, kakor jih ima malokateri sorodni narod. Tudi v
rodbini sami so bili razni udje popolnem enakopravni, in starešine
niso imeli razven posebnega spoštovanja nobenih posebnih pravic.
Tudi žene so poštovali, kajti smele so se izvoliti za starešine.

Robstva tudi niso znali stari Slovani v tem pomenu, kakor
se je razvilo pozneje.

Se predno so se bila razdružila slovanska plemena, imela so
skupne pravne nazore ; pravo, pravtda, zakont, sad-b (sod), so znani
izrazi uže v stari dobi, niso pa imeli izrazov za pojmove : dedščina,
p o de d o vati.

Ozko spojeni s pravom so nazori o bogovih '^) in o veri. Na-
ravne prikazni in izpremembe, posebno na nebu, smatral je stari
Slovan kot is ti ni t a bitja: nekatera so mu dobrohotna, druga
so\Tažna; prve imenoval je bogove, druge bese; te izraze so
rabili tudi pokristjanjeni Slovani in so hudiču nadeli ime besi..
Žrtve (obett) doprinašali so bogovom staroste.

Se predno so se odluščili posamezni rodovi od skupnega na-
roda, so znali uže nekatera rokodelstva — remesla — znali so presti,
plesti. t-bkati, šivati, znali so km. (lan), vkna (volno) in delati odežda
(odejoi, plaštt (plašč), kožuht, obuvt, črevi; rabili so dlato, s"\TT.dl-i.
(sveder), klešte (klešče), pila, sekvrtj, znali so tesati plavi., ladije,
čl-Bn-B. veslo, rabili so vse odličnejše rude : zlato, srebro, železo,
med-b (cuprum), olovo.

J. Temeljni jezik slovanski se razcepi, Slovani se širijo
v poznejše svoje zemlje, njih današnje število.

\ tej opisani dobi razvijali so se Slovani kot jednoten narod.
Morda je preveč romantično, če se naglašuje, da so »uživajoč tiho

') 0''jy. aYx9-6v 7:oX'Jxo'.pxvirj, si; -/.oipavo; i"co.

') Sploh pa je omeniti, da je slovanska mitologija še prav neobdelana
ledina, ker so podatki nezanesljivi ; glej A. Briickner, Mythoiogische Studien. Arch.
f. slav. Phil. XIV. 161-91.

Zgodovina slov. slovstva. I. del.

sroro pri domačem oornjišču izogibali se vojsk« ; živeli so pač tako,
kakor clrusfi narodi arijskega plemena.

Mnogo jezikoslovcev je tega mnenja, da se je veliko pleme
slovansko razcepilo v severo-vzhodno-južni in zahodni del, ter navaja
v dokaz različno usodo skupkov: k v in g v, črke »j« glede izgo-
varjanja, in črk »t« in »d« glede izpahovanja pred ))l«-om in ))n-«om.
Tudi iz tega, da so severo-vzhodno-južni Slovani petelina imenovali
petlt, pijetao, pivent, petuch-i,, zahodni pa »kohout«, se sodi. da so
se Slovani delili na dve veliki panotri. Zahodni del bi obsegal Po-
ljake, Cehe, Lužiške Srbe in Polabske Slovane; drugi del pa ostale
Slovane. Za zgodovinsko dobo pa je gotovo to, da so bili Slovani
razdeljeni v toliko plemen in narečij, kakor zdaj, namreč: v veliko-
rusko, malorusko, poljsko, češko, lužiško (gorenje in dolenjei. bolgar-
sko, srbsko-hrvatsko in slovensko ; izginilo je polabsko in pomor-
jansko narečje na severnem Nemškem.')

Od pamtiveka so Slovani bili naseljeni v deželah med Vzhod-
nim ali Baltskim in Črnim morjem, med Karpati in Donom, zgornjo
\"ols'0 do Novgoroda in od tod do raztočja med Vislo in (Jdro.

Rano so se pomaknili liidi na jug, za Oepidi in \'zhodnimi
Goti, za lieruli in Longobardi tudi na zahod, preplavili so današnjo
Moldavo, Vlaško in Bolgarsko, Zalesje (Sedmograškoi ]ia Oi^tM-ško.
in vdrli v planinske dežele do Jadranskega morja.

\' dobi od .lustinijaiiove vlade do prilioda uraisko - linskih
Bolgarov so Slovani večkrat naj)adali bizantinsko državo. Finski
Bolgari so si 1. 679. ali 680. podjarmih slovanske prebivalce in si
prisvojili potem jezik podvržencev. Slovani v Moldavi, \'laški in
Zalesji so se poizu-ubili v vlaškem (rumunskem) narodu. Od spodnje
Donave in iz Dacije so se nekatera plemena v 6. stoletju raztegnila
polaa-oma čez Mezijo, Tracijo in Macedonijo ; v 7. in 8. stoletju so
pro(li'Ia v Tesalijo in l"]pir tu in tam celo v Peloponcz: odtod se
baje imenuje ta j)olotok lu(U »Morea« ])0 slovansi^i besedi »morje«.
iPo druii-iii je to metateza iz »Romea«. i

Nemški zn'o(lovinai'ji imenujejo \ (>nete. \' e n e d e . Srbe
tiste Slovane, ki so stanovali v deželah med \'zhodnim in Črnim
moljem, med Karpati in Donom. lioimiJo \ o1«_:o tja do Novgoroda ;
sčasoma sta se imeni \' e n e t i in Srhi /arenjaii uniiUati doma-
čemu na/vanju Lelmve za zahodne. Sloveni za južne, .\ n t i

') Pypin u. Spasovič, Gescliichln dor slavischen Literaturen, I. B. 20—24.

Uvod in cerkveiioslovansko slovstvo.

za vzhodne Slovane. Ime A n t i bilo je v rabi samo sto let in je
zaznamovalo Slovane, stanujoče od Dnjestra in Azovskeg-a morja
proti severo-vzhodu. Sioveni so se imenovali stanovalci od lljmen-
skei>"i jezera do u-ornje Dvine in od onod na zahodno stran do
Visle. Ime A nt i izuinilo je |)opolnem, ime Sioveni pa se je
rabilo za poprej omenjene Slovane^ do 12., za Slovane v Meziji
do 10. stoletja, za Polabčane do njihovega raznarodenja, in se je
ohranilo v besedah Slovenec, Slovinec, Slovak; Cehom
pomeni »slovinskv« == slovenski, »slovenskj« = slovaški jezik.
Nestor rabi ime »Sloven« dostikrat v splošnem pomenu za Slovane.

Ker utegne čitatelja tudi zanimati današnje število Slovanov
po plemenih, po veri in po pisavi, naj dodamo naslednjo pregled-
nico, katero je sestavil leta 1890. V. V. Komarov, St. Peterburg,
(Karta slavjanskih narodnostej), kjer pa je število prebivalcev v
t i s o č a k i h izraženo. *)

*) K vkupnemu številu Slovencev, izkazanemu v Komarovljevi karti, treba
je sledeče pripomniti: Pri štetvi 31. decembra 1890. našteli so Slovencev:

Na Kranjskem 466.257

» Štajerskem 400 367

» Goriškem 135.036

^ Koroškem 101.030

» Istri 44.3d0

V Trstu z okolico 26 639

Po drugih avstrijskih deželah . . 2.816

V k u p n o . . 1,176.535
Ob istem času so našteli .... 70.658 Slovencev na Ogerskem

20.987 » » Hrvatskem,

torej v celi monarhiji 1,268 180.

K tem smemo računati najmanje še 2.000 » v Bosni in Herce-
govini, ter 33.000 v kraljevim Italiji.

Blizu skupaj stanuje torej 1,303.000 Slovencev. Haztreseno pa jih stanuje
še mnogo po Balkanskem polotoku, v Egiptu in v Zjedinjenih državah ame-
riških, ali njih število se ne da niti približno določiti. Opomeniti je treba tudi,
da so pri zadnji štetvi mnogo Slovencev zamolčali, na Primorskem n. pr. naj-
manje 20.000. Tudi se ne vjemajo uradni podatki glede narodnosti prebivalcev.
Tako so n. pr. izkazali na Koroškem 254.632 Nemcev, 101.030 Slovencev in 274
drugih, torej vkupno 355.936 prebivalcev, a v resnici je bilo naštetih vseh vkup
361.008 Ijudij, torej so dobrim 5 tisočem zamolčali narodnost, in po pravici smemo
sklepati, da so ti tudi Slovenci. Jednako so izkazali na Štajerskem : 847.923
Nemcev, 400.480 Slovencev in 1..595 drugih, torej 1,248.998, a vseh prebivalcev
je 1,282.708, torej manj 33.710, ki so bržkone Slovenci.

Zgodovina slov. slovstva. I. del.

^

— s

- S^ 7 " ~ ~ž-' — 3' cK< b 9 ci: Sd

• C ^ ••••<••• 3 • ?

• . p . •

te

o;

-C
GO O

lili 1 1 . -r: f; , Rusi

os

»— '

to

1 1

-

1 O' 1 bc O lili 1 »--
>^ o o: o o O te

Bolgari

te

— '

1 ^ -"^ 1 1 1 1 -"^ 1

te— c:- cc

Oi ' co h<i. ' ►{^ ' ''05'

Srbo-Hrv. 1

t*

o

1 1

1 1 1 ! 1 1 1 1 1 1 ^ 1 i

C 0

Slovenci

te

te
te

1 1

1 II i M 1 1 1 M i i !■

1 rf^

Slovaci

ii 1

O

4^

t i 1 1 1 1 1 ; II '^ ^ ^

Čeho-

Moravci

1

1

g

M

1

1 1 1 1 1 . 1 I 1 1 1 { 1 '' Gorenji '
1 '' 1 '''''''' 3C ' , ' Lužičani ;

4:-

1 1 II i 1 1 1 M 1 1 ^ 1

1
Dolenji j

Lužičani

i

G'

C

1 1

i 1 1 1 1 1 i 1 1 1 M n; 1

Kašubi
Poljaki

te

te tO cj'

[ 1 1 1 1 1 1 i 1 1 fe fe S

Z)> Cn OC Ci *4s- l>*

'-1
te

4-

-O

Oi — j_* — — c: te te
ti '— te G' -r 'c: 'ic '~ -^ a +-
v: - ~. ~^i — G' G' C -j: :.c — :c — O'
i-i - c: 4- ^' ^1 ~ C — — — r: — GC 0> o

Vkupno

1

*/ Po ziidnji šlolvi znaša pieliivalslvo Bosiic-Hercegovine 1.365 tisočev.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo.

1
Pravoslavni

12

o

:5

Riiiio-katol.

oi
o

ta

Mohamed.

S cirilico

'

i pišejo:

; Kusi . .

i62.517

3.276

3.228

500

—

—

69.521

] Holu-ari . .

2.627

—

30

50

5

400:

3.112

Srbi . . .

3.123

—

—

—

500,

3.623

Latinica:

— .

—

—

—

—

22.185

: Hrvatski .

—

18

2.478

—

—

2.496

1 Slovenski .

—

—

1.275

15

—

1.290

! Slovaški .

—

1.584

640

—

2.224

: Češki . .

j

—

—

4.715

150

—

4.865 \

Gorenje luž.

1

—

—

10

86

—

1 96

Dolenje luž.

■ —

—

—

—

40

—

i 40

Kašubski .

—

—

—

—

40

—

1 40 i

Poljski . .

—

—

— ! 10.524

500

—

11.024

68.267

3.276

8.276

21.136

1.476

900.98 331

1 :

4. Zgodovina Slovencev od L 569. do 1. goo.^)

\ drug-i polovici 6. stoletja, ko so Long-obardi 1. 569. zapustili
svoja selišča ob Donavi in se napotili proti Italiji, so se Slovenci
začeli razprostirati čez Panonijo, Xorik in prodirati v sedanje
Avstrijsko. Štajersko, Koroško, Kranjsko, v letih 592 — 595 na Tirolsko
— posamezni oddelki celo na Bavarsko, Frankovsko, Tui-inško,
Saksonsko in Helvecijo — in so obljudili bržkone tudi del Frijul-
skega in severno Istro. Na Frijulskem so zasedli dolino Bele (Fella)
in na južni strani Vidma zemljo do Taljamenta : tudi na desni strani
te reke se nahajajo imena slovenskih sel.

Xa Tirolsko so prišli po dveh potih : iz Frijulskega čez Feltre
v I*rimiero in \'alsignano ; iz Koroškega ob Dravi v Bistriško dolino
\Pusterthali, dolino Izake, so se nasehli v \Mpperslvi in Ahenski do-
lini, so prišli do samostana Šarnice ob bavarski meji, kajti iz tega

*i Ta oddelek je pregledal in mestoma dopolnil g prof. S. Rutar; on je
tudi dodejal Komarovljev pregled slovanskih narodnostij. Hvala mu za to I Pi.s.

Zgodovina slov. slovstva. I. del.

samostana \ze\ je Tasilo II. za samostan »Indija« (Innichen) menihe,
kateri bi naj pag-anske Slovence spreobračali na krščanstvo v tistem
jeziku, katerega so se naučili v Sarnici.\i

Tudi čez Saligrajsko so se bili raztegnili, in sicer čez Lun-
gavo. Pongavo in Pincgavo ^i, dalje do Ina in do Kijemskega je-
zera ^i. na Gorenjem Avstrijskem do Aniže. Stire iSteieri, do Kremsa
in \\'indischgarstena.*i

\' Dolenjo Avstrijo so slovenski rodovi prišli iz Panonije. in
posamezne rodbine naselile so se ob rekah Orlava |P>lafi, Ipuša
iVpsi, Bela fBielachi, Traerizna iTraiseni, Pestinica iPiesting^). Število
slovenskega prebivalstva na Dolenjem Avstrijskem je moralo biti
precej veliko, kajti inače bi se ne bila mogla \'zhodna krajina Karola
Veliketra imenovati tudi »Srlavinia" = »Slovenijac zraven »Avaria«
in »Hunnia«.''!

L. 594. je bavarski vojvoda Tasihj I. Slovence prematral na
Toblaškem polju in jim zastavil prodiranje na zahod (Paulus Dia-
conus, De gestis Lontr. IV, 7; S. Rutar, Ljublj. Zv. 1883, str. 53).

Z Obri vred bi Slovenci 1. 593. in 594. bili radi vdrli v lepo
Italijo, ali Al> i lulf, kralj ratobornih Longobardov, je svojega naj-
hrabrejšega vojvodo Gizulfa jjostavil na stražo v Vojvodino Cedadsko
iCividale, Staro mestol. To ni motilo Slovencev, da bi ne skušali
priti v Italijo, pa so bili potolčeni 1 598. L. 610. so Obri in Slo-
venci prihruli na l''urlansko in vzeli Čedad: okoli 1. 720 — 725. |)a
je Slovence pri Lauriani, sedanji vasi Lavariano lil kilo-
metroA' južno od Vidmal, premagal furlanski vojvoda Pemmo. Loulio-
bar(l(jm podložna slovenska pokrajina je bila blizu in ob m(ji
Furlanije. Kdor je hotel longobardsko trospodstvo j)ripoznati in
zemljo obdelavati, se je smel naseliti na l"\u'lanskem. S Koroškega
čez Predel je |)rišlo 1. 670. po Nadiži 501)0 Slovencev Čedadu pred
vrata, pa so bili poi)ili; 1. 700. |)a so Slovenci pokončali vso lontro-

') Biederman, op. cit. 14 — 15; .MiUcrrutzner, Die Slaven in Tirol.

*) Wiiikelliofer, Die Slaven in Luiijraii, Carinlliia 1820. X. 15 ; Kiirsinger,
Lungau, str. 755 — 64; Vieillialer, NVaiiderungen durcli Salzburg I. 1H4 — O-i.

') Hoch-Sternfeld, Ufber den VVeiidepunkt iler slavisclieii Machl im siidliclien
IJojarifn. Passau. 1825, 161 — 254.

*) Pritz, Gescliichte des Landes ob dcr Eans, 1. 164 — 165.

'') CzfirnifT. Ktiio^Tapliie der o<'.slerr. Moiiarchie 1. i)4 — 97; Kiimmel. Die
Anfžnpo des deutsclien Lebens in Niedeioeslcrreitli. Leipzig str. 142 — 177.

"j \Viener Jahrbacher der Literatur 1S25, H. XXXI. 45.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 1 1

bardsko vojsko in uničili vse furkansko plemstvo.') Lonjjrobardi pa
so v bran pozidali mnog-o gradov med \'idmom in Čedadom. -i

Mnos.j'0 slovenskih imen vasi j v italijanski Furlaniji ka/e na
slovenske naselbine. (S. Rutar, Lj. Zv. 1883, 123—125), ves severno-
vzliodni del avstrijske Furlanije pa je bil nekdaj slovenski.

Slovenski jezik je postal splošen po vsem Furlanskem, slo-
venski se je o-ovorilo na dvoru longobardskih vojvod v Čedadu.
\' 14. stoletju je hotel patrijarh Bertrand v Čedadu osnovati vse-
učilišče za Italijane, Slovence, Nemce in Madžare.

Tudi plemenitaški rodbini Čukov (Zucco in Zuccola) in Bo-
janov sta izvestno slovenskega pokolenja.

šamostalni so bili le nekateri rodovi, ki so jih grdo stiskali
najprej Huni in Gotje, potem pa Obri ali Avari. Ker so ti z »živinsko
krutostjo«, kakor pripoveduje Fredegar, postopah s Slovenci, je slo-
venski vojvoda Borut Bavarce prosil pomoči 1. 747, za pomoč pa
moral priznati zato bavarsko nadvlado ; poslal je sina Gorazda in
stričnika Hotimira kot talnika na Bavarsko. \^ tem času so pa Ba-
varci sami postali podložniki Frankom, slovenska talnika pa sta se
podučila v krščanski veri.

Po smrti Borutovi je njegov sin Gorazd vladal tri leta in
potem llotimir. Duhovnik Majoran je prišel s Hotimirom na Slo-
vensko in začel razširjati krščansko vero. L. 767. za škofa v Sali-
gradu posvečeni učeni Irec \ irgilij je poslal podškofa Modesta in
več duhovnikov oznanjevat krščansko vero, med temi je bil bržkone
Kožar j edini Slovenec. Posvetili so več cerkva, n. pr. pri Gospe
Sveti blizu Celovca; na Otoku ob Vrbskem jezeru, v Liburniji blizu
Spitala na Gorenjem Koroškem in v Undrimah (Oedrinah) morda na
Gorenjem Štajerskem. Modestje ostal do smrti na Slovenskem in je
pokopan 1. 784. pri Gospe Sveti.

Slovenci so se začeli upirati tako novi veri kakor sploh tujcem,
pollotimirovi smrti 1. 769. pa tako močno, da so oznanjevalci krščan-
ske vere morali zapustiti deželo. S pomočjo bavarskega vojvode
Tasila II. -je Hotimirov naslednik Vladuh (\'alhun) 1. 772. premagal
poganske Slovence. (Te boje opeva Prešernov Krst pri Savici i. Pri
tej priliki je Tasilo II. dobil marsikateri kos slovenske zemlje v

*) Paul. Diac. VI. 24.

2j S. Riilar, Lj. Zv. 1883, 58.

]2 Zgodovina slov, slovstva. I. del.

svojo oblast in podaril samostanom in škofom,') n. pr. (Indija)
liuiichtMi na Tirolskem I. 770. in dosct slovenskih vasij samostanu
Kremsmiinstru z dvema oskrbnikoma Faljupom in Sparonom.

Med poznejšimi misjonarji na Slovenskem se imenuje Resrin-
bald.

L. 768. je umrl IVankovski kralj Pipin ter sta mu sledila Karol
in Karlman, ki pa je umrl 1. 771, tako daje Karol vladal vsemu pro-
stranemu frankovskemu ozemlju. To mu pa ni zadostovalo, nego
si je skušal podvreči tudi sosednje dežele.

}*rvi so prišli na vrsto Long-obardi. L. 774. zaplete se Karol
ž njimi v vojsko, premaga Deziderija, osvoji si longobardsko kra-
ljestvo in tudi kos slovenske zemlje na sedanjem Goriškem, fur-
lansko Vojvodino pa prepusti Longobardu Hrodgantu. Ko se je ta
brezuspešno vzdignil proti Frankom , naselil je Karol Veliki fran-
kovske grofe po furlanskih mestih : izmed tc^h je bil najznamenitejši
M a ]• k a r i j v Čedadu.

Ta je gospodoval do T imava in do kraške planote. Njegov
naslednik Erik ali Henrik iz Strassburga bojeval se je z Obri in
bil tri leta pozneje ubit pri Trsatu blizu Reke.

Tasilu. Deziderijevemu zetu in zavezniku, gotovo ni ugajalo,
da so Longobardi v bojih s Franki vedno bili nesrečni, in mnogo
nui je bilo do tena, da postane njihov vladar samostalen. Papež
in kralj frankovski sta Tasila opomnila pogodbe med Pipinom in
njim. L. 781. dal je Tasilo talnike, sprijaznila se pa nista, nego
1. 787. nastale so nove razprtije. Saligrajski škofje posredoval brez
uspeha. Tri vojske je Karol poslal na Tasila ; ta se ustraši tako,
da se uda in med druirimi tudi svojesra sina pošlje za talnika.

Ko frankovski kralj zapusti Pavarsko , prelomi Tasilo dano
besedo, se zaveže z Obri, naj bi mu pomagali bojevati se proti
l''rank(jm. Karol skliče zbor v ^^'orms ; Tasila so tožili celo njegovi
velikaši sami nezvestobe. (Obsodijo ira na smrt. Karol ua pa pomi-
losti in |)ošlie v samostan. Pavarsko je I\arol uredil tako, da je
mesto iciiiicua vojvodo postavil več utoIov.

\a prošnjo oulejskena |)atrijai'ha Pavlina II. i)odjarmil jeKarolov
sin Pipin tudi ostale Sjovenee po KivuijskcMn in Istri i788 — 790). \
Paiioniji stanujoči Slovenci so š(^ ( )l)roni bili podložni.

') Lavroiičir N.. ISHl. 27. Dr. K. Kos. Lj. Zv. 1882.

') MiUenul/.ner. Slovani v 1'uslriški dolini; posl. Malovrh.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 13

Zato Likrono Karol Veliki poilvreri si Obre, in prične ž njimi
boj 1. 791. Zbravši vojake svoje i)i'i l\eu-ensburiz"u. kamor je došlo
tiuli mnou-o Slovencev, utabori se najpopn^j ob Ani/i, ki je nu^jila
bavai-sko in obrsko deželo, a tu mu dojde g-las od sina Pipina. ki
je IZ Italije skoz Slovensko prodiral proti Obrom, da je premagal
Obre. Nato prodere Karol do izliva Rabe v Donavo in se potem
vrne domu, obložen z neizmernim plenom. Oslabljeni in med seboj
razdvojeni Obri začno misliti na to, da bi se iidali: zdaj udarita
slovenski vojvoda Vojmir in furlanski Erik se svojimi četami na
Obre, razrušita njihov nasip — hrino-, ring — in priplenita neiz-
merne zaklade, katerih je Karol Veliki nekaj shranil v Ahenu, nekaj
poslal papežu, nekaj pa razdelil med svoje zveste služabnike.') Nato
pošlje Karol sina Pipina na Obre, ki so se mu morali podati. Pri
tej priliki prodere Pipin v Dolenjo Panonijo med Rabo in Dravo
v okolico Blatneg-a jezera in določi, da naj skrbi saligrajski škof
Arnon, da se pokristjanijo tamošnji Slovenci in Obri.

V naslednjih letih bojeval se je Karol tudi z drugimi Slovani.
V raznih virih čitamo, da je 1. 797. poslal vojsko pod Pipinovim
vodstvom proti \'enedom. Misli se, da so bili ti Slovani — Hrvatje
med Dravo, Savo in Liburnijskim morjem. Možno je, da so se
oslabljeni Obri združili s Hrvati in se zapleli v vojno s Franki.
Hrvatje pa so se kmalu vzdig-nili proti Frankom, ki so jih pod
vodstvom Erikovim zopet podvrgli in svojo oblast razširili na jedni
strani do dalmatinske meje, na drugi strani čez Srem do Drave
in Donave.^)

Popolnem pod\TŽeni bili pa so Frankom Obri še le 1. 809.,
ko so v Regensburgu po svojih poslancih obljubili zvestobo in
pokorščino. Takrat so prišli tje tudi zastopniki nekaterih Slovanov,
bržkone Slovencev in Hrvatov, da priznajo frankovsko oblast. Karol

^) Tako so uže pred 1100 leti slovenski žulji pomagali drugim ljudem do

bogastva I

'^) »Versus Paulini de Herico duce« v Einhardi Vita Karoli M ed Pertz IL

ed. pag. 37 — 39;

Barbaras genles domuit sevissimas.

Cingit quas Drava, recludit Danubius,

Gelant quas iunco paludes Meotides,

Ponti coarlat quas unda salsiflui,

Dalmatiarum quibus obstat terminus.

] 4- Zgodovina slov. slovstva. I. del.

je razdelil vso zemljo, kjer so večinoma prebivali Slovenci, v dve
mejni uroliji ; v Vzhodno in Furlansko.

Karol \'eliki bil je premoder državnik, da bi v podvrženih
pokrajinah bil hotel postaviti vse po robu; pustil jim je iz početka
njihove kneze'); razven uže znanega nam Valhuna ali Vladuha
omenjajo se še Ingo, Vojnomir, Pribislav, Cemikas. Stojmir in Etgar.
Za njimi so prišli knezi bavarskeora pokolenja — tujci. O Cemiki
in f^tgarju misli Safafik, da sta bila po rodu Obra, toda težko je
najti vzrok , zakaj bi bili 1-Vanki Obre Slovencem j)ostavljali za
kneze. Etgar je pač germansko ime. Ingo je vladal bržkone na
Koroškem, \'ojnomtr na Kranjskem'''), ostali pa v F^anoniji.

Najbolj priljubljen je bil Ingo, ker je bil pravičen in moder
mož. Xa Gorenjem Koroškem je v tem času živel neki ))dux
Domicianus«, ki je v Millstadtu sezidal novo cerkev in se trudil
za razširjanje krščanske vere.

Te kneze in druge, čijih imena niso navedena, so nadzorovali
kraljevi namestniki, za ča<a Karola Velikega karantanske Slovence
furlanski vojvode; v Panoniji je opravljal ta posel u-rof Gerold,
Karolov svak.

Za časa prvih knezov slovenskih in še skozi ves srednji vek
so se novoizvoljeni koroški vojvode slovesno uvajali na Krnski gori
blizu Celovca, kjer je stal »knežji kamen« isedaj v deželni hiši v
Celovcu). Ljudstvo je zahtevalo od svojega kneza, naj bo mogočen
vojskovodja, pravičen sodnik, branitelj in varuh udovam in pravi
veri."^l Koroško deželo je nadziraval najpoprej furlanski pomejni
isroi Erik, on in Gerold sta bila ubita pri obleganji Trsata pri Reki
1. 799. Eriku sta sledila Kadolaj (799—819) in Balderik, za Geroldom
so pa prišli Gotram. ^^'erinhav, Alherik, Gottfried in (ierold II., če
se sme verovati neznanemu ])isatelju o sj>reobrnitvi Karantancev.

Istro pa in j)osebn(> pomorska mesta so pred K'ai'olom \ elikim
imeli grški cesarji v svoji oblasti. T\ so sovražili vse može. ki bi
bili na sumu, da se nauibljejo na frankovsko stran. \'nel se je 1k>j
med Franki in u-rško cesarico Ireno, ki je |)remaL;ana morala od-
.stoi)iti v<'r pokrajin ob .ladi-anskem morju. ni(^d njim tudi Istro

*) Dummler, Siidostl. Marken. Arcii. f. Kuiule dor iisterr. Gesch. X. IS,

«) Hilzinger, Mittli. d. h. Ver. f. Krain 1856, Si.

') Sliko te slavnosti glej: Oesleireich in Woit u. Uild; Kiirnten str. 240.

Uvod in corkvenoslovansko slovstvo 15

1. 788. Mosta Pulj, Rovinj, Poreč, Trst, Labin, Pičan, Matavuii,
Buzet, NovioTad so morala Frankom plačevati davek. M

Irenin naslednik Nikefor se je tudi bojeval s l''ranki in je
moral v miru. sklonjenem 1. 812., I''rankoni prepustiti zravon Istre
še LibuiMiijo in del Dalmacije.

Za istrskeg'a »vojvodo« je postavil Karol Veliki nekeu-a Ivana,
pa ga zopet odstiivil vsled opravičenih tožeb podložnikov na zboru
v Kižanu (803. — 810.). Potem so si smeli Istrani sami voliti škofe,
opate, posvetne glavarje, župane in druge uradnike. Od 1. 828.
naprej so ob južno-vzhodni meji frankovske oblasti bile štiri mejne
grolije, namreč Furlanska (z Og-lejem in Veronoi, Istrska, Slovenska
(\\'indische Mark) na Dolenjskem in po bližnji Hrvatski, in Spodnje-
štajerska ; mejni grolje so bili hkrati sodniki, upravniki in povelj-
niki vojaški.

\' deželi med Dravo in Savo, tedaj na hrvatski zemlji, vladal
je vojvoda Ljudevit pod nadzorstvom grofa Kadolaja, proti kateremu
se je bil, hrepeneč po večji samostalnosti in podprt od enako misle-
čega svojega naroda, zastonj pritožil 1. 815. pri grofu Ludoviku.
Nastal je vsled tega boj , v katerem so Ljudevita podpirali tudi
Slovenci na Kranjskem in Koroškem. Boj je trajal več let : 1. 820.
so šle tri vojne na Ludovika skoz Laško. Koroško in Panonijo proti
glavnemu mestu Sisku : ali te ga niso ugnale, nego umoril ga je
ujec vojvoda Borne v Dalmaciji, ki je iz početka podpiral Ljudevita,
potem ga pa zapustil. Za kazen, da so Slovenci podpirali Ljudevita,
so izgubili odslej svoje kneze. -|

Ludovik Pobožni je 1. 817. Bavarsko in Karantanijo izročil
Ludoviku Nemcu ; temu je bil naslednik sin Hartman do 1. 880.
in po njegovi smrti sin Arnulf Koroški, ki je stoloval v Blatnem
gradu. Da oslabi nemško oblast v vzhodnih deželah, zaveže se z
moravskim knezom Svetopolkom proti stricu Karolu Debelemu in
ga prisili, oprt na Bavarce in Slovence 1. 887, da se mu Karol uda :
nemška plemena so korotanskega vojvodo Arnulfa priznala za svo-
jega kralja.

') Ughelii, Italia sacra V. 1097; Rubeis. Mon. ecf. Aquil. c. 38. p. 330.
Linhart, Versuch einer Gesch. von Krain. II. 174.

-/ Dr. Fr. Kos. Hrvatsko-slovenska vstaja pod panonskim Ljudevitom, Kres,
1882, 334-39.

16 Zgodovina slov. slovstva. I. del

\>likomoravski ') knez Svetopolk je bil nevaren sosed Nemcem,
ker so v njeg-ovi državi Slovani prvokrat stopili v kolo evropskih
narodov in v kratkem času so vzpeli na tako A'isoko stopnjo omike,
kakor je bilo moči v oni dn]n. Tako se je ojačila Velika Moravska,
katero je ustanovil vojvoda Mojniir, uredil pa njeg-ov nečak Rastislav,
da se je uspešno upirala navalom Nemcev. \'elika Morava je ob-
segala razven Panonije tudi severno - zahodno Osrersko ob Grani,
Nitri in Vacri, Dunajsko kotlino med Moravo in Dunajskim Golov-
cem in morebiti tudi južni del današnje Moravske. (S. Kutar, Ljublj.
Zvon 1886. 2401. Ne da se pa dokazati, da bi Svetopolk bil vladal
Češko, današnjo Moravsko, blezijo in Lužico, dasi je bil oženjen
s plemenito Cehinjo.

Aelikomoravci so si s pomočjo svetih blagovestnikov Cirila
in Metodija ustanovili književnost na podlagfi slovenščine, ustvarili
narodno cerkev in se tako iznebili nemškega upliva.

Poleg- domače nesloge sta čez Moravsko prišla dva sovraž-
nika : Arnulf od zahoda, od vzhoda pa Madžari^), ki so okoli 1. 900.
pridrli v današnjo ogersko deželo. Združeni so\Tažniki uničijo Veliko-
moravane 1. 905. ali 906. in ločijo severne Slovane od južnih, vzhodne
od zapadnih. Zato imenuje po pravici Palackv ta dogodek največjo
nesrečo, ki je sploh mogla kedaj zadeti Slovane.

5. Krajepis zemlje slovenske od VI. do X. stoletja.

Za \'ll. stoletje, v katerem je bila najbolj razširjena slovenska
zemlja, določil je O. KammeP). odbivši posamezne naselbine, njene
meje tako-le : Od izvora reke Rivnice (Rienzi je šla meja na Ture
(Tauerni oklepajoč Defreško in Izelsko, do Dreiherrnspitza, starega
mejnika med Tiroli in Saligradom, sledila potem, vijoč se na vzhod,
sneženemu turškemu gorovju do Arlske škrbine, kjer izvira Mura,
tedaj do tja, kjer se štajersko-koroške meje ločijo od Nizkih Turov.

Na severni strani Lungave se meja bistveno vjema z današnjo
mejo med Štajerskim. Saligrajskim in Gorenjim Avstrijskim; potem

') Druga Morava, »Nižnaja Morava« je ležala oh srbski Moravi. Šaf., Alterlh.
li. 212.

' L. 901. so bili Madžari pobili iia Koroškem; pravljica pripoveduje, da se
je v spomin na to zmago postavila cerkev v ^eiil-Vidu. lOesterreich in Worl
u. Bild, Karnlrn u. Krain 1891, str. 02).

') Glej zgorej omenjeno knjigo: Die Anfiinge des deutsehen Lebens itd.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. ] 7

SO vzdis:ne čez snožnike in kamenite pustinje Dachsteinske in
sivkasta vapnena rebra Mrtvega g-orovja (Todtes Gebirge) ter vodi
na severno-vzhodno stran v predel Avsejski.

Od onod utegnila je ločiti gostejše naselbine Nemcev in Slo-
vencev kar naravnoč proti severu tekoča črta, ki pušča porečja rek
8 tir a (Stevr) in Krems na desni strani in ki pri A\'els-u doseza
reko Truno (Traun).

Potem je meja sledila reko Truno in se naposled izgubila v
mejo med »Cehi in Bavarci«.

Zgodovinski viri navajajo nam tudi nekatera plemena, n. pr.
Dulebe'] ali Dudlebe vzhodno od Mure do Blatnega jezera,
Hrvate kot naselnike ob Krki na Koroškem, Zuzele ob Laznici
in S t o d o n e ^1 ob reki Štiri, itd.

Slovensko ozemlje je obsegalo v devetem stoletju te -le po-
krajine: 1) Karantanijo, 2) Panonijo, 3) Istro, 4) Furlanijo ali Fri-
julsko, in 5) Vzhodno krajino.

Karantanij a^)

(= skalovita deželah obsegala je sedanje Koroško'^), Gorenjsko in
Štajersko, vzhodni del Tirolskega in jugo- vzhodno stran Sali-
grajske. Na vzhodni strani segala je do Panonije; meja med obema
vjemala se je z mejo med Panonijo in Norikom, tedaj je šla od
Dunajskega Golovca čez Semernik (Semering) po Velikem Pfaffu,
po Fischbachenskih planinah, po razvodnem pogorju med Rabo in
štajersko Bistrico in po gorovju med Muro in Rabo do Cmureka ;
nato čez Slovenske gorice do Drave med Mariborom in Ptujem ;
od tod čez Ptujsko polje do Donatske gore poleg Sotle.

Na jugu so Karnske Alpe Koroško delile od Furlanije. Go-
renjsko je od IX — XIII. stoletja bilo združeno s Koroškim, toda
bolj samostalno nego druge grotije po Koroškem.

^) Tudi najjužnejša češka župa okolo Kruralova seje imenovala »Dudlebi«,
(Kalousek, Pfihistoricke mapi").

'-') Jos. und Herm. Jireček, Entslehen christlicher Reiche im Gebiete des
heutigen oesterreichischen Kaiserstaates von 500—1000. Wien 1865, str. 58.

^) Kara pomeni po Miklošiču ^ skala; S. Rutar, Kranjsko-Krajina, Ljublj.
Zv. 1884, 46.

*} V današnji vojvodini Koroški in na Saligrajskem bivali so pred Rim-
ljani Tavrisci ia Norici, ki so bili keltskega plemena. Enrik Rešek, Spominki
starozgodovinski na Gorenjem Štirskem. Nov. 58, 338 — 9.

2

jg Zgodovina slov. slovstva. I. del.

V Karantaniji nahajamo v onem času te -le kraje: Admont
(in Ademundi valle), Beljak '), Blatou:rad (Mosaburch), utrjeno mesto
blizu Vrbskesra jezera; Breze ^) (Friesach), jako staro mesto na
severnem Koroškem; Djekše nad Velikovcem; Dravski dvor (od
Truhove) med Tinjami in Dravo ; Grebinj trg, v vclikovškem okraju:
Graslup-Grosuplje (ad Crazulpam) ; Ini^ering, potok in vas blizu
Knittellelda na Gorenjem Štajerskem; Krka v Krški dolini na
severnem Koroškem ; K r n s k i g- r a d i n G o s p a S v e t a ^), sre-
dišče karantanskih Slovencev; Labodska dolina (in Labanta
valle); Krško ^Gurheuelt) poleg Save na Dolenjskem.

Pan o nij a.

Zahodna meja nam je znana; na severo-zahoduje segala Pano-
nija do Dunajskega lesa in do Doline (Tulln) poleg Donave, Do-
nava je delala vzhodno mejo. Proti jugu razprostirala se je Panonija
do Save, na zahodni strani čez Savo do Kolpe. Po Miklošičevem
mnenju so Slovenci živeli tudi na levem bregu Donave in v dobrem
delu današnje Moravske.^) Panonija seje delila na Dolenjo (P. inferior)
in Gorenjo (P. superior); v tej pokrajini začeli so se širiti Slovenci
posebno takrat, ko so se iznebili Obrov.

Blatograd(Mosapurc = urbs paludarum), sedaj Salavar^) =
mesto ob vodi, je bil v devetem stoletju sedež slovenskih knezov
Privine in Kocelja do 1. 862. Mesto je bilo utrjeno in je imelo več
cerkva; prva je bila posvečena 1. 810. Mariji Devici, druga sv. Adri-
janu mučeniku in tretja Ivanu Krstniku ; vse je posvetil saligrajski
nadškof Ljupram.

K i s e k ") (od Kinsi, Keisi, Gensi, ad castellum Guntionis) je bilo
mesto v Železni županiji; za časa Privine se je tam sezidala cerkev;
Pečuh (ad Quinque basilicas == Fiinlkirchen) ; če je pristna listina z
dne 20. nov. 890, so saligrajski nadškolje od iVankovskih vladarjev
tam doblH vinograde, gozde in niitnino. Ptuj (ad Bettobiam, ad Bet-
tove, ad Pettoviam) je staro znano mesto ob Dravi in je bilo v 9. sto-
letju last l*rivine in Kocelja. L. 853. je Ljupram tam posvetil jedno

») Nekaj o Beljaku Bes. 1871.

*) L. Ferčnik, Potopisne in zgodovinske črtice, Bes. 1876—7.
^) Ali ("arantanam ecclesiain sancto Marie. ad curtem C.arantanam ; Karenta.
S. Rutar, Na Gosposvetskeni' polju, Ljublj. Zv. 1890.

*) Altslov. Gramm. in Parad. Uvod. Jagic, Aroh. I. 442 s(iq.

") Dav. Trstenjak: O prvem stolnem mestu Metodovem, Zlati Vek 49 — 5!).

•) Dr. Kos, Spomenica 81—89.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 19

cerkev, proti koncu 9. stoletja sta tam bili najmanj dve cerkvi.
Q, uartinaha jo bilo mesto poleg- Blatnega jezera; okolo 1. 880.
daroval je neki dijakon Ganibato svojo lastnino regensburškemu
škofu Ambrichonu. Ruginesfeld je bil kraj v Dudlebski grofiji
obsegajoč blizu sedanje mesto Radgono z okolico ; Saligrajski nad-
škotje so dobili od frankovskih vladarjev tu posestvo Sabaria
(sedaj Steinamanger) ; sem je prišel leta 791. Karol Veliki prema-
gavši Obre. Wampaldovo selo {villa \\'ampaldi) je bilo blizu
Blatnega jezera ; vas ^\' i s i t i n d o r f je bila blizu Labnice ; navaja
se še nekaj drugih mest, katerih lega se pa ne da več določiti.

Istra.

Še pred sedmim stoletjem ') nastanili so se Slovenci, pozneje
tudi Hrvati v Istri. Ta dežela segala je na zahodu in na jugu do
morja ; tudi Trst z okolico je spadal k Istri, ki se je na vzhodu
raztegala do Reke.

Glavno mesto Istri je bilo v devetem stoletju Pulj ; omenjajo se
še Rovinj, Poreč, Trst, Labin, Pičen, Matavun, Buzet, Koper in Milje.

Sedanji Umago se imenuje latinski Umacum, to je torej čisto
hrvatski .Humac (holmec).

F ur lan ij a.

Slovenci so se zgodaj z Obri prikazali v Furlaniji in so z Obri
vred frijulskega vojvodo Lupa potolkli pri mestu Fliuvius (današnji
Fiume) na vzhodni strani od Pordenone, Slovenci sami pa pri
Laurijani. Naselili so se ob glavni cesti celo do Taljamenta; še
onkraj te reke nahajamo imena »Goričica«, »Gradišče« itd. Gradov,
ki so jih Longobardi postavili proti Slovencem, se navaja več z
nemškimi imeni, n. pr. Starhemberg, Pleisenstein, Grossenburg,
Rabenstein itd. Ob Taljamentu, kjer je bil brod čez reko, je stal
imeniten grad Bel i grad.

Glavno mesto je bilo Čedad (Cividale) ; navaja se opatija
Maggio, »vulgare vocabulo«, Možnic = Možnica »ob Beli«;
M a 1 e r C t u m , »villa Sclavorum Meretto« pri Palminovi.

Furlanija je segala na vzhodni strani do Timava in do kraške
planote pri Tržiču (Monfalcone) ; na severno-vzhodni plati se je raz-

*) Julija meseca I. 600. piše papež Gregor dalmatinski duhovščini: Et de
Sclavorum gente conturbor, quia per Istriae aditum jam Italiam intrare coeperunl
(Jaffe. Regesta pontif. Nr. 1320).

20 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

prostirala do sedanje avstrijske meje ; pokrajine današnjih beneških
Slovencev prištevale so se tudi k Furlaniji.')

Vzhodna krajin a.

Za časa obrske samostalnosti živelo je med Donavo in Tiso,
med Anižo in Rabo mnog'o Slovanov. Po vničenji obrske nadvlade
začeli so se širiti Slovenci, ki so bili svobodni ali nesvobodni. Mnogo
še zdaj rabljenih imen kaže, kako razširjeni so bili Slovenci v zg-orej
imenovanem ozemlju.

Blizu trga Ardago^er je gora Kollm.itzberg i holmec i z vasjo
enakega imena, in blizu je vas F ris neg g (Breznik) ; blizu mesta
I p p s (Ipuša) je gora Tabor ; pri Amstettnu jeTrisenegg (Trstenik) ;
enako ime Triesting prihaja od slovenskega Trstnik ; Diirnitz =
slov. Trnice ; proti jugo-vzhodu od Amstettna je Ferschnitz =
Brežnica ; (blizu enako se glaseče ime Pernitz = Brnica) ; v bližini
so vasi: \\'indischendorf in Gafring = Gabrnik; znana imena
Gloggnitz, Garsten, Voslau, Schott\vien, Penzing,
Hietzing, Moedling prihajajo od Klokotnica, Hrastno, Oslova,
Sutvina, Peničnik, Jeznik itd.

Vzhodna krajina je obsegala vzhodno plat sedanjo tinronje
Avstrije.

Med ostanke keltskega in latinskega prebivalstva naselili so
se po ravninah Slovenci, največ okolo sedanjega »AVindisch-
garstena« ^Slovensko Hrastno), ker se je tam ohranilo največ
imen slovenske korenike.

Tudi okolo mesta Stever bile so slovenske naselbine : na južni
strani pri vasi Ternberg (Trnov vrh) se v Anižo izliva potok
Laussa (Luža); blizu je gora Pleissenberg = pleša.

P.lizu mesta »Ried« so kraji \\' i n d i se h h u b , G r a d n i g =
Gradnik, Zimetsberg^) (Zimeci itd.

V Ipušo izliva se potok Z a u c h (Suhai ; druga Suha teče v
potok Url ; na severni strani potoka Urla je gora G r i 1 1 e n b e r g
(gril), ob istem potoku je mlinar G o b o t z (Gobovec) in blizu vas
G o s t n i n s: (Gozdnik).

Ob izlivu Orlave v Donavo je vas Goli ing iGolniki. zrav(Mi
Orlave je vas Sa ITrn (Zabnica* : v < )rlav() se i/livata potoka .lessn itz

*) S. Rular, Slovenske naselbine na Furlanskem. Ljublj. Z v. 1SS:3.
*) O. Kammei, Die slavischen Ortsnamcn im nord\vesllichen Tlieiie Nieder-
oeslerreichs. Jagic', Arch f. slav. Piiil. VII, -5().

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 21

(Jesenica) in Trefling(Trebnik): odtodna jugo-vzhod je vas Gosing
(Gosniki in Lassingbach (Laznica) pa Lassingfall.

Melk ob Donavi zval se je v 9. stoletju Medelicha (Metlika);
blizu je vas ^^'in d en. Gosteje še nego ob Ipuši in Orlavi naseljeni
so bili Slovenci ob reki Beli (Pielach) ; istotako bilo je na vzhodni
strani dunajskega mesta nekaj slovenskih naselbin ; to dokazujejo
imena Gablitz (Jablica), Liesing (Lesnik), Mod lin g (Metlika),
Triesting (Trstenikal Najmanj slovenskih naselbin bilo je na
vzhodni strani ob Litavi.

Precejšen del nekdanje obrske dežele imenovala se je Marcha
C o n t r a S c 1 a v o s , ^^ i n i d o r u m m a r c a.

6. Razširjevanje krščanske vere.

Kar se tiče cerkvenih razmer na Slovenskem za Karolovih
časov, se je Virgilij, škof saligrajski, osmi predstojnik tej cerkvi,
mnogo trudil za razširjevanje krščanstva v Slovencih : ustanovil je
apostolsko šolo pri sv. Petru v Saligradu, opatiji Indijo in Krems-
munster ob tedanjih mejah Slovenstva v ta namen, da se pridobe
Slovenci za krščanstvo.^) On sam ni mogel priti na Slovensko ozna-
njevat prave vere, poslal pa je svojega škofa INIodesta z nekaterimi
duhovniki, ki so baje blagoslovili cerkev ^lariji na čast — današnjo
Gospo Sveto in druge. Beda Schroll, temeljit poznavatelj pobožnih
ustanov na Koroškem, trdi, da je Gospa Sveta ustanovljena še le
1. 861. ah zlasti 927.«)

Menihi iz samostana sv. Petra so osobito po Koroškem raz-
širjali krščanstvo ; ta posel pa so opravljale še benediktinske opatije:
Maksimilijanovo Selo v Pongavu za severo-zahodno Štajersko,
Indija v Bistriški dolini na Tirolskem za zahodne Slovence in Dolenji
Altaich, namesto katerega je po nasvetu Virgilijevem 1. 777. Tasilo
ustanovil imenitni samostan Kremsmunster v Gorenji Avstriji in
mu poklonil deset slovenskih vasij in trideset slovenskih rodbin.

Panonske Slovence so pokristijanjevali saligrajski nadškofje —
to dostojanstvo so si pridobili radi vspešnega delovanja med karan-

0 J. Fekonja, Razširjava kristijanstva med Slovenci, Ltp. M. SI. 1882 — 3,
1884; razprava ni kritična. — P. Hicinger. Začetki krščanstva na Slovenskem.
Zlati Vek 1863. P. Hicinger je pisal o razmerju solnoarajskih nadškofov do Slo-
vencev. — Dr. Alois Huber, Geschichte der Einfiihrung u. Verbreitung des Christen-
thums in Siidost-Deutschiand, Salzburg, 1875 ; Slovencem ni pravičen pisatelj.

2) Sim. Rutar, Ljublj. Zvon 1890.

22 Zgodovina slov. slovstva. L del.

tanskimi Slovenci — Arno, Adalrom, Ljupram in Adalvin 1. 798
do 873.')

V 9. stolotju je bilo uže precej cerkev na Slovenskem : v
panonskem Blatogradu so bile posvečene tri cerkve (najimenitnejša je
bila opatijska cerkev sv. Hadrijana), nadalje v Bussnici (Vuzenica?), v
Betobiju (Ptuj), pri Petih Cerkvah (Pečuh) ; navaja se v starih spisih
mnogo krajev, katerim sedaj niti sledu ni najti. V Karantaniji so
bile cerkve v Trebnjem, Ostrovici, Vetrinju, Brezah, na Krki, v
Blatnem g-radu, v Podkrnosu, Velikovcu, pri Sv. Andreju v La-
bodski dolini. Oglejskemu patrijarhu so bile podložne cerkve v
Beljaku, pri Sv. Mohoru, v Slovenjem Gradcu, v Celju, v Ljubljani
(sv. Peter), Loki, Kranju, Kamniku, Metliki, pri Sv. Petru poleg
Soče, v Devinu, v Ločniku, Solkanu, Volčah, Tolminu, Bolcu. na
St. Vidski gori, Vipavi, v Milah, v Buzetu, Jelšanah, v Tomaju,
Hrenovicah, Slavini, v Piranu itd., itd.

Salio-rajski nadškolje so Slovencem nastavili deželne škofe
Teodorika, Otona in Osvalda 1. 853.; ker so se pa ti hoteli osamo-
svojiti, niso jim dali naslednikov.

V Ogleju je zasedel škofovsko stolico sv. Hermagora (Mohor)
1. 63. po Kristu; prvi nadškof jo bil sv. Valerijan 1. 369.: a od
Pavlina naprej (557 — 569l so se imenovali patrijarhi.

V Slovencih šireč krščanstvo od ju2:a prišli so oglejski pa-
trijarhi navskriž s saligrajskimi nadškoli ; zato je cesar Karol \'eliki
1. 811. določil, da ima Drava mejiti oglejski patrijarhat in saligraj-
sko nadškof ij o.

L. 1751. seje oglejski patrijarhat razkrojil v goriško in vidoni-
sko nadškof ij o.

Tržaška in koprska škofija sta ustanovljeni 1. 524.

S tem, da so se ustanavljale škofije in pridobivale mnogo
posvetnega blaga, so si množile vpliv in širile omiko in vero. Naj-
mogočnejši je bil oglejski patrijarhat, ker je od 1 1. stoletja imel
v svoji oblasti večino Furlanskega, vse Goriško, Kras, Notranjsko,
Istro, Gorenjsko in Slovensko krajino.

\'ažna je za Slovence brižinska škofija (FreisinuHMi na Bavar-
skem) radi prvega slovenskei2:a j)ismen(>ua spomciiii^a in radi ob-
širiiib posestev na Gorenjskem iSkolja Lokal, na Štajerskem (l*omurje)

*) Saligrajski škofje so postali n a d ž k o f j e , ker so pokristijanili večji
(Icl Slovencev.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 23

in na Koroškem (ob Vrhskom jozeru) ; bamberška školija jo imela
Beljak, Trbiž, labodsko in admontsko dolino; briksenska školija
severni del Gorenjskega med obema Savama ; saligrajska nadškolija
mnog-o predelov na Gorenjem in Srednjem Štajerskem, okolico
ptujsko, breško pa krško.

Krško školijo, ustanovljeno 1. 1072., je kot škof prvi upravljal
Gunter z Grobnega polja in je od sv. Heme dobil bogata posestva
v dolini koroške Krke in na Štajerskem okolo Kozjega, Planine
in Vitanja.

Labodsko škofijo je ustanovil Eberhard II., nadškof saligrajski,
1. 1227. in ji dal za prvega škofa Ulrika I. — Ljubljanska škofija je
ustanovljena 1. 1463. ; prvi škof je bil Žiga grof Lamberški.

7. Sveta, brata. Ciril in Metodij^)

sta se porodila v Solunu ob egejskem morju. V mestu so prebivali
Grki, v okolici pa Slovani ; radi živega prometa z okolico so se
meščani naučili tudi slovanščine.

Oba sina sta bila jako nadarjena, osobito pa Ciril, ki se je iz
početka zval Konstantin ; porojen je bil bržkone 1. 827. Da bi na-
predovala v znanostih, upotita se v Carigrad.

^) a) Legende.

Žitje sv. Melodija ali panonska legenda iz druge polovice IX. stoletja,
spisana po nekem Metodijevem učencu; izdal jo je P. J. Safafik, Pamatky id.
1. 1851.; Dummler v Miklošičevem prevodu v Archiv f. Kunde ocst. Geschichts-
quellen XIII.; Ginzel, Geschichte id. ; Josip Bodjanskij v Ctenija v imperator-
skem obščestve id. Moskva; Fr. Miklošič, Vita sancli Methodii, 1870. — Zitje
sv. Koaslantina (v srbsko -slovenskem narečji); Safafik, Pamalky, id.; Fr.
Miklošič, Denkschriften, Wien 1870., XIX. — Translatio s. Clementis (italska le-
genda) v latinskem jeziku, Acta Sanctorum, 1668. Martius II., Ginzel, Geschichte
id. Ocenil Aug. Leskien, Arch. f. slav. Phil. III. 79—83. J. Martijnov, La legende
italique id. Revue des questions historigues 1884., livraison 71. Pet. Lavrovskij,
Italjanskaja legenda, Krifičeskij obzor. Žurnal ministerstva id. Sanktpeterburg
1886, Juh— Aug. 8. 84. Pet. Lavrovskij, Byl h svjatyj Kyriil Solunskij epi-
skopom? id. Žurnal 1885. April 161—75; odgovor: ne. — Moravska legenda,
po mnenju Dobrowskega sestavljena iz branja o Cirilu in Metodiju v moravskem
brevirju in iz italske legende v XIV. stoletju, ko so dne 9. marcija začeli praz-
novati praznik sv. Cirila in Metodija. Acta Sanctorum 1668. Martius II ; Schlozer,
Nestor (III. 15). Dobrowsky, Mahrische Legende von Cyrill und Method. Olmiitz
1S26. — Češka legenda fv latinščini) iz XIV. stoletja; brez važnosti. Acta San-
ctorum 1668. September. Tu pristavimo: Dr. W. Vondrak: Zur Wurdigung der alt-
slovenischen Wenzelslegende und der Legende vem heil Prokop, Sitzungsberichte
der kaiserl. Akademie der Wissenschaften. Phil.-bist. Cl. (XXVII. 1892.) govori

24 Zgodovina slov. slovstva I. del.

Naučila sta se raznih jezikov, Konstantin celo kazarskeg-a in
hebrejskega. Metodija pošlje grški cesar za upravitelja v neko slo-
vansko pokrajino, kjer je služboval več let. Ali ni mu ugajala
posvetna slava ; vstopi v samostan in se posveti duhovskemu stanu.

Mlajši brat Konstantin je v znanostih zaslovel tako, da so ga
poklicali za učitelja cesarjeviču Mihajlu. Bolj se mu je pa prikupila

o vprašanju, je-H se je tudi na Češkem širila slovanska liturgija. — Življenjepis
sv. Klementa (bolgarska legenda, v grškem jeziku), Fr. Miklošič, Vita s. Clementis,
Vindobonae 1847. — Kratka bolgarska legenda, Konst. Kalajdovič izdal v knjigi:
Ivan Exarch Bolgarskij — Macedonska legenda — Chronika Nestoris. F. Miklošič
1850, cap. XX.

bj Z^ odo vinski spisi, življenjepisi.
De conversione Bagoariorum et Carantanorum libellus.
M. Freher, Scriptores reruin Bohemicarura 1602. Nachrichten vom Zustande der
Gegenden und Stadt Juvavia. Salzburg. 1784. Kopitar Glagolita Clozianus;
Wattenbach. Monumenta Germaniae; ponalisnen tudi v Ginzeljevi
in Bily-jevi knjigi.— J. Dobrowsky, Cvrill und Melhod. der Slaven Apostel.
Prag 1823 ; na ruski jezik prevel M. Pogodin. Moskva 1825. — F i 1 a r e t (škof
riganski) Kirill i Mefodij. slav. prosvetiteli (Čtenija Mosk. Obšč. 1846). — Kopitar
Glagolita Clozianus 1836. — P. J. Šafaiik, Pamatky dfevniho pisemnictvi
Jihoslovanii. Praga 1850. 11. izd. 1873. — O. Bodjanskij, »O vremeni pro-
ischoždenija slav. pismen« (Moskva 1855); Sobranie pamjatnikov do dejatelnosti
Svalycb Pervoučitelej i Prosveštitelej Slav. plemen, Moskva 1865. Kirill i Mefodij.
sobranie pamjatnikov id. (Čtenija 1863). — F r. R a č k i , Vjek i djelovanje sv.
Ciriila i Methoda. Zagreb. 1857. — V. Š t u 1 c >Život svatych Cyrilla i Methodia.
apostolfl slovanskvch. Praga, 1857. — J. A, G i n z e 1 . Geschichle der Slaven-
apostel Cyriil und Method und der slavischen Liturgie. Leilmerilz 1857, II. iz-
danje. Wien. 1861. — J. E. Bilv, Deje sv. apostolu slov. Ciriila a Methodeje.
Praga 1862; to knjigo je na slovenski jezik prevel J. M a j c i g e r 1. 1863. Praga
1863. 4. 1G3. — P. Lavrovskij, Kirill in Mefodij, kak pravoslavnije propo-
vedniki u zapadu Slavjan, v svjazi s sovremennoju im historieju cerkovnych ne-
soglasij meždu Vostokom i Zapkdom. Charkov 1863. — Ivan Kukuijevič
S a k C i n s k i , Tisudletnica slavenskih apostolah sv. Cirila i Metoda. Zagreb,
1863. 4. 84. —Dr. V o g r i n, Ciril in Metod. 1863. — Matija M a j a r , Sveta
brata Ciril in Metod, slavjanska apostola in osnova lelja slovstva slavjanskega.

Praga 1864. 8. 176. Sveta brala Ciril in Metod. Celovec 1885. H. 79.

— A. Hilferding. O Kirille i Mefodič (Sobr. Soč. I. 299— ?40). — L. Lege r.
Cvrille et Methode. Eliide sur la conversion des Slaves au Cbristianisme. Pariš
1868. — L. R e 1 1 e 1 , Cyryl i Melodij. Slreszczenie najnovszyib poszuki\van ; Pariš
1871. — Dr. Cebašek. Zlali Vek ali Spomenica na čast sv. Hermagoru in
Fortunalu, sv. Nikolaju in sv. Cirilu in Melodu. Ljubljana 1863. 8. 293. — V,
Bil basov. Kiryll i Mefodij. Si. Petersburg. 1868 — 1871. Enaka dela so:
Anton Zloga r. Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirila in Metoda.
Zbral in na svillo dal. V Ljubljani 1886. 8. XII. 286, in ruski spis: Stalya Al.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 25

znanost nea'0 vse posvetno krasote; zato mu priskrbe službo knjiž-
ničarja patrijarške knjižnice pri cerkvi sv. Solije; a tudi to službo
zapusti Konstantin in gre v samostan pripravljat se za duhovski stan.
L. 851. poslali so ga k mohamedanskim Saracenom, s katerimi
se je prepiral o verskih ]n-ašanjih.

Gorskago, Moskvitijanin 1843 ; ponalisnen v Cyrilo -Melhodijskem Sborniku
M. Pogodina Moskva 1865 ; na češko prevedel Hanka v Casop. Cesk. mus.
1846. 5 — 33; — Die Pabstbriefe des britlischen Musaeums v Neues Jahr-
buch fiir altere deutsche Geschichte 1879. V. B. ; Miklošič, dr. Rački, Starine
XII.; ocenil dr. Jagid. Arch. IV. Greg. Krek. Kres 1881; druga poročila glej Arch.
f. slav. Phil. Suppl. 18':)2. Mihovil Pavlinoviča, Hrvatska Vila dne 5. srpnja 1881
na slavu sv. Cirila i Metoda. U Zagrebu. 1881. 35. — Dr. Nikola Milaš, Slavenski
apostoli Kiril i Metodije i istina pravoslavlja. U Zagrebu 1881. 8. 57. —
Življenje in delovanje svetega Cirila in Metoda. Letop. Matice Slovenske 1880;
(ta spis je prevod papeževih pisem v l)ritanskem muzeju; priredil ga je Drag.
Klun'. — Tade Smičiklas. Poviest Hrvatske 1882, H. 198—212. — Barto-
lini. Memorie storiche critiche e archeologiche dei Santi Cirillo et Methodio,
Roma 1881. — Jaromir Volkov. Delo sv. Cirila in Metoda. V spomin 5. julija
1881. z ozirom na današnje razmere. Založil pisatelj. Tiskal Franc Hvala v Trstu
1881. 8. 88; (ponatis iz Edinosti). — Epistola encyclica s s. do-
mini Leonis papae XIII. Grande munus. Editio slavica polvglotta.
Prag 1882. — A. Voronov, Kirill i Mefodij. Glavnejšie istočniki dlja istoriji
sv. Cirilla in Mefodija, Kiev 1877. 8. 391. — E. Golubinski, Svjatije Kon-
stantin i Mefodij pervoučiteli slavjanskie; Moskva 1885. — V. Jagič, Vopros
o Kirille i Mefodije v slavjanskoj fdologiji. Reč J. V. Jagiča. Sbor. XXXVIII.
Sanktpeterburg. 1885.— A. Malševskij. Svjatye Kirill i Mefodij pervoučiteli
slavjanskie. (Sočinnenia Iv. Malševskago) Kiev 1886. 483. — A. S. Archangelskij,
Sv. Kirill i Mefodij i soveršennij jimi perevod sv. pisanija; Kazan 1885. — A.
A. Kočubinskij, Dobry pastyr i dobraja niva. Odessa 1885, (ponatis iz Iz-
piskov odes. vseučilišča. XLII.) — Orest Miller, Dar pjati desjatnicy i naši
pervoučiteli. Kiev 1881. — P. Srečk o vid, Beseda na dan hiljadogodišnje svet-
kovine slovenskih apostola sv. Cirila in Methodija. — Glasnik, Beograd 1880.
— Jos. Vyhlidal. Sbornik Velehradsky. Brno, 1880. — Mefodijevskij
jubilejskij sbornik izdannvj Imper. varšavskym universitetom. 1888. — Dr. Kos.
Spomenica tisočletnice Metodove smrti. Izdala in založila Matica Slovenska.
Ljubljana 1885. 8. 174. — M. Drinov, Novy cerkvenoslavjanskij pamjatnik
s pominanjem o slavjanskih pervoučiteljah Sanktpetersburg 1885. — E. Barsov,
Napisanie o pravoj vere Konstantina filosofa. 1885. — P. S y r k u. Po povodu
služby svjatitelja Methodija učitelju slavjanskomu. — R. F. Dr. J. Broz. Črtice iz
hrvatske književnosti. Sv. 11. Zagreb. 1888. 1—128. Za prosti narod spisane živ-
ljenjepise navaja E. Jelinek. Sbornik 1885. 280 — 336.

Naj se omenijo še ti-le manjši slovenski sestavki : Jurij Sodevski.
Sled Cirilovega obreda na Kranjskem N. 1844, 45. — Ljubomir (Slomšek)
Bratje Ciril in Metod v naših šolah N. 1846, 131—50; Slomšek je v raznih let-
nikih »Zgodnje Danice« mnogo pisal o bratovščini sv. Cirila in Metoda. — B. Raič,

26 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

\' tem času se pokristjanjeni Kazarji ob azovskem morju
obrnejo do cesarja Mihajla po krščanske učitelje, ker so si neki
prizadevali Zidje in Saraceni, da bi narod na svojo stran pridobili.
Cesar jim pošlje Konstantina, nadejaje se, da to nalogo najbolje
reši »filozof«. To se je zg-odilo najbrž 1. 861. Pridruži se mu tudi
brat Metodij. Med potom najde v Kerzonu ostanke sv. Klementa,
ki so ga ubili Kazarji.

Prispevši v deželo Kazarjev uči s tako gorečnostjo in s takim
uspehom, da je mogel skoro krstiti prebivalce z knezom vred. Za
plačilo nista hotela vsprejeti druzega ko nekoliko jetnikov. V
Kazarjih pustivši nekatere duhovnike se vrneta Ciril in Metodij v
Carigrad.

Ciril in Metodij odpotujeta n a M o r a v s k o.

Se lepše in hvaležnejše je bilo delo naših blasfovestnikov
na zahodu. Rastislav, knez slovanskih Moravcev, zaprosi cesarja
Mihajla slovanskih prosvetiteljev. Rastislav in njegov prednik sta
se dostikrat vojskovala z Nemci. Ti so se zatekli celo k Bolu'arom,
iščoč pomoči proti Moravcem, kateri so tudi bili prisiljeni iskati
si soborilcev. Najprimernejši so bili grški cesarji, ki so bili gorki
Frankom in Bolgarom ; rad je tedaj ustregel cesar Mihajl želji
Rastislavovi, naj mu pošlje misijonarja, ki bi bil vešč slovanščini,
kajti nemški duhovniki, ki so priliajali v slovenske kraje oznanjevat

Ciril ia Metod, prvaja veroučilelja. Zora 1853. HO— 93. — Nekaj o Metodu. N. 1854.
— Fr. Metelko,© Cirilu in Metodu, govoril v zgodovinskem društvu kranjskem
1. 185B. Mitth. des hist Ver. f Krain 1857, N. 1857, 306. — M. Maj ar, Cirilica
N. 1857. 270. — D a v. T r s t e n j a k . Ali imajo tudi Slovenci obhajati tisoč-

letnico Cirila in Metoda? N. 1857, 379 . . 392. Govor D. Trstenjaka

v čitalnici celjski, N. 1863; 232—3. — A. Domiceljev. Prihod sv. Cirila in
Metoda v Velehrad 863. N. 1868. 168. — Tisočletnica Cirila in Metoda. N. 1862,
291.98.407; Dan. 1862, 3; N. 1861, 247 ; - Dr. Tonklija govor ob
tisočletnici v goriški čitalnici, N. 1863. — P. Hicinger, Sv. Ciril z obzirom
na Kranjsko, Dan. 1863, 9-10; Dan. 1863, 65-6; 149.

c) Slavospevi:

P. H. V spomin sv. Cirila in Metoda. N. 1847, 37. — M. Maj ar. Slava
Cirilu in Metodu. N. 1860, 1.— J. Bile. Sv. Cirilu in Metodu. N. 1863. 73.—
A. Ume k Okiški, Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod. Prigodhe in po-
vesti Celovec 1863. 12. 52. — A. F e k o n j a. V spomin sv. Cirilu in Metodu*
Kr. 1885. .376—80. — A. M. Sveta brata. Dom in Sv. 1890.

Opomba. Ta oddelek je pregledal g. prof. dr. Krek, za kar mu pisatelj iz-
reka lepo zalivalo.

Uvod in cerkyeiioslovansko slovstvo. 27

krščansko vero, niso bili povsem kos svojemu poklicu, ker niso
umeli slovanskega jezika. Poslanec Kastislavov je rekel med drugim
doslovno : »Mnogi krščanski učitelji prišli so k nam iz Vlaškega,
Grškega in Nemškega, a mi Sloveni smo ljudje priprosti in nimamo
moža, ki bi nas poučil o pravici.«

Cesar, zaslišavši te besede, pokliče Konstantina in mu reče :
»Slišiši li, filozofe, rečt siju (to besedo)? In-i. šego da ne možett
s-Btvoriti razve tebe. Tem^ na ty dary množi, i poimi, brat-L svoj,
igumen-i. Methodij, idi že. Vy bo jesta Solunjanina, da Solunjane
Vfcsi čisto sloventskv besedujutt«. (Fr. Miklosich, Vita S. Methodii.
Vindob. 1870, 13.) ^

Dospe vša na Moravsko z ostanki sv. Klementa j a je narod
vsprejel z navdušenjem. Z veliko gorečnostjo sta opravljala svojo
imenitno nalogo, kar jima je šlo tem bolje od rok, ker sta dobro
u m e 1 a in govorila slovanski jezik. Veliko trgovinsko
mesto Solun je imelo slovansko okolico, kakor naš Trst, in Solunj-
čani so umeli jezik okoličanov.

Mnogo je na Moravskem bilo kristijanov samo na videz, ker
jim niso bili do srca segli nauki, razloženi v nerazmnljivi besedi.
Slovanska apostola sta mladeniče poučevala tudi v takih predmetih
in znanostih, ki jih potrebuje duhovski stan, v duhovnike posve-
čevati pa nista smela, ker nihče njiju ni imel škofovske oblasti.

Slovani do te dobe niso znali črk, nego so zaznamovali po-
samezne glasove s črtami in režami ; poskušali so slovanski jezik
pisati z grškimi ali latinskimi črkami, pa niso uspeli, ker niso rabili
primernega pravila. Ciril je uredil pravopis, začel jez bratom po-
trebne knjige prevajati na slovanski jezik in si s tem pridobil za
vse Slovane neizmernih zaslug. (Glej o tem predmetu podrobneje
v posebnem poglavju.)

Tako plodonosno delovanje slovanskih blagovestnikov moralo
je v srcih nemških duhovnikov vzbuditi črno zavist : začeli so strastno
sovražiti tuja brata iz razkolniškega Carigrada.

Na drugi strani pa je kmalu izprevidel Rastislav, da bi mu
solunska bratti utegnila mnogo koristiti v tem obziru, da bi se
popolnem iznebil frankovske vrhovne oblasti in njenih služabni-
kov, pasovskih škofov, ko bi moravska država imela svojega Škota.
Rastislav se je v tem smislu tudi obrnil do rimske stolice, pa tudi
Konstantin in Metodij sta želela o svojem delu poučiti papeža, ki

23 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

bi naj potrdil prevod sv. pisma; rada bi mu bila tudi izročila ostanke
sv. Klemonta.

Nikolaj I., rimski papež, začuvši o teh željah pozove solunska
brata v Rim. Takoj se upotita 1. 867. tje in vzameta se seboj nekaj
učencev, katere sta imela za vredne, da bi dobili škofovsko oblast.
Na potu dojdeta v Dolenjo Panonijo k Blatnemu jezeru, kjer je
stoloval takrat slovenski knez Kocelj. Ta ju vsprejme z veliko
častjo in se razveseli, ko mu pokažeta v slovanskem jeziku pisane
knjige; na pot jima izroči petdeset učencev, da bi jih poučevala.
Prejkone se odpravita v Italijo čez sedanje Kranjsko in Pri-
morsko; v Rim dospeta po smrti papeža Nikolaja [f 13. nov. 867);
nasledniku lladrijanu II. izročita ostanke sv. Klementa.

Papež se je razveselil zelo, da sta brata sv. pismo prevedla
na jezik slovenski, in se ni zmenil za mnenje nekaterih duhovnov,
češ. beseda božja se sme oznanjevati samo v hebrejskem, grškem
in latinskem jeziku. Ko sta hkrati tudi dokazala pravovernost svojo,
podelil je obema škofovsko dostojanstvo, njune učence pa je po-
svetil v mašnike in dijakone, bržkone Gorazda, Klementa, Nauma,
Ang-elarja in S^avo.

Konstantinu dovolil je papež, da se sme odslej imenovati
Ciril, ker je bilo to ime v grški in rimski cerkvi spoštovano radi
Cirila aleksandrijskega ' i.

Papež, potrdivši prevod, dovoli slovenski jezik rabiti pri božji
službi s tem pristavkom, da se pri sv. maši berilo in evangelije
čita naj poprej latinski, potem slovenski. Kdor bi se protivil tem
naredbam, naj ga kaznuje cerkveno sodišče. Ker so učenci v Rimu
po raznih cerkvah božjo službo opravljali v slovenskem jeziku,
lahko se je pai)ež prepričal, da jezik slovenski ne zadaje no-
benih ovir.

Kaj je {)ripravilo paj)eža do tega, da je dovolil v to V
L. 864. ali 865. dal se je bolgarski knez Boris krstiti in je
nagibal iz prva k grški, potem k latinski cerkvi. Papež mu pošlji^
r*avla in Formoza, da bi ga pridobila za latinsko cerkev; zadnji
pa je l)il zelo častilakomen in bi bil rad postal nadškof, česar mu
papež iii liolel iz|)i)liiiti. Hadi tega nastane^ razpor med papežem
in Formozom. (Irki. |)()rabivši te ra/nuM-e. |)ridobe si lioluare na

') Škof Porphynus je pisal v časniku: Trudv Kievskoj duhovnoj akademiji
1. 1877, str. 79 -110, da je živelo troje Cirilov. To mnenje ocenjuje Jagič, Arih.
f. slav. Pilil. IV. 297.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 29

svojo stran. Tudi na Moravskem bi se bilo lahko zgodilo kaj ena-
keg-a ; ker so moj Moravani in Grki vladalo prijatoljsko razmore,
zato so jo udal papož žolji slovanskih narodov in knezov.

Ciril, dospevši do škofovske oblasti, oboli nevarno, na smrtni
postelji o\)rko priporoča bratu slovensko ljudstvo; bil je samo pet-
deset dni škof in je umrl v 42. lotu svoje dobe. Slovesno je bil
pokopan v cerkvi sv. Klementa v Rimu.

Težavno nalogo, zahodnim Slovenom po želji Rastislavovi
osnovati samostojno cerkev, imel je zdaj Metodij izvršiti sam. Dočim
se je mudil v Rimu, so Nemci dvakrat napadli njegovega pokro-
vitelja Rastislava.

V tem času pošlje Kocelj poslance v Rim s prošnjo, naj pride
Metodij poučevat njegovo ljudstvo. Ker je uprav v tem času po
Moravskem divjala vojska, je prišel ta poziv Metodij u v pravi čas:
naglo ustreže tej želji in se upoti tja. Papež Hadrijan II. mu izroči
do Rastislava, Svetopolka in Kocelj a pisma, v katerih pravi,
da jim pošilja Metodija, naj jim razlaga svete knjige in opravlja
božjo službo v njih materinskem jeziku.

Z neizmernim veseljem vsprejmo Metodija v Panoniji ; tu
uvede slovensko božjo službo, nastavlja duhovnike, vnete za svoj
poklic. \'pliv nemških duhovnikov se je vidno manjšal. Nato so
prosili slovenski knezi, naj papež Metodija postavi za nadškofa v
njihovih pokrajinah. Radi tega pozove papež Metodija 1. 869. v
Rim, ga imenuje nadškofa v Panoniji in v Moravski, zajedno pa
posveti dvajset njegovih učencev v duhovnike. S tem je hotel oživiti
staro panonsko škofijo, čije sedež je bil v Sremu. Ko je bil Karol
Veliki premagal tamošnje prebivalce, izročil je bil njihovo pokrajino
saligrajskemu škofu, ki je sicer širil krščanstvo, ali se ni ravnal po
besedah Anglosaksonca Albuina : Esto praedicator pietatis, non de-
cimarum exactor (oznanuj pobožnost, ne iztirjavaj le desetine).

Kje je imel Metodij svoj nadškofijski sedež, ne vemo izveštno.
Nemški duhovniki so začeli zapuščati slovenske pokrajine, ker Meto-
dija niso hoteli priznavati za svojega nadškofa. Silno se je razto-
gotil saligrajski nadškof, izvedevši po papežu, kaj se je zgodilo v
Panoniji. Da bi dokazal svojo dozdevno zgodovinsko pravico do
Panonije, veli po nekem saligrajskem duhovniku spisati zgodovinsko
razpravo : Libellus de conversione Bagoariorum o t
Carantan or um, t. j.: Knjižica o izpreobrnitvi Bavarcev in
Karantancev, v kateri skuša dokazati, da saligrajski nadškotje

30 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

srospodujejo uže 75 let v Panoniji in da so oni pokristijanili tamošnje
prebivalce. Na stran bavarskih škofov stopil je tudi kralj Ludovik.
Pravice papeževe stolice naglaševal je papež Ivan VIII. v pismu do
kralja in do jakinskega škofa Pavla, katerega je poslal kot legata
v ( iermanijo in Panonijo.

Po pravi in zakoniti poti niso ničesar mogli doseči Metodijevi
nasprotniki ; zato se lotijo sile : z vojsko napadeta kralj Ludovik in
njegov sin Karlman Rastislava, pridobita na svojo stran njegovega
nečaka Svetopolka, ki izda strijca Rastislava. Nesrečneža oslepe
in ga vtaknejo v samostan, kjer žalostno konča slovenski knez in
poštenjak, Metodij pa izgubi svojo glavno podporo.

Salio-rajski nadškof Adalvin, brižinski škof Arnon in pasovski
škof Hermanrich zbero se 1. 870. v posvetovanje; prisilijo tudi Meto-
dija, da se udeleži, in ga kar posade na zatožno klop, dasi ima
samo patrijarh ali papež pravico soditi nadškofa. Očitalo se mu je,
da uči na njihovi zemlji. Metodij se zagovarja, češ, da so njegovi
tožitelji iz lakomnosti prestopili stare meje; naposled zahteva, da
naj tukaj razsodi rimska stolica. Tudi kralj Ludovik se je udeležil
zborovanja in zasmehoval slovanskega apostola ; pasovskemu škofu
so zabranili drugi školje, da Metodija ni pretepel s konjskim bičem.
Škofje obsodijo nadškofa Metodija, puste ga na mrazu in dežu, za-
branijo mu služiti božjo službo in ga obdrže pri sebi na Nemškem
zaprtega dva in pol leta.')

Ivana VIII. sta saligrajski nadškof in pasovski škof prosila,
naj preišče sodnijski, kdo ima večje pravice do Panonije, onadva
ali Metodij. Papež, izvedevši o Metodijevi usodi, pošlje obema ostri
pismi. ^)

•) Pismo papeža Ivana VIII. do škofa Hermanricha. Wattenbach. Boh. 49.
JafTe, Reg. pont. Rom. 261, št. 2247. Krek. Kres. 1881. 348.

^) Pismo do pasovskega škofa Hermanricha se glasi v slovenskem prevodu:
»Mislim, da bi zadoščeval komaj studenec solz objokavajočim tvoje hudobije,
kakor pravi prorok Jeremija. Ali no j)resega predrznost tvoja grozovitcst, da ne
rečem kakejia škofa, ali kakega posvetnega moža. temveč kakega samosilnika.
ali živalsko surovost? Brata in soškofa si pahnil v ječo, imel ga dolgo časa pod
milim nebom v najhujšem mrazu in v največjem dežu, odtrgal si ga od izročene
mu cerkve ter zbesnel lako. da bi ga bil privlečenega pred škofovsko zborovanje
pretepel s konjskim bičem, da tes^a nis^o zaprečiii drugi? Prašam te, so-li to zločini
škola. čegar dostojanstvo jih še povikšuje. če prestopi svoje meje? O škof. ki tako
postopa proti drugemu od apostolskega sedeža posvečenemu in izbranemu škofu '.
V<'nder nočemo proiskavati zdaj, kar si že storil, da ne bodemo primorani takoj

Uvod in cerkvonoslovansko slovstvo. HI

Škofom je naznanil, da se mora Motodij najpoproj uvesti v
svoje dostojanstvo in v svojo pravico ; še le čez poldrug-o leto naj
se začne sodnijsko preiskavanje.

Ni znano, sta H Ilermanrich in Arnon šla v Rim, ali ne;
Adalvin gotovo ni šel, ker je umrl. Neki življc^njepisec Metodijev
pravi, da je Bog štiri škofe kaznil s smrtjo, ker so krivično po-
t;topali z Metodijem.

Z Bavarskega je šel Metodij na Moravsko k Svetoi)olku in
potem h Kocelju, kjer je ostal do smrti.

L. 874. umrl je Kocelj. Karlman, Ludovikov sin, ki je imel
doslej pod seboj Koroško, zavladal je tudi v Panoniji, tako da je
bil Metodij v političnem oziru odvisen od Svetopolka in Karlmana.
Težje je bilo zdaj Metodiju v enem delu svoje školije opravljati
svojo službo ; bržkone je to izjavil tudi papežu, kajti okolo 1. 875.
je papež pisal Karlmanu veleč mu, naj dovoljuje Metodiju nad-
škofovska opravila izvrševati, kakor mu drago.

Ali vender Metodij ni imel miru.

Nemški škofje, ki so nasledovali oni trojici umrlih škofov,
bili so istega mnenja kakor umrli, ali nastopili so druga pota, da
bi ovirali Metodija. Izvedeli so, da Ivan VIII. drugače misli glede
jezika slovenskega, kakor prednik Hadrijan II.; zatožili so torej
Metodija, da opravlja službo božjo v nerazumljivem slovenskem
jeziku. Papež je tedaj poslal po jakinskem škofu Pavlu Metodiju
pismo , v katerem mu ukazuje , da ima v latinskem ali grškem
jeziku opravljati božjo službo, samo pri prepovedih sme mu služiti
slovenščina : bržkone Ivan ničesar ni vedel o dovolitvi svojega
prednika.

V tem pa so nemški škofje 1. 879. iz nova tožili Metodija in
ga dolžili krivoverstva; trudili so se tudi pridobiti na svojo
stran Svetopolka, ki ni bil nikdar Metodiju popolnem udan. Tudi
pri Svetopolku dolžili so Metodija krivoverstva ; zato se je slovenski
knez obrnil do papeža, naj mu da napotek, komu ima verovati na
tem razpotju. Pisal je tedaj papež 14. junija 1. 879. Metodiju, naj

ukrenili, kar bi se spodobilo. V imenu vsemogočnega Boga, prvih sv. apostolov
Pelia in Pavla ter naše neznatnosli prepovedujemo ti začasno služiti božjo službo,
in občevati s svojimi soduhovniki; ako ne prideš z navzočim častivrednim škofom
Pavlom in pa z jako svetim našim bratom Metodijem v Rim. da se s tem
vred zaslišiš, zadene te pravična sodba, ker se je izkazala taka in tolika pre-
drznost; ako bi se kje odobrila tako neizmerna množica hudobij, se veljaven
ugled katoliškega sedeža ne bo zastonj potegoval.«

32 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

prido nemudoma v Rim, da se opraviči. V tretje se je upotil Me-
todi) v Rim. Krivoverstva sodila so se na škofovskih zborih: radi
teua skHcal je papež zbor v Rim, kamor so prišh tudi tožniki Meto-
dijevi. Slovanski nadškof opravičil se je popolnem ; papež mu je
potrdil pravoverstvo, potrdil nadškofovsko oblast čez Moravsko in
Panonijo, potrdil vse pravice in privilegije nadškofovske in ostro
zaukazal vsem moravsko- panonskim duhovnikom, da jim je biti
pokornim Metodiju. Vse to naznanil je papež Svctopolku.

Nemški škofje so zahtevali, da mora biti eden škof v Sveto-
polkovi državi mož njihovega mišljenja. Papež je ustregel tej želji
in Vihinga imenoval za nitranskega škofa ; zaukazal pa mu je. da
ima svojemu nadškofu biti pokoren v vseh rečeh.

Papež je pisal knezu Svetopolku: »Po pravici hvalinio po
pokojnem modrijanu Konstantinu izumljene slovenske pismenke, s
katerimi naj bi se po spodobnosti hvalil Bog; velevamo tudi, da
se uprav v tem jeziku oznanujejo nauki in dela Kristova ; ne samo
v treh, temveč v vseh jezikih treba je hvaliti Gospoda, kakor nas
izpodbuja sv. pismo, katero pravi : Hvalite Gospoda vsi narodje in

slavite ga vsi ljudje Zdravi veri tudi ne nasprotuje, ako

se poje sveta maša v slovenskem jeziku, ako se čitajo v njem sveti
evangelij in berila iz novega in starega zakona, ako so spretno
prevedena in razložena, ter v njem opravljajo vse druge cerkvene
molitve, zakaj ta, ki je vstvaril tri glavne jezike, hebrejski, grški
in latinski, naredil je tudi vse druge na hvalo in v slavo svojo.«

S tistimi pogoji, s katerimi je pred 11 leti dovolil lladrijan 11.
rabo slovenskega jezika, dovolil je to tudi Ivan MU., namreč, da se
pri maši čitajo berila in evangelij najprej v latinskem in potem v
slovenskem jeziku.

Tako podkrepljen in za nedolžnega spoznan vrnil se je Metodij
domov, nadejajo se, da bode vender uže kedaj mogel živeti v miru,
toda zmotil se je. Da -si je Metodij iz Rima [)rinesel Svetopolku
pismo papeževo, kjer se je vse povedalo po resnici in po pravici,
pisal je Vihing Svetoi)olku sleparsko pismo . v katerem je bil
Metodij označen kot razkolnik. Svetopolk zdaj ni vtnlel ali ni hotel
vedeti, pri čem da je. Zal, da j(^ več vei'j(>l tujim kl^vetnikom. nego
domačim poštenjakom.

Metodij se je tolažil s tem, da je imel na svtiji strani duhov-
ščino in ljudstvo, in da se j(» mou-el prepričati pri papežu samem,
je-li je v isliiii dal \'iliin<ju pismo popolnt^m nasprotne vsebine;

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 33

popisal mu je tudi svojo težave in nadloge. Papež je odgovoril
dne 23. marcija leta 881., hvaleč njegovo gorečnost, a ni poslal
Svetopolku nobenega druzeuva pisma. IJr/kone pozval je papež
\'ihiiii;a v Hini, da se [)reišč'e stvar, tudi Metodij naj bi prišel
četrtokrat v Uim ; Vihinu' se je bržkone opravičeval pismeno ; pa
tudi pozneje še ni dal Metodiju miru.

Ko je Metodij širil krščanstvo po Moravskem, j)riš(4 je tje
češki vojvoda Borivoj in se je dal krstiti s šestdesetimi možmi
svojega spremstva ; domu se vrnivši vzel je vojvoda se seboj več
duhovnikov, ki so krstili njegovo soprogo Ljudmilo in več pleme-
nitašev.

Tako živahno delovanje začelo je Metodiju moriti telesne moči;
uže močno bolan priporočal je za naslednika Gorazda, ker je bil ta do-
mačin, sloboden mož, dobro poučen v latinski književnosti in pravo-
veren. Dne 6. aprila 1. 885. je umrl. Ves narod je plakal za njim,
ker je vedel, da je izgubil nenadomesthega moža.

Po njegovi smrti je Panoniji in Moraviji nebo zakrilo svoje
prijazno lice; po smrti Ivana Vili. zasedel je po kratkem papeže-
vanju Marina I. in Hadrijana 111. Štefan VI. stolico v Rimu in pre-
povedal rabiti slovenski jezik pri božji službi/"), hkrati poslal je tri
legate, Dominika, Ivana in Štefana k Slovanom. Ti bi se imeli naj-
poprej laskati knezu in mu končno izjaviti, da se mora za vselej
odpraviti slovenska božja služba ; Gorazdu pa se je velelo, da naj
se pride opravičevat v Rim.

Ker je bil Štefan prepovedal slovensko liturgijo, ukazal je
Svetopolk 1. 886. se silo okolo 200 duhovnikov izgnati iz Moravske ;
na Moravskem stanujoči Nemci ))vi\j.z-Zo:a podili so jih v mrazu proti
Donavi in jih neprenehoma mučili. Izgnanci so se odpravili na Bol-
garsko, kjer so dobili mirno zavetje. Gorazd postal je bolgarski
nadškof.

Žalostni časi so nastopili zdaj za panonsko - moravsko nad-
školijo , kajti k temu udarcu pridružila se je 1. 892. vojska med

*) Zanimljivo je, kar piše »Dom in Svet« (VII. str. 320) o tem. »Vpraša
se le. je-li res papež Štefan V. iVI.) po smrti Metodijevi prepovedal slov. litur-
gijo in obsodil Metodija, kar bi se na podlagi krivih poročil tudi lahko zgodilo;
z drugimi besedami: je-li omenjena poslanica avtentičen in zanesljiv vir? A prav
to je med učenjaki še nedognano. Poslanico je našel zgodovinar Wattenbach v
knjižnici cistercijskega samostana sv. Križa v Dolenji Avstriji in jo izdal 1. 1849.
Dandanes misli večina učenjakov, da je ta poslanica podvržen
spis, delo Vihingovo.«

3

34 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Nemci in moravskimi Slovani ; vrhu tega nahujskal je Arnulf
^ladžare in Moravane. Po Panoniji so Madžari pustošili tako, da
1. 900. nobene cerkve ni bilo več v tej nesrečni deželi.

S. Književno delo sv. Cirila in Metodija pa njunih
naslednikov.^]

Samo ustni pouk ni zadostoval vnetima blago vestnikoma slo-
vanskima, nego hitro sta obrnila pazno oko tudi na pismeno delo-
vanje. Njiju življenjepisec pravi, da je Ciril, izumevši črke, počel
na slovenski jezik prelagati evangelij , ki ima iz prva besedo : V
začetku je bila beseda itd., to je evangelij sv. Ivana. Iz tega se
razvidi, da je Ciril priredil nedelj ske ali izbor ne evangelije;
koliko je izdelal Ciril, koliko Metodij, se ne more določiti; istotako
ne, kaj se je izvršilo uže v njuni domovini, koliko še le na
INIoravskcm.

Ko sta šla 1. 867. v Rim, so bile po panonski legendi v pre-
vodu dovršene knjige : 1) evangelije, kakor se rabi v cerkvenem
čitanju; 2) apostol = čitanje iz apostolskih poslanic ; 3)psaltir
in služba, kjer se nahajajo molitA^e in pesmi pri jutranji in tajni božji
službi in pri krstu, pri obedu in večerji; A'se to je bilo uravnano
po vzhodnem obredu, potem odobreno in posvečeno po papežu
Hadrijanu, ki je te knjige položil na oltar sv. Petra v Rimu ; potem
so so svete maše pele v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Petra in
morda še drugod.

Po smrti Cirilovi je Metodij nadaljeval književno delovanje
in je izmed učencev odbral dva brzopisca v pomoč ; s temi je j)revel
knjige starega zakona, izvzemši knjige o Makabejcih, o Esteri, Juditi
in o Tobiji. Ivan, eksarh bolgarski za časa čara Simeona, trdi sicer,
da je prevel vse ustavne knjige iz hebrejskega na slovenski jezik,
to se pa ne more dognati do čista.

Razven prevodov iz sv. pisma je priredil tudi n o m o k a n o n
= zbornik cerkvenega i)rava v vzhodni cerkvi: i)aterik = živ-
ljenjepisi sv. cerkvenih očetov, ' in K y r i 1 l slov e n s k v j = osem
govorov brata Cirila v bran krščanski veri nasproti Mohamedancem.

*) Za stvarne popravke in podatke v lom oddelku do iiicl. >Brižinski
spomeniki* i/rekain prosrčno hvalo g. dr. Oblaku v Gradcu.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 35

Po natančnih jezikoslovnih preisl^avah so no vjoma vse to z
resnico, neg-o verjetnejše je, da so bih prevedeni in prirejeni samo
oni o d 1 o m k i , ki so bih potrebni za hturgirne namene.

Italska legenda * govori tudi presplošno, da bi se obsežnost
slovstvenega delovanja slovanskih blagovestnikov mogla določiti
natanko. Šalaiik, Novostrujev, Sreznevskij, Jagic in \'aljavec so
dokazali, kakova sta bila v najstarejši obliki evangelij in psalter;
to je razjasnil \'oskresenskij o »apostolu«, liturgične knjige pa še
niso preiskane.

Med manj rabljene spise se šteje »Skrivn o evangelije«
(Apokalvpsa) ; zato se tudi ni priredilo koj v prvih časih, nego pozneje,
najbrž kje v Macedoniji. Najstarejši rokopis pripada XII.— XIII. stoletju.')

F*omagali so Cirilu in Metodiju njuni učenci Klement, Naum,
Angelar, Gorazd in Sava.

Kako so v najstarejši dobi slovenske liturgije bile urejene
knjige, to je težko povedati na drobno. Vondrak je, zasledivši staro-
visokonemški izvirnik nekaterim izpovednim molitvam, dokazal '% da
so nekateri odlomki v »Euchologium Sinaiticum« prevedeni bili uže
na Moravskem.

Po Metodijevi smrti so se učenci morali umakniti v Bolgarijo
in so tam nadaljevali književno delo. Klement, rojen Bolgar, je
zvesto spremljaval Cirila in Metodija v Moravi in v Panoniji ter
bival potem v Ohridi in Velici; umrl je 1. 916. Spisal je »Hvalnice«
ali panegirike za svetke in praznike vsega leta, posebej tudi na
sv. Cirila ; »Žitja ranjkih otcev«, »Homilijo mučencev« ; gotovo ni,
da je spisal tudi »Cvetni Triod« in »Zitje sv. Konstantina«, kakor
se je ugibalo poprej.^)

V zahodnih delih Bolgarije je marljivo opravljal svojo službo
Naum; Angelarjevo življenje pa ni znano drobneje.

Na Bolgarskem jih je prijazno vsprejel knez Boris (Mihael)
in podpiral car Simeon (1. 899 — 927), ki je tudi sam bil pisatelj
"ter je poskrbel, da so 136 izbranih govorov Ivana Zlatoustega pre-
veli z naslovom: »Zlatostruj« ; on je izbral bržkone samo »slovesa«,
delo so opravili drugi.

V) Vatr. Oblak. Die kirchensiavische Uebersetzung der Apokalypse, Arch. f.
slav. Phil. XII.

-) Althochdeutsche Beichtformeln im Altkirchenslavischen und in den Frei-
singer Denkmalern, Jagic, Arch. f. slav. Phil. XVI.

^) Fr. Miklosich, Die christliche Terminologie der slavisch. Sprachen 1875.

3*

36 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Odlikovali so se med drugimi ti-le možje :

Konstantin je preložil štiri g-ovoro Atanazija Aleksandrij-
sketra proti Arijcem, več govorov Ivana. Zlatoustega in jih razložil.
Postal je bolgarski škof. Gregorij, bolgarski pop, seje po želji
Simeonovi udeležil prevajanja.

Najbolj znameniti književnik one dobe je Ivan eksarh
bolgarski. Njegov »Sestodnev« je kompilacija dveh grških hek-
sameronov, Bazilija in Severijona ; v njem obširno razlaga stva-
rjenje sveta po Svetem Pismu. Ne manj važno je njegovo delo
»Bogoslovje svetago Joanna Damaskina«.. Obema prevodoma je
dodal samostalne uvode pri raznih poglavjih ; preložil je tudi nekaj
govorov za razne praznike.

Menih Hraber spisal je »Skazanietf, kako je sv. Ciril se-
stavil pismena ; Brezimen nik (Anonvmus) je preložil dva življenje-
pisa Velikega Antonija in Pankracija ; Teodor Doksov pa je v
goreči ljubezni do slovanskega pisemstva druge vzpodbujal na delo.

Doba 1. 863. — 927. je zlata doba za cerkvenoslovanski jezik.

g. Domovina cerkvenoslovanskega jeziku.

Slovenci so bili prvo slovansko pleme, ki se je poprijelo
krščanstva: ne Cehi, ne Poljaki, ne Rusi nimajo tako starega slov-
stvenega spomenika, kakor Slovenci v brižinskih spomenikih.

Na drugi strani pa se trezni raziskovalci slovenske zu'odovine
ne zlagajo več z nazori, da bi se bili v devetem stoletju Slovenci raz-
širjali od tirolskih planin do Črnega morja, razdeljeni v štiri narečja.
Miklošič jih je razdelil v karantanske, panonske, dacijske in bolgar-
ske Slovence, naslanjajo se na podatke Prokopija in Jornanda. V
dobi od 9. do 16. stoletja ime »S lov en« ni omejeno na prednike
Slovencev in Bolgarov, nego poznato je tudi drugod: velik del Srbov
in Hrvatov je ohranil ime S lov en, n. pr. Slovenci v Dalmaciji^
»Sl;ivonija«.

Slovanski rodovi so bili u/e takrat, ko so stopili na zizodovin-
ska tla, bistveno različni kakor zdaj po svojtMU jeziku, dasi more-
biti še ne v toliki niej"i ; slovenščina se je v i*, stoletju tako razlo-
čevala od bolgarščino kakor zdaj; idciitičnosl imcMia ne dokazuje
identičnosti jezika: tudi na Sedmograškcni jo /iiano ime "Slovcii«,
j)a ti Slnvcni so |)i-istni liolizai-i.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 37

Da tega imena niso imeli samo predniki Slovencev, to jasno
dokazuje tudi Nestorjeva kronika (ed. Miklosich) na raznih mestih,
n. pr. : c. II. pag. 2, ot-i. sichi, že sedmi desjati. i dvoju jazvku
bvst-b jazvki, slov^ntski, ; cap. III., p. 3 : ot tech-i. Sloven-i. razidoša

sja po zemlji i prozvaša sja imenv svoimi i tako razide

sja sloveuBskvj jazvk-r.. id. id. (Gr. Krek, Einl. 297).

Najvažnejše \'}Drašanje je, na katero slovansko narečje sta Ciril
in Metodij prelagala cerkvene knjige. Slovanski in neslovanski
učenjaki, kakor Dobro\vsky, \'ostokov, iz početka Safafik, potem
Schleicher, Leskien so bili tega mnenja, da je to bilo bolgarsko
narečje, Kopitar in Miklošič sta trdila, da je bilo panonsko, naj-
odločneje je Miklošič to misel zagovarjal 1. 1874. v slovnici : Alt-
slovenische formenlehre inparadigmen; njegovo mnenje se izražuje
v besedah: »Okolo srede devetega stoletja se je cerkveno slovstvo
v slovanskem jeziku ustanovilo v Panpniji in samo v Panoniji«.

Tu je omeniti, da sta se Ciril in Metodij v Panoniji mudila
samo mimogrede; podlaga ali domovina njunemu delovanju je bila
zemlja moravska. Pisma papeška v britanskem muzeju pričajo, da
sta brata pričela delovanje na Moravske m. Zgodovinski podatki
nam razjasnijo samo to, kje je pozorišče slovanski liturgiji, ne
povedo nam pa, v katerem jeziku se je vršila. V nekaterih panon-
skih spomenikih nahajamo moravizme ; to je dokazal W. Vondrak
celo za brižinske spomenike. (Arch. f. slav. Phil. XVI. 127.)

\^erojetni so nazori Jagicevi (Arch. ftir slavische Phil. I. 442),
da sta Ciril in Metodij uže se seboj prinesla pismo in jezik ; prebivalci
so ju gotovo vsprejeli z veseljem, če sta govorila uže samo sorodno
in razumljivo narečje, saj so se tudi Hrvatje v IX. in X. stoletju
tesno oklenili slovanskega obreda, dasi se ni vršil v njihovem
jeziku: v Rusiji se je stari cerkvenoslovanski jezik tudi vsprejel z
veseljem.

V tem vprašanju so večje važnosti jezikovni razlogi kakor
zgodovinski podatki ^) ; skupini št in šd vezeta cerkvenoslovanski jezik
na bolgarsko-macedonska narečja. Madžari so mogli ptujke : mostoha
(moštohaV pest (pest), rozsda (rožda), dobiti tudi od Bolgarov onstran
Donave ; ptujke : lancsa (lasta), lencse (lešta), szerencse (s-Brešta), ne
samo od Slovencev v Kocelovi deželi. Kijevski fragmenti, segajoči v

*) V. Oblak, Zur Wurdigung des Altslovenischen (V. Jagič, Arch. f. slav.
Phil. XV, 338—70).

38 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

XI. stoletje, dokazujejo, da se je tu govoril c in s namesto št in šd;
isto dokazujejo praški odlomki.

Krščansko terminologijo germanskega proizvoda sta Ciril in
Metodij uže našla na Moravskem in v Panoniji in jo porabila za
svoje namene ; jezik, v katerem sta pisala, pa sta prinesla iz domovine
ali bližnje okolice (južno-zahodne Macedonije). Dokazano je, da se
še zdaj govore nosniki v nekaterih bolgarskih narečjih.')

Starocerkvena slovanščina je radi tega tako bogata na oblikah,
ker se je začela pisati v knjigah dve sto let poprej netro ruščina
ali srbo-hrvaščina, ne pa radi tega, ker se je govorila v Panoniji.

JO. Glagolica in cirilica.

Najstarejši spomeniki so pisani v dveh abecedah, v glagolici
in cirilici.

Glagolica je dvojna ; okrogla se navadno imenuje bolgarska
ali staroslovanska, oglata pa bosenska ali hrvatska ; tej pravijo tudi
bukvica.

Učenjaki se vjemajo v tem, da je glagolica starejša od cirilice.
Gelazij Dobner (1719 — 90) prvi pripisuje glagolico sv. Cirilu: njemu
se je pozneje pridružil tudi J. Kopitar (iz prva jo je imel z Dobrov-
skvm vred za plod pobožne prevare); ko je pa 1. 1836. izdal knjigo:
»Glagol i ta Clozianus«, začel je izpreminjati svoje nazore o
glagolici in cirilici, in je dokazal, da glagolica ni plod XIII. stoletja;
tega mnenja je bil tudi Vostokov 1. J 848.

Preis jo je 1. 1843. iskal v hrvatskem Primorju, Šreznevskij
1. 1852. v Bolgariji, Bodjanskij je menil 1. 1855., da je sv. Ciril
utegnil izumiti glagolico, Grigorovic pa je mislil, da je Melodij
sestavil cirilico, Ciril pa glagolico.

Salafik je 1. 1852., 1853. in 1857. trdil odločno, daje glau-olico
zložil Ciril, cirilico pa škol" Klemcnt. temu nuicnju se je pridružil
dr. Barki s knjigo: »Pismo slovjensko«, Zau^reb. 1861.

Po Miklošičevem mnenju (Ersch u. Gruber, Encvl. XL\'1II.
403 — 422) je glagolico osnoval Ciril za jezik panonskih Slovencev
po nekem pismu, ki so ga od Grkov dobili Slovenci po svojih
sosedih Ilirih; po Metodijevi smrti I. 885. so pa učenci njegovi z
liturgičnimi knjiganii ])renesli glagolico v Bolgarijo in v Hrvate.

*) Draganov, Nosovye plasnye zvuki v sovremennych niakedonsko-
slav. i bolgarskycli gov.; glej: Jagič, Arch. II. :^5)!); XI. 264.

Uvod in cerkvenoslovausko slovstvo. 39.

'■ ' : ; z

Isaak Tavlcr, ki jo v Londonu izdal obširno paleoGfrafsko delo
»Tho Alphabet«, jo najiisal v Ja<i'i(''Ovom Archivu ') kratok sestavek
»Ueber den Ursjining' dos g-lag-olitiscbon Alpliai)otos« {)ridojavši dve
preglednici, kjor skuša g-lagolico izvajati iz gTŠko kurzive VI. in \'ll.
stoletja. Nekaj črk se mu je posrečilo pog-oditi, nekaj pa tudi ne.

Z velikim trudom je skušal reči priti do dna Lavoslav Goitler,
bivši profesor slovanščine na zagrebškem vseučilišču, z delom : Die
albanesischen und slavischen Schriften. (Mit 25 phototvpischen Ta-
feln.) Mit Unterstutzung der kaiserlichen Akadomic dcr Wissen-
schaften. \\'ien, Holdor 1883.

Njegovi nazori so ti-le : Konzul Hahn je našel v albanskem
mestu Elbasan iz početka tega stoletja rokopis, ki se pripisuje uči-
telju Teodoru; ne ve se pa, jeli je črke izumil sam, ali prinesel od
drugod. Črke te abecede spravlja Geitler v dotiko z oblikami mlajše
rimsko kurzive iz VI. in VIL stoletja, Po tej azbuki so si stari
Albanci osnovali staro albansko pismo ; s tem spravi v dotiko refor-
movano od sosedne grške abecede VII. in VIII. stoletja, ki se pa
ni ohranila: iz te abecede je postala po Geitlerjevem mnenju tudi
glagolica. On si misli dvoje glagolic, starejšo ali predglagolico, ki
se je ločila od te, ki jo poznamo v zborniku Assemanijevem ali
zografskem. Tudi cirilica je dvojna : starejša, ki je sestajala iz grških
uncijalij, in poznejša, ki se je pomešala z nekimi glagolskimi črkami.
Tudi od starejše cirilice nimamo nobenih spomenikov. V nekem
določenem kraju in času sta trčili obe vkupej, druga je vplivala na
drugo. Uže pred Cirilom se je začela rabiti uncijalna grška pisava,
Ciril je samo reformoval te črko, in sicer starocirilske. Stara gla-
golica je postala ob Drini, cirilica pa tam, kjer so Slovani bili
podvrženi bizantinskemu uplivu.

Po smrti Metodijevi so njegovi učenci šli v bolgarske Slovane;
v Albaniji je cirilsko pismo zadelo na glagolsko : glagolica je vspre-
jela od cirilice črke za c, c, šf^ š, e v stari kapitalni obliki in prestro-
jila vse kurzivne in kapitalne elemente. Tako je postala bolgarska
glagolica in se je iz zahodne Macedonije in srednje Albanije raz-
širila v Dalmatince in Hrvate pred 1. 924. ; v začetku je še bila
okrogla, pozneje se je izpremenila v oglato.

Cirilica je od glagolice vsprejela znamenja za t, s, pi in ij,
pa znamenja so bila takrat drugačna; iz te je nastala srbska, bo-
senska in bolgarska cirilica.

^) V. letnik.

40 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Iz teh kratkih podatkov se vidi, da je Geitler s svojo hipotezo
celo preobrnil nauk o glag-olici. Og-lasili so se proti tem nazorom
strokovnjaki, n. pr. grški paleograf Gardhausen v Leipziger Literatur-
blatt, 1883, in V. Jagic v Archiv f. slav. Philologie 1883 in v Četvre
kritiko-paleografičeskija statv. Sanktpeterburu- 1884, 103 — 89.

Dognali so slavisti to-le :

1.) Oba pravopisa sta v neki zvezi ;

2.) oba sta sorodna z grškim pravopisom ; cirilica se naslanja
na uncijalno, glagolica na minuskelno obliko ;

3.) neka razlika se je ohranila iz najstarejših časov, kar se
razvidi iz čiselne vrednosti (Zahhvert) raznih črk ;

4.) oba pravopisa sta se razvijala po svoje. V. Jagic, Arch. f.
slav. Philog. IV. 316.

Cii-ilica se je razširila po Bolgarskem, Srbskem in Ruskem
in postala tako svetovna abeceda, ker jo rabi pravoslavna država in
cerkev, o-lagolica pa se je iz knežjih dvorov Rastislava, Borivoja,
Kocela in Privine raztegnila med Srbe, Bolgare in Hrvate ; med
prvimi je izginila do cela, v nekaterih krajih v Istri in Dalmaciji
se pa čuva še sedaj kot dragi biser slovanskega bitja in žitja.

II. Cerkvenoslovanski spomeniki.

y] Cr 1 a u' o 1 s k i.

Cerkvenoslovanski s})omeniki se dele v ghm-olske incirilske;
glagolski so :

1.1 C e t v e r o e v a n g e 1 i j e z o g r a fs k o , shranjeno na" gori
Athos, obsega 304 liste ; izmed teh se mlajših sedemnajst |4 1 ^i— 57)
naha]a v javni knjižnici petrograjski ; nekaj jih je natisnil J. J Srez-
nevski v Drevnie glagoličeskie pamjatniki, Petrograd 185(3, str. I 15
do 57. I\)polno izdanjc^je: Zoo-rafskojeevanu-elijc izdannoe \'.Ja<j:ičem.
Quattuor evangelionnn ('()dex glauoliticus olim Zouraphensis nune
Petropolitanus , Characteribus cvrillicis transcriptus notis criticis
prolegomenis appendicibus auctum. Adiuvante summi Ministerii
Borussici liberalitate edidit V. Jagič. Berlin, \\'eidmann, 1889.
XLVI. 17«.

Vo mnenju Jagičevem je evaniifelije pisano koncem .\'. ali
začetkom XI. stoletja na Bolgarskem. Avstrijski konzul Anton Miha-
novič ix;\ je našel v samostaiui na jjfori Alhos. 1. IM57. ira j(^ loto-
gralovai lliis P. Sevastijaiiov : 1. 18()(). ua )<> samostan daroval
ruskemu čaru, ta pa |)eti'o!4raiski carski knji/.nici.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 41

i

2.) Glagolita Clozianus, dvanajst listov v Trientu, dva
v Inomostu : one je objavil Kopitar 1. 1836. (glej ves naslov v Kopitar-
jevem življenjepisu) ; ta dva pa Miklošič v Denkschriften der kais.
Akademie, X.' 193—214, oba tudi Sreznevskij 4 63—220.

Sedanji g-lagolita ni cel spis, neu'o odlomek knjige, ki jo je
imel .Tanez Frangepan , lastnik otoka Krka, v zlato in srebro ko-
vano, kot di*agocen spomenik. Po njegovi snu-ti 1. 1482. so raznesli
njegovo premoženje, oropali knjigo dragocene oprave in razdelili
v spominke. Kos t^ko knjige je dobil Lukas de Reynaldis, duhoven
iz Krka, in od njega avstrijski general Marquard Breisacher, kot
poslanec nadvojvode Sigismunda 1. 1487. Po Breisacherjevi smrti
1. 1509. je prišel rokopis v last grofu SchurlTu, potem Clozu v Trientu.
Tirolski zgodovinar Di Pauli a Treuheim, kateremu je Koj)itar storil
neko uslugo, je našega rojaka iz hvaležnosti opozoril na to starino
slovansko.

Ti ostanki obsegajo: a) govor sv. Janeza Zlatoustega na cvetno
nedeljo; začetka in konca ni; b) govor na vehki četrtek ; c) govor
na veliki petek ; d) govor sv. Epifanija, velikega škofa na Kipru,
na veliki petek. Xa novo je izdan z naslovom : Glagolita ("lozuv,
Vvdal Dr. \'aclav \'ondrak. Se tremi svetlotiskovvmi pfilohami. \'
Praze, 1893. 4". 126.

3.) Marijin kodeks, 47 1 listov, ki jih ima J. V. Grigorovic
v < )desi ; Sreznevskij ga je imenoval »Athoški evangelij« in je
objavil nekaj odlomkov. Pamjatnik-B glagoličeskoj pis-Bmennosti.
Marijinskoje četveroevangelije si. primečanjami i priloženjami. Trudt
\'. Jagiča. Izdanie otdelenija ruskago jazvka i slovesnosti imperator-
skoj akademiji nauk-i,. Quattuor evangeliorum conversiones palaeo-
slovenicae. Čodex Marianus glagoliticus. ( haracteribus cvrillicis
transcriptum edidit V. Jagič. Accedunt tabulae duae. Berolini, \\'eid-
mann. 1888. XX. 607. 4.

4 1 P s a 1 1 e r s i n a j s k i shranjuje se v katarinskem samostanu
na gori Sinai. Naj poprej je doznal o njem ruski arhimandrit Porfirij
Uspenskij 1. 1850.; 1. 1882. ga je izdal dr. Lavoslav Geitler na
stroške jugoslovanske akademije v Zagrebu. Jako star in važen pa je :

5 1 E u C h o 1 o g i u m. Glagolski spomenik manastira Sinai-brda ;
izdao dr. Lavoslav Geitler, u Zagrebu, 1882. 8. XVI. 197.

Dr. Geitler je k 1879. potoval na goro Sinai in je k trem po
Sreznevskem izdanim listom (St. Peterburg, 1866) našel 106 listov
liturgične knjige. Po pismu in jeziku zlaga se ta odlomek z zograf-

42 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

skim. Marijinim kodeksom, Assemanijevim evansfelijem in s Kloč-
evim g-lag-olitom. To je prvi in edini spomenik, iz kateregra se more
izpoznati svojstvo najstarejših litm-gičnih knjig. Jezik svedoči, da
pripada poznejšim umotvorom najstarejše dobe. V. Jagič je v oceni
te knjige (Arch. f. slav. Phil. VII, 121 — 133^ dokazal, da se mnogi
stavki te knjige nahajajo inače urejeni v mnogih liturgičnih roko-
pisih XII.— XV. stoletja.

h) A's s e m a n i j e v o ali vatikansko evangelije.

Simeon Assemani, poslan po papežu na vzhod, je našel ta rokopis
v Jeruzalemu 1. 1 1'66. pri nekem menihu grškega obreda : zdaj se
čuva rokoj)is v vatikanski knjižnici \ Rimu. L. 1865. ga je izdal
dr. Rački, 1. 1878. dr. Ivan Crnčič, dvorni tajnik sv. očeta Leona XIII.
in kanonik sv. Jeronima v Rimu. 8". LXXVI. 184.

Manjši spomeniki so: Ohridsko evangelije, dva lista, ^lacedonski
list. oboje izdal Sreznevskij.

Pisatelj te knjige je nameraval našteti samo tiste spomenike,
čijih jeziku se rte poznajo srbsko-hrvatske, bolgarske. ali ruske primesi.

Ko je Sreznevskij izdal jako obsežne kijevske ') fragmente,
se je prišlo j)rvokrat na sled jako \ažnemu preobratu v slovanskem
bogoslužju: mogočnim navalom nemškega duhovenstva na ljubo se
je popustil vzhodno -bizantinski obred in vsprejel rimski. Ti frag-
menti so iz XI. stoletja. V. Jagic pa je našel na platnicah neke
knjige v knjižnici dunajske tehnike dva lista male osmerke, popisana
z okroglo glagolico, in ja je izdal z naslovom : Glagolitica, ^^'urdi-
gung neuentdeckter Fragmente. Mit 10 Tafeln, Wien 1890.4". tt2.
iDcnkschrifton der kais. Akad. der Wissenschaften in \\'ien. Phil.
hist. Cl. XXX\'in. \\.\ Ta drobni odlomek, (ki se v tem obziru
strinja tudi s praškim odlomkom) obsega nekatere molitve post
communionem, missa altera, Apostolorum secreta, praefatio, post
communionem, missa unius Apostoli ; epistola ad Corinthios. Tem
odlomkom je pridejal Jagič korenite razprave v štirih poa-lavjih in
dokazal , da se je preobrat od bizantinskega obreda k rimskemu
na vsej zahodni strani od Velike Moravske tja do srednje Dalmacije
vršil uže za časa Metodija, »in der (lorncnvollcn Laufbahn des
pannonischen Krzbischofs«.

') Natisneni tudi v Jagieevi razpravi: Glagolitica. Wien 1890.

Uvod in cerkvenoslovansko slovstvo. 48«

Kijevski in dunajski odlomki so si v rodu, ker imajo za iste
pojmovo enako izraze, n. \n\ vi.sadi, = connnunio, mi.ša id.

\'ažna sta ta dva lista tudi radi teg-a, ker vezeta })anonske
spomenike z okroglo g'lag-olico in poznejše hrvatske spomenike z
oglato gla<i-olico. Na drobno opisuje usodo glagolice v poznejših
časih J. Broz. v knjigi: Črtice iz hrvatske književnosti. Zagreb. 1888.

Pozneje je glagolica- služila tudi posvetnim namenom; po
otokih istrskih se še zdaj nahaja mnogo znamenitih rokopisov :
župna cerkev vrbeniška na otoku Krku se ponaša s šesterimi roko-
pisi (dve masni knjiu-i in štirje brevirji) ; masni "knjigi sta pisani s
krasnimi začetnimi črkami. Za vzgled navaja vitez Klodič v svojem
spisu : Zur Literatur in Triest und Istrien, (Oesterreich in ^^'ort und
Bild, Kiistenland und Dalmatien str. 235), jako natančno posnet od-
lomek. Ena teh masnih knjig je pisana L 1456., druga 1408; brevirji
sd iz 14. stoletja. L. 1483. se je v Benetkah natisnila prva glagolska
knjiga: Missale romanum glagoliticum M ; ponatisnil sejetamisale
v lotih 1509, 1528, 1531, 1631, 1706, 1741.

Kratki posnetki te masne knjige v hrvatskem jeziku, imenovani
»schiavetti«, se nahajajo skorej v vseh cerkvah v notranji Istri.

Glagolica se je v cerkveni službi do XVI. stoletja razširila ne
samo po Istri nego tudi po večjem delu Dalmacije, Hrvatske in
Bosne in je bila edino sredstvo pismenega občevanja v omenjenih
deželah. V poreški škofiii je bilo v XVIII. stoletju 19 glagolskih
župnij; v Poreču je sinoda 1. 1733. ukrenila, da se ima nastaviti
sedem izpraševalnih komisarjev za glagolico. Dasi so jo pospeševali
cel6 papeži Inocencij IV. (1243—1254), Urban VIII. (1623—1643) in
Benedikt XIV.. se je vender raba glagolice skrčila tako, daje sedaj
v Istri jako omejena.

Glagolica pa se je rabila tudi v pravoznanskih, zgodovinskih
spisih, v oporokah in napisih. Važen je »Razvod istrijanski«, mejna
določba iz 1. 1275. v prepisu iz 1. 1546, ki se tiče občinskih pre-
pirov v ozemlju grofov pazinskih, patrijarhov oglejskih in samovlade
beneške. Trije notarji so zapisnik za gospodo pisali nemški, za
»Latince« latinski, za Istrijance hrvatski.

Drug tak »Razvod« se je ohranil glede mej med Moščeni-
cami in Kozljakom iz 1. 1395. : po lepem čistem jeziku se odlikuje

Izvod te knjige se nahaja v župni knjižaici v Ricmanju blizu Trsta.

44 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

»Statut otoka Krka« iz 1. 1388.; arhiv kastvanski shranjuje iz 1. 1678.
»Zakon kapitula Ivast\'c«.

Glag*olskc pravne spise imajo župni arhivi v DoHni ^bhzu Trsta)
in Lovrani, zasebniki v Moščenicah in v Veprincu iz 1. 1625., 1627.,
1629. in 1641.; v DoHni so se cerkvene matice pisale glag-olski do
1. 1619.; ohranjeni so še glagolski urbariji v Boljuncu iz 1. 1576.
in 1604. in v Škednji od 1. 1583. do 1680. Glagolskih napisov se
nahaja mnogo po Istri, na Goriškem in po Tržaškem.

?>] C i r i 1 s k i spomeniki.

1.) C o d e X s u p r a s 1 i o n s i s (zbornik supraselski), 285 listov,
katerih se nahaja 118 v licejalni knjižnici ljubljanski, ostahna veči-
noma (i51 listov) v knjižnici grofa Zamejskega v Varšavi. Izdan je
po Miklošiču leta 185i. na Dunaju ideloma tudi po Sreznevskem)
in obsega 24 legend in 22 homilij grških cerkvenih očakov ; Rudolf
Abicht v spisu Quellennach\veise zum Codex Suprasliensis (V. Jagič,
Arch. f. slav. Phil. XV. 321 — 37) navaja vire, iz katerih je zajemal
šesta vitelj rokopisa. Svoje ime ima od samostana Suprasl na Ruskem
(gubernija grodanska, kjer se je našel).

\' novejšem času se je s tem rokopisom temeljito bavil
\\'. Vondrak ter spisal o njem: »Altslovenische Studien« in »Ueber
einisre orthographische und lexicalische Eigenthiimlichkeiten des Co-
d<'x Suprasliensis im Verlialtnis zu den andern altslovenischen Denk-
malern« iSitzungsberichte dcr Akademie dor \\'issenschaften in\\"ien ;
phil. hist. ("lasso CXX1I. 1890. 8", 90; CXXIV. 1891. 8" 44.)

Ti raz|)ravi dokazujeta, 1) da ni ves rokopis istega izvora,
2 1 prevod ne kaže stare uravnave, ki nam je znana iz najstarejših
glauolskih evanofolijev, 3) v sedanji obliki se je dovršil na Bolgar-
skem. Tudi \'. Oblak je v Jagičevem Arch. L slav. Phil. XIII, 246
in XV, 342-348 dokazal po slovarskih ozirih, da j(^ rokoj)is v
pristni obliki nastal na Holu'arskem, ker se v marsičem zlaua z
bolgarskim trnovskim evangelijem. (Ezechiel Zivier, Studien iiber
den Codex Suprasliensis. Breslau, 1892. 26).

2.1 Savi na knjii:-a, 129 listov, nahaja se v tipogralični
knjižnici |)('tr(>u'"rajski ; izdal jo je Srezninskij v »Drevnie slavjanski(^
l)amjatniki.« Petrograd, I.S68. 1-154. Jagič (Arch. f. slav. Phil. \'.
580 — 6i2i, je našel v tem izdanin nmogo paleografskih in jeziko-
slitviiili ucddslatkdv. .h^/ikoslovnc posebnosti tega rokopisa omenjata

Uvod in ceikveuoslovansko slovstvo. 45

V. Oblak in Jagic, Arch. XV. 357 - 8, in \'ondrak, Altslov. Studien
70—71; prim. Jau-ic, Archiv II. U2.

Manjši spomeniki so :

Catechesis Cirila .loruzalemskega , 2 lista ; Kvanofolij \'. M.
Undolskog-a, 2 lista; Šluški psalter, 1 list; Novgorodski evangelij,
2 lista; Macodonski list; vse je natisnil Sreznevskij. (Drevnie <i'laii'oli-
českie panijatniki, 1866). — Ne spomenik, nego normalizovan tekst
l)a je :

Svetoje Evangelije trospoda našego Jsusa Christa, Drevnoslav-
janskij teksti.. Kazan-t 1889. Vili. 362. Knjigo je izdal N. Ilmenskij
in odpravil vse rusizme. Jagic (Arch. f. slav. Phil. XII. 627) pripo-
roča, da bi se na Ruskem v vseh zavodih rabil tak evangelij v
čistem starocerkvenem jeziku.

L. 1493. se je v Benetkah natisnila prva cirilska knjiga.

v) B r i ž i n s k i o d 1 o m k i. ')

L. 1807. so v knjižnih zakladih, ki so jih iz odpravljenih
samostanov poslali v Monakovo. med knjigami brižinske knjižnice
našli tri slovenske spise v duhovnih bukvah ^\'ademecuml škofa
Abrahama , ki je bil Slovenec in škof v Brižniku, (Freisingen na
BavarskemI 1. 957 — 94. Imenovali so jih radi tega: Freisinger
Denkmiiler, Monumenta Frisingiana, Frevzingenskija statv ; po Ko-
pitarju so jih jeli imenovati »Karantanske spisecc

^) Kopitar jih je razglasil 1. 1807. v časniku: Neuer lit. Anzeiger, št. 12;
Dobrowsky pa 1. 1814. v Slovanki I. 249 — 51, Vostokov omenil v XVII. zvezku
»Trudov Občestva Ljubitelej Ross. slovesnosti pri Mosk. Universitele.<

Fr. Metelko je 1. 1825. v svoji slovnici Lehrgebaude dal ponatisniti I. spo-
menik z latinskim prevodom in nekaterimi opombami; 1. 1827. sta jih priobčila
Koppen in Vostokov v »Sobranie slovenskihi. pamjatnikovi. nahodjaščih sja
vn§ Rossie. Knj. I. Saaktpeterburg 1—80. Vostokov jih je prepisal v cirilico in
pridejaljako temeljite slovniške opombe. Voslobovljevo razpravo je ponatisnil Srez-
nevskij 1. 1865. v »Filolog. nabljudenija.< — Kopitar je 1. 1822. ponatisnil I. spo-
menik v »JahrbiJcher der Literatur« v prvotni obKki in v latinskem prevodu ;
1. 1836. v Glagolita Clozianus, str. 33 — 45 jih razložil zgodovinsko in jezikoslovno,
pridejal Vostokovljev cirilski prepis in latinski prevod vseh treh spomenikov. A. Ja-
nežič je 1. 1854. v slovnici, Fr. Miklošič v čitanki za 8. gimnazijski razred nekaj
ponatisnil v vzgled.

Razven tu navedenih učenjakov so se bavili s tem predmetom: Aug. Schleicher
v Beitrage zur vergl. Sprachforschung 1. 1858. L 34.; P. Šafaf-ik. Ueber Ursprung
u. Heimat des Glagolitismus, Prag 1858. V. Jagic, Arch. f. slav. Phil. 1.450—51.

46 Zgodovina stov. slovstva. I. del.

Ti si)omeniki obsegajo I. očitno izpoved, ki jo moli ljudstvo
za duhovnikom, II. osrovor ali opominjanje pred izpovedjo, III. iz-
povedno molitev.

Pisali so te spomenike blasfovestniki , ki so med 1. 769. in
1000. bavarskim . karantanskini in druuim Slovencem oznanjevali
sv. vero.

Kopitar je sodil , da sta 1. in 111. spomenik iz 8., II. pa iz
10. stoletja; Miklošič trdi v spisu »Christliche Terminolog-ie der
slavischen Bprachen«, da spadajo iz paleografskih vzrokov v 9. ali
10., Schmeller jih stavlja v 12. stoletje.

Na Bavarskem še dandanašnji tako molijo za duhovnikom, kakor
kažo te molitve ; v Slovencih na Kranjskem, Koroškem in Ogrskem
je bila znana očitna izpoved pred sv. obhajilom ; Glagolita Clozianus,
str. 47, ima češko confessio puhlica, kije enakega izvora. V. M. Undol-
skij je našel 1. 1840. med homilijami sv. Klementa »Poučenije
na pamjat apostola ili mučenika«, ki je jako podobno drugemu
spomeniku.

Izvirnik je še le v najnovejšem času našel ^I. Vondrak in je
reč razjasnil v spisu: Althochdeutsche Beichtlormeln im Altkirchen-
slavischen und in den Freisinger Denkmalern, von Jagič, Arch. f.
slavische Philologie, XVI. 118—133, (1. 1894). Uže Vostokov je
1. 1827. kazal na nemške izpovedne molitve. Izpovedna oblika bri-
žinska III. in izpovedna molitev v Euchologium sinaiticum prihajata
iz istega vira.

Izvirnik je tako imenovani »St. Emmeramer Gebet« , ki se
je ohranil v dveh rokopisih, 1) Teplski rokopis (Ai, pisan na Bavar-
skem v letih 828 — 876 in shranjen v samostanu Tepl na Češkem,
in 2) rokopis kraljevske knjižnice v Monakovem iz XI. stoletja.
Objavila sta jih Mullenhol' in Scherer v: Denkmiiler deutscher Poesie
und Prosa aus dem VIII.— XII. Jahr. 1. 1864., str. 187—8. Vondrak
primerja najpoprej enake izraze in stavke v brižinskih spomenikih
in v Euchologium sinaiticum, potem v nemških izpovednih molitvah
in cerkvenoslovanskih v Eucholou-ium sinaiticum ; cerkvenoslovanski
tekst imata b(^sedo svet /a ponuMi mundus, dočim se v drugih
b('i'ilih nahaja v tem pomenu m i r.

Brez cerkvenoslovanskega slovst\a bi bi'žkone ne imeli teh
spomenikov: 1. 1876. je Jagič opozoril na ujjHv cerkvenoslovanšČinc

Protestantovska doba od 1. looU — 1600. 47

na ta spis karantansko slovenščine. Polglasnike včasih izražuje, včasih
ne ; tu jih nadonieščuje e, tam i.

Kažejo se eolo upUvi češčine (slovaščine, n. j)r. jaz se zagla-
golo zlodeiu lil. 1. priinei-i slovaški: zariokal sa od toho).

Narečje jo ziljsko, ali sorodno ziljskeniu.

B. Protestantovska doba od 1. 1550 — 1600.

J. Pregled koroške, kranjske, štajerske in primorske
zgodovine od X. do XVI. stoletja.

Severni in južni Slovani — Cehi, Moravani pa Slovenci ^) —
so od 10. stoletja počenši živeli dolgo v narodni nezavesti. Cehi
in Poljaki , Srbi in Hrvati so si osnovali polagoma kraljestva in
carstva in imeli zlate dobe v zgodovini in slovstvu ; Slovenci se
ne mogo ponašati niti z zmagonosnimi cesarji niti s slavnimi kralji ;
samo to si morejo šteti v čast, da so združeni s Hrvati zapadno
Evropo branili divjih Turkov in drugim narodom omogočili razvijati
se po svoje. V enem obziru se slovenska zgodovina od X. stoletja
naprej razlikuje od sedanje, da so bili Slovenci takrat po večini
zedinjeni v eno deželo, Karantanijo (Korotan, Koroško).

^) O Slovencih sploh in njihovi zgodovini glej: Valvasor, Ehre des Herzog-
thums Krain, 1689, 1877 .• dalje glej: Vodnik, Linhart, Bradaška, Orožen, Krempel,
J. Trdina. Steklasa. Stare, Šuklje, Parapat; — Mittheilungen des hist. Vereins
f. Krain; — V. F. Klun. Slovencv, etnog. očerk (Ruska Bes. 1857). — Jos. Erben,
Korutanv, Štyrsko, Krajina v Slovnik Naučay. — Slovanstvo (151 — 194j. Spisali
Janez Majciger, Maks Pleteršnik in Bož. Raič. Zal. in izdala Matica Slovenska.
— A. Žnidaršič: »Slovenski klobuk.« Dom. 1867, št. 31 — 40 opisuje slovensko
zgodovino srednjega veka. — Jos. Šuman. Die Slovenen. Wien. Teschen, 1881.
8. 183. — Slovenci. Po potnih spominkih spisal M a k u š e v. Nov. 1873, 386 . . .
426; -prevod po Makuševem spisu v Viestniku v Varšavi 1. 1873. — Dr. J.
Leciejevvski. Z žycia Slovenc6w, 1884. 8. 34. — J. Lego je pisal o Slovencih
v mnogih čeških časnikih. — J. Boudouin de Courtenav. Slovansky Sbornik, 1884,
št. "2. — Mr. Mackenzie Wallace. Among the Southern Slaves. Times, 1884. —
La Slave , le Danube et le Balkan. Voyage chez les Slovenes, les Croates. les

43 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

K o r o š Iv o.

Da cesar Oton II. oslabi upornika Henrika II., vojvodo karan-
tanskei^a, je od Bavarske odcepil Karantanijo '1 in Vzhodno krajino
in ji v vladarstvo izročil Henrika L, sina poprejšnje2:a bavarskega
vojvode Bertolda; Karantanija je postala samostalna Vojvodina nem-
škeg-a cesarstva (9521. Odslej so se pog"ostoma menjali vladarji;
1. 1077. je vladal vojvoda Luitpold Eppensteinski. V tem času je
bila Karantanija imenitna dežela, ker je obseg-ala Štajersko, dzvzemši
od Ogrov zasedenega dela), Slovensko, Istrsko in Fm^lansko-veroneško
pokrajino, ki se je sicer rada prištevala k Italiji.

V Istri so širili Benečanje svoj upliv; da bi pa istrski mejni
ofrofje mogli odbijati benečansko stranko, so jim karantanski voj-
vode j)odrejali tudi Kranjsko (Gorenjsko), pa Metliško (Slovensko)
krajino.

V XII. in XIII. stoletju so se v okviru Karantanije pojavile
male vladarske kneževine. V boju med cerkvijo in državo je oglejski
patrijarh Sieghard 1. 1077. od Henrika IV. dobil Furlansko kot samo-
stalno Vojvodino.

Serbes et les Bulgares. Par M. L. Leger, Pariš, libraiiie Plon. 1884. 8. 275. —
Samuel Singer. Unsere Zeit. Deutsche Revue der Gegenwart, 1889. Heft XII. —
Prijazen opis, ponatisnila Soča 1883. — Kari Braun aus Wiesbaden, Ueber Land
und Meer, 1884. št. 7, površno Ivan Soince, Slovenci v severni Ameriki. Lj. Zv.
1883, 79, 813. — Noše štajerskih Pesničarjev, N. 1848, 173. — Stara noša Slo-
vencev. N. 1849, 34. — Noše slovensko tržaške okolice, N. 1864, 50. — Narodne
noše (12 slik). I/.dal J. Blazaik v Ljubljani, 1863. — J. Pajk. Noše štajerskih
Slovencev, Zv. 1876, 73, 110.

*) K. Mayers, Geschichte von Karnten, Cillv. 1785. — H. Hermann. Hand-
buch der Geschichte des Herzogthums Kiirnten, Klagenfurt, 1843. — Zeitschrift
dfs Karntner Museums. — Imenik krajev na Koroškem. 1860 (nemški in slovenski).
Od 1849 je izhajal pod uredništvom barona Ankershofna Arch. f. die Geschichte
von Karnten. — Zgodovinsko društvo v Celovcu ima veUke zasluge za koroško
zgodovino. — Poljudni spisi so: I. pl. Kleininayer, Koroško ob času srednjega
veka. SI. N. 1877. — Meščanstvo koroško v srednjem veku, Zv. 1877. — O
Slovencih na Koroškem, Edin. 1883. — Oesterreich in Wort und Bild. Karnten
und Krain, 18, H. — Železna Kapla. (Dullar, N. 1862). — Koroške Bele, (J. Blei\veiss,
N. 1848). — »Vodnik po koroški Sloveniji« (SI. Celovški), 1865). — L. Fierčnik).
Potniške drobtine v »Besedniku« leta 1871. podajajo zgodovinske slike starih
za Slovence važnih mest, kakor Breze (Frie.sacli) id. Vodnik po koroški Sloveniji.
(>Hodišče in grad Ribnica je za Slovence klasična zemlja.« SI. (Cel.) 1865. id. id.

Prolestantovska doba od 1. 1550-1600. 49

Tudi Istro') in Kranjsko jo cosar istoca lota ločil od Koroške
in jo izročil v pod{)oro ou"l(^jskonui zavezniku, ki pa ni dolgo vladal
na Kranjskem, ker so to deželo v oblast dobili Kppensteinci in potem
Sponheimci ; Istra pa je 1. 11 73. pripadla tirolskim Andeks-Meranom.

Na južni strani Karantanije se je slovensko ozemlje še bolj
drobilo. Henrik hohenstautski je 1. 1234. izdal zakon, da so deželni
oblastniki i)ostali knezi, in je na kneških posestvih izključil cesarsko
oblast; tako so postali samostalni grofje goriški (1254), ki so
imeli v svoji oblasti Istrsko in Slovensko krajino, celj ski (1372),
o r te n b u r š k i in ptujski grolje. Za vrhovnega vladarja so pri-
znavali cesarja, so se udeleževali nemškega državnega zbora, pa so
pobirali sami davke, napovedavali vojsko, sklepali mir, kovali denar
in bili višji sodniki; nižji sodniki so bili plemeniti grajščaki.

K r a n j s k o. ^)
L. 973. je cesar Oton II. v Triburu škofu Abrahamu brižin-
skemu podaril mnogo posestev v Vojvodini Henrika Prepirljivca
(Der Zanker) in v grofiji grofa Popona, ki se je imenovala »Carniolia«
in se sploh zvala »Creina marcha«^) ter se je raztezavala ob
gorenji Savi z glavnim mestom »Kranj«. V tej grofiji so imeli
brižinski okolo Škofje Loke, in briksenski škofje okolo Bleda jako

^) Islrijanski Slovenci, N. 1848. Pulj (K u k , N. 1854.) Istrijanski Slovenci
okolo Piilja, N. 1854. Reka, (Pičan, N. 1856). J. B i I c , (N. 1856 in pozneje
v Slov. Glasniku). Čiči, N. 1856. (Misli o istrskih Vlahih Ciribircih, N. 1857.) Istrsko
Priraorje, (Iv. Sajovic, N. 1856). Trsat, N. 1857. A. Spinčič, Istrien (Oesterr. in Wort
und Bild 1890), Pulj, (SI. 1881, št. 190-2), Slovensko Primorje, N. 1863. V. Urbas,
Die Tschitscherei und die Tschitschen. Zeitschrift des Deutschen und Oesterr.
Alpenvereines, 1884.

2) Podatki za zgodovino kranjske dežele so posneti po Levčevem spisu v
Osterr. in Wort und Bild, Karnten und Krain, 1891, 325—352. — Aug. Dimitz,
Geschichte Krains von der iiltesten Zeit bis auf das Jahr 1873, (8 B. Laibach,
1874). — Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega Mesta. Ljubljana, 1891. 8. 308. (Mat.
Slov.). — Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih. Ljubljana, 1886. 8. 283. (Mat.
Slov.). — Evgen Lah, (glej Zemljepisje IV. dobe), nashkal po legi in zgodovini
nekatera mesta in trge na Gorenjskem. — P. v. Radics, Fiihrer durch Krain und
die Landeshauptstadt Laibach, mit Ansichtea von Laibach und anderen hervor-
ragenden Orten in Oberkrain und einem Plan von Laibach. Laibach, Giontini,
1885. 8. 84. — Fr. Podkrajšek, Grad Predjamski. Lj. Zv. 1888.

^) Od Bohinja kaj (P. Nov. 1851). Od podzemeljskih jam na Gorenjskem,
(Radonievič-Švegel, N. 1851). — Stari Tržič, (P. Hicinger, N. 1845). — Kamnik,
(N. 1854). — Gorenjska stran, (Iv. Levičnik, N. 1854). — Železniki, (Iv. Levičnik,
N. 1855). — Poljanska dolina, (N. 1855, 1849). — Smledniška okolica, Jeršičeva

4

50 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

obširna posestva; imenuje se posestvo Slovenca Pfibislava ob Sori;
Ulrik, sin irrofa Popo-na iz ^^'eimar-Orlamunde je imel razsežna po-
sestva v kamniški okolici in je bil od 1. 1058 — 1070. mejni grof
kranjski.

Po Eppensteincih, Rj)onheimcih, Andeks-Mcrancih in oglejskili
patrijarhih, po mnogih drugili j)tujih in domačih knezih se po ob-
širnih posestvih v XIII. stoletju odlikujejo Babenberžani. Brižinski
škof Gerold je 1. 1229. Leopoldu VI., Slavnemu, podelil več posestev
na Dolenjskem; njegov naslednik Friderik Bojeviti je priženil vse
imetje Andeks - Meranov in se je po pravici imenoval »gospod
Kranjske«. Tudi Sponheimec Bernhard, vojvoda koroški, se je ime-
noval »Dominus Carnioliae et Marchiae«, ker se je po smrti Fride-
rika Bojevitega polastil brižinskega fevdnega posestva; njegov sin
Ulrik se je povspel do deželnega kneza in je v svoji oporoki ime-
noval češkega kralja Otokarja svojim dedičem 1. 1268.

L. 1269. umre zadnji Sponheimec, in Otokar se je smatral
brez ozira na druge pravice za vojvodo koroškega in kranjskega, opi-
raje se na domače plemstvo in na krškega škofa Dietricha, pa se je
1. 1276. v dunajskem miru moral odpovedati vladi na Kranjskem,
katero je prevzel grof Meinhard Tirolski. Bitva med Rudolfom Habs-
burškim in Otokarjem 1. 1278. je določila Kranjsko Ilabsburžanu,
ki je 1. 1281. sinu Albrehtu prepustil vlado na Kranjskem, Štajer-
skem in Koroškem; Kranjsko in Slovenska krajina sta do 1. 1835.
bili zastavljeni Meinhardu tirolskemu.

Po smrti Henrika Koroškega 1. 1335. sta Kranjsko posedla
habsburška vojvoda Albreht Modri in Oton Veseli ; temu je sledil
Rudolf Ustanovnik, kateri se je zmagovito bojeval z oglejskim
patrijarhom ; ta je moral odslej vse svoje fevde na Kranjskem in

jama nad Kamnikom, (BI. Sušnik, N. 1857). — Kokrska dolina, (Kadilnik), Slap
Završnica v Bohinji, (Iv. Levičnik, N. 1856). — Bohinjske črtice, (SI. 1889, str. 30
do 44, I. Franke, Lj. Zv. 1885). — Grad Podbrezje, (N. 1872, 304). - Blejsko
jezero, (N. 45). — Kamnik, (Poženčan. Ljub. Čas. 1850). — Cerkniško jezero, (Pod-
grivanski, N. 1850, 1854). — Grega Kcbe, (N. 18H0. - Likar. N. 1863). — Spomini
o cerkniškem jezeru, (dr. H. Dolenec, Lj. Zv. 1881). — Vi.šnjagora. (N. 1854). —
Uskoki na Gorjancih, (SI. 1881, št. 234). - Dolenjci. (Iv. Trdma), Slov. 1884. —
Mesto Lož, (SI. N. 1875, 366—7, N. 1877). - Idrija. (N, 1856, Lj. Čas. 1856). —
Rodik in Ajdovščina. (N. 185S).) — Senožeška okolica, (N. 1851). ~ Pivka, (N. 1856,
1860). — Pisma o Pivčanih. (Slov. 1869). — Vipavska dolina (Levin, Ed. 1885.
str. 65. — Gol, Podvelb (Ivo Trošl, Ed. 1884, št. <;4-7(0. — Postojna in postojnska
jama, glej dr. Gosta in manjše zemljepisne spise. — Ribnica (N. 1864, 1858).

Protestantovska doba od 1. 1550 - 1600. 51

V Slovenski krajini podeliti vojvodom avstrijskim. Goriški grofje so
imeli v posesti pokrajine na Krasu, v \'ii)avi, v Senožečah, v Po-
stojni in Idriji; Metliko, Črnomelj, VisnjoLj-oro, grolijo pazinsko ;
po smrti "roriškeg^a grofa Alberta IV. je vse to po pogodbi pri-
padlo llabsburžanom; tudi o-ospodje Divinski iDuino) so se podvrgli
Avstriji; na tak način je Kranjsko 1. 1465. segalo do Jadi-anskcga
morja in je ostalo tako do 1. 1815.

Rudolf je I. 1364. odložil naslov »gospod kranjski« in se ime-
noval »vojvoda kranjski«; ustanovil je tudi »Novo Mesto« ali
»Rudolfovo«.^

Za časa vojvode Ernesta Železnega začeli so Ogri vdirati v
deželo ; zato se je morala utrditi Ljubljana. Njegovemu nasledniku
Frideriku se je uprl brat Albrecht, podprt po celjskem grofu Ulriku ;
Kranjci so zvesto pomagali Frideriku ; radi tega so trgi Krško, Višnja-
gora in Lož dobili meščanske pravice, drugim mestom pa so se
potrdile in raztegnile svoboščine.

Za Friderika in njegovega očeta Ernesta so začeli ropati in
požigati Turki, 1. 1469. so vdrli v Metliko in prihrumeli blizu Ljub-
ljane ; do 20.000 kristijanov so neki vlekli s seboj v sužnost, a po-
morili jih nad 6000. Posebno grozovito je ravnal 1. 1471. Izak paša,
ki je prodrl na Gorenjsko in blizu Gorice. Slovenci so si gradili
tabore, da bi se mogli uspešneje braniti krutega so^Tažnika ; mnogo
vasij in župnij s tem imenom še pričuje zdaj o turških nadlogah,
ki so pa zlati listi v slovenski zgodovini in v našem slovst\ai, ker
so viri narodnemu epskemu pesništvu.

Od X. do XVI. stoletja, za časa razvitka kranjske dežele, so
se vršile važne izpremembe. S tem, da je dežela pripadla frankovski
oblasti, je postala zemlja kraljeva last; kralj jo je ali oddal v
fevd, ali podaril ; Slovenci so morali posvetni oblasti plačevati zem-
Ijiščni davek, cerkvi desetino; patrijarhat oglejski je ustanavljal
najstarejše župnije, n. pr. v Stari Loki, v Šent-Vidu nad Ljubljano
in samostan Zatičino (v XI. stoletju). Sponheimec Bernhard je ute-
meljil samostan frančiškanski v Ljubljani (1223) in kartuzijanski
v Bistri 1. 1255.

'j Slika v Oeiterreich in Wort und Bild, 1891. 336. — Beli Kranjci, (Mil.
Deliraarkovič, Nov. 184.5. 7, 15, 19, 31). — J. Kobe, (Kov. 1847). — Bistriška dolina
na Notranjskem, (Iv. Bile. N. 1856). — Bela Krajna nekdaj in sedaj. (Letno po-
ročilo ljudske šole v Crnomlji 1871). — Sv. Jernej ca Dolenjskem. (Slov. 1881,
5t. 234).

4*

52 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Poleg starega mesta Kranja ') se na razvalinah rimskega mesta
Emone začne v X. stoletju razvijati Ljubljana ; Loko so povzdignili
nemški obrtniki ; Tržič (Neumarktl) na Gorenjskem je vzrastel na
posutem starem trgu ; brižinski škofje so okolo 1. 1 250. izkoriščali
rudnike v Železnikih.

Staj er sko.^)

Za časa, ko je Karantanija spadala pod frankovsko državno
oblast, je bila Štajerska popolnem slovenska dežela (Martin Maver,
Oesterreich in \\'ort und Bild, Steiermark 1890, 93i, dasi v sever-
nem delu redko naseljena. Za časa razširjevanja krščanstva pa so
frankovski in pozneje nemški cesarji prazne kraje oddajali škofom,
samostanom in zaslužnim posvetnjakom , osobito so se bogatili
solnograški hadškolje ; tako se je severni del polagoma ponemčil.

Zarad pogostih napadov od strani Ogrov se je v srednjem in
v gorenjem Štajerskem osnovala Koroška krajina; za Karola Veli-
kega so bili na gorenjem Štajerskem upravni okraji aniški (Enns-
thalgau), undrimski ali ingeringski, Ijubenski, muriški, hengiški [z
osredjem v Vildonui ; na spodnjem Štajerskem citilinski, tudi ime-

1) Slike v Oesterreich in Wort und Bild, (Kiirnten und Krain. 1890, 327.
Dom in Svet, 1893). — Vače (Korošec, N. 1854). — Spomin na Gorjance, (N. 1865).
— Novo Mesto (Orlov, SI. N. 1879, št. 127). — J. Vrhovec, Zgodovina Novega
Mesta. Ljubljana (Mat. Slov.). — J. Železnikar. Osapska dolina, Lj. Zv. 1S88. —
Žumberk, Krajepisna in zgodovinska razprava, (Si. 1885, št. 155).

O Slovenske Gorice (Pesinčar bregušar, N. 1854). — Ormuž (N. 1854). —
Sv. Marjeia (Iv. Pavalec, N. 1856). — Donačka gora (N. 1857, Cestnikov). —
Skalska dolina (J. Vijanski, N. 1858). — Bele Vode (N. 1806). - Solt^.anske pla-
nine (dr. Vijanski, N. 18.59). — Rogaška slatina (Cestnikov Jože. N. 1860). — Celjske
razvaline (Iv. Šubic, N. 1857). — Slovenska Švica: Sulcbaške planine, (Slov.
N. 1872, št. 108). — Slatina ali Rimske toplice, (N. 1845). — Iv. Meško: Prek-
murci, Kr. 1882. — Dr. Josip Pajek : Črtice o Slovencih v štajerskem Podravji,
Kr. 1883. — Črtice o Pohorju, SI. 1880. — A. Horak: Das Bachergebirge (program
mariborske gimn. 1. 1875). — M. Slekovec : Središčani in ormuški grajščaki. (SI.
Gosp. 1877). — Kruci na Slovenskem. (SI. Gosp. 1880). — Slovenci na Ogrskem
(Prekmurci), SI. Glas. 1863, in B. Raič: Haloze in Haložani. — Mally, Steierm.
Zeitschrift 1838.; Hrašovec, N. 1853, 1854.; B. Raič, N. 1861.; J. Gomilšak,
Zv. 1875. — Bizjaki, Lileki in Prleki, glej: Dr. J. Pajek: Pesničarji in Ščavničarji,
N. 1H.54. — Celje in celjska okolica. (A. Fekonja. Zr. 1878). — Dalje V. Orožen,
Celjska kronika. — Mursko polje (Slovenske slike, Prostoslav Kretanov ^ Vatr.
Holz), Slov. 1884, — Dolenci in Goričani, (Slov. 1884). — Zgornja Savinjska dolina
SI. (Celovški), 1865. — Ljutomerska okolica (SI. Gosp. 1879, J. L. p. j.). — Kam-
nica (dr. Skuhala), SI. Gosp. 1879.

Proteslantovska doba od 1. 1550 — 1600. 58

novan »dravski« z osredjom na Ptuju, (pozneje je postal Maribor
središče) in okraj savinjski.

V najstarejši dobi štajerske zcrodovine se imenujejo Eppen-
steinci in Traungauci kot odlične rodbine ; eden del posestev traun-
g-auskih je dobil g'rof Otokar Štajerski, kateremu je cesar Henrik III.
izročil tudi mejno gTolijstvo v Koroški krajini. Vender Otokar ni
dolg-o opravljal te službe, ker se je cesar zopet sprijaznil z rodbino
eppensteinsko, v podedovanih okrajih ob Trauni in Aniži pa je ob-
držal Otokar naslov: »mejni grof«, po mestu in gradu »Steier« se
je imenoval »mejni grof štajerski«.

Vojvoda Henrik je bil zadnji Eppensteinec, in je prepustil
posest svaku Otokarju, ki pa je naglo umrl in posest prepustil sinu
Leopoldu; s tem se začenja prva dinastija štajerska.

Rodbinsko posestvo ob Murici in Muri do Gradca je bilo jako
prostrano, obsegalo je staro Koroško krajino in se je imenovalo
»krajina štajerska«, po nemški »Steiermark«. Leopoldov sin Otokar
\I129 — 1164) se je udeležil druge križarske vojne in je pridobil
pokrajino dravsko in semerinško. Tako se je razvilo v XII. stoletju
Štajersko, samostalno pa ni bilo, ker je pripadalo Bavarskemu.

Otokarjevega sina, Otokarja 11., je cesar Friderik L, Rudeče-
bradec 1. 1 1 80. na državnem zboru v Regensburgu povzdignil v
»vojvodo štajerskega«.

Po Otokarjevi smrti 1. 1192. je Štajersko dobil Leopold V.,
Avstrijski, in tako začel snovati avstrijsko cesarstvo. Štajersko je
segalo čez Semerink, ni pa imelo okraja Lambreškega in Sredi-
škega iFriedaul ki je spadal k Ogrskemu.

Mirnemu in slavnemu vladarju Leopoldu sledi Friderik 11.,
Bojeviti, (1230 — 46), in pade v boju z ogrskim kraljem Belo IV.
ne zapustivši zaroda.

Tudi cesar in papež sta bila v tem času v razporu.

Bela I\' pošlje na Štajersko Štefana, bana hrvatskega, ki je
stoloval v Gradcu, pa seje moral kmalu umakniti. Nastal je boj med
Belo IV. in Otokarjem ; v odločilni bitki L 1 260. je bil premagan Bela.

Češki kralj Otokar Pfemvsl je 1. 1269. združil s Štajerskim tudi
Koroško in Kranjsko in vladal do Jadranskega morja. Po bitki pri
Diirnkrautu 1. 127S. je pripadlo Štajersko Rudolfu Habsburžanu, in
odslej je usoda te dežele združena z Avstrijo. Friderik Lepi je pri-
dobil Savinjsko dolino in Slovensko Bistrico od Henrika Koroškega
1. 1311.

54 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Za Albrechta II. so začeli celjski grofje sloveti ; 1. 1396. je
Herman Celjski kralju Sigismundu Ogrskemu rešil življenje v bitki
nikopoljski ; odslej so Turki skoz 200 let pustošili revno deželo ;
še istega leta so pridrli do Ptuja in odvedli 16.000 Ijudij v sužnost.
Herman L, sin prvega celjskega grofa, je vzel v zakon kraljevsko
hčer iz Bosne; njegov stričnik Viljem se je oženil s hčerjo polj-
skega kralja Kazimira Velikega. Herman II. je po milosti Sigis-
mundovi dobil grofijo Zagorje in postal ban slavonski. Življenje
mu je grenil sin Friderik, ker je iz ljubezni do Veronike Deseniške
umoril ženo iz rodbine modruške. Po očetovi smrti 1. 1435. je Friderik
postal gospod 70 grajščinam na Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem,
Kranjskem in Hrvatskem. Sina Ulrika je cesar Sigismund povzdignil
v nemško-državnega kneza; to počeščenje je štajerskega deželnega
kneza Friderika V. užalilo tako, da je pričel ž njim boj, po katerem
so priznali Celjani Friderikovo nadvladje. Friderik je postal nemški
cesar, Ulrik pa ogrski namestnik za časa mladega kraljeviča Ladi-
slava Posthuma. Njegov tekmec Hunvadv ga je umoril v Belem-
gradu. Njegova posestva so pripadla Frideriku.

Celjani so se radi obsežnih posestev po slovenskih deželah
radi imenovali slovenski knezi.

Devetkrat so Turki vdrli na Štajersko za Friderika lil. Njemu
je sledil Maksimilijan 1. 1493 — 1519, s priimkom »zadnji vitez«.

Goriško i n d r a d i š č a n s k o. M

V isti dobi, kakor drugre pokrajine, so Slovenci zasedli tudi
Goriško in Gradiščansko in se naselili, n. pr. v Gradišču. Versi,
Topoljanu, Kravljem, St. \'idu, Višku, Jovancu in v tržiški okolici.
Furlani so nastali iz polatinjenih Oglejčanov. Ko si je Karol \'eliki

') S. Rutar. Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih
okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno z njih prircdoznanskim in statistič^nim opisom.
Spisal — — , profesor na c. kr. gimnaziji v Spljetu. Na svitlo dal Josip Devetak,
deželni poslanec in župan tolminski. V Gorici, nat. Hilarijaoska tiskarna, 1882. 8.
320. - - S. Rutar. Poknežena groiija Goriška in Gradiščanska. (Slovenska zemlja.
Opis slovenskih pokrajin). V Ljuhljaiii, 1892— 3. Izdala Matica Slovenska, dva dela.

— Mnogo je pisal o zgodovini goriške dežele dr. Štefan Kociančič (,glej :
Preporodniki Bleiweis-Stritarjeve dobe). — F. P. Grad Šiler-Tabor, (Ed. 1883. i)7).

— M. R. Oglej, (S. 1874, 16 — 18). — Huhelj-rečica za Rimljanov znana z imenom
»ad FrigidunK, (Ed. 1884. 39). - P. Klinjarjev, Prvačina, (GI. 1875. 25. S. 1882.
34, 37). - A. Lukovie, Tolmin, (GI. 1875. 12-16, S. 1875. 33. 1879. 85-38^. —
P. Kobal, Bovecin njegova okolica, (S. 1878. 19. 2«)— 27, 1879. 22-32). — O h a 1 o.

Prolestantovska doba od I. 1550 — 1600. 55

podvrurel Slovence, je na Goriškem nastavil štiri okrožne g-rofe,
namreč : v Ogleju, v Solkanu, v Tolminu in na Krasu. Goriško in
Furlanija sta bili za Karola Velikega jedna dežela in sta pripadali
k Italiji do 1. 952., Oton 1. j)a ju je z Beneškim vred odtrgal Italiji
in pridružil Koroški, kamor je pripadala do 1. 1001., 1028. in 1077.

Potem je Goriško prišlo pod oglejske patrijarhe, ki so zelo
obogateli zlasti okolo 1. 1000., ker so ljudje, boječi se konca sveta,
na smrtni postelji volili lepa imetja oglejski cerkvi. Mnogo patri-
jarhov pa je bilo tudi iz bogatih rodovin ter so z lastnimi dedšči-
nami množili cerkveno premoženje. L. 921. so dobili groibvske in
mejnogrofovske pravice in v kratkem postali deželni knezi. L. 1001.
je patrijarh Janez IV. od cesarja Otona III. dobil polovico Grada
»Solkan« in kraja »Gorica«, in polovico zemlje med Sočo, Vipavo,
Divinom, torej vso okrožno grofijo goriško; 1. 1028. je prejel pa-
trijarh Popon od cesarja Konrada II. ves Kras z ^'ipavo, Postojno,
Cerknico in Ložem ; 1. 1077. je patinjarh Sighard dobil grofijo fur-
lansko, zato so imeli tudi mnogo vazalov, komornikov in mini-
sterijalov (nižjih služabnikov).

Imenitni patrijarh Popon iz koroške rodbine je dal pozidati
še zdaj stoječo stolno cerkev v Ogleju (1031) in popravil samostan
v BeUnju. Pobožen in hraber patrijarh Ulrik I. (1085 — 112)1 je
povzdignil rosački samostan blizu Idrije v opatijo, in jo obdaril z
vasmi po Tolminskem, Kanalskem in drugod ; ustanovil je v Možnici
opatijo in popravil cerkev sv. Ivana ob Timavu. Patrijarh Pilgrim
1 1132 — 11611 je ustanovil samostan zatiški na Kranjskem, patrijarh
Bertold il218 — 1251) je prenesel sedež iz Ogleja v Videm. Za nje-
govih naslednikov je jela pešati moč oglejska, rastle pa so Benetke,

Nekaj od beneških Slavjanov, (Slov. 1849. 39 — 40). — Novoletni opomin Slovencem
na Beneškem, Slov. 1862. št. 4. — Domoljub na Beneškem. Slovenija
in njene hčere na Beneškem, Soč. 1871. 5. — J. Franke. Beneški umetnici,
Zr. 1872. 229 —42. — Beneški Slovenci. Slavjanka na Beneškem, Zr. 1874.
257. — L. F. Hajdirao v Rezijo. SI. (Cel.) 1865. 82—4, SI. 1878. — x— v. Slo-
venci na Beneškem, (SI. 1878, št 153 id.) — x. Propadla Slavija ali nekaj od
Venetskih Slovencev, (SI. 1887, št. 6 — 14). — Izumirajoča narodna zavest beneških
Slovencev, (SI. 1868. št. 47). — J. B a ud ouin de Courlenay. Rezija in Rezijani,
Slov. Sbor. III. 223 — 371. — Prost. Kretanov. (Slovenske slike), Trentarska
dolina, (Slov. 1884).— Trenta. (Gl. 1874. 42-50). — Vipavski trg, (Slov. 1879.39
do iO\ — Trentinske pripovesti, (S. 1884. 36. 41. 44). — Trenta in njeni obisko-
valci, (SI. 1883. 37). — Jak. Stalin. Pogled v slovensko Benečijo, (Gl. 1872,
13-I7j.

56 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

ker so znalo podpirati patrijarhove nasprotnike; med 1. 1418. in
]-420. so posedli Benečani patrijarhovo državo do goriških Brd in
do Krasa pri Timavu.

Odslej je bila grofija Goriška pod lastnimi grofi, ki izhajajo
iz Tirolske Bistrice in so si na Gorici blizu Soče postavili grad :
bili so srečni v svojih podjetjih in postali branitelji oglejske cerkve
1. 1135. Grofija Goriška je imela posestva po raznih deželah, pripa-
dala jim je razven sežanskega poglavarstva okolica podgrajska.
premska, senožeška, razdrška, planinska in vipavska iposestev na
zapadno stran ne navajamo, ker nas ne zanimajo toliko); imeli so
tudi bogata posestva na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.
L. 1500. je umrl zadnji grof Lenard v Liencu. Prebivalstvo, trpin-
čeno po Turkih, se je veselilo mogočnega vladarja Maksimilijana.

Za časa križarskih vojsk so prišli ljudje mnogo v dotiko med
seboj in so širili omiko in znanost ; tudi vitezi so ugodno uplivali
na občni blagor, pa surovost XIV. in XV. stoletja je vničila te lepe
kali splošne probujenosti. V Kobaridu so 1. 1331. celo po maliko-
vavsko pod nekim drevesom začeli častiti malike.

Najstarejše fare na Goriškem so: Oglej, Grad, Sv. Ivan pri
Timavu, Solkan, Tržič, Kormin, Ločnik, Tomaj (1400), Komen,
Vipava, Cerniče, Kanal, Gorica itd. i

Kras je spadal pod tržaško škofijo.

Oglejska cerkev je imela staro lastno bogočastje, katero je
prepovedal škofijski zbor v Vidmu 1. 1546.; odslej se je uvedel
rimski obred namesto slovenskega in hrvatskega jezika, ki se je
na mnon'ih krajih rabil v oglejski patrijarhovini.

Trst in okolica.

Kakor pripovedujejo legende, je sv. Mohor iz Ogleja blizu
60 let po Kristu po svojih poslancih v pokrajinah tržaških razširjal
krščansko vero, o kateri so pričali mučeniki sv. Just, mestni patron
{■\- 303), vojak S<M-uii in mladenič S(m-vu1. Tržaška, koprska in pičan-
ska škulija so se utemeljile 1. 524. Leta 948. je italski kralj Lotar
tedanjenui škofu Janezu [)odelil mesto in okolico v obsegu 22 Kilo-
metrov. Cez tri sto let so bili škofje duhovni in posvetni vladarji,
dokler si ni I. 1205. občina od škofa Brisa di Topo odkupila svo-
bode za 200 mark denarja, ker so škofje bili v denarnih stiskah.
M<*stu na čelu je stal »podesta« z velikim in malim svetom, /, urad-
niki iz domačih |)l(Mn('nitih rodbin. Skotje so se potrudili večkrat, da

Protestanlovska iluba od 1. 1550 — 1600. 57

bi zopet osvojili si izu'ubljono oblast. Vender se Trst ni moirel mirno
razvijati radi tekmujočih Henetek, katere so po propadanju rimsketj^a
pristanišča Ou'Ieja prevzele skrb, da Jadransko morje očistijo in bra-
nijo morskih roparjev, in so zato dobivale od pomorskih pokrajin
odškodnino, ki je pa Tržačani dostikrat niso hoteli plačati. L. 1369.
so Henečani po enajst mesečnem obleganju vzeli izstradani Trst, pa
ga izpustili radi vojnih homatij v drugih krajih. Radi teh razmer
so se Tržačani 1. 1382. udali mogočnemu pokrovitelju llabsburžanu
vojvodi Leopoldu lil., ne da bi se bilo pri tem določilo na drobno
razmerje do Habsburžanov, temveč so se celo zapletli v prepir ž
njimi. Tako so se ž njimi bojevali 1. 1463. in izgubili nekaj ozemlja
in samostalnosti. Ker je eden del Tržačanov pripoznal avstrijsko
nadoblast, se je uprl drugi, in tekla je kri, dokler ni cesar Friderik
mesta pomiril z močno posadko. Mesto je hiralo do 1. 1719., ko
je cesar Karol \\. Tržačanom dovolil prosto luko.

2. Skupna, zgodovina slovenskih dežel od I. 1500.

do I. I/ 40.

S tem, da je Goriško 1. 1500. prišlo pod Avstrijo, je zgodovina
koroške, kranjske, štajerske in primorske dežele tudi hkrati zgodo-
vina avstrijska. Madal je od 1. 1493. do 1519. Maksimilijan I., ka-
terega so nemški knezi uže 1. 1486. izvolili za rimskega kralja.
Avstrijo, dosihdob le majhen del nemške države, je on povzdignil
do vrhovne evropske oblasti. Z Marijo, dedičinjo burgundsko, edino
hčerjo takrat najbogatejšega vladarja Karola Drznega, je priženil
Nizozemsko ; njegov sin Fihp Lepi je z Jovano, hčerjo Ferdinanda
Aragonskega in Izabele Kastiljske, priženil obširne španske dežele;
svojega vnuka Ferdinanda je oženil z Ano, hčerjo \"ladislava, kralja
češkega in ogrskega, in svojo vnukinjo ^larijo z Nladislavovim
sinoni Ljudevitom; pri tem je ponovil staro dedinsko pogodbo med
Avstrijo, Ogrsko in Češko. M

Uvel je Maksimilijan policijski red in poštarstvo, bil je pra-
vičen in radodaren, podjeten in hraber mož, pospeševal kupčijo in
obrt, podpiral znanost in umetnost, ustanovil na Dunaju dvorno
knjižnico, za nemško državo se pa ni brigal mnogo. Slovencem pa

') Po kateri bi naj svak Ferdinand nastopil vladarstvo na Češkem ia
Ogrskem, ko bi Ljudevil II. umrl brez dedičev; napeljal je tedaj pridobitev Češke
in Odrske.

58 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

je bil naklonjen, dasi jih radi vojnih homatij ni mog-el varovati
krutih })lomenitašev.

Filip Lopi je imel dva sina: Karola in Ferdinanda ; Karol je
postal po Maksimilijanov! smrti (1519) kot Karol V. nemški cesar.
Radi obsežnega ozemlja v ^]^Topi in Ameriki odstopil je Karol
vse nemške dežele bratu Ferdinandu in ločil habsburško rodovino
v špansko in avstrijsko.

Češki stanovi izvolijo Ferdinanda sog:lasno za svojega kralja
1. 1526., na Og-rskem pa je bila za Ferdinanda samo ena stranka.
Zapeljeva stranka pa pokliče turškega sultana Sulejmana na pomoč,
kateri 1. 1529. z veliko vojsko pridere pred Dunaj. Odbili so Turke,
a Ogrske si ni mogel podvreči vse, nego vladal je le čez severni
in zahodni del ; vsled nesrečnih poznejših bojev je moral Ferdinand
Turku I od 1. 1547.1 na leto plačevati 30.000 cekinov. Za njegovega
vladanja se je na Avstrijskem jelo širiti luteranstvo. 8 protestanti
sklenil je Ferdinand 1. 1552. pasovsko pogodbo, in 1. 1555. augsburški
verski mir, ki je protestantom zagotovil prosto bogočastje.

Ferdinand I., ustanovnik avstrijske države, umre 1. 1564. in
zapusti tri sinove : Maksa, Ferdinanda in Karola, po katerih se je
habsburška rodovina razdelila v avstrijsko, tirolsko in štajersko pa-
nogo ; avstrijska panotra je izumrla z Maksimilijanovimi sinovi : druga
ni imela pravice do nasledstva v Avstriji ; tako je štajerska, (vladajoča
Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško) zopet zjedinila vse avstrijske
dežele.

Maksimilijan II. 1 1564— 1576) je bil sicer omikan, a nestanoviten
in relormaciji udan vladar. Za njegovega vladanja je Nikolaj Zrinjski
8isek 1. 1566. branil tako junaško, da so Turki izgubili 20.000 mož,
predno so se mouli polastiti te trdnjave. l*o smrti Sigismunda 11.,
zadnjega poljskega kralja, je eden del poljskega [)lemstva volil
Maksa II., večina |)a erdeljskega kneza Štefana Bathorvja za kralja.

Izmed petero Maksimilijanovih sinov se je prvi , Rudolf II.
1 1576 do 1612), pečal večinoma z znanstvi in umetnostmi, a zane-
marjal dolžnosti vladarjeve ter odpravil versko svobodo: zato se
vname pod vodstvom Štefana Botskaja na ( )urskem ui)or. ki ga je
j)odj)iral tudi sultan. Zato postavi Rudolt 11. na OiTrskem brata Matijo
za oskrbnika m-ubernatorjai, ki je moral z nasprotniki skleniti poni-
žujoči mir. Rudolf pa se za vse to ni zmenil ; vladeželjni Matija
prisili cesarja, da nui v licbenski j)o<jrodbi odstopi Avstrijsko,

Protestantovska duba od 1. 1550 — IfiOd. 59

Moravsko in OgTsko; češki protestanti izsilijo cesarju po »veličan-
stveneni pismu« popolno versko svobodo in praško vseučilišče.

Ponižaneua in raz prestol pahnenega RudoHa reši smrt dalj-
nega poniževanja.

J. Sedanje ozemlje Slovencev.

V tem času , ko so bili Slovenci od IX. do XVI. stoletja v
narodnem mrtvilu, je severna polovica odumrla, to je ponemčila
se. Zgodovinsko imeniten kraj »Gospa Sveta«, središče staroslavne
Karantanije, leži sedaj skorej tik severne mejo Slovenstva. Slovenci
žive raztelešeni v šest delov. Tako žive dandanašnji Slovenci na
Slovenskem ^ali Spodnjem, Malem) Štajerskem (nekaj še tudi v
graškem okraju), na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Ogrskem,
a zunaj našega cesarstva še na Beneškem. Natančno število po naj-
novejši štetvi glej na str. 7. Pri tem je treba pa vsekako še vedno
pomniti, da se v naši državi z dobro premišljenim namenom stanov-
niki ne štejejo, kakor drugod, po narodnosti, nego po obče-
val n e m jeziku; zatorej j e Slovencev gotovo najmanj i ,300.000 duš.
Mest je na Slovenskem blizu 30, trgov 70, vasij nad 6000 ; Slovenci
so tedaj po ogromni večini poljedelci.

Narodopisna meja')

se začenja pri Kotu ob Muri blizu štajersko -ogrske meje in se
vleče na severni strani od Dolenje Lendave proti sv. Gothardu na
Rabi, kjer se dotiče Nemcev, prestopi na Štajersko pri vasi Gorica,
srre pri Radgoni čez ]\Iuro, se vleče med Muro in Sčavnico, pre-
stopi pri Cmureku zopet Muro, gre nad Spielleldom po Ciomilski
dolini (Gamlitz) do Križevega vrha med Lučami (Leutschach) in
Arvežem lArnfels) po gori Remšnik mimo slovenske Sobote do
koroško -štajerske meje. Tu gre mimo slovenskih krajev: Dol,
St. Martin in St. Kolman, potem se vzdigne na severni strani do
Djekš, ki se imenujejo uže pred 1000 leti, objemlje St. Gregor-
Temanj-Varpoves, gre po slavnem Gosposvetskem polju med Gospo
Sveto in uže ponemčenim Krnskim gradom (Karnburg), ki je bil
nekdaj središče slavne in velike Karantanije, prodira mimo Smo-
rovčič po celovškem pogričji do Kostanja nad Osojskim jezerom,

*) J. Šuman, Slov. Štajer. I. 12. — ?. Kozler, Slov. Zemljepis, 1854. —
M. Pleteršnik, Slovenci v »Slovanstvo« (izdala Matica Slovenska), z zemljevidom.

gQ Zgodovina slov. slovstva. I. del.

dalje poleg dolenje Žile, nad Beljakom po slemenu Dobraške planine,
mimo nemške Velike vasi čez mešano Modrinjo poleg- Pontabla
do meje italijanske. Od onod se vije med Roklansko in Rezijansko
dolino v videmsko okrožje, nato čez hribe do trga Terčet, potem
proti vzhodu poleg gričev nad Čedadom (Cividale, Staro mesto),
čez Sveto goro in se v korminskcm okraju združi z goriško deželno
mejo, gre dalje med ravnino in griči do Soče, obsega Zdravšino
in Doberdob nad Tržičem (Monfalcone) in priteče pri Stivanu blizu
Divina do obali Jadranskega morja.

V Istri so Slovenci in Hrvati pomešani tako, da je težavno
določiti natančne meje; Slovenci zasedajo tu severno - zahodni ,
Hrvati južno -zahodni in srednji del dežele; mejila bi jih poteza
ob rečici Dragonja do morja in od njenega izvira do Podgrada.^i

4. Slovenska, narečja^)

so bila tako razdeljena, kakor so sedaj, uže v jako stari dobi, dasi
ne jasno razločena v vseh značilnih potezah, (Vatr. Oblak. Doneski
k slovenski historični dialektologiji. Letopis Matice Slov. 1890. 183).
Ljubljanska »Confessio ffeneralis« in »Celovški rokopis« dokazujeta,
da se je gorenjščina uže pred Trubarjem razlikovala od dolenjščine,
in najstarejši datovan slovenski rokopis 10 teh rokopisih glej : Sle-
dovi Slovenstva od X. — XVI. stoletja) priča, da so Slovenci v Benečiji
uže takrat govorili isto narečje kakor sedaj, in brižinski spomeniki
iz X. stoletja svedočijo o posebnosti koroškega narečja.

Slovenski jezik se loči v dvoje večjih naročij, v j uiro-zahodno
in severo-vzhodno; prvo se govori v tržaški okolici, v južnem
delu Goriške, v slovenskem oddelku Istre, na Notranjskem in Do-
lenjskem, v Belih Kranjcih, Kajkavcih, v enem delu Štajerske in v

') A. Klodič, Oesterreich in Worl und Bild : Kiislenland und Dalmatien 232.

*) U. Jaraik. O koroških narečjih. Kolo I. 40—57. — Baudouin de Courtenay.

Opvt fonetiki rezi.jatiskih govorov, Varšava 1H73. Otčrky komandirovannago

-Ministerstvom Narodnago Prosvešrenija za granicu s učenoju celiju II. 1877.

Sprachproben des Dialektes von Cirkno (Kirchheim), Arch. fiir slav. Philologie
VII— VIII. — Fr. Zdkrajšek. Slovensko podnarečje na Primorskem. (Slov. Glasnik
1866). — M. Valjavec, o narečju v Predvoru (Izvestje varaždinske gimn. 1. 1857).
— J. Scheinigg. Obraz rožanskega narečja na Koroškem. (Kres I. II). — A. Klodič.
O Narečji Venecijaiiskih Slovencev. Sanktpelerhurg 1878. — V. Oblak. Zur Ge-
schichle der nominalen Dechnation im Slovenischen. Arch. fiir slav. Philologie
XI— Xin. Doneski k slovenski historični dialektologiji. Lelop. Mat. Slov. 1890.

Prolestantovska doba od 1. 1550— 16U0. g]

Pi'(^knmrcih ; s e v e r o - v z h o d n o obsot»'a dol štaj(n'sko od zahodne
mojo nokdanjo Panonijo, Koroško, (ioronjsko, sevoriii dv\ (lorlškoo-a
in lionočansko.

Polug-lasnika i. in i. sta se preleviki v oblasti prveg^a narečja
v e, v oblasti drug-eg'a v a ; »staroslovanski« dtnt se g'lasi v enem
(len, na Koroškem, na Gorenjskem, na severnem Goriškem, Bene-
čanskem in v savinjski pa posavski planjavi na Štajerskem pa dan.
Druga značilna razlika je refleks jata (i) ; beseda zvezda se g-lasi v
ogrskih Slovencih, na Štajerskem zvejzda, na Dolenjskem zvajzda,
v Kajkavcih zvezda, na Koroškem, Gorenjskem zvjezda., zviezda., v
Cirknem, na Goriškem, v Benečanskem zviezda.

Različna je tudi usoda skupkov dl in tt v deležju, ki ostaneta
neizpremenjena v severo- zahodnem narečju, dočim izgubljata v
drugem d in t.

Goltnik (/ se v prvem izpreminja v /i, v drugem pa ostane
neizpremenjen ; skupek še iz skj in stj se v panonskem delu Šta-
jerske, na Notranjskem in Dolenjskem izgovarja popolnem, na Go-
renjskem pa kakor oster š.

To so najvažnejše, dasi ne vse značilne lastnosti obeh glavnih
narečij, ki se pa dasta razdeliti v več podnarečij, namreč:

1. ogrsko narečje, (panonsko) ali prekmurščina ;

2. kajkavščina ali hrvatsko - slovensko narečje;

3. ostala štajerska narečja;

4. koroška narečja;

5. gorenjsko narečje;

6. dolenjsko narečje;

7. kraško - primorska narečja;

8. benečanska narečja.

Ne more se reči, da je s to razdelitvijo oblast slovenskega
jezika določena nadrobno v svojih narečjih, ker še jezik štajerskih
Slovencev ni preiskan temeljito ; ali za zdaj zadostuj to.

Na Koroškem se razločuje troje narečij : j u n s k o , r o ž a n s k o
in ziljsko. Prvo se je ohranilo v planinah koroško -kranjsko- šta-
jerskega ozemlja; 54.000 Slovencev, ki je govore, se imenujejo »Sto-
karji«, ker izgovarjajo zaimena ta, to, te tukaj = šta, sto id. Bo-
žansko narečje se govori po celovški in rožni dolini (47.000 Ijudij);
v župniji ločanski (Latschach) se stikata rožanski in ziljski govor
in se mešata do Podkloštra (Arnoldstein) ; od tod se govori ziljsko
narečje (19.000 Ijudij).

g2 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

\' rožanskem narečju se g v sklanji izpreminja v j. n. pr. noha,
noje: trdi g-oltnik k se ne izg-ovarja, negro sliši se samo slab na-
stavek, n. pr. dča = kača, dj = kaj id., v začetku besed in v sklanji
se k dostikrat omeči v c, n. pr. čej = kje, čidafi = kidati, travnoč
= travniki, tudi v c se izpreminja, n. pr. roce = roke, raci = na
roci ; ta prikazen se nahaja tudi v beneškem narečju: h ima na-
vaden izg'Ovor ali pa je š; I se izgovarja kakor v, če mu slede
o. o. ti ali soorlasnik , n. pr. bvahti = blago, pred e in i se izgo-
varja čisto ; / se rad izpreminja v rf, n. pr. pomadam = pometam,
kakor v benečanskem narečju ; sč se sliši razločno in se v tiMu raz-
likuje to narečje od gorenjščine.

Rožansko narečje čisto izgovarja a, n. pr. mati, v tem ko ima
junsko narečje moti, tudi se rabi a namesto e, n. pr. harač namesto
berač.

Kakor drugod na Primorskem se razven navadnih načinov
e izgovarja tudi kakor 6, osobito pred j- ali Zom, n. pr. boloč =
belič, dočva = dekle, horoti = lioreti , u je dostikrat tee, n. pr.
buech = bog

Kakor na Dolenjskem in v Reziji na Benečanskem se nom.
sing. neutr. na o izgovarja na ■?<, prosil. Polglasnik lahko nadomestuje
vse samoo'lasnike.

.Jezik panonskih Slovencev je ohranil samoglasnike in soglas-
nike najjasneje, pa tudi končnice pri sklanji. Narod izgovarja u kakor
Y<, n. pr. diili, kriih; istotako tudi v nekaterih krajih na Notranj-
skem in Primorskem, n. pr. v Sežani. A'zhodna narečja imajo nagon
nao-lašati besedo kolikor možno v začetku, zahodna pa silijo naglas
proti koncu; vzhodna narečja na Štajerskem, Kajkavci in Delokranjci
ne znajo tt-deklinacije v rodilniku; rabijo v dajalniku radi konč-
nico i, dočim služi gorenjščini o namesto občega u. V zapadnih
narečjih se govori m 1 e k , vin, gnezd, k o p i t. Staro obliko za
mestnik e je ohranila rezijanščina in ziljščina , n. pr. v trebuse, v
Beljace. V tem sklonu prehajajo goltniki v sikavce v gorenjskih,
koroškib in benečanskih nariM^-jih. \' orodniku se je ohranila zgodo-
vinska končnica om v vzhodnih narečjiii na StajerskiMU . v j)rek-
murščini, v kajkavščini in v Relokranjciii.

\' množini se nahaja končnica ove samo v južno-zahodnih krajih,
n. j)r. sinove v rezijanščini ; ogrski SlovtMici imajo tudi redko
končnico ke v množinskem imenovalniku . n. |)i'. grejšnicke, liis-
nicke id., zahodna narečja (goriška, gorenjska in koroška), izpre-

Protestantovska doba od 1. 15nO-1600. 63

minjajo v samostalnikih na k, g in h te tihnike v č, j in s, n. pr.
rejš = oi-ehi, bolnic = bolniki, roji = rorji. V ninožinskem inie-
novalniku srednjeo-a spola imajo koroška (izvzemši junsko) in neka-
tera štajerska naročja končnico e namesto splošneg-a a. V ninožinskem
rodilniku se nahajata v mnogih narečjih tudi končnici i in e, n. pr.
tati, gradi ibeneč.), sobi, groši, mozi (belokr.), boge (buch, beneč.)

Vzhodna narečja štajerska, og-rska in hrvatska rabijo v mno-
žinskem dajalniku mn za samostalnike srednjega , om moškega
spola, n. pr. bratom, niestam ; na Goriškem, Gorenjskem in na Krasu
je znana tudi končnica ovan, strahuovan ; tam so znani tudi dajal-
niki gradem, lusem, sobeni

Zahodna narečja ljubijo v enozložnih besedah tožiinike na /,
voli, lasi, gradi, stoli; junsko narečje na Koroškem pa ima to po-
sebnost, da tvori v samostalnikih na c, ž, š, j\ c, s, s, ?, r, n^ d, <,
tožiinike na a, n. pr. nnažd, tovarša, katerim odgovarja cerkveno-
slovanski e.

V mestniku volijo nekatera štajerska narečja ih za moški in
ah za srednji spol ; isto velja o goriških narečjih, n. pr. vratah,
trnkih; v oofrski slovenščini se nahajajo mestniki na a/, n. pr. pre-
rokaj, grobaj, penezaj (Kuzmič) ; Kajkavcem od XVI — XVII rabi
mestnik na eh^ n. pr. deleh, prijateleh.

V množinskem orodniku prija prekmurščini končnica mi,
n. i)r. zobmi, rogmi^ črvtni, najbolj razširjena pa je končnica ami.

Ženski samostalniki imajo v nekaterih zahodnih narečjih v
tožilniku «; pravilen o govore samo vzhodni Štajerci, Kajkavci in
Belokranjci, n benečanski Slovenci in Kraševci ; posebnost srednje
in vzhodne Štajerske pa je orodnik o/,') ki ga rad rabi pesnik
Aškerc.

Končnica d v rodilniku množinskem se nahaja v zahodnih na-
rečjih, katera naglašujejo končnice.

O posameznih prikaznih v raznih slovenskih narečjih bi se

dalo navesti še marsikaj zanimljivega, pa tega ne namerjava pri-

'čujoči oddelek; najbolj zanimljivo je benečansko v treh podnarečjih;

ž njimi se je bavil temeljito ruski slavist Boudoin de Courtenav.

Goriško-kraško narečje, katero je opisal dr. K. Strekelj v svoji
razpravi: Morphologie des Gorzer iNIittelkarstdialectes (Sitzungs-
berichte der phil. hist. Classe der kaiserl. Akademie der Wissen-

') Kajkavcem rabi tudi orodnik na nm.

64 Zgodovina slov. slovstva. 1. del.

schaften (XIII, I. Heft, 8), obsega vasi : Šent Martin , Doberdob,
Jamlje. Brestovica, Divin (Duino), Opace selo, Kostanjevica, Tem-
nica in Lipa, in dela mejo proti Italijanom in Furlanom.

Odlikuje pa se po glasu, ki ga Strekelj zaznamuje z grškim ;
in ki stoji med rj in h ; enak glas znajo tudi Slovenci na Beneškem
in Koroškem.

Najtemeljiteje proučuje slovenska narečja \'atroslav Oblak ;
častno se priznava v slavistiki, da je slovenščina v tem obziru v
primeri z drugimi slovanskimi narečji preiskana uže precej dobro,
dasi še ni povedana zadnja beseda.

5. Sledovi Slovenstva od X. do XVI. stoletja.

Kakor kaže slovstvena zgodovina stare cerkvenoslovanske
dobe, se je nenavadno ugodno razvijalo duševno gibanje panonskih
Slovencev: posrečilo se je koj na prvi mah sestaviti tako primerno
azbuko, da nobeden evropski narod nima enake; drugod so le po
mnogovrstnih poskušnjah in dolgotrajnih bojih prišli do enakih
uspehov.

Previdnost božja pa je razvitek Slovenstva odložila za poznejše
čase; Ogri so prihruli od vzhodne, Nemci od severno-zahodne strani:
Moravani so bili premagani, panonski Slovenci so izginili skorej
popolnem ; štajerski Slovenci med Muro in Dravo in Prekmurci
so njihov pičel ostanek. Karantanski Slovenci so tudi izgubili svoje
kneze in svojo nezavisnost; vzbudila jih je šele reformacija; nekaj
pojavov iz časa od X. do XVI. stoletja kaže pa vender, da niso unu-li
popolnem.

Vitez U 1 r i k L i c h t e n s t e i n s k i.')

Vojvoda Bernard, ki je imel za ženo Juto, hčer češkega kralja
Otokarja I., je na Koroškem srečno vladal od I. 1202. do 1256. ter
po iztrledu mogočnih čeških kraljev na svojem dvoru zbiral mnogo
vitezov, pevcev in umetnikov ; ti so v tej visokorodni družbi lepšali
in sladili življenje. Med drugimi je zahajal tje tudi Ulrik, vitez
Lichtensteinski iz štajerske panoge te mogočne rodbine ; po šegi
tedanjih časov je opeval žensko lepoto v dveh knjigah: »Frauen-

>) J. Majciger. Kr. 1882, 174, 327; lS8:-i, 33. Oeslerroich in Wort und Bild.
Sleiermark 217.

Proteslantovska doba od 1. 1550-1600. 65

dienst« in »Frauenbuch«. Rokopisi teh (\c\ se nahajajo v Parizu,
v Monakovem in druo:od. Taki vitezi po dokončanih križarskih
vojskah niso inieU stahie<i-a donunja in so si čas kratili na razne
načine.

Tako se je Lichtenstein in njegovo spremstvo, iantastično
oblečeno, dne 25. niarcija 1. 1227. odpravilo iz Benetek čez })laninske
dežele na Češko, kjer je bivala drug-a panoga Lichtensteinov. Ta
pot se je naznanila poprej vsem vitezom v tistih deželah, skoz
katere jim je bilo hoditi ; Lichtenstein je bil oblečen kakor bo-
ginja Venera. (Sliko glej : Oesterreich in Wort und Bild ; Steier-
mark 227.)

Iz Benetek so šli čez Mestre, Treviso, Plat, Gemone, Chiuso
na Koroško ; tam ga je na Vratih (Ober- und Unterthurl) vojvoda
Bernard pričakoval z lepim spremstvom in ga pozdravil z besedami :

»Buge was primi grahva Venus« ^) (Bog vas sprejmi, kraljeva
Venus).

Dalje potujoč navaja med vitezi, ki so ga pozdravljali, Zaheja
Nebogorskega, Otona ^) in Ditriha Buhovskega.

Dasi se je g-ermanizacija širila uže 400 let, vender v XIII. sto-
letju na Koroškem nahajamo več plemenitašev slovenskega poko-
lenja.

Svetoivanski evangeliji)

je za Slovence velike važnosti. Oglejski patrijarh Ulrik je 1. 1120.
stari svetoivanski (štivanski) samostan ob Timavu združil z opatijo
v Belinji pri Ogleju. Med zakladi, ki so se prenesli v Belinjo, se
je nahajal tudi dragocen rokopis evangelija, ki ga je baje spisal
sv. evangelist Marka sam. V Xni. ali XIV. stoletju so ga prenesli v
zakladnico oglejsko in tam so dali sedem zvezkov obsegajoč evan-
gelij vezati v zlate platnice.

^) V Beljak mu je poslala nepoznana gospa krasno suknjo, pas in zapono
in nemški list, v katerem ga zahvaljuje, da se mu ni zdelo za malo, obleči
žensko oblačilo ia se bojevati njim na čast. Lichtenstein naglašuje sam, da je
bilo pismo nemško; bržkone v slovenski Koroški ni pričakoval druzega kakor
slovenskega.

-) Cez Judenburg, Knittelfeld, Kapfenberg prišedšemu v Kindberg, je Oton
z Buhove poslal nasproti poslanca, ki je Lichtensteina pozdravil z besedami:
>Prežlahtna kraljica! , Dobro došla'. Vam kliče v tej deželi žena Slovenka in želi
z Vami se skušati na bojišču.«

3) S. Rutar, Lj. Zv. 1882, 471. — Kraške starine. S. 1880, 14—19 (evan-
gelij sv. Marka).

gg Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Cesar Karol IV. je bil 1. 1354. v Ogleju in si je izprosil zadnji
dve knjižici, kateri je poslal z veliko slavnostjo v Prago, kjer se
shranjujejo še zdaj ; ostali zvezki pa so pozneje prišli v Čedad
(Cividale) in naposled v Benetke.

Vlažnost je jako poškodovala rokopis, ki spada morda v čas
od V. do VIII. stoletja. Po obrobkih rokopisa je od raznih rok zabe-
leženih mnogo slovenskih in nemških imen romarjev in romaric,
ki so obiskavali samostan ob Timavu in ki so se dali vpisati v
spomin svoje božje poti.

Taka imena so : Nepokor, Braslav, Stregomil, Trebenec, Ze-
lebor, Chotmar, Trudopolk, Sventipolk, Sebidrag, Sedemir, Pere-
bred, Pribina, Boleslav, Radoslav, Olomer, Nitrabor, Nenadej, Kocel;
ženska imena: Milena, Hesla, Zalislava, Sventižizna, Misislava id.

Po pisavi spadajo imena v čas od VIII. do konca X. stoletja ;
večina imen je iz druge polovice IX. in prve polovice X. stoletja ;
v najnovejšem času se jo vpisal tudi cesar Franc I. Proti koncu
XVI. stoletja je nekdo hotel vpisati imena longobardskih vladarjev ;
ali takoj se spozna, da je to prevara.

Zanimljivo je tudi, daje vpisana skora vsa obitelj bolgarskega
kralja Mihaela, ki se je dal krstiti 1. 861.; zabeležen je: ))dox et
gabriel et uxor eius maria et filius rasate gabriel, simeon et quartus
lilius iacob, et tilia eius proxi et alia iilia anna.«

Cerkveni spisi.

\' XIV. stoletju ne nahajamo druzega nič, kakor dva spiska
nabožne vsebine, namreč '): 1. odlomek neke pesmi na čast
sv. Mariji, pisane z latinskimi črkami, ki se nahaja na platnici
knjioe v domači knjižnici kneza Auersperga v knežjem dvoru
ljubljanskem, in 2. kodeks v admontskem (vodomotskem) ^) bene-
diktinskem samostanu na gorenjem Štajerskem, ki ima »Oče naš«,
»Ave Marijo« in »Vero« v slovenskem jeziku, potem besede latinske
in slovenske (vernacula).

V nastopno stoletje gre šteti »Očitno spoved« (confessio
LTonoralisI, katero je objavil Miklošič^) 1. 1858. v »Slavische Bi-
bliothek«. Ta spis v ljubljanski knjižnici ima v razlaganje latinskih

') Radics, Ltp. M. SI. 1879, 1—30.

2) Muchar, Arch. VL 171. — Šaf. 71. — Fr. Levstik. Lj. Zv. 1881. 776.

") Slav. Bibl. 1858. — Radics, Ltp. M. SI. 1879.

Protestantovska doba od 1. 1550 - 1600. 67

besed tudi slovenske prevode, n. pr. liospes = g-ospodar, discipulus
= uczenjk id.

Za vzcled bodi :

Ja ze dalsan dam. kyr sam to prelomil, kar sam ohlubil, kadar sam karst
priell, kyr sam se od buga obarnyll yn\v od nega zapu\vidy, kyr sam boga za-
tayll s ineymi chudeymi deylli, yn\v sam ze volnw \vdall ty oblasti tyga chudicza,
kygar sam se odpouedall, kadar sam karst pryell; tym\v sam ye do seyga mali
z meymy greichy wolnw slussil.

Prva izpoved ima 61, druga 33 vrst ; rokopis se stavi v prvo
polovico XV. stoletja.

Pravopis je nemški, v katerem se razločno zaznamujejo sičniki
in šumevci.

C se izrazuje s skupino cz; s z J z Jf fz\ med s in ^ se ne dela razlike,
istotako ne med s in i; k = f, ff, feh; č = cz, t/, tez, t/cz, tfch; u = u in k ;
i ^ i in i/, v = v, w, u; Ij in nj se ne izražata; nj in Ij tudi ne dosledno;
z ^jem stoji včasih h.

V ljubljanskem rokopisu, ki obsega omenjene izpovedi, se
nahaja na koncu tudi začetek velikonočne pesmi in pesem »Salve
regina«.

Vrste 7 — 12 se glase :

Czestyena body. krale\va mati te mylosti
Zy\vota sladkosti yao nass trost.
Czestyena sy, my k tebe vpyeme
Tuge sabne otroczy te Ewe
My k tebe zdychvgeme, glagogieze
Ido placzecz te dol^Tie tech slss.

Iz te pesmi se vidi češki upliv ; tudi dokazuje pesem, da so

Slovenci imeli cerkvene pesmi uže pred protestantovsko dobo.

Imena mesece v.

Dvorna knjižnica na Dunaju hrani rokopis iz Loke iz 1. 1466.
v katerem se nahajajo novoslovenska imena za mesece^)
in sicer najdemo nazvanja: prosvnicz, setstzan, susecz, malv trawen
Aveliki trawen, boboucz\\'ett, malv serpan, \veliky serpan, poberuch
listognov, kozopersthk, gruden.

Koroški vojvode so bili dolgo tudi gospodarji kranjski
in goriški deželi in so prisegali slovenski; to se je godilo
na gosposvetskem polju na Koroškem (nemški Zollfeld ali Saalfeldl '^)
blizu nekdanjega slavnega mesta Viruna, bivše prestolnice Noriške,

*) Miklošič, Slav. Monatsnamen. Denkschrift der k. k. Akademie der Wissen-
schaften 1867. — Radics. Ltp. M. SI. 1879.
2) Sim. Rutar, Lj. Zv. 1890, 30—35.

5*

68 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

kjer se nahaja vojvodski stol »najslavnejši spomenik stare slovenske
zarodovine«. Napisov na tem kamenitnem stolu še niso mog-li raz-
tolmačiti. Knežje vmeščanje ali instalovanje pa se ni vršilo na
tem stolu, neg-o na »knežjem kamenu« v Krnskem gradu. »In-
super slavica , qua hic utitur prolocutione in cospecta imperatoris
cuilibet querulanti de se et non in ling-ua alia tenebitur respondere.«
(Joh. Victoriensis v Bohmerjevih Fontes rerum germanicarum).')

Ta običaj je bil zelo star, pa še le o Sjionheimskem Fk^rnhardu
se poroča izvestno, da so ga 1. 1202. slovenski vmestili za kneza;
zadnji vladar, ki se je dal tako uvesti na Koroškem, je bil Ernest
Železni 1. 1414. (Slika v Oesterreich in ^^ tj rt und Bild, Kiirnten
1890, 69.)

Volil a.

V Vidmu umrli advokat Podreka je imel najstarejši
d a t o v a n i slovenski rokopis ^1, obseu-ajoč šestnajst i)orga-
menovih listov s slovenskimi, italijanskimi in latinskimi beležkami od
raznih rok. Večji del slovenskih beležek je iz 1. 1497. in govori o
volilih domačega plemstva bratovščini sv. Marije v Crnjevu ; prevod
na slovenski jezik je oskrbel »publicus notarius Johannes eivis.
vegle«.

V beležkah navedeni kraji se nahajajo skoraj vsi v vzhodnem
Frijulskem, pisane so beležke v benečanskem narečju, kakor se
govori okoli sv. Petra. Jezik nam kaže sedanjo govorico, samo da
ima nekoliko aoristov, kakor jih rabi bližnje rezijansko narečje;,
nahaja se v njem mnogo tujk. Pravopis je italijanski.

Za vzgled bodi nekoliko odstavkov.

1. Fufcha f profenicha jeft oftauila j fin fuoj michel llatich
jedanaift Bratine ffete marie f zergneu, da le ima ituoriti ITacho
leto Ja gnich duf maf duj.

14. Jure Tufa Hainicha michella Tula 1" nugarola ieft oftauil
bratine ffete marie f zergneu llatich zeternaift fa llatich ieft cuplcn
iodno dobro bratine, dalTe ima ftuoriti duj maf ffacho letto fa
IToiu dulu.

N o v o s 1 o v e n s k i rokopis zgodovinskega društva
koroškega je pisan na koži in je bil bržkone zadnji list kakega
kodeksa ter obseofa dve strani ; prva stran pisana počez , druga
podvojeni Ihalbbrachig). Na čelu ima letno številko 1407 ; na levem

^) J., Lj. Zv. 1892, 66.

») Vatr. Oblak, Aich. f. slav. Phil. XIV. 192-235.

Prolestantovslca doba od 1. 1550—1600. 69

oddelku V zapiskih sainili dvakrat 1471; zapiski obseu:ajo krstna
navadna imena, ime Svetka se sme prištevati najlepšim osebnim
imenom. Ta imena nosijo osebe, ki so pomag-ale k temu, da se je v
Radečem ustanovila in vzdržavala bratovščina Marije Device. Inače
obseg-a rokopis »Oče naš«, »Ceščeno Marijo« in »Vero«.

Pravopis je nemški, tedaj nepopoln in nedosleden ; z ozirom
na z in ž si je ta rokopis enako dosleden z brižinskimi spomeniki.
Pisar je prepisaval. Jezik ima nekoliko arhaizmov, dovelj ptujščine,
ne rabi člena in pripada gorenjščini ; rokopis je pisan v prvi
polovici X\'. stoletja.

\M n o g r a d s k i z a k o n. ')

Deschman je v neki knjigi bivšega dolskega arhiva našel
slovenski prevod štajerskega vinogradskega zakona z naslovom :
GORNIH B\'Q\'I od krailaue Svetlosti otien innu poterien general
inu Priuilegium Is Nou u Slauenfki lefigk fstalmazhan skusi Andrea
Rezla Farmostra na Rakj. Anno ^I. D. LXXX1I.

Ta rokopis je bil Levstiku izročen v preiskavo.

Drugi prevod tega zakona je iz 1. 1644. Rokopis (nahajajoč
se v licealni knjižnici ljubljanski) obsega deset listov ; na prvih šestih
listih je nemški tekst, na štirih je slovenski prevod; na prvi strani
platnic je z velikimi črkami zapisano : Bergkh Rechtsordnung, 1644.

Nemški del ima ta-le naslov:

Roemischer Kavserlicher auch zu Hungern und Behaim
Koniglicher Majestat etc Ertzhertzog zu Oesterreich etc. Contir-
mation und bestettung des Filrstenthumb Steyer Berkrechts Biichel
Gedruckt in der Fiirstlichen Hauptstatt Graz in Stever. In Verle-
gung Sebastian Haupt. M.DC.XXXIX.

Pravopis ni dosleden in nima nobenega reda.

Prevod § 1. se glasi-):

Nar poprev se imaio te gorsske praude vmei veliko /

nozhio inu Mnkusti vsaku letu dershati nateh kraih / koker

ie od stariga navada \\'illa, teiste praude ima / ta gorski

Gospud Isuoimi Segornikv dershat, kier bi / pak on suoih

Segornikov sadosti naiemel, taku more on is / drugih gur

segornike naprositi inu ta prauda dershati.

^) Radics, Letopis Matice Slov. 1878. Levstik. Lj. Zv. 1881, 452; 1882.
251. N. Fekonja, Slov. 1886, 58. V. Oblak, Letopia Matice Slov. 1887, 298—305,
-) Letopis Matice Slovenske 1887, 298.

70 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Nemški izvirnik se glasi : Anfangklichen Sollen alle Perckt-
handing- im Landt Steyer / zvvischen Ostem und Pfin^sten /
jahrlich besessen werden an den Orthen / da es von alter
herkommen / unnd ohn sonder Ehehaffte Noth / an kain ander
Orth gewendt werden. / Darzu soli ein jeder Perckherr soleh
Recht besetzen mit seinen Perckholden. / So er aber nicht
so viel Perckholden hat / mag er aus andern Pergen Perck-
holden nehmen / unnd das Perckthanding besitzen.

Sodne obravnave.

Predno so prišli kranjski stanovi pod avstrijsko oblast, so
imeli svoje zbore; v katerem jeziku, se ne more določiti, pa po-
ročila iz 1. 1544. pravijo : ))\Vindisch \vird gehandelt«, obravnava
se po slovenski. ^Dimitz, Gesch. Krains III. 3, 237.)

Glede volitve katoliškega mestnega sodnika, pisarja in mestnih
odbornikov piše methška občina cesarskemu vicedomu v Ljubljano,
dne 7. oktobra 1598, da nikdo ne more biti sodnik, kdor ni bil
jedno leto poprej starešina, da umeje šege in navade; kar se pa
tiče imenovanja sedanjega »šolmaštra« za mestnega pisarja, ima
se ta pomislek, da ne zna slovenski.

Drugi dokaz, da se je pred Trubarjem slovenščina rabila
pred sodiščem, nam podaje povestnica nekdanjega samostana v
Zatičini na Dolenjskem. L. 1489. je predstojnik Ivan pl. Aptaltrern
za upravo in zastopanje samostana v pravdah preskrbel posvetnega
pravdnika, ki je uradoval slovenski.

I^ r i s e g e.

»Rokopis Kranjskega mesta«, ki ga je objavil Janko Pajk v
izvestju mariborske gimnazije 1. 1870 — 1871. ima najstarejše pri-
sežne obrazce. Za vzgled bodi prisega meščana :

Jest N. perseschem naschemu gospudi khrovllu, deschel-
skhimo viuodi, richtarvu veno rathu, jenu gmeini tiga mesta,
an s\vest jenu pockhorin burgar \viti, nich sapuuidi nu pre-
pouid derschati, nich nuz potrachtati, jenu škodo podstopiti.
Jest tudj notschem, nickhoger na aufschlackhig, zolech, most-
ninah, jenu nickholi nickhir naschemu irospodj khraillu alli
gmein mestu kh schckodj skiiriuschi alli otschitu pren(>sti alli
skhosi pomagathj, jtMiu vse to diathj khockher tMiinui sue-

Protestantovska doba od 1. lo?-0-1600. 71

stimu burg-orju pruti nega gospodschini pristoy yenu sliši.

Tackhu meni A\'ug pomagey. Amen.

Kar se tiče pravopisa, je zelo nedosU^den ; za »č« ima petero
znakov tleh, ztfch, zth, tzh, zh ; ne razločujeta se trdi in mehki n
in / ; za i in j se rabi i, v in j ; u in tv se zamenjujeta ; podva-
jajo se tihniki id. Rokopis spada v prvo polovico XVl. stoletja.
Jezik je tak, kakor so ga pisali pisatelji protestantovski. Primeri
Fr. šimončič : Prisege ljubljanskega mesta, Letop. Mat. Slov. 1884,
in V. Oblak, Letop. Mat. Slov. 1887.

Pesem iz časa k m e t s k e g a upora.

Za časa Maksimilijana, v začetku XVI. stoletja, so bili za slo-
venskega kmeta zelo žalostni časi : nadlegovale so ga turške vojske,
lakota, kolera, kobilice in vrhu tega še grajščaki. Radi teh nadlog
so kmetje na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem k cesarju Maksi-
milijanu poslali zastopnike svoje, ki so prosili cesarja, naj usliši
njihove pritožbe proti grajščakom. Cesar radi benečanske vojske
ni utegnil rešiti teh pritožeb, kmetje pa so mislili, da ne mara za
njih zadeve in so se uprli. Ta upor se je opeval v pesmi »Die
kravnerischen Bauern«^) v šestih kiticah.« Prva slove tako-le:
Hort \vunder zu / der baurn unrue
thet sich so ser ausbreittn
in kurzer zeit . zu krieg und Itreit
kham maniger her von v^eitten.
Aus irer gemain / theten sy schreien
Stara prauda / ain veder \volt sich rechen
seines hern gut nun schwechn.
Leukhup, leukhup, leukhup leukhup woga gmaina
Mit gmainem rat sv kamen dar /
fiir gshlofser marckht das ist \ya.Y.
Narodna vlada slovenskih upornih kmetov je sprejemala ude
med zaveznike v slovenskem jeziku, slovenski so prisegali med
seboj, in slovenski so se dajala povelj na naročila.

Izborno je opisal ta upor Gorazd v vencu balad z naslovom:
»Stara pravda (c

Cesar Maksimilijan je bil inače Slovencem prijatelj in se je
poleg češčine učil tudi slovenščine. Učitelj mu je bil Berlogar ;

*) Dr. J. Bleiweis, Letopis Matice Slovenske 1877.

72 Zgodovina slov. slovstva. 1. del.

sestavil je zanj slovenskega jezika slovnico in slovar, ki sta se
pa izti^ubila.

Imel je ta »zadnji vitez« več Slovencev na svojem dvoru,
n. \n\ Sladkonjo, izvrstnega muzika in dvorneira kapelana, ki je
postal pozneje škof na Dunaju, učenjaka in diplomata Žigo Herber-
steina, odkrite Ija Rusije ; Pavla Obersteinsketra kot kabinetneo-a
tajnika; Krištofa pl. Lambergerja, junaka znane narodne pesmi.
Tudi za časa Marije Terezije so rekali na Dunaju , da dobivajo s
Kranjskejia uronjako in junake.

6. Protestantov stv o se širi; njegovi pospešitelji.

V zgodovini nahajamo mnogo vzgledov, da so važni dogodki
v državno - pravnem oziru ali preobrati v verskem mišljenju pri
raznih narodih vzbudili novo duševno gibanje tudi v slovstvu. Da
je resničen ta izrek, dokazuje nam francoska revolucija, ki je tudi
pri nefrancoskih narodih prerodila ali vzbudila novo dobo v slov-
st"\ai ; dokazuje nam to tudi zgodovina sorodnih slovanskih plemen.*)

Zlati vek v hrvatskem slovstvu srednjega veka spada v ono
dobo, ko si je bil med dalmatinskimi mesti Dubrovnik po svojih
trgovinskih zvezah po vseh takrat znanih deželah pridobil lep ugled
in bogastvo, ko je bilo to mesto tudi v neugodnih razmerah mili
zavičaj hrvatskim in srbskim velikašem in vladarjem, dasi je bil
ta cvet slovstva za ono dobo še bolj krajevnega pomena.

Hrvatje izven Dalmacije in Slovenci pa so živeli v drugih raz-
merah. Slovenci niso nikdar imeli svoje neodvisne države, odkar
so se pokristijanili. Ko so se mogli drugi narodi in celo sorodna
slovanska plemena, n. pr. Cehi in Poljaki, lepo mirno razvijati, so
se Slovenci, Hrvati in Srbi morali bojevati z divjimi Turki, s kletim
sovražnikom krščanstva in omike, in so na ta način zapadne narode
branili divjih sovražnikov. V začetku šestnajstega stoletja so bili
sploh za Slovence hudi časi: neusmiljeni plemiči so jih stiskali
nečloveški ; boj za staro pravdo je bil tako Ijut, da niso mogli
misliti o zlati svobodi.

') Zlati vek v zgodovini poljski je doba od 1506 — 1548, za časa Sigmunda I. :
v isto stoletje stavijo Poljaki začetek zlate dobe svojega slovstva, namreč 1548
do 1606; razmere poljske države razvile so se jako ugodno in te so blagodejno
uplivalo na razvitek slovstva. V Cehib se vjema zlata doba slovstva s husitskim
gibanjem. Husova retormacija je izražala nove nazore, ki so odločevali pravec
zgodovini in slovstvu.

Protestant ovsk a doba od I. 1550—1600. 73

Ni so tedaj ruditi, da v tako žalostnih razmerah ni bilo
težavno novim Lutrovim naukom i/, daljne Nemčije prodirati tudi
med prosti narod slovenski in hrvatski, posebno v Istri : nadejal se
je prosti narod boljše prihodnosti. Na Angleškem, na Nemškem
in na Češkem so se uže poprej slišali glasovi, da se ima marsikaj
preinačiti v cerkvi; celo tridentinski zbor je zahteval, da se ima
izleriti vse cerkveno telo, ki je žarelo pešati vsled zunanjih in
notranjih vzrokov.

Razun teh splošnih razmer, ki so v šestnajstem stoletju upli-
vale na razvitek raznih narodov, prišle so slovenske dežele po
nenavadnih dogodkih v jako ozke zveze z ^^'urtemberškim. Eber-
hard - Karolovo vseučilišče v Tubingah je za časa reformacije po
svojih odličnih učiteljih zaslovelo daleč čez ožjo mejo nemških držav.

Sovrstnik teh duševnih veljakov je bil Istrijan Matija Garbič
\Matthias Garbitius) '), ki je, porojen od revnih starišev v Labinu
v Istri, prišel kot ukaželjen mladenič v \\'ittenberg in bil gosto-
ljubno sprejet v Lutrovo hišo. Ker je temeljito znal grški jezik,
postal je vsled Lutrovega in Camerarijevega priporočila učitelj
grščine na pedagogiju in potem na vseučilišču Tiibinškem ; bil je
trikrat dekan artistične fakultete = modroslovnega oddelka.

Ta ugleden in upliven mož je začel gojiti duševno zvezo
med \\'urtemberškim in južnimi slovanskimi deželami ; vsprejel je
M a t o V 1 a č i č a F r a n k o v i č a (Flaccius lllvricusi,''^! ki je bil njegov
pomožni učitelj; prišel je L 1540. iz Labina v Istri.

Nenavaden je tudi ta slučaj, da je vojvodi Krištofu W iirtem-
berškemu ugodna usoda pridružila slovenskega mentorja Mihaela
Tifferna.

Ko so pregnali vojvodo Ulrika, prišlo je Wurtemberško pod
avstrijsko vlado 1520—1535 in je postalo avstrijski »fevd«. Nekoliko
je uže to povzročilo, da so prihajali avstrijski dijaki na tiibinško
vseučilišče, največ pa je pripomogel vojvoda Krištof sam ; ta je
prišel petleten deček na Avstrijsko, najpoprej v Inomost, potem v
Dunajsko Novomesto v odgojo, pozneje pa na cesarski dA'or Maksi-
milijanov. L. 1532. zbeži, zagovarja na državnem zboru v Avgsburgu
svoje pravice in postane leta 1580. vojvoda \\'urtemberški. Dasi

*) Th. Elze. Die Universitat Tiibingen p. 4.

-I Ivan Kukuljevič Sakcinski: Glas. Hrvati. 1886, 100; Preger:
M. Flaccius Illyricus und seine Zeit. II Theile. Tiibingen 1857 — 1861.

74 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

nekdaj avstrijski jetnik, ni sovražil Avstrije, nego blagodušno pod-
piral iz Avstrije pobegle protestante.

Njegov mentor Tiffernus je bil po Erazmu Stichu v
Laškem Trgu (Markt -Tiiffer na Štajerskem) blizu Celja rešen iz
turške sužnosti in na Dunaj poslan v odgojo. Po dovršenih naukih
je postal učitelj modroslovja in odgojeval sinove plemenitih rodbin
na Dunaju in potem v Dunajskem Novemmestu, kjer je Krištofa
utrdil v pobožnosti in strogi nravnosti. Leta 1532. pomagal je
Krištofu pobegniti čez štajerske, koroške in tirolske planine, znajoč
slovenski jezik. Na AViirtemberškem je postal »kancelar« in umrši
1. 1555. volil v oporoki premoženje vojvodi ; iz tega so je porabilo
2320 gld. za ustanovo štirih štipendij z naslovom »Stipendium
Tiffernum«, v prvi vrsti na korist njegovim sokrajanom. To usta-
novo je uživalo v letih 1558 — 1600. petnajst Kranjcev '), med temi
Jurij Dalmatin, Primoža Trubarja dva sinova in Jakob Tulščak.

V lepo nekarsko mesto Tubinge^) so hodili na vseučilišče
sinovi prvih plemenitih rodbin v Avstriji, n. pr. Turjačani, Dietrich-
steinci, Lobkovici, Hohenwarti, Barbi, Abramoviči i. dr.

Tiibinško vseučilišče pohajalo je v letih 1530 — 1614. stoin-
trinajst Kranjcev, blizu dvajset se jih je učilo v \Mttenbergu, štirje
v Jeni, med temi Seb. Krelj iz Idrije, Jakob Tulščak iz Ljubljane.

Ta Tiffernus je podpiral tudi Trubarja ter Vergerija priporočil
vojvodi Krištofu.

Tako so bila slovenskim protestantom pota uglajena za po-
znejše hude čase.

Protestantovstva so se poprijeli plemenitaši in grajščaki, ki bi
se bili radi polastili cerkvenega premoženja. Gospoda je bila pona-
meščena v raznih javnih službah, zlasti sodiških in so sodili po
svoji koristi. Deželni stanovi so se hitro poluteranili in osnavljali
šole po mestih, grajščaki po gradovih, in so mladino vzgajali po svojih
nazorih. Taka šola je bila v Ljubljani, ustanovljena 1. 1565. po Leo-
nardu P)udini po osnovi graškega superintendcnta Krištofa Spindlerja
in Jurija Dalmatina; vodil jo je Adam Hohorič do 1. 1582. in potem
Nikodcm Frišlin. Tudi v Celovcu so koroški stanovi uredili šole

*) Prvi je bil Budina Samuel, zadnji Koludar Marka, oba iz Ljubljane.

') Tudi v Padovi je bilo one čase vseučilišče, slavno radi pravniške io
zdravniške fakultete; tje se je šlo učit blizu 150 dijakov iz Kranjske; zraven
Padove vai)ili sla tudi vseučilišči v Paviji in Bolonji v lepo Italijo.

Protestantovska dO)ba od 1. 1550—1600 75

1. 1563.; tam je bila tudi nemška šola in deško semenišče, 1. 1573.
tudi ženska šola.

Meščani so se tudi hitro })oprijeli Lutrove vere in katolikom
dostikrat niso hoteli podeljevati meščanskih pravic ; skušali so pro-
testantje dobiti samostanske duhovnike za-se, kajti vzo:led takih od-
padnikov je močno uplival na prosti narod. Ko so Turki v zadrego
spravljali nadvojvodo Karola 1. 1578. in je on vsled tega naložil
vojinski davek, so štajerski, koroški in kranjski stanovi obljubili
pomoč samo s tem pogojem, da nekaterim mestom podeli versko
svobodo.

V nekaterih deželah, n. pr. na Koroškem, so rudarji, ki so
bili zvečine nemške narodnosti, uspešno razširjali protestantovstvo.

Po vseh slovenskih deželah so je oznanjevali marljivo in gradili
molnice; v Ljubljani stolni prost dr. Lenart Mertlic, generalni vikar
Jurij Dragolic, kanonik Pavel WienerM in drugi ^); propovedniki
luterski: Jurij Jm-ičič, Trubar, (o katerem poznejei, Janez Tulščak
^1. 1561 — 89.), Janez Švajger [\. 1564 — 85.1, Jurij Dalmatin (1. 1577.
do 1585.), ki je hodil tudi na Gorenjsko, Sebastijan Krelj in Felicijan
Trubar.

Drugod na Kranjskem se imenujejo : v Novem Mestu Gregor
Vlahovič^l, v Višnji Gori Ivan Hočevar, na Krškem Janez ^^'eiksler*i,
v Metliki Tulščak (okoli 1. 1561.), v Črnomlju Svajger^), v Kranju
Rakovec (1559 — 61.) in Jernej Knafelj, v Lescah Peter Kupljenik,
na Bledu Krištof Fašing''), v Kočevju mestni župnik Leonard pl.
Ziglfest (do L 1613.)^).

\' Trstu je protestantovstvo začel razširjati Ubald Lupatino. po-
rojen 1. 1503. v Labinu v Istri, frančiškan v samostanu »della Vigna«
v Benetkah. Inkvizicija v Benetkah ga je radi krive vere obsodila,
za kazen so ga vtopili. Matija Frankovič Vlačič (Flaccius Illvricus)
mu je bil stričnik.^)

^) Th. Elze, Paul Wiener. Leipzig 1882.
-) A. Fekonija. Lj. Zv. 1890, 481.

^) Kostreačič, Urkundl. Beitr. 2, o, 6, 7 itd. -- Ivan Vrhovec. Zgod. 1871.
*) Kostrenčic. Urkundl. Beitr. 81, 83, 140.
5) Janez Parapat.. Lip. Mat. SI. 1874, 87.
«) Id. Ltp. Mat. SI. 1872, 8.
') Id. Ltp. Mat. SI. 1874. 87.

^) Dr. E. Schatzmayer, Jahrb. der Gesellseh. f. Gesch. des Protestantismus
in Oeslerr. Wiea. 1893, 57, 58.

76 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

V Gorici, v Rubiji, pri Sv. Križu, v Vipavski dolini je pre-
povedoval Trubar sam Vi 1. 1563.; v Trstu je bil Trubar prognanec
1. 1547. in g-ovoril v cerkvi sv. »Antona Starega«. Trubar je bil pa
uže poprej leta 1540. in 1541. v Trstu kot kapelan škofa Bonoma.
A. Lukovič, Luteranstvp na Goriškem, Glas. 1875.)

\^ Labodski dolini na Koroškem je prepovedoval Volk Todt,
gvardijan minoritov v \\'olfsbergu , v Gasteinski okolici je delal
za protestantovstvo bogati grajščak Veitmoser, v ^'elikovcu luterski
propovednik Jurij \Vieser, v Celovcu larni vikar Martin Knor,
Andrej Lang. L. 1578. so si protestantje sezidali novo cerkev ; od
te dobe je nemškemu pastorju pomagal slovenski propovednik.^)

Na spodnje Štajersko se je protestantovstvo zasejalo jako rano;
v Celju se omenja uže 1. 1527. protestantovski predikant Andrej
Lang; grajščak Janez Heffenberg je imel pri sebi predikanta Jurija
Mačka, ki je pozneje opravljal službo v mestni kapeli pri Sv. Trojici
in naposled v Sarfenavi pri Žalcu. Njegovi nasledniki po 1. 1541. so
bili tam Ivan \\'eidinger, Ivan Pistor in Hrvat Janez Doljanski,
ki je po gradovih v Savinjski in Šaleški dolini razširjal Lutrovo
vero. V Soštajnu je kapelan Jurij Vršič delal v tem smislu.

Ker so v tej dobi vzajemno delali Slovenci in Hrvatje, se
morajo tukaj omeniti tudi Istrijani: Ivan Fabijančič*), Mate Zivčič*),
vikar v Paznu, Baltazar''!, kapelan istotam, Franjo Hlej, župnik v
Gradišču (Galignano) , Jurij Zvečič ^), hrvatski prelagatelj , Jurij
Stradiot^l, propovednik na Krasu., menih Nikolaj Mozes iz Cresa*),
Fran Barbo^l, župan reški, in drugi.

Najimenitnejši Vergerijev učenec v Piranu je bil G. B. Goineo
in njegov brat dr. Nicolo. Goineo, zdravnik v Piranu, se je moral

*) Kostrenčid, Urkundl. Beitr. 202, 205. V italijanskem jeziku je prepovedoval
v Trstu redovnik Giulio iz Mediolana 1540, in duhovnik Serafin v cerkvi sv. Sil-
vestra (današnja helvetska blizu jezuvitske).

-j Vojvodstvo Koroško (Mat. Slov.) 65; Dr. Križanič 71; Orožen, Dekanat
Cilli 47. V Mariboru v grajščini Windenau je bil luterski predikant Nemec Sig-
mund Lierzcr (1. 1587.) in potem Georg Lautenschlager.

3j Kostr., Urk. Beilr., 33, 37, etc.

*) Id. 61. 63, 65 etc.

^) Id. 77.

^) Id. 33krat imenovan.

') Id. 97.

") Id. 104 id.

®) Id. 40 id. Gospa Muškonova v Paznu. Kostr. 5.

Proteslanlovska doba od 1. 1550—1600.

predstaviti »Svetemu sodišču« v Benetkah dne 6. maja 1550., ko
je azijatska kolera razsajala v njegovem rojstnem mestu. Obsojen
je bil v prognanstvo. Prepotoval je južno-avstrijske dežele, Švico,
Nemčijo in Belgijo ter umrl med protestanti. 'i'udi njegov brat
Nicolo je bil zatožen in obsojen.'!

Najmarljivejši izmed vseh je bil pa Step a n K o n z u 1 ,^) čegar
delovanje hočemo tukaj narisati ter omeniti vse, kar se tiče skup-
nega dela Slovencev in Hrvatov.

V kršni Istri je do šestnajstega stoletja vladal v cerkvi
narodni jezik slovanski v glag-olski azbuki ; stari cerkveni in
ljudski spisi, napisi na cerkvah in grobovih dokazujejo to. \' ome-
njenem stoletju so začeli inostranski škofje, sporazumljeni z dotičnimi
vladami, odstranjati glagolska pismena, dočim je nižje duhovništvo
in prosti narod to azbuko čuvalo kot narodno svetinjo. Nižji duhov-
niki so radi tega nagibali na protestantovstvo : reformacija je prišla
tedaj v Istri uže na nekoliko pripravljena tla.

Stepan Konzul, porojen L 1531. v Buzetu (Pinguente),
se je posvetil duhovskemu stanu in je počel službovati v rojstnem
kraju, kjer se je uže v mladih letih seznanil z glagolico. Konzulov
škof Peter Pavel Vergerij, poprej modruški, potem koprski škof,
njegov brat Ivan Krstitelj Vergerij, puljski škof, in Franjo Jožeiič,
Ričan (Rizanusl, poprej senjski, potem tržaški škof, so bili vsi pri-
vrženci reformacije. Ko je Peter Vergerij odšel v Nemčijo, je šel
tudi Konzul za njim in je tam preživel deset let kot propovednik
in učitelj. Po uplivu Vergerijevem sprejel je Krištof Wurtemberški
tudi Konzula. Vergerij je sprožil misel, da se sv. pismo prevede
tudi na jezik hrvatski. Ivan baron Ungnad (o kojem pozneje izpre-
govorimo obširneje) je položil gmotni temelj temu podjetju, da je
mogel Primož Trubar prevajati slovenske. Konzul pa knjige hrvatske.

Konzul je uže pred 1. 1559. prevel katekizem in prvi del
sv. pisma novega zakona in se upotil s tem v domovino, da se
posvetuje s strokovnjaki. Prišedši v Ljubljano se je seznanil z

*) Akte o njegovi pravdi pisane v srednjeveški latinščini in starem bene-
škem pisarniškem narečju in zlogu objavil je prof. Luigi Morteani v »Notizie
Storiche della cilta di Pirano« Trieste 1886; prevel na nemški jezik dr. Schatz-
mayer v »Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Gesch. des Protest, in Oesterreich«.
Wien, 1893, 62-78.

*) Stepana Konzula sliko vidiš v knjigah: Dobrowsky's Slavin, Prag 1834'
189; Kuk. Sakc, Glasoviti Hrvati; Oesterreich in Wort und Bild. (Kiistenland).

78 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Antonom Dalmatinom, Matijo Khlombnerjem in je prevajal Trubar-
jeve knjige na hrvatski jezik. Leta 1559. 28. avgusta se je sešel
v Metliki zbor veščakovM, ki so odobrili Konzulove in Dalmatinove
prevode in mu to potrdili pismeno. S tem pismom odšel je Konzul
vesel zopet na Nemško in je vzel se seboj Antona Dalmatina.

Družina Ungnadova v Urahu je ukrenila, da se ima živa
propaganda započeti pri vseh južnih Slovanih, da se ima tiskanje
Trubarjevih prevodov nadaljevati in započeti tudi s hrvatskimi in
srbskimi knjigami.^! L. 1560. je dal Konzul v Niirnbergu natisniti
azbuko orlaorolsko z očenašem, z jednim poglavjem iz sv. pisma in
s 47. psalmom in »Probe glagolskega pisma« iProbezetteli. L. 1561.
se je tiskarna prenesla v Tiibinge in izdala čet\'ero knjig.^)

Prvo hrvatsko knjigo, kateri je Trubar napisal nemški pred-
govor, poslal je Konzul 1. 1561. kralju Maksimilijanu, ki se je
pohvalno izrazil o tem početju in tudi obljubil pomoč. Dunajčan
Frohlich je pisal v Ljubljano, da želi Maksimilijan tudi hrvatske
predgovore.

Ker Konzul z Dalmatinom ni mogel opravljati vsega prelaga-
teljskega posla, je prosil Ungnad kranjske stanove še za več pre-
lagateljev. Zato je Trubar dovel leta 1561. uskoška popa Matijo
Popoviča in Ivana Maleševiča na pomoč. Pričakovali so tudi zagreb-
škega kanonika Antola Vranica , ali ta je ostal v Ljubljani in se
pozneje "STnil domov. Zvečič je doma prevel avgsburško veroizpoved;
v mislih so imeli tudi Srba Dimitrijo ; glasoviti Mačic Frankovič
radi drugih poslov ni imel časa za prevajanje.

Od raznih stranij so se slišale pritožbe , da je hotel Trubar
oblastno urediti vse po svoje ; Ivan Ungnad je miril in miril, da

') Udeležili so se: Konzul, Ant. Dalmatin, M Zmajic, komtur vitezov
sv. Ivaua. Mat. Vlahovič in Ivan Feistenperger, metliška pastorja, Ivan Pi(Mk.
mestni župan. Stepan Stipanic. kaplan iz Ose; Ivan Kolovič, kaplan iz sv. Križa.
Ant. Božič iz ModruJa, Mih. Vožič, Metličan, And. Jakšic, Pet. Krajačic. Xik. Dri-
novački, oskrbnik bana Erdodija v Metliki, Jur. Pisec, pisar. Kostr. 1.

-) Pod nadzorstvom Konzulovim sta Ivan Harlvich in Simon Auer vlila
glagolske črke 1. 1560, cirilske 1. 1561.

^) Azbukvar ili tabla za ditcu, zajedno s katekizmom. U 8mi 1. 12. —
Table za ditcu i artikuli ili članci ove prave stare karstjanske vere. U Tubingi.
1561. — .ledna prodika od kriposti i ploda prave karstjanske vere, kroz Sli-
pana Islrijana, s pomocu dobrih Harvatov sad najparvo istomačena. U Tubinuu.
1S61. — Katokizmus. Jedna malotna knjiga id . vele potribni in prudni nauki
i arlikuli prave karstjanske vere. S kratkim istumačenjem za mlade in priproste
ljudi. Sad najparvo iz množili u jazik harvacki islumačoaa. U Tubingi. 1561. 8°.

Proteslanlovska dOba od 1. 1550— KiCK). 79

SO mu kranjski stanovi L 1562. izrazili radi tesfa svojo zahvalnost.
Leta J 562. izdal je Konzul šest knjig- v g-lagolici, dve v cirilici.')

Zopet je izrazil Konzul željo, da bi mu poslali pomočnikov.
Matija Živčic v Paznu, Franjo Hlej iz Gradišča, \\'eiksler v Ko-
stelu in l'ran ^'ajič. župnik v ( loliku, so izjavili, da hote prevajati
doma. -I

Koncem leta 1562. prišel je Konzul za kratko dobo v svojo
domovino Istro, potujoč čez Beljak in Ljubljano, in je posetil prija-
telja Hleja. V hiši predstojnika pazinske cerkve Križaniča so imeli
shod Ivan Fabijanič, Živčic, Hlej, Zvečič in Konzul ter se dog-ovorili
zarad prevajanja drug-ega dela novega zakona. Ta dogovor so pod-
pisali vsi svojeročno^l: tudi so izrekli ugodno sodbo o dosedanjih
prevodih Konzulovih.

Pred odhodom na Nemško je posetil še na Hrvatskem bana
Petra Erdodija v Želinu in se pogovarjal ž njim o razširjanju nove
vere po Hrvatskem. Opravivši svoje posle v domovini vrnil se je
na Nemško in je s seboj vzel za pisarja Jurija Drenovačkega.

Dočim so se knjige tiskale v Urahu in Tiibingah, hodil je
Konzul na Nemškem od mesta do mesta , od kneza do kneza in
nabiral tisti denar, ki je bil na prošnje Ungnadove obljubljen za
tisek slovenskih, hrvatskih in srbskih knjig.

Leta 1863. se je natisnilo sedem knjig, štiri z glagolico, tri
s cirilico, 1. 1564. pet knjig.

Leta 1566. sta izstopila Konzul in Dalmatin iz službe \vurtem-
berške in sta odšla v Regensburg. Tu sta dala natisniti zadnje
delo : Parvi dio posztille Evangelijev po Ivanu Brencziu u harvacki
jazik iz latinskega po Antonu Dalmatinu in Sztipanu Isztrianinu
sztolmacheni. U Ratiszboni poli Ivana Burgara. 1568. 4". I. del. 207.
II. del. 277. Imenik 9.

O njegovih poznejših letih nič ni znano ; umrl je Konzul
okolo 1. 1580.

*) V glagolici: 1. Parvi del novega testamenta. Loči communes. Artikuli,
Predike, Postile. Gonfessio ; 2. v cirilici: Abecedarium, Katekizmus. Ivan Kuku-
Ijevid Sakc. Glas. Hrvati 258—9.

-) Frater Ivan Biščanin je prišel na poziv Trubarjev v Ljubljano, pregledal
Konzulove in Dalmatinove prevode prvega dela sv. pisma in jih grajal. Pritožila
sla se proti Trubarju pri kranjskih deželnih stanovih, pred katerimi se je obširno
zagovarjal Trubar. Kostrenčid. 109 — 115.

^) Kostrenčid. 133 - 4. Na novo so pohvalili Konzula Ant. Bočid iz Modruša.
Peter Krajačic, Nik. Drenovački; Gregor Vlahovič. Kostrenčid, 158, 162.

y(j Zgodovina slov. slovstva. I. del.

(;)b usodi tiskarne v Tiibingah glej Iv. Kukuljevič Sakcinski,
Glas. Ilrv. str. 128.

Ivan baron U n o: n a d ') si je pridobil nenavadne zaslug-e za
razvoj slovenskega slovstva , ker je blagohotno podpiral težavne
početke slovstvenega delovanja.

Narodil se je 1. 1493. menda na Koroškem v Junski dolini,
kjer je imel njegov oče Ivan grajščino Senek iZinek, Sonneck).
V odgojo pride na dvor Maksimilijana 1. in se tam izuri v vojaštvu.
Ker so bili Ungnadi silno bogati in ker je bil sam tudi možak v
pravem pomenu besede, dobil je brzo uplivne službe. L. 1525. bil
je glavar in vicedom celjski, 1. 1530. postal je deželni glavar na
Štajerskem ter imel civilno in vojaško, upravno in sodno oblast;
udeležil so je mnosrih zborovanj in imel deželo braniti Turkov.
Kot bogatiiš zalagal je sam dostikrat v vojni. L. 1540. bil je višji
upravitelj peterim južno-avstrijskim slovenskim in hrvatskim deže-
lam, pa ne poveljnik dotičnim vojaškim oddelkom ; odložil je svojo
službo 1. 1544. radi verskega prepričanja.

Blizu v tem času je pristopil k protestantovstvu, kajti prošnjo
dolenje- avstrijskih stanov do kralja Ferdinanda, naj jim dovoli, da
smejo prosto izvrševati svoje versko prepričanje, podpisal je tudi
Ungnad. Svoje službe in grajščine zapustivši šel je v AMttenberg,
kjer se je seznanil z Melanchtonom ; pozneje se preseli na \\'urtom-
berško, kjer so ga častno sprejeli kot slavnega boritelja s Turki.
Vojvoda Krištof podeli mu v stanovanje Monchshot' v mestecu
Urahu. Klical je tje učene ljudi, ki so Trubarju pomagali prelagati
cerkvene knjige na slovenski in hrvatski jezik. Dne 1. aprila^)
1. 1560. mu pošlje Trubar pisma, ki so mu došla o njegovih tiskanih
slovenskih knjio-ah; tudi češki kralj jih pre odobruje ; na hrvatski
jezik preložila sta jih dva hrvatska duhovnika ; rad bi jih dal natisniti,
prihodnje leto^) ga zahvaljuje deželni upravitelj dežele kranjske,

') M. Drehser s Ungnadische Chronik, Leipzig, 1602. 4. — Schnurrer"s
Slaw. Biicherdruck. 1799. — Šafaf ik, Gesch. I. 12— 13. — J. Marn, Jezic. XXI.
str. 20. — S teinwender. Aus dem Leben des Steirischen Laodeshauptmaiines
HansIII. Ungnad. Gynnn.-Pro;i. Marhurg. 1884. — JohannesVoigt, Briefvvechsel
des Hans Ung^nad, Freiherrn von Sonneck mil dem Hcrzog Albrecht von Preussen
v zborniKu: Archivkunde oesterreichischer Geschichtsquellpn XX. 220. — Ivan
Kostrcnčič, Urkundl. Beitr. etc. Wien. 1874 passim. — Th. El/.e, Die Univer-
sital Tiibingen id. — Ant. Raič, Ljublj. Zvon VII. 18-24, 92—102.

») Kostrenčic, Urk. Beilr. str. 9—11.

^) Idom, Op. cit. str. 12—14; odgovor deželnih stanov Ungnadu Idom.
op. cct. 21-23.

Protestantovska duba od 1. 1550 — 1600. 81

Jobst pl. r.alI(Mibor<>- za podporo o,'loclc slovenskih in hrvatskih
knjio- in obljubuje, da hoče nag-ovarjati tudi dežehie stanove, naj
podpirajo hvalevredno podjetje.

Obračal se je Ungnad na mogočnike one dobe, priporočajoč
tiskanje slovenskih knjig*; dne 12. aprila 1. 1561. piše iz Uraha
kralju Maksimilijanu o napredku te zadeve, pošilja mu mali hrvatski
katekizem Lutrov, kateremu je napisal Trubar nemški predg-ovor;
prosi kralja, naj delo blagohotno vsprejme.')

Na saksonskem se oženi drug-okrat z mlado grolico Magdaleno
pl. Barbv, ki je tako iskreno udana bila dvainšestdesetletnemu
možu, da je le kratek čas preživela njegovo smrt.

Mislilo se je poprej,''') da mu je ostalo od njegovega premo-
ženja vender toliko, da je lahko vzdržaval »mali dvor« ; zanesljivi
viri^) pa pravijo, da temu ni tako. Sam pripoveduje, da se mu je
godilo tako slabo, da je moral prodati grad in grajščino Waldenstein
z dobrim železnim rudnikom vred radi dolgov, koje je napravil
v obilnih in imenitnih cesarskih službah, kar lahko poroča ustno
in pismeno sin Karol. Tako piše pruskemu knezu Albertu. To
omenjamo radi tega, da se mogo tem višje ceniti njega trudi ob
izda vanju južnoslovanskih knjig.

On je provzročil, da se je ustanovila 1. 1559. v Urahu tiskarna,
ki je tiskala južnoslovanske knjige z latinskimi, cirilskimi in glagol-
skimi črkami.

Dne 14. septembra 1. 1561. je razposlal okrožnico^) do nemških
volilnih knezov in drugih dostojanstvenikov, kažoč, »da sije silni Turek
podvrgel večino slovenskih in hrvatskih dežel ; to se je pa zgodilo
radi tega, ker so živeli tako, da niso znali ne Boga, ne njegovih
zapovedij , ne božje besede, ne njegove volje in ukazov, celo ne
zvitega zlodeja, in tisoč let niso imeli nikogar, ki bi jih bil po-
učeval v krščanski veri.« Nadalje pripoveduje, da se je pak usmilil
Bog teh Ijudij in jim vzbudil plemenite može, ki se trudijo jim po-
magati ; tega imenitnega in velikega krščanskega dela lotili so se
trije možje (med njimi Primož Trubar) in »so s pomočjo in mi-
lostjo božjo preložili sv. pismo v pospeševanje slave božje in v spre-

*) Koj drugi mesec mu odgovori liralj zahvaljujoč se in mu pošlje 400 gld.
ter naglasa, da hoče dalje podpirati plemenito reč.

2) Dobrovsky-Hanka, Slavin, Prag. 1834, p. 192.
*) Uže omenjeni Archiv XX. 225.
*) Kostrenčic. Op. cit, p. 46—52.

6

82 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

obrnitev, blagor in izveličanje ubogih ne\Tednih in grešnih Slovencev,
Hrvatov in Turkov; to se je zgodilo na prošnjo stanov kranjskih :
na slovenščino poprej ni bilo nikdar nič preloženega in o koji ni

se tudi nič culo To podjetje pa zahteva mnogo truda,

marljivosti in stroškov; tedaj se obrača do knezov s prošnjo za
podporo ; on sam je podpiral to delo, in celo denarje jemal na po-
sodo ; zdaj pa tega ne more več storiti ; gotovo mi verujte,

da se godi vse to jedino na slavo božjo, sicer bi jaz ne hotel s
tem imeti nobenega posla. Plačilo za to dobroto dobite na onem
svetu.«

V istem smislu pisal je list dne 4. aprila nemškim mestom.')
Iz nova so se morale rezati in liti glagolske črke v Norimbergu,
cirilske pa v Urahu. V ta namen vzdržaval je sam Antona Dalmato
»ab Alexandro« in Stepana Konzula Istrijanca, ki sta v Trubarjevi
odsotnosti (Trubar je bil takrat v Ljubljanii v Urahu prelagala
sv. pismo in najimenitnejše knjige »krščanske vere« na slovenski
in hrvatski jezik ; vzdrževal je v Miinchshofu vso tiskarno z vsemi
potrebnimi osobami. stavce, tiskarje, popravljalce in tolmače v
svojem stanovanju, da se tiskajo brez prenehanja take knjige.

Dne 12. julija 1562. piše Ungnad vojvodi pruskemu, Albertu
iz Uraha, da se je ustanovila po posebni božji previdnosti tiskarna
slovenska, hrvatska in cirilska ; delo je dobro napredovalo in preveli
so na tri jezike : »Lutrov katekizem« z razlagami in brez razlag, s hr-
vatskimi in cirilskimi črkami, »avgsburško veroizpovedanje« v sloven-
skem jeziku, »prvo polovico novega zakona«, kjer se nahaja četvero
evangehstov in dejanja apostolska, potem »loči communes« ali naj-
imenitnejši glavni členi krščanskega nauka. Nato pove, kaj se vse
namerja tiskati, namreč : 1. »Postila« s hrvatskimi in cirilskimi črkami,
1000 izvodov; 2. »Avgsburško veroizpovedanje« z istimi črkami,
2000 izvodov; 3. »Četvero evangelistov in dejanja apostolska«, 1000
izvodov; 4. »Oče naš« z lepim tolmačenjem, najpoprej slovenski z
latinskimi črkami, pozneje s hrvatskimi in cirilskimi, 3000 izvodov;
5. »Drugi del novega zakona« ; nato prišel bi na vrsto stari zakon.
Izdatno so podpirali to podjetje nemški knezi ; ta dobrohotnost
nemških knezov utegne zanimati posebno v današnjih časih, zaradi
tega navajamo pod črto na drobno nekatere doneske.*)

') Kostrenčic. Op. cit. str. 172—179.

") Deželni stanovi štajerski 400 gld. ; Filip, iležolni grof heški, 200 tol.;
Ivan, mejni t^rof braiiiborski, 100 gld. ; vojvoda Albert braniborski, 100 gld. ; več

Protestantovska dolia od 1. 1550—1600. 83

UiiLinad je položil račun o prejetih 7842 g-ld. 03 kr. in o
tij^kanju južnoslovanskih knjig- od 1. 1561 — 64. Račune so potrdili
dne 14. junija 1564. rektor, doktorji in reg-entje tubinškeg:a vse-
učilišča.')

Preo-ledovalci povedo, da je dodal Ungnad v tem času iz svo-
jetra 5146 g-ld. 13 »reparjev« ; vrnilo se mu je 2694 g-ld. 10 reparjev;
dobiti ima tedaj še 2445 gld. 44 reparjev. Ungnad položil je račun
o 25.300 izvodih knjig-, katerih je bilo še mnog-o na prodaj. Un-
g-nadu se pa da spričevalo, da se je trudil na vse pretege in da
se ni ustrašil nobenega dela, nobene žrtve, samo da bi se razširile
knjige med ubogimi zaslepljenimi narodi, ki ne znajo božje besede.^)

Ungnad je tudi poravnaval prepire med Trubarjem in tovariši ;
posebno med Stepanom Konzulom in Antonom Dalmato^), imel je
tiskarno v svoji hiši, dajal hrano tiskarjem, dopisoval pisateljem.
Pl. Gallenberg in stanovi kranjski poročajo Ungnadu : »Ukrenilo se
je, da se naj v Ljubljani prevajajo knjige na hrvatski jezik ; hrvatski
veščaki bi jih naj potem presodili.« Zvečiča in Jurija Juričica mu
pošiljajo z dečkom; Fabijan Kirchberger bo pre prodajal knjige.
Konečno ga prosijo, da naj Ungnad poroča o tem kralju, volilnim
knezom, mestom itd.^)

Sploh se sme reči, da se nič ni zgodilo na Slovenskem, o
čemur bi se ne bilo poročalo Ungnadu.

Ungnad se je vsega žrtvoval za Slovence in razširjevanje
protestantovstva ; to so mu izpričali njegovi so\Tstniki sami ^). Celo
Turka so hoteli pokristijaniti s tem in omečiti, da ne bi napadal
Slovencev.

Po Ungnadovi smrti sicer ni popolnem utihnilo slovstveno
delovanje, a ni bilo več tako goreče : Trubar je bolj samoval.

pre ne zmore za sedaj , ker je ustanovil vseučilišče v Kraljevcu ; knez Bolfenk
Ernest anhaltski 30tol. ; Avgust, volilni kuez saksonski, 200 gld. ; Krištof Wiirtem-
berški 300 gld.; Norimberg (mestni odbor) 400; Ratisbona 50; Rottenburg 100;
Ulm 800; KemptenSO; Memmingen 100 gld.; Kaufbeuren 40 ; Lindau 60; Strass-
burg 400 tol. itd.

*) Kostrenčic. Op. cit. str. -224—229.

2) Id. Op. cit. str. 224.

^) Id. Op. cit. str. 71.

*) Id. Op. cit. str. 88—93.

^) Pismo Khlombnerjevo Ungnadu z dne 7. maja 1862. — Kostreačid. Op.
cit. str. 73-66.

6*

34 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Leta 1594. upoti se 71 letni Ungnad v Vinterico na Češkem
k svoji sestri in je hotel tam počakati ugodne prilike, d;i bi se
poklonil Ferdinandovemu nasledniku Maksimilijanu 11., ki je bil
prijazen protestantom. Tam pa umre nagle smrti 2J7. decembra 1594.

Soprogi svoji priporočal je še na smrtni postelji, naj skrbi za
tiskanje južnoslovanskih knjig, kajti te so pre »njegov zaklad«.

Truplo se je prevedlo na \\'urtemberško in pokopalo v Tii-
bingah v samostanski cerkvi.')

Peter Pavel Vergerij^)je porojen okoli 1. 1 498. v Kopru
od plemenitih in strogo katoliških starišev, ki so še tri druu-o sinove
odgojili za katoliško vero. O prvem njegovem pouku se nič ne ve,
pozneje se je šolal na paduvanskem vseučilišču, ])očaje se s pravo-
znanstvom in z govorništvom. Vsled priporočila meniha Burgkarda
pl. Schenka bi imel iti z bratom Jakobom na vseučilišče v ^^'itten-
berg ; med potom pa zbolita, in Pavel dokonča nauke v Padovi,
dosegši doktorstvo. Nato je bil sodnik v Veroni in odvetnik v Be-
netkah. Ker je njegov brat Avrel bil tajnik papeža Klementa VIL,
odpravil se je tudi Pavel v Rim in se papežu prikupil tako, da ga
je poslal na Nemško zastopat rimško-katoliško zadeve, ko je refor-
macija bila uže mogočno uspela.

Leta 1530. se je imel v Avgsburgai vršiti državni zbor. in
Vergerij je v papeževem imenu uplival na kralja Ferdinanda, naj
bi se zabranil nemški narodni koncil. Sploh se je tako prikupil
temu odločnemu katoliškemu knezu, daje 1. 1538. z mejnim grofom
Jurijem Braniborskini in nadškofom lurškim Ivanom kumoval pri

*) Dobrowsky-Hanka, Slavin str. 198.

=>) S t a n C o v i C h, Biografia degli Uomini distinti deli" Istra, Trieste 8 vol.
1826. 349—427. - U. ed. Capodislria 1880. - Obe knjigi s sliko Vergerijevo. —
S C h e 1 1 li o r n , Apologia pro P. P. Vergerio Episcopo Justinopolitano. Ulmae,
1760. 4. — L. T h. Perlhel, Oratio pro P. P. Vergerio, Jenae 1842. — F. H.
S C h o e n h u t h, P. P. Vergerius. Ein Beitrag zur Reformationsgeschichte (Stud.
d. evang. Geistl., Wurlernherg. 1842. XIV. 1. 33—79. — It e b e r 1 e, Zur AViirdi-
gung P. P. Vergerius. Ib. XIV, 2, 48—90. — F e r d. M e y e r. Die evang. Gemeinde
in Lacroma. Zurich, 1836. II B. — C h. H e i n. Sixt. Petrus Paulus Vergerius,
pabstl. Nuntius, kalh. Bischof und Vorkiimpfer des Evangeliums. Braunsch\veig.
1855. — Eduard von Kausler und T h. Schott, Brief\vechsel zuischen
Christof, Her/oj,' von Wnrtemberg und Petrus Paulus Vergerius. Tiibingen. 1875,
— Fr. Hubad, Ltp. Mat. Slov. 1881. 130—145. —A. Fekonja, Početki id.
Lj. Zv. 1888. 231. — Sixt in Staucovich navajata še mnogo drugih pisateljev,
ki so pisali o Vergeriju.

Protestaatovska duba od 1. 1550 — 16C0. 85

krstu kraljičine Katarine, poznejše poljske kraljice. Zadovoljno je
živel Verg-erij kot papežev nuncij na avstrijskem dvoru.

Papež Pavel lil. pokliče \\n-gerija v Rim, da poroča o raz-
merah na Nemškem, in g-a pošlje zopet nazaj, naj pripravlja pot za
katoliški koncil in zanj pridobi nemške kneze. V \\'ittenbergu se
je sešel z Lutrom samim in ga, skušal pridobiti, pa zaman ; Luter
mu je odločno, brez strahu in resnobno povedal svoje nasprotno
mnenje (Sixt, Petrus Paulus Vergerius 35 — 47).

Uspehi njeg-ovi niso bili povoljni ; vrnil se je v Rim in bil
dne 5. majnika 1536. imenovan škofom v Modruši na Hrvatskem
in malo pozneje v Kopru; njegov brat Ivan Krstitelj, škof puljski,
ga je uvel kot škofa. Vergerij rad obširno pripoveduje, kako častno
so ga sprejemali pri raznih prilikah.

Da bi mogel dobro opravljati posle škofovskega dostojanstva,
se je temeljito bavil z bogoslovjem in je bil zadovoljen, da je po
nemirnem potovanju kot papežev delegat imel mirno škofovsko
službo ; samo 1. 1540. je šel na Francosko in potem v ^^'orms; ondi
se je službeno udeležil tamošnjih verskih pogovorov.') Kar je po-
vedal pri teh pogovorih, kaže, da je stal na katoliški podlagi, da
so pa nanj uže uplivale protestantovske knjige; dobil je v istem
času od Melanchtona izvod avgsbm-škega veroizpovedanja in apo-
logijo z jako prijaznim listom.

Ko se je \Tnil v domovino, niso mu več zaupali popolnem.
Kardinal Aleksander je pre, naslanjaje se na izjave nuncijev Marone
in Della Časa papeža Pavla 111. svaril pred Vergerij em, češ, da pre-
prijateljski občuje z luteranci. Sestavil je \''ergerij ognjeviti spis :
»Adversus apostatas Germaniae« (proti odpadnikom Germanije) in
zagovarjal svojo pravovernost.

Še 1. 1543. pisal je Scipijonu Kostancu list poln udanosti do
rimske stolice. Pred zborovanjem v \Vormsu se je na Francoskem
s protestantovsko kraljico Margareto Novarsko razgovarjal o pred-
metu, da Bog svoje izvoljence opravičuje iz milosti; Vergerij tri
leta pozneje izpričuje kraljici sami, da v vsem njegovem življenji
nobeden pogovor nanj ni uplival tako, kakor ta.

Spisuje svoj zagovor pravi : 3>nb lete i&) alfe gaiit^ emficj an
biicr arbeit tnii, mib beBl]a(ben bie Trt mtb Spriicf) ber 1). @d)rifft,

') Govor, ki ga je imel pri tej priliki, je potem sam dal natisniti; nemški
prevod se nahaja v knjigi: Sixt, Petrus Paulus Vergerius 75—93.

86 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

tDPld^c bcž Sapftg '-Ji^iber[ad)cr au5icl)en, flciiličj bcfide niib tii alliuoi]
grilitbtiid) bclingc, ba bub fid) nictii l)crU ticu ikn-ftaub al(c3cmad) an
3iiucrcnbcrcu :c.

Pri vsem tem pa ni mislil izstopiti iz katoliške cerkve, saj so
imeli takrat luterani sploh mnou:o somišljenikov na Italijanskem ;
zatajeval in skrival pa se tudi ni, nego svojemu bratu, škofu pulj-
skemu, je razodel svoje nazore in ga pridobil za luteranstvo : oba
sta marljivo začela delati v protestantovskem smislu.^)

F*avel Vcrgerij je v svoji koprski škofiji nekatere legende o
sv. Juriju in Krištofu razglasil kot pravljice, prepovedal je proti
kugi sv. Roka klicati na pomoč in s temi in drugimi naredbami
razkačil duhovnike in menihe tako, da sta ga šla dva frančiškanca
tožit v Benetke k papeževemu legatu Della Časa. Ta pošlje svojega
beležnika Schiavone v Koper, da bi v samostanu sv. Ane zasliša-
val priče proti škofu. Na podlagi njihovih izjav je poslal Della
Časa preiskovalno komisijo v Trst in Pulj z Annibalom Grisonijem
na čelu, ki je v 15 dneh zaslišala 80 osob. Nuncij Della Časa in
oglejski patrijarh sta povabila oba \'ergerija v Benetke pred sod,
pa oba škofa sta i)rotestovala ; koprski škof Peter Pavel \'eru'erij
je zbežal 1. 1546. h kardinalu Goncagi v i\lantovo in jo potem šel
v Trident opravičevat se pred zbor, pa ga še poslušati niso hoteli ;
radi tega je šel Vergerij v Rivo, da bi se nekoliko odpočil, in potem
v r*adovo. Težka bolezen njegovega prijatelja Francoska Spiere in
mnogi razgovori z njim so naklonili Vergerija, da je odločno stopil
na stran luterancev in škofu padovanskemu Rotti dal pismeno od-
poved^); v Rimu so Vergerija 3. julija 1549. slovesno odstavili in
izobčili iz cerkve.

Odslej se začenja za Vergerija nova doba : zbežal je v ( Irau-
biindten in je v vaseh govoril o stanju katoliške cerkve. Prvo zimo
je preživel v Poscijavu, bil potem izbran župnikom v \'ico soprano ;
odtod je prišel tudi v Basel, Bern, Ziirich. Način cerkvene uprave
in nestrpljivo zvvinglijanstvo sta mu začela presedati; ugajalo mu
je tedaj vabilo Krištofa, vojvode Wurtembcrškega, naj pride v nje-
govo deželo 1. 1553. Krištof je želel, da bi Vergerij Brencljev evaii-

*) Imel je Vergerij v svojem stanovanju na bregu »Zuccolo« blizu Pirana
javna predavanja o novi veri; prebivalci iz mesta so trumoma zahajali tje.
Dr. E. Schat/niayr, Jahrb. der Gesellschaft fiir dio Goseh, des Prot. in Oester-
reich. Wien, 18i)M, XIV. 59.

^) Vsebino te odpovedi glej: Sixt, Pclrus Paulus Vergerius. 1(51 — 170.

Protestantovska doba od 1. 1550—1600. 87

crelij prevel na italijanski jezik, in gaje izvolil svojim svetovalcem;
naselil se je Vei'o-erij v Tiibino-ah. Leta 1554. je potoval v Strassburg-
in se tam seznanil s Sleulanom, in v Goppins^en, kjer mu je jako
ugajal neki /upnik 'l Andri*j.

Vergerij ni imel javne in določene službe, neg-o bil je do smrti
zasebnik in se trudil za razširjenje protestantovstva. Dne 24. janu-
varija 1. 1555. sta šla z župnikom Andrejem v Ulm , da bi se s
Primožem Trubarjem pogovorila radi prevajanja protestantovskih
knjiu- na slovenski jezik. Trubarje bil uže 1. 1550. izdal dvoje malih
knjižic, pa je skoraj obupal ob uspehu; ugodne razmere so tu na
Nemškem približale dva moža, ki sta si v domovini bila nekaj časa
soseda; za Vergerijevega škofovanja v Kopru je bil Trubar nekaj
časa propovednik v Trstu. Vergerij pripoveduje sam, da je v hrvat-
skem jeziku bral sveto mašo, slovenščine pa ni bil zmožen ; obljubil
pa je, da hoče gmotno podpirati podjetje in vojvodo Krištofa pri-
dobiti za to plemenito delo. Sad tega shoda je bil: »Ta prvi del
noviga Testamenta«, ki ga je izdal Trubar 1. 1557.

Vergerijevi načrti so pa segali dalje : hotel je zjediniti razna
slovanska narečja in skrbeti za prevod vsega svetega pisma, da bi
ga kolikor moči razumelo mnogo Slovanov. Seveda teh načrtov
ni mogel dovršiti, pa po svojem uplivu je za tiskarno v TCibingah
izposloval lepo denarno podporo pri nemških knezih.

Trudoljubivemu duhu Vergerijevemu pa še ni zadostovalo to,
posebno na Poljsko je obračal svojo pozornost. Ko je Sigismund
Avgust zašel poljski prestol, je knežja rodbina Radzivilov odločno
stopila na protestantovsko stran in pridobila zanjo mnogo drugih
poljskih plemenitašev. Leta 1556. je potoval na Poljsko, razširjal
tam protestantovsko knjige in prišel dne 29. oktobra v \'ilno ;
koncem januvarija 1. 1557. se je Vergerij zopet vrnil v Tubinge,
1. 1559. pa je iz nova potoval na Poljsko; njegov trud je bil uspešen,
kajti katoličan Ravnaldus piše, da je »Vergerij herezijo dalcko raz-
širil in mnog'0 slabih katolikov spravil v satanov tabor«.

Na Avstrijskem je nadvojvoda Maksimilijan podpiral prote-
stante, in rad mu je pošiljal Vergerij protestantovsko knjige; zato
ga je nadvojvoda povabil na Dunaj. Pri tej priliki je Vergerij prišel
tudi na Slovensko.

') Stopil je tudi v Niii-tingen ; tje je pre poslal papež Pavel IV. tri bandite,
da bi ga umorili, tako pripoveduje sam v preveč razgreti domišljiji.

i^g Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Darožljivo je podpiral tiste, ki so bili radi verskega prepri-
čanja pretranjani, osobito iz južnih krajev.

Umrl je Vergerij dne 4. oktobra 1. 1 565. zapustivši v oporoki
svoje malo premoženje vojvodinemu zavodu. Nagrobnico mu je
govoril župnik Andrej ; govor je na grški jezik prevel slavni
Crusius. Vojvoda \\'urtemberški mu je postavil spomenik.'!

Bil je Vergerij lepe moške postave^), častitljive zunajnosti,
lepih duševnih zmožnostij, mnogostranski izobražen, pravoznanec
in državni]\, bosJTOslovec, da-si ne temeljit, ker se je še le kot škof
začel pobliže baviti z bogoslovjem ; bil je nemiren in vroče krvi,
vender je preveč gledal na lastno čast.

Sixt navaja h9 njegovih spisov v latinskem, italijanskem in
nemškem jeziku ; večini je glavni smoter boj proti papežu.

I o a n n e s M a n d e 1 c (M a n n e 1 , M a n 1 i u s) ^i. Kot ročen
pomagač, deloma kot duševen sotrudnik se mora v protestantovski
dobi imenovati tudi prvi tiskar slovenski, to je Mandelc, rojen na
Kranjskem ali na Primorskem. Ko sta umrla blagodušna podpor-
nika vojvoda \\'urtemberški in baron Ungnad , je začelo hirati
tiskanje protestantovskih knjig slovenskih; radi tega si je Mandelc
dobil pravico v Ljubljani ustanoviti tiskarno, kjer je zagledala beli
dan i)rva slovenska knjiga na Slovenskem : »Jesus Sirach« 1. 1575.
Za nemškim predgovorom je podpisan: »Laibach, Ilanns Mannel.
Burger und Buchdrucker daselbst.« Tiskal je latinske, nemške in
slovenske listine in knjige.

Več knjig je natisnil do 1. 1582., ko se je moral umakniti
na Ogrsko, kjer sta ga podpirala urofa Batthianv in Krdodv, da je

*) Na spomeniku se čila mej drugim:

Petrus eram primo, quia te, bone Christe, negaham
Petrus eram pascens iwst tihi, Christe, gregem.
Paulus eram, quia te contra, Christe, freviebam,
Paulus eram pro te, Christe, ferendo crucem.
Vergerius nierito vcrge)is dicebar ad arcuiii

Vergerius vergens dicar ad astra poli.
Quisquis et in meritum Christi qui fidis ad nntnm

Accedens nostram talia vota feras :
VergerIVS fVerat a qVI CLarVs EpIsCopVs oLIM
EX JVstluopuLI VI Vat In arCe poLI.
2) Slika se nahaja v VerheinJenii, Haga-Comitis Imagines el Elogia prae-
stantium aliquot Theologor. Hagae Comilis. 1725.
") J. Marn. Jez. XXI. 14.

Protestantovska doba od 1. 1550—1600. 89

tiskal knjige v Kiseku 1584, \'araždinu 1587 — 90 in v Seču (Schutz);
umrl j (^ bržkono na Otrrskom.

Slovstveni p r e u: 1 e d.

Kar se tiče predmetov, katere so obdelavali pisatelji te dobe,
je povsem naravno, da je pog'lavitna tvarina verozakonska, ker so
v prvi vrsti pisali za verske namene ; narod ni znal druzega jezika
kakor »samuzh« slovenskega — saj Trubar sam to priznava v pred-
govoru svojega Evangelija sv. Matevža. Vedeli so dobro, da pola-
goma izgine upliv besede, bodi še tako ognjevito in prepričevalno
govorjene, kajti — littera scripta manet. Verski boji tega stoletja
pa so tudi vse bolje duhove prešinjali tako močno, da so posvetne
znanosti morale stopiti na stran.

Prva pomožna knjižica je morala biti tedaj »Abecednik«,
ki ga je izdal Trubar prvikrat L 1550. z nemškimi, 1. 1555. s slo-
venskimi črkami. Za trdno je bil prepričan, da mora biti izvedljivo
tako delo, ker imajo vzhodni sosedje Slovencev celo dvojno abecedo,
glagolsko in cirilsko. Po prvi izdaji se je prepričal, da so nemške
črke preokorne in nedostatne za slovenske glasove.

Na to Stranje delo nadaljeval Bohorič, kakor bomo videli pozneje.

Drug zelo potreben pripomoček v verskem oziru je bil
»Katekizem«, izdan istega leta, namreč 1550. tudi z nemškimi
črkami, z nemškim naslovom pred slovenskim, z izmišljenim ime-
nom pisatelja: »Philopatridus Illyricus«, tiskarja in mesta, kjer se
je tiskal, namreč pri Ulr. Morhardtu v Tiibingah, ne pa »Svbenburgen,
Jernei Skurjaniz«. Ta Katekizem se je ponatisnil 1. 1555. s sloven-
skimi črkami. Izdaji 1. 1567. so se pridejale pesmi ; še bolj raz-
širjen po pesmih Trubarjevih in Kreljevih se je izdal 1. 1574., v
Ljubljani 1. 1579., v \Mttenbergu 1. 1584. in po Fel. Trubarju šestič
v Tiibingah 1. 1595. V drugi obliki bilje izdan v Tiibingah 1. 1575.
Potem je izšel tudi v peterojezični izdaji v Regensburgu, namenjen
posebno istrskim Slovanom.

Th. Elze navaja v »Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte
des Protestantismus in Oesterreich«. Wien, 1893. Str. 79 — 101, deset
katekizmov.

Tudi za Kajkavce je bil preskrbel M. Bučič krščanski nauk.

Krepek napredek v izdavanju slovenskih knjig je storil Evan-
gelij sv. Matevža; temu je sledil novi zakon L 1560., razni listi in
razodenje sv. Janeza 1. 1561 — 77.

90 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Kajkavski Slovenci so seg-li še dalje. Vramec jim je napisal
kratko kroniko domače zgodovine. Mimogrede se spominjajmo
zgodovinskega dela, ki sicer ni pisan v slovenskem jeziku, pa se
peča z zgodovino slovenskih dežel, to so Megiserjeve: »Annales
Carinthiae«, kjer se v nepristranskem smislu pripoveduje zgodovina
slovenskega dela Koroške.

Kajkavskim Slovencem prevel je Pergosič ))Verboczyjev ogrski
zakon«; tudi za kranjske Slovence so bili kranjski stanovi dali pre-
vesti na slovenski jezik za cesarja Ferdinanda »Mnograjski zakon
1. 1543.« ; isti zakon poslovenil je tudi Antoh Recelj, župnik na Raki,
z naslovom : »Gornih Bukvi« 1. 1583. ; oba prevoda sta ostala v roko-
pisih in se hranita v Ljubljani. Drugi prevod je v tem smislu zna-
menit, ker je Recelj prvi katoliški') pisatelj, ki se omenja v tej dobi.

Drugi je Leonhard Paheneker, ki je 1. 1574. v Gradcu izdal
katoliški katekizem.

Omeniti pa še moramo drug katekizem, ki ga je bil dal
koprski škof Ivan Ingenerij (1576 — 1600) natisniti v slovenskem
jeziku, po katerem bi naj župniki v tržaški okolici v zapovedanih
praznikih popoldne učili krščanski nauk. Izginil je popolnem.

To je vse, kar se more označiti kot delo katoliških duhovnikov.

Protestantje slovenski, vzgojeni po nemški, upotrebljevali so
slovstvo kot orodje za verske namene in so vzbudili v Slovencih
slovstveno delovanje. Vprašati pa se mora, zakaj da katoliški duhov-
niki v poprejšnjih stoletjih niso čutili potrebe prirediti si kako knjigo
v slovenskem jeziku.

Protestantje so tedaj položili temelj slovenskemu slovstvu, knji-
ževni strani, ki je glavni pogoj narodni omiki.

p]nake prikazni nahajamo tudi v duševnem razvitku drugih
slovanskih narodov, n. pr. v Cehih, llus je odločno naglašal. da
se mora v narodnem jeziku pisati za narod.

P)lizu dvajset knjig je bil spisal ali j)rir('(lil P r. Trubar za
slovenski jezik. Ce se premisli, daje moral j)ovsem orati ledino, da
ljubezen do čitanja ni bila še vzbujena , da si je moral še le iz-
misliti ali sestaviti abecedo in pravopis, je mož vreden vsega ob-
čudovanja, da je pri tolikem preganjanju in potovanju vzmogel
pisati še tako uspešno. Povsem naraven in pravilen je tudi načrt,
po katerem je delal. Abecednikom in katekizmu sledi evangelij.

') Pl. Radics, Ltp. M. SI. 1879, 28. - Levstik, Lj. Zv. 1881, 452; 1882,
251. — A. Fekonja, Početki id. Lj. Zv. 1886, Slov. 1886, 58.

Proteslantovska doba od 1. 1550—1600. 91

cerkveni red, psalter Davidov, formula concordiae, hišna postila in
naposled slovenski koledar.

Pri njeg-ovih sodelavcih se vidi razumen napredek. Pisal je
Trubar v narcnju svojega rojstnega kraja; »Postila«, tiskana po
Mandelcu 1. 1578., razlikuje sikavce s in s, piše samostalnike sred-
njega spola na o in ne na u. ki se shši na Dolenjskem, v tem ko
Gorenjci pa drugi Slovenci in Slovani pišo in govore »delo«.

Ta dvojna pisava pa mladi pismenosti ni bila na kvar, nego
privela je pisatelje in podpornike slovenske na to. da so začeli pre-
mišljevati, kako bi se pisalo enotno in pravilno.

Vsled teh pomislekov je dobil Bohorič nalog, da sestavi
pravila, po katerih bi se naj pisalo. Sreča je bila toli prijazna, da
so izbrali najsposobnejšega moža, kateremu je bil učitelj Filip
Melanchton sam. Hvaležni Bohorič ga sam imenuje »praeceptorem
meum perpetuum observandum«. Bohorič pa se ni odlikoval samo
po temeljiti slovniški izobraženosti, nego navzel se je tudi huma-
nizma , ki se je za one dobe začel širiti vsled na novo vzbujenih
študij grške in rimske književnosti. Ta višja izobraženost ga je
napotila na širše polje, da se je spisujoč svojo slovnico oziral tudi
na sorodne slovanske jezike ali narečja ; v svoji slovnici »Arcticae
horulae« (zimske urice) trdi sam, da je njegovo delo urejeno tako,
da se čitatelj lože seznani z ruščino, poljščino, češčino in srbo-
hrvaščino ; pridejal je tudi glagolski in cirilski pravopis.

S to dobro slovnico je bila pisava slovenščini utrjena; žal,
da se pisatelji nastopnih dveh stoletij niso ravnali po njej.

Radi preglednosti bodi omenjeno, da je Trubarju rabil s = c,
zh = č, f = s, /h = š, s =^ s, sh = š, fch = šč ; veliki >S = S
in Z. Sh = <S in Ž; l-a, in n-a ni mehčal ; u je pisal za u in v.
i za * in j. Krelj je odkazal s-u in J'-n svojo službo (s sj, istotako
sh-i\ in J'h-u (ž in š) ; Trubarjev s je zamenil za c, pisal ch za c,
omehčan I in n mu je U in ni

Krelj je imel širši duševni obzor nego Trubar in se je pri-
bližaval Hrvatom.

Bohorič je za stalno določil: f = s, fh = s, s = s, sh = š;
Sh = S, Sh = Ž, z = C, Zh = C'; ta pisava se imenuje »boho-
ričica« in je rabila Slovencem vse do I. 184(1, dokler je niso iz-
podrinile Novice.

Odličen pomočnik pa mu je bil Dalmatin v tem, da je
srečno dokončal ogromno delo, slovenski prevod vsega sv. pisma.

92 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Ko SO koncem preteklega stoletja pod vodstvom Japljevim in
Kumerdejevim in sredi tega stoletja pod vodstvom Volčevim pre-
lagali sv. pismo, so se tega velikega dela lotile cele komisije in
si razdelile delo ; Dalmatin pa je opravil to delo sam.

Ta prevod, ki je jako ugajal za ono dobo, rabili so blizu
dvesto let tudi katoliški duhovniki z dovoljenjem višje cerkvene
oblasti. Mozesove knjige tega prevoda vzel je Elias Hutter v svojo
»Biblia sacra ebraice, chaldaice, graece, latine, germanice, slavonice,
Norimbergae« 1599.

Pripravljal se je pa Dalmatin temeljito na to delo ; počel je
s posameznimi deli: 1. 1575. Jesus Sirah id.

Izdelani prevod so v rokopisu pregledavali : Ilomberger Jere-
mias, superintendent graški, Spindler Kristijan, superint. ljubljanski,
Steiner Bernhard, propovednik celovški, Bohorič, Tulščak, Svajgar,
Felicijan Trubar in prevoditelj sam.

Molitvenike ali posamezne molitve so spisali Trubar, Dalmatin,
Tulščak.

Celo koledarja ni pozabil Trubar in je v tem obziru vrstnik
\'odniku in Blei\veisu.

Zelo važna je torej v zgodovini slovenskega slovstva v pro-
testantovski dobi letnica 1584., ko se je izdalo sv. pismo in prva
slovenska slovnica, Dalmatinov molitvenik »Karszhanske lepe mo-
litve« pa peta izdaja pesmarice z naslovom : »Ta celi Catehismus« id.
Odlično mesto zavzema v protestantovski dobi pesmarica ,
ki je vzrastla iz malih poskusov v prvih Trubarjevih knjigah, in
se 1. 1595. natisnila šestokrat. Izdajatelj Felicijan Trubar pravi v
predgovoru, da se je širila z velikim veseljem in pridom.

Ker je pesmarica od sile redka , navedem tu 2. in 5. kitico
Snoilšikove :

Kna Peilsen super vse Sovrashnike te Vere.
2. Jest sim shibak kakor sgul prah, 5. Tu bodi od mene dalezh,

Satu me strah Ne maram vezh,

Cilli hozhe podreti, Zho se vuzhit prou vmreti,

Pak vejm, da vsiga svetu muzh De bom perpraulen to uro

Le ena nuzh S' terdno vero

Mora konac vseti Christusa se perjeti

Kakor je vezhnu, Saj si ti moj

Tu je mozhnu Inu jest tvoj

Pertem stoym Jest sim vshe prost

Se ne boym, Tvoja britkost

De bi mi bilo vmreti. Dela de morem pojti.

Protestantovska doba od 1. 1550 — 1600. 93

7. Pisatelji.

P rim o/ T I- u bar') (1507 — 1586.), porojen v Rašici^) šest ur
hoda od Ljubljane, se je šolal na Reki ; tam se je naučil hrvaščine
in italijanščine, kar nui je i)ozn(\)e jako koristilo.'"') Nadaljeval je
svoje študije v Solnouradu in na Dunaju, /iveč ob podpori dobro-
srčnih Ijudij, izmed kaiiM-ih se posebno hvaležneg-a skazuje trža-
škemu škofu Petru Rononui. Leta 152(3. navaja se Trubar za sve-
doka*) v oporoki Lenarta Bonoma, stolnega dekana tržaškega, in
istega leta kot sluga ^) vladiki Bonomu v 18. letu svoje dobe, tedaj
ne še kot duhoven.

V duhovnika posvečen služboval je 1. 1540. v Loki") pri Zidanem
Mostu, od koder so ga stolni prost dr. Lenart Mertlic, vikar Jurij
Dragolic in kanonik Pavel Wiener pozvali v Ljubljano, kjer je začel
prepovedovati v stolni cerkvi ; nastopno leto umakne se Trubar v cer-
kev sv. Elizabete v meščanski bolnici. Leta 1541. nahajamo Trubarja
župniškega oskrbnika v Laškem trgu = Markt-Tuffer ^), od koder
ga pozove škof Franc baron Kacijanar (1537. — 1544.) za kanonika

') Valvasor, Ehre des Herzogthums Crain, II. 4. 346. — J o h. G e o r g
Schellhorn, Ergoelzlichkeiten aus der Xirchenhistorie uad Literatur. III. Band.
Leipzig, 1764. 806—11. — Joli. Vogt, Catalogus librorum rarioruin Francofurti
1773, 270—1, 830. — S c hn urrer, Slavisclier Bucherdruclc. 1799. — Dobrowsky's
Slavin, Prag. 1834. 194-211. — B. Kopitar, Gramm. XXXIV— VIL et passim.

— Fr. S. Metelko, Lehrg. XIX— XX[. — P. Šafafik, Geschichte L 2— 12.

— D. Valenčak. Zr. 1877. 17 257. — F r. Levstik, Ljub. Zv. 1881,

381 id. —T h. Elze, Superinlend. 1—29. Truber und die Reformatioa

in Krain, von Herzog's ReaIencyklop. fiir Theol. und Kirche. Suppl. III. 3(d0 id.

— Herman Meyer, Deutscher Buchhandel VII. 62—112. — Kausler und
S C h o 1 1, Briefvvechsel 1883. — K u g 1 e r, Christoph Herzog zu VViirtemberg II. 319.

— J. Šumi, Heimatkunde. (Primus Trubar und seine Familie) 1882.13 — 16. —
Aug. Dimitz, Geschichte Krains, II. 158. III. 1—10. — A. F e k o n j a, O po-
četkih slov. književnosti. Lj. Zv. 1886. — Idem: Dva lisla iz knjige jugo-slovanske
Slov. 1886. — Glej dalje: A. J a n e ž ič ia J. M a c u n , pa druge med potom
imenovane knjige Elzejeve. — Fr. Leveč, Die Sprache in Trubers Matth., Progr.
Ijublj. realke 1878. — Ig. Orožen, Das Decanat Tuffer, Graz. 1881, 126—8.

3) Trubar Raščičar, Fr. Levstik. Lj. Zv. 1883. — Trubarjeva slika. Slov. 1885.
3) Kostrenčič, Beitr. 229.
*) L. Žvab, Lj. Z v. 1883, 43.
^) Idem 1. C.

«) Idem Lj. Zv. 1884. 26. — Ig. Orožen, Das Dek. Tuffer, 449.
') Tudi škof Peter Bonomo je bil poprej župnik na Laškem, kakor nekateri
njegovi predniki.

94 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

v Ljubljano ter mu izroči 1. 15-42. slovenske propovedi v stolni cerkvi.
To službo je opravljal tako zvesto in goreče, da ga je z veseljem
poslušalo plemstvo in meščanstvo. Nasledniku Kacijanerjevemu,
Urbanu Tekstorju, možu kmetskega rodu s Krasa in odločnemu
katoličanu, Trubar nič kaj ni ugajal ; zato dojde Ferdinanda I. po-
velje, da se naj zapro Pr. Trubar, Mertlic in Dragolic, češ, da imajo
lutrovsko knjige. Trubar, ki je po svojem službovanju v Ljubljani
bival nekaj časa kot propovednik v Trstu, zbežal je v Norimberg,
izgubivši pri tem svoje premoženje in precej knjig. Kranjski sta-
novi so posredovali, da seje smel vrniti, samo propovedovati ni smel.
\'rnivši se v domovino se tem pogojem vender ni mogel pokoravati
do cela; zapustil je leta 1548. svojo domovino in dobil po Vitu
Dietrichu v Norimbergu službo propovednika v Rottenburgu na
Wurtemberškem, kjer se je oženil; čez štiri leta preselil se je v
enaki lastnosti v Kempten.

Izprevidel je koj v začetku svojega delovanja, da bodo prote-
stantovski propovedniki samo takrat trajno uplivali na slovensko
ljudstvo, če bodo razširjali svoje nauke tudi po književni poti.
Še v domovini baveč se gojil je gorke želje: »da bi se vender
Bog usmilil revnega, pa dobrega ljudstva in da bi mu milost
skazal : naj bi se tudi njegov jezik , istotako kakor jezik drugih
narodov, pisal in čital in da bi se poslovenilo sv. pismo in druge
kristijanske knjige«, piše sam v predgovoru svojega katekizma.

Ker je imel sorodni jezik hrvatski vrže dvojno azbuko, gla-
golsko in cirilsko, vzbujalo mu je pogum, da sam poskusi sestaviti
primerno abecedo; in glej, uspel je. Leta 1550. izda:

L 5(beccbarium') / mib bcr flciu Satccl)i^muž. / :5ii ^t-'^' SBinbi--
fd)cn / Sprad). / 5tne 58uquice / iž tit) fc ti) / 30Habi iuu prcprofti
eloulH-iici mpc^o (alifii n fraitfim ,^l)n)u / brati iiau.^biti. i^ til)
fo tubi ti) lu\3it)i ftiifi te fcri,^l)aiUofc '-Ihto iuu auc OJiolDtlH' / , te
fp prcpiiauc ob aui / c\a ''^^eriiatila uicl) 3Ioucu,^ou. Oicbvucft 3»
®l)beuburi-}cu / buvd) bcii ^scx\k\ ^^furiiaui^ 1550. 8. 20.

') To delce v 8° ima samo šestnajst listov. Na drugi strani se začenja
opomnja 58iciu SJlla-- / bim iiiu 'ipicproftim Sloucn= / som id. — Na 5. strani se
začenja Abecedarium, na 8. strani katekizem, na strani 22: Kako je treba moliti
pred in po molitvijo; stran 24: jutranje in večerne molitve. Na zadnji strani so
rimske in arabske številke in pod njimi: (^fDiucft ^su 3l)bcnbmgcn / buvd) bcn
3ernei £fiin)ani;\.

Ta »abecednike je nekaj izpremenjen mali Brciicijcv katekizem.

Proteslantovska doba od 1. 1550—1600. 95

2. (iatcd)i|niU!o 'i , ^s" ttcr ^ii.Mui)iid)cii Sprad), / lambt ciiicr fur^'icii
•^^diHlcilinu-} iu ijcjaiiijiucilV ^s^*-'"! ^'»^ ^ita / uai t»ub eiu prebig
lUMii red} / teu ^laubcn, i3C|"tcl(t biivd) / ^iM)ilo|}atribum / ;3ni)riciim. /
aUm fvatfu 'i^obiui.^lKuc ffate^ / rim l^fafi 3l)(oiiif more D^ / nebu
priti. / (Dva mala It^soreza drug- poleg* drug-ega.) / Psalmus Zi.
Reminiscentur et convertentur ad Dominum universi lines
terrae. /

Na koncu: ®ct>rudt iu 5i]benburi]eu burd) beu / ^eruei Sfur-
liaui^.

Ta cela z nemškimi črkami pisana knjiga ima šestnajst ne-
štetih, 16 — 244 štetih stranij, obsega katekizem, razlag-a v sedem-
najstih kiticah (po sedem vrst) stvarjenje, v trinajstih kiticah (po
pet vrst) desetero zapovedij, v dvanajstih kiticah (po šest vrst) apo-
stolsko vero, v devetih stavkih brez rimie »očenaš«, v osmih kiticah
(po sedem vrst) krst in v sedmih kiticah (po dvanajst vrst) obhajilo,
in naposled litanije ; vsem so pridejani napevi po sekiricah.^)

To sta tedaj prvi dve slovenski knjig-i , pisani z nemškimi
črkami, z nemško - slovenskim izmišljenim imenom pisatelja in
tiskarja; kajti tiskar bil je Lirik Morhardt v Tiibingah.

Nemški predgovor pravi : Lieber Leser ! In dieser unserer
AMndischen Sprach mufs du das V gemeiniglich fiir ein lindes
F oder Griechisch Vita, und das H scharf \vie der Deutschen
ihr ch und das L zu Zeiten grob auf Ungrisch oder Bifya-
kisch darnach die Vocal nach Eigenschaft unserer Sprach
auszusprechen dich gewohnen. Und entsetze dich nicht, ob
dir am ersten gediinkt seltsam und sch^^•er, sondern lies und
schreib diese Sprache selbst, \vie ich eine Zeitlang gethan;
alsdann \vij-dest befinden und gar bald sehen und merken,
dals auch diese unsere Sprach, sowohl als die Teutsche zier-
lich gut zu schreiben und zu lesen ist ; braucht wenig Arti-
culos^) und zu der Praepositionibus ein einigen Buchstaben,
als: Ozha, der Vater, K ozhu, zu dem Vatern; Nebu, der

*) Katehizem v nemškem in slovenskem jeziku v Ljubljani. Mandelc. 1582.
— Kr. 1884, 327. Lj. Zv. 1884, 306.

2) Schnurrer, Slav. Biicherdruck, 7. — Kopitar Gramm. 389 — 91. — Do-
browsky' Slavin, 245. — Safafik 113. — Elze, Slov. Prot. 2.

^) V poprejšnjih spisih manj , ko v poznejših ; v samostalnih spisih manj
kot v prevodih. Kopitar, Gramm. 393 pravi, da Trubarju radi njegovega gorečega
rodoljubja rad nekoliko prizanaša germanizovanje.

96 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Ilimmcl, V nebi, in dem Ilimmel ; Nam, uns; K nam, zu uns;

Jouri, die Junger ; S iog'ri, mit den Juni^orn etc. Diesen kurzen

\'orbericht vermerk wohl, und vergifs niclit : dadurch \vird

dich das Lesen dieses F^iichleins leicht ankummen. Christus

Jesus unser Herr und Ileiland verleihe hiemit sein Gnad uns

allen. Amen.

Nato sledi na štirih straneh slovenski ikranjski) opomin :
Vfem Slouenzem itd. Zdaj še le dobiva vsaka stran svojo številko.
Stran 143 govori (nemški): Ljubi kristijanski čitatelj! »Da se v tej
knjigi nahajajo pogreški v besedah, zlogih in črkah, je krivo to,
ker se ta jezik poprej ni pisal, in se v nj(nii nič ni tiskalo.«

To sta bili prvi dve slovenski knjigi. Rokopis pa je bil po-
prej poslal v domovino, da bi razsodili domačini, je-li ugaja tak
spis potrebam slovenskim.

Vkljub priznanju pa se mu je zdela vsa stvar vender prete-
žavna, deloma radi stroškov, deloma radi tega, ker je nedostajalo
potrebnih duševnih sil. Skorej je uže bil opustil vse, ko mu nakloni
ugodna usoda priliko, da se seznani s P. P. Vergerijem, bivšim kopr-
skim škofom, ki je, zapustivši katoliško vero, prestopil k protestan-
tovstvu in živel na \\'urtemberškem. To je bil mož nemirnega in
podjetnega duha. M Trubar bi bil rad še izdal postilo pa sv. pismo,
pa je omagoval ; Vergerij, katerega so uže poprej iz koroškega in
kranjskega opozorili na slovenskega reformatorja, snide se 1. 1555.
s Trubarjem, izbije mu vse pomisleke in mu ponudi svojo pomoč
in denarja od vseh stranij.^) Obširno in samohvalno omenja Ver-
gerij vojvodi vse korake, ki jih je storil v tej zadevi. Uspeh raz-
govorov bil je ta, da je Trubar izvršil slovenski prevod evangelija
sv. Matevža in da je vojvoda Krištof prevzel stroške.^)

Z velikim veseljem se je vsprejela ta novica na Kranjskem;
posebno vzradoval pa se je baron Ivan Ungnad, ki se je zelo
zanimal za to stvar in ki se je bil tudi tistega leta seznanil z
Vergerijem.

*) Briefu^eohsel z\visrhen Christoph Horzog von Wurtcmberg und P. P. Ver-
gerius, herausgegeben von Eduard v. Kaussler. str. 71*.

2) Dei ot Olementiae Vestrae gratia, i|uae provinciam juvit et spero me
brevi eam coofecturum ; cogor epomet (luinijue aut sex dies clanculum cuni d.
doctore Fabri non quidcm Campidunum usque sed vel Uimiim vel in proximum
aliquern locum me conferre, alii eonvenient illi. qui me sunt adjuvaturi in negotio
hoc sancto. Briefw. p. 83. — Schnurrer, Slavischer Biicherdruck p. 15.

^) Celsitudo dit,'nata est collata pecuiiia jiivare vorsionem. Brief\v. str. 104.

Prolestantovska doba od 1. 1550-1(500. 97

Ker je razsajala kiiu:a v TiibinGrah, prenesli so ono tiskarno v
Rcutling-en in začeli tiskati evang-elij meseca avgusta 1. 1555.')
Izšel je ta evangelij s tem-le naslovom :

3. Ta Euangeli'^) Suetiga Mateusha sdai peruizh
vta Slouenski Je fig preobernen. Euangelium D. N.
Jesu Christi Autore Matthaeo nune primum versum in lin-
guam Slavicam. Pod tem naslovom je obraz: jagnje apo-
kalipse stoječe na zmaju. Nato: Matth. XXI. Dabitur genti
facienti fructus eius. M.D. LV. Na zadnji strani naslovnega lista:
od S. Mateusha Lebna, S. Jeronim taku pifehe itd.
Nato sledi slovenski (kranjski) predgovor :

Tei praui cerqui Boshv tiga flouenskiga Jelika ^lilolt inu
Mvr od Buga Ozheta Jelula Crirtufa nashiga Ohranenica,
proffimo itd. na treh straneh; na konci sta podpisana kot
»vashi flushabniki inu bratie V. T.« (t. j. Vergerius in Trubar).
Iz tega predgovora naj slede nekateri stavki : »Vegshi del
Ludi vnashi desheli drusiga Jelika ne fna, lamuzh ta llouenski.
Vsami Mateusha koker enu kolTilce oli iushinizo. • — Dri-
gazhe gouore Crainzi, drigazhe Coroshci, drigazhe Ihtajerci
inu Dolenci tar Beliaki, drigazhi Krashouci inu Irtriani, drigazhi
Crouati.

Za tem predgovorom sledi »Summarij vseh Capitolou«, šest
stranij , potem se pisatelj zopet obrača na Slovane : »Lubi
Slouenci ! — Mi fmo , Bug vei, dofti fmishlouali, skakouimi
puhftabi to nasho belTedo bi mogli prou, po tei Orthography
shtaltnu inu saftopnu pilTati, di bi preueliku puhrtabou oli Con-
fonantou kani lillabi ne iemali, koker ty Peami inu drugi delo,
kateru ie gerdu viditi. Taku mi ne fmo mogli sdai vnashi
faftopnosti drigazhi naiti, temuzh de fe ta H fa Ci?, ta V la
pul F pisheio inu poltauio, inu de fe ty shtimouci isreko po
shegi nashiga ielika« itd.

Temu sledi prevod evangelija Matevža na 80 straneh. Ostalino
zadnje pole napolnjuje Jan. XX. 31. Haec autem scripta sunt etc. in
Mateuža XXIII. 14. »Et praedicabitur«, oboje s slovenskim prevodom.
Na zadnje se priporočata oba čitateljem v molitev, da bi
jima bila podeljena moč, dokončati še ostali prevod, in prosita, naj
poklicani ljudje izreko svoje mnenje.

') Nameravali so izdati slovenski tudi Brencijev katekizem in nekaj psalmov.
3) Kopitar, Gramm. 392-4.

7

98 ZgoJovina slov. slovstva. I. del.

Istega leta zagledalo je beli dan še dvoje drugih del, namreč :

4. ABECP:UAR1- / VM. P:NE BVQVICE,') / is katerih le ti
mladi inu preprofti Slouenci mogo lahku / tar hitru brati inu
pillati nauuzhiti.

Pod tem naslovom je jagnje na zmaju in pod tem Rom. XIII.

»Et omnis lingua conlitebitur Deo«. iTubingae.i M. D. LV 8. i pola.
Zadej se čita: »Lubi Slouenci, vom ie potreba fe nauuzhiti
inu nauaditi ta H po lashku (?) oli koker ti Nemci CH^ ta V la
pul F zhestu inu ta L zhafi debelu po Befiashku ifrezhi. Taku
bote ta nash slouenski ielig prou tar lahku brali inu pilVali.«
Abecedarij sega do tretje strani, nato sledi »Kerszhanska vera,

Ozhanash, Defet Sapuuidi, Ozha nash (v rimah, potem italijanski)

Ozha nash« (morda od \'ergerija).

Še eno knjigo izdal je 1. 1555., namreč :

5. CATECHISMVS.2) Vslouenskim Jefiku, fa / no
kratko fastopno Islago. Inu / ene molvtue tar Nauuki /
Boshv. Vfeti / is ^histiga fuetiga Pifma. Pod tem naslovom je
vigneta : Krist med pismouki. Nato : Psal. \'lll. Matth. XXI.
Is tih uust, kir ne umeio gouoriti inu kir felkio, fi ti Golpud
tuio zhast go / ri naredel. 1555. 16. Predgovor : O VSEM
VERNIM kerszhenikom tiga Crainskiga in Slo / uenskiga Je-
figa Milost inu Myr od oz / heta Boga skuli Jefura proiHmo.
Mi ueimo, de sta poprei dua Slovenska Catehisma Snemskimi
puhftabi drukana. Kadar pag utim iftim ie dofti puhstabou inu
belTed, od tiga drukarie, preltaulenu, rakai'drukar nei slouen-
ski umel, inu ta kir ie ta dua Catechisma ispilal,

nei bil per ti m dr ukani Inu nom fe tudi sdv,

de ta nashaSlouenska beffeda Itoimi latinskimi
puhftabi fe lepfhe inu leshei pislie tar bere. Sa volo
tih trych rizhi Imo mi puilili drugujh drukati slatinskimi
puhftabi en Abecedarium inu leta kratki Catochismus itd. Na

'j Na drugi strani naslova ima slovenski navod , kako je treba izgovar-
jati črke.

*) Kopitar, Gramm. ?M\—1. — Ta kratki Virtemberški cate-
c h i s m u s ali ty polrebiiishi shtuki prauo in svelizhanske vere, sred enimi krat-
kimi vsakdajnimi molitvami inu Hishno Tablo. — Witebergae, an. 1585. — L. P.,
Lj. Zv. 1883, 607.

Protestantovska doba od I. looO 1600. 99

koncu : Pi-olfite Boga fa nas, mi tudi ho,5;hmo fa vaf. Anno 1555.
Ty vaslii Slushabniki in Bmtie. N. \'. 1\\)

6. Ena Mol it o u tih kershonikou, kir fo fa vol o
te praue Vere Viefufa Chriftufa pregnani. Nato
sledi italijanski naslov^): 1. Pola (V Tubingah. 1555). To delce
je morda Vergcrijevo, omenil je je prvi Kopitar.^)
Vsekako je občudovanja vredno to delovanje, da se je v tako

neugodnih razmerah moglo izdati v enem letu toliko knjig. Čez
dve leti izide :

7. TA PERVI DEIL TI / GA NOVIGA TESTAMENTA, /
\'T1M SO VSI SHTTRI EVANGELISTI, INV TV DIA- / ne
tih Jogrou, fdai peruizh vta / Slouenski Je — lik, Skull Pri-
mosha Truberia, fuei / ftu preobernen. // KAR lE VEZH PER-
TIM, INV / kadai ta drugi Deil bode dokonan, tebi ta / druga
stran Letiga papvria (!) pouei. // ^er crft t)a(ber 3:()et( bcž nctoeu
3:eftamcut^^ ; / barimi fciub "ok toier ©uangcliftcn, \:ub bcr ^Ipo- /
ftel ®c)d}icl}t, an^ beu fiirucmb[ten bub appvo* / tnertcn fiateiuifc^en,
leiitfdKii inib ^M:-i(i"d}en, / bilten fub 52ciuen Jrau^Iatioucn, in bie
^c^ / mciiic ii^ubi]d)c jprad}, je^uiib sum / erftcn iiial flciffig l^er^ /
boImet)d)t. // 33nb icaž me^r 'i^aUtj, i^nb toarumb nur bifer I)at6er
leil je^unb / cjebriKft iDorben, barljoii miirbt biv bie. / er[te Xciiti'd)e
5>orrcb bifc§ / «ud)§ fac3cn. // TVBING.E ANNO / M. D. LMI /
— (In Quart).

Druga stran naslovnega lista pravi*):

1. V letih Buquah, Lubi Slouenci, imate na poprei eno
Nembshko predgovor, vti se praui, Du inu kai je Primosha
Truberia pergnalu k letimu tolmazheniu inu pilTanu.

2. Potle ta kolendar, inu eno tablo, ta kashe dosti leit te
nedelske puhllabe, inu koliku nedel tar dni ie od Boshyzha
do Pulla.

3. H tretiemu, Eni Raimi, ty prauio, kadai fe dobru Vreme
Spomlat, Leitu, Jeflen, Svma inu vfake quatre fazhneio. Inu
kadai ie ta Dan inu ta Nuzh nerdalshi, inu ner kratshi.

^) V. pomeni: Vergerij; T. Trubar; kaj pa iV?

') Oratione de perseguitati et forosciuti per lo Evangelio et per Giesu Christo.
A. Rom. 8: Per tua cagione ogni di siamo ammarrati et condotli come pecore
alla beccaria.

^) Kopitar, Gramm. 399, ki trdi, da je samo italijanski del Vergerijev.

*) Kopitar, Gramm. 399—401.

7*

lOO Zgodovina slov. slovstva. I. del.

4. Kuliku mefceu, nedel inu Dni ie v enim celim leitu. Inu
ena prava Raitinga, kuliku ie leit od Sazhetka tiga Suita. od
eniga zhafa do drufiga do letoshniga 1557 Leita.

5. En Regishter, ta praui, kuliku je bu([ui vti Biblij, viiga
S. Pifma inu koku se vfake buque Bukovfki inu Slouenski
imenuio, inu kratku tar doltru pisheio. Inu kuliku Capitolou
ali Postau vlake buque imaio.

6. Eno dolgo predgovor, vti fe faftopnu vuzhc ty nar po-
trebnishi sbtuki inu rizhi te kerszhanske vere.

7. Te shtvri Euangeliste inu Diane. Tih Capitelni fo leipu
resdileni inu per vfakim deilu ie skratkimi belTedami TapiiVanu
inu famerkanu, kai inu od zhes fe vfakimu deilu praui inu
govori.

8. En Regishter, ta praui inu kashe, kei inu koku vi imate
te nedelske inu tih drugih prasnikou p]uangelie iskati inu
naiti. Per tim vi tudi imate, kakoui vukuui inu troshti fe
imaio vfakimu Euangeliu fufeb inu ner bule famerkati inu
ohraniti.

Drugi del izšel je tri leta pozneje z naslovom :

9. T a d r u g i D e i 1 t i g a N o u i g a T e s t a m C n t a . v tim
bosh imel vfe listv inu pifma tih Jogrou skratkimi inu la-
ftopnimi Islagami sdai peruizh iz mnogoterih Jefikou vta
Slouenski fkusi Primosha Truberia ( "rainza fueistu preobernen.
Der ander halb Theil des neuen \\'indischen Testaments. da-
rinn uerden sevn alle Episteln und Geschriften der hI. Aposteln
mit Summarien und kurtzen Auslegungen. Ro. 10. Psal. 19.
Atqui in omnem terram exivit sonus eorum, et in fines orbis
terrarum illorum. Vigneta: Zmagajoče jagnje s podpisom:
Victoria. VTIBINGI ; v tim leitu po Christufovim Rovstvu'
M. 1). LX. 4".

Na zadnji strani : V letih bucjnah bote lota Pifma poredu
imcili: (sledi zapisnik vseh listov in apokalipse; tukaj pa jo
samo list na Rimljanel : )>\'i tukai sdai leta Lvst h tim
Hvnilanom dnikan imate: »a vi ta zlias dotlo ty drugi vfsi
drukani bodo prooberit«^ inu V\\n\ hranilo inu molvto fa me.«
Na koncu lista pravi: »Sa toim boto imoili laku Hug hozho

Protestantovska doba od 1. 1550—1600 101

skorai) to druu-i Ivsti S. Paula inu tih clnmih Joiirou vfe.

Nerpoprei ta dua htiin (.'orintarieni.«')

Na zadnjem listu zopet jagnje z opisom : \'ictoi"ia, in spodej :

\' TIBINGI.

Na nouig-a leta dan

je leta list dokonan.

\' tim Leitu po C h r i s t o v i m Roy(hu.
M. D. LX.
Dne 2. janiivarja poslal je Trubar po eden izvod vseh dotlej
izdanih knjig* kralju Maksimilijanu^) na Češkem, da bi ovrgel oči-
tanje, češ, da je sanjar in krivoverec, proseč ga, naj da na Kranj-
skem po strokovnjakih presoditi knjige. Nastopni mesec poroča
Khlombner Trubarju, da se sicer nadejajo denarne pomoči iz Štajer-
skega in Koroškega, da se pa slabo prodajajo knjige, ker pre škof
odločno dela nasproti.^) Se istega leta izve Ungnad od Trubarja
samea'a. da so Maksimilijan in stanovi na Kranjskem in mesto Celje
pohvalili njegove knjige, in da sta dva hrvatska duhovna prevela
njegovo knjigo na hrvatski jezik, samo nedostaje — denarja.*)

Meseca junija nujno prosijo Trubarja, naj dojde za predikanta
v Ljubljano, kajti ni ga človeka, ki bi jim razlagal božjo besedo.^)
Tej želji pa je bilo težko ustreči, kajti stari ukaz glede njegovega
izgona je še veljaven ; radi tega obrne se Trubar s prošnjo do
Maksimilijana, naj mu omogoči, da nastopi službo, ali da se ime-
nuje drug predikant.'') Radi popravljanja pri tisku zapusti Trubar
Kempten in se napoti z obiteljo v Urah, kjer so ga potrebovali pri
tiskarni; da bi se tukaj mogel preživiti, podeli mu vojvoda župnijo
uraško. Zdaj je hkrati predikant v Ljubljani in župnik v Urahu.

Meseca marcija 1. 1561. poroča Trubar kralju Maksimilijanu o
delovanju hrvatske tiskarne in o Istranu Stepanu, pošlje mu prvi
hrvatski »Katekizem«, proseč ga, naj ga da presoditi in popraviti.'')

^) Dvorna knjižnica na Dunaju ima od drugega dela Trubarjevega Novega
testamenta samo ta list na Rimljane. — Kopitar, Gramm. 47.

-) Kostrenčič, Kril. Beitr. 3.

=*; Id. 3—9.

*) Id. Op. cit. str. 9—11.

S) Id. Op cit. str. 11.

«) Id. Op. cit. str. 12.

') Id. Op. cit. str. 14 — 15; v onih časih so se torej kralji zanimali za
popravljanje slovenskih knjig!

102 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Stanovi kranjski pa vender niso hoteli biti brez predikanta ;
radi tega pošljejo meseca aprila slugo Stotzingerja z denarjem, da
naj Trubarja sprovede na Kranjsko ; zahvalijo hkrati starešinstvo
kemptsko, da so Trubarja odvezali službe.') Stanovi dozvolili so
Trubarju, da se sme časoma vrniti na Nemško radi tiskanja knjig. ^}

V istini dojde Trubar na Kranjsko, nastopi službo in razlaga
božjo besedo v slovenskem in nemškem jeziku ; pa takoj se vrne
na Nemško in privede s seboj dva duhovna grškega veroizpovedanja,
da bi sv. pismo prevela na hrvatski jezik s cirilskimi pismenkami.
To naznani Trubar takoj kralju Maksimilijanu ^) in ga prosi, naj pod-
pira tiskanje knjig in naj v varstvo vzame predikante na Kranjskem.

Stanovi na Kranjskem so pa vender odločno zahtevali, da
dojde njih predikant nazaj ; to se tudi zgodi meseca sušca leta 1562.
Tu so ga pa čakale nove težave ; zagovarjati se je moral proti
sumničenju Stepana Konsula"*) ; prepričal se je dalje, da prevod ni
povsem točen ^), in vrhu tega dal je cesar Ferdinand '') 30. julija z
grada Podiebrada deželnemu poglavarju kranjskemu in stanovom,
županu ljubljanskemu ukaz, da se imajo zapreti Primož Trubar,
Janez Scherer, Jurij Kobila, Jurij Mušič, Kaspar Rokavec v Kranju;
N. Stradiot in Matija Khlombner. Kranjski stanovi so branili zato-
žence, da so pošteni ljudje, češ, da celo škof nič ni našel po-
hujšljivega v Trubarjevih govorih.'') Meseca novembra pride drug-
cesarski ukaz na Kranjsko, da ima Trubar pred škofom izpričati
svojo pravo vero. Trubar pošlje vsa pisma Ungnadu, proseč ga,
naj jih pošlje vojvodi. Stanovi dali so svojemu predikantu najlepše
spričevalo, češ. Njegovemu Veličanstvu bi se Trubar prikupil po
svojem skromnem, poštenem, odkritosrčnem in pobožnem življenju,
ko bi ga Veličanstvo le račilo poslušati.

Dne 5. oktobra 1563. poroča Trubar na \\'urtemberško. da je
sicer došel na Kranjsko cesarski ukaz proti njenui, da mu je pa
velel deželni upravnik, ko bi ga (Trubarja) deželni stotnik poklical

') Kostrenčič, Op. cil. str. 19—21.

') Šafafik. Gesch. I. 7.

^) Kostrenčic, Op. cit. str. 57.

♦) Ideni, Op. cit. str. 94—97.

"*) Antoiiiju Dalmati in Stepanu Konsulu, čijih prevod so bili strokovnjaki
presodili, piše: Videte et bene premeditemiiii, vobis enim luditur, vos. non ego
dabitis deo et liominibus rationem; cum vestra versione prorsus nulluiu volo ha-
bere commertium.

») Idcm, Op. (it. str. 97-98.

') Idem, Op. cit. str. 99—100.

Proteslantovska doba od 1. 1550—1600. 103

pred-so, naj oclsfovori, da vsled namiga deželnih stanov ne ide
v o-rad; stanovi bodo prc uže vedeli, kako ga treba braniti in
zastopati.

V istini je imel mir; šel je na Goriško') in tam javno go-
voril. Zaradi tega so ga zatožili cesarju.

Leta 1564. pa prevzame vladanje na Kranjskem, Štajerskem,
Koroškem, Goriškem itd. nadvojvoda Karol, ki je bil vnet katoličan ;
stoloval je v Gradcu.

Trubar uvel je cerkveni red v slovenskem jeziku in je dal
s tem nasprotnikom priložnost, da so se začeli z nova zaganjati
vanj in ga črniti kot nemirneža.^)

Njegov cerkveni red so zadušili in prepovedali ; Trubar moral
bi na vsak način zapustiti deželo. Odločno so se zanj potegovali
stanovi, dosegli pa niso druzega nič kakor dvamesečen odlog. Radi
tega določijo mu v prihodnje dvesto tolarjev in ga gorko priporoče
vojvodi Krištofu, ki ga je imenoval župnikom v Lauienu ob Nekarju;
da bi se pa pospeševalo izdavanje slovenskih knjig, prestavijo ga
pozneje na faro v Derendingen.

Leta 1567. pride Trubar nenadoma v Ljubljano; v istem času
poskusili so stanovi pregovoriti nadvojvodo Karola, da bi jim pustil
izgnanega predikanta. Da bi se ne zdelo, da so stanovi Trubarja
poklicali v deželo, in da bi jim sploh ne delal sitnosti, odpravi se
Trubar na \\'urtemberško. Odslej preganjani mož ni videl več mile
mu domovine.

Predno govorimo o zadnjih letih njegovega življenja, hočemo
tu navesti še njegove druge knjige , ki jih je izdal, da popolnem
pregledamo delavnost in plodovitost izrednega moža.

^) O svojem delovanju na Goriškem poroča sam Ungnadu in pripoveduje
to-ie: »Vor 4. wochea bin ich vom herrn Jorgen grauen freyherrn vem Thurn
gen Gortz erfodert vnd daselbst 14 tag nach einander teutsch , windisch und
walisch in der herrn von Eckhhauss vnd zu Rubya im geschlols, dann die pfaffen
haben auff vnser ersuchen mich in die Kirchen nicht gelafsen, gepredigt vnd das
nachtmal in allen drey sprachen gehallten vnd dem herrn Hanibal von Eckhainen
sua gelhaufft, darob die pfaffen vnd miinichen sindt schier vnsynnig worden. Vnd
ara herausreitten auff meinem khlein esselein hab ich zum Creutz in der Khirchen
an einem sontag, dabey gantz Wippacher boden vnd vili pfaffen gewesl, ein predig
gethan, da wider niemandt nichls geredt, auch den priestern selbs wo]gefallen,
welliche predigt, wills gott, will ich in khurtz in die obgemeldete drey sprachen
bringen itd.«

2) Šafafik, Gesch. I. 10.

104 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

10. Articuli^) oli Deili te prauo stare Vere kerszhan-
ske, is S. Pyfma poredu postauleni, inu kratku laftopnu islo-
sheni. Kateri fo tudi taku u tim 1530 leitu , nashimu ner-
milodiushimu Gofpudi ColTarvu Carolu tiora Imana Petimu.
ranicimu. Inu potle utim 1552 leitu, timu Concilvu Vtrientu.
od enih Velikih Nembskih Vvudou, Meist Predig-areu, naprei
polosheni inu dani, sdai peruizh is Latinskig-a inu Nemshkiga
Jefvka uta Šlouenski fueiftu Iftolmazheni, odfpreida uti flouenski
predguuuori fe praui, katera \'era ie od S. Trovce poftaulena
ta ner prauishi inu ner ftarishi, skuli Primosha Truberia Crainza.
Drev C/hristliche Confeflionen, namlich Augfpurgische, ^^'i^rtem-
bergische und vSachsische etc.

VTIBINGI, Vtim leitu po Chrilhilouim Rovituu. M. I ). LXII. 4".

1 1. Trubarjev cerkveni red, v Tubingah 1564.

12. Ta celi Psalter Davidou .... skusi Primosha Truberia
Crainza .... V Tubingah 1566. 8. XIV. 264.

13. Primus Trubar's Catechismus nebst einer Samniluna-
geistlicher Lieder. Tiibingen, 1567. 8". Pobliže neznan.

1 4. T\ CKLI / C ATEHISM VS % ENI. / Pfalmi, inu tih uegshih
Godij, stare / inu Noue krfzhanske Peifni, od P. / Truberia
S. Kreilia inu od drugih sloshene, tretvzh poprau / lene inu
popul- / shane. // X)er gaiit^ Satcd)t)miiž, / ctlid)c ^^falmen, mib
(£l)rtft(id)c / (^e)ang, bie man nuif beii fUrucmm / ftcn ^^fte fiugct,
in bcv iLMubiid)en Sprac^. / 3^1"^ brittcn mal corriijirt tonb gc-
mc^rt. // Ap]VT. 31. / Scribite vobis Canticu iftud *!t docete
fi- / lios Ifrael, vt memoriter teneant & ore declarent. Et lit
Carmen irtud pro Tefti- / monio inter (ilios Ifrael. // V TIBINGI. /
1574. 8. 174.=»)

Stran 2 — 4 obsega nemški dopis Trubarjev j)lemenitašu Juriju
Kieselu; stran 5—8 PHVZHOVANE, DE / TV PP]TIE VCEHQ\I,
KA- / dar fe faftopnu is ferza poje id. ; konec^^no pravi Trul)ar. da

*j Kopitar, Gramm. str. 417.

'^) Th. Elze. Die Prot.-Ges 19. — Pesmarica se nahaja v vseučiliščni knjiž-
nici v Tubingah. — Dr. Elze (Die slov. prot. Gesangsbiicher) navaja knjižnice, kjer
se nahajajo razne izdaje te knjige; pristaviti je, da se nahaja II. izdaja v knjižnici
goriškega semenišča, kamor je prišla iz zapuščine prof. Horvata (Chrohat). Navaja
ga Škrabec v Cvetju id. Gorica 1888, 10. zv. — L. Žvab., Lj. Zv. 1886, 248.

^) Lukež Klinec imenuje se v knjigi >Ta celi Catechismus eni Fsalmi
. . . Pejsmi« v VVitembergi 1584, str. 92. — Ena druga Božična Pejssen, od Lukeža
Klinca toimačena. — J. Mam, J. XXI.

FroteslJtntovska doba od 1. 1550—1600. 1()5

ga je napotila korist petja u/e prod dvajsetimi loti natisniti nekaj
pesmic. Ta pesmarica obsega edeninštirideset pesmij in jisalmov,
(petintrideset s sekiricami). Trubar jih je zložil triindvajset, Krelj
deset, Dalmatin eno, Klinec eno, tri so brez imena zlagateljevega,
ena je stara.

O pesmicah in poznejših izdajah te knjige pozneje pobliže v
oddelku : »O protestantovskih pesmaricah.

15. CATEHISMVS / SDVP^IMA ISLAGA- / MA . ENA') PRI-
DIGA OD STARO- ; rti te praue inu krive Vere, Kerrtgho-
uane, Masho- uane, jhert^hena tih Suetnikou, od Cerkounih ;
inu doma^hih Boshvh slushbi is S. Pilma, starili / ("ronik inu
\'u5henikou vkupe sbrana. Ta ma- hina Agenda, Otro.^hie
Molitue, skuli Priniosha Truberia. // 1. Pet. 3. // Šitis parati
ad respondenduni cui- libet petenti rationem eius spei, quae /
in nobis est. /, (£ated)i)iuii!5 mit bež iperren / iBreiitij tilF 3Jf. S. ^i^
fcf)er'g auBlegung cin ^v^-- j big tiom Hripruug t>n ^XIter be^
rcd)ten t>nb jaU / fd)cu G)(aubeug nub ©ottc^bieiiftg. / X)ie ^an^--
tancl, iMuib bic flciuc Agenda. // VTIBINGI. / M. D. LXXV. /

Knjiga ima nemški in slovenski predgovor; pri zadnjem se
je podpisal Trubar kot »Raftzhizher Crainez«. Katekizem sega do
strani 286, potem se prične »hišna tabla« (287—408), mala agenda
do 486, register do 531.

Ta knjiga podaje nove vesti o Trubarju in njegovih sorod-
nikih, o koledi v Slovencih, o apokrifnih pričah in o dveh knjigah
slovenskih, ki nista bili znani poprej.

Koledovanje je bilo nekdaj bolj razširjeno, kakor je zdaj ; v
tej knjigi se nahaja tudi odlomek take kolednice.

Lepo število manj znanih besed navaja in razlaga \'. Oblak,
v Letop. Mat. Slov. 1891, 135-53.

16. F o r m u 1 a C o n c o r d i a e , 1580.

17. Ta Slovenfki kolendar-), kir vfelej terpi, inu ena
tabla per nim. Ta kafhe inu pravi rto inu duasseti Lejt naprei,

^) Krek je našel omenjeno knjigo v Gradcu. Kres 1881, 179. — Dr. Milčetič
v Primorju. Vienae 1883, 492. — Lj. Zv. 1883, 479. — A. Fekonja, Lj. Zv. 1886, 49:
Slovan 1886, 58. — Th. Elze. die Slov. prot. Gesangsbucher. — V. Oblak, Ltp.
M. SI. 1891.

') Pl. Radics, Kres 641. — J a n e z S c h \v e i g e r (Švajger), porojen blizu
Kočevja, protestantovski predikant, prišel v Ljubljano leta 1569., kjer je umrl

1 05 Zgodovina slov. slovstva, I. del.

kakou nedelfki Pufhtab bode vfaku Lejtu, kuliku Nedel inu
Dni od Bofhjza do Pufta, Eni Reimi, ty pravio, kadai bode
dobru Vreme. Vfake Quatri, Ta dalfhi dan Ta kratfhi Nuzh,
kadei je Leitu, Syma, Spomlat inu JelTen fezheno, kuliku je
Dni v enim Lejtu, koliko je Lejt, kar ta Sueit ftov. En Re-
gifhter, ta praui kuliku jo Bucqui inu Capitolou vfiga S. Pifma,
koku fe vfake Bucque Bukoufki inu Slovenfki imenuio ; kratku
inu dolgo pifsheio. Windischer Kalender vnd andre Sar-hen
darbey. V Tibingi, Vtim Leitu po Jefufovim Chrillulovim
Rovftvu. MDXXXII.

18. Ta celi Novi Teftament, fkusi Primoscha Truberia Crainza
Rallzhizheria, v Tibingi 1582. 8. I. 33, 613 •, II. 4 1., 477 strani.

Mesece imenuje : prosinic, siečan, sušeč, malitravan, veliki
traun, serpan, kimouc, jesenik, kozopersk, listognoj, gruden.

19. Agenda, tu je koku fe imenitnifche boshie flushbe
oprauljajo po Wurtemberfhki zerkouni ordnungi flovenfki,
Ao. 1585.

20. HISHNA / POSTILLA / D. ^LVRTINA LV- / THERIA, //
ZHES TE NEDELSKE IN V / TEH IMENITISHIH PRAŠNI- /
kou Evangelie, fkusi cejlu Lejtu s'vfem flif- / som tolmazhena,
fkusi / PRIMOSHA TRVBERIA / KRAINZA RAINZIGA. /
DRVCKANA v TIBINGI 8KVSI / Georga Gruppenbacha /
ANNO M. D. XCV. /

Trubar je bil sijajen vzgled požrtvovanja, zatajevanja samega
sebe, potrpljivosti, radodarnosti ; rode se taki možje za časa velikih
zgodovinskih doirodkov, ki pretresajo ljudi vseh stanov; taki časi
so bili za dobe reformacije.

Svojo skromno plačo je delil z ubogimi, posebno tistimi, ki
so jih preganjali v onih časih verskega prepričanja; pisal je na vse

dne 25. febr. leta 1588. — Njemu se pripisujeta dve pesmi v knjigi: Ta celi Cate-
chismus, str. 25S do Ho, a) »Ena lepa Duhovna Peissen«; p) »Boshizlina Peissen«
iz evangelija sv. Lukeža, II. poglavje. — Podpisal je Sch\veiger Formulo (lon-
cordiae in bil ud pregledovalnega odbora za Dalmatinov prevod sv. pisma. —
Th. Elze, Die slov. prol. Ges. 22.

') Na zadnjem listu evangelistarja farnega arhiva Kranjskega (mesta) je
zapisan načrt hoinilijo v slovenščini iz XV. stoletja; pisavec je bil Nemec ali
Italijan; knjiga je priSla bržkone iz zatiškega samostana v Kranj. — A. Koblar,
Lj. Zv. 1883, 602.

Prolestantovska doba od 1. 1550—1600. 107

strani mosjočnikom in priporočal svoje rojake.') Na smrtni postelji
odpustil je vsem, ki so mu bili kaj dolžni, vestno pa naznanil svoje
dolgove.^) Lepo osvetljuje njegov plemeniti značaj list natisnjen v
Sumijevem Archiv tur Heimatkunde, 1882.

Umrl je Trubar dne 28. junija 1586. po kratki bolezni ; na smrtni
postelji je narekoval zadnje stavke svojega prevoda Lutrove postile.
Trubarjev jezik. Kot Dolenjec je pisal Trubar dolenjsko na-
rečje ; zraven tega ima še nekoliko posebnostij , da po češkem
vzgledu a izpreminja v e, na primer : izkušen od hudiče ; oni tiga
gospodarje Belcebuba imenovali. Pri njem se nahaja tudi stara
glagolska obhka hočo namesto hočem, števnikova oblika deseti,
n. pr. trideseti srebrnike. Zaime druge osebe ženskega spola v mno-
žini se glasi še jednako moškemu spolu vi. Trubar ne pozna name-
nilnika, ne staplja nikalnice z glagolom imeti, na primer : ti ne imaš
krivu perseči. Namesto svojilnega zaimena tretje osebe rabi rajši
rodilnik ; nekar nam. proste nikalnice ne : predloge s, A;, v veže z
nastopno besedo v enoto, n. pr. Zabraamom, skrbeti rabi z dajalnikom.
Desetiti = verzehenten ; dokonati = dokončati; fratar = Ver-
rdther; god = čas, ura; kazati = pripovedovati ; nirlec = mrlič-
potnica (hrv. ^jftnical = tašča; prebirati = ilbrig sein ; rauen Jitapic
= Nebenknecht , vek = moč, id.

Pismo na kranjske stanove iz leta 1586. podpisal je tako :

Primus Truber gewesener ordentlich berufen — , praesentirt
— und contirmierter Domherr zu Laibach, Ptarrer zu Lack
bei Ratschach zu Tvfer und St. Bartholomae Feld, Caplan
bei St. Maximilian zu Cillv, \vindischer Prediger zu Triest,
und nach der ersten Verfolgung Prediger zu Rotenburs- an

^) Th. Elze. Die Universitat Tubingen, p. 35, priporoča Dalmatina v Tiffer-
num: op. cit. palsim — V. Koslrenčid, Urk. Beitr. str. 3, 9, 11, li. 57, 94. 101,
109, 115, 123, 142, 186, 190, 202. 204, 217.

-j V 10. dan junija 1575. iz Derendingena kranjskim stanovom, kjer prosi,
naj se sto tolarjev njegove plače odda svaku Celjanu Rlausu. ker mu je dolžan.
S posojenimi denarji si je pre popravil hišo. kupil vinograd; ob pravem času mu
jih neki ni mogel vrniti, ker je bil trikrat nevarno bolan, ker ga nadlegujejo be-
rači; hčerki dal je dote 100 gld., in sin stal ga je mnogo v šolah; draginja je
neki tudi bila. Obresti mu hoče povrniti tri dni po sodnjem dnevu. V istem listu
priporoča poštenost in slogo rojakom: »dals er solche Ainigkheit des Glaubens auch
in allen weltlichen Politischen und Biargerlichen handlungen, herzliche Liebe.
treue, warheit, gerechtigkheit, erhalte, gewehre und er\veitere etc« Šumi, Heimat-
kunde I, 14—17.

](),'s; Zgodovina slov. slovstva. I. del.

dor Tauber, PfaiTer zu Kcmpton und .Vurach, nachmels Pre-
dig-er der ehrsamen Landschaft in Kraiii und in der Graf^chalt
Gorz zu Rubia, und nach der anderen \'errol!Juns: Pfarrer zu
Laufen und jetzund zu Derending-en bei Tilbing-en.
Slavni lilolog- Crusius mu je zložil nagrobnico, kjer se bere
med druofim :

Vir fumtdo hoc sancfus de Slava est rjente sepultus,
Primus. qui Christi, praeco fidelis erat ....
TransfuUt in patriam divina volutnina lingiiatn
Sparsif in Ecas dogmafa sanda plagas.
Sebastijan Krelj'i, porojen v Vipavi, so je učil v Jeni pod
Vlahovičom in v Tiibingab , šel ž njim v Rezno (Regensburg) ;
znajoč grški, hebrejski in latinski jezik, bil je pomočnik Trubarju
v Ljubljani 1. 1565., ker se je bilo protestantovstvo razširilo tako,
da Trubar ni več zmagal vsega posla ; tam je umrl dne 25. decembra
leta 1567.

Njegovo delo je :

1 .POSTILA / SLOVENSKA. // To ie, / KARSHANSKE EVAN-
GELISKE / Predige, verhu vfaki Nedelfki Evan- / gelion fkusi
Letu. // SA HISHNE GOSPODARIE SHOLE, / Mlade inu pri-
profte Ludi. /7/ PERVI SBISKl DEL. // CHRISTVS >LVTTHEI
NA XXI11I. / Inu fe bode predigoval leta Evangelion tiga /
Kralevftva, po vlun ulnim fvetu, k'pri5hi / vfem Ludem. Inu
tadai, pride / fodnij dan. / ANNO DOMINI M. D, LX\'II. /
Na drugi strani naslovnega lista se nahaja :

LITER AR VM SLAVICARVM APPELLATIONES.

Literae Latinae
Imena flovenfkih ut cunque Slavicas

puhftabov exprimentes

yl/s a

buki b

vidi v

glagol i e g

dohn id. d id.

Temu sledi: Martina Luthera, Praue Katoliške Cerkve iizhe-
nika Lepo predgovorenie, (devet stranij) nato l\relj(>vo j)oročilo na

') Kop. Gramm. XXXV. — Šaf., Gesch. I. 14. 77—78, 111—112. — J. Mam.

J. XXI. — Th. Elze, Die Universital id. 19. Die slov. protest. Ges. 11).

Superintendentcn 30—32. — J. Koslrenčič, Beitr. (U. — A. Fekonja, O poOetkih.
Lj. Zv. 188fi, 105.

Proteslantovska doba od 1. 1550—1600. 1()9

Kranjce, (ponatisnil Kopitar, Orammatiiš 420 do 423). Knjiga ima
174 listov. Na zadnje pravi pisatelj , da naj čitatelj prosi Boga
pomoči, če hoče imeti tudi drugi del. Sledi še imenik nedeljskih
evangelijev od adventa do velike noči. Na zadnji strani je vigneta
z napisom : Superantur ino-cnio vires. Anno M. D. LXV1I, Ratisbonae
excudebat Johannes Burger.

2. POSTILLA, / to ie / KARSZHAN- / SKE EV ANGELSKE /
predige, verhu Euangelia, vfe / poglauite Prasdnike skos /
celo Leto. // SA HISIINE GOSPOD ARIE, / Shole, mlade inu
priprorte liudi. // Od Joann. Spangenberga, na vprasha- / nie
inu odgouor isloshena. // Sdai peruijh, verno inu fueifto Stol-
ma^hena : Inu / vpraui Slouenski Jesik prepifana. /// Anno^
M. D. LXXV1II. -

Eden izvod je v licejalni knjižnici v Ljubljani. To je druga
izdaja zgorej navedene postile, kateri se je dodal še drugi del k
prvi, v Regensburgu natisneni polovici.

(Ta zeli Catekismus, glej Primož Trubar). "'')

Za vzgled jezika bodi ta-le odlomek iz postile 1. 1567.

»Ti pak, kir ne saftopish, kai ie Orthographia, kai proprietas
linffuae, inu li fe navadil na Gospod Truberiovo Kranfhzhino,
beri le precei leto pismo, kakor sice druga berelh. Tebi nei
veliko, oUi fkori nizh preminienu. Charkam se ne pufti irrati,
kakor da bi ne bile ; ch sa sh fcj, f sa Jjf vchasv beri. Inu c
sa C, nikar za k. Taku fe ne bodesh fkusi nistar blasnil. To
diflerencio alli raslotak mev s inu J\ meiu sh inu /h bodefh
fam dobro samerkal.«

V istem predgovoru pripoveduje, da se je ta izprememba
slovenskega pisma izvršila »s dobrim fvitom sallopnih Bratov«.
Iz tega odlomka se vidi, da se je začelo razločevati med s in s-om,
med 0-jem in s-jem. Trubar ni delal razlike med u-jem. in t;-jem,
pišoč za oboje tt. Ta nedostatnost se je odpravila ; razločevali so
tudi e in e, naznačili so jotovanje, n. pr. za kruliav, pisali so : krulčiv,

») Op. cit. str. 6.

2) Catechismus quinque linguarum = Otrocia biblia. ein Handt-
biichlein, darinn ist unter andernn der Catechismus von funffeiley sprachen.
(Crainisch, Krabalisch. Teutsch. Latinisch, Italienisch). Anno MDLXVI. 8. Drukanu
v Regenspurgi fkusi Joannesa Burgera.

To je abecednik za kranjsko in istrsko mladino, obsegajoč vsega vkup
128 str. ; slovenščini je odmerjen največji prostor. Prvi izvod se nahaja v vatikanski
knjižnici v Rimu. Po Kopitarjevem mnenju ga je pisal Krelj.

110 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

pravilno so rabili enklitične oblike zaimkove. Po nepotrebnem nado-
mestili so s s c-jem in sh s c/<-jem in rabili nekatere hrvatske oblike.
Zlagal je Krelj tudi pesmice, vzgled glej Marn.*)
Jurij Dalmatin^) (1550 — 1589.), porojen okolo leta 1550. na
Krškem na Dolenjskem v siromašnih razmerah, je po Trubar-
jevem priporočilu prišel v samostansko učilnico v Bebenhausen pri
Tiibingah, potem v zavod Tiffernum, postal 1. 1569. magister, 1. 1572.
duhoven, dobil službo predikanta v Ljubljani: od tod je hodil v
razne kraje na Gorenjskem opravljat božje službe, župnikoval v
Skocijanu 1. 1585—89. in umrl v najlepših letih 31. avgusta 1589.
v Ljubljani.

Marljivo je spisaval in prelagal na slovenski jezik potrebne
knjige ; prvih deset let njegovega pisateljevanja se sme smatrati
kot pripravljanje za prevod sv, pisma ; v tem času je izdal :

1. Jesus Sirah^K ali njegove bukuize (latinfki Ecclesi-
asticus) sa vfe shlaht ludv, lufeb sa kerfzhanfke hifhne ozhete
inu matere v flovenlki jasik ftolmazhene. Drukanu v Lublani
fkus Joanesa Mandelza, 1575. 8". VI. 228.

Albin Arko, Tristoletnica tiskarstva na Kranjskem, popol-
njuje naslov knjigi takole: Jesus Svrach. \Mndisch sampt
kurtzen Argumenten veber alle Capitel und einem niitzlichen
Register so am end des Biichleins zu finden ist.
DRVKANV V LVBLANI,
fkusi Joanesa Mandelza.
M. D. LXXV.

2. PASSION id., glej natančni naslov str. 1 19 te knjige.
Za vzgled bodi :

O grellini Zhlouik vlaki zhas Kakor tu Euangelirti

Pomirii ti kai ie sa nas Inu Apoltolski Ivsti

Jesuf moral terpeli, Poredu vfe prizliuio.

De bi nas od pekla relhil, Od nega martre pifheo

Is neba je na iVet prelhil Greihnike knemu vishaio

Nemu je bilo vmreti Vnega veriet vkasuio.

A. Arko, Tristol. str. 12 navaja naslov tako-le: Paffion is

usih riitirih Luanirelistou u Poillom od Jurja Dalmatina sdej

*) Kopitar, Hesycliii glossographi discipulus 4(j. — Levstik. Lj Zv. 18S1. 775.

3) M, Pohlin, Bibl. Carn. 29. — Th. P:ize. Die Universitat TUbingen und die
Studenten aus Krain p. 84. 68. — Dimitz, Gesch. Krains III. 194-211. - Šaf., I.
14-15. _ J Marn, Jez. XXI. 6-8. - Fekonja. Pofetki. Lj. Zv. 1886, 106. —

3) Oest Gel. Anzeigen 1779, 111. - Mark. Pohlin. Bibl. Car. 30. — Dobrowsky,
Siavin, I. I;')?. - Šaf., Gesch. 99. — Lj. Zv. 1881, 775.

Protestaiitovska doba od 1. 1550 — 1600. 111

porvizli sloshona u vishi kokar ta nomfhka : »Menscli ! be-
\veino deine Siinden gross« ali kokar ta flovonrka peilVem :
»Sveti Paul v enem liftu.«

Die g-anze Passion aus allen vier Evanofelien in die slo-
vonische Sprache verdolmetscht durch M. Georg- Dalmatin.
Praefatio Germanica, štiri liste, Introductio Carniolica, 22 listov

— Opus numeratum, 22 listov — PejlTem, 14 listov. Drukano
v Ljubljani skus Joannesa Mandelza, 1576.

3. Biblie tu ie vligfa Svetig-a Pifma perui deil, v katerem
fo te pet MofelTove buque, sdai peruizh is drug-ih iesikou vta
Slouenfki sueiftu llolmazhene, sred kratkimi inu potrebnimi
aro-umenti zhes vfiik Capitul , inu saftopnimi islag-ami neko-
terih teskkeishih belsed, inu seno potrebno Slouensko pred-
guuorio, v kateri ie kratka fumma, prid inu nuz letih buqui
sapopaden, skusi Juri a Dalmatina. Na konzu ie tudi en
resishter, v katerim Ib sa Harvatou inu drugih Slouenou volo
nekotere kranfke inu drug-e belsede vnih iesik llolmazhene,
de bodo lete inu druge nashe Slouenske buque bule saftopili.
Die fiinff Biicher Mosis sammt kurzen Argumenten, und noth-
wendigen Scholien. Drukanu v Lublani v tim leiti po Criftu-
feuim rojth^u skusi Joannesa Mandelza. 1578. Mali fol. 181 str.
Nemški predgovor do stanov štajerske, koroške in kranjske

dežele ima dve, slovenski (kranjski) sedem stranij ; »register« tujih
besedij tri strani. Ta prevod se je pozneje vsprejel v prevod vsega
svetega pisma, tu pa tam izpremenjen, a ne vselej popravljen.
(Kopitar, XXXV, 428—30. — Dobro wsky, Slov. I, 157. — Slawin, 18,
84. — Šafai-ik, 98. — A. Arko, 15.)

4. SALOMO / NOVE PRIPUVVISTI id. glej natančni naslov
str. 115 te knjige. (Baumgartens Nachr. III. 475. — Kop., 449.

- Dobr., Slov. I. 157. - Šaf., 99. - Lj. Zv. 1881, 775.)

5. Biblia, tuje vfe fvetu Pismu Stariga inu Noviga Tefta-
menta, Slovenf ki tolmazhena f kusi Juria Dalmatina. Bibel,
das ist die ganze heilige Schrift windisch. Gedruckt in der
churfurstlichen sachsischen Stadt ^^'ittemberg durch Hans
Kratfts Erben 1584, 4. 742.

Prevod se začenja z nemškim oglasom na stanove in vse
kristijane ... na Kranjskem na štirih straneh, potem na dvajsetih
straneh »Gmain predguuor zhes vfo Sveto Biblio«, nato »predguuor

112 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

zhes Stari Tellament« na devetih straneh, imenik knjig stareu-a za-
kona v slovenskem in latinskem jeziku, pregled vse biblije na
osemnajstih straneh. Odslej se še le začenja sv. pismo do Visoke
pesmi na 1 — 334 straneh z mnogimi lepimi Kratonovimi lesorezi;
s preroki se začenja novi zvezek 210 stranij obsegajoč; novi zakon
obsega 150 strani. Na koncu je »register« nedeljskih in prazniških
evangelijev z dodatkom nekaterih besed iz drugih narečij.

Prevod bi se bil imel natisniti na Kranjskem, a nadvojvoda
Karol je to zaprečil ; vsled tega so magistra Dalmatina in šolskega
ravnatelja Adama Bohoriča s priporočili na volilnega kneza Sakson-
skega poslali v ^^'ittemberg 10. aprila 1583.')

Prevod je za ono dobo v resnici krasen, tisk lep in razločen.
Da more čitatelj lože poznati Dalmatinove nazore in njegov
slog, čitaj to-le: »Inu k' poslednimu, de bi leta Slovenska
Biblia le tem bujle inu dajle med vsemi Slovenci mogla
se zastopiti : taku so ene težiše inu nikar povsod navadne
bessede nikar le na strani raven texta z drugimi bessedami
zložene inu z' Zvejzdicami znaminovane : temuč je tudi zadaj
na koncu lete Bibiie z' flissom, en register, po redi tega
a. b. C. postaulen, de, kar bi kej eden v' textu nemogel dobru
zastopiti ta more tam zadaj v' registru vskati. Kakor, kadar
bi en Mar vat nemogel zastopiti, kaj se reče Arcat, taku
more v' svoim Jeziki Likar za Arcat brati. Taku kateri bi ne
zastopil kaj se reko Buque, ta išči v' puhštabi 5, taku najde
de se Buque reko v' njega jeziki Knjige. Zatu more on v'
svoim jeziki za Buque Knjige Brati.«

Razven tega prevoda sv. pisma, ki je najvažnejše delo v prote-
stante vski dobi slovenskega slovstva, izdal je Dalmatin še:

(j. K a r s z a n s k e lepe molitve^), sdaj porvizh iz Bu-
kovfkiga inu Nemfhkiga jesika v' nafh Sloucnlki tolmazhene
sred enim regifhtrom vlih molitvi sadej na konzu letih buquiz
fkusi Jurij a Dalmatina. Gebetbiicldcnn \vindisch. Witteber-
gae, anno MDLXX111. Drugo izdajo je oskrbel Felicijan Trubar.
V Tibingi skusi Georga Gruppenbacha, 1595, 12. 337.

*) Tisk je stal 800u gld. ; proteslantovski stanovi kranjski so plačali G 100 gld.,
štajerski 10(K3 gld.. koroški 900 gld.

») Eden izvod v liccalni bibl. v Ljubljani. -- Šaf., 140. — Lenček, Mitih. d.
h. V. f. Kr. 1857, 89—92. — Eden izvod v goriški sem. knjižnici. - L. Žvab. Lj.
Zv. 1886, o03.

Protestantovska doba od 1. 1550—1600. 113

Ta molitvenica jo večinoma prevod knjige: Betbiichlein D. An-
dreja Musarla ^Meusel), 1572. — (Kop., 435.)

Oskrbel je Dalmatin tudi drug*i natis Trubarjeve Pesmarice
z naslovom:

TA CELI CA- / TEHISMVS, ENI / PSALMI id., o katerem

glej pobliže str. 121.

Adam 15 ohor i č '),

porojen na Dolenjskem, in sicer Ungnadov podložnik, šolal se je
1. 1546. v Wittenbergu in postal tam magister philosophiae, osnoval
na Krškem v lastni hiši šolo za sinove dolenjskih grajščakov, prišel
leta 1566. v Ljubljano za ravnatelja stanovskim šolam, katere je
vodil do leta 1582., potem pa tam v pokoju živel do leta 1598.

Ker se je bil na Nemškem šolal pod izvrstnim humanistom
Filipom Melanchthonom in ž njim občeval pobliže, se je bil v jezikih
izobrazil tako temeljito, da je glede znanja jezikov prekosil vse
tadanje slovenske pisatelje; po njegovem navodu: Elementa le (!)
L a b a C e n s e t r i u m 1 i n g u a r u m latina, germanica et sclavonica,
Laibach gedruckt bei Johann Manlius, 1. 1584. se je poučevalo v
prvih razredih omenjene šole.

Ko se je določilo, da se je izdajal Dalmatinov prevod svetega
pisma, ukrenil je dotični pregledovalni odbor, da se ima določiti
jednotna pisava, in naložil Bohoriču, naj napiše slovnico ; ta slov-
nica je za oni čas vrlo delo in ima naslov :

Arcticae horulae'^) succisivae de Latino - Carniolana
Literatura ad latinae analogiam accommodata, unde Mosho-
viticae, Rutenicae, Polonicae, Boemicae et Lusaticae linguae
cum Dalmatica et Croatica cognatio facile deprehenditur.
Praemittuntur his omnibus tabellae aliquot Cvrillicam ortho-
graphiam et Glagoliticam et in his Rutenicam et Moshoviticam
orthographiam continentes. Adami Bohorizh. \'saki jazik spo-
znati hošte Boga .... Vsaki jezik bode Boga spoznal. Omnis
lingua coniitebitur deo. Rim 14. Vitebergae 1584. 8". 186-1-66.
Predgovor^) je namenjen sinom štajerskih, koroških, kranjskih
plemenitašev in govori o važnosti in prostranosti slovanskih jezikov,
dasi precej pretirano , razlaga imena poprej slovanskih krajev in

n Saf., 16. - Fekonja, Početki 107. - Th. Elze, Die slov. prot. Ges. 29.

2) J. Marn, Jez. XXr. 8—10.

=*) Prevel J. Marn, Jez. XX[. 59—68.

8

14 Zgodovina slov. slovstva. 1. del.

mest, omenja s hvaležnostjo svojcg-a učitelja Melanchthona, se spo-
minja slavnih rojakov, n. pr. Žige Ilerbcrsteina, in priporoča teme-
ljito učenje slovenskega jezika.

V slovnici rabi člen, razločuje tri sklanjatve; ta oča, tarnati,
tu pismu ; tri vrste glagolov : sekam, pišem, ljubim ; posebno obširno
razlaga glasoslovje.

Poznejši slovničarji so daleč zaostali za njim. O slovnici nje-
govi govore obširno: Dobrowsky, Slavin 19 — 39. — Kop., 38 — 48.
— Šaf. 53.

Skrbno je sodeloval pri sv. Pisma posameznih delih, n. pr.
Jezus Sirah, Salom. Pripuvisti, Pentateuch, posebno pri Dalmatinovi
bibliji, in vmestil : »E^na druga Otročia Peisam, kadar se z' jutra
gori vstane id.« v knjigi »Ta celi Catehismus« ') id. v' Bitembergi
1584, 241—7.

Felicijan Trubar^),
mlajši sin Primoža Trubarja, porojen v Kemptenu okoli 1. 1553.,
se je učil kot gojenec v knezovem zavodu, leta 1580. predikant v
Ljubljani, 1. 1591. postal pastor in superintendent nemškim in slo-
venskim Lutrovcem, 1594. tudi za vse Nemce na Kranjskem, bil
pregnan 1598.1. iz Ljubljane in iz vseh avstrijskih dežel, seje
skrival (potikal? Marn) nekaj časa po gradovih na Slovenskem;
konečno je postal pastor v Griinthalu.

Zaslužen je za slovensko slovstvo v tem obziru, da je oskrbel
izdajo knjige:

HISHNA / POSTILLA / D. MARTINA LV- / THERIA, id.

glej ves naslov str. 106 te knjige.

Nemški predgovor je pisal Felicijan Trubar. Nato se pripo-
veduje, kako veliko dobroto je Bog skazal Slovencem, da imajo
poleg drugih narodov tudi oni vse sv. pismo prevedeno. Potem
se pripoveduje, da je to postilo poslovenil oče Trubar, da jo je
pa s Felicijanom v Škocijanu zraven Turjaka pregledal in revidiral
Andrej Savinic, 1595.

Skrbel je tudi, da se je na novo izdala Dalmatinova Molitve-
nica in Pesmarica, Snoilšakov prevod Lutrovega katekizma.")

') Šaf. 78.

') Tli Elze, Superintendent str. h2 h\). — Mom, Dio Universiliit Tubinpen
str. 70. - Idom, Die slov. prot. Ges. :U. — J. Marn. Jezic. XXI. 11. — Fekonja,
Po(^etki v Lj. Zv. 1HH(), 282.

") Th. Kl/.c, Dif Llniversiliil ihi. 1 c.

Frotestantovska doba od 1. 1550—1600. , 115

Janez TulščakJ)

L. 1559. je deloval kot propovednik nove vere in je bil v Metliki
leta 1561. dobro znan kot »gospod Janez« ; 1. 1561. postal je zraven
Juričiča deželni propovednik v Ljubljani, kjer seje oženil; 1. 1562.
došlo je cesarsko povelje, naj se dene v zapor; v nastopnem letu
bil je zopet na svojem mestu. Bil je strasten in tako svojeglaven
mož, da je izg-ubil svojo službo. Odlikoval se je za časa kuge, izdal
je tudi molitvenik ; radi tega so ga izbrali v deželno delegacijo,
da pregleduje Dalmatinov prevod svetega pisma, imenovali ga tudi
deželnim propovednikom ; v tej službi bil je umirovljen 1. 1589. in
je umrl okoli 1. 1594.
Izdal je :

Kerfzhanske^) LEIPE MOLITVE SA / vfe potreibe ino Sta-
nuve na vfa- / ki dan skusi ceil Tiedan, poprei v Bu- / kovviskim
inu Nemfhkim Jesiki sku / si Jansba Habermana pilTane, Sdai /
pak tudi pervizh v Slouenfzhino ftolmazhene / Skusi / Jansha
Tulfzhaka V LUBLANI / Skusi Jansha Mandelza v tim / Leitu
M. D. LXXIX / 8". 131.

Posvečena je knjiga gospema : Maria des Hrn Hansen
Kosls zu Kalten Brun und Ganabitz Ritters Ehegemahl vund
Margreth des Hrn Georgen von Rain zum Starmal (Stermol)
auch Ehlichem gemahel beyde geborne Paradeyserin Schwe-
stern.

Nemški predgovor obsega dve, slovenski osem stranij, potem
sledi kazalo na treh in tekst na 131 straneh.^)

M P. J. Šafafik, 15, 140. — Jos. Marn, Jezic. XXI. str. 10. — P. pl. Radics,
Kres V. 568-72.

2) Baumgarten, Nachrichten von merkwurdigen Biichern. Halle 1753. III.
475. ~ Kopitar, Gramm. 449. — .šafafik, I. 140. — A. Fekonja, Počelki id. Lj.
Zv. 1880, 232.

') Izvod te knjige shranjuje se v knjižnici kopenhagskej ; temu izvodu pri-
vezani ste knjigi :

TA ZELI / CATEHISMUS, ENI / Psalmi, inu tih vegshih Gody / Stare
inu Nove Kerlzhanske Peilme od Truberia, S. Krellia / inu od drugih slo-
shene, Sdai / supet na nou popravlene i / nu svehku leipimi Duhou / nimi
Peiini pobulshane / V LUBLANI / M. D. LXXIX, (glej str. 121 te knjige) in:
SALOMO / NOVE PRIPUVVISTI / tu ie kratki leipi inu vfem Itarim inu
mladim Ludem / potrebni / navuki, fkusi Juria Dalmatina / v Slovenfshino
tol / mazheni. Proverb. 1. 9. Timor Domini initium sapientiae. V LUBLANI.
M. D. LXXX. Vse te knjige tiskal je Mandelc.

IJ^g Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Protestantovskc cerkveno pesmi.')

Trubar jo takoj iz počotka spoznal veliko moč, ki jo ima
pesen na človeško srce; radi tega je koj v prve svoje knjige vplel
nekaj pesmic (fflej spredaj Abecedarium in Catechismus).

To je vplivalo tudi na drugo reformatorje, da so se poskusili
v tej stroki, n. pr. Matija Khlombner, Gregor Vlahovič, Jurij Juričic,
Jurij Zvečic, Matija Zivčic in drugi.

Khlombner je bil 1. 1529. deželni pisar, v letih 1548—49.
v službi na kranjskem vicedomskem uradu, je leta 1561. izgubil
vse deželno službe in bi bil moral 1. 1564. v ječo, kar se pa ni
zgodilo.

Prišel je na glas, da je zelo boječ, in mislil jo, da jo Trubar
razširjal to neugodno mnenje o njem ; zato mu je bil potem za
vselej nasprotnik.

Vlahovič iz Metlike, prijatelj Khlombnerju, je L 1559. v Metliki
razširjal protestante vstvo in je moral zato mnogo prestati. Ker ni
razumel ne nemški ne latinski, se je osobito naslanjal na Trubar-
jeve knjige. Hrvatski ban grof Peter Erdody podelil mu je 1. 1562.
proštijo bratovščine Božjega telesa v Metliki, katero jo odstopil
za letnih 24 gld. Dasi mu je ljubljanski škof prepovedal vso škofijo,
prepovedoval je 1. 1567. v Novem mestu, dobil 1. 1570. letno plačo
(80 gld.) od kranjskih stanov, prepovedoval je v Brežcah, podpisal
1. 1580. formulo Concordiao in jo umrl 1. 1581.

Juričic, (Jurij Kobila)^), Hrvat iz V^inodola, je bil poprej
katoliški duhovnik in je v Ljubljani prepovedoval 1. 1558. v »Nemški
hiši« v protestantovskem smislu ; to mu prepove generalni vikarij
Škofic. Zato so mu stanovi 1. 1561 — 62. v Trubarjevi odsotnosti od-
kazali evangelsko Elizabetsko cerkev L. 1562. je pomagal IJngnadu v
Urahu, 1. 1563. prepovedoval je v Ljubljani in v Kamniku, bil 1. 1565.

*) Th. Elze, Die slovenischen protestantischen Gesangsbiicher des XVI. Jalir-
liiiiidcrles. Vencdig, Verlag des Verfassers 1884. 8, 38.

2j Sodeloval je pri knjigi: Postilla od Joan. Spangenborga »skusi

Sebastjana Krčila V Lubiani 1578, in pri prevodu > Novega zakona« na brvalski
jezik. Anton Dalmatin in Stepan Istrianin. V Tibingi 1563. — O Juričiču sploh:
Valvasor, H. 434. — Schnurrer, Slav. Bucherdr. 54. — Pohlin, Carn. 29. — Kop.,
Gramm. - Metelko. Gr. Lehrg XXI. - Šaf., 14, 16. 156. — Joh. Georg's Schell-
liom's ErgcUzlichkeiten aus der Kirrlienhistorie III. 176i, 806 — 11. — Lj. Zv. 1881,
776. — A. Kekonja, Po('5('lki id.. Lj. Zv. 1886, 2, 32. — Tli. Elze, Die slov. prot.
Ges. 6-7.

Prolestantovska doba od 1. 1550—1600. 117

drug:! dijakon v Ljubljani, leta 1574. vojaški kapelan, umrl pa
26. oktobra leta 1578.

Ti možje in njih prijatelji so začeli prelagati cerkvene pesni
na slovenski jezik; Khlombner jih je pa zbiral in jih 1. 1561. pokazal
Trubarju vrnivšemu se iz Nemčije; Trubarjih radi pomanjkljivosti
ni odobril, češ, boljše so dobre latinsko ko slabe slovenske. Vender
se je g"las raznesel o teh pesnih, in župnik Weiksler je Khlombnerja
prosil zanje. Pošlje jih torej Khlombner po Juriju Zvečicu in Juriju
Juričiču, ne da bi Trubar kaj vedel o tem, Ungnadu, ki jih natisne
z naslovom :

ENE DVHOVNE / PEISNI '), KATERE SO / SKVSI PRI-
MOSH TRVBERIA VTA / flouenfki yerik i ftolmazhene, inu
vshe / feday k drugimu maly / drukanu (!) / Sa leteimi ye tudi
en drugi deil kerfzhankih peifni. ®etftlid)c Sieber in ber ilMn* /
bifd}cu S^n-ad}. / Sampt auberii jugetfjauen ^^[almeu Dunb ^f)xip
lic^cu Siebcni, toolt^e bon cttlid}cn / gntt{)ev3ic3en Sf)rtftcn, an§ ber
bcutfd)cn S^ln-ad) in bic ^-iCnnbtld^c lKrbofmet[d)t, / fo f)eniad) cin im
anbcvn tl)cil bi^ / feio 33iid)Iein5i cjefnnbcn luorbcn / EPHESIEM 5. /
Gouurite mei fabu od teih Pfalmov inu duhovnih peifni, inu
duhovne peifni / puite temu gofpudi notri va / shem fertzi etc.
/ * / . V TVBINGil^: / . 1563.

Pesmarica ima 205 stranij in sestoji iz dveh delov; v prvem

delu do strani 38. se nahaja sedem Trubarjevih pesni ; drugi

del ima ta-le naslov: P]NE DVHOVNE / PEISNI INV NIKI- /

TERI PSALMI, KER SE SKVSI VSE / leitu vkershanski Cerkui

poio, ketere so fe- / dai na peruitzh fcufi nekatere brumne

ker- / shenike, is Nemskiga pifma, V flo- / ueinski iellk iftol-

mazhene / inu drukane. // Der anbcr theil ber Sinbi[d)en / ^[almeu

inib c3eift(td}en / Siebcrn. / COLOS. III. Vzhite inu opominaite

femi fabe, ftemi Pfalmi, shual- / nimi inu duhounimi lepeimi

peifnami, / inu puite timu Gofpudi nom / vashih herzeih. / (!)

Na str. 40 je »EN KRATEK REGI / fter«, potem od strani 41.

do 204. je šestdeset pesnij, ki se nanašajo na stvarjenje, veroizpo-

vedanje, očenaš, krst, obhajilo id. ; pri nekaterih so navedene prve

besede nemških napevov, po katerih se imajo peti, n. pr. »Der Tag

der ist so freundenreich«. Pri 25 pesmicah stoje začetnice imen

pisateljev, n. pr. G. J. (= Georg Juričic, 8 pesmic). (P. T. Trubar 1 ;

') Th. Elze, Die slov. protest. Ges. 10-11.

113 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

»Oče naš« v vezani besedi iz Abecedarija leta 1555). L. Z. (Lukas
ZweckeP) 3); H. K. (morda llans Kiesel^) 12 p.); G. R. (morda
Kaspar Rokavec') 1 p.); brezimcnske pesni so nekatere morda
Khlombnerjeve.

V pesmarici pa je bila tudi ena pesen , v kateri so se za-
smehovali katoliški duhovniki ; to je jako neugodno dirnilo Trubarja
in kranjske stanove. Trubar je sicer sam želel primerno in dobro
urejeno pesmarico, pa vender je imel zdaj mnogo drugega potreb -
nejšega dela, prirejal je namreč cerkveni red ; vsled povelja nad-
vojvode Karola moral je 1. 1565. zapustiti Kranjsko za vselej. Ko
se je nekoHko udomačil in izdal »Psalter« in konec drugega dela
novega zakona, je začel zbirati, popravljati in pomnoževati stare
in nove slovenske cerkvene pesni in jih je dal natisniti z novimi
sekiricami z dopisom gospodu plemenitašu Juriju Kiesel-u 1. 1567.
Leta 1570. se je pesmarica natisnila na novo."*) Dozdaj se še ni
našel nobeden izvod teh izdaj ; znana pa je tretja izdaja z naslovom :
TA CELI / CATEHISMVS id., o katerem smo govorili pri Trubarju
sub. 13.)

Sodelovali so pri tej tretji izdaji razven Trubarja še Krelj
(10 pes.), Jurij Dalmatin (1), Luka Klinec (1), Trubarje prevel te-le
nemške: »P>halt uns Herr, bei delnem Wort«, »Komm, heiliger
Geist« , »Nun bitten wir den heiligen Geist«, »Gott, der Vater,
wohn' uns bei«, »Mitten \vir im Lebcn sind« in 2., 14., 15., 82.,
83. in 128. psalm.

Za vzgled bodi četrta kitica Kreljevega prevoda nemške pesni:
»Verleih uns Frieden«.

Satu te vsi sdaj prossimo.

De vsi tudi bodemo

Resheni skusi tvoje roke

Tebi dali zhast ter hvalo.

Vselej ter vekoma.
Krelj je bil med tem umrl, Trubar in Dalmatin sla dalje
zlagala pesni ; sad tega truda je bil : Try Duhouske Peifsni. /

^) L. Zweckel je bil trgovec 1. 1561., ud ljubljanskega starešinstva, biižni
sorodnik Trubarjev. — Tli. Elze, Die sJov. prot. Ges. 12.

') Je bil 1. 1563. vojaški blagajnik na hrvatski in primorski granici, pozneje
cesarski svčlnik, kranjski deželni upravnik, vitez.

') L. 1547. vikarij pri stolni cerkvi ljubljanski, zapustil 1. 1548. s Trubarjem
Kranjsko, bil 1. 1.559—62. protestanlovski propovednik v Kranju.

*) Th. Elzc, Die slov. prot. Ges. 18.

Protestantovska doba od 1. 1550—1600. 119

V TI ENI, lE TE / CINQVE (?) HOSIIYE / SVPER NEE SOV-
RISIIIKE, TOSll / ba inu IMolitou. Vti druijfi iiui trctv Ib vu/hi
inu / praui od prida inu dobrute Ghrillu- / Teuig-a (loriuttanona
inu hoienia / VnebelTa. Od Primosha Tru- / beria vnega vnu-
uizhni dol/g-i teshki bolefni slo- / shene. // PER TIM SO ENI
PSAL / nii inu ena Boshizhna pcillen, od Ju / ria Dalmatina
inu Jansha Shvvageria, tolma- / zheni. ©ttlic^c (^ci[tlid)C ©cfilug /
5UUPr nm čjc^nicft. V TIBINGI. / M. D. LXXV.
l*esmarica ima šestnajst stran ij in obsega tri pesmice od Tru-
barja, štiri od Dalmatina, dve brez imena pisateljevega in eno od
Ivana Svajgerja. Vse te pesni so prešle v četrto izdajo »Pesmarice«.
Dalmatinov prevod psalma XLVI: »Deus noster refugium«. (Ein'
teste BurgI navaja Th. Elze, Die slov. prot. Ues. 23.

Dalmatin in Jurij Kiesel sta naganjala Janeza Mandelca (Ilanns
Mannel), da je leta 1575. v Ljubljani ustanovil tiskarno, kjer se
je tiskal:

PASSION / TV lE BRITKV / TERPLENE, INV TVDI. / Tu
zhaftitu od fmerti vftaiene, inu / v Nebu hoiene, Nafhiga GO-
SPVDI Jesufa Chriftuia, is vfeh ftirih / Evangeliftou sloshenu :
Sred eno / potrebno Pridigo : inu eno Peifno, vkateri ie Ceil
Paf-fion sapopaden. / (Majhna arabeska). 3)cr gan^c '"^^afi^ioii, au§
alleii, / toier @uange(i|tcu, in bic Siii/bifdjc fprcic^ ucrbolmetfc^t /
X}\[vd} 3)?. ©corgiiim X)almatimun/ / S. (S. i'aub|d}afft in Svaiu /
^XM-ebicantcn. // DRVKANV VLVBLANI. ' Skusi Jonannela Man-
delza. / 8". 107 str.

Naslov in troje v pasijon vtiskanih lesorezov so lepi ; na drugi
strani naslovnega lista se nahaja Efa. 53. »On (Christus) ie sa na-
shiga pregrelhenja volo rajnen ... ali Gospudi je nas vfeh grehe
na nega vergal id.« Str. 2 — 5 ima nemški dopis gospodu Ahaciju ple-
menitemu Turjaškemu, kjer pripoveduje, zakaj da je prevel pasijon,
namreč : »seinem Vaterlande zu dienen« ; datovan je predgovor
12. marcija leta 1576. Str. 6 — 27 ima slovenski predgovor; str. 27 6
in 28 sta prazni ; pasijon sega do str. 32 6 ; od tam do str. 43
se razteza »Tu zheftitu od smerti vstaiene«. — Str. 44 začenja :
»Ena leipa in potrebna pridiga« .... do str. 63. — Nastopnih
šestnajst stranij, čijih dve sta prazni, se po tisku razločuje od po-
prejšnjih in ima naslov :

PASSION / IS VSEH ŠTIRIH / EVANGELISTOV VLETO /
Peifsen, od Juria Dalmatina, sdai peruizh / sloshen, vti vishi

120 Zgodovina slov. slovstva. 1. del.

kakor ta Nembshki. O / 3)?eufd) bcttictn bein ©iinbe gro§. / Ali
kakor t<a flovenska peifsen : / Sveti Paul venim lifti // lAra-
beskal DRVCANV \'LVB / lani Skufi Joannefa Man- / delza.
M. D. LXXVI.

Pesen ima trideset kitic po dvanajst vrstic in se je tudi po-
natisnila v četrti izdaji slovenske pesmarice.
Ne dolgo potem izide :

TA I^ERVI / PSALM SHNEGA / TRIIEMI ISLAG.VMI /
Htroshtu vsem kerszhenikom, kir od Turkou inu Paposhnikou
sijlo terpe, De fe v ti nih praui Veri ne sblasnio inu od nee /
ne pado. // Psal. 1 . / Novit Dominus viam iuftorum ; at iter /
impiorum peribit. // 'J)er evft ^falm Dauibž, mit brcticn ?hiBie=
gungcu , jum Jroft ben / betriibtcn Sfiviftcu, ]'o t)ou Xurfeii t>unb
^a- 1 piftcii l^eriolgt loorben in ®e /janguieiB gcfteUt. // M.D.LXXIX.
Ta mala knjižica šteje samo šest listov (8'), obsega štiri pe-
smice (tri izlage 1. psalma) in večerno molitev Trubarjevo. Te izlage
nanašajo se tudi na osobe, n. pr. na P o 1 i d o r a ^I e r č e n i k a =
Polidorja pl. Montagnana, ki je bil prost v Ljubljani, župnik v Žalcu,
potem na Krškem in konečno prost v Novem mestu, in na Matijo
Mercino, župnika v Kranju in Kamniku ; oba sta ostro postopala proti
protestantom.

Nato je prišla na svetlo četrta izdaja pesmarice z naslovom:

TA CELI / CATEHISMVS '), ENI / Pfalmi, inu tih vegshih

Gody / Stare inu Nove Kerfzhanske / Peisni od P. Truberia,

S. Krellia / inu od drugih sloshene. Sdai sopet na novo po-

praulene, i- / nu sveliku leipimi Duhou / nimi Peifni pobul /

shane. (Arabeska) VLVBLANI. / M. D. LXXIX.

Ta izdaja v 12" ima 12 listov, 177 štetih in tri neštete strani.

List 2 — 6 obsega nemški dopis plemenitašu Juriju Kieselu, list 7

do 12a slovenski predgovor iz 1. 1567; str. 1 — 177 tekst; str. 177

do 80 abecedno kazalo pesnij , kojih je 62; Trubarjevih je 27;

Kreljevih 11; Dalmatinovih 17; po jedna Klinčeva in Svajger-

jeva ; štiri stare in ena brez imena zlagatcljevega.

L. 1584. je bilo plodovito za slovensko slovstvo; razven Boho-
ričeve slovnice in Dalmatinovega molitvenika: »Karszhanskc^ id.«
je zagledala beli dan peta izdaja pesmarice z naslovom :

') Se nahaja v Kopenhagnu.

Proteslan lovska duba od 1. 1550-1600. 121

TA CELI CA- / TEHISMVS '), ENI / PSALMI, INV TEH /
\'EKSHII I GOI)( )V, STARK / inu Nove Kerfzhanfke Pejfni / od
P. Truberia, S. Krellia, inu od dru- / g-ih sloshene, inu s' doftimi
lepimi / Duhounimi Pejfni pobul- / fhane. / Coloss. 3. / Verbum
Christi habitet in vobis abundanter : / in omni sapientia, do-
centes et commonentes / vofmetipsos in Pfalmis & Iljmnis &
Canticis / Ipiritualibus, in g-ratia canentes in cordibus ves / tris
DEO. // v BITEMBERGI / ANNO M. D. LXXXIV.
Ta jako lepo urejena knjiga v 8° ima 16 listov, 275 štetih in
pet neštetih stranij. obsega 79 pesnij z 61 napevi in 15 lesorezi; ti
imajo znak 4^^. in letnico 1551.

Nemški dopis gospodu .Juriju Kieselu ni Trubarjev iz 1. 1567.
nego Dalmatinov in pripoveduje, da je Trubarjeva pesmarica pri-
nesla mnogo dobrega sadu in odpravila marsikatero nepošteno
pesen in poučila dosti kristijanov, ki so zdaj Bogu hvaležni za to.
Nato sledi slovenski predgovor. Število psalmov se je pomnožilo
na dvajset; enajst novih je pridejal Dalmatin, enega je prevel
Adam Bohorič.

Bržkone se je dosti izvodov natisnilo, ker je preteklo 11 let,
predno je pošla ta pesmarica. V tem so pomrli Trubar leta 1586.,
Dalmatin 1. 1589. in Spindler 1. 1591., ki je bil superintendent za
vso evangeljsko cerkev na Kranjskem ; po njegovi smrti so za slo-
venski del imenovali leta 1594. Felicijana Trubarja, sina Primoža
Trubarja. Poleg drugih knjig (glej : Felicijan Trubar) je oskrbel
tudi novo pesmarico z naslovom:

TA CELI / CATEHISMVS, ENI / PSALMI, INU TEH VEK- /
shih Godou stare inu Nove Kerzhanfke / Pejfni, od P. Truberja,
S. Krellia, Jurja Dalma- / tina inu od drugih sloshena inu
s' do- / fteimi leipimi Duhovnimi Pej / fmi pobulfhane. / * /
COLOSS. III. Verbum Christi habitet in vobis abundan- / ter :
in omni sapientia, docentes & commonentes / vofmetipfos in
Pfalmis & Hvmnis & Canticis / fpiritualibus in gratia canentes
in cordibus ve- / ftris DEO. / (arabeska) / TIBINGI / Skusi Georga
Gruppenbacha / Anno 1595. /

Ta pesmarica obsega v 12" 24 neštetih, 455 štetih stranij,
103 pesmice z 69 napevi, nemški dopis Jmnju plemenitemu Kieselu,

^) Se nahaja v knjižnicah v Ljubljani , v Monakovem , v Draždanih, v
Berolinu in v Londonu.

122 Zgodovina slov. slovstva. 1. del.

potem slovenski predt^ovor, nato od str. 1 — 455 pesni, med temi
jih je zložil ali prevel Marka Kumprecht sedem'), Janez Snoilšik dve.^)

Ostali katekizmi iz protestantovske dob e.^)

1. L'žc poprej kratko omenjena »Otrozhia Ijiblia. // (Sin
.panbtbiid)(ein, / bavtim i[t uutcv aiibcrcu bcr / Sated)i!5miiž Uou /
fUuifcr)pra= / djcn. Oieijenžpuvg , iBurgcr 156(5« v 8" obsega
66 listov; na koncu je lesorez od Ilansa Scboultelina. Pisan
je katekizem in iIaliouii"d)ei- iV i(oucuifd)cv), bcut)d)cv, Iatciiii)d)cr,
iialiciii)d}cr iinb bot)nuid}cr 2|.n-ad)c. V slavonskem (li jeziku so :
»Regulae vitae christianae. Antitheses Papisticae et Evan-
gelicae iidei.«

Tako navajajo naslov L. Rosenthal , Antiq. katal. XXXIX,
str. I<i8, štev. 895 in njegov Katalog 55, (Bibl. Slav. V.l str. 16,
št. i4:'6. — Kukuljevic, Bibliogr. Hrvatska, Zagreb 1860, št. 1355 in
Mittheilungen des hist. Ver. fur Krain 1862, str. JI.

2. Catechesis Slavica (Seb. Krelj) je bržkone spis: „2umnic
d)rift(i(^er Scl)ve", kateri je Krelj 1. 1863. po Mat. Khlombneriju
poslal Ungnadu v Urah. Rabil se je ta katekizem v drugem
oddelku prvega razreda deželne šole v Ljubljani. (Th. Elze;
Die Šuperintendenten id. str. 87 ; — — Die slov. prot. Kate-
chismen des XVI. Jalir., Jahrbuch der Gesellschaft lur die
Geschichte id.)

3. Catechismus Germanicus et Sclavonicus. Dalje o tem
katekizmu ne znamo ničesar, kak(jr to, da se je leta 1584.

') M. Kumprecht iz Ljubljane je pohajal 1.1577—82. protestantovske
šole v Gradcu, od 1. 1582. v Strassburgu, 1. 1588. predikaiit v Ljubljani, bil v dveh
vojskah proti Turkom vojaški kapelan, pregnan 1. 1598.. pa po deželnih stanovih
gmotno odškodovan.

-) Janez Snoilšik, iz Ljubljane, je za rana izgubil očeta in šel 1. 158B.
z Ad. Bohoričem v VVittenberg, .-e šolal v Schulpforti in Wittenbergu. 1.1588—90.
učitcljeval na deželni šoli v Ljubljani, nadaljeval svoje študije v Jeni, leta 1592.
predikant v Ljubljani, 1. 1.594. šolski in cerkveni nadzornik, iz Kranjske pregnan,
šel na Hrvatsko k grofu Juriju Znnjskomu, se vrnil na Kranjsko, zbežal v Tiibinge,
i. 1602 — 9. učiteljeval v Sonntheimu. 1. 1609—15. predikant v Hernaisu pri Du-
naju, umrl leta 1617. Raupach , Evang. Oesterreich III. 329 — Presbyteriologia
Austriaca 170. — Th. Elze. Herzogs Real-EncykIop. XXI. 372.; Die slov. prot.
Ges. 36. — Šesta izdaja pesmarice so nahaja v lic. knjiž. v Ljubljani.

') Th. Elze, Dio slovenischen prolostantischcn Katcchismen dos XV'I. Jahrh.
(Jahrbuch fiir die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich. Wien 1893,
97-100.)

m

Protestantovska doba od I. 1550—1600. 123

rabil v deželni šoli v Ljubljani, in da ii"a je natisnil Mandelc
v Ljubljani. (Dimitz, Gesch. Krains III, 192. — Sal'. I. 115. —
Tb. Elze, v zgoraj omenjeni razpravi.
\'ažna in bolj znana pa sta naslednja dva katekizma :

4. TA KRATKI / VVIRTEMBERSKI / CATEGHISMVS,
ALI / ty potrebnifbi fhtuki / pravo isvelizbanrko Vere, sred
enimi krat- / kimi vfakdaj- / nami molitvami inu Ilifh- / no
Tablo. // ^ot}an Srcii^eii Satedjifmuž / iiMubifcI). /7 Marc. 10. /
Pullite Otro5bi5he k'meni pryti, inu ym ni- / kar nebranite :
Sakai je krajleftvu / Boshje. // VVITEBERGAE / Excudebant
llreredes Johan. Cratonis, / Anno 1585.

Ta knjižica v 8° ima ^4 zaznamovanih stranij in obsega tudi
kratke molitvice in hišno tablo. Drugi list ima pravopis in kratek
abecednik ; v knjižici se nahaja osem lepih lesorezov; na listu B 4h
je natisncno : »Koku ima en karszenik vjutra inu vezher Boga sa-
hvaliti in fe njemie porozhiti«. Bržkone je Benedikt Pvroter, učiteljski
sin iz Ljubljane, ki je bil 1. 1585. v "VVittenbergu, provzročil tisk
tega katekizma; priredil ga je morda Jurij Dalmatin.

5. KATE- CIIISMVS DO- / CTORIA MAR- / tina Luthra. //
SRED NEKOTE- / RIMI VPROSIINA- ' mi, kakor bodo teille v^ti
Karfhanski Cerqui v'Syrendorfli, v'dulaj- , nim Oerterrejchi
dir- / shane. // ISLOSIIEN SKVSI / PHILIPI^A BARBA-/ ta, e-c.
v'Nemfhkim Jesiku. // SDAI PAK SNOV / Tolmazhen na Slo-
venski ali / Krajnfki jesik, / SKVSI /' Jansha Snoilfhika. / DRV-
KAN vTIBINGI, SKVSI / Georga Gruppenbacha. Anno 1 595.
Naslov je v olepšanem okviru; L, 2., 5., 6., 11., 15., 19. in

20. vrsta so rudeče. Str. 1 — 4 obsega predgovor Cyriaka Spangen-
berga ; str. 5 — 43 dopis propovednika Filipa Barbata : TEI DOBRV- /
ROIENI GOSPEI, / Gofpej Vrfhuli od / Zelkinga / v Svrendorfii id.
rojeni od / Praga, id. moji gna- / dlivi Gofpej, inu / Botri ; v
Syrendorfri ta 3. Maja, :\I. D. L. XXII. V. G / Podloshni / Philippus
Barbatus / Gerlicus, Pridigar. / — Str. 44 je prazna; str. 45( — 181)
Lutrov katekizem v šestih delih : str. 182(— 185) TA IVTROVI /
INV VEZIIERNI SHEGEN. KOKV EN / Hlfhna Ozha ima fvojo
Dru- / shino s' Jutra inu v' Ve- / zher vuzhit mo- / liti. - Str. 186
(do 193) MOLITVE id. ; str. 1 94(-210) HISHNA TABLA id. Na zadnje
je kratka pesmica, ki jo objavimo drugod.

Filip Barbf^tus (Bartmanni je bil iz Geroldshofa na Frankov-
skem doma, se je učil v Wurzburgu in v Lipsiji in je prišel vsled

124 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

povabila Krištofa pl. Zelkinga v Svrendorf na Nižje Avstrijsko. Po
nadutem vedenju in po osobno strastnih spisih se je spri celo
se svojimi verskimi somišljeniki. Uprl se je »Avstrijski cerkveni
agendi«, natisneni 1. 1572. Pri cerkvenem nadzorovanju 1. 1580. se
je uprl raznim naredbam , pa vender ga je ščitila vdova Uršula
pl. Zelking. Ko je pa na prižnici raztrgal od deželne vlade uvedeni
Gregorijanski koledar, je bil obsojen in izgnan iz vseh kraljestev
in dežel cesarjevih.

To je bila zadnja knjiga protestantovske dobe na Slovenskem,
kakor prva natisnena v Tiibingah.

Zanimljiv pa je ta katekizem') radi tega, ker nahajamo v
njem prve kali posvetnega pesništva, kajti na str. 110. ima v od-
govor na vprašanje: »Kaj Doctor Luther od probifhtva piše?« to-le
pesmico :

Tu fo gvifhnu dobri Moslije, On bo branil de nym Hudizh,

Kir se k' eni Sheni drushe. S' kunfhtjo nebode fkodil nizh.

Ta Shena je vredna zhalti, Ta Mosh more lam Hlapez bit.

Kir iVoiga mosha nepulti. Zhe hozhe Hiihi proustourit.

En Mosh ima rad poterpit Golpodinja sa Deklo Ituj.

Sheno sa Svinjo neimit. Zhe hozhe 1'hafTat ta prid Tvoj.

Shena mora saltopna bit Drushina ta nizh nesposna,

Moshke navade le vuzhit. Koku le pohifhtvu rouna.

Taku bode Bug gnado dal. Satu kir nizh ni laltaiga,

De nym bo Sakon dobru djal. Nebodi llie kai pridniga.

Kaj k a vs k i pisatelji.

Kakor se je omenilo v staroslovanski dobi, je ozemlje Slo-
vencev bilo takrat bolj razširjeno kakor zdaj ; stanovali so skupoma
tudi v sedanji Hrvatski in v južnozapadni Ogrski ; za časa obrskih
in turških vojsk je mnoqfo Hrvatov pribeglo iz Dalmacije do srednje
Save in Drave ^) in se tam naselilo. Vslcd tega sta se tam križali
slovensko in hrvatsko narečje, iz česar je nastala »kajkavščina« ;
ljudje, kateri govore to narečje, nazivajo se »Kajkavci«. Ime prihaja
od vprašalnega zaimena kaj'^ Stokavci, Cakavci so imenujejo tisti,

') Tega katekizma se je natisnilo 500 izvodov,

2) Kajkavščino govore prebivalci varaždinske, zagrebške, križevaške županije
in nekaj v Medjimurju. Treba je potegniti črto od Drave pri Pitomači nad Viro-
vilico mimo Bclovara in Cirkvene, kraj Kapele do Lipoglave; odtod po Moslavini
do sela Lonje in .lasenovca ob Savi ; potem do Petrinje in Karlovca, nato k sovero-
zapadu prek Draganiča, Kra.šiča. okolo Žumberka. preko kranjske meje pri Dragi.
— Jagie, Knj. 1. !i04. — Nekaj Kajkavcev jo živelo tudi po saladski in samojski
županiji.

Protcslantovska doba od 1. 1550—1600. 125

katerim rabi za isti pojem šfo ali ča. Kajkavci so prebivalci varaždinske,
zauTo])ške župani je do Kolpe in križevske s polovico bivše varaž-
dinske krajine in Medjiniurja. To kajkavsko narečje je jako i)odobno
našemu slovenskemu; zato ga imenujejo kajkavski pisatelji XVI.
in X\'II. veka prosto »^slovenski jezik« in pokrajino »slovenski orsag«
(= dežela). Kopitar, iMiklosič in Jagic prištevajo tedaj kajkavščino
k slovenščini, Salafik, Pvpin in večinoma Hrvati k hrvaščini.^) Lju-
devit daj jih je v književnem jeziku združil s pravimi Hrvati,
dočim so po državni upravi uže izdavna loče;ii od Slovencev. Do
leta 1835. tedaj smemo Slovenci kajkavske pisatelje uvrstiti v zgo-
dovino naše slovstvenosti.

Na Ogrskem in v Zagrebu je stoletja vladala latinščina, —
na Ogrskem celo v javnem življenju — in je gotovo tako mogočno
vplivala na duševno gibanje v Kajkavcih, da je slovenščina jedva
životarila pri božji službi. Razširjajoče se protestantovstvo vzbudilo
je tudi pri njih narodni jezik, ker je bil najboljše sredstvo za novi
nauk. Prvi oznanjevatelji Lutrove vere so se pri svojem delu ozirali
sicer na vse južne Slovence, pa so vender prezrli Kajkavce, ker so
morda mislili, da ti itak razumejo njih knjige.

Tudi v Kajkavcih je stan plemenitašev mnogo pripomogel, da
se je jelo širiti protestantovstvo ; premožna rodbina grofov Zrinjskih
je imela mnogo posestev v Medjimurju, kjer je bilo središče kaj-
kavskih protestantov. Mladi grof Juraj Zrinjski, sin sigetskega junaka
Nikolaja, osnoval je v Nedelišču 1. 1570. tiskarno za tiskanje prote-
stantovskih knjig, katere je tiskal iz Also Lendve poklicani tiskar
Rudolf Hofhalter.

Mihalj Bučič,^) hrvatski plemič in župnik v Belici v
Medjimurju, bil je prvi kajkavski pisatelj in je izdal : Kerztanski
nauuk . . . Vu Nedelischu, med 1. 1565. in 74, (katekizem za luterane).
Prevel je pre tudi sv. pismo nove zaveze in sestavil več bogo-
slovnih del, o katerih zdaj ni sluha ne duha.

') Pregovori, koje je objavil pl. Radics v Kresu 1. 1882. (1. jun.) iz Megiser-
jeve knjige Paroemiologia, tiskane 1. 1592. v Gradcu, niso slovenski nego hrvatski;
glej : Lj. Zv. 1882, 562.

-) J. Marn. Jez XXI. 14 — 15. - Po Šaf. II. 355 je naslov njegove knjige :
Kerstdanski navuk. — Kukuljevič pravi, da je še napisal: »Katekizem za luterane«
in delo z latinskim naslovom: Contra praesentiam Gorporis et Sanguinis Christi
Domini in Sacramento Eucharistiae. Obe knjigi 1. 157.3. v Nedelišču pri Rudolfu
Hofhalterju. Ta dela so posvečena kralju Maksimilijanu. Ljubic, Ogledalo H. 516.

X26 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Meščan in beležnik varaždinski J a noš Pergošic »obrnol
je na slovienski jezik« Verboczvjev ogrski zakonik : »Decretum, kote-
roga je Vcrbe\vczi Istvan diachki popissal, a poterdii gha ie Lafslou,
koterie za Mathiafsem kral bil, zo vfse ghospode i plemenitih ho-
tieniem, koleri pod Wugherfske corune ladanie fslisze, od Ivanussa
Pergossicha na sslovinsshi jiezik obernicn, stampan v Nedelischu
leto nassegha zvelichenia 1574«, (Saf. II. 348).

Tretji kajkavski pisatelj je Anton V r am e c , doktor modro-
slovja, kaplan sv. Jeronima v Rimu, častni kanonik zagrebški in
župnik »in Rain« (morda Brežice) in v Varaždinu, konečno župnik
pri sv. Marku v Zagrebu.

Ljubic (Ogledalo II. 517) piše, da je izdal »Dielo o evangeljih
za nedelje in praznike« ; Kukuljevič (Bibliogratia hrvatska, Zagreb
1860, dio stran 178) misli , da je to dvojno delo, ker navaja sub
št. 2062 »Postila svetih« naslanjaje se na Bede ko v i ca Natale
Solum. P. II. str. 126 ; sub št. 2063. »Prodečtva« naslanjaje se na
Kerčelica Ilistoria E. Z. p. 252. Poznejša raziskavanja so do-
kazala istinitost tega mnenja, samo da se knjigi navedeni z na-
slovom : »Prodečtva« ne more natančno določiti naslov ; na zadnjem
listu te knjige stoji: STAMPANOV 8ZL()I:I()DN0M KRALEVOM
VARV Varafdine po June Manlinc M. I). LXXXLI. Prvi del ima
naslov: POSTILLA VESZDA Z NOVICI I ZPRAVLENA SZLOven-
Izkim iefzikom po godoune dni, na vlze leto, PO ANT. VRAMCZV
SZ. Pisma Doctoru. Pfalm 118. Domine gressus meos dirige. STAM-
PANO V SLOBODNOM Kralievom Varallu \'arafdinu M. D. LXXXVI.
Listov je bilo kakih 116 do 118. V knjigi se nahaja mnogo
aoristov in imperlektov.

Zastopal je Vramec zgodovinsko stroko izdavši knjigo:

Kronika kratka s szlovenzkim jezikom zpravliena v
Lublane po Ivane Manline leta 1578. in potem zopet tiskana
istega leta 1578.: Kronika veszda z novičk zpravliena Kratka
Szlovenzkim iezikom po D. Antolu Pope Vramcze Kanouniku
Zagrebechkom. Ps. 118. Domine gressus meos dirige. Stampana
v Lublani po Ivane Manline leto 1578. 4". Listi IV in 65.
Pravopis je ogrski : z = s; s=s; s =^ z\ ss = ss; š = s;
fs == ss; C = cz\ č = ch\ sch = šč.

Za vzt>:l<>d bodi nc^kaj stavkov: I luni ali NOuri velika vnosina

drugf)ch v i'am>niii ali S/loucn/kii /eniliu ir/u dosli 928.

Heneti , kize Zluueiii iincmiiii, pohinii ir/.ii ono uiviih* na Niem-

Prolestantovska doba od I. 1550—1660. 127

czech .... 1488. Fordinandus Kral vchini na Iloruatdi i iia Szlo-
uenich Bana knosa IMikloousa Zrinskou^a 1545.

1 1 i o r o n v m ii s M e g' i s e r '), porojen v Stuttg"artu, šolal se je
v Tiibingah, kjer je postal magister 1. 1577., potem je šel v Padovo
učit se pravoznanstva, zasebno podiičuje dva štajerska plcmenitaša
(Stubenberga) ; 1. 1590 — 91. je opravljal službo ravnatelja evangeljske
deželne gimnazije v Celovcu. Vrnivši se na Nemško je postal učitelj
zgodovine v Lipsiji in umrl 1. 1 61 (i. na potovanju v Line.

Bil je zgodovinar nadvojvodov in stanov avstrijskib. Njegove
službe so ga dovele na to, da se je učil tudi slovenščine ; pečal
se je z našim jezikom morda najbolj kot ravnatelj v Celovcu, kajti
v njegovem slovarju, ki ga takoj imenujemo, se nahaja posebno
mnogo koroških besed. Slovarji ima tale naslov:

Dictionarium quatvor lingvarum, videlicet Ger-

m a n i C a e , L a t i n a e / 1 1 1 v r i c a e (quae vulgo Sclavon ica

appellatur) et I ta 1 ica e sivae Iletruscae. Auctore Hieronymo

Megisero. Graecii Styriae. Anno 1592. 8".

Nekoliko besed bodi na ogled : Ancker, ankora, železna mačka,

Carn. sidro. — Dichfer, zmišlavec. — Eht\ čast, Carn. slava chjka.

— Fran\ gospa, Carn. frava — Freventlich, prešern. — Jungfraw,

dejčla, divica, divojka, gospodična. — Kellet\ kelder, Carn. pivnica,

kliet, konoba, — Bof, erdeč, čerhen. — Schifferlon, brodovina, Carn.

mo marina.''^ \

Pridejana je tudi kratka slovnica se sklanjo in spregali: Ta
Gospud. Ta gospa. Ta oča. Ta mati. Ta dober, ta bulši, ta nar bulši.
Jest Ti. Leta. Taisti. On. Kateri. Jest sem. Jest imam. Jest lubim.
Čem ali očem. Imam, veim. Pišem, hodim,.

Drugo delo je: Thesaurus Polyglottus: vel Dictiona-
rium Multilingue : ex quadringentis circiter tam veteris, quam
novi Orbis Nationum Lingvis, Dialectis, Idiomatibus et Idiotis-
mis, constans ... a b H i e r o n v m o Megisero. — F r a n c o f-
vrti ad Moenum 1603. 8° A-L. str. 1-872. M-Z. str. 1-751.
O slovanskem jeziku pravi, da je razširjen daleč po Evropi
in Aziji , da ima dvajset narečij ; da so sicer najimenitnejši jezici
hebrejski , grški in latinski , da se pa nemškemu in slovanskemu
jeziku ni treba umikati tem trem starim jezikom glede na bogastvo.

O Th. Elze, Die Universitat. str. 13. — Saf., Gesch. I. 17. - J. Marn,
Jez. XX., XXI. 15—19. - A. Fekonja, Lj. Zv. VI., 23:^—34,
-) Vzglede iz obojih del navaja Marn, Jezic. 1. c.

128 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Tretja knjig-a ima naslov: AnnaTes Carinthiae, Das
ist Chronica des Loblichen Erzhertzogthumbs Kharndten (No-
ricum Mediterraneum) .... durch Ilieronvmum Megiserum
Co. P. Caesareum, Weiland Ertzherzogen Carls zu Oesterreich
Historiographum Ordinarium: Nun abcr Churfiirstl. Siichs. be-
stellten llistoricum vnd Extraord. Professorem zu Leipzig.
Gedruckt zu Leipzig durch Abraham Lamberg. Tm Jalire 1612.
8". XX. I. S. 1—955., 11. 956—1795.

Ta knjiga zanimlje nas Slovence radi tega, ker razpravlja
našo zgodovino ; opisavši ljudi in vladarje, običaje, mesta, trge,
gradove, samostane, gore, doline, jezera, reke, imena in grbe duhov-
skih in deželnih veljakov pripoveduje, da na Koroškem skoraj ni
kraja ne mesta, kjer bi se ne govorila dva jezika, slovenski in
nemški. Razlaga pagansko dobo slovenske zgodovine , govori o
Cirilu in Metodiju, o cirilici in glagolici, pa skoraj popolno molči o
reformaciji,') možno radi tega, da bi se mu ne očitiilo enostranstvo.
Razvidi se, da je knjiga blizu tako uravnana, kakor Valvasor-
jeva : Ehre des Herzogthums Krain.

C. Katoliška doba.

J. splošni zgodovinski pregled.

Ko se je bila začela protirctbrmacija in so vos pouk v roke
dobili jezuvitje. pokazali so se nasledki tega preobrata v njihovih
gojencih. Rudolf 11., brat Matije, je vladal samo sedem let (1612.
do 19.) in ni ne od ogrskih, ne čeških, ne avstrijskih stanov dobil
dovolj pomoči proti Turkom. Prileten in brez otrok posinil je nad-
vojvodo Ferdinanda iz štajerske panoge, kateri je od Karola po-
deljene pravice zopet vzel stanovom v svojih dedovinah. Dasi je
Cehom v Pragi in Ogrom v Požunu s j)risego potrdil državljanske
in cerkvene pravice, vender češki protestantje do njega niso imeli

*) Vnd vvere zwar auch von dieser Reformation nicht wenig zu schreiben,
demnach tlurch dieselbigo in den droyon Landen vast groile Verilnderung, so \vol
hei liohes als niodrigen Standes Porsonon verursacht worden: \veil ich aber
gleiclifalls hiervon, \vie von dem vorbergohenden, mohrers Borichts bediirfftig,
mufs iclis a\ifr das mal t,'lcicb auch darli<'y bewendeii lailen.

Katoliška doba. 129

nobeneg-a zaupanja. Splošna nezadovoljnostjo rodila BOletno vojsko,
ki je oškodovala Češko in Nemško, pa tudi vso Kvropo (1618—48.).

Ferdinand je imel težavno stanje, ker so ua odstavili češki,
moravski , šleski in iu/ički stanovi in za ki-alja izvolili b^riderika,
palatinskeg-a volilnega kneza ; pa tudi za Cehe nesrečna bitka na
Beli Gori 1. 1620. je Cehe zopet podvrgla Ferdinandu II. Upornike
je kralj izg-nal, Češko izpremenil v dedno državo. Lužice pa 1. 1635.
v praškom miru za vselej odstopil Saksoniji.

Od danske in ogrske strani je pretila nova nevarnost, ali \\'allen-
stein je rešil cesarja in dobil za to vojvodstvp ^leklenburško. Ker
pa je ta prestrogo izvrševal »povračilni edikt«, so protestanti in
katoliki prisilili Ferdinanda, da je svojemu najboljšemu vojskovodji
odvzel povelj ništvo. Potreboval ga je v vojski proti (justavu Adolfu,
pa \\'allenstein je storil smrt vsled sumljivega postopanja. Odslej
je stopila Francija med javne in odločne sovražnike avstrijske.

Za Ferdinanda III. (1. 1637 — -1657.) se je sklenil \vestluhlski mir
(1. 1648.), v katerem je Avstrija Franciji odstopila gorenj o in dolenjo
-Mzacijo, deželno poglavarstvo črez deset državi neposrednje pod-
ATŽenih mest v Alzaciji, Sundgau in trdnjavo Breze (Breisach);
cesarska oblast se je omejila, stanovska povišala, protestantje so
postali enakopravni s katoličani, Švica in Nizozemska od Nemčije
neodvisni državi.

Pošteno se je trudil Ferdinand zaceliti hude rane te dolgo-
trajne vojske.

Njegov drugi sin Leopold I. (1. 1657 — 1705.) je sklenil poni-
ževalni mir s Turki v Vasvaru L 1664., dasi jih je cesarski vojsko-
vodja premagal pri St. Gothardu; tudi je začel zatirati protestante;
zato se vzdignejo Ogri pod vodstvom Emeriha Tokolija ; njim po-
magajo Turki, podščuvani po Francozih, in pridero pred Dunaj
1. 1683. Ivan Sobieski in Karol Lotarinški odpodita Turke, in cesar
izpremeni v državnem zboru požunskem L 1687. Ogrsko v dedno
državo moškega zaroda avstrijskih Ilabsburžanov.

Turki so bili še pobiti pri Salankamenu in pri Zenti. Vojskoval
se je Leopold tudi s Francozi; te vojske pa ne popišemo pobliže,
ker se malo tiče nas Slovencev.

Leopold je bil omikan in pravičen, pa malo odločen vladar ;
ustanovil je vseučilišči v Inomostu in Vratislavi.

Njegov naslednik Josip I. (1. 1705 — 1711.), moder in odločen
vladar, je po svojih izvrstnih vojskovodjih princu Flvgeniju, Marl-

9

]30 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

boroug-h-u in Daunu popolnem užuoral Francoze ; tudi z ustaši na
Ogrskem se je imel bojevati, in je Ogrom zagotovil cerkveno svo-
bodo in državne službe domačinom.

Volilni knezi so Češko zopet vsprejeli v svoj zbor 1. 1708.

Ker je umrl Josip I. brez moškega zaroda, mu je sledil brat
Karol VI. il. 1711 — 1740.), ki bi bil zedinil špansko monarhijo z
avstrijskimi deželami in z nemškim cesarstvom, da se niso temu
uprle evropske države ; zato je Filip y. obdržal Špansko, Karol pa
dobil Nizozemsko, Neapolj, Sardinijo, Milan in Mantovg.

Princ Evgenij se je srečno vojskoval s Turki, jih premagal
pri Petrovardinu in Belem gradu in cesarju pridobil v miru požarev-
skem leta 1718. Temešvar, Srbijo, Valahijo do Alute, Slavonijo in
Bosno do Save.

Ta obširnost avstrijskih dežel je državo bolj slabila nego kre-
pila: tudi dvomljivo nasledstvo je bilo državi na kvar. Ker Karol VI.
ni imel nobenega sina, zato je izdal nov hišni zakon, imenovan
»pragmatično sankcijo«, ki obsega te-le točke: 1. avstrijske dedne
dežele se ne smejo nikdar razdeliti ; 2. če izumre moški zarod vla-
darske rodovine, potem sledi ženski po prvenstvu v istem redu,
kakor moški, in sicer najj)oprej cesarjeve hčere, in potem hčere
brata Josipa. Po mnogih naporih cesarjevih so druge vlasti pripo-
znale pragmatično sankcijo ; slavni princ Evgenij pa je pogodil
pravo, češ, najboljše poroštvo je dobra vojna in polne blagajnice.

Po treh nesrečnih, bitkah je moral cesar Turkom zopet od-
stopiti Srbijo in Valahijo.

Za katoliško dobo bi morali tu omeniti še vladanje Marije
Terezije 1. 1740 — 80.; ker pa je s Karolom izumrl ves moški zarod
habsburške rodovine v Avstriji , in ker se za Marije Terezije uže
pokazujejo novi nazori, zato se zgodovinski pregled za katoliško
dobo sklepa s Karolom M.

Avstrijske dežele so mnogo trpele radi vednih bojev s Turki,
blagostanje je ginevalo ; zato je Karol snoval nove ceste, urejeval
reke in skrbel za kupčijo zlasti na Jadranskem morju; Trstu je
dal prosto luko in ira /vezal z novo cesto z Dunajem ; vsled teofa
je njetrova vlada važna za nas Slovenc(\ Avstrija je imela pet vse-
urilišč; f)stra cenzura ])a je dušila znanstveno življenje. \' šolah
so bili pi-edmeti jako omejeni, (iojilo seje osobito stavbarstvo:
najimenitnejši st<wbar je bil Fischer iz Krlacha : mnoiro krasnih

Katoliška doba. 131

palač na Dunaju in v drug-ih glavnih mestih pozidalo se je na po-
velje cesarjevo.

:zi Verske razmere v Slovencih v XVII. stoletju.

Po mnenju slovenskega zgodovinarja Trdine jo bilo 1. 1564.
več luterskih nego katoliških Slovencev, dasi so bile cerkve na
kmetih večinoma v katoliških rokah. Neimenovan pisatelj iz Kranja^)
opisuje, kako razuzdano so takrat živeli Slovenci ; opomniti bi se
moglo, da tudi drugod po Evropi ni bilo bolje in še zdaj tu pa
tam ni drugače. Od katoliške strani so se začeli upirati tej raz-
divjanosti, pa brez vidnih uspehov. Cesar Karol V. (1. 1519 — 56.) se
je hudo bojeval s francoskim kraljem Francem I. : njegov brat, nad-
vojvoda Ferdinand, moral je avstrijske in ogrske dežele braniti turških
napadov. Vkljub temu se je močno trudil, da bi uničil protestantov-
stvo. in je zaukazal strogo, da ima vsakternik protestantovske knjige
izročiti oblast\ai ah pa jih uničiti sam; učitelji se niso smeli na-
stavljati brez škofovega dovoljenja, in o Lutru se še govoriti ni
smelo. Ustanovil je tudi 1. 1528. s kardinalom Matejem Langom, nad-
škofom saligrajskim, in Krištofom Ravbarjem, škofom ljubljanskim,
posebno komisijo, ki je imela nalogo, vse pokrajine preiskati glede
na versko prepričanje, in dajati svete, kako bi se katoliški veri
zopet pripravila ugodna tla.

Zelo se je trudil na to stran ljubljanski škof Urban Tekstor,
sin kamenitega Krasa. Živel je vzgledno in bogaboječe in je na ta
način zopet vzbudil versko prepričanje v duhovnikih in posvet-
njakih. Pomagal je izganjati Trubarja in je v protestantovskem
Kranju leta 1556. zbrani množici govoril tako prepričevalno in pri-
srčno , da je poslušat eljstvo priseglo zvestobo katoliški veri ; ali
uspehi so bili le hipni.

Najvplivnejši nasprotniki reformacije bili so nadvojvoda Karol
in Ferdinand II. pa škof Hren. Nadvojvoda je stoloval v Gradcu
in upravljal z »Notranjo Avstrijo« , to je Štajersko , Koroško in
Kranjsko, z Gorico in Trstom, in je bil odločen katoličan. Pod-
pirali so ga sorodniki in jezuvitje, katere je stalno naselil v svojem
stolnem mestu. Najnevarnejše protestante je ali zaprl ali izgnal iz
dežele, njih knjige pa pred ljudstvom očitno sežgal. S papeževim

1) Priobčil J. Parapat v Lip. Mat. Slov. 1870 in v Mittheil. d. hist. Vereines
f. Krain 1867, 92-93.

9*

132 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

dovoljenjem je 1. 1586. ustanovil vseučilišče v Gradcu in je izročil
jezuvitom.

Razven najodličnejših ljubljanskih protestantov je izgnal novo-
vcrska propovednika tudi iz Metlike in Novega mesta; katoliški
župnik Polvdor de Montegnana je protestantovskeg-a Weixlerja od-
pravil iz Krškega. \ Kamniku je Karol zapovedal županu, da naj
iz mestnega sveta odpravi vse protestante; na Bledu je bilo pre-
povedano poslušati luterske propovedi ; mestnega župana Kranjskega
so v Gradcu vrgli v ječo, ker je dovolil protestantovskemu Knallju
stanovati v mestu. Na Gorenjskem se je več občin in krajev prito-
ževalo proti trdosrčnemu postopanju ljubljanskega prosta in višjega
duhovnika radovljiškega Gasparja Freudenschufsa ; te pritožbe so
šle na kranjske stanove, ki so jih podkrepili z lastnimi dodatki.
Vladni komisarji niso hoteli vzprejeti pritožeb, protestante vsk i po-
slanci pa niso hoteli dalje zborovati; naposled so bili komisarji
prisiljeni vzprejeti pritožbe. Radovljičani in drugi Gorenjci so se
vzdignili na upor 1. 1587. Ločanje in Blejci so se bolj vsled sile^
kakor iz prepričanja vrnili k stari veri.')

V Gorico je nadvojvoda Karol poslal posebno komisijo z
ljubljanskim škofom Konradom Glusičem na čelu, ki je zahtevala
od protestantov, da se pokore ali zai)uste deželo, vse krivoverske
knjige pa da se imajo pokončati.

Ko se je uže mislilo, da je Lutrova vera zadušena, so se pa
pojavljali tu in tam novi njeni napori : nove protestantovske cerkve
in naselbine so nastale pri Celju, blizu Maribora, v Radgoni in v
Celovcu, in nemiri so se zopet dogajali na raznih krajih. Se samo
gorečnostjo se v takih bojih ne zmaga; tu je treba stanovitnosti
in visoko izobraženega duha. Početkom XVII. stoletja so nastopili
taki možje, n. pr. nadvojvoda Ferdinand, poznejši cesar Ferdi-
nand 11., ki je po bitki na Heli Gori tudi na Češkem zatrl prote-
stantovstvo.

Leta 1595. se je vrnil z vseučilišča v Ingolstadtu v Gradec in
prevzel — IGleten mladenič — vlado. Deželnim stanovom nasproti
ni hotel nič vedeti o predpravicah , ki jih je Karol sicer obljubil,
pa ne podpisal, in je izjavil očitno, da v svojih deželah priznava
le katoliško vero. Deželni stanovi štajerski, koroški in kranjski so
se mu prišli poklanjat kot novemu vladarju, zahtevajo, naj se jim

') O teh stvareh sploh, glej Stare, Zgod. 188. — Trdina, Zgod. slov. nar. 1 10.
— KrižaniC, Zgod. katoi. cerkve, 09.

Katoliška doba. 133

dovoli očitno veroizpovedanje protestantovstva ; on pa je zahteval,
naj mu i)oprej prisežejo zvestobo, potem se bo stoprv govorilo o
drug-em prašanju.

Najpoprej je odpravil od svojega dvora vse nekatolike. Nato
se je napotil v Rim k papežu Klementu MIL in se je ž njim do-
govoril o nadaljnih korakih nasproti protestantom. Vsled Stobaeje-
vega sveta je 13. kimovca 1598. 1. ostro zaukazal, da se imajo takoj
zapreti vse protestantovske stanovske šole v Gradcu, Judenburgu in
drugod, šolniki in predikanti pa odpustiti iz službe. Dne 2'6. in
28. kimovca ponovi to povelje in razpostavi po Gradcu tristo zanes-
ljivih vojakov , ukaza vši, da imajo istega dne vsi protestantje za-
pustiti Gradec, v osmih dneh pa njegove dežele. Večina jih je odšla,
posamezniki so se pa po gradovih skrivali pri svojih zaščitnikih.

Njemu so pomagali odločni škofje, n. pr. labodski škof, na-
mestnik v notranje-avstrijskih deželah Jurij Stobaeus, ki je bil
duševni voditelj katoliški stranki ; na Štajerskem sekovski škof
Martin Prenner, zlasti pa Tomaž Hren (Chron), goreč
katoličan, ki je, temeljito in klasično vsestranski izobražen, prote-
stante vstvu na Kranjskem zadal smrtni udarec.

Ferdinand je bil 1. 1600. za Kranjsko ustanovil reformacijsko
komisijo za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Naloga te komisije je
bila »ljudstvo zopet pridobiti stari veri«.

Kako je poslovala ta komisija, kaže nam »ProtocoU Religionis
Reformationis in Krain de anno 1614, 15, 16, 17«, ki ga je pri-
občil Peter pl. Radics v »Vodnikovem Spomeniku« leta 1859.,
str. 199—210.

hI Učni zavodi, stan omike v katoliški dobi.
V XVII. stoletju so bili evropski narodi ') v nekakem mrtvilu ;
videlo se je, kakor da bi si hoteli odpočiti po dolgotrajnih verskih
bojih, ki so prešinili vse življenjske razmere. Krepile so se samo-
vlade, osebna samostalnost se je oniejila, svoboda skrčila; z jav-
nimi posli so upravljala oblastva.

*) Češka se je po tridesetletni vojski strašno opustošila, prebivalstvo se je
skrčilo, najbolj omikani možje in premožnejši plemenitaši so morali po bitki na
Beli Gori leta 1620. zapustiti domovino, prihajali so nemški naseljenci; prosto
ljudstvo doma je ostalo brez učitelja; slovstveno gibanje je umiralo. — Blizu
take so bile razmere na Poljskem. Kakor je na Angleškem vzmagal plemenitaški
parlamentarizem, tako je na Poljskem prišla »šlahta« do vrhovne vlade, prosti
narod je bil ničla; verozakonski nauk je gojil samo zunanje oblike.

134 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Južnim Slovanom pa osobito mnogobrojni napadi Turkov niso
dali časa, da bi se bili mogli izobraževati; uže s tem so si Slo-
venci in Hrvati zaslužili venec slave, da so vse te napade prestali
in sosedne narode na zapadu branili barbarstva turškega.

Za šole in umetnost je mnogo storil škof Hren. Po vladni
zappvedi so bili v Ljubljani jezuvitje vzprejeti 1. 1595. in so »colle-
gium Carolinum nobilium« osnovali za plemenitaške mladeniče in
za tiste, ki bi se posvetili duhovnemu stanu; škofa Tavčar in Hren
sta jih gorko podpirala.

Jezuvitski zavod je imel dva oddela, gimnazijo M in licoj. Xa
šestrazredni gimnaziji so učili grški in latinski jezik, poetiko in
retoriko in pozneje nekatere druge predmete ; na liceju so učili
višje znanosti. Poučevali so v latinskem jeziku, inače tudi pazili
na nemški jezik. V tem smislu so poučevali tudi v drugih mestih ;
o materinskem jeziku ni bilo ne duha ne sluha.

V Novem mestu bila je deška šola uže leta 1509., katero
je vzdržaval kapitelj in je ni opustil niti v najhujših časih ; 1. 1746.
so otvorili gimnazijo. (Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, 249i.

Koncem preteklega stoletja so bile tudi v Idriji latinske šole.

Duhovniki so prosti narod morali učiti v slovenskem jeziku,
kajti samo tako so si mogli pridobiti vpliv, kakor tudi poprej prote-
stantovski propovedniki. Naravno je tedaj, da se je nemščina jela
širiti v srednjih šolah in v javnem življenju.

V Gorici so jezuvitje 1616. 1. ustanovili učni zavod, ki se je
1. 1624. razširil v petrazredno gimnazijo, ^^'erdenberg je 1. 1630.

*) Ker so Kajkavci Slovenci, zato omenimo tudi nekatere učne zavode na
Hrvatskem iz jezuvitske dobe. — Za Hrvatsko in Slavonijo je odločil sicer po
kralju potrjen saborski ukrep 1548. 1.. da se ima ustanoviti višje učiiišče za du-
hovnike, in da se obstoječe male šole popravijo in ustanove nove; ali uspeha je
imel ta ukrep malo. — Prvo srednjo šolo za posvetno mladež je ustanovil v Lipo-
glavi opat pavlinskega samostana; trajala je do 1. 1713. — V Zagrebu sta 1. 16C7.
jezuvita Iv. Zanič in Pet. Vragovič odprla latinske šole, v katere se je koj ogla-
silo 300 učencev. 1671. leta se je razkrojil zavod v gimnazijo in akademijo. —
V Varaždinu se je otvorila gimnazija (jezuvitska) 1649. !., na Reki 1630. 1.. v
Požegi 1699. 1., v Senju 16:U 1., v Križevcih 1. 1665. (obe pavlinski). v Belovaru
1. 1755., v Karlovcu 1. 1764. Tudi Osek je dobil blizu v tem času svoje latinske
.•5ole. — Poučevalo se je latinski, samo v Karlovcu nemški; patri so bili veči-
noma Nemci. — Za hrvatske in slavonske klerike je leta 1564. v Zagrebu škof
Jurij Draškovir utemeljil >Seminarmm clericorum« = črno šolo. — Prvo na-
rodno semenišče je za svoje duhovnike utemeljil zadrski nadškof Anton Zmajevič
(1713 — 45;, ki se je odprlo eno leto po njegovi smrti.

Katoliška doba. 135

otvoril semenišče za revne dijake; sčasom se je tam urilo kano-
nično pravo, umoslovje, kazuistika in metalizika. Marija Terezija
je nekaj omejila ta zavod, francoska vlada pa zopet razširila, ko
g-a je vodil Peter Nisetič iz 8tareg-a Grada na llvaru. Avstrijska
vlada nui j(^ dala šest razredov, mu dodala modroslovski tečaj in
namesto italijanskega uvela nemški poučni jezik.

V Celovcu so deželni stanovi 1. 1563. odprli plemiško šolo z
naslovom: »CoUeg-ium sapientiae et pietatis«, vender so se vanjo
sprejemali tudi sinovi meščanskih starišev. Imela je štiri razrede,
katere so vladali ravnatelj , sedem profesorjev , učitelj pevanja,
orglanja in telovadbe. Dijaki so predstavljali igrokaze v latinskem
jeziku.

Uže 1. 1573. se je v Celovcu odprla ženska šola, prva na slo-
venski zemlji, in moška šola.

V Maribor se je jezuvitska gimnazija 1 757. leta prenesla iz
Ruš nad Mariborom , kjer je poprej dolgo slovela jezuvitska šola
in odgojila mnogo odličnih mož.

Koncem XVII. in začetkom XVIII. stoletja se je v raznih
deželah nekoliko oživilo duševno gibanje ; to zapazujemo tudi na
Slovenskem. V stolnici kranjski so se bili združili možje raznih
stanov, da bi vsak po svoje pripomogel in koristil lepi domovini :
začela se je gojiti umetnost in veda, stavile so se lepe cerkve,
n. pr. v Ljubljani stolna I. 1701.; nunska, šent-peterska, zgradila se
je mestna zbornica, semenišče, gojilo se je slikarstvo, glasba, usta-
novila se je akademija glasbenikov 1. 1703.; ustanovila javna knjiž-
nica 1700.1., uvela akademija »Operosorum« 1693.1., ki je pa šele
sedem let po osnovitvi začela javno delati. Vse to se je vršilo v
latinskem ali nemškem jeziku. Tudi Gorica je dobila svojo aka-
demijo.')

2. Slovstveni pregled.

Kar se tiče slovstvenih strok , ki so se najbolj gojile v tem
času, je naravno, da je imelo prednost bogoslovje, osobito v prvi
polovici te dobe, to je v XVII. stoletju.

*) Bolje so razumeli v istem času svojo nalogo v Dalmaciji ; tam se je
istodobno osnovala »Academia Illyrica iliti vam slovenska« ; nameravala je
očistiti, olepšali in obogatiti narodni jezik, pospeševati narodno knjigo in izobra-
ževanje prostega naroda. Ljubic, Ogledalo II. 345.

]^36 Zgodovina slov. slovstva. 1. del.

Katoličani so posnemali to, kar so delali protestantje, da so
se posluževali narodovega g:ovora v besedi in v pismu ; marljivo
so prevajali ali prirejali za slovenski jezik ptuje izvirnike. Verski
boji so vse duhove prešinjali tako močno, da so vse druge zna-
nosti morale stopiti na stran.

Najpotrebnejše knjige v tem obziru so brez ugovora kate-
kizmi in prevodi evangelijev; prve korake storili so j ezuvitje
uže v protestantovski dobi, kajti Primož Trubar pripoveduje v
predtrovoru svoje knjige : »Catehismus zdveima izlagama«, da so
jezuvitje izdali »einen neuen Jesuitischen Catechismus« z na-
slovom :

Compendium Catechismi Catholici in Slavonica')

lingua per Quaestiones in gratiam Catholicae juventutis pro-

positum. Per fratrem Leonhardum Pacheneckerum professum

ac Sacerdotem, coenobij Victoriensis almi Cistiriensis ordinis

Graecij Stvrie Metropoli apud Zachariam Barthschium, Anno

1574.

To je tedaj prva slovenska katoliška knjiga.

Koprski škof Ivan Jugenerij (1. ir376. — 1600.) je dal natisniti
slovenski katekizem, ki se danes ne nahaja več. Tržaški, v latinskem
jeziku pisani cerkveni list »Folium dioecesanum tergestinum« 1808.,
144. i)ripoveduje: ))\'si župniki morajo o zapovedanih praznikih
popoludne v cerkvi učiti kerščanski nauk in vzgojevati otroke, da
časte lioga in spoštujejo očeta in mater; isto dolžnost imajo tudi
duhovniki po vaseh, ki se imajo vesti po kristijanskem nauku,
natisnenem z našim naročilom v slovenskem jeziku.«'')

Nadaljevala sta to delo Miha Mikec in Janez Candik; v obliki
dvogovora je krščanski nauk priredil Dolenjec Kastelec leta lb88.
Marljivo se je v tem oziru delalo v vseh slovenskih pokrajinah:
opat zatiškega samostana Franc TaulTrer je bil prijatelj šolslvu. Na
Primorskem sta se trudila dva : Kemperle in Kosan (Cusani); Kemper-
lejev prevod evangelijev je ostal v rokopisu, Kosanov »Catechismus
Sclavonicus« pa se je izgubil popolnem. V njegovi latinski pisani
knjiu-i: »Christianus nioribundus", Venetiis 1. 1749. je blizu tretjina
slovenskega teksta.

>) Lj. Zv. 1883. 479.

2) Matija Sila, »Trst in okolica« 1882, 95.

Katoliška duha. . 1H7

V Istri') rojcMi in tam (Irliije jo Klanšc v Ljubljani 1. 1759.
izdal knjiu'0 »Svnopsis. Catcchistica«.

Tudi na Koroškem se je Slovencem poskrbelo v tem obziru ;
Kanizijev katekizem se jim je v njihovem narečju natisnil 1. 1762.
v Celovcu. Slovencem na Ogrskem je Ferenc Temlin 1. 1718. v llalli
dal natisniti katekizem ; blizu šestdeset let pozneje jo Kuzmič na
željo svojega vladike priredil to knjig-o še enkrat.

Jako razširjena so bila v XVII. in XMII. stoletju »Evangelia
in Lvstovi«, katerim je duševni oče škof Hren; ponatisnil jih je in
nekoliko jim izpromenil jezik Schoenlebon 1672. leta. Natisnila so se
potom v letih 1780, 1746, 1758, 1764, 1777, 1787, 1793 v Ljubljani,
potem v Gradcu (na prodaj v Mariboru) ; zadnja izdaja je služila
osobito Slovencem na Murskem polju okolo Radgone.

Iz nekaterih izdaj te knjige se razvidi, da je v preteklem
stoletju cerkev bila bolj narodna nego je zdaj in častila več domačih
svetnikov, ki jih zdaj malo poznajo Slovenci.

Tu pridružimo drugo knjigo, ki je duhovnom rabila pri nji-
hovem službovanju, namreč C o m p e n d i u m r i t u a 1 i s. Tak Com-
pendium je znan za saligrajsko nadškolijo iz 1. 1766. z naslovom :
Appendix ad Rituale Salisburgense pro Locis et Curatis Slavonicis
eiusdem Archidioecesis. V predgovoru pravi, da ima slovenski
jezik več narečij in da je radi tega navedenih več besed enakega
pomena , da bi se lože ohranila enotnost obreda, n. pr. pri krstu,
poroki id. Knjižica ima dvajset stranij, ki so po večini slovenske.

Enak obrednik za tržaško škofijo se je tiskal 1757. 1. v Trstu
pri Trattnerju, 1771. leta pri Winkovitžu ; za ljubljansko ga je pri-
redil Inocencij Tauffrer 1 772, 1. v Ljubljani ; eden »Compendium
Ritualis Labacensis cum appendice o-ermanica et carniolica« je
tiskan »Tergestitf 1771. 1. (\* Ljubljani tudi 1808. L) Za koroško
školijo je obrednik izdan 1830. 1.

^) Frater Domenicus Stratico (1780) je priporočal slovenskim Istranom

katekizem, ki ga je dal prirediti škof Brutti (1730) za koprsko škofijo z naslovom :

Dotrina cristiana // da in segaarsi nella dioeeesi forense di Capo d' Istria

// tradotta in schiavo // per orditie deli' lUustr. e rev. monsig. // Agostino //

conte Brulti ' vescovo di Capodistria e conte // d' Antignano ecc // in

Venezia MDCCXXXV // per Luigi Pavino // con licenzia de' superiori //

To pripoveduje prof. dr. Tomasin v spisu : Die Volksstamme im

Gebiete von Triest und Istrien, Triest 1890, str. 33, in izjavlja ustno,

da ima sam to knjigo, da jo pa bomo videli še le po — njegovi smrti.

138 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Orkveno govorništvo jo čvrsto zastopal Ivan Krstnik od
Sv. Križa, ki je daleko slovel kot izboren govornik; likal se je
po italijanskih vzgledih. Govornik na glasu pa je uže pred njim
bil Schoenleben.

Dva jako marljiva cerkvena pisatelja sta bila Matija Kastelec
v XVII., Marko Pohlin v XVIII. stoletju ; prvi se je omejil samo
na bogoslovje, drugi pa se je poskušal tudi v posvetnem slovstvu;
ni odkazal slovstvu novega pota , nego pisal je tako, da so mu
morali bolje izobraženi možje oporekati in priti počasi napravo pot.

Navadno se naglasa, da je Pohlin v slovenskem slovstvu
započel gojiti posvetne vednosti ; omeniti pa je vender treba, da
je grof Edling kot poročevalec v šolskih zadevah na Kranjskem
govoril o načinu, kako je treba poučevati, v knjigi: »Sern ali Von-
usetek teh Metodneh Buqui« 1. 1777.

Molitvonikov se je spisalo mnogo ; najplodovitejši pisatelj takih
knjig je bil Kastelec v Novem mestu, ki pa še več svojih del ni
mogel spraviti na svetlo.

Tomaža Kempčana je uže jezuvit Andrej Ivankovič 1659. 1.
prevel na slovenski jezik ; blizu sto let pozneje ga je dal na svetlo
^lihael Paglovic ; izdal se je potem večkrat.

Natisnilo se je mnogo molitvenikov, katerim niso znani pisa-
telji; med temi so bile najbolj razširjene »Molitvene bukvice«.

Cerkveno pesništvo so gojili brez uspeha Steržinar, Repež,
Lavrenčič in Kedeskini.

J ez i k o s 1 o vj e je slabo zastopano v XVII. in XVIII. stoletju ;
»Dictionarium Latino-Carniolicum« v rokopisu se shranjuje v lice-
alni knjižnici v Ljubljani, italijanskoslovenski slovar patra Alazije
da Somaripa je sedaj deloma ponatisnen v Letop. Mat. SI. 1. 1891.
in kaže, da Somaripa nikakor ni znal temeljito slovenščine. Narečje,
v katerem je pisal Somaripa, je goriško-kraško.

V XVIII. stoletju se prikazuje več slovničarjev; na Dolenjskem
je rojen Ilipolit, ki je daleko zaostal za Bohoričem. Samostalen in
bolj poučen je Gutsman na Koroškem in stoji na stališču slovenske
celokupnosti. Spisal je tudi »Katekizem« in priredil »Evangelije in
branja«. Mecen mu je bil grof Goes.

V Celovcu so 1744. leta ponatisnili Megiserjev »Dictionarium
(juatuor liniifuarum«.

Marka Pohlin se je trudil v raznih strokah in Je pri tem ne-
umornem trudu preziral vse mi'jnike je/iko/iianstva, ker ni bil lilo-

Katoliška doba. 139

log'ično izobražen mož — pa sicer navdušen rodoljub; izdal je v
nemškem, latinskem in slovenskem jeziku do dvajset knjiii', izmed
katerih je prišla polovica na svitlo.

V slovnici je nazadoval, v slovarju je samovoljno koval besede,
v »Hibliotheki Carnioliae« je skušal podati sliko onih rodoljubnih
mož, ki so so poprej trudili za korist in blagor domovine ; hotel
je s tem navdušiti svoje rojake, da bi jih posnemali v tem pleme-
nitem delu.

Blizu v tej dobi je v Čehih Dobner izdal Hajekovo kroniko
Ivsled želje pijaristov^, odg-ojil več marljivih sotrudnikov, ki so 1. 1770.
ustanovili zasebno učeno društvo.

Sestavljal je Pohlin »Abecednike« in »Računice«, knjig-e zai)Ouk
kmetskeg-a stanu, prelagal Davidove psalme, spisaval veliki latinsko-
nemško - slovenski slovar, prirejal grško čitanko za latinske šole,
sestavljal enciklopedijo vednosti in umetnosti, spisaval zgodovino
svojega samostana, akademije »Operosorum«.

Naravno je, da so se Marku Pohlinu začeli upirati od raznih
stran ij , dasi je imel nekoliko prijateljev. (J. Marn Jez. XIV. 31.)

Oglasili so se proti njemu Matija Čop, učitelj jezikov na Dunaju;
Žiga Popovič (por. 1. 1705, umrl 1. 1774.), ki je v rokopisu zapustil:
Crisis iiber die kraynerische Grammatik des P. Marcus etc. ; Jožef
Hassl v Celju v knjigi »Sveti Poft« sklicuje se na starejše pisatelje;
Oswald Gutsman na Koroškem in V. Vodnik na Kranjskem.

Vse svoje rojake je glede na obsežno in raznovrstno znanje
presegal Ivan Z. V. Popovič ; mnogo je premišljal , kako bi se
vsem Slovanom ustanovila vzajemna azbuka, kako bi se mogle
pobliže opisati osobito južnoslovanske dežele v zemljepisnem in
zgodovinskem obziru.

Zraven Pohlina se je za šole, zanimal Janez Nepomuk
grof Edling^) iz Ajdovščine na Goriškem, c. kr. poročevalec v
šolskih zadevah na Kranjskem; postal je cesarski komornik in na

1) Šaf., Gesch. I. 26-89. — J. Marn, Jez. XXII. 54—55. - Grof Ediing
je gojil tudi pesništvo. — Gajeva knjižnica str. 151 navaja : »Lubesen Joshefa II.
pruti svojemu blishnemu« in druge pesmi mit deutscher Uebersetzung von J. N.
Grafen von Ediing. V Lublani 1779 — 8C. Izvirnik je spisal P. Damascen in ob-
javil v Skuplprauljanje Kraynl"keh Pissaniz 1779. — Opeval je lepoto slovenskih
rek v nem?kem jeziku, n. pr. Der Ilenz und die Laybach. Eine ldylle von J. N.
Graf von Ediing. Augsburg. J. Lotter 1781. 8.13. — Na slovenski jezik je Antona

I 4( I Zgodovina slov. slovstva. I. del.

zadnje dvorni svetovalec na Dunaju ; predsedoval je društvoma
))(~)perosa(c v Ljubljani in »Arcadia« v Gorici. Spisal je:

Sern ali \'onusetek teh Metodneh Buqui pos-

sebnu sa dushelflve uzhenike u zefarskeh kraileveh dushellah.

Dunej. Stifnen per shlahtnimu o-ofpudu Joshefu od Kurz-

boeka , zolju-fkemu krailevemu liirfkimu dv(jrrkimu buque-

liifkavzu inu buquekupzu 1777. 8. 2J75.

Kaj zahteva od učiteljev, povedal je v knjižici : »Forderungen
an Schulmeister und Lehrer der Trivialschulen germanico simul et
carniolico idiomate. Laybach, Egger 1778. 8.«

Z a k o n o d a j s t v o.

Slovenci se ne mogo ponašati s tako starimi spomeniki za-
konodajske vsebine, kakor njihovi sosedje v Istri, čijih »Razvod
istrijanski« se je omenil v protestantovski dobi. »Vinograjskemu
zakonu« pridružijo se rokopisni dokazi, da se je pri sodiščih obrav-
navalo in prisegalo tudi slovenski ; v X\'lll. stoletju nahajamo uže
tiskane sledove zakonodaj stva, dasi ne samostalne nego samo prevode.
M. Pohlin navaja v Bibliotheca Carnioliae (1. 1862.) str. 18: Erberg
(Danielis ob) ') Carni Gottseviensis A. A. L. L. (= Artium liberalium)
et Phil. Magistri J. U. D. Criminalium Causarum Actuarii et Pro-
vinciae Carnioliae Secretarii sub nominc. Fidu (?) Academici Operosi
Labacensis.

Erbrechts aufser Testament und andrer letzten \\'illen.
auch was deme anhangig in Dero Erbherzogthum Kravn
(Neue Satz- und Ordnung Carls M. Rom. Kaisers). Graetz
Anno 1737. Fol. Roimpressus Tergesti 1775 in germanico et
carniolico idiomate. — Pobliže neznano delo.
Za Marije Terezije so se začenjali ukazi in ra/.pisi razglašati
tudi v slovenščini, n. pr. razglas »O splošni razdelitvi pašnikov«-!
z dne 4. decembra leta 1768. v Ljubljani ; »O popisovanju duš«^) z

Janše >Nauk o čebelarstvu« preložil Peter Pavel Glavar 1. 1776., prevod je ostal v
rokopisu. Mitth. d. hist. Vereins fiir Krain 1848. 41. — O Jan.^i govori Linhart.
Versuch einer Gcscliichte von Krain II. 327. — VVurzhac-h. Hiographisches Lex. X.
89. — Aug. Dimilz. Gesch. Krains IV. 188. — J. Navratil, Spomenik šestsloletnice.
- J. Vrhovec, Lj. Zv. 1885. 474.

') L. 2 vab, Lj. Zv. 1886, Slo.

«) P. pl. Radics, Ltp. Mat. Si. 1879.

") Ibidem in Kr. 1884, 261.

Katoliška doba. 141

dnv 10. marcija 1. 1770. na Dunaju; tiskan jo i-azu"las na mali pnli in
lulio, na prvi j)olovici nemški, na drua-i slovenski: j)revel ua je
M. Pohlin. Peti odstavek se siflasi :

»Is teg-a konza (zu diesem Endel ima letu ullazhihernu

(allu-emeinei popillvanje od teh Kraishauptmanskih Komillarion,

inu od teh shounirskih Olizirjou skup, inu tudi popillanje te

voshne shvine, inu ftiveinje teh hish po ti od nas naprei

pilVani vishi usetu biti.«

»Pravila o razbojnikih« z dne 25. maja 1. 1770. v Ljubljani
so izdana v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku : »Plačilo
o vožnji vina po Savi« z dne 31. maja 1. 1774. v Ljubljani.

Tudi benečanska vlada se je ozirala na jezikovne potrebe
dotičnih dežel ; H. Guttenberg* omenja v Zeitschrift des Deutschen
und Oesterr. Alpenvereins 1881, 39, »Logarski red« z dne 16. decem-
bra 1. 1777. in »Dodatek« z dne 23. aprila 1. 1778 v italijanskem
in slovenskem jeziku.

Bogu bodi potoženo, da še ni bilo moči do zdaj stakniti iz-
voda tega zakona. — Zelo zanimljive so te-le knjižice:

1. Teutsch-') mid criinerische Wehrungs -Veranderung sambt
Linem — Interesse — Entwurf. Von Hans Jacoben Kamer. Laibach
1637. 8.

2. Teutsch- und Crainerische Wehrungs -Veninderung etc.
Lavbach bei Jos. Thadd. Mavr 1687 in 8. oblongo.

3. Teutsch- und Crainerische -i ^^'ehrung•s-Veranderung sambt
einem beigefiigten ganz ausfiihrlichen Interessen-Ent\vurf. \'erlegt
durch Hanns Jacoben v. Karnburg- Laibach 1701. 12.

Pasijonske igre na Kranjskem.^)

V X. stoletju se začenjajo obhajati velikonočne igre verskega
značaja na podlagi velikonočne liturgije velike sobote; recitovalo
in pelo se je iz prva latinski, potem se je jel rabiti narodni jezik.
Cehi imajo iz XIV. stoletja več latinskih in čeških velikonočnih
iger. Najbolj so se prikupile take igre Nemcem ; iz nemških in
nenemških dežel hodijo še zdaj znane pasijonske predstave gledat
v Ober-Ammergau na Bavarsko.

') Mitth. d. h. V. f. Kr. 184(3. 61.

2) Mitih. d. h. V. f. Kr. 1858, 11. — Ta Karner a Karnburg je bil: geschwo-
rener Buchhalterischer Raitofficier und Kaazley-Ingrossist, Academicus Operosus.
^) A. Koblar, v Izvestju muz. društva za Kranjsko 1892, 110 — 125.

]^4:2 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Prvotni epični spev se jo prelevil sčasoma v epično - lirično
obliko. Leta 1598. in 1599. je divjala v Ljubljani strašna kuga in
silno vznemirjala ljudi; bratovščina »Odrešenika sveta«, obstoječa iz
imovitih trgovcev, je osnovala slovesen izprevod, predstavljajoč na
veliki petek bridko trpljenje Jezusovo, da bi odvrnila strašno mo-
rilko. V ta namen zbrana glavnica je znašala blizu 3000 gld.

Blizu istodobno so jezuvitje in kapucinci prirejali take iz-
prevode; celo deželni stanovi so je gmotno podpirali. Kmalu so
pa pridevali takim igram skupine tudi iz posvetne zgodovine.

Iz Ljubljane so se razširile procesije tudi v Novo mesto, Kranj
in Škofjo Loko ; v Kranju so dne 6. aprila 1730. 1. na velikem trgu
predstavljali Kristovo trpljenje ; predstave so se vršile v i 3 do 15
podobah, ki so vsaka imele po več oseb.

Najvažnejše so bile predstave, ki so jih napravljali kapucinci
v Loki od 172L 1. počemši; bile so izvirne, nenavadno obsežne in
so se vršile v slovenskem jeziku. Kapucinski arhiv v 8koiji Loki
ima rokopis z naslovom :

Instructio pro Processione Locopolitana in die Parasceues.

FVnesta VIsV InCepIt ReDeMptorls nostrl ProCessIo (1721).

Rokopis obsega tisoč slovenskih in nekaj nemških stihov ter
zgodovino in red izprevoda. O. Romuald je sestavil red in zložil
morda tudi ves spev.

Podobe so bile te -le: 1. Raj in padec prvih starišev (pred-
stavljajo jo udje bratovščine »Odrešenika sveta« ali pa ljudje iz Roteč
in Gorenje Vasi) ; 2. Smrt; 3. Zadnja večerja; 4. Samson; 5. Krvavi
pot (igralci iz Dorfarjev ali Crngroba) ; 6. Bičanje ; 7. Kronanje :
8. Jeronim; 9. Ecce homo ; 10. Krist na Križu (podobo pelje troje
konj , šest mož jih vodi ; pod križem sta Magdalena in poželenje,
zadaj predstavlja četvero oseb Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko);
11. Mati božja sedem žalostij ; 12. Skrinja zaveze; 13. Grob Kristov
nese štirinajst loških meščanov, oblečenih v rudeče kute; ob straneh
gre šest stari^šiii v črnih plaščiii ; njim slede godci, duhovniki, staro-
loški župnik in nazadnje verno ljudstvo. Loški samostan je shra-
njeval 278 oblek za izprevod.

Igralci so morali znati svojo oddelke^ na j)amot.

Pesniške vrednosti ti stihi nimajo; v v/.glod bodi IX. podoba:
Žalostna mati božja :

Katoliška doba. 143

O salost preuelika,

Poglei zlouok tuoiga odreshenika

S kai senimi tesauami ie on obdan.

H te smrte toku grosnu pellan.

Ta theshki krish more on uleizhe

Zhe uozhe tebe suoio gnado obleizhe id.

Ljudje so se vedno manj in manj zanimali za te predstave,
niso si hoteli napravljati novih oblek, in tako je izg-inila resnoba in
dostojnost; zato je duhovska in posvetna oblast delala na to, da
so se odpravile te procesije; naposled jih je Marija Terezija strogo
prepovedala.

Te ig-re smemo smatrati kot početke slovenske dramatike.

V XVni. stoletju se pokazujejo prvi početki posvetnega
pesništva; navajajo se pesni iz 1. 1732., ki kažejo, da se je
pesnik naslanjal na predmete iz staroklasičnega slovstva. Opozoril je
na nje P — h v Novicah 1. 1863, 40 v spisu: »Stare slovenske pesmi«.')
Prva polovica tiskana, druga pisana, inria ta-le naslov : Cantilenae
variae, partim antiquae, partim novae in hunc libellum transcriptae,
ne pereant et oblivioni dentur, ut postoriš devota esse queant.

Has cantilenas conscripsit in octobri 1733.

Antonius Widei% Parvista.

V dvospevu z Astrejo se navajajo Epikur, Bogataš, Aleksander
Veliki, Macchiavelli, Orfej, zgovorni Ciceron, bogati Krez, zdravnik
Galen, modrijani Platon, Aristotel in Dijogen.

Izmed devetnajstih kitic bodi v vzgled :
16. Galenus arzat.

Kal tukai stoim, nu gledam nebu
Gdu urata sapreti podstopil se bo ;
Veliku sim taushent osravil ludy,
Sai taka dobruta nebesa doby.

P. Joannes Damascenus De v, porojen iz Tržiča na
Kranjskem, učitelj (lector) modroslovja in bogoslovja v Ljubljani,
ud društva »Operosi« z naslovom »Utilis«, prijatelj domačemu
pesništvu, ki ga je tolažilo v njegovi bolezni; umrl je 1786. leta
v Ljubljani. — Izdal je :

Skupsprauljanje Kraynskeh Pissaniz od Lepeh Umetnost.

V Lublani 1779. 8. 17. Pisanize od lepeh umetnost na tu
lejtu 1781.

^) J. Marn, Jez. XXII.

144 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Spisal je tudi opero »Belin«, kateri je Jak a Zupan, učitelj
v Kamniku, zložil napeve ; zopet je izdana v šestem zvezku Slo-
venske Talije 1868. 1.

Janez Mihelič, župnik v Radečah, je zložil: »Mila pesem« v
Damascenovi zbirki : Skupljoraulanie id. ; Martin Nag-lič, učitelj poe-
tike v Ljubljani, pesen: »Nezhemcrnoft tega fvejta« v Skupfprau-
lanie id.

Prisege ljubljanskega mesta.')

V knjižnici dunajskega vseučilišča (Manuscr. III. 351 se na-
haja rokopis triintrideset listov, katerih prvih 26 je manjše oblike
od zadnjih sedem. Ves rokopis ni pisan v isti dobi in od iste roke,
nego obstoji iz dveh prisežnih knjig ljubljanskega mesta iz let 1619.
do 1637. in 1711. do 1740. Vsaka prisega ima svoj list. Prisege
so pisane v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku ; samo slo-
venski so prisegali : valpot, prekupec, solomerec, čolnar, gozdarski
hlapec in tesar; slovenski in nemški: žitomerec in čuvar, vinomerec,
vratar in priče; slovensko-nemški in italijanski: meščan in stanovnik.

V jezikovnem obziru se ne razlikujejo od priseg Kranjskega
mesta.

Dve s r e d i š k i iF r i c d a u) p r i se g i ^)

iz sredine XVIII. stoletja so hranita v središkem arhivu ; prva je

bržkone iz leta 1730. do 1740., druga je napisana štirideset let

pozneje.

Prisega iz 1. 1697. se nahaja v knjigi: »Župnija sv. Lorenca

na Dravskem polju« 1. 1885., kjer je citati :

Volgt der Aydtsch\vur aull' \\indisch, so durch Johann
Michael Gigler an. 1696 eingeschrieben \vorden : Jest \. ( )blu-
bim inu persheschem . . Gospodi I^ogu nebeshkimu, da iest
utich rezhech kir sem sedaj k heni pritzhi na pre postaulen
. inu upraschan bodem, ozhem to prauo zhisto boschio res-
nizo pouedati, obeno krivizo gouoriti alli noter meschati
enimu alli drugimo, sa per : : iatelstva, Souraschtva alli mitta
voUo perloshiti alli vseti, kakor bi tu isniishleno moglu biti.
Samuzh moie vodenic po ])ravi rcsiii/i taku dati, inu pouedati,
kakor se enimu karschanskinui poshteninui zhlouekhu spo-

>) P. pl. Radics. Ltp. Mat. SI. 1879. — Dr. Fr. Simoiiič, Lip. Mal. SI. 1^84,
196—220.

») M. Sleicovec, Kres 1882, 282.

Katoliška doba. 145

dobi, inii iest na sodni Dan pred Gospiid Ozhetom Nebeshkim
bodem mogu antuort dati [: tudi netschem mio sposnanie
obednimu povedati pred sa tavsto od te Vischi Gosposke
Slische otTnane bode :] ako meni arospud Bug, Ozhe, Sin
Sveti Duch inu ta prechista Sueta Diuiza Mati Maria inu ta
Sueti Euangelum na letim Sueti inu na moij posledni uri
pomagai. Amen.

Prisege iz XVIII. stoletja.^)
Ljubljanski kapitelski arhiv (fasc. 185, št. 6) ima to-le prisego :
Jell Marina Burianka Perfhefhem gospudi Bogu ena praua
zhiil:a perfega , de fem jeft moiemo mofhu Andreio Buriano
18 Cron, Ena llouefam (!) kraua ena teliza, Inu 2 para ouac
k' grunto pernefla koker meni gospud^Boh, inu niega brez
vfega madelha fpozheta Diuiza inu mati Maria na maio pad-
fledna yra pomagaite. Amen.

Prisege iz kotoribskega protokola.

Kotoriba je mestece v Medjimurju ob reki Muri in ima nekaj
nad 3000 prebivalcev, ki so večjidel katoličani. ^Matija Valjavec je
v Kresu 1885. 1. objavil nekoliko priseg iz 1724 — 1734. L, poimence
prisege mestnega sodnika, prisege brodarjev, maltarjev, krčmarjev,
red različnih rokodelstev in cene nekaterih rečij.

Jezik je kajkavsko narečje; navadna prisega se glasi tako-le:
Ja N. N. prisižem otcu bogu, sinu i duhu svetomu, blažene
device Marije, vsem božjem svetcem in sveticam, da ja go-
spode moje zemeljske hočem veren in poslušen biti vu do-
stojneh zapovedih podložen i varašu kotoribskom vu vsem
veren hočem biti id. id.

Slovensko tožilno pismo iz 1 648. 1.

To pismo je tožba Središčanov proti ormoškemu graščaku ;
pismo je koncept, v katerem se nahaja mnogo skrajšanega in po-
pravljenega. Evo nekaj na ogled :

Mi: Gospodin Groff Landts V Stajerie ij vssa suetloga
orsaga miloštiuna ij visoko postuvana Gospoda.

*) J. V., Izvestje muz. društva za Kranjsko 1892, 160.

10

146

Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Dostakrat smo se mi siromake purgare sreanskoga varosa

pertoshili ij pomochi iskali per suetlim orsag-e, da bi mogli en

mir imeti koker drugo mesta druge varosche v Staierne id. ^)

V XVII. stoletje spada tudi fevdna dolžnost iz leta 1637.,

katero je zapisal Jarnik.^)

Dolžni list iz 1630. 1.
Nahaja se ta slovenski dolžni list v zapuščini Ferd. Kočevarja
in obsega dve strani ; pisava je površna. Jezik se odlikuje po neka-
terih starih oblikah (nahajata se celo dva aorista) ; v jezik je vme-
šana tudi hrvaščina.^)

Slovenščina v bratovščinah*) v XVII. in XVIII. stole tj u.

Zapisnik bratovščine svetega Antona Paduvanskega v Naklem
1689. leta pove, da je umrl Janez Mrjasec, »tega fpoteshigniga (!)
Ratha Gospud in ta Vigshi Camrar is Craina«. Kaplan Fr. Maren
je dne 24. januarja 1752. zapisal med mrtve ude »ranzega ussoko
zhafti urednega Gospuda Kussa, nar uredneshega faimoshtra Na-
kleske faTe inu velizega Dobrotneka useh Boshich uesha.« (!)

Župniški izpit iz 1750.1.

Matija Zupin in Anton Palčič sta 1750. 1. pri tržaškem kon-
sistoriju delala izpit in sta poleg navadnih vprašanj dobila nalog
sestaviti govor o predmetu: »Videns Jesus civitatem, flevit super
illam«. Nekoliko odlomkov iz njunih govorov objavlja mesečnik
tržaške škofije »Curia episcopalis« iz I. 1869. str. 143 — 4. Palčičev
govor v odlomku bodi tu za vzgled :

Viduchi Jesus grad odJerusalema somise prolile
susce ; — moi predragi grad so dusse nasse, sgora oneh on
gioce cadar mi drugi pademo u grih, tadai on gioce, sacai
duše nase on negleda vec cacor pervo, cadar sgubimo ....
negovo tadai on gioce ; no co mi drughi nechiemo da Jesus

') M. Slekovec, Kr. 1882, 282—83.

2) J. Scheinigg, Kr. 1883. 326—27.

8) V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1887, 259-315.

*) J. V., Izvestje muz. 'Iruštva za Kranjsko 1892, 159. Istotam glej o Spre-
jemnicah v bratovščine. V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1891, 131—4.

Op. 1642. 1. naznanja briksenski škof Janez podložnikom na Bledu, da namesto
Adama Pipana pride za oskrbnika gospod Waidman. To oznanilo, obsegrajoče eno
stran , pisano v »pisarnam jeziku< se nabaja v ljubljanskem deželnem muzeju.

Katoliška doba. 147

ioce, tecimo larg-o od g-riha, pustimo crivig^ne, pustimo svaco
slo, i oslismo negove sapovedi, taco chiemo resveselit Jsusa,

i en dan chiemo miloschio negovo dosegnit nebesco.

Uni grad anbet (!) ie bil nel lepci, taco duše nase so nel lepce
cadar so u milosti od Boga, on ih gleda cacor negove ....

3. Pisatelji.

Tomaž Hren (Chron)') (1560.— 1630.)
se je porodil v Ljubljani 13. novembra 1. 1560., kjer je bil njegov oče
mestni svetnik, pozneje župan in deželni poslanec in pristaš prote-
stantovske vere.

Hren ni ostal v Ljubljani, nego je uže v desetem letu pohajal
šole v admontskem (»vodomotskem«, Levstik) samostanu na Go-
renjem Štajerskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in se potem
napotil na dunajsko vseučilišče, da bi bil »kandidat prostih umet-
nostij« (x\rtes liberales). Nato se je odpravil na Italijansko učit se
pravoznanstva ; zbolevši v Ljubljani za mrzlico se je zaobljubil, da
postane duhovnik, če ozdravi.

Ozdravevši odšel je 1586. 1. v Gradec in se posvetil bogoslov-
skim študijam in postal župnik v Sekavi, dve leti zatem kanonik
ljubljanski; 1597. 1. gaje nadvojvoda imenoval ljubljanskim škofom;
po mnogoletnem in uspešnem pastirjevanju je umrl Hren 1630. 1.

Uže v dijaških letih je na Dunaju gojiP) pesništvo in zložil
v latinskem jeziku marsikatero lepo pesnico; mera mu je po večini
safiška kitica. Pesni se odlikujo po spretnosti v jeziku, po vzvišenih
mislih in po lepih prilikah in podobah.^) Zložil je med drugimi krasno
odo na proslavo krsta nadvojvode Ferdinanda II., sina nadvojvode
Karola, vladarja Notranje Avstrije, in Marije Bavarske. Na tak način

^) Peter v. Radics, Der Laibacher Bischof Thomas Chron und die slovenische
Literatur. Triglav 1863, št. 29—30. Idem: Tomaž Chren. pesnik, mecen umetelj-
nosti in podpornik vednosti. Kultm-no - zgodovinska študija. Ltp. Mat. SI, 1878,
1-33. — Šaf. 17-99. - Argo 1894.

-) V licejalni knjižnici v Ljubljani se nahaja rokopis njegovih pesnic z
naslovom: Libellus poematum sive Carminum variorum generum Thomae Chren
Labacensis Garniolani. L. L. Candidati.

^) Radics, o. c, p. 5.

O}}. Papež Gregor XIV. je dal Hrenu 3. avgusta 1621. odpustek vernim dušam
na veliki oltar cerkve Gornjega Grada. Škof Hren je prevel na slovenski jezik
dotični dekret, ki je shranjen v kapitalskem arhivu ljubljanskem. (Fasc. 49, št. 3.)
A. K.. Lj. Zv. 1888, 699.

10*

148 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

naklonil si je Hren visoko gospodo, pa tudi nižje gospode ni po-
zabil : opata Lavrencija v Zatičini, svojega pokrovitelja in poznejšega
sotrudnika, pozdravil je s primerno pesnico. V poznejši dobi resnega
protireformatorskega delovanja mu je utihnila Muza.

Po smrti nadvojvode Karola 1590. 1. začela se je ostra proti-
reformacija po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem; na Kranjsko
so poklicali jezuvite , ki so se 1590. leta naselili v Ljubljani in
leto potem prevzeli vodstvo gimnazije. Hren podpiral jih je duševno
in gmotno pospeševal njihove namene. Hren je bil duša omenjene
protireformacijske komisije.') Leta 1614. je postal namestnik v No-
tranji Avstriji in je stoloval v Gradcu ; če so bile važne obrav-
nave, prihajal je v Ljubljano, tako n. pr. 1. februvarija, 20. marcija^
8. novembra 1614. 1. ; 1615. 1. večkrat za delj časa ; 1616. 1. štirikrat ;
nekaterekrati tudi v poznejših letih.

Goreče je razlagal dan na dan po 3-4 ure nauke rimsko-
katoliške vere ; včasih je naletel na uporne ljudi, včasih pa je beseda
tudi kaj izdala, kakor priznava sam. Vodil je obravnave razumno
in previdno.

Včasih so ga nadomeščali deželni vicedomi ; večkrat se omenja
Ottavio grof Panizohl. Člen te komisije je bil tudi generalni vikar,
glava duhovnemu sodišču.

V sumljivih krajih so bili nastavljeni podkomisarji , ki so
ljubljanski komisiji olajševali težavni posel. Obravnavalo se je v
škotiji in v vicedomski hiši.

Ta komisija je imela popolnem obnoviti staro rimsko-katoliško
vero vsemu ljudstvu. Gledalo se je zlasti na to, da se je po zakonu
opravljala izpoved in sv. obhajilo : vsaj jedenkrat v letu bi moral
to vsak katoličan opraviti.

Kdor se ni držal zapovedi o postu, je moral plačati deset do
petdeset zlatih.

Komisija je smela pobirati tudi desetino.

Gledati je bilo na to, da grajščaki podložnikov ob zapovedanih
praznikih niso silili na delo.

Ncnravnost je bila zelo razširjena; skorej splošna je bila ta
šega, da zakon ni imel nobene prave podlage.

Važna dolžnost te komisije je bila, uničiti vse protestantovske
knjige. Prvikrat so jih sežigali 1600. in 1601. 1.; drugikrat so jih

•) Peter v. Radics: >Uebcr ein ProtocoU Religionis Reformationis Krain
1G14-1618«. Vodnikov Spomenik 1858, str. 199 id.

Katoliška doba. 149

sežgali tri voze; nekaj knjig so odkupili stanovi, ki so jih hranili
v ljubljanski zbornici.

Hren se je bil v pismu do papeža sam pohvalil , da je dal
sežgati mnogo knjig. Knjige, ki so se hranile v ljubljanski zbornici,
so dobili vsled povelja Ferdinandovega jezuviti.

Leta 1774. je pogorelo jezuvitsko poslopje, in tedaj so se po-
končale še tiste slovenske protestantovske knjige, ki jih niso mogli
uničiti poprej.') Slovensko slovstvo je imelo veliko škodo.

Istotako je ravnal zagrebški škof Juraj Draškovic ; s svojimi
naredbami, z vojno silo in z izobčenjem izgnal je vse privržence
nove vere. Grega Vlahovič iz Ribnika je moral iti na Kranjsko (v
Novo mesto in Ljubljano), Peter Lukic v Kropo pri Črnomlju, Ivan
Drutrnic, Melanchthonov učenec, je šel na Ogersko ; tudi nekateri
plemiči so se preselili tja, n. pr. Jankovici, Stančiči, Petričeviči in
drugi; samo Zrinjski so ostali in so bili tihi privrženci nove vere.

Mihaela Bučiča, župnika stenj evečkega, je Zrinjski vsled nje-
gove prošnje premestil v Medjimurje, kjer je mirno živel in živahno
pisal knjige. Iz Pazina so morali zbežati Krafthofer, I Hej, Zivčic in
Jurij Zvečič.'')

Na Kranjskem so 1597. 1. čez 37 let zopet slavili sv. Jurija ;
1598. 1. so v Ljubljani zopet katoliki dobili v oblast špitalsko cerkev;
1620. 1. ni bilo nobene novoverske vasice več, samo posamezniki
so še ostali luteranci.

Na Štajerskem n. pr. pri Vindenavi^) blizu Maribora se po
1627. 1. ne nahaja več sledu protestantom; tudi po drugih krajih,
n. pr. v Radgoni so izginili ; samo na Koroškem so se obdržali.

Za oživljenje katoliške vere na Koroškem seje mnogo trudil
škof Prenner, ki je 1604. 1. štiri mesece propovedoval vsako ne-
.deljo, inače pa z osebnim vplivom delal tako marljivo, da so se
meščani z večine zopet povrnili k rimsko-katohški veri. Procesije
sv. Rešnjega Telesa so se mnogobrojno udeležile celo gospe ple-
menitega stanu , nekatere preoblečene kot slovenske kmetice, da

^) V Cehih je lovil in sežigal protestantovske knjige Anton Koniaš (1691.
do 1760.;; znan je po svojem delu: »Clavis haeresim elaudens« — »Klic kacifske
bludy« t. j. imenik prepovedanih knjig.

*) J. Kukuljevič-Sakc, Glas. Hrvati 125.

^) Ignaz Orožen, Das Dekanat Kotsch, Graz 1881.

150 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

bi jih ne spoznali njihovi možje. Na Koroškem je vender še zdaj
kakih 200—300 slovenskih protestantov.

Da bi katoličani mogli uspešno delati za svoje namene, po-
služevali so se istega sredstva, kakor protestantje, namreč knjig.

Privrženci novi veri so uvideli takoj, da je od sile potrebno
se slovenskim ljudstvom govoriti v njegovi besedi in zanj pisati
potrebnih knjig. Razumni in temeljito omikani Hren je tedaj ukrenil,
da se je v Ljubljani v stolni cerkvi božja beseda oznanjevala slo-
venski ; on sam je bil spreten govornik ; njemu so zvesto pomagali
jezuviti ; ob nedeljah in praznikih je on sam mnogo let opravljal
ta posel.') Jezuviti so imeli skrbeti za enega slovenskega in enega
nemškega propovednika ; slovenski je bil P. Nikolaj K o p r i v e c.

Tudi za knjige je skrbel Hren ; on sam je prevel na slovenski
jezik evangelije in liste za nedelje in praznike z naslovom :

Evangelia inu Ivstuvi^), na vse nedele inu jmenitne
prasnike celiga lejta, po Itari karfzhanski navadi resdeleni,
vfem Catholifhkim cerkvam , ftuprau v' kranjfki desheli , k'
dobrimu s' novizh is Bukovskiga na Slovenfki jesik sveftu
prelosheni, s' perpufzheniem tiga v' Bugu vifsoku vrojdnitra
vivuda inu gofpuda Thomasha') devetiga Lublanlkiu-a

^) Mitth. d. hist. Vereines f. Krain 1854. p. 46.

^) P. pl. Radics, Triglav 1865, št. 29, navaja ta naslov: Thomas Nonus
Episcopus Labacensis, Archiduealis Consiliarius et Reformator: 4 Evangelia inu
Listi in molitve po pridigi. Stiskanu itd. Natisnjenih je bilo 3000 izvodov, ki so
stali škofa 647 gld. Eden izvod (dva dela v enem zvezku) se nahaja v grof Attem-
sovi knjižnici v Ljubljani, 179 str.; pridejanih je tudi nekaj mrtvaških pesnij. —

») Šaf. 17-99.

Op. Staple ton. Neznanega prelagatelja evangelia, preložena po Stapletonu v
osemnajstem veku. Objavil Anton Raič (Progr. vel. realke v Ljubljani 1887 in 18S8)
ponatis v Ljubljani 1888. 8. 122. Rokopis se nahaja v ljul)ljanski licealni knjiž-
nici, kamor je prišel iz Zoisove zapuščine, in obsega 114 listov. Vsebina so
evangeliji; 28 jih je iz zimskega dela Angleža Tome Stapletona. 29—55 iz polet-
nega dela istega pisatelja, 56 — 82 so »Euangelia in Festis Sanctorum tolius Anni«.
Neki duhovnik je za svojo rabo za posamezne nedelje in praznike sproti prestavljal
evangelije in to morda predno je vladika Hren izdal svoje >Evangelia in Ly.>tove«;
mnogo je prepisaval iz Dalmatina (V. Oblak, Lj. Zv. 1888. 695 , in Siksl Carcanus,
škof Germanski, ki ga je papež poslal, da obišče ljubljansko škofijo, je dal Hrenu
dn6 5. decembra 1620. dva dekreta, da sme vnovič izdati Mali in Veliki kate-
kizem Petra Kanizia, ter tudi natisniti slovensko svojo pesmarico »nymnologium
Slavicum«. A K., v Lj. Zv. 1886, 700.

Katoliška doba. 151

Shkotra i. t. d. na svitlobo dani 1612. IstirUanu v' Nemshkim

Gradzu Ikusi Juria VVidmantteterja 1613. 8". 136 in 43 listov.

Da je ta knjiga došia dobro, razvidi se iz tega, ker se je natis-
nila večkrat; Janez Ludovik Schoenleben jo je dal 1672. 1. in pater
llippolvt 1730. 1. natisniti na novo.

Ker se je bila uničila tiskarna v Ljubljani, se je knjiga tiskala v
Gradcu. Kopitiir navaja vzglede v slovnici XLI1. in 157. pa J. Marn 1. c.

Hren je gledal čez ozke meje svoje ožje domovine; radi tega
se jezik njegovega prevoda bliža hrvatskemu narečju.

Jezuvitje, katere je pozval v Ljubljano, so imeli v svojem vzgoje-
valnem načrtu vaje v govorništvu, deklamacije in glediščne igre.
Izvirne igre domačih pisateljev, ali prevode iger, ki so se priljubile
na dunajskem dvoru, so dali ob slovesnih prilikah predstavljati v
Ljubljani in so k njim povabili naj odličnejšo gospodo iz Ljubljane
pa tudi s kmetov. Kranjska dežela je letno podporo takim pred-
stavam od 500 zvišala na 1000 gld. Predmete takim igram so
jemali včasih tudi iz domače zgodovine.

Blagodušni in radodarni mecen takim igram je bil škof Hren.
Leta 1611. je jezuvitom v Tivoliju sredi lepega prijetnega gozda
dal sezidati vedrilnico.

Podpiral je tudi druge umetnosti. Udeleževal se je pevskih
produkcij jezuvitskih učencev'), ki so leta 1599. rojstvo Kristovo
praznovali z latinskimi, slovenskimi in nemškimi pesnimi. Kupoval
je muzikalične knjige; v škofovski stolnici v Gorenjem Gradu je
dal od benečanskih mojstrov postaviti dragocene orgle. Utemeljil
je ustanovo za dijake in odločil, da se ima vsak štipendist učiti
muzike. Ce je pri škofovski cerkvi v Ljubljani nedostajalo domačih
a-odcev, pozval jih je s Češkega.

Kupoval je slike od inostrancev, pa tudi domačine počastil in
podpiral z naročili. Po domačih slikarjih Janzilu, Plavcu, Planerju,
\Volfu in Krenu je dal zaljšati cerkve.

Tudi posvetne slikarje je podpiral. Slikarja Mat. Planerja je
poslal v Sisek , da si ogleda ležo tega mesta in potem naslika
»Bitev pri Sisku«( ; delo je stalo škofa 200 gld.

Popraviti je dal stolno cerkev v Ljubljani; v Sisek in Petrinjo
je pošiljal svoje zidarje in druge delavce, da so pomagali pri zi-
danju cerkve.

») Radics, Ltp. Mat. SI. 1887, 23.

152 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Svojim prednikom na ljubljanskem škofovskem sedežu je
postavljal spomenike.

Janez Krstitelj Gosta iz Gorice je popravljal oltarje v ljub-
ljanski stolni cerkvi.

Iskreno je gojil vednosti, nakupaval astronomično orodje; spisal
je sam »Opus Canonicum«, čigar jeden del je za časa \'alvasorja hra-
nila ljubljanska školijska pismohranilnica (arhiv), jeden se je pa uže
takrat bil izgubil. Spisoval je sam »Letnike« = Jahrbiicher ; sploh
je Hren vse svoje sodobnike daleko presegal po vsestranski omiki.

Janez Ludovik Schoenleben') (1618. — 81.)

iz Ljubljane, kjer je njegov oče županoval , učil se je od 1648.
do 1654.1. v jezuvitskih šolah, vstopil v njihov red, pa ga zopet
zapustil in postal stolni dekan v rojstnem mestu, pozneje v Ribnici,
naposled se je pa umaknil vsem službam, da bi se posvetil samo ved-
nostim.^) Dobil je tudi naslov: »Protonotarius Apostolicus«. Umrl
je v Ljubljani.

P)il je na glasu kot spreten slovenski in nemški propovednik in
jako j)lodovit pisatelj v nemškem in slovenskem jeziku, a vedno zvest
slovenski svoji domovini; Valvasor našteva 38 tiskanih njegovih
knjig in knjižic in več rokopisov in zbirk (Collectanea, Notationes).
Izdal je slovenski :

Evangelia ') inu Lystuvi na vse Nedele inu jemenitne
Prasnike zeliga Leita po Catoliski Vishi, inu poteh ponou-
lenih Mashnih Bukvah resdeleni etc. Stiskanu v Nemshkim
Gradzu. V sakladi Joannesa Ilelma Pukveniga Vesnika. \ '
tem Lejti MDCLXXII. 8". 447.

V predgovoru toži, da ima »Idionia Slavonicum« preveč na-
rečij, da to pisatelju otežuje posel. Hrenov jezik daje neki i)reveč

') Valvasor VI. 354. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 49, 50. - Šaf. 18.

^) Bil je dobro poučen bogoslovec. Kot zgoilovinar se je preveč klanjal
čudežem in prenapetostim. Izmed zgodovinskih del naj se omeni : »Aemona
Vindicata« id. Salisburgi 1674, 4; »Carniolia Antiiiua et Nova«. Tom I. partes III.
Labaci, J. B. Mayer, 1681; drugi del tega spisa se nahaja v rokopisu v deželnem
arhivu v Ljubljani. SI. N. 1881, 267; v tem obziru je nadelaval pot Valvasorju.

') Kopitar, Gramm. str. 61. — Janežič, SI. Slov. 133. — J. Mam, Jez. XXI.
28—30. — Šafafik, 18-19, p. 100. — Iz pisma Hrenovega iz 1. 1615. (Nov. 1877,
365), je razvidno, da so pesmi v tej knjigi Hrenove, pa ne Schoenlebnove.)

Katoliška doba. 153

pomešan s hrvatskimi in dalmatinskimi besedami ; dalje razpravlja,
da se imata i in v pisati kot samoglasnika i in tt, kot soglasnika pa
j in v ; ločiti da je treba s in J\ s/?, pa /h. Knjiga sama je raz-
deljena na a) Evangelia inu Lystuvi na vse Nedele (str. 1 — 267),
Ji) Evangelia inu Lvstuvi .... ob terdnih in zapovedanih praznikih
(str. 269 — 380), i) Catholishke Peissmi (str. 387 — 404), brez veljave,
in 1] Catechismus (str. 404 — 447). Schoenleben ne presega glede na
jezikovo znanje Trubarja in zaostaja za Hrenom.

V kulturno - zgodovinskem oziru se mora omeniti njegova
zasluga, da se je vsled njegovega prizadevanja tiskar Janez Krstnik
Mavr s svojo tiskarno iz Saligrada preselil v Ljubljano.

Razne izdaje knjige: »Evangelij in Lystovi. «

Evangelia inu Lvstuvi. Na ufe Nedele inu imenitne
Prasnike zeiliga Leita po Catholiski vishi inu po teh ponov-
lenih Mafhnih Bukvah resdeleni. Ufem Catholifhkim Sloven-
f kim Zerkvam , ftuprau v Krainski Desheli , h' dobrimu, is
Latinskiga na Slovenski Jesik suejftu prelosheni, inu s' novizh
popravleni. S' Perpuszenjom Gnadliviga inu Vifloku Vredniga
Firlhta inu Gofpuda , Golpuda Sigismunda Felixa Sedem-
naiftiga Lublanskiga Shkoffa, na Suitlobo dani. Labaci Imp.
J. G. Mayr, Incl. Prov. Carnioliae Typ. et Bibl. Anno 1730.
8. 416.

V posvečenju govori izdajatelj o dosedanjih izdajah te knjige
in zatrjuje, da je pričujoča izdaja v marsičem popravljena, in na-
vaja nekatere posebnosti v pisavi. Urejena je inače popolnem po
Schoenlebnu.

Evangelia inu b r a n i e na nedele inu prasnike , is
Latinfkiga na Krainfki jesik sueirtu inu fkerbnu preloshene.
1758. 8.^1

Evangelia inu branie na nedele inu prasnike zhes
želu leitu, is Latinfkiga na Crainski jesik fveftu inu fkerbnu
preloshene popraulene inu pogmerane. Is perpufheniam Gnad-
liviga inu villoku uredniga Firfhta inu Gofpuda, Gofpuda Sigis-
munda Felixa Sedemnaifhga Lublanskiga Shkoffa na

Svetlobo dane. Labaci Typis A. S. Reichhardt, Sumpt. J. B.
Volusij et J. B. Blank 1741. 8. 476. 78.

») Gaj., Kniž. E. I. 1, 129. Listi in evaagelji. V Ljubljani 1820, 8. — Gaj.,
Kniž. 129.

ik..

154 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

»Evangelia inu branie« seg-ajo od 1 do 422 str., potem sledi
molitev po propovedi, občna izpoved, pesni (429—56). Katekizem 1
do 32, litanije, zakonski zadržki (60 — 78),

Jožef Hasl navaja v svoji knjigi »Sveti post«, »Evangelia in
branie« iz 1. 1754., kar pa je morda pomota namesto 1704.. ker
nihče ne zna izdaje iz 1754. 1.

Evangelia') inu branie na nedele inu prasnike zhes
želu Icitu, is Latinfkig-a na Crainski jesik fvertu inu fkerbnu
preloshene, popraulene inu pogmerane. Is perpufheniam Gnad-
livega inu vifoko uredniga Firfhta inu Gofpuda, Gospuda
Leopolda Josepha , Devetnaistiga Lublanskiga Shkotla . . na
svetlobo dane. V Lublani. Per Johann Georg Heptnerju 1764.
8. 420.

Vsebina kakor v poprejšnji knjigi, samo na koncu je dodana
»visha moliti ta fveti Roshenkranz« 338 — 420. Po splošnem mnenju
je izdal obe knjigi župnik J. L. Paglavec; druga izdaja je nekoliko
boljša. Vzglede navajata Kop. 121 — 7; J. Mam 15.

Branie inu evangelia''), na nedele inu prasnike zhes
želu leitu, is latinskiga na krainski jesik svestu inu skrbnu
preloshene, popraulene inu pogmerane, s' perpusheniam gnad-
liviga inu visoku uredniga firshta inu gospud gospuda Leo-
polda Josepha devctnajstiga lublanskiga skolfa id. id. na svet-
lobo dane. U Lublani per Johann Fridrichu Egerju. 1768.
8". 414.

Razdeljena je knjiga tako, da se nahajajo evangelia in branja
za nedelje str, 1 — 194; ob zapovedanih in drugih praznikih do 289;
izpoved, vera, upanje, ljubezen, katoliške pesni do 331: litanije in
molitve do 373 ; začetek sveta in krščanske vere do 404 ; raz-
loženje zadržkov sv. zakona do 413.

H r a n j a inu E v a n g e 1 i u m i ^), na Nedele, inu Prasneke
zhes želu loitu, is latinskiga na kravnski jesik svestu, inu
skerbnu prestaulene, popravlene, inu pogmirane s' jierpu-
shenjam gnadliviga inu visoku vredniga Firshta inu Gospuda
Gospuda Karlna, dvajsetiga Lublanskega Shkofa, itd. inu te

') Prva polovica naslova po Šaf. ICO; druga dopolnjena po J. Marn. 14;
pravopis zjednačen po Šaf. 100. — Vzglede navaja Marn. Kop. 121—25. 158. —
Lenček navaja Mitih. 1857, 90: Evangelium Krainski, Labaci 1741, bržkone ista
knjiga.

2; 1. V., Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 1892, 157.

") Fekonja, Lj. Zv. 18«6, 570.

Katoliška doba. 155

satu postaulene zessarske Gosposhine v' Kravnski Dushelli na

svitlobo dane. V' Lublani skus Joan. Fridrika Egerja

stiskavza kraynske dushelle 1777.

Ta knjig-a jo poznejša izdaja Hrenovega dela »p]vang-elia inu
Lvstuvi«, tiskanega v Gradcu 1612., ponatisnenega po Schoenlebnu
v Ljubljani 1672., potem še 1730., 1741., (uredil kamniški župnik
Paglavec), 1758., 1764. in 1772.

Izdaja 1777. razlikuje se od poprejšnjih po pravopisu in po
prozaičnih stavkih.

V narodnem oziru je zanimljiva ta knjiga v tem, da navaja svet-
nike in svetnice, katere pogrešamo v naših koledarjih, navaja n. pr.
ljubljanskega škofa Maksimilijana in Virgila, škofa v Celju in Sali-
o-radu ; Justa, mučenika v Trstu ; Nicefora, patrijarha v Vidmu id. ;
v minolem stoletju je cerkev bila tedaj bolj narodna. Namesto do-
mačih svetnikov opisujejo zdaj Slovencem rajši svetnike nemške,
italijanske, francoske in drugih narodnostij !

V XVIII. stoletju se je ta knjiga dvakrat natisnila na Kranj-
skem, namreč L 1787. in 1792. (gl. Japeljl, početkom XIX. stoletja
pa v Ljubljani 1820 (Gaj. Križ. 129) in v Gradcu, kakor se razvidi
iz te-le izdaje :

Listi inu Evangelia') na usse nedele inu prasnike
zhes zeilu leitu. Koker tudi ta passion, ali tu popissuvanje
terplenja Jesusa Christusa , koker so taisti shtiri evangelisti
popisali. Te naprej pissane pesmi te zerkve ta mali katekismus,
te litanie, s' tem molitvami ta krishova pot, s' pildami. katiri
k' temu slishjo. — V Marburgi se najdejo per Joshefu Merzin-
gerju v' gosposki gassi. Mala 8. 376.

Ne letnica, ne tiskar nista imenovana, a izvestje pravi, da je
tiskana v Gradcu. Da je tiskana 1. 1800. sme se sklepati po »tablica,
ki začenja z letom 1800, kakor to kaže »tabla« v izdaji 1. 1777. v
Ljubljani in 1. 1822. v Celju.

Ta knjiga se je rabila na Murskem polju blizu Radgone in
ima to-le vsebino : Za omenjeno »Tablo teh prestavnih Prasnikov«
(1800.— 09.) sledi »Vezhna Pratika«, evangeliji, listi, branje, pasion
(70 — 100), evangeliji za praznike M. Device in drugih svetnikov
do 248 ; molitve, pesni , litanije do 376. Pri evangelijih so male
slike. Jezik se ne razlikuje od ljubljanskega vzora.

') A. Fekonja, Lj. Zv. 1886, 700—3.

156

Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Matija K a s t e 1 e c (1623.— 1688.) ')

por. v Kilovčah blizu Prema, je župnikoval v Toplicah, v St. Jerneju,
potem je bil kanonik v Novem mestu, kjer je umrl. Bil je velik
dobrotnik samostanu in cerkvi, pa zelo marljiv slovenski pisatelj.
Sadovi njegove marljivosti so :

1. Bratoufke buquize 8. Roshenkranza, u' katerih
je ukup sloshena visha ta Pfalter s' temi petnaiftimi skriu-
noftmi moliti, inu koku fe more enimu bolniku k' isvelizhaniu
pomagati, sraven samerkanih odpuftkou, zhes ceilu lejtu, tu
je preloshenu s' Nemfhkiga, Lafhkiga inu Latinfkiga na
Crainf ko belTedo skusi Matthia Castelza, Chorarja inu
Beneiiciata S. Roshenkranza u' Novim Meftu. Stiskanu u
Nemfhkim Gradzu skusi "VVidmanstetterske Erbe u' tem
lejtu 1678. V sakladi Joannesa Helma u' Lublani Bukviniga
Vesnika. 8" str. 459. Nova izdaja 1682 8".
Knjiga obsega a) Visha ali shega moliti ta rozenkranc (str. 1
do 176l, ji) Modus juvandi agonizantes (str. 177 — 400), pesni str. 401
do 459.)

Za vzgled bodita 1. in 8. kitica pesni: »Ave Maria«.

1.
Ave prelVetla Maria,

Tebe zhaltv dulha moja,
Sama Ipozhela li Boga,
Elisabeth obyrkaIa.
O Maria.

8.
Angelzi i" peljam pridejo,
Tebe Maria Ipremlajo:
Sveta Trovza krona Te,
Dai nam Nebelliku veiVelje.
O Maria.

») Valvasor VI. 359. - Šaf. 19. - L. Hrovat, Nov. 1864, 74. Zg. Dan. 1867.

— Progr., Oberg. Rudolfswerl 1868. — L— k., Lj. Zv. 1881, 707—8, SI. 1885, št. 89.

— J. Marn, Jez. XXI. — Zavadlal, Die Sprache in Kastelec »Bratovske Buquice
S. Roshenkranza«. Ponatis iz gimn. progr. v Celju 1891.

Grobni napis:

Hic Mathias Castellez Canonicus

jacet
Qui etiam mortuus non tacet.
Loquitur hic in fornice et turri
Nec silent alibi muri.
Hic sciens architecturam
Fecit šibi hanc seiiultnram
Et tit sit cvm muudis,
Petit a singulis „ Pater noster'^ vel

r,De profundis''

Clanmt, o riator. ne tace
Saltem dic: Requiescat in pace.
Dic, ut docet S. Siilpitius
Deus sit ei propitius! —
Quaeris, cur rolnerit scpeliri hic

iiitus,
Ait, cattsa fuit incus frater
Hyacinthus.

Katoliška doba. 157

2. Na vuk Chris tianski ,') sive Praxis Catechistica.
Tu je enu nuzna govorenie v' mei enim Ozhetom inu nie-
govim synam, od se (te, Mam) prave vere inu od praviga
Chriftianfkiga Catholiskiga navuka ; s' enim lepim pomenko-
vaniam eniga Catholish inu Lutrish zhloveka, tudi v kakelhni
vishi more en zhlovik 1 he na tem svetu nebu imeti : na
Crainsku slol henu skusi Mathia Castelza tega starifhiga
Canonica itd. v' Novim Mesti. Stiskanu v' Lublani itd. skusi
Jos. Th. Maverja 1688. 8", str. 624.

Ta obširna knjiga je razdeljena tako, da govori str. 1 — 474
o namenu človeškega življenja, o svetstvih, o desetih zapovedih,
o sv. maši in o molitvah, o grehih, o dobrih delih; str. 475 — 544:
»Poduuzhenie eniga Luterskiga, ali Calvin il h ali sicer eniga Zmam-
leniga nezastopniga Christiana« ; knjigo končuje »Peissen od Chri-
stusove Martre«.

3. N e b e s h k i z v 1 , tu je teh fvetih Ozhakov sveiftu
premif hlovanie , v' katerim fe sapopade visha te zhednosti
lubiti, inu pred hudim djaniam beshati, na tu vezhnu fpumniti
inu boga prou lubiti. Vkupai sloshenu skusi Mattia Castelza
Canonica inu Beneficiata S. Roshenkranza v' Novim Meftu.
Stiskanu v' Lublani skusi Joshepha Tadea Maverja deshel-
skiga buquih stiskauza v' tem leitu 1684. 8. 449.

*) Na drugi strani naslovnega lista :

Alta Castelli quondam Babylonis ab Tu Hobis illam, tu propria verba
Arce fulisti

Castellez genesim nomine reque Shivoritm, primos a Babijlone tt/pos.

trahens Quod Truber atrpie Kobila Juri

Dum gentes vario hine migrant dis- corruperat olim

crimine linguae ^e Castelletum restituisse decet.

Insedit pectus Slavica lingiia tuiim.

Po Valvasorju VI. 36, napisal je M. Kastelec še: Breve Exercitium
matutinum et vespertinum. Labaci 1682; Kratki Sapopadek potrebnih
catolilkih naukou; V Lublani 1685. 12°. Šafafik 115; Praxis Catechistica, Lub.
1686; Nebu na semlj po Boshji voli, Lub. 1686, 8; to so bržkone natisi po-
prejšnjih del.

V rokopisih zapustil je: Spegel te zhistosli, 1678—88, Saf. 131.
Shpeigel duhovni od sazhetka inu konza zhlovefhkiga shivenia — po
italjanskem Specchio Spirituale del principio e fine della vita omana. Safafik,
Gesch. L 131 — 32. Prevod svetega pisma pod naslovom : Simplex translatio
tfacrorum Bibliorum Veteris et Novi Testamenti.

158 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Znamenitejši del te knjige je: Messez Boshye ljubezni, tu je,

vlak messez, zhes želu lejtu na vfak dan premifhlovanie Boshve

Ijubesni 350 — 430. Izglede navajata Kop. 63 — 70. — J. Marn 34 — 6.')

4. Mefez bos h je lubosni, v' katerimu fe sapopade

visha boga prou lubiti, vkupei sloshen fkusi Mathia Castelza

Canonica inu beneiiciata v novim mestu. (Lenček, Mitth. 1857,

90) sdei drugezh na fvetloba (!) dan, fkusi profhnio veliku od

nyh is Goreinske strani s' enaift fruhtou od S. Malhe pogmi-

ranu. U Lublani fe naide per Aloysio Raab 1768.

Dasi je ta knjiga iz poznejše dobe, se vender omenja tu, ker

je samo ponatis iz Kastelčeve knjige : »Nebefhki Zyl« ; morda jo

je oskrbel M. Pohlin.

Jezik v Kastelčevih knjigah je dolenjsko narečje in ima marsi-
katero zanimljivo posebnost, ki se je ohranila v tej slovenski po-
krajini, poptujčevanju odmakneni ; inače se odlikuje po lepem na-
rodnem slogu. Marku Pohlinu je enak v tem, da je v Slovencih
vzbujal ljubezen do čitanja.

O izrekovanju in o slovenski pisavi je izpregovoril sam v
knjigi : »Bratoufke Bukvize« str. 177.

Janez K r s t n i k od s v. K r i ž a^),

porojen bržkone v Crničah blizu Gorice, imel je priimek Leonelli,
kar kaže, da je bil italijanskega pokolenja. Dovršivši modroslovske
in bogoslovske nauke vstopil je v kapucinski red štajerske provin-

^) Kakor Marka Pohlin, je tudi Kastelec spisal nekaj del, ki se niso ob-
javila, nego so ostala v rokopisu; ta so:

»Krainerisch-deutsch-lateinisches W6rterbuch mit
Vergleichungen und Beziehungen auf Dalmatins Bibel< von Matija Kastelec; okolo
1. 1680. Rk. 4° 527 str. v licejalni knjiž. v Ljubljani. Šaf. 65. - Lj. Zv. 1881, 777.
Viridarium exemplorum, in quo enumerantur septuaginta exempla
accommodata pro concionatoribus, auctore Mathia Castellez, Rp. okoli leta 1678.
do 1688. — Valvasor pravi, da je bilo delo pripravljeno za tisk; morda je bilo
pisano latinski ; Thomae a Kempis De Imitatione Ghristi L. IV. carniolice
a Mathia Castelez circa 1678-88. Rk. — Šaf. 132.

'•') B a r o n e d e C o d e 1 1 i , Gli Scritlori Friulano -Austriaci degli ullemi

due secoli di Monsignore Terza ediziono corretta ed acressiula dali autore

Gorizia presso Giac. Tomasiui 1742. 8. 244. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 28 — Šaf..
Gesch. I. 20. — B. Kopitar, Gramm. 74. — Paulus (Leveč), Slovenski Abraham
k Santa Croce, S. 1873, št. 27 — 28. - B— c objavlja iz Krslnikove knjige >Sacrum
Proptuarium« IV, 170, secf. govor »Ob partam de Turcia Vicloriam«. S. 1878,
št. 29. — J. Marn, J. XXI. — J. Halič, Ed. 1883, št. 91—93.

Katoliška doba. 159

cije in bil izbran za slovenskega propovednika svoje pokrajine;
sedež je imel v ipavskom 8v. Križu, zato se je podpisoval Joannes
Baptista a Santa Croce. Propovednik na dobrem glasu bil je vabljen
v razne kraje; z veseljem se je spominjal »na tu žlahtnu mestu«
Ljubljano, kjer je živel tri leta ter plemenitašem slovenski govoril
o raznovrstnih predmetih bogoslovne stroke.

Pozneje je bil gvardijan samostanu krškemu in je gorko želel
v širšem pomenu koristiti svoji domovini ; radi tega je pristopil
»Akademiji operosorum« in dobil ime »Promptus«. Ko so mu uže
pešale moči, preselil seje na stara leta v Gorico in tam umrl 1714. 1.
Mnogi prijatelji so ga nagovarjali, naj izda svoje govore ; tej
želji je ustregel, objavivši

S a C r u m p r o m p t u a r i u m singulis per annum Domi-
nicis et testis solemnioribus Christi Domini et B. V. Mariae
praedicabile e Sacrae Scripturae Sanctorumque Patrum scriptis
emtum (erutum, Marn), nec non veterum recentiorumque au-
thorum (Authorum, M.) historiis, non minus laboriose quam
copiose roboratum, ab (Ab, M.) Admodum (ad., M.) V. P. F.
Joanne Baptista a Santa Croce Ordinis FF Minorum Capuci-
norum Concionatore Slavo compositum idiomate, multorum
votis expetitum, in duas partes divisum in lucem editur (!)
Pars 1^ Veneti is ex ofticina Zachariae Conzatti. 1691. 4".
14 L., A 1—232; B 1-216 str.

V razdelku A so propovedi za I. nedeljo po Veliki noči do
IX. nedelje po Binkoštih ; in v razdelku B od X. do XXIV. nedelje
po Binkoštih.

II. Del. Ve ne t i is 1691. 4». 10 L., 590 str. obsega propovedi
za I. nedeljo do IV. nedelje po Veliki noči.

III. Del. Labaci 1696. 4". 9 L., 626 str. ima govore prazniške.

IV. Del. Labaci 1 700. 4". 4 L., 490 str. pa razne govore o
raznih cerkvenih opravilih, in

V. Del. Labaci 1707. 4*^. 7 L., 640 str. propovedi za razne
nedelje v vsem letu.

Zasluge Janeza Krstnika se vse premalo cene. Priznati se mora,
da mu jezik ni dovolj gladek, da pa vsebina njegovih govorov kaže
za one čase temeljito izobraženega moža. Ce ga včasih primerjajo
z nemškim avgustincem Abrahamom a Santa Clara, je ta primera
šepava, ker se naš Janez ne ponižuje do trivijalnosti omenjenega
govornika. Takih cerkvenih govornikov, kakor Trubar, Hren in Janez

I^O Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Kriški, Slovenci v starih časih gotovo niso mnogo imeh ; njegovi
govori se odHkujejo po izvirnosti in lepo urejenih mislih in so
važni v zgodovinskem in kulturnem obziru.^) Delovali so nanj
slavni cerkveni govorniki italijanski.

Pater Rogerij,

porojen v Ljubljani, kapucinec in sloveč govornik ; sicer je zasebno

življenje njegovo neznano. Ljubljanski kapucinci so po njegovi smrti

izdali :

Palmarium empyreum seu conciones CXXVI de Sanctis

totius anni, fignanter de nonnullis particularibus et extraordi-
nariis, qui in quibusdam locis festive celebrantur, et usque
modo sermones de ipsis visi non sunt, compositae ex vitis
eorum, scriptura sacra ac ss. patribus, variis conceptibus, svm-
bolis, et historiis, praecipue aptis moralitatibus refertae in duas
partes divisae ac copioso indice provisae, datae publicae luči
carniolico idiomate [»Ad majorem Dei Gloriam , eorundem
Sanctorum Honorem, et Dominorum Curatorum Commodum«,
tako popolnjuje J. Marn, Jez. XXII, 6 naslov] a P. Rogerio
Labacensi Ord. Min. Capuc. Concionatore Carniolico. Pars I*
[A prima die Januarij usque ad Mensem Julium exclusive.
Gum Privilegio Caesareo.| Clagenfurti tvp. et sumpt. Joan.
Friderici Kleinmayr Incl. Archiducatus Carinth. Tvpog. 173 L
4° 654. — Pars 11^ Labaci typ. et sumpt. A. Fr. Reichhardt
Incl. prov. Carn. Typo. 1743. 4«. 662.

Tudi drugi del ima 126 govorov, ki slave svetnike. Predmet
vsakega govora je povedan latinski in slovenski , n. pr. za prvo
nedeljo prosinca : Vocatum est Komen eius Jesus.

»Njega Ime bilo je imenovanu Jesus« ; Luk. 2, potem vsebina
tudi latinski in slovenski:

Flores varij donantur, Mnokateri Gvejl šenkuje,

Et ;\ pio Jesu danlur: Tar iz tem Ludy daruje:

In sirenam hominis. Jesus h' Lcjlu novimu.

') Jernej Basar, redovnik tovarištva Jezusovega, govornik v stolni
cerkvi v Ljubljani, izdal je :

Pridige iz butjuiz imenvanih exercitia S. ozheta Ignazia sloshene na

ufako nedelo zlies lejtu. Conciones juxta libellum exorcitiorum S. P.

Ignatii in sipgulas anni Dominicas digestae per P. Bartholomaeum Bassar,

S. J. Sacerdotem. Labaci, typis — A. F. Keiclihardt 1734. 4. bl6.

V predgovoru pripoveduje, da je bil naprošon, naj izda te govore, in navaja
v šestnajstih točkah pravila, po katerih se je ravnal glede jezika, na slovnico se
pa vender ni oziral.

Katoliška doba. 161

Hog-erij je vrstnik Krstnikov in rabi več vzgledov in citatov,
za pravilnost je/.ika se pa ne briga.')

Fra Gregor i o Alasia da Somar ipa.^)

Kdaj se je porodil, ni znano ; o njem vemo samo toliko, da
ga je divinski poveljnik grof Rajmund VI. conte della Torre-
Valsassina, vrnivši se iz Rima 1601. 1., s seboj vzel v Divin, kjer
je Somaripa leto potem čital svojo prvo mašo in potem servitski
samostan vodil do 1607. 1. Izdal je v Vidmu italijansko -slovenski
slovarček :

VOCABOLARIO Italiano e Schiauo. Che contiene vna
breue inilruttione per apprendere facilmente detta lingua
Schiaua, le lor ordinarie falutationi, con vn ragionamento
famio-liare per li viandanti. Aggiuntoui anco in line il Pater
noster, 1' Aue Maria, il Čredo, i Precetti di Dio e della S. Chiefa,
con alcune lodi fpirituali folite a cantarli da questi popoli nelle
maggiori lolenita delTanno.

Raccolto da Fra Gregorio Alalia da Sommaripa deli' Ordine
de' Serui della B. V. Maria. JN VDINE ^NIDCVII.
Knjiga ima 111 listov; sedem listov (šest v začetku in eden
na koncu) je praznih; na listih 8 — 13 je italijanska dedikacija »Al'
111.'"^ et Reu"'' Monsr Mattias della Torre« z dne 15. marcija 1607.;
nato sledi kratka slovenska slovnica in slovar ; dodani so »Nomi
di alcune monete id.« Na listu 96. se pričenja »Ragionamento id.«,.
potem je natisnenih nekaj cerkvenih pesnij, deset božjih zapovedij
v verzih, pet cerkvenih zapovedij v prozi, potem božična, veliko-
nočna in binkoštna pesen. Na koncu knjige stoji : In Vdine. AprelVo
Gio. Battilla Natalini 1607. Na prvem praznem listu so slabo natis-
nene črke cirilske.

Knjiga obsega tedaj več, nego kaže naslov, in je namenjena
v pomoč laškemu duhovniku, ki ni trd v slovenščini, a ima opraviti
s Slovenci.

') Šaf., Gesch. I. 122. — J. Marn, Jez XXII. — B. Lenček, Mitth. d. h.
Ver. f. Krain 1848, str. 95 : 1857, str. 89.

-'i Šaf, Gesch. 1. 17. - Fr. Levstik, Lj. Zv. 1881. 772. — J. Marn, Jez. XXI.
— L. Žvab, Lj. Zv. 1883, 61—62. — R. Pichier, II castello di Duino 1882, str. 449
do 469. — Knjiga je silno redka; izvod v ljub. lic. knjižnici kupil je bil Kopitar
na Dunaju na javni dražbi in ga poklonil Cojzu. — V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1891,
66-134.

11

152 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Dictionarium') Latino-Carniolicum, iz konca
XVII. veka, 4". 168 listov, se hrani v ljubljanski knjižnici; dasi
Saf. 65 misli, da je Kastelčev, vender bržkone ne bo njegov, ker
ni pisan z njegovo roko, a tudi s tisto ne, ki je pisala slovnik.

Baron Janez Bajkart Valvasor.^)

Porodil se je Valvasor 28. majnika 1641. 1. v Ljubljani. Jezuvitje
so mu bili učitelji. Po dovršenih naukih napotil se je vedoželjen,
pravicoljuben mož v tuje dežele; potoval je po Laškem, Francoskem.
Angleškem in Nemškem in celo po Afriki. Opazuje krasoto tujih
dežel, uveril se je, da se tudi Kranjska dežela ne sme sramovati
lepote svoje. Uže na očetovem domu se je naučil pravičnosti do
slovenske narodnosti^) in je ukrenil popisati lepo domovino ne le
ptujcem nego tudi domačinom »die ihres eigenen Nestes keine
Wissenschaft trugen und einem Durchreisenden \venig von diesem
sagen konnen«.*) Naslov knjig'i je: Ehre des Herzogthums Crain itd.,
Laibach 1689. Delo obsega štiri knjige, ki so razdeljene na petnajst
bukev, ima 583 podob in 8320 stranij. Prva knjiga govori o starih
na Kranjskem naseljenih ljudstvih, popisuje deželo, mesta, trge,
gradove, hribe, doline, reke in jezera, živali, rastline; v tretjem
zvezku razpravlja zgodovino vse dežele in posameznih mest in
gradov; povsod navaja slovenska imena. V tretji knjigi
popisuje in riše istim načinom hrvatska mesta, turške stražnice in
turške vojske. Posebno nas zanimlje knjiga druga, v kateri pripo-
veduje o Slovanih, o njihovih šegah, o zgodovini in njihovem jeziku,
navaja »Oče naš« v trinajsterih jezikih, razpravlja zgodovino Cirila
in Metodija, razlaga, kod in kako se je razširjala protestantovska
vera po Slovenskem, govori tudi seveda o poganski dobi.^) Pobliže
govori o jeziku Gorenjcev, Ljubljančanov, Dolenjcev, Kraševcev,
Vipavcev, Istrijancev itd. Navedimo tukaj nekoliko krajevnih imen :
Metlishske Krai ; ta snotraine deu nakrasso jenu napiuke ; Pouhu-

>) Levstik, Lj. Zv. 1881, 777.

«) Warliler. Hist. Forsch. II. 1125. — Šafarik. Gesch. 1, 20. — Peter v. Radics,
Johann Weikhard Freilierr voii Valvasor, Triglav 1865, Nr. 58—72; N. 1852.
254. — P. pl. Radics, Valvazor z ozirom na Slovanstvo, Ltp. Mat. Slov. 1877,
str. 2ol-.S28. - Marn, Jez. XXI. 8!» -44.

') Radics, op. cit. p. 252.

*) Marn, op. cit. str. 39 — 40.

'') Iz Valvasorja so tvarino pobirali poznejši zgodovinarji in pesniki, n. pr.
M. Pohlin za >Bibliollieca Carnioliae«, Linhart, Vodnik, Prešeren (krst pri Savici,
Koseški (Slovenija), Hicinger (Turjaški Hervardi, Svelličič (Erazem Raubar) itd.

Katoliška doba. 163

gradez ; Ubledo ; Per Sveti Alcnc ; Per sentiansho ; Per Nouomesto;
Ullug-atzo. Da se iz Valvasorjeve pisave da razvozlati, kako so se
glasile v njegovem času besede rek, gora, rud, živalij in zelišč, to
je jako važno za zgodovinarja in slovenskega slovničarja, pa itak
ne moremo podpisati Radicsevega izreka : »žalibog, da \'. ni sklenil
pisati gramatike ; poleg vseh nepopolnostij bi nam morala biti, kakor
njegova kronika, bogato skrovišče za izpoznavanje staroslovenskega
bitstva«. Jaz pa menim, da ni bil toliko zmožen slovenskega jezika,
da bi slovnica koristila znanstvu. Kljub šibkemu znanju slovenščine
je pa vender zanimivo, da se je oziral na vse slovanske jezike.

4. XVIII. stoletje.

Ko so bili 1683. 1. Turki premagani pred Dunajem, je vest o
tem svetovnem dogodku osobito Slovence neizmerno razveselila.
Čez tridesetkrat so ti okrutniki bili planili v slovenske dežele in
jih pustošili. Karloviški mir, sklenen dne 26. januvarija 1699. leta,
je cesarske dežele pomnožil za 3147 štirijaških milj in Avstrijo za
vselej rešil morečega strahu pred Turki, in to tembolj, ker se je
1702. leta ustanovila »Vojaška granica«. Južnoavstrijskim deželam
so napočili boljši časi gmotnega razvitka, kateremu je vsaj čez
nekaj desetletij moral nasledovati tudi duševni razvitek.

Dimitz (Geschichte Krains IV. 45) pravi, da se v nobenem mi-
nolem stoletju slika glavnega mesta Ljubljane opazovalcu ne omili
tako, kakor v zadnjih letih Valvasorjevega delovanja: »Dozdeva
se nam , kakor da bi vse živelo na ulicah in trgih starinskega
mesta, kakor da bi gledali na živahno gibanje naših pradedov;
dozdeva se nam, da plastično življenje kar mahoma stopi iz svo-
jega okvira.«

Mesto Ljubljana je imelo 300 — 400 dvoje- in trojenastropnih
hiš, pa blizu 20.000 prebivalcev in šestero vrat : 1. Pisana vrata
(Karlstiidter Thor) proti dolenjski cesti. 2. Vodna vrata na južni
strani mesta. 3. Nemška vrata blizu »nemške hiše«. 4. Vice-
domska vrata, kjer je zdaj vhod v Gosposke ulice. 5. Spitalska
vrata na desnem obrežju Ljubljanice in 6. K 1 oš ter ska vrata.

V francoskem ukusu je bil izdelan med drugimi nasadi in
izprehodi Turjaški vrt pred Vicedomskimi vrati.

V Ljubljani je bilo takrat trinajst cerkev; nekatere so bile
radi umetniške vrednosti zanimljive celo za ptujce. Bratovščin je

11*

164 Zgodovina slov. slovstva. 1. del.

bilo dvanajst ; znamenita je bila bratovščina »Rešnjega Telesa« z
lastno hišo blizu stolne cerkve ; bratovščina »Redemptoris Christi«
je uprizarjala procesije na veliki petek.

Dvanajstorica znotranjega sveta ljubljanskega mesta se je obla-
čila v baržun, kakor benečanski plemenitaši. Med župani se je odli-
koval Ivan Baptist Talnitscher (Dolničar) in bil potem povišan v
plemenitaški stan.

Po narodnosti je bilo prebivalstvo v Ljubljani zelo mešano ;
tretjina so bili ptujci: Štajerci, Korošci, Hrvati, Italijani, Tirolci,
Bavarci, Saksonci , Franki, Svabi, Šlezaki , Moravci, Cehi, Danci,
Pomorjani , Holandci in F^rancozi ; vse te je kakor v »ovčarni«
vkupaj držala »deutschredliche Treue«.') (! ?i

Prebivalci so obogateli po trgovini in so si tudi kaj j)riv»)ščili.
Pošiljali so svoje sinove dostikrat na inostranska učilišča.

Trgovina se je lahko razvijala, ker je Ljubljana bila zve-
zana po lepih cestah z Gorico , Trstom , Karlovcem, Celovcem in
Dunajem. Valvasor je namerjal pod Ljubeljem narediti cesto skozi
predor. Valvasor IV. 559 — 60 našteva več predorov, ki so okraj-
šali dolgost vožnje ali potovanja. Poštna zveza med Ljubljano in
Trstom je bila urejena po pogodbi med ljubljanskim })0štnim na-
čelnikom Sigmundom pl. StrobelholTom in pooblaščencem tržaškim,
Domenikom deli' Argento.

Občevalni jezik je bil nemški (v višjih krogih), slovenski in
tudi italijanski med trgovci in obrtniki ; v slovstvu se je rabila veči-
noma latinščina pa tudi nemščina.

V deželnem zboru, ki je vodil deželno upravo, so bili zasto-
pani štirje stanovi: duhovniki, gospoda, vitezi in deželno-knežna
mesta. Med duhovniki so bili razven ljubljanskega, brižinskega in
briksenskega škofa tudi nekateri prosti in šest kanonikov ljubljanskih ;
»gospoda« so bili knezi, grofje in drugi plemenitaši, izvzemši viteze.

Da so plemenitaško mladež poučevali v viteških vajah in
društveni omiki, so bili s stalno plačo nameščeni učitelji za ples,
borbo, jezike id.

Deželni stanovi so imeli svoje lastno sodstvo (Forum \obi-
lium), urajščinc so sodile podložnikom, mesta in tr<»:i meščanom
in tržanom, kakoi- tudi ptujceni rokodelskega stanu, vicedom je
sodil mestom in trgom, škof duhovnikom.

•) Oiinilz, Gescli. IV. 51.

Katoliška doba. 165

V Ljubljani je bilo društvo juristov in prijateljev pravo-
znanstva ; ustanovila sta to društvo dr. Florijančič in Mugerle ;
dne 22. maja 1698. leta so obhajali prvokrat praznik svojes:a pa-
trona s slovesno mašo in nemško propovedjo v cerkvi sv. Jožefa.

Lepo se je skrbelo za zdravstveno stanje. Slaven zdravnik je
bil Jurij Voglar (Carbonarius) pl. Wieseneg', porojen v Naklem nad
Kranjem 165L 1. Doktor modroslovja in zdravilstva je vsled svoje
obče znane izurjenosti v zdravniški stroki postal osobni zdravnik
čaru Petru Velikemu. Poslan v Rim, da bi pospeševal zedinjenje
ločenih cerkev, je obolel v Kranju in 1717. 1. tam umrl, v oporoki
volivši lepo svoto za vodotok v rojstnem kraju.

Pri majhni obsežnosti dežele je imelo Kranjsko primeroma
mnog'o bogateg-a plemstva; gradovi so bili postavljeni večinoma v
italijanskem zlogu, pa tudi brez dvombe s slovenskimi žulji, kajti
inače bi se ne bili 1688. 1. uprli kmetje na Gorenjskem ') , katere
je baje podpihnil neki francoski hujskač Cattin.

Verjetniše pa je, da se je kmetom godilo tako, kakor pripo-
veduje naš pesnik Gorazd v pesni : »Pred cesarjem Maksom L« :

Karkoli se komu poljubi, Mi sejemo — grad nam požanje,
Počenjati z nami sme vsak: Njegovo vse, naše pa nič!

Po hrbtu pretepa nas Turek In zajutrek naš, to je — tlaka,
A v lice nas bije grajščak. Večerja je — valpetov bič!

Kak' dolgo še zemljo mi svojo

Kot sužniki orjemo naj? —
Gospoda nam vztla je pravdo ....

Ti, cesar, nazaj nam jo daj !

V gradu kneza Porcije v Senožečah je bila neki rodbinska
galerija, katero je slikal Tizian.

Med poznejšimi škofi se je odlikoval Sigismund grof Herber-
stein, poprej stolni prost v Ljubljani, potem kanonik v Regensburgu
in Pasavi. Z znanstveno izobraženim proštom Janezom Prešernom
je ustanovil 1700. leta semeniško knjižnico ; pozneje se je odrekel
službi in je umrl v Peruggi 1711. leta. Za njegovega časa se je
začela staviti v Ljubljani stolna cerkev ; Milančanu Petru Janni sta
pomagala domača stavbenika Pavel Jugovic in Jurij Maček.

Za vzgojo ženske mladeži je Uršulinke uvela 1598, 1. Eleonora
pl. StrobelholT v Polhovem Gradcu, volivši v to smer 10.000 gld.

') Dimitz, Gesch. IV. 38.

Igg Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Kapucinski samostan v Loki se je ustanovil 1705. leta ; v
Cerknici je bila bratovščina »Svetega Rožneg-a venca«, ki je imela
47.000 udov. Največjega pomena pa je bil red jezuvitski, o katerem
so se važnejše točke povedale v splošnem preg-ledu.

Poleg" nemških gledališčnih igralcev so nastopili tudi italijanski
operni pevci.

Udje uže poprej omenjene znanstvene družbe »Academia
Operosorum« so si vsak po svoji zmožnosti odbrali primerno polje
delavnosti; iz jezuvitskeg-a reda pa ni bilo nobenega uda. Dimitz,
<Tesch. von Krain IV. 113 — 14, navaja vse ude, istotako str. 115
do 130 vse pisatelje jezuvitskega reda.

Domač slikar v cerkveni umetnosti je bil I>alant Mencinu-er
iz Bohinja, porojen v začetku XVIII. stoletja; slikal je po cerkvah
v Ljubljani in izven Ljubljane.

V vsem tem inače priznanja vrednem delu pa ni bilo nič
slovenskega duha; od 172G. leta naprej se je pre v Avgsburgu
tiskala slovenska »Pratikacf , pa blizu od istega časa izdajal tudi
prvi nemški časnik v Ljubljani.')

Doktor Bogatai je 1710. 1. začel citati o »državljanskem pravu«.

Odličen Slovenec v tej dobi je bil P. Pavel Glavar =^), kateri
si je lepih zaslug pridobil za povzdigo narodnega gospodarstva.

Porojen 1721. leta v Komendi St. Peter pri Kamniku, rejenec
kmetske rodbine Basaj, seje šolal v Ljubljani in na vseučilišču v
Gradcu; tam ga je podpiral brat Basaj, kije potem šel k vojakom.
Glavar, dovršivši bogoslovje, je obiskal župnika v domači župi in
dobil od njega svet, naj obišče komendatorja šentpeterskega, viteza
Testaferrata na Malti. Prišel je do Senja, a radi nedostatnega žitka
vsprejel službo pri nekem trgovcu in si j)ridobil toliko spoštovanja,
da ga je tamošnji škof hotel obdržati za notarja. Komendator ua
je imel pri sebi eno leto, potem je Glavar v Trsatu služil prvo
sveto mašo. Domu prišedši je postal vikarij in je potem podedoval
l)olovico župnikovega premoženja in oskrboval premoženje reda;
ustanovil je šolo, cerkvico in benelicij »Corporis Christi«. Komen-
dator na Malti je še [)red smrtjo njemu naložil na srce, naj skrbi za
trpeče človeštvo. Pred smrtjo je še videl svojega brata Basarja kot
generala. Umrl je P. Pavel (Uavar 17S4. lota.

') »WochentIic:he Ordinati- uiul F.xtraor(linari-Zeilungen von Wien und
unterscliiedlichen Orlen«, tiskal Jurij Mayr, poOemši od 1708. lela.
») Dimitz, Goseh. IV. 200-202.

Katoliška duha. 167

Tudi v drug-ih slovenskih pokrajinah se more opazovati
gmotno blagostanje prebivalstva, dasi ne na podlagi narodne omike.

Pater llipolit.^)

V prvem stoletju po reformaciji so se skorej vse duševne
moči bile zjedinile na verskem polju; potem seje posebno v Ljub-
ljani začelo delati tudi v drugih strokah. Tudi izven Ljubljane so
se za domovino vneti možje začeli oglašati kot pisatelji.

Pater Hipolit, porojen v Novem mestu, je bil kapucinec in
propovednik provincije štajerske, potem gvardijan in je umrl 1722. 1.
Uvidevši, koliko težav dela redovnikom neznanje slovenskega
jezika, je spisal slovar z naslovom :

Dictionarium trilingue^), ex tribus nobihssimis Europae
linguis compositum, in anteriori parte Latino-Germanico Bcla-
vonicum in posteriori parte Germanico - Sclavonico - Latinum,
opus nune primo in lucem editum, a plurimis tamen Sclavo-
nicae linguae avidis duduiTi desideratum , omnibus quidem
dictarum linguarum amatoribus perutile specialiter tamen
sclavonicorum Verbi Divini Preconum commoditati et utilitati
dedicatum. Calamo et opera R. P. Hippolyti Rudollsvvertensis,
Ordinis Minorum Capucinorum Provinciae Styriae Conciona-
toris , et quondam Ss. Theologiae Lectoris concinatum. Per-
missu Superiorum, et Privilegio Sacrae Caesareae Majestatis.
L a b a C i , Formis Joannis Georgij Mayr, Incl. Prov. Carniol.
Typogr. MDCCXI.

Ta tiskani naslov ima rokopis, kateri hrani javna knjižnica v
Ljubljani. Ko je marljivi otec Hipolit dokončal slovar in še hotel
dodati kratko slovnico, mu je prinesel tiskar uže tiskano bržkone
Bohoričevo slovnico. Nato je začel popravljati pravopis; ker bi pa
tak rokopis silno motil stavca, začel je na novo prepisavati obširni ^)
rokopis ; pri tem mudnem delu ga je prehitela smrt. M. Pohlin pri-
poveduje, da so ljubljanski kapucinci pripravljali ta rokopis za natis,
da jih je pa ostra sodba jezuvita Martina Naglica v » Wochentliches

>) Šaf. I. 21.

■^) Šaf. 66. — J. Marn, Jez. XXII. — Dimitz, Geseh. IV. 159.

^) Prva polovica obsega 732, druga pa 280 drobno pisanih stranij na celih
polah: Goizova knjižnica imela je slovar v obeh prepisih, v drugem črke -4 — E.
Kopitar, str. 87.

168 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Kundschaftsblatt im Herzogthume Krain« iz 1776. leta odvrnila od
tega početja.

Na koncu rokopisa ima sedem dodatkov: 1. imena krajev,
narodov, mest id. ; 2. števnike ; 3. imena sorodstva ; 4. dodatke k
imenom mest ; 5. orbis pictus latinski, nemški, slovenski, 70 stranij ;
6. imena dreves, sadja id. ; 7. dodatke k slovarju.

Zanimljiv je tudi latinski predgovor, v katerem pravi, da je
sicer res težek jezik slovenski, pa ne radi tega, da bi mu nedo-
stajalo potrebnih besed, nego radi tega, ker jih ne znamo radi
nemške odgoje.

Bohoričeva slovnica je bila uže redka: Ilipolit sestavi po na-
svetu tiskarjevem novo :

G r a m m a t i C a ') L a t i n o - G e r m a n i c o - S c 1 a v o n i c a.
Ex pervetusto exemplari Ad modernam in Carniolica Lino-ua
loquendi methodum accommodata, a plurimis expurgata men-
dis et Germanicis aucta dictionibus a Quodam Linguae Sla-
vicae Amatore in communem utilitatem, studiosae Juventuti
Interioris Austriae, Specialiter dedicata. Superiorum Permissu.
Labaci. Formis J. G. Mavr, Incl. Prov. Carn. Tvpogr. 1715.
8". 224.

Ta slovnica je uravnana slabeje , nego njen izvirnik ; pred-
govor je prepisan skoro doslovno iz Bohoriča. \'sebina je razdeljena
v te-le predele : I. De Orthographia. II. De nomine eiusque Acci-
dentibus. III. De Pronomine. IV. De Verbo. ^^ De Adverbiis, Prae-
positionibus, Conjunctionibus et Interj. etc. VI. De Syntaxi.

Členka ne priznava ; glagolski vzgledi so : delam, pišem, ljubim.
Izdal je tudi :

But(uize od riejda inu nauiika Christula-) na-
fhiga isvelizherja, tiga vifsoku zhastvvrejdniga inu bogaboje-
zhiga mosha, Thomasha a Kernjiis, Ordna Regularskih Cliorar-
jou s. Augustina , sedej pervizh s' nemfhkiu-a na Slovenski
Crainski jesik preltavlene, vsim ti pravi poboshnosti inu du-
hovnim gorijemanju tudi kTvetim shivleniu sheleozhim dufham

') Kopitar XL1I1. 9!) -104. - Doi}rowsky's Slavin I. 18.'). - Metelko, Lehr-
geb. XXH- XXIII. — Šaf 1. 53-54.

') Šaf. U2. - izglede navaja Kop 104-108. — J. Mam. op. cil. 4. —
Goriška semeniška knjižnica hrani eden izvod. — M. Polilni, Carn. 27 navaja iz
istega leta Thomasiia Konipensaria: De imitatione libros in elegantiorem Oarnio-
li.smum tran.slatos Lab. 1711). 16".

Katoliška doba. 169

svlim nuzne inu dopadlive, skus eniga vifsoku rojcniga gnad-
liviga Gofpuda fhpendanje inu skus mujo eniga zhastvvrejdniga
mariinika Capucinarskiga Š Francisca Ordna P. Ilippolitusa
s' Noviga Melta na Ivitlobo dane. V Lublani 1719. 12'^.
672 str.

Kakor pripoveduje sam , ravnal se je po nemškem prevodu
Henrika Sommelija. Prevod se čita precej prijetno ; liipolitov jezik
je, kakor naravno, dolenjsko narečje.

Na Koroškem se je v tej dobi ponatisnil Megiserjev slovar
z naslovom :

DICTIONARIVM / QUATUOR // LINGUARVM / Vidilicet
GERMANiaE, LATINiE / , ILLVRIC/E (quae vulgo Sclavo-
nica / appellatur) & ITALIC.E, llve Hetrufcae Autore HIERO-
NYMO MEGISERO Imprefsum Anno 1592. Graecii Stvriae ,
a Joanne Fabro, cum Sac. Caef. Majertatis / Privilegio octen-
nali : Nune vero / AVSPICIIS / Excellentifrimi Domini, Do-
mini Supremi Carinthiae Capitanei / Opera et Studio
A. A. R. R. P. P. Societ. JESV Collegii / Clagenfurtensis cor-
rectum & auctum.

CLAGENEVRTI / Tvpis Joannis Friderici Kleinmavr, In-
clvti, / Archi. Ducatus Carinthiae Tvpographi, / 1744.
Pred naslovom ima slovar sliko , ki predstavlja vmeščanje
koroškega vojvode na Gospesvetskem polju ; gornji del slike pred-
stavlja kmeta sedečega ob kamenitni mizi , h kateremu prihaja
vojvoda z lepim spremstvom. Na spodnjem delu slike sledi knez
in deli privilegije. Na tretji strani, naslovljeni: Ortografia La-
tino Sclavonica,jev latinskem jeziku povedano, koliko črk
ima slovenski jezik in kako se izgovarjajo, posebno pa naglašuje,
da se I včasih izgovarja kakor «, n. pr. pvatnu nam. platnu.

Na koncu pete strani je arabeska; na sedmi strani se začenja
islovar. Oblika je mala b"

Strani so štete na nenavaden način.

Prvih pet listov ima spodej ili, A, A, A, ^s, naslednji trije ni-
majo nobenega znaka ; potem pride £i , -B2, i?3, Bi^ &, naslednji trije
pa nimajo zopet nič; tako se porabi ves alfabet. Potem pa sledi AA^,
AA^, AAs, AAa, AA5. Na tak način se našteje do Cccs; na tretjem
praznem listu Ccca pride: (Stirie[d)c ©rempii bcren Declinationum u.
Conjugationum, kjer se sklanjajo : Ta Gosptid, Ta Gospa, Ta Osha,
Ta Mati.

170 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Izmed srla^olov navaja : Sem, imam, lubim, oshem, snam, grem,
hodim; čudna je oblika: sem shil^ si shil (šel), je shu.
Za vzgled bodi prva stran slovarja:

Xcutfd). Sateinifd}. 3j3inbifc^. '-h.Hi[iid).

5(

'XI ciii r^iid). Anguilla.

m i bcr Stibula.

žd}u|ter.

%a^. Cadaver.

Al, ena riba. Anguilla.
Shilu, Shiuo. Liefena,

Jubbia.
Ta merha, Carogna.
merlatina,
mershina. .

Ta merha

ftindet ab)d)eiilic^ :
prezudno fmerdi.

9(beub. Vejper.

\^ezher, Sera.
mrak.

5(beubž. Vejperi.

Ob mraku, La fera,
pruti nozhi, sni tardi.
k' vezheru.

'^d) fommc S(benb^ nac^er 5)auB: i
Jeft pridem k' vezheru hdomu.

'Xbcub=53vob. Merenda.

Jushina, Merenda.
mala jushina,
colillu.

'^bciibmal. Caena.
xHbciibnia( Caenare.

Vezherja. Cena.
Vezherjati. Cenare

eijcii.

S^jabt \{}x bay
Ste vi

:)Jad)tmal)l ciiiijciioljmcu.
shie vezherjali.

A '?(bcr. 1

Andrej Ivankovič') iz Jezusoveiifa reda v Ljubljani je preložil
1659.1. Tomaža Kempčana na slovenski jezik. Dekan llolzaplel je
daroval rokopis 1848. 1. licealni knjižnici v Ljubljani , ki ixa čuva
pod št. 179.

Prevod ima ta naslov :

Od Sa Christusam / Iloieina Hukvize Samozetrte Tho-
masa S. Kempis, Choraria jio visi S. Augustina / Vsim Kato
liskim Krainzom inu / Slouenzom h dobrimu : S nouizh ' s
Latinski|Lja na Slouenski jesik / svestu preloshene, skusi

') P. pl. Radics. Kr. 1885. 632-33.

Katoliška d6ba. 171

eniga / s Touarshtva Jesusovig-a / 's Peruoleinam tih \'iirshili
/ v Leity po Christushouim roilluj M. DCL1X.

Na naslovnem listu zvezka v majhni 8° jo zapisana ta -le
opomba :

ContVaternitatis Agoniao Domini Nostri Jesu Christi La-
baci 1728, transtulit in Carniolicum idioma ut mihi P. Fride-
ricus Scli\varz S. I. retulit P. Andreas Ivanchovich S. I. sacerdos.

Franc Mihael Pag- lovec (1679—1759)')

iz Kamnika, kjer je bil nekaj časa kapelan, od 1705. 1. župnik v
Smartinu pri Tuhinju. Izdal je :

Tobiove bukve^), tu je fuetig-a pifma ftarig-a teftamenta
historia fvetih nauukou polna od tiga rtariga Tobia inu niego-
viga svnu, na crainfki jezik fveftu prelofhena itd. H' timu fo
Te perdiale ene lepe vishe nu manjere bogu flushiti, nu fveti
rav li faguishat, fa gmain ali kmetiske inu deloune ludv,
vfete nu pofnete s" enih nembshkih bukviz fkusi mujo
eniga Mashnika z' gorenske Crainske strani. U Lublani Ikusi
A. Fr. Reichhardta. 1733. 12". 307. — II. izdaja iz 1. 1742. ne
more biti J. J. Shillingova, kakor misli M. Pohlin.^)

T h o m a s a K e m p e n s a r i a Bukve. V katerih je sapo-
padenu podvuzhenie, koku en fledni, bodi kakerfhniga ftanu
ozhe, ima, inu samore po Chriftufovim nauuku, inu shiuleniu
fvoje shiulenie pelati, vishat, inu rounati, za Chrilkifam v pravi
brumnoili hoditi. V to Crainfko okuli Lublane navadno Shpraho
fkerbnu, inu Ivellu preftaulene. Skusi dua Mafhnika Petrinarja,
inu Faimolhtra iz gorenfke Crainfke rtrani h duhovnimu nuzu
tim Slovenzam v' druk dane. Na pervolenie vikshi Duhovne
Gofpofke. Labaci. Typis A. Fr. Reichhardt 1745. 12. 496.

Sveta voiska, to je fvetu podvuzhenie, koku ima ta zhlovik
zhes fourashnike te dufhe le I htritat , inu ulTe hude shelle
premoiftriti , skusi to fe h' pravi brumnofti pousignit (!) po
nauuku P. Lorenza Scupuli Ordna f. Cajetana. Is Lafhke
fprahe v' Crainfko fpraho preftaulenu , skusi enga Mafhnika

») Kopitar 124—127. — Šaf. 21, 101, 128, 133, 141. — J. Mam, Jez. XX.
SI. 1885, št. 109.
-) Šaf. 128.
») Šaf. 127.

I 72 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

is Gorenfke Crainfke strani, fdei na pervu v druk dano. Na
pervolenie vikfhi Duhoune Gofposke. Labaci^ Typis A. F. Reich-
hardt 1747. 8. 250.')

S. Luči e Andoht v' ^orenski Kraynski strani. \" Drash-
gofhah. 1750. 8°.

Kakor Marka Pohlin pravi v Bibl. Carn. 38, je izdal to knji-
žico J. L. P.

Svefti tovarfh en g- a flednig-aChristiana, katiri
fkusi ta Catechismus, ali potrebni Kerfhanski nauuk niemu
kafhe to pravo pot proti nebelTam inu fkusi te Tobioue bukve
ali hiftorio od Tobia, inu fkusi dvanaift regelze ga vuzhy po
tajfti prou hoditi inu fkusi ene inu druge molitve sa boshjo
pomuzh profsiti. K' nuzu mladim inu ftarim, ledig inu sakon-
fkim, gmein inu delounim ludem, ukup sloshene inu pobul-
fhane, v' druk dane fkusi eniga mafhnika is Gorenfke Crainfke
itrani. Labaci. T vpis F. J. Eger. Incl. Prov. Carn. Tvpogr. 1707.
8". 198. "

Ta knjiga je bila uže dvaindvajset let poprej natisnena z na-
slovom : Suefti tovarfh in sdaj drugu v druk dane

Labaci. Typis. A. F. Reichhard 1745. (Mitth. des hist. Vereines tur
Krain 1857, 90. — Prva izdaja je iz 1. 1733.

Adam Skalar^), duhovnik, o katerem se dalje nič večne
ve. V ljubljanski licealni knjižnici se nahaja rokopis — vezana
knjiga, ki obsega 435 listov, in se deli v dva oddelka ter ima tudi
dva naslova: prva polovica sega od 1. do 190. ^inclus.) lista in ima
naslov: Shulla tiga premishluuana sloshena skusi brata Joan-
nesa Wolfa reformiranega Franciscaneria is pouella tiga Visoku zha-
stitiga Firsta inu Gospuda, Gospuda \\'ilhelma skoffa v' Priksni (!l.
Istiskana v hisprukhi per Johannu Jachen 1633. Druua polovica
seza od Usta 191. — 39:}. in ima tale napis:

Kxemplar Od Suetiga Bonauentura Zhloueku naprei
postaulena koku fe ima eden spet s' Bogam sdrushiti skusi
pokuro ker se ie od nie<2:a skusi greh odlozhil. \' enim
s^ouorianiu med zhlouekom inu Dushizo. Breouilo((uium. is
letinskiga na Nemshko is ucnishkiLia na slouensko j)erlosluMi
lt)43. in Decemb, skusi .Vdania Sl<allaria, Mafhnika.

*; Naslov je sestavljen iz Šafafika in Mama.
») V. Oblak, Ltp. Mat. SI. 1890, 185-234.

Katoliška doba.

Prva polovica je razdeljena na petnajst poglavij ; v drugem
delu so razna premišljevanja.

Jezik je priprost in naroden ter preseg:a v tem obziru sodobne
spise, tiskane in rokopisne; narečje je g-orenjsko. V njem se nahaja
imperfekt be ; karakteristično se nadomeščajo staroslov. polglasniki.

Pavel Frančišek Klapše') (1688—1727),

iz Kostela na Primorskem, Protonotarius Apostolicus, Comes Pala-

tinus, Eques, kanonik Pičanski, župnik v Tomaju (1 732— 72.) Izdal je :
a) Synopsis Catechetica, Tu je : Sbrani Nauk karfhanski skusi
Paula Francisca Clapfheta. Labaci typ. A. Fr. Reich-
hardt 1703. 8. 110.
h) Svnopsis Catechetica, Tuje: Sbrani Nauk karfhzhanski u'
kratkih besedah sapopaden taku dobru sa poduzhiti te nevedne
u karfhzhanski Veri, kakor tudi visha te prezhallite Molitve
Sv. Roshenkranza s' fvojimi fkrivnolimi inu odpullki. Nuzne
buquize v' fem zhalMtim inu vifloku urednim Golpudom Far-
manam inu Duhovnim Paftirjam, te nyh pafhi podloshne
karfhanfke Ouzhizhe poduzhiti. V kup sbrane skusi Paula
F r a n C i s C a C 1 a p f h e t a , Farmana Tomajske Fare Tershal ke
Skoiije. Sdei pak u' drugo na bulfhi krainfko fpraho u' druk
daine inu pobulfhaine. U' Lublani. r*er Annae Elisabethae
Raichhardtouke uvedove. 1757. 8. 96.
V knjigi, ki je posvečena Leopoldu Hanibalu, tržaškemu škofu,

nahaja se tudi »Peifsem od Vere« id.

Miha Mikec,^) doktor sv. pisma in stolni dekan v Ljubljani,

umrl 1620, 1. Hrenovo delovanje ga je navdušilo, da je izdal :

Ta mali katechismus ali kerfhzhanski navuk. Augsburg.
Ta knjižica je bila namenjena ljubljanski mladini in je bila

ozaljšana z lepimi lesoreznimi slikami. Dal jo je natisniti na lastne

troške.

Janez Candik,^) porojen na Višnji gori , jezuvit, učitelj

srednjih šol in propovednik v Ljubljani, umrl v Gorici dne 8. oktobra

1624. leta.

») Saf., Gesch. 21, 116; Curia Episc. Terg. 1866, 22. - J. S. v Zgod. Dan.
1879, 260-61. — Z. v Zgod. Dan. 1879, 414. — J. Marn, Jez. XXII.

3) Valvasor Ehre II. 6. - Marc. Pohl., Bibl. 36. — Šaf. 10, 115. — J. Marn,
Jez. XXI.

=*) Šaf. 18, 115. — Peter pl. Radics, Trigl. 1865, št. 38. — J. Marn, Jez. XXI.

74 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Catechismus Petra Canisia, tu je Chrillianski nauk Ikus
Janesa Zhandika.

Marka Pohlin ne navaja kraja, kjer je bil natisnen katekizem.
Franc K s a v. T a u f f r e r , ') zadnji opat zatiškesra samostana,
pospeševal je šolstvo, izdavši :

Kratki Sapopadek Kerfhanfkiga Navuka sa otroke in kme-
tiske ludv. Labaci. Eg-er 1773.

Ponatisnen večkrat. Po latinskem uvodu razlaga se krščanski
nauk str. 1 — 84, nato sledi navod v latinskem jeziku, kako poučevati

to tvarino.

Josip K o s a n (C u s a n i) -)

krščen v St. Petru pri Gorici ; po Kociančiču je bil duhovni pastir
v Sempasu 17^7. 1. in vstopil potem v samostan, služboval zopet
v Sempasu do 1739. leta, potem v Stanijelu, in zopet vstopil v
samostan. J^pisal je Catechismus Sclavonicus; dr. Kociančič
ga ni mogel dobiti v roke, (Hist. Arch. Gor. 161), videl ga je pa
Codelli. (Gli Scrittori Friaulo-Austriaci III ed). Izdelal je Kosan svoj
Katekizem po Belarminu, pisal latinski naslov, vpletel pa slovenski
nagovor, molitev in izpraševanje vesti. Knjiga ima starinsko vred-
nost, v znanstvenem in jezikoslovnem obziru pa je brez pomena.

V tržaški mestni, v semeniški goriški in v župniški knjižnici
v St. Petru pri Gorici se nahaja po eden iztis knjige:

Christianus moribundus sanctissimis Sacramentis poeniten-

tiae viatici et extremae unctionis et soliloquio etc. etc. coUec-

tore P. Josepho Cusani sacerdote curato. Venetiis MDCCXLIX.

Tvpis Modesti Tentii. Suprem. permissu 16. XII. 286.

Nauk je latinski, vaje so slovenske, str. 80 — 101; 129 — 152;
184—194; 202—221 ; 254—258, tedaj blizu 90 stranij vsega vkupej.

Pravopis ni dosleden ; vmešanih je mnogo nemških izrazov.
Vzglede njegovega jezika podaje L. Zvab v Lj. Z v. 1886. 505 — 507.

Štefan K o m p e r 1 e , župnik v Ločniku blizu Gorice od

1771 — 89. L, poslovenil je evangelij sv. Matevža in Marka, svetega

Lukeža do 16. poglavja. Njegov naslednik A. Leonardis pristavil

je rokopisu, ki se nahaja v ločniškem farnem arhivu, ta-le naslov :

Evangelia sccundum Matthaoum, Marcum et Lucam in car-

niolicum idioma translata a Stephano Kemperle Caes. Reg.

Parocho Lucinici.

•) Saf. 85, 118 — J. Mani \X\.

•') Jos. Balit'.. Glas. 1875, žl. 8;'); S. 1887. št. 18.

Katoliška doba. 175

Rokopis obsega 34 pol. V predgovoru se razlaga, kaj je stari,
kaj novi testament ; na straneh je mnogo opazk, katere razjasnju-
jejo težje besede in reke ; na koncu je slovarček, kjer je povedano,
kako se nekaterim rečem pravi a) po kranjski, b) po koroški, c) po
slovenski in bezjački, d) po lu-vatski Id.
Drugi k a t e k i z m i :

(' a t e ch i s m u s , ') Tu je bukvize. Tega fprafhuvanja is pet
Ihtukov Kerfhanfkega Navuka zhartitig*a patra Petra Canisia
is tovarfhtva Jesufoviga. H' perpomaganju vfeh Gofpudou
Farmefhtrou, Duhouneh ofkerbnikou, vuzhenikou : tudi otruk,
inu rtarishou, bratou inu ferter Bratoufhine kerfhanfkega Na-
vuka. Skus Perpufhanje teh Vifheh. V Zelouzu. Per Dedizhih
Joanesa Friderica Kleinmavr. 1762. 12". 192.
Knjiga je pisana v koroškem narečju in je radi tega zanimiva.
To je prva izdaja Katekizma, čigar četrti natis je izšel v Ljubljani
pri J. F. Egerju 1. 1766,^) peti v Ljubljani pri Egerju 1770. 12. 189.3)
Prva izdaja ima str. 3 — 7 kratek navod k branju »visha brat
se vuzhiti« , potem predgovor o bratovščini krščanskega nauka,
str. 9 — 128 katekizem, str. 129 — 167 cerkvene pesni, htanije in molitev.
Kerfhanfki navuk sa te majhine v' 62 prafhajnah ukupi-
ftaulen s' kratkim ogovorom na otroke, kader ob velikonozh-
nimu zhallu vkup shrani k obhajlu gredo .... na slovenski
jesik vondan od eniga Dobriga Perjatla Gorifhke Shkoilje.

V Lublani per J. F. Egerju 1777. 12». 32. — Šaf. 118.
Catech ismus,'*) tu je bukvize tiga isprafhuvania izpet

fhtukov kerfhanfkiga navuka... Petra Canisiufa petizh
v druk dane inu pobulfhane. V Lublani Eger 1770. 12". 198.
Isvlezhik tega velikega katehifma s' uprafhanjami
inu odgovorami k' poduzhenju te deshelfke mladofte v z. kr.
deshelah. Kostajo 18 kr. nemških. S tem pregnadlovem pervo-
lenjam te rimfke zefarfke, tudi zefarfke krajleve apoftolske
zessarize ; koker tudi s pervolenjam te duhovnske gofpofke.

V Lublani. Stifkane per J. F. Egerju, dushelsfkimu ftillvauzu
1779.8. 161.

^) V. Oblak, Lj. Zv. 1887, 692 — 94. Knjiga se nahaja v knjižnici graškega
Marifinega samostana.

2) Mitth. d. hist. Ver. f. Krain 1858, 90.

=>) J. Mam, J. XXII. — L. 2vab, Lj. Zv. 1886, 434.

*) Šaf. 117. — Gaj. Kniž. 123.

176 Zirodovina slov. slovstva. I. del.

Inoconcij Taiiffrer^) (1722.— 1794.)

iz Turna (Weixelbach) na Kranjskem, bil prolosor v Pasavi in na
Dunaju gimnazijski ravnatelj.

Compendium Ritualis Labacensis lati ne, Car-

niolice et germanice cum assistentia moribundorum.

Lab. lit. Eger 1772. 12.

V knjižnici ljubljanskega semenišča: Comp. Rit. Lab. cum

appendice germanica et carniolica. Tergesti. Typ. Trattner

1757.

Druge izdaje knjige »Compendium Ritualis«:
Appendix ad Rituale Salisburgense pro Locis

et Curatis Sclavonicis ejusdem Archidioecesis Salisburgensis.

Continens Ordinem ac Ritum Baptismi et Matrimonii, nec non

Lytanias Omnium Sanctorum in Administratione extremae

Unctionis et in Processionibus Rogationum adhibere solitas.

Salisburgi, Tvpis Joannis Josfephi Mavr Aulico-Academici Tvpo-

graphi et Bibliopolae p. m. Haeredis 1 766. 20.

V predgovoru pravi, da ima slovenski jezik več narečij ; zato
je pre v tej knjigi navedenih več besed enakega pomena, da bi
duhovniki lože ohranili enotnost obreda. Ih-vat in Slovenec sta
zložila to knjigo, v katerej se nahaja slovenska beseda na straneh 6
do 10 (deloma), 10—20 vse slovensko, od 66 — 80 vse nemški, od
81 — 83 vse latinsko, od 83 — 95 vse slovensko.

Rituale Labacense . . . jussu . . . Leopoldi Josephi

Episcopi Labacensis . . . Comitis de Petazziis . . . Labaci.

Eger. 1767. 4" je poznejša izdaja istega obrednika iz 1. 1706.,^)

čiaar izvod brez naslovnega lista se nahaja v šentgotardski

podružnici sv. Mohorja in Fortunata Pod Zidom.

Latinski pisan uvod, datovan z dne 1. av<:'usta 1 7i)6. pravi, da
so veseli izdajatelj, ljubljanski škot" Ferdinand a Kiienburg, ker se
je stolna cerkev dvignila iz podrtin ; tako se tudi po vseh cerkvah
v školiji uvedo jedinstvoni cerkveni obredi. Rituale ima toliko slo-
venske vsebine, kakor ponatis iz 1. 1767.

C o m J) o n d i u m Ritualis R o ma n i Salisb urcens is')

cum appendice u-ermanica et vindica pro assistentia moribun-

») Šaf. 25. — J. Mam, Jez. X.X11. 118.

') J. V., Izvestje muz. društva 1892, 158—59.

') Pridejan lu radi popolnosti.

Katoliška doba. 177

doruni in commodiorem usum RR. I)D. Curatorum emen-
datum. (Uag"enfurti 1830. Typis Joannes Leon. 8. 172.
Duhovniki krške školije so si želeli takeg-a obrednika. Sloven-
ščina se nahaja raztrošena po 5 — 13 stranij, obsegajoč »Vero« in
»Oče naš«, »Očitno spoved«, str. 21 ; litanije 37 — 39; opomini bol-
niku 44—46; potem še 52-61, 63—65, 72—73, 76-79, 96—102.
Slovenskim besedam je tu pa tam v oklepih pridejana ptuja
beseda, n. pr. v raju (paradižu.) ')

Compondium Ritualis Labacensis cum appendice
germanica, et carniolica pro assistentia moribundorum Cura-
torum usui et commodo cum facultate superiorum. Tergeste.
Typis Francesci Matthiae Winkowitz, caes. reg. aulae et episcop.
typogT. 1771. 16.

Ta knjiga se nahaja v tržaški mestni knjižnici in ima 97 stranij.
Na 8. in 9. strani je v nemškem in slovenskem jeziku »Vera« in
»Oče naš«, 10 — 12 latinski, nemški, sL, 15 — 16 nekaj slovenskega
in nemškega, 66 — 80, 83 — 95 vse slovenski.^)

Jožef Ha si (1733.-1804.1

iz Celja, jezuvit v Ljubljani, naposled župnik v Dolu na Štajerskem.
Sveti poli.^) Chriflusovimu terplenju pofvezhen, u' ufak-
danu fpremifhluvanje resdejlen, pervizh Ikus P. Gabr. Heve-
nesia is Tovarfhtva Jesufoviga po Latinfku popifan, sdei pak
od Joshefa Haslna, Mafhnika is ravnu letiga Tov. na
kravnfki jesik preloshen inu na fvitlobo dan. L a b a c i lit.
Egerianis 1770. 8«. 440.

Iz predgovora bodi tukaj to-le : Kar tu provpisanje am tizhe,
sim se jest vezhi dejl te stare navade derfhal, ne scer ker bi jest ta
staru provpisanje toliko fhtimal, ampak savol tiga, kir se fhe ludji
narvezh na tu zastopijo. Tu kratku s sem od tiga dolgiga /, inu ta
dva zhrka ali Puhfhtaba sh sim skerbnu od unih dveh//^ reslozhil,
brez kateriga rezlozhka kratku nikar ni mogozhe kraynske bukve
pro v brati ; da narozhem zastopiti. Tu kratku s kakor tudi sh ]&
treba mehku, ta dolgu / pak inu fh ]q treba ojstru izrezhi : sad
shala, fad /hala. Skor en ravnu tak rezlozhek se tudi ima med s

») A. Fekonja, Lj. Zv. 1887, 507—508.

2) Pohl. Bibl. Garn. 43, navaja Compendium Tergesti 1757.

3) Šaf. I. 25. - Peinlich, Gymn. Progr. Graz 1872. — J. Macun, Zgod. 64.
— J. Marn, J. XXII. — Lenček, Mitth. d. h. Ver. f. Krain 1857, 90.

12

]^78 ' Zgodovina slov. slovstva. I. del.

inu zh delati zagam^ zhakam. Dostikrat sim po stari navadi I pisal,

kjer je treba u isrezhi, koker : dolshan sitn^ Jliiril, Jylnn. Kader se

u inu i v g-ovorjenju poshre, taku, da se per isrezhenju malu al skor

celil naslifhi ; takrat sim le v inuj postavil: vzeme, tvoj, vžgali, jest

nekaj vejm. Kjer se kaj naizrezhe čelu koker e pak tudi ne čelu

kakor i tamkaj sim po stari navadi i pisal, postavim : en brumni

ne pak : en brumne slotvk. Glihi vishi sim u postavil, kjer se nekaj

napul koker o, napul pak koker u isrezhe, postavim: tu mejstu, ne:

to mesto. In v timu sim tudi s timi starimi kraynskimi Pisavcami

potegnil.

Franc Sav. Gorjup^) (1735.— 1781.)

porojen v Celju , župnik pri Novi Cerkvi blizu Celja, bil je tudi

konzistorijalni svetnik goriške škofije. Izdal je:

Zirkounu leitu ali evangelski navuki^) sa ulTe
nedele inu prasnike zeliga leita, poprei na Slovenfki jesik
ukup fpiffani, inu per altariu naprei nelTeni od . . . Francisca
X a v. G o r i u p p a , Faimestra inu Comissaria per Novi zirkvi
nad Zellam Gorifhkig-a Firfta inu Shkoffa Consiftoriala Labaci
(lit. Egerianis) 1770. 8". 448 str.
Knjiga je posvečena goriškemu škofu grofu Karolu Attemsu,

in je pisana v slovenščini, kakor se govori okolo Celja.

Andrej Reja,^)
porojen 22. oktobra 1752. na Goriškem , kaplanoval v Zibiki, pri
sv. Štefanu, v Šmarjah, pri Novi Cerkvi, župnikoval v Zibiki, de-
kanoval v Šmarijah, zopet župnikoval pri Sv. Petru blizu Sotle,
kjer je umrl 26. septembra 1830. 1.

K er f h a n f k i ga n a v u k a i s 1 a g a i n c po u zefarlkih
deshelah naprei pilTanim Katechismursi u' Latinfkimu vundanu
od V. Z. V. G. Joshefa Jacomina S. P. Doctorja Vifhiga Fai-
mastra inu Dechanta per Novi Zirkvi na spodnim Štajerskim,
preltaulenu v Slouenfki jezik od Andrea Reva, Fajmastra
u Šibki na spodnim Štajerskim. 1. liukve. Lublana natifnil
in saloshil Andreas GalTler 1801. 8». 308. str. II. Bukve 284.*)

») P. J. Šafafik, Gesch. I. 24. — J. Marn XXII. 35—37. — J. Macun, Knjiž.
zgod. 64. ^

") Šaf 101, je smatral kot dvomljivo knjigo: »Evangelia iiui Branie« 1754,
o katerej govori Hasl v predgovoru »Sveloga posta«, Mitth des hist. V. f. Krain
1857, 90 navaja Evan<?elske bukve od 1. 175;).. L. Zv., Lj. Zv. 18S(>. 432.

') Šaf., Gesch. 1. :-io-119. — J. Marn, Jez. \XU. 70. - J. Macun, Zgod. 66.

*) Drobtinice 1. 1757. — Slomšokovi .spisi lil. 277.

Katoliška doba. 179

Jurij Gollmayr') (1755.-1822.)

iz Lesec na Gorenjskem, se je šolal na Dunaju, postal doktor bogo-
slovja, kanonik, dekan in prost v Ljubljani.

Sveta malha inu kerfliansku premi fhluvanje
s a u f a k dan is f. p i f m a , tudi drug-e nuzne molitve, od
Jurija Gollmayrja v Lublanfki duhovni hifhi mafhnika. V
Lublani per J. F. Egerju 1783, 12". 223. str. — II. izdaja.
1786. — III. 1789. — IV. 1793. — V. 1797. - VI. 1801. —
VII. 1803. — VIII. 1804. — IX. 1805. — X. 1807. — XI. 1808.
— Nastopne izdaje oskrbljeval je Ravnikar. Izvirnik tej knjigi
spisal je Abbe F. P. Mezanguv z naslovom : Exercices de piete,
tires de Tecriture sainte et de peres de Feglise.
Gollmayr je bil bistroumen mož, vnet za blagor naroda.

Ecehiel Sullak^) leta 1797. — 99. v Novem mestu, učitelj
grškega jezika in vikarij, prevel je na slovenski jezik :

Tenajbolfhe molitve, katire je nafh Iveti ozhe Papesh
Pius VI. resvetil inu rezloshil .... is Lafhke v to Nemfhko,
sdei pak v to Kravnfko Ihpraho .... preftavlene . . . V
Lublani fkus Ign. Kleinmayerja utifnene. 1783. 8. 63.

Gaspar Rupnik,^)

porojen na Štajerskem, župnik pri Novi Cerkvi blizu Celja, nato

v Vojniku (Hochenegg), je poslovenil :

Ta Chriftusovimu terpleinu posvezheni pol!:,
Sa fakdanfku premifhluvaine Chriftufoviga terpleina inu tudi
sa naprei braine tem ludem s Latinfkiga na Slovenfku per-
ftaulen od vif. zh. Gasparja Ruppnigg, Faimeftra is Commissarie
nove zirkve sunnei Cella. Labaci (lit. Egerianis Saf.) impensis
Promperger 1770. 8. 550.

Druga izdaja je iz 1773. 1. z naslovom:

Ta Christusovimu Terpleinu posvezheni Post,
za sakdansku premisluvaine Christusoviga terpleina inu tudi
za naprei braine tem ludem z Latinskega na Slovensku pre-
staulen na zhast Christusoviga terpleina, inu smerti h' eini
maihni pomozhi za tu naloshenu naprei braine duhouskiga

1) Šaf. I. 33, 135.

2) Šaf. I. 142. — J. Mam, Jez. XXII. 72. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 53.
^) Lenček, Mitth. des hist. Vereines fur Krain 1857, 90. — Šaf. 124.

12*

180 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

premifhluvainatem ludem inu h'dobrimu tem dufham od visoku
zhastitega Casparja Rupnigg-, Fe.imestra iz Commissarie
Nove Cirkve zvunei Cella. L a b a c i. Impensis Mich. Prom-
berger A. 1773. 8. 550.
To je prevod po Hevenesiu. Morda Rupnik enakega prevoda

Haslnovega ni znal.

PeismeOdKerfhanskiga Vuka: poversti tega Kate-
chisma, katiri je na povele Cesarske Svetlusti na deshele vun
poslan zravun eniga Perdavka teh Peisem per sv. Mafhi. inu
Shegnu. Od Gasparia R u p p n i k a , Faimastra v' Oiniku. (!)
Se neide v Cellu per novem Bukvarju Fr. J.Jenko. Lublani,
skus Ign. Kleinmajerja 1784. 8. 58. \)

Anton Hrovat^) ali Cr oba t, kakor je podpisan v knjižici :
Luzh inu Senza vofra S. Mafhe, ali molitue pri S. Mafhi
po teh imenitnejsheh fkrvvnofteh terplenja Gospuda nafhega
J. Kr. kjer fe tudi jutrene itd. molitve narajmajo lod Martina
Crobata). So naprudej v Lublani per L. Bernbaherju. Na Dunaju
Chr. Grofser po 1785. 12«. 113. — Nova izdaja v Ljubljani 1828.
12°, 231, z naslovom: Premifhlovanje S. Mafhe id.
Ta knjiga je prevod nemškega molitvenika P. Marka Pohlina:

Bild und Wahrheit, das ist Vorstellung der heiligen Messe. \\'ien

bei Grosser. 1785. 12. Mit Holzschnittcn.

A h a C i j S t e r ž i n a r ,')

porojen v Skofji Loki , bil župnik in komisar v Gornjem Gradu
1718. — 33. leta in naposled vodja bratovščine pri Sv. Frančišku v.
Stražah, umrl 1741. 1.

Izdal je pesmarico z naslovom :

Catholifh kershanskia-a vuka peifsme, katere fe per ker-
shanskimo vuko , boshvh potyh , per fvetimu missionu, inu
slafti per svetimo Francisco Xaverio na strashe Gorniga Gradu
fare nuznu poyo, pogmerane inu na svitlobo dane (fkusi Ahaza

') J. Mam, J. XXII. — Istega leta se je tudi v Gradcu pri »Widmansteterjevih
erbih« natisnila cerkvena pesmarica, o kateri je poročal pisatelj te knjise v Lj.
Zv. 1. 181(4.

») P. Šaf. 34. — J. Marn, Jez. XXII. 73. — Lenček. Mitth. des hist. Ver.
fiir Krain 1846, 68. pravi, da je on podaril kranjskemu zgodovinskemu društvu
izvod te knjige, čije naslovni list pravi, da je knjiga „na prudej v Lublani per
Vinc. Ruciczka 1786«.

") Šaf. 78. - J. Marn, J. XXII. - A. Fckonja, Lj. Zv. 1884, 696.

Katoliška doba. 181

Stershinarja.) V Nemshkim Gradzu pcr \\'idinansUidianskih

erbizhah 1729. 8. 266.

Pesni so brez vrednosti. M. Pohlin v Bibl. Carn. 61 pripove-
duje, da jo knjig-a bila pisana najpoprej latinski, potem nemški in
nazadnje slovenski. Predgovor pravi, da naj bi te pesni odstranile
narodne pesni.

Pesmarica ima tudi sekirice.')

Njemu se tudi pripisuje :

PeilTem od teh velikih odpuftikov te svete krifhove poti

per te novi cerkvi fvetiga Francisca Xaveria v' Gornim Gradu.

Labaci, Formis J. G. Mavr 1730. 8. 30. — Predgovor obsega

prvih sedemnajst stranij.

Maksimilijan R e d e s k i n i ,^)

duhovnik ljubljanske škoiije, pri cerkvi svetega Nikolaja, je umrl v

Velesovem 10. marcija 1814. 1. Izdal je:

a) P o d v u z h e i n e , i n u Molitve s a v f a k t e r i g a iz Bukviz
imenuvanih Exercitia S. očeta Ignatia. U Lublani, Per J. F.
Egerjo 1. 1768. 12. 84.
hj Ofem inu fhestdefet fveteh Pefm,-'') katire fo na
profhnje inu poshelenje vezh brumneh dufh fkerbnu fkup
sbrane , pobulfhane inu pogmerane, k' vezhe zhaste Boshje,
temu blishnemu pak k' duhovnemu trofhtu inu podvuzhenju
na fvitlobo dane. V Lublani . . . se najdejo per A. Raab,
landshaftnimo bukvoveszo za Lit. Eger 1775. 8. 225. Napevi
obsegajo petdeset stranij. Na koncu je natisneno štiri strani
obsegajoče : »Samerkuvanje vseh v' teh bukvah fapopadenih
Pefm.(c

Kratka visha k' Bogu fkus snotrajne inu svu-
najne Molituvze fe povsdigniti. Pervezh v latinf ki
fprahi popilTane, sdej v kraynfko fpraho preftavlene od Maxi-
milijana Redeskina eniga Mafhneka Petrinarja v Lublani na
pervolenje vikfhe duhovne in deshelfke Gofpofke pervizh
vtifnene. V Lublani fe najdejo per And. Clemens Bukvavesizu.
Lit. le. Merk. 1789. 12. 269.

>) Lenček, Mitth. d. hist. Ver. 1857, 89.

=) Šaf. 25—26. — J. Marn, Jez. XXII. 51-52.

^j Šaf. 79.

182 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Jernej Bastianč ič ,')

vikar v Radoljici, pozneje dekan v Lescah, umrl 14. januvarija 1818. L

Katholfhku podvuzhenje od tehpervihSakra-

mento v f. Kerfta inu f. Firme od Je rnej a Baftianzhizha,

v' Lublanflvi duhovni hifhi Mafhnika. V L u b 1 a n i per I^n.

Kleinmajerju 17^3. 12". 147 str.

Filip Jakob Repe ž (1706.— 1773.)

iz Cerknice, umrl kot organist v Ložu, je izdal več pesmaric, izmed
katerih je zasledil Štrekelj (Arch. f. slav. Phil. XI. 6U4 — 606 1 naslov
prvi: »Stima Boshia« , ne da bi mogel povedati kaj več o njej.
Druge so :

Romarske Bukvize,^) Narpred je en maihen vuk. koku
ima en Romar fam na kratkem ta S. Krishou pot objiskati,
potem so tudi 12. Pesmi Od manenge, od premishluvania
per Stationih inu od enih, inu drufih odpuftkov ; fofebnu od
teh velizheh ^!) gnad , katere skafuje Jefus na gori tukai u.
zerkvi S. Krisha, u' te Caefarski Fari Lvosh imenovani. S'
perpusheniam te narvifokeishi gnadlive Duhoune Gosposke.
O. A. M. D. G. U' Vuidnu MDCCLXXV. Po Brattih Gallicichih,
Depufctenjem Starifcinah. 8°. 55.

Te Romarske Bukvize so le ponatis pesmarice, ki jo je izdal
1757. L, in ki je prvi del Repeževe pesenske zbirke.

Nebeshku Blagu, Katiru fe sdei tem Andohtlivim Ro-
marjam na Krishni gori vnkei tala ; de vli katiri lefem pridejo,
nu kransku brati snajo, fe bodo v teh Bukvicah nauzhili, koku
bodo s' Jutrei nu s' vezher molili ; nu tudi Ibje mlaif hi doma
toku vzhili ; de bodo snali, ne (amu per krishoumo potu. am-
pak celi dan Jesulbvu shiulenje, nu martro premifluvati. Nar-
sadei fo tudi 3. Peifmi perloshene. Letu Nebeshku Blaii'u, Inu
vfe vkupei je sbranu, nu Ihirjenu fkusi I*hilipa Jacoba Repesha,
Narnavrednifhiga , inu narporednifhiga hlapza Chriltusoviga.
Cum licentia superiorum. V Lublani , Per Marie Theresie
lleptnerze 1764. 8. 67.

Romarsku Druuu Blai>u,^) Tu je: 24. S. Pesem,
katere fe zhez (V) zeilu Leitu tukei na Krishni gori pojo, ki

•) Šaf. 119.

»j Šaf. I. 2."). — J. Mam, Jpz. II. :-i7— :^8.

^) Lenček, Mitih. d. liist. Ver. fiir Krain 1857. 90.

Katoliška doba. 183

fo od vle forte matergo Jesufove, inu tudi v" enih le od vezh
gnad ukupei, katire fo Romarji tu sadobili. De bi fe fhe vezhi
zhaft Boshja inu Andaht gmirala, fo sdei lete Pefme od tiga
Vikfhiga tam naprei imenuvaniga Duhovnika Poglavarja na
fvitlobo , inu drukat dane. Narzadei je Hie ena perloshena
Pefem, inu ena potrebna Molitu ene praue serzhne grevenge.
Letu \ie ukupei je sloshenu inu fl^urjeno fkusi taiftega, kateri
je popreid te perue inu te druge Bukvize popisov. Labaci.
Typis J. F. Eger. A. 1770. 8. 134.

Pesni, ki so inače brez vrednosti, so namenjene romarjem;
zanimivo je, da se nahaja med njimi tudi pesen o sv. Alekšu.

Gosp. Iv. Lavrenčič , župnik na Boštajnu ob Savi, ima izvod
knjige: »Romarsku Drugu Blagu«, ki pa ni popoln; ne-
dostaje mu naslovnega lista. Iz te knjige stoj tu to-le posvetilo :

VISOKU VUZHENI

I N U

NARVISOKEISHI ZHASTI
VREDNI GOSPUD, GOSPUD

JOANNES BAPT.

COBAUIO,

GNADLIVI

ERZPRIESTAR

v DOLENSKI STRANI

V TI C.^SSARSKI RIBENSHKI

F ARI

IMENITNI GOSPUD FAIMASHTER:

Prot. Apoft. A. A. L. L. & Philofophiee

Magift. SS. Theologiae Dočl.

&c. &c.

Moj Gnadlivi, inu ta vil/hi Patron,
inu Pomozlinik.

Jakob Repež v predgovoru sam govori o raznih svojih pesma-
ricah ; radi tega podajemo čitateljem ves predgovor, ki se glasi tako-le:

184 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Potem kar je blu v' sadnih bukvizah
vunkej danu moje tu Nobefhku Blagu,
lim potlej fhe enkrat v' taifte pogledau,
inii v' 5. Pefmi naidem, kir lim tamkej letu
sapifov, inu povedov, de v' mojmu kofhu
dofti vezh drusiga blaga od vfe forte materie
fhe zhes 3. tale imam : sakaj zhe lih jeft na
ufe Nedele, Godove, inu Prasnike zhes zeilu
lejtu ga predajam, vender meni nikuli tega
nesmanka ; inu ga ni potreba meni hodit
ifkat po Nemfkih ne po Lashkih deshelah,
sakaj imam eniga gvifhniga Gofpuda, kateri
meni sa mojo kramo smiram vfe forte frifhne
materije shira, daje, inu me saklada ; inu ta
ni obeden drugi, koker tukej na Krishni gori
fam ("hrirtus ; sakaj zhe vezh rezhv od tiga
blaga teh S. Pefem vunkej dam, li fhe vfak
dan vezh kej lepfhiga per mojmu Chriftufu
najdem : kir pak per vfaki andohti eni Ro-
marji tukej prafhajo, ali je kej pofebej pifa-
niga, ali drukaniga, kar fmo dones fhlifliali,
kateru bi oteli radi damu nefti, fhe tim dru-
gim pokasat.

Satu sdej Ihe ozhem enkrat moj ftari
kofh goriodpreti, inu od vezh forte JE^sufove
materije pred Romarje vunkej poltavit, (inu
fkusi pomuzh tega popred imenuvanigamojga
velizhiga Patrona) resloshiti ; de pofihmau kir
kransku brati snajo, bodo poufod letu blagu
nuzali, inu kasali, inu vefelu prepejvali. Satu
s' Kravlam Davidam rezhem Cantate Domino
canticum novum Pfal. 149. Puite Gofpudu
novo Pefem : sakaj tu petje je mozhnu Go-
fpudu Rogu dopadejo/he, kader fe fpravo an-
dohtjo poje; katiru jell v' tem pervim talu
pred mojmi Nedelskimi Pefmami v' pred-
govaru skashem is S. Pifma, de fhe v' lla-
rim , koker v" novim Tellamentu , l"o is Pef-
mami G()f|)ud Rou:a zhalhii.

Katoliška doba. 185

Moji Romarji! zlie Tho to pervc Bukvizo
imate, katire fo blo drukane v' tim lejtu 1757.
je blu noter 12. Peiein : v' teh drulih bukvizah,
kir Ib ble drukane v' tim lejtu 1764. fo na
koncu per molitvah 3. Pehiie: sdej v' letih
tretih Bukvizah j oh je 25. vfih vkupej 40.
S. Pefmi : ali vender vfih letih, inu drusih
Pefmah ni mou'ozhe dopovedat, kaj sa ene
gnade ta krishani JP]SUS vunkej tala tukej
na ti sheg-nani krishni gori.

De pak neoblubim polihmau, inu nebom
vezh mogou kej taziga blaga vkupej shirat,
inu vam Romarjam reskladati, je ta urshoh;
kir meni moje shvoh, inu slabe ozhv popol-
noma flovu dajejo ; inu moj Itari kol h je tudi
od ufake ibrte bolesni , inu teshave ves po-
lomnen, toku, de ga kumej nohm: Satu kir
pravi S. Jacob c. 5. molite eden sa drusiga,
de borte izvelizhani: toku vas na sadnje pro-
hm vy Boshji pevzi, inu andohtlivi Romarji,
fpomnite u' vafhi andohti , inu molitvah na
me , jert tudi nabom na vas posabu : kader
pak borte fhlifhali, de je leta moj revni kofh
v' semlo fpravlen ,,toku ufaj ta zlias režite
„sa me: O vlbiileni JESUS I skusi tvojo ve-
„Iiko miloft, inu gnado , daj temu, ki je te
„Pefme delau, ta vezhni mvr, inu pokoj, inu
,,tu vezhnu velele. Amen.
Za vzgled bodi :

TA 23. PEISSEM.

Od eniga Covalirja, katiri je s' lubesni pruti JEsull, fo"\Tafhniku odpuftu.

Katirega popijfcje: Seraphicus Razius in fuo Hortulo E.vemplorum, titulo
posferiore, de dilectiotie inimicoruvi et alh.

1. 2.

O Romarv odpultimo, Ta Gospud s' lardet poltane,

ViVini nafhim Ibvrashnikam ; De s' je biu bogabojezh;

De en takrheu loa dobimo Nu il toku naprei vsame,

Koker bom poveidou vam : De ne jeinia nigdar vezh :

Kai je oiu en Gospud rturu, Ampak de bo tega vmuru

En bogat Covalier fain ; Kir je bratu leben vseu ;

K/ je niegouga brata vmuru Na vtVe kraje vahto rturu

En drugi biu zhlovek gmain. Nu poltavu, deb' ga le (?) vjeu.

II

186

Zgodovina slov. slovstva. I. del.

3.

Ta poboinik k' j^ tu shlifhou

De bode v roke perlhu;
Ujdu je, nu li domifhlou

De ne bo Imerti odlhu :
Sazhne zhes ta greh jokati,

Proia JEsula lepu ;
Dob' mu otu pomagati?

Nu je hitru h' spoudi Thu.

4.

Kir le je zhiftu spokuru,

Nu tudi obhajou le
Velki pelik kai je Ituru,

Sam v' roke je podau le :
Ta Gospud prjde prut' njemu,

Ta zhlovek le vltralhu je;
Roke je relTpeu resklenu.

Dol' mu padu pred noge.

6.

Natu ga Gospud objame.

Nu rezhe k' njemu takrat;
K' je nozoi vmeru lESUS same

Jelt tebi odpultim rad;
Pejdi v' myri. same profil,

Mojga JEsusa viVellei ;
Deb' enkrat po letem zhaffi

Perfhla vkupei v' iVeti Rei,

7.

Tisto nuzh, pogleite zhudo,

O Romarv proliim vas ;
Je perlhu k' temu Gospudu

Sam lESVS iVelizhar naf h :
Pravi k' njemu, k' li odpullu.

Tojmu lovrashniku prei ;
Ta zhas lim dufho s' viz spultu

Tojga brata v' fveti Rei.

O Gospud! meni grefhniku

Shenkeite mi leben moi,
K lubesni Odrelheniku

Kir je vmeru sa nas nozoi :
Karkul ozhte' smano ftriti.

Pred vami tukei klezhim ;
Sa' Vafs zhem Boga proffiti

Puftite me nei shjvim.

Tud' dufho tvojga Ozheta

Pravi h' njemu lESVS fam ;
Je ta zhas v' nebefa vseta ?

Ti pridi na ofmi dan :
Te povabim, de hofh shnima

Se veiTelu vekomei ?
O kaliri ferze ima

Sdihni k' lEsufu fedei.

Deveta kitica priporoča romarjem prizanesljivost, in deseta
pa se obrača do Krista, naj odpusti vsem grešnikom.

Primož Lavrenčič, iz Kranjske doma, jezuvit. je izdal :
Missionske Catholifh Karfhanske Pej ssme.M V
lejtu 1748. vkop zloshene, Pogmerane inu na svitlobo dane
skuzi eniga paterja Missionariussa Segnerianskiga iz Tovar-
fhtva Jezusoviga. Stiskane v Celouci, erbizhi Joan. Prid.
Kleinmavr 1752. 8. 114.
Vsebino podaje Marn 1. c. ; pesni brez vrednosti.

') Šaf. 79. — J. Marn, Jez. XXII. 27.

Op. Rokopisna slovenska pesmarica iz 1781. 1.*)
Gospod vodja T. Drnjač, upokojeni višji u.-itelj v Sevnici na Štajerskem,
ima star rokopis v obliki male 4° z naslovom:

LaVDatk kVm In ChorDIs et organo.

iipbct if)m mit Sciitciiipil uiib Cnidii- P-^^ai. loO. V. 40. Wclioriii bcnt .verni
'ikrnljnvbu^ ;-}iiiiiiu'viiuiini 3"' vJii')«^ Gljrifti jufaiiigctvagcii iiHn-bcii 1781.

I. M. H.

Ciintor.

Rokopis obsega 286 strani in ima razne cerkvene pesni s sekiricami. Pesni
so brez vrednosti; zanimivo pa je videti, kako je narodni učitelj skušal za cer-

*) Pobli/.e o tej ppsinarici glej poročilo pisatelja to knjige v Lj. Zv. 18!'4.

Katoliška doba.

187

Ivan Z. V. Pop o vi č') (1705.— 1774.1, porojen dne 9. febru-
varija 1705. 1. v Arclinu blizu Celja, je v šolo hodil v Gradcu in
stopil potem v jezuvitovski samostan pri sv. Barbari, kjer je izvršil
modroslovske in bog-oslovske nauke. Samostan ostavivši prepotoval

kvene pesni porabiti tudi posvetne stvari,
ki se glasi tako-le :

1. Lubi moi gregor, kaj menish,

kaj je to,
Kak ludje gredo od vsih krajo

nizoi
More bit kej noviga
Nedo upije hopsasa
Slishem da klizhe valentna

muhouza. (!)

2. Jacob pober se, kai bos h go-

dernou to
Nei se mi plezhe to desno sa-

grello bo
Naueni al si obnorou ti
Al ti kai drusiga fali
De me gor sbenesh, kir vse

drugo spi.

3. Otraglovi Janez, sei to poslushei

sdei
Kak upije en Pobizh. klizhe Pa-

Itirie vse
Osnanuje jem, de se je rodiv to

Nozh
En lepi Kral mladi, tam veni

Revni stalizi.

To kaže zlasti »Pesem na sveti Vezher«,

4.

Zhakei nei ustanem, sam voa

shou gledat bom

Zhe se mi slashesh, sa vuh te
pahnou bom

Avbe pazh je res vse to.

Lub moj Brad, kai s tega bo,

Gledat poidemo mi tudi vsi
Sosedi.

Slishish valenten. kai ponesesh
temu Detezo

Prediva shest povefsmu no

Speha pet funlo

Glei ti lub moi Miklaush

Temu tud en Offer dash

Jest pa ponelsem mu Jaiz en
pouhen Kosh.

Lubi moi Juri le buzho usemi

tudi
To jagne to plezhe bo pa Nesou

Andreizhe
Catra pa en par Kokosh
Da pa supo skuhala bosh
Sa divizo Mario no Starga

Josepha.

8. Ti Miza no Spela, zhe bosh tud

kai imela
Le hitro, le hitro, Klobase se

she pezho.
No en par golobiz
Eno Moshno Shestiz
De si bo mela Sa zhem kubt

pleniz.

Zatem je še pet kitic blizu enake vsebine.

V pesmarici se nahaja tudi „2Binbifc^eg 93auern 2iebt" v enajstih kiticah ;
osma se glasi :

Ta pervi Edelman je biu Paver Stvarjen na Svet,
Od nega je Kral, Zelsar Shiu, rodiu ga je ta Hmet,
Sakai le ozhesh Shvarati, Zhes tvoi ponishni Stan
De mash veliku preltati, S' dellom Smujoj obdan?
Poterpi ufse teshave rad vsem tvoi Krish volno gor,
Zhi ozhesh v Nebu kralovat koker Svet Isidor.

') Šaf. 22—23. - Nov. 1853. str. 115. — J. Marn, Jez. XXI. — M. Vodušek,
Ltp. Mat. 81. 1879. — L. Žvab, Lj. Zv. 1881.

] 88 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

je Nižjeavstrijsko, Valaško, Sicilijo in Malto ; nato je poučeval šest-
najst let v gosposkih hišah. Ko je 1735. 1. okreval po hudi bolezni,
hoteli so ga poslati v Carigrad, da bi se naučil turškega jezika; no,
ta nakana se ni izvršila, nego ukrenil je pečati se samo z vednostjo.
Ker ga pa ni redilo to, prisiljen je bil prevzeti službo profesorja
zgodovine na viteški akademiji v Kremškem monastiru (Krems-
munster.)

Popovič ostavil je 1747. leta Kremški monastir in odšel v
Norimberg, kjer je ostal tri leta in se bavil z rastlinstvom, zgodo-
vino in jezikoslovjem. Tu je izdal knjigo : Erstes Probestuck
vermischter Untersuchungen (devet pol.)

Nato so Popoviča vabili v Benetke za tajnika avstrijskemu
poslanstvu; ponudbe ni vsprejel, nego odšel je v Lipsko, kjer je
izdal knjigo :

»Untersuchungen vom Meere,') die auf Veranlas-
sung einer Schrift: De columnis Herculis, welche der hoch-
beriihmte Professor in Altdorl", Ilerr Christ. Gottl. Schvi^arz,
herausgegeben , nebst anderen. zu derselben gehorigen An-
merkungen, von einem Liebhaber der Naturlehre und der I *hilo-
logie vorgetragen werden. Frankfurt und Leipzig. 1750. 4".«
V Lipsku bavečemu se ponujali so dve službi, da bi urejeval
neki nemški list v Monakovem, in drugo, da bi na dunajskem vse-
učilišču učil nemški jezik. Nasprotnik Gottschedovim nazorom izdal
je na vladno naročilo slovnico nemškega jezika, ki je kazala, kako
visoko je nadkriljeval naš rojak tedanjega vodjo nemškega slovstva.
Spisal je bil avstrijski idiotikon, ki ga hrani c. kr. dunajska
dvorna knjižnica.^)

Svoje nazore o tem, kako je treba popolnjevati knjižno nem-
ščino iz tega ali onega narečja, posebno iz štajerskega in avstrij-
skega, razpravljal je v posebnih knjigah.^)

Velika škoda, da ni mogel uresničiti svojih gorkih želja, da
bi prepotoval južne slovanske zemlje od Črnega morja do Jadran-

*) Kopitars Kleinere Schriften, Miklosich I. Wien 1857, str. 121, pravi, da
se v tej knjigi druži Adelungova jezikoslovna znanost z Lessingovo živahnostjo
in duševno obsežnostjo.

*) Ta spis omenja Kopitar sani večkrat, žaleč-, da bi se natisnil. Deulsches
Museum 1812. 11. 842-44. Vaterlilnd. Bliitter 1814, p. 160.

') Versuch einer Vereinigung der Mundarten von Teutschland. Wien 1780.
Die nolhwendigslen AnfangsgrUnde der Teulschen Sprachkunst. Wien 1754. 8.

Katoliška doba. 189

skega zaliva ; vroče si je želel mecenata, ki bi hotel njega in enega
spremljevalca živiti skoz kakih p6t let, da bi mogla potovati, opa-
žati in popisavati južno-slovanski svet in njegove prebivalce ; po-
sebno v Bosni bi se bil rad naučil čistega narodnega jezika.

Pa uže po tem, kar je napisal o Slovanih v omenjeni knjigi
»Untersuchungen«, in po svojih rokopisih, v katerih je razprav-
ljal slovanščino , osobito slovenščino, zaslužil je, da ga štejemo
med najodličnejše slovenske pisatelje njegove dobe ; rokopisov je
zapustil več.^)

Leta 1763. začela mu je pešati telesna moč : ob to je stopil
v pokoj 1768. 1., radi obilih zaslug dobil je Popovič za ono dobo
lepo pokojnino, iznašaj očo 400 gld. Kupivši si v Perchtelsdorfu blizu
Dunaja hišo z obširnim vinogradom, je v njej kot samotarski po-
sebnež živel samo vednostim.

Ni nam do tega, da bi navajali tukaj vse, kar so laskavo o njem
povedali učenjaki, nego bodi zabeležen samo izi'ek Kopitarjev, koji
ga imenuj e tadanj e dobe največjega učenjaka.

Umrl je 1774. leta.

Ožbald Gutsmann,^) (1724.— 1790.)

porojen dne 4. avgusta 1724. 1. v Grabštajnu na Koroškem, vstopil
je v gimnazijo v Celovcu 1739. 1., kjer je izvrstno napredoval ; po
dovršenih latinskih šolah stopil je v jezuvitski red ; potem so mu
podelili službo kateheta in slovenskega propovednika, kajti ohranil
si je bil kot Slovenec ljubezen do materinega jezika in je bil brž-
kone na glasu, da ga ume dobro. L. 1670. postal je »missionarius

') a) Excerpta ex futili libello, qiii in Saxonia alicjuot Imperialibus
emitur, si occurat. Rara avis ! sic inscripto : Articae horulae succisivae etc.
Adami Wochorizh. "VVitebergae 1684 (?) in 8. Grajal je Bohoriča radi premnogih
germanizmov. ^ilnGrammaticam Vendicam edendam, id est : Vini-
darum seu Vindorum Australium cogitata et praeparata. 7) Specimen Voca-
bulariiVindo-Carniolici. — Vodniku rabili so nekateri odlomki njegovih
rokopisov ; rabili so tudi nekaterim Vodnikovim naslednikom ; kam so se pozneje
pozgubili, ne vemo. 5)Universale Glofsarium,ad quod exiguntur voces,
probaene sint, an corruptae ? — Mnogo je premišljeval, kako bi se ustvarila Slo-
vanom primerna azbuka. s) C r i s i s iiber die kraynerische Grammatik des P. Marcus
Auguslin. Kopitar (Gramm. XLV) pa piše : Den Pater Marcus, den er auch per-
sonlich kannte und nennt, wurdigt er keiner Kritik.

2) Šaf. 24. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 23. - Kopitar, Gramm. XLIV. —J. Marn,
Jez. XXII. 41—46. — J. Scheinigg, Kres V. 527, 628.

190 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

vaoTus per Carinthiam« ; v tej lastnosti prehodil je skorej vse
kraje koroške dežele; labodska škotija imenovala ga, je konzisto-
rijalnim svetnikom. Uvidel je pri tej priliki, česa potrebujejo ko-
roški duhovniki slovenskih krajev; iz praktičnih namenov izdal
je torej :

ChrilUanske refnize, fkus premilhluvanje naprei-
nefhene inu sa predige tudi naraunane od enega Mefhnika
is Tovarfhtva Jefufovega na fvetlobo dane \' Z e 1 o v c i vtif-
njene per Kleinmayrfkeh deidizhah 1770. 8". 236.

Po slovenskem tekstu od strani 236 naprej slede opombe :
»Anmerkungen iiber die M-indische und krainerische Rechtschrei-
bung« ; tu pripoveduje v nemškem jeziku, da ne prihajajo te opombe
od jedne osebe, nego od mož, ki dovolj znajo češki, hrvatski,
kranjski in slovenski (vvindisch), in ki se ustavljajo Marku Pohlinu.
Uže jezik sam, v katerem je bila pisana ta knjiga, je živo naspro-
toval Marku; želel pa je, da bi knjigo razumeli tudi Slovenci iz
drugih slovenskih dežel. On zahteva, da se tudi v velikih črkah
razločujeta s in s. Zgorej omenjene »Anmerkungen« poslal je v
drugem natisu pomnožene med svet ; ') v tej posebni knjižici učil
je prvi v Slovencih, da ima slovenščina šest sklonov; peti naj
bi bil lokal , šesti pa instrumental. Ta mala knjižica izšla je med
leti 1770. in 1777., ker je v tem letu izšla njegova slovnica, v
katero je uvel uže peti in šesti sklon. Opazke so pomnožene v
drugi izdaji za šest stranij.

Ker se je uže v svojem molitveniku tako odločno uprl Marka
Pohlina nazorom in ker so v onih časih potrebovali dobre slov-
nice slovenske, je on tej potrebi ustregel izdavši :

"VVindische Sprachlehre,^) verfalTet von O s w a 1 d
Gutsmann, kais. konigl. Missionarien in Kiirnten. Klagen-
furt J. A. Klcinmaycr 1777. 8. 164.

Šestkrat se je ponatisnila ta slovnica ; ohranila se je v štirih
izdajah ; z naslovom : Grundliche Anleitung die windische Sprache
.... von selbst zu erlornen. Zilli 1786. 8. Četrta popravljena iz-
daja v Celovcu 1799. 8. 148; šesto izdajo oskrbel je Urban Jarnik
v Celovcu 1829. 8. 108.

*) Dr. 8ket je prepustil to drugo izdajo Scheiniggu v preiskavo. Kr. 1885, 529.
') I. pl. Kleinmayer, stoletnica Gutsmannove slovnice SI. i\. 1877.

Katoliška doba. 191

Slovnica je dovolj samostalna, razločuje ostri S in Sh od meh-
keg-a S in Sh^ to je s in š, pa s in š; navaja kot sklanjala I. gospod^
pastir; II. (hiša, skrb; 111. vino, telu; spregala I. haram ; II. tepem;
III. vHČini.

Gutsmann stoji na stališču slovenske celokupnosti in je pozneje
bil navdušen za slovensko vzajemnost. Ker pa je slovnica bila na-
menjena tudi nemškim sodeželanom, radi tega je obdržal nekoliko
oblik koroškega narečja ; pisal je : biu^ gledan nam. 6<7, gledal, dasi
je znal pravilne oblike. Uprl se je v predgovoru tistim, ki so trdili,
da je slovenščina uboga. Poznejši izdajatelji so se malo brigali za
napredek jezikoznanstva. Od četrtega natisa 1799. leta izpadel je
»Verzeichnis einiger \vindischer Stammworter(( 149 — 164, ker je
bil med tem izdal svoj slovar z naslovom :

Deutsch-\vindisches Wo rterbuch mit einer Samm-
lung der verdeutschten Stammworter und einiger vorzugli-
cheren abstammenden Worter. Verfasset von O swa Id Guts-
mann, Weltpriester. K I a g e n f u r t. J. A. Kleinmayer 1789.
4°. 568.

Podpirali so ga, gmotno grofovski mecen Goes, duševno pa
duhovniki po Rožni dolini in po Podjunskem, odkoder je bil Guts-
mann sam doma ; radi tega se je opiral zlasti na narečje omenjenih
krajev. Besede so zapisan^ kolikor možno natanko a brez kritičnega
načela, koval pa je tudi sam besede, dasi brez potrebe, n. pr. 3Iehl-
hdndler, niokni predavc — inokar ; Eichteramt, sodnu sluzilu —
sodstvo. On loči glagole dovršne od nedovršnih, pa se ni zavedal
stalnega pravila. Člen mu tudi še rabi.

Porabil pa je Gutsmann tudi svoje prednike, n. pr. M. Pohlina
in Belostenca. Slovensko-nemški del sega od 490 do 566 str. ter je
mnogo krajši od nemško-slovenskega, ker se je nadejal, da Kumer-
dejev slovar izpolni to praznoto.

Ta slovar je dobro služil do Jarnika in Murka ; Jarnik je
Gutsmannovo zbirko 5400 slovenskih besed dal »na rešeto« in iz-
luščil najmanj 700 tujk in 513 negotovih izrazov. Slovar pa ima
mnogo prislovic in rekov, ki pa niso vsi izvirni.

Gutsmannu se pripisuje še: Ta veliki Katekismus.
Zelouz 1790; tiskan pri Kleinmayerju v obeh deželnih jezikih.
Rabil je do 1. 1835. Potem : Evangelie ino Branje ah Pifme na
vse Nedele inu j imenitne prasnike zielega leta rasdelene. S' per-

192 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

pushanjam teh Visheh. V Zelouzi vtisnjene flvusi Aloisia Ig-nazija
Kleinmaverja deshelstvenega shtamparja 1780. 8. 327.

Krepko je Gutsmann nadaljeval duševno delovanje, ki g-a je
na Koroškem počel Meg-iser ; sreča je nanesla, da mu je bil blago-
dušni podpornik sfrof Goes; bilje marljiv na duševnem in posvetnem
polju ; bistroumno je zapazil dejanske potrebe in Pohlinovim na-
zorom za vselej zaprl vhod na Koroško. Tudi kot duhovnik je bil
visoko čislan v stanovskih krogih. Umrl je 1790.1., a se ne ve. kje.

Marko Pohlin,') (1735.-1801.)

porojen 13. aprila 1735. leta v Ljubljani, hodil je v latinske šole
pri jezuvitih, stopil dvanajstleten deček v red bosonogih avoruštincev
v Mariabrunnu na Avstrijskem pod Anižo , dovršil bogoslovske
nauke v tamošnjem semenišču in dobil samostansko ime: P. Marcu s
a S. Antoni o Paduano. Po dovršenih bogoslovnih naukih dobil
je službo redovnega propovednika v Ljubljani in 1775. leta bogo-
slovskega učitelja na Dunaju; 1781. 1. je prišel nazaj v Ljubljano
za subpriorja ; 1784. 1. za provincijalnega tajnika, šel 1791. 1. za
subpriorja na Dunaj ; 1794. 1. postal je magister samostanskih no-
vincev v Mariabrunnu, kjer je mnrl 5. lebruvarija 1801. k ali 1804.
»Pisarila je mnogo : izdal je v nemškem, latinskem in slo-
venskem jeziku do dvajset knjig, zapustil jih do deset v rokopisih.
Brez temeljitih znanostij se je lotil pisateljskega delovanja v
raznih strokah ; priredil si je bil lastno azbuko, in ta je : e, 4, e,
e, e; o, 6, b, 6; i, y; y, w; c, z; II, ss, s, sJi, shcJi (J. fh. Jhzh =
s, s, šč), f, fh (s, sh = z, ž); ta azbuka pa mu ni rabila dosledno.
Da bi temelj postavil svojim načelom , izdal je slovnico z
naslovom :

K r a v n s k a G r a m m a t i k a , das ist : Die crainerische
Grammatik, oder Kunst, die crainerische Sprach rogelrichtig'
zu reden , und zu schreiben , welche aus Liebe zum \'atcr-
lande und zum Nutzen derjenigen so selbe erlehrnen, oder
in sclber sich vollkommentlicher iiben \vollen, bev ruhigen
Stunden, mit besonderem Fleifse verfafst zum Behufe der Rei-
senden , mit etvvelchen nutzlichen Gcspriichen versehen und
mit vollkommener Gonehmhaltunu: hoher Obriu-keiten zum

') Kopitar. Gramm. 127-149. — Šaf.. G. 23—25 — J. Mam, Jez. XIV.
1-35.; Jez. XXII. 2!)-35. — Fr. Levstik, Lj. Zv. I. 699. - A. Fekonja, Slov. 1886,
81—82, 98-99 (s podobo).

Katoliška doba. 193

Druok bofoi-clort hat P. Marcu s a S. Anton io Paduano
des uraltiMi Kremitenordens dcr Aus-ustiner Discalceaten Pro-
fesser-Priester bei St. Joseph auf den Landstrafsen. Laibach
gedruckt bei Joh. Fried. Eger, Landschaftl. Buchdr. Im \'erlag
bev Lorenz Bcrnbacher, Burg-erl. Buchbinder. 1768.
V svojem predgovoru se jako živahno poteza za kranjski, —
ali kakor on misli — ilirski jezik, ki se je pre uže za časa vesolj-
nega potopa razširjal od vzhoda do zahoda, od morja do morja id. ;
povdarja , kako koristno je za posvetno in duhovsko g'Osp6do, da
dobro razume domači jezik. Teško je sicer kranjski jezik spraviti v
pravila, pa ^)U)unačil se je storiti vsaj to, česar doslej še ni storil no-
ben rojak.« Glede jezika ni se ravnal po nobenem »gotovem« kraju.
Slovnica sama je razkrojena na tri dele: a) Od befledne
fazhetnolle (Wortforschung) ; skloni so mu 1. imennvavc; 2. vodnik;
3. dajcivc; 4. tožnik; 5. vekavc ; 6. zmaknik ; 7. spremuvavc; sklanje
(prestavnoste^ so tri, sprege (prekladnoste) so tudi tri. h) Od fkup-
fkladanja teh belledv (Wortfugung.) c) Od Dobropifnofte (Recht-
schreibung.) Ta je pre silno težavna, in vsak jo zavije po svoje.
Potem omenja mimogrede Cirila, Metodija in Trubarja ter izraža
željo, da bi vender kdo hotel dati natisniti sv. pismo, katero ima
v rokopisu. Potem raz:lvazuje, kako se pesmice kujejo po kranjski,
na primer :

Pishefa, pure, rase, kopirne, koshtrune, telleta.
Navaja Katonov nauk »odzhloveshkegafadershanja« inkonečno
navadne pogovore v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku.

To slovnico izdal je Pohlin znova 1783. 1. 8. 253. pomnoženo
v čednejši obliki, razvrščeno v pet delov : oj Berozhnoft (Orthopie) ;
h) Savyanje teh beffedy (Prosodie) ; c) Befedna fazhetnoft (Etymologie) ;
d) Skupfkladanje teh befedy (Syntaxis) ; e) Dobropifnoft (Orthographie.)
S to slovnico je pre »vnel« v Kranjcih želje po slovarju, da
so celo v stihih izraževali hrepenenje po njem :

»Kraynska Dushella shelly svoj Dikzionarjum imeti

En Besedifhe vi mi marnu skup floshite

Da tega nimam jeft, Tu je she mene sram id.

Da Pohlin ustreže tej želji, izdal je:

Tu malu Befedishe treh jesikov. Das ist : Das
kleine Worterbuch in dreyen Sprachen. Quod est: Parvum
Dictionarium trilingue, quod conscripsit R. P. Marcus a S.
Antonio Paduano Augustinianus Discalceatus inter Aca-

13

j^94: Zgodovina slov. slovstva. I. del.

demicos Operosos Labacenses dictus Novus. Permifsu C. R.

Comifiifsionis Revisionis librorum. Laibach. Gedruckt und

zu haben bei Johann Friedrich Eger 1782. 4°.

Nekaj besed iz tega slovarja pokaži čitatelju posebnost nje-
govega »besedobrodja« , n. pr. amgrem, angehen, attinet; arreč,
Ursache, causa ; barle, na bare, auf den Schein, apparenter ; blek,
Fleck, commissura ; ^osaA;, Juppiter ; do/(pisA;, Abschrift, antigraphum ;
dušepust^ agonia; EbeJifneca, festum Annuntionis B. V. M.; erseg,
Krieg-sheer, exercitus; fingrat, firfht, folk; garbin, Nord\vind, airicus;
Gromazh, Juppiter Tonans; irperge; kandiiht funus ; larma, tumultus ;
mahtrkast, majestas; marovt, studiosus; obora Thiergarten vividarum;
quanta, Ivrisch Gedicht ; Rošlin Stadt Agram, Zagrabia ; spevorezhnek,
poeta id., glej Marn, Jez. XIV. 19 — 23.

V predgovoru brani svoje — uže takrat mnogo napadano —
stališče, pravi svojim »nemarnim zabavljivcem in preganjavcem,
ropancem, zavratnicam, radovoljno slepim« marsikatero zasoljeno ;
nadalje je izdal neomajan v svojem »pisarjenju« :

Glossarium Slavicumin supplementum ad primam
partem Dictionarii Carniolici cmn nomencl. lat. germ. sued.
dan. hung. etc. Viennae litteris Grofserianis. MDCCXCII. 4".
119. — Ta dodatek je sestavljen po istih načelih, kakor slovar
sam: vzglede navaja Marn, Op. cit. 23—27.
Jako raznovrstno je Pohlinovo pisarjenje. Važna je pa knjiga,

katero je zgodovinsko društvo Kranjsko dalo natisniti 1862. leta

z naslovom :

Bibliotheca Carnioliae,in qua reperiuntur scriptores
qui vel ipsi, vel eorum opera in Carniolia primam lucem as-
pexerunt; vel alias in vel de Carniolia scripserunt, ordine
alphabetico, seu ad formam bibliotheoae pro alphabetici scrinia
dispositi , pro varia ex iis et historica et critica, et chrono-
logica notitia atque cruditione capessenda. CoUectis oritur
Novus. Beilage /um Jaliruange 1(S()2 der »Mitthoiluiigon des
historischen Vereins lur Krain«. Rodigirt von August Dimitz,
Finanzkoncipist, Secretar und Geschaftsleiter des Vereines, IV.
H3. Laibach.

V predgovoru razlau-a ime »Bibliotheca«, obžaluje, da delo ni
popohio, da se je trudil dokazali: tudi Kranjska ima svoje slavne
može; naj sinovi in vnuki čislajo in nadaljujejo delo svojih i)red-
nikov. S |)oč<'lka je hotel |)o tvarini razvrstiti jiisatelje. j^tem |)a

Katoliška doba. 195

se je zadovoljil s tem, da jih je naštel vse po abecednem redu;
rodoljubno je vskliknil : »Nobeden domačin ni dovolj izobražen, ki
ne ve teli rečij.«

Podatki niso sicer popolnem zanesljivi, a knjigi daje vrednost
goreče rodoljubje, ki jo prešinja od konca do kraja.

Tem knjigam pridružimo take, ki se tičejo poduka sploh,
n. pr. Abezedika') Lab. 1765. S. ■ — Bukuvze s a rajtenge.
V L u b 1 a n i 1781. 8. 56. — M a t h i a S c h o e n b e r g a O p p r a v k
tega Zhloveka,^) kateriga je is Nemshkega na Kravnsko pre-
stavel N o v u s Lublanske teh delovneh Modrine Tovarsh. V L u -
blani, na utrato Mihelna Prombergerja Gmajnmestnega Buklarja.
1781. 8-'. 316.

Iz te knjige navaja Marn 1. c. za vzgled zgodovino nekega
osmošolca, ki se je čudil modrosti »peklarja«.

Kmetom za potrebo^) i n u p o m o z h ali ukapolne ve-
sele, inu shalostne pergodbe te vasv Mildhajm. Za mlade, inu
stare ludv. Uttisnenu na D u ne ju per Chr. Grosserju 1789.
8". Ut. "

Večinoma se je držal nemškega izvirnika Beckerjevega ; od-
delek str. 240 do 266 : Auszug aus Wilhelms Denkers Reisebe-
schreibung, je uravnal na tak način po svoje, da je mesto tujih
dežel popisal Avstrijo, Rusijo in druge slovanske dežele. On sam
pripoveduje v »Bibliotheca Carnioliae«, da je 1771. leta poslovenil
cesarski patent o vojaškem popisovanju in o zglasnih listih (Militar-
beschreibung und Meldzetteln), in da je izdal na Dunaju 1788. 1. v
12° »Uganke«. Tudi kot bogoslovski pisatelj je bil marljiv, glej:
»Dodatek« str. 204 — 205 in zapustil mnogo del v rokopisu.^)

*) Primeri: Nov poprauleni plateltof. V Ljubljani 1784. 8. — Mitth. des hist
Vereins fiir Krain 1862. 114.

2) Šaf. 135.

^) Noth- uiid Hilfsbiichlein fiir Bauersleute ; oder lehrreiche Freuden- und
Trauergeschichte des Dorfes Mildheim von Becker. Ta knjiga je večkrat natisnena
v Gradcu.

*) Sam navaja v Bibl. Carn. 1. Te odperte ali odklenene dure
seu Janua linguae Carniolicae 1768. 2. Psalmov Davidoveh Buqvek'
usehzhiheraemu shpoganji. 3. Kraynska Kroneka kratkega popisuvanja
use shlaht spomina uredneh rezhy, katire so se kadaj na slavenski semli per-
godile, quod in germanicum versum Kalendario per annos inferi coeptum: Kurz-
gelasste chronologische Beschreibung denk\vurdigster Begebenheiten, wie immer
das bochlobl. Herzogthunn Krayn betreffend. 4. Dictionarium niagnum
latino-germanico Carniolicum a litteris ABC. compactum in 4. usque

13*

X96 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Kakor Vodnik popolnem opravičeno pravi o sebi, da se je
»ubadal in' vpiral«, tako je smel tudi njegov učitelj l'ohlin sp(j-
minjati se svojih trudov, pa ne z zadovoljnostjo, kajti :

Pro meritis male tractarunt Agamemnona Graji.

Hodili so sicer po njegovi poti slovenski pisatelji duhovskega
in posvetnega stanu, pa vender samo možje manjše duševne
zmožnosti. Uprli so se mu: učitelj jezikov na Dunaju Matija C ep,
sicer priznavši njegovo dobro voljo, a pobijaje njegovo »jeziko-
brodje« ; štajerski Slovenec Žiga Popovič, ki je spisal oceno
njegove slovnice : »Crisis iiber die kraynerische Grammatik des
P. Marcus Augustin«, in Jožef Hasl v svoji knjigi »Sveti Polt«
1770; Korošec O s w al d Gutsman, njegov učenec sam, Valentin
Vodnik in vsi poznejši razsodni jezikoslovci.

Svoje nasprotnike je počastil Pohlin s trdimi psovkami : ro-
panca, navrafnica, Momiiskovi brati, radovoljnl slepi.

Ne zdi se mi primerno, da J. Marn, Jezičnik XIV, 30—34,
njegove nasprotnike razvrščuje po številkah, n. pr. šesti, kateri je
hudo zdelal ubozega Marka, je Kopitar, sedmi je Ravnikar, osmi
je Metelko ... in deseti je vitez Fr. Miklošič.

Popolnem mu nasprotniki niso mogli zadušiti dobre volje,
kajti 1788.1. je izdal: Kratkozhasne Uganke in zhudno Kunshte is
Wele shole. Od Patra Kumrasa. Na Dunaju 12". 48. (Kunn^as-Markus.l

Kakor se razvidi iz teh navedenih knjig in knjižic Pohlinovih^
je bilo njegovo pisateljevanje jako raznovrstno in obsežno : s tem.

ad alphabeti Aaa, expost. cessavit ulterius scribere eo, iiuod desperavit uniiuam
eum Maecenalem acquisilurum, qui tam vasti, sed perfecti operis edendi sup-
petias ferat. 5. Chronicon Ordinis Augustin i ab anno 355 usrjue
ad moderna tempora in 4. compactum. Partib. II. 6. I n t e r p r e t a t i o c a r -
niolica Auctorum Graecorum pro exercitatione scholae graecae La-
baci. 7. Memoria Academiae Operosorum Labacensium a. 1781. die
5. Martii renovata. 8. S. Avr. Augushtina Enchiridion. sa eno skushno.
koku se puste nauki visokeh shol po Kraynsku dopovedati, v lojlu 1781 na
Kraynske jesik prcstaulen. 9. Encyklopedia scientiarum et artium
tradendarum et addiHcendarum. Syslcnia syslematum. 10. P e t n a j s t p e rg a j-
n a j o z h e h a r r e z h y . ali premislekov : sakaj se more Katiiolshka Vira usein
sedanem viram naprejuie/.hi, versio germanica. 11. C o m p e n d ia r i a comme-
m o r a t i o ortus, pogressusque Conventus Augustiniaiiorum Dit^calceatorum ad
S. Josephi Labaci ad vias regias, eiusque Vivorum illustrium etc. Ms. et reperitur
in Vol. IF. ProtocoUi tjusd. conventus transscripta, cujus extractum allegal P. Ma-
rianus in suae Austriac sacrae T. V. 12. Svetega Pisma starega Teslainenta
perve Moysesove BiKjne is reslaganjam S. Texta. Viennae 27. Aprilis 1778.

Katoliška doba. 197

da je pisal slovarje in slovnice, je hodil po potih svojih prednikov,
dasi je daleko zaostal za njimi, osobito za Bohoričem; novo pot pa
je nastopil v tem, da je začel pisati knjige za posvetne potrebe.

5. Ogerski Slovenci.^)

Štajerski Slovenci imenujejo svoje rojake onkraj Mure v
ogerski kraljevini Prekmurce, oni sami pa se nazivajo S love ni.
Pet velikih vasij jih je še na Štajerskem; prebivalci so vžupljeni
v Radg-ono, kjer imajo v neki kapeli vsako nedeljo in vsak praznik
božjo službo. Te vasi so : Gorica, Dedonci, Cankovci, Zetinci pa
Potrna.

Na cesti proti sv. Benediktu blizu štajerske meje se razpro-
stira nad sto let stara župa Cankova, v kateri prebiva 1149 kato-
ličanov in 1047 protestantov. Do 1850. 1. so se v tamošnji učilnici
otroci madžarili, potem so se začeli nekoliko poučevati po slovenski,
dasi je ogerski pravopis delal mnogo težav. Župa sv. Jurija je ob
štajerski meji proti vzhodu, od onod pa Gornja Lendava {Ober-
Lembach, madž. Folse Lendva). Izmed sem spadajočih vasij omenimo
Kuzdobljane, Matjaševce, Motovilce, Otovce, Pečnarovce, Radovce,
Vodarce in Vidonce.

Tri ure hoda odtod so Petrovci, kraj, ki je enak pokrajinam
okolo Velike Nedelje, sv. Tomaža. Hiše in kleti so večinoma lesene,
ljudje premožni in prijazni.

Župa sv. Nedelja ima okolo 300 katoličanov in 2500 prote-
stantov, ki žive v lepi zlogi med seboj. Lepa so ta-le imena vasij :
Neradnovci, Peskovci, Šulinci, Stanovci, Križevci id.

Ne daleč odtod je Gorenji Sinik, ki mu Nemci pravijo : Ober-
zeiming. Tu je 1854. 1. obhajal pedesetletnico duhovnega pastiro-
vanja ogersko-slovenski pisatelj Jožef Košič, porojen 1788. leta.

Od te vasi se pride v Steianovce (nemški Schtefelsdorf, madž.
Istvanfalva), ki je skrajna župa slovenska proti nemškemu St. Gott-
hardu.

Proti vzhodu na madžarski jezik meji župa Dolinci. Za časa
Josipa II. so se protestantom postavile molilnice v Križevcih, v
Pucincih, na Hodoši, kjer pa je uže mnogo Madžarov.

*) Bož. Raič je navlašč potoval med Prekmurci, ter je njih jezik najbolje
pnzDal. Do konca svojega življenja se je za nje brigal iu širil med nje slovenske
knjigr Po njegovih spisih smo tudi naslednje črtice povzeli. »Naprej« 1863. 1. in
Narodni koledar in Ltp. Mat. SI. 1868.

198 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Cesar P>anc je ustanovil župo Pečnarovce, kjer živi 680 kato-
ličanov in 1906 protestantov ; v vasi Bodonci imajo luterani svojo
učilnico ; v tej župi se nahaja tudi rojstna vas pisatelja Mihaela
Severja, ki je v llalli 1747. 1. izdal »Red zvelicsanfztva«.

Martijanska župa ima 864 katoličanov, 2400 protestantov, ki
imajo od 1860. 1. sem lepo učilnico. Vasice so : Mladetinci, Suhi
vrh, Sebeborci, Volčja vas id.

Na lepi stezi proti Bogojini stoji grad Moravci. Bogojina je
na meji madžarskega ozemlja in ima 1750 katoličanov, pet prote-
stantov in nekaj Židov.

Na južno stran je Turnišče, ki ima z vasmi : Brezovica, Go-
milica, Podlipovo, Nedeljico in Poljano vred 4430 katoličanov.

Ljutomeru nasproti, blizu Mure je župa Crensovec, ustanov-
ljena za Franca 1. Tu je živel župnik Jakob Szabar, po katerem
je Božidar Raič 1866. 1. našel v ogerski slovenščini spisane pridige,
»Križev pot« in kar obred zapoveduje opravljati v narodnem jeziku.
Crensovec šteje 3348 katoličanov, Belotinci 4980 ljudi.

Proti Soboti ob veliki cesti je bogata grajščina Rakičan. Sobota
(Murai Szombot) je lep trg in ima sinagogo ; tu živi 2900 katoli-
čanov, 600 protestantov in 180 Židov.

Štajerski Kapeli nasproti, kraj Mure je župa Tišina s 1900 kato-
ličani in 415 protestanti.

Zupa sv. Benedikta, kjer je pastiroval Mikloš Kiizmič, ima
470 katolikov in 2970 protestantov ; župna cerkev je na krasnem
holmcu, odkoder je lep razgled na štajersko stran.

L. 1866. je bilo na Prekmurskem osemnajst župnih in devet
podružnih učilnic pa štiri protestantovske. Vseh Slovencev je na
Ogerskem po zadnji štetvi še 70.658.

Božidar Raič je z ozirom na Prekmurce 1868. 1. za Ljutomer
nasvetoval nižjo gimnazijo, da bi se za ogerske Slovence odgojila
domača inteligenca.

Narečje prekmursko ali ogersko -slovensko je jako čisto in
lepo, ker ogerski jezik ne razjeda toliko organizma slovenskega
jezika, zato je n. pr. Kiizmič pisal v bolj narodnem in čistem jeziku,
nego kateri bodi drugi pisatelj iste dobe.

U se izgovarja kakor ti, n. pr. tiihinec = tujec., dajalnikova
končnica se trlasi : ovi ali evi, n. pr. moževi sem oponašala. Imcno-
valiiik v miKi/iiii pri samostalnikih na k ima cke, n. pr. svedorke,
junackc nam. svcdocje, jnnacje.

Katoliška doba. 199

Ženski samostalniki s končnico a imajo v orodniku konč-
nico ov, n. pr. nu^d Mnrov. V mestniku množinskem se nabajajo
oblike v nebesaj nam. v nebesih; v imonovalniku dvojinskem rabi
množinska oblika s pristavkom : va, vi, n. })r. svojiva brata, dvej
ladji stoječevi.

Zaime kazalno td, ta, to se g-lasi : eti, eta, eto ; zaime oziralno
kteri, ktera. ktero : sferi, stera, stero.

Glagol ima v tretji osebi množinski starejše krajše oblike :
ido, psiljo; dostikrat se rabi deležje minolega časa začenši, splevši.
Kakor v Halozah govori se na Prekmurskem : ijem, iješ namestu
idem i d.

Glagoli dovršniki se rabijo pravilno ; glagoli : vladati, kralje-
vati, gospodovati vežejo se z orodnikom.

Obilo lepih in kratkih izrazov je doma v ogerski slovenščini,
n. pr. roditelji nam. starši, jahanec = jezdni konj ; prednjar = pred-
hodnik id.

Štefan in M i k 1 o š K ii z m i č. ^)

Kdaj se je porodil Štefan, ne vemo ; bil je luteranski propo-
vednik v Surdi med 1600. in 1700. letom. Izdal je:

Nouvi Zakon ali Teftamentom Goszpodna našega Jezusa

Krisztusa zdaj oprvics z Grcskoga na sztari szlovenszki jezik

obrnveni po Stevanu Kiismicsi Surdanszkom F. V Halli Sak-

sonskoj 1771. 8". 854.

Predgovor je napisal Jožef Torkoš, propovednik v Sopronu.
Drugi natis se je oskrbel v Požunu I. 1817. V tej knjigi rabi mu
tu pa tam spolnik. Ktizmič ni vedel za Dalmatina in Dalmatin za
Kiizmiča ne ; vsekako bi bil Kiizmič koristil Dalmatinu.

Njegov naslednik je M i k 1 o š K ti z m i č , duhovnik župe
sv. Benedikta ; njemu je naročil vladika somboteljski, Silv Janoš,
prevesti na j)stari slovenski« jezik potrebne knjige. Zato pa Je trebalo
najpoprej omikati prosto ljudstvo in za narodne šole spisati po-
trebne knjige ; v to svrho spisal je :

1 . ABC zaSzlovencze naVogerszkem, krog 1780. 1.

2. Szlovenszki silabikar z steroga sze decza šteti
more navcsiti, z nikimi rejcsiniczami nav kiipe pod prespan
stampanja dani. V Soproni pri stampari Siefs Josef Janosi
1780. 8. 13.2)

1) Šaf. 25, 28. — Bož. Raič, Ltp. Mat. SI. 1868.

-) Cat. Bibl. yzecseny. Csaplovics 83. — Marn, Jez. XXII. 69.

200 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

3. Knjig-a peszmena i molitvena.*)

4. SzvetiEvangeliomi pouleg reda Rim szkog-a
na vsze Nedele i Szvetesnye dni z obcsinszkoga szveteg:a
Piszma na szlovenszki jezik obrnveni po V. P. Goszpoudi
Kiizmics Miklosi, plebanusi i Vice - Esperesti. Z dopii-
scsenyem Poglavarstva. 1780 8 160 str.-)

To knjigo izdal jo Ktizmič na željo vladike Janoša. Na novo
jo je dal natisniti na svoje troške grof Herzan Ferenc z Harraša
v Sombotelji po Siefs Antonu 1804. 1.^)

Spolnik v tej knjiu-i nahajaš jako redko. Vzglede navajata
Raič in Marn 1. c.

5. Kratka s u m m a v e 1 i k o g a K a t e k i z m u s a z
szpitavanvem i odgovarjanjem mladoszti na navuk vu czaszar-
ski i kraleszki drsauvoj. Sze najde v Radgoni pri Weitzinger
Alovsi. 8. 112, str.*)

6. Sztaroga i nouvoga testamentoma szvete
h i s t o r ie kratka summa na sztari szlovenszki jezik obrnveni
po y. P. (3 o s z p o u d i K u z m i C s Miklosi, szvetoga
Benedeka Fare Duhovniki ino Krogline Szlouenszke Vice-
Osporossa. Z dopusczenvom Kraleszke Viszoke soule Stam-
parie. 8. 135.'*)

Skoda, da sploh niso pridejane letnice.

7. Knjiga molitvena za bolnike'^)

8. M o 1 i t v e n a k n j i z i c z a za v s z a k o g a k r i s z tj an a ,
poszebno za Szlovencze na \^ogerszkem ; pr. knjiga molitvena,
v steroj sze nahajajo razliczne ponižne molitvi, z dvojim pri-
davekom na haszek szlovenszkoga naroda na szvetloszt dana.
320 str.«)

Ta knjiga se je ponatisnila večkrat, in rabi katoliškim Slo-
vencem. Da se razvidi zlog, bodi za vzgled :

»Vu onom vrejmeni : Po Herodesovoj szmrti ovo angjeo
goszpodnov sze jeszkazao vu szneh Joseli v Egiptomi, govorecsi :

') 1. v. Czaplovicz's Kroaten und VVinden iii Ungarn, Pressburg 1829. str. 83.
- Šaf. I. 80. — Marn, op. cit. str. 69.

>) Šaf. I. 101. — Marn, Jezic. XXI. 69; poznejša izdaja 1821, Šaf. 1C3.

") Raič, Ltp. Mat. Slov. 63. Slov. Glas. IV.

*) Glasnik IV. 2. — Šaf. I. 119. — Marn. op. cit. str. 69.

<*) Šaf. I. 127. — Marn. 1. c. - Raic\ Ltp. Mat. Slov. 63.

«) Šaf. I. 142 — Marn, 1. c.

') Slov. Glas. IV. 2. — Šaf. 1. 143. — Marn. I. c. — Raič. Ltp. Mat. Slov. 1868.

Katoliška doba. 201

sztani ffori i vzemi dejte, i mater njegovo ino idi vu zemlou

Izraelszko : ar szo szpomrli, ki szo iszkali dušo diteta. Steri gori

sztanovsi uzev je dejte i mater njeg'Ovo i prisao je v Izraelszko

zemlou. Szlisavsi pa, ka bi Arhilausz kraliivao v Judaei meszto

Herodesa ocse szvojeg-a bojao sze je ta idti. I opomenjeno vu

szneh odisao je na sztrani Galilaee. I pridoucsi prebivao je v

varasi, ki sze zove Nazareth : da bi szeszpunilo, ka je povedano

po prerokej : ka de sze Nazarenszki zvao.«

Ferenc Te ml in M, doma iz vasi Krajine pri Radgoni, je

izdal : »Gvorfzki Katekizmus ; z vogTlzkoga« v Halli 1715. Ta naslov

se navaja v Stevana Kiizmiča knjigi : \'oere krsztsanske kratki navuk

Halle 1754.

Stevan Sijarto-i. učitelj v Pučincih, protestant, je izdal
knjigo :

Mrtvecsne peszmi, stere szo sztarih piszm vkiip pobrane,
pobougsane ino na haszek szlovenszkogu naroda zdaj oprvics
na fzvetlolzt dane po S. S. P. S. Stampane' v Szomboteli, pri
Sziesz Antoni vu Leti 1796. 8. 175".

M i b a 1 S e v e r , ^1 porojen v Vaneči. občini župe pečarovske.

v Železni stolici. Bil je protestantovski duhovnik ; nekaj njegovih

pesnij in molitvic je vzel St. Kilzmič v svoje knjige. Priredil je :

Red zvelicsanfztva,'*) poleg ednoga znameniivanja toga

naipoglaviteisega recsenva jedro fzuetoga piszma. vusteromse

voere naiveksi artikulusi graentani jeszo, ravno i tak nistere

kratke molitve i peszmi id. Stampano v Halli Saxonszkoj v

letu 1747. 12». 96.

Voere krsztsanszke''! kratki mivuki csiszte rejcsi bože
voe zebrani i nanvcu vlzejm vernim vu vlzakhom szkiisavanvi
na podperanve, nu nevouli na pomaganve vu szmrti na troust
ino potom toga na veki vecsno, pouleg nisteri szem szpo-
dobni molitev ino peiszen na zaj gori poczim pravi ; V Halli
1754. 12°. 275. Deset listov je predgovora, ki gaje podpisal V. J.

») Šaf., Gesch. 21, 116. — J. Marn. Jez. XXri. — A. Trstenjak, Slov. 1885.
«) Ant. Trstenjak, Slov. 1885. — A. Fekonja, Dom in Svet 1892.
3) Ant. Trstenjak, Slov. 1885
*) Šaf. 117.
">) Šaf. ibid.

202 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Molitveniki neimenovanih ali ne za gotovo znanih pisateljev.

Pomuzh shivi m*) umirejozhim inu mertvim, ali bukvize bratoufhioe
britkiga Imertniga terplenja Chrirtufoviga na f. krishu, u Lublani u' zerkvi
S. Jacoba tiga Tovarshtva Jesufoviga gori poftaulene id. Labaci typ. R A.
F. Reichhardt 1735. 12"., — potem tudi leta 1740. Sumptibus Valusii Biblio-
pagae et Bibliopolae. — M. Pohlin. Bibl. Car. 54.

Pomuzh shivem'^) umirajozhem inu mertvem ali Bukveze bratov-
shne britkega smertnega terplenja Christusovega na s. Krishu. V Lublani
v' Zirkvi S. Jakoba gori pollaulene od Aleksandra tega imena sedmega
Rimskega Papesha v Lejtu 1655 poterjene inu od Benedikta tega imena
trynajltega, ti veliki Rimski od Dobre Smerte imenuvani Bratovshni pod-
vershene v Lejtu 1729. V Lublani. Se dobe per Lovrenzu Bernbacherju,
gmajnmejftnemu Buqvavesu 1780.

Molituvne bukvize*) (od P. Marka) V Lublani per Jan. Fr.
Egerju 1767, 32. Molituone bukuze — kakor tudi use sorte Officiumi k
zhetertimu malu med ludij dane v Lublani 1777 Pri Bernbaherju bukuo velzu
pod tranzho.

Saf. 142. navaja: Ste Aufl. betitelt :

Molituvne bukuvze, v' katireh fe najdejo juterne inu vezherne. per
S. mashi, per spovdi inu s. obhailu prov lepe molituoze, koker tudi use
sorte Officiumi id. K osmemu malu med ludy dane. V Lublani so na
prudej per Lovr. Bernbaherju, meiltn. bufjuavelzu 1787. 32. 283.

Kar trdi M. Pohlin, Bibl. Carn., da je knjiga izšla osmokrat
1792., se ne zlaga s tem. Prvo izdajo stavi v 1767. leto.
Morda je samo poznejši ponatis te knjige molitvenik :

Molitoune Bukve*), u katerih se sneidejo Juterne inu vezherne
pred spoudio inu po spoudi, pred Obhailam inu po Obhailam (!j per S. Mashi
inu veiiku drusih Lephi (?) Molitvi sa u (?) se perloshnosti inu potrebe
ukup sbrane. U' Te rs tu Jannes Marenigh natiskavez 1827. 18. 308.

Ta srezhna in nesrezhna vezhnort'') v ti fray voli tega
zhloveka, tu je: kratku piemishluvanje, koko Brumne dushe zel lohko le
Nebessa: ta greshnek pak to nasrezhno Vezhnosl zel teshko se saslushi.
Popred od P. Joanesa Mana S. J. v'Lashki inu Nemshki shprahi. sdaj pak
k' drugimu malo u Krainski shprahi u druk dano, is velikem pogmirano
inu pobulshano. Labaci. U Lublani naide se per Aloysio Raab 17G8. 12". 96.

M. l^ohlin. Bibl. Carn. 52 graja prolagatelja, da se ni strogo
dr/al i'/,virniUov, nego da ira je popravljal in ra/.širil. M(Miim. da

1) Gaj. knjiž., Zagreb 187.5. l.-iž.

2) Šaf. 142. — Izvirnik te knjige je Jiikolm ."^kila ; lUirtiilus llvnlmo, d. i. MviiliiMi-iiurtcMi iler
Oesell. Chii.sti. Labaci 1670. 12.

:)) Mittli. (1. h. V. t'. Kriiin 18.')7. 91. — Lj. '/.v. 188:t. 140.

4) De Rosctti L" Arcbeografo Triestino, Trieste 182!). 1.280. Ker Italijan Ko^ctti navaja ta na-
slov, so ne moremo čaditi, da jo popačen.

5) Mitth. d. h. V. f. Krain 18.57. 91.

Katoliška doba. 203

graja ni opravičena, ker mora vsak prelaocatelj imeti pravico, pre-
vod uravnati po razmerah, za katere piše. Saf". l^^O. pravi, da ni
znana prva izdaja. Zvab, Lj. Zv. pa smatra to za prvo izdajo ; druga
izdaja je izšla 1796 1., v tretje je prišla knjiga na svetlo 1803. 1.
v Ljubljani pri A. H. Hohnu.

Kratku popisuvanje tega sliivljenja') S. Floriana . . .
S. Donata . . . . SS. Jannefa inu Paula (od P. Marka.) V Ljubljani per
Al. Raabu durhelnemu buguavelzu 1769. Mala 8". 55 str.

Premilhlovaina na v Taki dan tega tedna ^j od teh nar-
poglavitishnih (!) nauukov nafhiga moiftra Jesula Chriftuia, is iiemshkiga na
crainski jefik prellaulena. Labaci typis A. Fr. Reichhardt 1753. Brez stranic.
II. izdaja^) ima naslov : Premishlfivanje na U' saki dan Tedna, od teh nar
Poglavitnishih Navukov nashiga Mojstra Jesusa Christusa Is Nemshkiga
na Krainski jesik prestaulena. Labaci apud An. Elisabeth Reichhard Vi-
duam 1758. 8. — III. izdaja*) s popravljenim pravopisom slove: Premifhlu-
vanja na v' laki dan tega tedna, od nar poglavitnifhih navukov nafhiga
mojftra Jesusa Chriltufa, is Nemfhkiga na Krajnski jesik preltaulena. V
Lublani ftiskane per Joan. Friedr. Egerju 1776. 8. 47. — Novi natisek s
poboljšanim pravopisom : Premifhluvanja na v' laki dan tega tedna, od teh
nar poglavitnifhih nauukov nafhiga mojllra Jesufa Chriftufa is Nemfhkiga
na kraynski jesik prellaulena. V Lublani ftiskaue per Joan. Frid. Egerju.
1796. 8. 47.

Bukuvze lega ufelej terpezhiga molenja tega SS. Sacra-
menta tega oltarja (od Antona Conti. V Lublani 1773, 12°. (Šaf. 142) ima
prav za prav ta-le naslov:

Bukuuze tega vselej terpeozhiga Molenja^) tega prefs.
Sakramenta tega Ollaria; prelt inu pobolfhane. V Lublani se najdejo per
Mih. Prompergerju 1. 1773.

Bukvize B r a t o v s h z h i n e b r i t k i g a s m e r tniga terplenja
Christusoviga. Labaci sumptibus Valusii Bibliopegae el Bibliopolae
(Marcus Bibl. Carn. 54.) 1740. 32, in pozneje še večkrat.

Pisatelj knjige je Škrl (Schkerl) Jakob, jezuit, predsednik
»Družbe za umirajoče« v Ljubljani; unarl 1673. 1. Skrije spisal tudi
nemški molitvenik z naslovom: Hortulus mvrrhae, d. i. Myrrhen-
Garten der Ges. Christi, Todeskampf am Kreuz (Valvasor.) Ta knjiga
je za slovenski jezik prirejena s tem-le naslovom :

Pomuzh shivim, umirejozhim inu mertvim id, glej
str. 202.

1) Izvod ima g. Jereb v Trstu.

2) Šaf. 133.

3) Bibl. Carn. 44. — L. Žvab, Lj. Zv. 188G, 435.

4) Šaf. 133.

5} Lenček, Slitth. d. h. V. f. Krain 18.57. 90.

204 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Poduzhenie te molitve teh trvnaiftOzhenafhu*) inu
trvnaill Ave Mary, katere ty lapiiVani Bratje iau Sestre lete imenitne Erz-
Bratouszhine Mariae od Trolhta .... molio. Labaci formis A. F. Reichhardt
imed 1750.— 1770.) 8. 1 pola.

Pot fv. kr.isha^) J. Chr. skus dopulhenie te wikshe golposke La-
baci typ. A. Fr. Reichhard 1723.

A. Arko, Tristoletnic a tiskarstva v Ljubljani,
trdi, da je Adam Fr, Reichhard bil tiskar v Ljubljani od 1728. do
1758. Saf. 133 stavi to knjig-o med 17.50. do 1770. Knjiga se je
večkrat ponatisnila. Tretja izdaja je z naslovom : S. Krishov pot
— tretizh na fvitl. poslan, v Lublani pri Ilohnu 1812.

Pet sveteh petkov ^j mesza sulshza id. Shivljenje s. Iiidora kmeta
in Notburge dekle. V Lublani per J. F. Egerju 1774. 12°.

Pet sveteh petkov*; mefza Sushza. V Ljublani 1768.

Spokorjeine ene imenitne greshnize^) (!). katira je fkusi
resvetlyne boshje ena velika iVetniza postalla. L. 1675. 8". 80 str. Kraj
natiska ni naveden. Popisuje se življenje sv. Mai"garete Korton v slabi
slovenščini.

Li m bar") med ternjam (lilium inter spinas) seu devotio ad S. Aloi-
sium cum vita S. Joannis a S. Facundo. Na Duneju per Leopoldu Kalivoda
1768. 12. — M a r i an s k e K a m p e n f a r ,'j ali dvoje bukuvze od posne-
manja Marie Divize. poprej skus Boshtiana Sailerja zdei od P. Marka, od
r. Ant. Paduansk. ord. teh bosseh Augustinarjev per zerkvi i'. Joshefa na
velikeh zhestah von dane. V Lublani. Stisk, per J. F. Egerju d. bukue-
stiskavzu v lejtu 1769. — Misli") sa mertve moliti. V Lublani per
J. F. Egerju 1769. 12. - Dijanje«) lepe h z h e d n o it. Ibid 1771. 12°.
— Vsakdane kruh, '"j tu je: molituvne bukuvze: K pervimu malu
med ludij dane. V Lublani v lejtu 1777, .32. So na prudaj pri Bernpaherju
pod tranzho. — Ta male Katehismus*') Petra Kanisiusa. addita in
fine vita SS. Hermagorae et Fortunati. Viennae apud Kalivoda 1768. 12.
130. — Sveti po (t ni Evangeliumi.'^) V Lublani per J. F. Egerju
1773. 8. — Popisu vanje shivlenja S. Floriana. Ss. Jannesa inu
Paula. Ss Donata inu Emigdija. V Lublani 1769. 82. — Jannesa Nepom.
Tschupicka") sv. pisma dohtarja, cesarskega kraylevega dvora pridigerja

1) .'^af. 141.

2) Mitth. d. h. V. f. Krain 18.-.7,

91.

3) i>af. 129—130.

4) Mitth. d. h. V. f. Krain l«4f,.

23.

5) Šaf. 12!>.

6) Šaf. U>.

7) Šaf. l.'J4. — J. I..iicok, Mittli.

d. U. V. f. Krain 185<{. 90

H) Bibl. Carn. 34. — .'*af. 142.

9) Saf. 135.

10) i^af. 142. — J. Lenček. MiHh.

«1. h. V. f. Krain lH.-)7, 91.

11) Bibl. Carn., i^nf. 117.

12) .^f. 103.

13» .'^af. 124. —.1. Mam, Uiit. Tt.v

1MK4, l.'(2. — Sapopadik od

Heptncr 1762. 12. — .'*af. 142.

V Lublani.

Katoliška doba 205

is Nemshkega na Slovenski jesik prestavlene Pridige na Nedele zhes
želu lejlu. Perve buque. Collectis oritur N o v u s Acadetnicus Operosus
Labacensis. Na Dunaju. Per Kristianu Groserju na Teinfaltskeh ulecaJi
Nr. 76. 1785. 8". 644. — Vse te molitvenike si pripisuje M. Pohlin.

Dobru oporaineine na bounike.') Prestaulenu na slovenski
govor od eniga slovenskiga Fajmeshtra. V Z e 1 1 u 1787.

Zhuvai te dufhe'^), kateri njo budi k'enirnu brumnimu sLiuiejno,

narpoprej iz Franzolsouske fpralie od ene vilsokiga ftanu Golpodizhne na

nemško, sdej pak na . . . Kransko praeobernf n (!) 12°. 1 pola.

Letnice ni, tudi ni navedeno mesto, kjer je tiskano to delce.

Privezana je ta pola knjig-i : Ta frezhna vezhnost id.. ki se nahaja

v lic knjižnici v Ljubljani.

Andohtlive peisme^i na u' se taille sv. Malhe, u vishi : Freut
euch ihre liebe Seelen id. Graz gedruekt bei den Widmanstattischen Erben.
1756. 8«. 1 pola.

Mil" ionske pe f m e *) inu Molitve 8". 112.

Pot fvetiga krisha") Jesulsa ChrilluiVa. Labaci. Typis Reichhardt
(med 1. 1750.-1770.) 8". 1 pola.

Duhouua branua, prad (sic; duhounah inu shuotnah navarnollah
sakobart per sabe nolsiti. u' katirej ib mozhni shegni inu shebranje. katiri
so od lama (!) boga osnanuani. od le zirkle inu St. ozhetou rtorjeni. inu
od Papalha Urbana VIII. unkadani. fkus s. Kolmana poterdnjeni bli. in (!)
nemshkigo u to suovensko Spraho Ipraobetnjena mu drukana u" Koln u'
tam lete 1740. 12". 180.

Šaf 132. — J. Marn. Jez. XXII. 28. — Lenček. Mitth. d. h.
\'. f. Krain. 1856. str. 90. navaja prvo vrsto naslova tako:

Duhouna BRANUA, prad. id. ter prjpoveduje, da v sorski župniški

knjižnici nahajajoči se izvod te knjige ima na 96 str. natisneno to-le : 15

-f-SHJ-^ 38 = -Bodi h tur ozhafh. te bukelze mei zhries svatu noi

srebru, bodi bouzhan ali Krainz bel corosz. imei je u zhesti, jes tabe na

ushete pouim.« Drukane u Kolin om Rhain u tam lete 1740.

Vsebina te knjig-e je polna praznih vraž. Jezik je koroško

narečje.

Kratki sapopadek chriltianskiga navuk a^) od Roberta
Bellarmina is Tovarfhlva Jesufa , fvete Rimske zergue kardinala, k' nuzu
vfsiga karfhanftva is pouela Rimskiga Papesha Clemena tig. VIII vskupej
sloshen. supet v tem lejto 1725 od ledajniga Rimskiga Papesha Benedicta
tiga XIII. vernim Christianam perporozhen, iz Lat'nskiga nu Lashkiga na
Slovinski ali Kramski iesik prestavlen inu pogmerkan (!) Labaci formis
J. G. M. (Mayi-) Incl. Prov. Carn. T. (o. J.) 8". 111.

1) Gaj., Knjiž. E. I. 1, 90.

2) Šaf. 1.34. — M. Pohlin, Bibl. Carn. 26 pripisuje to knjižico Cepelnu.

3) Šaf. 79. — .J. Marn, Jez. XXII. 28.

4) Šaf. 79. — J. Marn, Jez. XXII. 28.
6) Šaf. 141. — J. Marn, Jez. XXn. 28.
6) Šaf. 116. — J. Marn, Jez. XXII. 28.

206 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Na koncu :

A. M. D. G. S. L. C. C. V. et SS. Apost. Petri et Pauli H.

Evangelia*) na vse dni v' svetimo pošto, is Letinske na
Windil"h Spraho preloshene. V Lublani. Eger 1768. 8".

Hitra inu gladka pot ^j proti nebeffomtuje kratki inu
lahki nauuki, tudi vfe potrebne andohti sa eno dufho id., sdei snovizh na
velike shelje brumnih dufh k' drugimu u' druk dana is flushbo praezhiftiga
(!) Ipozhetja Marie Devize inu drugih molitu pogmirana. V Lublani fe naide
per Al. Raabu 1767. 12». 297. — III. izdaja v Gradcu 1783 1.

Poduzhenie^) te molitve teb trynaift Ozhenaihu, inu
tr\-naist Ave Mary, katere ty fapifTani Bratje inu Sestre lete imenitne Erz-
Bratvuszhine Mariae od Trulhta .... molio. Labaci. formis A. F. Reichhardt
8. 1 pola (med 1750.-1770. l.t

6. Zdravilstvo.

Anton M a k o v e C '')
iz Kostanjevice, je izdal:

Prafhanja in odgovori zhes vfhegarstvu, po nafskeh bukvah
Raf. J. Steidela od vfheorarstva. Anton's Makoviz, der Zer-
gliederungskunst , Wundarznei und Geburtsliilte Magisters
und Wundarztes in Laibach. Fragen und Antworten iiber
Geburtshilfe nach R. J. Steideles Lchrbuche von der Heb-
ammenkunst. Laubach zu linden bei J. M. PrombcrGrer, burgl.
Buchh. 1782. 8*^. 379.
Knjiga je pisana v jako slabi slovenščini.

Podvuzhcnje") sa babize, is nomfhkiga na krajnfki jesik
preftaulene od A n t o n a M a k o v i t za Landlshattni ranozelnik
inu pofebni vuzhenik tega vfhegarftva. — Unterricht fur
llcbammen, aus dem Deutschen in die krainerische Sprache
iibersetzt u. s. w. Laibach bei J. V. P]gcr 1788. 8. VIll+45.

7. Kiijkiivski pisatelji.

Po mohački bitki 1526. 1. jo vzhodna Slavonija i)rišla pod
turško oblast, v Hrvatsko se je pa nevernikom pot od|>i-la na dveh
straneh. Uže pred mohačko bitko je sultan Sulejnian vabil Hrvate
pod svoje gospodstvo, obljubivši jim čuvati vero, slobodo pa imetek ;

\) 3. Mani. Jf7. XXII. J!«.
2) .J. Miirn .lev;. XXlI. 2S».
•A) .'iaf. UI. — .1. Marn. .l.-z. XXU. 29.

♦) M. Poblm. Hibi. Carn. 34. — Šaf. 95. - J. Mam. .Icz. XXil. 79.
6} Šaf. 97. — J. Mani. Jez. X.\II. 70.

Katoliška doba. 207

istotako jim je zavezo ponujala Benečanska Ijiidovlada, prijateljica
nekaterih hrvatskih rodov; Hrvatje pa so izvolili 1527. 1. v Cetinju
kraljem Ferdinanda avstrijskega, ne oziraje se na njegovega tek-
meca Ivana Zapoljo; s kraljevo besedo se je zavezal izvoljenec,
da hoče čuvati njihova prava, privilegije, zakone in odloke, koje
so imeli pod svojimi lastnimi kralji. Izbrali so Ferdinanda, ker
so se od njega nadejali pomoči proti Turkom. Premagal je sicer
Ferdinand svojega tekmeca, ali Turkov pa ni mogel. Drugih bojev
s Turki ne bomo opisavali, samo to je omeniti, da je hrabri
Nikolaj Jurišič branil trdnjavo Kisek z 700 možmi proti veliki
premoči. Za časa Ferdinanda je slovel Ivan Frankopan ; po njegovi
smrti se je v Križevcu sestalo mnogo poprej bolj Ivanu Zapolji na-
klonjenih hrvatskih velikašev, ki so stopili odločno na Ferdinandovo
stran. Druga odličnjaka v Ferdinandovi dobi sta bila Ivan Kaci-
janar in Nikola Zrinjski. Kako požrtvovalno so se veli hrvatski
velikaši, da bi kralja podpirali v vojski proti Turkom, kaže
dejstvo, da je mnogo plemenitašev ponudilo kralju svoje gradove.')

Maksimilijan (1564 — 1576) je nagibal na protestantovsko
vero, ker so njegovi učitelji bili skrivni privrženci Lutrovi. Trudil
se je kralj bolj za spravo med katoliki in protestanti nego za boj
proti Turkom, dasi je z navdušenjem na tak boj naganjal Nikola
Zrinjski , katerega so vrstniki imenovali Leonido svoje dobe.
Proslavil se je osobito pri obleg-anju Siska 1566. 1. Na mesto po-
rušenega Siska so postavili trdnjavo Kanižo, kjer je gospodaril
siloviti Fr. Tahi kot kraljevi svetnik in kapitan.

Odličen ban hrvatski za Maksimilijana je bil zagrebški škof
Jurij Draškovic, ki je kralja zastopal na tridentinskem cerkvenem
zboru. Dasi je bila Hrvatska odlična katoliška zemlja, se je vender
protestant ovstvo začelo razvijati in naraščati tudi tam. Po svoji smrti
"je Maksimilijan zapustil žalostno Hrvatsko, ki je zaman iskala
pomoči.

Rudolf (1576 — 1608) je prepustil Hrvatsko nadvojvodi Karolu.
Plastično riše Smičiklas položaj Hrvatske s temi besedami : »Dok
je Rudolf po zviezdah tražio sudbinu svoju i svoje kuče. Hrvatska
je plivala u krvi i bila poslednji sdvojni boj, u kojem se je imalo
odlučiti, hoče li neče li ime naroda hrvatskog biti izbrisano sa
lica zemlje.« -)

>) Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska. II. d. 38.
-) Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska. II. 71.

208 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

V tej dobi so Turkom podlesrla skoraj vsa mesta do Kolpe.
V obrambo proti Turkom z2:radilo se je 1579. 1. mesto Karlovec.
Ko se je bila dovršila velika turška vojska ilo93 — 1606^, je bila
Hrvatska v tako žalostnem položaju, da so jo v diplomatskih spisih
nazivali »Relicpiiae reliquiarum« : propadle so biskupije sremska,
kninska in modruška, senjska ob morju je samo životarila. Ostanke
svoje zemlje so Hrvati smatrali za »ščit krščanske^-a sveta« : vera
je bila Hrvatom najvzvišenejša zastava, pod katero so šli v boj.
»Sveta je idea krščanska ukrasa poviesti hrvatske ovog^a vieka,
koja kao sunce iz idealnog^a svieta proniče srdca junaka hrvatskih
i og-rieva ih na krvavi boj proti paklenim silam, koje dolaze s iz-
toka, da satarišu ostanke Hrvatske.« 'i Ivan Zakmardi Diankovački
je zložil krasno latinsko pesen, ki se nahaja celo v zapisniku
hrvatskega sabora ; tam poje med drugim :

Marti aliquando Crucem junxi pro stemmate binam.
Catholicae solum Religionis amans.

Ko so Madžari nagovarjali Hrvate, naj i oni dade svobodo
protestantom, je ban Toma Erdodv v imenu hrvatskih stanov, po-
tegnivši meč iz korice. proglasil slovesno: O vi m mačem iz-
k o r i e n i t i č e m o tu k u g u , a k o s t u p i n a v r a t a naša,
j o š i m a d e m o tri r i e k e , S a v u . D r a v u i I\ u p u , j e d n u
č e m o dati piti novim gostom — i volim s c i e 1 i m
kraljestvom odtrgnut se od krune ugarske, nego
li pod mojom vladom bude ta kuga u našoj zemlji.«*)

Istega leta, ko so Cehi prisilili Rudolfe, da je dal slobodo prote-
stantovski veri, da ga ne vrgo raz prestol, se je izdal na Hrvat-
skem ukaz: »Slobodno sme vsakternik uloviti propovednika prote-
stantovskega in ga dovesti pred bana ali škofa, in če ne more
drugače, sme ga' ubiti. Kdor daje potuho protestantom, ali kdor
prekršuje ta zakon, se ima javno kazniti.«

Naravno je, da je ta strogost zabranil.i i-i/^irjaiijc pnth^stan-
tovstva.

Za vlade Matije II. se je vršila znamenita selitev Uskokov.
Da se otme krutih Turkov in si ohrani katoliško vero, se je
mnogo naroda pod vodstvom vladike Simona \'ratanje iz Hosne
in Slavonije preselilo v varaždinsko in zagrebško krajino icr se

') T. Smičiklas, l'oviesl Hrvatska. II. lOH.
») T. Smičiklas, Poviesl Hrvatska. II. 110.

Katoliška doba. 209

nastanilo okolo pustih ali opustošenih selišč. Eden del teh seljencev
se je udomačil od (lomirja na Vrbovsko, Ravno goro, Mrkopalj
in dalje po gorskem okraju lirvatskega Priniorja. Tem naseljencem
so se 1604. leta dale nekatere privileg-ije, namreč da jim ni treba
plačevati davka, da se smejo polastiti zemlje, da pa v potrebi
morajo iti v boj proti Turkom. Za poveljnike ali krajiške kapitane
so tem novim naseljencem nastavljali štajerske, kranjske in koroške
plemiče z lepo plačo. Temu postopanju so se uprli domači plemiči,
poduprti po ogerskih stanovskih tovariših. Na kronitbenem saboru
požunskem je kralj navidezno sicer ustregel njihovim pritožbam,
v istini pa pritožbe niso izdale nič.

V hrvatski zgodovini so pa važni tudi viteški senjski Uskoki
kot mornarji, kateri so ponosnim Benečanom zmotili bili marsi-
kateri načrt in se jim tedaj dozdevali hujši od ljudožercev in bar-
barov. Tudi ti so se umaknili živinskemu robstvu na Turškem,
pribežali v Senj na Hrvatsko kot krščansko vlast, da bi oni sami
in potomci ostali v Kristovi veri.

Ko je bila 160(5. 1. hiša Habsburška radi ustanka na Ogerskem
v veliki nevolji, so zviti Benečani porabili to priliko, porinili so
mnogo brodovja proti Senju, Bakru in Reki, da zaduše trgovino.
Ker je iz Gradca poslani general Kiesel stiskal senjske Uskoke,
namesto da bi jih ščitil in jim zabranjeval pobirati davek, ki so
ga jim morali plačevati Turki, so poslali odličnega vojvodo Nikolo
Radiča na carski dvor k Rudolfu pritoževat se. Uspeli so s svo-
jimi pritožbami: cesar jim potrdi grb in pečat pa stare slobode,
priznavaje, da »su oni na jadranskem moru jedini bedem njegovim
državam proti Turkom i drugim (Mletčanom) neprijateljem.« ')

Ker pa Benečani niso prenehali zavirati trgovine na hrvatskih
obrežjih, so jim Uskoki vračali nemilo za nedrago. Začel se je
zopet boj med Senjčani in Benečani, v kateri so se mešale celo
Avstrija, Nemčija in Španija, miril pa je papež sam.

Kjer je mnogo netiva, tam se naglo spoprimejo sovražniki.
Vsled malenkostnih vzrokov so Benečani začeli po Istri paliti in
do korena iztrebljati siromašni narod ; celo Trstu in drugim po-
morskim mestom je žugal pogin. Zdaj še le se je začel nadvojvoda
F^erdinand pripravljati na boj in na obrambo svojih dežel.

») T. Smičiklas, Poviest Hrvatska, II. 122.

14

210 Zgodovina slov. slovstva. 1. dei.

Na Dunaju se je odločilo, da se Uskokom zabranjuje vsako
plovljenjo po morju : kdor bi delal nasproti. za[)ade smrti. Beneška
Ijudovlada je obljubila, da hoče vrniti ulovljene Uskoke, pa jih je
ukazala poklati ; želeli so Benečani, da se razruši Senj in Reka.
Ker pa s silo niso moorli izvršiti tega, so rabili zvijačo in zavratno
obešali in mesarili Uskoke ; Uskoki osvetivši se so uničili bene-
škega vojskovodjo Veniera. To dejstvo je silno razburilo Benečane.
Tudi Ferdinand je začel utrjevati mesta v Istri in po Goriškem ;
vse Primorje se je začelo oboroževati. Da nadvojvoda umiri Bene-
čane, poslal je v Senj grofa Ruprechta Eggenberga, kateri pozatvori
devetintrideset senjskih poglavarjev, razvali jim hrame in pobere
zlato, srebro in svilo, drugi so se odkupili za 150.000 gld.

Leta 1615, začel se je boj na vseh straneh ; Benečani so po
vsem brvatskem Primorju do Učke gore popalili vse. Zdaj še le
je Ferdinand Uskokom razvezal roke ; Nikola in \'uk Frankopan
sta 5000 pešcev in konjenikov zbrala na Hrvatskem v obrano
Primorju. Benečani so uničili vse soline in so s tem zadali Pri-
morju tje do Trsta najhujši udarec. Iskali so zaveznikov po vsej
Evropi, po Nizozemskem in na Angleškem ; dobivali so vojnike
iz protestantovske Nemčije. 1616 1. so Benečani udarili na Go-
riško, v Benetkah so od veselja plakali, nadvojvoda Ferdinand je
ukrenil oblegati Gradiško. Ta vojska 1616—1617. 1. se zove gradi-
ščanska vojska; bojevali so se Evropci in Azijati, Spanjolci in
Nemci, Korzi in Holandezi, Slovenci in Hrvati ; v Jadransko morje
je priplulo špansko brodovje.

Po krvavem boju nihče ni izgubil niti pedi zemlje, vsi so
se naveličali boja. l^apež je začel miriti, Francija mu je pomagala,
sklenil se je mir v Madridu 1617. 1. Določilo se je, da imajo Uskoki
zapustiti Senj , v mesto ima priti nemška posadka ; Uskoki se
morajo odmakniti deset milj od morja, umaknili so se v Otočec,
nekateri pa k svojim sorodnikom v Zumberk ; njihove ladije so
popalili izvrševalci miru!

Pa tudi Benetke niso dosegle zaželenega gospodstva na Ja-
dranskem morju, nego odslej izgubile svoj ugled za vselej, odkrivši
svojo slabost.

Ko je 1632. leta po sijajnih zmagah Gustava Adolfa se začel
bati Ferdinand, da ne bi podlegel celo Dunaj tujim navalom, poslal
je na Hrvatsko svoje ljudi, naj mu nabirajo narod za vojsko. De-
želni stanovi so so sicer branili, češ, da potrebujejo svoje ljudi

I

I

Katoliška doba. 211

proti Turkom. Uclali so se zahtevi kraljevi, ker je obečal, da jim
zaaotovi mir pred Turki.

Za vlade Ferdinanda II. se je osnovala krajina hrvatska kot
posebno ozemlje, pokorno samo kralju hrvatskemu, določeno samo
za obrambo proti Turkom.

V tej dobi se je razširil g-las v varaždinski krajini, da hote
tamošnje Uskoke kraljevi poverjeniki podrediti oblasti bana in za-
grebškega škofa. Zbral se je ves narod v Rovišcu in prisegel, da
rajši umrje, nego li bi se uklonil župnikom in plemenitašem, ali
pa si hoče poiskati drugega gospodarja, naj bo tudi Turek.

Dogovoril se je kralj s hrvatskimi stanovi, da naj naseljenci
plačujejo davek tisti gospodi, na čije zemljišče so došli. Nasprotniki
Hrvatstva so trdili, da so ta zemljišča državina, ker so bila neob-
Ijudena več desetletij. Vsak naj dokaže, da so zemljišča njegova.
Svetovalo se je kralju, naj plemiče odškoduje za zemljo, katero
so zaseli naseljenci iz Bosne.

Sabor hrvatski je 1629. leta izdal te-le napotke:

»Slobode vlaškim sinovom, ako se dobrovoljnokorsagu

pridadu od orsaga ovakoue hote imati :

Naj prvo na tlaku nebudu hodili i za kmete ne budu

držani.

Drugoč, gospodi zemaljskoj ono budu davali, što su do

seh dob generalu i kapetanom, ali ono kako se zemaljskum

gospodum drugem putem pogode.

Tretič, pomoč med orsag spodobnu pa orsažku i svoju

obrambu i slobodu onak da budu davali, kako se s orsagom

pogode.

Četrtič, gospode zemaljske polag slobode njihove da

budu pokorni.

Petič, što se vojskovanja dostoji, u tom da budu podani

gospodinu banu, ali onomu orsažkomu gospodinu, koga go-

spodin ban s orsagom skupa postavi, tako da on od gospodina

bana hude imal posluh imati.

Šestič, da vlaški sinove zevsema budu orsažki kotrigi,

ter s orsažkimi pravdami živu.«

Tu o veri niti govora ni, ker se je razumevalo povsem samo,
da je na zemlji hrvatski jedina vera katoliška. Nase-
ljenci v varaždinski krajini so s svojim vladiko koj iz početka
priznali državno vero hrvatsko; biskupi zagrebški pa niso umeli

14*

212 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

ceniti čuvstva za običaje stare vere, kajti naseljenci so imeli srrški
obred v starem cerkveno-slovanskem jeziku.

To razliko pa so porabili nasprotniki Hrvatov.

Zdaj si je narod začel nekoliko oddihavati od vednih bojev
in se zanimati za šolo, cerkev, napredek in gmotno blagostanje.
Narod je začel želeti si svetih knjig-; stare z glagolico pisane so
uže pošle; Fran Glavinič je na zboru v Bribiru 1619. leta dobil
nalog-, naj uredi knjige. V Zagrebu, na Dunaju in v Bolonji so se
ustanovila hrvatska semenišča; v Zagrebu so jezuvitje dobili ves
pouk v roke.

Učeni in plemeniti Benko \'inkovič, poprej kanonik in potem
zagrebški škof, je branil posebni obred cerkve zagrebške.

Začela se je nekoliko razvijati trgovina.

Ferdinand III. je vladal od 1637. do 1657. 1., sprejemši prazne
blagajne. Dva slavna brata Ni kola in Peter Zrinjski sta se začela
odlikovati koncem tridesetletne vojske. Nikola Zrinjski, 1649. leta
svečano uveden v Zagrebu na banski prestol, je obljubil, da »če
svoju sreču i život svoj posvetiti samo predragoj ovoj svojoj do-
movini.«

Peter Zrinjski, porojen 1621. leta v Vrhovcu, je svoje
nauke zvršil v Italiji, po vzgledu svojih prednikov se srečno
bojeval z nasprotniki svoje domovine, osobito s Turki pod novim
vladarjem Leopoldom I. (1657. — 1699. 1.) Po smrti svojega brata
je postal hrvatski ban 1665. 1. Ob iztoku Mure v Dravo je postavil
trdnjavo Novi Zrin proti napadom paše v Kaniži. Oba brata sta
bila 1664. 1. na vrhuncu svoje slave.

Trudil se je Peter Zrinjski na vse pretege pridobiti dunajski
dvor za velik boj proti Turkom, »stupajuč na stolicu bana hrvat-
skoga želio je sve svoje sile i saveze svoje posvetiti samo jednoj
i največoj i najmilijoj ideji srdca svoca , kako bi digao rat na
Turke. S velikimi i j)lemenitimi idejami dospio je ban na dvor —
Uiko javlja mnogokrat mletiički poslanik iz Beča — ban irori od
želje, da učini velika djela i da j)i'oslavi kr.ščanstvo, neima mira,
jer vidi tolike liepe zemlje bez kulture u vječnoj |n)L:il)elji od
Turaka. Rad bi s pomočju Venecije odvalio ovaj veliki kamen
smutnje i dokazivao bi rado na karti mletačkomu poslaniku, kako
ce biti lasan Turkom prolaz u Italiju, kad padnu njeki gradovi

Katoliška doba, 213

hrvatski.« ') Ali dunajski dvor je bil zadovoljen radi drugih poslov,
da je le začasno imel mir pred Turki.

Ta strah dunajskeg-a dvora je na francosko vlado vplival v
tem načinu, da so francoski diplomatje spustili se v tajna posveto-
vanja z Ogri in Hrvati. Ogerski palatin Franjo Vesselenyi in ban
Zrinjski sta se 1666. 1. v stubničkih toplicah združila na vzajemno
pomoč. Skušala sta pridobiti zase tudi Poljsko in Venecijo. Dvor
je izvedel o tej zaroti. V tem času, ko bi se bil imel vzdigniti upor
na Ogerskem, so Turki prijateljstvo in zavezo ponudili Petru Zrinj-
skemu, ki jo je pa odbil.

Francoski kralj Ljudevit XIV. se je zdaj začel odmikati Ogrom
in Hrvatom ; tudi dunajski dvor se je začel odstranjevati Zrinjskemu.
V tem položaju se Zrinjskega poloti misel, da bi svoj rod povzdignil
do časti samostalnega kralja hrvatskega ; morda je netila v njegovem
srcu to željo njegova ponosna soproga : spustil se je v dogovore
s Turki. To je izvedel cesar po grofu Nikoli Erdodiju. Bil je Zrinjski
s Frankopanom vred obsojen na smrt, ki se je izvršila dne 30. aprila
1671. 1. v Dunajskem Novem mestu; istega meseca je na Dunaju
padla glava grofa Nadaždija in čez nekaj mesecev tudi grofa Tatten-
bacha.

To je bil hud udarec za' Hrvate; od Medjimurja do Jadran-
skega morja so mogli Zrinjski potuje neprestano se oglašati in
odsedati v lastnih gradovih, okolo katerih je bilo imetja na milijone.

Pa tudi kot pisatelj je bil delaven nesrečni Peter Zrinjski.
Pisal je v latinskem jeziku o vojaških rečeh, imel po svojih gra-
dovih dragocene knjižnice in umetniška dela. Bavil se je z narodnim
slovstvom. Dokaz temu je :

Adrianszkoga mora SZirena.'') U Mletcih 1660. 1., 338 str.,
štiri slike. V početku se nahajata dve ljubezenski pesni, potem sledi
»Obseda Sigetska« v petnajstih spevih, nato nekaj pesnij, katerim
so predmeti vzeti iz grškega in rimskega bajeslovja. Vse to pa je
prevod dela njegovega brata Nikole, ki je izdal v madjarskem
jeziku : »Adria i tengernek Sirenaja« v Beču 1659. 1.

1) Tade Smičiklas, Poviest Hrvatska II. 170.

■^) Ljubic, Ogledalo II. 505. — Tu so navedeni najvažnejši pisatelji; podrob-
nosti glej Ljubic, Ogledalo, II. zv. in Andrej Fekonja, Kajkavski pisa-
telji, Kres 1885, 577, 610.

214 Zgodovina sIot. slovstva. I. del.

Peter pripoveduje sam, da je bratovo delo prevel na hrvatski
jezik, da je izpustil marsikaj, pa tudi pridel tu pa tam. Glavna
osoba je Zrinjski, visokega vzleta pa nima epopeja.

V knjig-i se nahaja dovolj štokavščine in čakavščine poleg-
kajkavščine.

Katarina Frankopan, žena nesrečnega Petra Zrinjskega,
hči Vuka Frankopana, je bila bogata in ponosna, krasna in odločna
žena, ki je svojega moža zvesto podpirala v vseh podjetjih.

Po smrti moževi je banico v gradu Cakovac stražila »divja
nemačka soldateska« (Tade Smičiklas, Poviest II. 190) ; njena družba
je bila bolehna hčerica Zora Veronika. Na cesarsko povelje so jo
preveli v samostan Domin ikank v Gradcu. Cesarja samesra je
prosila, naj ji ne odvzemo jedinice, ali vse zastonj. Obupana vsled
hudih udarcev je zblaznela in 1(573. 1. umrla v Gradcu.
Od nje je molitvena knjižica:

Putni tovarus, s vnogimi lipimi, novimi i pobosnimi mo-
litvami, iz nimskoga na hervatcki jezik iztomachen i szprav-
Ijen po meni grof. Frankopan Katarini goszpodina grofa Zrinj-
szkoga hišnem tovarusu. Pervich szada u stampi na szvitlo
dan i vnogim pobosnim ljudem na vsivanje i tovarištvu udi-
Ijen. Leta 1661. V Benetkih pri Babianu 16". 441. — II. izdaja
v Ljubljani 1687. — lil. izdaja v Ljubljani 1715.
Dvor Zrinjskih je poleg Dubrovnika jasna zvezda v zgodovini
hrvatske književnosti ; povostničar Ratkaj je slavil oba brata Zrinj-
ska, jezuvit Milovec banico Katarino.

Ker se je Hrvatska zvala »Reliquiae reliquiarum«, je naravno,
da tudi meje posameznim škofijam niso bile določene natankt*. V
Liki je škofoval biskup senjski , med Kolpo in Uno zagrebški, ki
si je prisvajal tudi zahodni del Slavonije. Nekatere župe ob Dravi
si je prisvajal pečuški biskup, za Petrovaradin se je potegoval
sremski vladika. K tem prepirom pa je še prišel razpor med kato-
liki in pravoslavnimi. Patrijarh Arsenij Ccrnoevič si je prisvajal
oblast med Savo, Dravo in Jadranskim morjem.

Hrvatje so pohajali na višje šole v Bolonjo, Him, Padovo,
Gradec, Dunaj in Prago. Vd zagrebškeua kapiU)la, Nikola Dianeževic,
je bil jioložil temelj za vseučilišče v Zagrebu, ker gaje srce bolelo,
da so se Hrvatje morali izobraževati v tujini. To misel je podpiral
tudi .luraj Habdelic. ('esar Leopold je potrdil ta zavod 1669. {»Ha,
ga vzel i)o(l svojo obrambo ter nm dal iste pravice, kakor so jih

Katoliška doba. 215

imela vseucMlišča druu:od. Jezuvitje in Pavlinci so imeli vse višje
učne zavode v oblasti; njihovi pog"lavarji so bili tudi udje sabora.

Pisatelji, večinoma duhovniki, so se ozirali na dejanske potrebe,
spisavali so slovarje, n. pr. Belostenec in Habdelič, pa tudi zg-odo-
vine niso puščali v nemar; največji zgodovinar je Ratkaj.

Rafael Levakovič in Ivan Glavinič sta podpirala trude rimske
kurije ob obnovljen) u g-lagolskih knjig-, hote s tem približavati kato-
like in pravoslavne. Navdušen Slovan Jurij Križanic je sam šel na
Rusko delat v tem smislu, a opravil ni nič.

Zraven Zrinjskega soproge Katarine Frankopanke se je častno
zavzemala za slovstvo :

Marij a Magdalena Na daždi, vdova po knezu Jur. Draško-
viču, dala je iz madžarščine pohrvatiti :

Szobotni kinzh B. I). Marie, ali pobosnost za szobotne

vszega leta dneve, na horvatski jezik preneszti vzhinila. V

Zagrebu 1696. 4. 164.

Pobliže navedimo tu - le Ivana Belostenca, Petra Petretiča,
I^avla Vitezoviča, Jurija Habdeliča in nekatere druge manj važne
pisatelje.

Ivan Belostenec') (1595. — 1675.),

načelnik samostanu lipoglavskemu, spreten bogoslovec in modro-
slovec, je prehodil Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo pa Istro, nabi-
rajoč besede. Šele po smrti jo samostan izdal slovar :

Gazophvlacium, seu latino-illyricorum onomatum aerarium,
plurimis authorum in hoc opere adductorum sententiis idio-
mate iIlyrico delicatis illustratum et peculiariter Illyriorum com-
modo apertum. Zagrabiae typis J. B. Weitz 1740. 4". 1288 str.

Njegovi sta tudi knjigi: 1. Bogomila, seszt peszmih na chaszt
Sz. Pavla prvoga puschenika. U Gradczu 1665. 2. Predike o
szv. Tielu Jszuszovom.

Matija M a g d a 1 e n i č ■^),

porojen okolo 1625. 1. na Hrvatskem ; 1655. 1. izbral o-a je sabor
za svojega povernika. Spisal je »Zvonzhac iliti premissljanja sverhu
shtirih poszlednjih zhloveka 1750.« 16« in 1770. 8".

V tej knjigi se nahaja tudi: »Plaz h szmert e Inos z t i «
in »Razszipnoga szina hi s z to ri a.«

1) Ivan Kukuljevič-Sakc, Bibl. Hrv. 20. — J. Marn, J. XXI.
3) Ljubic, Ogledalo II. 507. - Ivan Kukuljevid-Sakc, Bibl. 88

216 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

Po Kukuljcvic-evem mnenju Mag-dalenič ostale kajkavske pisa-
telje nadkriljuje po čistem in narodnem jeziku ; v stihih in rimah
pa ni pravilen.

Gabricl (ij ur i>'j e v i c M,

porojen okolo 1620. 1. v Varaždinu, je izdal knjigo: Liszti Ileroov,
to jeszt velikeh na glaszu ljudeh. U Bechu 1675. S tremi slikami.
Knjiga obsega dvajset poslanic ali pesmic pobožnega predmeta,
pa brez vrednosti.

Petar Petretic^)

se je 1600. 1. porodil od prostih roditeljev v Sošicah v žumberškem
okraju, šolal se je v Zagrebu, od lt)29. 1. na Dunaju; 1882. 1. je
postal zagrebški kanonik in dve leti pozneje ravnatelj tamošnjega
semenišča, 1640. 1. arhidijakon, 1843. 1. upravitelj zauTebške cerkve,
1648. leta njen škof, 1667. leta višji vladika kološki in je umrl
istega leta.

Njegova dela se dele : 1. na latinska ali zgodovinska, 2. na
slovenska ali bogoslovna. Za nas najvažnejši so :

»SZVETI EVANGELIOMI, Koteremi fzveta Czirkva Za-
grebecska Szlovenzka, okolu irodifcsa, po Nedelve te Šzvotke
live: Z. JE DNE M KRATKEM CATEchifmusem, za nevmetelne
lyudi hafznovitem, : Szvefloga i Vifzoko po/iuvanoga Gozpodina
Gozpodina PETRA PETRETICSA, Bifkupa Zagrabecskoga,
Oblaztjum, i ztrofkom, i Szlovenzkem fzlovom na fzvetlo vun
dani. i ftampani z-dopufcsenjom Gornveh. Vu NEMSKOM
GRADCZP]. Na jezero fsezt zfo pefdejz4t i pervo leto. Pri FP]-
RENCZE \\'IDMANSTADIUSE ftampare.« Mala 8". 55 + 829.
Predgovor te knjigo pravi, da je Petretič v začetku vladiko-
vanja po drugih duhovnikih iz latinščine in madžarščine dal pre-
vesti evangelije, splošno molitve in novi krščanski nauk ; pravopis
je sestavil sam in se trudil na Hrvatskem širiti madžarsko omiko.
Anton Raič, ki Petrt^liča opisuje v Letopisu Matict^ Slovenske
1. 1887., str. 185 — 222, navaja tam ves predgovor, či^-ai" mali od-
lomek bodi Ra vztifled :

»Zato, pokeh dob pred tem toga, ur bilo videti vu nalsem
Szlovenzkom orfzage, Szlouenskom czikom doztoyn6 itampa-

') Ibid.

') J. Marn. J. XXI. — Ljubic. Oglodalo 11. fiOo. — A. Rai<\ Letop. Mat.
SI. 1887. 18.T 225.

Katoliška doba. 217

noli Kvaiiuolk)int)v ; ja u"ledecsi na obclinzko dobro, te na
duliovneli Paztirov })oti-obocsu jelsem vcsinil, ovc Evang^elloine
SzloLionzko izpraviti i Itanipati ; vn to ime, da bi nafsi Czir-
kveni Paztiri in Prodekatori Szlovenzki, fzvete Evangeliome
iz knvig Szlovenzkeh pred lyucztvom cfteli ; poleg obicfaja
in navade Prodekatorov Vug-erzkeh, Nemfkeh, Cscskeh i
Kranvzkeb ; koteri Izvote Kvangeliome vfzaki vu fzvov jezik
iniaju proobrnene i Itanipane.«

Na str. 88 do 53 je »Kalendarium Szlovenzki« ; v knjigi se na-
hajajo tudi ))F*opevke duhovne« in sledovi narodnih pesmic, katere
je zatiral.

Pavel Vitezovic') (Ritter),

porojen okolo 1650. 1. v Senju in odgojen v inostranstvu, je prišel
domov, kjer so ga rojaki 1681. 1. kot poslanca odposlali na šopronjski
sabor in nastopnega leta na cesarski dvor, kjer se je cesarju in
posameznim plemičem prikupil po svojih slavospevih. Potem se je
za stalno naselil v Zagrebu, postal podžupan ličke, potem zagrebške
županije, konečno kraljevski svetnik in baron.

Hotel je v Zagrebu na korist narodni prosveti ustanoviti
tiskarno, a stavljale so se mu ovire dolgo časa, dokler mu niso,
izročdi po velikem trudu deželne tiskarne, ki je bila do one dobe
v rokah biskupovih.

Na dvoru dunajskem pa so ga začrnili tako, da so mu ma-
homa odvzeli vse časti ; odpravil se je na Dunaj opravičevat se,
a dne 17. aprila 1713. 1. je umrl nagle smrti.

Vitezovic ima velilve zasluge za prebujenje narodne zavesti;

])it~al je mnogo del v vezani in nevezani besedi. Svojim pesniškim

umotvorom vzel je tvarino iz domače zgodovine. Najvažnejše delo
te stroke je :

Oddilenje SZigetsko, tuliko razlichitom, kuliko nechuje-
nom doszle hrvatske ritme lipotom szpravljeno po plemenitemu
i hrabromu g. Pavlu Vitezoviču aliti Ritter hrvatskemu i
szenjskomu vlasztelinu szlav. vojvodsztva rikardjonszkoga kapi-
tanu. U Bechu 1684. 12". 1. dio. — II. izdaja u Bechu kod
Ivana Geleniča 1685. 8". 86 str. — III. izdaja z življenjepisom

*) T. Smičiklas, Poviest Hrvatska II. 265. — Ivan Kukuljevic-Sakc, Biblio-
grafia Hrv. 174 — 75.

2|y Zgodovina slov. slovstva. 1. Jel.

Nikole kneza Zrinjskega od prof. Moyzesa, v Zagrebu 1836.

8". 140 str.

Vitezovic- je s tem delom nameraval svoje rojake navduševati
za domačo narodnost in književnost. Sem se more prištevati :

Lado horvacki, iliti SZibilla zverhu mnenja dojducheh

pripechenj na devet Vil razluchena. — Kdaj se je to delo natis-
nilo prvokrat, ni znano; II., III. in 1\'. natis so izšli v Zagrebu

v letih 1783, 1801 in I8H7.

Prirechnik 'I aliti razlike mudroszti cvetje. U Zagrebu 17(>H.

12". 168.
V nevezani besedi je izdal :

Kronika aliti szpomen szvega szvieta vikov. 1' Zagrebu

1696. 4". 222 str. — II. izdajo v Zagrebu pri Ivanu \\eitzu

1744. 4'*. 243 je oskrbel Kalav — 111. izdajo v ZagTebu pri

Kajetanu lliirtlu Lovrenčič.

Sestavil je te knjige prvo izdajo Vitezovic po A'ramčevi kro-
niki in po dalmatinskih virih, drugo izdajo je pomnožil z dodatki
do 1744 zgorej omenjeni Rafav. zagrebški prebendar, in jo poklonil
biskupu Branjugu. Satarik meni, da je neprodanim i/vodom na-
slovne liste dal iztrgati in kroniko s pridavkom svojim združil
jezuvit N. Lovrenčič ter vse kot svojo knjigo poklonil takratnemu
zagrebškemu škofu Kr. Tausu.'')

Spomina vredno pa je to dejstvo, da je \'itezovič dve leti
bival pri Valvasorju in za njegovo delo »P^hre des Ilerzogthums
Krain« spisal ves oddelek, ki se tiče hrvatskih mest ter gradov.

Sestavil je \'itezovič tudi :

Kalen da rium aliti miszechnik liervatski /a K>to ItiHo. 4".

Njegovi rokopisi: 1. Prichice. 2. Grammatice croatica, •>. Le\icon
latino-illvricum se nahajajo v knjižnici zagrebške višje školije.^)

Jezik njegov se nagiblje bolj dalmatinskt>mu narečju : v po-
znejših izdajah »Kronike« pa kajkavščini.

.1 II raj II a bil v 1 ič'l.

porojen v St^irih Cičah blizu Save od plemenitili roditeljev, se je
učil na zagrebški gimnaziji, potem v (Jradcu in na jezuvitovskem

*) J. Kukuljevic-Sakcinski v Bibl. Hrv., str. 17;") navaja jioiialis le knjige
v Danici ilirski v letih 18H5, 18>I7— 1839.

») J. Kuknljevič-Sakc. Bibl. Hrv. 175.

^) Šaf. II. 808.

*) J. Marn, J. XXI. — Lj.ibir. Ogledalo II. oll). - Iv..n Kukuljevic-Sakc.
Glas. Hrvati 139— .51. — Ivan Kukuljevič-Sakc. Bibl. Hrvatska 49.

Katoliška doba. 210

vseučilišču v Trnovem na Ogerskem ; na tem zavodu postal je
profesor, 1. 1640. pa rektor vara/dinskega koleg-ija ; od lH5o. 1. do
J 658. in 16()6 — 61). je bil rektor zagrebškega kolegija.

Njegovemu trudu se imajo Hrvatje zahvaliti, da se je gimnaziji
dodala akademija, ki je imela vseučiliščne pravice ; določil je tudi,
da se ima vse njegovo premoženje po njegovi smrti porabiti v
naučne svrhe.

Umrl je 1678. leta.

Njegova slovstvena dela so :

1. Zerczalo Marianszko, to je ponižnost Devicze Marie,
ka je Boga rodila. Vszem szlovenszkoga i hervaczkoga naroda
kerschenikom, a onem na vlasztito, ki szu obilneje dare na-
turalszke ali zverhunaturalszke od dareslive ruke bosje primili
naszledovanve. Stampano u Nemskom Gradczu pri Fr. \\'id-
manstadiusu letta 1662. 8. 587.

Knjiga ima sedem delov : 1. od svetosti, 11. od razuma in
pameti, 111. od svetskoga bogastva, IV. od telovnega zdravlja, V. od
lepote, VI. od jakosti, VII. od dobroga i poštenoga glasa. Tu pa
tam so uvrščene tudi kratke pesmice brez vrednosti. Inače je knjiga
polna lepih mislij in globokih premišljevanj s pripovedkami iz
prostega ljudskega življenja. Govoreč o hiši lavretanske device
Marije pripoveduje, daje v varaždinsko cerkev sv. Marijo dal po-
staviti grof Gaspar Draškovič.

2. Dictionar ili rechi szlovenske z vexega ukup zebrane
u red posztavlvene i diachkemi zlahkotene na pomoch na-
predka u diachkom navuku skolneh mladencev horvaczkoga i
szlovenszkoga naroda. U Gradczu pri odvetku ^^'idmansta-
dianszkom 1670. 1^". 12 pol brez stranic.

Ta naslov je posnet po J. Kukuljeviča-Saks. »Glasoviti Hrvati«
149 ; navaja se naslov tudi v tej obliki, da ima med »zlahkotene«
in »na pomoch« besede Trudom Jurja Habdelicha, Mafnika To-
varuftva Jefufovega in med »naroda« pa »U Gradczu« še pristavek:
Z dopushenjem Gornyeh Stampano.

Slovar je posvečen grofovski rodbini Turjaški (Auerspei-g) in
je skromen in nepopoln, pa je vender moral služiti šolskim svrhani
sedemdeset let, dokler ni jezuvit Franjo Sušnik priredil novega
slovarja, ki ga je izdal Zagorec Andreja Jambrešič 1742. 1.

220 Zgodovina slov. slovstva. I. del.

B.Pervi Otcza Nassega Adama Greh.') Salosztno po nyem
usze chlovechanszke natvi*e porussenve. Stolmacheno inu na
kratkem popifzano po Jvriv Ilabdolichv Tovaruftua Jesvssovega
Massniku. Na Izpomenck odkud i kam szmo po lednem fzmert-
nom grehu opah : na pobuKIanre litka nalTega po Milolche i
Vrednoszti szmerti Chriltuireve , kuie on za nasz podiel, da
bi nasz od Szmerti uekivechne ofzlobodiL Stampano V nem-
skom Gradczv Pri Oduetku \\'idmaltadiulTa. Leta 1 674. 8. I 1 8 1 .

Za vzgled je J. Marn 1. c. navel nekoHko besedihi iz pred-
govora.

Kukiiljevic, Glas. Hrvati 1. c. pravi, da je Habdelicu pripisana
knjiga: »Diise verne« znana samo po imenu, da je po predgovoru
dela: »Pervi otcza id.« namerjaval spisati tudi: »Goszpodina Kri-
sztussa zemaljszki sitek«, da pa imenik T.ajeve knjižnice navaja
delo kot natisneno z naslovom : »Habdelich G. NalTega zvelichitelia
zemaljszki sitek szlovenszkim nassem jezikom.«

y i"okopisu je zapustil prevod Tomaža Kempčana : De i m i -
t at i o ne Ch r ist i.

*) Izdal je še: Sillabus vocabulorum grammaticae Em.
Alvaii in Illyricam sive Croatis et Slavonibus vernaculam conversorum.
Gum appendice generum et declinationum. Zagrabiae typis Joannis Bart. Pallas
1726. 11^ 164. — Marljivi kajkavski pisatelj Tomaž Mikloušič (1767.— 1885.) na-
vaja v svoji knjigi: »izbor dugovany uszakoversztneh za haszen i razveszelenye
szlusechih. Vu Zagrebu 1821. 8 183«. še to-le knjigo : Kerschanszki navuk
sz dogodjaji szv. Pil" zrna.

-y^

D o s t a v k i.

v zgodovinskem pregledu od f)70 — 900. leta je omeniti tudi Samo, ki
je prišel 622 leta kot trgovec na Češko. Prepričavši se o slabem stanju Slovanov
radi nesložnosti, jih je pregovoril k ^loyri, pregnal Obre iz Moravske in Češke in
bil radi tega proglašen za kralja. Utemeljil je prvo veliko slovansko državo, ki
je segala od Krkonoških gor do -laiiranskega morja, pa trajala samo tako dolgo,
dokler je živel še sam, namreč 37 let.

Str. 116. 24: Ju rja Jurišiča je opisal m. p. v »Ljubljanskem Zvonuc
1893. leta.

Slovenski rokopis iz XVII. stoletja. Leta 1624. se je na
Kranjskem prikazala kuga; zalo je škof Tomaž Hren ukazal moliti to-le molitev,
ki jo je iz Ijublj. škof. arhiva prepisal in objavil v Izv. muz. društva leta 1892.
M. Slekovec:

V tira Imeni Boga f Ozheta: inu f Synu: inu Sveliga j Duha: Amen.

Molitva kadarse poldne, tu je Jesuseva lozhitva inu
britku smerlnu saspajne sgony;

Temma je postala, kadar fo Jesusa Judji krishali bily: inu ob ti deveti
urri Jesvs glalsiiu v"pije: Moj Bvg, moj Bvg. kaku li ty mene sapuftil?
Inu s'nagneno glavo je on dufho puftil. Tedaj edan is mej shohierjou je
s' lanzho oh sulizo njegovo Strann prefunnil: inu precej je vunkaj tekla
kry inu voda.

Satu niy prerevni vbogi Grefhtiiki tebe 6 Gospvd vfmileni Jesvs. mo-
limo inu sahvalimo: sakaj fkusi tvoj s. Krish, fkusi tvoje britku terplejne,
inu nedolshno tvojo sveto smert, li ty nass vfeh, inu ta viiss volen svejt
refzhil. Vfmili fe tedaj ludi zhes nafhe velike reve, inu nam pomagaj. O
sveti Bvg: 6 sveti mozhni Bvg: o sveti inu pres smertni Bvg, vfmili fe ty
zhes nass. Amen.

Ena drvga s. Molitviza.

O vfigamogozhi dobrutliui Bvg, vfmileni Jesv Chrifte, jefl: tebe profsim
jokajozh, fkusi to veliko neisrezheno britkull: tvojga s. Terplejna, kateru fi
ty sa me na s. Krishi terpil : ner vezh pak ob ti urri, kadar fe je tvoja
sveta, draga, shlahtna zartana Dufhica. od tvojga Svetiga Shivota lozhila:
Vfmili fe tudi zhes mojo v' bogo grefhno Dufhuo, kadar fe ona bode od
mojga grefhniga Tellefsa lozhila: De tvoj s. Krish. inu tak velik marter,
na meni. inu drusih vbogih grefhnikih sgublen ali s' obltojn ne bode. Amen.

CoUecta ali Molitviza.

O ty vezhni preftrafhni vfigamogozhi Bvg, tebe my s' ftrennim Serzom
pohlevnu prolTimo, pogledaj na leto nafho revno Farro, inu tvojo nevredno
grefhno Drushinizo, sa katero je N. G. Jesvs Christvs, v" hude pregref hne
roke fe rad inu volnu hottil isdali inu martro s. Krisha terpeti: Kateri
f tabo shivy inu krajluje v' edinltvi s. Dvha, en Bvg, fkusi vfe vezhnotti
inu u vezhnofti. Amen.

Slovenski cerkveni govor iz 1706. I. *) V turjaškem arhivu na
Dolenjskem je J. Mantuani našel 1706 leta slovenski cerkveni govor, ki ga je
govoril kapelan Anton Možic ob zlati maši svojega župnika Baltazarja Wnrzerja
v Škocijanu. Vidi se, da je uravnan po načinu, kakor je govoril Ivan Krstnik od
sv. Kiiža. Imel je naslov: De gratia et meritis, ter geslo: Ecce sacerdos

IJ Dom in Svet 1894, 661, 694.

magnus. qui in diebus suis placuit Deo, elinventusesl
j u s t u s. E C C 1. 44. Tretji odstavek se začenja uprav s tem geslom in se glasi tako:

Kaku / uelika tedai, kaku vifsoka kaku fhtimanna ie zhaft tih mafhnikou?
Ah andohtliui [ukuhsbrani] vam nckate- / rim, kateri od tega morebiti nikuli
nirte riifhalH, t)0 leshku uerieti. Taku uelika, ta- / ku vifsoka, taka fhti-
manna ie zhaft tih mafhnikou. de na semli glihe nima. Taku / Ignatius
(Epistola 10. ad Sinirnenscs): Sacerdotium summa est omiiium honorum,
qui in homiiiibus consiftunt '), sakai ta nar / mainfhi mafhnik ie uezh
koker ufsi Kraili nm Gefsarji tega suila. Leta se doli usa- / me shnegouih
ss. shegiiou: ex poteftate ordinis el jurisdictionis. Ex poteftate juns- /
dictionis, niemu ie oblaft dana zhes ufse grehe tiga suita s befsedami
Chriftusauimi / (Jan. 20.) : accipile Spintum sanctum. ((uorurn remiseritis
peccala, remittuntur eis, et (juorum retinu- / eritis, retenta sunt.'') Item
(Matth. 16.) : quidquid hgaueris fuper terram, erit ligatum et in coelis /
et quidquid solueris super teiram, erit solutum et in coelis.')

Janez Stroj'*), škofovski dvorni kapelan, potem župnik na Igu. umrl

6. avgusta 1807. 1. Izdal je:

Kerfhanfku premifhluvanje k podvuzhenju inu k trofhtu
sa vboshne, inu take ludy, kateri s-- morejo sa fvoj shivefh terdu truditi
od Joannesa Stroja, v Lublanfki duhovni hifhi mafhnika. V Lu-
fa 1 a n i per I. F. Etjerju 1783 12". 90 str.
J. Lenček navaja drugo izdaiije. V Luhlani. utis od Iga. Merka. Na prudaj

pri Raabu. 1792. (Mitih. d. h. V. f. Kr. 1857. 91..

To knjigo prevel je bil Stroj iz francoščine najpoprej na nemški jezik

1. 1782. z naslovom: Christliche Betrachtungen zum Unterricht und Trost fur Arme.

V župni cerkvi v Pertoči pri sv. Jeleni se nahaja iz 1695. leta rokopis z
naslovom: Gradual popiszani po Szmodis Jožefi s Krajsicz id. (A. Fekonja,
Dom in Svet 1892, 176.)

V vzgled ogerske slovenščine bodi tu pretiskano četrto poglavje »Novega
zakona« Kiizmičevega, natisnenega 1883. 1. na Dunaju.

1. 1. Teda je Jezus odneseni vu puscsavo od Diiha, da bi sze szkiisavao
od vraga.

2. I da bi sze poszto stirideszel dni, i stirideszet nocsi. potom je oghido.
8. I prisztopivsi k nyemi te skiisiivecz, erkao je: csi szi Szin Bo'zi, erczi,

naj eta kamenya kriih bodo.

4. On je pa, odgovorecsi erkao: piszano je. cslovek ne' žive z szamim
kruhom ; nego vszakov recsjov, stera z viiszt Bo'zi zh;ija.

5. Teda ga je vzeo vrag vu szveto meszto, i posztavo ga je na perotniczo
Cz6rkvi.

6. I erkao je nyemi : csi szi Szin Bo'zi, vr'zi sze doli. Ar je piszano; ka
Angelom szvojim zapove od tebe; in na roke te vzemejo, da kak ne vdaris
vu kamen noge tvoje.

7. Erkao je nyemi Jezus: pa je piszano; ne szkiisdvaj Goszpodna Boga
tvojega.

8. Pa ga vzeme vrag na edno jako viszoko goro, i poka'ze nyemi vsza
kralevsztva toga szvfita i nyih diko.

9. I veh nyemi: eta vsza tebi dam; csi doli szpadnovsi me molo bodes.

10. Teda nyemi veli Jezus: oditi Satan. Ar je piszano: Goszpodna Boga
tvojega moli i nyemi szamomi szlii'zi.

11. Teda ga je nihao vrag: i ovc Angelje szo prisztopili, ino szo nyemi
szlu'zili.

1) T. j.: Mnšiiištvo jo najvišja ('ast i/.nied vsoli, kur jili jo mod Ijiulini.

2) T. j.: Prejmite sv. Dulia; kiitoritn bodote grolio odpustili, tem so odpuščeni, in knteiim
hodote zndržjiii. tem .so zadr/.iini.

S) T. j.: Karkoli zavo/.eš na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in karkoli razveže« na zemlji,
to bo razvezano tudi v nebesih.

111

II. 12. Gda bi pa csiio Jezus; ka je Ivan v roke dani: sao je naza v Galileo.

13. I osztavivsi Nazareth idocsi je prebivao v Kapernaumi v tom pri morji
vu Krajimij Zabulona, i Neftalima.

14. Da bi sze szpunilo povedanye po E' zaiiisi preroki govorecsem:

15. Zemla Zabulon, i Zemla Neftalim poleg poli moria prek Jordana,
Galilea poganov.

16. Liidsztvo szedecse v kmiczi. je vidilo szvetloszl veliko: i tim szedecsim
vu dr'zeli i szenczi szmrtnoj, je szvetloszl zisla.

17. Od tisztoga mao je ziicsao Jezus predgati, i pravili: povrnte sze; ar
sze je pribli'zalo kriiievsztvo nebeszko.

III. 18. Hodecsi pa Jezus kre morja Galileanszkoga, vido je dv;i brata Simona,
sleri sze zove Peter, i Andrasa brata nyegovoga, metajocsiva vlak vu morje ;
(ar szta ribicsa bihi).

19. I veli nyima : naszlediijta me. i vcsinim vaj ludi ribicsa.

20. Onedva szta pa preczi ta nihala vlake, naszlediivala szta nyega.

21. I dale idocsi odnut, vido je druga d\a brata. Jakuba Zebedeusovoga
Szina, i Ivana brata nyegovoga, v ladji z Zebedeusom uyidva ocsom poprav-
lajocse vlake szvoje ; i zvao nyidva je

22. Onedva szta pa preczi ta nihala ladjo, i ocso szvojega, i naszlediivala
szta nyega.

23. I okoli je sao po vszoj Galilei Jezus vucsecsi vu szpraviscsaj nyihovi i
predgajocsi Evangeliom kralevsztva, i vracsivsi vszaki beteg, i vszako medlov-
noszt med liidsztvom.

24. I v6 je zisao glasz nyegov vu vszo Sirio ; i prineszli szo k nyemi vsze,
ki szo sze hiido meli, z razlocsnimi boleznosztmi i mokami obvzete, i vrago-
metne, i meszecsne. i z 'zlakom vdar)ene ; i zvracso je je.

25. I naszlediivalo ga je vno'zina liidsztva od Galilee, i deszet meszt, i
Jerusalema, i Judee i prek Jordana bodocsi.

Da se razvidi, da je tukaj v »Dostavkih« omenjeni »Slovenski cer-
kveni govor« iz 1706. 1. izdelan blizu po enakih načelih, katerih se je držal
Janez Krstnik od sv. Križa, stoj tukaj začetek njegovega govora na
Veliki petek (Saerum promptuarium II. del) :

Dicnnt omnes : Crucifigatnr. Vfij
vpijejo: Krishaj ga, Matth. c. 27.

lE tedaj mogozhe, de danafs vlij ludje fo laku neufmiieni, inu nepravizhni
ratali, de hozheo na Chriftu perbito, mu merluo vidil Nedolshnolt Nebefko? le
tedaj mogozhe, de danafs vlij laiftiga pregainaio, kateriga poprej vfij pravizhni fo
ga proffdi, de bi k nijm prebiual prishal, rekozh : Veni Domine, & noli tardare.
Inu dokler ie odnashal priti, fo sheleii, de bi Nebefsa fe odperle, inu njega dol
pofslale : Eorate celi defuper, & nubes pluant iujlum. Inu kadar fo li fpumnili,
de ima k'nym priti fe fo r^fvefselili. iau potroshtani bilij, fatoraj fo djali : Veniet
defideratus cuuctis gentibus. Veniet. veniet, d' on tarddbit. le tedaj mogozhe,
de laiftiga faurashio, od kateriga fam Bug je djal : Hic ejl filius ineus dilectus,
in quo mihi bene complacui ? le mogozhe, de taiftimu hoztieo takorshen shpot
fturiti, kateri je ta ner lepshj v'mej ludmij. Speciofus forma pre filijs liominum?
Taiftiga tedaj hozheo krishat, kateri nihdar obenimu fe nei pregreslul. Eum qui
non nouerat peccatum ? Nec in ore eius iniieutus eft dolus ? Tajftiga ne morio
vidit, kateri je. Candor lucis aetemae. & fpeculum /me macula. Taiftiga n'h()zheo
per febi terpeti. kateri yh laku lubi, de sheh shnimij oftati do konza liga fveta.
Ecee ego vobifcum /um omnibus diebus i^fque ad confummationem faeculi. Tai-
ftiga n. hozheo v'fvojm mefti imeti, s'kufi kateriga ie bil oblubil G Bug nijh meftu
pofydat, inu is jetia reshit. Ipfe aedificabit ciuitatem meam, <& captiuitatem
meam dimittet, non in pretio, neque in muneribus. Vfij profsio, de bi tajftiga
kristiali. kateri fa vfe profsi ozheta Nebef kiga. Aduocutum habemus aptcd Patrem
lefnm Chriflnm iujlum. £• ipfe ejl propitiatio pro peccatis nojlris : nun pro
nostris autem tantum, fed etiam totius mundi. Inu vener. Dicunt omnes cruci-

IV

figatur. Oh flrashni grofouitni glafs ! Oh greshna, inu nepravizhna fodba! Sakaj
kar fveit Itoij nej bilu takorshne nepravizhne fodbe. le rejfs, de nepravizhna
fodba je bila Faraonua, kadar ie bil fapovedai vfe Hraelske fantizhe vdo vrezhi.
le rejfs de nepravizhna fodba ie bila kraila Saula, kadar po nedolshnem ie bil
fapovedal umorit 87. Mafhrjikou. inu vfe ludij, kateri Vo prebivali v' tem mefli
Nobe. Ie rejfs de nepravizhna fodba je bila krailize lezabel, kadar je bila fapo-
vedala tiga nedoishniga Nabntha s' kameinam pofsuti. Ie rejfs de nepravizhna
fodba ie bila Herodefha kraila, kadar je bil fapovedal vfe otrozhizhe v' Belhleemi
pomorit. Ali vener leta danafhna fodba je ta ner nepravizhnishi. katera hozhe
na krishu shpotliu umont Cbriltufa lefusa fynu Boshiga. per katerimu \uj ludie
najdejo, karkuli poterbuieio, kakor pravi S. Ambrosh: Omnia habemus in Chri.sto,
<t uUDiia i)i iiubis Crijlus. Si a vulnere curari dejideras. viedicus ejl. Si febribus
aejluas. fons ejl. Si grauaris iniquitate, iu/litia ejl Si indiges mixilio. uirtus
eji. Si mortem times, uita ejl. Si tenebras fugis. lux ejl. Si caelum defideras
via ejl: Si cibum quaeris, alimentutit ejl. Ter vy hudobni ludie vpijete: Cruci-
figatnr ? Ah, loh ! tedaj ti o moi fladki lefus. kir tulikajn dobriga (i ludem Ituril
bosh chrifhan V Dicunt omnes cruci figatur. Ah le she prevezh reifs, de ta ne-
dolshni lefus bo chrishan ! Tij nevoshlivi. iuu hudobni ludje fo ushe folsh prizha
nashli, toshbe krivizhne fo ushe fmislili, ter ushe fo fapovedali debele shtnke
splefti. kle she. kladoua, sheble, bodezhe ternie perpravit ; krish ushe Cimpraio,
shauzh s'jefiham mejsheio, shpotiivo fmert shugaio. martuashku Chrilhifa faurashio,
inu na vus glafs vpijejo: Crucifigatur. O shalollni glafs! Kateri vfe vefseilie tiga
fveta v' shaloft preobernesh, inu vfe Itvarij milu fe jokat, inu shalovati perfdish.
Pogiedaite okuli febe N. N.. ter poveite mi : kaj pomenio tij nagy, inu obrupani
Aitarij? Shalost. Kai pomeni de sgonovij. inu orgle fe nepofte shlifhat? Shaioft
Kai pomeni, de Mafhniky mafhe ne poieio. temuzh milu klaguieio? Shaioft. Kai
pomeni da lampe, inu.fvezhe fo ugafnile? Shaioft. Kai pomeni tu rumplaine teh
tabelz? Shaioft, Oh shaioft, shaioft! Dokler danafs fe shUshi ta shaloitni glafs.
Crucifigatur Taku de od velike shalofti femla fe ftrefe, fonze krivavu rala, te
fkale fe lespokaio, ty grobi fe odpreio, Mana Diviza milu fe joka, inu tij Ansrelzi
Nebefki Marij fe pomagalo jokat. Angeli pacis amare flebant. Inu de bi ti tudi
verni folk fe imel lokat, videozh de tvoiga nedolsniga Gofpuda Chriftufa lefufa
hozheo chrishat, S. Duh tebe opomina rekozh : Deduc quafi torrentem lachrijmas
per diem d' noctem. luctum vnigeniti fac tihi pUuictum amarum. Inu gvishnu
ne bo mogozhe, de bi fe vij verne dushe ne iokaii. aku hote andohtiiu premishlo-
vali. inu poshlushali, de Nafh zarlani Chriftiis lefus je bil ponedolshnem chrishan,
inu neusmilenu martran, kir obt-niga nei reskalil. ali kriviga fturil, temuzh vfem
pomagal, vfe potroshtal, inu poduzhil &c. Premishlujte, inu poshiushajle ledai
kar vam bom i ft naprej poftavil, ter hote ur.shoh imeli nikar li fhaiovali, ampak
tudi to nefgruntano lubt^fan Boshjo pofnat, kakor pravi S. Laurentius lurtiniaiius.
Nulla Juluhrior ad mentis excita)idum compajfumem cugitntio reperitur, quam
Fdffumis Chrijli ; per ipjuvi quippe Immanae J(dutis rejlauratio. d' ineffabilia
Dei ad homines ugnojcitur fumma dilectio. Netno aliuiide diiiinae charitatis
aeternum fontem degujlat melius, qnam in hiiiujmodi attenta, /edulaque medi-
tatione.

Op. Repeževo pesmarico iz 1757. I., katere do zdaj nismo poznali še
nobenega izvoda, na.^el je pisatelj le knjige dne !). tega meseca v župni knjižnici
v Dolini blizu Trsta, in jo opiše v »LjubljanskeiH Zvonu«. Kje se pa nahaja katera
redkih knjig, opisanih v I. zv. te »Zgodovine slov. slovstva«, pov6 se v II. zvezku.

-^^

IMENIK.

stran

Basar Jernej 160

Bastiančič Jernej 181

BeJostenec Ivan 215

Bohorič Adam 113

Biičič Mihal) 125

Ciril in Metodij 23

Candik Janez 173

Conti 203

Dalmatin Anton . 82

Dalmatin Jurij . . ..... 110

Dev Joannes Damascenus . . 143

Edliiuj Nep. Janez grof .... 139

Frankopan Katarina ... 214

Gjurgjevič Gabriel .... 2l6

Golima !/r Jurij 179

Gorjup Franc Ksav 178

GutanuDin Ožbald , 189

Habdelič Juraj 218

Hasl Jožef 177

Hipolit Pater ... 167

Hren (Chron) Tomaž .... 147

Hrovat (Crohat) Anton . . . 180

Ivankovič Andrej .... . . 170

Kastelec Matija 156

Kempcrle Štefan 174

Klapše Pavel Fr 173

Klinec Liikež 104

Konzul Stepan 77

Kosan (Cusani) Josip 174

Krelj Sebastijan . . . 108

(Krištof Wurtemherški) 73

Krstnik Janez od sv. Kriza . 158

Kiizmič Mikloš . . . . 199

Kilzmič Štefan 199

Lavrenčič Primož 186

Magdalenič Matija . ... 215

Manlius {Mandelc Joannes) . . 88

Makorec Anton ..... 206

Megiser Hieronijmus . ... 127

Mikec Miha 173

^Metodij, glej Ciril 23

Stran

Mušič Jurij 102

Nadaždi Maria Magd 215

Paglocec Pr. Mihatl 171

Pachenecker Leunhard 136

Pergošič Janoš 126

Petretič Peter 216

Popovič Iran 187

Pohlin Marko 192

Reci Andrej 69

Redeskini Maksimilijan .... 181

Reya Andrej 187

Bepež Filip 182

Rogerij Pater 160

Bupnik Gaspar 179

Skalar Adam 172

Sever Mihalj 201

Snoilšik Janez 122

Somaripa, Fra Gregorio Alasia . 161

Stapleton 150

Steržinar Ahacij ISO

Siillak Ecehiel 179

Stroj Janez 223

Schonlehen Ludovik 152

Temlin Ferenc 201

Tiffernus . 74

Tauffrer Inocencij 176

Taujfrer Fr. Ksav 174

Trubar Felicijan 114

Trubar Primož 93

Tulsčak Ja')iez 115

Ungnad Ivan baron 60

Valvasor Janez Bajkart baron . 162

Vergerij Peter Pavel 84

Vitezovič Parel 217

Vlahovič Gregor 110

Vramec Anton 126

Zivčič Matija 116

Zrinjski Ntkola 212

Zrinjski Peter 212

Zvečič Jurij , ." 116

Zupan Jaka 144

SSs

^>

ri^

Popravki in dostavlci.

(Prva številka znači stran, druga pa vrsto.)

2. 37 čitaj: stvn. nam. str. — 6. 17, čitaj: Varjaško nam. Baltiško; 35.
čitaj: do Novega grada nam. do Novgoroda, — 7. 7, čitaj: raznarojetije nam.
raznarodenje. — 9. 30, čitaj: dodel nam. dodejal; et passim. — 10. 16, čitaj:
ustavil nam. zastavil. — 12. 13, čitaj: Hrodgaut nam. Hrotgont. — 15. 4. čitaj:
sklenenim nam. sklenjenim; istotako 150. 24. čitaj: iiatisnoiiJi nam. natisnjenih;
15, pred besedo hrvatski postavi: današnji; 20, čitaj: bojevanje nam. boj. —
17. 6, čitaj: Travno nam. Truno; 31, titaj : pvedhistoricke nam. piihistoricke. —
20. 3, čitaj: Drnovec nam. Trnovec. — 22. 4, čitaj: v Blatnem gradu nam.
v Blato gradu; 9. čitaj: Pod Krnosom nam. v Podkrnosu. — 30. 9. čitaj: sinovec
nam. nečak; istotako 16. 5; 23. čitaj: dve in pol leti iiain. dva in pol leta. —
35. 22, čitaj: spremljal nam. spremljeval: 24. čitaj: rajnki nam. ranjki. — 39.
11, čitaj: Arbanaši nam. Albanci. — 42. 8. čitaj: 6 nam. f. — 48. 2B. čitaj:
Zr nam. Zv. ; 35. čilaj: 1891 nam. 18. H.; 20. odpade potezica (— ). — 52. 27,
čitaj: Ivan nam. dr. — 54. 39, čitaj: Bovec in nam. Boveein. — 56. 12. čitaj:
Livnici nam. Liencu ; 14. čitaj: vojen nam. vojsk. — 57. 14, čitaj: dokler )ii
nam. ko. — 58. 17, čitaj : svobodno nam. prosto (= 80, 20) ; 32. čitaj: 2)et nam.
petero; 34. čitaj: vladarske nam, vladarjeve; 38, čitaj: poniževalen nam. poni-
žujoč. — 59. 21, čitaj: 2^^'oteza se nam. vleče se. — 60. 25, čitaj: v Berkinih
nam. v Sežani. — 61. 12. čitaj : ostajam nam. ostanem. — 67. 32. čilaj : naha-
jamo nam. najdemo. — 68. 17, čitaj: v Cernjevem nam v Cerujevu. — 82. 26,
čitaj: četirije nam. četvero. — 83. 10, čitaj: le nam. samo — 88. 20, čit^j :
Ogersko nam. Ogrsko. — 92. 28. čitaj: navajam namesto navedem. — 101. 23.
čitaj: izganjanja nam. izgona. — 106. 29, med besede »časih« in »verskega«
urini: radi. — 112. v kratkem berilu iz Dalmatinove biblije so nekatere besede
po pomoti natisnene v gajici nam. bohoričici. — 115. 20. čitaj: Kiesl namesto
Kosi. — 122. 6, čitaj: fiinfferleii fprad)en nam. fitniferiprad)cn : 37. stavek:
Šesta izdaja id. se izbriše. — 126. 20, čitaj: Jane namesto June. — 135. 35,
čitaj: slovinske namesto slovenske. — 137. 6, čitaj: Kiizmič namesto Kuzmic ;
33. čitaj: dottrina nam dotrina ; insegnarsi nam. in segnarsi. — 139. 1. čitaj:
izdelal nam. izdal; 19, čitaj: Cep nam. Gop ; 32, čitaj; Hasl nam. Hassl ; 38,
Opomba o Janši je samostalna in ne spada pod št. 1. — 140. 19, čitaj : ah
nam. ob. — 142. "28, čitnj: „Toželenje"' nam. poželenje. — 144. 21, čitaj: hranite
nam. hranita. — 169. 25, čitaj : sedi nam. sledi ; med vrsto 8. ki sklepa sestavek
o Patru Hipolitu, in vrsto 9, ki začenja sestavek o Megiserjevem slovarju, se na-
pravi ločilna poteza — ^-^; istotako stran 162. 1, pred: Dictionarium Latino-
Carniolicum, da se ta slovar loči od Somaripinega.

Pripomnje. Nedoslednost naše pisave ali preveliki vpliv nemščine na
slovenski zlog je tako star, kakor naše slovstvo, in tožbe o tem so utemeljene.
Discendo docemur velja torej tudi o pisatelju te knjige. V tem obziru blagovoli
čitatelj popraviti: 2. 31, prikazen v pojav, ker je prikazen = GeislererSL-heinung.
— 5. 22, pokri.stjanjeni v pokrščeni in mnogokrat 71. 18, zadeve, v stvari.
kajti besedo „2ar/cra" so Slovenci po krivi poti začeli rabiti nam. stvar. — 87.
23, et passim: zadoščati nam. zadostovati. — 92. 1, čitaj: minuli nam. pretekli;
preteči je: „einen iiberholen^, ne pa »vergehen«.

■"iJRjkSCr "

Zgodovina

slovenskega slovstva.

II. zvezek:

Od francoske revolucije do 1848. 1.

Spisal

dr. Karol Glaser

profesor

pri C. kr. gimnaziji v Trstu,

Založila Slovenska ]VIatica.

V Ljubljani.

Tiskala „Katolifc>ka Tiskarna'
1895.

Predgovor.

? Likaj podajem slovenskemu občinstvu „Zgodovine slovenskega
5/ov5?j^a" II. zvezek, kateri opisuje razvitek našega slov-
stvenega delovanja od francoske revolucije do 1848. leta,
katero je po vsej Evropi vzbujalo vesele nade, da se bodo mogli
narodi udeleževati vladanja in državne oblike prikrojiti po svojstvih,
njim prirojenih. Poskusil sem to dobo narisati v dveh slikah, v
Vodnikovem in Prešernovem krogu. Vsaki sliki je na Čelo
postavljen zgodovinski pregled, bolj skromen prvi, bolj obširen drugi
sliki, ker je hrepenenje po svobodnejši državni obliki v neločljivi
zvezi s kulturnim in slovstvenim gibanjem in ker je vse to strem-
ljenje vplivalo tudi na mali slovenski narod.

Tvarina se je uredila po željah in nasvetih, ki so se izražali v
blagohotnih ocenah ; zato so se vsi viri, popolni in diplomatiČno
natančni (v kolikor so mi bili dostopni) naslovi uvrstili v I. prilogo,
da ne bodo motili tistih čitateljev, katerim ni do te znanstvene strani.
Prvi dve številki pod imenom dotičnega pisatelja kažeta na stran in
vrsto, kjer se začenja govoriti o dotiČnem pisatelju. V knjigi sami
sem skušal besedilo uravnati tako poljudno, kakor to le zmorem pri
svoji individuvaliteti. Res je, da sem teško pogrešal samospisov (mono-
grafij) o posameznih pisateljih, ker pisatelj „Zgodovine slovenskega
slovstva" ne utegne vsakemu pisatelju pogledati do obisti ; saj uže
samo nabiranje tvarine jemlje mnogo časa.

Marsikateremu čitatelju se morda dozdeva nepotrebno, da sem
iz konca minolega in začetka sedanjega stoletja naštel in navel vse
uradne slovenske ali vsaj poluslovenske spise. To sem storil radi tega,
ker mora znanstvena ^Zgodovina slovstva" zasledovati vse prve

pojave, kdaj se je slovenščina rabila prvokrat v službenih poslih in
da se mogo sklicavati na te pojave tisti Slovenci, katerim Je naš narod
izročil najvažnejši narodni posel : zagovarjati naše pravice v raznih
zakonodajnih zborih.

V Napoleonovih Časih uže se Je slovenščina uvela v Šole in rabila
tudi kolikor toliko v uradnih spisih. To se naglašaj in naglašaj vselej !

K virom ali spisom o našem slovstvu, ki sem Jih naštel v pred-
govoru I. zvezka, pridati Je tudi pohvaljeni sestavek g. dr. Fr. Simoniča
v Suraanovi knjigi „Die SI o v en en", Teschen.

Jeden del trudapolne korekture opravljal Je moj tovariš in pri-
jatelj g. dr. Lovro Požar v LJubljani in tu pa tam pogladil besedilo
v knjigi ; presrČna hvala mu na tem delu !

Trst, dne i. novembra 1895.

Dr. K. Glasen

il!lllllll|i|l -l:;:Nii|l'V!^l!lii!lllllllilllllf!l!lllllilllli^;i'!llllillllll|l!lill!IH^

^^ ""^^ ^?^ S^^ "^^ ^'^^^

~^

I. Zgodovinski pregled od 1790. do 181 5. leta.

I. Krajepisne črtice ; uprava.

J Jasi so od 1580. 1. naprej vse dežele, naseljene po Slovencih,
prišle pod žezlo avstrijskih vladarjev, vender njih meje niso bile
enake današnjim.

Kranjsko s Primorjem in Istro je 1780. 1. imelo 112.298 pre-
bivalcev ; 1771. leta je bilo na Kranjskem 16 mest. 22 trgov,
3308 vasij. in 1779. 1. plačalo se je državi 1,250.000 gid. davkov;
za časa Francozov pa je bilo 370.000 prebivalcev; Vipava je pri-
padala goriškemu okraju.

L. 1776. se je primorsko mesto Reka vsled dvornega odloka
priklopila Ogrski.

Na Koroškem se je oblast deželnih knezov množila s tem,
da sta Saligrad in Bamberg od 1535. 1. naprej na svojih posestvih
priznavala pravice deželnih knezov ; Bamberg je 1759. 1. celo prodal
svoje imetje Mariji Tereziji ; samostalna sta bila samo Breze (Friesach)
in Št. Andraš.

Izmed mest se je začel poleg Beljaka razvijati Celovec ; Breze
in Št. Vid sta propadala.

L. 1783. so se odpravila deželna poglavarstva na Štajerskem,
Koroškem in Kranjskem, namesto njih se je pa ustanovil v Gradcu
»gubernij«; prvi guberner je bil grof Franc Khevenhiiller.

Vladni uradi na Kranjskem so bili urejeni tako-le :
I. Reprezentancija in komora : prvomestnik z 8000 gld. plače ;
1 svetovalec, 15 uradnikov, 3 okrajni poglavarji, 1 fiskal, 3 okrajni
ali kresijski častniki, 1 davčni odmernik, 2 spremljevalca.

1

Zgodovina slov. slovstva. II. del.

II. Deželni uradi : Deželni poglavar s 6000 gld. plače, 2 pod-
prvomestnika ; 6 svetovalcev za grofe , 6 za plemenitaše ; 2 sveto-
valca učenih stanov in 2 uradnika, 1 sodnik in 1 pristav.

III. Deželne deske urad s tremi uradniki.

Blizu tako kakor na Kranjskem je bila tudi na Štajerskem
uprava urejena, ki jo je prehitro odpravil Jožef II. Vsled prošenj
stanov je Leopold zopet imenoval deželnega poglavarja, pomnožil
zastopnike meščanov; do zdaj je 31 mest in trgov ter 5 »kresij«
imelo po enega zastopnika.

L. 1748. so se uvedle 3 »kresije«, v Ljubljani za Gorenjsko,
v Postojni za Notranjsko , v Novem mestu za Dolenjsko ; tudi
grofiji Goriška in Gradiščanska sta bili podrejeni deželni oblasti
v Ljubljani; te »kresije« so mnogo uplivale na deželno redarstvo,
zdravstvo, promet in gradbo cest ter so primeroma dobro zastopale
koristi kmetskega stanu.

Goriško je bilo 1747. 1. razdeljeno v goriško in gradiščansko
kresijo; 1749. I. je ustanovila Marija Terezija avstrijsko Primorje z
namestništvom v Trstu. Jožef II. je goriško in gradiščansko kresijo
1783.1. podredil Trstu.

Na Koroškem so bile kresije ustanovljene v Celovcu, Beljaku
in v Velikovcu, na Štajerskem v Gradcu , Mariboru, Celju,
Judenburgu in Bruku.

2. Avstrija pod habshnrško-lotarinško dinastijo od Marije
Terezije do dunajskega kongresa 1S15. I.

Ko je Marija Terezija 1740. 1. zasela prestol, izvolila je sicer
svojega moža Franca Lotarinškega, velikega vojvodo toskanskega,
svojim sovladarjem. a vladala je vender sama s svojimi ministri.
med katerimi se je odlikoval zlasti grof Kaunitz.

Sovražne njej sosedne države, dobro znajoč oslal)lj('nc moči
države avstrijske, so začele n a s 1 e d s t v e n o vojsko. \'olilna kneza
Karol Albrecht ibavarskii in Avgust III. (saksonski) sta se oglasila
s svojimi zaht(;vami ; tema se je pridružil španski kralj. Te ne-
prilike je porabil pruski kralj Friderik II. in vdrl v Slezijo. Sovraž-
nikom mlade vladarice so se jiridružile še Francija , Sardinija,
Palatinat in Kolonja ter nai)ravilc načrt za razdelitev avstrijske
države.

Zgodovinski pregled od 1790. do 1815. leta.

Pomoč ji je obljubil samo anijleški kralj Jurij II. in pa ogrski
stanovi. Z berolinskim mirom se je Terezija iznebila j)ru.skega
kralja, izgubila pa skoro celo Slezijo in grolijo Gladsko, angleški
kralj pa je ukrotil Francoze. Radi teh ugodnih uspehov Marije
Terezije je začel Friderik II. drugo šlesko vojsko, nem.ški knezi pa
so Marijinega moža izvolili nemškim cesarjem iFranc I. 1745. do
1765. 1). Zopet se je Marija Terezija pobotala s pruskim kraljem
mir v Draždanih 1745. I.). Proti Francozom in Spancem pa
je junaški vladarici pomagala ruska carica Elizabeta. V miru v
Ahenu (1748. 1.) je Avstrija odstopila vojvodstva Parmo, Piacenco
in Guastallo španskemu infantu Filipu , Sardinija je dobila nekaj
milanskih pokrajin.

Pozneje se je Prusija združila z Anglijo, Avstrija pa s Francijo;
Friderik II. je bil premagan pri K o lin u: odslej se je izgubilo za-
upanje v njegovo nepremagljivost. V spomin te zmage je Marija
Terezija ustanovila vojaški red »Marije Terezije«. Po sedemletni
vojski je v miru v Hubertsburgu Friderik obdržal to, kar se mu je
bilo odstopilo v draždanskem miru.

Pri prvi delitvi Poljske 1772. I. je Avstrija dobila Rdečo
Rusijo, polovico krakovskega palatinstva, trinajst sipuških mest,
vojvodstvi Zator in Osviecim in nekaj delov Podolije, Sendomira,
Eolskega in Pokutije. Od Turčije je Marija Terezija dobila 1775. 1.
Bukovino.

Se zadnje leto pred smrtjo bi se bila Marija Terezija morala
bojevati s Prusijo, vojni sta si uže stali nasproti, ko sklene mir
tešinski 1779. 1., v katerem je Bavarija odstopila Avstriji okraj
inski, ki je zdaj del nadvojvodstva Avstrijskega nad Anižo.

Sicer nekaj skrčena je pa avstrijska monarhija ostala enotna
in nerazcepljena, ker so vsi narodi z zjedinjenimi močmi junaški
vladarici branili prestol. L. 17S0. je Marija Terezija umrla, zapustivša
urejeno in utrjeno državo svojemu sinu Jožefu II., kije vladal deset
let (1780.— 1790.1.

Tudi slovenski') plemenitaši so se na slaven način ude-
leževali teh bojev ; Maks pl. Rechbach , porojen v Beli Peči , je
dobil viteški red Marije Terezije ; v bitvi pri Hochkirchu sta padla
Ivan in Joahim pl. Lazzarini, v bitki pri Meissenu se je odlikoval
grof Lanthieri, Avgust pl. Rasp je radi hrabrosti v bitki pri Šved-
nici bil proslavljen z viteškim redom Marije Terezije.

1) Dimitz, Gesch. IV. 164-66.

1*

Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Jožef II. (1780. — 1790.) seje trudil na vso moč svojim narodom
pospeševati duševno in gmotno blaginjo ; bil je vsestransko iz-
obražen in blag vladar. Ozemlje avstrijsko je hotel urediti na tak
način, da bi za bližnjo Bavarijo zamenjal oddaljeno Belgijo ; knez
Karol Teodor je bil uže pripravljen, pa Friderik II. je to preprečil.
On in volilni knez saksonski, kralj angleški in nekateri nemški
knezi so proti tem nakanam osnovali »knežjo zavezo«. Vsled
tega krepkega odpora je Jožef II. odstopil od svojega namena.

Imel se je bojevati tudi s Turki ; do tega ga je dovedla
zaveza, 1787. 1. sklenena v Kerzonu z rusko carico Katarino, ki je
ukrenila Turke pregnati iz Evrope. Kužne bolezni so močno za-
virale ugodni razvoj te vojske, vender je Lavdon vzel Beligrad
1789. 1. Znana slovenska narodna pesen opeva ta čin, kajti udeležili
so se te vojske tudi Slovenci. Kranjski polk grof Thur.n je prezimoval
v Slavoniji 1787. 1. Gorenjci in Dolenjci so hrvatskim konjenikom
priskrbeli konje. Vitez Ravbar je bil stotnik v mejnem pešpolku
št. 15; dva Turjačana sta padla pri Fokšani, grof Kajetan Lichten-
berg je na čelu prostovoljnim grenadirjem polka Alton prodrl
skozi carigrajska vrata v Beligrad. V Ljubljani so praznovali zmago
z razsvetljavo in godbo ; tudi v drugih mestih na Slovenskem so
slavili poraz Turkov.^)

Jožef 11. ni imel svojih dedičev ; zato ga je nasledoval brat
Leopold II. (1790. — 1792.), ki je bil v Toskani modro in srečno
vladal 25 let. Prepustivši to deželo svojemu sinu Ferdinandu pre-
vzel je vladarstvo na Dunaju in končal boj s Turki z mirom v
Sistovi 1791.1., ki je pripoznal obojestransko posest v poprejšnjem
obsegu (status quo|.

Leopold ni popolnem odobraval Jožefovih nakan; ob to so
od mnogih stranij pričakovali, da ponovi stare stanovske privilegije.
Vladarstvo nastopivši je sklical državni zbor v Budim 1790. 1. in
Ogrom i)ovrnil staro ustavo; to se je zgodilo tudi na Češkem in
Nizozemskem, kamor je poslal močno vojno, ker se Nizozemci
niso hoteli pokoriti avstrijski vladi.

V tem času so se pojavljale prve kali velikega gibanja na
Francoskem, namreč francoske revolucije, ki je po svojih nasledkih
vse javne in družbinskc razmere premenila na Francoskem in še v
mnogih drugih deželah evropskih. Ko je pobegnila francoska kraljeva
rodbina 1791. 1., se je Leopold sešel s pruskim kraljem Friderikom

>) A. Dimitz. Gcsch. IV. 232-4.

Zgodovinski pregled od 1790. do 1815. leta.

Viljemom in z drugimi nemškimi knezi vPilnici naSaksonskem ter skle-
nil zavezo, ki je nameravala braniti in ohranjevati obstoječe razmere.

Po kratkem, miroljubnem vladanju je umrl Leopold dne
1. marcija 1792. 1.

Naslednik mu je postal Franc II. (1792.— 1835.), kateremu
so Francozi kot kralju češkemu in ogrskemu napovedali vojsko,
ker so sosedni nemški vladarji podpirali izselivše se francoske
plemenitaše ; s tem so se začele vojske, ki so trajale blizu četrt
stoletja. Cesarski so bili nesrečni ; razburjeni Francozi pa so
Ljudevita XVI. in njegovo soprogo kraljico Marijo Antoinetto od-
stavili in usmrtUi z giljotino ter Francijo proglasili za Ijudovlado.

Nato je francoski ustavodajalni narodni zbor poslal dve vojni
na Nemško, (z Moreau-jem in Jourdanom na čelu) in eno na
Laško, katero je vodil Napoleon Bonaparte; ta je , premagavši
Avstrijce v treh bitkah, prisilil sardinskega kralja in druge kneze,
da so se ločili od avstrijskega vladarja. Dasi se je na Nemškem
hrabro držal nadvojvoda Karol (major Vega je slavno vodil oble-
ganje trdnjave »Fort Louis« 1793. 1. in trdnjave Moguča (Mainz)
1795.1.), vender proti Napoleonu na Laškem ni opravil ničesar:
Francozi so, podvrgši si Beneško, mahnili na Primorsko, Koroško,
Štajersko in Tirolsko 1797.1. V miru, sklenenem v Ljubnem in v
Campoformiju pri Vidmu (dne 17. okt. 1797. L), je Avstrija Nizo-
zemsko odstopila Franciji, Lombardijo republiki cisalpinski, na novo
ustanovljeni, dobila pa Benetke, beneško Istro in Dalmacijo.

Tudi na severni strani je Avstrija dobila bolj okroglo lice,
kajti pri tretji delitvi Poljske (druge se ni udeležila) je Avstriji
pripadel ostali del vojvodstva Krakovskega z glavnim mestom
Krakovom, vojvodstvo Sendomir in Lublin ter nekaj drugih po-
krajin med Pilico, Vislo in Bugom; avstrijski del Poljske se sme
deliti v vzhodno in zahodno Galicijo.

Preponosno ravnanje francoske republike je združilo Anglijo,
Rusijo. Turčijo in Avstrijo. Srečno so se Avstrijci in Rusi bojevali
na Laškem v bitkah pri Cassanu inTrebiji; nestanovitni car Pavel
pa je, domu pozvavši svoje vojake, na cedilu pustil Avstrijo, kateri
pa je vender vojskovodja Me las podvrgel Sardinijo ter ujel gene-
rala Maseno v Genovi.

Napoleon se je med tem postavil Francozom na Čelo kot
»prvi konzul«, premagal avstrijskega vojvodo Melasa pri Marengu
(1800. 1.), njegov vojvoda Moreau je vzel Saligrad in se bhžal Dunaju;

6 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

ob to je sklenil cesar mir v Luneville-u in dobil oblastniji škofov v
Tridentu in Briksnu v Tirolih, sam pa odstopil Brizgavo (Breisgau).

Napoleon se je 1804. 1. dal kronati za dednegalran-
coskega cesarja, istotako je Franc II. dne 11. avgusta
1804. 1. ustanovil avstrijsko cesarsko dostojanstvo
in se proglasil za dednega cesarja avstrijske mon-
arhije kot Franc I.

K temu koraku so prisilile cesarja najbolj mršave razmere na
Nemškem, kjer cesarsko dostojanstvo ni imelo nobenega ugleda več.

Vsa Evropa se je zdaj nadejala miru , pa se je varala,
ker se cesarska Francoska nič ni razločevala od republikanske.
Napoleon je zdaj izpremenil v provincije svoje države tiste dežele,
katerim je bil poprej usilil republikansko ustavo: laške republike
je zdaj zjedinil v »Laško kraljestvo« ter se' je dal v Milanu
venčati z železno krono lombardsko in je koprnel tudi po drugih
deželah ; zato so se \ tretjo zavezo ikoalicijoi združile Anglija,
Rusija in Švedska, katerim je pristopila 1805. 1. tudi Avstrija. Na
Nemško je pridrl Napoleon sam, zajel avstrijsko vojno pri Ulmu
(23.000 mož ter 59 topovi, vzel Line ter Dunaj in šel ruskemu
čaru Aleksandru nasproti , v tem ko je nadvojvoda Karol vojsko-
vodjo Maseno podrl pri Kaldieru na Italijanskem ; to pa nič ni
izdalo več, ker je Napoleon združene Avstrijce in Ruse popolnem
premagal pri Slavkovem lAusterhtzi blizu Brna. V bitki pri Kaldieru
se je odlikoval Slovenec Žiga Novak, ki je potem dobil viteški križec
reda Marije Terezije. Sklenil se je mir v Požunu (1805), za
našo državo zelo poniževalen. Avstrija je morala odstopiti Benečijo
in Dalmacijo italijanskemu kraljestvu, prednje avstrij-
ske d e žele Badenskemu in Wurtemberškemu, Tirolsko pa
Bavariji. dobila je pa samo Šali grajsko. Napoleon je s 16 knezi
južne in zahodne Nemčije ustanovil »rensko zavezo« in
upropastil nemško državo : ob to se je cesar Franc 1806. 1. odrekel
dostojanstva nemškega cesarja. Nasproti Prusiji , ki je iz-
gubila blizu polovico svojih dežel, ustanovil je Napoleon »voj-
vodstvo Varšavsko« in je podelil kralju saksonskemu.
Tako se je izpremenilo lice skoro vse Evrope , samo Rusija in
Anglija sta ostali nedotakncni.

Naravno je, da je v takem položaju Avstrija napela vse žile,
da si opomore na novo, kajti bati se je bilo, da jo Napoleon ne
poniža v prosto namestništvo svojega obširnega cesarstva. Vladarji

Zgodovinski pregled od 1790. do 1815. leta.

se v sili spominjajo naroda; nadvojvoda Ivan seje domislil domo-
brancev: vsi moški od 1 8. do 45. leta svoje dobe naj bi po-
prijeli za orožje v bran domovini. Vodnik sam jih je navduševal
z zbirko vojaških pesnij (»Pesmi za hramb ovce«), in domo-
ljubne Tirolce je vodil hrabri Andrej Hofer.

Zvezala se je Avstrija z Anglijo ter napovedala dne 9. aprila
1809. 1. Napoleonu vojsko.

Na Italijanskem so bili Avstrijci sicer srečni, ali Napoleon
jih je premagal na Nemškem priAbensbergu, Landshutu
in E C k m (i h 1 u ; vslcd tega so Francozi prodirali iz Italijanskega
proti Kranjskemu in zasedli Ljubljano dne 20. majnika pod vod-
stvom maršala M a c d o n a 1 d a ; Dunaj pa je zasedel Napoleon
sam. Sicer ga je nadvojvoda Karol premagal pri A s p e r n u in
Esslingenu (dne 21. in 22. majnika), pa nesrečna bitka pri
Wagramu (dne 5. in 6. julija) je prisilila cesarja Franca I., da
je z Napoleonom dne 14. oktobra 1809. 1. sklenil dunajski mir,
v katerem je Avstrija odstopila Bavariji : Saligrajsko, insko
in en del hausruške (Ilausruck) kresije; velikemu vojvodstvu
Varšavskemu : zahodno Galicijo z mestom K r a k o v o m ;
Rusiji: tarnopolj sko kresijo ; Napoleonu: Kranjsko, kresijo
beljaško, grofijo Goriško s Furlanijo, Istro s
Trstom, Hrvatsko in en del Vojaške krajine.

Tako je Napoleon oslabil Avstrijo, a cesarjevo hčer Marijo
Ljudovito vzel za ženo 1810. 1. ter Avstrijo in Prusijo prisilil k
vojski proti Rusiji 1812. 1., kjer ga je zapustila sreča (Moskva).
Prusija se je ohrabrila v samostalno postopanje ; tudi Avstrija se
je pridružila prusko -ruski zavezi; Napoleon je zmagal zadnjokrat
pri D r a ž d a n i h , a bil odločilno polomljen v tridnevni bitki pri
Lipskem dne 16., 17. in 18. oktobra 1814. 1. Zavezniki so pridrli
v Pariz ter Napoleona prisilili odpovedati se cesarskega francoskega
dostojanstva; na njegovo mesto so postavili burbonca Lj ude vita XVIII.,
brata umorjenemu kralju Ljudevitu XVI.

Na dunajskem shodu ali kongresu 1815. 1. so se sešli naj-
odličnejši evropski vladarji in njih poslanci , da bi zopet uredili
evropske države , ali nemirni Napoleon se je vrnil na Francosko
ter se zopet polastil vladarstva , pa odločihia bitka pri Waterloo
ga je za vselej pognala na otok sv. Helene, kjer je umrl dne
5. majnika 1821. 1.

Zgodovina slov. slovstva. U. del.

II. Kulturni pregled od 1740. do 18 15. leta.

I. šolstvo; stan omike; slavni možje.

Od 1740. 1., ko je umrl zadnji Habsburžan, je avstrijska
država združevala mnogo narodov na zunaj navidezno zjedinjenih,
pa tesne zveze med njimi vender ni bilo, ker je uprava kolikor
toliko bila avtonomna, federalistična uže vsled načina, kako so se
dežele bile združile pod jedno vladajočo rodbino. S tem pa, da je
nastopil habsburško-lotarinški rod, se je uvedla težnja po jedno-
ličnosti v upravi in zakonodajstvu , in kot sredstvo zato se je
izvolil tako zvani p r o s v i 1 1 j e n i absolutizem, ki je na-
meraval ponemčiti vso državo (Jož. Apih, Ltp. M. SI. 1894. 253 i. d.).
V to svrho se je začelo skrbeti za občno narodno vzgojo.
Mislilo se pa tudi ni na istinito blaginjo podložnikov, kajti narodi
so bili v oni dobi bolj sredstvo kakor pa za se obstoječ faktor ;
brigali so se državniki za omiko v prvi vrsti zato, da bi podložniki
lože plačevali davke.

Do Marije Terezije je bilo sploh malo šol, celo v prestolnem
mestu dunajskem , drugod je tu pa tam skrbela za učila kaka
grajščina ali samostan ali mestna občina , v protestantovski dobi
deželni stanovi ; drugod so si pomagali z domačimi učitelji.

V prvi polovici 18. stoletja so se na Nemškem in v Avstriji
iz nova začeli zanimati za modre nauke Komenskega. Do one dobe
so imeli šole, večinoma srednje, samo plemenitaši, duhovniki in bo-
gataši ; za kmeta, rokodelca in trgovca se nihče ni brigal. Saganski
(Sagan je mesto v pruski Šlezijii opat Felbinger je iz protestan-
tovske Nemčije v narodno šolo na južnem Nemškem in v Avstriji
presadil načelo, da je treba preinačiti način poučevanja in
treba vzgojiti spretnih ali vsaj dovolj sposobnih uči-
teljev. Omeniti pa moramo koj tu v začetku, da jim je ta
»narodna« šola iVolksschulei bila z nemškim poučnim jezikom.

Najpoprej je vlada poizvedovala, kje so šole, kakšne imajo
učitelje in s kakimi denarnimi sredstvi razpolagajo ; v tem smislu
se je- obrnila dne 29. jan. ITol. 1. do okrožnih glavarstev štajerskih,
ta pa (ln('' 10. jan. 1752. 1. do dekanov. \' odgovorih so se ti izkazali
deloma kot prijatelji, deloma kot pogojni ali brezpogojni nasprot-
niki šoli in šolski reformi. Učitelji iSchulmasten so takrat poslovali
v Slovenski Bistrici, v Slivnici, v Hušah, v Celju, v Stareni trgu pri

Kulturni pregled od 1740. do 1815 leta. 9

Slov. Gradcu, v Teharjih. v Rogatcu, pri Sv. Lovrencu v Puščavi,
v Mariboru, v St Jerneju, v St. Pavlu, v St. Petru (Sulmthal), v
Brežicah, v Selnici (blizu Maribora), v Središču, pri Št. Jurju na
Sčavnici , v Ormožu, pri Sv. Križu (pri Slatini), v Ljutomeru, v
Kamci pri Mariboru, v Lučah in Ivnici.

Poučevali so mnogokrat samo cerkovniki, ki so bili odvisni
od vseh strani).

Poleg Felbingerja je nemški novinar J. G. Gross v Augsburgu
priobčil načrt, kako bi se naj osnoval pouk za dečke, ki niso na-
menjeni za visoke šole. Marija Terezija je poprašala tudi deželno
vlado v Ljubljani, kaj poreče o tem načrtu. Dotična komisija je za-
vrgla (Trossov predlog, češ ker je neizvedljiv za Kranjsko; posamezni
udje pa so naglašali potrebnost šole, ki se naj izroči ali jezuvitom
ali posvetnim duhovnom. Poučujejo se naj tudi deklice. V Ljubljani
je bil nastavljen »narodni«, to je nemški učitelj v mestni bolnici, kjer
se je poučevalo 25 učencev. Marija Terezija je ukazala 1754. 1. po
nasvetu ljubljanske komisije , da se namesti spreten učitelj za
čitanje, pisanje in računanje, ali sedemletna vojska je preprečila to
nakano, ki se je izvršila še le 177L 1.

V Gorici je bil po poročilu ondotnega glavarstva 1761. 1. samo
jeden nemški učitelj ; zahtevalo se je 1 769. 1 , naj se namesti več
nemških učiteljev, pa izvršila se zahteva ni.

V Celovcu so bili do 1768. 1. trije nemški učitelji ; 1 767. 1.
se je izdal navod za nemške šole ter priobčil tudi Škotom, ker
se je nameravalo duhovnikom izročiti skrb za šolo. Dne 13. janu-
varija 1768. 1. je izšel dvorni dekret glede narodnega šolstva, kate-
remu je bil smoter: »nemško čitanje, pisanje in raču-
nanje«. Zakotne šole je zapreti, vse občine naj ustanove šole;
v podporo se je določilo 1200 gld.

Dne 18. sept. 1770. 1. je Marija Terezija izdala veleznameniti
odlok : „Moja volja je bila in je ta, da so cerkovniki in učitelji,
ako opravljajo oba posla v isti osebi, kot cerkovniki edino zavisni
od duhovščine, in so podrejeni njej, šolstvo pa je in ostane vedno
državna stvar — politicum, — torej ne sme duhovščina sama najemati
in odstavljati nobenega cerkovnika-učitelja ; pač pa je cerkovnik samo
od duhovščine, učitelj sam,o od posvetne oblasti zavisen tatn, kjer sta
ločena posla učiteljski in cerkovniški."

Tako je vlada ali prosvetljeni absolutizem p o d r ž a v i 1 a
vse šolstvo. L. 1771. se je na Dunaju ustanovila prva normalka

10 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

po Felbing-erjevih nazorih. L. 1770. je bilo v mariborskem okrožju
51 učiteljev, 19.837 za šolo godnih in 813 šolo pohajajočih otrok;
v celjskem 10 učiteljev, 1324 za šolo godnih in 208 šolo pohaja-
jočih otrok. Razlika v številu šolo pohajajočih otrok je bila jako
velika, dasi gotovo številke niso povsem točne.

Nastopnega leta je Marija Terezija, zaukazala notranje-avstrij-
skemu guberniju. naj z vso odločnostjo zboljša šolstvo v vseh
naših deželah, gmotno stran pa je prepustila stanovom, kateri pa
niso bili voljni prevzeti te skrbi ; zato je vladarica z odlokom dne
12. febr. 1774. l.iz imetja bivšega jezuvitskega reda ustanovila zalogo.

Z ukrepom iz 1770. 1. začela se je na Slovenskem

Nova šola.

Iz Dunaja so morali opetoma dregniti v deželno vlado, da
se je lotila važnega dela, dasi nevoljno.

Najbolj se je brigal za to stvar Blaž Kumerdej, porojen
dne 27. jan. 1738. 1. na Bledu; ponavljal je jus z dijaki na orijentalski
akademiji na Dunaju correpetitor jurisi in videl na Dunaju lepe
uspehe nove normalke. Navdušen Slovan je nenaprošen 1773. 1.
dunajski vladi predložil spomenico : ..Domoljuben načrt, kako bi se
dalo kranjsko sfanovalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju'' .

V tej spomenici seje postavil na stališče, različno od vladinega;
stavilo se je namreč prašanje. kako bi se dalo prebivalstvo pouče-
vati v čitanju in pisanju ne samo v deželnem jeziku, nego, če
možno tudi — v nemščini.

Prebivalci na Kranjskem so baje j a k o nadarjeni, a p r e -
siromašni. V domačem jeziku je treba ljudi učiti pisati in
citati, da preprosti človek lože in bolje spozna svoje državljanske
in krščanske dolžnosti ; potem si zboljša dohodke in tudi ložje
razumeva cesarske naredbe ; tudi bi se na ta način kmetje poleg
materinščine ložje priučili nemščini in nekaterim n a j -
sorodnejšim narečjem, n. pr. hrvaščini, češčini in
poljščini.

Kumerdej priporoča cerkovnike v učitelje, v nadzornike pa
okrožne glavarje, ker v nekaterih krajih duhovniki svare pred šolo;
sodeloval pa bi naj duhovski stan s tem, ila vnemaj narod za šolo
in poučuj cerkovnika; vlada pa preskrbevaj potrebne učne knjige.

V tiskani okrožnici je vabil naročnike na svojo ^Slovansko
slovnico« iz 17'.)3. 1., ki sicer ni zagledala belega dne, ki pa ni bila

Kulturni pre^'led od 1740 do 1815. leta. ] [

primerjalna slovnica, nego je hotela na podlagi slovanskih jezikov
zgraditi nekak občeslovanski jezik, naj bi Slovanom omogočil obče-
vati med seboj brez tujega jezika. iKumerdej je bil torej prednik
Matiji Majarju !)

Ta spomenica se je deželnemu glavarstvu kranjskemu pred-
ložila v presojo. Ko sta se notranjski poglavar grof Brigido in
gorenjski poglavar baron Apfaltrern dovolj ugodno, dolenjski glavar
pl. Prerau ter novomeški arhidijakon Jožef Jebačin manj ugodno
izrazila o Kumerdejevih nazorih , je dunajska dvorna kancelija
1773. 1. pikro sodila o nasvetih deželnega glavarstva kranjskega
ter je naročila, naj se za Ljubljano sestavi šolska komisija, osnuje
normalka ter Kumerdej imenuje ravnateljem glede na njegovo
spretnost in iskreno.st. Meseca oktobra istega leta je bd Kumerdej
novi ljubljanski normalki postavljen na čelo s 500 gld. letne plače ;
obljubil se mu je tudi »postranski« zaslužek, samo naložilo se mu
je to, da pohajaj poprej dunajsko normalko in se seznani z načinom
poučnim. V šolsko komisijo so bili izvoljeni grof Gallenberg,
pl. Raigersfeld. duhovnika Pogačnik in C o k 1 , ravnatelj
Kumerdej ter aktuvar Hiibner; ravnatelj Kumerdej je bil
oproščen poučevanja, ker bi mnogo časa potreboval za osnovanje
šol po kmetih ; vsprejeti bi se pa smeli samo taki učenci , ki uže
znajo dovolj nemški.

V tem času se je razglasil potrjen Felbingerjev učni načrt
z naslovom : „Allf/enieine Schulordnung filr die deufschen Normal-,
Haupt- nnd Trivialschulen in den sdntndlichen kaiserl. konigl. Erb-
Idndern. ^

V uvodu so se razglasila lepa načela, kako je smatrati vzgojo.
Izreklo se je, da se v vsakem mestu ali trgu osnuj trivijalka
na stroške srenje ali grajščin ; uče se naj najpotrebniši predmeti,
dekleta tudi šivanja in pletenja. V vsakem okrožju (kresiji = Bezirk)
se osnuj glavna šola, kjer se poučuj latinščina, zemljepis,
zgodovina, spisje , risanje, geometrija, gospodarstvo; v glavnem
mestu vsake kronovine pa se osnuj normalka, kjer se naj
poučujejo tudi učitelji. V šolo se mora hoditi od 6. do 12. leta;
od 12. do 20. leta obiskujejo mladeniči ponavljavno šolo ; učiteljem
naj se tudi gmotno stanje poboljša (Jožef. Apih, Ltp. M. SI. 1894,
str. 292).

Felbinger je sam ali pa s tovariši napisal mnogo knjig, ki bi
naj pospeševale pouk, med drugimi »Methodenbuch« il775. 1.).

1 2 Zgodovina slov. slovstva. II Jel.

V Ljubljani so začeli snovati normalko 1774. 1. Kunnerdeja in
dva učitelja so bili poslali na Dunaj na državne stroške poučevat se
v učni metodi na tamošnji normalki. Dalje se je določilo na Dunaju,
da Kumerdej posloveni »šolski red« , ki ga naj razglasi deželni
glavar, določili so se tudi dohodki šolski zalogi. Jeseni 1775. 1. je
otvoril ravnatelj Kumerdej vse štiri razrede ljubljanske normalke ;
poleg kateheta Petermana sta poučevala učitelja Vinčnek in Mulič.
Pa naglo so se začele oglašati tožbe proti zavodu ; da bi preiskal,
je-li so upravičene, je poslala Marija Terezija v Ljubljano goriškega
šolskega poročnika grofa Torresa, ki je s pikro besedo grajal šolske
razmere; med drugim je omenil, da je uspeh normalke radi tega
nemožen. kerse poučuje v jeziku, učencem neznanem,
sosebno veronauk; to se godi povsod, kjer nemščina ni
materinščina. Kumerdeju se je očitalo, da ni pametno raz-
delil učiteljev in učencev, da je premalo odločen v tem, kako bi
moral roditelje prisiliti v šolski red ; tudi proti škofu pre ni dovolj
odločen, tudi je premalo živahen ; dalje je treba osnovati ele-
mentaren razred , kakor v Gorici in v Celovcu. Torres pa je
tudi nasvetoval sredstva v popravo : kleriki se naj tudi uče
metodike na normalki, na kmetih poučuj župnik brezplačno
veronauk, bratovščine in ustanove naj 2% svojih prebitkov dade
za šole.

Deželno kranjsko glavarstvo se je zagovarjalo, kakor je vedelo
in znalo ; škofu se je pokazalo na jasen način , naj se nikar ne
protivi zboljšanju šol , nai se ustanovi osnovni razred in naj se
poslovenijo in izdavajo knjige v obeh jezikih ; osnovati je tečaj za
pripravnike, latinske novomeške šole se naj izpremene v nemško
šolo, trivijalke se naj u.stanove v Radovljici, v Kostanjevici, v liistri
in v Zatičini. Kumerdej se naj strogo drži predpisov. Dvorna kancelija
si je večinoma prisvojila te nazore. Ker je bil grof Gallenborg
nesposoben za poročevalca , je dobil to mesto grof Edling , do-
sedanji glavar loški, mož jako vnet za šolski napredek in v važnih
stvareh istih mislij s Kumerdejcm.

Objavivši 1775. 1. v nemškem j</.iku : „Allf/emeine ScJiulord-
nuncf" lObčni šolski redi je izdal \ll'f^.\. „F()r(1(ruu(jen an Schul
meisfer und Lehrer der Trivialschulen: gcrmanico simnl ef Car-
niolico idiomate" ter pripravil vladnega tajnika pl. Kappusa, <la je
poslovenil: „Kcrn dcs MefhodenhiicJtes" z naslovom: „Sern ali
Vonusetek teh Meiodneh Bukvi'', sam pa je priredil „M(di kate-

Kulturni pregled od 1740. do 1S15. leta. 13

kizem'', tekmuje s škofom Herbersteinom , kateremu na ljubo je
Japelj priredil „Ta Velki Katekizem'^ 1779. 1.

Sčasoma je osnoval tudi na kmetih nekaj trivijalk, glavnih
šol pa po manjših mestih.

V Idriji so se trudili duhovniki in posvetnjaki za pouk in
ustanovili g-lavno šolo ; občina sama si je naložila davek v ta
namen; šola je imela koj v začetku 225 učencev; grof Edling" jo
je nadzoroval in bil jako zadovoljen z uspehom. Imeli so v Idriji
tudi učitelja za risanje, pa z negotovimi dohodki; 1791. 1. so od-
pravili ta pouk, ker baje ni sodil v uravnavo glavne šole. Grof
Torres je razen v Ljubljani glavne šole predlagal tudi za Kranj ,
Kamnik, Loko, Idrijo in Radovljico.

Denarna stran je delala vedno mnogo preglavice; ustanovili
so »n or m al no šo Is k i zaklad«, ki je 1789. 1. za Štajersko
imel 136.135 gold., za Kranjsko 73.302 gold., za Koroško 54 135
goldinarjev.

V Gorici se je 1776. 1. odprla nemška normalka, in 1780. 1.
so pijaristi prevzeli vse šole. Grof Attems je uže 1768. 1. zapovedal,
da se po mestih in večjih trgih ustanove ljudske šole. V Gradcu
se je ustanovila 1775. 1. normalka s pripravnico.

Za francoske vlade so se ljudske šole preustrojile temeljito,
imenovale so se »začetne šole« (les ecoles primairesi . in so
se odmaknile nadzorstvu škofijskega konzistorija ; odstranili so se
kateheti. ker je francoski katekizem (Catechisme de TEmpire francais)
naglašal bolj dolžnosti državljanov kakor katoličanov. Glavna mestna
šola v Ljubljani se je razdelila v dva oddelka ; v prvem se je
poučevalo v slovenskem jeziku. Tema oddelkoma je pridejal
Marmont tretji razred, kjer se je smela učiti tudi nemščina s tem
pogojem , da se je pripustila tudi francoščina ; razen verozakona
in jezikov se je poučevalo tudi lepopisje, risanje, zemljepis, račun-
stvo, zemljemerstvo in mehanika; učiteljevali so Golob, Vinšek,
Strohmaver, And. Kopitar, Dorfmeister in Klander. Dosedanji
ravnatelj narodnih šol, Ivan Eggenberger , se je odrekel službe,
ker se je odpravila nemščina in hotela uničiti »Jieutidjc kultur
unb Sitte«. Dimitz Gesch. IV. 325 sodi, da je ta šola začela pešati
radi tega, ker se je slovenščina uvedla kot poučni jezik (!).

Vodnik je brezplačno vodil to šolo ; 1812. 1. je dobila zopet
štiri razrede; 1811. 1. je Vodnik spisal več učnih knjig, ki se na-
vedejo v njegovem življenjepisu.

]4 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Ko SO Francozi zapustili Ilirijo, so se narodne šole zopet
uravnale po starem načinu.

Za francoske vlade so se delile šole v »Ecoles centrales«
(višje šole), »Gvmnases« in »Lvcees«. Vsaka občina imej začetno
šolo za dečke, vsak kantonski kraj šole za deklice ; v Zadru in v
Ljubljani bi naj bile šole za umeteljnost in obrt ; gimnazij naj
bode 25: v slovenskih deželah v Ljubljani, Kranju. Novem mestu.
Postojni, Idriji, Beljaku, Gorici. Tr.stu, Tržiču. Kopru, Reki. Liceja
ljubljanski in zadr.ski se uravnata kot višji šoli lecoles centralesi ;
pri vsaki visoki šoli bodi knjižnica, fizikalni in kemični kabinet
ter botanični vrt.

V začetnih šolah iPrimarschule) se poučuj v deželnem jeziku,
v višjih pa francoščina, italijanščina ali latinščina. V gimnazijah
so učni predmeti : početki fiancoščine , italijanščine in latmščine ;
aritmetika, osnova mer in težil, katekizem ; poučuj se v deželnem
jeziku. V hcejih : slovnica in retorika, francoščina in italijanščina ;
latinščine toliko, da mogo učenci razlagati klasike ; početki zgodo-
vine, zemljepisja, matematike, logike, morale in fizike, na ljubljan-
skem liceju tudi cerkvena zgodovina , dogmatika in moralka ; na
centralnih ali višjih šolah predmeti, ki se zdaj uče na vseučiliščnih
fakultetah in na tehniki.

Da se širi znanje francoščine, ustanove se na vseh ilirskih
višjih učilnicah stolice za francoščino.

Višjim nadzornikom je bil imenovan opat Rafael Zelli iz
Viterbe , bivši menih pavlanskega samostana v Rimu in potem
profesor modroslovja v Zadru; plače mu je bilo odkazane 18.000
frankov.

Višja šola v Ljubljani se je otvorila dne 15. novembra 1810. 1.
v navzočnosti maršala in najvišjih posvetnih, vojaških in duhovskih
dostojanstvenikov. Slavnostni govor je imel kanonik Jožef Bal a nt
(iz Nove vasi pri Radovljici, pozneje gubernijski svetnik v Trstu,
umrl višji škof v Gorici 1834. 1.); kancelar je bil M.Ravnikar,
znani slovenski pisatelj. Naravni so čuti, ki jih Vodniku pripisuje
pesnik Aškrc :

A sredi družl)e mi-nih lih

Napiliiicc posluša;
Boj noiranji inu čitaš z lir,
l\aj .»-iivije ^nf: idu duša?
Mar rad napil l)i samotar.
Ker mirni kot pusti ti car?
Cuj, zdaj če govorili!

Kulturni pregled od 1740. do 1815. leta. 15

V imenu svojem, lastnem ne V imenu našega rodu
Vzel čašo sem v desnico, In našega jezika,

V imenu svojega stanu Kateremu stoprav od v a s
Naj opustim zdravico: Čast došla je velika:

V imenu vseh Slovanov tu Izpijem čašo to-le vso —

V imenu celega rodu Francozje, vam zdravico to
Napoleonu slava! Od patra Valentina!

Vredno je, da se spominjamo profesorjev ljubljanske akademije
7.3. francoske vlade; Bala nt je učil moralko in cerkveno zgodo-
vino, Ravnikar dogmatiko, Dolinar »Institutiones civiles« in
,Code Napoleon"«, Anton Melzer anatomijo in fizijologijo lAug.
Dimitz, Gesch. navaja še enega Antona Melzerja, pa za kirurgijo in
porodništvo); Schmidt patologijo, Krsnik fiziko in kemijo,
H 1 a d n i k prirodoslovje, G u n z matematiko in Kos modroslovje.

Vodnikovi tovariši na 1 i c e j u so bili : Pesenekar za
klasično slovstvo, Chavvrag za francosko slovstvo in zgodovino,
E i s 1 e r za I. humanitetni tečaj, D e 1 a k , Dolar za Lin II. tečaj
slovnice, K a 1 i s t e r za matematiko. Na postoj nskem kolegiju
je M a g a j n a učil matematiko ter bil vodja , S c h u t z pa slov-
nico ter francoski jezik.

Ljubljansko gimnazijo je novi učni načrt omejil na tri
razrede, v katerih seje učila zgodovina, zemljepis, latinščina,
francoščina , matematika , merni in težilni sistem in italijanščina
kot neobvezni predmet; v začetku je bil poučni jezik nemški in
slovenski, pozneje tudi francoski; ljubljanska gimnazija je imela
1810. 1. 332, 1811. 1. 348 učencev, novomeška gimnazija pa samo
dva razreda.

Od 1773. 1. naprej so na celovški gimnaziji učili deloma po-
prejšnji jezuvitje, deloma posvetni učitelji.

K srednjim šolam, ki so v Ljubljani, Gorici in Celovcu ob-
stajale uže v protestantovski dobi, se je pridružila 1. 1757. gimnazija
mariborska, katero so jezuvitje prenesli iz Ruš nad Mariborom.
Nehala je 1. 1773., pa se čez dve leti zopet otvorila s pijaristi ;
I. 1790. je dobila posvetne učitelje. Pri ustanovitvi 1. 1757. je sali-
grajski vladika naložil jezuvitom, da morata vsaj dva učitelja znati
slovenski. L. 1794. je ob končni šolski slovesnosti govoril Ermenčev
Jože o koristi slovenskega jezika. L. 1794. se je osnovalo dvajset
štipendij iz cerkvene matice za tiste gimnazijske učence, ki bi se
slovenščine .naučili tako dobro , da bi bili sposobni za duhovnike
v slovenskih pokrajinah.

15 Zgodovin« slov. slovstva. II. del.

L. 1746. so v Novem mostu odprli frančiškani gimnazijo
s šestimi razredi, 1. 1854. so jo dopolnili v celo gimnazijo; 1. 1870.
je prišel zavod v državno upravo.

V Št. Pavlu na Koroškem se je ustanovila gimnazija
1. 1777., zaprla 1. 1784., zopet odprla 1. 1809. in imela do 1. 1827.
šest, potem štiri razrede.

Celje je dobilo gimnazijo za časa francoskih vojsk 1. 1809.;
zavod je postal 1. 1850. višja gimnazija, 1. 1884. se je pridejal pri-
pravljavni razred.

Trst je imel jezuvitsko gimnazijo ; ko so se odpravili jezuvitje,
je gimnazija dobila posvetne učitelje ; za Francozov je bd »college«,
1. 1814. se je zaprl in dobil 1. 1850. posvetne učitelje.

Kar se tiče srednjih šol sploh, je imela gimnazija od 1. 1808. do
1. 1818. šest razredov, štiri gramatikalne in dva humanitetna in
posebne učitelje za razne predmete; 1. 1818. pa je dobil vsak razred
enega učitelja za vse predmete. Latinščina je rabila vsem pred-
metom, celo matematiki; v večjih mestih, n. pr. v Ljubljani in
Gorici so se nahajali »liceji« z dvema tečajema kot uvod za vse-
učiliščne študije.

Iz knjižnic odpravljenih samostanov je Leopold ustanovil
licejalno knjižnico v Ljubljani in ji postavil na čelo profesorja
Wildeja, in 1776. 1. tako knjižnico tudi v Gradcu.

L. 1786. sta se osnovali sirotinski ustanovi v Ljubljani in v
Idriji ; višji deželni ranocelnik je postal dr. Kachelmayer.

Humanitetni zavodi so se lepo razvijali za cesarja Jožefa II. ;
1789. 1. seje osnovalo porodišče; sirotiščni zaklad je 1788. 1. imel
premoženja 88.000 gld.

Ustanovila se je za časa Francozov tudi prostozidarska loža
z imenom: »Prijatelji Rima in Napoleona«.

Slavni možje.

Frančišek Andrej Šega, porojen 1711. 1. v Novem me.stu,
se je uže od mladih nog odlikoval v dolbcnju orožja in se nastanil
v mestu Stein na Avstrijskem. Od onod je šel v Monakovo in je
začel rezati pečate, podobe v baker ali upodabljati iz voska, ter je
v tej stroki zaslovel tako, da je postal knežji bavarski dvorni ko-
lajnar v Monakovem. L. 1758. in 1766. je prišel tudi na Dunaj in
podobo Marije Terezije bosiral iz voska.

Umrl je 1787. 1.

Kulturni pregled od 1740. do 1815. leta. 17

Na glasu so njegove slike volilnega kneza Karola Alberta,
kneginje Marije Amalije, kneza Maksimilijana Jožeta, Terezije Bene-
dikte bavarske.

Znamenite so njegove kolajne: 1. 18 podob bavarskih knezov,
2. kolajna cesarja Karola VI. , 3. vojvode Klementa Frančiška,
4. cesarja Karola, 5. Maksimilijana III. in mnogo drugih (Fr. Kavčič,
Lj. Zv. 1895, 207.).

Za Marije Terezije se je odlikoval H a c q u e t , porojen 1. 1739.
v Bretagni , ranocelnik v avstrijski vojni v sedemletni vojski in
potem profesor anatomije , kirurgije in babištva na ljubljanskem
liceju, prehodil je Kranjsko na vse strani in jo opisal v geognoškem
oziru v knjigi: „Orijctographia Carniolica". IV. partes. Lipsia
1778 — 1784. V svoji svobodomiselnosti je gotovo pretiraval; Dimitz
dV. 187) sam priznava : »llacguet ent\virft die crassesten Schilde-
rungen von dem religiosen Wahnglauben des Volkes« ; ob to je
bil Kopitar naprosil Jarnika , naj popravi nekatere netočnosti v
njegovih popisih.

Anton Scopuli iz južnih Tirolov je živel 16 let v Idriji in
1760. 1. izdal »Flora Carniolica«; II. izd. 1772. 1. naznanja in opisuje
124 novih rastlin, neznanih Linne-ju. Mnogo drugih pisateljev v
tej in drugih strokah navaja Aug. Dimitz (Geschichte Krains IV.
188 sequ.).

Matematik Vega je začel sloveti za Jožefa II.

Tudi na Koroškem je bilo živahno gibanje v vednosti in
umetelnosti; dasi je bilo vse nemško, gotovo je bil med učenjaki
in umetelniki kak Slovenec, kateri se ni zavedal narodnosti ; v Kočah
.1730. 1. porojeni Jož. Pichler, poprej pastir, je radi izvrstnih
slikarij za grad Laksenburg dobil plemstvo.

Na Štajerskem sta se razun Popoviča, omenjenega v poprej-
šnji dobi, odlikovala Slovenca Fr. G m e i n e r in Kaspar Roj k o. ^)
Ta seje porodil 1744. 1. v Metavi bhzu Maribora in je postal 1777.1.
učitelj cerkvene povestnice na graškem vseučilišču. Najbolj sta ga
navajala na te stroke francoska zgodovinarja Fleurv in Bossuet.
L. 1782. je prišel v isti lastnosti v Prago, kjer je 1795. 1. dokončal
slavno delo „ Geschichte der grossen Kirchenversammlung su Kostnits."
Umrl je 1819. 1.

*) Oba je popisal bliže J. Macun, Knjiž. zgod. 51 — 54, 54 — 56.

18 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

2. Cerkvene razmere; samostani.

Marija Terezija in Jožef II. sta cerkev podredila državi ;
» p I a C e t u m r e g i u m « je določeval, da so se papeževe bule in
pisma smela razglašati samo tedaj, če je dovolila posvetna oblast.
Odslej škofje in načelniki samostanov, niso smeli neposredno ob-
čevati z Rimom.

Tudi nekatoliki so si smeli staviti molnice ipa brez stolpov
in zvonov), ustanavljati šole, pridobivati si premoženje, državljanstvo
in uradniške službe. Na Koroškem je število protestantov naraslo
na 14.000.

Zvest privrženec Jožefovim nazorom je bil ljubljanski škof grof
Karol Herberstein in je koj prvo leto vladikovanja objavil pastirski
list, v katerem je zagovarjal cesarjeve nazore. (Uasno so se uprli
njegovi nasprotniki v dveh nemški pisanih knjižicah.

Cesar Jožef je razglasil tolerančni edikt , po katerem so po-
stala enakopravna vsa veroizpovedanja ; to je bilo na korist Židom.
Goriški stanovi so vedno prosili za škofijo v (iorici. Papež je pre-
klical 1751. 1. patrijarhat oglejski in iz njega napravil videmsko
ter goriško škofijo, kateri je za voditelja imenovan bil grof Karol
Attems kot nadškof; pl. Codelli in Marija Terezija sta mnogo daro-
vala v gmotnem obziru v ta namen. Na Štajerskem je pripadel
oglejski del goriški , celjski okraj labodski, mariborski pa graški
škofiji, ki je prenesla svoj sedež iz Sekave v Gradec. Namesto
slabo obiskanega graškega vseučilišča se je 1782. 1. ustanovil licej
z bogoslovnim, modroslovnim in pravoslovnim oddelkom.

V Millstattu na Koroškem naseljeni jezuvitje so bili v njim
podrejenih župnijah neodvisni od Saligrada ; ko se je odpravil njih
red, je njih okraj pripadel krški škofiji 1775. 1. Leta 1751. se je
oglejski del Koroškega pridružil goriški škofiji.

Leta 1773. je papež odstranil jezuvitski red, ki je imel na
Kranjskem 43 udov. L. 1780. je bilo na Kranjskem 15 .samostanov;
od 1782. do 1786. leta so jih odpravili 11.') Vsega premoženja
je bilo čez 700.000 gld. ; cistercijenski samostan v Zatičini so od-

') Bržkone je najbridkejše zadela ta usoda zatiški samostan, najstarejši
na Kranjskem; ustanovljen je bil 1136.1. Med menihi tega samostana so se
nahajali zaslužni pisatelji, n. pr. Franc Ks. TaufTrer, Kuralt yuridični pisatelj),
Fabiani je izdal moralno modroslovje, Radics in Scharf sta bila zgodovinarja.
Linhart je bil dve leti v samostanu; zemljepisec Florianschitz je 1. 1744. izdal

Kulturni pregled od 1740. do 1815 leta. 19

pravili 1784. 1.; tudi Avguštincem, obutim in bosonogim, je bila usoda
neugodna; njih premoženje je pripadlo usmiljenim bratom, ki
so 1785. 1. v Ljubljani prevzeli bolnico. Kapucinci v Kranju in v
Novem mestu so morali 1787. 1. zapustiti samostan. V Mariboru
so odpravili jezuvitski samostan, tamošnjo gimnazijo je pa prevzela
država. Pijarist Gracijan Marks iz Ljubnega je izdelal načrt za
srednje šole, po katerem se je poučevalo do 1848. 1. L. 1782. so
bili odpravljeni kartuzijanci v Zajcu, dominikanke v Studencih in
Mahrenbergu , 1787. 1. dominikanci na Ptuju. Na Štajerskem s
750.000 prebivalci je biki..70 moških_in_ženskih samostanoy_;-. 3t
notranje -avstrijskih deželah je za 400 prebivalcev bil eden samo-
stan ; do 1790. 1. se jih je odpravilo 40.

Za Francozov so beljaški okraj in tri tirolske župnije pripadale
ljubljanski škofiji, ki je 1813. leta obsegala 410 župnij in imela
491.114 duš. Od 1811. 1. naprej so se župnije delile v tri vrste,
s 1000, 900 in 700 frankov državne plače in s prostim stanovanjem;
kaplane in pomožne duhovnike je morala preživljati občina.

Dne 1. januvarja 1812. 1. se je uvedel francoski koledar. Razun
nedelj so se katoliški prazniki omejili na Božič, Veliko noč, Marijino
vnebovzetje in Vse svetnike; novega leta dan se je praznoval kot
narodni praznik.

Ljudstvo se je pa vender držalo starega reda in v cerkve
zahajalo tako marljivo , kakor poprej , tudi tiste dni , katere niso
priznavali za praznike; celo trgovci so praznovali.

Avg. Dimitz trdi, da so duhovniki dobro shajali s posvetno
gosposko; škof Kavčič je 1813. 1. dobil red častne legije:

Y imeni cerkve: Vive Tempereur!
Škof Kavčič kupo dviga,

Neveste Krista ne teži

Nobena zla veriga. (Aškerc.)

zemljevid Vojvodine Kranjske. Tudi v dušnem pastirstvu so si pridobili lepih
zaslug; 31 vikarijatov in far^ na Kranjskem, 8 na Štajerskem so oskrbovali z
dušnimi pastirji.

Ohranila se je še „Pesem od gorvzdigneina setiškiga Kloštra^, kjer pravi
S. kitica:

Kmal smo bli vpričo tam

Pravi Buzeti sam

Sim poslan od Cesarja

Od vikšiga poglavarja

Vam morem slavu dat

In vise s kloštra segnat.

{Fr. Wiesthaler, Lj. Zv. 1882, str. 603 i. d.)

2*

20 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Pomag-al mu je spretno notar njegov Anton Alojzij Wolf,
poznejši škof, in Andrej Mesu t ar, pozneje sekcijski načelnik v
ministerstvu za uk in bogočastje (umrl v Badenu 1865. L).

J. Narodno gospodarstvo.

Marija Terezija je kmetski stan proglasila kot »podlago
in največjo moč v državi«; tega načela se je držal tudi
nje sin Jožef II., ki je po podložniškem patentu iz 1781. 1. pod-
ložnike kolikor možno branil samosilstva in jim priznal pravico,
da so se smeli pritoževati. Proti primerni odkupnini je mogel
kmet postati sam svoj gospodar.

Da bi se povzdignilo poljedelstvo, trudila se je cesarica Marija
Terezija združiti vse razumništvo, ki se je zanimalo za to stroko ;
1767. 1. se je ustanovila »Kmetijska družba«') in izvolila
pl. Brigido prvomestnikom, dr Valentina Modesti-ja tajnikom ; tri-
najst pisateljev je nastopilo med udi. 1771. 1. se je osnovala kme-
tijska šola, skoz tri leta je izhajal : ,, \VocJtenflicJies KundschaffshlafV .
Podpiral je družbo izborni prirodoslovec profesor Balt. llacquet,
ki je bil delj časa tudi tajnik ; P. Pavel Glavar, omenjen uže v
prvem zvezku »Zgodovine slovenskega slovstva«, ji je bil iskren
prijatelj.

Med odličnimi kmetovalci se imenuje v tej dobi Balant Cerne
(1723. — 1798.1.). Najodličnejši pa je Anton Janša, ^) znameniti
kranjski čebelar. Porojen od ubogih kmetskih starišev 1734. 1. na
Breznici na Kranjskem, je prišel na Dunaj za Marije Terezije
1769. 1. in začel čebelariti v Meidlingu ; imel je pa tudi bistro glavo
za slikarstvo. Cesarica mu je določila plače 360 gld. na leto.
Prišel je pa čas, ali se hoče odločiti za slikarja ali čebelarja ; zato
je »(iospodar.ska družba« zaprosila cesarico, naj blagovoli družbe-
nemu čebelarju za »vse žive dni« določiti plačo, primerno njegovim
poprejšnjim prihodkom. Dobil je za j^omočnika svojega učenca
Jos. Miinzbcrga. Leta 1773. so v okolici dunajski čebelarili po
njegovem načinu.

') Zgodovinske črtice c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem. V Ljubljani
18'i7. 8". 40. — Stoletnica ces. kralj, kranjske kmetijske družbe 1807. V Ljubljani.
8". 16. (V slavnostnem govoru je na-ilašal Bleivveis, da se je druži)a izcimila iz
družbe »Academia Operosorum«, ustanovljene 1693. 1. v Ljubljani.

») J. Navratil, Spomenik o šeststoletnici. Ljubljana 1883, Matica SI.

Kulturni pies^rled od IT-tO do 1815 leta. 21

Za svojega učiteljevanja kot čebelarje izdal 1771. 1. razpravo:
^Abhandhing vom SclitvClrmen der Bienen". Umrl je 1773. 1. na
Dunaju 39 let star.

Dve leti po njegovi smrti je obelodanil J. Miinzberg Janšin
v nemškem jeziku pisan nauk o čebelarstvu.') Njegov prvi spis
prevel je na slovenski jezik Pet. Pavel Glavar z naslovom : „Pogovar
od ZhehelnUi Boju'\ ki pa je ostal v rokopisu, drugi spis pa je
poslovenil 1792. 1. Janez Goličnik in izdal v Celju; napotil ga je
na to Kumerdej, ki je dunajsko izdajo te knjige iz 1790. 1. predelal
in prikrajšal za štajersko deželo.

Janše najzvestejši učenec in rojak Mart. Kuralt je v nemški
izdaji Janšinega nauka, natisneni v Lvovu, priznal svojemu učitelju
zasluge, pi.šoč :

»O čebelarstvu se je pisalo uže toliko v vseh dobah in pri vseh narodih;
pa od starega Aristotela, Vergilija in Plinija do Siraha, Kriimitza in do novih
pisateljev francoske »Encyclopedie methodigue« ne morem najti
glede na ta nauk nijednega pisatelja, kateri bi bil prekosil našega Antona Janšo,
prostega, a po prirodi neizrečeno nadarjenega kmeta, ki ga je modra in dobra
cesarica Terezija odlikovala s pošto vanjem in podarnostjo.«

O tem našem rojaku je pel dr, Jaka Zupan :

Janša, čebelar

Na Kranjskem se kisal,

Je muhe redil,

Na Dunaju pisal,

Gospodo učil.

»Kmetijska družba« se je ustanovila v Gorici 1765. 1., v Celovcu
1764. 1. in blizo v isti dobi tudi v Gradcu.

Za Primorsko je uže 1522. 1. izšel »gozdarski red«, 1533. 1.
so postavili posebnega gozdnega mojstra za CToriško, Kras in Istro.
Marija Terezija je skušala povzdigniti svilorejo ; 1782. 1. je bilo v
Gorici 462 tkalcev svile.

Za gozdarstvo, lov in ribarstvo so se osnovali posebni uradi.

Mnogo se je storilo za cepljenje koz; 1810. 1. se je dotični navod
razglasil v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku.

Z ozirom na trgovino francoska vlada ni bila prijazna privi-
legijem, podpirala je tuje trgovce, ter dovolila naseliti se Židom :
prvi Žid v Ljubljani je bil Abraham Heiman z Bavarskega.

') Des Anton Jansba sel. sehr erfahrenen Bienenwirthes und K. K. Lehrers
der Bienenzucht zu Wien hinterlafsene vollstandige Lehre von der Bienenzucht
Wien 1775, 8°, 204. Pozneje se je natisnila še večkrat. (Glej J. Navratil, Spomenik
o šeststoletnici.)

22 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Trgovina se je na Kranjskem lepo razvijala : izvoz platnine
je znašal 400.000 gld., železnine 150.000 glcl, razun Cojza so bili
veliki trgovci večinoma Nemci, na primer Desselbrunner, \\'eiten-
hiiller.

Za trgovino je v oni dobi bila v moči čudna naredba, da se
je to ali ono blago smelo prodajati samo v določene kraje ; n. pr.
s Koroškega se je smelo železo izvažati samo na Kranjsko in
Italijansko ; Kranjsko in Koroško ni smelo prodajati žita na Goriško ;
Goričani pa so zahtevali, da naj Korošci kupujejo vino le od njih ;
tolminski živinorejci niso smeli v Čedad in Videm prodajati masla,
sira in telet.

Na Koroškem so od druge polovice XVI. stoletja pridelovali na
leto 700 mark zlata in 2000 mark srebra; sploh pa je Koroško
imenitno zaradi rudninstva uže v rimskih časih ; za poznejše dobe
glej Ed. Aelschker und J. Palla, Heimatskunde 133.

Na Kranjskem so rudniki bili v Kropi, v Železnikih, v Bistrici,
v Beli peči , v Bohinju, v Javorniku, v Mojstrani, v Tržiču in na
Krškem ; železa seje pridelalo na leto za 120.000, jekla za 66.000 gld.
Idrija je pridelovala živega srebra za 600.000 gld., ter dobila 1747. 1.
višjo rudniško sodstvo, tudi kriminalno sodstvo za svoj okraj. V
Trenti in pod Triglavom so kopali in kovali železo (1579. — 1788).

4. Sodst\^o.

1768. 1. se je uvedel novi kazenski zakon z naslovom : C on-
stitutio criminalis Theresiana. Od 1781. 1. naprej
so nameščali znanstveno izobražene sodnike. Najvišjemu sodišču
na Dunaju so bila podrejena apelacijska ali prizivna sodišča, ki je
za znotranje- avstrijske dežele imelo svoj sedež v Celovcu. Mesta
in grajščine so smele izvrševati sodstvo samo takrat, če so imele
znanstveno izobraženega sodnika. Od 1787. 1. je bila smrtna
kazen določena samo upornikom.

Poslovala so za časa Francozov tudi vojna sodišča; prizivna
sodišča so bila v Ljubljani, Zadru in Dubrovniku; v večjih trgovskih
mestih tudi trgovska sodišča. (Ljubljana, Trst, Reka, Zader.) Obrav-
navalo se je v francoskem, nemškem in italijanskem jeziku. Mirovni
sodniki in sodniki prve vrste so nosili črno, sodniki pri prizivnem
sodišču rdečo togo.

JI

Kulturni pregled od 1740. do 1815. leta. 23

Advokatov je bilo na Kranjskem 21, med temi 16 domačinov,
francoski kazenski zakonik (Code penale) je bil uveden 1811.1. in
je imel moč v. vsej Iliriji izvzemši hrvatsko vojaško pokrajino, kjer
je ostalo po Marmontovem nasvetu mnogokaj pri starem.

5. Francozi na Slovenskem.

Kakor smo slišali uže v kratkem zgodovinskem pregledu, je
za časa Franca I. buknila svetovna vojska, ki je trajala celih 23 let,
ter pretresla do dna vse razmere avstrijske države in slovenskih
dežel : prvokrat po turških bojih se je glas sovražnih čet razlegal
po slovenski zemlji. Proklamacijo je razglasil Bonaparte Kranjcem
v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku. Francozi so bili
takrat le kratko časa v Ljubljani.

Dne 20. majnika 1809. 1. so Francozi na novo posedli Kranjsko
in Primorsko; grof Baraguay d'Hilliers je postal poveljnik
Koroškega, Kranjskega, Istre, Reke in Trsta s sedežem v Ljubljani;
generalni intendant pa grof Daru; vsi okraji so dobili svoje
francoske poglavarje. Napoleon je zaukazal 15,260.000 frankov
vojne kontribucije ; na Dolenjskem je nastal upor, ker se je
kontribucija iztirjavala neusmiljeno. Namesto grofa Baraguaya pa
je postal generalni guverner maršal M a r m o n t , eden izmed
najpoštenejših značajev francoske armade, porojen 1774. leta v
Chatillon-sur-Seine, od mladih nog prijatelj Napoleonu, ljubitelj
vednosti in umetelnosti.

Maršal Marmont, to mož je vrl,

Francoza slika živa;
S šampanjca polnoj kupicoj

Omizju, čuj, uapiva:
Fraternite, egalite

Egalite in liberte
To geslo bodi naše!*) Aškerc.

Uvel je novi carinski tarif, ki je pospeševal domačo obrt
in trgovino, uravnal denarne ali bankovčne razmere, pri katerih
je manj trpela »Ilirija« kakor sosedne dežele. Leta 1811. se je uvel
osebni in zemljiščni davek po razmeri Jožefinske uravnave.

Marmont je potrebe za upravo in žitek vojne preračunil na
18 miljonov, dohodki pa so dosegali j edva 5 miljonov ; za 1811. 1.

') Dasi so se Francozi sploh prikupili Slovencem, kolikor je možno v takih
razmerah, vender ne nedostaja glasov, da so Napoleona tudi sovražili. To izra-
zujejo »Napoleonove litanije« v rokopisu, o kojem poročata Jak. Žnidaršič in

24

Zgodovina slov. slovstva. II. del.

SO bili dohodki preračunjeni na deset, stroški na šest miljonov
frankov.

Cesarski ukaz, izdan v Tuilerijah dne 15. aprila 1811.1.. je
ilirske provincije na novo uredil, katerim so načelovali generalni
gubernator z generalnim tajnikom, generalnim intendantom in z
justičnim komisarjem.

Na Kranjskem so bili okraji Ljubljana s 7 kantoni, okraj
Novo mesto z 8 kantoni in okraj Postojna s 6 kantoni ; na-
stavljenih je bilo 23 mirovnih sodnikov; 1813. 1. se je dodal okraj
Kranj s 4 kantoni.

Z občinami so upravljali župani (maires) in pristavi in občinski
sveti. Dohodke občin z manj nego 10.000 frankov dohodkov je
določeval generalni gubernator, one večjih občin pa državni svet
v Parizu. Ljubljani, Trstu, Zadru, Dubrovniku in Karloveu je cesar
imenoval župane. L. 1812. je Ljubljani načeloval baron Codelli;
pristavi so bili Rudolf, trgovec. Žiga plemeniti Pagliaruzzi,
dr. Rozman, advokat, in Mulle, trgovec; svetniki: Jager, Floren-
teich, Kanduč, Alborghetti, Recher, Pesjak, Lederwasch, Kuk,

M. Torkar v Ljublj. Zvonu 1884. Zložil jih je morda kapelan Zanin, ki je na
Košani služboval od 1771. do 1823. 1.
V vzgled bodi začetek:

Litanije Napoleonove za Illirske Dežele.

lUirci lesem, Krainci lesem. Illirci lesem
Moški slište nas. Ženske poslušaite nas:
Oča neizrečene Hudobije
Sin jiaklenskiga Satlana
Paklenskig Duhou Tovarš
Preklela Pravica tvoja
Gaižla Božja
Luciferjou Namestnik

i. d.

o ^

Cl •-

^ i;
^:5

Od tojga nezniasniga Poželenja v te Visokosti
Od toje neizmirjeno Lakomnosti
Od tojiga Neiisuulenja
0<1 tnig Krivic
Od tnje Jeze

i. d.

De k eni pravi Pokori prideš
I>e sveti Materi katolški cirkvi pokoru striš
De vse kar si škod»au nazaj poverneš
De vse Kralje in P"iršte per Miru pustiš
Ti Pogublauc

i. d.

je S

Č C

aj 2

z on

Na zadnje je še »Molimo«.

Kullurni pregled od 1740. do 1815. leta. 25

dr. Pfandl, Wag-ner, Korn, Aichholzer, Čebul, Wurschbauer, Malic,
Savinšek, Valentin, Vogel (Vogou), Galle, Dreo.

Župani so vodili matice ; uvedel se je civilni zakon ; duhovniki
so smeli blagosloviti samo tiste zakonske, ki so dokazali, da jih je
poročil civilni uradnik.

Mirovni sodniki so sodili o prepirnih stvareh do 100 frankov
vrednosti, sodišča prve vrste (Tribunal de premiere instance) o
stvareh, čijih vrednost ni presegala 1000 frankov.

Zemljiščni davek se je za 1811. 1. določil na 4,500.000 frankov;
uvedel se je patentni davek (200.000 frankov) ; pridelovanje soli,
tobaka, smodnika, soliterja in loterija je bilo državni monopol.

Upravo domen in neposrednih davkov je vodil ravnatelj v
Ljubljani, za carino je bil najvišji urad v Trstu; visoko redarstvo
je bilo neposredno pod generalnim gubernatorjem; nižje redarstvo
je bilo podrejeno mvrovnim sodnikom ter sodiščem prve instance,
opravljalo pa je svoj posel tako slabo, da sta bila tatvina in nasilstvo
v ulicah na dnevnem redu.

Stavbarstvo je vodil ravnatelj v glavnem mestu, kateremu so
pomagali deželni in krajevni inženerji.

Temeljito so se izpremenile razmere podložnikov, ki so po-
stali samostalni in slobodni ; odpravile so se vse robote, poprejšnji
podložniki so pred sodiščem odslej bili enakopravni s svojimi nekda-
njimi gospodi.

Vsem urbarnim in desetinskim dolgovom se je odpisala
petina.

»Ilirija« se je v vojaškem obziru razdelila v dve diviziji; prva
je obsegala beljaški okraj. Kranjsko, Goriško, Trst, Istro, hrvatsko
Primorje, počemši od Senja in objemši tudi to mesto, kvarnerske
otoke, izvzemši Pago in Arbe, in civilno Hrvatsko, graničarske
okraje Banat, Sluin in Ogulin; druga je obsegala graničarska okraja
Liko in Otočac, hrvatsko Primorje od Senja naprej , otoke Pago
in Arbe, Dalmacijo, vzhodne otoke, Dubrovnik in Boko kotorsko.
Prva divizija je obsegala pet okrajev z glavnimi središči Beljak,
Ljubljana, Trst, Reka in Karlovec. V šestih letih se je smel iz
»Ilirije« izseliti vsakdo, ki ni bil zavezan v vojaško službo. L. 1811.
se je ukazalo ustanoviti »Ilirski polk« (»Chasseurs Illyriens = ilirski
strelci) 4000 mož. V teh petih krajih so bili izvoljeni intendanti;
izmed navadnih imen se glasi slovenski samo: »V^ilhar« v Beljaku,
katerega so pozneje obdolžili avstrijskega mišljenja in ga zaprli.

26 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Dne 1. januvarja 1812. 1. so se vojaki začeli nabirati po fran-
coskem načinu; Kranjska je morala dati 1100 mož: pa uže 1811. 1.
je šel ilirski polk s 4 bataljoni (4000 mož) na Italijansko, v Parizu
prisegši zvestobo Napoleonu.

6. Časnikarstvo in tiskarstvo.

Tudi za časnikarstvo se je poskrbelo s tem, da se je izdaval
„Telegraphe officiel des Provinces Ilhjrienes", čigar prva številka je
izšla dne 3. oktobra 1810. 1. ; na naročbo se je vabilo v francoskem,
nemškem, italijanskem in »ilirskem« jeziku ; tiskar in založnik je
bil Jožef Sardi. Izhajal je list po sredah in sobotah in imel
objavljati javne čine cesarstva ter ilirskih dežel, hkrati pa tudi
dogodke, ki bi uplivali »na duha čitateljev in razvitek trgovine«.

Začetkom 1811. 1. se je „Telegraphe" združil z „Laibacher
Zeitung"^) ter ga je uredoval profesor Peseneker; imel bi
izhajati odslej v francoskem, nemškem in »ilirskem« jeziku ; sloven-
ščine je bilo ubogo malo.

Popoln izvod tega časnika se nahaja v ljubljanski licejalni
knjižnici.

Ustanovila se je generalna cenzura v Ljubljani ; tržaški časniki
so morali romati poprej v Ljubljano, predno so izšli.

Večjo veljavo je dobil francoski uradni list »Telegraphe«,
ko je prevzel uredništvo Charles Nodier, znan pisatelj. Porojen
1780. leta v Besanconu je bil prognan radi ode proti Napoleonu;
general Bertrand ga je na Kalistrovo mesto imenoval knjižničarjem
in urednikom »Telegraphu« ; tu je pisal roman »Jean Sbogar« ter
se sploh zanimal za južne Slovane, in nagovarjal, naj se preiskuje
domača zgodovina in deželni jezik. Zanimljivo je, kako primerja
Francosko in Ilirsko. Aug. Dimitz navaja (Gesch. IV, 3561 dotični
izrek v francoskem jeziku ; po domače se glasi tako : »Mislim, da
ni nobenega človeka, kateri bi, zapustivši Francosko, ne mislil, da
vidi svojo domovino, vstopivši med Julijske planine. V zunanjosti,
v navadah, v vsem narodnem značaju vlada nekaka enakost, ki
vnema srce. ()e bi jo slučaj bil ustvaril v podnožju helvetskih i)lanin.

') V minulem stoletju je imela Ljubljana več tiskaren, Adam Fr. R e i ch-
hardt (17.44-47), Jurij Heptner (17(i(»), Kger (od 1765. 1. počenšii, Mihael
Bromberger (od 1775. 1. počenši). — Alojzij pl. Kleinmayr preselivJi se iz
Celovca v Ljubljano, je 1778. 1. ustanovil >Laibaelier Zeitung«.

Kulturni pregled od 1740. do 1815. leta. 27

bi še večjca bila ta enakost ; razteza se na zemljo, zrak, nebo ; ona
ustvarja okolo sebe neko harmonijo; vse ga spominja kake navade,
kakega čuta; pri vsakem koraku misli, da vidi domače loge in reke,
svoje rojake in brate« id.

7. Društveno življenje za časa Francozov.

Nemirni časi vojaških homatij in važnih izprememb v deželni
in državni upravi in tuje razmere, ki so nastale na Kranjskem,
sicer niso mogle pospeševati živahnega društvenega življenja, vender
pa je Ljubljana zdaj postala duševno središče obširnemu uprav-
nemu ozemlju, ki se je raztezalo od tirolskih mej do Dubrovnika,
od Save do Jadranskega morja ; saj je Ljubljana uže za Rimljanov
bila važna postojanka. Vsak državnik svetovnega obzorja, ki mu je
ozkosrčna politika narodnega nadvladja tuja, mora uvaževati važno
lego ljubljanskega mesta. To je uvidel Napoleon in njegovi na-
mestniki, a zlasti Marmont.

Prihajalo je v Ljubljano vedno več tujcev.
Trgovec Fran Gale je osnoval 1810. 1. društvo, kateremu je
policijski komisar Toussaint potrdil pravila ; maršal Marmont je
podpiral podjetje, češ, da to pospešuje medsebojno približevanje
prebivalcev in tujcev. Namen društvu je bil: »Pospeševanje
domače trgovine, okusa in omike naše dobe, pospe-
ševanje dostojne zabave stem,da se ods tranja vse,
kar bi utegnilo biti na kvar javni državni upravi.«
Maršal Marmont se je udeležil slovesnosti v streljarni ljub-
ljanski. V gledišču so nastopale italijanske operne družbe. Napo-
leonove dni, 15. avgusta, so bile javne igre, razsvetljevanje in ume-
talni ognji, na večer slovesna pojedina pri maršalu Marmontu in
sijajni ples : jj^j^ ^^ jg g^j ^gggi nocoj

V Ljubljani pri maršali!
Kdo šteje goste, ki pri njem
^ So v dvorci se sestali !
Čast, učenost, bogati svet,
Lepote ženske pestri cvet
iSIave Napoleona !

In maršal Marmont napiva :

Vam, gostje slavni, čašo to

Na zdravje naj izpijem;
Ponosen sem in sem vesel,

Da med Iliici žijem ;
Bog živi našo stolico.

Prekrasno nje okolico,
Bog živi vso Ilirsko .... Aškerc.

28 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Leta 1811. so mesta Ljubljana, Beljak, Gorica, Dubrovnik,
Reka, Zader, Kotor in Karlovec ter šest hrvatskih polkov vslecl
Marmontovega upliva poslala odposlanstvo v Pariz poklanjat se
Napoleonu; Ljubljano sta zastopala škof Ricci ter baron Lichten-
berg; oba sta dobila rede.

Dne 20. marcija 1811. 1. se je porodil Napoleonu sin. rimski
kralj; zelo so se tega dogodka veselili »Ilirci«, ker so se nadejali,
da se vrnejo zopet pod staro vladarsko hišo, in ga v Ljubljani ter
drugod praznovali z velikimi mašami, sjajnimi pojedinami in plesi ;
zlagali so se slavospevi ; jeden se je glasil :

Napoleontim Aiigiistum

Principe suavissimo .

Inclitae Napoleoni dum Propaginis
Ac imperii aeternitatis
Sponsare auctum
Illyrici voti compvtes
Gratulantur.

Dne 29. junija je odšel Marmont na Francosko ; naslednik
mu je postal grof Bertrant, mož dobrohotnega značaja. Nižjemu
ljudstvu je skrbel za kruh in igre. om^kanejšim pa za primerne
slovesnosti. Tudi cesaričin dan (25. avg.) se je praznoval z ljudsko
veselico v okolici ljubljanski ; vožnja po Ljubljanici je prišla zopet
v navado. Lepa je bila taka vožnja dne 28. majnika 1812. 1.; takrat
je francosko cesarstvo stalo na vrhuncu, praznovali so slavni vhod
v Moskvo ; sreča pa se je obrnila.

Recimo še dve, tri o gledališčnih predstavah v tej dobi, do-
polnjuje tukaj podatke o Linhartovih igrah. Leta 1803. so otroci
dvakrat predstavljali Vodnikovo igro : »T i n č e k - P e t e 1 i n č e k « ,
prirejeno po Kotzebueju.

Viharni časi francoskih vojsk so dali povod, da se je 1814.1.
dne 11. julija v proslavo avstrijske vlade v gledališču pela \'odnikova
pesen »Mirov god« :

Pubiči, piini'ike, Trosili venčali

Pulte marjetice. Gaz Premapravčovo,

Zlatice, zvončike, Milmu porečemo:

Dans mirov je god. Zdrav dožel Fronc bod.

Spletajte venčike, Tvoje smo cvetice.

Smarnice. kokale. Sr ti poklonemo.

Kresnice, pojdemo Ponižno prosimo :

Miroven nasprot. Smil se sirot!

Upliv nemškega in c^eškega slovstva; domači pospeševalelji. 29

Istega leta dne 14. julija se je pela pri slavnostni predstavi v

gledališču ta-le Vodnikova pesen :

Cesarja sta vgnala Mladenče \uhajo,

Hud vojskini krik, Kdar stavio mejo,

Francozu podala Nas plesat ravnajo,

Pravičen mejnik. Nam godce dajo.

L. 1822. sta bili dve predstavi ; rdeče tiskani gledališki list
naznanja: Dones bo igran »Golfani Starec«, kratkočasnost u
enim delu iz Nemškiga prestavleno od Kotzebua.^)

Odslej ni bilo predstave do 1848. 1.

III. Upliv nemškega in češkega slovstva;
domači pospeševatelji.

Mi Slovenci smo mnogo bolj zavisni od nemške omike, nego se tega
sami zavedamo, ker dobivamo srednješolsko in visokošolsko izomiko na nemški
podlagi; tudi vsa uprava v državi, tako civilna kakor vojaška, je prešinjena nem-
škega duha in oprta na to podlago. Marsikateri naš pisatelj, osobito pesnik se
je navduševal z nemškimi poezijami, posebno takrat, če je bil učitelj nemškega
jezika in slovstva živahen in za svoj predmet vnet mož.

Zato se moramo na kratko ogledati po nemškem slovstvu, zlasti na njega
klasično in romantično dobo. Omenilo se je uže v I. zv. ^Zgodovine slovenskega
slovstca"*, da važna dejstva v zgodovini uplivajo tudi na razvoj slovstva; zlata
doba v zgodovini dotičnega naroda je tudi navadno, dasi ne vselej, zlata v slovstvu ;
izjema se vidi v Nemcih, kajti časi Goetheja in Schillerja niso zlati ^) v politični
zgodovini Nemcev.

Nemci imajo tudi svojo dobo reformacije (1500. — 1624.) ; začenja se pri
njih 50 let popreje nego v Slovencih in traja četrt stoletja dalje. Naši katoliški
.dobi odgovarja v njih »doba posnemanja«, od Opitzove knjige ^Deutsche Poeterei"^
do Klopstocka (1624.— 4.748.); pesništvo je v tej dobi bilo učenjaško. Druga kla-
sična doba se razteza od Klopstocka do Goethejeve smrti (1748. — 1832); od
Goethejeve smrti do sedanjih časov teče Nemcem najnovejša doba.

Drugemu razcvitu načeluje Friderik Gottlieb Klopstock (1724. — 1803.)
Odgojen v Schulpforti in v Jeni, je v Švici občeval z Gleimom, potem živel 19 let

') Pet. pl Radics, Lj. Zv. 1887.

-) »Nemški dvori so poleg najbolj neumnega blišča bili prešinjeni s praznoto,
ki je kazala v popolnem nedostatku vsakeršnega domoljubja in v bedasti domišlja-
vosti tako nravstveno zanikarnost, da bi se je ustrašil človek tudi takrat, ko bi
jo bil Schlosser v svoji zgodovini slikal prečrno. Poleg tega se je bujno razvijal
despotizem; zakotnjaštvo in zavratnost je kužila dvorni zrak, da so jo hudo na-
padali slovstveniki.« Wilh. Lindemann, Gesch. der deutschen Litteratur. V. Aufl. 470.

30 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

v Kopenhagu in 33 let v Hamburgu. Snov je zajemal umotvorom iz svete in
posvetne zgodovine, n. pr. „Messias^, „Salvmo", „David" ali ^Vaterldndische
Oden'' („Vnsere Sprache"^, „Mem Vaterland"), ^Herman )is Schlacht", „Hermanns
Tod"^. ^Hermanu nnd T]iusnelda". Pesen ^Hermmins ScMacht'^ je posvetil cesarju
Jožefu II.. kateremu je bil predložil tudi načrt za akademijo na Dnnaju. Začetke
francoske revolucije je pozdravil z velikim veseljem in je postal celo francoski
državljan.

Dasi so njegovo »Mesijado« v početku vsprejeli z velikim navdušenjem,
konec vender ni več zanimal (izhajala je 24 let). Najbolj pa je uplival po
svojih odah, ki so v Nemcih vzbudile več posnemalcev. n. pr. Kretschmana,
Denisa. Ode so bogate lepih mislij in resnobnih nazorov ; močno so uplivale
na pesnika Koseškega.

Dasi se je Klopstock opiral na klasično starodavnosl, je vender bolj
posnemal jezik starih pesnikov nego pa bistvo starega duha in mišljenja. To
pa je razkril Nemcem in po njih novejšim narodom JoachimWinckelmann
iz Stendala. Po mnogoletnem kopernenju po lepi Italiji se mu je konečno vender
posrečilo, da je mogel živeti delj časa na Ilaljanskem ia tam temeljito proučiti
vsa umetniška dela. Plod teh trudov je bila knjiga : „Geschichte der Kunst des
Alterthums". V umetelniških delih staroklasične dobe je gledal ali si predstavljal
tisti uzor človečanstva, po katerem so hrepeneli mnogi plemenito misleči ljudje
na Nemškem, ker niso bih zadovoljni z obstoječimi razmerami.

Po njegovem uplivu je grško stavbarstvo, kiparstvo in slikarstvo postalo
uzoi' novejšim umetnikom.

Njegova dela so navdušila drugega preporodnika nemškega slovstva. Gott-
holda Efraima Lessinga (1729. — 1781.) iz Kamenic v Gornjih Lužicah. Uže nje-
govo ime (Lesnik) in ime rojstnega kraja kaže, da je bil slovanskega pokolenja;
bil je najduhovitejši mož svoje dobe; v Slovencih se mu more primerjati samo
Levstik tako po pisateljevanju, kakor tudi po razvitku osobnih življenjskih razmer.

Kar je podrl v kritiki, to je na novo zgradil v drami ; rano se je seznanil
tudi z gledališčnimi igralci, od katerih se je lahko naučil tega. kar je tehnično
potrebno in možno pri predstavljanju iger. Neumorno se je ogledoval po snoveh
za gledališčne predstave, čital Plauta in Terenca, zajemal iz angleških, francoskih
in italijanskih pisateljev ter iskal v vsakdanjem življenju primernih predmetov
gledališčnim igram.

Do Lessingove dobe je kritika bila odvisna od posameznih strank in pisa-
teljev raznih pokrajin ; Lessing se je postavil na višje stališče in je vse pisatelje.
Klopstocka, Wielanda, Gellerta in druge ocenjeval po enaki meri. Po svoji knjigi
,,Havihuryer iJrainaturcjie" je Lessing velikega pomena v nemškem in s tem tudi
v svetovnem slovstvu.

Ko je Lessing ustanovil zdravo kritiko, ki je neizogiben pogoj vsakemu
zdravemu napredku, je pozornost Nemcev in drugih kulturnih narodov na novo
stroko obrnil Johann Goltfried Herder (1744.-180.3). On se je prvi ozrl na
du.^^evno blago drugih narodov in drage voljo priznal povsod to, kar je vredno
priznanja; o Slovanih je začel razširjati celo i)reoptiniistične nazore v znani knjigi ;
„Idcen zur VhUusophic der Gcschichte der Mcuschheit.'' Porodil seje na Vzhodnem
Pruskem; kot učenca ga je vsprejel neki ruski polkovniSki zdravnik v Kraljevem

Upliv nemškega in češkega slovstva; domači pospeševateiji. 31

Gradcu. Pa skoraj se je prepričal mladi Herder, da zdravniški slan ni zanj.
Močno sta nanj uplivala Kant in modroslovski pisatelj Hamann, katerega
Nemci radi imenujejo »Der nordische Weise«; ta mu je vzbudil veselje do narod-
nega pesništva, o katerem je spisal več sestavkov; tako razpravlja Herder v
>KritischeWalder« vprašanje o Homerjevih poezijah in pride do zaključka,
da je Homer glavni zastopnik narodnega pesništva grškega. V letih 1764. — 1776.
je potoval po Francoskem in Nizozemskem, postal dvorni propovednik v Biieke-
burgu, 1776. višji župnik v VVeiniaru. V tej dobi je spisal »Ueber den
Ursprung der Sprache« in »Aelteste Urkunde des Menschen-
geschlechtes«; v tem delu trdi, da sv. pismo ni samo sveta knjiga, nego
tudi izvor narodnega pesništva staroizraelskega ljudstva. To je dokazal osobito v
svetopisemski knjigi ,,Eioh.'^

Od 1776. 1. do smrti 1803. I. je imel lepo in uplivno službo kot cerkveni
govornik, pospešitelj šole in pisatelj. Najvažnejše njegovo delo >Volkslieder«
(1778. — 1779.) je obsegalo nemške narodne pesni, ki jih je nabral ah sam, ali
pa njegovi znanci in prijatelji po Nemškem , ali pa v narodnem duhu zložene
pesni starejših in sodobnih pesnikov n. pr. Simona Dachsa »Annchen von
Tharau« in Goethejevo »Heidenroslein« ter prevode narodnih pesnij,
starejših in novejših, omikanih in neomikanih narodov ; te prevode je prilagodil
kolikor možno izvirni matici z ozirom na jezik, mero in vsebino.

Ta knjiga je imela velik upliv na druge narode, osobito na Slovane, kateri
so po tem vzgledu začeli nabirati domače blago, ki po obsežnosti in vrednosti
daleko prekaša enako tvarino sorodnih narodov. Prve početke tega nabiranja za-
sledujemo tudi v svojem slovstvu v tej dobi, dasi se tu pa tam ni prav razumela
misel, kakor to kaže Danjko ; pravo je pogodil Vodnik, ker mu je bil Cojz moder
Mentor.

Druga važna knjiga, ki je segala po svojih vplivih čez mejo nemškega
slovstva, so >Ideen zurPhilosophie derGeschichte derMenschheit«,
dasi delo ni dovršeno. Hotel je dokazati, kako uplivajo in delujejo med seboj
razne struje človeške omike, vere, umetnosti in vednosti ter prava, torej skupni
napredek človeške izobraženosti. Najpoprej se govori o bivališčih, o zemljepisnih
posebnostih ozemlja, o prednostih človeškega organizma pred živalskim, o tem,
kako je duševni razvoj odvisen od podnebja. Nato razlaga zgodovino do sred-
njega veka. Za uzor si je bil postavil vero humaniteteali človekoljubja.
V istem smislu je pisal tudi >Briefe zur Beforderung der Humanitat.«

V 1740—1780 letih se je v Nemcih začelo živahno gibati v umetnosti in
vednosti; to živahnost imenujejo sami »Slurm- und Drangperiode«;
pesnik Maks Klinger je zložil zmedeno dramo »Sturm und Drang«. V verskih
rečeh po vzgledu francoskih enciklopedistov niso hoteli priznavati ničesar kakor
pamet; v vzgoji so zahtevali vrnitev k naravi, v pesništvu naj velja samo pri-
rojena nadarjenost brez pravil. Na ta način so hoteli izvršiti nekaj nenavadnega,
pristnega; voditelji so jim bih Homer, Ossian in Shakespeare.

Ta doba se začenja s Herderjevimi „Fragmente< in s Schillerjevimi
»R ii u b e r < ; k njim pripada tudi mladi Goethe z delom » G o t z von B e r -
li C h in g e n«.

Spomina vreden je v nemškem slovstvu v tej dobi tako zvani »Hainbund«
ki se je 1772. leta ustanovil v Gottingah. Odlikovali so se v njem Krist. Heyne

32 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

izvrsten razlagatelj klasičnega pesništva. Henrik V os s (1751. — 1826.J nazadnje
dvorni svetovalec v Heidelbergu, najbolj znan po izbornem prevodu Homerja.
Družabnika sta mu bila tudi grofa Krist. in Frid. S t o 11 b e r g. Shajali so se
dostikrat ter si ocenjevali svoje spise in izdajali list >Der erste deutsche Musen-
almanachc. Obožavali so Klopstoeka

Sorodea po mišljenju in stremljenju jim je bil Gottfried Avg. Biirger
(1747. — 1794.) iz M61mers\vende pri Halberstadtu. Umrl je v Gottingah po ne-
srečnem življenju. Pot so mu kazali Shakespeare, Herder in staroangleška biilada.
Naši pesniki so ga radi prevajali in posnemali.

V Halli se je bilo združilo nekaj mladih pesnikov, ki so prav radi čitali
Anakreonta ; njim na čelu je stal Ljudovik Gleim (1717.— 1803.), korar v Haiber-
stadtu in premožen mož, podpornik in prijatelj mlajšim leposlovcem. Dopisovali
so mu Klopstock, Wieland, Gessner, Lessing. Mendelssohn, Herder, Voss in drugi-
Zlagal je pesnice pivcem in vojakom. V Slovencih ga je posnemal V o 1 k m e r ,
veseli pesnik Slovenskih Gorie, in Vodnik. Gleim pa je vender bolj na glasu kot
mecen nego pesnik.

Basni je zlagal Fiiichtegott Gellert iz Freiberga, po vsem Nemškem
priljubljen po vzornem življenju in ljubeznivem značaju. Njegove »Basni in pri-
povedke< so edina knjiga v minolem stoletju , ki je postala narodna; tudi po
njegovih basnih je Volkmer nekatere prikrojil.

Za Napoleonovih časov se je oglasilo mnogo nemških , avstrijskih in
neavstrijskih pesnikov, ki so budili v boj proti Francozom. Med neavstrijskimi
se odlikuje Moritz Arndt (1769. — 1860.) iz RUgena, znan po zbirki »Lieder
fur Deutsche«. Theodor Korner (1791. — 1813.), na Dunaju živeč kot gleda-
liščni pesnik, slavil je smrt za domovino v drami »Zriny« in zlagal navdušene
bojne pesni.

Med avstrijskimi Nemci se odlikujeta Franz Castelli (1781. — 1862.) z
Dunaja po vojaških pesnih, po oklicu na vojake in narod ter po svojem ^Kriegs-
lied fiir clie oesterreichische Armeei ; (Napoleon ga je radi tega prognal) ter
Heinrich pl. Goli in (1772. — 1811.) tudi z Dunaja, ki se je bil 1809. 1. sam
vojskoval kot nadporočnik; njegove pesni je prevajal na slovenski jezik Primic ;
od strani vlade so jih tudi poslali v Ljubljano, da bi jih prevedli na slovenski
jezik, ali odgovorilo se je, da imajo že domače vojaške (Vodnikove) pesni. Collinove
*Lanclwehrliedert so se priljubile po vsej Avstriji.

Mnogo bolj nego Goethe se je slovenskim pesnikom prikupil S c h i 1 1 e r,
čigar upliv nahajamo v Vodnikovi ter Bleivveisovi dobi (Koseški, Cegnar). Porojen
17.')9. 1. v Marbachu biti je moral boj skoro vse svoje življenje ter gledati bledi
skrbi v obraz, v tem ko je Goethe kakor knez korakal brezskrbno skoz življenje.
Tako so tudi njegove poezije boj za idejal, boj za najplemenitejše blago člove-
čanstva: svobodo, harmonijo in lepoto. Ker se pa njegov upliv kaže bolj v poznejši
dobi našega slovstva, govorimo o njem drugod obširneje ; samo to bodi omenjeno
zdaj, da se uže v Jarnikovi knjigi „Zhcr lepih naukov^' 1814. 1. nahaja prevod
Schillerjeve pesni „Gaug nach dem Eiaenhammer.^'

Koncem XVIII. stoletja se je začelo živahno duševno gibanje
tudi v Slovanili. IJolgari in Srbi, tlačeni pod turškim jarmom, so
se dvigali, Čehi, Hrvatje in Slovenci so se vzbujali po dolgotrajnem

Upliv nemškega in češkega slovstva ; domači pospeševalelji. 33

mrtvilu ; Rusi, ki so bili neodvisni in mogočni, in Poljaki, ravnokar
izufubivši samostalnost pa naslanjaje se na slavno zgodovino ter
bogato slovstvo, so se začeli razvijati krepkeje. Temu se ne bodemo
čudili, saj je tudi germanske in romanske narode prešinila moč
novega življenja; francoska revolucija je skušala državne oblike
osnovati na novih podstavah, nemško modroslovje in prvo upozna-
vanje narodne poezije je močno uplivalo na razne narode evropske.

To dobo smemo imenovati narodni preporod — renesanso —
ki ima v raznih slovanskih plemenih razne vzroke. V Slovencih,
Malorusih, Lužiških Srbih in Slovakih se naslanja na razvitek na-
rodnega jezika; ta razvitek teži samo po narodni enakopravnosti.
Narodi se slavno minolostjo, n. pr. Hrvatje, Srbi, Cehi in Poljaki se
ozirajo v srečno dobo slovstvenega dela ali državne samostalnosti.

Kdor hoče dospeti do samostalnosti ali vsaj enakopravnosti,
mora biti ponosen in samozavesten, ponosen in samozavesten pa je
samo ta, ki pozna svoje vrline ; saj poje pesnik : »Kdor zaničuje
se sam, podlaga je ptujčevi peti.«

Uprav v tej dobi slovanski rodoljubi radi naglašajo lepoto
domače besede, n. pr. Vodnik v »Ljubljanskih Novicah«:
„Povedanje od slovenskega jezika", ki ga je Blei\veis ponatisnil
v »Novicah« 1849. leta. Na enak način je v Cehih Balbin
(1621. —1688.) skušal obuditi narodno zavest; bavil se je s češko
zgodovino ter spisal topel zagovor češkega jezika , ki ga je
Fr. Pelcel pozneje objavil z naslovom : »Dissertatio apolo-
getica pro lingua sciavonica praecipue bohemica,
Pragae 1775.« Na češki jezik je prevel to knjigo E. Tonner
1869.1. Nejedly, Pelcelov naslednik na češki stolici praškega
vseučilišča, je izdajal 1806 — 1808. 1. časopis »Hlasatel česky«;
v prvem letniku je spis »Pogovor o češkem jeziku« zagovarjal
pravice češčine tako živo, da je Safai'ika in Palackega vnel za
češko stvar. V istem smislu je Karol Tham 1783. leta objavil
»Obrambo češkega jezika«, pišoč: »Znano je, da so se pred tremi
leti uvedle takozvane ordonance, ki so kakor lačni volkovi v vseh
pokrajinah čeških preiskale vsak kotiček. Če so našli kako češko
knjigo, dobro ali slabo, vzeli so jo s silo, ne da bi razumeli kaj,
ter jo raztrgali ali sežgali.«

Mihael Durič (1738. — 1802.), orijentalist in navdušen preisko-
valec slovanske minolosti, je spisal delo : Bibliotheca s lavi ca
antiquissimae dialecti communis et ecclesiasticae

3

34 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

universae Slavorum gentis« 1. 179 3., ki bi imelo obsegati
politično, cerkveno, slovstveno in kulturno zgodovino stare dobe
slovanskih narodov, pa se delo ni nadaljevalo.

Njegov učenec in tovariš je bil Fran Prochazka (1749
do 1809.1, ki je vsled želje cesarice Marije Terezije na novo izdal
katoliško biblijo 1778 — 1780. in 1804.1.; v tem obziru je enak
našemu Japlju. Dobrovsky je to delo imenoval klasično. Objavljal
je tudi stare češke knjige na novo.

Poprejšnji pisatelji so silno pačili češčino, kakor M. Po h lin
slovenščino. Tako je ravnal Ivan Polil, komornik na Dunajskem
dvoru in hkrati učitelj češčine Jožeaf II. ; zato mislijo češki zgodo-
vinarji, da je Jožef uprav radi te popačenosti in radi neokretnega
učnega načina postal nasprotnik češkemu jeziku.

Naj odličnejši mož v tej dobi pa je bil Jožef Dobrovsky,
ki je močno uplival na Kopitarja, torej posredno tudi na razvitek
slovenstva.

Josip Dobrovsky') (1753.— 1829.) iz Dermeta blizu Rabe
na Ogrskem, je bil vzgojen popolnem v nemškem duhu in se je
češčine naučil šele v Nemškem Brodu. Osemnajst let star je postal
učitelj modroslovja; kot bogoslovec se je učil jutrovskih jezikov
in je o tem predmetu napisal nekaj sestavkov v »Orientalische
B i b I i o t h e k «. Ko je bil razpuščen jezuvitski red, postal je domači
učitelj v rodbini grofa Ant. Nostica ; odgojo mladih grofov je vodil
zaslužni rodoljub Pelcel, ki je v Dobrovskem vzbudil veselje do
češkega slovstva in jezika. Bil je Dobrovsky nekaj časa vodja
semenišču v Olomucu, ali večji del svojega življenja je preživel
na gostoljubnih dvorih čeških plemenitašev.

Ud »Če.«!ke společnosti nauk«, ustanovljene in izpremenjene
v »Kraljevsko društvo znanostij«, je napisal mnogo razprav zgodo-
vinske vsebine ; potem je prestopil na polje jezikoslovno, spisavši :
»Bohmische Litteraturaul dasJahrl779«; »Bohmi-
sche und Mahrische Litteratur«; »Litterarisches
Magazin von Bohmen und Miihren« 1786 — 1787, »Ge-
schichte der bohmischen Litteratur« 1792.

S temi spisi se je bolj in bolj bližal strogemu jezikoslovju.
Naš rojak Kopitar, katerega so vzbudili njegovi spisi, ga je vedno

^) Fr. Kovačič, Josip J)ol)ro\vsky. »Dom iu Svet« 1895; druge vire
podaja l'ypin in Spasovič, Gesch. d. slav. Lit., 11. 1S7.

Upliv nemškega in češkega slovstva; domači pospeševatelji. 35

naganjal, naj smatra kot cilj svojemu življenju to, da napiše staro-
slovensko ali cerkveno-slovansko slovnico. Vender pa je hotel raz-
jasniti poprej še podrobnosti v zgradbi češčine; ob to je napisal
razpravo : Die Bildsamkeit der sla\vischen Sprachen
an der Bildung der Substantiva und Adjectiva in
der bOhmischen Sprache dargestellf. Častno sodbo je
izrekel o tem delu Josip Jugmann.

Nehote in nevede je on v tej dobi največ storil za preporod
tako češkega naroda, kakor sploh vsega slovanskega plemena izven
Rusov : postavil je češkemu jeziku trdna slovniška tla.

Za ostala slovanska plemena je storil največ s knjigo „Insti-
tutiones linguae slavicae dialecti veteris." 1822. leta. To delo sta
izdelala Ceh in Slovenec. Tako dolgo ga je naganjal naš rojak
Kopitar, da je Dobro vskv prišel 1820. 1. na Dunaj, kjer je ostal
osemnajst mesecev, da sta mogla delati vzajemno. Vkljub temu
sporazumljenju sta si bila nasprotna glede vprašanja o domovini
starega cerkveno-slovanskega jezika in glede starosti glagolice ter
cirilice.

Dobrovskega ime je zaslovelo po vsej Evropi ; po svojem
bistroumju in obsežnih znanostih se prišteva prvim učenjakom
tadanje dobe.

L. 1809. je izdal knjigo »Ausfiihrliches Lehrgebaude
der bohmischen Sprache.« Ceh ') je ocenil slovensko, Slovenec
je ocenil češko slovnico. Iz Kopitarjeve slovnice šele je Dobrovsky
posnel pravo sliko slovenskega jezika, ki ga je poprej nizko cenil,
ker ga je znal le iz Pohlinovih spisov. Po uplivu in vzgledu te
češke slovnice je spisal Metelko znamenito svoje delo »Lehr-
gebaude der slovenischen Sprache« 1825. 1.

Dobrovsky je 1810. leta izdal „Slavina", v nemškem jeziku
pisan časopis za slovansko vedo, ki se je 1814. leta izpremenil v
„Slovanko". Slavin je imel tako važne sestavke, da se je 1834. leta
ponatisnil.

Število čeških rodoljubov je bilo tako pičlo , da Dobrovsky
sam ni gojil nade več, da bi se mogel češki narod še kdaj vzbuditi
v novo ži\ljenje; zato je pisal večinoma nemški ali latinski.

Mi Slovenci nimamo in nismo imeli bogatih in plemenitih pod-
pornikov, kakor so bili na Češkem Sternbergi, Nostici, Cernini id.,

') Dobrovskj- je ocenil Kopitarjevo slovnico, Kopitar pa slovnico Dobrovskega.

3*

36 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

zato se pa moramo hvaležne izkazati tistim možem, ki so se k
nam prišedši pri nas udomačili : tak mož je bil

baron Žiga Cojz.

Rodbina Cojzov je laškega pokolenja. Mihael Angelo Cojz iz
Bergama je bil trgovec srednjih razmer; prcselivši se pa v Trst
si je z bistrim umom in nenavadno pridnostjo pridobil toliko pre-
moženja, da je kot eden najbogatejših Tržačanov za časa Marije
Terezije po sedemletni vojski blagodušno poklonil 40.000 gld. državi ;
cesarica ga je radi tega povzdignila v baronovski stan z naslovom
»baron Cojz Edelsteinski«, ker pomeni Zoja (po toskanskem narečju
gioja) biser. Po smrti prve žene se je oženil s Kranjico pl. Kapusovo,
ki je 23. novembra 1747. leta porojenega sina Žigo naučila lepo
slovenski govoriti ; slovenščino kot materin jezik je Žiga iskreno
ljubil ves čas svojega življenja.

Rodbina Cojzova se je pozneje preselila v Ljubljano, kjer je
mladi Žiga dovršil prve šole, višje pa v viteški akademiji v Reggio.
Pesniško nadarjen mladenič je v laškem jeziku zložil marsikatero
pesmico. Stari oče ga je poklical potem domov in mu izročil veliko
obrt in kupčijo, posebno z železom ; kajti štajersko, koroško in
kranjsko železo so takrat po Jadranskem in Sredozemskem morju
prevažali po širnem svetu. Da bi zmogel Žiga tako važno nalogo,
se je temeljito poprijel naravoslovja in matematike, pa tudi modro-
slovja, ki spopolnjuje pravo omiko.

Brigal se je kmalu Cojz tudi za druge za vso deželo koristne
stvari, n. pr. osušenje ljubljanskega barja ; šele 25 let starega ga
je kmetijska družba poprosila, naj jo podpira z umom in dejanjem.
V letih 1775 — 1777. so skušali inozcmci uvažati železo in izpod-
kopati domačo obrt ; on pa je v Ljubljano pozval pametne kovače in
rudarje, da so preiskavah ptuje blago, potoval sam po Nemškem,
Holandskem, Angleškem, Francoskem in Laškem, da hi videl, kako
tam izdelujejo železo in jeklino, in se posvetoval z učenimi rudo-
slovci in kemiki, da bi domačo obrt rešil pogube. Pri tem je sam
napredoval v teh strokah v toliki meri, da je zaslul kot strokovnjak :
učeni rudninoslovec ^^'erner je imenoval neko rudnino »Zoisit«.
Njegovo krasno zbirko rudnin hrani zdaj ljubljanski muzej.

Njegov brat Dragotin je bil učen rastlinoslovec ; njemu na
slavo .se imenuje dvoje cvetlic »Campanula« in »Viola Zoisii«,

Upliv nemškega in češkega slovstva; domači pospeševalelji. 37

Žigo pa je zanimalo vse naravoznanstvo ; na Gorenjskem,
kjer je imel svoje fužine, je prehodil vse hribe in doline ; poseben
ljubljenec mu je bil sivi Triglav.

Če je kak znamenit ptuj naravoslovec prišel na Kranjsko,
vsacega so napotili naravnost k Cojzu.

Rad je vstopil na svojih potovanjih v bajtico revnega delavca
ali bornega rokodelca in popraševal, kako se pravi temu ali onemu
orodju; povsod so Ijudomilega moža sprejemali z veseljem.

Podpiral je reveže na vse strani. Pripovedovalo se je, da je
za časa lakote po francoskih vojskah dobil posebno vrsto ajde iz
Češkega in jo delil med narod; tej ajdi so dali ime »Zojzla.«

Kakor za gmotno, tako se je brigal tudi za duševno stanje
v ožji svoji domovini ; uvidel je, kako zapuščen je slovenski narod
glede omike ; prizadeval si je tedaj na vse načine širiti omiko nje-
govo: Vodnika je navduševal za pesništvo, ga učil in bodril, podpiral
g^a in mu popravljal spise ter naglašal, kako potrebna sta slovnica
in slovar slovenski. Kumerdejevo slovnico je popravljal z Linhartom
vred ; nagovarjal je Vodnika, naj pomaga sestavljati slovar.

Kopitar je prišel v njegovo hišo kot domači učitelj nekega
baronovega sinovca, pa je ostal pozneje, ko je sinovec odšel uže
na Dunaj, še osem let kot tajnik v Cojzovi hiši. Te razmere so
odločile, da je postal Kopitar slavist.

Linhartu je pomagal Cojz posloveniti Wolsteinove živino-
zdravniške „Bukve od kug in bolezen", ki so se natisnile v Ljubljani
1792. 1. ; istemu je pomagal prirejati za slovensko gledišče igri
^,Županova Micika" in „Matiček se ženi". Cojz je pripravil plemenito
gospodo, da so predstavljali te igri; on je tudi priredil včasih
slovenske pesni, katere so laški igralci ali igralke sred igre zapeli
občinstvu na veliko radost.

Bistroumnemu Abr. Jak. Penzelnu, ki je prevel Dio Kassija
in prevod zastavil, je rešil ta prevod za 800 gld. in mu ga podaril,
da ga je dokončal.

Ta izborni mož pa je bil hrom celih 22 let in ni mogel za-
pustiti svojega stanovanja. Leta 1779. se ga je lotil protin in mu
naposled popolnem uničil noge. L. 1793. je bil zadnjikrat na svojih
fužinah v Bohinju. Napravil si je voziček s tremi kolesi, spredaj
mizico za knjigo in papir, in se tako vozil po svojem stanovanju,
ki je imelo sedemnajst sob. V tem oziru je enak našemu pesniku-
mučeniku Josipu Cimpermanu, ki je ohromel v 13. letu svoje dobe.

38 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

V priznanje zaslug je dobil od cesarja Franca komanderski
križ Leopoldovega reda.

Umrl je istega leta kakor Vodnik, 1819. 1. 10. novembra; ob
pogrebu se je vsa Ljubljana zavila v črno obleko.

Anton Rudež^)

je bil porojen 8. aprila 1757. 1. v Kobilji glavi na goriškem Krasu,
in je prišel 1789. 1. k grofu Kobenclu v Ribnico za graščinskega
uradnika, ter kupil 1 809. 1. ribniško graščino in več drugih posestev.
Pri njem je bil Valentin Vodnik kot ribniški kapelan vsakdanji
gost; tudi iz Bohinja mu je Vodnik dopisoval.

Njegov sin Anton, porojen 30. avgusta 1793. 1., je prišel po
dovršenih šolah 1809. 1. na Dunaj in je stanoval pri Ljubljančanu
dr. Koglu s Kopitarjem vred, ki ga je navdušil za slovanstvo.
L. 1810. sta potovala čez Prago in Draždane v \Veimar k Goetheju
in se čez Norimberg, Monakovo, Inomost vrnila v Ribnico. Odtod
je Rudež pošiljal redke besede Kopitarju za njegove jezikoslovne
spise, spisal dva temeljita članka v nemškem jeziku o Kočevju in bil
sploh velik prijatelj slovenski knjigi.

Franc Bile,

porojen okoli 1784. 1. v Bistrici na Notranjskem, je izvrstno dokončal latinske in
bogoslovske nauke, služboval v Tomaju, Postojni, Trnovem in Harijah in umrl
5. maja 1841. 1.

Znal je dobro srbski in ruski, zlagal pesmice, bil spreten govornik, nabiral
Vodniku besede za slovar in mu zložil tudi žalostinko.

Franc Hladnik,

porojen 29. sušca 1773. 1. v Idriji, je v Ljubljani bogoslovje skončavši bil 1796. 1.
posvečen v duhovnika, potem je bil do 1814. 1. učitelj nemških, latinskih in modro-
slovskih i5ol in skoro 26 let vodja latinskih šol. Od I. 1800. se je pečal posebno
z rastlinstvom in je prišel na sled marsikateri dotlej še nepoznani rastlini. Vsled
njegovih trudov se je v Ljubljani otvoril bolaniški vrt. v katerem je bil Hladnik

') Tacih mož, kakor sta bila Cojz in Rudež, so imeli Cehi več. Plemenitaš
Ignacij Born (1742 — 1791.) je bil učen mineralog, visoko izobražen in prosto-
misleč mož, ki se je posebno trudil, da se je na Češkem ustanovilo učeno društvo;
1784. leta je dobilo ime »kraljevsko druStvo znanoslij.« — V razvitku hrvatskega
slovstva v Dalmaciji v XVIII. stoletju navaja Ljubic, Ogledalo, II. 417, škofa
Zmajeviča Viška kot prvega in zadnjega mccenata; podpiral je pisatelje in mnogo
sam napisal na korist veri in narodu.

Slovstveni pregled od 1790 do 1815. 1. Slovenski pravopisi. 39

1810 — 1834. 1, zelo vesten varuh in je botaniko učil brezplačno. L. 1836. je podaril
svojo knjižnico licejalni biblijoteki. svojo zbirko zelišč pa kranjskemu muzeju.
Umrl je 2'). novembra 1844. 1.

Botanik je zaslovel tako, da so ga dostikrat strokovnjaki izven ožje domače
dežele prašali za svet. L. 1818. ga je počastil cesar z zlato svetinjo.

Ugodno je uplival na vzbujenje slovenske zavesti J. A Zupančič,
porojen v Ljubljani 22. maja 1788. 1. Kot učitelj v neki olemenitaški hiši počel
se je pečati s pesništvom in zgodovino. Za gimnazijskega učitelja je služboval v
Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru, kjer je umrl 26. julija 1883. leta. V raznih
nemških listih je izdajal svoje lirične pesni, spisal »Potovanje iz Celja v Sevnico<.
Vzbujal je v svojih učencih ljubezen do slovenščine.

« VV,^Y^-,(V »

IV. a) Slovstveni pregled od 1790. do 181 5. 1.
b) Slovenski pravopisi.

a) Slovstveni pregled.

Doba od 1790. do 1848. 1. je silno važna ne le za Slovence
nego tudi za druge Slovane, živeče v Avstriji, in za vse cesarstvo
sploh. Obsega samo pol stoletja, pa je polna tako raznovrstnih idej
in struj, da ni možno naslikati je v enotni podobi. Mi si ogledamo
v eni sliki čas svetovne vojske, ki je pretresla skorej vse evropske
narode in je vzbudila povsod goreče nade o »slobodi zlati«. Tudi
pisatelji nemške slovstvene zgodovine opisujejo dobo »svetovne
vojske« radi posebej. Slovencem je njih prvi pesnik Vodnik umrl
kratko pred ljubljanskim kongresom, ki je konečno dal novo sliko
Evropi.

Značilna stran te dobe je začetek izvirnega klasič-
nega pesništva, začetek pravega znanstvene g apre-
iskovanja slovenskega jezika, začetek kritičnega
preiskavanja domače zgodovine; pojavljanje slo-
venskega jezika v šoli, uradu in sploh v javnosti,
n. pr. v gledališču; začetek časnikarstva; nabožno
slovstvo pa je stopilo nekoliko na stran.

Najodličnejši zastopnik nabožne stroke Mat. Ravnikar ni iz-
dajal novih molitvenikov, nego prirejal stare v tako lepi obliki,
da ga smemo po pravici imenovati očeta pravilne slovenske proze.
Kar je nabožno slovstvo izgubilo v vsebini, pridobilo je v obliki.

40 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Ene pridobitve pa se sme v tej dobi veseliti nabožno slovstvo,
namreč prevoda svetega pisma, prvega prevoda v katoliškem smislu.
Goreče je to podjetje podpiral jožefinski škof grof Herberstein v
Ljubljani. Bodi mimogrede povedano tu, da so tudi Cehi dobili v
tej dobi klasičen prevod svetega pisma po uplivu Marije Terezije.
Izvršila je slovenski prevod družba omikanih in vnetih duhovnikov,
katerim se je pridružil posvetnjak Blaž Kumerdej. slovenski vzgoje-
vatelj te dobe.

Prvi pesniški poskusi našega prvega pravega pesnika —
Vodnika — so gola posnemanja grških in latinskih vzgledov. To
nam kažejo njegovi prevodi Anakreontovih pesnij, kakor tudi dve
izvirni pesni, v katerih opeva Marijo Terezijo ter na Dunaj odhaja-
jočega Marka Pohlina. Ko mu je pa svetoval Cojz, naj si iz klasič-
nega slovstva izbere samo Horacija za voditelja, naj namesto ostalih
starih pesnikov jemlje v poštev narodno poezijo slovensko : takrat
se nam je vzgojil prvi pravi pesnik slovenski. Vodnik sam je začel
nabirati narodne pesni, kajti zanimanje zanje je začel vzbujati
Herder, kakor smo videli v poprejšnjem oddelku. S tem, da se je
začelo ozirati na narodno poezijo, se je pesnikom pokazala nova
snov in nova oblika.

Ves upliv, ki ga je imela narodna poezija na razvitek našega
slovstva, ogledamo si pobliže v Blei\veisovi dobi, kjer je odločen
častni prostor možem, ki so se bavili z nabiranjem narodnega
blaga ; v tej dobi pa se morajo označiti vsaj početki tega gibanja.
Radi tega postavljamo v tej dobi pesništvo na prvo mesto,
saj se nam šele zdaj predočujejo izvirne pesni klasične
vrednosti, ker se je pesnik učil pri prostem narodu. Omejeno
je slovensko pesništvo še na lirsko stroko, iz epske se javljajo
samo balade in romance. Ker prav za prav le leposlovje
stvarja slovstvo, se naše pismenstvo začenja v
pravem pomenu besede šele s francosko revolucijo.
Vodnik je torej započetnik našega slovstva, živeč in delujoč v
sredini slovenskega ozemlja.

Pod uplivom Lessinga, Gellerta in Gleima je Leopold Volkmer,
»veseli pesnik Slovenskih goric-«, zlagal basni in pripovedke; tudi
slikovita Koroška ni bila brez pesniškega glasu, samo na Primorskem
je muza še spala. Vojaške pesni je na IStajerskem i)0 nemškem
vzoru zlagal Primic, dočim so na Kranjskem mogli kazati na
Vodnikove »Pesmi /a brambovce«.

Slovstveni pregled od 1790. do 1815. 1. Slovenski pravopisi. 41

Ne po izvirnosti, nego po jako prikupni obliki so prijale slo-
venskemu in nemškemu občinstvu v Ljubljani gledališčne igre,
katere je prirejal Linhart ; predstavljale so jih najodličnejše osebe
iz rodbin slovenske prestolnice.

Ni pa treba, da bi prvi pesniki kakega naroda bili ženijalni ;
razmere jim nalagajo še raznovrsten drug posel. Uprav omenjena
Linhart in Vodnik sta ledino orala tudi v zgodovinski stroki. Ob-
širnejše delo Linhartovo se ni moglo dovršiti radi prerane smrti
pisateljeve; Vodnikova knjiga pa je rabila šolam do 1848.1. Da
so se razni narodi ali prav za prav njih zgodovinarji ozirali v
minolost, to so povzročili romantiki s svojimi nazori.

To, kar sta za osnovne šole začela ustanavljati Kumerdej in
grof Edling, so potem nadaljevali drugi ; zopet vidimo pri delu
Valentina Vodnika : 1812. 1. je izdal Abecednik v treh jezikih,
in zahteval v predgovoru, da se mora mladina poučevati v ma-
terinščini ; njegov naslednik je bil škof Ravnikar, ki je 1816. 1.
izdal »Abecednik za šole na kmetih«.

Na Štajerskem sta delala v tem smislu Primic in Danjko.
Primcu gre zasluga, da je prvi izdal »Abecednik«. Z navdušenjem
so sestavljena njegova »Nemško-slovenska branja«, v katerih govori
med drugim tudi o zgodovini starih Slovanov.

Vodnik je spisal tudi potrebne praktične knjige za
slovniški pouk slovenskega jezika 1811. 1. V pred-
govoru naglasa, da so Slovenci izdali uže več slovnic svojega jezika
v nemškem jeziku, in kaže na Ruse in Srbe, ker so v tem obziru
podali lep vzgled za materino besedo izdavši slovnice v materinem
jeziku. Vodnikova knjižica je imela dvojni namen : slovenščini iz-
bojevati primerno mesto v šolskem poduku in širiti jo med omi-
kanci. Znanstvene slovnice slovenskega jezika pa Vodnik ni zmogel,
ker si radi prerazno vrstne delavnosti ni mogel prisvojiti dovolj
filološke izobraženosti. Ravnikar je tudi poskrbel za berilo
s tem, da je Debevčevo 1809.1. sestavljeno knjigo »Male povesti
za šole na kmetih« popravil m na novo izdal.

Ta prizadevanja na Kranjskem je dopolnil Jarnik na Ko-
roškem 1814. 1. s knjigo »Zber lepih ukov za Slovensko mladino.«
V predgovoru pripoveduje, da je 1808. 1. izdana Kopitarjeva slov-
nica odkazala slovnici novo pot; Jarnikova knjižica obsega pri-
povesti, prislovice, Ezopove basni in celo prevod Schillerjeve pesni
»Gang nach dem Eisenhammer«.

42 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

Znanstveno podlago slovenski slovnici pa je položil Kopitar
1808. 1. s svojo slovnico, čije uplivi so se koj pokazali v Ravnikar-
jevih spisih ; tudi drugim slovanskim učenjakom je pokazala pravo
bistvo našega jezika in povzdignila njegov ugled v sorodnih slo-
vanskih plemenih; saj Dobrovsky sam priznaje Kopitarju, da odslej
drugače sodi o slovenščini. Ta slovnica je domačemu in ptujemu
svetu pokazala pravilnost in lepoto slovenskega jezika ter podala
temeljit pregled zgodovine slovenskega pravopisa in slovstva do
one dobe. Dokler vsako slovansko pleme ni imelo take slovnice,
se tudi primerjalna slovnica slovanska ni mogla spisati ; zato so se
izjalovili Kumerdejevi in Japljevi poskusi. Kopitarjevo slovnico je
Franc \Veissenthurn priredil za Italijane. Poleg Kopitarja je .Jurij
Zelenko na Štajerskem izginil s svojim delom. V tej dobi sta
izšli tudi dve slovnici tujih jezikov: Vodnik je seznanil Slovence
s francoščino, Kiošič z ogrščino.

Stolica slovenskega jezika na graškem liceju.')

Dolgo so se zanemarjala učilišča. kjer bi se štajerski Slovenci
mogli učiti materinščine. Uradniki, ki so službovali v Slovencih,
so se slovenščine učili od neukih Ijudij, od slovenskih poslov in
slug. Vitez Josip de Varena, predstojnik linančne prokurature v
Gradcu , je gubernijalnega svetovalca Justelna , rojenega Ceha ,
opozoril, kako potrebna bi bila stolica slovenskega jezika ; ta zopet
je skušal štajerske stanove preveriti o potrebi take naprave ; vsled
tega so deželni stanovi predlagali , naj se imenuje učitelj z letno
plačo 1000 goldinarjev, da se mladeniči temeljito nauče tega jezika,
čemur gotovo treba večletnega nauka, mnogo prak-
tičnega vež ban j a v govorici. Deželni zbor je ukrenil
dne 30. novembra 1810. 1., da se namesti učitelj s 500 gld. letne
plače. Podpiral je misel gimnazijski ravnatelj R a i n e r v Gradcu
s tem dostavkom, da bi stolica bolje kazala v pravoslovje. Temu
se je upiral ravnatelj pravoslovja in je temveč predlagal, naj se na
mariborski in celjski gimnaziji uči slovenščina. Leta 1811. so se
udeležili natečaja Ivan Šmigavec , Ivan Primic in Franc Cvetko.
Službo je dobil Primic z dnem 19. februvarija 1812. 1. in letne
plače 3(X) gld.

Po Primčevi smrti 1818. 1. je bila stolica do 1822. 1. brez
učitelja. Med drugimi je stolico živo zagovarjal S c h n e 1 1 e r , pro-

') I. Macun, Kr. 81, 297—301, 841-344.

Slovstveni pregled od 1790. do 1815.1. Slovenski pravopisi. 43

fesor zgodovine ; zato se je začasno ustanovila za tri leta. Oglasilo
se je 14 prosilcev ; zmagal je začasno Koloman Kvas (Quasi, izučen
pravnik ; učil je po tri ure na teden. L 1834. se je plača povišala
na 400 gld. Tekmovali so Murko, Kvas in Rottman; sedaj
je za stalno dobil službo Kvas.

Tako je bilo do leta 1849., ko se je učni načrt preosnoval;
gimnazija je dobila osem razredov. Kvas je učil na gimnaziji in
na vseučilišču do 1851. 1. Nasledniki so mil bili Lovro Tomin,
V in kovic, Feregg, Vidovič, Magdič, Josip D r o b n i č ,
eno leto A. Skubic, osem let Franjo Bračko, od 1870. 1. dalje
Ivan Macun. Na vseučilišču je ostal Kvas do 1867. 1. Se predno
je odstopil, se je habilitoval na vseučilišču dr. G. Krek, ki je
potem postal redni profesor slovanske filologije. Razven Kreka
noben teh učiteljev ni vzgojil slovenskih pisateljev.

Mnogo važnejša za naše slovstvo pa je bila stolica slovenskega
jezika, ki se je 1817. leta po naporih barona Cojza, Kopitarja in
Ravnikarja ustanovila v Ljubljani za bogoslovce drugega tečaja.
Predavanja so smeli poslušati tudi posvetnjaki.

Dočim je graška stolica bila ustanovljena prav za prav za
Nemce, je ljubljanska odgajala slovenske pisatelje, saj je na njej
mnogo let učil Metelko.

Vzakonodajstvu se je slovenščina rabila v širšem po-
menu in obsegu , nego bi se mislilo na prvi mah. Uže Marka
Pohlin je slovenil cesarske ukaze; za časa francoskih vojsk so se
razglasi objavljali v francoskem in slovenskem, pozneje v nemškem
in slovenskem jeziku.

Narodno gospodarstvo je gojil Pavel Ješenak na
.Štajerskem, koledarstvo se je močno razvijalo na Kranjskem,
Vodnik je babicam in kuharicam pisal poučne knjige.

Breme prvega časnikarskega poskusa je nosil Vodnik
sam, ki je od 1796. do 1800. 1. urejeval »L j ubljanske novicec.

b) Slovenski pravopisi :

bohoričica, metelčica, danjčica, gajica. (Abecedna vojska.)

Slovencem sta rabili v pismu glagolica in cirilica do 16. sto-
letja, v nekaterih krajih po Istri glagolica še pozneje ; po uplivu
rimske cerkve pa ju je odrinila latinica, tako da imamo od 1550. 1.
samo v latinici pisane knjige, izvzemši prvi dve v nemškem pravo-
pisu izdani knjižici.

44 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Najstarejša knjižna spomenika slovenska , brižinski iz X. in
ljubljanski iz XV. stoletja , nimata dosledneg-a pravopisa. Prvim
našim pisateljem ni prijala niti nepopolna in nerodna nemška, niti
cirilska pisava. Trubar pravi v predgovoru k evangeliju svetega
Matevža iz 1555. 1. :

»Mi smo Bug vej, dosti zmišlovali, š kakovemi buhštabi to našo
besedo bi mogli prov po tej ortografiji štaltnu in zastopnu pisati, da
bi preveliko puhštabov ali konsonantov k' ani silabi ne jemali.«

Da se vidi jasneje, kako je pisal Trubar, bodi v vzgled od-
stavek iz njegovega »Katekizma iz dvejma izlaga ma« 1775.
Aydovfki boguui zhes Elemente. Zhes Ogen imaio tiga
Boga Jovem, zhes lufft Junonem, zhes Murie Neptunum, zhes
Pekal Plutonem, Ty Svetniki pag fo : Zhes Ogen Sv. Agata inu
Sv. Florian . zhes Murie inu vode Sv. Niklaush . Zhes Lufft,
Veitre, oblake, zhes Tozho inu Tresk fo tv Svetniki, katerim
prauio Samonaftniki (!), tim iftim po leitu Gorne Mashe bero,
Shcryshi po Cerquah inu po Puli hodio.
Trubarjev sotrudnik, Krelj, se ni strogo držal njegovih načel.
Okolu 1580. 1 so deželni s'tanovi kranjski ukrenili izdati Dalmatinov
prevod »Svetega pisma«; za tako veliko delo je trebalo usta-
noviti dosleden pravopis in sploh se izreči, je-li delo vredno, da
se izda. V ta namen je bil sestavljen poseben odbor veščakov, ki
so navedeni poimence pri Dalmatinu. Vsled naročila tega odbora
je spisal Bohorič slovnico: »Arcticae Horulae« 1584. leta in je
Trubarjevo ter Krelj evo pisavo uredil tako-le : c = z, č=zh. s =/,
š = fh, s = s, š = sh.

Za časa protireformacije so bile prepovedane protestantovske
knjige in Bohoričeva slovnica ter so prišle le malo med ljudi;
marsikateri pisatelj pa se še potrudil ni, da bi se izobrazil v
materinščini. Gregor A 1 a s i a de S o m a r i p a je za svoj slovar
neukretno in nedosledno prikrojil italijanski pravopis, n. pr. :

Kir ochie u nebu priti,
Ta ima ocraniti
Tic deilel zapouedi,
On veruio u a niša Boga
Sprauiga od Ibiga larzk
Inu foiga hlilniga.

Ilipolit novomeški 1711. leta ni znal za Bohoriča;
Kaste le C 1678. I. trdi, da »kranjsko narečje nima slovnice*.
Marka Pohlin si je 1768. 1. napravil svoj pravopis; dosledne pisave

Slovstveni pregled od 1790. do 1815. 1. Slovenski pravopisi. 45

sikavcev in šumevcev ne zasledimo v 17. in v pryi polovici 18. sto-
letja; šele Jožef II asi na Štajerskem 1770.1. in na Koroškem
Gutsman delata razloček med š in š; prvi piše: »Tu kratku s
sim od tiga dolgiga / inu ta dva čerka, ali Pukštaba sh sim skerbnu
od unih dveh /h rezločil, brez katerig-a rezločka kratku nikar ni
kranjske bukve prav brati, da narečem zastopiti.«

Bohoričeva načela so sploh obveljala šele začetkom tega sto-
letja ; bistroumni jezikoslovci so pa uže obžalovali poprej, da Slo-
venci nimajo primernega pravopisa. J. Z. V. Popovič je opomnil
uže 1750. L, da je v »Slovanih raba latinskih pismenk sramoten
ostanek rimskega jarma«.

V prvih dveh desetletjih se je tedaj začelo glede pravopisa
živahno gibanje v slovenskem slovstvu ; zgorej omenjeni Primic
je ustanovil 1810. 1. v Gradcu »Societas slovenica«, čije
udje so bili razven Primca Smigavec, Narat, Cvetko,
^Nlodrinjak, Danjko, Kvas, Perger, Krempelj in
J a k 1 i n.

Bržkone najmarljivejši izmed vseh je bil Danjko. L. 1816.
je izdal »Začetek vučenja Slovenskega po nedelaha
in stopil s tem delcem med slovenske pisatelje. V tem so sklicali na
Dunaj konterenco slovenskih jezikoslovcev, naj se končno ustanovi,
če možno, vseslovanski pravopis ; posvetovanje je Ijilo brezuspešno.
Danjko je hotel po svoje pripomoči, da se uvede primernejši
pravopis ; izdal je torej 1824. 1. svojo slovnico v novem pravopisu
— v danj čici — (ki se nahaja na preglednici koncem te knjige). V tem
pravopisu je izdal Danjko petnajst knjig, ki so se baje v 50.000 iz-
vodih razširile v Slovencih na Štajerskem. Ker je nastopnega leta
izdal Metelko svojo slovnico v »metelčici«, je moral nastati boj
med »novoštajersko« in »novo kranjsko« abecedo.

L. 1827. je bil nekdo v graškem listu „Der Aufmerksame"
priporočil »danjčicc« za občeslovansko abecedo. Temu priporočilu
se je uprl BI. Potočnik v št. 56. istega časnika, češ, Danjko je
slovnico sam namenil samo Slovencem štajerskim in ogrskim ;
Kranjci, Korošci in južnoštajerski Slovenci bi ne hoteli sprejeti
danjčice, ker se njene črke pripisujejo glasom, ki jih niso imele
nikdar.

Njemu odgovarja „Anonymus" v št. 79. časnika „Der Aiif-
merksame" v spisu „Ueber die Bemerkungen des ilhjrischen Blattes
sil dem Aufsatse des Aufmerksamen, das slavischeAlphabetbetreffend,"

46 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

da se mora prednost dati danjčici in ne metelčici, ker je danjčica
prišla prej na svitlo.

Istega leta je vlada naročila sekovskemu škofijstvu, naj spo-
razumljeno z labodskim preloži na slovenski jezik novo uveden
Machnerjev abecednik; naprosili so se Kvas, R i ž n e r ,
Danjko, Krempelj, Harman (župnik v St. Petru pod
Mariborom), Alič in Slomšek, naj povedo svoje mnenje, kako
se naj to delo izvrši. Danjko je dovršil prevod 1828. 1. ; upirali so
se temu delu iz pravopisnih in jezikoslovnih ozirov ; Danjko je na-
glašal v pismu na sekovski ordinarijat, naj pišejo Slovenci kakor do
sedaj, in je predlagal tudi svoj prevod, pripominjaje, naj. se shajajo
slovenščine zmožni ljudje, n. pr. na Ptuju, ker je to mesto uže
1803 — 1804. 1. učeni profesor verozakona v Mariboru Janez Narat
priporočal v ta namen. V obširni in temeljiti vlogi je naglaševal
prednosti danjčice.^ Oba prevoda je Kaspar Harman, župnik v
Št. Petru pod Mariborom in temeljit znalec slovenščine, skrbno
primerjal in ocenil po pravilih Kopitarjeve slovnice in končno
rekel: »Da bi se vender Danjko končno prepričal, da njegovo
narečje ni pravo ; saj se inače sploh priznava, da je po svojih
koristnih knjigah in po neumorni marljivosti mnogo pripomogel
k omiki slovenskega naroda.« Ilarmanu je pritrdil Jurij Alič,
dekan v Vidmu, in izjavil, da Slovenci v Celju ne mogo vsprejeti
Danjkovega narečja; predložil je svoj prevod, ki gaje odobril
Slomšek. Vsled teh izjav je labodski ordinarijat ukrenil uvesti
ljubljansko abecedno knjižico. To slišavši je Danjko posetil skoro
vse župnike in učitelje na Spodnjem Štajerskem, trdeč, da se je
vsprejelo njegovo delo in da se hoče v bodoče ravnati po danih
napotkih. Tako je pregovoril župnike in učitelje , da so se s
podpisi izrekli zanj ; celo Krempeljna in Marmana je prevaril. Te
izjave je po.slal v Gradec z obširnim poročilom ''i, da je metelčica
neporabna.

Temu je še pridejal dodatek, češ. Kopitar celo proglaša slo-
vensko narečje med Dravo, Muro in Rabo kot odlično, ki se mora
v marsičem jemati v poštev.

'; Z dne 27. maja 1890.. sekovski ordinarijatski arhiv. — J. Košan. Slov. ABC-
Slroit. 10—13.

') Des Peter Danjko, Kaplans in Radkersburg mit seinen mitarbeilenden
Freunden in der slovenischen Literatur Detail, betreffend das Alphabet des
H. Fr. Metelko, Professors der »krainerischen Sprache in Laibach«.

Slovstveni pregled od 1790 do 1815. 1. Slovenski pravopisi. 47

Te opombe in mnogobrojna pritrdila so naklonila ordinarijat,
da se je izrekel za njegov pravopis in izdal 1831. leta njegovo
»Abecedno knjižico«.

Proti danjčici se je na Štajerskem koj po uvedenju omenjene
abecede vnel upor; radi tega je v časniku „Der Aufmerksame"
1831. 1., št. 5 nekdo (podpisan: Winde) obžaloval to abecedno
pravdo ; nato se je oglasil »Slovenec« v istem listu 1832. 1., št. 8,
češ, da je danjčica uravnana pre po nasvetu Dobrovskega.

Ne samo na Štajerskem, tudi na Kranjskem se je opetoma
izražala želja, naj se namestu bohoričice uvede primernejši pravopis;
skušali so na abecednem shodu 1820. 1. na Dunaju Kopitar, Metelko,
Ravnikar uresničiti te želje, a zaman ; zato je dal Ravnikar uliti
11 novih pismenk in je nagovoril Metelka, da jih je vzel v svojo
slovnico. Kopitar je sicer uže sam poprej mislil sestaviti nov
pravopis, a ni izvršil te svoje nakane; dopisoval je pa z Ravni-
karjem o tem predmetu.

Metelko je v svoji slovnici ,,Lehrgebdude der slovenischen
Sprache", Laihach 1825. uvel ta pravopis, kateri se po njem imenuje
metelčica. (Glej preglednico na koncu te knjige.)

Prijatelji metelčici so bili : župnik J. Zalokar, stolni kapelan
Blaž Potočnik, katehet Fr. Jerovšek ter Jože Burger, ki so od 1825.
do 1835. 1. izdali blizu dvanajst knjižic. Izven Kranjske sta bila
metelčici prijazna Jarnik in Slomšek.

Nasprotnikov je imela metelčica dovolj ; vojsko proti njej je
počel dr. Jaka Zupan iHoratius) v celovškem listu „Carinthia"
1831. 1., št. 20, 25, 32—33 z Burgerjem, voditeljem Metelkovcev.
Zdaj je k nasprotnikom pristopil tudi Slomšek, ki je bil sedem let
metelčici naklonjen. Nato se je oglasil Fr. Lad. Celakovsky v
„Časopisii Českeho Mtiseum" 1832. leta omenjaje prve tri zvezke
,,Kranjske Čebelice'' in v njih osobito pohvali vši Prešernove poezije,
med tem zlasti sonet ^,Čerkarska pravda"; naglašal je, da se zlaga
s Prešernovimi nazori, češ, zakaj se toliko bistroumnosti in skrbi
obrača na same črke ! Celakovskv smeši Danjka in Metelka ter
nasvetuje , da se po vzgledu Cehov in Poljakov pomnoži stari
pravopis.

Ta sestavek je ponemčil C o p ter ga s svojimi opazkami
objavil v časniku „Ilhjrisches Blaff" 1833. 1., 'št. 6 — 8, in pristavil,
da se zlaga s Celakovskega mnenjem, češ, Metelkova načela so
graje vredna, dasi slovnica njegova obdrži svojo vrednost.

48 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Metelkove! se oglase v istem časopisu št. 10. Metelko si pre
nikoli ni prisvajal časti, da bi bil on edini ustvaril novi pravopis;
latinica opovira slovstvo. Nato začne Cop v št. 13. — 15, 17. boj z
razpravo „Slowenischer ABC-Krieg N. 1." naglašujoč, da so enake
pravde imeli tudi Latini, Italijani, Angleži, Cehi. Srbi, Hrvatje;
zakaj je torej ne bi imeli Slovenci V Očita se tu metelčici. kar so
na njej grajali Slomšek, Jarnik, Murko, Prešern, Dobrovskv i. dr.
Boj je vodil Cop mirno in stvarno ; pohvalno omenja Kopitarjevih
in Metelkovih zaslug, graja samo obliko črk in načela, po katerih
so bile skovane.

Srdito odgovore Metelkovci v št. 22, češ, nasprotnik je strasten,
sam zida gradove in razmetuje pravila , katerih niso postavili za-
četniki novega pravopisa; da je Cop sam spravil na dan kako
večje delo, bi uže videl, koliko truda in težav to človeku zadaje.
Stvarnih dokazov Metelkovci niso zmogli.

Zopet se je oglasil Cop s spisom ,,Slowenischer ABC Krieg N. 2."
v št. 23. dokazujoč marsikatere nedoslednosti nove pisave in popri-
jemljajoč ostreje Kopitarja in Metelka. Zdaj stopi na pozorišče
Juppiter tonans — Kopitar sam — metelčici prvi znanstveni boritelj
v št. 27. s spisom „Ein Wort iiber den Laihacher ABC Streit^ in razsuje
polno košaro psovk iz Dunaja čez belo Ljubljano. Celakovskega
in Prešerna doleti naslov : »aesthetische Genie's« ; učenjak Cop
je »Pan Maciak«, katerega primerja celo nravno-nedostojnim pisa-
teljem, pristavlja pa, da njegovi sobojevniki niti ne zaslužijo takega
vojskovodje; če taki argumenti ne preverijo Čopa, neče se pre
nič več prepirati ž njim, misleč na to, kar je povedal modri Leo

Mediaevus :

Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo,
Aut vinco, aut vincor, semper ego maculor.

Blagi in krotki Čop pa ni ostal dolžan odgovora; v spisu
„Slowenischer ABC-Krieg Nr. 3" št. 30 jvpraša , je-li vsa stvar
vredna tolikega hrupa, in pove odločno, da tudi noče več odgo-
varjati, če hoče Kopitar napadati njegov značaj in ga sumničiti s
si)lošnimi trditvami in puhlo bistroumnostjo , ne da bi navajal
stvarne razloge.

Najduhovitejši nasprotnik danjčici in metelčici pa je bil
A. I. Murko; izdal je 1832. 1. slovnico: »The o retisch-pr ak-
tische Slo wenische Spr ach leh re Ilir Deutsche, nach
den V o 1 k s s p r ac h a r t c n d e r S 1 o \v e n e n in S t c i e r m a r k ,

slovstveni pregled od 1790. do 1815. 1. — Slovenski pravopisi. 49

Karnten, Krain und Ungarn's \vestlichen Distrikten i. t. d.«
in slovar »Slowenisch-Deutsches und Deutsch-Slo-
w e n i s C h e s n a n d w 6 r t e r b u C h«.

Obe knjigi je Murko dal natisniti v bohorčici J. ker je pisal
za vse Slovence ; 2. ker slovenski narod in večina pisateljev ni
sprejela ni danjčice ni metelčice; 3. ker mora jiiti nova abeceda
samo latinska ne pa mešana ; 4. ker bi se, če se na Kranjskem
vsprejme metelčica , na Štajerskem danjčica, vzdignil med štajer-
skimi in kranjskimi Slovenci »kitajski zid«, ki bi oviral napredek
omike slovenskemu narodu.

Z velikim veseljem je to knjigo pozdravil Ljubomir (Slomšek(
v „Carinthiji" 1832. 1., št. 10. in nagovarjal rojake, naj se drže Mur-
kovih besed : »Bratje, napredujte na poti 300 let stare bohoričice,
po kateri ste tako dolgo hodili in prišli do tako lepih uspehov, in
ne dajte se niti od desne niti od leve speljati od lepo uglajene poti.«

Labodski ordinarijat se je zdaj odločil za staro abecedo ; celo
najbolj navdušeni pristaš metelčici, videmski dekan Alič, se je izpre-
obrnil. Kvas iDalemisl) je skušal oslabiti vtis Murkovih knjig s
spisom ,.Eine stveite erfreuliche Erscheinung in der slowenischen
LiUeratiir'' \Der Aiifmerksame 1832., št. 44 — 45), češ, Danjkove knjige
so se natisnile uže v drugo. Murka imenuje svojega učenca, ki je
pre spisujoč svoj slovar uporabil njegova dela in zasebno knjižnico.
V enakem smislu so „Opombe školnlka"' v istem listu. Vse to nič
ni pomagalo ; knjige Ravnikarjeve, Viritijeve, Potočnikove, Ciglar-
jeve in druge, tiskane v bohoričici in čitane tudi na Štajerskem,
so pokopale danjčico in metelčico. V celjskem okraju je v tem
smislu delal nadzornik R u d m a š. Se v zadnjem trenotku je iskal
Danjko pomoči pri Janezu Gott\veissu, sodiškem oskrbniku
graščine »Malek« pri Ljutomeru in nekdanjem učitelju drugega
humanitetnega razreda mariborske gimnazije ; na Danjkovo prošnjo
je ta poskušal po posebnem pismu do sekovskega orcJinarijata danj-
čico rešiti smrti.

Vlada je z odlokom dne 6. nov. 1833. 1. odpravila metelčico iz
šol. Na Štajerskem je skušal Kvas še 1834. L, št. 13 — 14 v sestavku
„Fur clie slotvenische LiUerafur' rešiti, kar se da ; 1836. 1. je spisal
28 pol obsegajoč zagovor danjčice in ga poslal sekovskemu ordi-
narijatu, posnemajoč sicer Kopitarja v psovkah, ne pa v duhu ; v
njem sumniči Murka, Aliča in Rudmaša, hvali Danjka in sebe ter
opozarja na češko-ilirski pravopis, ki se razširja po Hrvatskem.

4

50 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Zadnji boritelj je bil Murko, ki je v predgovoru svoje slovnice
še enkrat pojasnil pravopisno vprašanje. Dne 18. avgusta 1838. 1.
je štajerski gubernij prijavil sekovskemu ordinarijatu odloke, kr. učne
dvorne komisije, da se v danjčici ne sme nič več tiskati.

Vsled tega ostrega boja so se nekateri sobojevniki pomaknili
v mirno zavetje zasebnega življenja in se niso več oglasili, kakor
n. pr. Danjko sam. Koristila pa je pravda v tem, da so se Slovenci
začeli zanimati za znanstveno poznavanje materinega jezika.

Ce prav so se nasprotniki obeh taborov ostro spoprijemali, so
vender Danjko, Kvas, Murko in drugi bili istih mislij, da bi bilo
najbolje, ko bi se Slovenci poprijeli češkega pravopisa, kakor ga
je prikrojil Hrvatom dr. Ljudevit Gaj.

Dasi sta propadli danjčica in metelčica, in dasi se je začelo
zopet pisati v l)ohoričici, vender so izprevideli vsi razumni Slovenci,
da 1)0 treba resno misliti na prostejši pravopis. Kratko je trajala
doba »ilirska«, pa je vender nam Slovencem bila na lepo korist.
L. 1836. se je namreč oglasil »mladi iskreni in drzni« dr Ljudevit
Gaj z lepo idejo, da z listoma »Novine« in »Danica« zjedini vse
Jugoslovane v vzajemno književno kolo. Glede pravopisa je uže
1830. 1. objavil kratko osnovo ter jo razširil 1836. 1. ; pristopilo je
nekoliko Slovencev, med njimi Stanko Vraz, ki je Slovencem podaril
prvo knjigo v novi obleki, to je v pravopisu, kakor ga imamo zdaj
in ki se po dr. Gaju imenuje gaj i ca. Ta knjiga so »Narodne
pesni«, izdane v Zagrebu 1839.1. V novem pravopisu je izdal
Vraz tudi pesen slovensko »Hvala n a j v o j v o d i Ivanu«,
v Zagrebu 1839. 1. V tem času je začel tudi Trstenjak pisati v
gajici; „Der Aufmerksame" 1838. L, št. 47, 1839.1., št. 9 in 24 je
objavil tri njegovi pesni.

Andrej Smole je dal na svoje stroške natisniti v gajici troje
knjižic, dve komediji : »Varh«, »Veseli dan, ali Matiček se
ženi« in »Pesmi Valentina Vodnika«, vse 1 840. leta.
Fr. Mala vaši č in J. Zemlja .sta v ljubljanskem časniku ^Illij-
risclies Blati" 1840 1., štev. 50; 1841. 1., št. 3 in 1843. 1.. objavila
nekaj pesnij ; J. Zemlja je v posebni knjižici 1843. leta izdal
pripovedno pesen »Sedem sinov«; A. J. Murko je istega leta
svojo slovnico v novo dal na svitlo, pa v gajici.

L. 1 843. so začele izhajati „Kmetijskc in rokodelske novice",
ki jih je izdavala kranjska kmetijska družba, uredoval pa dr. Janez
Blei\veis ; pisane so bile v bohoričici. \' št. 6. prvega tečaja pri-

Slovstveni pregled od 1790. do 1815.1. — Slovenski pravopisi. 51

poroča »Ljubim Kranjcem, našim bratom« Krempel novi pravopis;
uredništvo podpira to priporočilo. Nastopnega, leta je objavljal
Matija Maj ar jezikoslovne spise v gajici; uredništvo opaža, da
daje natisniti dopise v takem pravopisu, v kakoršnem mu prihajajo.

Tretji tečaj 1845. 1. je pisan nekaj v bohoričici nekaj v gajici ;
gajico priporoča zlasti Oroslav C a f. Četrti letnik začenja s pravo-
pisom Gajevim ; uredništvo razloži gajico bralcem, ki so pristopili
na novo, in prosi hkrati vse dopisnike, da se poprimejo gajice,
»en glas, ena črka«, pravi, »je velika prednost novega pravopisa«.
Letnik 1846 je tiskan ves v gajici; ponosno pravi Blei\veis koncem
1851. L. št. 53: »Novice so, polagoma stopaje, brez hrupa, brez sile,
brez vojske, naš sedanji obči pravopis po Slovenskem vpeljale.«

Glavni nasprotnik gajici je bil — Kopitar, nazivajoč Gaja
»strastnega šarlatana«, potem Prešern, Metelko,
Z a 1 o k a r, a vender piše Slomšek : »Sovražnikov močnih ni bilo.
prijateljev pa vse živo!« Ti mnogi prijatelji so odločili, da je bil
pravopis Gajev uveden v šole in urade. A. M, Stojan pravi v Nov.
1846. L, št. 52, da Slomškovo »Sveto opravilo«, tiskano v gajici,
otroci lahko bero brez težav, dasi imajo sicer v bohoričici natis-
nene knjige.

Stanko Vraz je 1842. 1. priporočal, naj se Murko trudi za
novi pravopis, ker prireja šolske knjige.

Na Kranjskem je dr. Blei\veis dne 6. junija 1848. 1. predlagal
v deželnem zboru v obširni spomenici med drugim tudi to, naj se
uvede v vse šole ilirski pravopis, ki je bil uradno uveden uže v
Istri in dejanski rabljen na Štajerskem. Vlada je uvedla gajico
z odlokom 11. avgusta 184 8.1. Tudi »Slovensko društvo« v
Ljubljani se je potezalo za to stvar.

Po Murkovih besedah se more sicer bohoričica meriti z vsemi
evropskimi pravopisi razven cirilice ; z ozirom na književno vzajem-
nost pa ni bila kaj posebno primerna ; v bohoričici bi bila slovenščina
osamela ; morala je tedaj priti nova primernejša abeceda. Danjko
je preveč zabredel, ker ni poznal stare slovenščine ; Metelko se je
pa preveč oziral na kranjsko narečje, ne pa na druge Slovane; nova
abeceda je morala biti do cela latinska. Šafafik je imenoval Gajev
pravopis »najlepši slovanski in evropski pravopis«. Cas. česk. Mus.
1837. I. Ost in West 1839., B. 25.

52 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

V. Pisatelji.

Jurij Japelj (1744—1807),

por. v Kamniku, je dobil prvi svoj pouk od rojaka Mihaela Pasrlovca,
ki je bil takrat župnik v Spodnjem Tuhinju ; po njem vzpodbujen
je vstopil v jezuvitske srednje šole v Ljubljani. Tu je nadarjenega
in marljivega dijaka Japlja uvedel sošolec Žiga pl. Hohen\vart v
mnoge premožne rodbine za domačega učitelja. V Trstu je vstopil
Japelj v bogoslovje in tam najpoprej kaplanoval pri Starem svetem
Antonu od 1769. do 1775. leta, kjer se je bavil z italijanščino,
francoščino in angleščino. Odtod ga je ljubljanski škofi lerberstein
izvolil za svojega dvornega kapelana in tajnika.

Škof Herberstein je bil Jožefmec in izdal koj prvo leto pastirski
list, kateri je vzbudil občno nevoljo tako, da so v posebnih knjižicah
nasprotovali njegovim načelom. Vsled želje tega škofa je Japelj
poslovenil in izdal 1779 :

1 . »Ta Ve 1 k i K a t e k i s m u s s p r a š a n j a m i i n u o d -
go varm i«

To knjigo posvečuje škof cesarici Mariji Tereziji, kjer pravi, da
je »to milostlivo Roko te nar bolši Matere tudi Slovencam pokazal«.

Izvršivši to delo je Japelj postal vodja Schillingovi kuratni
ustanovi pri sv. Petru v Ljubljani in konzistorijalni svetnik ; škof
mu je odločil to službo, da bi mogel Japelj tem uspešneje slovstveno
delati ; kajti takrat se je začelo živahno duševno gibanje vsled tega,
da se je na novo vzbudila »Academia operosorum«, ki je delovala
uže (1693.— 1718.).

Osnovala se je bila na latinsko - nemško - italijanski podlagi,
oživila pa zdaj na narodni slovenski, ker so jej kumovali Pohlin,
Japelj, Kumerdej in grof Edling. Leta 1781. je prvomestnik
postal Žiga baron Ousič, tajnik Japelj, Kdling pa vrhovni voditelj.
»Academia« ni uspevala, ker so posamezne odločilne osebe bile
prerazličnega mišljenja: Ousič bi l)il rad vse ponemčil, čemur ni
mogel j^ritrditi navdušeni rodoljub Japelj, Kdling pa je bil skriven
nasprotnik samostanom, torej tudi Pohlinu. Kljubu tem razm(>ram
je Japelj marljivo izvrševal svoje nazore ter izdal nadalje:

2. » C e r k o v n e pesmi, L i t a n i c i n u M o 1 i t \' c p e r
l>ožji službi«, 1784. 1., ter:

Pisatelji. 5H

3. »Zbrane molitve«; tem je pridružil »P e r s t a v i k
enih Kranjskih Pejsem« 1786.1.

Slovenski duhovniki so uže dolgo časa zelo pogrešali sv. pisma
v materinskem jeziku, posamniki so se uže poprej trudili Slovencem
prirediti prevod, a zaman. Ksav. a S. Ignatio (po rojstvu Gregorij
Vorenjec [WorenzJ), diskalcoat v Ljubljani, je bil baje uže začetkom
18. stoletja poslovenil vse sv. pismo z naslovom :

»Čelu Svetu Pismu noviga inu stariga Testamenta« (rokopis

v šestih debelih zvezkih v 4").

Tudi Kastelčevi (1623 — 1688) prevodi so ostali v rokopisu.
Pohlinov prevod, dasi je dobil uže »imprimatur«, ni mogel zagledati
belega dne, morda vsled upora škofa Herbersteina, ki je ta vele-
važni posel Japlju odločil.

Doslej so si pomagali z Dalmatinovim sv. pismom, katero
je škof Herberstein bil celo priporočal.

Japelj se je z veseljem lotil tega dela in si privzel za pomoč-
nika Blaža Kumerdeja. V pregledovalnem odboru so bili : dr. Gregorij
Zupan, knezoškofijski notar; dr. Jakob Sorčan, učitelj razlage
sv. pisma in jutrovih jezikov na ljubljanski akademiji ; Frančišek
P a r a d i s o , takrat knjižničar v Ljubljani ; Sebastijan Zupan,
stolni zakristan, ter frančiškana Jordan Cerar in Anton Jevnikar.
Ti presojevalci so se shajali po štirikrat na teden v škofovem dvorcu
ter popravljali, kar je bilo potrebno.

Uprav dvesto let po Dalmatinovem prevodu je izšel I. zvezek
1. 1784. v Egerjevi tiskarni z naslovom :

4. »Svetu Pismu noviga Testamenta.«

Za vzgled, kako je Japelj slovenil, bodi XV. poglavje iz Janezo-
vega Skrivnega razodenja (Apokalypse).

1) Inu jest sim na Nebi enu drugu veliku inu čudnu znamenje vidil.
namreč sedem Angelov, kateri so imeli te sedem posledne nadloge: Zakaj
skuzi lete je dokončan serd Božji.

2) Inu jest sim vidil kakor enu glažovnalu morje, z' ognjam zmešanu,
inu teiste, kateri so premagali zverino inu nje podobo, inu štivilu njeniga
imena, da so stali na tim glažovnatim morji inu so citre Božje imeli.

.-i) Inu onij so pejli eno pejsem Mojzesa, hlapca Božjiga, inu enu pejsem
tiga Jagnjeta, inu so djali: Velike inu čudne so tvoje dela, Gospod vsiga-
mogočni Bog: pravične in resnične.

4) Kdo se ne bo tebe bal. Gospod, in ne bo Ivojiga imena povikšoval?
Zakaj ti sam si dobrotliv: zakaj vsi narodi bodo prišli in te bodo v pričo
molili, zakaj tvoje sodbe so na dan prišle.

54 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

o) Inu potem sem jest vidil in pole ta Tempel šotorja tiga pričevanja
na Nebi se je odprl.

6) Inu sedem Angelov, kateri so imeli sedem nadlog, je iz Templa viin
prisili, inu so bili z" čistim inu bejlim platnam oblečeni, inu okuli pers z'
zlatimi pasmi prepasani.

7) Inu ena od teh štirih zverin je dala tim sedem Angelam sedem zlatih
kupic, katere so bile polne serda tiga od vekomaj do vekomaj živiga Boga.

8) Inu ta Tempel je bil napolnjen z" dimam od svetlosti Božje inu od
njegove močij: inu obeden nij mogel v Tempel jiti, dokler bi se te sedem
nadloge tih sedem Angelov dokončale.

Vse sv. pismo pa je prišlo na svitlo v tem-le reda:
L. 1784. I. del novega zakona (evangeliji in apostolsko dejanje.) — 11. natis 1800. 1.
» 1786. II. del novega zakona (apostolski listi in skrivno razodetje). Olia dela

poslovenila Japelj in Kumerdej. — II. natis 1804. I.; oba druga natisa

oskrbel Japelj.

> 1791. I. zv. starega zakona (Pentateuch). Prve štiri knjige poslovenil Japelj in

Kumerdej, peto pa Japelj sam.
» 1796. 11. zv. starega zakona ( Jozve, Sodniki in Rut) ; posl. Japelj. — Tega zvezka

II. polovico i,Štiri bukve kraljev) posl. Matevž Šraj.
» 1798. IV. zv. starega zakona (Psalmi Davidovi); posl. A. Traven.
» 1798. V. zv. starega zakona (Pripovesti, Pridigar, Visoka pesen. Modrostne

knjige, Sirah); posl. Jožef Škrinjar.
» 1800. VIII. zv. starega zakona (Mali preroki, Makabejci); posl. J. Ribar in Jožef

Škrinjar.

> 1801. III.zv. starega zakona (Ezdra, Tobija, Judita, Esler, Job in Kronične knjige);

posl. J. Rihar in M. Šraj.
» 1802. VI. zv. starega zakona (Izaija, Jeremija); posl. J. Škrinjar.
» 1802. VII. zv. starega zakona (Baruh, Ecehiel in Danici) ; posl. Matej Wolf.

S prevodom sv. pisma si je Japelj pridobil največjo zaslugo
za slovenski narod ; pomagali so mu tudi ISkrinjar, Traven. Rihar,
Šraj in Woir. Pregledovali so poleg pi)j)rej omenjenih še Naglic,
Miklavčič, Vodlan, Vodnik, Debevec, Baland iWalIand) in Burger.

Ker je prevod izšel brez razlage, so l)ili nekateri duhovniki
nejevoljni; zato je Debevec v I. zv. starega zakona priobčil navod,
kako je treba citati sv. pismo.

S tem delom samim si je Japelj postavil nesmrten spomenik
v slovenskem slovstvu.

Raznovrstno plodovit pa je bil še v drugih strokah.

L. 1787. je umrl knezoškof Ilerbcrstein ; kmalu potem je šel
Japelj za župnika in dekana na novo ustanovljeno župnijo na
Jezici ob Savi. Rad je šel na novo mesto, ker se je bila razrušila

Pisatelji. 55

»Akademija«. Kumerdeja je vlada premestila v Celje za okrajnega
šolskega nadzornika. Japelj je še izdal :

5. ))Lyste in evangelia na vse Nedele in Praz-
nike čez lejtu«; pridejanih je nekoliko pesnij ter »Mali
katekizem«.

Na Jezici je imel mnogo drugega posla ; župnišča ni bilo,
šole ni bilo ; zato je začel z mladeniško ognjevitostjo poučevati
mladino. Postavil je večjo župnijsko cerkev, zasadil okoli župnišča
sadovnjak.

L. 1 795. je dobil župnijo v Naklem na Gorenjskem, kjer mu
je bil izvrsten duhovski pomočnik Jožef Ulčar ; tudi tukaj je gojil
sadjerejo in župljane vnemal zanjo ; tu je dovršil zadnji zvezek
starega zakona 1802. 1.. Ker pa je bil pošel I. zv., ga je naganjal
škof baron Raigersfeld, da ga je izdal na novo.

Na Jezici je bil delaven tudi kot pisatelj v govorniški stroki,
kajti tu je izdal dva zvezka govorov z naslovom:

6. »Pridige za vse Nedele skuzi lejtu«, 1794.
dva dela.

V latinskem predgovoru naglasa, da zdaj objavlja knjige uže
poprej obljubljene, pa ne tako dovršeno, kakor bi želel, ker ga
pre Škot naganja, naj hiti. Slovenil je prosto po laških, francoskih
in nemških pisateljih.

Od Naklega je obiskoval stolnega korarja Žigo pl. Hohenwarta
v Celovcu, ki se je trudil, da je Japelj, njegov nekdanji sošolec,
prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer mu je napočilo novo
življenje, kajti koroški knezoškof grof Salm-Raifferscheidt je bil
velik prijatelj vednostim in umetnostim ter je zbiral na svojem
dvoru duševne odličnjake , na primer Jožefa viteza Cerfoglio ,
rimskega akademika, in opata Matijo Halla, začasnega profesorja
svetovne zgodovine na liceju. S tema dvema vred je zlagal Japelj
latinske pesni, pa tudi slovenskega pesništva ni zanemarjal; 1803. 1.
je izdal pesen:

7. »Prestavljanje ene latinske Pejsmi Imeno-
vane: Ribiči tih ludy.«

Slovenil je Mendelsohna, Gellerta, Kleista, Hagedorna ter pri-
redil za slovensko občinstvo P. A. Metastazija spevoigro »Arta-
kserkses«, kar pa je vse ostalo v rokopisu.

56 ' Zgodovina slov! slovstva. II. del.

Da ni rojen pesnik, čutil je sam ; s pesnikovanjem hotel je
le vzbujati rojake, saj poje sam :

Illustres posili vario sermone poetas

Produce, qui inonstrent, quam terat illa viam.

Slavne sem pesnike uvel v pesniško obliko Slovencem.
Da bi pokazali pot, ktero hodili je nam.

Cerkvene pesni so se mu posrečile, n. pr. »Pred stolom
Tvoje milosti« id. iGlej Josip Benkovič »Dom in Svet« 1894, 68.)

Razven pesništva je gojil tudi od poprej mu priljubljeno
jezikoslovje in sestavil spis ^BeanUvortimg der Frage : \VelcJie cms
člen verschieOenen slavischen Sprachen man der Jugend ziim, leich-
teren Verstdndnis der Bnssischen, Polnischen. Bohmischen, Dalmati-
nischen. Kroafischen, Krainerischen und der iihrigen slavischen
Mundarten heibringen solle?" — Odločil se je za slovenščino.

Leta 1807. je dokončal obširno slovnico slovansko, kateri je
vlada istega leta dala svoj »imprimatur«. Slovnica, ki se nahaja v
rokopisu v licejalni knjižnici v Ljubljani, ima naslov :

8. » 8 1 a v i s C h e S p r a c h 1 e h r e « i. t. d.

To delo ga je napotilo, da je začel spisovati vseslovansko
slovnico, katere je napisal pet velikih zvezkov; dal ji je naslov:

9. »Arcticae Ilorulac Adami Bohorizh 1584.«
Tudi to delo se ni natisnilo.

Neumorno delujočega je vlada imenovala šolskim nadzornikom
za Koroško in poročevalcem v šolskih stvareh.

Pa poleg vseh svojih jezikoslovnih trudov ni pozabil muze :
v slovo cesarju Francu, ki je obiskal Koroško 1807. leta, je zložil
slavospev, ki se je natisnil.

Pravi se, da mu je došel glas, da ga je cesar imenoval tržaškim
školom uprav tisti dan, ko gaje zadela kap, to je dne 11. vinotoka
1807. 1.

Prijatelj Cerfoglia mu je zložil elegijo v spomin, kjer prav*
med ostalim :

Et tu. sublimes, «iui sandus ot aeqiuis habenas

Austriari Imperi. Maxime Caesar liabos:
Nonne pulans virlutcs illi sacra parasti

Jam Tergestini muuera Ponlificis.

Pisatelji. 57

Ti, prečastni vladar mogočne nam Avstrije slavne,

Ki si vzvišen vsigdar ter pravičen vselej,
Ti zasluge njegove spoznal si in čislal visoko:

»Japelj bodi mi škof, sedež pa mesto mu Trst.«*)

Japelj se šteje med najodličnejše pisatelje Vodnikove dobe.
Njegov bistri razum mu ni dopuščal, da bi se bil udal ozkosrčnim
nazorom Pohlinovim ; iskal je besede med prostim narodom, in če
je tam ni našel, šel je k sorodnim slovanskim plemenom, rabil pa
je še vender precej tujk. Vedno se je trudil »slovenski jezik čeden
napraviti« kakor Vodnik. Zato so se njegove knjige zelo prikupile
Slovencem. Katekizem je izšel štirikrat (1779., 1787., 1793., 1809. 1.)
Cerkvena pesmarica dvakrat (1784., 1788.1.), Listi in evangeliji
trikrat (1787., 1792., 1806. 1.)

S Kumerdejem je namerjal sklicati zbor slovanskih učenjakov,
da določijo jednotno pisavo v.seh slovanski) narečij, pa prerana smrt
je zaprečila to nakano.

Takrat je vladal protikatoliški duh v Avstriji ; ljubljanskega
škofa Herbersteina je papež Pij VI. sam obdolžil če ne krivoverstva,
vsaj malomarnosti. Dasi je bil Japelj ljubljenec tega škofa, se mu
vender ne more dokazati, da bi bil storil kaj, kar bi se ne strinjalo
z njegovim stanom ; bil je povsod zvest in vnet duhovnik in po
lepem vedenju priljubljen gospodi in kmetom.

Jožef Škrinjar ( — 1825).
Porojen v Ljubljani, je kaplanoval na nekaterih krajih na kmetih, župni-
koval v Dolu, pri Dev. Marije Oznanjenju v Ljubljani, naposled v Gorjah. Prišteva
se k najspretnejšim prelagateljem Japljevega sv. pisma.

Spisal je predgovore latinske in slovenske posamnim delom sv. pisma ter
dva molitvenika.

Anton Traven (Traun) (1754—1807)
iz Doba, baccalaureus, kapelan pri sv. Petru, župnik na Jezici.

Jožef R i h a r (1759—1807)
iz Polhovega Gradca, kapelan v Št. Jerneju na Dolenjskem, potem pri sv. Jakobu
v Ljubljani, župnik v Komendi.

M o de s t Šraj (1754—1821)
bivši avguštinec, kurat na Vranji Peči, župnik pri sv. Duhu na Dolenjskem.

') Da se je »čutil« sam, se razvidi iz pesni, s katero se je ponudil za uda
goriški akademiji »Arcadia*, kjer se hvali:

Qui normam fidei patrio sermone reduxi

Numen ut a teneris discat amare puer ....

Sunt rnihi quas lingua modulor nostrate camoenae
Ut missis pariter pagina juncta docet ....

58 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Matevž Wolf,

kurat na Bohinjski Beli. živel v pokoju v Horjulu, v Dobrunjah, v Radovljici,

umrl zlatomašnik 1827. 1.

Rihar in Wolf sta prevodom spisala tudi slovenske uvode

Med izdavanjem vsega svetega pisma pošla sta prva dva zvezka novega

zakona; skrbel je tedaj Jurij Japelj. da sta se na novo izdala v lepši slovenščini,

dasi so se zopet uvele nekatere tujke namesto pristnih slovanskih besed, n. pr.

šac nam. zaklad id.

Anton Linhart (1756—17951,

porojen dne 11. decembra 1756.1. v Radovljici, je izvršil humanitetne
tečaje ljubljanskega liceja in hotel vstopiti v jezuvitski red ; ali ker
je bil uprav tedaj odpravljen ta red, vstopil je 1776. 1. v samostan
v Zatičini z imenom Kristijan, pa čez dve leti šel na dunajsko
vseučilišče in se pod vodstvom Sonnenfelsa učil redarstvenih,
trgovskih in iinančnih vednostij. Dovrši vši te študije je služil od
1773 — 1783. leta v knežješkofijski pisarni v Ljubljani. Vsled pri-
poročila barona Žige Cojza je prestopil k c. kr. okrožnemu uradu
ljubljanskemu kot protokolist; v kratkem je postal c. kr. okrožno-
šolski komisar in pozneje tajnik kranjskih deželnih stanov.

V prvi dobi svojega pisateljevanja se je bavil s pesništvom
v nemškem jeziku.') Ker mu pa pozneje ti proizvodi niso ugajali,
jih je nakupil in sežgal, kar jih je mogel dobiti.

V Ljubljani bivajoč postal je odličen ud odbrane slovenske
družbe, ki se je zbirala okoli Cojza, in si pridobil lepih zaslug za
probujenje slovenske narodnosti s tem, da je priredil dve gleda-
liščni igri za slojenski oder, namreč :

1. »Zupanova Micika« in

2. »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«. 1790. 1.^
prvo po nemškem, drugo po francoskem izvirniku.

V »Županovi Miciki«, ki se je dne 28. grudna 1789. 1.
predstavljala v deželnem gledališču, so nastopili, kakor je natisneno
na gledališkem listu: Tulpenheim, en žlahtni (iospod (suknar
Desseli)runner); Sternfeldovka , ena mlada bogata vdova
(gospa p 1. O a r z a r o 1 1 i ) ; Monkol", Tulpenheimov perjatelj

') Uže dijak opeval je ljubljanskega knezoškofa grofa Herbersteina v pesni :
A e m o n a's F e y e r. To je pozneje opilil in uvrstil v knjigo : Blumen nus Kiain.
Laibach 1781. Eger 12. 158. V tej knjigi se nahaja tudi prevod slovenske narodne
balade »Pegam in Lamberger« v heksainetrih. L. 1780. je izdal: Miss Jeny
Lome, eia Trauerspiel in funf Aufzligen. Augsburg. Conrad Heinrich Stade. —
Zložil je tudi pesen: »An Josef nach dem Tode Maria Theresia,€ 1781.8". 6.

Pisatelji.

59

(dr. Makov iz); Jaka Župan (dr. Merk); Micka, njegova hčer
(gospa Linhartova); Anže , Micken ženen (dr. P i 1 1 e r) in
Glažek ; en Šribar (dr. Reppitsch); šepetalec je bil Linhart
sam. Tu se vidi. kako odhčne osebe so sodelovale. „Laibacher
Zeitung" z dne 29. grudna se je izrazila jako pohvalno, naglašuje,
da je kranjski jezik dovolj gibčen in blagoglasen ; ves narod je
pre ponosen na take igralce, katerih se bodo spominjale knjige
slovstvene, rekši : »Ti so položili temelj v izobraževanje materinega
jezika in so ga usposobili za gledališčne predstave.«

Pesen na koncu igre.

Matiček poje:

Zdej zapojmo, zdej vukajmo !
Eden drugmu ogin dajmo!
Jeza, žalost, li na stran
Dans je moj veseli dan.

Tonček poje:

Žalostna je duša moja,
Misli moje so v Ljubljani.

Jerca poje k' Tončeku :

Tiho bodi, jest bom tvoja
Le ostani, le ostani.

Vsi. Zdej zapojmo, zdej vukajmo.

Možje. Eden drugmu . j •
'ž^ !> v A " ogm daimo
Zetie. Ena drugi ° •'

Jeza žalost id. id.
Nezka poje k' Baronu:

Brez zamere, vaša Gnada!
Kar sem slnla, nisim rada,

Pa sim mogla. — take smo!
Me deklici, nu ženice
Za moža, nu za petice

Tako le se trudimo.

Gospa poje:

Brez zamere, vse smo take
Lepe, zale. korenake
Rade imamo, lubimo

Ce le vunder ni drugači,
Kadar se lubezen pači,

Vam, možaki, zveste smo.

Baron poje:

Povasuje vsaka rada.
Bodi stara, bodi mlada

Zlasti, če je mož neslan.
Poterpimo! kaj se oče? —
Kadar pa že ni mogoče,

Pa mahuimo tud' na stran !

Nezka poje :

Le mahnimo! — al zadeli
De bi zlodja v seb' imeli.

Nič ne bodo, de vedo!
O možje, ste pravi tiči.
Al vas vunder me deklici.

Kadilr očmo, vjamemo.

Matiček poje :

Je en pobič, k' roge stavi,
Njemu se Lubezen pravi,

Tisti perutnice ima.
Veš zakaj? — zato, de lože

Sem ter tje vihrati zna.

Vsi.

Možje.
Žene.

Zdej zapojmo, zdej vukajmo!

Eden k' drugmu • i • i
T? u' J ° ogm daimo !
Ena k drugi ° '

Jeza, žalost, li na stran,

Dans je naš veseli dan!^)

*) 179L 1. dne 8. februarja se je pri benefici igralke gospe Deimerjeve
deklamovala Linhartova pesen: >Fantje«, ki se glasi tako-le:

Fantje en lep cvet je ta,
Kar kol lubezen da
Iz mojga maiga verta
Ena roža brez terna
Pa še ni prav odperta
En dober duh ima

Vam b'jo rada predala
Ne bo velik koštala
Lubi Fantje! kupite
Za en repar al dva
Friško naprej stopite
Dober kup Vam se da.

gQ Zgodovina slov. slovstva. H. d^l.

Drugo igro: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«
je Andrej Smole na novo izdal 1840. leta. Ponatisnena je tudi v
AVeissenthurnovi slovnici 1811.1. in ni navaden prevod nego pri-
krojena za kranjske razmere koncem minolega stoletja.

Linhart je na slovenski jezik prevajal tudi uradne razpise,
kajti dvorne pisarne odlok z dne 24. okt. 1791. 1. priznaje »fiir die
be\verkstelligte Ubersetzung der Allcrhochsten Verordnungen und
Patente in die krainerische Sprache die eingerathene Douceur von
12 Dukaten oder 54 11. be\villigt.« — Sodeloval je tudi pri Vodnikovih
»Pratikah«, ker je naglašal Cojz, da bi slovenskim kmetom bolj
ugajali poljudni spisi iz kranjske zgodovine nego iz sv. pisma.

Linhart je bil tudi ud c. kr. kmetijske (takrat imenovane : eko-
nomskei družbe ter je poslovenil Wollsteinovo knjigo z naslovom:

3. »Bukve od Kug in Bolezen (3 o v e j e Živine,
tih Ovac inu S vin« id. Ljubljana 1792.

Zelo važno pa je njegovo, žal, nedokončano zgodovinsko delo :

4. »Versuch einer Gesch ichte vonKrain und der
iibrigen siidlichen SI aven Oesterreichs«. 1788. 1. Theil.
V predgovoru je ocenil do one dobe spisane knjige o zgodovini

južnih Slovanov dokazavši njih nedostatnost. Napotil ga je na to
delo zgodovinar Anton v Gorlitzu s knjigo „Erste Linien ebies
Versnches iiher der alten Slaven Vrsprung , Siffen, Gebrduche,
3lehmn(jen und Kenntuisse." Leipzig 1783. Raztegnil je Linhart
svoje raziskavanje čez ozke meje kranjske dežele naglašujoč, da
dostikrat ni ljudstvo samo krivo, če ni postalo to. kar bi rado. On
zahteva, da morajo zgodovinarji več ozira imeti na Slovane.

Ker je Linhart s tem delom zaslovel kot zgodovinar, so kranjski
stanovi po smrti Jožefa II. nasledniku Leopoldu 11. podali spomenico,
zahtevajoče stare stanovske sloboščine. Izdelal jo je deželni histo-
rijograf Linhart na 52 polovično popisanih polah v folijski obliki
ter razložil v uvodu nekdanjo upravo stanov in na koncu navel
splošne pritožbe in želje. Dobil je za to delo 52 zlatov. (Gosta,
Mitth. d. hist. Vereines fiir Krain 1859 )

Izdelal je tudi spomenico glede Jožeilnske uravnavo davkov ;
opirala seje na zgodovinske in listinske priloge, obsegala I8V2 pole
ter se 1790. 1. prečitala v deželnem zboru. Določili so mu stanovi
v nagrado 100 zlatov, ki so se po njegovi smrti izplačali vdovi.

Liniiartova slika se nahaja v njegovi pesenski zbirki ..HI n men
ans Krain". Tmrl je dne 14. julija 1795. 1.

Pisatelji. gj

Valentin Vodnik (1758—1819).

»Rojen sim 3. svičana 1758. ob 3. uri zjiitra v gorni Šiški na
Jami per Zibertu iz Očeta Jožefa inu matere Jera Panče iz Viča.
Dedec Juri Vodnik je rojen v Sent Jakobi uni kraj Save. se je
perženil na Trato pod Goro nad Dravlami k hiši Žibert. Potle kupi
hišo v' Šiški na Jami, ime seboj pernese u leti 1780., vmerje 1774,
star osemdeset inu pet let. Je rad delal inu vinu pil. ^'eč•krat mi
je sam pravil, kako sta on inu njega oče Miha hodila na Hervaško
kupčovat s' prešičmi , vinam inu platnam , zraven dober kup v'
oštarijah živela. Veči del Vodnikov je pozno starost doživelo ; dva
brata inu ena sestra mojga dedca so mene dostikrat pestovali. inu
potle hvalili, kader sim pridno v šolo hodil.

Devet let star popustim jegre, luže inu dersanje na jamenskeh
mlakah, grem volan v šolo, ker so mi oblubili, de znam nehati,
kader očem. ako mi uk ne pojde od rok. Pisati inu branje me je
učil šolmaster Kolenec 1 767. ; za pervo šolo stric Marcel Vodnik,
franciškanar v Novim mesti, 1768. inu 1769. Od leta 1770. do 1773.
poslušam pri jezuvitarjih v Lublani šest latinskih šol. Tiga leta me
ženejo muhe v' klošter k' franciškanarjem, slišim visoke šole, berem
novo mašo. se z' oblubami zavežem ; 1. 1 784. me Lublanski škof
Herberstein vun pošle, duše past.

Kranjsko me je mati učila, nemško inu latinsko šole ; lastno
vesele pa laško, francozko, inu sploh slovensko. Kamenje poznati
sem se vadil 1793.

Z' Očetam Marka Pohlin Diskalceatam se iznanim 1773. L,
pišem nekaj kranjskiga, inu zakrožim nekitere pesme, med katermi
je od zadovolniga Kranjca komaj enmalo branja vredna. Vselej sim
želel kranjski jezik čeden narediti. Baron Žiga Cojs inu Anton
Linhart mi v' leti 1794. naročita kalender pisati; to je moje pervo
delo, katiro tukaj vsim pred oči postavim , da se bodo smejali,
inu z' menoj poterplenje imeli. Če bom živel, očem še katiro novo
med ludi dati, naši nastopniki bodo saj imeli kaj nad nami po-
pravlati inu brusiti.

Pisano na Gorjušah v' bohinskeh gorah 1. Rosnicveta 1796.«

Tako jasno in jedrnato opisuje Vodnik sam svoje duševno
razvijanje v prvih letih. Ugodna mu sreča ga je privedla koj v
začetku v divnolepo gorenjsko stran kranjske dežele; sam nam
je povedal, da je šel najpoprej duše past v Soro od 10. aprila 1784.

52 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

do 15. febr. 1785. ; potem je prišel za kapelana v Ribnico 'z odlokom
od 20. oktobra 1788. i 4. avgusta 1792. 1. poprosi briksenskega Škota,
naj mu podeli samostojno kapelanijo na Blejskem gradu; v prošnji
povdarja. da ume in govori šest jezikov, da uže služi deset let in
da bi rad pomagal »einem abseitigen roben Berg -Volke«. Vsled
te prošnje je prišel v Gorjuše. V tem krasnem delu naše slovenske
zemlje, ki nam je dal Preširna, Jenka, Kopitarja i, dr. vzbudila se
je Vodniku pesniška žila in veselje do slovstvenega delovanja.
Ukaželjnemu mlademu duhovnu pa je še to bilo v korist, da se je
tam seznanil z visokoučenim in plemenitim baronom Cojzom, ki je
blagodušno podpiral, učil. bodril vse duševne veljake. Zanimivo in
prijetno je citati liste, katere mu piše Cojz.

Baron Cojz je v občnem znanju, v estetičnem okusu in kraso-
slovju daleko presegal našega Vodnika. Pred vsem mu priporoča
Horacija in izvirnost ; pohvalno omenja njegovega »Zadovoljnega
Kranjca« in pričakuje mnogo od »planinskih muz«. Izvrstno mu
kritikuje pesmico »Na moje rojake«.

Nagovarjal je Vodnika, naj prevzame nekaj črk za slovar, ki
ga spisuje Kumerdej ; zelo se je razveselil, spoznavši. da se Vodnik
zanima tudi za naravoslovje.

Uvidelo se je pa, da potrebujejo v Ljubljani tacega pomoč-
nika, kakor je Vodnik ; on sam si je želel s kmetov priti v mesto,
kjer bi imel knjige na razpolaganje in kjer bi mogel občevati s
svojimi učenimi prijatelji.

Dne 1. avgusta 1796. leta se mu je želja izpolnila: prišel je
za kapelana in benelicijata k sv. Jakobu v Ljubljano ; čez dve
leti potem pa za učitelja poetike na gimnazijo, s 400 gld. letne
plače. V tej službi je učil na zavodu v najvišjem razredu vse pred-
mete razven verozakona, bil 1806. 1. začasno načelnik zavodu, postal
1807. leta učitelj zgodovine, začasno tudi francoščine, 1810. leta za
francoske vlade ravnatelj (directeur) gimnaziji, nadzornik začetnim
šolam Iccoles priinaires) in vodja umetniški in rokodelski šoli (ecole
darts et metiers.i V vseh teh službah je bil na svojem mestu,
kakor riba v vodi. Mlad in navdušen za vse, kar je lopo in blago,
je navduševal mladino za klasične uzore, razlagal modro latinske,
grške in nemško klasike, kot ravnatelj se vestno trudil šoli na korist.

Na narodne potrebe se ozirajoče naredbe francoske vlade so
vzbudile v njem veselo nado , da se začenja za slovenski narod
čas lepšega duševnega nai)rcdka ; tem čutilom je dal odduška v

Pisatelji. 63

pesni ,JUrija oživljena", katero je natisnil 1811. 1. v »Pismenosti«
in v uradnem listu »Telegraphe ofiiciel« 31. julija 1811.1. z latinskim
prevodom: »lUvria rediviva«. Uradni list je sam priznal, da vsak
stih diše ognjeno ljubezen do domovine.

Vsled te pesni so ga zavistniki ovadili avstrijski vladi. L. 1813.
so zasedli Avstrijci Kranjsko, in Vodnik je postal učitelj zgodovine in
zemljepisja, pristav licejskega ravnatelja pri gospodarstvu in začasni
vodja normalnih šol. L. 1814. se je pa zastonj poganjal za stolico
zgodovine in italijanskega jezika na ljubljanskem liceju. Dne
18. marcija 1814. leta je bil dejan v pokoj po veljavnih zakonih,
ako ni več zmožen za službo, ali naj se mu pa da taka služba,
da ne bo imel opraviti z odgojevanjem mladine. »Ilirija oživljena«
mu je bila v pogubo. Pokojnine je dobil 200 gld. Vodnika so
tolažile v tako ubornih razmerah vede in pesništvo. V pokoju
je še prelagal deželne zakone in se ukvarjal z numizmatiko.

Dne 8. januvarja 1819. leta ob devetih na večer ga je zadel
mrtvoud in končal njegovo trudapolno življenje.

Radi plemenitega mišljenja, dobrega srca, jeklenega značaja
in neumorne delavnosti ga je čislalo vse.

Slovenci imenujejo po pravici Vodnika »mojstra pevcev«;
istina je sicer, da so uže poprej zlagali slovenski pesniki pesmice,
posebne vrednosti pa niso imeli ti proizvodi ; bili so večinoma slabo
verzifikovana proza. Pri Vodniku združile so se pa vse razmere, ki
so ugodno uplivale na duševni razvitek našega prvega pesnika. Prvič
mu je bila prirojena pevska žila; prišel je sam med prosti
narod, kjer se govori nepopačena lepa domača beseda, in kjer se
nahaja dovolj lepih narodnih pesnij, saj pripoveduje sam :

Kar mat' je učila,
Me mika zapet.
Kar starka zložila,
Jo lično posnet.

Uprav Vodnik je začel nabirati slovenske narodne pesni. V
Levstikovi izdaji Vodnikovih pesnij so natisnene v VIII. oddelku :
Pegam in Lambergar, Ravhar, Nevesta kralja Matjaža, Lovec ,
Brašno, Mladenič samec, in Vosnik.

Najznamenitejša izmed petero po Vodniku nabranih pesnij
je gotovo „Pegam in Lamhergar'' ; prepis te pesni je dal Vodnik
prof. F. A. Zupančiču, kateri jo je objavil z nemškim prevodom. Ta
pesen se nahaja v raznih oblikah. Jako se po obsegu razlikuje v

54 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

Vrazovi zbirki in se glede na pesniško vrednost ne more meriti
z drugimi inačicami. Opomniti so oblike v Vodnikovem prepisu :

Vi. lini gospa mat slonevš'
Kaj Krištofu poda. videvš'
Kak puhti Pegam se zvedevš'

Teko do sina svojega
Do Krištofa Lambergerja
Povedat kak' da naj ravna.

Druga je ^Ravhar" . Turek hoče vzeti Sisek; Adame, Sisku
vrli kapitane, prosi pismeno pomoči pri štajerskih , koroških in
kranjskih stanovih; samo Krajnci so se odzvali pozivu.

Naglo pride Ravbar čez deročo Savo v Ljubljano ; tam se je
nabralo toliko vojakov, da dospevši pred Sisek

Tako Turka so zobali,
Da so vsega posabljali.

„Nevesta kralja Matjaža^ je tako znana, da o tej ni nič omeniti.
„Lovec"^ ne marajoč za mašo, ide v planine streljat zveri ; ljubica
pa zapazi pri potoku , da ji nasproti plava klobuk, suknja in
»ljubi ta pravi ves krvavi« ; domu ga zanese, na vrtu pokoplje
in mu rožic nasadi na grob. V ,^Brašmi'' dekle ne more radi žalosti
plesti cvetlic ; pač pa hoče za klobuk šopek pripeti ljubljencu, ki
naj pove povsod: »JePco jmam obljubljeno«. ^Mladeneč samec^
opeva ugodnost svojega samskega stanu :

Mladenke me pozdravljajo,
Prijazno me pozdravljajo :

Oj samski stan,

Veseli dan!

Jako ugodno je uplivalo na Vodnika, da je v svoj i h mlajših
letih bival na divnem ( Gorenjskem, kjer se je nam na-
rodil prvak slovenskih pevcev — Prešern. Ne prijazno-mili. nego
divje -romantični obrazi planinskih velikanov vzbujajo in krepčajo
pevsko žilo ; glej „ Veršaca'' šesto in deseto kitico :

Pod velikim tukaj Bogom Tukaj bistra Sava "zvira.

Breztclcson bil' želim. Mali pevske umnosti,

Ciste saj)e sred' mej krogom Jezer dvanajst si nabira,

Menim, da že v neb' živim. Šola zdrave treznosti.

BuhinjsJca Bistrica :

'Zpod Lisca skaka

Bistrica,
Pevska so vnema

Iskrica.

Pisatelji. 65

Pesniške poskušnje segajo uže v prva leta prve dobe. Koj
izpoznavši dar pesniške žile, se obrača s »Prošnjo kranjski modrini«,
naj užge v njem želje

Pesen pef Kranjsko.

Al' se mi zdi, al' je me daj resnica?
Že leti ta modra prof men' devica.
Men" poda nje bela. kot sneg. ročica
Piščal postransko.

Na tej »piščali postranski« je zapel potem »Milo pesen«, katero
smo uže slišali, govoreč o Marku Pohlinu. »Kranjske modrine žalo-
vanje o smrti Marije Terezije«, in »Klek«, povest o zboru čarovnic;
vse te poskušnje so okorne in kažejo upliv latinskih in grških
klasikov in neko posiljeno umetnost. Edini pesniški proizvod prave
vrednosti je »Zadovoljni Kranjc«, na kateri je stavil baron Cojz vse
svoje nade.

Kot pesnik izobraževal seje tudi s prevajanjem Anakreontovih
pesnij ; ti proizvodi so posvetni in različne vsebine, opevajo lju-
bezen, žensko moč, gosli, golobico, lastavico, spomlad, vino itd.

V »Geslih« opevlja silno moč ljubezni, kajti vedno se jim
vsiljuje Amor, dasi pesnik slavi dela junakov in dasi je izpremenil
vse strune.

»Ženska moč« je v lepoti :

Železo, jeklo, ogenj
Premaga ženska lepa.

»Ljubezen pobič« pride pozno v noč na duri trkat ; pesnik
ga vsprejme, mu ogreje ročice in mu ožema z lascev rosno vodo,
potem poskusita samostrel, mu je-li kaj škodila rosa. Amor napne,
vstreli in se zmuzne, smeje se :

Saj lok mi je brez škode,
Pa vas bo sk"lelo v srcu.

Pesni so vse vesele in poskočne.

Kdor le količkaj po vrhu zna te Vodnikove prevode, izprevidi
takoj, da taki pesniški prevodi niso mogli ogreti našega slovenskega
ljudstva. Odločilne važnosti je bilo za Vodnika, da je imel duho-
vitega in vsestranski izobraženega učitelja barona Cojza, ki mu je
svetoval, naj proučava izmed starih klasikov edino le Horacija
in da naj gleda na potrebo naroda in posebnost kraja : »vse, kar

56 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

prihaja iz Vaših rok, mora biti v narodnem zlogu in za narod

pisano« ; zato i)ravi Cojz, ocenjujoč pesen »Na moje rojake«, da

sta vrsti :

Lenega čaka strgan rokav,
Palca beraška, prazen bokal

več vredni kakor tisoč pesnic z ozirom na pravi narodni glas in
pristni narodni okus — taki stihi ostanejo večni.

Ko se je bil Vodnik toliko izuril v obliki in žel priznanje,
izdal je 1806. 1. : „Pesme za ijoskušino."

Obsegale so : IjPesma na moje rojake (Kranjc, tvoja itd.!.
2l Na sebe iGrem visoko pit Savico). 3! Zadovoljni Kranjc.
4) Novo leto (Navada je vošit itd.). 5) Napisi za mesce,
(Pratika 1796). 6) Drugi napisi za mesce, iPratika 1798).
7) Veršac. 8) Predgovor za Lub lanske Novice 4ega dne
Prosinca 1797 (Je kaša zavrela itd.). 9) Vo š e n j e n o v i g a
leta 1798 iDeb zlomil si glavo). 11) Novo leto 1799—1801
(Še noviga leta itd.). 12) Novo leto 18 02. 13) Pravlica. Kos
in Sušic (Kos prepeva, gnezdo znaša itd.). 14) Sraka in Mlade
(Sraka mlade je svarila). 15) N e m š k i inu Krajnski kojn.
16i P e t e 1 i n C a iLepo sta ravnala itd.). 17| P 1 e s a r (Sim v"

v

Lublan' i. t. d.). 18) Star pevic ne boj se peti (Cebelca
visoko i. t. d.).

Tu nam je omeniti zadnjih šest pesnij, kajti z njimi stopa
Vodnik na polje basniške poezije. V izdajah 1806. in 1840. 1. ima
trinajsta pesen naslov »Kos inu Sušic«, iLevstik rabi naslov »Kos
in brezen«). Zanašaje se na lepi brezen, se je kos začel prenaglo
veseliti, ker se je oženil brat in ker je sam vabil v svate, pa
prenaglil se je : brat in nevesta mu zmrzneta :

Kamor tvoja sla ti kaže.
Preveč nagel ne smeš bit'!

Najbolj je zadel prosto narodno govorico v basni »Sraka ino
mlade« ; konec je uprav klasičen :

Starka pravi: to jo zmota
Vse po svet' narohe gre,
Doživela kaj sem s'rota :
Jajce več kot puta v6.

Zadnji dve pesni: »Plesar« in »Star pevec ne boj se peti«
uvedeta nas v njegove »Različne pesni«.

Pisatelji. 67

Da je znal biti Vodnik tudi satiričen, vidimo iz »Napisa«
Knobljevim ^) pesnim :

Pesni iz Kranja
Polhne drekanja —
Ne delita ga,
Dajte mu celega!

Za francoskih vojsk 1809. leta je vlada poskusila navdušiti
avstrijske narode za sveto domačo stvar in poslala odtis Collinovih
pesnij za brambovce ljubljanskemu magistratu, naj jih da preložiti
na slovenski jezik, ako mu ugajajo. Magistrat je odgovoril, da
imajo Slovenci domače pesni in dovolj svojih rodoljubov, ki jim
zlagajo pesni; bržkone je mislil na Vodnikove »Pesme za bram-
bovce«. (J. Verhovec. Iz domače zgodovine, Lj. Zv. 1886, 219.)

Deželni poglavar grof Brandis je sklical dne 12. maja 1809.1.
črno vojsko ; dotični razglas je poslovenil morda Vodnik. (J. Ver-
hovec ibid.)

Pesmi za Brambovce. | (Vigneta = vojaška kapa s

sablo) I . 1809.8. 16.

') Pavel Knobel (1765—1830)

je porojen dne 24. januvarja 1768. L v Orehku na Kranjskem. O njegovi mladosti
se ne ve ničesar; 27 let star je bil učitelj v postojinski osnovni šoli; od 1795.
do 1808. 1. je služil v Kranju, iz Kranja seje preselil v Višnjo goro na Dolenjskem ;
1817. 1. je šel v Ribnico in tam služil do 1821. 1.; od tega leta do 1826. nimamo
nobenih sporočil o njem; od 1826. 1. do svoje smrti dne 22. oktobra 1830. 1. ie
učil šolsko mladino v Tomaju.

Pokojni tržaški župnik Hrovatin ga je označil kot jako spretnega orgljavca.

Knobel je zlagal posvetne in cerkvene pesni. Prve je izdal s tem naslovom:
Štiri pare kratkočasnih Novih Pesmi. 1801.

Njegove posvetne pesni so brez estetične vrednosti. V Lj. Zv. 1880, 643
misli L — k (Levstik), da je letnica navlašč izmišljena; J.Zupančič misH, da so
prišle na svitlo 1803. 1.; eno kakor drugo je neverjetno. Knjiga je tiskana v Ljub-
ljani, založnik pa je bil Kremžar, knjigovezee in trgovec s papirjem v Kranju.

Knobel pa je zlagal tudi cerkvene pesni z napevi. V njegovi zapuščini je
našel g. Jereb rokopis, obstoječ iz sedemnajstih listov in obsegajoč 22 pesnij.

Prispodabljanje z Redeskinijevo zbirko iz 177-5. leta kaže, da je Knobel
neodvisen od Redeskinija in da ga nadkriljuje. Z napevi so pesni 1. Zahvala
za letno; 7. Sv. Peter v ketinah; 8. Sv. Lorenc; 10. Sv. Tdn; 11. Sv. Mihael;
13. Na dan sv. Jakoba; 17. Sv. Anton Abbas.; 18. Sv. Lenart; 20—22. Prošnja
za dobro letno, sv. Križ in prerok Elias.

Bržkone je tudi Knobljeva

E na lepa 1 u b e_z^n i v_a.. i n u_ b r a.ni a u.r e d na h i s t o r i a od

te po nadoužnu ven izgnane svete Grafnie Genofefe, v Krainju.

' " 5*

(3g Zgodovina slov slovstva. II. del.

V predgovoru pravi pesnik, da je cesar v prejšnjih časih rajši
nekohko posestva prepustil drugim kraljestvom, zdaj pa je treba
reči na ves glas: »Vadimo se v orožju, zdaj gre za življenje in
smrt«, in konča tako :

»Peli so nekidaj naši očaki, inu Turke pobiali ; peli so
inu pod Sisek tekli Hasan Basa v' Savo potopit ; inu če je
Turk do nas perderel, so ga pognali , de so komaj nektiri
razbojniki svoje pete vnesli.

Pojite tedaj, lubi Slovenci, te pesmi, vnemajte se s' petjam
k' pravimu junaštvu , k' hrambi našiga svetiga Cesarstva ; kar
dopolnit nam Bog večni pomagaj !

Ta mala pesmarica obsega štiri pesni, namreč : ^ Pesem hram-
bovska", „MoUtva hrambovska" , „Persega" in „Esfrajh sa vsp/\ Naj-
lepša izmed vseh je prva:

Presvetli Cesar vabi nas
Na domovine bran,
Germi že mesto, lerg nu vas
K' banderu ven na plan!
Na to bander' prisegamo.
Nam priča je nebo;
Da kamor pojde, pojdemo,
Veselje nam je to id.

V »Brambovski prisegi« zatrjuje pesnik zvestobo, vstrajnost,
pokorščino in vestno izvrševanje dolžnosti.

»Estrajh za vse« povzdiguje moč avstrijsko; zadnja kitica:

In ker pa hče,

Obeta Rudolf iz nebes:

Frančišek zmagal boš zares!

Ker Estrajh če

Bo lud' za vse

»Napitek« govori o srečni zmagi :

Pripekal je današnji dan
Na žejo grede pil'.
Sovražnik je podrl, ugnan
Le brž si ga nalil'.
Kar je moža.
Mi trči ga!
>Kaj? Vi vsi?<
>Da, mi vsi!«
»2e velja.«

Bržkone Vodnikova je tudi: >Pesim Krajnskih Brambovcov per Banderskimu
Z.gnanju v Lublani 'iO. dan maliga Trauna 1S09. ', pole v 4 »/o pri Egerji.« —
Izdaja je okraSena s čelado, s ščitom, topom in lovorovim veacem. — ^Lj. Zv.
1889. 447).

Pisatelji 69

Med pesni, v katerih izraža pesnik avstrijsko rodoljubje, spa-
data tudi »Pesen na cesarjev god«, »Uk estrajških vojakov« 1813,
»Premasfa« in »Miradan«. Te dve zadnji pesni sta zloženi v spomin
slavnostij '), ki so se vršile od 10. do 12. julija 1814. 1., da se je vsled
pariškega miru, sklenenega 30. maja 1814. L, Kranjska zopet vrnila
pod avstrijsko vlado.

Povedali smo, kako se je Vodnik seznanil z baronom Cojzom,
kateri mu je 1794. leta »Pratiko« označil kot najboljše sredstvo
za poučevanje prostega ljudstva. Vodnik je uže prej namerjal pisati
zemljepis kranjske dežele, kar je zelo ugajalo Cojzu, Kumerdeju
in Linhartu. Po Cojzovem mnenju bi se ta nakana dala najbolje
izvršiti s tem. da se suha pratika pomnoži z majhnimi zemljepisnimi
sestavki ; Cojz je bil pripravljen priskrbeti potrebne pripomočke.
Rad se je Vodnik lotil tega dela in sestavke pošiljal Cojzu v
popravo. Vsled tega vzajemnega delovanja je »Ve lika Pratika
ali Kalen de r« izhajala skoz tri leta (1795 — 1797) in prinašala
poleg navadne pratikarske vsebine iz Vodnikovega peresa: »P opi-
su vanje Kranjske dežele« skoz vse letnike, pa tudi nekaj
njegovih pesnij, n. pr. »Na moje rojake« (1795), »Zadovoljni
Kranj C«. Te pesni pa Vodnik ni zložil nalašč za ta letnik, nego
Cojz sam pripoveduje, da mu jo je izročil Dev kot prvo Vodnikovo
pesen, katera pre v njem vzbuja lepe nade, da bo Vodnik zlagal še
kdaj lepe pesmice : »V tem poskusu je več narave in zmožnosti, kot
je imata Damascen (Dev) in Marko Pohlin ; tudi jezik je gibčnejši
in pesniška mera teče gladkeje, tudi vsebina je srečno odbrana.«^)

Drugo njegovo delo, namenjeno v prvi vrsti prostemu ljudstvu,
je bilo uredovanje »Lublanskih Novic« Jan. Fridr. Egerja.

Prvi list je izšel 4. januvarja 1797. 1. ; izhajale so po dvakrat
na teden na pol pole v mali osmerki. Raz ven novic od raznih krajev
so donašale vsakovrstne razglase, žitno ceno, loterijo, imena umrlih.
Čez pol leta piše : »Ker je v kratkem pol leta ven. naj gledajo vsi
jemalci za drugiga pol leta spet naprej plačat. Kateri jeh po pošti
prejemljejo. ti plačajo na bližnji cesarski pošti 3 gld., — drugi
pak 1 gld. 30 kr. v' moji hiši na Polanah št. 3 v Lublani.«

V št. 85. pričenja se obširno »Povedanje od slovenskiga
jezika«^). Izpregovorivši o Gregih (Grkihi , Latinih, Nemcih,

Vi Leveč, Lj. Zv. 1885, 1118, 1150; pristavi: Vodnikov napis iz 1814.1.

-) Vodnikov spomenik str. 48.

^) Ponatisnile Novice 1858, št. 5—8 v spomin Vodnikove stoletnice.

70 Zgodovina slov. slovstva. If. del.

nadaljuje: »Zdaj pridemo na same Slovence, kateri se ali od slove
inu slovesa ali pak od selenja inu preselovanja tako imenujejo ;
ne morem prav za trdno reči, zakaj nisem bil takrat zraven, kadar
so jeli to ime sebi dajat« Novice 1798. 1. imajo na čelu :

7ja novo leto.

Deb' zlomil si glavo,

Kaj vošil ne vem,
Lan tlačil sem travo

Al letaš jo smem?

V št. 3. razlaga Vodnik, zakaj je imenoval svoj časnik »Novice«.
V tem letniku govori o cirilici, glagolici, bohoričici ; toži se, da mu
pišejo brezimne liste in mu očitajo, da laže. Št. 74. naznanja, da
se prodajajo modrostne knjige stariga Testamenta v kranjskem
jeziku po 30 kr.; gorko priporoča to knjigo.

Od malega srpana 1. 1798. in v letih 1799. in 1800. so izhajale
na teden le jedenkrat; do 12. oktobra 1799. 1. jih je zalagal Fr. Eger,
potem pa njegova vdova. Novice 1799. 1. imajo na čelu:

Se novega leta

Vsak veseli,
Dolg' hoče živeti.

Vesel naj živi. 'j

Ta leta so bila viharna radi francoskih vojsk ; o Rusih pri-
poveduje :

»Ena nova perkazen je za nas Kranjce, de so Rusi naši stari bratje
peršli ne le obiskat, temuč tudi pred sovražnikom branit. Pred poldrugi
taužent letimi so pervi Slovenci v te naše kraje peršli, oni so bili od
Rusov in drugih Slovencov roda; od liga pride razločik. zakaj mi lahko
zastopimo rusovski jezik; oni so namreč Slovenci inu korenina, od katire
so naši rojaki rojeni« itd.

Ljubljančani so slavili dobljeno Mantovo s tem, da »so se
ponedelk pelali z muziko gori po Lublanci na sto čolnih do Ižice,
tam so na travi večerjali, po mraku se nazaj vozili z lučmi inu
baklami«. Mesto je bilo razsvetljeno ; neki napis se je glasil :

»Mantova naša. Prazna bo flaša, Pernesi ga še.«

Zadnji tečaj 1800. 1. ima napis :

>Ne morem lagati,
Ne lotas ne laiT.
Kir no(^e me brati,
Naj dene na stran.«

*) Ob inačicah glej Marn, Jezic. XIV, str. 14.

Pisatelji. 71

Tudi to leto je bilo viharno ; »vse more k vojski, štacunarski
sinovi, šribarji ali pisarji, postopači vsi, žnidarji, z eno besedo, vse
zunaj študenta, (št. 34) .... Zdražil je Francoz potrpežljivost vsega
sveta, zdražil je Lahe z nakladami, Svajcarje s potlačenjem njih
prostosti, sebi nakopal Turke in Ruse na glavo« itd.

»Trka nam Francoz na vrata,
Dobri Fronc za nas skrbi,
Pošle svoj'ga lub'ga brata:
Korel rešit nas hiti.«

Tako poje ^^odnik v osemindvajsetem listu II. tečaja Novic. In
tacemu pesniku očitala se je veleizdaja ! V šestnajstem listu tega
letnika pripoveduje, »da je veliki pondelik bil boj v Gradiši med
žnidarji in šribarji, enega šribarja so na rotovž zaprli in še en drugi
v pokorni hiši ali cuhthausi v železji teči.«

V 39. št. beremo novico z Dunaja :

>Juri Veha, Kranjc iz Moravske fare, major per bombardirjih, je od
svitlega Cesarja povišan za barona; deslih kmetiskiga stanu, se je vuner
dobro obnašal, učene bukve od merjenja pisal inu skuz te stvari milost
pred Cesarjem zaslužil. Manjši šole je slišal v Lublani, potle pa na Dunaji
se dalej prebrisal.«

S tem letnikom so nehale »Novice«, »zlata svetinja v našem
slovstvu«. (Blei\veis.)

Vodnik je med pesniki slovenskimi prvi krenil na pravo pot
s tem, da je slovo dal grškemu Parnasu in si v vzgled vzel
slovenske narodne pesni. Te pa je posnemal tudi glede oblike in
izbral štiri vrstne kitice z obrazcem :

- u u

ker je menil, da so narodne. Sprejeli so to obliko Gorenjci od
nemških planinskih sosedov, ki pojo svoje »Schnoadahiipfl« ali
»Gsetzeln«.

Vodnikove pesni ') so se zelo priljubile narodu in se omilile
tudi tujcem, ker prihajajo pesniku iz srca kot pristni izraz njegovega

') Piokopis Vodnikovih pesnij (Spevnik) je na javni dražbi kupil knjižničar
licejski M. Kalister, od njega ga je dobil Mihael Kastelic, kije v Kr. Čeb. vsprejel
nekaj pesnij. Šele 1840. 1. jih je izdal Andrej Smole z naslovom: Pesme Valentina
Vodnika. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik 8». 140. L. 1868. dobila jih je Slov. Mat.
na javni dražbi in skrbela za to, da so se izdale na novo : Vodnikove pesni. Uredil
France Levstik. V Ljubljani 1869. Levstik jih je preostro kritično uredil.

72 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

čutenja brez svetožalja in izmišljenega bolehanja, v prostem jeziku,
ki ga je umel tudi neomikan kmet.

Seveda se mu niso posrečile vse, nekatere. pa n. pr. »Dramilo
mojih rojakov« (Na moje rojake : Slovenec, glej id.) , ))\^ršac«,
»Sraka in mlade« in dr., bodo se vselej smatrale kot klasične.

Premotrivši Vodnikove pesni obrnimo se k Vodniku šolniku.
Leta 1807. postal je prefekt latinskim šolam Hladnik ; učna osnova
uravnala se je tako, da se je nauk v povestnici pričel z dorViačo
zgodovino. V ta namen je spisal Vodnik 1809. 1.:

Geschichte des Herzogthums Krain, de s Ge-

biethes von Triest und der Grafschaft Gorz.')

Knjiga je osnovana na podlogi dobrih virov in pisana z
nemško besedo pa s slovenskim srcem; rabila je za poučno knjigo
v drugem razredu do 1848. 1., ko se je pahnil iz šol pouk — o
domači zgodovini.

Odslej je učil Vodnik zgodovino in zemljepisje po vseh raz-
redih in po strani tudi francoski jezik.

L. 1809. je prišla skoro vsa slovenska zemlja pod Francoze,
ki so nastopnega leta preosnovali vse kranjske šole : Vodnik je
postal ravnatelj gimnaziji, nadzornik začetnim šolam in vodja umet-
nijski in rokodelski šoli (ecole d'arts et metiersi. Zraven tega obilega
posla je poučeval še vedno zgodovino in italijanščino, ki je bila
neobvezen predmet. Po srednjih šolah na Kranjskem (v Postojini
so tudi bile latinske šole) se je takrat poučevalo slovenski in
nemški, potem francoski.

Z nenavadno marljivostjo je začel zdaj spisovati potrebne
slovenske šolske knjige. Najpoprej je izdal:

»Abecedo za Perve šole« ter »Keršanski Navuk

za lilirske Dežele« (obe knjižici 1811 1.).

»Keršanski Navuk« obsega poleg navadne vsebine tudi
»Sosedni nauuk« (str. 99—112), kjer se uči, kakšne dolžnosti ima
človek proti sebi, proti drugim visokim osebam ; dvorne, mestne
ali lepoobnašne dolžnosti id.

V isto leto spada tudi :

»Pismenost ali ( i r a m a t i k a z a 1* e r v o bol e. «

8". 190 str.

V) Aug. Dimitz, Vodnik als Aichaeolog und Historiker, Vodnikov Sponi.
37 do 35). — O Vodniku kol zgodovinarju SI. 1889. St. 146.

Pisatelji. 73

V predg-ovoru pravi, da so Slovenci napisali uže dovolj slo-
venskih slovnic v nemškem jeziku, da bi iioili druge ; v slovenskem
jeziku pa jih ni; samo Rusi in Srbi imajo Smotriskovo in Lhomo-
nosovo v svojem materinem jeziku. Dalje obeta mladini, da se bo
lahko učila tujih jezikov, če bo dobro znala svojega.

To slovnico je spisal uže 1808. 1. v nemškem jeziku, a zdaj
priredil v slovenskem.

Med predgovorom in slovnico samo je na osmih straneh
natisnena »I liri a o živi ena«, na koncu slovnice od str. 168 je :
»Pomen pismenjih besed po abecednimu redu.«

Slovnica je razdeljena na pet delov: aj Cerke; b) Besede;
c) Vezanje; d) Izobrazenje besed; e) Glasova mera; f) Prepone.

Težko je bilo spisati slovnico, ker je moral sam iskati pri-
mernih slovniških izrazov, o katerih pravi : »Da ne leže na klopi,
temuč gori na polici. Ne zmišlam si jih sam ; Smotriski in Lomo-
nosov m jih dajeta v' svojih bukvah.«

Ta pismenost se je potem okrajšala in izdala z naslovom:
»\ o d n i k o v a kranjska pismenost, okrajšana za male
šole.« Trst 1847.

Razdeljena je knjiga na tri »odseke«, ki govore o »čerkah«,
»besedah« in njih »vezanju«. Imena sklonov so mu : „imenvaven'^ ,
„rodiven'', „dajaven^, „tošiven'^, „skazaven" in „storiven" ; spregala
so: gibam, ganem, gonim; nepravilni glagoli so razdeljeni na tri
vrste s sedanjikom na am, em, im. Zadnja poltretja stran obsega
slovniške izraze.

Francoščino na srednjih šolah so učili takrat v slovenskem
jeziku ; da bi se lože izvrševal ta nauk, izdal je Vodnik knjigo z
naslovom :

»Počet k i Gramatike, to je Pismenosti Fran-
coske Gospoda Lhomonda.« Ljubljana 1811. 8. 118.

V predgovora razlaga Lhomondova načela, kako poučevati
mladino. Slovnica sama je razdeljena na dvanajst stav ; I. razpravlja
pleme besedi, II Člen, III. Predlog, I\'. Name.stime, V. Glagol,
VI. Deležje, VII. Predlog, VIII. Narečje, IX. Vez, X. Medmet,
XI. Zložna mera, XII. Pravopisnost. Na str. 100 navaja se »skušnja
in vada za mladenče, da zuemo, če zapopadejo te navuke.«

Govoreč o zložni meri navaja stiha Boileau-a :

Le vers le mieux rempli, la plu nohle pensee,
Ne peut plaire d Vesprit, si Voreille est blessee,

74 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

katera je prevel lepo

Naj pesen umetna,
Naj merjena bo.
Nikdar ni prijetna,
Ak žali vuho.

Poleg svojega pesniškega, šolskega, časnikarskega, jeziko-
slovnega dela je skrbel še celo za kuharice in babice ; prvim je
priredil »Kuharske bukve« 1799. L, drugim pa »Bab i št vo«
1818.1., oboje po nemških izvirnikih.

Z njegovo delavnostjo kot šolnik je v ozki zvezi njegov trud,
da spiše Slovencem slovar, ki ga je sestavljal mnogo let. L. 1802. ga
je pohvalno omenil „Brunner patriotisclies Tagblatt" in še 1813.1.
„Telefjraphe officiel" v 51. št. ter objavil hkrati eno polo na ogled,
obsegajočo nemški predgovor in en list slovarja, z naslovom :

»Deutsch-\vindisch-lateinisches Worterbuch.«

Slovar je imel obsegati 80 pol, je bil osnovan po Adelun-
govem nemškem rečniku in se je raztegal na vsa slovenska
narečja; nabranih je bilo 30.000 besed.

Francoske vojske so zaprečile izdavanjc tega važnega dela.
Rokopis, kateremu so dali naslov »Deutsch-Slo\venisch-Lateinisches
Worterbuch«, je kupil po Vodnikovi smrti M. Ravnikar in ga izročil
Metelku v izdelovanje.^)

V rokopisih je zapustil a) »Berilo Greško«. prevod tacih grških
pisateljev, ki so se takrat čitali po srednjih šolah avstrijskih. Izvirnik
mu je bila tedanja »šolska krestomatija«. Prevod je dokaj gibčen
in krepek in spada morda v ona leta, ko je učil klasične jezike
v višjih razredih.

Ohranila se je tudi propoved iz 1796. 1. z naslovom: »Ho-
milia in Evangelium Dominicae Duodecimae post
Pentec o sten«, ki je spisana še precej v duhu in obliki Pohlinovi.

O})- O Vodnikovih pratikah glej: »Koledarji in koledarniki.c

Matej Ravnikar (1776— 1S45\

porojen na Vačah na Kranjskem, je dovršil latinske in bogoslovske
šole v Ljubljani; v sedmi šoli je prišel k grofu ll()hen\vartu za
domačega učitelja. L. 1802. je postal učitelj dogmatike v bogoslovju,
tri leta potem učitelj verozakona v Hceju, nato vodja ljubljanske
bogoslovnice ; za irancoske vlade ravnatelj ichancelier) vseh šol,

') Več ob usodi tega slovarja glej pri C i g a 1 e I u.

Pisatelji. 75

1817.1. kanonik lamberški, 1827.1. duhovski in šolski upravnik in
nadzornik pri pomorskem deželnem poglavarstvu v Tr.stu, kamor
je jako nerad šel zaradi svojih dragih prijateljev v Ljubljani. 1830. 1.
je bil izvoljen škofom tržaško - koprskipi ter je to službo izborno
opravljal do svoje smrti.

Kljubu mnogim službenim opravkom si je pritrgal toliko
časa, da se je likal v slovenščini, kakor malokdo njegovih pred-
nikov. Vedel je, da prosti narod potrebuje v jasni in lepi sloven-
ščini spisanih knjig za pobožno in posvetno omiko, radi tega je
napisal čvetero pobožnih in dvoje šolskih knjig, ki so pa bile deloma
prevedene, te so :

1. Perpomočik boga prav spoznati. Ljubljana
1813.^)

2. Sveta maša in o keršansko premišljevanje.
Ljubljana 1813. — 13. izdanje 1817. 1 — 14. izdanje 1820. 1.
— 16. izdanje 1826. 1.

Prvi je prevel to knjigo iz francoskega izvirnika A. Mesanguy-
jevega prost Jurij Golimayer 1783. 1. Ravnikar je bistveno popravil
prevod, posebno skrbno so prirejeni deli iz sv. pisma.

3. Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi.

To je prevod nemškega izvirnika z naslovom : Christoph
Schmid's Biblische Geschichte fiir Kinder zum planmiissigen Unter-
richt in sammtlichen deutschen Schulen Bajerns. Miinchen 1801.
V predgovoru te in poprej omenjene knjige govori o tem, da je
treba pisati slovenščino lepše kakor doslej, da je treba slovo dati
marsikaterim tujkam itd.

4. Abecednik za šole na kmetih, 1816. 1.

5. Male povesti za šole na kmetih, 1816. 1. (po
Debevčevem prvem izdanju).

6. Keršanski katolški navuk, 1822.1.

V rokopisu je zapustil : Petere Mojzesove bukve, prevedene
iz hebrejščine ; služile pa so drugim prelagateljem sv. pisma.

Prva in največja zasluga Ravnikarjeva je ta, da se je
trudil pisati po prosti nepopačeni narodni govorici. Predno je na-
pisal kak stavek, ga je pretresaval na to stran, je-li ga ume preprosti
kmet, kateremu ni znan noben drug jezik, kakor njegov materin.

•) Nemški izvirnik je spisal škof Gall z naslovom: »Anieitung zur Kenntniss
und Verehrung Gottes«.

Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Uvidel je. kako potrebno je duhovniku, duševnemu očetu
preprostega naroda, da zna dobro njegov jezik; radi tega se je
obrnil s Kopitarjem in Cojzom vred do dotičnih oblastij s prošnjo,
da se dovoli stolica slovenskega jezika v Ljubljani ; tej prošnji se je
ustreglo s tem, da je 1817. 1. cesar Franc ukrenil, naj se bogoslovci
drugega leta uče slovenskega jezika ; tega nauka smeli so se udele-
ževati tudi slušatelji licejski. Posledica te stolice je bila ta, da je
začenjala mlajša duhovščina v lepšem in čistejšem jeziku govoriti
s prižnice, in da so v lepšem in čistejšem slogu izhajale na Kranj-
skem knjige.

Tudi to ni bila majhna zasluga, da je spravil Metelka v Ljub-
ljano in na stolico slovensko ; tako je uplival na naraščaj slovenskih
pisateljev.

Udeležil se je 182L 1. tudi shoda slovanskih jezikoslovcev na
Dunaju, ki so namerjali osnovati vzajemni pravopis za vse Slovane;
udeležili so se tega shoda zraven Ravnikarja še Dobrovskv, Kopitar,
Metelko. Kalister in Slakar, pa se niso zjedinili. Uplival pa je na
Metelka, da je on izumil abecedo, ki se je po njem imenovala metel-
čica, uspela, kakor vemo, pa ni.

Miklošič je v svojih delih posebno rad navajal vzglede iz
Ravnikarjevih knjig, kar dokazuje, kako visoko je cenil njegovo
slovenščino.

V tržaško-koprski škofiji je bilo duhovniško stanje precej ne-
ugodno ; gmotne razmere so bile ubožne, pa tudi duševna izomika
na nizki stopnji, in s tem tudi omika prostega naroda ubožna.
Revnejše duhovnike je sam gmotno podpiral in jih nagovarjal,
naj kolikor moč narod uče.

Njegova oporoka kaže , kakov dobrotnik je bil prostemu
ljudstvu.

Resnične so torej besede :

Quam morum justus censor siniul usqtie fuisti,
Te duce sermo viget patriits, aiite rudis.

Jernej Kopitar (1780 — 1844i.

Kopitar se je narodil dne 23. avgusta 1780. 1. v Repnjah na
Gorenjskem, nekako v sredini med Ljubljano, Kranjem in Kannnkom.
V rodbini Kopitarjevi je bilo sedmero otrok; srednji je bil Jernej,
ki je šel 1790. 1. v Ljubljano v šolo in se učil tiiko izvrstno, da
je bil 1792. 1. v tretjem razredu male šole prvak med 250 učenci.

r

J

Pisatelji. 77

1799. 1. je prišel za domačega učitelja k baronu Žigi Cojzu in
potem ostal pri njem za tajnika, knjižničarja in nadzornika rudninske
zbirke osem let, katera prišteva sam med najsrečnejše vsega živ-
ljenja, kajti ta čas je porabil ukaželjni mladenič, daje poleg svojih
službenih poslov popolnjeval praznine v svoji omiki ; posebno dobro
se je naučil laščine, dočim se nikoli ni mogel naučiti pravilno
izgovarjati angleščine. Grščine se je učil po prirojenem nagonu,
prirodoznanstva pa v hiši svojega gospodarja.

Da je postal slavist, na to privedle so ga okolnosti. v katerih
je živel.') Domači slavist v Cojzovi hiši je bil prav za prav Vodnik,
kateremu je dajal Cojz obed; Vodnik pa je bil prepočasen in je
dognal svoj slovar samo tako daleč, da ga je naznanil.

Cojzova hiša je bila središče najbolj omikanim tedanjim krogom
v Ljubljani, domačim in tujim. Tedanji vojaški poveljnik grof Belle-
garde, odpravivši se v Kotor, ostavil je v Ljubljani hčerko, katera
naprosi barona Cojza, naj ji priskrbi učitelja za slovenski jezik.
Ta se takoj spomni Kopitarja in ga priporoči za ta posel. V ta
namen je začel Kopitar spisovati v francoskem jeziku prve pole
za pouk ; uspeh je bil ugoden. Radi tega podraži Vodnika, kdaj
dovrši svoje delo. Kopitarjevih 5 — 6 pol ugledavši, popraša zbad-
ljivo Vodnik Kopitarja, kdaj zagleda njegov »umotvor« beli dan.
Nato je šel Kopitar prašat tiskarja, nebi li hotel založiti slovenske
slovnice, izgovorivši si samo to, da se mora tiskati naglo. Iz nagaji-
vosti je skušal Vodnik delo zavirati, češ, da ni popolno, ker nima
sintakse. Deloma je to tudi istina. Cojz je posredoval zatrjujoč
založniku, da je slovnica dobra.

O slovnici sami izpregovorimo pozneje.

*) Tako pripoveduje sam v svojem življenjepisu, spisanem 1839. 1. in po
nemškem izvirniku nekoliko podaljšanem v Kopitarjevi Spomenici.
Tisti slučaj, da je bil naprošen, naj poučuje hčerko grofa Bellegarde, francoskega
poveljnika v Ljubljani, ni bil tolike važnosti za razvitek njegovega življenja kakor
spisi Dobrovskega. Iz knjige: „Brieficechsel zivischen Dohrovshy uiid Kopitar'^.
Berlin 1885, se razvidi, da je Kopitar iz Ljubljane pisal Dobrovskemu, kako zelo
ga uže pet let zanimajo spisi Nestorja slavistike in kako iskreno si želi, da bi
mogel na strani takega odličnega učenjaka preživeti- in učiti se nekaj let in potem
priti v kako knjižnico, n. pr. na Dunaj, in da bi slovanski zgodovini postal to.
kar Muratori italijanski. Tam pripoveduje, da namerja predlagati kranjskim stano-
vom, naj poleg stolice za francoski jezik ustanove tudi stolico za kranjski jezik
za mlade duhovnike: na ta način bi se dala vzgojiti lepa vrsta delavnih in mladih
duhovnikov, ki bi potem delala v slovstvu (str. 1—6).

Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Prihranivši si blizu dve tisoč goldinarjev pri Cojzu. upotil se
je Kopitar na Dunaj učit se pravoznanstva ; ti nauki mu pa niso
ugajali, dasi priznava, da se je učil na lepo svojo korist razlaganja
učnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanskih.

Cez dve leti je bil izbran za presojevalca slovanskih in grških
knjig; v kratkem se mu je izpolnila želja, da je prišel v trdno službo
v dvorni knjižnici. Kako goreče je hrepenel po tej službi, uvideva
se iz troje prošenj, ki jih je poslal 1809. 1. cesarju, knezu Traut-
mansdorfu in baronu Eibergu.') V prvi prošnji povdarja. razloživši
tek svojih študij, koliko zakladov za slovansko jezikoslovje je nako-
pičenih v dvorni knjižnici, in kako gleda učeni svet na Dunaj z
nadejo, kamor bi sodil temeljito poučen slavist, kajti tak mogel
bi razbistriti zgodovino ne samo slovanskih narodov, nego vse iz-
točne polovice Evrope; na Dunaju stekajo se Slovani raznih plemen.
Ponižno se priporoča za tako službo v tej knjižnici, veseleč se
tega, da bi pri tem poslu njegove priljubljene študije bile hkrati
njegov službeni posel ; v šolskih počitnicah pohajal bi z Dunaja v
te pokrajine, kamor si je želel uže učenjak Popovič. Ta osrečujoča
služba utegnila bi mu dati priložnost, da postane on za slovansko
zgodovino to, kar je Muratori Italijanom. \' drugi prošnji izraža
nado, da bosta pokroviteljem njegov talent , podprt po iskreni
ljubezni do znanosti, in njegova poštena volja delala čast.

L. 1818. je postal Kopitar tej knjižnici četrti, 1. 1827. drugi,

I. 1844. prvi varuh in dvorni svetnik.

Neumorno in morda tudi pretegneno delovanje in druge
nezgode so mu nakopale sušico ; bolehen se vrne 1843. 1. iz Rima.
Osamljenega rojaka je vzel prof. Jenko v svojo hišo, kjer je umrl

II. avgusta 1. 1844.

Prvemu listu, ki ga je pisal Dobrovskemu iz Ljubljane 1808. 1.,
je dodal Kopitar jako obširne podatke jezikoslovne vsebine in neka-
tera prašanja ter se ponudil češkemu učenjaku za poročevalca o
slovenskih slovstvenih stvareh, kažoč j)a pri tem neko mržnjo do
Vodnika^), katere se ni mogel znebiti vse svoje žive dni.

') J. Mam, Kopitarjeva Spomenica str. 12.") — 127.

^) > Vodnik ist kein gelornler Graimnatiker: im Deiitschen traut er sich
selbsl so wenig zii, dass er im Erforderuiii^sfalle emem Freunde seine Ideen
angibl, der sie dann koncipiert. So ist die Aiikundigung seines Wt)rterljuches im
Laibarher Wi)rhenblatt nicbt soin .Aufsalz.

VVeiss Golt! ich bin ein vcrlriiglicher Meusch. uiid habe Allcs gt-lban, um
mil Vodnik vereinl flir unsere Sprache zu arbeiten: aber seine Einseitigkeit und

Pisatelji. 79

Tiste podatke je porabil Dobrovsky in mu nastopnega leta
pisal Jako obširen list ozirajoč se na razne predmete Kopitarjevega
lista in prašajoč o raznih predmetih, na primer, kdo je prvi pisatelj
slovenski, kdaj se je natisnil prvi koledar, prvi katekizem, je-li
imajo Slovenci več prevodov sv. pisma, je-li .^e nabirajo narodne
pesni id.

Kopitar mu je odgovoril z Dunaja in je ostal odslej z
Dobrovskym v pismeni zvezi do 1828. leta, ko je umrl njegov
»mojster«, kakor ga naš rojak rad imenuje v svojih listih.

Velike važnosti za razvitek slovanskega jezikoslovja sploh je
bilo to občevanje Kopitarjevo, zato smo ga omenili koj v početku.

Prvo delo, katero je izdal, osvetlilo mu je lice pred učenimi
Slovani, to je:

Gram mati k der sla vise h en Sprache in Krain,

Karnthen und Steiermark. Laibach. Korn. 1808. 8^

XLVIII. 460.

Slovnica ta ni tako uravnana, kakor navadne slovnice. V
prvem oddelku govori o Slovanih, o Cirilu in Metodu, o slovanskih
narečjih, III — XLVIII. V drugem oddelku (Elementar-Orthographie
1 — 212). o azbuki Cirilovi, o Bohoričevem pravopisu in razpravlja
razvitek nove slovenščine v obilnih vzgledih. Ta del je korenito,
pa preobširno delo. Nato sledi etimologija 213 — 384 v tretjem
oddelku, kjer se razlaga besedo- in oblikoslovje. Četrti del, »Nach-
schrift« str. 385—460, popisuje prvo književno dobo in opisuje knjige,
ki jih je našel v dunajski dvorni knjižnici, spadajoče v to dobo,
s takim bistroumjem in s tako obsežnim jezikoslovnim znanjem,
da je daleko prekosila vse poprejšnje.

Druga in najimenitnejša njegova knjiga je : » G 1 a g o 1 i t a
Clozianus. 1836. 1. izdana na Dunaju.

Dasi kaže uže naslov sam, kaj obsega knjiga, naj se omeni,
da se deli v tri dele : v prvem delu , »prolegomenih« samih,
govori se o cerkvenem jeziku, o Karantancih in njih najstarejših
spomenikih, o Cirilu in Metodu itd. ; to vse se sklepa s trditvijo.

Neuerungssucht und Inkonseguenz sind ohne Eude, und sein stiller Ehrgeiz und
Monopolsucht emporend.

Die Partikularitaten, die ich von ihm bericlite, sind hier allgemein bekannt:
est ist eine allgemeine Stimme iiber ihn hier: von V.** kriegen Avir entvveder
sein Lebtag nichls oder was Kroalisches. (so bekannt ist seine Grille, den Accent
a TAdelung auf der Stanimsilbe haben zu wollen.«) Briefwechsel str. 2.

yO Zgodovina slov. slovstva. II. del.

da je glagolica vsaj vrstnica cirilici, de ne starejša; in da se je
govoril staroslovenski jezik v Panoniji ali v Karantaniji. Spomenik
sam natisnen je na štiridesetih straneh. Slovnica je popolnejša od
slovnice Dobrovskega.

S tem delom položil se je prav za prav temelj slovanskemu
jezikoslovju ; s tem delom zaslul je Kopitar po vsem učenem
evropskem svetu. Nato je izdal :

Hesychii Glossographi discipulus etepiglos-

sistes Russus. Dunaj. 18 40.

Dasi je spis zanimiv v prvi vrsti za Ruse, obsega vender
tudi daljše kroge zanimajoče književne, zgodovinske, jezikoznanske
in pravopisne razprave, ki segajo v maloruske, češke, bolgarske,
hrvatske in novoslovenske reči. Napadel je tudi Gaja radi gajice,
ker je nameraval sam izumiti abecedo — brez zloženic in brez
rožičkov. Predno pa je izumil Kopitar te črke. je šel pod zemljo.

V tej knjigi govori zopet in še natančnejše kakor poprej,
da je bila korotanščina — stari cerkveni jezik slovanski.

Razven mnogih krajših sestavkov, ki jih omenja Marnova

»Spomenica«, je izdal še dvoje obširnih kritičnih del, čijih prvo so:

Prolegomena historica (k Remskemu evangeliju) v

knjigi: Ev angeli a slavice...Texte du sacre...

Pariš 1843.

Ponatisnil je »Prolegomena historica« Miklošič v »Slavische
Bibliothek« I. 1851, str. 57— 89.

Kakor se vidi uže iz latinskega naslova, rabilo je to slovansko
evangelije cerkvi remski, ko so slovesno mazilih francoske kralje.
V tem delu povdarja ponosno, da so nekateri Slovani pod rimskim
papežem smeli opravljati božjo službo v domačem jeziku ; potem
razpravlja svoje znano mnenje, da je sv. Metod 870. leta okoli
Blatnega jezera jel opravljati božjo službo v staroslovenskem, a ne
bolgarskem jeziku.

Proseč za službo v dvorni knjižnici, povdarjal je Kopitar,
kakor smo videli, koliko koristi slovanski vedi tisti slavist, ki pride
na Dunaju službujoč v ožjo dotiko z vsemi slovanskimi plemeni,
ker so mu tako blizu. Te njegove nade izpolnile so se bile v višji
meri, nogo jo pričakoval sam.

Razmere med Kopitarjem in Vodnikom so nam uže deloma
znane. V spisovanju slovnice je Kopitar prehitel Vodnika. Temu
pa se ne smemo čuditi, če premislimo, kako mnogostransko je

Pisatelji. 81

deloval Vodnik, ker je moral moči trositi. Zamera radi slovnice
ni bila trajna; ko je odšel Kopitar na Dunaj, ločil se je od Vodnika
kot pravega prijatelja in mu je to ostal tudi do smrti. Rad je
pripoznal lepoto Vodnikovih pesmic.

Poleg Cojza in Ravnikarja se je trudil tudi Kopitar, da se
je ustanovila v ljubljanski bogoslovnici stolica slovenskega jezika,
katero je zasedel najprej Metelko. Izprevideli so takrat, kako potrebna
bi bila primerna abeceda za slovenščino. Da bi se taka izumila, sešli
so se na Dunaju 1820. 1. Dobrovsky, Kopitar, Ravnikar, Metelko
in drugi, da bi se dogovorili o tej stvari : želelo se je, da bi vsak
slovanski glas imel svoj poseben in nezložen znak. Zal, da se niso
mogli zjediniti ; radi tega izumi Metelko svojo abecedo, ki je prijala
Kopitarju, dasi ne povsem. Razven Metelka pa Kopitarja imela je
metelčica le malo pristašev, med temi Zalokarja, BI. Potočnika,
Burgerja, ki so jo branili.

Naganjal je Kopitar Metelka z Dunaja, naj s Čopom vred
popiše zaklad slovenskega jezika, in mu je dal potrebne napotke,
kako se more za leto in dan sestaviti na listih slovar tako, kakor
je Vukov srbski. Metelko se pa ni lotil tega težavnega dela.

Glede na obsežno znanje jezikov se je mogel takrat s Kopi-
tarjem meriti samo Cop. Popisal je bil Cop slovensko knjigo in
svoje delo izročil po Kopitarju Safafiku, ker ga ni hotel izdati sam,
kakor je želel Kopitar. Čop je bil neprijatelj metelčici in potem
tudi v tem vprašanju kolikor toliko nasprotnik Kopitarju.

Kopitar je zbodel tudi Prešerna, ker je pesnik nasprotoval
metelčici, s to-le zabavljico :

Obhaja taka misel nas Slovence,
Da pravdajo se ti možje mor'biti,
Za kar so se nekdanji Abderiti
V sloveči pravdi od oslove sence.

Razžaljeni pesnik je odgovoril : »Le čevlje sodi naj
Kopitar.« Kopitar in Prešeren, oba velika nasprotnika, sta se
skupno upirala »ilirščini«.

Ko je prišla Kopitarjeva slovnica na dan, jo je marljivo pre-
birati in premišljevati začel — Ravnikar ; tej slovnici gre zasluga,
da se je Ravnikar začel truditi pisati lep, čist jezik ; to pa Kopitar
tudi priznava v svojem življenjepisu in pohvalno omenja Ravnikar-
jevega prevoda nabožnih knjig »Sveta maša« in »Perpomočik,
Boga prav spoznati«.

6

82 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

L. 1838. je popustil Miklošič Gradec, kjer je opravljal modro-
slovsko stolico, in se upotil na Dunaj, da bi se ves posvetil pravo-
znanstvu; tu se je po priporočilnem listu grofa Ostrovskega seznanil
s Kopitarjenri. Ta se takoj prepriča ob izrednih sposobnostih Miklo-
šičevih za jezikoslovje ; posebno rada sta se pogovarjala o slovanskem
jezikoslovju.

Leta 1844. je bilo jedno mesto v dvorni knjižnici prazno ;
Kopitar je pregovoril Miklošiča, da je poprosil zanje, in je to mesto
tudi dobil. Dragemu Kopitarju na ljubo se je posvetil Miklošič ves
slovanskemu jezikoznanstvu. Zal, da tukaj nista dolgo delovala
zajedno, kajti še istega leta je smrt pobrala Kopitarja.

Občeval je osebno ali pismeno Kopitar skoro z vsemi takrat
delujočimi slovenskimi pisatelji. O Pri me u ni sodil posebno
častno {„Briefwechsel" 193, 195, 232, 272) in je ostro ocenil njegovo
čitanko. Primic je zblaznel, in Dobrovskv je Kopitarju pisal : »Koliko
nesreč mogo povzročiti recenzenti« \„BriefwechseV' 388). Visoko pa
je čislal dr. J. Zupana in ga skušal z laskavimi besedami pri-
dobiti za slovansko jezikoslovje, istotako M. Ravnikarja, čegar
liste je Dobrovskemu daval citati; smatral ga je kot prvega stilista
v Slovencih.

Nadejal se je mnogo od Cvetka, ki je bil takrat bogoslovec
v Gradcu (»einem der besten Studenten ; andere dortige Slavisten
als Schmigovec und Bile in Laibach sind mittelmassige Kopfe«.
BiHefivechsel. 207) in mu je poslal oceno Šmigovčeve slovnice.
Z Jaklinom se je sešel na Dunaju, .Tarnika na Koroškem je
priporočal Dobrovskemu.

Njegove razmere k učenjakom drugih slovanskih plemen
opisuje „Briefwechsel" XXXIII — C.

Kopitar je prvi začel rabiti ime Slovenec v širšem pomenu;
on je prvi jasno razložil glagole dovršne in nedovršne, po njegovi
slovnici so se slovenski pisatelji bolje začeli zanimati za čisto
slovenščino.

Zelo se je veselil Kopitar, da se je ustanovila v Gradcu stolica
slovenska, za katero je bil izbran Primic ; temu mlademu navduše-
nemu učitelju svetuje, kako bi se dale slovenske po Štajerskem
navadne besede zbrati za slovenski slovar.

Velika zasluga Kopitarjeva je ta. da je pomagal osnovati
stolico slovenskega jezika za ljubljanske bogoslovce drugega leta ;
stolico slovensko v (iradcu je tudi Kopitar pomagal ustanavljati,

Pisatelji. 83

sploh se je poganjal za slovenščino '\ kjerkoli je mogel. Ponašal

se je vedno s slovenskim svojim pokolenjem.

Kakor Dobrovskemu pri spisovanju slovnice cerkveno-slovan-

skega jezika, tako je tudi Rankeju pomagal dovršiti zgodovino

srbsko.

Leopold Volkmer (1741 — 1816^

iz Ljutomera, je od 1753. — 1759. leta pohajal varaždinsko gimnazijo, poslušal do
1761. 1. modroslovske. do 1764. 1. bogoslovske nauke v Gradcu; jeseni 1765. 1. je
prišel za kapelana k sv. Ožbaltu na Ptuj, 1769. 1. k veliki cerkvi ravno tam,
1778. 1. je dobil Golobov beaeficijat in opravljal dušno pastirstvo v tamošnji
bolnišnici. 1784. 1. se je preselil za kapelana k sv. Urbanu blizu Ptuja do 1789.,
vVuiberg k sv. Martinu pod Vurbergom do 1808.1.; v pokoj stopivši istega leta,
umrl je pri sv. Urbanu za mrtvoudom.

Prve pesmice je začel Volkmer zlagati v dobi od 1765 — 1769. leta, ko je
kapelanoval pri sv. Ožbaltu; v tisti dobi blizu so prišle na svitlo Gellertove,
Gleimove in Lessingove basni, katere je Volkmer posnemal. Tudi cerkvene pesni
je zlagal, izmed katerih se jih je nekaj natisnilo.

Leta 1814. je začel Volkmer zbirati svoje basni in pesni; ta zbirka ima
naslov: Zmes' za pevca. L del. Pisano v farofi svetega Verbana pri Ptui 1814.
Ta zbirka obsega 37 številk in ima na koncu »Kazauec«; oblika je podolgovata
osmerka in šteje 102 strani ter je služila dr. Pajku pri izdaji Volkmerovih basnij.

Pesniško zapuščino je izdal Murko z naslovom: »Leopolda Volkmera,
pokojnega duhovnika Seiiavske Škofije fabuleino pesmi. V Gradci 1836. <

To izdanje obsega 61 > fabul« in dvanajst posvetnih pesnij.

Na novo je izdal njegove basni in pesni Pajek z naslovom: >Leopold
Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric.< Maribor 1885.

V tem izdanju je pridejanih sedem novih pesnij ; vse je Pajek na novo
uredil po svojem rokopisu, po Murkovem izdanju in po rokopisnih virih cerkvenih
pesnij, potem je navedel vire, odkoder je Volkmer zajemal snovi.

Naslovi so navadno dvojni: „Kol:oš ali narjena čednost", „Lisica ali
kisla jagoda' \ „Metul ali gizdava vtraglivost", „Mravlja ali podvucen člotelc'' ;
drugi so prosti, n. pr. „NapitHa", „Tohak", „Hvala landuerov'\

Jezik je precej ponemčen, pa ima vender nekatere zanimljive posebnosti
slovenskega narečja okolo Ptuja na Štajerskem.

., Drobtinice" 1850. 1., str. 232, imajo iz njegove zapuščine pesen:

„Cešena si Maria".

1. Pozdravimo kristjani 2. Kak angel njo 'imenuje

Maric, z ktero se Mario, no kak njo

K tem zakonskemi stani Elizabet poštuje.

Zaročil Jožef je; Tak njo pozdravimo.

Na kteri dopadenje Kak cerkva njoj se moli

Je večni Bog imel. In spozna njeno moč.

De svetu zveličanje Tak tudi mi v nevoli

Skos njo je dati htel. Njo prosmo za pomoč.

^) O njegovih razmerah do Srbov, Cehov, Rusov, Poljakov glej »Kopitar-
jevo Spomenico<.

6*

84 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

3. Cešena si Maria,*) 4. O sveta Božja mati

Ti gnade polna si, Marial sprosi nam

Gospod je s teboj bia Hudobnosti spoznati

Za mater te zvoli. In spremeniti stan:

Med vsemi si ženami Vsi grešniki kričimo:

Od Boga žegnana »O mati sliži nasic

Zkos te je Jezus z nami Naj mir skoz te dobimo

Sad tvoj'ga telesa. Zdaj in na smrtni čas.

Štefan Modrinjak (1774—1827)
iz Središča na Štajerskem, je dovršil srednje šole v Varaždinu, modroslovske
in bogoslovske v Gradcu, postal 1814. leta župnik pri sv. Tomažu, potem pri
sv. Miklavžu blizu Ljutomera.

Dasi veseljak kakor Volkmer, s svojimi načelniki ni živel v prijaznih
razmerah.

Vraz pripoveduje, da je neki uradnik skorej vso njegovo slovsteno zapuščino
sežgal do jednega zvezka, ki ga je v roke dobil Modrinjakov stričnik Lovro
Modrinjak; nekaj malega se je natisnilo; „SIoi: Nar." je objavil njegovo pesen
iz 1813. leta z naslovom »Amico Cuetkoni« ; »Fabula« se nahaja v Macunovem
,.Crefju"; prav lepi pesmici: »Škorjanec in pevec« pa »Golob« ima .,Jadr.Slavjan",
1850. 1.. št. 1.

Njegova muza po obliki in vsebini daleko presega Volkmerovo.

Mihael Zagajšek (Jurij Z e 1 e n k o) (1739— 1827),

porojen za Gajem pri Ponikvi na Štajerskem, župnik v Kalobju, je izdal slovensko
slovnico z naslovom : Slovenska Grammatika oderGeorg Zellenko's
Wendische (!) Grammatik. Zilli 1791.. katera pa ni imela nobenega
uphva, ker je pisatelju nedostajalo dovoljnega jezikoslovnega znanja in obsežnega
ozira na druga slovenska narečja.

Janez P a v e 1 J e š e n a k (1755-1827),
por. 25. junija 1755, je obiskoval latinske in modroslovne šole v nemškem Gradcu,
bogoslovne v Ljubljani, duhovnik 1782.1., kapelan v Gornjem Gradu in na Vranskem,
župnik v Uhmju. nekaj časa dekan v Kozjem, kanonik v Novem mestu. 1803. 1.
prost in škofijski namestnik v Št. Andrašu na Koroškem, kjer je umrl 19. sept.
1827. 1. Mnogo je pripomogel, da se je v Celju ustanovila gimnazija.

Slomšek pripoveduje, daje poslovenil mali katekizem; izdal pa je: »Bukve
za pomoč inu Prid Km e tam«. (Celje 1812.)

V predgovoru pripoveduje, da so Slovenci do zdaj imeli dovolj knjig po-
božne vsebine, pa ne za vsakdanje potrebe. »Iz tih se znate vučili po postavah
nature kmetvati. travnike oskerbeti, živino ter zdravo kakor bolano dobro rediti
ino prav hišovali.« 2emljo delaj, je Bog djal,

Žegnat' liočem, kar boš ^'jal.
Skrbno delaj tor ga moli,
Da ti pošle deža doli.

') Začetek tretje kitice ima pod črto tole besedilo: »Marija ti češena —
In gnade polna si — Med vsemi srečna žena — Bog mater te zvoli.« Bržkone
je izdajatelj „I)robtinic' Vodušek hotel odpraviti slih: Mar i a — bia; »bia«
se govori v nekaterih krajih Slovenskih Goric namestu b i 1.

Pisatelji. 85

Janez Ne p. Primic (P rime c) (1785—1823.)

Dasi porojen na Kranjskem v Zalogu pri Šmarju 2i. aprila 1785., se vender
sme šteti Primic med buditelje štajerskih Slovencev, ker je med njimi deloval ves
čas svojega življenja. 1809. 1 . pristopivši prostovoljnim domobrancem štajerskim,
poslal je istega leta Vodniku v pregled nekoliko Collinovih pesnij poslovenjenih.
Od 1811. 1. je bil pisar v »cesarsko-kraljevim šolskim bukviši«. Osnovavši društvo
v mejsebojni pouk v slovenščini je zasedel stolico slovenskega jezika na graškem
liceju.

V mladih še letih se ga je lotila sušica, ter je umrl dne 3. febr. 1823. leta
doma v Zalogu.

Nedoslajalo je v oni dobi učil za slovenski jezik; izdal je torej:

1. »Abecediko za Slovence.« Gradec 1812.

To je prvi abecednik, ki se je natisnil na Štajerskem; celo ogrski in koroški
Slovenci so poprej imeli taka učila. Istega leta je izdal :

2. »Prava pot k dobrimu stanu.« Gradec. 1812.

To je prevod knjige Benj. Franklina: „Armer Richard oder derWegzum
Wohlstand.'^ Evo nekaj iz predgovora:

»Lubi Sloveoci ! Tu imate ene nove Bukvice polne lepih in nucnih
(haslivih) naukov, kateri pokažejo, skozi kaj si človek narveč svoj stan
pohujša ia na kaj za eno vižo si on zopet taistega pobolšati zamore. Te
bukvice je nar na pervo v polnočni Ameriki en imeniten ino visoko učen
Mož z imenom Benjamin Franklin v Angleškim ali Englendarskim jeziki
spisal ino jim to ime dal: U^ogi Rihard ali Pot k dobrimu Stanu; potem
so bile na Nemško, zdaj pak, lubi Slovenci, k vašimu pridu inu podučenju
na Slovensko prestav lene.«

3. Neftiško-slovenske branja, t j. čitanko, obsegajoče prav-
ljice, basni, pregovore, pripovesti, pesni, uganke in kratek pregled zgodo-
vine starih Slovanov.

Jako pikro jo je ocenil Kopitar v „WieHer AJlgem. Literaturzeitung 1831",
pristavil pa, da postane gospod pisatelj še gotovo spreten slovenski pisatelj, če
hoče uvaževati v presoji dane mu nauke.

4. Novi Nemško-Slovenski Bukvar. Gradec 1814. Čitanka
za mladino z lahkimi in poučnimi piipovestmi.

Knjiga je zanimiva radi jezikoslovnih in slovstvenih opazek; str. 40 i. dr.
razlaga, da imajo Slovenci za glas skorej vsake živali poseben izraz, na primer:
krave mukajo — mulijo. vol — junec ino bik bučita. Žrebec — rajnišar, celak
ino konj rezačeta — hcržeta. razgečeta. Ovca — biča, bekeče — beči. beketa,
Koza mekeče — meketa. Svinje — prašiči krulijo — krovkajo, krožijo, krohajo.
Kokoši kukotajo — kokodakajo, kokodaškajo, kokodačejo, jaškajo. Petelin poje
— kriči, kikirika; kvokla koka — kvoka, kokoče. kokota. Gos, goska gaga,
žlabra, žlobudra, hrigra, hrigreta; raca kvaka itd. itd.

Navdušeno govori o katoliški liturgiji, o veri, modroslovju in pesništvu, o
nadarjenosti Slovencev, o slovenskih pisateljih šestnajstega veka na Kranjskem,
Slovence na Štajerskem budeč k enakemu delovanju.

Poslovenil je baje I. spev Mesijade, I. spev Ilijade in nekaj iz Goethejevih
»Leiden des jungen Werther«.

86 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Dopisoval si je z Vodnikom, Bilcem, Kopitarjem, dr. J. Zupanom. Jarnikom
in drugimi.

Omeniti je še, da je osnoval prvo slovensko društvo »Societas Slovenica<.
Ne samo, da je prelagal Collinove pesni na slovenski jezik, nego je tudi združeval
enako misleče ljudi ; on sam piše dne 13. maja 1810. 1. Vodniku, svojemu bivšemu
učitelju: »Das Resultat meiner Bemiihungen ist, dass ich fiinfzehn Theologen zum
grammatikalischen Studium unserer Sprache aufgemuntert habe.«

To so izvedele višje osebe in izrazile željo, da se osnuje slovenska stolica.
Z velikim veseljem piše dne 5. marcija 1812. 1., da je stolica slovenska ustanov-
ljena in da jo zasede on.

Dr. Vincencij Franul deWeissenthurn.')

Ded Franula, Ivan Krstnik Franul, doktor prava, mestni sodnik in sveto-
valec na Reki, je dobil plemstvo s pridevkom >de Weissenthurn«, ker si je bil
pridobil mnogo zaslug za cesarsko obitelj, ko je imel cesar Karol VI. prepire z
Benečani. Njegov sin, dr. Frančišek Franul, je vodil naddijakonsko kapiteljsko
pisarno v jako mladih letih. Dne 2, februvarja 1771. leta mu povije soproga
Vincencija, ki je v osnovne šole in v gimnazijo hodil v rojstnem mestu; znano
pa ni, kje je dovršil visoke šole. L. 1798 se je nastanil v Trstu in se vadil pri
Cronaestu v odvetniških poslih ; 1. 1803. je odprl svojo lastno pisarno.

Bil je spreten in ugleden mož, zato so ga izvolili za mestnega plemiča
(patricija); 1.181.5. je postal šolski nadzornik srbski zasebni šoh. V najboljših
letih ga zadene kap 2. sept. 1817.

Uvidel je, da je Italijanom treba učne knjige slovenskega jezika : zato je
izdal to-le slovnico: Saggio Gram malicale Italiano-Gragniolino,
Trieste 1811.

Slovnica se tesno naslanja na Kopitarjevo; v drugem delu je ponatisnena
Linhartova glediščna igra »Matiček se ženi<; nato slede besede in reki iz rečene
igre po redu činov.

Franul je prijateljsko občeval z Vodnikom, ž njim si dopisujoč. Živo se je
zavedal svoje narodnosti, kajti naglašal je. >Nas, ki smo slovanskega, ki smo
del preprostega ilirskega rodu. ki živimo v mestu, čegar okolica je zgolj slo-
venska; nas, ki smo vedno v dotiki s Slovenci in smo v nevarnosti celo zaradi hišnih
opravil, ako ne znamo jezika slovenskega, zakaj bi nas no navduševale jednake
želje? Ali ni dobro, da se učimo jezika, čegar znanje je koristno in potrebno?«

Za časa Franulovega je bila slovenščina na tržaški borzi v večji časti kakor
zdaj, bila je ravnopravna z laščino, ker je borzno vodstvo cenovnike objavljalo
tudi v slovenskem jeziku.')

Po svojem molitveniku: Kratki Navuki, Regclze in Molitve sa
Sakrament sv. Pokore 1783. 1., ki se je natisnil petkrat, spada

Janez Debevec
iz Ljubljane Se v Pohlinovo dobo. Po dovršenih latinskih in bogoslovnih šolah
je postal beneficijat in katehet v nunskih šolah ter šel v pokoj 1817. 1. ; umrl je

') I)obrovsky, Slovanka I. 234. — Kopitar, Gramm. — Metelko, Lehrg. XXV.
— J. Marn. Jez. — Gr. Jereb, Lj. Zv. 1892.
»J Edinost 1883. 1., 51. 96.

Pisatelji. 87

v Žužemberku 1821. 1. — Rano se je začel zanimati za slovenski jezik, v katerem
so 1795. 1. začeli poučevati bogoslovce v ljubljanskem semenišču; francoska vojska
je pretrgala ta pouk, dokler ga ni vzbudila 1817. 1. ustanovljena slovenska stolica.
Kako goreče se je zanimal za slovenščino, se razvidi iz tega, da je spisal
Krainerische Grammatik (med 1795 — 1797), ki se v rokopisu hrani v
knjižnici ljubljanskega semenišča; tudi se mu pripisuje Deutsch-Krainerisches
■VVorterbuch (rokopis v dveh zv.) Berilo je Slovencem oskrbel s knjižico: Kleine
Erzahlungen. Majhine P erpovedovanja. Ljubljana 1809.

V vzgled služi: Janezek je prosil mater, de bi ga v šolo hoditi pustila. Mati
reče: Ti si še otrok inu nisi vajen per miru biti; v' šoli moreš tihu biti, sedeti,
in celi čass na to gledati, kar Gospod učenik kaže. Janezik je oblubil de bo to
sturil. To materi dopade. Ona kupi njemu tablico. Janezek se vessely, da sme v
šolo jiti. Izdal je tudi molitveaik: »Kratki nauki«, Ljubljana 1783.

V Vodnikovi dobi je spisaval molitvenike Mihael Hofmann (1755 — 1826)
iz Ljubljane, katehet v Kranju, pozneje korar v Novem mestu, kjer je vodil
gimnazijo. V pokoj stopivši, je živel zopet v Kranju ter v Lahovčah. Spisal je
knjigo: Viža sv. Mašo slišati 1791. Njegov molitvenik : Eksercicije, to je
Nauki in premišljevanja, je dal na svitlo Janez Cigler 1839.1. Življenje
Svetnikov v štirih knjigah pa je dokončal Veriti.

Paskal Skrbinc (1780 — 1824), porojen v Višnji Gori na Kranjskem,
oblekel je redovno suknjo v Klanjskem samostanu na Hrvatskem, bil 1804. — 1807. 1.
gramatikalni učitelj pri gimnaziji v Novem mestu, do 1810. 1. duhovni pomočnik
in tajnik samostanski provinciji, stanujoč v Ljubljani; 1813. župnik pri Devici Mariji,
potem je odšel na Dunaj, kjer je umrl.

Bil je govornik na glasu in pre trn v peti takozvanim >svobodomišljenikomc ;
morda pa je temu bilo vzrok patrovo življenje. Odhajaje na Dunaj, poslovil se je
od župljanov v »Izložejni pesmi«, izdal dve knjigi govorov : »Nedelske
pridige« ter » Prazni ške pridige« 1814.1.; radi nemškovalnega jezika se
opravičuje v latinski pisanem predgovoru, češ. da ga tako laže razumejo čitatelji ;
bržkone je bolj uplivala njegova govorjena nego pisana beseda. Izdal je tudi več
nemških knjig govorniške vsebine.

V katoli.ški dubi mnogokrat natisnena knjiga »Lvsti in
evangelie« se je tudi v Vodnikovem času rada čitala; najod-
ličnejši slovenski pisatelji Jurij Japelj , Danjko in Jarnik so jo
izdajali: razven tega so jo natisnili Gassler 1803.1. in Retzer
1806. 1.; Skarbina 1817. in 1825.1. v Ljubljani. Tiskar Jur. Licht
v Ljubljani je 1816.1. natisnil »Berila, liste in evangelia«. »Svete
postne evangelije« je natisnil Retzer (1789., 1804. 1.) Skarbina
1816. in 1817. 1.

» R, i t u a 1 e R o m a n u m « za ljubljansko škofijo v jako lepi
obliki je natisnil 1808. 1. Retzer.

Posamezni stavki slovenski se nahajajo na 7. — 9., 13., 16., 18.,
20., 22.-30., 34.-49., 53.-57., 63.-65., 67.-78., 89.-91., 100.

88

Zgodovina slov. slovstva. II. del.

do
do

104., 108.— 112.
168., 172.— 179.

132., 139.-140., 146.-151.. 156.

124.— 129.
str.
Za vzgled bodi nekaj stavkov na str. 111:

Is globočyne vpiem k' tebi o Gospod! Gospod vsliši moj glas.

Naj merkajo tvoje vsesa na glas moje prošne.

Gospod! če bo.^ za volo pregrob raitengo terjal, o Gospod! kdo bo
obstal?

Ali per tebi je odpušanje greliou ; inu zavolo tvoje postave čakam
na tebe, o Gospod!

V prvem zvezku te »Zgodovine slovenskega slovstva«
str. 181. navedena pesmarica : »Osem inu šestdeset Pesem«
se je na novo izdala 1800. 1. v Ljubljani. lEden izvod se nahaja v
župnijski knjižnici v Ricmanjih blizu Trsta.) Iz te pesmarice na-
vedimo nekaj stavkov iz »Predgovora« in »Dvospev med Je-
zusom in dušo«.

Predgovor
na use brumne, inu andohtlive pevce inu pevke.

Hvalite (jospuda; zakaj bvalna Pesna je
dobra: bodi vesela, inu čedna hvala našemu
Bogu. Ps. UG.

Slište Krajnski Pevci inu Pevke! koku vas David ta kronane Pevc k'
petju vabe : koku vas k' temu pergajna. On ima dobr uržoh zatu. Kaj za
en uržoh? med drugemi morebit rajmno leta uržoh, z' katirega so lete
Pesme v' lete bukve spisane ble ; namreč de be se teiste zalublene. gerde.
od pregrešneh rečij (katirih S. PaulEfes. 5. 8. napustij nekar v' niisle uzeti)
skupzložene popevke, katire so eni dadusehmal dostikrat sami sebi, inu
drugem k' pohujšanju pejli, posehmal usem iz pote. inu iz glave spravele.
Pokaj be vam blu treba na poredne pesme misliti, ko se vam sveteb man-
kalu nabo ? . . .

Te Pesme pojete vi žiher. S' teme si naboste hudeh skušnav delalli :
le pregainali si njeh boste; s' teme na boste vi hudiču vesella, Bogu inu
Angelcu Varim joku. ne ran vaši duši delalli: ampak vaša duša se bo
kaker ti božji nevesti v' visok. Pesm. 5. 6. topila, kadar boste Cliristusu k'
časti pejli : kadar vam bo on k' srcu govoril.

Eno dušo. katira se potoke zaroV križor, roviia Jezus k' poterpežlivoste.

Duša

.\\\\ kedaj boš moj Jezus peršl
Pred moje sol/ne očij?
Križov je že preveliku.
De njpb nosil' ni močij:
Ah! kedaj boš moj Jezus peršl?
Meno od terplenja rešil
Gospud ! tebe preilolga ni.
Do 1)' mene potroštal ti.

Jezus.

Koku se moja Nevesta!
Vtoplena v' ti žallosti?
Bodi meni vselej zvesta,
Nonebej me' lubit' ti:
liUbozn ima terplenje.
Zadobij večnu živlenjo
Klir' nip' lube, s' mano terpij.
K'tir' nahibe, križam vejšij.

Pisatelji.

89

Duša.

3. Drugi Dav'do za terpljenje, 8.
Imajo vse tu. kar želle;

Jest pak navem za veselle,
Ampak le za žaloste :
Drugem gre dobru po sili ;
Men' pak, de se tebi vsmili!
Drugi imajo vse dobru.
Jest pak terpim vse hudu.

Jezus.

4. K"tirem ta posvejtna sreča 9.
Da lušte tega s vej ta.

Kjeh tam čaka ena ječa
Tega strašniga pekla:
Se b'do tamkej pokorili,
K' so se lukej vesellili,
Kratk križ pelie v paradiž;
Paradiž da en kratk križ.

Duša.

-5. K' njeh pak prevelika pride, 10.

De njeh nosit" ni močij,
Kumej zdej en križ odjide,
Že drug'ga vidjo očij :
Na morem tolkajn prestati,
Treba mi je ja! zditi'vali
Cez leta moj revne stan:
Ke terpim tolkajn vsak' dan.

Jezus.

6. Ah! le uč' se bel lubiti, 11.
KHir' me' prov za lubu ima :

Noče se križam vogniti.
Se rad temistem poda.
Ta čez križe nažalluje
^ez terplenje nazdihuje,
Se žellij. terpeti. več.
Lubezni ni nekol preveč.

Duša.

7. Jest imam boleče rame, 12.
Drugi sa tu nevedo ;

K" se naslajna ta križ na nje;
Drugi pak prazni gredo.
Gospud! pust me zgovoriti,
Dej tud' drugem kej nositi;
Jest namorem nosili več,
Ke sem že slaba preveč.

Jezus.

Glej! kok' dete očeta truca!
Volnu se križam podej!
Jest bel vem, kaj tebi nuca,
Jest 'čem, de ti terpiš zdej:
Drugeh sreče nimaš želleti,
Kar jest o.';em, morež terpeti.
Bodi lohku, al' ležku;
Jest očem imet' toku.

Duša.

Zmirej v' teh križeh živeti,
Tu je vender pretežku:
Brez usega trošta biti,
Je vender želu strašnu.
'čem pustiti, al' terpeti?
Al očem v' teh križeh vmreti?
Oh moj Jezus! pridi zdej!
Sturi me' terplenja frej.

Jezus.

Koku dolg' oč' še šalliti,
'nu ranil' moje serce?
Zakaj se me' noč' čez pustiti?
Ke tolkajn skerbim za te'
Pust' mene gospodariti,
Ak' očes ti k' meni pridti,
Očes mene lubiti ti?
Terp' volnu, dergaci ni.

Duša.

Nej bo. ke tok' more biti.
De jest te križe terpim,
Ke 'če moj Jezus imeti,
Teiste terpel' želim;
Veselle 'čem zapustiti.
Tebe moj Jezus lubiti ;
Jest se tem križam podam,
Teb' o Jezus ! se čez dam.

Jezus.

Ja! toku jest očem imeti,
Zdej s' moja nevesta ti;
Tam gor' se imaš veselliti,
Tukej moj kelh serčnu pji!
Tukej se moreš voisk'vati,
Dellal', trudit', tud' jokati,
Tamkej boš potrošlana,
Z' večno krono kronana.

Na koncu knjige pred » Z a m e r k o v a n j e m vseh v' t e h
bukvah zapopadeneh Pes m« stoji opomba:

»Te dalše Pesme se znajo z' bukuv brati, inu pejti, kadar
je več časa : Koker ob nedelah, inu perložnost, al tudi doma,
kjer be se scer ta sveti čas z' lenobo, z' napotrebnem, ja cel

90 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

grešnem govorjenjam, al dianjam Bogu kradel, inu hudiču
offruval : al per gvišneh precesjah : al pak tudi per enmu
al drugmu, dalšemu, zravn pokojnemu delu, susebnu per
preje, kjer se morebiti ena, al druja Peršona zravn znaide,
k'tira je scer brez dela, inu brati zna ; leta nej tedej bukuvce
v' roke vzame, inu nej drugem naprej bere, al poje«

Zakonodajstvo.

Za francoskih vojsk so se tako od strani avstrijske, kakor
pozneje od strani francoske vlade razglasi, ukazi in manifesti poleg
nemščine, italijanščine ali francoščine javljali tudi v slovenskem
jeziku, n. pr. proglas^) dne 26. nov. 1805. v Ljubljani zahteva od
kranjskih stanovnikov, njij natanko izpolnjujejo povelja deželne
upravne oblasti, ako bi se bližala francoska vojska (nemški, fran-
coski in slovenski); najvišji ukaz ''i 12. maja 1808. na Dunaju uvaja
vojaško prihrano ali rezervo (slovenski in italijanskii ; Fran II.
naznanja ^) narodom, da odhaja k vojski (nemški in slovenski) ;
Napoleon odrejuje*) v Schonbrunnu 14. okt. 1809., da se Kranjsko
in druge Francozom odstopljene dežele imenujejo odslej ilirske
(nem. in slov.); glavni namestnik ilirskih dežel — Bertrand'^) —
izdaja naredbo, da se imajo kakor doslej davki plačevati v novcih
in v pridelkih (nem., franc. in slov''.).

Marmont je sam pisal, »da zakoni ob organizaciji niso mogli
biti jedni in isti, kajti, kar je ugajalo mejnim Hrvatom, ni prijalo
trgovcem tržaškim, gospodom na Kranjskem ; v Idriji in Pliberku,
pomorščakom po Dalmaciji in Albaniji«.

„Telefjrap}ie offtciel" je objavljal važne razglase tudi v sloven-
skem jeziku.'')

Divizijski general Bernadotte je iz glavnega stana v Logatcu
dne 29. marcija 1797. 1. prebivalcem Kranjske in sosednih dežel
razposlal oglas v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku.^)

>) Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 1851, 6.

») MiUh. d. h. Ver. f. Kr. 1857. 157.

') L. C. Dež. poglavar kranjski pozivlje 12. maja 1809. črno vojsko (razglas
poslovenil bržkone Vodnik). — Lj. Zv. 188(i. 220.

*) Mitih. d. h. Ver. f. Kr. 1852. 48. — Pristavi osobne odločbe a) avstrijske,
Mitth. 1857. 1.57; h) francoske, MiUii. 1852. 48; 1851. 14.

'•) Mitih. 1853, IB.

«) Milih. d. h. Ver. f. Kr. 18.53. Ki.

') MiUh. d. h. Ver. f. Kr. 68, 35.

«) Mitth. d. h. Ver. f. Kr. 1853, 16.

Pisatelji. 91

Slovenski uradni spis iz 1810. 1. obsega obravnavanje vojin-
skega francoskega sodišča proti nekaterim kmetom iz Št. Ožbalta,
s Trojan in iz Hrastnika, ker so umorili več Francozov. Obravnava
se je vršila in sodba izrekla v francoskem, nemškem in slovenskem
jeziku ter se natisnila in v 600 izvodih razširila po deželi. Sesti
člen zakona, po katerem se je vršila sodba, se glasi :

Za deležne, pomagavce in napihavce so šteti samo tisti, ktiri so toženi
inu prepričani, de so h taki hudobni družbi bernjali. al jih vodili, al njim
dajali naj bo dnarje al orožje, al orodje inu basanje za puše s' to mislio,
de bi njih perpravili, njim pomagali al njih djanju potuho dali, al de so s'
vede sam inu s' tako mislio pod streho vzeli ali skrili hudodelnike al
njih tatvino.*)

Drugi uradni spisi v slovenskem jeziku.

O postavnem nakupu posestev, v najem danih po Štajerskem
in Kranjskem, dne 27. maja 1786.

O prepovedanih naberah novcev po občinah za odpošiljanje
izvoljenih pritožnikov, dne 14. junija 1786. v Gradcu.

Okrajni naborni komisarijati imajo v obče sami razglašati
C. kr. patentalne in okrožne ukaze, z dne 12. julija 1786. v Gradcu;
še nekatere določbe k prejšnjemu ukazu, 30. sept. 1786. v Gradcu.

O cenitvah pri inventarih podložnikov, 15, nov. 1786. v Gradcu.

O nepripuščenem odvažanju desetinskega žita brez vedenja
gospodarja, kateremu gre desetina.

Odpravi naj se navada svetiti s freskami po hlevih in po
cestah, dne 21. nov. 1789. v Gradcu.

Okrožnica vsem okrajnim sodnikom, v kateri se jim naznanja
odpravljenje dvornih in deželnih komisij za uredbo davkov in
poberalcev davkov, da tudi v bodoče ne bodo pobirali davkov,
dne 29. marc. 1790. v Ljubljani.

Izpraznjena najemna posestva po smrti najemnikovi nepogojno
nimajo prehajati na dediče, ter se ne more nobena gosposka siliti,
naj bi jih njim oddajala v kupno pravico, dne 7. aprila 1790. v
Ljubljani.

Red o prodaji tobaka ima nemško - slovenski tekst, 41 para-
grafov in lastnoročni podpis cesarja Jožefa z dne 5. maja 1784.

Poselski red na kmetih v Notranji Avstriji z dne 29. sept.
1787 na Dunaju, 66 paragrafov; podpisan cesar Jožef.

') P. pl. Radics, Lj. Zv. 1887.

92 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Razglas o odpravi »kufrastiga drobiža soldov« v primorskih
deželah z dne 25. septembra 1805 na Dunaju, v slovenskem tekstu,
V2 pole ; podpisan cesar Franc I.

Kako se ima novi vojaški davek pobirati od 1807. do 1811.1.,
v slovenskem tekstu z dne 20. avg. 1806; 26 paragrafov.

Nagovor kresijskega poglavarja do deželnobrancev, z dne
6. okt. 1808 v Celju ; nemško-slovenski tekst.

C. kr. okrog v Celju vabi vse prebivalce celjskega okroga v
črno vojsko zoper Francoze, z dne 9. maja 1809 v Celju; slovenski
tekst, 1 pola.

Razglas od vojaškega poglavarstva zarad pomiloščenja deželno-
brambovskih ubežnikov, z dne 10. okt. 1809 v slovenskem tekstu.

Razglas zarad v nič prišlh bankovcev, z dne 12. dec. 1809., v
nemško-slovenskem tekstu ; podpisan cesar Franc.

Razglas zarad državno-lotrijskega posojila, z dne 19. decembra
1809. 1., na Dunaju ; podpisan cesar Franc.

Razglas, da je Motniški trg novi francoski oblasti prepuščen,
z dne 9. aprila 1811 v Celju, v slovenskem tekstu.

Leta 1809. so Francozi pridrli na Štajersko in naložili

49,880.000 frankov davka ; Štajerci niso mogli plačati ; Francozi

so zato odveli tri odlične osebe v poroštvo ; o tej zadevi je bilo

objavljenih mnogo slovenskih razglasov.

Ti razglasi so iz nekdanjega arhiva trškega magistrata v
Motniku.')

Oznanilo c. kr. dvornega oblastnika Klobuiczksy-ta :

»Da je terg Motnek. katir je dozdaj pod esterajiiarsko

gosposko bil, s' vso zemljo, katira k' njemu sliši, ilirski

gosposki češi dan.« N. 1882, 190.

Francozi so si meseca sušca 1797. 1. prvič osvojili Kranjsko;
njih poveljniki so tudi v slovenskem jeziku govorili, v proklamacijah
do Slovencev; tako je skušal general Friant, naslednik Bernadottov,
pomiriti Kranjce v nemško-slovenskem pismu, ki se glasi tako-Ie:

]'' r a j o s t ^ " p] n a k o s t

Zovniršina Laške Dežele.

General l'riaiit, poglavar čez francoske žovnirje v Kranjski Deželi.

Na Kranjce.

Porrlavitni ( ieneral ('1 lionaparte inu njemu podložni General
Piernadotte so že skuzi njih oznaneno povele vam skazali

>) Gašpar Križnik, Ltp. Mal. SI. 1881, 200—201.

Pisatelji. 93

taisto pravico inu dobroto, po katerih se oni vižajo. Oni so
vam oblubili, da vaša vera, vaše premoženje inu vaše peršone
bodo pred usako škodo inu zabavo obvarovane. Vse to vam
spet perterdim. Vi ste že te dobrote leteh dveh Generalov
skušah, kir niste bh nobenemu davku podverženi.

Kaj ne, de za vol leteh tako posebnih gnad ste vi dovžni
pruti njim hvaležni biti? Vender oni od vas nič nočejo imeti.
Očejo samo, de bi vi mirno in pokoino v' vaših hišah ostali ;
de bi vi nič ne imeli opravit v' leti vojski, katera bode v
kratkim z' enim srečnim miram sklenena; inu de bi vi rado-
voljno dopolnili, kar bo vam k' postrežbi te francoske žovnir-
šine naloženo.

Ce pak vse drugači kakor je vupat, nekateri nehvaležni
ljudje na njih dovžnost pozabijoči, bi se podstopili ukup se
spravit, inu francoskim žovnirjam super se postavit, bodo na
eno nar bolj strašno vižo poštrafani, inu taisti, kateri bodo
z' orožjam v rokah ujeti, bodo precej okolo perneseni.

Leta je štrafinga hudobnim nameniena ; nič zatorej ti dobri
inu mirni ljudje se nimajo batj.

Iz poglavitnig-a Quartierja Teržaškiga Mesta na 28. dan
Mesca Germinala, ali zelenarja, v petim leti ene inu neraz-
delive francoske republike.')

General Friant.

Raba slovenščine v poljudnih knjigah. Koledarji.

Koledarji^! so se v Slovencih rano začeli prirejati; najstarši
je bržkone rokopisni koledar iz 1415. 1., ki se nahaja v licejalni
knjižnici ljubljanski; pisan je v latinskem jeziku in enak sedanjim
koledarjem ter ima slikane iste svetnike kakor dandanašnje pratike.

Drugi rokopisni koledar je privezan pisani masni knjigi žup-
nijskega arhiva v Kranju iz 15. stoletja; tudi škof Petretic je
knjigi »Szveti Evangeliumi« pridejal v kajkavskem narečju pisan
koledar.

Trubarjev »Katekizem iz 1582. 1.« je omenjen v I. zvezku te
»Zgodovine slov. slovstva«. V vsem 16. stoletju se ni natisnil
nobeden koledar. Z naslovom »Pratika« se je natisnil prvi slo-
venski koledar : »Nova Crainf ka Pratica.« Na Lejtu MDCCXXVI. v

') Lj. Zv. 1890, 318.

■■*) J. Benkovič. Slovenski koledarji in koledarniki, Dom in Svet 1895.

94 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Augsburgu 16". Bržkone je priredil ta koledar župnik F.M. Paglovec
ob priliki, ko seje obhajalo sv. leto; izvirnik je bil nemški koledar.

Slovenci so mnogo romali v »Kelmorajn« in so se pri tej
priliki seznanili z nemškimi proizvodi te vrste. Potem so jih tiskali
tudi v Ljubljani. Od 1770. 1. naprej (izvzemši 1775. l.i ima Rudol-
fmum v Ljubljani vse; muzejski arhiv v Ljubljani hrani tudi koledar
iz 1741. L, ki ga, je natisnil Reichhard. Imena mesecev so : Prosenic,
Sičan, Sušeč, Mali Trauen, Veliki Trauen, Rožni Cuejt. Mali Serpan,
Velik Serpan, Kimovic, Kasapersk , Listovgnuj , Gruden ; za vsak
mesec ima vremenska pravila ; n. pr. za Mali Serpan : »Kadar na
svetiga Jakoba deži, malu želoda rodi.« Na naslovnem listu so trije
možje, eden gosposki (v fraku), drugi v suknji, tretji v kmetski
opravi; med njimi je dvoglavi orel.

Nekaterim pratikam je priskrbel Marko Pohlin kratke spise
ali uganjke.

Nekateri letniki so se natisnili v 30.000 izvodih in so mnogo
pripomogli k temu, da se je širila omika.

Zelo se je zanimal za koledarje

Anton Breznik,

porojen 1737. 1. ter od 1768 — 1773. 1. kapelan in do svoje smrti
dne 27. aprila 1793. 1. kurat v Žalcu na Štajerskem. Izdal je »Večno
P r a t i k o « 1789. v Ljubljani.

Koncem minulega stoletja so se v Ljubljani najodličnejši
rodoljubi Cojz, Vodnik, Linhart zanimali za to stroko. Uspehi teh
trudov so bili Vodnikovi koledarji skoz leta 1795 — 1797. z na-
slovom: »Velika Pratika«.

Poleg Vodnikovih koledarjev je izhajala »Mala pratika« v svoji
prosti obliki do 1844. 1. v raznih ljubljanskih tiskarnah; do 1818. 1.
jih je izhajalo celo več. Založniki so bili Merk, Eger, Degotardi,
Gassler in Janez Rezer. Prvi trije so imenovali svoje koledarje :
»Nova Kranjska Pratika«, druga dva pa: »Kranjska
pratika« ; Rezer pa jim je dal ime : » N a r n o v š i pratika Za
prestopno Lejto 1812.«

Vse to je bilo urejeno po nemških in laških vzorcih.')

') V to dobo slavimo tudi knjižico: „€olomone- Žegen'^ brez letnice in
kraja, kjer se je natisnil. Pisatelju te knjigo je bil na razpolaganje izvod, ki mu
ga je posodil g Hudovernik, notar v Kostanjevici na Kranjskem. — Dom in Svet
1895, 1S7.

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 95

Ta » C 0 1 o m o n e ž e g e n « obsega 71 poglavij in je poln vraž.
V vzgled bodi kratko 7. poglavje :

Te besiede, katere pridajo sedei šribane so tako kraftne al knočaš
varjeti pa obesi ta cedelc anorai nakragen alpa anomi pesi noi pa strieli
na nja boš vidov kai ti samora. Omnibus f horje f Agla f tetragramathon f
the t Agar f maichei f Assael f Amore f kons-^vmatvmest f omiel f
ariel f araissei f INRI. Amen. Viomeni Boga f očeta ino sina f ino
S. t Dvha; Amen.

Kakor se razvidi iz naslova, pisec ne zna pravilnega pravo-
pisa. Jezik, v katerem je pisan ta »Colomonežegen«, spada v oblast
koroških narečij. Značilno prehajajo e, e v a, n. pr. pačan, tam^ (tem),
pernasle, pamafno ; stari e prehaja ven. pr. spet; staroslovenski
e v ie ali e n. pr. t; potriehah, vierni , dievajo ^ liep, zviezda; ne-
naglašen o se izgovarja «, dolgi naglašeni končni o prehaja v ii
n. pr. cehi teht i. d.')

VI. Kratek pregled evropske zgodovine

od 1815. do 1848. L

/

J. Zemljepisne izprem.em.he v začetku tega stoletja.

V drugem pariškem miruje morala Francija na severni in
vzhodni meji odstopiti nekaj pokrajin in trdnjav, Prusiji prepustiti
Saarlouis in Saarbriicken z dotičnim ozemljem, Nizozemskemu
Vojvodino Bouillon in dve neznatni trdnjavici, Bavariji lepo obrežje
rečice Lauter z Landavo, Sardiniji del Savojskega, dobila pa je
Avignon ter Mompelgard, Alzacijo in Lotaringijo. Pruski minister
Stein se je trudil sicer te dve deželi rešiti za Nemčijo, pa ni uspel,
ker se zavezniki niso zanimali za nemške koristi. Zavezati se je
pa morala Francija, v 17 mejnih trdnjavah na pet let vzdržavati
150.000 mož zavezniške vojne ter plačati 700 miljonov frankov od-
škodnine; postala je pa celo nekaj večja, nego je bila pred revolucijo.

Avstriji je vrnila Rusija vzhodno Galicijo, od Bavarije je
dobila Tirole, Predarisko in Saligrad; za izgubljeno Nizozemsko in
Prednjo Avstrijo lombarško-beneško kraljestvo in Dalmacijo, zraven

^) Podrobnosti o jeziku glej Fr. Pečar na platnicah Dom in Svet-a 1895,
št. 2, 3.

96 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

tega slovenske lilirske) dežele. Lepo okrožena in ojačena je stopila
Avstrija v nove čase.

Nizozemsko se je ustanovilo iz Belgije ter Holandije ;
da bi bilo močen mejaš proti Franciji, pridejalo se mu je vojvodstvo
Luksenburg, Limburg in del opatij Stablo in Malmedv. Najboljše
holandske naselbine v Guajani, Cevlon in Rog iv Afriki) so dobili
Angleži.

Na Italijanskem je dobil kralj Viktor Emanuel kraljestvo
sardinsko, Ijudovlado genueško in del Savojskega. Vojvodino Mo-
deno in veliko Vojvodino Toskano so dobili udje avstrijske cesarske
rodbine, ki je s tem prevladala na Italijanskem. Cerkvena država,
kamor se je vrnil papež Pij VIL, se je obnovila v starem obsegu.
Neapolj se je združil s Sicilijo v »kraljestvo obeh Sicilij« in vrnil
poprejšnjemu kralju Ferdinandu IV. Otoku Siciliji je bil angleški
namestnik lord Bentinck 1812. 1. dal primerno ustavo, uravnano
po angleškem uzorcu. a restavracija se ni ozirala nanjo.

Ljudovlada Sedmih jonskih otokov, ojačena po svo-
bodomiselni ustavi, se je v varstvo izročila Angliji, ki je dobila
Gibraltar in Malto ter tako zagospodovala na Sredozemskem morju ;
razven poprej omenjenih naselbin si je osvojila tudi francoske nasel-
bine na zahodno indijskih otokih. Sploh pa se je znala Anglija pri
končni ureditvi evropskih razmer najbolj okoristiti.

Ker skandinavski in španski polotok ne uplivata toliko na
zgodovinski razvitek Evrope, ju tukaj ne omenimo pobliže.

Med krajevnimi vprašanji naNemškem je bilo težavno sakson-
sko. Prusija je dobila polovico Saksonije s Torgavo in drugimi
mesti izvzemši Lipsijo, Nižje Lužice, polovico Gornje Lužice in
nekaj Saksonskih posestev v Turingah. Izmed poljskih dežel je
dobila Prusija veliko Vojvodino Poznanjsko, četrtino nekdaj pose-
dene Vojvodine Varšavske, Zahodne Pruske s Torunom in odprav-
ljeno »Ijudovlado« gdansko. Na levi strani od Labe so se vrnile
Prusiji pokrajine, odstopljene v tilzitskem miru, poprejšnja pruska
posestva na Westfalskem ; poprejšnja p<^sestva ob Renu, in Vojvodine
Jiilich ter Herg, kolonjske, trierske j)okrajine, vse vkupaj združeno
pod imenom Velika Vojvodina Nizozemska Težavna so bila poga-
janja med Prusijo, Ilanoveranskim in Skandinavijo. Prusija je tu
dobila Pomorjansko, Stralsund, ( lreifs\\aldc in otok Riigen, oddala
pa je Vojvodino Lauenburg, vzhodno IVizonsko, Osnabriick. Proti
Nizozemskemu so se meje za Prusijo neugodno uredile.

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 97

Bavarci so se izkazali kot nasprotniki Prusom in so dobili
kneževine AschatTenburg- in U^irzburg- in Palacijo iFMalz) na levem
bregu Rena.

Nekatere malenkostne odškodninske reči na Nemškem so se
končno rešile šele po frankobrodski pogodbi iz 1819. L

Prusija za svoje žrtve primeroma ni bila bogato odškodovana,
dasi je pridobila kot samonemška sila uže s tem, da je zavzela
važno mesto ob Renu, (Die Wacht am RheinI, katero je odklonila
Avstrija, in s tem odkazala pot Prusiji kot zaščitnici nemškega življa.

'^"5^ Nemška zaveza.

Kako bi se Nemčija uredila kot celota, je bilo silno težavno
vprašanje; načrti so se križali, nedostajalo je jasnih političnih pojmov ;
javno mnenje je omahovalo med bujnimi nadami v prihodnjost in
obupnim jadikovanjem in zatajevanjem. Gorresov časnik : „Der
Bheinische Merkur" je budil narodno mišljenje s plamenečimi
besedami ; Gorres je bil odličen romantik in si je tudi za slovstveni
preporod pridobil lepih zaslug; njegove plameneče besede so se
poslušale tudi zunaj Nemčije z navdušenjem. Kljub temu pa je
vender vladala splošna zmedenost v nazorih, kako razkosane
nemške dežele urediti v celoto. Avstrijsko-pruski dualizem je bil na
poti lepim sanjam o slavnih Hohenstaufdi in Otonih; zavirale so
ugoden razvitek tudi trmoglave nemške manjše in najmanjše
državice. Najkrepkeje je narodno jedinstvo gojil bistroumni pruski
minister S t e i n , ki bi bil rad vse srednje male državice izbrisal
iz nemške zemlje; naglašal je: „Jas znam samo eno očetnjavo;
dinastije so mi v tem, trenotkii velikega rasvitka manjše važnosti;
moja zelja je, da se Nemčija ojači in poveliča, da postane samo-
sfalna, neodvisna in narodna." Mislili so, da je treba oživiti samo
staro cesarstvo, pa je dobro ; nekateri so hoteli avstrijsko cesarstvo
s pruskim državnim oskrbništvom (Reichsverweseramt), drugi
zvezo brez obeh velevlastij, tretji so hoteli Avstrijo povzdigniti v
nemško cesarstvo, Prusijo v nemško kraljestvo ; drugi zopet, naj
se menja cesarstvo tako, da zaporedoma vsi odličnejši knezi po
vrsti pridejo do cesarske časti. Sirilo se je mnogo krajevnega
ozkosrčnega rodoljubja. Nespretne roke kratkovidnih diplomatov
so potem skrpucale rahlo in slabotno konfederacijo.') ^^"Lirtem-

») Weber, Weltgesch. XIV. 519.

98 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

berško je celo protestovalo proti temu, da l)i se ustvaril eden narod
iz tako različnih plemen, kakor so Prusi in Bavarci.

Končno so celo državniki, ki so podpisali »zavezo«, priznali
sami, da je ista jako nepopolno delo.

Rusija je v novo dobo stopila ojačena in razširjena : dobila
je Finsko, Besarabijo in del Moldave ; Vojvodina Varšavska se
je Rusiji priklopila kot »Poljsko kraljestvo« ter dobila ustavo, po
kateri sta senat in poslanska zbornica vladala z ruskim čarom vred,
upravo je vodil na Poljskem podkralj z odgovornim ministerstvom;
sodstvo je postalo samostalno, mesta so dobila dovolj svoboščin.
Kopernenje po nekdanji veličini in samostalnosti je zaviralo Po-
ljake, da se v svojo škodo niso mogli do cela sporazumeti z Rusi.
Poznanjsko in Torun sta pripadla Prusij i ; Krakov je bil kot Ijudo-
vlada početkom pod zaščito Avstrije, Rusije in Prusije, dokler ga
niso ponavljani upori spravili pod avstrijsko žezlo.

Švicarsko seje ojačilo po kantonih Wallis, Genf in Neuen-
burg ; priznala se mu je stalna neutraliteta ; kot glavna mesta so
se vrstila: Ziirich, Bern in Luzern. Veljava posameznih kantonov je
začela rasti na škodo vzajemnosti ; enotno vojstvo in skupni položaj
proti inostranstvu je bila še najmočnejša vez med raznimi deli.

V balkanskih prašanjih se niso zjedinili. Car Aleksander
je predložil načrt, naj bi sploh vse oblasti krščanom čuvale Človeške
pravice, Rusija ščiti pravoslavne, Avstrija ter Francija pa katoličane
ali latince. Avstrija ni marala za to nalogo ter je kolikor toliko sama
Rusijo privedla na pot, po kateri zdaj hodijo Rusi.

2. Zgodovinski dogodki.

Francoska revolucija je bila v srcih narodov vzbudila nagone
in nazore, ki jih ni bilo moči uničiti več, če so bili tudi začasno
postavljeni v stran. Evropske državo so po dokončanih bojih sma-
trale za svojo nalogo, vzajemno služiti konservativnim idejam v
tem smislu, da bi združeni vladaiji čuvali javno življenje, da bi
evro})ska brambena zaveza, podprta po »sveti alijansi«, branila
narodni mir ter na novo ustanovljeni svetovni red. V ta namen
so se vršili zaporedoma kongresi, da bi se vclevlasti dogovarjale
o tekočih prašanjih. Najpoproj so vodile evropsko politiko Avstrija,
Prusija, Ivusija; od alienskoga kongresa 1818. 1. tudi Francija, ker
so tuje vojne zapustile Francosko, ki se je vsprejelo v evropsko

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 99

pentarhijo. V romanskih deželah, kjer je francoska revolucija pognala
najkrepkejše kali, so se snovala tajna društva — na Italijanskem
»karbonarji« — ki so gojila rodoljubje, omiko, svobodomiselno
državno upravo na demokratski podlagi.

Tako gibanje se je javljalo tudi na Španskem, Portugalskem,
Francoskem in Nemškem, kjer je osobito mladina na visokih šolah
sanjala o enotni državi v srednje-veškem blesku. Te napore zatirati
je bil namen kongresom v O pav i (1820), v Ljubljani (1821)
in v Ver oni (1822). V kratki dobi od 1819. do 1821.1. so se
oglasile tudi španske naselbine v južni Ameriki, in vzdignili so se
Grki v odločen odpor proti Turkom ; na Nemškem in Francoskem
so strašili politični zavratni umori. V Opavi in Ljubljani je knez
Metternich Avstriji izposloval nalog »naravnega čuvaja in branitelja
miru« na Italijanskem. On bi bil za grške razmere rad provzročil
evropsko vmešavanje, da se mu ni uprl car Aleksander. V Veroni
se je naložilo Franciji, naj na Španskem miri radikalne »korte«.

Na Francoskem so zopet vlado nastopili Bourbonci : kralj
Ljudovik XVIII. je zašel prestol in ustavno vladal z ministrom voj-
vodo Richelieu-jem, možem čistega značaja a brez odločnosti, in
z Decazes-om ; nasprotovali so mu »kongregacijonisti«,
prijatelji plemstva in starih nazorov; v ministerstvu jih je zastopal
grof Vaublanc. V zbornicah so bili v večini prijatelji monarhičnih
načel ; predlagali so se najostrejši zakoni : a) da se omeji osebna
svoboda; b) da se smejo osebe izvenredno devati pod ključ; c) da
se smejo ustanoviti preventivna sodišča, to je, napol vojaška
izredna sodišča, ki naj vse kot ustajniško naznačene čine obsodijo
na debelo. S tem se je uvelo vohunstvo najgrše vrste: nasilstvo
je nastopilo namesto osebne pravice. Nasprotstva so se poostrila ;
kralja je obhajala bojazen, kaj bo iz tega ; zato je razpustil zbornico.
Zanimivo je za nas Slovane, da je car Aleksander kralju nasvetoval
v zasebnem listu, naj se radi splošnega miru drži ustavne poti.
Ljudovik se je rad kazal zvestega čuvaja ustave. Novi volilni red
ni ustvaril pravega narodnega zastopstva, omogočil pa je samo-
vladarstvo v ustavnih oblikah.

Na kongresu v Ahenu se je določilo, da so tuje posadke
zapustile Francosko ; car Aleksander in pruski kralj Viljem sta
prišla v Pariz ter kralju izrazila svoje zadovoljstvo o vladanju ;
Francija je celo vstopila v »sveto alijanso«. Francozi sami pa niso
bili do cela tega prepričanja, da je vlada odkrito udana ustavi, in

7*

100 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

prosti narod se je začel navduševati za slavno Napoleonovo dobo ;
ustanavljala so se društva s svobodomiselnimi načeli. Poslanca
Manuela, ki je govoril nepremišljeno odločno, so s silo odpravili iz
zbornice, kar je jako škodilo Bourboncem. Srečna vojska proti Španiji
je osrčila konservativce. 1824. 1. je umrl kralj Ljudovik XVIII. Usta-
novil je več koristnih naprav ; umetnost in slovstvo sta napredovala.

Po smrti Ljudovikovi je njegov brat Artois pod imenom
Karol X. zasedel prestol. Začel se je približavati Metternichovim
načelom ter oddaljevati Aleksandru. Dal se je venčati v Rheimsu
z veliko slavnostjo in je skušal na vse načine uvesti stari dvorni
sijaj ; javno mnenje pa se je temu upiralo. Svobodomiselniki so
ustanovili društvo: »Aide-toi, le ciel faidera.« Pomagaj
si sam, in Bog ti bo pomagal) ; tem so načelovali : Guizot. Duchatel,
Remusat, Joubert id. Pri občnih volitvah so zmagali tako odločno,
da je izmed 428 poslancev bilo vladnih samo 128. Nastopilo je
ministerstvo Martignac in vladalo v ustavnem smislu, dasi to ni
ugajalo Karolu X. ; tudi svobodomiselniki niso bili edini, s katerimi
se je spri vladar. Po srečno dovršeni vojski proti Algieru je Karol
dne 10. majnika 1830. 1. razpustil zbornico, uvel cenzuro iz 1814. 1.,
po kateri se za knjige z manj nego dvajsetimi polami pisatelju,
uredniku in tiskarju more odvzeti dovoljenje; določil se je novi
volilni red, ki je število poslancev od 430 skrčil na 262. Proti
temu državnemu prevratu je nastal splošen ui)or. Adolf Thiers,
urednik največjega glasila svobodomiselne stranke, ..National"^, je
sestavil protest proti kršenju zakonov. Dne 29. julija je upor
krepko bruhnil ter urno uspeval : kralj je zbežal na Angleško, potem
v Gorico, kjer je umrl 1836. 1., in Ljudovik Filip je zavladal Fran-
cozom kot generalni namestnik in pozneje kot kralj Irancoski;
bil je takozvani »m.eščanski kralj«.

Edini mož, ki se je zavzel za poprejšnjega kralja, je bil pesnik
Ghateaubriand, ta je izstopil iz zbornice; njega so posnemali
vojvoda Montmorency, Laval, Croy in dr., ter so osnovali stranko
Karlistov ali legitimistov, ki so pa "malo uplivali na javno mnenje.
Novi vladar je mirno vodil državo (juste milieu), dokler se je držal
srednjih stanov in dokler se je pokoraval nazorom, ki so ga bili
dvignili na prestol. Pa skoro se je odtujil narodu, ko se je pri-
bližaval Bourboncem in starim cesarskim krogom.

Na Nemškem so niso izpolnile nade svobodomiselnih na-
rodnjakov glcdč na narodni preporod; sploh so bili nezadovoljni z

Kratek pregled evropske zgodovino od 1815. do 1848. 1. 101

obstoje(}imi političnimi razmerami : narod je bil vstal v mladostnem
og-njii proti tujemu nasilstvu in v zahvalo za to bi moral prenašati
nezdrave in malostne razmere malih državic, biriško stiskavanje,
gospodstvo plemenitašev in neenakost v pravnih razmerah ; narod-
njaki so s pomilovanjem g'ledali razkosano Nemčijo. Pri vsem tem
sta pa Avstrija in Prusija bili g-orki načelom narodnega zastopstva,
ki so se v različni meri uvedla v raznih deželah. Nemci so se zanašali
na Prusijo, ki se je častno vedla v časih francoskih vojsk, pa so
se varali, ker se je udala uplivom Metternichove politike. Narod
se je delil v dve povsod se nahajajoči stranki, v plemenitaško, ki
se je naslanjala na kneze in vlade, in v svobodomiselno, v kateri
so starejši izkušeni možje poželjivo gledali na Francosko in Angleško,
dočim seje mladina, napojena z romantično poezijo, koprneče ozirala
v srednji vek. sanjaje in brez jasnega namena, tudi ne uvažuje
zaprek. Vse to bi se bilo morda razkadilo v nič s sodnimi
preiskavami ter preganjanjem tega gibanja. Povsod so stikali po
puntarjih in demagogih : odprlo se je globoko žrelo med voditelji
držav ter najboljšimi možmi naroda.

Pod zaščito prosvitlj enega in narodno mislečega velikega voj-
vode Karola Avgusta Weimarskega je mesto Jena postalo središče
duševnega gibanja v Nemcih ; ondi se je zbirala mladina, ki je,
včasih uhajaje čez ojnice, v srcih imela dovolj plemenitih idejalov.
Tam se je 1815. 1. izcimila takozvana » B urschenscha ft « , ki
se je po znanstvenih, narodnih in nabožnih težnjah lepo odlikovala
od poprejšnjih surovih krajevnih dijaških društev iLandsmann-
schafteni. Akademiško življenje se je ublažilo ; oglašali so se
narodni pesniki. Z dijaki so se družili telovadci ; »očetu Jahnu«
so bili vsi knezi, uradniki in vojaki samosilniki, trinogi in biriči.

1817. 1. se je obhajala na Wartburgu tristoletnica reformacije ;
ta slovesnost je vzbudila splošno zanimanje in je predočevala isto-
dobno nagoto. Ognjevito se je govorilo, navdušeno pelo in sežgalo
nekoliko knjig, proslavljajočih absolutizem. Pisali so take knjige
Kotzebue, Haller, Schmalz. Sežgali so tudi korporalsko palico.

Wartburški tovariš Karol Ljudovik Sand iz Wunsiedlna,
naroden a prenapet mladenič, je umoril ruskega državnega svetnika
Kotzebueja.') Vlade so smatrale kot svojo najvažnejšo nalogo, da

^) Kotzebue je ruskemu dvoru poročal v sovražnem smislu o svobodo-
miselnem gibanju, poveličeval je pravice plemenitašev in zasmehoval gibanje
akademikov.

102 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

spravijo v red vroče duhove. Niso mogle dočakati, da bi »zaveza«
kaj odredila, nego dve prvi vlasti sta se dogovorili radi punktacij
v Toplicah, da se snidejo v Karlovih varili (Karlsbad) zastopniki
desetih vlad. Tu je hotel knez Metternich, kateremu se je popolnem
uklonila Prusija, uničiti zastopniško načelo. Tu se je ukrenilo
1) omejiti tiskovno svobodo; 2) odpraviti hibe na vseučiliščih,
gimnazijah ; 3) ustanoviti v Moguču osrednjo komisijo, ki bi naj
preiskavala vse demagoške homatije in zarotniške zaveze; 4) spora-
zumeti se o pomenu in razlaganju čl. 13. zavezne točke o deželno-
stanovskih zastopstvih; 5i ustanoviti začasni izvršilni red, da se po
zavezni skupščini v moč uvedo ukrepi proti demagoškim homa-
tijam. »Zavezni« zbor iBundestag) je v osrednje oblastvo v Moguču
pozval sedem udov. Deset let je delovala ta »osrednja pre-
iskovalna komisija« ter iskala izdajalcev, zasledila pa je samo
nedolžna dijaška društva ; narod jo je imenoval »črno komisijo«;
1829. 1. je zaspala. Tej komisiji je bil pregrešen uže duh, ki je
netil boj proti Francozom.

Ti »karlovarski ukrepi« so močno predrugačili pravni
stan na Nemškem, ker je »zavezni zbor« dobil moč, da ukrepe tudi
z orožjem izvrši proti manjšim državam ; širilo se je samovladarsko
načelo. Samo bavarski in vviirtemberški zastopniki so se uže iz
zavisti proti Avstriji in Prusiji gibali nekoliko bolj v svobodo-
miselnih strujah.

Ti karlovarski ukrepi so vladarje in vlade popolnem odtujili
narodu. Med pruskimi ministri je Ilumboldt označil te ukrepe kot
nenarodne in sramotne ; ker pa ni uspel, je zapustil ministersko
službo. Začeli so preganjati »demagoge«.

V notranjem državnem razvitku nemških dežel se je začel jug
oddaljevati od severa ; v severnih deželah so se vračali k absoluti-
stični obliki vladanja, v južno-nemških državah pa je vender začelo
kliti novo življenje po vzorcu franco.ske »charte«; južni Nemec
je tudi bolj živahen od resnobnega Nemca v severnih delih. Na
Pruskem je vladal kralj Viljem III., dobrohoten, pameten mož, pa
brez odločnosti; 1819. 1. je Viljem Ilumboldt postal minister ter je
izdelal ustavni načrt, ki pa ni uspel; v gmotnih stvareh se je pa
vlada pošteno trudila za narod.

Naučni minister Karol pl. .\ltenstein je od 1817 — 1838. leta
resno skrbel za povzdigo naukov vseh strok.

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 103

Na Saksonskem svetovna vojska Napoleonova ni mnogo
predrugačila ; kralj Friderik Avgust je tudi pospeševal gmotno stran.

Na H a n o v e r a n s k e m je restavracija nastopila osorno ; vse
francoske naredbe so se odpravile, uradniki in plemenitaši so veljali
vse kakor poprej. V Brunšviku se je stari red zopet uvajal, pa
počasi in dobrohotno. Na Kurhesenskem sta bila Viljem I. in
Viljem II. (do 18-47. 1.) svojevoljna vladarja in zapravljala deželne
denarje.

Prvi nemški vladar, ki je narodu dovolil prosto politično
gibanje, je bil rodoljubni in prosvitljeni veliki vojvoda Karol Avgust
Weimarski. V srednji Nemčiji je blagodejno uplival njegov vzgled.
Uvel je ustavo v svoji državici.

Na Bavarskem seje uvela ustava 1818. 1., ki v bistvu velja
še zdaj ; tam je vladal Ljudovik I. (od 1828 — 1848. l.i, prijatelj
romantikom, podpornik vede in umetnosti, pa dostikrat samo na
videz. Na Wiirtemberškem je (1797 — 1816. leta) vladal Friderik I.,
samogolten pa energičen kralj ; njemu je sledil Viljem (do 1864. 1.)
ter uvel ustavo 1819. leta, ki je še sedaj v moči. Leto poprej je
Radensko dobilo ustavo. Francoska soseščina je badensko zastopstvo
krepko oživljala.

Ko je glas o revoluciji na Francoskem došel v Nemce, je
splošna nezadovoljnost z obstoječimi razmerami bruhnila naglo na
dan; nadejali so se sploh, da je prišel čas združenja, svobode in
veličine; v vsaki državi in državici so skušali odpraviti zastarele
naredbe. Nastale so male rabuke v raznih mestih, pa brez splošnih
in občnih nazorov. Ko so zahteve svobodomiselnikov prihajale odloč-
nejše, je odločil ukrep zaveznega zbora, da je dolžna vsaka nemška
vlada sosedu z vojaki priti na pomoč, da se vzdržuje red in mir.

Poljski izgnanci so na Nemškem netili razburjenost in so
bili povsod vsprejeti z navdušenjem. Sicer se je govorilo in zahte-
valo mnogo nezrelega, pa Pavel Pfizer je v knjižici „Briefwechsel
stveier Deufschen'\ in Dollmann v „Rede eines Fiirchtenden" 1831. 1.
povedal Nemcem mnogo pametnih in resnobnih besed z ozirom
na celokupne interese.

Ob Renu, na Badenskem, v bavarski Palaciji (Pfalz) je širil
dr. Wirth iz Hofa francoske ideje ; odonod se je najglasneje širil
glas po preporodu vsega Nemštva. Izrazilo se je to koprnenje pri
narodni slovesnosti na grajski podrtini v Hambachu
ob gorovju Hardt, ki nas spominja slovesnosti na Wartburgu

1Q4 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

1817. 1. Nad 30.000 Ijudij je poslušalo navdušene govore o svobodi
in domovini, o svetem boju proti despotski sili, o krasnem narodnem
majniku in o bratstvu narodov. FCnake veselice so se vršile tudi
drugod. Ko je pa knez A\>ede prišel z vojaki in govornika dejal pod
ključ — pa mirna Bosna. Mnogo je bilo dima pri takih prilikah,
pa tudi mnogo opravičenih tožeb. Nepremišljen je bil frankobrodski
atentat, ki so ga uprizorili gottinški docent Rauschenplatt, dr. Garth
in dijak Bochau 1833. leta. Mnogo je škodil dobri reči. ker se
je zdaj začelo tožiti, preiskavati, preganjati in kaznovati. Zrtva
Fridr. Reuter je tako postopanje opisal v spisu „Festangstid^ .
Profesorja Rottecka in Welckerja so odstavili ; zmagale so vlade,
pa ne za stalno. »Zavezni zbor« se je na prigovarjanje Metter-
nichovo 1832. 1. odločno uprl modernim idejam in storil ukrepe
glede časnikov, društev, zborovanj, vseučilišč in tujcev. Tem so
se pridružile »tajne ministerske konference« na Dunaju
1834. 1., ki so odpravile pravice, da bi se smelo odrekati davke, in
niso dovoljevale, da bi vojaki prisegali na ustavo ; omejile so število
dnevnikov, podvrgle vseučilišča vladnim komisarjem in strahovale
profesorje z grožnjo, da jih takoj odstavijo id.') Zavezne vlade so
mogle na podlagi teh določeb obustaviti vsak razvitek ustavnega
življenja. To so bila navodila za notranjo politiko, za zunanjo
politiko je bil odločilen kongres v Monakovem Gradcu (Miinchen-
graetzi, na katerem so se sešli avstrijski in ruski cesar tei pruski
kraljevič. Taborišče Kališevo, kamor je car Pavel povabil
avstrijskega ter pruskega vladarja v proslavo dejstva, da so Poljaki
zmagani, je vrhunec ruskega nadvladanja čez zavezance.

Pod uplivom ukrepov dunajske konference je moralo jenjati
vsako svobodno gibanje; postavljeni so bili cenzorji knjigam in so
lahko postopali zelo samovoljno ; uporne časnike so nadlegovali
tako dolgo, dokler niso nehali izhajati. V ljudstvu se je morala
ukoreniniti misel, da jo pravica samo za visoke stanove, da se more
sukati in zavijati, kakor je komu drago. Navada, vse javno življenje
urediti po redarskih propisih,' je rodila nasprotstvo do uradnikov
in pisarcn.

Prvi pojav širšega obzorja je ustanovitev »carinskega društva«,
s katerim je Prusija v trgovinskem obziru objela nekaj nemških
držav. Ko je 1840. 1. Francoz na meji postal nekoliko ozbiljen, so

•) Gloj pobliže Weber. Allg. VVeltgesch. XVI. 1. 207.

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815- do 1848. 1. 105

nemške vlade same napele nekaj narodnih strun ; takrat je zapel
Nikolaj Becker pesen »Vom Ireien deutschen Rhein« ; praznovala
se je 400 letnica, odkar se je iznašlo tiskarstvo. Da bi do cela do-
zidali kolonjsko stolno cerkev, prispevali so vsi Nemci; početnih
slovesnostij so se udeležili celo nekateri nemški knezi; to je močno
budilo nemško narodno zavest ; kong-resi prirodoslovcev, jeziko-
slovcev in germanistov so tudi pripomogli mnogo; na korist je
bilo tudi šlezviško vprašanje.

V podrobnosti zgodovine posameznih nemških držav se pa
ne moremo spuščati.

Anglija je imela največjo korist iz dolgih vojsk s Francozi.
Premagavši brodovje Francozov, Špancev in Holandčanov si je
povečala posestva v Ameriki, naselila se v zahodni in južni Afriki,
utemeljila indijsko državo ter si osvojila Gibraltar in Malto. \'se to
se je zgodilo, ne da bi Anglijo bili vodili ženijalni državniki, ki
so se uklanjali absolutnim nazorom « svete zaveze«. Angleškemu
narodu pa to ni ugajalo, bolj so mu prijali mladi svobodomiselni
Wighs, ki so težili po reformah; tem naprednjakom na čelu
je stal sila nadarjeni Jeremija Bentham. Pri vsem sijaju na
zunaj in pri vsem bogastvu nekaternikov je večina vender ob-
ubožala bolj in bolj. Kadarkoli so si skušali pomagati, vselej jim
je izpodletelo. Skeleča rana je bila nesrečna Irska. Minister Pitt
je po trdih bojih s kraljem Jurijem III. in angleškim parlamentom
bil katoliškim Ircem izposloval nekaj svoboščin.

Jurij IV. je bil na Irskem lepo vsprejet; imenoval je Irca
markija pl. Wellesleya namestnikom v »zeleni Irski«. Irska
pa se vender ni zadovoljila ; odvetnik Daniel O' Connel je bil
ustanovil tajna društva po vsej deželi. Katoliški Irci so dobili
volilno pravico za angleški parlament po velikem trudu ministra
P e e 1 a.

Kialj Jurij IV. radi razuzdanega življenja sploh ni bil pri-
ljubljen; njegov zvesti minister lord Castlereagh se je umoril
sam. Njegov naslednik, minister Jurij Canning, je proglasil načelo,
da mora Anglija v Evropi posredovati med konservativnimi in
svobodomiselnimi strujami.

Jurija I\'. je nasledoval brat Viljem IV. in v naselbinah
osvobodil sužnjike, razširil volilno pravico pod uplivom revo-
lucije na Francoskem (1830). Svobodomiselna stranka (Wighs) z
grofom G r e y - e m na čelu je prevzela vlado, in Palmerston

106 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

je vodil zunanje stvari. Bil je važen dan v razvitku Anglije, ko
je John Russel predložil izpremembo volilneg-a reda v pravič-
nejšem smislu, kateremu je po sedemdnevni hudi borbi v parlamentu
mladi Macaulay izbojeval zmago 1832. 1, Na čelu demokratom je
stal Francis Burdett, v državni zbor sta bila voljena Cobbett
in Home. L. 1833. je bilo ponovljeno dovoljenje za »angleško
banko«, ponos angleških trgovcev; za dvajset let se je podaljšalo
tudi dovoljenje za »v z h o d n o - i n d i j s k o k o m p a n i j o « . s to
določbo, da se tudi indijski domačini nastavljajo kot sodniki, brez
ozira na vero. Dognalo se je tudi »osvob ojen je sužnjev«.
Po pametnem gospodarstvu so lahko znižali nekatere davke, pod-
pirali reveže. Drugo ministerstvo enake struje je uvedlo novi mestni
red. L 1837. je umrl kralj Viljem IV.

Njegova naslednica je V i k t o r i j a.

Svobodomiselnikom so se začeli upirati radikalci, zahtevajoči
splošno volilno pravo brez davka, tajno glasovanje, vsakoletna
zasedanje državnega zbora, dnevnice za poslance ; vse zahteve so
napisali v spomenici in so se imenovali od tod »chartisti« in
povzročili upor v K e n t u. Po starih zakonih se je visoko obdače-
valo uvažano žito ; tudi temu se je uspešno upirala ta stranka.
Od 1840. do 1846. 1. so vladali zopet konservativci |Tory) z mini-
strom Peelom na čelu. Anglež, osebno svoboden, z z*avarovanim
imetjem in pravom, je bil prepričan, da zastopniki skrbe za njegovo
blaginjo, in je posvetil vse svoje moči poljedelstvu, obrtniji, trgovini
in omiki, bogatel je in si pridobil ugled na vse strani.

Angleži so za časa svobodnih ministerstev povsod v Evropi
podpirali enake struje ; v razpornih rečeh so Anglijo klicali na
posredovanje.

O Španskem in Portugalskem, ki nista važna za razvitok
ostale Rlvrope, omenimo samo to, da je kralja Ferdinanda Vil prisilil
vojaški upor, da je obnovil ustavo, podeljeno 1812., pa odpravljeno
1814. I. Vzgled na Španskem je vzpodbudil Portugalce, da so z
uporom prisilili kralja Ivana VI., da je za Portugalsko in Brazilijo
izdal ustavo.

Avstrija.

Cesar l"Vanc jo l)il prei)ričan, da je stnigo izpolnjevanje verskih
dolžnostij prvi pog(»j, da se v državi vzdrži red ; zato je uvel ali
ponovil školijska semenišča, na Dunaju ustanovil višji zavod za
posvetne duhovnike, na Ogrskem in Poljskem pa nove školije.

Kratek pregleel evropske zgodovine od 1815. do 18-48. 1. 1()7

Opiraje se na geslo : »Justitia fundamentum regnorum« je
izdal 1804. 1. zakonik o zločinih, 1812. 1. državni zakonik.

Učne zavode je vodila 1795. 1. ustanovljena »dvorna komisija
za študije« ; verozakonskemu pouku na srednjih šolah se je od-
kazalo po več ur; liceji v Lvovu, Inomostu, Gradcu in Olomucu so
se povišali v vseučilišča. Dunaj in Praga sta dobila politehnike,
vojaška medicinska Jožefova akademija se je razširila, protestantom
se je na Dunaju odprla višja bogoslovna učilnica. Cesarske prirodo-
slovne in starinarsko zbirke so se bogatile z novimi pridobitvami ;
v šestnajstem stoletju ustanovljena zbirka starega orožja in umetnin
v Ambrasu se je prenesla v grad Belvedere na Dunaju. V Gradcu
se je ustanovilo Ivanišče (Joanneum), znanstvena zbirka z učnimi
stolicami ; kar je nadvojvoda Ivan nabral na svojih potovanjih in
si nakupil za lepe novce, vse je podaril temu zavodu, katerega
so podpirali tudi deželni stanovi štajerski.

Češki muzej omenimo na drugem mestu. Brno se ima zahvaliti
za moravski muzej grofu Frideriku Mitrovskemu. Lvov za narodno
knjižnico grofu Jožefu Osolinskemu ; narodnemu muzeju v Pesti
je bil oče grof Franc Szechenyi. Akademija obrazujočih umetnostij
je prirejala razstave.

Na Dunaju so živeli glasbeniki Mozart, Haydn in Beethoven.

Prva obrtna razstava v Avstriji se je vršila 1791. 1. v Pragi,
prva splošna avstrijska pa 1833. 1. na Dunaju.

Za olajšavo v trgovini so se kopali vodotoki, n. pr. na južnem
Ogrskem Francov vodotok, ki veže Donavo in Tiso ; Novomeški
vodotok od Dunaja na ogrsko mejo bi se bil imel razširiti do
Trsta. Lujizina cesta od Karlovca do Reke je bila dodelana 1809. 1.,
cesta črez Stilfski klanec se je delala od 1820. do 1825. leta. Od
Linca do Budejevic se je zgradila prva železnica.

Avstrijska narodna banka ima svoj začetek v 1816. 1.

Trgovinske pogodbe je cesar Franc sklenil z Rusijo, Prusijo,
Anglijo, Brazilijo, z Zjedinjenimi državami v Ameriki, s Svedijo
in Norvegijo, z Danskim, Hanoveranskim in Grškim.

Leta 1817. se je uvel novi način zemljiškega davka, ki je
imel moč v vseh deželah, izvzemši Ogrsko in jeden del Lombardije.
Da bi se davki odmerili enakomerno, so se zemljišča premerila in
na novo cenila.

lQiJ) Zgodovina slov. slovstva. II. del

Na Dunaju si je 1819. 1. občina Leopoldovo zasnovala prvo
hranilnico v Avstriji ; sledile so ji v kratkem Praga, Gradec, Ljub-
ljana, Celovec, Inomost in druga mesta.

Ferdinand I. (1835 — 1848i, najstarejši sin cesarja Franca L, je
bil uže 1830. leta v Požunu venčan kot mlajši kralj ogrski in je
zašel prestol z odločno izjavo, da hoče vladati po nazorih svojega
očeta, zaupajoč v Boga, in pospeševati blaginjo svojih podložnikov.
Ustanovil je državne konference, katerih stalni udje so bili nadvoj-
vode Franc Karol in Ljudovik, pa grofa Metternich in Kolovrat.
L. 1835. se je dal v Pragi venčati kot kralj, 1838. 1. pa v Milanu.

Deset let pozneje se je pa odpovedal prestolu. Podrobnosti
tega dogodka se bodo omenjale v III. zvezku.

Vkljub temu, da sta se Franc in Ferdinand pošteno trudila
za gmotno blaginjo svojih podložnikov, vender nista svojega časa
razumela.

Uprav skrbi za gmotno blaginjo raznovrstnih narodov, po-
hlevnost slovanskih plemen in morda lahkoživnost Dunaja, od koder
se vender še- le nove misli širijo po širnem cesarstvu, so bile zapreke,
da svobodomiselno gibanje iz 1830. 1. ni toliko uplivalo na avstrijske
narode: v »sveti alijansi« združeni vladarji so se tem tesneje oklenili
drug drugega. Zaupniki cesarja Franca so dalje vladali tudi Ferdi-
nanda L, od katerega so se narodi nadejali milejših nazorov, ker
je bilo znano njegovo dobro srce. Ferdinand se je 1835.1 s čarom
Nikolajem v Toplicah razgovarjal o vladnih načelih ; Metternich se
je obdržal kot »nenadomestljiv«, policijo je skoz trideset let vodil
grof Sedelnicky.

Rak-rana tega sistema so bile denarne zadrege, katerih tudi
Kiibeck ni mogel odpraviti, dasi je javno mnenje mnogo pričakovalo
od njega. Splošno zaupanje je ginilo ; med državno upravo in med
zahtevami ter potrebami omikanih slojev se je vedno širil prepad.
Iz inostranstva se je vtihotapilo mnogo knjižic z novodobnimi
idejami; najostrejša cenzura ni, mogla zabraniti občnega upornega
duha. Splošno pozornost je vzbujal s svojimi spisi Schuselka ;
pl. Andrian -\\'artburg je rekel na koncu svoje knjige „Oesferreich
nncl dessen Zukunft'' : »Trideset let ne more ostati tako,
kakor je zdaj v Avstriji; to prepričanje p r e š i n j a
v 1 a d a j oče in v 1 a d a n e ; uže samo to dejstvo bi moglo
J) o v z r o č i t i prevrat, ki se mora izvršiti v kratkem
čas u.«

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. l(jy

Na Ogrskem so začenjali odrivati latinščino, ki je bila po-
slovni jezik v uradih in zastopstvih. Na državnem zboru 1843. 1.
se je Pulszky odločno zavzel za madžarščino, ki se je uže nekaj
let poprej polagoma uvajala v šole, sodstvo in upravo. »Ogrska
akademija«, ustanovljena 1825. L, je najbolj podpirala to stremljenje,
1844. 1. je postala madžarščina vladni in uradni jezik ; upirali so
se močno Hrvati.

Na Ogrskem je z uspehom gojil narodnostno idejo grof
Štefan Szechenyi, duhovit plemenitaš ; njegova stranka je zahtevala,
naj se odpravi robota, desetina, prostost plemstva od davkov, naj
se izjednačijo pravice in dolžnosti, naj se zavaruje ustava in naj
se izboljšajo gospodarske razmere. Radikalci pa so šli dalje ; te
je vodil slovaški renegat, zgovorni in častilakomni odvetnik Košut.
Poleg njega se prikazuje Fr. Deak. Tudi v Zalesju ( Sedmograški)
so po mnogih letih zopet enkrat sklicali deželni zbor 1834. 1. Tu
so si stale nasproti razne narodnosti, Madžari, Nemci in Rumuni.

Socijalno-agrarno gibanje se je javljalo na Poljskem, kjer so
proti Malorusom postopali Poljaki kot kruti zatiralci, dočim so se
inostranstvu kazali kot mučeniški branitelji svoje domovine. Krakov,
jedina ostalina poljske neodvisnosti, je bil središče poljskemu gibanju.
\'^elevlasti so uže leta in leta s paznim očesom gledale nanj in so
preinačile njegovo ustanovo ; 1836. leta so vojaki treh velevlastij
zasedli mesto, iztrebili upornike ter upravo, prenaredili po. avstrij-
skem vzorcu. Neumno načrtan upor bi naj bruhnil na Poznanj skem
in v Torunu. Uporniki so bili premagani, njih voditelji pa postav-
ljeni pred sodnike; dokazali so, da so bili sicer požrtvovalni, pa
tudi neizmerno zaslepljeni.

V Krakovu pa so slabo uspevali avstrijski vojaki ; mladega
zdravnika dr. Tyso\vskega je začasna vlada postavila diktatorjem. V
Galiciji pa upornikov niso podpirali, ker maloruski kmet ni maral
seči pod pazduho svojim zatiralcem, nego se je hudo maščeval radi
sto in stoletnega zatiranja in trpinčenja. Benedek je hitro zatrl
poljski upor, in grof Franc Stadion je stopil na čelo gališki upravi.
Vlada pa vender ni odpravila trde robote in drugih krivic, nego
jih je samo olajšala; zatorej se je odslej nezadovoljnost polastila
tudi kmetskega ljudstva. Dne 6. sušca so avstrijski, ruski in pruski
vojaki zasedli mesto. Metternich je hotel mesto zasesti samo mimo-
grede; Rusija pa je hotela za vselej ugasiti tleče ognjišče poljskih

110 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

ustaj ; zato se je Krakov prepustil Avstriji, kljubu temu, da sta
ugovarjali Francija in Anglija.

Na Italijanskem je Avstrija nadvladala in je uvela na
Milanskem in Beneškem konservativne nazore , dušila narodno
gibanje, odpravljaja francoske naredbe, ki so se opirale na narodno
samoupravo. V tem smislu je skušala uplivati tudi v drugih državah,
tako n. pr. \ Parmi in Modeni, v Cerkveni državi (Kirchenstaat).
Sardiniji in Pijemontu. Tu je vladal Karol Emanuel do 1802. L,
Viktor Emanuel do 1814. L, kateri je tega leta odpravil vse francoske
naredbe in hotel uvesti razmere, kakeršne so bile 1770. 1. Naspro-
toval je celo sorodnik Karol Albert, princ Carignan.

V Siciliji je bil Napoleon uvel 1806. 1. kot vladarja Jožefa
Bonaparte-ja, ki je poleg francoskih ministrov imel tudi nekaj do-
mačih svetovalcev. Vladal je po nazorih cesarske Francije, bilje mož
milega značaja in človekoljubnega mišljenja, pa vender ni mogel
pomiriti dežele, po anarhistih in banditih razruvane. Njemu je bil
naslednik Murat; sovlado so izvrševali tudi Angleži. To pa je bilo
zoperno kraljici Karolini. Angleški poveljnik lord ^^'illiam Bentinck
je odgovoril 1812.1.: Ali ustavo ali ustajo. Odločili so se za
ustavo, ki je pa bila v moči samo dve leti,

Rusi in Poljaki.

Veliko ulogo je igral ruski car Aleksander, ki so ga vrniv-
šega se iz Pariza povsod slavili kot zmagovalca in reditelja sveta,
ker so ga prešinjale človekoljubne ideje. Poljakom je pozabil njih
naklonjenost do Napoleona in jim obljubil ustavno vlado z narodno
samostalnostjo. Na Ruskem je namerjal uvesti primerne reforme
v vseh strujah državnega življenja. \' inozemskih stvareh je slušal
svete svobodomiselnega Kapodistrija, ker se je minister Nesselrode
preveč klanjal Metternichovim nazorom ; Novosilcovu je dal nalog,
naj izdela načrt za ustavo ; knez Aleksander Cialicvn je vodil bogo-
častne reči, Poljakom je zapovedoval general Zajaček, spoštovan
veteran iz Napoleonovih časov, ki je v junaški bitki pri Smolcnsku iz-
gubil nogo; ukje vodil čarov prijatelj Adam Czartorvski. Sčasoma pa
se je car izpremenil, morda radi tega, ker vsi njegovi dobri naklepi
na Poljskem niso mogli zatreti zavratnih zarot. Vsied živejše dotilce
z inostranstvom se je tudi po slovstvu in časnikih v Petrogradu
in Moskvi, v \'aršavi in Vilni začelo javljati zanimanje za prostejše
gibanje. L. 1817. je Pavel Pestel s častniki Aleksandrom in Mihaelom

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 111

Muravievim, s knezom Trubeckim in pesnikom Turgenjevim usta-
novil »družbo blag-inje«.

Bolelo je to občutljivega čara, ki je s »sveto alijanso« prevzel
tudi nalog, da zatira pojave narodne volje. Zato je nauku in
bogočastju na čelo postavil strogega Siškova. Da ni bil več tako
priljubljen kakor poprej, je tudi utegnilo temniti mu dušo : umrl
je duševno potrt. Naslednik mu je bil Nikolaj (1825 — 1855), ki je
z angleškim ministrom Canningom dogovoril zapisnik o rusko-
angleški zavezi, da bi pospeševala sporazumljenje med Turčijo
in Grškim.

Odločno in dosledno je vladal Nikolaj. Zapustil je pota, po
katerih je hodil Aleksander, ter se oklenil samodržniških načel.
Ruske zakone so uže za Katarine začeli zbirati in urejati ; priznani
pravoslovec Speranskij je dobil nalog, da dovrši to važno delo.
Njegova poglavitna skrb je bila, da se Rusija razvija po prirojenih
svojstvih. Nikolaj ni bil prijatelj ni Francozom ni Poljakom. Ker
so v poljski ustaji uplivali zraven narodnih tudi verski oziri, zato
je smatral kot svojo dolžnost, pospeševati jedinstvo v veri. V poprej-
šnjih stoletjih je bil Rim pridobil mnogo pravoslavnih na svojo stran
s tem, da jim je dovohl rabiti narodni jezik pri službi božji in da
je duhovnikom dovolil ženiti se; zato priznavajo »unijati« papeža
vrhovnim poglavarjem. Te je skušal Nikolaj zopet pridobiti, a
uspeh je bil neznaten.

Na zunaj se je Rusija močno širila. Vojska s Perzi je v
turkmančajskem miru Rusiji pridobila dve armenski deželi in lepo
odškodnino. »Petrograjska pogodba« 1834. 1. je provincijo Georgijo
povečala ter Moldavo in Valaško spravila pod rusko pokroviteljstvo.

Da se je Nikolaj trudil Rusijo postaviti na narodno podlago,
na lastne noge, je bilo slovstvu v velik prid. Častni položaj proti
inostranstvu je povzdigoval narodni ponos. Geslo : »Jeden zakon,
jedna vera, jeden jezik« je zelo ugajalo mlajšemu zarodu, ki seje
hotel otresti tujega upliva. Zdaj so začenjali opazovati, kako živi
in dela ter misli narod; leposlovje, zlasti lirska poezija in pripoved-
ništvo, je dobivalo primerne in hvaležne snovi iz domačega vira.
Slovstvo se je pomladilo in začelo vzbujati pozornost inostranstva;
od Nikolaja sem zavzema Rusija v znanosti in umetnosti, v svetovni
omiki med omikanimi narodi tisto mesto, ki ji gre, ne da bi bil
Nikolaj to hotoma namerjal. Zaprl je Rusijo inostranstvu in jo
prisilil delovati za sebe samo. Realistična romantika na domači

1 12 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

podlagi je rusko slovstvo uvedla v svetovno slovstvo : zato se nam
zdi potrebno, nekoliko ozreti se tudi na razvitek ruskega slovstva.
Zgodovinar Karamzin (1765— 1825| je v svoji obširni zgodovini
ruskega naroda pokazal rojakom, kako so se po trpljenju in po
trdih bojih prerili do svetovne države, in da more samo car. t. j.
samodržec ustanoviti moč in slavo Rusije. V vseh učnih zavodih
uvedena ruska zgodovina petrograjskega profesorja Ustrialova uči,
da je samo enotnost v plemenu, v veri, v jeziku in v šegah
dovedla Rusijo do sedanje veličine. Zgodovina moskovskega pro-
fesorja Sergeja Solovjeva opisuje zgodovino rusko do 1774.1.
v 28 zvezkih. Učeni časnikar Pogodin je tudi razjasnjeval domačo
zgodovino ter uvajal tuje umotvore v rusko slovstvo. Basni je pisal
Krylov (1768 — 1844). Ruskim vojakom je zlagal navdušujoče pesni
Zukovski. Pesn\k Deržavin il743 — 1816) je podoben nagemu
Vodniku, Aleksander Puškin (1799 — 1837) pa našemu Prešernu ;
ta je znal vse čute, veselje in žalost, ljubezen do domovine in narodni
ponos izražati v elegičnih , humorističnih in satiričnih oblikah.
Slovstveni zgodovinarji ga primerjajo angleškemu pesniku Byronu.
Zavoljo odkritosrčne besede je moral Puškin v prognanstvo. Snovi
svojim pesnim je zajemal iz domačega vira, zato so se prikupile
tako hitro ruskemu občinstvu, kateremu se je takrat podalo več
zbirk staroruskih pravljic, pripovedek in narodnih pesnij. Duševni
brat mu je bil Mih. Ler mo n to v (1814 — 1841). ?^enijalni pesnik
je bil pregnan v Kavkaz, čegar velikanski gorski svet se mu je
priljubil tako, da je iz onih bajnih pokrajin jemal predmete naj-
lepšim umotvorom. Da je bil črnogled, to nam razjasnjuje tok
njegovega življenja. Dobri znatelj kavkaških krajev Fr. Bodenstedt
je mnogo Lermontovih poezij presadil v nemško slovstvo, kjer so
ugajale po bujni domišljiji in plemenitem jeziku. Kavkaz je pobliže
naslikal tudi Aleks. Bestužev (1795—1837). Gogol (1809—1852)
je opisal ruske razmere humoristično. Njegov duševni razvitek se
sme deliti v tri dobe ; v prvo spadajo med drugim slike malo-
ruskega življenja ; med proizvodi druge se odlikuje Taras Bulba,
v tretjo spada glediščna igra »Revizor«, ki slika slabe strani ruskega
činovnika. Verska otožnost se ga je poprijela, ko je videl, koliko
je se treba storiti za ruskega kmeta. Potoval je iz Petrograda v
Rim, iz Rima v Jeruzalem.

V tej dobi ne smemo pozabiti Aleks. Herzena. Porojen v
odlični rodbini ruski pa od nemške matere, je v inostranstvu izdajal

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. I. 113

vpliven list »Kolokol« (Zvon). Šibal je pa tudi v novelah in romanih
slabosti ruske družbe.

Revolucija na Francoskem 1830. 1. in njen srečni uspeh v
Belgiji je podkuril tudi Poljake. Lepo je napredovala ruska
Poljska pod ustavo, katero ji je podelil blagi Aleksander. Trgovina
in obrt sta napredovali in množili blagostanje, slovstvo se je raz-
vijalo, umetnost se je gojila marljivo, v mestih je rastel srednji
stan, in višji namestnik, veliki knez Konstantin, je uredil vojsko;
a vkljub vsemu temu so se upirali višji stanovi, uradniki in častniki;
snovale so se skrivne družbe, ker je to značaj poljskega plemstva.
Širila se je na tihem misel, da bi združili vse Poljake v jedno državno
celoto : na srednjih in visokih šolah se je mladina navduševala za
staro slavo Poljske. Bogati knez Adam Czartorvjski. ki bi bil rad
postal namestnik, je podpiral tako narodno stremljenje.

Dne 29. novembra 1830. leta je vdrlo dvajset mladeničev v
palačo podkralja , kateri se je umaknil iz dežele : v osmih dneh
je bilo vse v rokah Poljakov, ki pa niso bili složni, ker so se
mlajši in odločnejši hoteli popolnem odcepiti od Rusije, višje
plemstvo pa je hotelo po vzgledu francoske ustave (chartei samo
izpremeniti ustavo ; izvolili so si zato generala C h 1 o p i c k e g a
za diktatorja. Car Nikolaj je 120.000 mož pod poveljem Dibiča in
400 topov poslal nad upornike. Poljski državni zbor je odstavil
čara, ker se je zanašal na pomoč francoskega kralja Ljudovika
Filipa. Bitka pri Grahovu je zadrževala Ruse. da niso mogh na-
pasti Varšave, vender so bili Poljaki naposled premagani pri Ostro-
lenki. Dibiča je umorila kolera ; njegov naslednik je postal Paskievič.
Poljski demokratje so besneli proti lastni krvi in pomorili mnogo
poljskih plemičev, katere so imeli za izdajalce. Iz podvržene Poljske
je ubežalo več tisoč upornikov na Francosko, Angleško, Švicarsko
in druge dežele ter uživalo bridki kruh pregnanstva. Vsled »orga-
ničnega statuta« je Poljska izgubila ustavo, državni zbor in se je kot
provincija morala podvreči Rusiji, ki je ostro postopala. Vseučilišči
v Varšavi in Vilni sta se odpravili, zdrobil se je poljski grb. Odslej
je vladal Paskievič v ponižani Varšavi do 1856. 1. Georg \Veber,
„Allg. WeUg.'^ XIV. 846, pravi o poljskem plemstvu: »Stari pode-
dovani greh poljskega plemstva, strankarstvo in izdajstvo, plemeni-
taška sebičnost so zaprečili obnovljenje narodne države, kakor so
jo bile uničile poprej.«

114 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Balkanski narodi.

Francoske vojske tudi na balkanske dežele niso ostale
popolnem brez upliva; uže na pariškem kongresu je ruski car
Aleksander svoje vedenje proti Francozom ravnal po obzirih na
Turke. Kapodistria, njegov zastopnik na dunajskem kongresu, je
vzbudd zanimanje za helensko društvo »prijateljev muz«. Tudi
drugod so se pokazale prve kali razpadanja Turčije. V Albaniji sta
se Skenderbeg in Ali Paša (1741-1822) krepko upirala sultanu. Grška
»heteria« je združila na Grškem in drugod enako misleče grške
rodoljube v društvo, ki je hotelo domovino osvoboditi turškega
nasilstva. V Moldavi in na Valaškem so Turki v poprejšnjih sto-
letjih v neki meri dovoljeno samostalnost dostikrat prekršili.
Konstantin Ypsilanti, prebrisan Fanariot, je uže v Napoleonovih
časih naganjal čara Aleksandra, naj se požene proti Turkom. Grk
Konstantin Rhigas se je na Dunaju z Bernadottom in potem z
Bonapartejem razgovarjal radi osvobojenja Grške ; beligrajski paša
ga je pa ujel in 1798. 1. utopil v Donavi. Nesrečneža so potem
slavili kot prvega mučenika, čegar junaške pesni so se razlegale
po grških hribih in dolinah.

V Srbih se je oglasil črni Jurij, pa ni bil toliko podprt, da
bi bil mogel kaj opraviti ; zbežal je na Avstrijsko. Po vročih bojih
je srbski narod od sultana izposloval ferman. ki mu je dovolil
lastnega kneza in narodno »skupščino«. Srbi so si izbrali pamet-
nega in pogumnega Miloša Obrenoviča za kneza.

Povsod je bilo dovolj netiva, ki je naj poprej vsplamtclo na
Grškem 1821. leta, kar pa ni prijalo čaru Aleksandru, ker »sveti
zvezi« sploh ni bilo po godu ustajniško gibanje. Zlasti za Grke
so se zanimali omikanci drugih narodov ; v Angležih je lord Bvron
s plamtečimi besedami govoril, pisal in pel za potomce termo-
pilskih junakov ; vender sta zavii'ali njegove uspehe skrb za Jonske
otoke in zavist proti Rusiji. Vkljub temu je 1821. 1. Aleksander
Ypsilanti v Moldavi oglasil upor, ki pa je bil zadušen v bitki pri
Dragačanu istega leta. Vpsilanti je zb<!Žal na Avstrijsko ter umrl
1821. 1. v Munkaču na Ogrskem. Kljub tej nezgodi so se vender
gibali (Irki; med drugimi je v Beociji d\ignil prapor upora Odisej.
Strašno so postopali Turki: častitljivega grškega patrijarha Gre-
gorija v Carigradu so obesili ; na otoku Kiju so pomorili 23.000,
prodali v sužnost 47.000 Grkov; 5000 jih je pobegnilo. Vender

Kratek pregled evropske zgodovine od 1815. do 1848. 1. 115

so ustaši zmagali pri Valtetsi 1821.1. Aleksander Maurokor-
datos je dne 1. januvarja 1822. leta v Piadho sklical prvo grško
skupščino. Zapadni narodi so se začeli zanimati za Grke. »Sveta
alijansa« se sicer ni kaj brigala za nje; na pomoč so jim prihiteli
posamezni prostovoljci ; bogati Švicar Eynard jim je segel z denarjem .
pod pazduho. V tem, ko so evropske vlasti pod vodstvom Metter-
nichovim poslale rahlo pismo sultanu, je egiptovski podkralj Mehemed
Ali poslal v Peloponez precejšnjo vojno z okrutim Ibrahimom na
čelu, ki je dve leti grozno pustošil grške dežele. Združen s Turki
je 1826. 1. vzel pomorsko trdnjavo Missolunghi, zažgal nesrečno
mesto in uničil junaške branitelje.

Se-le zdaj seje vzbudila Evropa ; Filhelenci (= prijatelji Grkom)
so v vseh evropskih deželah nabirali prostovoljce, denarje ^), orožje.
L. 1827. so Francija, Anglija in Rusija sklenile pogodbo o grških
rečeh in poslale skupno brodovje v grško morje ; pa vender so
padle Atene. Na srečo Grkom pa je brodovje zaveznikov v luki
navarinski 1827. 1. zmagalo turške ladije. Nastopnega leta je Rusija
Turčiji napovedala vojsko; odlikoval se je vojskovodja Paskievič
na armenskem bojišču. Balkan je prestopil ruski vojskovodja Dibič,
in Turka prisilil v » d r i n o p o 1 j s k i mir« 1829. leta, vsled
katerega je Turčija v Aziji odstopila nekaj ozemlja, porušila več
trdnjav v Valahiji, plačala deset milijonov zlatov ter priznala ukrepe
zaveznih vlad o Grškem. Londonska konferenca je 1830. leta
Grški priznala neodvisnost in jo preustrojila v ustavno
kraljestvo; vlado je nastopil Oton I. iz bavarske vladarske
rodbine.

Narodi zahodne Evrope, ki bi bili radi Turke izpodili iz
Evrope, niso bili povsem zadovoljni s takim koncem boja.

*; Pesnik Henrik Voss, ki je ponemčil liijado, je sam živeč ob pičli pokojnini
v Heidelbergu dal 1000 gld. »als einen kleinea Beitrag jener grossen Schuld fiir
die von Helias erhaltene Bildung«.

( — ^n,^^i^^wv — >

8*

1 16 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

VIL Upliv nemških romantikov, čeških in
hrvatskih preporodnikov.

Ko je bil Goethe še mlad, je mnogo Nemcev prešinjala ljubezen do mino-
losti: navduševali so se za gotske dome, za srednjeveške viteze, napolnjevali so
germanske gozde z bardi in druidi *) ; klasična omika ni zaostajala, pa ni vladala
sama z okusom. Narodi, katere je stiskal Napoleon, so se tolažili z minolostjo
svojo: narodnjaštvo in srednji vek sta postala geslo. Vse vednosti so se gojile z
novega stališča; poprej se je bila ta struja osredotočila v Herderju, v tej dobi so
širili to misel uže mnogi pisatelji, pesniki in učenjaki, modroslovci in pripovedniki,
jezikoslovci in bogoslovci. Fichte je dalje izobraževal Kantov nazorni nauk,
po njegovem nauku je subjektivni človeški duh stvarnik sveta. Drugače je postopal
Schelling, kateremu je bil >absolutno neodvisni Jaze zrno vsemu modrovanju.
Sk«pina takih naukov je uplivala na razvitek treh najodličnejših zastopnikov
romantizma: to sta brata Friderik in August Viljem Schlegel ter Ljudovik
T i e C k , ki je najslovitejši v tej družbi. Najvažnejša njegova dela so : « Volks-
marchen'^ (1797, tretji zvezek), potem „Bitter Blauhart"', „Der gestiefelte Kater",
„Die verkehrte TTcZi" id., ki se odlikujejo po pereči satiri.

V tem času, ko se je razvijal Tieck, so v Berolinu in v Jeni duhovite
Židinje Rahel Levin. Henrieta Herz, Karolina Schelling zbirale okolo sebe mlade
pisatelje in ukazovale okusu.

V ta krog je prišel (1797) neizkušeni Frid. Schlegel (1772—1829); pisal
je najpoprej o grški poeziji, pod vplivom Schillerjevim o Grkih in Rimljanih, o
Dijolimi (duhoviti grški ženi). Leta 1800. je bil docent na jenskem vseučilišču,
potem se bavil v Parizu s staroindskim jezikoslovjem, prestopil 1809. 1. v Kolonji
v katoliško vero. Istega leta je v vojski med Avstrijo in Napoleonom spisal
glasovite proklamacije, čital na Dunaju 1812. 1. o zgodovini novega in starega
slovstva, postal Ijuhljenec kneza Metternicha. ki ga je poslal kot legacijskega
svetnika k »zavczneinu zboru« (Bundestagi. Od 1819. do smrti 1829. leta se je
pečal samo s slovstvom.

Njegov brat Avg. Viljem (1767 — 1845) se je odlikoval po nenavadnih zmož-
nostih v jezikih in po spretnosti v izrazu in prevajanju. Učil se je na vseučiliščih
v Jeni in Berolinu, prepotoval z duhovito Francozinjo pi. Stael Italijansko, Fran-
cosko in Švico, predaval 1808. 1. na .Dunaju o dramatskem slovstvu. L. 1818.
in 1814. se je udeležil francoskih vojsk kot tajnik prestolnega knežoviča šved-
skega; umrl je kot profesor indsketja jezika v Bonni. Pisal je Vcber die Sprache
uiid Weisheit der Indcr in druge knjige.

Ta dva Schlegela sta romantikom v Berolinu ustanovila in izdajala časopis
„Aihenaeum'^ 1798. Naslednji odstavki nam podajejo njih geslo: »Romantično
pesništvo je progresivno, občno pesništvo: njega namen
ni samo združiti vse ločene vrste pesništva injih združiti
zmodroslovjem in govorništvom. Ono hoče in mora tudi
zdaj me. '»ali, zdaj zliti pesništvo in prozo, ženijaliteto

') Wilh. Scherer, Gesčh. der deulschen Liltcratur, Berlin, 1883. 616.

Upliv nemških romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov. 1 ] 7

in kritiko, umetno in narodno pesništvo, pesništvo stva-
riti živo in družno, v pesništvo preobraziti življenje in
društvo« id.

Predno opišemo na kratko, kako so uplivala ta načela na razne stroke
slovstva, omenimo še odličnega uda te družbe, pesnika N o v a 1 i s a , ki se je s
Schelliugom vred poprej omenjenim pridružil v Jeni 179^. 1. Pravo ime mu je
Leopold pl. Hardenberg (1772—1801). Njegove pesni, n. pr. „Hi/mue an
die Nacht" in druge, pričajo, da je njegovo navdušenje za naravo uhajalo uže
v fantastiko. Roman „Heinrich vun Ofterdingen" je preobrnen Goethejev
„Wilhelm Meister". Novalis je bil visoko nadarjen, a duševno iu telesno bolehav
pesnik.

Kljubu meglenim nazorom, kljubu enostranskemu naglašanju domišljije,
ki uničuje zmožnosti in značaje, pa so romantiki vedoma dajali napotke raznim
strokam, da so se začele razvijati na novo in rodile celo nove vednosti : vse to
je uplivalo tudi na nenemška slovstva.

Romantiki so početniki svetovnega slovstva. Uže Herder in Goethe sta
gledala čez meje nemškega slovstva, pa še-le romantiki so začeh v nemško slovstvo
prenašati najboljše umotvore drugih narodov Nemcem in Nenemcem na korist.
Tieck je svojim rojakom udomačil Cervantesa. Vilj. Schlegel Calderona, obadva
pa Shakespearea. Ker so se Nemci začeli zanimati za srednjeveško pesništvo, so
tudi drugi narodi, n. pr. Slovani začeli preiskovati svojo pesniško minolost; to
je morda napotilo tudi Hanko. da je podvrgel »kraljevodvorski rokopis«, kateri
je tako silovito vzbujal narodno zavest, da so po vsem Češkem oduševljeno
praznovali petdesetletnico, odkar so se >našli« ti spomeniki. Na stran pustivši
bolj oddaljene znanosti, n. pr. pravoznanstvo. zemljepis in druge, omenimo, da
je romanticizem vsaj posredno povzročil germansko, romansko, slovansko, indsko
in sploh primerjalno jezikoslovje. Zopet moramo tu omeniti dva brata, Jakoba
(1785 — 1863) in Viljema (1786 — 1859) G rim m a. Prvega so vzbudile Tieckove
„Mi)tneUeder aus dem schivdbischen Zeittdter"; preiskavši do dna svojstvo
nemškega jezika in izdavši „Dentsche Grammatik"' (1819 — J837), „Deutsche
Mi/thologie" 1835, „Deutsche Beehtsalterthiimer"' id. je postavil trdno podlago nem-
škemu jezikoslovju; Jakob je prevel Karadžidevo srbsko slovnico na nemški jezik
in zelo laskavo naznanjal njegove narodne pesni. Drugi se je bavil z nemškimi
pravljicami, ki so postale narodna knjiga. Zanimanje za vzhodne jezike je poro-
dilo Bopp-ovo knjigo „Conjugationssijstem'^ 1816. leta. ki je dokazala sorodnost
arijskih jezikov (staroindščine, staroeranščine, armenščine, grščine in latinščine,
celtžčine in germanščine, htvanščine in slovanščine). Iz romantike so vstali zgodo-
vinarji Miiller, Raumer, Schlosser, Ranke in drugi ; Ranke je spisal tudi zgodovino
srbskega naroda.

Občudovanje in zavist lahko vzbuja življenje in delovanje obeh bratov
Humboldtov, ker sta, ne znajoč trpkega boja za življenje, izredne svoje zmož-
nosti razvijala, kakor jima je prijalo. Aleksander (1769 — 1859), imeniten prirodo-
slovec, je. prepotovavši mnogo sveta, spisal slavno knjigo nKusmos" (1845 — 1848,
4 zvezki) in pokazal, kako je treba združiti znanje in domišljijo. Brat Viljem
(1767 — 1835) je mogel kot naučni minister dejanski izvrševati svoje visoke nazore
— ustanovil je berolinsko vseučilišče 1810. 1. Kot jezikoslovec je v knjigi „Ueber

118 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

die Kavi-Sprache" pokazal, da je z modroslovskim bistroumjem premotril svojstvo
jezikov; vrstnik v tej stroki mu je samo naš rojak Miklošič.

Tudi v drugih evropskih slovstvih se kažejo sledi novega gibanja ; ker pa na
nas Slovence vender le najbolj uplivajo Nemci, se zadovoljujemo s tem kratkim
pregledom.

Jan Koli ar, porojen 1793. 1. v Mušovcah na Ogrskem
od imovitih starišev, je bil poseben prijatelj naravi ter je rad
poslušal narodno petje; čital je marljivo češke knjige. Devetleten
deček skoval je prve verze. Učil se je v mestecu Kremnici, kjer
je nanj ugodno uplival izvrstni rektor in učitelj Štefan Komarv.
Tam se je učil tudi risanja. Proti volji svojega očeta se je učil
na gimnaziji v Bistrici, kjer je nanj najbolj uplival učitelj Magda.
V počitnicah 1. 1812. je potoval po slovaških in madžarskih po-
krajinah ter do 1815. 1. nadaljeval študije v Požunu, kjer mu je
jako ugajala krasna okolica. Po dovršenih naukih je prišel v
prijetno mu Bistrico za odgojitelja , kjer se je seznanil s fran-
coskimi enciklopedisti ter z modroslovci one dobe. Tudi je začel
pečati se z materinščino. Štipendijo dobivši je odšel na vseučilišče
v J e n o. V tej dobi pa Kollar ni bil narodnjak v poznejšem po-
menu; domovina mu je bila Ogrska, njej je bila posvečena
njegova prva tiskana elegija. Jena je imela takrat imenitno vse-
učilišče, ker je vojvoda Karol Avgust, na svojem dvoru zbirajoč naj-
odličnejše pisatelje okoli sebe, n. pr. Goetheja, Schillerja, Herderja
in druge, skrbno se trudil za razcvit bližnjega vseučilišča.

Ondi se je gojil pangermanizem , kateri je v Slovanih . tam
učečih se, vzbudil enaki čut: slovanski patrijotizem. Safai-ik je tam
preživel od 1815. do 1817. 1., in Kollar je tje prišel, ko je odhajal
Safafik. V Jeni je bilo razvito »turnerstvo«, tu se je osnovala tudi
»Burschenschaft«.

Na vseučilišču je poslušal predavanja o bogoslovju . modro-
slovju, zgodovini, naravoznanstvu in jezikoslovju, kar je seveda
preobširno; glavni predmet pa mu jo bilo bogoslovje. Profesorji so tu
nanj uplivali na razne načine, tako da si je v verskih, modroslovnih
in političnih nazorih prisvojil nekako dvojstvonost ; njemu je jako
ugajala nemška romantika, ker ga je uže od mladosti vodila narod-
nost, poezija in slikarstvo. Iz Ooethejevega romana „ Wilhelm Meistei'''
je Kollar crpil svoje nazore o življenju in društveni oliki.

Upliv nemških romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov. 1 19

Izpisaval je iz pesnikov in časnikov, kar mu je prijalo, ali o
čemer je mislil, da mu utegne koristiti, prepisal je v svoj dnevnik
več pesmic , polnih sovraštva proti tiranom , kateri so bili njemu
tlačitelji Slovanstva. Estetični Kollar si je izbral geslo za življenje,
ki je ugajalo njegovi naravi , in to geslo je bilo »srednja zlata
cesta«. Ljubil je Slovane, a ker jih ni poznal na lastne oči. si je
osnoval pesniško domovino »Vseslavijo« po vzoru »Germanije«.
Slovaka se je čutil vedno.

Prehodil je vso bližnjo okolico, da bi našel sledove in ostanke
staroslovanske narodnosti, mitologije, stavb id.

L. 1819. je zapustil Jeno predrugačen v svojih nazorih in je
domu vračajoč se bival nekaj časa v Pragi v družbi Jungmanna,
Dobrovskega, Hanke in Prešla. V Požunu najde Palackega.

V Pesti je živel Kollar od 1819. do 1849. 1. najpoprej kot
dijakon župnika M o 1 n a r j a ; cerkev je bda nemško - slovaška.
L. 1820. se je osnovala slovaška šola s pomočjo nabranih novcev ;
mnogo se je zanjo trudil Kollar ter 1825. 1. spisal »Čitanko pro
slovanske školv«. Ker ga dotične oblasti niso hotele imenovati
naslednikom Molnarjevim , ga je imenovala občina sama. On je
postal polagoma vodja Slovakov ter imel silno težavno stanje.
L. 1833. je cesar Franc potrdil samostalnost slovaške cerkve.

Poleg svojega uspešnega uradniškega dela je bil jako plodovit
pisatelj, kajti 1.824. 1. je izšla njegova slavna pesen »Slavv Dccra«
hčerka Slave), ki se je 1832. leta natisnila uže tretjikrat. Veli-
kanski pa je bil uspeh njegove knjižice: Ueber die Uterarische
\Vechselseitigkeit ztvischen den verschiedenen Sfammen und Mund-
arten det- slavischen Nation iPesth 1837) ; 1844. 1. je izšel spis na
novo v Lipskem in bil preveden v ruščino in srbščino. Jako izborna
pa je izdaja slovaških narodnih pesnij z naslovom: »ISarodnie
Zpievankv, čili pisne svetske Slovaku v Lhrach.« 1834, I.,
IV. + 456 ; II., IV. 4- 570 str.

Ne omenivši njegovih govorov navedemo tu na kratko samo
take spise, ki se tičejo Slovanstva, n. pr. bajeslovni spis »Slava
bohvne a pflvod jmena Slav ti v.« il 839. leta.) » S 1 o v n i k
slavjanskych umelči\v vseh kmenti v.«

S temi knjigami se je proslavil po vsem slovanskem svetu
in razširil mnogo idej, ki so povzročile preporod slovanskih plemen.

V poznejših letih ga je sicer zapustila poezija, pa je v uradnih
bridkostih iskal tolažila v zgodovini, osebito v starinoznanstvu, kjer

120 ZgoJovina slov. slovstva. H. del.

se je ravnal po načelih nemšiiih romantikov ; povsod v starodavnosti
je iskal Slovanov, kakor kaže knjiga, ki jo omenimo še pozneje.

Ko se je pa začel upirati madžarskemu šovinizmu pod Ko-
šutom, prihajalo je njegovo stanje tako neprijetno, da so morali
stražiti njegovo hišo ; vendcr so ga zgrabili in vrgli v ječo , iz
katere so ga rešili cesarski vojaki spomladi 1849. 1.

Prišel je na Dunaj kot zaupni mož slovaškega naroda, postal
potem izredni profesor slovanske arheologije. Dobil je na Dunaju
veliko podporo za svoje fantastično delo: »Staroitalija slav-
janska«, katero je objavil 1853. 1. in posvetil cesarju.

Naprošen po vladi je odgovoril na ta-le vprašanja: 1. Kaj
je treba storiti na Slovaškem , da bi se prepričali Slovaki . da je
njih narodnost enakopravna z ogrsko ? 2. Kako se naj organizuje
protestantska cerkev na Ogrskem V 3. Uvede se občinski red na
Slovaškem in dežela se v ta namen razdeli v okroge in okraje.
4. Kako je treba ustanoviti šole?

Odgovore na ta vprašanja sta dobila grof Stadion in baron
Ilelfert. Kollar je zahteval, naj se pošlje cesarski komisar na Slo-
vaško; šolo je delil v nazorno, porisalno, pojmovno in potovalno;
otroci bi se morali učiti v materinskem jeziku ; v tretjem oddelku
meščanske šole zahteva popolno znanje materinščine in primerjanje
z ostalimi sorodnimi narečji in jeziki.

L. 1849. je deloval tudi v komisiji za sestavljanje juridično-
politične terminologije za slovanske jezike v Avstriji.

L. 1850. se je na Meklenburškem ukvarjal devet tednov z
retranskimi nialiki.

Umrl je na Dunaju 1852. 1.

Jožef J u n g m a n n 1 1 773 — 1 847) iz 1 ludlic je pohajal naj-
popre) nemško šolo bližnjega mesta, nato gimnazijo pijaristov in
vseučilišče v Pragi, kjer je dokončal 1779. 1. juridičnc nauke. Med
profesorji so bili po odstranjcnju jezuvitov ostali še trije patri tega
reda, ki so bili češki narodnjaki in so ugodno uplivali na ndadino.
Med njimi {)a so bili nekateri prijatelji prosvitljiMiim idejam mino-
lega stoletja ter so vzbujali zanimanje do evropskih slov.stev. Jung-
mann je bil odgojen nemški ; doma so se mu pa nekoč posmehovali,
da ne zna lepo govoriti češki ; odslej je ukrenil, učiti se temeljito
materinščine. Udeležil se je pesniške zbirke Puehmaverjeve, ki je
enaka Pohlinovemu ))Skupsi)ravIjanju« ; učiteljeval je (1799 — 1815)
pri gimnaziji v Litomericah in naposled v Pragi.

Upliv nemškili romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov. 121

Radovoljno je počel učiti češčino na gimnaziji, kjer je takrat
vladal nemški poučni jezik, pa tudi na duhovnem semenišču.
Njegova dela so: »Izgubljeni raj« Miltonov. izdan 1811.1.
počet 1800.1.). Hotel je dokazati s tem prevodom, da je češki jezik
sposoben za izražanje tudi vzvišenih mislij. Ker ni mogel izhajati
s češčino »zlate dobe« Husovih časov, se je obrnil do poljščine in
ruščine. Za razvitek češkega slovstva je važen tudi prevod Chateau-
briandovega romana »Atala« 1805. L. 1806. je ustanovil časopis
»H 1 a s a t e 1 č e s k y «. Koj v prvem letniku je objavil glasoviti
»Govor o češkem jeziku«, ki je vzbudil marsikaterega
mladega češkega pisatelja, n. pr. Šafafika, Palacke-ga in druge.

V tem času so se sprijeli Francozi in Rusi; Jungmann ni
dvomil, da zmagajo Rusi; ruskega čara Aleksandra so z navduše-
nimi odami vsprejeli v Pragi.

V Pragi je Jungmann iz gimnazijskega učitelja postal vse-
učiliščni profesor in načelnik napredni stranki v češkem slovstvu ;
starejšim pisateljem je načeloval Nejedly.

Drugo važno delo Jungmannovo je bila »Slovesnost«
{Zgodovina češkega slovstva) 1825. 1. (II izd. 1849. 1.), obširno biblijo-
grafsko delo s kratkimi opazkami o jeziku in razvitku češkega
slovstva in ne pragmatska zgodovina slovstvena; to delo še do
sedaj nima vrstnika; v slovenskem slovstvu so mu enaki prispevki
Čopovi k zgodovini slovenskega slovstva.

Tretje delo je njegov » S 1 o w n i k č e s k o - n e m e c k y « , pet
velikih zvezkov v četverki, 1835 — 1839; začel ga je sestavljati uže
1800. leta.

Sestavil ga je, da bi rojakom pomagal ustvarjati nov slov-
stveni jezik. Z izrednim trudom je sestavil te dve deli, ki sta
mnosfo pripomogli . da se je češki preporod mogel naslanjati na
trdno podlago.

Izdal je še slovstveno čitanko, potem »Zbrane spise«, 1841;
»Zapiski« so izšli še-le po njegovi smrti 1871. 1. v časopisu »Ces-
keho muzeum« ter so važni v slovstvenem in zanimljivi v življenje-
pisnem obziru

Za probujo občeslovanske zavednosti in slovenskega slovstva
je mnogo storil Fr. Lad. Čelakovsky (1799 — 1852.1.); njegove
»Smišene basne« 1822, »Slovanske narodne pisne«
1821 (3 deli), prevodi iz Herderja, Walter Scotta so dovršeni v
lepem in čistem jeziku. Poslavili sta ga pa najbolj »Ohlas pisni

122 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

ruskych« 1828, in »Oh las pisni českvch« 1840. Od 1. 1834.
izdajal je »Pražske Noviny« in časopis »Češka Včela«. Radi svojih
simpatij za Poljake je izgubil profesuro in redakcijo ; vdova kneza
Kinskega ga je imenovala svojim knjižničarjem. L. 1842. je prišel
na vratislavsko, 1. 1849. pa zopet na praško vseučilišče, kjer seje
bavil večinoma z jezikoslovjem ter izdal med drugim »Mudroslovi
naroda slovanskeho v pfislovich« 1852. 1.

On je prvi opozoril v širšem krogu na lepe pesni Prešer-
nove in nagovarjal Slovence, naj se poprimejo češko ilirskega
pravopisa.

Pavel Josip Safafik (1795 — 1861), sin slovaškega
evangeljskega duhovnika v severni Ogrski, vstopil je 1810. leta v
evangeljski licej in se po Jungmannovem »Pogovoru o češkem
jeziku« navdušil tako za domovino, da je 1814. I. izdal pesni :
»Tatranska musa z lyrou slowanskou«. Šolal se je
na jenskem vseučilišču in prevzel učiteljsko in ravnateljsko mesto
v Novem Sadu na Ogrskem, kjer se je temeljito pečal s srbščina
in slovanskimi slovstvi. Razmere so postajale tam neprijetne ; češki
prijatelji ga pokličejo v Prago ; 1848. 1. je postal učitelj slovan-
ščine na praškem vseučilišču in nastopnega leta knjižničar pri
vseučilišču; umrl je 26. junija 1861. L. 1826. je izdal „Geschklite
der slavischen Sprache uncl Litteratur nach allen Miindarten'' (nova
izdaja 1869), ki je prav za prav biblijografija, ne slovstvena zgodo-
vina, pa prvo in temeljito delo v tej stroki. Velike splošne važ-
nosti za vse Slovane so »Slovanske starožitnosti« v
dveh delih, v zgodovinskem in kulturnem ; drugi oddelek se ni
mogel dovršiti, ker je nedostajalo potrebnih pomožnih del. Obče
slovanskega pomena je bil tudi » S 1 o v a n s k y n a r o d o p i s «
z zemljevidom. Ne omenjaje drugih za Cehe posebej važnih del
moramo naglašati . da je Šafaiik s temi spisi pospeševal tudi
slovenski preporod.

Venceslav Manka(1791 — 18()1\ sin premožnega trgovca-
kmeta, se je uže doma seznanjal s srbskimi in poljskimi trgovci,
ki so se oglašali v očetovi hiši, in se je tako nekoliko naučil slo-
vanskih narečij. Svojo omiko si je pridobil v Kraljevem Orade-u, v
Pragi in na Dunaju. V Pragi seje 18 IH. 1. seznanil z Dobrovskym,
ki mu je postal vodnik v čeških študijah ; neumorno je preiskaval
in natiskaval stare spomenike. L. 1818. je postal knjižničar »Ceš-

Upliv nemških romantikov, čeških in hrvatskih preporodnikov. 128

kegra muzeja« in je opravljal to službo do smrti. Tu je imel pri-
liko, osebno se seznanjati s pisatelji drugih slovanskih plemen.

Uže kot dijak je začel zlagati pesmice, ki so zelo ugajale;
mala zbirka: ^)Dvanactero pisni« iz 1. 1815. se je do 1851. 1. natisnila
petkrat ; marsikatera njegova pesen je postala narodna.

Osobito so ga zanimale narodne pesni drugih slovanskih
plemen, katere je prevajal na češki jezik, n. pr. »Prostonarodni
srbska musa do Cech prevedena« (1801); istotako tudi ruske in
poljske.

»Starobyla skladanie« (5 zv., 1817—1826) so spomeniki starega
češkega slovstva; tvarino mu je dal Dobrovskv.

On je bržkone zložil in podložil »Kraljevodvorski rokopis«,
V podrobnosti tega prepornega vprašanja se tukaj ne moremo spu-
ščati ; dosegel pa je namen, da je mogočno vzbudil češko narod-
nost in češki ponos.

Jako živahno se je udeležil političnega gibanja 1848. 1. kot
delaven ud političnega kluba »Slovanska lipa« ; bil je navdušen
panslavist, goreče je gojil slovansko vzajemnost ; bil je tega mnenja,
da more postati le ruščina občni slovanski občevalni jezik ; zato se
je tudi trudil za razširjanje ruščine ; ko je umrl, so bile njegove
zadnje besede ruske. Zaradi tega je bil tudi na glasu kot rusofil.

Ker Palackega delovanje sega uže v ustavno dobo av-
strijske zgodovine, ga omenimo tukaj le mimogrede v tem smislu,
da je kot najslavnejši zgodovinar postal celo vodja vse narodne
češke politike. Kakor Safafika je tudi njega pridobil za narodno
reč Jungmannov »Pogovor o češkem jeziku«. Leta 1823. v Prago
prišedšega so prijazno vsprejeli Jungmann, Dobrovskv, Hanka in
drugi. Dobrovsky ga je navel na zgodovinske študije ter mu
je nasvetoval, naj spiše zgodovino grofov Sternberg. Najimenitnejše
je njegovo delo »Dejiny ndrodu českeho« v več knjigah,

početo 1836. leta.

*

L j u d e vi t Gaj (1809—1872), porojen dne 8. julija 1809. 1.
v Krapini, je pohajal najpoprej šole v rojstnem kraju v zavodu
frančiškanskem. Omeniti je to, da je imel rodoljubno mater, ki je
naglašala dostikrat, da narod potrebuje knjig, pisanih v materinem
jeziku. Kot 15 letni deček se je seznanil s poljskimi in češkimi
kronikami in je hotel izdati spis: »Brevis descriptio loči

124 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

K r a p i n a e «. ker se je zelo zanimal za zgodovino svojega rojstnega
kraja. Svoje nauke je nadaljeval v Karlovcu. kjer je izdal 1826. 1.
,,Z)/e Schlosser von Kraplna sammt einem Anhancje von der dor-
tigen Gegend in botanischer Hinsicht". V Karlovcu se je seznanil
s Srbi in Hrvati in se navdušil za Kačica - Miošiča delo »Raz-
govor ugodni naroda Slovinskega.«

V časniku »Luna« je objavljal svoje prve pesniške poskuse
v narečju zagorskem, to je kajkavskem. Svoje nauke je nadaljeval
na Dunaju, vpisavši se v modroslovsko fakulteto. Ker se je pa
čutil preveč osamljenega, je odšel na graško vseučilišče, kjer je
uže našel družbo mladih rojakov, ki se je imenovala »Ilirski klub«.
Tu se je seznanil s češkim pravopisom in je nagovarjal Murka,
naj svoj slovar izda v tem pravopisu, a brez uspeha. Seznanil
se je tudi s srbskimi narodnimi pesnimi. Njegov učitelj Muchar
mu je svetoval, naj se temeljiteje uči zgodovine, predno kaj
napiše; Wartinger pa, ki se je mnogo trudil za razširjenje znanja
štajerske zgodovine, ga je nagovarjal, naj dela za slovstvo v materi-
nem jeziku. Srčno je občeval tudi z nadarjenim rojakom Dimitrijem
Demetrom.

Iz Gradca je Gaj odpotoval v Pešto, nadejajo se, da najde
tam izvirnikov za zgodovino naroda hrvatskega. Bivanje v Pesti
je zelo uplivalo na razvitek njegovega delovanja, ker se je bil tam
seznanil s Kollarom m Šafarikom. Dviganje in napori Madžarov
za svojo narodnost so tudi v Gaju vzbudili nade, da mora čas
prerojenja priti tudi za južne Slovane. Zelo se je Gaj navdušil za
KoUarove ideje o slovanski vzajemnosti in je pismeno in ustno
razširjal njegove nazore.

i^afafik je Gaju pisal in ga naprosil, naj donaša prispevke za
njegovo »Zgodovino slovanskih slovstev«.

Leta 1831. je dokončal vseučiliščne nauke in je svojemu
življenju postavil cilj : preporoditi hrvatsko slovstvo in zjediniti
vsa južno -slovanska plenu-na v jedon slovstveni jezik. Videl je v
Pesti na lastne oči, kako silno so se trudili Mailžari. da namesto
latinščine postavijo svoj materin jezik v prirojene mu pravice; to
stremljenje je Gaja napolnilo z nado , da pnde tudi Hrvatom čas
preporoda. V Pesti je takrat živel in mladino navduševal .lan Kollar,
katerega je zelo zanimalo vse, kar mu je Gaj pravil o narodnih
pripovedkah svojih rojakov, o Slovanih.

Upliv nemških romantikov. Oeških in Itrvatskih proporodnikov. 125

V to dobo spada Gajeva zbirka hrvatskih pripovedek in
prislovic ter njegov spis: „Ueber clie Vereinirpmg der in alfUiri-
scJien Disfricfen ivohnenden Slaven zu einer Bilcliersprache'' (Knjiž.
Gajeva, str. 187|, pa vse to je ostalo v rokopisu.

Po dovršenih študijah je Gaj med mlacUno v Zagrebu, v
Gradcu in na Dunaju razširjal svoje misli o preporodu hrvatskega
naroda; v Zagrebu so se mu pridružili Babukic, Derkos, Maric,
Anton Mažuranic, Rakovec, Smodek in dr., v Gradcu sta se zani-
mala zanj Miklošič, Stanko Vraz in dr.. V Zagrebu je Smodek ^)
začel učiti hrvatski jezik brezplačno in je imel mnogo učencev.
Podpiral je te trude tudi Štefan Mojzes, takrat profesor na zagrebški
veliki gimnaziji in pozneje škof v Bistrici na Slovaškem. Babukic,
prvi profesor hrvatskega jezika in slovstva, je spisal prvo slovnico
in se je trudil za boljši pravopis, ker se je bil temeljito naučil
češčine.

Pa tudi izven književniških krogov se je začela širiti narodna
samozavest. Ko so volili poslance za državni zbor v Požunu, je
nastopil grof Janko Draškovic kot narodni poslanec, priporočujoč
se z brošuro : »Dissertatio iliti razgovor«. Dokazalo se
je s tem, da tudi med plemenitaše prodira narodna ideja.

Gaj je zlagal tudi ode, n. pr. na slavo Ožegoviču, s katerim
se je bil seznanil v Pesti. Bil je Gaj tudi ognjevit govornik ter
zbiral okolo sebe somišljenike meščanskega stanu, dočim so se pri
Draškoviču zbirali plemenitaši.

Ker so imeli Ogri več časnikov, zastopajočih njih težnje, je
Gaj tudi ukrenil izdavati list, in se je zato predstavil ministru Kolo-
vratu, priporočen po grofu Draškoviču in Janu Kollarju, da bi dobil
potrebno dovoljenje za izdavanje lista. Vsprejel gaje knez Metternich,
pa tudi cesar Franc I. sam, ki je rekel: » C e mogo Madžari
tiskati svoje časnike, zakaj bi jih ne smeli imeti
Hrvatje?« Vsled ugodne rešitve Gajeve prošnje sta se izdavala
dva lista, eden političen z naslovom : »Novine Horvatzke«,
drugi pa slovstveni, imenovan: »Danicza Horvatzka, Sla-

*) Smodek, porojen 1807. leta v vasi Novakih varaždinske županije, je od
1832—1835. 1. predaval v Zagrebu »Jus naturale« in »Ogrsko-hrvatsko pravo«;
od 1851. leta je učil »Gorsko pravo« (Bergrechl). Izdal je spis »Pravo gorsko,
inače rudno, države avstrijske<. Umrl je v Belovaru 1881. 1. (Plat. Kulakovskij,
»Illirizem« 424).

125 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

V O n Z k a v D a 1 m a t i n z k a «. ') Oglas, datovan z dne 20. oktobra
1834. 1. se obrača k: »Szvetloj y Prepostuvanoj Go-
zpodi vszakog-a Ztalisha y Reda szlavnoga Na-
roda Szlavenskoga vujusneh ztrankah, kakoti:
Horvatom, Slavonczem, Dalmatinom, Diibrov-
nic banom, Szerblyem, K rajne ze m, Stajerczem,
Korusbczem, Iztranom, Bosbnvakom. ter oztalem
Szlovenczem, vszem za d ni b Roda nas bega y
Jezika Lvul^itelvem y Zavetnikom lepo pozdrav-
1 e n y e ! ((

Okolo teb li.stov so se zbirali starejši in mlajši pisatelji.

V 10. št. »Danice« je začel pesni objavljati v novem pravo-
pis u , ki ga je sprejel od Cebov ^) ; prva pesen je bila Mibanovičeva:
»Lepa naša domovina,«; v 29. št. se je pisal ves list v
novem pravopisu ; tudi jezik se je izpremenil : kajkavščina se je
zamenila za štokavščino. Tudi je širil misel o jedinstvu vseb južno-
slovanskib plemen, vzbudil je narodne moči in postal s tem tudi
politični vodja Hrvatov v borbi z Madžari.

Po uvedenju češkega pravopisa je za Gaja rtastopila druga
naloga, namreč slovstveno zjediniti vse južne Slovane, ki bi potem
tvarjali »V e 1 i k o Ilirijo«. V tem obziru je bil njegov cilj :
»Vzbuditi v Ilirib ljubezen do svojega naroda
in do ilirske domovine, zjediniti v soglasje
brate, ločene po nesoglasju, iztrebiti vse, kar
se ne vjema s krasoto ilirskega narečja, povrniti
vsem Ilirom njib silni in plemeniti jezik, s
kratka, iz nova povzdigniti slavo plemen in
domovine v ljubezni, zvestobi in v moči tako,
kakor je bila v davni dobi, — g 1 e j ^ t o j e naša
naloga, katero o d o 1) r u j e morda r a z v e n j) e k 1 a
vsakdo.« ^)

Proti nakanam ilirizma so se vzdignili Madžari, členi višjega
plemstva in starejše dubovstvo, v tem ko je mlajši dubovski na-
raščaj uže 1833. 1. ustvaril si »Kolo mladib rodoljuliab«.

*) Pravopis je tu z namenom obdržan, da se razvidi, kako so pisali Hrvati,
predno so vsprejcli gajico. — Pis.

') Uže 1830. 1. je bil izdal v Pesti knjigo o pravopisu z naslovom: vKratka
osnova Ilorvalsko-Slovenskoga Pravopisafia« id.

^) ^Danica. 183.5, sir. 234 id.

Upliv nemških roniantikov, čeških iti hrvatskih preporodnikov. 127

Iz raznih južno-slovanskih pokrajin so se Gaju radostno pri-
družili pisatelji; Slovenci na Štajerskem. Jarnik in Matija Majar na
Koroškem, Jurij Kobe in Luka Jeran na Kranjskem.

Gaj je nameraval spisati zg-odovinsko knjigo: »Dogodivština
Ilirije« in tudi »Bibliografijo«, pa ni dovršil nobenega
dela, ker mu je nedostajalo znanstvene podlage. Zgodovinski je
opisal Ilirijo Svear v knjigi »Ogledalo Iliriuma« 1839 — 1843.
(4 z v.), zemljepisno pa Seljan v knjigi »Zemljopis pokrajinah
ilirskih« id. Zagreb 1 843 .

L. 1839. je podelil cesar Ferdinand Gaju dragocen prstan v
priznanje njegove delavnosti. Ta naklonjenost se je pa omajala,
ko so začeli »Iliri« naglašati svoje tirjatve ; celo ime »Ilir« se je
prepovedalo; to je napravilo na Hrvatskem globok vtis. »Ilirske
narodne novine« so se odslej imenovale samo »Narodne
novi ne«.

Koj iz početka so skušali »ilirski« domoljubi pridobivati tudi
ženski spol za narodno stvar ; Draškovič je izdal navdušen spis :
„EiH \Vort an IlUriens hochherzige T6chter'\ iZagreb 1838), in je lepo
ž njun uspel : v društvih se je začel bolje gojiti jezik hrvatski.

Slovencem misel o Iliriji ni bila neznana, ker je uže Vodnik
opeval »Ilirijo oživljeno«. V Gradcu se je bil Gaj seznanil z mno-
gimi tam učečimi se mladeniči ; on je nagovoril Stanka Vraza, da
se je ta 1838. leta preselil v Zagreb in postal »ilirski« pisatelj.
Seznanil se je Gaj tudi s Kočevarjem, ki je umrl 1883. leta kot
okrajni zdravnik v Celju, 75 let star ; s Trstenjakom, Muršecem
in drugimi. Miklošič, dasi je v »iliriščini« zlagal pesnice, se vender
ni navduševal za zjedinjenje Hrvatov in Slovencev. Slovence v
celoti je bilo težko pridobiti, ker v njih samih ideja o slovenski
skupnosti še ni bila razširjena in niso imeli niti enotnega pravo-
pisa. Leta 1837. so se v Krapini Stanko Vraz, Kočevar. Trstenjak
in Caf obvezali z moško besedo, da hote do smrti delati za pre-
porod južno-slovanskih plemen. Od istega leta si je Kočevar z Vrazom
samo »ilirski« dopisoval. V tem ko so se štajerski Slovenci nagi-
bali na »ilirsko« stran, je Celakovsky odsvetoval Prešernu bližati
se »Ilirom« ; v nasprotnem smislu pa je delal nanj Stanko Vraz,
dasi brez uspeha. Zato se je Gaj v pismu do Korvtka mrzko izrazil
o »kranjskih separatistih«. Prvi in najvažnejši plod »Ilirizma« za
Slovence je bil ta, da so vsprejeli gajico in opustili bohoričico.

128 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Gibanje ali pokret, ki ga je Gaj povzročil v slovstvu in v politiki,
imenujejo tu pa tam namestu »ilirsko« tudi »gajevsko«,
vkljub temu, da on ni bil plodovit pisatelj niti učenjak, dasi je za
zgodovino »ilirstva« nabral veliko knjižnico in dasi je bil doktor
lipskega vseučilišča. Pa vender so se začele prikazovati pri njem
temne strani značaja, ki so morda imele svoj vzrok v gmotnih
stiskah. Začeli so ga smatrati za orodje dunajske politike. Draškovic
sam je bil za časa teške borbe z Ogri v 1830 — 1840. letih večkrat
na Dunaju, iščoč podpore v dvornih krogih. Ilirski javni činitelji
so bili mnenja : »Aula est pro nobis« (dvor je za nas).

Gaj je izdajal svoja časopisa na lastno roko in je prišel kmalu
v zadrego: črez tri leta se je odločil v Rusiji iskati podpore. Sel
je 1838. leta v Berolin in se predstavil grofu Benkendorlu. ki je
spremljal čara Nikolaja ; prosil je za podporo ilirskim podjetjem.
Dobil je za potne stroške nazaj v Zagreb — 200 gld. L. 1839. je
poslal Gaj v Petrograd pooblaščenca Gerkaloviča s prošnjo za
52.000 gld. v podporo slovstvenih podjetij ; njegov pooblaščenec
je dobil 300 gld.. da se povrne v domovino. L. 1840. je prišel Gaj
v Varšavo in v Petrograd in se zopet predstavil Benkendorlu, pa
brez uspeha. Potem je šel v Moskvo in se oglasil pri Pogodinu.
Tam so neki nabrali zanj 20.000 rubljev.

Sploh je Gaj po svojem postopanju v gmotnih stvareh prišel
ob vse zaupanje in je od vseh zapuščen umrl 1872. 1.

V mlajših letih je bil podjeten mož in je sodeloval pri usta-
navljanju raznih narodnih zavodov. Kot dijak je zbiral pravila
muzejev, knjižnic, narodnih arhivov in učenih društev. Po njegovih
naporih se je 1838. leta ustanovila v Zagrebu »Čitaonica ilirska«.
Iz te so se izcimila vsa druga narodna društva na Hrvatskem. 'f
(Jednako se je iz čitalnice ljubljanske razvilo »Dramatično društvo«
in »Glasbena Matica«.) »Matica ilirska« (= »Društvo za jezik ilirski«
in »Slovesnost« ali »Učeno društvo«) bila je od 1842. do 1850. 1.
pod okriljem »Čitaonice« in se je šele 1874. 1. začela imenovati
»Matica Hrvatska«.^)

») Plat. Kulakovskij. »lllirizem« sir. 248.

») O drugih društvih glej Flal. Kulakovskij, »lllirizem* str. 284 id.

Slovstveni pregled od 1815. do 1818. 1. 129

VIII. Slovstveni pregled od 1815 — 1848. leta.

Ko je bil 1819. 1. utihnil naš prvi pesnik, je prenehalo za eno
desetletje pesniško delovanje v Slovencih, vsaj kar se tiče na zunaj.
Tudi v drugih narodih so se duševno nadarjeni ljudje, ki bi se
inače brigali za napredek slovstva, vglobili v se, ne meneč se za
javno življenje; ta doba je enaka letom od 1848 — 1860. Četudi se
duh ni kazal na zunaj, pa vender ni počival na znotraj, nego zbiral
se in jačil, da potem tem krepkeje stopi na vidik. Oglašal se je
sicer na Štajerskem Modrinjak, na Koroškem Jarnik, na Primorskem
Stanič, a njih glasovi niso naznanjali pevcev po milosti božji.
Izobraževal in likal pa se je v tem času na tihem prvi pesnik
slovenski, Franc Prešern, kateri je prvi Slovence proslavil pred
svetom. L. 1830. so Prešern, Cop, Zupan in M. Kastelec ustanovivši
»Kranjsko C b e 1 i c o « združili slovenske pesnike na Kranjskem
in krenili po novi poti. Iz Miklošičevega življenjepisa razvidimo,
da so tudi štajerski rodoljubi, bivajoči na vseučilišču v Gradcu,
osnovali poseben list, a niso uspeli. »Kranjske Cbelice« so od 1830.
do 1833. leta izšli štirje zvezki, katerim se je 1848. 1. pridružil
peti. Za vso smer ali prav za prav za tedanje stanje značilna je
pesen, ki stoji »Cbelici« na čelu :

Prijatlam Kranjščine :

Preteklo dvakrat dvajset osmo leto,

Kar združeni so domovini peli ;
Srce od pisanic je komej zgreto,

Slovo od njih so razskropljeni vzeli;
Preneha petje u Emon' začelo —

Le eden srca vnema po dežeh;
Iz njega ust nar slaji pesem zvira —

Prehitro take strune glas umira.

Slovensko pesništvo je zdrobilo s to zbirko ograje ozkega
obzorja ; trebalo je bilo pobiti krive nazore o leposlovju, ki so bili
nastali o namenu in smeri umetne poezije. Leta 1831. je Prešern
zložil satirično pesen »Nova p i s a r i j a « , ki nam podaja sliko
tedanjih književnikov, katerim velja samo načelo: »Utile.« S
perečim sarkazmom šiba Prešern te zastarele nazore. Prvi zvezek
»Kranjske Cbelice« je Zupan posvetil baronu Smidburgu, poglavarju
Ilirskega kraljestva, prijatelju kranjske dežele:

Krajna poglavarju dati On, podoba domovinstva
Druge hvale mogla ni; Neutruden, tih. krotak;

Mikalo bo_ vnuke brati, On, podpornik sirotinstva,
KoPko Šmidburg nam stori. llirjanom vsim enak.

9

130 Zgodovina slov. slovstva. H. del.

V »Kranjski Cbelici« so se oglašali dr. Jakob Zupan, Miha
Kastelec, Fr. Prešern, Janez Cigler, Blaž Potočnik, Holcapfel, Jurij
Kosmač. Jožef Zemlja, Levičnik.

Pravi oče tej zbirki je bil Matija C o p , pripraven za tak
posel po temeljitem znanju najvažnejših evropskih slovstev; bilje
tako duhovit kakor skromen mož ; on je zbiral okolo sebe zgorej
omenjene književnike in jih vodil; Prešern mu priznava:

Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami krmo popravil,
Ti mu pokazal si pot pravo v deželo duhov.

Kakor Zupan tako kaže Prešern s » P o v o d n j i m možem«
in »Leonoro« upliv nemške romantike.

Prava pesnika med čebeličarji sta samo Potočnik in Prešern ;
s Prešernom je slovensko pesništvo stopilo na vrhunec dovršenosti.
Upliv romantike kažejo v »Cbelici« tudi slovenske narodne pesni,
katere je zapisal Vodnik med narodom, potem iz srbščine (22), iz
češčine (2| in iz ruščine prevedene. To je ena in jako znamenita
zasluga »Kranjske Cbelice«. Na to so uplivale Karadžičeve srbske
(1814-1815, 1824-1833) in Čelakovskega češke (1822-1827i pesni.

Druga lepa zasluga »Kranjske Cbelice« je ta, da si je
slovenska književnost odprla pot v izobražene kroge, ki so mero-
dajni v javnem, torej narodnem življenju. Ni bila namenjena pro-
stemu narodu, kakor zdaj knjige »Družbe sv. Mohorja«.

Tudi v tem je koristila, da je rabila bohoričico, dokler ni
zmagala gajica, in je tako ohranila jedinstvo. V tej zbirki so imeli
vsaj pesniki svoje ognjišče, okolo katerega so se zbirali.

V Slovencih je prevzel nalogo nabiranja narodnih pesnij naj-
poprej Poljak E. Koritko, katerega so podpirali Prešern, Smole,
Ravnikar in dr.

Da bi se bolj pospešilo nabiranje narodnega blaga, se je na
Dunaju ustanovila družba z namenom, da skuplja narodne pesni v
Avstriji živečih narodov ; vlada sama je bila prijazna temu pod-
jetju. Vsled tega se je na Štajerskem Peter Danjko poprijel tega
važnega posla, pa ni bil kos svoji nalogi, ker sploh ni temeljito
poznal pravega namena. Bolje je v Srbih izvršil to nalogo \\ik
Štefanovič Ka rad žic in v Čehih Jaromir Erben.

Na Štajerskem je Leopold \'olkmer prevajal Gcllertove, (Uei-
move in Lessingove pesni na slovenski jezik, v Savinjski dolini se
je oglašal s humorističnimi pesnicami Jožef Lipold, oba je prekosil

Slovstveni pregled od 1815. do 1848. 1. 131

po izvirnih mislih in primeroma lepem jeziku Štefan Modrinjak,
nad vsemi pa stoji Stanko Vraz.

Vrazovo načelo je bilo: »Iz naroda za narod«; slovenske
pesni in pripovesti je slišal v nežni mladosti od matere, sestre
Anke, od sorodnikov in znancev in še kot slaven pesnik v poznejši
dobi se hvaležno spominja teh ugodnih činiteljev v svojem dušev-
nem razvitku. Blagodejno so nanj uplivali njegov ujec, učeni Mihael
Jaklin, kateremu posvečuje Vraz tretjo knjigo pesnij »Gusle i tambura«
1845. 1., pesnik Cvetko, pozneje župnik na Ptuju, in še zdaj v Gradcu
živeči dr. Muršec, ki mu je bil vsestranski na pomoč ter mu pri-
skrboval in razprodajal knjige. Skoro vsi tedaj živeči odlični Slovenci
so ž njim občevali.

Franjo Miklošič je bil njegov pravi duševni oče in mentor;
zlagal je tudi pesnice in poslal Vrazu 1839. leta pet pesnic za
»Almanach« ali »Ilirsko Danico« ; skoro vsi so bili ognjeviti Ilirci,
izvzemši nekatere rodoljube in pisatelje na Kranjskem. Josip Drobnič
je dopisoval od leta 1838 — 1850. Vrazu in se je hrvaščine naučil
toliko, da je sestavil dober slovar »ilirsko-nemški«. ki ga je izdala
»Matica ilirska« 1846. 1. Da bi se Slovenci približali Hrvatom, naj bi
se po njegovem mnenju izdajal časnik; pozneje se je sam pre-
pričal, da tu to sredstvo ne pomaga. Uzoren prijatelj ilirščini je
bil dr. Ferd. Kočevar, kateri je marljivo razširjal slovenske in ilirske
knjige; on je znal strokovnjaški ocenjevati pesniške proizvode;
vedno se je tudi gorko zanimal za hrvatske razmere in je pozneje
odločno uplival na politično in društveno gibanje Slovencev na
Štajerskem, osobito v Savinjski dolini. Jurij Matij asi č, bivši stolni
dekan v Mariboru, je razprodajal od Vraza priposlane knjige. Dasi
niso bili pisatelji slovenski, vender so podpirali slovstveno gibanje
duhovniki Ivan Klajžar, Mirko Bratuša in Fr. Simonič.

Na Goriškem je prirejal Val. Stanič umotvore manj imenitnih
nemških pesnikov v slovenski obliki, ki so bile namenjene bolj v
probujo prostega naroda, nego v razvitek pravega pesništva.

V tem smislu je uspešno deloval na Koroškem Matija Ahacelj
vkljub temu, da se je pozneje njegovim pesnim pripoznavala le
majhna vrednost. Njemu se je pridružilo nekaj častnih mož, n. pr. :
M. Slomšek, Val. Orožen, Urb. Jarnik, Hašnik ; večina teh sega uže
v Bleiweisovo dobo, samo Urban Jarnik, koroški »polvhistor«, se
prišteva povsem v Vodnikovo dobo in je v prvi dobi svojega
pisateljevanja srečno posnemal pesnika »Ilirije oživljene«.

132 Zgodovina slov. slovstva II. del.

Poskusili pa so bili Slovenci uže poprej ustanoviti si glasilo slov-
stvenemu trudu: koncem 1824.1. so nameravali .Janez Cigler. Ks.
pl. Andrioli in Ignacij Ilolcapfel izdajati slovenski tednik z naslovom
»Slavinjac; vlada pa z odlokom z dne 1. junija 1825. 1. ni do-
volila tega, ker po mnenju tedanjega škofa A. Wolfa prositelji niso
imeli dovolj znanja i!) (A. Kobler, Lj. Zv. 1886, 316). ^IlhjriscJies
BlafV in „CarnioUa" sta potem nekaj časa združevala slovenske
in nemške pisatelje , dokler prvim ni otvorila prostega pota
»Kranjska C b e 1 i c a «.

Poleg pesništva seje dtugi del leposlovja, namreč pripoved-
ništvo, v tej dobi začelo razvijati iz nova ; tudi to se naslanja
na dve podlagi; deloma so prevodi iz nemškega: prevod Krištofa
Šmida povestij (.Jožet Burger, Jurij Kosmač), Janez Cigler pa je
zadel pravo struno, izbravši snov prvemu slovenskemu romanu :
»Sreča v nesreči« iz narodnega življenja, ki se vrši za fran-
coskih vojsk. Njegove poznejše povesti so sicer osnovane blizu po
istem načrtu, pa vender so v prostem narodu vzbudile zanimanje
za čitanje in pripovedovanje.

Ko je Kopitar 1808. 1. spisal prvo temeljito slovnico sloven-
skega jezika, je njegovo delo nadaljeval na Kranjskem Metelko
s svojo izborno slovnico »Lehrgebaude«, pa vender je bil pre-
omejen njegov duševni obzor. Da ne smejo meje raznih sloven-
skih dežel zavirati slovenskega slovničarja, je prvi naglašal Anton
Murko, ki je zahteval, da se morajo v poštev jemati vsa slo-
venska narečja. Šmigovčeva slovnica ni imela upliva, istotako ne
slovstvena dela inače zelo marljivega Danjka. Tudi koroški Slo-
venci imajo dičnega zastopnika te stroke ; znanstveno stran jeziko-
slovja pa naglasa Jarnikov »Etymologicon«, ki je nastal vsled
rastočega upliva primerjajočcga jezikoslovja. Jarnik se je sploh
preobširno bavil s spisavanjem slovarjev, ker je hkrati izdelaval
troje slovarjev nemško-slovcnskih in nemško -slovensko -latinskih.

Zasledoval je tudi tuje elemente v slovenščini, primerjal osnovo
latinskega in slovenskega glagola in izdal Gutsmannovo slovnico.

Za učila v računstvu je skrbel Metelko. Širšemu p(^duku so
namenjene Jarnikove »Nevarnosti mladih ljudi«, Danjkov »Kmet
Izidor« in Primčeva »Prava pot«.

Bogoslov.ska stroka zaostaja v tej dobi za pesniško in jeziko-
slovno. Za prosti narod so najvažnejši katekizem , evangelij in
razlaganje krščanskega nauka.

Slovstveni pregled od 1815. do 1848. 1. 133

»Majhni katekizem« po nemškem izvirniku je sestavil
Jurij Alič 1830.1., porojen na Gorenjskem, naposled nadžupnik v
Laškem. P. D a n j k o »V e 1 i k i katekizem« 1826. 1. ; v Gradcu
se je med 1. 1800 in 1830 natisnil »Veliki katekizem« Prim. Jarnik.

Mnogo pisateljev se je trudilo spisati učila za krščanski nauk,
n. pr. Jož. Burger »Keršanski nauk za slovenske šole« 1831.1.,
»Jedro keršanskih resnic« 1820., M. Ravnikar: »Keršanski kato-
liški navuk« 1822, Ve riti: »Razlaganje Jezusovih naukov« 1827,
»Keršanski Nauk za odrasle in otroke« 1836, And. Albrecht je
spisal troje knjig eksegetične vsebine.

Pri prevajanju sv. pisma sta se udeleževala Burger in Danjko.

Primeroma jako obširno je slovstvo cerkvenega govorništva.
Govore za sv. leto 1826. je izdal Janez Trauen; Anton Krempl
je 1839. 1. izdal »»Kratke Predge za vse nedele in svetke celega
leta«. Govornik na glasu je bil Paskal Skrbinec pa bolj po govor-
jenji nego pisani besedi; po Josipu Stibielu je dr. Štefan
Kocijančič izdal govore z obširnim životopisom. Nekaj let pred
Kremplom se je oglasil Anton Serf s svojimi govori, ki so
pisani v narečju Slovenskih Goric. Jakob Dolenc je izdal v
letih 1824 in 1826 dvoje govorov škofov Wolfa in Gruberja.

Na Kranjskem sta še omeniti Felicijan R a n t in Ferdinand
V o n č a.

Tomaža Kempčana sta izdala v slovenskem jeziku Bedenčič
in Za lok ar, ki je bil delaven na mnoge strani ter je poleg moli-
tvenih knjig in premišljevanj obdelaval tudi gospodarstvo.

Zgodbe sv. pisma in življenje svetnikov je bil priljubljen
predmet Veritiju, pa tudi Danjku, Burgerju in Kremplu.

Redka osebnost je Franc Ver i ti, rojen Italijan pa skoro
najplodovitejši pisatelj te dobe ; njega »Življenje Svetnikov« obsega
štiri debele zvezke; pripravljati ga je jel korar Hofman, popravljal
pa tutli Albrecht. Zraven tega je njegova stroka še meditacija in
krščanski nauk.

Zanimljiv pisatelj je škof Friderik Baraga, ki je pisal
molitvenike pa tudi »Premišljevanja« in poročila ob Indijancih v
nemškem in francoskem jeziku ; sestavil je katekizem v jeziku
Očipve-Indijancev in ga dal natisniti v Ljubljani 1843. 1.

Najvažnejše sredstvo, da se prebudi in oživi narodna zavest,
so zgodovinski spomini slavne minolosti ; Slovenci se
ne morejo ponašati z bleskom kraljevske slave, pa vender so se

13-4 Zgodovina slov. slovstva II. del.

posamezniki pečali z razjasnjevanjem naše prošlosti : P e r g- e r in
Krempi sta proučavala staro zgodovino slovenskega dela Štajer-
ske, Jarnik je iz lastnih krajevnih imen na Koroškem dokazal,
da so v prošlih stoletjih Slovenci zasedali mnogo več ozemlja
nego zdaj, Zupan je slavil slavne kranjske plemenitaše in škofe.

Tudi za kmetijstvo se je začelo skrbeti: Jarnik je spisal
»Sadjerejo«, Danjko »Cbelarstvo« in Pavel Ješenak je v Celju
1821. 1. poslal na svetlo »Bukve za pomoč inu Prid kmetom po-
trebne«, omenivši v predgovoru, da imajo Slovenci sicer mnogo
molitvenih knjig, ki uče ljudi Boga moliti, pa isto tako potrebno
je tudi obdelovati zemljo. Enako mnenje je pozneje izrazil Vertovec.

»Češko - mora vsko - šlezka družba za umno obdelovanje« je
skrbela za to, da so Štajerski Slovenci dobili podučno knjigo za
lan z naslovom: »Podvučeine za sedtve tega p rediva«.

Na zadnji strani omenjene knjige se nahajajo imena voditeljev
te družbe : Joseph Grof Malabailla od Kanal Poglavar ; Joseph Anton
Schrever cesarski kralovi svetvauc tega komercia; Franc Fuhs
Secretar.^)

Jurij Jonke (J. Zemlja), porojen 17. aprila 1777. 1. v
Srednji vasi (Mitterdorf) na Kočevskem , mašnik 1803 , župnik v
Črmošnjicah 1813, umrl 12. maja 1864. 1., je izdal »Kranjskega
Cbelarčka«.

Kmetijska družba za Kranjsko je 1841.1. izdala kratek poduk
o sviloprejkah.

Zdravilstvo ima nekoliko zastopnikov: Potočnik je pisal
o koleri ; kakor v drugih strokah, je tudi tukaj ledino oral. kakor
smo zgoraj slišali, uže Vodnik.

Slovenska ustavna listina Kranjske.^)

Ko je bila francoska vlada (1809 — 1813) v Iliriji po bitki pri
Lipskem uničena, so kranjski stanovi 1814. leta na Dunaj poslali
deputacijo. ki se je poganjala za to, da bi zopet dobili staro ustavo.
Dotične obravnave so trajale do 1818. 1.; še-le dne 29. avgusta tega
leta je izdal cesar statut, ki je znova oživil staro ustavo. Ta statut
se je izdal v obeh deželnih jezikih in je bil tudi tiskan v obeh

>) GaSpar Križnik, Ltp. Mat. SI. 1881, 201.

») P. pl. Radics: Prva slovenska ustavna listina Kranjske, Lj. Zv 1886,
757-61.

Pisatelji. 135

(2^2 pole) na rumenkasto-sivem papirju; določbe, ustanovljene v
15 paragrafih, so veljale do 1848. 1.

V vzgled bodi paragraf peti :

Stanovi so za vse leto postavleni, kar k' pridu dužele ali
vsih stanov, ali kakiga posebniga stanu služi ; za tiga voljo
se stanovom ne prepove v' njih postavskih sohodih prošne
inu pertožbe v' imenu dužele pred duželno Poglavarstvo, ali
skozi taisto pred dvorne Gosposke, ali tudi naravnost pred
nas položiti.

Izbranci pak se ne smejo brez Našiga prej dobleniga do-
voljenja v Naše dvorno prebivališe pošilati.

IX. Pisatelji.

Jakob Zupan (1785—1852).

Porodil se je 4. julija 1785. 1. v Prevojah v kamniškem okraju
na Kranjskem in potem večji del latinskih šol izvršil na Hrvatskem ;
gimnazijska poročila povedo, da se je učil izvrstno. V duhovnika
posvečen je bil 5. febr. 1809. 1., doktor sv. pisma postal na Dunaju
1813. 1. ; potem je bil duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani,
nato v Smariju pod Ljubljano. Leta 1817. je zašel stolico učitelja
sv. pisma stare zaveze »professor publicus palaeobiblicus« in opravljal
to službo do 1832. leta, ko se je moral umakniti v Celovec, kjer
je umrl.

Deloval je kot pesnik, izvrsten jezikoznanec in zgodovinar.

Svoje slovenske in nemške pesmice priobčeval je po ,Jllijr.
BlaW, „Carinthia'' in po „Čbelici" .

V „Illfjr. Blatt" 1830.1. se nahajajo te-le pesmice: »O godu
rojstva našiga presvitlega cesarja Franca L«; »O
godu barona Jožefa Kamila Smidburga«; »Cesar
Karol VI., oče kranjskim cestam«; »Veliki Petek
pred 17 97 letmi« (z obširnim opomnilom) ; »Francu L,
našimu s vitlim u Cesarj u , Očetu Iblanskemu, in Ka-
rolini, naši s vitli Cesarici o peti mu prihodu v
II i r i j o.«

136 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

V »Kranjske Cbelice« prvi knjigi 1830. leta so natisnene:
»Čebelica, katero podaje hvaležna kranjšina Njega
Ekscelenciji gospodu Jožefu Kamilu Baronu Šmid-
burgu« in druge, katerim je predmet »Kranjsko«.

Kakor se razvidi iz teh naslovov, opeval je Zupan rad odlične
domačine; posebno pa kaže to »Krajnski Plutarčik«, v
katerem se proslavljajo baroni Hans Ungnad, Žiga Herber-
stein, Andrej Turjaški, Valvazor. Pelchofer, Ilaler-
stein. Kavalar; tem možem slede še dva Kobencelna,
Ludovik in Filip, dva Janša, čebelar in slikar.

V teh slavospevih pa se ponavljajo dostikrat iste misli.

Kobenclnoma se glasi slavilka :

Si brata sta bila Oba sta Gorenca

Iz K rajne oba, Si brata bla,

Evropa častila, Častiti Slovenca

Pozabit ne zna. Europo uč'ta.

„Illijr. Blatt" 1831. L, št. 2. ima pesen: »Njega Blago-
rudju g. Vocher Gustavu, c. kr. Polkovniku Kranjskega
Polka Princ Hohenlohe-Langenburg, Prijatlu Ilir-
ščine; slavil je dalje Sentimerjana Florijana, zdravnika
iz Kranjskega, umršega na koleri v Moskvi 1830. leta, Mateja
Ravnikarja, škola tržaškega.

»Krajnskemu Plutarčku« sledi »Krajnski Nestorček«,
kjer opisuje deset zgodovinskih dogodkov, tičočih se več ali manj
ožje ali širše slovenske domovine : Avgust od M e 1 1 j a n o v
ranjen; — punt rimskih soldatov v I h lan i 16 po Kr. ;

— Cesar Trojan vrh gore Trojanske 102; — Cesar
Konstantin v I b lani 331; — Svet Jerom, rojen v
Zorenji sredi Istre 341; — Cesar Teodor prepodi
Maksima od Emone 388; — Attila r a zvali Emono 452;

— Sora, boj na Sorskim polji 4 6 1; — Narzez gradi
Iblano 5 5 4; — Samo, slovenski vajvod, umrl 662.

V teh slikah je skušal razjasnjevati dogodke blizu 600 let
obsegajoče važne dobe.

Enaki deli sta: »Desetka rodov i ne Baron (ialov«,

»Desetka škofov Kranjcev«; tudi tukaj se pokazuje nekaka

monotonija v slavljenju, n. pr. Hren Tomaž:

Iblana rodila.
Tibinslvo krotil:
Mat Krajna rodila,
Slovenstvo častil.

Pisatelji. 137

in Kavčič, škof »iblanski« :

Idranka rodila,
Bil slaven jezuvit,
Iblana častila,
Zna Krajno slavit.

Zložil je tudi dovolj »Pšic«, ki pa Prešernu niso posebno

ugajale :

Ni, bratec ! vsaka ž'val lesica
In epigram ne vsak pušica.

Večji del Zupanovih epigramov je objavil še-le AViesthaler v
korenitem življenjepisu (Lj. Zv.i ; predmeti tem epigramom se na-
našajo dostikrat na ožjo domovino in Slovence, n. pr. »Slovenci
med Madžarji«, »Istra«, »Grki Slovencem«, »Obradovič
Turkom«, »Herder od Slovenca božan«, »Iblana
opravljivcam po kongresu«, »Krajnci Anglam
1804 od bibelske družbe«:

Med nami nehala,
Med vami začne,
Velika nam hvala:
Od nas se uč'te.

Predmeti drugi so jako raznovrstni, n. pr. da se izpreminjajo

časi; glej „Krajnci, kdaj, zdaj'' : ,,Kdaj trlica^ zdaj postljica" ; „Kdaj

plesavka", n. pr. :

Prerada plesala,
Prerada klečim ;
Prerada kvantala.
Prerada svarim.

Goreč rodoljub slovenski uvidel je kmalu, da bi Slovenci
sami kot slabotno osamljeno pleme težko se vzdrževali po koncu,
ko bi se ne hoteli ozirati po svojih bližjnih bratih, po Hrvatih.
Da bi se temeljito podučil o tamošnjih razmerah, potoval je večkrat
po Hrvatskem. Primorskem in po Istri, povsod iščoč narodnih izrekov,
pregovorov, običajev, starinskih rečij itd.

»Novice« so 1846. 1. povedale, da natisnejo vseh 500 prego-
vorov, ki jih je nabral dr. Jaka Zupan in objavil v „Illyrisches
Blaft" 1882. 1. ; natisnile so jih pa samo kakih 80 — 90.

Prikupili so se Zupanu posebno Hrvatje, skušal je njim
kolikor moči približati Slovence; to stremljenje se mu je štelo
v greh; odgovoril je s pesnijo : »Kranjc dolžen hrovatenja«.')

») »Kr. Čb.« I.

138 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Omilile so se mu srbske narodne pesmice tako. da jih je

nekaj poslovenil in objavil v » C b e li c i « ; posebne kratke ženske

pesni iz Vukove zbirke, n. pr. »Srbska deklica«, »Mlad

uzel vdovo«; dobro se mu je obnesla: »Ne gledaj me, bom

naj majhina« :

»Deklica, ti mala ljubezniva.

Ljubil bi te, pa si tako majhna!«

»Ljubi, ljubi me, bom tudi čvrsta,

Majhini so kameniči dragi.

Pa se nosijo na gospodskem vratu.

Majhina je tica prepehca.

Pa upeha konja in junaka.«

Zupan je poslovenil tudi slovečo pesen »Asan Aginica«,
katero je prevel prav spretno.

Zupan bi bil uplivnejše delal na pesniškem polju, da je pre-
lagal zgolj slovanske klasične pesniške proizvode, ali pa narodno
pesništvo srbsko in rusko, nego je pa s tem, da je zlagal sam okorne
izvirne pesni zgodovinske vsebine, katerim je moral pristavljati
razjasnila; pesniškega duha ne nahajamo v njegovih pesmicah,
izvor jim je učenost in goreče domoljubje, pesni so rimovana
proza. Mero je rabil tisto, ki je doma v čveterovrstnih poskočnicah,
izposojenih od Nemcev.

Priznati se mu pa mora, da je pogodil bistvo slovenskega
šestomera v tem smislu, kakor sta ga pozneje uvela Boris Miran
in Jos. Cimperman, da rabi namreč same moške zareze in pona-
rejene spondeje.

Zraven svojega pesnikovanja je spisal Zupan mnogo zgodo-
vinskih del, ki so se nanašala na ožje ali širše slovanske pokrajine;
te sestavke mu je narekovalo rodoljubje, prinašala pa jih je
„Carinthia".

Z velikim veseljem opisuje „Die acht glagoUHschen Kloster
im Konifjreich Ilhjrien" . 1.) Dobašnica na otoku Krku, 2.) Glavotok
(santa Maria da Capo), 8.) Krk, 4.) Kozje lono iValle di Cassione),
5.) Martinšica (Valle di s. Martino) na Cresu, 6. i Naresina na Lošinju,
7.) Poresina na gorenjem Cresu, 8.1 ^'ir.

Velika Zupanova zasluga je ta, da je bil prvi Cebeličar, ki
je zložil največ pesmic za prvi zvezek »Cbelice«,

V abecedni vojski se je vzdignil proti metelčici s spisom:
» C y r i 1 1 i s i r u n g d e s \v i n d i s c h c n A 1 p h a b e t s c( , kjer pri-
poveduje šaljivo, da se učita dva tujca slovenščine iz knjige brez
naslova pa v taki abecedi , da ne poznata vseh črk ; ta pisava je

Pisatelji. 139

pre metelčica, katere se je poprijela peščica pisateljev, ostali Kranjci
pa da se trdno drže stare šole, in to je po Zupanovem mnenju
prav; dokler se ne izmisli primerna pisava, piši se — po starem.

Isti časnik je objavil njegov spisek: »Etymologie der
Namen der Fliisse in Kiirnten«; tam razlaga »Drava«
iz dreti = stromen ; »Krka« iz Krk == Froschlaich ; »Žila« iz
Sila = Ge\valtstrom ; » L a v a n t « - Labod od starosl. lava = ein
Steg zum Uebergehen ; » L i s e r « od lizati.

Zupan je celo mislil, da slovenščina prekaša ruščino. V spisu
»Vorzug des Krainerischen vor dem Russischen
und Serbischen, v on den Russen und Serben selbst
a n e r k a n n t « razklada, da je on za velikega vladarskega shoda
v Ljubljani 1821. 1. do jasna razložil nekemu ruskemu knezu, da
je staroslovenščini bližja novoslovenščina, nego ruščina; istotako
istega leta Demitru Grestiču, srbskemu arhimandritu fruškagor-
skega samostana Krušedola v Sirmiji , ko je (Zupani potoval v
Zemun.')

Ponosen je objavil v nemškem in francoskem jeziku »Des
Prinzen de Ligne Urtheil iiber Slaven und Slavismus«
iSuite des lettres et pensees de Marechal Prince de Ligne, Vienne,
chez Schrombel. 1818, p. 153—4). kjer knez hvali grščino in ilirščino ;
potem razglašuje »Herders Schilderung der slavischen
Vol ker« \ „Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit."

Občeval je Zupan z vsemi tedaj živečimi odličnejšimi pisa-
telji, ki so ga visoko čislali radi njegovega obširnega in temeljitega
znanja.

Slavil ga je Franc pl. Hermannsthal v lepi pesni: »Dem
Doctor und Professor Jakob Zupan« v XII gazelah, ki
jih je prevel na slovenski jezik Zupan sam ; za njegove pravde z
višjo duhovščino poklonili so mu njegovi hvaležni učenci slavospev
v desetih kiticah z akrostihom : »Vivat Zupan.« Zložil je to
pesen tedanji bogoslovec Emanuel Jožef Kovačič.

Zupan je bil posebnež, kakoršnih se je v prejšnjih dobah
več nahajalo v učenjaških krogih : nosil se je manj ubrano, nego
je zahtevala tedanja šega med omikanci , stanoval na poseben
način , rad brusil svoj oster jezik in si s tem nakopal sovraštva
do glave. Več o tem Wiesthaler v omenjenem življenjepisu.

') Illyr. BI. 1831, 10.

14:0 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Matija Čop (1797—1835),

por. 26. januvarja 1797. leta v Žirovnici, mali vasi brezniške fare
na Gorenjskem, bližnji sosed Prešernu, hodil je k upokojenemu
duhovniku Jos. Pogačarju v pouk, ker na Breznici ni bilo javne
šole Desetletnega dečka je spravil oče v Ljubljano v šolo 1807.1.
Francozi pridero v deželo, a mladi Čop zbeži na Gorenjsko ; toda
mladi profesor Jan. Krsnik, bivajoč na svojem posestvu v Mostah,
je poučeval Čopa tako uspešno, da je ta 1810. 1. jako dobro izvršil
normalko. Prvih šest latinskih šol izvršil je Čop v štirih letih,
modroslovje (sedanji 7. in 8. gimn. razredi na ljubljanskem liceju,
1815. in 1816. 1. Deloma samotež, deloma pri učiteljih naučil se
je italijanščine, francoščine, angleščine in španščine ; italijanščine
se je učil pri Vodniku. Leta 1816. gre na Dunaj dovrševat svoje
modroslovne študije; na materino željo pa vstopi pozneje v bogo-
slovje v Ljubljani, kjer se je posebno poprijel hebrejščine in slo-
venščine, katero je takrat učil Metelko. Duhovski stan mu pa ni
ugajal; izstopil je iz bogoslovja in 1819. leta dovršil z izvrstnim
uspehom učiteljski izpit. Cesar ga je imenoval 21. marca 1820. 1.
gimnazijskim učiteljem v Dubrovniku s 500 gld. letne plače. Ker
Čop te službe ni vsprejel, dobil je 7. septembra 1820. leta mesto
humanitetnega profesorja na Reki s 600 gld. plače.

Opravljal je službo po najnovejšem načinu in z najboljšim
uspehom : latinske in grške klasike je razlagal tako, da se je vedno
oziral na najboljša pesniška dela nemška, romanska in slovanska ;
vodil je svojo mladino kakor skrben oče.

Na Reki si je nabiral novih znanostij : tu se je naučil do
dobra hrvaščine in se udomačil v starih p^snikili Dubrovniških ter
v glagolski in cirilski pisavi ; v družbi osebnega prijatelja, angle-
šketra konzula na Reki, Johna Learda, naučil se je korenito angle-
ščine; pri tovarišu Baziliju Klučenku, Rusinu, ruščine in poljščine;
potujoč o šolskih počitnicah po Italiji in preiskujoč ondotne knjižnice
se je uril v italijanščini ; v vsakem obziru je bila tedaj služba na
Reki nekaj časa zanj ugodna, pa tudi samo za nekaj časa, kajti
zaželelo se mu je iz malega primorskega mesta priti v kako večje
mesto. Njegovi želji se je ustreglo s tem, da so mu dali 22. sept.
1822. 1. službo humanitetnega profesorja na II. državni gimnaziji v
Lvovu z 800 gld. letne plače ; tu sta se mu pa i)rikupila poljski
jezik in slovesnost tako močno, da so mu bili Poljaci skoraj naj-

Pisatelji. 141

bolj priljubljeni narod na svetu; ti pa so ga imenovali »biser
kranjske dežele«.

liumanitetni profesor je bil samo tri leta, kajti uže 30. avgusta
1825. leta pozvala ga je vlada radi korenitega znanja na Ivovsko
vseučilišče in mu poverila pouk v klasičnem jezikoslovju, v občni
in avstrijski zgodovini, v pomožnih zgodovinskih znanostih in v
angleščini. Vse te službe je opravljal tako točno, da bi bil lahko
postal redni profesor, da je le hotel. Daleč na severnem Avstrijskem
začelo mu je namreč milo prihajati po ožji domovini: ni se mogel
udomačiti na Poljskem. L. 1823. prosil je za službo knjižničarsko
v Celovcu, dve leti pozneje za stolico nemškega jezika in literature
na vseučilišču v Padovi, a še le čez dve leti se mu je izpolnila
goreča želja : dobil je službo profesorja »poetike« na ljubljanski
gimnaziji.

Presrčno je ogovoril mladino, začenši učiteljevanje na domači
zemlji, češ. kako ga veseli, da mu je dano v domači deželi drage
rojake voditi po potih človeške učenosti.

Kratek čas je učiteljeval na ljubljanski gimnaziji. Po smrti
Matije Kalistra, knjižničarja ljubljanske licejalne biblioteke, je prevzel
Cop 15. novembra 1828. leta začasno, 8. junija 1830. leta za stalno
to službo. Prefekt ljubljanske gimnazije ga je toplo priporočal
vladi, naglašajoč njegovo obširno jezikoslovno znanje in gorečo
Ijubav do bibliografske stroke. Poleg te nove službe je ostal Čop
še dalje učitelj poetike in retorike na gimaziji ; ko je pa začel v
red spravljati knjižnico ljubljanskega liceja, moral se je povsem
posvetiti temu poslu.

V tem času se je izpraznilo mesto prvega varuha v dvorni
knjižnici dunajski. Iz prošnje, katero je Cop vložil za to mesto, se
vidi, da je umel, večji del pa celo gladko govoril in pisal devetnajst
jezikov, in ti so : 1. slovenski, 2. srbski, 3. češki, 4. poljski, 5. ruski,
6. lužičko-srbski, 7. staro-slovenski, 8. nemški, 9. latinski, 10. grški,
11. italijanski, 12. francoski, 13. španski, 14. portugalski, 15. proven-
salski, 16. staro-francoski, 17. angleški, 18. madžarski, 19. hebrejski.
Znani so mu bili najimenitnejši spisi v teh jezikih ; ker ni bil suho-
paren jezikoslovec, je znal pesniško-omikani in s linim ukusom na-
darjeni mož samostojno ocenjevati vsacega pisatelja. Izredno zmožen,
je bil tudi nenavadno marljiv: brez knjige ga ni videl nihče.

Toda to marljivo življenje je končalo kmalu. Dne 6. julija
1835. 1. popoludne se je šel s skriptorjem M. Kastelcem kopat v

142 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Savo in je utonil : vsa Ljubljana in ves omikani slovenski svet je
zajokal.

V onih časih je živelo v Ljubljani mnogo duhovitih za vsak
napredek vnetih mož. Med te odbrane može šteli so se odvokatje
dr. B a u m g a r t n e r , dr. Oblak in dr. C h r o b a t ; profesorji
Krsnik, Martinjak, Heinrich, Schulz pl. Straznicky,
slikar Langus in nemški pesnik Fr. Herman n pl. llermanns-
t h a 1 in bivši g-rajščak Andrej Smole; izmed duhovnikov
Potočnik in dr. Jaka Zupan, a prvak vseh — dr. P r e š e r n.
Duša temu odličnemu krogu je bil C o p , ki se je kaj ugodno
počutil v Langusovi, Oblakovi in Schulzovi rodbini.

Čopove zasluge za slovensko književnost.

Kjer je bilo nakupičenega toliko duševnega blaga in kjer je
bistra glava, po svojem ukusu nadkriljujoča svoje vrstnike, vodila
te duševne veljake, je celo naravno, da se je mislilo o tem, kako
bi se odduška dalo kipečemu duševnemu delovanju na korist slo-
venski književnosti. Cop je izprevidel, daje treba glasila slovenskim
pesnikom; in kot tako glasilo zagledala je beli dan »Kranjska
Cbelica«, kateri je bil pravi duševni oče »velikan učenosti« — Cop.

Druga nevenljiva zasluga je, da je z dr. Zupanom nadaljeval
vojsko proti novotarski metelčici ter — voditelj — naklonil zmago
zopet jedinstveni bohoričici.

Tretja velika zasluga je, da je spisal novo-slovensko biblio-
grafijo ter jo 1831. 1. poslal na Dunaj Kopitarju, ta pa Salariku
v Novisad, pomnoženo z nekaterimi svojimi opazkami. Porabil je
tvarino Šafafik v »Časopisu Českeho Mus.« 1833 — 1834. leta, in
V. Križek 1859 — 1860. 1. Nemški izvirnik Čopov je pa čakal belega
dne, dokler ga ni 1864. 1. izdal Jireček z naslovom :

P. J. Šalariks Geschichte der S ii d sla v i schen

Litteratur. Aus dessen handschriftlichem Nachlasse heraus-

gegebcn. I. Slovvenisches und glagolitisches Schriitthum. Prag.

1864.8. 190.

Najpoproj navaja pisatelje in opisuje njih življenje, v drugem
delu našteva njih dela razvrščena po vsebini. Z veliko marljivostjo
je nabiral vse knjige, spise in podatke o slovenskih pisateljih.
Kopitar jih imenuje krasne doneske, kakoršnih Salaiik morda ni
dobil od nobenega svojih sodelavcev.

Pisatelji. 143

Ker se Čop z jezikoslovjem ni pečal radi jezikoslovnih oblik,
nego radi slovstvene vsebine, je jako temeljito, dasi kratko in blago-
hotno, ocenil vrednost posameznih del. Slovenci še do zdaj nimajo
popolne bibliografije. Slovstvena zgodovina prav za prav ni nje-
govo delo, ker ne razjasnjuje iipliva enega pisatelja na drugega
in upliva, ki ga ima zgodovinski razvitek in slovstvo drugih na-
rodov na slovenske pisatelje.

Opravičeno je pel o njem Prešern :

Polno si znanost imel njih, Čop. velikan učenosti,
Ti si zaklade duha Krezove bil si nabral!

Andrej Smole,
porojen 1800. leta v Ljubljani, je zbiral narodne pesni, n, pr. »Od lepe Vide«,
»Od kralja Matjaža«, »Od Rožlina in Verjankota«. Izdal je dvoje gledališčnih
iger, namreč »Varh«, katero je prevel iz angleščine, in ponatisnil Linhartovo igro:
»Veseli dan« ali »Matiček se ženi«, ter »Pesni Valentina Vodnika«.
Prešern je pel o njem:

Videl si Nemško. Francosko, Britansko,
Videl si Švajca visoke gore;
Videl si jasno nebo italjansko, -
Sreče ni ranjeno našlo srce.

Mihael Kastelec (1796—1868),
porojen v Gorenji vasi pri Zatičini 1. sept. 1796. L, je bil najpoprej skriptor, potem
varuh licejalne knjižnice v Ljubljani, umrl 1868. 1.

V slovenskem in nemškem jeziku je začel pesni zlagati in izdajati v „Illyr.
Blatf": >Pesernna god rojstva Svitlega Cesarja«, Das Grab
(Salis) — »Grob«, poslovenila S. in K. (= Zupan in Kastelic) ; »O godu
rojstva našiga svitliga Cesarja Franca L ino Karoline naše
svitle Cesarice«; »Pesem svitlimu Cesarju Francu I. našimu
preljubeznivimu Očetu.«

Izdajal je »Kranjsko Čbelico« I. zv. V Ljubljani. J. Blaznik. 1830.
8. 101. — II. zv. 1831. 100. - III. zv. 1832. 110. — IV. zv. 1833. 94. - V. zv.
1848. 94. Kastelčeve pesni so: I. zv. »Prijatlam Krajnšine«, Vezilo. Vertnica, Zado-
voljna Nedolžnost, Smrt, Zvestoba. Stanovitnost, Poletni večer, Vince, Zdravica ;
v U. zv. Zaterti, O mraki. Veseli, Pozimska, Mladenču, Nezvesti, Pivska, Nevesti,
Fantovskim, Napak Lepota smrt prave, Sleparija, Zlati vek. Orožje nedolžnosti,
Zapertodurnik, Preuzvetnim ; v III. zv. Gorenec, Dolenec, Blagor prostim, Pomlad,
Vošilo, Minica. Zdihljeji. Povračilo, Svet, Kisloti, Nevošljivc-u; v IV. zv. 28. jutro
velciga travna 1828. Natura Grob, (Lud. H. K. Hoelty). Solnce, Odlašavec, Sonet,
Premišlevavec, Pustno zdihovanje, 17 Epigramov; v V. zv. Bravcu, Triolet, Sonet,
Zdihljeji, Bolezen, Svet, Nedolžna deklica, Zapušeni, Vprašaj, Mina, Poslednja
pesem. Žena deklici, Nedolžnim, Pesem za narodno stražo v Ljubljani 17. sušca
1848. l.M, Svojim pojdašom. Zapeljana. Na koncu tega zvezka je 12 »Muh«.

') »N.« 1848, 58.

144r Zgodovina slov. slovsta. II. del.

V »Novicah < 1849. 1. je objavil Kastelec pesea »Na grobu slavniga
pesnika Franceta Prešerna. Zadnji njegov proizvod je pesen na
»Slavo Vodaiku< v Vodnikovem Spomeniku 1859. 1., str. 116.

Koj po njegovi smrti opozoril je Jurčič*) Slovence v Ljul)ljani, da se naj
brigajo za njegovo zapuščino, nadejaje se, da se še utegne tam najti kaj Prešer-
novih pesnij.

Blaž Potočnik |I799— 1877|,

iz Struževega na Gorenjskem, šolal se je v Kranju in Ljubljani,
služil za kapelana v St. Jerneju, za stolnega kapelana pri svetem
Miklavžu v Ljubljani in nad 25 let za župnika v St. Vidu nad
Ljubljano, kjer je tudi umrl.

Za slovenščino so ga vneli Vodnik, Zupan in Metelko. Uže
učenec donašal je Metelku naloge v vezani besedi.

Mož prijaznega vedenja, dobrega srca in prebrisane glave pa
skromnega mišljenja se je bil zelo prikupil tedanjemu ljubljan-
skemu škofu Gruberju, kateri ga je pustil le kratko časa v Šent
Jerneju ter ga poklical za kapelana v stolno cerkev v Ljubljano.
Uže kot bogoslovec 3. tečaja je poučeval svoje tovariše v petju in
se je pozneje kot kapelan in pevovodja mnogo trudil za napredek
cerkvenega petja. Bil je pesnik in pevec.

»Kranjska Cbelica« objavila je prva nekoliko njegovih
pesnij, n. pr. v I. zv. „Nehesa", „ Vodniku pri Savici 1829", „Ženjice'^,
„Slaba vinska letina", „Zdravica", „Dolenska" (Pridi Gorenc ! —
Z mrzle planine itd.).

Njegove pesmice so prinašale tudi »Novice«, n. pr. »Mlatiči«,
»Češka predica Slovenskim«, »Zvonikarjeva« (Ko dan se zaznava itd.),
»Zvestiga Slovenca pesem« (Cesarska), »Hči na grobu matere« (Srota,
srota ne zaspim itd.), »Besede vere« (po nemškem), »Sveti Martin«,
»Planinar« (Visoko vrh planin stojim), »Prašanje, odgovor«, »Ža-
lostni glas zvonov« (Pojo pojo zvonovi). » P r a t i k a dr. B 1 e i -
\v e i 8 a « 1 847 : »Prerokovanje vremena«. »Slovenski Cer-
kveni Časopis«: »David in (ioliat«, »Marija zgodnja Danica«,
»Pred sv. rešnjim Telesom«, »Sedem žalost Marije Device«.

»Ljubljanski časnik«: ^Mi smo bratje", „S:pnmla(V\ ,,Tri
želje", „Miklavi". »Drobtinice« 1851. leta : ^Bojna pesem av-
strijskih vojakov v Lomhardii". »Vodnikov Spomenik«:
„ Vodniku".

>) »Slov. Narod. 1868, SI. 97.

Pisatelji. 145

Urejeval je »Ljubljanski Časnik« od aprila do de-
cembra 1850. L, kar mu je prizadelo mnogo truda, ker je bival
v iSt. Vidu nad Ljubljano. V tem listu, je napisal mnogo člankov
sam , n. pr. : » P r i j a 1 1 a m slovenskega ljudstva«, »O
č a s n i k o v i h namenih«. Kar se tiče jezika , je bil odločen
nasprotnik hrvatskim oblikam, potegoval se je za čisto, nepomešano
slovenščino. Vkljub temu pa vender ni njegova slovnica sloven-
skega jezika dovršena, ker jo je izdelal prenaglo.

Tudi se je zanimal za zgodovinsko in umetniško stroko ;
opisujoč »Cerkve na Kranjskem«,^] pohvalno omenja slikarja
M. Tomca v St. Vidu, ki pre dela po vzgledu Vischerja, Canove
in Thorwaldsena.

Nekatere njegovih pesnij so postale narodne, n. pr. » Z v o -
nikarj eva« (Ko dan se zaznava) , » P 1 a n i n a r « (Visoko vrh
planin stojim), »Dolenjska« (Pridi Gorenje). Zato je preostra
sodba Prešernova :

Popred si pel, zdaj pa homeopatiš,
Popred si čas, zdaj pa življenje kratiš.

Izdal je cerkveno pesmarico z naslovom: »Svete pesmi
za usevelike praznike in godove med letam«
(Ljubljana, 1827), ki se je natisnila 1874. 1. četrtokrat. Učiteljem
cerkvenega petja je namenjena njegova knjiga : »DasOfficium
in Nativitate Domini« (Ljubljana, 1859).

Tudi dijakom ljubljanske gimnazije, ki so popevali poprej
nemške pesni, priskrboval je rad slovenske besede nemškim napevom.

Razven dveh molitvenikov spisal je tudi poljuden in poučen
sestavek o koleri in slovensko slovnico.^)

Jurij Grabnar (1806— 1862),

iz Št. Jerneja na Dolenjskem, je dovršil srednješolske, modroslovne in bogoslovne
nauke v Novem mestu in v Ljubljani, kapelanoval v Št. Vidu nad Ljubljano, bil
šolski ravnatelj v Kranju, kapelan v Šmarju, na zadnje pristav in vodja v Alojzije-
višču v Ljubljani.

Pesniška žila se mu je rano oglasila, kajti uže dijak je svojemu učitelju
Metelku donašal naloge v vezani besedi. »Zgodnja Danica« je objavila sem ter
tje take naloge odličnejših Metelkovih učencev. V »Kranjski Čbelici« je objavil
nekatere pesmice, n. pr. »Domu me mika (IL zv.), »Mina v molitvi<
(III. zv.). Sodeloval je tudi pri Wolt-Cigaletovem slovarju.

') »Nov.« 1843, str. 40.

^) Grammatik der slovenischen Sprache, Laibach 1849.

10

146 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Blagodejno je uplival na mladino, kateri je poscjeval ali daroval primerne
knjige v zabavo in omiko. Kako gorko je uprav mladina občutila njegovo smrt,
kaže Fr. Mama pesen: >Alojzijanci v spomin svojemu rajnemu
vodji preč. gospodu Juriju Grabnarju«,') kjer poje pesnik med
drugim:

Spremlja ga mladost otožna, zapuščena,

Žalosti se mlado lice jej bledi;

Bila njemu v milo varstvo je zročena,

Hujše, kakor druge, zguba njo skeli.

Dr. Mihael T u š e k,

por. 1803. 1. pri sv. Lenartu, je bil v Ljubljani mestni zdravnik in umrl 6. marca
1843. leta.

V »Kr. Cbel « IV. je prev61 »Mladenič pri potoku« (po Schillerju)
pa »Cesar in opat« (po Biirgerju).

Ignacij Holzapfel (1799-1868),

iz Tržiča, je kapelanoval v Kamniku, Mengšu, pri sv. Jakobu v Ljubljani, deka-
noval v Ribnici.

V »Kr. Cbel.« I. se nahaja njegova pesen: »Na posipu hudiga grada«,
»Pod slapamopovodnji«, »Vetriču navertnici.«

V »Zgod. Dan.« 18.58, 18, je po latinski pesni „Qui mundum probe noscit,
de mundo nihil posciV, priredil: »Posvetna nečimurnost.«

Janez Traucn (Traun) (1781-1847),

iz Doba na Kranjskem, duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, potem pri
stolni cerkvi, župnik v Poljanah, dekan v Ribnici. »Ravno za Trebniškega lehanta
izvoljeni častitljivi gospod Janez Traun so po kratki bolezni v Ribnici umrli. Za
inštaliranje odločeni dan je bil dan njih pogreba.«*)

Pisal je Trauen v slovenskem in brezimensko tudi v latinskem jeziku.
V slovenskem: »Opominjevanje k' pokori v svetim letu«. 1826. Ljubljana 1829.

Jurij Kosmač (1799—1872) (Daneeki),

por. v Danah pri Ložu na Notranjskem, je bil najpoprej služabnik, potem skripior
v knjižnici ljubljanski.

Opeval je v »Kr. Čbel.« letne čase, kar mu je očital Prešern, češ :

Kdor govoriti kaj ne ve,
On vreme h val' al toži,
Kdor pevcev peti kaj ne ve,
Od letniii časov kroži.

Stanovski posel ga je dovel do toga, da je opisal „C'. Ar. liceahio hukvar-
nico v Ljuhljaui'* in „Jiokopi.<ie Ljuh]janske hukiarnicc". Za slovensko gledišče
je priredil z dr. Kleemanom vred iz češčine: »Tat v mlinu« in »Dobro
jutro«.

») »Zgod. Dan.« 1S62, 173.
») »Nov.« 1847, 152.

Pisatelji. 147

Gojil je tudi pripovedno slovstvo ter po Krištofu Šmidu poslovenil: 1 1 a,
Togeuburška grafinja«. Marljivo je podpiral »Novice« : »Vodnikovo
življenje« (»Nov.« 1844); >Kako cesar časti kmetijstvo« (>Nov.« 1844).

Dr. Jernej Levičnik (1808—1883),

iz Železnikov na Gorenjskem, je dovršil v Ljubljani gimnazijo in modroslovske
šole, bogoslovne pa v Celovcu. V Ljubljani je uplival nanj Metelko, v Celovcu
Slomšek. Služboval je za kapelana v Grabštajnu, pri Gospe Sveti in v Nemškem
Bleibergu, za kurata v Zgornji Plesi, za dekana v Št. Mohorju.

Uže bogoslovec je objavil v >Kr. Čbel.« H. zv. »Iskana dežela«,
v in. zv. > Ž a 1 p o p r i j a 1 1 i v vojski«, in v IV. zv. »Hrepenenje«
(po Schillerju).

,C«ri/i</jta" 1832. 1., št. 1. ima: »Občutljeji 1. dan 1832.1.« - »O
prazniku 401etniga Cesarstva Franca L« Pred Koseškim je poslo-
venil Schillerjevo : »Devico Orleansko«, sp'sal balado »Baron Tur-
jaški Andrej«, in zložil epopejo »Katoliška cerkev«, junaško petje
v petih pesnih.

Emanuel Jožef Kovačič (1808—1867),
iz Čateža pri Brežicah, je služboval v Trstu in Zminju; 1847. 1. postal je dekan v
Dolini, čez štiri leta nadzornik ljudskih šol v Trstu, zopet čez štiri leta pa kanonik.

Kot pesnik se je oglasil uže v mladih letih v »Kr. Cbel.« II. zv. »Modri
pivec« in v IV. zv. » S o I n c e «. Zložil je umetno pesen : »Vivat Supan«
v desetih kiticah, v katerih se začenja vsak stih s črkami teh dveh besed; pesen
je zložena v okornem teško umevnem Zupanovem zlogu.

Bolj ugaja humoristična v narodnem duhu zložena pesen: »Torba dijaka.«

Krepko je podpiral »Drobtinice«; letnik 1858. prinaša: »Sveti Cene
in Justina, mučenika tržaškega mesta«; letnik 1859 — 1860 :
»Marija Pomočnica« in »Zlati perstan ali potop nad Čateškim
g r i č o m « ; letnik 1862 : »Viteški strunjar«; letnik 1863 : »Božja pot
na Dobrovi«; letnik 1865 — 1866 : »Leseni križ«. Lep je »Sonetni
venec za sedanjo dobo« z začetnicami iz besed »Pius Nonus«.

Rad se je ukvarjal Kovačič z životopisi. n. pr. »Matevž Ravnikar«,
»Ivan Bajkart Valvazor«, »Anton K la j « , pobožni istrijanski krajan ;
»Jožef Walland«, goriški višji škof in ilirski metropoUt.

V njegov uradni delokrog segal je spis : »Od slovenskiga bitja v
začetnih ljudskih šolah Teržaških.« Živo je popisal »Romanje
naTersat« in »Azijatsko kolero«.

Nedokončan je njegov spis »Jezuiti« v 14 oddelkih. Semeniška knjiž-
nica v Trstu hrani spis »Zgodovina Teržaške škofije«.

Dr. France Prešern (1800—1849)

se je porodil dne 3. dec. 1. 1800. v Vrbi na Gorenjskem. Mati njegova
je govorila tudi nemški in je bila jako razumna žena. Sedemletnega
Prešerna je vzel k sebi sorodnik Jožef Prešern, imovit župnik v
Kopanju blizu Šmarja na Dolenjskem. Gimnazijske in modroslovne

10*

148 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

nauke je dovršil France v Ljubljani do 1820. 1. ; juridičnc na Dunaju ;
doktor prava je postal 1828. 1.

V Ljubljani je poučeval kot dijak v hiši deželno-sodnega
svetnika Lavrina, na Dunaju v Klinkovvstromovem zavodu in v Te-
rezijanu; imel pa je uže kot gimnazijski dijak obiteljsko, na Dunaju
pa Knaflovo štipendijo ; ni imel torej tožiti o bridkih dijaških letih.
Na Dunaju je poučeval mladega in nadarjenega grofa Auersperga,
poznejšega pesnika Anastazija Griina; skupno čitajoč Valvazorja
sta se navduševala za krasno svojo domovino. Od 24. julija 1829.
do 17. decembra 1831. leta je bil neplačani priseženi praktikant pri
C. kr. komorni prokuraturi ; dasi je večkrat prosil za plačano službo,
je vender ni dobil. Leta 1832. je prebil v Celovcu advokatursko
skušnjo in je potem vstopil v pisarno svojega prijatelja advokata
dr. Chrobata, kjer je ostal do 1. 1847., ko je dobil v Kranju advoka-
turo, katero je izvrševal samo dve leti, kajti umrl je uže dne 8. febr.
1849. 1.

Kar se tiče zunanjih uplivov na mladega Prešerna, se gotovo
ne more tajiti, da mu je mlado srce prešinjal divno lepi rojstni
kraj , romantična »gorenjska stran«. Sorojak in bližnji sosed mu
je bil tri leta starejši Čop, s katerim se je shajal v šolskih počit-
nicah in čital knjige. Ne zdi se pa verjetno, da bi se bil Prešern
kot deček v ljudski šoli v Ribnici navzel krepkega in jedrnatega
narodnega govora in tiste šegavosti in zabavljivosti, katera je od
nekdaj doma v tej dolini, kakor misli Stritar, ker je človek v teh
detinskih letih še vender negoden za take vtise, posebno če je tam
bival le mimogrede.

Med njegovimi učitelji v Ljubljani omenimo Jerina. dr. Tuška,
Debeljaka, Illadnika in M. Kalistra. Odločilne važnosti pa je bilo
zanj znanje s češkim pisateljem in pesnikom Fr. L. Celakovskim,
katerega je bil spremil na Češko ; še-le ta čeh je pokazal Slovencem
in ostalemu slovanskemu svetu, koliko je vreden pesnik Prešern ;
on mu je tudi pokazal širše slovansko obzorje. Ostala sta si pri-
jatelja vse žive dni.

Od dijaških let do prerane smrti je spremljal Prešerna njegov
blagi mentor — Čop; brez dvojbe sta nadarjena in marljiva dijaka
slastno čitala Vodnikove in Ravnikarjeve spise. Uže v dijaških letih
se je Prešern poskušal v pesništvu. On pripoveda sam,') da je

*) V listu, pisanem 13. febr. 1832 iz Celovca Čopu v Ljubljano.

J

Pisatelji. 149

kot pravoslovec četrtega leta dal »formulariju« (Kopitarju I citati cel
zvezek svojih poezij; ta mu je pre svetoval, naj jih pusti ležati nekaj
let in naj potem vzame pilo v roke. Vestno se je držal Prešern
tega sveta in potem sežg"al vse, razven »Povodnjega moža«, »Leo-
nore«. in pesni »Lažnjivi pratikarji«. Dobro je preučil Vodnika in
Ravnikarja in se mnogo naučil pri Celakovskem. Prvo pesmico je
objavil v ,,llUjrisches Blatt" 1827. leta: »Dekeloam« z nemškim
prevodom. Tudi drugi pesniki »Novične« dobe so nastopili s sloven-
skimi umotvori in nemškimi prevodi, n. pr. Svetličič. Malavašič i. dr.

Jako ugodna za njegov duševni razvitek je bila družba duševnih
veljakov one dobe, ki so začeli izdajati »Kranjsko Čbelico« (več
o tem glej pri Copui. Koj v I. zv. je dr. Prešern dal na svitlo uže
omenjeni pesni : »P o v o d n j i mož« (Od nekdaj lepe so Ljubljanke
slovelel balada po Vahazorju; »Leonoro« (po Biirgerjul in
»Slovo od mladosti« (Dni mojih lepša polovica kmalu itd.i.
Takrat je bil v Ljubljani neplačan praktikant.

Tudi v nastopnih letih je zlagal balade in romance; pa uže
1831.1. objavi prve svoje sonete, n. pr. »Očetov naših ime-
nitne dela« m humoristično pesen: »Nova pisarija« (De
zdaj, ko že na Kranjskem vsak pisari), pa spušča svoje »sršene«
in smeši črkarske pravdarje (1832 — 1833), pridružujoč se Čopovim
razpravam z nemškim spisom: »Literarische Scherze in
August Wilhelm von Schlegels Manier«. Leta 1833. so
se prikazale »gazele« (Pesem moja je posoda tvojiga imena),
»glose« Slep je, kdor se s petjem vkvarja) ; z romanco: »Od
dohtarja in učenca« se konča 4. zvezek »Kranj-ske Čbelice«.

Takratna kratkovidna cenzura ni dopuščala vsem Prešer-
novim pesmicam gledati belega dne. Dasi je Čop kot cenzor bil
■odstranil nekatere pesmice . to še vender ni ugajalo strogim
sodnikom (Kopitarju in Pavšku) ; uplivali so na vlado, daje za-
branila nadaljni tisek.

Ker so mu slovenska tla ginevala izpod nog, pel je nemški
v „miji'. Blafr 1834 sonete. i) L. 1835. tugoval je za Čopom. ^i

Kakor 1827. 1., tako je tudi 1836. 1. izdal v slovenskem in
nemškem jeziku : »Prekop« (Wiederbeerdigung).

^) Fr. Celestin 9.

«) „Illyr. Blatt" 1835, št. 30:

Jung stirbt der. den die Himmelsmachte lieben.
Der Spruch, mein Freund, hat sich an Dir bewahret.

150 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Najlepša pesen tega časa je: »Kam?«

Ko brez mirii okrog divjam,*)
Prijatli prašajo me kam?

Sredi 1836. 1. se je prikazala epična pesen: »Kerst per
Savici«^) Povest v verzih. Zložil Dr. Prešerin. V Ljubljani. Natisnil
Jožef Blaznik 1836. 1.

Prešern sam je pisal Celakovskemu, da ima ta epična pesen
tudi namen, pesniku duhovščino zopet nakloniti ; enako je skušal
tudi Vodnik popraviti, kar je pokvaril (!) z »Ilirijo oživljeno« ; —
pa oba truda sta bila zaman.

Dasi je zlagal tudi klasične nemške pesni . je zahteval , da
mora vsak Slovan svoj rojstni ali materin jezik više ceniti, a v
tujem jeziku dati samo kaj izbornega od sebe.

Leta 1839. se je „Illrjr. Blatt^^-u pridružila še „Carinthia^, v
kateri je spravil na dan nekaj pesmic z nemškim prevodom. V
štiriletni dobi do 1845. 1. pa je objavil mnogo lepih ljubezenskih
pesnij. n. pr. »Za slovo« iKaj od mene proč oko), »Ukazi«
(Da ne smem, si ukazala). »Izgubljena vera« (Nebeško sijejo
oči) in pesni v spomin lAndreju) Smoletu,^) (Valentinu)
Vodniku,^! ljubljanskemu županu Hradeckemu^) in Copu^).

Potem je zbral večji del svojih pesnij in jih izdal 18-47. 1. :
Poezije Doktorja Prešerna. U Ljubljani. Natisnil

Jožef Blaznik. 1847. 8«. 192.

Za geslo jim je napisal na čelo :

Sem dolgo upal in se bal,
Slovo sem upu. strahu dal ;
Srce je prazno, srečno ni.
Nazaj si up in strah želi.

V zadnjem zvezku »Cbelice«, ki je izšel 1848. L, je še bilo
natisnenih več, n. pr. »Nuna«, »Zdravica«, »Sv. Se nan « ,"i

') \Venn ich herum in' ohne Rast,
Fragt ihr: Wohia mit solclier Hast?

'») Pretiskani v »Nov.« 1844, 29—35.

8) ,JUijrisches BlatV\ 1844, št. 44.

*) »Nov.« 1845. 12.

') »Nov.« 18i5. 105.

«) »Nov.« 1840.

') J. Cimperman, »Lj. Zv.« 1881, 312 je tega mnenja, da je Prešern vzel
tvarino za to pesen iz Th. Moore-ove pesni »St. Senanus and the Iady«; tem
mislim se upira T. Crv (»SI. N.« 18S4, št. 205) iz Puškinovega »Sapo7.nik«-a. Josip
Cimperman, »Lj. Zv.« 1884, 62'J.

Pisatelji. 151

»Nebeška procesija <(, »Šmarna gora (c, »Nečim ur ni
up« in »Čudni dihur n. V „inijr. Blatt" so »Licovski strelci«'),
v Koledarju 1852 »Pari zi na k"*!.

Prešern je svoje pesni razdelil sam v : pesni , balade , ro-
mance, različne poezije, g-azele, sonete in lirično-epično pesen.

Ime »pesem« je dal Prešern takim poezijam, ki so pripravne
tudi za petje ; uglasbene so skoro vse in se popevajo tudi v so-
rodnih slovanskih plemenih. Večini je predmet ljul)ezen ; do ne-
usmiljene deklice se obrača, proseč, naj mu dovoli gledati ji v
oko, misliti nanjo; samo pogled in misel nanjo bo vzbujala v njem
pesni — »Prošnja«. — V prvi pesmici »Strunam« prosi
strune, naj naznanjajoč njegove bolečine omeče njeno trdo srce;
»Pod oknom« zdihujoč se boji smrti, ako bi dekle ljubilo
druzega. Dekle je trdo: še pred obličje ji ne sme pesnik —
»Kam?« — niti -govoriti o ljubezni — »Ukazi« — saj pa bo
prevzetno dekle pozneje samovalo — »Dekletom«. — Dasi je
dekleta nestanovitno srce drugi vlovil v skrbno nastavljene mreže,
bo vender pesnika pomnila do zadnjega dne. kajti tudi trdna stena,
segajoča do strmih nebes tega ne more zabraniti — »Sila spo-
mina«. Če je dekle še tako prijazna, kakor poprej, je vender
»Izgubljena vera«, kajti:

Ak bi živela vekomej.

Kar si mi bla, ne boš naprej.

Ponosen je pesnik, saj nihče ne sili drage, da bi ga ljubila,
naj mu tedaj poda roko »Za slovo«; s pomočjo stare ljubezni
nosil bo življenja pezo do — bele smrti.

Nezvestobo — od moške in ženske strani — opevajo tri
pesni ; »Mornar«, preveslavši mnogo sveta, je vender ostal zvest
dragi, katero je našel prišedši domu poročeno z drugim ; istotako
očita » Zapuščena« neznačajnežu, da jo je grdo prevaril ; to
jo je pretreslo tako. da si želi smrti, predno povede nezvesti lju-
bimec drugo pred oltar. Kakor naravno, prenaša »Mornar«^)
moško svojo nezgodo :

Moj up je šel po vodi,
Le jadrajmo za njim.

*) Ponatisneni v Bleiweis. Kol. 1854.

^) Od 9. oddelka počenši.

^) Misli se, da je Prešern mislil na prijatelja And. Smole-ta.

152 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Obe pesmici pa presega »Nezakonska mati«') po ne-
dosežni nežnosti izraza in vsebine : izvrstno riše nesrečne mlade
deklice tužni položaj, ki ga vsaj nekoliko lajša pogled zalega
deteta. 2)

Dve pesni »Soldaška« in »Od železne ceste«
sta pevani v narodnem duhu ; v prvi ponosno povdarja slovenski
vojak, da plačejo ob njegovem odhodu žene in deklice, on pa hoče
veselo živeti in umreti za jedino ljubico — čast. V drugi pripo-
veduje dragi, da se hoče |X)peljati skoz razna mesta, celo v Brno
po bogato židovko ; ona pa si hoče izbrati premožnega vdovca in
ga vzeti v strah; ker pa obema njuni ideali ne ugajajo, hočeta
si ostati zvesta in se skupno odpeljati po železnici v velika mesta,
»ak ne bo na poti krst«.

Zopet dve pesni sta zloženi v spomin umrlih. Vodnik je
samoten ptiček, ki neutrudno nabira in iz grmade splava kot ptič
tenis; Andrej Smole, mož plemenitega srca, okusil je nezvesto
ljubezen, videl mnogo sveta pa malo bratoljubja in našel naposled
v domači zemlji zaželeni pokoj.

Te in še druge nenatisnene pesni sta izdala J. Stritar in
J. Jurčič 1866. 1. :

Pesmi Franceta Preširna, s pesnikovo podobo, z

njegovim životopisom in z estetično - kritičnim uvodom. V

Ljubljani. Založil in prodaja H. Ničman. Stari trg h. št. 5.

Josip Stritar je v uvodu (1 — 10) opisal Prešernovo zunanje
življenje, nato (11 — 46) ocenil njegove poezije tako na drobno,
kakor doslej še nobeden pisatelj.

Po pravici se pa mora očitati tej izdaji, da je po nepotrebnem
izpremenila Prešernov tekst, da ga je skušala prilagoditi pismeni
slovenščini 1866. 1.

Napredek od Vodnikovih pesnij, izdanih 1806. L, ki so prvi
klasični proizvodi slovenske muze, je tako velik, da se v n(^beni
drugi literaturi ne najde; tak nenavaden skok.

*) Izborna je zlasti kitica :

Meni neb6 odprto se zdi,
Kailer se v tvoje ozrem oči,
Kadar prijazno iia.smeješ ."^o,
Kar sem prebila, pozabljeno je.

') To pesen sta pobliže ocenila J. Stritar v »Klasju« stran 32 do 34, in
Fr. Levstik v >Lj.Zv.€ L, 440. Levstik žteje to pesmico med najIepSe — na svetu.

Pisatelji. 153

Pesnik nas koj s prvimi kiticami seznani s položajem , da
se čitatelj koj čuti vdomačenega ; beseda je tako blagoglasna, da
je našim prvim skladateljem izvabila najlepše napeve : mogočno je
tedaj Prešern uplival na razvitek višje muzi kal ne skladnje
v Slovencih. Med vsemi se odlikujejo besede in napevi
»Strunam«, »Kam?« in » Nezako n ska mati «.

Balade in romance.

Obe ti vrsti lirično - epične poezije sta si tako sorodni po
predmetu, duhu in obliki, da jih je težko vselej ločiti na drobno.
Balada, prihajajoča od Vlahov, pestovana po Angležih in Nemcih,
je navadno fantastična ; resnobna z vznesenim efektom in v sveča-
nostni obliki opeva ljubezen kakor romanca, samo da je ta skrom-
nejša in včasih tudi humoristična.

Prešern je zložil tri romance v španski meri (dvostopni troheji),
vse tri šaljive vsebine. »Hčerin s v e t« ^) nam slika premožnega
kmeta, ki ne dovoljuje svoji lepi hčerki razgovarjati se z dragim
pod oknom. Ona pa svetuje skrbnemu očetu , naj jO da za ženo
dragemu, potem se nehajo vse te njegove skrbi. »Učenec« je
proklinjal na pepelnično sredo pust , ker je izgubil čas in denar ;
pa vse to bi še prenašal, samo pozabiti ne more lepe nemške
Rezike , ki se je omožila. »Jezični dohtar« je stopal za
šestnajstletnim dekletom, ki se sicer še ne ženi, tudi nima pravd,
pa je vender tako lepo, da pesnik želi služiti njeni ljubezni.

Trem baladam je vzet predmet iz domačih — kranjskih
razmer. »Turjaška Rozamunda« je imela mnogo snubačev
iz laške, nemške, štajerske in kranjske dežele; vse je odbila, samo
Ostrovrharja je počastila s svojo ljubeznijo, toda samo s tem po-
gojem, da privede bosenskega paše sestro Leljo, ki je pre lepša
nego Rozamunda. Ostrovrharju pokloni srce Lelja, katero vzame
junak za ženo, Rozamunda odide v samostan.

Oholost se kaznuje sama ; oholost lepega spola pa je tudi
dostikrat vzrok nesreči moških src. » P o v o d n j i mož« odvede
krasno Uršiko, ki je na Starem trgu v Ljubljani plesala z drugimi
krasoticami, pa oholo odbijala plesalce; urno jo vrti proti Ljublja-
nici m skoči ž njo v vodo.

^) »Lj. Zv.« 1881, 442. To romanco je prevel Vraz na hrvatski jezik.

154 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Ne bogat, pa slaven pesnik je v mnogih pesnih slavil ne-
usmiljeno Severo brez uspeha ; zato zapusti grad s čutarico ob
ledjih — ; pozneje ga najdejo mrtvega in ga brž zakopljejo, ker
duhovnik hiti k poroki Severini. Domu grede sliši duhovnik prepir
med mrliči, in pesnik sam pribiti ven in pove. kako je umrl:

Odkopan pevec ležal je zjutraj vrh zemlje.
Pokopal k tolovajem, biričem ga dade. (Prekop.)

Tudi »Nestrohneno srce« opeva žalosten položaj ne-

ushšane ljubezni. Ko so kopali jamo za mrliča, trčijo na bledega

mladeniča truplo, ki se takoj razvali v prah, živo je ostalo samo

srce pesnika Dobroslava, ki je zaman peval lepe pesni neusmiljeni

deklici :

Ko vstaue drugo solnce, srce tako skopni,
Ko beli sneg spomladi, da kaj zagrebsti ni.

»Zdravilo ljubezni« je dostikrat mirni grob. Mladeniču je
umrla draga ; da bi pozabil to gorje, gre k trem stricem : trgovcu,
opatu in vojaškemu poveljniku. Pri prvih dveh ni našel tolažbe ;
predno je minilo leto, pride od zadnjega zapečačen črn list:

Oj mati, tvoj sin je mir dobil!

Ce ne ugonobi, pa vsaj silno razžalosti ženska nestalnost in
nezvestoba. Jeden vzgled je uže omenjena romanca: »Učenec«;
drugi je mlad godec (»Ženska zvestoba«!, ki je ljubil lepo žu-
panovo Miciko, dokler mu je ni odtujil »mlad kancelir« v gradu;
poči mu struna. Potem se zaljubi v dekle, ki mu obljubi zvestobo,
pa vzel mu jo je »mušketir* ; odslej je godel na dve struni. V
tretje se je zaljubil v lepo hišino , ki se je pa udala mlademu
baronu : odslej je godel samo na eno struno.

Večina balad in romanc prepeva oholost ali nezvestobo žen-
skega srca, moško nestalnost opeva samo »Ribič«.

Med »Različnimi poezijami« se posebno odlikuje
»Nova p i s a r i j a « , ki v nedosežni satirični obliki slika pravec
nasprotnikov prave poezije ; to se zgodi v dvogovoru med učiteljem
(Pavšek , kanonik in cenzor) in učencem (Prešernom) ; v prvem
priporoča učitelj, da je treba pisati tako, kakor govori prosti pla-
ninar, brez lepotičja, v drugem pa, naj opevamo to, kar je potrebno.
»Slovo od mladosti« spada med najdovršenejše njegove pesni.
Zabavljivih napisovje21; večinoma so naperjeni proti slov-
stvenim možem; nekateri so dobrovoljni, kakor n. pr. Vodniku,

Pisatelji. 155

Ravnikarju, Slomšku in Čopu : ostreje je prijel samo Kopitarja.
Krivična pa je sodba o Vrazu in Ahaclju.

rtGlose* izražajo njegovo mnenje, da je slep, kdor se
ukvarja s petjem. »Gazele« poveličujejo njegovo d rag"o; pesen
je posoda njenega imena, ki se bo razširjalo od naroda do naroda.
Vse zna, da on ljubi drago, samo ona tega ne veruje (tretja glosa).
Prepričan je pesnik , da morejo njegove izborne pesni proslaviti
njeno ime na veke. On še sam ne ve, je-li čita draga njegove
pesni, pa vender je ona izvor njegovih poezij.

Pravi biseri pa so njegovi soneti, v katerih opeva svojo
ljubezen do drage. Slavne junake opevati prepušča epičnim slo-
venskim pesnikom, on hoče opevati ljubezen il. soneti; njena
lepota prekosi vse lepote i2.i , njene oči so svetle zvezde (3.1 ; v
Trnovski cerkvi je videl dekle, za katero je vzplamtelo srce.

Tem peterim sonetom sledi »Sonetni venec«, čijih početne
črke nosijo posvetilo : »Primicovi Juljji« ; ona mu je »magistrale«')
celega življenja. Dekleta bodo odslej bolj spoštovale zvesto ljubezen,
tudi Slovencem pridejo lepši časi; žalost srca pokazuje mokro-
cvetoče cvetje poezije (3i. Njegove pesni niso iz solnčnih krajev (4),
pesni so vznikle brez prijetnih spomladnih dnij (5| ; naj bi torej
nebo poslalo Orfeja z domačimi pesnicami, da bi razgrel Slovence,
razpodil neslogo, združil Slovence. Samo solze so rodile dosedanje
slovensko pesništvo. Pesnik ljubi drago in domovino in želi , da
bi se njeno ime slavilo skupno z njegovim; ali njega preganjajo
zle sile. Ce mu pa ona pošlje iz svojih očij mile žarke, takrat
na novo oživi njegovo srce.

Temu sonetnemu vencu sledi še deset ljubezenskih sonetov.
Na onem svetu snideta se Prešern in Petrarka, — tako poje pesnik ;
njune poezije so dejali na tehtnico ; ko so pa dodali kreposti
Leonorine in Julijkine, takrat sta skudelici bili enako visoki.

Mojsij je od daleč gledal obljubljeno deželo ; tudi pesnik je zado-
voljen, če more le gledati lepo lice svoje drage. Med temi soneti
se nanašajo trije na »Abecedno vojsko«. Ostali soneti izražajo žalost,
da mu življenje ni izpolnilo nad, katere je gojil v mladih letih.
Zadnji sonet je posvečen prijatelju Čopu.

V sonetih je izrazil Prešern svoje najgloblje čute in najvišje
misli. V marsičem se morata primerjati Petrarka in Prešern ; gotovo

*) L. Pintar: Akrostition v Prešernovih sonetih, »Lj. Zv.< 1889, 705.

156 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

je naš pesnik učenec italijanskega mojstra, pa učenec, ki si je
ohranil samostalnost.

Svoje poezije završuje Prešern z epično pesnijo »Krst pri
Savici«. Pesen sestaja iz »Uvoda« in iz »Krsta« samega ; tvarina
je vzeta iz slovenske zgodovine osmega stoletja. Valhun, vodja
uže pokristjanjenih Slovencev, se bojuje s poganskimi rojaki,
katere vodi Črtomir. Prizorišče je Gorenjska. Vodja poganskih Slo-
vencev se je bil zaljubil v Bogomilo, lepo hčer duhovnika boginje
Žive. Krasna Bogomila se je pa v teku vojne z očetom vred dala
krstiti in pregovori tudi Črtomira, da zapusti staro vero ; Črtomir
se posveti duhovskemu stanu, oznanja rojakom Kristovo vero in
se odpove posvetni sreči — resignacija odstrani vse konflikte.

S to pesnijo je hotel Prešern potolažiti svoje nasprotnike
duhovniškega stanu.

Pesen je po svoji vsebini bolj lirična nego epična, ker ji
nedostaje dejanja.

V Stritar- Jurčičevi izdaji Prešernovih pesnij 1866. 1. je pri-
dejanih še nekoliko poezij. Izmed treh prevodov: »Tri želje«
(A. Griin : »Drei Wunsche«), »Licovski strelci«') iKorner :
»Ltitzow's Jager«) , »P ar i zi na« Ipo Bvronu) ^) je druga po-
slovenjena tako mojstersko, da popolnem dosega izvirnik, dočim
prevoda Byronove »Parizine« pesnik ni pripravil za tisek.

»Šmarna gora« nad Ljubljano je vsebina dvema pesni-
cama ; lepa je »Pesem od zidanja cerkve na Šmarni
gori«. Kjer zdaj stoji cerkev, je bil poprej plemiški dvor. Mlad
plemič je onečastil kmetsko deklico , ki je umrla ob porodu.
Pustinjak odgoji dete ter ide ž njim v Rim; tam se posveti od-
rasli mladenič duhovskemu stanu. Ko pride domu. da njegov oče,
ki ni imel zakonitega zaroda, cerkev postaviti v svojem gradu.

Tu se nahajata tudi grobna napisa M. čopu in Linhartu.^)

Iz »Novic« 1845. 1. je i)onatisnena : »Janezu N. H r a d e c -
k e m u na njegovega mestnega županstva petin-
dvajsetletnice da n.« Po načinu klasičnih rimskih pesnikov
slavi pesnik dolgoletni trud župana na blagor mestu in deželi ;
pesen se je deklamovala, ko se je odgrnila slika županova.

•) ^Ilhjr. Blatr 1830 in Hleiu-., Kol. 1854.
»,) Kol. 1862.

■) Prešernu se pripisuje tudi prohni napis Francetu Julijanu, duhovniku

na gori sv. JoSla blizu Kranja, pokopanemu v Smartnu pri Kranju.

Pisatelji. 157

Da je posvetna prostost pogubna nežnim stvarcam, se opisuje
v pesni »Nuna in kanarček«. Nuna bi rada dala kanarčku
prostost ; drobni ptiček je neče, kakor tudi nuna ne.

Satirične vsebine je tudi »Zarjavela devica«,') ki se
ima pokoriti v poznejši dobi za svoj napuh v mladih letih. Isto tako
se je kesal »Sveti Senan«. Ta svetnik se je bal upliva ženske
lepote in zbežal na odljuden otok ; pa uprav tje pridrvi vihar lepo
deklico, katere menih ni hotel vsprejeti na kopno. Valovi jo odneso,
in menih si očita, da jej ni pomagal. Jožef Cimperman^) misli, da
je Prešern snov našel pri angleškem pesniku Th. Moore v pesni
»St. Senanus« ; T. Crv^) pa misli, da je Prešern zajemal iz Puškino-
vega ))Sapožnik«-a. Verjetneje se mi dozdeva prvo, ker je znano,
da se je naš pesnik rad pečal z angleškim slovstvom ; rusko slovstvo
je še sedaj premalo znano zapadnim Slovanom , tem manj pred
50 leti.

Labudnica Prešernova je » Z d r a v i c a « , natisnena v
»Čbelici« 1848. 1. Bržkone mu je živahno leto 1848. vdahnilo to
pesen, ker pravi koj v prvi kitici :

V potrtih prsih up budi.

V navdušenih besedah priporoča edinost.

V zadnjih letih se je le malo še kaj zasledilo Prešernovih
poezij ; Fr. Leveč navaja ^) napis na velikem zvonu romarske
cerkve sv. Jošta pri Kranju, ki slove :

Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije
Kraljestva v Heladi končal je Navarin.
Ga kupi romar, ga Samasa v zvon prelije ;
Glasim zdaj božjo čast iz svefga Jošta lin.^)

Tolike raznovrstnosti glede pesniških oblik, pesniške mere in
izvirnosti, kakor pri Prešernu, ne nahajamo do one dobe pri nobenem
slovenskem pesniku.

'■) Kr. 1883, 376; satirična je tudi >Nebeška procesija« v »Kranjski
Cbelici« 1848; mnogo novih poslopij, gledišče, kolizej in kazino bo pohujševalo
do sedaj nedolžno prebivalstvo.

^) »Lj. Zv.< 1881, 312; J. Ciraperman, Senanus redivivus, »Lj, Zv.« 1884.

3) »SI. N.« 1884, št. 201.

*) »Lj. Zv.c 1881, 127; istotam navaja Fr. Leveč Prešerna nemški grobni
napis po Mariji Simonettijevi - na pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani. Jožef
Cimperman: Prešern gratulans: Dem Wohlgebornen Fraulein Aloisia Chrobath.
Dvanajst nemških verzov; čestitanje na imendan 1. 1842. »Lj. Zv.« 1881. 377.

^) Gosta: Reiseerinnerungen aus Krain 1848. Žiogar: »Slov.« 1881.

158 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Po nemškem in ruskem vzg-ledu je izbral Prešern naglas za
temelj pesniške mere. Pesmi ao pevane v trohejih, n. pr. »Stru-
nam«, »Dekletu«, »K slovesu« i. dr. ; v jambih , n. pr. :
»Prošnja«, »Kam?«, »Mornar« i. dr.; daktilska v »Sila
spomina«, »V spomin Andreja Smoleta; Balade in
romance v trohejih. na primer »Turjaška Rozamunda«,
»Orglar« i. dr. ; v nibelunških kiticah »Prekop«; v jambsko-
daktilski meri »Zdravilo ljubezni« in »Ženska zvestoba«;
balada »Povodnji mož« v obhki a 666 ccc ima v vsaki kitici po
štiri daktile. ki so v prvih štirih vrsticah katalektični »in svilabam«,
v dveh zadnjih »in duas syllabas« ; Različne poezije so pevane v
trohejih , n. pr. » G 1 o s a « ; v jambih »Zvez d ogledom«,
»Slovo od mladosti« lottava rima), »Krst«; »Uvod« v pet in
pol jambih = v treh dipodijah ; »Krst « sam je spevan v stancah ;
v tercinah »Nova pi s arij a«, rimana po obliki aha, hch, cdc i. dr.;
v distihih »V spomin Matija Čopa«.

Priljubljene so mu tudi stalne oblike: gazele in soneti.

Jezik njegov je čisto gorenjsko narečje, pomešano z nekaterimi
germanizmi ; Jurčič in Stritar sta v svoji izdaji 1866. 1. skušala jezik
približati sedanji slovenščini, kar se pa ne more odobravati.

V Prešernovi dobi je megleni romanticizem vladal v Evropi,
in naravno je, da je uplival tudi na Prešerna, vender si je naš
pesnik vsled svoje genijalnosti ohranil dovolj samostalnosti. Dasi
je gorko čutil, kako oddaljen od pravih idejalov je realni svet,
vender ni postal preobčutljiv črnogledec, dobro prepričan, da je
življenje pravih pesnikov in mučenikov neskončne vrednosti za
njihov narod.

Nobenega slovenskega pesnika niso v toliki meri prevajali
na druge jezike, kakor Prešerna.

Na hrvatski jezik so Prešernove poezije prelagali St. Vraz,
Preradovič in Trnski.

Malokatero pleme slovansko se tako vestno briga za slovensko
slovstvo, kakor češko ; saj je še-le Ceh Čelakovsky opozoril slovanski
svet na Prešernove poezije. Leta 1882. je izšla v Jičinu knjiga :
»Basne Františka Preširn a.« Pfeložil a ži v oto-
pi s e m b a 8 n i k o v v m o p a t f i 1 Jožef P e n i ž e k. Založil
Ladislav Sehnal. Penižek se rad ozira na slovenske pisatelje ;
prevodi njegovi so precej dobri.

Pisatelji. 159

Zraven Čehov so Slovencem prijatelji Rusi. Obširna zgodo-
vina slovanskih slovstev od Pvpina-Spasoviča se sicer čudno malo
peča s Prešernom, a itak se nahajajo v Rusih možje, katerim se
je omililo slovensko slovstvo. Akademik Jagič je poročal o Jev-
geniejeviču Koršu.') profesorju grškega jezika na moskovskem
vseučilišču, ki je »glavni poklonik« našega pesnika v Rusih, kajti
tam je našel dr. Murko ^) »celo vrsto« čestilce v Prešernovih. Korš
se je bil 1869. 1. seznanil s slovenskimi dijaki in s Prešernovimi
poezijami, katere prišteva v svetovno slovstvo. Sonetni venec je
že natisnen v 7. knjigi moskovskega mesečnika »Ruske Mysli« ;
magistrale se glasi tako-le:

Venok pevec tvoj novyj vi.et dlja sveta:
V nem budut žiti. IjubovB moja i ty;
Iz serdca eti vyrosli cvžty
Priznanija nesčastnago poeta.

Oni vzošli v strane, gde net razsvžta,
Ich rost ne znal dychani,ja teploty
Ich okružali dikich gor chrebt,y
Kraj bujnych vetrov, vžčni čuzdy leta.

Vospitany stenantem i slezoj
Roslut. n ovzoru ne dajut odrady
Nad nimi tuč siiopilisja gromady.

Za to tepert i vid u nich bolBnoj
P«stb iasnyi luč pošljat tvoi im vzgljady
I budet vesel cvet ich molodoj.

Leta 1871. je Nikolaj Vasiljevič Gerbelj izdal v Petrogradu
slovansko hrestomatijo , ki je sicer glede sloven^skega slovstva
uborna, a ima ipak dvoje Prešernovih pesnij, namreč »Turjaško
R o z a m u n d o « in »Slovo od mladosti«; prevod te druge
je bolje uspel nego prevod prve; prelagatelj je M. Petrovski.^)

Tudi Italijanom Prešern ni več neznan; dr. Jakob Chiudina,
izdajatelj zaderskega lista »Osservatore Dalmata« je prevel
nad dve sto narodnih slovanskih pesnij , ki jih je potem izdal
1878. 1. v Firenci v dveh zvezkih; v oddelku »Ca nt i slo veni«
se nahaja prevod Prešernove pesni „Hčerin svet" z naslovom : »II
consiglio«. Zadnja kitica slove:

Padre mio. vuoi tu le porte
Fa' che presto alla sua corte
Mi conduca il mio fedel.

») »Lj. Zv.c 1885, 574.

•••) »Lj. Zv .« 1890, 47—49.

3) Ivan Hribar, »Lj. Zv.< 1881, 740.

160 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Na italijansko je prevel pesni: »Luna sije«, »Prošnja«,
»Strunam« in »Kam?« Canini,'i ki sodi, da je Prešern sploh
največji pesnik v južnih Slovanih.

Canini-ju se pridružuje M. Sabič,'-^) sotrudnik lista »II Diritto
Croato«, ki je 1890. 1. pod črto omenjeneg-a lista spretno prevel
»Iztrohneno srce« in »Izgubljena vera«.

Največje zasluge za to. da se širi slava Prešernova po svetu,
imajo brez dvombe Nemci, Posamezne pesni v nemški besedi so
prinašali v Ljubljani izhajajoči v nemški obliki pisani listi, n. pr.
„Triglav". Najbolj pa je seznanil Nemce s Prešernom Samhaber
s knjigo „Preširenkldnrje'' v Ljubljani 1879. 1. Sicer Stritar ni bil
povsem zadovoljen s prevodi, a morda je ta sodba preostra. Kdor
je navajen na mehke slovanske glasove, se ne more sprijazniti
lahko s trdimi glasovi germanskega porekla.

Samhaber ni prevel v.seh ; izbral je nekatere najlepše in jim
pridejal prozaičen uvod. »Krst pri Savici« je predelal popolnem.

Ta prevod je vzbudil mnogo zanimanja v Nemcih; „Marjazin
filr deutsche Literatur des Auslandes", Gottschallovi „Literatiir-
hldtter" iRob. AValdmiilleri , „Deutsche Revtie" v Berolinu , Otto
pl. Leixner v svojem listu „lllustrirte Weltliteratur fiir die reifere
Jugend", pl. Radics v Sacher- Masochovem listu „Auf der Hohe^
so vsi več ali manj prijazno pozdravili našega pesnika v nemški
obliki.

Janez Cigler,

porojen 1792. 1. v Udmatu bHzu Ljubljane , je dovršil latinske in
bogoslovne šole v prestolnici kranjski in prišel za domačega učitelja
v neko odlično rodbino, ker je bil premlad, da bi ga posvetili v
duhovnika. V tej rodbini se je popolnoma naučil francoščine. Po
kratkem službovanju na raznih kapelanijah je prišel za Schillingovega
kapelana na župnijo sv. Petra v Ljubljani, kjer je takrat župnikoval
slovenski pisatelj Janez Bedenčič, in potem za kaznilniškega kurata
1828. 1. Tu se je do dobra priučil italijanščini , da jo je govoril
kakor Toskanec. Od tod je prišel 1832. leta za župnika v Višnjo
Goro, kjer je umrl 1869. 1.

Vesten duhovnik in plemenit značaj je bil tudi vnet rodoljub
in plodovit pisatelj. Leta 1829. je v celovški ^Carinihiji" ocenil

») Canini, 11 Libro del' Amnre. Venezia 1885, »Lj. Zv.« 1890, 192.
') »Lj. Zv« 1H90, 124.

Pisatelji. • 161

šestnajst raznih del, ki so izšla izza 1813. leta, in naglašal vedno
rastočo znanstveno omiko v Slovencih.

Govoril je Cigler hrvatski ali srbski, češki in ruski ; ruščino
je začel gojiti, ko je bil 1821. 1. v Ljubljani kongres.

V svojih povestih je rad povdarjal , da smo si Slovenci v
rodu z drugimi Slovani. Od 1728. 1., ko je izdal molitvenik za
bolnike, do 1866. 1., ko je v Celovcu v zalogi »Družbe sv. Mohorja«
izšla povest »Kortonica«, je bil marljiv sotrudnik »Kranjski
Cbelici«, »Novicam«, »Drobtinicam« in »Družbi
sv. M o h o rj a «.

V »Kranjski Cbelici« je objavil proste pesmice, čijih snov je
vzel iz narave, n. pr. » M r a v 1 j a s kobilico«, »Šinkovec
v šel«; pesmici »Ljubljanski kovači« v »Novicah«, vzeta
je podstava iz zgodovine rojstvene župnije. Cigler je bil tudi hu-
morist ; to se razvidi iz pesmice »Zmota«; zadnja kitica slove :

Peter zmoten kar popravi,
Žensko glavo vragu da;
Ženi vragovo postavi —
Marsikdo še to pozna.

»Novicam« je bil skozi dvajset let zelo marljiv sotrudnik v
raznovrstnih tvarinah : prirodoznanskih, n. pr. »Ječmenova
rodovitnost« (»Nov.« 1844i, »Korist čebelic« (»Nov.« 1845), »Kuko-
vica« (1860): zgodovinskih in zemljepisnih (Ozir na
pretečene čase na Jvranjskem, namreč na francoske boje) »Višnja
gora« (1854i, »Črtica iz življenja sedanjega papeža Pija IX.«;
šaljivih, n. pr. »Žalostne in pustne zgodbe« (1845), »Bezeg,
daj moža«, »Ukleti osel« (1859) in dr.^)

Mnogo teh kratkih sestavkov se peča z zgodovinskimi dejstvi,
kar kaže, da mu je bil priljubljen predmet pripovedovanja. Ne
bomo se torej čudili, da je to svojo zmožnost porabil za spisovanje
obširnih povesti). Njegova prva povest je »Sreča v Nesreči«
(1836). Vsebina je ta-le:

Živela sta v neki vasi pobožni France Svetin pa njegova žena Neža
ter imela dva sina Janeza in Pavla. Očeta Svetina prisilijo v vojsko — bilo
je to v časih Napoleonovih — kočico pa prodade upniki, ker ni bilo gospodarja
doma. Pavle gre past krave k nekemu kmetu. Janez gre v Trst učit se pekarstva.
Svetinova žena pa vstopi v službo pri vdovi Korduli blizu mesta C. na Štajerskem.
Sin te vdove Karol pa je z Napoleonom šel nad Rusa.

>) Glej Vrhovnik: Janez Cigler 43-48.

11

162 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Pavel je bil postrežen nekemu popotniku — baronu — ko se mu je na
cesti strlo kolo. Zato ga je vzel baron s seboj v Gradec in ga je tam pošiljal
v šolo.

Po smrti dobrotnikov! gre Pavle brez gmotnih pripomočkov na Dunaj in
naleti med potom na znanca Zor mana, kateremu je bil tudi na uslugo, ko
je bil Z o r m a n nevarno bolan v sirotišnici v Gradcu. Ta mn je hvaležen za
to uslugo in podpira Pavla tako dolgo, dokler ne dovrši vseh bogoslovskih študij.
V duhovskem stanu se je odlikoval tako, da je naposled postal škof blizu Dunaja.
Tu Zorman obišče Pavla in obadva naletita v neki revni koči na bolnega
barona Gap a, sina gospe Kordule, ko je iz Rusije potoval domu; uprav
ta težavna pot mu je povzročila bolezen. Z Gapom pa je potoval zvesti prijatelj
Bazilij Hudon, Francoz iz Toulona. V reki Berezini bi bil utonil Gap, da
ga ni rešil zvesti Hudon. Odslej sta postala nerazdružna prijatelja. Smrtne nevar-
nosti rešena sta prišla v roke Rusom, ki so jima sicer pustili življenje, ker se
jim je Gap prikupil s slovensko besedo, pa v Sibirijo sta vender morala. Ko je
Gap ozdravel, mu pove Svetin, da pozna njegovo mater; nato odrinejo vsi na
Štajersko. Ker je Neža še služila pri Korduli, najdeta oba svoji materi, Bazilij
pa je odpotoval.

To je prvi del povesti. V drugem delu se pripoveduje, kako se je godilo
Janezu.

V Trstu je našel mošnjo z mnogim denarjem ter jo dal trgovcu, ki jo je bil
izgubil. Ker Janez ni hotel sprejeti nobenega darila, ga je vzel trgovec v službo,
dal ga poučiti v raznih jezikih in ga poslal v Toulon k Teodoru Eskelezu,
kateremu je služil tako zvesto, da mu je gospod obljubil svojo jedino hčer Kristino
v zakon. Pri Eskelezu pa je služil tudi Ludovik Bodin, katerega je to peklo
do dna duše, da so tako radi imeli Svetina. Trudil se je na vse pretege, da bi
ga izpodrinil. Dolžil ga je pregrešne zveze s Kristino in še celo tatvine, v skrinjo
podvrgši mnogo cekinov, vzetih gospodarju. Svetina so obsodili, da mu odsečejo
roko in glavo. Vender je še v pravi čas prišla resnica na dan. Bodinu odsečejo
obe roki in glavo, Svetin pa je dobil Kristino za ženo in vse Eskelezovo pre-
moženje v last. Bil je srečen mož.

Tretji del obsega dogodke očeta Svetina. Njega so ujeli in gnali v francosko
mesto Besan(;'On, od koder je moral z Napoleonom nad Špance. Vojvoda M. ga je
vzel v službo; oba sta bila ujeta pri Salamanki. France Svetin se je smel vrniti
v domači tabor, ker je bil svetoval vojvodi udati se brez boja. Vojvodi, katerega so
obsodili na smrt, je Svetin rešil življenje. Dovolili so mu radi tega lepega dejanja,
da se je smel vrniti na Francosko. Ker pa je bilo nevarno potovati po kopnem,
je ukrenil po morju voziti se. Med potovanjem so ga ujeli pomorski roparji in
ga v Afriko prodali v sužnjost, kjer je mnogo trpel dve leti. Ko je ušel. prišel
je v roke takemu poveljniku ladje, kateri je kupčeval z ljudmi in revnega Svetina
prodal v Ameriko. Po dokončanih Napoleonovih vojskah je prišel vojvoda M. v
Ameriko in odkupil Svetina in s seboj vzel v Toulon, kjer se je uprav takrat
vršilo Janezovo ženitovanjc. Bazilij Iliidon pa pove, kje sta bral Pavol in mati
Neža. Ore je ostal pri Janezu, mati pa i)ri Pavlu do smrti.

Snov te povesti se je zelo prikupila Slovencem, ker so prve
osebe slovenske, ker se povest doloma vrši na Slovenskem, deloma

Pisatelji. 163

na Francoskem, za katere dežele imajo Slovenci simpatijo. Slovenci
se zelo zanimajo tudi za morje, ker obpluje našo južno mejo.
Francoske vojske so bile v živem spominu mnogoterim Slovencem
v tistem času, ko je izšla povest, namreč 1836. 1.

Najvažnejši deli te povesti so srečno izbrani ; tudi dejanja je
dovolj, oporekati je samo to, da so značaji ukrojeni preveč po
enolični meri ; tudi so osebe vse dobre, samo Bodin je hudobnež.
Tudi to je preveč po jednem kroju, da se obadva brata prikupita
s tem, ker nočeta plačila vzeti za storjeno uslugo. Posamezne
osebe se najdejo tudi preveč slučajno.

Kljub vsem tem hibicam se je povest Slovencem zelo prikupila
ter pokazala, da je Cigler imel dar pripovedanja: samo žal, da se
je izčrpal uže s prvo povestjo, ker se enaki načrti nahajajo tudi
v naslednjih njegovih povestih.

Druga povest je »Življenje Sv. H e m e, brumne koroške
grofine.« Iz tega zadnjega delca je razvidno, da je Ciglerja jela
zapuščati pisateljska zmožnost. Vsebina je na kratko ta : Hema ima
s svojim možem dva sina, Viljema in Hartvika, kiju umore rudarji.
Viljem umre na božji poti v Rim ; njegova vdova je storila silno
mnogo dobrega. Vsled njenih daril se je ustanovila krška škofija.

Ker je bil Levstik tako pohvalno ocenil njegovo prvo povest,
se je TOletni pisatelj z nova lotil pripovedovanja ter izdal povest:
»Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov
soldatov« (1863). Kratko vsebino podajemo v »Prilogi«.

Po povesti, objavljeni v časniku „Pusterthaler Bote" ^ je spisal
zadnjo povest »Kortonica, koroška deklica« (1866).

Poleg svojega obsežnega jezikoslovnega znanja, poleg mar-
ljivega pripovednega pisateljevanja je vestno opravljal dolžnosti
svojega stanu in spisal tudi devet knjig nabožne vsebine ; iz teh
omenimo tukaj samo »Bratovščino sv. Leopolda«, v kateri
je poročal o misijonarskem delovanju svojega rojaka Barage , ki
se je 1854, 1. kot škof vrnil v domovino.

V zapuščini Ciglerjevi se je našel rokopis: »Skušnje
gospodarske in zdravilske«. Viri so mu bili : »Novice«,
„Laihacher Zeifung", „Yaterland" in „Burger- tind VolkszeUimg von
Brtinneck".

Njegov jezik je bil dosti pravilen za ono dobo ; to pa izvira
odtod , ker je dobro znal sorodna slovanska narečja ; tudi misli

U*

164 Zgodovina slov. slovsta. II. del.

svoje je razvijal primerno ; k temu pa mu je najl^olj pomoglo
znanje italijanskega in francoskega jezika ter pr rojena nadarjenost.
Živeč med narodom je uvel marsikateri narodni izraz v pismo.

Franc Metelko il789t.

Krščen 14. jul. 1789. 1. v Skocijanu pri Dobravi na Dolenjskem,
prišel je v šolo k frančiškanom v Novo mesto. Gimnazijski dijak
je poučeval v laški rodbini, kar mu je pozneje jako koristilo. V
mašnika posvečen 11. sept. 1814., je šel za duhovnega pomočnika
v Gorje, kjer je takrat dekanoval J. Škrinar, prelagatelj sv. pisma,
drugo leto v Ljubljano za kateheta k stolni cerkvi, katero službo
je opravljal do smrti.

Vsled naporov barona Žige Cojza, Jerneja Kopitarja in Matevža
Ravnikarja se je ustanovila 1817. leta stolica za slovenski jezik v
ljubljanskem semenišču ; Metelko je dobil to službo s 400 gld. letne
plače s pogojem, da poučuje po štiri ure na teden v II. bogoslovnem
razredu ; licejalni učenci so tudi smeli zahajati v ta nauk. Po
Vodnikovi smrti 1819. 1. je jel Metelko sloveniti uradne ukaze in
razglase; to službo je opravljal do 1847. 1.

Uže 1818. 1. je jel iz proste volje učiti pripravnike za ljudske
šole na kmetih, kako je brati in pisati slovenski jezik.

Metelko je učil po Kopitarjevi slovnici, ki pa za ta namen ni
bila primerna ; glasoslovje ima osnovano preveč na široko, skladnje
pa nima skoro nič; brez ročne knjige pa je vsak nauk živega
jezika od sile težak. Slovencem primerno slovnico napisati je bilo
uže radi tega vrlo težko, ker so priporočali tak pravopis, ki bi
služil vsem Slovanom. Ravnikar je spravil Metelka v Ljubljano,
on ga je morda tudi pripravil , da se je lotil težavne izumitve
primerne ab< cede ; sešli so se na Dunaju 1820. leta Dobrovsky,
Kopitar, Ravnikar, Metelko, Kalister, Šlakar, da bi se posvetovali,
kako je osnovati jednoten slovenski ali slovanski pravopis, pa se
niso zjedinili. Nato se vender odloči Metelko, da izumi nekolika
črk za slovenske šumevce in polglasnike staroslovenske. L. 1826.
je izdal slovnico „Lehrgeb(m<le der slovenischen Sijrache'' .

V predgovoru govori o Slovanih in njih jezikih, o delovanju
Cirila in Metodija, o početkih slovenskega slovstva, navaja brižinske
spomenike, razpravlja slovenske (kranjske) slovnice, omenja Dobrov-
skcga »Ausfiihrliches Lehrgebiiude der Biihmischen Sprache«. Prag

Pisatelji. 165

1S09. Slovnica sama mu je urejena tako : Glasoslovje in izgovar-
janje slovenskih (_kranjskih) besed, 1 — 18; naglas, 18 — 22; slovo-
tvorje a) z enim, 3) z dvema, v) s tremi alj več temeljnimi glasovi ;
končnice, 22 — 36 ; oblikoslovje samostavnikovo, obrazovanje lastnih
imen, 36-69; spol in obrazovanje pridevnikov, stopnjevanje. 69—92;
števnik in zaimek, 92 — 102; obrazovanje in delitev glagolov, 102
do 142; predlog, veznik, medmet, 142 — 168; sklanjatev, 168 — 204;
spregatev, 204 — 222 ; skladnja iRegeln der Angemessenheit, der
Abhangigkeit), 222—264; razni izreki in pregovori, 264 — 280;
berilo, 280—294.

Ta slovnica je temeljito premišljena in za one čase izvrstno
delo. Kopitarjeva bila je preobilna v glasoslovju, skladnje ni imela
nobene. Poznejši slovničarji opirali so se nanjo ; da so pisatelji
odslej začeli pisati čistejšo slovenščino, je zasluga te slovnice.
Tedanji odlični pisatelji. Slomšek, Jarnik so naglašali, da je treba
jezik imenovati slovenski, a ne kranjski.

Ko je bila ustanovljena stolica v semenišču, segati je jel pouk
v slovenščini tudi v nižje šole ; v to svrho je napisal Metelko
poučni knjigi : a) Abecednik za slovenske šole, b) Abe-
cednik za slovensko-nemške šole.

Naprosila ga je vlada , naj napiše primerno slovnico tudi
ljudskim učiteljem in učiteljskim pripravnikom ; rad je ustregel
tej želji in izdal ))Slowenische Sprachlehr e«.

V resnici je ta slovnica spreten posnetek ; na koncu ima tudi
nekatere izreke in pogovore in je namenjena tudi tujcem.

Nekaj let pozneje izdal je Metelko šolsko knjigo, pa ne v
svojem pravopisu, nego v bohoričict, katera je po srditi črkarski
ali abecedni vojski prišla zopet na površje, namreč: »Berilo za
male šole na kmetih.« 1834.

Vsebina temu berilu je raznovrstna: govori o zemljepisu,
o dolžnostih podložnikov do oblastnikov, obsega pregovore za
mladost, pravila za priljudnost, pravila za zdravjevarstvo id.

Ko je ponesrečil Cop, se je potegoval za njegovo službo tudi
Metelko ; povdarjal je v prošnji, da zna slovenski, nemški, latinski,
grški, hebrejski, francoski, italijanski, da razume vseh deset narečij
slovanskih, zaželjeno mesto pa je dobil Likavec.

Ko je izdal Kopitar svoj »Glagolita Clozianus«, mu Metelko
objavi svoje opazke.

166 Zerodovina slov. slovstva. II. del.

Zanimal se je za vsako podjetje na slovstvenem polju slo-
venskem ; tako je podpiral Korvtka pri nabiranju slovenskih na-
rodnih pesnij.

Do 1849. 1. štele ali imele so naše gimnazije štiri gramatikalne
razrede, potem dva humanitetna ; dva licejalna sta bila združena
prav za prav uže z vseučiliščem ; zdaj se je združilo vse v jedno
učilišče ; v višjo in nižjo gimnazijo. V teh novih razmerah pre-
stopi Metelko iz bogoslovnih na srednje šole. Sedaj pa je nedo-
stajalo potrebnih učil za slovenski pouk : slovnice, berila in knji-
ževne povestnice. Slovenci so dobili takrat tri nove slovnice,
namreč: 1847.1. je izdal dr. Muršec v Gradcu »Kratko slo-
vensko slovnico za pervence«, BI. Potočnik v nemškem
jeziku »Grammati k der slowenischen Spr ac h e«. Laibach
1849, 8, VIII., str. 183, in Fr. Malavašič »Slovenska slovnica
zaperve slovenske šole v mestih in na deželi«. V
Ljubljani. 1849, 8, VIII., str. 176. Ta je bila namenjena v prvi
vrsti šolam ; radi tega jo je dobil Metelko v presojo ; sodba je bila
ostra, dasi je bila slovnica večinoma sestavljena po Metelkovi
slovnici; grajal je imenoslovje, uravnavo in posebno črkoslovje ;
to poslednje seveda se stališča metelčice.

Za berilo je se.stavil in izdal 1850. leta Ivan Macun v Trstu
»Cvetje jugoslovansko«. I. del. 8". XII., str. 270. Tudi to
knjigo je dobil Metelko v razsodbo in jo ostro grajal. Po pravici
je očital knjigi premnogo germanizmov in nepravilnih oblik, hrvat-
skih izrazov, pesnic brez vrednosti, srbske pesni brez potrebnega
komentara; naposled zatrjuje v nemško pisani razsodbi, da je , Cvetje,
»fiir studierende Slovenen g;inz unbrauchbar«.

V presojo je dobil tudi »Kerščanski katolški nauk« za slo-
venske ljudske .šole labod.ske školije z vprašanjem, ne bi li kazalo
to knjižico uvesti v šole ljubljanske škofije.

Razsodba pravi, da delce »nikakor ne zadošča«, in razsodnik
se čudi, češ, da je skoro nemožno verjeti, da bi bila slovenščina
storila tak korak nazaj.

Kjer pa je videl Metelko zmožnost in pošteno voljo, tam je
rad sodeloval. A. Janežič ga je poprosil 1853. 1., naj mu pregleda
rokopis njegove slovnice, kar je Metelko storil drage volje. Tudi
je sodeloval pri prevodu sv. pisma, ki ga je oskrbel škof ljubljanski
Anton \Volf v šestih zvezkih ; Metelko prevel je proroka Ecehiela
in Daniela v VI. zvezku 1859. 1., str. 382—592.

Pisatelji. 167

Ali ne samo slovnica in berila so bila potrebna za uspešni
pouk v slovenščini, nego tudi književna zgodovina slovenskega
slovstva; tudi na to stran je delal Metelko, pa svojega spisa ni
spravil na svitlo, ker ga je prehitel Janežič 1854. leta se svojim
»Pregledom«, pridejanim slovenski slovnici.

Dasi je vrlo rad občeval s književniki in se posebno veselil,
če so ga pohajali učenjaki iz tujih dežel, n. pr. Sreznevski in drugi,
vender se je rad izogibal vseh izjav in javnega delovanja; tudi v
abecedni vojski se je bojeval bolj v zatišju. Ko je napočila 1848. 1.
svobodnejša doba, v kateri so bili Slovenci osnovali na Dunaju in
v Ljubljani »Slovensko društvo«, da bi se potegovalo za pravice
slovenskega naroda v vseh razmerah, povabili so tudi Metelka na
prvi veliki zbor tega društva 9. junija 1848. 1. ; on pa je odklonil
povabilo s tem pismom:

Blagi Slovenski Zbor!

Prejemši dans Vaše povabilo za pristop v Slovenski Zbor, se Vam

častiti Gospodje za to čast prav lepo zahvalim. V zadevi Vašiga hvalnega

prizadevanja, Slovenščino bolj in bolj izobraziti ia olikati, sim že od nekdaj

z vsimi blazimi Slovenci, tedaj tudi z Vami iz celiga serca v ljubezni

združen in želim vsim k pridu biti. Vaš namen pa tudi zadene silno visoke

in nežne reči, ki moj um presežejo in na tako tankih nitih visijo, da se

jih jez s svojimi hodnimi rokami ne upam dotekniti in za to se časti

meni z Vašim slavnim pismam namenjene, bodi mi brez zamere, nikakor

ne morem udeležiti. " tt i ■ •- •-•

Vam sluga najpomznisi

V Ljubljani 5. Rožniga cveta 1848. ^ „,

Omenili smo bili poprej , da je po Vodnikovi smrti Metelko
vladi in raznim oblastvom jel sloveniti »zakone in razglase«;
dobil je 1810. 1. službo kranjskega tolmača ; posel prelagatelja je
dostikrat muden, ker je težavno uradniško nemščino sloveniti jasno
in natančno ; saj Levstik sam priznava to v predgovoru svojega
»Nauka županom (c

V lastnosti tolmača obrnil se je Metelko 1822. 1. s prošnjo do
deželne vlade, naj da popisati krajevna imena po Kranjskem, ker
je pri prevajanju imel dosti težav s tem, kako pravilno pisati
imena mestom, trgom, vasem, gradovom itd. ; imena naj se pišejo
pravilno in naj bi se dodal tudi genetiv irodilnik). Metelko je zložil
poseben pouk, kako je ravnati pri tem poslu. Vlada mu je 1823. 1.
oddala nabrano tvarino , iz katere si je Metelko sestavil abecedni
red vseh imenitnejših krajevnih imen na Kranjskem.

168 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Tudi drugim je rad pomagal pri jednakih delih, na primer
H. Freyerju pri sestavi knjige: „Alphabetisches Verseichniss aller
Ortschafts- und Schlossnamen des HersogfJiums Krain in deufscher
und krainerischer Spracke efc. als Commentar znr Specialkarte des
HersogtJutms Krain 1846''.

Pa ne samo kot slovenski jezikoslovec, nego tudi kot duhovnik
je bil marljiv pisatelj ali pravzaprav prelagatelj ; na svitlo je dal:
»Serce, ali spoznanje in zboljšanje človeškega
s e r C a. « ')

Cisti donesek te knjige je bil namenjen slovenskim misijo-
narjem v Ameriki.

Naravno je , da Metelko ni ostal pri tej knjigi ; med pre-
lagatelji sv. pisma je slovel tudi Skrinjar, ki je na slovenski jezik
prevel štiri evangeliste in psalme. Po smrti Skrinjarjevi je Metelko
dobil njegov rokopis in ga izdal z naslovom: »Vir in izvirek
v si h zveličanskih naukov«. V Ljubljani 1849.

V predgovoru pravi med drugim :

Tistim kristjanom, kateri per branji svetiga pisma nič ne znajo prav
mislili in le nekako dušno suhoto čutijo, s to izlago na pomoč priti, to je
ves namen teh bukev.

To knjigo in poprej omenjeno posvečuje v nemškem pred-
govoru škofu Antonu Alojziju Wolfu.

Koliko se je bil trudil Vodnik .se slovarjem in kako daleč je
dospel v izdelovanju , omenili smo na svojem mestu. Vodnikov
rokopis je bil last Metelkova; 1848. 1. ga je radovoljno prepustil
»Slovenskemu društvu«. Leta 1854. sproži dr. Blei\veis
stvar slovarjevo, poklonivši tedanjemu ljubljanskemu školu \\'oiru
izvod slovenskega koledarčka s podobo Vodnikovo. Plemeniti mecen-
škof je prevzel stroške; delo je prišlo zopet v tok. Marljivo je pre-
biral in dopolnjeval Metelko rokopis; bil je sicer za znanstveno
uravnavo slovarja , večina pa je odločila za uravnavo porabnega
(praktičnegal slovarja.

Dasi umirovljen učitelj , ostal je stolni kapelan do smrti.
Navadno je propovedoval pustni pondeljek in govoril v tako
čisti in lahko umevni slovenščini, da je bila prava gnječa, ker so
njegovih govorov prihajali poslušat tudi taki ljudje, ki navadno
ne zahajajo v cerkev.

') »Nov.« 1847, 88.

Pisatelji. 169

Lepo svoje premoženje (70.000 gold.) je volil večinoma v
ustanove na korist učencem in rokodelskim pomočnikom, katere
je poučeval skozi 40 let.

Jožef Burger (1800—1870),

porojen v Krašnji , je služboval kot duhovni vodja v ljubljanski
bogoslovnici in kot dekan v Smartnem pri Libiji.

Uže kot bogoslovec je zlagal pesmice, n. pr. »Spomlad«,
»Tirsid in Lisid«; potem je prirejal Smidove povesti za slo-
vensko občinstvo, izdal 1833.1, mnogokrat natisnene »Liste in
evangelije«, po Buchlellnerju prikrojil »Svete Terezije
premišljevanje«, o kateri knjigi pravi, da se morejo 'celo
škofje učiti iz nje. tem bolj bo še-le ugajala mladini, katera naj se
uvaja ž njo v božje kraljestvo.

Leta 1831. in 1832. je izdal govore Antona Pekca , bivšega
kapelana pri sv. Jakobu v Ljubljani, z naslovom: »Razlaganje
dopoldanske službe božje«, katere je hvalno omenil
Anton Slomšek v knjigi : »Mnemosynon Slavicum«, in
»Kristusovo trpljenje«.

Pri knjigi: »Krščanski nauk za Slovenske šole«
(1831i je sodeloval z Jerinom in Jelovškom. Jerin (1785 — 1849) je
bil stolni dekan v Ljubljani in šolski nadzornik. Jelovšek (1793 do
1868) je bil kanonik v Novem Mestu.

Svoj delež ima tudi pri prevodu sv. pisma (sveti Evangeliii.
Poslovenil je bil ta del nove zaveze najpoprej Andrej Gollmaver
(por, dne 28. novembra 1797 v Radovljici, umrl kot nadškof v Gorici
dne 17. marcija 1889), takrat učitelj bogoslovja v Ljubljani. Pregle-
dala sta prevod razven Burgerja tudi Blaž Potočnik in Jurij Zupan,

V predgovoru se razlaga razvitek slovenščine od časa, ko sta
Japelj in Kumerdej sv. pismo prevela na slovenski jezik ; nekatere
tujke so se nadomestile z domačimi izrazi.

Sodeloval je tudi pri \\"olf-Cigaletovem slovarju in pri sestav-
ljanju Bleiweisovih beril.

Po svojem delovanju je v marsičem jednak Zalokarju,

Janez Zalokar (1792-1872),

iz Smarjete na Kranjskem, je dovršil latinske in bogoslovne šole
v Ljubljani, kjer so mu bili učitelji Vodnik, Jož. Valant, Ravnikar,
Krsnik in drugi. Bil je kapelan v Metliki, 1818. leta spiritual v

170 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

ljubljanskem semenišču, župnik v Tržiču in Škocijanu na Dolenj-
skem. Povsod, kjer je služboval, svojim župljanom ni bil samo skrben
dušni pastir, nego tudi svetnik v vsakdanjih razmerah.

Kot pisatelj je obdela val tri stroke : nabožno, gospodarsko in
jezikoslovno.

Tomaža Kempčana »Hojo za Kristom« je priredil
za Slovence v dveh izdajah 1820. in 1826. 1.; spisal je tudi molit-
venik : »Kratko premišljevanje«.

Navdušen mladinoljub, kakor Jurij Japelj, je izdal več otrokom
primernih spisov.

Zalokar je bil prvi, ki je pisal v metelčici in o metelčici ter
je bil jeden izmed najboljših pisateljev Metelkove dobe ; zagovarjal
jo je v spisu: »Splohin nauk od krajnskih čerk, posebni
glas novih in navoj, po njih prav brati« ; spisal J. Zalokar. V Lju-
bljani 1825. 12°. V2 pole.

Zvest prijatelj je ostal metelčici, dokler je bilo možno, kajti
še 1844. 1. je spisal v „Extrabeilarje sur Laibacher Zeitung" članek:
» N o C h e i n Wo rt iiber die neue slovenische Ortho-
graphie« in se proti bohoričici in gajici oglašal za metelčico.

Spisaval je slovenski slovar in prepustil svojo tvarino (Jigaletu,
ko je po Wolfovi določbi ta prevzel uredništvo. Leta 1 855. je za
poskušnjo objavil »Slovenski rodovnik žlahte in s\akovščine« proseč,
naj se dopolni z izrazi iz drugih krajev. Zložil ali sestavil je svoj
slovar po družinstveni osnovi, pozneje ga je prepisal po abecednem
redu, ker so se strokovnjaki odločili za to. O znanstveni vrednosti
njegove zbirke more izreči temeljito sodbo samo pisatelj slovensko-
nemškega slovarja.

Poleg svojega pisateljevanja v nabožni in jezikoslovni stroki
je bil skrben kmetovalec ; izdal je »Umno kmetovanje in
Gospodarstvo«. Ljubljana 1854. V predgovoru naglasa Zalokar,
da imajo Slovenci sicer lepa dela v posameznih strokah kmetijstva,
da pa še pogrešajo celotne knjige ; to delo stalo ga je baje mnogo
truda.

Pisana je knjiga v lepi slovenščini in vsebina razdeljena
razumno.

Blei\veisu jo bil marljiv sotrudnik pri »Novicah« ; navedimo
tu le nekatere sestavke , n. pr. : »Bolezni vinske t e r t e « ;
»So naši dedje bolje gospodarili ali mi?«; »Kako
živež hraniti, da se ne s p r i d i V c(

ij

Pisatelji. 171

Zadnje njegovo delo je bil prevod 1. in 16. Hartinger-
jevih kmetijskih tabel; prvo je v izvirniku sestavil baron
Barbo in jo imenoval »Sadje«, drugo pa baron DoblholT; predmet
ji je bil: »Raba živine«. Ugajale so te table osobito ljudskim
šolam in kmetski mladini.

Andrej A 1 b r e c h t (1782— 1848)

iz Idrije je kapelanoval v Semiču, na Krki, v Kranju, v Dolenji vasi, bil kanonik
in stolni župnik v Ljubljani, prost v Novem mestu Kakor Veriti je tudi on bil
plodovit apologetski pisatelj.

Jurij Alič (1779-1845),
porojen v Poljanah na Gorenjskem, dekan v Gornjem Gradu na Štajerskem,
višji šolski nadzornik labodske škofije, dekan v Vidmu za Savo, kanonik in
nadžupnik (Hauptpfarrer) na Laškem (Tiiffer), je bil učen Slovenec in je bržkone
sestavil: >Majhni Katekizmus« (Gradec 1830). Na eni strani je nemški,
na drugi strani slovenski tekst.

Zbiral je tudi slovenske besede in prislovice. katere je s svojimi pristavki
Jos. Drobnič izročil ure"dnižtvu nemško-slovenskega slovarja.

Mej govorniki imenujemo Felicijana Ranta (1790—1842) iz Šmartina
pri Kranju, redovnika sv. Frančiška in župnika v Ljubljani; njegovi govori v
cerkvi pri Materi Božji iz 1829. 1. so se natisnili 1834. m 1849. leta. Njegov rojak
Ferdinand Vonča (1792 - 1840) iz Šent Vida nad Ljubljano, tudi redovnik
sv. Frančiška, posebno poučen v orijentalskih jezikih, umrl je nagle smrti na
vizitaeiji v Nazaretu. V proslavo svetega leta 1826 govoril je v cerkvi sv. Petra
pri Natisoni Videmske škofije in je dal svoje govore 1827. 1. v Celovcu natisniti
pri Ferdinandu pl. Kleinmayerju.

Friderik Baraga (1797—1868),

porojen v Dobrničah. se je šolal v Ljubljani in potem učil pravoslovja na Dunaju;
opustivši to stroko, vpisal se je v bogoslovje v Ljubljani, kapelanoval od 1823. 1.
v Šmartinu poleg Kranja, od 1828. 1. v Metliki. Preselivši se v Ameriko je v
raznih krajih — Cincinnati, L'Arbre croche, Lapointe, Lac superior idr. — med
Indijani razširjeval krščanstvo. V priznanje zaslug postal je namestnik Detroa-
škega škofa, 1893. 1. škof v Sainte-Marie, se preselil v Marquette.

S posebno marljivostjo se je koj s početka poprijel spisovanja molitvenikov
in je to delo pričel kot pesnik, dasi ne preveč srečno, kajti: »Opominjevanje
eniga duhovniga pastirja na svoje ovčice v' sredi svetiga leta 1826. Zložu Fridrih
Baraga, kaplan.« 8V2 pole je v jezikovnem oziru pomenljivo delce.

Jako sta se prikupila Slovencem molitvenika: »Dušna paša« (natis-
nena osemkrat) ter »Od počeščenja in posnemanja Matere Božje«.

V daljni Ameriki Indijance učeč Kristovo vero vender ni nehal pisati za
nepozabne mu rojake; ker jih ni mogel ustno navajati k pobožnemu življenju,
jim jo pošiljal iz Amerike dušno hrano, ki se je seveda tiskala v Ljubljani. Te
knjižice so: »Zlate Jabelka« (1844. L), »Premišljevanje štirih
poslednjih reči« (1832), »Nebeške rože« (1844).

172 Zgodovina slov. slovstva II. del.

Vešč je bil mnogim jezikom; 1854. 1. je spisal prvo slovnico in slovar
očipvejskega jezika in ga poklonil papežu Piju IX.; pisal je v nemškem in fran-
coskem jeziku ob Indijancih (Geschichte, Charakter, Silten und Gebrauche der
nordanr.erikanischen Indier. Laibach, Blasnik 1837. 8°). To knjigo je preložil na
slovenski jezik J. Kek.

O Indijanih je dopisaval v razna glasila.

Janez Bedenčič (1777—1843;
iz Šent Vida nad Ljubljano je kapelanoval v Kranju in Cerknici, župnikoval v
Logatcu, pri sv. Petru v Ljubljani, naposled pa služboval kot dekan v Kamniku.
— Oskrbel je 4. natis knjige : »Sveti Križevi pot«. Ljubljana 1808. Njegovo
lastno delo je: »TomashaKempensarjačvetere Bukve«, »Pot h
nebesam, katero je pokazal Jezus Kristus«. Petiga natisa. V Lublani.
A. Hon. — Leta 1825. natisnil J. SalTenberg. 8". XI. 315.

Andrej Bohinc') (1795-1871),
porojen v Zapogah, kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, umrl kot župnik v Cerkljah
na Gorenjskem. Spisal je molilvenik: >I>ružba vernega človeka« V Lublani
natisnil L. Eger. Na prodaj ima Hohn. 1827. 12". 240. — II. nat. 1835, 294.

Jožef vitez Jakomini (1755 — 1830)
iz Vipavskega je pel 1779. 1. v Rimu novo mašo, 1829. 1. pri Novi Cerkvi na
Štajerskem zlato sveto mašo in je umrl tam kot dekan. Izdal je: >Keršan-
skiga nauka razlaganje«. I. IL bukve. V Ljubljani 1801; »Molitve
vernega kristjana«. V Celji 1820. »Razlaganje sv. maše«. V
Celji 1823 ")

Jožef Kek (1796—1855)
iz Zatičine na Dolenjskem, na zadnje škofijski tajnik in častni kanonik, je spisal
tri knjige: a) »Mali besednjak slovenskiga in nemškiga jezika«.
(Ljubljana 1834), 6j molilvenik: »Duhovni tovarš pobožnega kristjana« (Lju-^jjana
1838. 1.), cj »Popis navad in zaderžanja Indijancev polnočne Amerike« (po Baragi).
Ljubljana 1837. Daljnega upliva te knjige niso imele.

Frane Veriti (1771—1849)

iz trga Tolmezzo v videmski nadškoliji je pohajal latinske šole
in semenišče v Vidmu, zbežal radi obrekovanja, služil v trgovini
v Požunu, bil štiri leta mornar na Laškem, nekaj časa gospodar
doma, potem dovršil bogoslovje v \'idniu, kapelanoval v Horjulu,
v Selcih, na Krki, vikar v Hovtah, župnik v Horjulu 1812. leta,
na zadnje kanonik v Novem meslu.

Spisjd je mnogo obširnih knjig v dveh razlienih strokah,
namreč v pripovedni in razlagalni ; uvod k jedni je : »Popotnik

') »Zg. Dan.« 1869. 217. — .1. Marn : Jez. XXIII.
») J. Mam: Jez. \XI[, 76; XXIV. 28.

Pisatelji. 173

široke in ozke poti.« Obširnejše delo v tej stroki je: »Življenje
Svetnikov in Prestavni godovi« v štirih debelih knjigah.

Spisovati je začel to delo kanonik Miha Hoffnmann; po
njegovi smrti je je nadaljeval Ver i ti; jezik pilil in popravljal
je tudi Andrej Albrecht.

V predgovoru priznava Slovencem, da radi čitajo dejanje svet-
nikov, da pa nimajo primernega berila; naj b':'r6 to z mislijo in
voljo poboljšati svoje življenje.

Druga stroka Veriti-jevega pisateljevanja je »Razlaganje« ; v
tej stroki je napisal sedem knjig.

Kot pridevek k tema glavnima strokama pridenemo knjigo
premišljevalne tvarine, namreč: »Perp r a vlj anj e k' smrti ali
premišljevanje resnic v' srečno smrt po magij i vi h.«
V Ljubljani 1841. 8. 258.

Če se premisli, da je bil Veriti Lah, se mora priznati, da je
pisal še precej uglajeno slovenščino ; njegovi spisi se sicer ne od-
likujejo po visokih mislih, pa njegova prosta beseda ide čitatelju
in slušatelju do srca. Dovolj spisov zapustil je v rokopisih.

V tem času se je tudi na Štajerskem slovstvo slovensko
vedno bolj razvijalo. Mej pisatelji omenimo naslednje :

Alojzij Perger (1776—1839),

porojen pii sv. Urbanu blizu Ptuja, bil je zadnja leta oskrbnik grajščine na
Naričkem Vrhu (Narrenbiichl) blizu Radgone.

Vrlo se je zanimal za staro zgodovino svoje ožje domovine in za jezike;
uže petdeset let poprej, ko se je >Stajersko zgodovinsko društvo« brigalo za
stare spomenike, je bil Perger marsikaj napisal v svoje beležke, nabiral pesmice
in pesnikoval sam. Iz njegovih zapiskov sestavil je bil Hofrichter, ki je bil
beležnik v Slovenjem Gradcu, svoj spis : »Die Heeresstrassen der
Romer in Niederosterreich«. Ko je Hofrichter zapustil Slovenji Gradec,
je Trstenjaku zapustil dva zvezka Pergerjevih izpiskov, iz katerih se je razvidelo,
da je bil Perger izpisal vse podatke starih pisateljev o Noriku in Panoniji in vse,
kar so bizantinski pisatelji povedali o Slovencih. Hofrichter je pri njem videl
»Primerjalni slovar slovanskih jezikov«.

Vzbudil je Perger mlade rojake v rodoljubno delovanje, n. pr. Petra
D anj k a, Antona Šerfa in Antona Krempla, ki se je mnogokrat po-
svetoval pri Pergerjii, pišoč svojo zgodovinsko knjigo. Prijazno je občeval tudi
s Cehom Pischellijem , ki je bil vrstnik Dobrovskega, in je raznim učenjakom
odgovarjal na njih vprašanja.

174

Zgodovina slov. slovstva II. del.

Andrej Gutman,

porojen v Žetincih blizu Radgone na Štajerskem , šolal se je v Mariboru in v
Gradcu, v duhovnika posvečen 1811. I. je služboval na mnogih krajih, n. pr. v
Soboti, pri Št. Jakobu v Slovenskih Goricah; umrl je dne 10. jul. 1850 v župniji
Ratten nad Borovo (Varau).

Bil je mož šaljivega značaja pa zbadljivega jezika in je prišel radi tega v
nasprotja s svojimi načelniki in torej v korekcijo. Sestavil je nekaj molitvic in
pesmic ter prevel Lukijana na slovensko, kar se pa ni natisnilo. Izdal je šaljivo
pesmarico »Vede ž«.

Vsebina je v >Vedežu< razvrščena na štiri dele: aj o zadržanju, bj o ženitvi
za moške, c) o ženitvi za ženske, dj kaj se komu zgodi. Vsega je 576 štiri-
vrstičnih kitic.

Napadal je v tej humoristični knjigi svojega dekana; zato je ta nakupil
300, neki kmetski velikaš 100 izvodov, da bi se »Vedež« ne razširjal preveč.

Jezik Gutmanov ni ravno odbran; n. pr. :

Druge sodiš po krivici,
Kak ti stara nora baba.
Vidiš muho v ljudski žlici.
V tvoji pa je celo žaba.')

') Prevajal je pesni tudi iz nemščine, na primer »Drobtinice« 1850. leta
objavljajo:

»Jezus moje poželenje«.

(Prevod iz nemškega po Al. Schlorjn.)

1. Jezus, moje poželenje,
Moj edini Ijubnik!

Ti si moje vse življenje
Dobrotliv odrešenik.

2. Grehi me potreti čejo,
Kda se Jezus ne glasi;
Ino dušno mojo žejo
Samo ca mi pogasi.

3. Želja če me dolpobiti.
Zato se za njim podam;
Hočem noč noj dan hoditi.
Če le najt' ga trošt imam.

4. Kdo mi v nebo da zleteti,
Noj celo do trona prit';
Kde bom Jezusa imeti
Znal in večno si zavžit'?

5. Vse nadloge on prežene,
Grešni ogcn pogasi.
Terdo serce k' joči žene
Ino britko posladi.

6. Vsaka, tudi dolga cesta,
Celo lehka bo za me,

Če le pridem taj do mesta,
Kjer mi Jezus proti gre.

7. Kteri brumno vunizreče
Sladko Jezusa ime.

Tej, če kaki greh ga peče,
Lehko grata mu serce.

8. Jezus, daj mi tvojo gnado,
Ti mogočni božji Sin!

Naj mi gre celo v navado
Sploh imeti tvoj spomin.

9. O posvetne vi norosti!
Laliko vas celo predam.
Če le Jezusa sladosti

V serce zadobiti znam.

10. Žalost mi i'clo premine.
Nič mi ni želeti zdaj;
Poln od Jezusa sladine
Že imam nebeški raj.

Pisatelji.

175

V vzgled bodi iz tretjega oddelka: »O ženitvi za moške.«

Tvoja, dar' je postni petek,
Od bdenja m a začetek;
Dar' pa velki god pozdravi,
Te si moč nazaj popravi.
Tvoja rada bo sedela,
No koražno ti velela:
Ued nemarni! hitro beži,
No mi to no to postreži.
Tvoja s pojbami de jela
Časi kako medlo kašo;
Dar pa sama nede mela,
Bo nagnala je na pašo.
Prišla bo ti ena Gradčka.
Kera nič ti nima dati,
Te "ta rekla pes no mačka :
Srečno zdaj ostante. Mati!
Sreča pa prijagala
Tebe skoro bo k nevesti.
Kera bo pomagala
Tvoj ovseni kruh pojesti.
Dar si tvoja zobe šteje,
Skoz le pravi: Eden. dva,
One pa "neznano kleje,
Da nikol so ne doma.

Tretja bo ti zdaj nedelja
Dala, kaj so tvoje želje.
Z ženoj bota vkup sedela.
Kak mesarski pes no tele
Tvoja žena bo ti jaka,
Prav. da tebe bo dobila,
V enem leti dva dečaka
Bo ti srečno porodila.
Tvoja malogd.i oprana,
Černa hodi, kakor mor.
Zobe skoro nia, ko brana,
Vunja pa. ko sam dihor.
Tebi dragi gospodar!
Edna roko že tisi,
S kere lubi božji dar.
Vsako vuro vun diši.
Ti če negda boš oženjen.
Te se bo godila čuda :
Kamen bo iz mesta ganjen.
No letela neka gruda.
Malo zakonske dobrote,
K tebi ta se posadi:
S tvoje plantave sirote
Zlo se božno vun kadi.

Njegovi molitveniki: »Jesus moje želje«. »Pobožnost sv. Alojzija< in > Angel
varuh« so pisani v gladki in pravilni slovenščini.

Peter Danjko (Dainko) (1787-1873),

porojen 23. sept.1787. pri sv. Petru poleg Radgone, v duhovnika
posvečen 1813. leta, kapelan v Radgoni, dekan v Veliki Nedelji,
častni kanonik mariborske škofije, umrl 22. februvarja 1873. leta
zlatomašnik v pokoju.

Med najmarljivejše pisatelje slovenske, ki so na Štajerskem
budili narodno zavest, se mora prištevati Peter Danjko, ki je kot
marljiv slovenski pisatelj v raznih strokah bogatil slovensko slovstvo.

V prvi četrtinki tega stoletja so se začele pri raznih narodih
— slovanskih in neslovanskih — zbirati narodne pesni. Radi tega
ustanovilo se je tudi na Dunaju društvo, ki je začelo zbirati na-
rodne pesni v Avstriji živečih narodov ; vlada sama je podpirala to
podjetje. Zd vsak napredek vneti Danjko, krivo razumevajoč stvar,
se je lotil tega posla in izdal knjižico :

1. Sto in petdeset posvetnih Pesmi. Radgona 1827.

Danjko pravi v predgovoru, da

»Na povelenje sekretera igranjske dryžbe nizoesterajskega

kralvvanjskega svetnika, gospoda Jožefa od Sonlaitnara sem

tyde jaz ne nikakega trvda maral, naše Slovenske narodne

176 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

pesmi, tak dobro pobožne, kak tvdi posvetne, zred pevog-lasi,
kere je Andreaš Šef spisal, spraviti, keliko potrebno, po-
bolšati ino na sgorah povedano igranjsko dryžbo poslati.
Vsim, keri so mi pri totemi pesmospravljanji bili na pomoč,
rečem mojo dužno hvalo, posebno duhovnemi Antonji Koro-
šaki, keri so mi vse Volkmajarove pesmi v' roke spravili, ino
kere sem, keliko njih je cesarsko-kralovsko predno preglediše
knižno dovolilo, tydi vu mojo sbirko vsel. Tvdi vsem pevzom,
keri fo na mojo prošnjo is vnogoterih stranov eden drvgega
primarili, k' meni priti, ino svoje pesmi dati sapisati, povem
mojo serčno hvalo. Da pa si tote pesmi vsaki Slovenez tvdi
v' rokah imeti želi, sato sem skerben bil, nje tydi na svetlo
dati.

Izprevidi se torej iz tega predgovora, da so napevi in pesni
zložene »ad hoc« ter tu pa tam popravljene ; narodne pesni v
pravem pomenu torej niso ; napevi pa pesmarici tudi niso pridejani.
Da se pa vidi. kako se je v začetku tega stoletja »pesnikovalo«
ob nemški meji, naj se tu natisnejo tri pesni, namreč » K m e -
tički stan« iv odlomku), »Mlatitba« in »Mladeneč na
svoj o deklic«.

Kmetički stan. (9 kitic).

1. Poštenja si vreden, o kmetički stan!

Ne z' veliko hvalo potreben si zvan;
O, kaj bi začeli na sveti lydje,
či ne bi blo kmeta, ke dela za nje.

Brez hrane bi červ te (ne?) človek no vtič,

Vsi stani na sveti bi prišli na nič;

Kaj koli kom treba, od kmeta dobi,

Od njega vsa stvar ino človek živi.

9. Kmet tryda ne mara, pobožno živi,

No s" prošnjo od Boga pomoči dobi,
Naj celi den dela preveno (!) vesel
No naj bi tak sebe. no druge živel.

Vse svetke, nedele, kmet zvesto časti,

Naj lydi za dyšo svoj strošek dobi.

No zalo pošteni je kmetički stan.

Po božji mudrosti tak dobro zebran.

M 1 a t i t b a.

1. Puna snopna plava Mlatmo le,

Sladko zernje dava; Copkajmo,

'Z njega mamo dar Mlatmo le.

Mi no vnoga stvar. Copkajmo,

Zato le, Mlatmo,

Copkajmo, Mlatmo !

Pisatelji.

177

Kdo če kryhec jesti,
More snop prinesti
Ino s' cepmi rad
'Z njega tepsti sad.
Zato le id.

Kdo pa rad ne dela
Marno kakti čela,
Tydi nič ne mej,
Ino naj ne jej.
Zato le id.

4. Kda se že domlati,
Te je šega djati
Nam gybance v' peč,
Kryh no bravskih pleč.
Zato le id.

V pesmarici se nahajata tudi pesmici »M ladenič na svojo
deklic« ter »Deklic na svojega mladenča«. Druga pe-
smica je jako prozaična in hvali mladeniča samo radi tega, ker je
petičen. Mladenič je mnogo bolj idejalen, ko poje :

1. Draga moja lybica!
Kda na te le zmislim ja,
Se vu serci veselim,

Od veselja ves gorim.

2. Zlate lastnosti imaš.
No se zaderžati znaš.
Tak da meni raz vi te
Nega dragše lybice.

3. Kda te koli vidim ja,
Te si pripodobna vsa
Belemi golobici

V oblačili tvojemi.

4. Tvojo oko čisto je
Kak nebeške zvezdice,
Tvoj pogled priatelni,
Kak bi bil on angelski.

5. Vyjsta no obličje vso —
Tebi rečem slobodno —
Se mi smeje, liki cvet,
Kda najlepše je odet.

6. Tvojo dobro serčece
Ino tvoje misli vse

Se mi zdi, da vidim ja
Pune straha Božjega.

7. O predraga lybica,
Bodi le preueno vsa,
Kak sem tebe zdaj vesel
Tvoje kreposti popel.

8. Ino či ostaneš ti

V žitki tak nedužnemi,
O kak srečna bodeva,
Ci va se zaročila!

Pobožne pesni je Danjko izdal v pesmarici z naslovom :

2. »Sto cirkvenih ino drugih pobožnih Pesmi.«

V prvem predgovoru razlaga Danjko svoj pravopis, v drugem
pa pravi :

»Nikaj dragi Slovenec ! ne lilbiš v' tvojemi narodi več,
kak pobožne pesmi. Kak hitro se v jutro zbiidiš, se tvojo
serce še veselo v' pesmah glasi. Niedna najvekša vročina
letnih dnevov, niedno naj težešo delo, ne premore tebe
zaderžati, ki se ne bi zmes popeval. Celi den, in še večer,
kda ves truden od opravila na polah, po travnikih ino med
vinogradi domo greš, se pajdašiš k' tvojim tovaršom, ino
is serca veselo popevajoč ideš po poti. Koliko kolikrat na
te, dragi z' malim dovolen 'Slovenec! smislim, kak si ti pri

12

178 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

svoji živini ino vu vsemi Ivojemi teškemi stani veseli, se mi
zdi, da pobožnega krala Davida v Izraeli vidim ino peti čiijem.

Teliko več, moj Slovenski priatel! si pri tvojih pesmah
vse hvale vreden, ki išeš le s' lepimi pobožnimi pesmami
sebe in svojega bližnega v' diiši veseliti ino k' večnemi sve-
ličanji ravnati.

Iz radosti proti tvojemi pobožno vesehmi serci, sem niedne
protivnosti ino nikakega triida ne maral, pesmi, kere naj rajši
peješ, zebrati, keliko potrebno, pobolšati, ino v' nazočni knigi
natisnjene tebi sporočiti. Pej je s' viistami inu sercom, ino
kaj v' njih Božjega naviika najdeš, po tem se zaderžavaj, te
bode tvoja diiša v' Bogi vesela na veke.
Za vzgled bodi :

»Romarfko flovo pri Marii celfki na sgornem
'Shtaj erfkem «.

1. Sdaj mi flovo vsememo, 3. Kda fe koli grehov mi
Domo fe napotimo. Najdemo okrivljeni,

Zhi vezh ne mo frezhe meli, Te nam proii odpiifhenje

Da bi v" toti zerkvi peli, Ino dufhno vefelenje.

'Sproli, o Maria! nam, Sprofi, o Marial nam id.

Naj fe bomo vidli tam
Vu nebefhkem kraleftvi
V diifhnemi svelizhanji.

2. Kda na fveti revni mi 4. Kda na fmertni pofteli
'Smo sajeti v' shalofH, Vu teshavah bomo mi,
Nafhe profhnje k' Bogu nofi, Profi Boga Sina v nebi,
Boshjo miloft sa naf profi, Naj dobimo mir vu febi.
'Sprofi, o Maria! nam id. Sprofi, o Maria! nam id.

Deset let pozneje se je trudil pošteno , da bi prosti narod
slovenski naučil pisati in citati; v ta namen je 1816. 1. v Radgoni
izdal knjižico :

3. »Začetek vučenja Slovenskega po na-
del a h «.

V oni dobi so v raznih pokrajinah slovenskih poskušali na-
mesto bohoričice uvesti slovenskemu jeziku primernejšo abecedo ;
tudi Danjko se je lotil tega posla. Da bi razširil svojo abecedo,
izdal je 1824.1. v Radgoni knjižico:

4. »Abecedna knjižica na hitro in le h ko pod-
vučenje Slovenskega branja«.

Da bi širše kroge seznanil se svojimi črkami, izdal je 1824. 1.
slovnico z naslovom :

5. »Lehrbuch der AVindischen Sprache.«

Pisatelji. 179

V predgovoru pravi, da je slovnico spisal v narečju severnih
pa vzhodnih štajerskih Slovencev, katerim prišteva tudi ogrske
Slovence iz gornje Železne Stolice ; Slovence iz dolnje Železne
Stolice prišteva Hrvatom, iz južne ter zahodne Štajerske pa Kranjcem
in Korošcem.

Sklanje razločuje štiri : „rak", „riba", „reč", ,leto" ; sprege tri :
„delam", „grlsem", „vučim". Drugi del slovnice, namenjen v čitanko,
obsega reke, pogovore, smešne in resne povesti, uganjke, prislovice.

Slovnica je urejena pregledno in spretno in se za one čase
odlikuje po jedrnatem in krepkem zlogu.

Tu bodi v vzgled nekoliko besed: ašA:erc = Tuchabschnitzchen
bojak = Pathe ; grajanec = Anriihmer; hotiv = Wohllustling
kartač = Biirste ; nedug = Unschuld ; oli = olje ; prstoy = prstan
sedZaA; = jezdec ; svilar = Drahtzieher ; štacun, -a; gnezda, -e = gnezdo
podperda = prepelica ; svetija = svetnica ; (eja = senca ; deklic, -i
= deklica; dvojčet, -i; pošteje == spoštovanje; vreče^ -a = vreča.

Precejšnje število samostalnikov je navedenih z drugim
spolom, nego so navadni v pismeni slovenščini.

Danjko navaja v svoji slovnici »Lehrbuch der Windischen
Sprache« str. 88 : bnjn, -a = der Balken nam. bruno ; dlan, -a = die
flache Hand nam. dlan, -i.

Pa ne samo za duševno nego tudi posvetno blaginjo sloven-
skega naroda se je marljivo trudil s tem , da je izdal dvoje
prostemu kmetu namenjenih knjig, namreč:

6. »Kmet Izidor s svojimi otroki ino lydmi.«

Radgona 1824.

V prvem predgovoru uči pisatelj svoj pravopis, v drugem
pa uvaja ubožnega, pa poštenega kmeta Izidorja, kako bi lepo
napredoval in učil svoje otroke in sosede. Ta pouk se vrši v
130 kratkih sestavkih, n. pr. : 1.) Popevajoči škerlec, 10.) Pridoča
vihta, 20.) Zima, 30.) Studenec na poli, 40.) Lepi ino dobri dušeči
cvet, 50.) Kokodačeča kokoš, 60.) Ne solena hrana, 70.) Šumeči
potok, 80.) Mesec in sredonoč, 90.) Namalano sonce, 100.) Razvržen
mravlinovec, 110.) Kervna žila, 120.) Lovlenje slepih miši,'130.) Noč
po žetvi.

12*

180 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Zadnji oddelek se konča tako-le :

Izidor:

O tiha, iehka, sladka večnost ti,
Na te se moja duša veseli.

Žena :

O večnost! sladko vujpaoje si ti,
Na te se moje srce veseli.

Oha:

Le skoro vzemi naj vu sveti raj,
No Angelsko obličje nama daj.

Leta 1831. je izdal :

7. »Bčelarstvo« (Čelarstvo).

V kratkejn, dve strani obsegajočem predgovoru hvali Danjko
korist čebeloreje. Nastopna stran ima Danjkov pravopis. Vsebina
knjige je navedena v 500 vprašanjih na XXIV straneh ; na koncu
zadnje strani vsebine, ki jo pisatelj imenuje »vujetek«, je natis-
neno : ))S'pismencami pokoj. Andr. Lajkama naslednikov vu Gradcu«.

Knjiga je razdeljena na šest »glav«, na koncu je na enem
listu naslikanih 10 obrazcev čebelorejnega orodja.

Če Šafafik, navajajoč naslov pri izrazu »vfakega ftrana« pri-
stavlja opombo: soli wohl heissen : » fta na«, se moti, kajti Danjku
rabi beseda „stran, strana" gen. mase. za „kr(ij"- Na strani 5. vpraša
pisatelj : „So za čelno rejo vsi kraji ednako dobri ?" in odgovarja :
»Ne ! Sicer je nieden stran ne tak neroden , da ne bi v' njemi
zelinje, zasadinje , germovje ino drevje raslo , is kerega rož ino
cvetov cele svoj med brati znajo; le pa so neki strani s' takim
rastlinjom bogateši, zato za cele bolši, kak drugi.«

Nastopno vprašanje se glasi: „Keri so toti strani?"

Da se je lotil spisovanja tega dela, opravičuje s tem, da se
za kmete zelo splača trud , ki se ima s čebelami , in ker je zelo
zanemarjena ta stran »deželskega gospodarstva«.

Jako marljivo in spretno je sestavljal in spisoval knjige na-
božne vsebine, namreč : 8) Evangeliomi na vse ne dole in
svetke (1817); 9) Veliki Katekizmus (1826); 10) Listi ino
Evangelji (1826); 11) Svetega pisma zgodbe (1821,1826);
12) Opravilo sv. meše (1829); 13) Molitve za katolške
keršenikc; 14) Sv. križni pot (1829); 15) Božja služba
keršanske mladosti (1830); 16) Knjiga pobožnosti.

Pisatelji. 181

Spisal je tudi nemškoslovenski slovar, ki je bil uže za natis
dovoljen po cenzuri 1832. L, pa ni zagledal belega dne. Potem pa
je umolknil in skoro popolnem opustil pisateljevanje ; samo v
»Drobtinicah« 1862. leta se je oglasil s sestavkom: »Štajerski
Jeruzalem.« 192—198.

Dr. Josip Pajek omenja, da mu je poslal g. Slekovec rokopis :
»Hodierni Vinidi in Styria ser m one m conferentes

cum antiquissimo GlagolitaCloziano a Petro

Dainko ad Magnam Do menicam Decano 1836« in
»Mali Vinogradnik ali rednik vinskih goric« 1844.
»Knjiga, pravi Pajek, je zanimiva zavolj slovarja.«

Vzrok temu, da je utihnil, nahaja njegov življenjepisec^) v
tem, ker ga je pre ujezilo, da njegovega pravopisa niso vsprejeli
vsi Jugoslovani ; tudi mu oČita, da se je nasprotnikom vrgel v
naročje, in da se ne sme nič več pričakovati od njega. ^)

Temu nasproti se pa mora priznati, da je blizu dvajset let z
nenavadno marljivostjo delal v raznih strokah slovenskega slovstva:
pisal je molitvenike, slovnico in knjige narodnega gospodarstva;
to je tem večja zasluga, ker je v onem času skoro samotež oral
slovensko ledino na Štajerskem.

V danjčici so pisali tudi:

Davorin Veršič, porojen 1779. 1. pri sv. Rupertu v Slovenskih Goricah,
umrl 1850. 1. v Radgoni, je prevel iz nemščine molitvenik: »Duhovni varuh
za mladost.«

Anton Lah (1803 — 1861) iz Jarenine, umrl kot župnik v Lembahu, je
prevel Schmidtovo povest »Das holzerne Kreuz« z naslovom: »Leseni križec«

Vido Rižner (1793—1861) iz Ptuja , duhovnik v kaznilnici karlovski
(Karlau), umrl župnik v Gnasu na Štajerskem, je tudi pisal v danjčici in izdal
dva molitvenika: a) »Nabirki za mlade Kristjane< L del (IL del ni
zagledal belega dne) in b) »Katolika mesna Knižnica«, natisnena
1828. in 1831. 1. Pri prevodu knjige: »Sveti četi r i evangeliji« sta mu
pomagala Koloman Kvas (Quass) in Anton Murko.

Anton Šerf (1798—1882) iz Radgone, kapelan pri Veliki Nedelji in
naposled župnik na Svetinjah.

V danjčici je izdal :

1.) »Pad no zdig človeka«. Gradec 1832 ; 2.) »Predge za vse
Nadele no Svetke«. Gradec 1835.

Na drugi strani naslovnega lista je v nemškem jeziku podeljeno dovoljenje
sekovskega škofijstva, da se knjiga sme tiskati. Na tretji strani je naslov ponovljen

1) »Kres« 1881, 475.

2) Razlagova »Zora« 1852, 130.

182 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

s tem, da je tiskano v prvi vrsti: »Nedelni Del«, da je izpuščena peta in šesta
vrsta in da je uvrščeno:

I. zvezek, / zderžavajoči: / Predge od perue Adventne nedele do sledne /
nedele po Vyzmi.
Tudi je natisneno drugo geslo.

Prvi zvezek sega do 256. strani, drugi do 480. Zadnje besede zadnje strani

so: >Zdravi ostante! — Anton Serf, kapelan.«

Poleg dovoljenja sekovskega škofijstva pa je pisatelju na peti in šesti strani

Peter Dainko, tehant, solnega okraja priglednik ino farmešter, pripisal to-le

priporočilo:

»Shrani toto postavno besedo sebi no svojim sinom
na veke«. Eksod. XII. 24. — Jas sem nazočne predge pazlivo prebral
ino najšel, da so skerbno po bogoslovnih postavah sporedene, ino nič
nezaderžijo, kaj bi katolškim vernim ino zaderžavanskim navukom, cir-
kvenim ino deželskim zapovedam bilo zopertno ino razkolno; dosti več
se more povedati, one so lepi cuetni sbori naj sveteših navukov našega
Gospoda Jezusa Kristusa, blaženih apostolov, ino cirkvenih očakov, pune
svetiga duha ino močne človeki na podvučenje ino pokoro, na časno no
večno srečo. — Beri, veri ino zaderžavaj nje zato vsaki rad, ne samo za
se. temoč tudi drugim, namjreč, či se je tvoj brat (bližnik) pregrešil,
pojdi (z' Božjo besedo) k' njemi, ino mu njegov pregreh med sobo ino
njim oponosi. Mat. XVIII. 15. — Pripovedavaj (Božjo) besedo . nadstoj
prigodno, nezgod karaj, prosi, kregaj, vu vsemu poterplenji ino navuki.
II. Tim. IV. 2. - Ne pozabi jočečih odžaluvati. Sir VII. 38. — Molte eden
za drugega, naj bote zveličani. Jak. V. 1'5.

Na dragočestnih nemških križnikov predni ino tehantiski fari S. S. Trojice
pri Velki Nedeli 10. den Majnika 1833.

Pisatelj, ali kakor se podpiše Šerf — »zložitel« je spisal ta-le predgovor •■

Nagajaven heratel!

Moj vyk je ne moj. Ivan. VII. 16.

S' tem jas, dobrovolen beravec! celi letni tok predeg, v' nedelnem no
svetešnem deli, s' pridavkom na neke polrebneše priložnosti, tebi v' roke
dam. Pri zlaganji totih predeg, eduako kak pri sedmeh postnih, kere so
lani v' Miholšeki na svetlo prišle, si jaz neeem nikakše hvale, časti ali
zaslyža iskati; kajti jas moram očivestno obstali no rečti: »Moj vyk je
ne nioj<, Ivan. VII. IG, temoč tistega, kerega besedo jas oznanyjem. Moja
skrb no mojo delo pri spravljanji totih knig je edino samo bilo. postavlenje
vseh potrebneših verskih, zaderžavanjskih no vadbenih navykov, iskanje
no odvzetje 's svetega pisma, cirkvenih očakov no drygih dobrih knig pri-
ličnih mest za poterdenjc postavljenih glavnih vykov, ino njihovo primerno
no priležno vkypzestavljenje v' celino, naj bi prave hasnovite knige mojim
slyžebnim tovarišem no vsem vernim beratelom v' roke dati mogel.

Z Bogom! spisal pri velki Nedeli na samo pepelnico 1833.

Pisatelji. 183

Ivan L. Šmigavec (Šmigoc) (1787—).

Šmigavec seje narodil dne 6. junija 1. 1787. v Gruškovcu. v župniji sv. Barbare
v Halozah; gimnazijo je menda pohajal v Varaždinu; 1811.1. je bil pravoslovec
II. tečaja, modroslovje je tedaj dovršil 1808. in 1809. I.

Štajerski stanovi so razpisali 1811. leta natečaj za profesuro slovenskega
jezika na graškem liceju; poganjali so se zanjo Ivan Šmigavec, Ivan Primic iz
Kranjskega in Fr. Cvetko, bogoslovec II. tečaja. Predlagan je bil na prvem mestu
Šmigavec. ker mu je bda znana štajerska slovenščina od mladih nog, ker je v njej
uže poučeval in ker je bil spisal slovnico, katero je bila uže odobrila cenzura;
vender je dobil profesuro Primic.

Omenjena slovnica ima ta -le naslov: >Theoretisch-praktische
windische Sprachlehre.< Gratz 1812.

Knjiga je posvečena Ignaciju grofu Attemsu. Matjašič misli, da je Kvas,
bivši učitelj slovenščine na graškem liceju, pri izdelovanju te slovnice pisatelju
mnogo pomagal.

Omeniti je to slovnico, ker ima mnogo vaj za prevajanje; opira se na
Kopitarjevo slovnico in se ozira tudi na štajersko -slovensko narečje; berila pa
ima premalo, morda radi tega, ker ima več berila slovnica Primčeva. Znano je,
da so takrat v Gradcu živeči slovenski pisatelji vzajemno delovali in med seboj
obzir jemali na spise, ki jih je spisal ta ali drugi.

AntonKrempelj,
por. v Črešnjevcih pri sv. Petru blizu Radgone 1790. L, je latinske in bogoslovske
šole pohajal v Mariboru in v Gradcu, bil v duhovnika posvečen 1814. 1., služboval
za kapelana na Svetinjah blizu Ljutomera, v Ormožu, na Ptuju, bil župnik pri
sv. Lovrencu 1827.. v Mali Nedelji od 1836. 1. dalje, kjer je umrl 20. dec. 1845. 1.

Uže kot bogoslovec je začel Krempelj pisati pripovedke in zlagati pesni.
Ugodno je nanj uplival župnik Jaklin na Svetinjah, s katerim se je vsak dan vadil
jedno uro v slovenščini.

V Ormožu službujoč je zložil pesen »O štirih letnih časih« pa tudi »Pesni
za vse nedelje po evangeljih«; jezik je okoren in hrapav.

Ko je slavil tristoletnico šentlovrenške fare, je sam imel slovesen govor
in ga potem razdelil natisnenega med prosti narod. Tu je spisal in izdal tudi
»Molitvenice« srednje vehkosti za ljudstvo; 1833. 1. je izdal »Življenje
svetnikov«; v Mali Nedelji je spisal »Male molitvenice«, >Slo-
venske predpise za učence<, »Slovenske prepovedi« I. tečaj ;
1844. leta so bile izdane »Evangeljščine s kratkimi nauki« (Sveti
nedelni in svetešni Evangelji, z kratkimi ez njih izidočimi navuki, 1843).

Obširnejše delo njegovo je: »Branje od tih v kmetičke kalendre
postavlenih in nekaterih drugih Svetnikov«. Gradec 1833.

Mam 1. C. navaja v vzgled zloga odlomek o Cirilu in Metodu,
ki se končuje tako-le :

Nemci so nas Slovence od negda čertili in še zdaj nas čertijo; ali za-

hvalmo milostivnemi bogi, kaj je našemi narodi poslal razsvečene moži,

keri so naše predstarše vučili to vero, v keri se pravi: Mi preganjanje

trpimo ino prenesemo, drugi nas preklinjajo ino mi prosimo.

184 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Najvažnejše njeeovo delo so

»Dogodivščine štajerske zemlje.«

Knjiga je razdeljena v štiri zvezke in v osem »pretekov«,
namreč : 1. od prvega znanega oblidovitenja do rimske oblasti ;
2. do preselitja narodov ; 3. do Karola Velkega ; 4. do Leopolda
Markeža ; 5. do cesarja Maksimiliana ; 6. do Ferdinanda II. ; 7. do
Jožefa II. ; 8. v čase avstrianskega cesarja Ferdinanda I. 1843. 1. ;
knjiga ima devet slik, med temi je n. pr. Samo, Karol Veliki,
Jožef II.

Vsakemu »preteku« je pridejal pesmico, ki se naslanja na
tvarino dotičnega oddelka.

Druga kitica pesni k prvemu oddelku slove :

Že z veseljem si Slovenka
Kopa, orje njivice,
Vseja si ta luba ženka
Proso, oves. ječmen v nje;
Setvo rodovito zrase,
Že zoriti se hiti.
Kak te beložute klase
Spevajoča si gledi.

Navel je tudi vire, po katerih je spisal svojo knjigo, n. pr.
Muharja, Povodna, Rojka ; njegovi viri in njegove zgodovinske
znanosti niso zadoščale, da bi bil spisal znanstvenim zahtevam
primerno zgodovino. Vender pa se je njegova knjiga mnogo čitala
celo med prostim narodom in je pomagala vzbujati narodno zavest.

V »Novicah« je razglašal pesni in prislovice štajerskih Slo-
vencev od 1844. 1., št. 10, do 1848. 1. in jim pošiljal pesmice,
n. pr. »Zadovoljni kmetic.«')

V »Novicah« 1843. leta koj v začetku, št. 23, je priporočal
gajico in z veseljem pozdravil »Novice«. *i

Slovenščina Krempljeva ni bila uzorna. posebno v skladnji

ima mnogo neprimernega, vender se pa nahaja marsikak lep izraz

iz štajerskega narečja v njegovih spisih ; znana je Prešernova

»pušica« :

Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje;
Duh preonemčeni slab, voljni so kremplji bili.

vender pa moramo reči, da je ta sodba preostra.

>) >N.. 1844, 18.

'') »Iz dolniga Štajerskega« se zove dopis in končava tako -le: »Bog živi
Štajerce, KoroSce. Krajnce in Horvate, vsi smo od edne slovenske matere.« Dopi-
.soval pa je v >Novice« tudi o gospodarskih rečeh, glej »N.« 1844, str. 200. Pesen:
Mladletje »SI. Bč.. III. 153.

Pisatelji. 185

Stanko Vraz (1810-1851),

porojen dne 30. junija 1810. leta v Cerovcu v ljutomerskih goricah
na Štajerskem, pohajal je početne šole v svetinjski župniji, potem v
Ljutomeru, kjer je bil njegov ujec, učeni Mihael Jaklin, za župnika.
Domače ime rojstni hiši je bilo »Pri Korošcih«. Latinske šole je
pohajal v Mariboru od 1824.1.; modroslovske m pravdoznanske v
Gradcu, kamor je prišel 1833. 1. L. 1838. se je preselil v Zagreb,
uredoval »Kolo«, bil tajnik »Ilirski Matici« in umrl 24. maja 1851.

Doma v rojstnem kraju je slišal od starih ženic raznovrstne
pripovedke in pravljice. V Gradcu se je v družbi izbornih mladih
Slovencev Miklošiča, Cafa, Murka, Košarja, Trstenjaka navdušil
za slovensko slovstvo. Z Jakobom Sokličem z Gorenjskega, ki je
bil pozneje profesor na Ivovskem vseučilišču, in s Trstenjakom je
čital Shakespeare-a, Byrona in Lamartina.

Od 1833. do 1839. 1. je marljivo nabiral slovenske narodne
pesni in je v ta namen prepotoval Kranjsko, Koroško, Štajersko
in Ogrsko; uže 1833.1. jih je nabiral v domačem okraju. 1834.
in 1837. 1. po ostalem Štajerskem, Kranjskem, 1838. 1. po zahodnem
Ogrskem. Lepo opisuje to potovanje v pismih Dragojili Staudu-
arki. Plod tega nabiranja so :

Narodne pesmi ilirske, koje se pevaju po Stajerskoj.
Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske. Skupio i ne
svet izdao Stanko Vraz. U Zagrebu. Ilir. nar. tiskarna
Dr. Ljudevita Gaja. 1839. XXVI, 204.

Knjiga obsega 15 davorij, 95 balad in romanc in štiri dodane;
nabral jih je deloma sam, nekaj jih je vzel iz »Kranjske Cbelice«,
nekaj so mu jih drugi nabrali, n. pr. J. M u r š e c , M. P r e 1 o g ,
Prešern, M. Kastelec, D. Trstenjak, J. Košar, Rudolf
Godel, V. Sparovec, N. Leskošek, J. Varga, St. Soldatič,
An t. Rudež, Urb. Jarnik, F r. Cene. Knjiga je posvečena
Vuku Stefanoviču Karadžicu in ima dva predgovora ; v prvem,
»ilirskem« navaja izdaje narodnih pesnij raznih slovanskih plemen,
pričenši z Andrijo Kačičem - Miošicem in končavši s slovenskimi
izdajami, katerih ne more odobravati; radi tega pravi:

»Odlučio sam, da sastavim jedno z^rcalo, u kojem ce poleg mogudnosti
sakupljene biti sve zrake narodnega života gornjih Ilirah.« Izvolil si je
načelo narisati obraz Slovencev >bez ikakva umetna belila ili rumenila«.

186 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

V drugem, slovenskem predgovoru, pisanem v bohoričici —
knjiga je inače tiskana v gajici — se zagovarja, zakaj je tiskana v
gajici, in zakaj prvi predgovor v ilirščini.

Te narodne pesni so bile neprestane spremljevalke in uči-
teljice tudi njegovim izvirnim poezijam ; priznava tudi sam. da se
je njegova vila odgojila v vrtu narodne poezije. V Gradec pri-
šedši je začel sam pesni zlagati ali pa prevajati iz tujih literatur,
k čemur ga je najbolj navajal Miklošič ; njegovi pesniški prvenci
iz let 1833 — 1835, pozneje predelani na »ilirski« jezik, so vsi
ilirskega duha: hrepenenje po rojstvenem kraju in po veselju prve
mladosti, želja, da pomaga zaničevani domovini, slasti in bolečine
prve ljubezni. Ti prvenci se nahajajo v Delih II. 6, Gusle i tambura;
n. pr. »Prvi razstanak«, »Izpovest«, »Barba«, id.

Snoval je daljšo epsko pesen, ki bi imela biti vrstnica Prešer-
novemu »Krstu« ; to je sam poročal Prešernu, omenjajoč, da mu
mera dela težave. Kaj bi bila utegnila opevati ta epska pesen?
Dvoje obširnih pesnij nahajamo v njegovih »Delih« (III.), z naslovom:
»Babji klanjac, istinita poviest u šest razdielah« (god. 1839) in »Bjelo-
tinci« (ulomakl istotam; prva pripoveduje, kako so junaške Slovenke
potolkle Ijute Madžare v neki soteski v ljutomerskih goricah, druga
pa, da je gospa Živa, posestnica grada Belotinskega, izgubivši deset
sinov, pozneje porodila Radka in šla svojo tugo tožit »Ijekaricam
plavokosim vilam«.

Nameraval je Vraz za bolj izobraženi del slovenskega naroda
»Kranjsko Cbelico« nadomestovati z enakim podjetjem — z
»Metuljčkom«, in je ta namen tudi naznanil Kastelcu in Prešernu ;
Vrazu sta se še pridružila Miklošič in Trstenjak, da osnujeta list
v zvezkih, v novem češko - ilirskem pravopisu in v »štajerskem«,
t. j. panonsko-slovenskem narečju.

Omeniti nam je še, da je St. Vraz zložil domoljubu Antonu
Stranjšaku slovensko pesen ; na prvem listu Šamperlove knjige
»Navuk v peldah«, ki je lastnina mariborske gimnazije, se nahaja
troje sonetov, zapisanih od Vraza ; prvi je preveden iz »Sla\vy
dcere« Kollarjeve, druga dva sta pa izvirna.

Davorin Trstenjak je 18G4. leta objavil romanco »Sloven.ski
pisavnik«, katero mu je Vraz ob ločitvi iz Gradca v Zagreb dal v
spomin. A. Fekonja je našel v bogoslovski knjižnici v Mariboru
zvezek v 12 ° s pesnijo 64 štirivrstnih kitic, posvečeno nadvojvodi
Ivanu, z jako dolgim naslovom.

Pisatelji. 187

To pa še niso vsi njegovi slovenski pesniški izdelki; kajti na

svojem zadnjem potovanju je izgubil vse svoje slovenske spise iz

1832 — 1836.1., med njimi sonete po Mickiewiczevem načinu; to

toži sam tudi Prešernu v listu z dne 19. novembra 1837, rekši :

>Računal sem. da se pridružiš mojim nazorom, in v tej nadi se mi je

zdelo možno, da more slovensko slovstvo še dalje životariti. Ker se je pa

to zgodilo, zapuščam od pretekle spomladi počenši nehvaležno polje, ki

sem ga z vso ljubeznijo obdeloval pet let, in sem se pridružil navdušenim

Ilirom in ne mislim več vračati se. S Slovenijo sem končal, posebno ker

sem na svojem zadnjem potovanju izgubil vse svoje spise, ki sem jih imel

od 1832. do 1836. 1.«

S tem važnim pismom je utemeljen prehod Vrazov iz sloven-
skega slovstva k »ilirski ideji«. Ker ni čutil v sebi veselja do
pravoslovja, posvetil se je povsem književnemu delu in se preselil
v Zagreb. Tam je zbral svoje poezije in jih izdal z naslovom
»Djulabije« leta 1840.. posvetivši jih svojemu prijatelju Ljudevitu
Vukotinoviču ; nastopnega leta zvezek poezij : »Glasi iz dubrave
žerovinske«, posvečene hrvatski pisateljici »Dragojili«, in 18-45. 1.
»Gusle i tambura«.

Po vzgledu češkega časnika: »Časopis Ceskeho Museum«
osnoval je 1842. 1. z Dragotinom Rakovcem časopis : »Kolo, članci
za literaturu, umetnost in narodni život«, v katerem je sam napisal
mnogo lepih sestavkov o estetiki in kritiki, od 1847. 1. mu je bil
tudi urednik.

Dopisoval je tudi v razne liste.

»Matica Ilirska« je izdala njegove spise z naslovom: »Dela
Stanka Vraza« v četirih zvezkih: I. »Djulabije« 1863. 1.; II. »Glasi
iz dubrave žerovinske«, »Gusle i tambura«, »Razhke pesme« 1864.1.;
III. »Izvorne pesme«, >Razlike pesme«, 1. 1866 ; IV. »Prevodi« 1868. 1.

Natančno preiskavanje teh del spada v zgodovino hrvatskega
slovstva; tu zadošča, da se pove vsaj njih glavni obsežek in
pomen. Turška beseda »Djulabija« pomeni po Vrazovem razlaganju
neko vrsto sladkih , dišečih jabo.lk in so »Ijubezne ponude za
Ijubicu«. Pesni se dele v štiri dele in v uvodno pesen »Razlog«,
vsak oddelek pa obsega več štirivrstnih pesmic in nas spominja
Prešernovih sonetov. Juliji namenjenih ; početek je dovršenejši od
konca; zložene so od 1836. do 1841. 1. Razven ljubezni do drage pa
opevajo »Djulabije« tudi domovino, otožno razmišljujejo slovensko
zgodovino in hrabre Slovence na Koroškem in Kranjskem na
vztrajno delovanje.

188 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

»Glasi iz dubrave žerovinske«, nazvani po občini Zerovinci,
kamor spada Cerovec , rojstni kraj Vrazov, obsegajo balade in
romance; sam jib imenuje »povestice«. — »Gusle i tambura« ima
štiri oddelke : a) »Prvo listje«, b) »Cvetje i voce« (sadjei, c) »Izza
mora«, d) »Povestice« ; v »Prvem listju« nam razlaga svoj pesniški
razvitek , v »Izza mora« spleta svoji dragi sestri Anki ogrljek iz
alemov (dragib kamenov) lepoznanske književnosti slovanskih ičeške,
ruske in poljske) in neslovanskih literatur (angleške, francoske,
španske in italijanske književnostih »liazlike pjesme« obsegajo
»Sanak i istina«, 27 sonetov, gazele, različite piesme, povjestice,
»Komare in obadove« = satire na ondašnje pisatelje, »Ose«
= politično-satirične pesni proti Madžarom. Prevajal je iz raznih
jezikov: iz slovenskega »Ilirijo oživljeno«, iz češkega nekaj kosov
kralj edvorskega rokopisa in »Blago« Erbenovo, iz ruskega od
Homjakova , Jazykova, Lermontova. Puškina, Venetianova in Zu-
kovskega ; iz poljskega od Mickie\vicza in Magnusze\vicza ; iz
angleškega od Byrona , Co\vleya , Goldsmitha , Herricka , Hume-a,
Th. Moore a; iz italijanskega od Orossi-a in Maffei-a.

Vraz je torej dobro poznal duševno gibanje zapadne Evrope,
pa vender ni slepo posnemal tuje romantike; zametaval je njih sla-
bosti in si osvajal njih kreposti, n. pr. občno človekoljubje; posebno
je bil zvest Bvronovemu duhu ; našemu romantiku je nada boljših
časov slovanskih prva voditeljica, in njegova muza je skoz in skoz
lirična.

Najvažnejše so za nas Slovence uže omenjene »Narodne pesne
ilirske« ; med davorijami je 6 štajerskih, 10 kranjskih ; med bala-
dami je 64 štajerskih, 5 ogrskih. 22 kranjskih in 7 koroških ; pri
nekaterih je zaznamovan kraj, kjer so bile zaj)is;aiie.

Z velikim veseljem jih je pozdravil CeUtkovskv. ki je deset
pesmic s slovenskim tekstom in češkim prevodom objavil v »Časo-
pisu českeho Museum« 1840. 1.

Ta knjižica je za nas Slovence slovstveno -zgodovinske ime-
nitnosti, ker je prva v gajici natisnena slovenska knjiga; tudi so
pesni tiskane vernejše in korektnejše nego v drugih zbirkah
narodnih pesnij.

Obširna je njegova zapuščina ; nanaša se deloma na staro
hrvatsko književnost, n. pr. na Gunduliča in Gjorgjiča in na slo-
vensko narodno in umetno blago. Umetno blago obsega pesnikove
proizvode, polne visokega in blagega uma, pa tudi pesni drugih

Pisatelji. 189

slovenskih pesnikov, n. pr. Modrinjaka, Cvetka, Drag. Samperla,
Dav. Trstenjaka in drugih. »Matica Hrvatska« je podarila »Matici Slo-
venski« 1868. 1. Vrazovo literarno zapuščino, ki jo je dobil v pregled
dr. Krek ; vrlo ugodno se je izrazil ta učenjak o tej zapuščini,
naznačujoč jo kot »pravi repertorium« pravega našega narodnega
pesništva in vrhu vsega druzega velike vrednosti za narodni ethos,
slovensko bajeslovje, za narodno običajno pra-'0 , posebno za slo-
vansko dialektologijo id.

Vsled te ugodne sodbe je sklenil odbor »Matice Slovenske«
izdati Vrazovo zbirko in izdajo izročiti Kreku samemu. Cez tri leta
je odbor zahteval od Kreka vso zapuščino nazaj, in tako se je
stvar odložila na negotov čas.

Sijajno brani A. Fekonja Stanka Vraza proti sumničenju, da
je slovenski uskok.

Anton Janez Murko (1809—1871),

porojen 8. junija 1809. 1. pri sv. Rupertu v Slovenskih Goricah, se je
šolal v Mariboru od 1820. do 1825. L, potem v Gradcu ; v duhovna
je bil posvečen 1835. 1. ; med dokončanimi licejskimi študijami in
predno je vstopil v semenišče, poskusil je nemirni talent marsikaj,
da bi se preživil. Rižnerju, duhovskemu oskrbniku v Karlavi (Karlau)
prepisoval je od avg. do januvarija 1827. 1. po tri, štiri do sedem ur
na dan svetopisemsko in slovstveno tvarino. Nato seje poprijel prirodo-
slovja, slušal nauk profesorja Kvasa. Iz samostana izstopil je 1830. 1.
Nastopili so zanj slabi časi ; Ferstelnova knjigo tržnica naprosi ga,
naj napiše slovensko slovnico, kajti je bil na glasu, da je dobro
poučen v slovenskem jeziku. V treh letih, to je od 1830. do 1833. 1.,
je spisal slovar in slovnico, o katerih delih izpregovorimo takoj.
Oglasil se je v graško semenišče, ali obotavljalo se je ravnateljstvo,
sprejeti ga, ker je bil znan kot nemiren duh, kajti lotil se je tudi
zdravilstva. Uplival je na dotičnem mestu tedanji škofovski dvorni
kapelan Marko Glaser, da so ga vsprejeli.

Po dovršenih bogoslovskih študijah je bil v semenišču adjunkt
do 1838. 1.; nato ga je vzel tedanji namestnik štajerske dežele
\Vickenburg za odgojitelja v svojo hišo, kjer je preživel tri in pol
leta. Po dvamesečnem kapelanovanju je postal župnik v Stadlu na
nemškem Štajerskem, nato dekan v Zavrču in naposled v Hočah
pri Mariboru, kjer je umrl 31. dec. 1871. Bil je doktor bogoslovja
in poslavljen z zlatim križem s krono za zasluge.

190 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Izdal je: »Theoretisch-praktische Slovenische
Sprachlehre fiir Deutsche.« Gratz 1832.

V predgovoru prve izdaje razpravlja na drobno, zakaj se je
držal bohoričice, izogibljoč se metelčici.^

Leta 1833. je izdal »Nem š ko - si o venski in slovensko-
nemški slovar v dveh delih«, ki ima radi temeljitosti še
zdaj svojo vrednost, in 1836. 1. Volkmerove »Fabule in Pesmi«.

V predgovoru pripoveduje, da sta mu pomagala pri tem delu
duhovna gospoda M. Glaser in S. Povoden na Ptuju.

Murko je bil izreden talent; žal, da je pisateljeval samo
takrat, kedar je živel v nenavadni bedi in da je utihnil tedaj, ko so
mu dnevi začeli teči brezskrbno. Nenavadno lepo in sigurno se je
vedel v najbolj izbrani družbi ; Trstenjak je trdil opetoma , da bi
se bil sijajno odlikoval — v diplomatski karijeri. Pa tudi v jeziko-
slovju je sodil in mislil trezno in bistro , kakor njegov rojak
Miklošič.

Marko Glaser (1806—1892)

iz Ruš nad Mariborom, je služboval v kaznilnici v Gradcu , bil
dvorni kapelan sekovskega škofa, od 1844. 1. pa do smrti župnik
pri sv. Petru pod Mariborom. Mnogo se je trudil v ta namen, da se
je sedež labodskega knezoškofa iz St. Andraža prestavil v Maribor
1859. leta. Škof Slomšek, kateri mu je bil srčno naklonjen, ga je
imenoval častnim kanonikom, cesar pa ga je odlikoval s Franc -
Jožefovim redom. Mnogo je storil Glaser za olepšanje župne
cerkve in podružnice na Gori. Italijanske slikarje je imel mnogo
časa pri sebi na lastne stroške, da so mu slikali v cerkvah.

Izdal je zraven nekih nemških molitvenikov tudi štiri slo-
venske.^)

*) Pobliže o tem v >Prilogi«.

^) Zlagal je M. Glaser tudi nabožne pesni, ki so natisnene deloma v nje-
govih molitvenikih, deloma v > Drobtinicah < ; iz letnika 1850 objavimo za vzgled:

»Pesem od nar slajšiga sere a Jezusoviga«.

1. Na nebi no na zemlji, 2. Za nas je serce klalo,

Na vseh krajah sveta Pred kak smo spoznali:

Mi v svetem zakramenti Vse gnade nam je dalo

Častimo Jezusa. V altarski skrivnosti.

A'or: (leseno, hvaleno, Kur: Ceženo id.

Od vseh naj Ijubleno,

I're.sveto serce Jezus

Na večne čase bo.

Pisatelji.

191

Janez Dragotin Šamperl (1815 — 1836)

iz Gomile pri sv. Urbanu blizu Ptuja, se je šolal v Mariboru in v
Gradcu ter je po nemškem priredil knjigo : »Navuk v peldah«,
Gradec 1836. 1.. in objavljal pesmice brez vrednosti v »Slove-
niji«, v Janežičevem »Cvetju slovenskega pesništva«,
v »Novicah« ter v »Vedežu«; opeval je sušo, kreganje,
»kazavca ceste«, voznika in enake nepesniške osebe in reči.

Mariborska gimnazijska knjižnica ima jeden izvod Šamperlove
knjižice »Navuk v peldah« ; na prvi listek je St. Vraz zapisal
sam tri sonete ; drugi se glasi tako-le :

Tam v onem kraji, kjer se pašči Drava,
Da sestro Muro berž in berž objame.
Tam vidiš v lepih dolih bele hrame,
Tam sina je spočela Ijubav prava.

Za slabih let že misli bistra glava,
Kak materi povrne, kar ji vzame,
Ni mi blaga zvun proste pesmi same,
Al gane to, da k Bogu vpije Slavo :

Samperl je umrl kot 21 letni modroslovec.

Jožef Zabukošek^) (1804—1870),

porojen pri sv. Petru pod Svetimi Gorami 1804. L, kurat pri svetem
Lenartu pri Laškem 1839 — 1849., potem župnik na Bizeljskem
1849 — 1870, je izdal molitvenik : »Sveti križ.«

>Ah, oče, pošlji mi to dete v raje.
Naj Ijubav moja s solzami ga zmoči.«
Bog milo sluša, kar hči prosi daje.

Brž anjgelca, odpošlje Ji pa sina:
Anjgel mu sklene roke, sklene oči
Ter v krilo ti pernese Drago tina.

Franc Ser. Bezjak,

porojen 1. oktobra 1814. 1. pri sv. Rupertu v Slovenskih Goricah,
župnik pri sv. Marku blizu Ptuja, izdal je, ko je bil kapelan pri
Negovi, molitvenik: »Marija, žalostna mati«, V. natis. Na
Ptuji 1882. 8«. 352.

3. Krez vsakiga se smili, I
Če ravno grešnik je;

Tam zgrivani dobili
So grehov smilenje.
Kor: Češeno id.

4. O Jezus, v ranah tvojih (
In v serci tvojem jas

Dobim v nevoljah svojih

Narvekši trošt vsak čas.

Kor : Češeno id.

i) A. Fekonja, »Lj. Zv.« 1884, 697.

K tem serci pribežimo
Tej, kda nam umreti bo;
Ce vredno zadobimo
Sveto resno Telo.
Kor: Češeno id.

Od grehov nas očisti
Skoz svojga serca kri;
De milost znamo v tisti
Dobit k zveličanji.
Kor: Gešena id.

192 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Sigismund Juvančič,

porojen na Jamnah blizu Konjic na Štajerskem 1798. L, je dovršil
srednješolske in bogoslovske nauke v Mariboru, Gradcu in Celovcu ;
po kapelanskem službovanju v raznih krajih je postal 1826. leta
dvorni kapelan labodskemu knezoškofu Zimmermannu, 1834. leta
kanonik in šolski nadzornik. V tem poslovanju je spisal nemško
računico z naslovom: „tur3c i^oriibungen, 9iegefn unb 33ortf)eiIc fiir
bae ^opf* unb 3iffci*i*ec^neu." ®ral^ 1843.

Ker mu ni ugajalo pisarniško delo, katero je opravljal s silno
vestnostjo, se je 1843. leta preselil v Laški trg (Markt Tuffer) za
dekana in umrl tam dne 15. januvarija 1845. 1.

Izdal je molitvenik : » Premišlj u v anj e ino molitev
eniga Kristjana«. V Gradci 1828. 12». 250.

Jurij Caf, ki je v »Novicah« 1845. 1., str. 31, naznanil
njegovo smrt, pravi, da je ta molitvenik izšel v drugo v Celju,
ne omeni vši letnice. »Novice« 1840. 1. v priloginem listu 1. pri-
poročajo tretji natis, ki je izšel pri Jožefu Geigerju.

Jožef Lipold (1796-1855)

iz Mozirja na Štajerskem , se je šolal v Mariboru in v Gradcu,
bogoslovja pa se učil v Ljubljani. Mnogo let je župnikoval v Rečici,
od koder se je imenoval sam Leopold Rečički.

Živahna leta francoskih vojsk so v njem vzbudila pevsko žilo ;
bil je 1810. 1. kapelan domačim brambovcem in jim zložil primerne
pesni, ki so se natisnile v Celju. Njegove pesni se nahajajo v
Ahacljevi knjigi »Koroške in Štajerske Pesme«, pa tudi v letnikih
»Drobtinic« od 1846. do 1856.1.

»Drobtinice« 1846. 1. imajo pesni: »Terice«, »Perice«;
1849. 1. »Pesem za llosarje ali veslarje«, 1850. leta
»Zdravica svetli mu cesarj u.«

Marn 1. c. premalo naglasa, da se Lipold v svojih poezijah
najrajše ozira na dnevna prašanja ; takim je bil posvetil svoje
» O s o 1 j e n e pesmi«, (»Drobtinice« 1850), »Sedajni svet«,
»Pijanca m žganjepivcam((, »Od komunistov«).

Op. Šest rokopisnih zvezkov njegovih pesnij se še hrani v Lipoldovi hiši
T Mozirju.

Pisatelji.

193

Zadnja se glasi :

1. Svet misli si zlo premeten,
Od vsih strani jako učen.

Že vsak lenuh gospod če bit',
Vsak potepuh starino pit'.

2. Kar pridni so pridelali.

Se komunistam lastno zdi,
Saj pravijo, vsi bratci smo.
Kar gleštamo, je vsih blago.

3. Kar si poerbal, tvoje ni.
To sliši tud' med vse ljudi.
Kar ti v darilo si dobil.

Boš ravno tak med nas delil.

4. Tak ubožnih ljudi več ne bo,
Vsi lehko tak bogati so.

Kar si prihraniš, pridobiš.
Zopet med druge razdeliš.

5. »Posestva tvojiga več ni,
Kakor do zdaj pod ključami.
Razločka stanov več ne bo.«
Tak komunisti hočejo.

6. Vsi so gospodje in gospe;
Kaj s tega bo, vsak lehko ve:
Kedar požerto vse blago.
Potim sromak tud' vsaki bo.

7. Lenuh ni sjal, tud nima žet',
Kar je pridelal priden kmet;
Pokaj bi potepuh zapil.

Kar je gospod si pridobil?

8. Mestlan. teržan dost' truda 'ma,
Ki rokodeli. baranta;

Naj vživa, kar pridelal je.
Ne potepuh, ki križem gre.

9. Na kmete se zanašajo.

Da tumpci z njim' potegnejo;
Alj Bog je kmetu glavo dal.
De bo goljfijo berž spoznal.

10. Katolška vera nas uči,
De Bog talente razdeli,

Da en'mu dva. pa drug'mu pet,
Ne vsak'mu en'ga, ne deset.

11. O komunist, poberi se!

Tvoj nauk slepar iz pekla je,
Ljubezen Bog od nas želi.
Ne pa oropati ljudi.

12. Le pridno radi delajmo.
In vbogim pa pomozimo;
To nas uči keršanski nauk.
To srečnih je ljudi opravk.

Jurij Verdinek (Berdinek),
porojen v Ribnici na Pohorju, župnik pri sv. Antonu na Pohorju 1816 — 1817,
kurat v Selih pri Slovenjem Gradcu 1817-1831, umrl v Starem Trgu 1836. 1., je
spisal molitvenih: >Vsakdanji kruh, prav lepe molituvne bukvice«.

Felicijan Globočnik (1810—1873)
iz Braslovč na Štajerskem je prirejal Krištofa Smida povesti in spisaval
poučne sestavke, n. pr. »Gujte, čujte, kaj žganje dela«, opisal Janeza
G o 1 i čn i k a, župnika v Grižah, zlagal pesmice za »Drobtinice« in Ahac-
Ijevo zbirko koroških in štajerskih pesnij ter sodeloval pri knjigi: »Djanje
Svetnikov Božjih«.

Franc Cvetko (1789—1859),

porojen v Dornavi pod Ptujem, župnik v Lembahu, dekan na Ptuju,
potem v Ljutomeru in v Mariboru.

Njegove spise homiletične vsebine je objavljal »Slov. Pri-
jatelj« v Celovcu še v letih 1879—1881.

Franc Cvetko je v slovensko -hrvatski mešanici zlagal slavo-
speve visokim cerkvenim dostojanstvenikom, n. pr. : »Zdihljeji
pravovernih Slovencev v Sekavski škofiji prama
svoji mu Visokimu Višjipastirju Ottmarju Jožefu,

13

194

Zgodovina slov. slovstva. II. del.

vitezu od Raušer«; »Zdihljeji pravovernih Slo-
vencev za svetim Očetom Rimskim Papom PijomIX.«
V vzgled bodita dve pesmici :

Zdihljeji pravovernih Slovencev v Sekavski škofiji prania svojimu Visokimu
Višjipastirju Ottmarju Jožefu, vitezu od Raušer.

Motto: Omnes In Cbaritate

Othmari Josephi Celsissimi
Oves Jesu Christi : O. J. C.

Rumenog' Sunca svitli žar
Vitez serčan Jožef Othomar
Svetjenik Velki Knezoškof!
Pridi, vodi. spasi čedo,
Pridi, sliši, štor besedo
Pred sveti ta oltar
Podel' nam Duha svefga Dar
In Tvoj Slovencam Blagoslov.

To — pros'mo Toe ovčice
In dušne verne zveste:
Usliši Jožef mili glas
Othmar! naj Ti bode za vse mar,
Nagrada bo Tebi v dar:
Večna v nebeščanov zborih
Tamo pri angelskih korih
Othmaru »Slava« radi nas.

SLaVa sLoVanoV
sVoIMV Car V
Fran C V lozIpV
Na Dona VI.

Ni blo Gara, ni blo krala,
Glasovitog' kot si Ti !
Roka božja ti je dala
Meč, kateri vse vmiri.

So vihrele strašne borje
Vetrov silne naglosti :
Pa že tudi totih morje
Svoje sanje mirno spi.

Te ugrizti b'la hotela
In požreti Hunska zver*),
Pote Tebe sta otela
Slavjan, Ban in njuj handver.")

Že se nezvesta Italia
Pri Sardinčanu slini:
Tva naj prepadne Avstria
In vera zgine v Rimi.

Ar hrabrog' top Radeckita
In hrabrog sabla Sina
Bana Avstriu rešita
Pretirata Sardina.

Motto: FranCIsCVs losephVS
Del Gratla et
Vnitis VTrIbVs
Cacsar MagnVs
AVstrlae Vnitae.

6. Pastirje tud poklical si
Kod sebe ta na Dunaj ;
In kakšni. Nje popital si,
Iraade cerkev slučaj?

7. Veselje b'Io Te gledati
U sredi trum pobožnih
Slovesne poje spevati
Gospodu Čarov zmožnih.

8. Le z Bogom boj začeo si.
Le z Bogom boš ga končal:
Austriu svu oteo si.
Slavom si boš jo venčal.

9. Presvitlo Tebi kronu tam
Iz nebeščanov Raja

Nese Angel že naproti sam,
Nagrado zmage daja.

10. Nagrada Tebi, Svitli Car.
In krona časna in rajska:
Od večnog' Boga bodi v dar
Deržava Avstrijanska.

11. Ni ga Čara. ni ga Krala,
Čudovitnog, kak si Ti:
Roka Božja Ti nam dala
Gara, Krala >Slavnosti<.

Te dve pesni sta natisneni v »Zgodnji Danici« 1849. 1.

•) Košut. - ') Handžar.

Pisatelji. 195

Košie Jožef (178S-1867),

por. 9. okt. 1788 v Belotincih ob Muri, je dovršil gimnazijo v Kiseku, kjer je bil
zavod, imenovan >Adelffy Keltzian orfanotrophium« ; modroslovja in bogoslovja
se je učil v Sombotheli. V duhovnika posvečen 11. vel. srp. 1811 je kapelanoval
v Belotincih, župnikoval mnogo let na Gornjem Siniku, kjer je umrl 1867. 1.

On ni pisal čiste prekmurščine, nego je vmešaval v svoj jezik besede iz
štajerske slovenščine, pa ne vselej pravilno. Smoter mu je bil pospeševati posvetno
omiko svojih rojakov. Izdal je >Kratki navuk vogrskega jezika za začet-
nike ...« V Gradci 183 3.

Na koncu ima pridejan kratek madžarsko-slovenski slovar: »Poučna knjiga
nikih korenastih i penjastih vogrskih rejci «

V prvi dobi svojega pisateljevanja je bil zavzet za madžarsko misel in je
gorko priporočal Slovencem madžarski jezik.

Druga knjiga je; »ZobrisaniSloven medMurov in Rab o v.«
Letnica? Mesto? Tu govori o običajih in zgodovini Slovenov.
»Zgodbe vogrskega kraljestva« 1848.

V tej knjigi ni preslavljal več na tak čuden način Madžarov, nego je postal
pošten narodnjak.

Priobčil je nekoliko pobožnih spisov, zapisal obilo cerkvenih govorov, ki
se še nahajajo v rokopisih.

M i h a 1 B a r 1 a

je izdal pesmarico: »Krščanske nove pesmene knjige.« Predgovor
se glasi:

Verni Krfz senik!

V eti Knigaj fze ti Krfzcsanfke nove Pefzmi davajo v-roke. Szpravlene
fzo v-csistom Tvojem Szlouenfzkom jeziki; csifzte fzo i na Krizesanfztvo
gledocs, takaj razumne i pobo'zne. Naides v -eti na vlzake Szvetke, na
vlzako priliko, vu kaksojste fztavi fzi, i vu vfzakoj diisevnoj potrebcsini,
pripravno Boga zvisavanye, diisevni trost, i fzrdcsa Tvojega pob6gsavanye.

V-tom prvom Graduvali fze je dofzta zmenkanya nahajalo, i nistere
nefzpodobne reesi; niti ta Szlovenscsina je nej bila prava, nego vu vnogom
tiili na tiihi jezik zaobrnyena: stero vfzaki lehko na pamet vzeme. Kakoli
je pa pravo v- oni prvi pelzmaj, to vlze Ize i v- eti, v -lepši red pofztav-
leno, nahaja.

Ali mogocse bode sto pitao, gde fzo ti nedelni Hymnuske, gde fzo le
Invocatie, gde fzo te pefzmi po Predgi? Te vfze fze csifzte nahajajo med
timi Pefzmami od Bo'ze recsi. Te driige fze ti pa fzame ka'zejo, gda je
mas naprevzeti, i popevati.

Imena i hvale je vredna pri etom deli našega Vifzoko postuvanoga
Superintendensa G. Kis Janosa fzkrb, ki poleg fzvoje pafzterfzke du'znofzti
poglednovsi te Szlovenfzke Gmaine, i na pamet vzevsi, kaj one zviina
drugi knig tiidi pefzmene knige potrebujejo, fzo tak zravnali, i mene na
to nagnoli, naj bi eto tesko delo na fzebe vzeo, stero fzem i z-Bo'zov
pomocsjov, kak stimam, dofztojno i pobo'zno fzkoncsao; hviile je vredno
vu imenuvanom Visesnem Pafzteri i to, kaj, geto fze je zadofzta napre-

13*

\QQ Zgodovina slov. slovstva. II. del.

placsarov nej naislo, fzo escse tudi z-fztroskom eli pelzem vo Slampanye
naprepomogli.

'Živi tak z-elimi fzamomi Bogi na diko, szam (fzam Pis.) fzebi na po-
bogsanye, na trost vu trplfinvi, i naj bole na zvelicsanye Bog fzam naj da
vlzem onim, ki ga vernoscsejo dicsiti, Szveloga Diiha pomocs, i vekivecsno
miloscso!

V-K6vago-0rsi Profzincza 4toga dneva 1821.

Pesmarica je razdeljena na pet >talov«; pred njimi se nahaja kratko, jedno

stran obsegajoče: >Pefzmeno zdiihavanje pri sacsetki bo"ze fzlo'zbe.« To delo

obsega 1.) pesni na velike praznike, 2.) o nauku vere, 3.) o pravem krščanstvu,

4.) za razne stanove, o.) za določene čase ali prilike.

V vzgled bodi:

' Zirovnofzt zemlje.

Gde koli cslovek na zemlji prebiva.
Tvojo dobroto, oh Bog povfsved v'živa :
Od tebe vfzaka Iztvar nia hrano, hrambo,
Pomocs. obrambo.

Gda nafz priglednes, zemla fze ponovi,
Po tebi rolza zemlo blagoslovi:
Szilje fze vrši, oh dobrocsinenye,
Nam na 'živl6nye.

Daš rafzti travo na bregi, i v doli.
Nyive ofzna'ziš k — nasoj dobroj voli ;
Naj fzad prinaša pofzejano fzemen,
Das dobro vremen.

Ti naplodjavas potrebno 'živino
Z' nvov napunjavas to zemle širino;
Naj csioveki bo vu deli na pomocs,
Ti nyej davas mocs.

Tvojoj dobroti fze viza vefzelijo,
Log no pole li Tebe dicsijo;
Ufzaki jezik Te v radofzti zvišava
Diko Ti dava.

Ti braniš pole. Gofzpod vfzamogocsi.
Od kvara tocse; v deli fzi k-pomocsi;
Nezrecsena je Tvoja dobrotivnofzt,
Vzemi zahvalnolzt!

Da nam 'ze eti vnogo dobra davas,
1 nase delo verno biagofzlavas,
Verjenio v — Nebi, gde versno diko mas.
Nam escze vecs das.

Na Koroškem se odlikujeta A h a c e 1 j in J a r n i k.

Matija A ha cel j (1774—1845),
porojen 24. fobr. 1774 v Gorenjem Rožu na Koroškem, pohajal je latinske in eno
leto bogoslovskc šole v Celovcu, postal 22 let slar suplent in kratko potem
stalni učitelj matematike in fizike na celovškem liceju. katero službo je opravljal
38 let; umrl je 23. nov. 1845.

Pisatelji. 197

Posebno se je zanimal za kmetijsko strolco in je slušal v letih 1809 — 1811
predavanja slavnega dr. Burgerja, profesorja stolice za kmetijstvo. 1811. 1. pristopil
je Ahacelj h koroški kmetijski družbi , postal 1820. 1. njen kancler ; vestno je
opravljal to službo do smrti in je uredoval nemško glasilo tega društva ; v
prvem zvezku razvija svoje nazore o kmetijstvu; sploh se je zanimal za vse
stroke gospodarstva in je na Koroškem deloval v tem smislu, kakor Bleiweis
na Kranjskem.

Poleg svojega raznovrstnega dela pa ni zanemaril materinega jezika; ko
je Slomšek 1822. 1. začel bogoslovce poučevati v slovenskem jeziku, je Ahacelj
kupoval mladim rojakom potrebnih slovenskih knjig.

Posebno ljube pa so mu bile slovenske pesni; pel je sam rad in širil
slovenske pesni med narodom s tem, da je izdal pesmarico: »Pes me po
Koroškim in Štajerskim znane« Celovec 1833. — lil. izd. 1852.

V nemškem predgovoru izjavlja, da je izdal pesni na prospeh slovenščini,
duhovnikom in učiteljem, naj skušajo s tem odstraniti umazane pesni, ki so toli
razširjene med prostim narodom.

Vrste se koroške s štajerskimi, največ iz celjskega okraja. Pesmarica ima
ohraniti tudi spomin njegovemu rojaku Mihaelu Andreašu.

Da bi se pesni tkalca Andreaša ne poizgubile, jih je dal Ahacelj popisati
in zbrati; razven Andreaša so pesni zložili za prvo izdajo tudi: Slomšek, Jak.
Strašek, Val. Orožen, Mat. Vodušek, Andrej Urek, U. Jarnik; za drugo izdajo še
Pet. Globočnik, Hašnik, Lipold ; v tretji se nahajajo tudi pesni Volkmerove.

Šafaiik je pisal o teh pesmicah : >To so ničvredne, jalove in neokusne čečkarije
nekega polučenega tkalca in drugih učencev g. Ahaclja, nikoli ne narodne pesni.
Gospod izdavatelj pa te proizvode do neba povzdiguje, a ob enem se znosi nad
pravimi narodnimi pesnimi, češ, da so take pesni nasladne, umazane, četvero-
vrstične, katere je neki sam peklenščak po svojih pomagačih spravil na svet in
med ljudi, kakor je Ijulko med pšenico zasejal.«

Vender je Šafafikova sodba preostra, kajti tri izdaje pričajo, da so pesmice
vender segle Slovencem do srca.

Urban Jarnik (1784—1844).

V tistem času, ko so se Slovenci začeli gibati na Kranjskem in
Štajerskem, tudi slovenski Korošci niso bili brez svojega »Vodnika« ;
na Goriškem je dramil Slovence Stanič, na Koroškem pa Jarnik.
Porodil se je Jarnik dne 11. majnika 1784. leta pri Nadižarju »na
Potoce« v malem selu spodnje Ziljske doline v župniji sv. Štefana.
Oče mu je bil premožen in spoštovan kmet in voznik. Ker je
Urban imel bistro glavo, poslali so ga 1795. 1. v Celovec na gim-
nazijo. Viharne one čase francoskih vojsk popisuje Jarnik sam.
Po izvrstno dokončanih latinskih šolah je vstopil v semenišče, iz
katerega je sicer pobegnil, pa se zopet vrnil. V mašnika posvečen
1806.1. je prišel za kapelana v Canjče in potem v Podkrnos (Gurnitz).

198 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Leta 1811., zapustivši Podkrnos, je dobil Jarnik službo mest-
nega kapelana pri stolni cerkvi v Celovcu ; ker mu je bilo službo-
vanje pretežko, plača preničla, je prosil čez dve leti k drugi mestni
župniji, in dobil mesto, 1818. leta pa šmihelsko župnijo. Leta 1827.
dne 18. januvarija je dobil z odlokom c. kr. ilirskega gubernija
v Ljubljani župnijo Blatograd ob meji nemško -slovenski, kjer je
ostal do smrti, ki ga je dohitela 11. junija 1844.1.

Lepi kraji, v katerih je služil sprva, navduševali so mladega
idealno navdahnenega moža , nadarjenega s pesniško žilo . da je
začel v slovenskem in nemškem jeziku zlagati pesni, ki so vse
večinoma didaktične vsebine. Take pesmice so : » Z v e z d i š č e «,
»Denica«, »Arfe«, »Bučelica« Opeval je letne čase :
»Pomlad«, »V v i g r e d i « , »Jesen«, »Kres«; marsi-
katero njegovo pesen prevel je na nemški jezik Fellinger.

Kakor je Vodnik opeval Savico in Triglav, tako .Jarnik svoj
priljubljeni Podkrnos :

Za hrbtom je skalna gora. Spodej zvira Hippokrene.

Pravi se Kernos pri nas, Čisti zvirk za pevce vse.

Je za Spice 'na podpora Belkaste on pluje pene.

In za pevca pa Parnas. Umnost pev'c iz njega p'je.

Po vzgledu Vodnikovem (»Na moje rojake«) je zložil

tudi Jarnik pesen: »Na Slovence«, kjer poje:

Zarja lepa se razliva
Čez slovenji Gorotan,
Zbuja dremanje,
Oznanja svetli dan

Zlagal je izvirne pesmice, prelagal pa tudi nem.ške na slovenski
jezik, n. pr. Fellingerjeve » D a m o n a n M e 1 i t e « , » L e b e n s-
funken«, »Der Kampf mit dem Lind\vurm im Sonnen-
f e 1 d e « ; Erminove »Nahe der Geliebten«, »Herkules
a m S C h e i d e w e g e « , iz Licht\verove knjige : »Recht der
Vernunit«, Schillerjev »Gang zum Eisenhammer« in
»Graf von Ilabsburg«.

Jarnikove pesni niso vse zagledah; belega dne; zgodovinsko
društvo koroško hrani rokopis Jarnikoviii pesuij, ki pa ima izrezanih
60 listov do (121 strani); urejene so po kronološkem redu: ostalo
je še 30 pesmic, ki so zložene od 15. aprila do 24. novembra 1809 ;
na treh posamnih polah je še ostalo 12 drugih pesnij. Nekaj se
jih nahaja natisnenih v Primčevi knjigi »N em šk o-slovenske
branja«, v »Kranjski Cbelici«, v »Ahacljevi zbirki«,
v Miklosič-Navratilovem berilu in v » R a z 1 a g o v i pesmarici «.

Pisatelji. 199

Mnogo pesniškega duha ne kažejo ti proizvodi, pa oblika je
marsikateremu gladka in blagodoneča.

Ko ni bil več v lepih romantičnih krajih, nego živel in deloval
v hrupnem mestu, mu je ugasnila pevska žila, želel pa je vender
koristiti dragim rojakom; radi tega jel je spisavati poučne knjige
za prosti narod, n. pr. : »Zber lepih ukov za Slovensko
mladino.« Celovec 1814.

V tej knjigi se nahajajo štiri poučne pesni, razni nauki v
podobah, dva razgovora »med enim fajmoštram in eno farmanco
od žegnanih reči in od božjih potov«, 100 pripovestij in prislovic,
lepo število Ezopovih basnij in Schillerjev »Gang nach dem Eisen-
hammer«.

V zanimljivem predgovoru pripoveduie, da je nova, v Ljubljani
po Kopitarju 1808. 1. izdana slovnica pokazala pravo pot v našem
jeziku; ne piše se več 1.) ,,dobru jiitrtt" nego „clohro jutro" , 2.1 „dal
sem", ne pa „clav sem" id.; 3.) treba je pisati „svet", „breg", ne „sviet",
„brieg"; 4.) bog, rog, ne bug, mg id. ; 5.) klešče, pišče, nam. kleše, piše;
6.) k meni, v hiši. s ljubeznijo, ne k'meni, vliiši id.

Tudi prostemu ljudstvu spisana je knjiga: » S a dj e rej a.«
Celovec 1817. To je prevod nemškega izvirnika »Geigers Lehrbuch
von der Obstbaumzucht«. Prevod je pisan v ziljskem na-
rečju, katero pa ni toliko razširjeno, da bi knjiga mogla mnogim
koristiti ; za poznavanje koroških narečij pa je vender velike vred-
nosti. Poleg tega je tudi prva v tej stroki.

Na ogled nekaj stavkov:

Besieda za kmeta ino za vsakega, ki le za štiri pedi zemle ima. Lubi
moji ludi! Kdo je med vami, kateri bi ne videv. ne očutiv, da njegove
hišne potriebe od dne do dne rastejo? Davki so povišani, posli so drajši,
kovači, kolarji vse sorte delavci svoj zaslužik vzdignejo; oblačilo, pijača,
vse. kar potrebujete, na viš lieze; kamor so vaši očovi z eno petico prišli,
vi še z ranjšam ne zajdete ; z eno besedo! vse, kar zase ali za svoje
hišuvanje potrebujete, je dva ali trikrat drajše, kaker je nekdaj bilo.

Omiki prostega naroda namenjena je tudi knjiga »Nevar-
nosti mladih ludi«, Celovec, ki pa je prirejena po nemškem
izvirniku.

Kakor se je v Ljubljani za Čopove dobe zbralo lepo število
znanstveno delujočih mož, tako se je tudi v Celovcu obudilo lite-
rarno delovanje, ko je bil Jarnik tje došel iz Podkrnosa. L. 1811.
je začel izdavati „Charinthijo" zdravnik dr. Kumpf, za njim dr. Jenull
in za tem S. M. Mayer, Jarniku naslednik pri stolni cerkvi. Poleg

200 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

teh nam je še omeniti Fellingerja , Gallensteina , očeta in sina
Tschabuschnigga, Budika, zgodovinarje in starinoslovce Eichhorna,
Hermanna, Ankershofna, dr. Burgerja in Slovenca Ahaci ja. „Carin-
thia'' ni več zadostovala ; pridružila sta Mayer in Kumpf 1818. 1. še
„Kdrnfnerische Zeitschrift". V naznanilu tega lista pravi sedma točka:
»Navajajo se najbolj.ši pripomočki , kako bi se najhitrejše in naj-
primernejše razširjalo najboljše narečje slovensko z zakladi nemške
omike in vede.«

Jarnik je zastopal slovenski oddelek in toliko uplival na list,
da je bil nepristranski.

Ker je bila glavna smer tema listoma domovinoslovje, napel
je tudi Jarnik vse svoje sile, da bi častno izpolnjeval svojo nalogo.

Kopitar ga je poprosil, naj popravi one zmote in hibe, ki
sta jih zagrešila Sartori in Hacquet. To je storil v „Vaferldndische
Bldtter filr den osterreichischen Kaiserstaat" 1813. 1.

Vsled Jarnikovega upliva so se objavljali razni jezikoznanski
in starinoslovni spisi. Največji uspeh dosegel je razlagajoč krajevna
imena in s tem izzivajoč marsikateri spis nasprotnega mnenja. Celih
trinajst let je nabiral tvarino za razpravo : „AndeHfungen uher
Kdrntens Germanisirung", kjer je natančno določil nekdanje meje
slovenske; razloživši vzroke ponemčenju sodil je: »da so današnji
Nemci po Koroškem v obče stari korotansko- slovenski, s Kelti in
Nemci, zlasti Bavarci spojen narod.«

Te svoje trditve pa je hotel podpreti tudi s starimi napisi ;
nabiral je rimske kamene in druge starine; skušal je napise tolma-
čiti, pa s slabim uspehom. Iz teh preiskavanj vzrastla sta mu dva
zgodovinska spisa ; v prvem trdi, da so Slovenci zedinjeni po kralju
Samu dospeli do vrhunca svoje veljave, v drugi razpravlja, kako
se je bil pokristijanil Korotan ; očitali so mu ocenjevalci njegovih
spisov, da je premalo rabil bizantinske in zapadne pisatelje.

Spisa o narečju koroškem ni mogel dovršiti radi nedostatnih
podatkov; kar je spisal, objavil je njegov prijatelj S. M. Mayer.*)

Tista leta, ki jih je preživel v Blatogradu, smemo imenovati
njegovo jezikoslovno dobo. Pritegnil je Dobrovskemu, ki je
v slovnici češkega jezika glagole razdeUl na šest vrst; upiral se
je Metelkovemu »kranjskemu« jeziku, zahtevajoč, naj se imenuje
jezik »slovenski«.

*) „Cann«/tta" 1859. št. 3,

Pisatelji. 201

Metelkov pravopis se mu ni zdel »omnibus absolutus numeris«,
vender se mu je prikupil ; prepiral pa se ni, ker mu je bilo pričkanje
zoperno.

Da se je pečal s slovnico in slovarjem, je naravno ; potrebovali
so takrat uže primerne slovnice, kajti pošle so bile razne izdaje
Gutsmannove slovnice. On jo je izdal na novo 1829. I.

Vsak temeljit jezikoslovec se mora baviti s starejšo obliko
tistega jezika, ki ga. preiskuje; zato je Jarnik rad pogledoval v
najstarejšo dobo slovansko, v dobo Cirila in Metodija , da bi raz-
jasnjeval slovenščino; tega preiskovanja sad je bila knjižica:
„Kleine Sammlung solcher altslavischer W6rter, tvelche im heutigen
ivindiscJien Bialect noch krdftig fortlehen." Klagenfurt 1822.

To delo je pot napravljalo večjemu, ki je izšlo deset let pozneje
z naslovom : „ Versuch eines Eftjmologikons der slovenischen Mundart
in Innerosferreich." Klagenfurt 1832.

Ta knjiga je uravnana po Dobrovskega osnovi in razlaga
korenike v treh vrstah: I. Wurselsilhen mit eineni (1—28), II. mit
srvei i28 — 156i, III. mit drei oder m,ehr Gnindlmden (157 — 240i.

Knjiga je zarad tega uravnana tako, ker se je v onem času
začelo razvijati primerjalno jezikoslovje, kateremu so služili na
tak način spisani slovarji in ker se tudi domačin temeljiteje nauči
materinščine. Porabil je vse svoje prednike, Pohlina in Gutsmanna,
izpisal je Metelka in Danjka, dobival tvarino tudi od stanovskih
tovarišev. S tem delom hotel si je ustvariti trdno podlago, na kateri
bi mogel izdelati potem slovensko - nemški in nemško - slovenski
slovar, kajti po teh so takrat močno popraševali. Tiskar Kleinmajr
je nagovarjal Jarnika , naj pregleda Gutsmannov slovar in naj
napravi novo izdajo. Izprevidel je, da ne kaže na tak način izdavati
slovarja, nego da je treba spisati novega. Lotil se je tega posla ;
Metelko mu je izročil v porabo Vodnikov slovar z Bilčevimi do-
neski, prepustili so mu svoje spiske Zupan, Stucin in Smolnikar,
posebno marljivo ga je podpiral Slomšek, takrat špiritu val v Celovcu.
Vseh del pa ni mogel dokončati, nego je ostalo nedokončanih v
rokopisu troje nemško-slovenskih slovarjev.

Jarnikov duševni obzor pa se ni omejeval samo na slovenske
slovarje ; vse, kar je takrat prešinjalo slovenske rodoljube, vse to
je tudi njemu segalo do srca. Slovenske rodoljube je takrat živo
zanimalo prašanje, v katerem narečju bi najbolj kazalo pisati južnim
Slovanom.

202 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Ko je 1835. 1. Lj. Gaj ustanovil »Novine« in »Danico Hrvatsko«
in v njih začel širiti idejo ilirstva, sta se na Koroškem navdušeno
jDoprijela te misli Jarnik in Matija Majar. Jarnik je bil odločno za
stališče skupnosti v »Dopisu iz Koruške, od Bratomira
Dolinskoga«. (»Danica ilirska« 1837, št. 8 i. d.)

Jarnik imenuje »Danico ilirsko« glasilo, v katerem se stekajo
življenjske niti južnih Slovanov. Spisal je tudi v tem smislu »Obraz
slovenskoga narečja uKoruškoj«. (Z uvodom in opazkami
od St. Vraza. Kolo I. 1872, 41—57.)

Jarnik pa ni samo z radostnim očesom gledal duševno gibanje
Hrvatov in Srbov, nego marljivo se je učil tudi ostalih slovanskih
narečij, kar dokazujejo rokopisi v zapuščini.

Ce se premisli, da je glede slavistike bil osamljen v vsej
koroški deželi, se vender mora priznati, da je v tej stroki lepo
napredoval.

Pa še preko mej slovanskih mu je silil ukaželjni duh ; to
dokazujeta ta-le dva rokopisa:

»Sammlung f remder Worter, die in den slavischen

Mundarten als noth\vendig (eigene Namen der Volker, Lander,

Berge, Fliisse u. dgl.) oder mit geringer Veriinderung auf-

genommen, wie auch solcher, die durch wechselseitige Re-

vision und Aufnahme der einheimischen gut gebildeten ^^'orter

entbehrlich werden konnen.«

Rokopis ima 99 vehkih stran ij ; jeziki, iz katerih je pisatelj
nabiral izposojene besede, soti-le: 1) slovanski, 2) hebrejski — arabski,
3) grški — latinski — italijanski — francoski; 4) nemški — holandski
— švedski ; 5) madžarski ; C) turški — tartarski ; 7) sanskrtski ; osma
vrsta je prazna brez naslova.')

»Gebiiude des lateinischen und slovenischen
Verbums in seiner fortlaufenden llarmonie dargestellt.«
2. str. iz 1. 1832.2)
Vrlo zanimiv je tudi spis :

»Die ersten Herzoge Kiirntens oder kurzgefasste
Geschichtc der Bokehrung der Karantaner Slaven und der
Griindung des llerzogstuhles. Nach alten Quellen bearbeitct
von U. J., Plarrer zu St. Michael am Salfelde« (sic). 60 str.

») Scheinigg, »Kr.« 1883, 420.
*) Scheinigg. 1. c.

Pisatelji. 203

Ta spis je poklonil pisatelj nadvojvodi Francu Karolu Josipu,
ki si je prišel ogledat koroško deželo. Zgodovina je razdeljena na
tri dele ; Jarnik je ohranil pri tej priliki slovensko in nemško pri-
sego fevdnikov, podložnih koroškim knezom; glasila se je takole :
»Kako mene je sedaj naprej brano y zapo-

uedano, tako hočusturitiyvusedopernesti,

tako meni Bog pomozi sueta diua Maria Mate

božja y vuse S ve te e.«

Tako se je prisegalo 1G37., 1657. in 1711. 1. Jarnik stavi to
prisego med XII. in XIV. vek.

Leta 1849. je objavil Archiv fiir osterreichische Geschichte und
Geographie 17 :

))Windische Lehenspflicht 1737. Aus dem schrift-

lichen Nachlasse des verstorbenen Pfarrers v on Moosburg

U. Jarnik.«

V knjižnici celovškega zgodovinskega društva nahaja se še
ta-le drobiž : »Besieda na Rotmane«; obsega posebne dolž-
nosti »rotmanove« — na 6 72 straneh v koroškem narečju. Rotman
ali prišuštnik, voljen vsako ali vsako tretje leto po grajščinskem
ali krajnem sodniku, oznanoval je vaščanom grajščinske ali sodne
ukaze ; morda je tedaj Jarnik koroškim Slovencem prevajal uradne
ukaze.

Razven teh del je izdal tudi več knjig nabožne vsebine,
n. pr. »Molitne bukvice za otroke«, Celovec 1817 ; »Jedro
keršanskih resnic« 1820; »Evangelije in branja«,
»Evangelije na posebne dneve svetega posta«
1821; »V duhi katolške cerkue moleč kristjan« 1822.
— Oba tu navedena »Evangelija« sta nam znana iz Danjkove
Abecedne knjižice str. 5 — 7.

Občeval je z najimenitnejšimi slavisti svoje dobe, s Kopitarjem,
Vodnikom, Metelkom, Primcem, Slomškom, Lj. Gajem, St. Vrazom,
Šafafikom, Sreznevskim idr.

Svoja stanovska opravila izvrševal je tako vestno , da ga je
krški knezoškof štel med svoje najspretnejše duhovnike ; skrbel je
vestno za časno in večno srečo svojih župljanov.

Bil je Jarnik na glasu kot spreten govornik. Pesnik in jeziko-
slovec, zgodovinar in skrben gospodar, vesten duhovnik in iskren
rodoljub je Slovencem na Koroškem v oni dobi bil zvezda vodi-
teljica in prvoboritelj.

204 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Na Goriškem je za narodno stvar delal samo

Valentin Stanič (1774—1847).

Dne 12. februvarija 1774. leta porodivšega se Valentina je
poslal oče Andrej, trden kmet v Bodrežu, prijetni vasi ob Soči. v
Gorico, kjer je deček bistre glave dovršil prve šole. Da bi se priučil
nemščini, upotil se je Stanič v Celovec v tretji razred, kjer mu je
bil sošolec Matija Ahacelj. Višje šole, latinske in bogoslovske. do-
vršil je v Saligradu. Tam je prišel za odgojitelja k bogatemu
plemenitašu. Leta 1802. 6. januvarija v mašnika posvečen, je prišel
za samostalnega kapelana v Banjšice sv. Duha ; tam je ostal do
marcija 1809. 1. Tako se je po svojem vsestranskem blagem delo-
vanju prikupil tamošnjim prebivalcem posebno s tem. ker je raz-
širjal petje, da so po njegovem odhodu za vikarja v Ročinj ljudje
rekali, da tacega gospoda Banjšice niso imele in ga ne bodo imele.
V Ročinju je ostal deset let; škof Walland. po rodu Gorenjec, je
poklical svojega prijatelja Staniča 1819.1. v Gorico za kanonika;
1828. 1. je postal višji šolski nadzornik in umrl 29. aprila 1847.

Uže v Saligradu je začel Stanič zlagati slovenske pesni ;
posebno priden je bil v tem obziru na Banjšicah : svete in po-
svetne pesni so mu bile pri srcu, pa ne toliko iz notranjega
nagiba do pesništva samega, kakor iz veselja do petja. Neutrudljivo
je učil in širil petje med mladino in starino. Učil je mladino tudi
drugih predmetov, razdelil mnogo knjig med ljudi. Kupil je stare
črke od tiskarja, osnoval si svojo tiskarno, naučil se tiskarstva,
spisal in natisnil sam eno knjižico na Banjšicah, dve v Ročinju;
vezal in prodajal jih je tudi sam. Njegovi pesniški proizvodi, ki
jih je spravil v teh knjižicah med ljudi, so okorni prevodi iz nem-
ščine v kanalsko narečje in brez pesniške vrednosti. Ni se brigal
niti za Kopitarjeve slovnice pravila, niti za čistoto in pravilnost
Ravnikarjeve knjige »Zgodbe sv. pisma«, brigal pa se je
neutrudno za gmotni blagor svojih župljanov v Ročinju, kjer je
ustanovil tudi šolo ter uvel sadjarstvo.

V Gorico prišedši je izdal : »P e s m e za kmete in mlade
ljudi«, 1822. 1.

Razven dveh so pesmice prevodi Mildheimske pesmarice in
opevajo kmetova opravila. Na zadnji strani:

»Lubi Bravec! — Na! njokaj vcči del iz nemškega na slovenski jezik
preslauljenih Pesem. Sim inislil. da bi znalo z' njimi Slavencam, ki radi

(

Pisatelji. 205

pojejo, pa malo takih Pesem imajo, vsluženo biti. De one veliko pomanj-
kanja imajo, spoznam tudi sam; pa dokler bolših ne bo, posluži se teh.
kakor moreš : tudi ni mogoče, per toljko sort slovenskiga govorjenja, vsim
dopasti ! Starih bukuv navajenim bom prenov in novih — prestar — . . .«

Janezu Blehveisu je koj iz poc^etka za »Novice« pošiljal pesmice
poučne vsebine, na primer »Domača živina« (Novice 1843(,
»Orač«, »Pesem po dokončanim poljskim delu«
(Novice 1844). K molitveniku »Molitve in premišljovanja« v
proslavo svetega leta 1826. je čez dvanajst let priskrbel »Drugi
perstavik starih in novih cerkvenih in drugih
pesem« in istodobno izdal na novo »Pesme za kmete in
mlade ljudi«.

To so prevodi iz Holtyja, Biirgerja, StoUberga, Denisa,
Matthisona, Blumauerja, Vossa in drugih nemških pesnikov manjše
vrednosti. Tri pesni, str. 34, 73, 76, so morda njegove izvirne.

»Cesar ino prelat.« Is njemškiga prestavil V. St. K.

To je prevod Biirgerjeve pesni „Der Abt von St Gallen".
Pridejana je tudi izvirna pesen »Rož'ce na grob Marjane D. «^)

Pri Petru Vabroju je dal Stanič natisniti nekaj pesnij iz
nemščine poslovenjenih, pa tudi nekaj na nemško preloženih slo-
venskih na posameznih listih ; med njegove najboljše se štejejo
tu natisnene: »Vesela pastarica«, »Pesem dekle, ki je
v šolo hodila«, in »Vakance.«

Tudi »Kratke povesti s podobami«, poslovenjene iz
nemških bukvic monakovskega društva zoper mučenje živalij itd.
24^. 24 str., ki jih je izdala goriška družba zoper trpinčenje živalij
ter so se priložile tudi »Novicam«, prevel je bržkone Stanič.

Tu nam je omeniti še njegovega obsežnega človekoljubnega
delovanja; 1846. 1. osnoval je družbo zoper trpinčenje živalij, prvo
družbo enake vrste v Avstriji, istotako je utemeljil goriški zavod
in redno šolo za gluhoneme ; odslej je prebil večji del svojega
življenja med gluhonemimi in je ž njimi vred delal izlete v okolico
goriško. Tak izlet popisuje v nemškem spisu : „Die Walfahrt cler
Tatibstnmmen auf den heiligen Berg bei Gors am 21. Juni 1844. 8. 8. "

Vertovčev sestavek »Hvala vinske trte« je Staniča
razvnel tako, da je starec zašel Pegaza in zložil pesmico, ki se
sme prištevati njegovim najboljšim.

^) Marjana Darjavova je bila pridna učenka v Ročinju in je umrla v osem-
najstem letu svoje dobe.

206 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Kot pisatelj ne zavzima Stanič visokega stališča ; nedostajalo
mu je temeljitega znanja materinščine, istotako izvirnih mislij ; po
vsem pa, kar je v raznih službah storil za Slovence na Goriškem,
je on znamenita kulturna prikazen in ima svojo vrednost, katere
nikakor ni prezirati.

Njegovo skromnost pokazuje prva kitica poprej pohvaljene

pesni :

Slišal sem, trtica, undan hvaliti
Tvojo dobro tljivo žlahtno lastnost;
Pesem tud' jaz ti želim pokloniti.
Močno pa ustavlja me siva starost.
Dvajsetkrat tri ino zraven deset
Štejem življenja preteklega let.

Radi njegovega človekoljubnega delovanja so resnične besede
Jeranove v pesni: »Solzica ,Novic^ ranj. v. g. Balantu Staniču«.^)

Komur serce, kakor Tebi, bije :
Da bi vsaka stvarca srečna bila,
Mu solzica gorka lice oblije,
De Ti luč življenja je ugasnila.

') »Nov.« 1847, str. 88.

Priloga I.

Viri, popolni naslovi knjigam in spisom spredaj omenjenih
pisateljev in manjše pripomnje.

Blaž Kiimerdej.

Str. 10. v. 15: M. Pohlin, Bibl. Carn. — Šaf. 108. — J. Mam, Jez. XXII.
— Apih, >Ltp. Mat. SL« 1894.

Krainerisch-deutsches Lexicon. Rokopis. Tudi
to delo Kumerdejevo se nahaja v licejalni knjižnici ljub-
ljanski, in obsega 57 zvezkov po sedem pol ; izdelan je slovar
do črke L. — Deutsch-krainerisches Worterbuch.
Rokopis. 34 pol; slovar je dodelan do besede ^Aderbinde".
— Sbirka kranjfkih befed. Rokopis.

Anton Janša
Str. 10, v. 22:

Pogovor od Zhebelnih Rojou f kusi A. Jansha,
zhebelniga Dunajskiga Vuzhenika v' nemfhkim jeliku popiffan,
na Kranfku preloshen inu pogmiran fkusi vifoku vuredniga,
Zhaftitliviga, Vuzheniga Duhuuniga Petra Pavla Glavarja,
nekadajniga Commende S. Petra fajmafhtra, Sedajniga Lands-
prefhke Gofpofke laftniga gospuda. V tem Leitu 1776. Rokop.

Slovenski pravopisi.

Str. 43. v. 33: J. Kopitar, Gramm 1808. — J. Mam. Jez. IX— XI. — Kopitar-
ieva Spomenica 1880, 82. — Fr. Leveč. »Zvon« 1879, 227. — Joh. Košan, Slove-
nischer ABC-Streit; mit besonderer Berucksichtigung des Danjko'schen Alphabetes.
Gymn. Prog. Marburg 1890, 1 — 31. — A. Fekonja, Kratka povestnica slovenskega
pravopisa, »Lj. Zv.« 1891, št. 10— 12.

Baron Žiga Cojz.

Str. 36, v. 3: Dr. J. Bleiweis, Kol. 1855. — J. Mam, Jez. XXIV. — Malavašič,
V spomin 100 letnega rojstnega dneva barona Žiga Cojza 23. listopada 1747, »Nov.«
1847, 185.

Anton Rudeš.

Str. 3S, v. o: »Lj. Zv.« 1885, 123.

Franc Bile.

Str. 3S, v. 19: J. Marn, Jez. IX»°. XXIV. 42. — »Nov.« 1858, 58. - Vod.
Spom. 43.

14

210 Zgodovina slov. slovstva II. del.

Franc Hladnik.

Str. 3S. r. 25: Dr. J. Blciweis, >Nov.< 1849, 43. — J Rozman. >Drobt.< 1853,
127—133. — Drag. Dežman, Žalovanje ob smrti Fr. Hiadnika id., »Ncv.c 1844, 193.

Jurij Japelj-

Str. 52, v. 2: M. Pohlin, Bibl. Garn. 27. — Šaf. 27, — Anton Slomšek,
»Drobi.« 1852. — J. Bleiweis, Kol. 1856. — J. Mam, Jez. XXII. — »SI.« 1887,
št. 105. — J. Benkovič, »Dom in Svet< 1894. — Iz Japljevega pisma iz 1808. 1.,
»Lj. Zv.« 1886, 125.

:5>cr grojfc / ^ a t c d) i f m u ž / aiif Sefet)! / Seiner %vix\i\. ©nabcn
bcš / ^•iiri't=93ifd)ofcii lion Sat^barf) / iiberfc^t / tjon / (S^eorg ^apcl ber
ed)inim3iid)cu Sura= / tcnftiftung bet) 2t. '^Peter 311 Sal}bac^ Di- /
reftorcn, unb Slonfi[tDria(vat()e. / Unb biird) eine ju biefem @nbe
auftjcftellte ftom^ / miBion uber)et)en, unb fcftgefe^et.
Na drugi strani ima nemško ter slovensko posvetilo ; slo-
vensko -se glasi :

NA / PRESVETLO / INU / NARVIKSHI RIMSKO / ZESSA-
RIZO / V NEMSHIH DUSHELAH, / NA OGERSKIM / INU /
PEMSKIM / APOSTOLSKO KRAJLIZO, VIKSHI V AIVODNO
V ESTERRAIHU etc. etc.

PRESVETLA / SAMOBLASTNIZA !

Premilostiva gospa gospa!
(Pol lista praznega.)

Sedai fo enkrat nafhe gorezhe shele fpolnene. Otrozi fo
kruha profili, inu nikoger ny bilu, da bi ga njim enaku res-
lomil, Mera inu visha, je bila raunu taku mnoga, koker duskcle
(dushele), kir fe je delil. Oni Zefsarfka Svetl(3ft, fo fkusi Njih
materno fkerb. po timu, kir fo kerfhanfkim ftarifham te nar
modrejfhi Poftave v' obylnofti vlih potreb dodelili, tudi Njih
otro/hizhe po zelimu krajleltvu k' eni miši vkup fpravili, kir
fe jim le ene forte kruh. ta kruh namrezh tiga po vfdi pod-
loshnih Dusbelah <'nakiga korfhanfkiga Navuka lomi.

Prav tčdaj fpofhtujemo v' Njih to nar vikfhi Befsednizo
te zerkvc, kir Oni ta Navuk taillo tim malim taku rekozh,
s' mlekarn perpravio. Inu sategavolo famii fim Njih narvikfhim
nevmČTJozhimu Imenu tote na Slavenfki Jcsik pronollene
P)ukvc porpifsati shelil, de bi moje hvaleshnu forze sa leto
ncismerjeno dobroto ozhitnu na snanjc dal, inu to milolhio

Priloga I. 211

Roko te narbolfhi Matere tudi Slavenzam pokasal, katera sa
njih otroke taku lubesnivu fkerbv. V' leto narvikfhi Matcrno
ZelTaifko Skerb inu Miloft fe jelt inu moje želu Kerfhanfku
Kardelu ponishnu perporozhim.

ZESSARSKA
KRAJLEVA SVETLOST

Njih narpornifhi (! narpokornifhi)
KARL Lublanfki Shkoff.

Na 10. in 11. strani je nemški in slovenski naslov; slovenski
se glasi :

1. TA VELKI / KATEKISMUS / S' PRASHANJAMP)
/ inu / ODGOVARMI / sa / OZHITNU, INU POSSEBNU / POD-
VUZHENJE / TE MLADOSTI / v' zeffarfkih krajlevih / DV-
SHELAH / . S' tim pregnadlivim perpufhenjam te rim / fke
zelTarfke. tudi zeflkrfke krajle / ve apoftolfke zeffarize. / V
LUBLANI / vtifnene, inu fe najdejo per Ivan Frider. Egerju,
dufhelfkimu ftifkavzu. / 1779 / .

Na osmih straneh je nemški in slovenski »Sapopadek«, nato
se še -le začenja Katekizem, ki ima 291 stranij.

*) Gospod Slav. Janžek, župnik v Sevnici na Štajerskem, mi je podaril
katekizem s tem-le naslovom:

N. 4. / TA VELIKI / KATECHISMUS / S' PRASHANJAM, INU /
S' ODGOVORAM /sa/ZESSARSKE KRALOVE/ DESHELE INU
SHOLLE. / Is nemshkiga na flovenfki / jesik prepiflan. Koshta nasvefan
11^2 kr., Svesan 15 kr. S tim pregnadlivim Perpufhenjam tiga Rimskiga
Apoftolskiga Zeffaria. / V GRAZI. / Vtisnene per Andr. Leykamu / 1783.

Na tretji strani je nemški naslov, pa ni točen, ker naziva knjigo: „Auszug
des grossen Katechismiis filr Stadt- und Landscliulen der k. k. Staaten", do-
stavlja : »Mit Sr. rom. kais. kon. apost. Majestat allergnadigster Druek-
freyheit, wie auch mit Genehmhaltun g der geistlichen Obrigkeit.
Gratz, im Verlag der deutschen Schulanstalt.< Od tretje strani naprej je
prva nemška, druga slovenska. Ta izvod ima 308 stranij, pa videti je, da jih ne-
dostaje nekaj. Važen je ta katekizem radi latinske pripomnje na drugi strani,
kjer pravi prireditelj C. J. V., da mora vsled povelja načelnikov izdavaje ta kate-
kizem omeniti, da vsled različnosti narečja se ni mogel ozirati na vse izraze;
najbolj se je pa pre zaradi pristnosti držal celjskega narečja, pristavivši tu pa
tam enake izraze drugih narečij. Tako ima v besedilu nad črto izraz : ofart,
spodaj: gisovst, inevzetnost, ferdamani; spodaj: pog^thleni id- — Iz št. 4 na
naslovni strani se vidi, da so se uže poprej natisnile tri knjižice. Kdo ve zanje?

14*

212 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Drugi natis je izšel 1787. 1., tretji 1793. 1., četrti 1809. 1.

2. Zerkovne Pefmi. Litanie inu Molitve per Boshji
flushbi. Is Nemfhkig-a na Slovenfku preftavlene. V Lublani,
fkus Ign. Kleinmaverja, Stifkavza 1784. 8. 44.

3. S brane Molitve is Nemfhkiga na Krajnfku prelo-
shene od Jurja Japelna, Directorja per fvetim Petru. V Lu-
blani. Eger. 1786. 12". 140.

4. SVETU PISMU / stariga / TESTAMENTA. / Id est :
/ BIBLIA SACRA / veteris testamenti / Approbatione et Con-
fenfu / celsissimi et reverendiffimi / DOMINI DOMINI / MI-
CHAELIS S. R. I. / PRINCIPIS / ac primi archiepiscopi labac. /
e Lib. Baron de Brigido etc. / in / Slavo-Carniolicum idioma
translata / per / GEORGIVM JAPEL, Parochum / et Decanum
ad S. Cancianum in Jeshza / prope Labacum, inter Arcades
Romano- / Sontiacos Silvanidem Driadium. / et / BLASIVM
KVMERI)EY, Caef. / Reg. Circuli Celejenfis Commifla / rium /.
PARS PRIMA. ; LABACI. / Tvpis Joan Prid. Eger. 1791.

3., 10., 18., 23., 27. vrsta naslova so tiskane rudeče. Na drugi
in tretji strani se nahaja slovensko in latinsko posvetilo :

Vifsoke Zhafty vrejdni Gnadlivi Firfht. pervi vikfhi shkof
Lublanfki Tebi k' zhafti, inu Tvojmu Velikimu Imenu, kateru
bo vezhnu flovelu, perpifiieta lete bukve Tvoja Pokorna llu-
shabnika Juri Japel inu Blashe Kumerdey.

5. Lyfti inu e v angel i a na vfe nedele inu prasnike

zhef leitu, katere je novizh na krajnfki jesik preilavil

Juri Japel, Fajmaf liter na Jeshzi. V Lublani.

6. Pridig v sa vfe / nedele fk u s i 1 ej tu / , katere je /
Is mnogih jesikov fpifal / inu / Naprej nefsel / Juri Japel /
Fajmafhter. inu Dehaut per S. Kanzjanu / na Jeshzi blisu
favfkiga molla. I. Del iVigneta). V Lublani / Per Ignaziu Klein-
majerju 1794. 8. 387. — II. Dol. 1794. 8. 323.

7. Prenavljanje ene latinfke Pejfmi. Imenovane:
Ribzhi tih ludy. Skusi eniga Korarja v Zelovzi. 1803.

8. Slawische Sprachlehre, das ist vollstiindiger
Clrammatikaluntcrricht von der krainerischen und vvindischen
Sprache, vvie sie in Krain, in dem osterreiehischen Littorale,
in der Grarschaft ( liirz, in Steiermark und Kiirntcn gesprochen
\verden solite, daim vvie sie von den Kroaten, Dalmatiern,

Priloga I. 213

Sla\voniern, Bohnaen, Polen und Russen leicht verstanden
werden kann, vcriasst von (leorg Japel, Domht-rrn etc.') Rok.
9. Arcticae Horulae Adami Bohorizh a 1584
Witebergae vulgatae, nune redivivae, seu tractatus compre-
hendens elementa linguarum principalium slavicae originis
videlicct Carniolicae seu Vindicae, Croaticae, Slavonicae,
Dalmaticae , Bohemicae, Polonicae et Moscoviticae (Auct.
Georgio Japel, Canon. etc.|.

Sest velikih zvezkov v obliki 4 — 5 pol. Rokopis. To so pri-
merjajoče sklanje slovanskih narečij.

Jožef Skrinjar.
Str. 57, v. 23: Šaf. 145. — J. Mam, Jez. XXII.

Mol i tu grefhnika per ufakimu is fedem Pfalmov od
Pokore k' bogu sdihujozhiga (od Joshefa Shkrinjarja). V Lu-
blani per Rezerju 1804. 8". 387. str. — Druga izdaja 1817. —
Tretja pri Skarbini. Ljubljana 1817.

Shtirje Evangelifti in Gredni pfalmi. Rokopis.

Po Skrinjarjevi smrti je dobil rokopis Metelko in ga hotel

izdati, česar pa morda ni utegnil radi premnogih službenih opravil.

Iz Metelkove zapuščine ga je dobila »Matica Slovenska« in ga dala

»Katoliški družbi za Kranjsko«, ki ga hrani še zdaj.

Anton Traven (Traun).
Str. 57, v. 29: Šaf. 109. - J. Marn, Jez. XXII.

Jožef Bih ar.

Str. 57, v. 31: Šaf. 109. — J. Marn, Jez. XXII. — Rihar ali Richter, »Lj.
Zv.« 1882, 253.

Modesf Sraj.
Str. 57, v. 34: Šaf. 109. — J. Marn, Jez. XXII.

Matevž Wolf.
Str. 58, v. 1 : Šaf. 109. — J. Marn, Jez. XXII.

Anton Linhart.

Str. 58, v. 9: Šaf. 28, 29. - J. Marn, Jez. XX. — Pet. pl. Radics, »Lj.
Zv.« 1893.

^) Kop. Gramm. XLVI.

214 Zorodovina slov. slovstva. II. del.

Linhart se je kot dijak v višjih razredih marljivo udeleževal pesniških in
govorniških vaj. Govoril je latinski: Epicedion in niortem Principis et
Archiepiscopi Salisburgensis Sigismundi e Comitibus de Schrattenbach; nemški:
Sanfrebe ouf bie iJanbftanbe be§ .^erjogt^um^ Gratn »egen (£infiif)iung unb 3luf»
na^me neuer 3Siiien|d)Qftcn iu bie 2al)bQcf)eri)c^eu Sc^uUen; deklamoval je: ®ine
£he Qit bcn .Spod)tDiirbigit. £-iorf)g. §. §. ftnri bee .slieil. 5Rom. 9icicf)ž.iiiri"ten unb 93iid)of
JU Saiibad) au§ beni ®rd[[. ^anfe »on §erberftein bci beni ''ilutrilte be^ iioiibac^eriidjen
^M^t^iun^. — ©in @ebicf)t Don ber 9iaturp[)ilo)opf)ie in bcutfcfien £)ejQmetent. —
Messias: Idyllum sacrum ex cl. v Poppe conversum. — Omeniti je še: ©ine
ditit an bie SIfabemie bet) ber 2(nfunft ©r. ejceCens be§ §od)geb. ^. §. 9Sincenj be§
§eil. 9iom. 9icic^?grafen Urftni unb JRoienberg al§ Sanbež^auptmonnž in Srain.*)

1. Shupanova Mizka. Ena komedia v' dveh akteh.
Prenarjena po tej nemshki : Die Feldmiihle. inu v Lublani
jegrana v Lejti 1790. Stifkana per Joan. Frid. Egerju. 8. 37.

2. Ta Veffeli dan ali Matizhek se sheni. Ena komedia
v' pet aktih, obdelana po ti franzofki : La foUe journee ou le
mariage de Figaro par M. de Beaumarchais. Stifkana v' Lub-
lani v' lejti 1790 per Ignazi od Kleinmayerja. 8. 50.

3. Bukve od Kug in Bolesen Goveje Shivine tih
Ovaz inu Svin. popilTane sa Kmete na povelje te nar vikshi
Gospufke od Joannesa Walstajna. Dohtarja sa Arznijo, inu
Ranozelnoft, Directorja inu vuzhenika shivinfke arznije v'
zeflarfkim krajlcvim shpitali za shivino na Dunaju. V Lublani.
Per Ignaziju Kleinmayerju. 1792. 8 208. '•^j

4. Versuch einer Geschichte vonKrain und der
iibrigen siidlichen Slaven Osterreichs, von Anton Linhart,
k. k. Kreisschulcommiffar und Mitglied der okon. Gesellschaft
in Krain. I. B. Von den ersten Spiu'en einer Bevolkerung im
Lande bis zur ersten Anpflanzung der krainischen Slaven.
Mit einer grossen Karte und zvvei kleinen Kupfern. Laibach.
Eger. Verlag W. H. Korn. 1788. 8. 444. — II. B. Von der
ersten Anpflanzung der kraini.schen Slaven bis auf ihre Unter-
jochung durch die Franken, Mit einer Karte von dem alten
Karantanien und einer rasonnirendcn Tabelle ilber das slavische
Alphabet. Laibach. 1791. 8. 397.

Knjiga presega glede vrednosti vse, kar se je do one dobe
pisalo o kranjski zgodovini.

*) Izvestja muzejskega društva 1895, 122 — 124.
*) Vzglede navaja J. Mam. Jez. XXII.

Priloga I. 215

Valentin Vodnik

Str. 61. v. 1: Danecki. »N.« 1844. 139. — BIeiweis, Kol. 1853. — Dr. Teman,
Vodnikov lOOietni rojstni dan, >N.« 1857, 354. — O Vodnikovem godu. »N « 1858,
29. — J.Novak: O Vodnikovem spominku, »N.« 1858, 365. — M. Pregel: Še nekaj
o Vodnikovem spominku, »N.« 1858, 334. — Dr. Gosta: Bukve Vodniku v spomin,
>N.< 1858, 34-35. — M. Majar: O Vodnikovem spomeniku. >N.« 1858, 316 —
Dr. E. H. Gosta: Vodnikov Spomenik, Vodnik-Album. V Ljubljani. 1859 4. 268.

— Še nekaj od Vodnika. »N.« 1859. 218. — Vodnik. »N.« 1865, 42. — J. Mam,
Jez. XIV. 1—47. — M. Pleteršnik, Vodnik - učitelj, program Ijublj. gimnazije 18.

— Valentin Vodnik Slovenskim učiteljem, >S1.« 1874. 14. — Fr. Leveč, »Zv.« 1879.
s podobo. — Listine in pisma iz Vodnikovega življenja (iz arhiva Mat. Si.). »Lj.
Zv.« l8^9, 393—418. — F. \ViesthaIer: Slavnostni govor ob odkritji Vodnikovega
spomenika v Ljubljani, dne 30. junija 1889. »Lj. Zv.« 1889, 386—392. - M. O.:
O slovesnem razkritju Vodnikovega spomenika, >Dom in Svet« 1888. — A. M.:
Vodniku povodom odkritja njegovega spomenika, »Dom in Svet« 1888. — P. Bohinc,
Valentin Vodnik. Izdala Družba sv. Cirila in Metoda. Ljubljana.

Pesmi v spomin \'alent. Vodniku so zložili v »Vod. Spom.« 1859: J. Bile. 74;
Fr. Cegnar, 79 : M. Hladnik. 108 ; M. Kastelec, 116 ; J. Kosmač, 128; Mir. Vilhar, 185;
A. Praprotnik. 197; A. Slomšek. 211; BI. Sušnik, 217; Fr. Svetličic, J. Virk, 253;
BI. Potočnik. 264. — V nemškem jeziku: Aug. Dimitz, prevod Prešernove pesni:
V spomin Valentina Vodnika. — Leopold Kordesch: An Vater Vodnik. — Jos.
Leinmiiller: Nachruf an Vodnik. — C. Melcer: Valentin Vodnik und Dr.Fr. Prešern.

— Fr. Verbnjak: Vater Vodnik, vse te v »Vod. Spom.« 1859.

Fr. Prešern: V spomin Valentina Vodnika. »N.« 1845, 12. — Mirko Zorin:
Godovnica Vodniku, »N.« 1S64, 47. — M. Vilhar, »N.« 1849, 195. — F. G. : Spomin
Vodniku, >N.« 1860, 37. — Mirko Zorin. »N.« 1864, 47. - J. Resman: Na slavo
Vodniku in Prešernu, »N.« 1869, 69. — J. Bile, »SI.« 1875, 16. — V spomin
Val. Vodniku. »SI. N.c 1875, 35—36. — Pesen deklamirana pri Vodnikovi slav-
nosti v Kranju, »SI. N.« 1880, 29. — J. Cimperman: V spomin 125 letnice Vodniko-
vega rojstva, »Lj. Zv.« 1883, 243. — A. Funtek: Vodniku: Slavnostna kantata,
»Lj. Zv.« 1889. 385.

Vodnikova slavnost, »Lj. Zv.« 1889, 385—418; »SI.« 1889,148-155;
»Ed.« 1889, 53—57; »S.< 1889. 26-27. - Vodnika naslikal Naglic, »Lj.Zv. 1890,
61. — Pesme Valentina Vodnika. V Ljubljani. Natisnil J. Blasnik 1840. 8. 100.

— Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. Izdala in založila Matica Slovenska. V
Ljubljani 1869. — Valentina Vodnika Izbrani spisi. Uredil Fr. Wiesthaler. Izdala
in založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1890.

Dn6 15. avgusta 1810 se je v Ljubljani sijajno slavil Napoleonov imendan;
o razsvitljavi je bil na deželni hiši transparent:

Od Beljaka do Budve Ilirzi pojo :

Nafh vojvod je Marmont, posdravljen naj bo.

»Lj. Zv« 1883. 268.

Ko je J. Vrhovnik iskal podatke za svoj lepi in temeljiti spis o Debevcu,
je zasledil med dotičnimi listinami tudi nekaj hstov v 4°. vdetih v Debevčevo
„Scainerifd)*{Iaui)^e @prad)Ie^re", ki obsegajo Vodnikove opombe k temu delu z

216 Zgodovina slov. slovstva II. del.

naslovom: „UnmQfjgeb(irf)e 23cinerfun9en olž ^eitcdge jur fratnerijc^en (Srommatif
»on S^alcntin S^obnif on iien 55erfašer bericiben."

Naznanja mu, kako bi sklanjal besede: Zhlovek, Brat, Sliena, bledo/t,
Pi/mo.

V jednini navaja sedem sklonov; v množini je pri prvem vzorcu izpustil
ablaliv, zato je pride! lokal, vsi drugi uzorci imajo pa po osem sklonov.

1. Pefme s a pofkufhino. V Lublani natifnene per
Joannesu Rezerju. 1806. 8". 46.

2. P e f m i / s a / B r a m b o v z e. (Vigneta = Vojaška kapa
s sablo). 1809. 8. 16.

3. ABEZfiDA') / ali / Asbuka / Dag ABC-Suc^, /
L' Abece / Vigneta = kmetska hiša / Natifnena / per Rezerju
sa saklado pervih fhol / 1812. / V LUBLANI / na prodaj per
Vilhelmu Kornu.

V »Ogovoru na vuzhenike« zahteva, da se imajo otroci učiti
na podlagi materinščine; zato podaje otrokom trojno abecedo,
slovensko, nemško in francosko, da bodo potem lahko napredovali.

Od 10 — 13. str. je majhen slovensko - nemško-francoski slo-
varček, n. pr. : Daniza, / ber DJlorgeuftern / Tetoile du matin ; / dimnik
/ ber Sc^orufteiu / ia cheminee id. / ; na strani 14—15 Oče naš v
treh jezikih, na 16. str. je »Edenkrat eden« (Siitmafeinž).

*) V licejalni knjižnici v Ljubljani se nahajajo:

ABECEUIKA / ali / Plateltof ; Sa tille, katiri le otte Krajnsku , brati na-
vuzhUi. / — (Črke so natisnene v štirih različnih oblikah). / V LUBLANI 178y.

Na devetnajstih straneh je zlogovanje; potem nasleduje :

Visha beifede skladati, inu brati fe vuzhiti , , juterna, in večerna mo-
litev, Vera, Upanje, Ljubezen. Božje in Cerkvene zapovedi in Rožni venec. —
II. natis 1798. 1.

Pet let pozneje je izšel:

Nov popravleni / PLATELTAF / ali / Bukve teh zherk / inu besedi /
sa vfse / Kateri fe ozho Kransku brati / is Fundamenta vuzhiti / . Vigneta
= Deček z vencem in liro v rokah / Is Pervolenjam tih Vikfhib / V LUB-
LANI. , So ftiskane, in fe dobe naprodej per JAN. / FRIDRIHV EGERJU.
Ta »Plateltaf< ima tudi >Molitev pred in po šoli«, >Kratku podvisanju (I)

k' lepiniu in zhednimu sadershanju«, >Kratke pripovedke« v raznih pisavah, n. pr.

>ta rado otrok«, >to brumnu dete«, »ta gofpodariki otrok«, »ta movzhezhi otrok«,

>%a \ita\d)Uv\ Dtrof« ; nato nasledujejo še nekateri nauki. n. pr »super navarnoft«

v obliki stihov, dasi bre/. rime in mere.

Ta »Plateltaf« se je ponatisnil 1808. 1. s Štetimi stranicami in s kratkim

dodanim imenstvom o raznih udih človeškega telesa in hišnim orodjem.

Priloga I. 217

4. KERSHANSKI NAVUK / sa ILLIRSKE DESHELE /
vset is Katehisma sa vfe zerkve / Franzoskig-a Zesarftva.
(Vigneta). / Se najde per H. W. Korn, Bukveprodajavzu. 1811.
mala 8". 133.

Na tretji strani ima ta-le :

Ispif is pervopifo Zefarfke fkrivne pifavnize. V poflopju
Tuillerie 4. dan malitravna 1804.

Napoleon Zefar Franzoski, Kral Italie ; Na nasnanje nafhiga
Ministra sa zhefhenje Boshje, fmo fklenili ino fklepamo tako :

Per vi zhlet). — Sa dopolniti 39 zhlen postave defetiga dneva mefza
selenarja, deletiga leta, bode osnanjen ino lam sa vle zerkve katolfhke
zeliga zelarftva napovedan ta kerfhanfki navuk. ktir je timu fklepu per-
loshen ino ktirga je poterdil preimenitni Kardinal Papashovi poflan.

Drugi zhlen — Nafh Minifter sa zhefhenje Boshje bo fkerbel sa
natif ino rasfhiranje tiga kerfhanfkiga navuka, ino fkos defet let ima
pofebno oblaft vse tako oberniti, kakor je treba, de bo ta fklep dopolnjen.

Tretji zhlen. — Ta fklep bo natifnen, ino fpredaj poftavlen v' 1'lednih
bukvah kerfhanfkiga navuka, ino djan med fapif vfih poftav.

Zheterti zhlen. — Nafh Minifter sa zhefhenje boshje je dolshen

ispolniti ta fklep.

Napoleon.

Na Zefarjevo povelje

Zefarfki fkrivni Pifar. Rug. B. Maret.

sa podoben prepif

Minifter zhefhenja Bofhjiga. Purtalis.

Izvod V licejalni knjižnici v Ljubljani ima znotraj na okviru
pripomnjo : 2?erbot(icn inegeu 5hi§Ici3Uiu3 beg IV. ©cbotijcž ©ottcž, vM'
fic^tiic^ ber '^flic^teu 1309011 Napoleon iinb ber 2ten f^rage Scite 90
uub 43. — Prašanje str. 90 slove: So vli dnevi v tednu dobri za
poroko? — Odgovor: Vfi fo dobri.

5. Pifmenoft / ali / Gra mati ka / sa / Perve Shole/
(Vigneta). V Lublani. / Natifnil Leopold Eger, 1811. / Na
prodaj v' fholah. / 8. VIII. 190.

Vodnikova Kranjska pismenost, okrajšana za male šole.
V Terstu 1847. J. Papš. vladarski natiskar. (Na prodaj per
C. ki. mestni gosposki v Terstu in drugih primorskih soseskah.)
8. 59.

6. Pozhetki / Gramatike / to je/ Pifmenosti / Fran-
zoske / Gospoda Lhomonda / Isflusheniga vuzhenika

218 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

per vifokih fholah / V Pa risu. / Sa latinfke francofke
fhole / V Illirii / Preftavil Vodnik. / Vignela /VLublani/
per Janesu Ptetzerju Natifkavzu / 1811, mala 8". 118.

7. Kuharske Bukve. / Iz Nemfkiga poflovenjene / od
V. V. (Mala slikai / Lublana. / Natifnene per Kleinmajerji
/ fkusi saklado / Andrea Gassler na tergi Nro 190. / 1799. /
8". 176.

Knjigo lepše slika z gaslom : »Narb o Iš i jedi — Za lačn e
1 u d i (( ; pisava je še v precej lepem jeziku in predgovor se obrača
končno do gospodinj po kmetih, naj pripomorejo »do popolnimosti
čistega kuhinjskega jezika«, obsega sedem stranij ; ena stran bodi
v vzgled:

Krajnize fe kuhanja teshko uzhe ker ne saftopio pomenik franzoskeh,
anglejfkeh, lafhkeh inu nemlhkeh beledi; pofebna nadloga je po desheli
sunaj mefta, tam ga ni zhloveka, kir bi fkrivno saftopne befede rasloshil
nevajenem 1'lovenkam. Torej fim fi persadel sazhetik ene krajnfke kuhine
v' roke dati mojim rojakinjam. One imajo zhaft, de fo narejavke sdraveh,
dobro difhezheh inu snafhneh jedi; tedaj jeh nagovorim: fturite tudi ve
zhaft vafhi kuhini, de jo bote v' laftriim flovenlkim jesiki saltopile. govorile
inu ohranile. Ako nifem morebiti vle prav po krajnfkim sadel, bodete ve
popravile, inu sa en drugi perhodnikrat pouedale, kaj imam prenarediti,
kadar fe bodo te bukve drugizh natifkavale. Sledna vmetnoft ima fvoje
latlne befede; tudi ve imate fvojo visho kuhinfke ftvaii imenvati. tedaj
bodete narbol snale mojimu flabimu perzheiku popolnimoft naloshiti.
Zhemii befede krafti? Al ni flovenfki jesik sadofti premoshen?

8. B a b i f h t v o / ali / P o r o d n i z h a r f k i V u k / sa
Babize. / Pifal / Dr. Janes Matofhek / zef. kr. vuzhenik porodni-
zharftva na vifoki / fholi, ino sdravnik v porodnifhu. / V
Ljubljani 1818. / Natiskal sa / vtrofhik pifavzhov Joshep
S k a r b i n a b u k v o t i f , / ima na prodaj pifavez.

Navadno se knjiga navaja popačeno ; prvi del gre do 247. str.

in obsega 449 paragrafov ; drugi del z istim naslovom sega od

251. do 440. strani ; zadnji paragraf je 751.

Knjigo je prelagatelj pisatelju izvirnika posvetil takole:

Vrojeni Gofpod / Franzifhk Saveri / S h 1 a h t n i G o f p o d
Matofhek / Doktor Sdravilflva / zef. kr. Vize- Direktor
sdravnifhkitra Vuka na VfefhoHlvu. Tovarfh sdravnifhkiga /
Sbora ino Sdrushbe na / Duneju etc. etc. Vam / podaja / s
narponishnejfhim pofhtovanjem, ino / s neisbriflivo hvalesh-
noftjo / Pifavez.

Priloga I. . 219

V predgovoru pravi pisatelj nomškeg:a izvirnika, da ume samo
češko, da so se pa »dali pregovoriti gospod vuzhenik Balant Vodnik
znani slovenčan, de so mojo nemško ino Češko besedo tolmačiti
se lotili. Zgol samoč po njih se je zgodilo, de v devetnajstem veku
pride na dan .Porodničba' v pokmetški Krajnfhini, za ktero oni so
vsi živi in vneti.«

Predgovoru sledi »Prifega poterjene babize«, »Sapopadik« in
štiri strani imenstva.

9. D e u t s C h -W indisch-lateinisches Worter-
b u C h. Slovar nemško - slovenski - latinski. Verfasset von Va-
lentin Vodnik, Professor des zweiten Jahres der Huma-
nitiit am Lvzeo zu Laibach.
Glavni naslov :

Lublanske Novize od vfih Krajov zeliga fvejta v
lejti 1797. lin 1798.1 — V Lublani, Vendajati sazhete inu
natifnene Per Joannesu Fridrihu Eger, na Polanah Nro. 3.
Na posameznih listih naslovi :

Lublanske Novize Jann. Fridr. Egerja. (V Sredo
4. dan Profenza 1797 Nro. l.|

Pavel Knohel.

Str. 67, v. 19: Šaf. 35, 83. — J. Marn, Jez. XXI[. - Gregor Jereb, »Lj.
Zv.. 1893.

1. Shtiri pare / kratk o - z hafn i h / NOVIH PESMI /

od Paula Knobelna fkovane / Inu Krainzam sa fpomin dane.

Pervizh vun dane v' Kraini per Ignaz Kremshari. 1801. 8. 40.

Ta pesmarica obsega : li Od podsemeljfkih jabuk. 2) Od perdza.

3) Ta sbohani Bogatez. 4) Taistim, kateri fe ptuvh shen deileshni

fture. 5) Taistim shenam, katere nifo s' enim mosham sadovolne.

6) Nova krama. 7i Jamranje enga saftarenga inu saerjavenga de-

klizha. 8i Sa puftni dan.

2.Ena lepa lubesniva in brania vredna historia
od te po nedoushnu ven isgnane fvete Grafnie Genofefe,
is tega mefta Pfalz, je is nemfhkiga na kranjfki jesik pre-
obernena. V Krainu per Kremshari. 8. 79.

Knjižica nirna niti letnice, niti imena prelagateljevega.

220 Zgodovina slov. slovstva. II. del

Mdfej Ravnikar.

Str. 74, v. 32: tN.« 1845. doklada šl 50. - Jos. KovaMč v »Drobt.« 1858,
81—107. - Šaf., 87 — 9. — Jos. Marn, »SI.« 1876. št 89 - 91. — »Jez.< XV.
63—70. - Vladimir, >Kol. Moh.« 1878, 175-182. — Jernej Ravnikar, Tržaško-
koprski škof Matej Ravnikar. Izdala in založila Družba sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani 1890.

Pisateljsko podporno društvo je vzidalo v rojstno hišo ploščo. L. Svelec je
imel slavnostni govor. »Lj Zv.« 1890. 509.

Bolhober, M. Ravnikarjeva stoletnica »SI.« 1876, 32; ob istem predmetu
govora »SI. N.« 1870. št. 24; »SI.« 1876, 89-91. — Viktor Bežek , Jezik v
Mat. Ravnikarja Sgodbah id. v Ginin. prog. novomeškem 1889.

1. Perpomozhik / Boga / prav fposnati in zha-
ftiti, / ino/pot prave srezhe/ po Jesufovimu viiku in
shivlenju. / Prestavleno i.s nemfhkiga in femteitje pomnosheno.
/ Vigneta = kmetska hiša / Dobiti v' Duh6vjhnizi / V Lub-
lani 1813. Natifnil Janes Rezer.

2. Sveta / Mafha / ino / Kerfhan fk o / Prem i fh 1 o-
vanj e / is fvetiga pifma / sa vfak dan mefza, / tudi / druge
lepe molitve. / D vanajflizh popravleno ino pomnosheno dano
na fvetlobo. /V Lublani natifnil J. Rezer, natifkaviz. 1813.
12". 330°. — 13. izd. 1817. — 14. izd. 1820. — 15. izd. 1822.
— IG. izd. 1826.

3. S godbe fvetiga pifma / sa / mlad e ljudi. Is
nemfhkiga preftavil Matevsh Ravnikar, defete
fhole z. kr. v uzhen ik. / Pr vi del./ Sgodbe ftariga sa-
kona. / V Lublani. Na prodaj per A. H. Hohnu bukvovesu. 1815.
8". 344 str. — Drugi del. Sgodbe noviga sakona. V Ljubljani
1816. 8". 310 str. — Tretji in zhetrti del, Sgodbe noviga
sakona. V Lublani 1817. 8». 327.

4. A b e z e d n i k sa S h o 1 e iia K m e t i h / v zef. kral. De-
shelah. V Lublani 1816. 8". 95 str. Nemški naslov: 'i)iamen-
b ii d} ( C i n 5 11 111 @ c b r a u d) b c r £ a 11 b ) d) u I c n in b e n
f. t. (Staatcii. Tako po SafHnku 51; licejalna knjižnica v
Ljubljani pa hrani pod znakom II. C. 10227 d. 28 abecednik z
naslovom : A b e z e d n i k / sa / Shole na Kmetih / v" zelarl kili
kraljevih Deshelah. / Velja ve.san 5 kr. / V Ljubljani, 1816.
Na prodaj por .lurju Lihtu, bukvoprodu, in s' fholfkimi bukvami
sakladniku. Mala 8. 36.

5. Si I C i n C (£• r 5 ii 1) 1 11 n 1] c n. 3""i C^i^cbraiidjc bor i?aub|d)iilcu
iu bcii fai|. foniijl. Staatcn. Male / Po v o s t i / Sa / §hole na

Priloga I. 221

Kmetih/ po zefarfkih kraljevih Deshelah. / Veljajo vesane 17 kr.
/ Vigneta ^ Igrajoči deček. / V Lublani, 1816. Na prodaj per
Jurju Lihtu, bukvoprodu, in s' fhoirkimi bukvami sakladniku.

Na levi strani je nemško, na desni slovensko besedilo ; po-
vesti 60 tiskane od str. 44, 70 in 72 v raznih oblikah črk. Povesti
so mične in izbrane kaj srečno. Spisal je to knjižico 1809. 1. Debevc,
bivši katehet nunskih šol v Ljubljani ; v tej izdaji ji je jezik po-
pravil Ravnikar,

6. K e r f h a n f k i / k a t o 1 f h k i / N a v u k / f prafhanji ino
odgovori. / Vigneta = Tabli Mozesovih zapovedij. / S' perpu-
rhenjam velke duhovfke ino deshelfke oblasti. V Lublani 1822.
Natifnen per Leopoldu Egerju. 8". 260.

Jernej Kopitar.

Str. 76, v. 33: »Nov.« 1844. 139. - »Nov.« 184^, 183. — »Nov.« 1852, 315.
318. — »Nov.. 1857. 278. — Novi Vedež 1852. 315. 318. — Barth. Kopitar's »Selbst-
biographie<. v .Miklosich. >Slavische Biblioth.< — Erinnerung an Kopitar, »čas. Ces.
Mus.« 1871. — Nekateri Kopitarjevi listi v »Čas. Ces. Mus.« 1872. — Dj. Rajkovic,
>Srbska Zora« 1879. št. 4—5. — Lamanskij, »Žur. Minist. Nar. Pros.« Peterb. 1879
do 1880. — Kopitar in HofTmann von Falersleben »S.« 1874, št. 7. — J Marn,
»Jez.c XVin. — J. Marn, Kopitarjeva spomenica. Ljubljana 1880. — Rajm. Čuček,
Stoletnica Kopitarjevega rojstva. »Slov.< 1880. — Vatr Jagič. Bnefwechsel zwischea
Dobrowsky und Kopitar (1808—18:28). Berlin 1885. — Kopitarjev grob, >Lj. Zv.<
1883, 604. — Kopitarjev grobni spominek »Slov.< 1886.

1. Glagolita/Clozianus,/ id est / codicis glagolitici
inter suos facile antiquissimi / olim / dum integer erat \''egliae
in thesauro Frangepaniano habiti pro S. Hieronymi bibliis
Croaticis / supparisque ad minimum exarati a. MLVII. Cyril-
liano Ostromiri Novogradensis, / As-.-^avsv folirum XII. membra-
neorum servatum in bibliotheca / 111.™' Comitis Paridis
Cloz Tridenti. Litteris totidem cyrillicis transcriptum,
amplissimis de alphabeti glagolitici remotiori antiquitate et
liturgia slavica a. d. DCCCLXX primum coepta in Pannonia,
prolegomenis historicis et philologicis, monumentis item tribus
dialecti Carantanicae saeculi X. Monachii repertis. itemque
speciminibus slavicarum cis Danubium dialectorum ab anno
MLVII. ad MDCCCXXXV; calendario slavico a. MLVII. aliis-
que ineditis ; addito graeco glagolitae interpretis 7:pov,t'.[Lvm
latinaque slavicorum omnium interpretatione, linguae demum

222 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Slavorum utriusque ritus ecclesiasticae brevi grammatica et
lexico illustratum edidit et qualemcumque hanc editionem
suo studio et peculio procuratam honoris et grati animi
causa, quod in quinquennium tractandum edendumque šibi
codicem concredidit, 111""^ Comiti Paridi Cloz Tri-
dentino / fflici codicis domino / dedicavit / Bartholomaeus
Kopitar/ augustissimo Austriae imperatori a bibliotliecae
palatinae custodia. (Tu nasleduje izrek sv. Pavla Rimljanom
XIV. 11 : »In vsak jezik bo priznaval boga« v latin-
skem, grškem, cerkveno- slovanskem jeziku iz raznih roko-
pisov). Cum tabulis aeneis duobus. Vindobonae, prostat apud
Carolum Gerold bibliopolam. MDCCCXXXVI. 86 fol.

2. Hesychii / Glossographi / discipulus et epiglos-
sistes Russus / in ipsa Constantinopoli / sec. XII — XIII. E codice
Vindobonensi graeco-rufsica omnia, additis aliis pure / graecis,
et trium aliorum Cvrilliani lexici codicum speciminibus aliis-
que miscelaneis philologici maxime et slavistici argumenti, /
nune primum edidit / et / scientiarum academiis / Berolinensi
et Petropolitanae / si quidem mereantur, promovenda sistit/
Bartholomaeus Ko p it ar / augustissimo Austriae Impe-
ratori a bibliotliecae palatinae custodia et utriusque academiae
sodalis. / Cum tabula aenea graecorufsica. / Vindobonae 1839.
Gerold. 8». XXIV. 72.

3. Evangelia slavicae, quibus olim in regum Francorum
oleo sacro inungendorum solemnibus uti solebat ecclesia
Remensis, vulgo Texte du sacre, ad exemplaris similitudinem
descripsit et edidit J. B. Svlvestre. Evangelia latine vertit
eisdemque interpretationem latinam e regione adjecit B. Ko-
pitar, Parisiis 1849.

4. Anti-Tartar oder Ilerstellung des Thatbestandes in
Sachen der Wiener Editio Princeps (1834) des altesten Denk-
mals der polnischen Sprache, nihnlich des polnischen Drittels
des (nicht Margarethen — sondern Elisabeth • Hed\vigschen
Psalterium trilingue (A. 1300—1370) zu St. Florian in Oster-
reich gegen den plagiarischen Roman eines Tartaren. Als
Manuscript fiir Ereunde herausgeg-eben von Leberecht Ilas-
senschclm. Stockholm bei A. Bonnler. Druck von Breitkopf
und Ilartel.

Priloga I. 223

Povod tej knjig-i je bil ta: Znameniti Spominek, ki ga je
hotel izdati sam, pokazal in izročil je Kopitar poljskemu grofu Sta-
nislavu Duninu-Borkovvskemu s tem pogojem, da ga naj vsega izda
na svoje stroške. Ta pa je izdal samo poljski del z nepravim na-
pisom : »Psalterium reginae Margarethae« (psaltir kraljice
Margarete). Nato je zgrabil Kopitar Poljaka najprej v „Jahrbuch
der osterr. Lit." ^ potem pa v napominani knjigi, da dokaže, komu
ide čast. da se je izdal v prvo ta psaltir.

Leopold Volkmer.

Str. 83, v. 6: A. Slomšek »Drobt.« VIII. let. 107 — 126. — M. Lendovšek
»Zbrani spisi< 85 — 114. -- Šimen Povoden v >Burgerliches Lesebuch« 557. —
J. Mam. Jez. XXIII 7 — 9. — Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric
1741 — 1816. Objavil in razložil dr. Jožef Pajek. Ponatis iz Popotnika. V Mariboru
1885. Tiskarna sv. Cirila. — J. Macun, Knj. 68.

1. Pefme k tem opravili te fvete mefhe,stoj
pefmoj pred predgoj is nemfhkega na flovenfko
preftavlene sa fare Optuifke dehantie. V Grazi,
pri Franzi Antoni Rove rji. 1783.

Sest let pozneje je bila natisnena Volkmerjeva knjižica:

2. Der M e s s g e s a n g. — M e f h n a p e f e m. V Grazi
pri Widmannstatti. 1789. 16°. 22,

in 18 let pozneje :

3. Hvala kmetifhkega ftana ino tobazie trave v
dveh pefmah sapojena v leti 1807. V Marburgi
fe neide per Josephu Martinu Merzinger, bu-
kvarju. Priti fkana pri F. Schiitzi. 8.

4. Leopolda Volkmer a, pokojnega duhovnika Sekovfke
Shkofije fabule ino pefme. Spravil in f kratkim Volkmerovim
shivljenjem na fvitlo dal Anton Janez Murko. V Gradci. Na
prodaj v Fr. Ferstlvi knjigarnji Janesa Lourenza Greiner.
1836. 8°. 148.

Štefan Modrinjak.

Str. 84, v. 9: »Nov.« 1854. 158—159. — J. Macun. Knjiž. 73, 76. — Trstenjak-
Flegerič, »SI. Nar.< 1876, št. 32—33. — J. Marn, Jez. XXIV. — »Zora« 1876. —
>Kreb» 1883. 522. — Bož. Raič, Slavnostni govor pri svečanosti Štefana Modrinjaka,
»SI. Nar.« 1881, št. 161 — 164, se je pečal bolj z zedinjeno Slovenijo nego s slav-
Ijencem.

224 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Mihael Zagajšek (Jurij ZelenkoJ (1739 — 1824)

Str. 84, r. 22: Kop. Gramm. XLIV. - Dobrovsky. Slovanka I. 185. - Šaf. 56.

— J. Mam. Jez. XXII. — J. Macun, Knjiž.

Slovenfka Grammatika oder Georg Sellenko's
Wendische Sprachlehre in deutschem und \vendischem Vor-
trag, mittelst \velcher sowohl der Deutsche als auch der
Wendische auf die leichteste Art diese Sprache regelrecht
zu reden und zu schreiben erlernen kann. Zilli mit Fr. Jos.
Jenko's Schriften. 1791. 8. 349.

Janez Pavel Ješenak.

Str. 84, v. 28: Šaf. 40. — A. M. Slomšek, »Drobt.« 1848. — J. Macun,
Knjiž. 66. — J. Marn. Jez. XXIII.

Bukve sa pomozh inu Prid Kmetom potre 1) ne,
ukupsloshene sa Slovenze od Joannesa Paula Jefiienagg. per-
viga Fajmafhtra preden zefarfke kraleve Fare Ullimne inu
vuda zef. kral. Tovarfhije deshelfkiga Kmetovanja u Gradzi.
Pervi deil od ofkerblenja tih Njiv. V Zeih per Joshephu od
Bache, zef. kral. Kresie Stifkauzu 1821. X. 149.

Janez Nep. Primic.

Str. 85, v.l: Šaf. 38. — J. Macun, Knjiž. 73—74. — J. Marn. Jez. XXIII.

— >SI.« 1883, št. 206. — Peter pl. Radics. »Kr.« 1883.

l.Abezeda saSlouenze'), kateri fe hozhejo Slovenfko
brati naučiti. V Gradzu, natifnjena per Al. Tufhu 1812. 8. 304.

2. Prava pot k' dobrim u Itanu, ah ena befeda ob
pravim zhali. Na pervo is Angleslikiga v Nemfhki, sdaj pak

v' Slovenfki jesik preftaulena (fkusi Janesa Nepo-

muka Primi za). V Gradzu natifnjena ino fe najde per
Al. Tufhu, bukvarju. 1812. 8". 34.

3. N e m f h k o - S 1 o v e n s k e branja, v' katerih fe snaj-
dejo rasne pravlize, bafnije ali fabule, v' svezanim in prolhm
govoru, pogovori, i)ripoviiti velhiiga sadershanja, pi'fmi. vganke,
kratek obras hillorije ilarih Slovanov, prigovori, mnogitere
koriftne vade v govorjenju ino sgodbe fvete na kratkim. Na

*) Šaf. 50. — Dobrovsky, Slovanka I. 2H(]. - Kranjsko zgodovinsko društvo
v Ljubljani ima jcdcn izvod. — .Mittb. d. b. Ver. f. Krain 1862, 114.

k

Prilotja I. 225

fvetlobo dal Janes Nepomuk Primiz. ozhitni uzhcnik Sloven-
fkiga Josika na Gras^hkim Lizeji. V nemfhkim Gradzu v'
salogi iiio naprodaj pri Josefi Milerzi. 1813. Natifnene s'
Lejkamovimi zherkami. 8". 147. str.

4. Novi Nemfhko-Slovenfki Bukvar al ABC.
Otrokom lehko saftopk-n. Neues Slovenisch - Deutsches der
Fassungskraft der Kinder angemessenes ABC, \velches aus-
erlesene, leichte und belehrende Aufgaben, Erzahlungen und
Untorhaltungen enthalt. bearbeitet von Johann Nepomuk
Primiz. Graetz im Verlag bei Josepha Milier. 1814. 8". 146 str.

Dr Vincencij Franul de Weissenfhurn.

Str. 86, v. 11: Dobrovsky, Slovanka I. 234. — Kopitar, Gramm. — Metelko,
Lehrg. XXV — Gr. Jereb. »Lj. Zv.* 1892.

Saggio / Grammaticale / Italiano - Cragnolino,
composto / da / Vincenzo Franul de Weissenthurn / dottore
di Legge / . Parte Teoretica / = Sbudi fe kranjf ka Modriza
/ Sadofti fi fpala do sdej / Al ni ozhitna praviza / D' obudena
bofh sa na / prej ? / = Trieste MDCCCXI. / Dalla Stamperia
di Antonio Maldini / Con Approvazione / 355 str. 8°.
Sest prvih listov ni zaznamovanih ; druga stran zaglavnega
lista ima citat :

Stupent in aliis (Linguisi vel Litterula parva artem trans-

gredi, et paene propria lingua vitium generat per singula

verba. Res mira ! tam magnos viros prudentiae deditos —

cuncta haec in alienae gloriam transferre, et usum Scripturae

in Lingua indigena non habere. Ottfried — Gottsched.

Citat je posvetil »Pre vzvišenemu gospodu Frančišku Serafmu

knezu Porciji, grofu ortenburškemu, dednemu gospodu premskemu,

senožeškemu, lauterburškemu, mallenhofskemu in dr. nositeljem

velike svetinje sv. Humberta, kraljevskega reda bavarskega.«

Janez Debevec.

Str. S6, v. 40: Šaf. 135. — J. Marn. Jez. XXII. — J. Vrhovnik. Izvestja
muz. društva 1895.

1. Kratki navuki / regelze inu molitve / sa Sakrament
te / pokore, od / Janeza Debeuza, v' Lublanfki duhovni hifhi
mafnika. / V Lublani per Joan. Frid. Egerju 1783. 12. 83.

15

226 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

V tretji izdaji ima molitvenik ta-le naslov :

KRATKI NAVUKI/ REGELZE, IN V MOLITVE / SA /
SAKRAMENT / TE / POKORE / — od / JOANNESA DE-
BEVZA / V Lublanski Duhovni Hifhi Mafhnika / Napravlenu,
potler pak na konzu / prenarejenu, inu sdej / k' tretjemu
vun dane. / — V Lublani, Od Ignazja Merka na prodaj utifnen.
1792. 12". 103.

Četrta izdaja je izšla uže 1801. leta, ne 1807. 1., kakor misli
Safafik, Mam jo omenja prav ; peta izdaja iz 1807. leta ima ta-le
naslov :

KRATKI NAVUKI, / REGELZE INU MOLITVE / SA
SAKRAMENT / SVETE / POKORE / f perftavlenimi / lita-
liijami od pokore. / — od JOANNESA DEBEVZA / Kateheta
per Nunfkih fholah / v Lublani she prej napravlenu, sdaj /
pak sopet pregledanu. / — Petizh vun danu. / — V LVB-
LANI, / Od Joan. Rezerja natifnenu. / 1807. / 12", / 95 str.

2. GOVORJENJE / OD / BRANJA S.PISMA.

Vsebino te knjige navaja J. Vrhovnik, Izvestje muzejskega
društva 1895.

To je predgovor k Japelj - Kumerdejevi knjigi »Svetu
Pismu« 1791.1. in obsega 37 stranij.

Nekateri Slovenci so bili proti temu, da bi se poslovenilo
sv. pismo, ker so se bali, da bi ljudje ne prišli v zmote.

Debevec se je pa trudil tudi za najnižji pouk v ljudskih šolah
in je izdal :

3. KRAJNSKI / PLATELTOF / V Katerimu fe naj-
dejo / NAVUKI / od / Kranjskiga branja / sa te / Kateri fe
brati vuzhe / od Janesa Debevza / Mafhnika / . Cum Licentia
Superiorum. / V Lublani 1791. / Se najde per Andreju Kle-
menzu / Bukveveszu. Mala 8", 32 str.

Jeden izvod te knjižice se nahaja v muzejski knjižnici v
Ljubljani.

4. i^Hciiicrc (5 r 3 ii 1) I ii ii il c u. Majhine Perpovedvanja.
U' Lublani per J. Rezerju natifkauzu 1809 8«. 100.

To jo l^la nemškoslovenska čitanka, katero je na novo izdal
M. Ravnikar.

Priloga I. 227

Ljubljanska semeniška knjižnica hrani Debevčev rokopis slov-
nice s tem naslovom:

5. ^ r a t n e r i f d^ '- i 1 a iii f c^ e / ® p r a c^ I e f) r e / 3?erfaffet /
fur i^orlciungeu in bem 5'iiilt / '- crjbifdjbflidjen 3'-^9^i»9^^<^u)e ju
/ Saibac^ bie ini ^af}re 1795 ange / fangen ipurbe.

Rokopis obsega 312 in pol lista. \ predgovoru naglasa
imenitnost jezikovnega pouka za duhovnika. Slovnico deli v pet
delov : I. i^cu bcr ?(u§i'prad^e ; II. i^on ber 5:onmefjung ; III. S3on ber
:Il>crtfcrid]UHi3 ; IV. 3>ou ber iiHn-tcrfiiijuiu3 ; V. i^ou ber 9?c(^t[cf)rei6ung.

\' slovnici se je upiral Marku Pohlinu ter poprašal po naj-
boljšem slovenskem narečju in zahteval, da se imamo Slovenci
bližati v jeziku drugim Slovanom.

Ista knjižnica v Ljubljani hrani tudi rokopisno razpravo :

SKRIVNOSTI /od /D VEH ADAMOV: / ftariga inu
noviga. / Tu je Skrivnofti / od / zhlovefhtva / inu / Njego-
viga Odrefhenyka. 4". 215 str.

Vsebina se peča z antropologijo, nekoliko pa tudi z jeziko-
slovjem.

Mihael Hofmann.

Str. S7, v. 14: Šaf., 34, 130. 144. — J. Marn, Jez. XXII.

1. Visha sv, Mafho slifhati inu druge Molitve,
V Lublani. Utifnenu per J. Fr. Egerji 1791. 12. 80.

2. Ekferzizij e, t o je Nauki in prem ifhlj e vanj a
od narimenitnifhih refniz fvete vere. Spifal ranjki zhaftitlivi
gospod Mihael Hofman. nekdajni korar v Novim Meftu. Nat.
Blasnik 1839. 8. XV. 277. Na svitlo spravil Janez Cigler.

3. Shivljenje Svetnikov in preftavni godovi. Prve
bukve. V Lublani natifn. Jos. Sassenberg. 1828. 8. VI. 662 str.
— II. bukve 624 str. — III. bukve 1829. 640 str. — IV. bukve
1829, 671 str. — Dokončal je to obširno delo Veriti.

Paskal Skrhinc.
Str. 87, v. 20: Šaf, 39. — J. Marn, Jez. — Fr. Wiesthaler, >Lj. Zv.« 1882,

1. Nedelfke pr i dige, k' jih je dal natifnit P. Pashkal
Skerbinz Guardian in Fajmafhter per Materi Boshji pred
mostam. (V Lublani.) Jih ima na prodaj A. A. Hohn 1814.
8. 522,

15*

228 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

2. P r a s n i f h ke p ri d i g- e, k' jih je dal natifnit P. Pafhkal

Skerbinz s' perftavkam nektirih nedelfkih. (V Lublani.)

Jih ima na prodaj A. A. Hohn. 1814. 8. 266.

3. I s 1 o s h e j n a p e f e m od pater Paf hkala Skerbinza ,
fajmafhtra per Diviz Mari u Lublani. Leita 1819. 8°. Vg pole.

4. 1) Rede bei Gelegenheit der jahrlichen Feier des heiligen
Joseph als Schutzpatron des Handkmgs-Kranken -In.stitutes.
Wien 1816. 8. — 2) Rede von den Vorziigen der Priester-
wurde. Wien 1816. 8 — 3) Zwanzig Fastenpredigten. Wien
1818. 8. — 4) Sechs Predigten iiber die fiinf Stiicke. die zum
Sacrament der Bu.sse erfordert \verden, Wien 1820. 8. —
5) Predigten auf die vorziiglichsten Feste Mariens. Wien
1820. 8. — 6) Die zeha G.b..te Gottes. Wien 1825. 8.

Slovensko elegijo iz minolega veka z naslovom :

»Pefem od gor vsd ign eina fetifhkiga klofhtra«
je podpisal sicer Franz Skerbinz von \Veixt'lburg, določiti se
pa ne da, je-li jo je tudi sam »skoval.« ')

Anton Breznik.

Str. 94, v. 19: Šaf. 93. — J. .Macun, Knjiž. zgod 65. — J. Mam, Jez. XXII.
73. — »Mitth. d. h. Ver. f. Krain« 1857, 91. — L. 2vab. »Lj. Zv.. 1886, 376.

Vez h na Prati k a od gofpodarrtva, v' kateri je
najti: kaku vfaki hifhni g(.fpodar fvoje hifhne rezhi s' nuzam
oberniti, te flabe leta previditi. tem naprei ftojezhim nadlugam
nafproti priti inu ta prihodni zhaf po tih fedem planetov bode
foditi mogel. H' temu je perftaulenu enu tenku podvuzhenje,
kar od mefza do mefza fkus želu letu ptT enimu hilhvanju
je potrebnu fturiti. Vundanu od Antona Bresnika, Benefiziata
v Shavzi. V Lublani per J. F. Egerji 1789. 8. 93. — Nova
izdaja je iz 1803. 1. V Lublani. Se najde per Ant. Gafslerju,
natifkauzu.

Vodnikove prafike.

1. Velika P r a t i k a ali K a 1 e n d e r za tu Icjtu 1795
ali MDCCXCV. Stifkan i)('r Jan. Frid. Egorju. V Lublani fe
najde per \Vilhel. llciiiriku Kornii. — Po navadnem koledar-
skem obsežku , po sloven.skih in nemških mesečnih imenih

') Wiesthaler, »Lj. Zv.« 1882, 605.

Priloga I. 229

sledi: Popi suvanje Krajnske dežele . . . . Posebni
kraji so na Gorenskim: Lublana, nekadaj Emona, poglavitno
mejsto cele dežele. Stoji na Lublanci, katera jo po sredi dejli.
V Lublani prebiva okoli enajst tavžent ludi ; je dosti lepu
zidana ; ima štir predmejsta. Ona je sedež deželskiga Pogla-
varstva inu enega Vikši Škofa. Je en dober kraj za kupčio.
— Od spoznanja tiga uremena.

Kranjc, tvoja dežela je zdrava itd.
Potem slede določbe glede na sejme in trge na Kranjskem.

2. Velika Pratika aliKalender sa tu prestopno
letu 1796 ali MDCCXGVI. Obsega pol<'g navadne tvarine
pesmice »vganovavke« , kratkočasne pergodbe , Popisuvanje
te zemle itd.

3. Velika Pratika ali Kalender sato lejto 1797
ali MDCCXCVII. Nadaljuje popisuvanje te zemle .... Euro-
pearji govore šest poglavitnih jezikov, kateri imajo vsak svoje
odraselke i. d.

Ljudevit Gaj.

Str. 123, v. 32: Anton Mažuranic (Rad. LXXX. 52. seqq.) — Peter
Lavrovskij, Izvestija Vtoraga Otdžl. Imper. Akad. Nauki, za 1859. Xin. 410.
— Š e n o a, Vienac 1879. — Kurelac, Slova nad grobom Ljud. Gaja. — J. Zahar,
Vienac 1872.

Kratka osnova Horvatsko-Slavenskoga Pravo -
pisana, poleg mudrolubneh, narodneh i pri gospodarneh
tfmelov i zrokov. O. L. G. — Kurzer Entwurf einer kroatisch-
slavischen Orthographie nach philosopischen, razionellen und
okonomischen Grundsatzen von L. v. G. — Non quia difficilia
sunt, non audemus; sed quia non audemus, difficilia sunt.
Sanctus Augustinus. Vu Budimu. 1830.

Jurij Jonke.
str. 134, v. 19: J. Marn, Jez. XXIII.

Kranj fk i Zhbelarzhik, to je: Kratko poduzhenje
zhbele rediti in sh njimi prav ravnati. Is laftnih fkufhenj
fpifal v nemfhkim in tudi v kranjfki jesik preftavit dal Juri
Jonke, Zermofhnifhki fajmofhter na Kozhevfkim in foud
C. kr. kranjfke kmetijfke drushbe. V Ljubljani. Natifnil J.
Blasnik. 1836. 8. 94. (Na slovenski jezik preložil J. Zemlja.
II. natis.)

230 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Janez GoUčnik.

J. Navratil, Spomenik 1. 1883, 139—166. — Jos. Mara, Jezic. XXII. 75-76.
— Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain II. 327. — Wurzbach, Biogr.
Lex. X. 89. — Aug. Dimitz, Gesch. Krains IV. 183. — Levstik, »Lj. Zv.« 188L 696.

Antona Janshaja Zessarfkiga Zhebelarja
Popolnoma Podvuzhenje sa vffe zhebelarje. Na
kaj sa eno visho taifti od fvojeh zhebell bres tega, de bi nje
podirali al pa morili 1) En bogateifhi Dobizhek, koker dofeh-
malu, lohku sadobijo? 2) Vender vffe Zhebelle per shiulejnji
inu dobri Mozhy ohranijo. 3| Ufakateri Pain Zhebell do fvoje
fmerti lohku ushivajo, inu fhe fvojim Erbam sapuftijo. Na
mnogo Profhnjo is Nemfhkiga na Kraynjfku preftavlenu inu
s' nekaterim Pomerkvanjam pogmiranu. Od Joannesa Golitsch-
nika, Fajmofhtra v Grishi na Shtajaifkim. V Zelli, Utisnenu,
inu fe najde per Fr. Jos. Jenko. 1792. 8. 200.

Knjige in spisi iz raznih strok.

Kratek poduk Sviloprejke ali shidne gofenze
in murve prav in s velikim pridam rediti. Na fvetlobo dala
z. k. kmetijlka drushba na Krajnskem. V Ljubljani natifnil
shlahten Kleinmayr 1841; mehko vesane: 12 kr. ')

K u h a r f k e bukve. Is nemfhkiga preftavljene od Va
lentina Vodnika. Popravljene pomnoshene in tretjizh natifiijene
v Ljubljani 1842 ; natisnil J. Blasnik. Žena je 30 krajzerjev.

»V tretjizh fo natifnjene, torej morajo she kaj veljati ; in
od napravljanja 318 jedi poduk dajo, kar tudi ni kaka kajbodi
rezh. Pravo rasfodbo pa kuharzam prepullimo. ktere so na-
profhene njih mifh od teh bukviz nam rasodeti.« ^)

Pesmesa deshelski bran. Zelovez. Leon 1 809.')

Podvuzheine s a sedtve tega p redi v a sa Pemsko,
Marsko, inu Shlesinsko Deshelo od kralove sa dobru Obdeil-
vaine u kupei postaulene drushbe Pemske deshelle, Sdei u

') >PerIogni iistt št. 7. k »Novicam« 1884.
*) »Perlogni list« k »Novicam« 1844.
■) »Kr.. 1885, 593.

Priloga I. 231

lethu 1805 za Slovensko Shtajersko deshello u Zolli utisnenu
per rainiga Bastiana Kaiserja krasishiga buku utiskouza sapu-
sheni vdovi inu erbah. 12". 31.

Johann Gottlieb \Volstein, živinozdravnik na Dunaju, je
spisal uže v prejšnji dobi omenjeno knjigo o živalskih boleznih ; ta
knjiga se je poslovenila Kranjcem in Korošcem posebej ; za Kranjce
z naslovom :

1. Bukve od Kug inu Bolesen Goveje Shivine teh
Ovaz inu Svin, popifane sa Kmete na povelje te narviklhi
Gofpodfke od Joannesa Wolftajna id. V Lubljani. Per Ignaziu
Kleinmajerju 1792. Za Korošce :

2. Te Bukve od tehPomorjinuBolesnite
Govedine, teh ovaz inu teh fuin sa prebivauze na desheli.
Na vishingo ene vifoke desheune Regierenge sloshene od
Ansheja Bogalubi Wolsteina id. U Zelouzi per Aloys Klein-
maerju, deshelfkomu Stamparju 1792.

Abschrift al Prepesf. Nekaterih domazheh Arznij,
katere so od tega uzheniga Arzata Philipa Heegveta ukup
šbrane poškušhene poterjene, inu na Svetlobo dane, k nuzu
tem Ubogim, kateri nešamorejo bolšhih Arznij kupiti al dobiti.
Dva Tala ima leta (Abschrift) al Prepesf, u tem pervim se
govori od notrainih, u tem drugim od šunainih Bolezhin inu
Ran Zhlovešhkiga Trupla sa sleherne Bolešen, še naide vezh
Sort Arznia, zhe ne pomaga ena nuza to drugo al treko. —
Rok. 60 stranij ; na zadnji str. : Laibach den 20**^" Miirz 1799.')

Vincenc Kern,
doktor in učitelj zdravilstva, je izdal :

Nauk od koseftavlenja Vinzenza Kern, Doktorja
ranozelenja, uda sdravilfke fhole na Dunaji, zesarfkiga rano-
zelnifhtva v Lublani. Eger 1799. 8. 16. str.
Ta knjižica je bila priloga «Lublanskim Novicam« 1. 1798.^)

») »Lj. Zv.«' 1886, 638.

») Šaf. 35-96. — J. Marn, Jez. XXII. 77.

232 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Jožef Ignacij Fanfon de Brunn^

porojen v Ljubljani, doktor modroslovja in zdravilstva, deželni
zdravnik v Idriji, je izdal :

Bukvize od Shvinfkih bolesni sa kmeteshke
ludy. Od Jannesa Gottlieba Wolstejna, sdravnyka inu rano-
zelza shvinfkiga na Dunejii. prt-llavil Joshef Ignazi Fanton
de Brunn, v' Lublani fe najde blizu Shkofije per Mihelnu
Prombergarju Bukvarju 1784. 12. 63.')

To knjigo so poslovenili tudi koroškim Slovencem z naslovom:

Te Bukve od teh Pomor y inu Bolesni te
Govedine, teh ouz, inu teh suin, sa prebivauze na desheli.
Na vishingo ene vifoke dezeune Regierenge zloshene od
Anzeja Bogalubi Wolsteina id. U' Celouzi per Alovs Klein-
maerju deshelskomu Stamparju 1792.^)

Slovenščina te knjige je v marsičem zanimiva.

Jakob Zupan.

Str. 135, v. 13: J. Mam, Jez. XV. — Fr. "VViestlialer, »Lj. Zv.« 1885. —
Idem: Slavnostni govor pri Zupanovi slavnosti na Prevojah 1886. leta. >S1. N.«,
št. 157.

Tu dodajemo nekoliko sestavkov, n. pr. :

))W oher heisst die untere Donau seit d en
altesten Zeiten auch Ister und unsere illyrische
Halbinsel nie anders als Istrien?'')

n Der ganze Donaustrom gehorte in den vorromischen
Zeiten zum Gebiethe der slavischen vSprache von Jeserik
Eschnig bis in den Euxiiius južno morje Siidsce. im Gogen-
satze zur Nordsee, dessen slavischen Namen morje mraza
Plinius beinahe schon ganz russisch mori manisa, more
mioroza aussprach.« i. d.

V » E r i n n e ru n g a u s II 1 v r i c n « pripoveduje, tla v
Evropi razven Italije ni de/ele, ki bi se glede na imenitne zgodo-
vinske sj)omenike mogla meriti /ilirskimi deželami. Spis: »Uber

') Saf. m, 7.

») Levstik. »Lj. Zv.« Ib81, G97.

») „Car." 1831. 11.

Priloga 1. 233

das slavische Evangelium zu Rhoims« trdi, da je
omenjeno evangelije srbska kraljica Helena, žena kralja
Nenianiča V. 1237 — 1272, poslala sv. Ludoviku v darJi

Matija Čop.

str. 140, v. 1: Aiit. Laschan, >Illyr. BI.« 1835, št. 29. — J. Navratil v
>Ved.« 1850. — J. Kosmar. Mittheil. des hist. Ver. 1857. — K. Melcer, Gymn.
progr. Lj. leta 1865. — Ivan Zupan, progr. reške gimn. 1873/74. — >S1.« 1874.,
št. 148. — Fr. Leveč, »Zv.< 1879. - Jos. iMam, Jez. XVIII. 36-43. — Francosko
svedočbo mu je podpisal V. Vodnik.

Prefekta Jos. Schon in Pefsenekcr mu izpričujeta uradno 6. jun.
in 17. okt. 1821 izvrsten uspeh; zadnji pravi: »In Hinsicht der
Fruchtbarkeit des Unterrichtes hat sich der mit den schonsten
philologischen Kenntnissen ausgeriistete Čop ausgezeichnet.«

Andrej Stnole

str. 143, v. 11: Letp. Mat. Slov. 1875. — J. Marn, Jez. XXIV.

V ar h. iDer Vormund.) Komedija v dveh dejanjih. Iz angleš-
kiga »The Guardian« a Comedv in t\vo Act bv David Garrik Esq.
Prestavil Andrej Smole. V Ljubljani. Natisnil J. Blaznik 1840.
12, 48, v gajici.

Veseli Dan ali Matiček se ženi. Komedija v 5 delih.
Ponaredil po francoski »La folle journee ou le mariage de Figaro.«
Par Mr.de Beaumarchais ; ranjki Anton Linhart V Ljubljani. Nat.
J. Blaznik. 1840. 12. 143.

P e s m e V a 1 en t i n a V o d n i k a. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik.
1840. 12. 131.

Blaž Potočnik.

Str. 144, v. 7: Šaf. 44. 82. — »Nov.« 1872. 208. — J. Žan, Ltp. Mat.
SI. 1872. — J. Marn, Jez. XXIII. 86-94. - M. L., »Blaž Potočnik pod klopjo leži«.
>S1.« 1888. št. 141. - Janko Žirovnik, »Blaž Potočnik.« V Ljubljani. 1891. 12°. 16.

Njegovo spričevalo iz 1811. 1. se glasi takole:

Provinces d' Illvric — Gvmnase de Crainbourg le 28 Aoiit
1811. Nous soussignes faisons foi et declarons, que le Sieur
Pototschnig Blaise de la Commune de Crainbourg, Intendance
de la Carniole, fiieve du Gymnase de Crainbourg subi les

») „111. BI." 1882. št. 5; prim. Kopitar, Slav. Bibl. I. 83.

234 Zgodovina slov. slovstva. II. del

examens generaux de la Classe lere sur la langue fran^aise
et italienne, ainsi sur rarithmetique et Cate- et qu'il y a
obtenu TOptime.

En foi de cjuoi on lui delivre le present certificat muni du
sceau du Directeur du Gymnase.

Le Directeur du Gymnase

Bernard Bellonard m. p.
Joseph Dagarin m. p. LS. , j i i e

*^ " ^ proiesseur de la langue frangaise

Bon pour passer dans la j^^ ^^ ^.^^^ ^

Grammaire 1. an. -^ .

de Gram. italienne et d'arithmetique.

Vodnik m. p.

1. Svete pefmi sa vfe prasnike velike in godove
med letom. Jih je nekaj sloshil, nekaj sloshenih perdjal Blash
Potozhnik. V Ljubljani, natisnil L. Eger 1827. 12. 139. V me-
telčici. Drugi natis v bohoričici. V Ljubljani. J. Blaznik. 1837.
12. 139. Druge bukvice. Zložil BI. Potočnik. Nat. Blaznik.
1843. 12. 94. Perve Bukvice III. natis >) 1845. 12. 142. — Svete
pesmi. Nabral in zložil BI. P. Popravljene, pomnožene, ene
bukvice iz dvojih četrtega natisa. Založil Giontini. V Ljub-
ljani 1874. 8. 204.

2. Das Officium in Nativitate Domini und
Hebdomadae Sanctae Resurrectionis Domini
in Choralnott-n gesetzt. Mit vorausgeschickter theoretischer
und praktischer Anleitung zum Grcgorianischen Choral-
Gesarige. Fiir Geistliche und Cantoren. Zusammengestellt
von Blasius Potočnik, Pfarrer. Laibach 1859.

Spisoval je tudi molitvene knjige :

3. Slava Marije Devize, od fvetiga Alfonsa Marije
od Liguori, fhkofa pri fv. Agati in sazhttnika drufhtva prefve-
tcga Svelizharja. Is italijanikega preftavil Blash Potozhnik,
fajmofhter v Iht. Vidu. V Ljubljani natisnil J. Blasnik 1845. 8.
365. — Slava Marije I. del 1853. 8. 404 str. — IL del 1854.
8. 359

4. P r (! m i f h 1 j o v a n j e s a z h a f fvetiga let a. Jakoba
Benigna Bo.ssueta nckdanjiga fbkola v Meaux na Franzofkim.
V Kranjfko preftavljeno, s sraven perltauljenimi molitvami

>) »N.« 1843, 76.

Priloga I. 235

per obifkovanji fhtirih k' sadoblenju fvetiga leta odlozhenih
zerkva. V Lublani. Eg-er 1826. 8. 112. Drugi natis istega leta.

5. Kolera.') Potrebno poduzhenje sa kmeta, kako naj
fam febe in fvoje ljudi te ftrafhne bolesni obvaruje. V vpra-
fhanjih in odgovorih. V Ljubljani. Eger. 1831. 8. 31.

6. Grammatik der slowenis3henSprache.
Verfasst und herausgegeben von Blasius Potočnik.
Blasnik. 1849. 8. VIII. 183. — Drugi natis 1858. 8. 184 str.
Slovnica, v naglici spisana, je tu pa tam pomanjkljiva, kar pa
on sam priznava v predgovoru.

Uredoval je »Ljubljanski Časnik« od aprila do decembra
1850. leta.

V tem je napisal mnogo člankov, n. pr. »Prijatlam sloven-
skiga ljudstva o časnikovih namenih« i. t. d.

Nasprotnik je bil hrvatskim oblikam v slovenščini, kar raz-
pravlja v članku: »Se en prijazen odgovor«. ^1

Sodeloval je tudi pri Wolfovem slovarju in pripomogel k
temu, da se je imenik duhovenski ljubljanske škofije — Catalogus
Cleri — začel urejevati slovenski.

V jezikih je bil dobro podkovan ; umel je sir.ski, kaldejski,
hebrejski in slovanska narečja — govoril grški in latinski, itali-
janski in francoski ; ljubil je umetnosti in zvezdoslovje.

Nagrobna plošča ima napis :

Bil je Cerkvi zvest, koristen sin,
Blag prijatelj, skrben duš pastir;
Drag Slovencem bo njegov spomin,
Daj Gospod — o daj mu večni mir!

Jurij Grabnar.

Str. 145, v. 28: Šaf. 44. — J. Marn, Jez. XXin. — >Zgod. Dan.« 1862, 22-24.

i

•) Primeri: Bukve od porodne pomozhi sa porodne pomozhnize
na kmetih. Spisal dr. Janes Nepomuk Komen. Zaloshil Franz Ferstl v Gradzi.
Johannes Lovrenz Greiner 1840. — J. Marn, Jez. XXIII. 92.

Pristavi njegove članke: »Cerkve na Krajnskini<, kjer pohvalno omenja
umetnika Mat. Tomca v Št. Vidu. delujočega po vzgledu Visherja, Canove in Thor-
waldsena. »N.< 1843, 10. — »Irošnja do slovenske mladine«, »Slov.« 1849, str. 60.
— >Duvid in Goljat«, »Slov. cerkv časop.« 1848, štev. 5. — »Nov. Kermar.« Iz
zapuščine BI. Potočnika. »D.« 1875, 31.

=<) »Slov.« III. 15.

236 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Dr. Mihael Tušek.
Str. 146, v. 10: J. Mam, Jez. XXIII.

Ignacij Holzapfel
Str. 146, v. 15: J. Marn, Jez. XXIII.

Janez Trauen (Traun).
Str. 146, v. 22: J. Marn, Jez. XXIII.

1. Opominjevanje k' pokori v' fvctim letu 1826.
to je: Pridige od odpuftikov, od pokore in nekterih drugih
refniz, ktere grefhnika k pravi pokori bude. Jih je pridigoval
Janes Trauen, fajmofhter v Poljanah nad Loko. Natifnil Joshef
Blasnik 1829 (?) 8. 389.

2. Sensa sanctorum Ecclesiae Doctorum ac
Pa trum circa usum matrimonii. Viennae 1832. 8. X. 238.
Typis J. P. Sollinger.

Supplementum ad sensa sanctorum Ecclesiae Doctorum ac
Patrum circa usum matrimonii. Viennae 1835. 8. IV. 74.

Regimen animarum ad mentem ss. Patrum sive Tractatus
Patristicus de summo officii pastoralis momento pernicio-
sissimi8que in illud peccati sequelis. Labac-i 1848. 8. 354.

Primeri : Hegeiza ali kratko podvuzhenje S. Pokore sa
Brate ino Se-stre tretiga reda S. Franzhislika. Is lafhkiga ino
nemfhkiga v krajnsko pre.stauleno. V Karlovzu 1828. 8.')

Jurij Kosmač
Str. 146, v. 29: Šaf. 40, 86. — »SI.« 1H72, it. 41. - J. Marn. Jez. XXIII.

ItaTogenburfhka gr a lin j a. Lepa in nauka pohia
sgodba dvanajftiga ftoletja, sa vfe poboshne krilljanc popifana,
pofebno sa tajifte, kateri v ncdolshnofti terj)e. Is nemfhkiga
preftavlena. V Ljubljani 1831. 8. IV. 149. Natifnil J. Sassen-
berg ; ter :

V e s i 1 o, ali p r e g a n j a n a n c d o 1 s ii n o H. V Ljub-
ljani 1834. 8. 1(10. H. Eger.

') Gaj. Knjiž. 134.

Priloga I. 237

Dr. Jernej Levičnik.

Str. 147, v. 4: Šaf. 40. — J. Marn, Jez. XXni. 80. - J. Levičnik : Slovesnosti
v St. Mohorju o 25 letnem službovanju župnika in dekana Jerneja Levičnika,
»Nov.« 1877, 164—166. — »Lj. Zv.« 1883, 401—402, 574.

Emanuel Kovačič
Str. 147. r. 17: J. Marn, Jez. XX[I1.

Njegovi v življenjepisu str. 147. navedeni sestavki se nahajajo
v »Drobt.« 1. 1858., 1863—1865; v »Zgod. Dan.« 1864, 1867.

Franc Prešern.

Str. 147. v. 39: Šaf. 44. — J. Bleiweis: Žalostno naznanilo in povabilo,
»N.. 1849, 29. — Razlagova .Zora< 1852, 146-148. — Slomšek, »Drobt.« 1862.

— J. Stritar in Jurčič. Pesmi Franceta Preširna. s pesnikovo podobo, z njegovim
životopisom in estetieno-kritičnim uvodom. V Ljubljani. Založil in prodaja Ničman.

— Fr. Leveč: Preširnova slavnost v Vrbi 1-5. septembra 1872, »Soča« 1872.

Prešeren, »Zv.« 1879, 34 . . . 82. - »Lj. Zv < 18S1, 49. 110. Prilogi k Prešir-

novemu životopisu. »Lj. Zv.« 1888, 301 .. 692. 1890. 175. — Fr. Levstik. Prešern,
Prešerin. Preširen? »SI. N.« 1872, št. 38—40. — Š. : V Prešernov spomin (Stritarjeva
delavnost v tem smislu), »S.« 1872. št. 39. — J. Krsnik. Preširnov rojstni dan,
»SI. N.« 1874, štev. 277. — D. V., Kaj je važnejša vsebina Prešernovih pesmi?
»SI. N.« 1874, 226. — S— c. Na rojstni dan Prešernov, »SI. N.« 1875, 235. —
Dr. Bleiweis: Zapuščina dr. Prešerna, »Ltp. M. Si.. 1875. 153-180. — Dr. J. Pajk:
Iz Prešernove zapuščine »Zv. « 1875, 28; 1877, 413. — J. pl. Kleinmayer:
Anast. Grun in Fr. Prešern, »SI. N.« 1876. (23. sept.). — Lj. D.: Anasfasius Griin
in France Prešern, >S1. N « 1876, št. 218 — J. Marn, Prešeren in sedajni časi
»SI. C 1875, št. 10. — - Jez. 1880. — Vojteh Valeuta: Fr. Prešern, Vzbuditelj
višje slovenske muzikalične skladnje, »SI. N.< 1876, 278. — Črtice iz Prešernove
rodbine v Vrbi na Gorenjskem, »SI. N.« 1878, 119. — A. K. : Kako kaže Prešeren
v svojih pesmih ljubezen do domovine? »SI. N.« 1878, 62 — 65. — P. Škrabee,
Prešern, »Kr « 1881, 525 — 529. — Tomo Zupan: Iz Preširnovega življenja, »Lj.
Zv.« 1881, 16, 261, 335; 1882, ^.64. — Fr. Prešern, »Kr.« 1882, 232. — Anton
Grun o Prešernu, »Lj. Zv.c 1882, 381. — Dr. Fr. Kos in Fr. Leveč: Prešern in
Langus, »Lj. Zv.« 1882, 576. — Dva lista Prešernova Gelakovskemu »Lj. Zv.« 1882,
49, 110. — Fr. Preširen: Napisao dr. Fr. Celestin. S Prešernovom slikom. Pre-
štampano iz »Vienca* god. 1882. U Zagrebu. Nakladom piščevom. Tisak dioničke
liskare 1882, 8, 75. — Fr. Šumi: Plemeniti Prešerni, »Lj. Zv.« 1883, 208, 403,
603, 667, - E. Jelovškova: Prešern človekoljub, »Lj. Zv.« 1883, 395. — Prešernov
spomenik na Bledu, »Lj. Zv.« 1883, 478. — Prešernov list iz 1. 1834., »Lj. Zv.« 1886,
3, 4. — Prešernovi listi Stanku Vrazu, »Lip. M. SI.« 1877. — Lendovšek: Nekaj
iz zapuščine Prešernove, »Lj. Zv.« 1889, 638. — Prešern in Vraz, »Lj. Zv.« 1889,
379, 491. — Prešern gratulans, »Lj. Zv.« 1881, 351. — Prevode Prešernovih
pesnij na druge jezike glej na konci sestavka o Prešernu.

238 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Mat. Kastelec: Na grobu slavnega pesnika Franceta Prešerna, >N.« 1849,
27. — Levstik : Na grobu Prešerna (Pesmi). — L. Pesjakova : Mojstru sonetnih
pevcev, >Ltp. M. Si.« 1871, 340. — J. Stritar: Prešernova oporoka, »Lj. Zv.« 1875,
177; Na Prešernovem domu, 1876, 209; Pozdrav Prešernovim častilcem. 1876,
219; Sreča. Prešern in poezija. 1877, 18:^

M. R. Levčev slavnostni govor pri Prešernovi svečanosti v Gorici 1. 1872,
>S.« 1872, št. 2 — J. Resman: Na slavo Vodniku in Preširnu, Prolog v »Besedi*
ljubljanskih dijakov dne 28. febr. 1869, »N.« 1869, 69. — S. Rutarjev govor pri
Prešernovi slovesnosti v Gradci dne 9. dec. 187«, »Zora« 1876, 293. — Dr. Murkov
govor o Prešernovi slovesnosti v Sloveniji na Dunaju 1. 1890, »Lj. Zv.« 1890.

Basne Františka Preširna. Preložil a basnikovym životopisem opatfil Josef
Penižek. Založil L. Sehnal v Jičinu 1882.

Aug. Šenoa se v pesni »Karanfil sa pjesnikova groba« navdušeno spo-
minja Prešerna.

Janez Cigler.

Str. 160, r. 24: Šaf. 43, 76, 139, 148. - A. Janežič, Pregled slov. slovstva 148.

— Fr. Levstik, »Slov. Glas.« 1858. — Pl. Kleiamayer, »Zgod.« 115. — I.Tomšič,
Sreča v Nesreči (Predgovor II. izd.), »Lj. Zv.« 1882. — R. Perušek, »Kranjska
Cbel.« n. izdaja, str. 10. - J. Mam, Jez. XXin. — Harambaša, »Lj. Zv.« 1892.

— Ivan Verhovnik, Janez Cigler, slov. pisatelj: V spomin stoletnice njegovega
rojstva. S tremi podobami. V Ljubljani. Izdala in založila Družba sv. Cirila in
Metoda. 8. 5 i.

1. S rez h a v' Nefrezhi, ali popifvanje zhudne
s g o d b e dveh d v o j z h k o v. Poduzhenje ftarim in mla-
dim, revnim in bogatim. Spifal in na fvitlobo dal Janes Zigler,
Fajmafhter per s. Tilni v' Vifhnigori. V Lubljani. Natifnil
Joshef Blasnik. 183G. Na prodaj per Janesu Klemenzu, bukvo-
vesu. 8. 139.

Drugi popravljeni natis je 1882. 1. izdal in založil I. Tomšič
v »Knjižnici slovcnskej mladini« ilII.) z naslovom:

Sreča v Nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dveh
dvojčkov. Poučenje starim in mladim.

2. S h i v 1 e n j e S. H e m e , b r u m n e k o r o f h k e g r a-
fine. Spifal in na fvitlobo dal Janes Zigler, Vifhnagorfki
fajmafhter. Natifhzhene ino saloshene per Janesu Leon 1839.
8. 700. — Poleg naslovnega lista je lesorez sv. Ileme, na
str. 12. slika grola Viljema 111. ; na str. 60. slika krške cerkve
in samostana na Koroškem.

3. Deteljica ali življenje treh k r a n j s k i h
bratov francoskih s o 1 d a t o v. Spisal Janez Cigler,
fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Izdala družba sv. Mohora.

Priloga I. 239

Z dovoljenjem visokočast. Ljubljanskeg^a in Kerškega knezo-
školijstva. V Celovcu 1863. Natisnil Janez Leon. 8. 115.

4. Kortonica, koroška deklica. SpisalJanez Cigler,
fajmošter v Višnjig'ori na Kranjskem. Na svitlo dala družba
sv. Mohora. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezo-ško-
lijstva. V Celovcu 1866. Natisnil Jožef Blazpik v Ljubljani. 8. 80.

Cigler jevi molitvenilci.

1. Molitve sa bolnike. V Ljublani. Natifnila Fran-
zifhka Retzer. 1828. 12. 247. — Knjigi na čelu je jeklorezna
podoba Krista na križu med dvema razbojnikoma ; spodaj so
besede : Tako umerje Spokorjeni, Nedolshni. hudobni.

2. S h tiri pofledne rez h i ali premifhljevanje
Smerti, Sodbe, Pekla in Nebef. Spital Janes Ziegler,
Duhoven iblanfke jetnifhnize. V' natif tih bukviz fo miloftlivi
Firfht Gofpod Gofpod Anton Alojs Wolf, Iblanfki fhkof
17. malega ferpana 1830, dovolili. V' Iblani na prodaj per
Janezu Klemenzu, bukvoveszu 1831. 12. 192.— Na čelu knjige
je alegoriška podoba, predstavljajoča štiri poslednje reči.

3. Mafhne bukvize, to je: molitve per fv. mafhi, tudi
druge vfakimu kriftjanu potrebne molitvize. Sraven tudi
kratko premifhljevanje terpljenja Jesufa Kriftufa ali fveti
krishovi pot. J. Z. V Ljubljani. Na prodaj per Janesu Kle
menzu, bukvovesu 12°. 328.

4. Dober nauk ali kratko poduzhenje fe
zhafne in vez h ne nefrezhe obvarvati. Spifal
in na fvitlobo dal Janes Ziegler, duhoven Ijubljanfke jetnifh-
nize. V Ljubljani, natifnil Joshef Blasnik 1832. Na prodaj per
Janesu Klemenzu, bukvovesu. 12". 132.

5. Duhovni i^ ud en z, to je: lepe molitvize, s katerimi
samorejo kerfhanfke dufhe veliko dobrot od Boga fprofiti.
Na fvitlobo dal Janes Ziegler, fajmofhter v Vifhni gori. V
Ljubljani. Natifnil Joshef Blasnik 1835. Na prodaj per Janesu
Klemenzu, bukvoveszu. 12". 209. — V knjigi se nahajajo
štirje lesorezi. Ta molitvenik se je natisnil sedemkrat, na
zadnje 1858. 1.

240 Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

6. Kratki Nauki sa vfaziga zhloveka. Na
fvitlobo dal Janes Ziegltir. Fajmofhter v' Vifhnjigori. V Ljub-
ljani, Natifiiil Joshef Blasnik 1835. Na prodaj per Janesu
Klemenzu, bukvovesu. 12". 60.

7. Sveti k rižev pot s podobami. Spisal J. Cigler.
iVerhovnik je napisal ta naslov iz »Zgodnje Danice« 1854,
list trinajsti, kjer pa ni povedano, kje in kdaj se je natisnila
knjiga).

8. Ekferzizije. to je Nauki in pr em i fhlj e vanja
od nar imenitnifhih refniz fvete vere. Spifal
ranjki zh. g. Mih. Hofman, nekdajni korar v Novim Meflu.
Natifnil J. Blasnik 1839. 8. XV. 277. - Knjiga je na novo
izšla 1889.

9 Bratovfhina f. Leopolda, k' pomozhi mifijonar-
jam, to je poflanim osnovavzam kerfhanfke katofhke vere v
Ameriki ; ali popif. kako fe karfhanfka katolfhka vera v
Ameriki rasfhirja. Is nemfhkiga fpifal Janes Ziegler. fajmafhter
per f. Tilnu v' Vifbnji gori. V Ljubljani 1833. Natifnila R. Eger.
Na prodaj per Janesu Klemenzu, bukvovesu. 8. 72.

Franc Metelko.

Str. 164, v. 4: A. Slomšek, >Drobt.« 1862. - J. Mam. Jez. XI-XIir. —
J. Levičnik: O Metelku in slovenščini, >Šolski Prij.t 1861. — Stoletnica rojstnega
dnč, >S1.« 1889, št. 158. — Iz zapuščine ranjc. Metelka (naloge njegovih učencev
v vezani besedi). »Zgod. Dan.« 1870, str. 380, 390.

Str. 164, v. 27:

Željo po primernem pravopisu so izražali uže Popovič 1705
do 1774, na Štajerskem ; na Koroškem O. Gutsmann v svoji slov-
nici 1777; Kopitar v slovnici 1808 na Kranjskem, in zopet štajerski
Slovenec Primic 1814. leta.

Tako se je naložilo tudi na sedmem narodnem orijentalskem
shodu trojici odličnih jezikoslovcev, da izumijo za jednotno tran-
skriijcijo jutrovih jezikov primeren pravopis, pa se tudi niso mogli
zjediniti.

sir. 164, v. 33:

1. Lebrgebiiude der si o \v eni sch en Sprache
im Konigreichc Illyrien und in den benachbarten Provinzen.
Laibach. Eger. XXXVI. 8». 296.

Priloga I. 241

Str. 165, v. 19:

2. a) Abezednik sa flovenfke fhole v z. kr. der-

shavah. V Ljubljani 1829. 8». 39 str.

str. 165, v. 20:

h) Abezednik n e m f h k o - f 1 o ven fk i sa fhole
v z. kr. dersliavah. V Ljubljani, 1830, 8. str. 77.

str. 165, v. 23:

3. Slowenische Sprachlehre. Ein Auszug aus dem
Lehrgebaude der slo\venischen Sprache im Konigreiche
lllyrien fiir Anfilnger. Lehramts-Praeparanten und Lehrer an
den slowenischen Volksschulen. Laibach. 8". str. 108.

Str. 165, v. 28 :

4. Berilo sa male fhole na kmetih po z. kr. Eftraj-
fkih dershavah. Na Dunaju 1834. 8". 213.

J. Marn, Jez. X. 75-77. — J. Marn, Jez. X. 77—78. — Op. cit. 79—80.
Op. cit. 89.

5. Shtevilftvo sa slo ve nfke fh ole po z. kr. drsha vah.
V Ljubljani. 8. 141 str.

str. 167, v. 27:

6. Osna ni la z. kr. Ilirfkiga poglavarftva v
Ljubljani.

Str. 168, v. 8:

7. Serze ali fposnanje in sboljfhanje zhlove-
fhkega ferza, ki je boshji tempelj ali pa hudizhev berlog.
Sa obuditev in vterditev kerfhanfkiga duha. V Ljubljani 1847.
8". 317. X. S 10 leforesnimi podobami. Is nemfhkega poflo-
venil F. S. Metelko. — Drugi natis 1848. — Tretji natis 1851.

Str, 168, v. 15 :

8. Vir in isvirek vfih svelizhanfkih naukov,
to je : Raslagovanje evangelija sv. Matevsha. I. Del. Hodi sa
menoj. Mat. 8. 22. 9. V Ljubljani. Natifnjeno per Rozaliji Eger
1849. 8". X. 278. Isdal in saloshil Fr. Metelko.

Jožef Burger.
Str. 169, v. 4: Šaf. 45. - J. Marn, Jez. XXIII.

1. Nedolshnoft preganjana in povelizhana.
Poveft is pifem Krifhtova Shmida. Na fvetlobo dal Joshef
Burger, duhovnik v Ljubljanfki duhovshzhinizi. V Ljubljani
J. Blasnik, na prodaj L. Kremshar. 1832. 8. 124.

16

242 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

2. Pomozh v fili ali lefeni Krish in frezha dobriga uka.
Dve povem is id. 1832. 8. 48.

3. Evftahi. Poveft is pifem id. 1832. 8 149.

4. L i ft i in e v a n g- e 1 j i v' nedelje in prasnike zeliga
leta in vfe dni fvetiga pofta. V Ljubljani. 1833. 8. 456. —
I. Laftina dnev. II. Laftina fvetnikov. III. Obzhina fvetnikov,
t. j. Molitve, Berila in Evangelji v' prasnike fvetnikov, kteri
nimajo laftnih. Perftavek : Terpljenje G. J. Kr. Molitve pri
flushbi Boshji s poglavitnimi refnizami kerfhanfkiga nauka
I— CLXXI.

5. Svete Teresije p re m i f h 1 je vanja in perferzhni
pogovori s Bogom, s' njenim popifam fvoje mladofti in s
nekterimi njenimi uki. Is njenih pifem okrajfhal Simon Buh-
iellner, fajmofhter na Nemfhkem, poflovenil Joshef Burger,
duhovnik v Ljubljanfki duhovfhzhinizi. V Ljubljani natifnil
J. Blasnik 1834. 8. 84. (met).

6. Raslaganje dopoldanje flushbe boshje
ali kerfhzhanfki nauki od fv. mafhe in pridig, ki jih je imel
Antoni Pekez, kaplan pri fv. Jakobu v Ljubljani v 1. 1832.
Po njegovi fmrti (umrl 29. okt. 1833.) na fvetlobo dal Joshef
Burger Natifnil J. Blasnik 1834. 8. VIII. 499.

7. Krirtofovo terpljenje v ofem poftnih predigah,
ki jih je imel Antoni Pekez, kaplan pri fv. Jakobu v Ljubljani
v letu 1831. Po njegovi fmrti na fvetlobo dal J. Burger itd.
Natifnil J. Blasnik 1835. 8. 122. (met.)

8. Kerfhzhanfki nauk sa Slovenfke fhole poleg
katekisma po z. kr. dershavah. V Ljubljani 1831. 8^ 131 str.

9. Sveto pifmo nove savese. Pervi dol: Sveti
Evangelii. V Ljubljani. Nat. J. Blasnik 1834. 8. VII. 411 str.

Janez Zalokar.

str. 169, v. 34: »Nov.« 1872, str. 297. — Ant. Praprotnik, >Llp. Mat.
SI.« 1872. — J. Mam, Jez. XXIII,

Str. 170, v. 6:

1. T 0 m a s h a K o m p /, h a n a 1 1 o j o s a K r i it u f a m ,

zhvetire bukve vnovizh is latinfkega v kranjfko-ilirski pre-

flavil Janes Salokar, Spiritiial v Ljubljanfki duhovfhzhinizi.

V Ljubljani 1820. 8. 280. Na prodaj v duliovfhnizi.

Priloga I. 243

V predgovoru zatrjuje, da za svetim pismom pre ni primer-
nejšega berila od Tomaža Kempčana.

2. Dvanajft bukev / T omasha Kempzhana / isbranih
is njegovih dofle fhe malo / snanih pifem ; is latinfkega / po-
boshnim h pridu / preftavil / Janes Salokar / Spiritual v
Lublanfke duhovfhzhnici. / Na fvitlobo dane po dovolenji
vikfhe zef. kral. dvorne bukev zenije. / \ Lublani 1826. Na-
tifnil Leopold Eger. / Na prodaj per Janesi Klemenzi. 12". 580.

3. Kratko premifhljevanje Kriftufoviga ter-
p 1 j e n j a per b o s h j i m grobu, ali pa fizer per krishevim
potu. V Ljubljani 1826. 12». 72.

4. Navuki in molitve sa mlade ljudi, sloshil
Janes Salokar. V Ljubljani 1822. 8. 16. — Nauki in mo-
litve s a m I a d o ft. V Ljubljani 1825. 8. — Kratko
p o d u z h e n j e v' nar potrebnifhih kerfhzhanfkih refnizah ;
poleg ftariga v z. kr. nemfhkih fholah sapovedaniga katekisma
pomnoshil J. Salokar. Spiritual v' Ljubljanfki duhovfhzhnizi.
Po dovoljenji vikfhi zef. kralj, dvorne zenije. V Ljubljani.
1826. 12. 381. Natifnil Leopold Eger. Na prodaj per Janesu
Klemenzu.

5. Umno kmetovanje in Gospodarstvo. Zložil
Janez Zalokar, fajmošter v Skocijanu pod Mokronogom ; ud
C. kr. krajnske kmetijske družbe. Na svetlo dala c. kr. krajnska
kmetijska družba. Štirje deli in pristavek. V Ljubljani. Na-
tisnil J. Blaznik 1854. 8. 386. (v gajici).

Andrej AlhrecM.
Str. 171, v. 6: J. Mam, Jez. XXIII.

1. K e r f h a n f k i k a t o 1 f h k i Nauk, od nar potreb-
nifhih refniz fvete vere f prafhanji in odgovori. V Ljubljani
natifnil Safienberg. 1827. 8. 482. — 11. nat. 1830 J. Blasnik.

2. Kerfhanfki katolfhki Nauk sa odrafheno
mladoft. V Ljubljani natifnil Saffenberg. 1828. 8. 240

3. S v e t i V e I i k i Teden ali molitve in zeremonije,
ki fe po sapovedi katolifhke zerkve veliki teden opravljajo.
V Ljubljani natifnil Eger. 1829. 8. 304.

4. Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka.
Spisal Andrej Albrecht, prost in fajmošter v Novim mestu.

16*

244 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

V Ljubljani natisnil Ig-n. žl. Kleinmayer. 1850. I. del. 370 ;
II. del 570; III. del 480 str.

Rokopis tega dela je bil dovršen uže 1841. 1., a pred tiskom
je marsikaj prenaredil J. Vole.

Jurij Alič.

Str. 171, v. 10: A. M. Slomšek, >Nov.« 1846. 139. — Ljubic. Ogledalo 584.
— Orožen, Dekanat TiifTer 116. — Cigale, Deutsch-slovenisches Worterbuch, Vor-
wort VII. - A. Fekonja, >Lj. Zv.« 1884, 696. — J. Marn, Jez. 1886, 29.

M a j h i n i K a t e k i s m u s z' Prafhanjami inu Odgovormi
za Otrozhizhe v zefarfkih kralevih Deshelah. Prenefhen na
vifoko Sapovd iz nemfhkiga na flovenfki jesik. V Gradcu
1830. 8. (brez stranic). Kienreich. Der kleine Katechismus id.

Felicijan Bant.
Str. 171. v. 18: J. Marn, Jez. XXIV.

Sedem poftnih pridig od f h tiri h poflednjih
r e z h i , katire je pridigoval Fclizian Rant, Guardian in Faj-
mofhter v' Ljubljani per Materi boshji pred moftam v letu 1829.

V Ljubljani 1834. 8. 100. Nat. J. Saflenberg. Na prodaj
A. H. Hon. - II. nat. v Ljubljani I. 1849. 8. 95. J. Blasnik.
E. Hon.

P. Ferdinand Vonča (1792—1840).

Str. 171, v. 21: J. Marn, Jez. XXIII. 48.

Tri pridge sa Sveto Leto, k' jih je pridgval v'

fari Sv. Petra per Natisoni Videmfke Shkofije III., IV. in V.

Nedelo po Binkufhtih Svetiga Leta 182G. P. Ferdinand

"VVonzha, Franzhifhkanar ilirfke Provinzije Vuzhenik ju-

trajnih jesikov ino fv. Pifma obojga Teftamenta per domazhih

fholah na Koftanjovzi bliso Gorize. V Ljubljani por Jurju

Lichtu. V Zelovzu per Ferdinandu od Kleinmayra natifkavzu.

1827. 8. 155.

Friderik Baraga.

Str. 171, v. 26: B. T o m š i č : »Nachruf auf den hochwiirdigen Herrn Friedrich
Baraga, Bisc-liof von Amyzotiia « >Lail). Zeitg« 1854. — Dr L. Voni^ina:
>Friderik Baraga, peivi kranjski apostolski misijonar in škof med Indijani v
Ameriki. € »Kol. sv. Mohora« 1869. — .1. Marn ibidem : »Barajra, svetla zvezda
na slovstvenem nebu kranjsko -slovenskem in očipve- indijanskem.« — J. Marn,
Jez XXII. 39—41. — A. Umek-Okiški: >Spremenjena pot.c »Koledar družbe
sv. Mohorac 1865 6. Po smrti zaroc^ene neveste je postal graščak in pravoslovec
duhovnik-misijonar, škof — slavni Friderik Baraga.

Priloga I. 245

Molitvenik : Dufhna pafha sa kriftjane, kteri shele v
duhu in relhizi Boga moliti. Spifal Friderik Baraga, kapelan
v Metliki. V Ljubljani. J. Saffenberg 1830. 8. 583. Ponatisnil
se je osemkrat, v zadnje 1872. 1.

Posnemaje Tomaža Kempčana »Hojo«, je spisal :

1. Od Pozhefhevanja in pofnemanja Matere
boshje. V Ljubljani 1830. 8. VI. 418. Natis. J. Saffenberg,
na prodaj Jan. Klemenz.

2. Pre mifhl j e v a n j e fhtirih poflednjih rezhi.
V Ljubljani. Nat. J. Blasnik. 1832. 12. X. 314.

3. Slate Jabelka. V Ljubljani. J. Blasnik 1844.8.286;
IV. natis 1878.

4. Nebefhke R o she. V Ljubljani. J. Blasnik 1846. 12.462.

5. Obifkovanje Jesufa Kriftufa v' prefvetim
refhnjim telefu in posdravljenje Marije prezhifte Devize. V
Ljubljani. Nat. J. Blasnik 1832. 12. X. 314.

Vešč je bil mnogim jezikom ; 1854. 1. je zložil prvo slovnico
in prvi slovar v očipvejskem in francoskem jeziku ter ob Indijancih
dopisaval v razna glasila.

Katekizem, spisan v indijanskem jeziku, je dal natisniti v
Ljubljani pri J. Blazniku. ")

Janez Bedenčič.

Str. 172, v. 7: J. Mam, Jez. XXII.

Sveti Krifhovi pot, to je premifhluvanje terplenja
Jesufa Kriftufa, is Svetiga Pifma napraulenu (fkusi Antona
K 1 e m e n t i n i.2) V Lublani per J. Retzerju 1808. 8. 195 ;
knjigo je 1826. 1. natisnil J. Saffenberg. 8. 184.

Jožef Kek (1796—1855).
Str. 172, v. 24: J. Marn, Jez. XXIV.

1. oj Mali Befednjak fl oven fkiga in nemfhkiga
jesika. Sofebno sa Slovenze, kteri se hozhejo nemfhkiga
jezika uzhiti. V Ljubljani, nat. J. Blasnik 1834. 8. 230. Kleines

1) »N.« 1843, 28.

2) Anton Klementini, porojen v Bohinju pri Stari Fužini 1744. leta,
župnik pri Devici Mariji v Polju, kanonik in stolni župnik v Ljubljani, umrl 1826. h

246 Zgodovina slov. slovstva II. del.

\V6rterbuch der slo\venischen und deutschen Sprache. Prvi,
drugi (1. 1843.) in tretji pomnoženi natis 1. 1854. 8. 264. mat.
in zal. Kleinmayr) oskrbel je Janez Nep. Slaker. takrat vodja
normalnih šol.

Za jezikoslovje nima ta slovar nobenega pomena.

2. Duhovni Tovarfh poboshnega kriftjana, ali
Napeljevanje h' kerfhanfkimu shivljenju in Molitve s' kterimi
samoremo Boga po dolshnofti zhaftiti, fe mu sa prejete dobrote
sahvaliti in ga vfih potrebnih rezhi profiti. V Ljubljani 1838.
12. Vil. 624. Nat. J. Blasnik, na prodaj J. Klemenz.

3. Kratek Katekizem v' vprašanjih in odgovorih,
ki se v teh bukvicah nahaja str. 289 — 406, seje pozneje tudi
posebej natiskaval, pomnoževal in popravljal; ta posel je
opravljal katehet in kanonik A. Zamejec.

4:. h) Popifnavad in sadershanja Indij anov
p o 1 n o z h n e Amerike. Spifal v nemfhkem jesiku Friderik
Baraga, poflovenil J. Kek. V Ljubljani 1837. 8. 16. natisnil
J. Blasnik. Predgovor je napisal sam Baraga.

Izvirnik ima naslov :

Geschichte, Charakter, Sitten und Gebrauche
der nordamerikanischen Indier.')

Franc Veriti.

Str. 172, v. 30: Šaf. 130. — L. Pinlar, »Slov « 1848, šl. 52. — L. Jeran,
>Zgod. Dan.« 1849, 383—386. — Ig. Jugovic: Franc Virili. bogaboječ duhovnik
Ljubljanske škofije, »Drobt.« 1850, 116-123.

1. Popotnik fhiroke in oske poti ali Popifovanje,
kako fe zhlovek fi)azhi. v grehih shivi, kako fe poboljfha in
Bogu flushi. Spilal Franz Vu-iti. V Ljubljani. 1828. 8. 238.
Natifnil L. Eger, na prodaj A. H. llon.

2. S h i v 1 j e n j e Svetnikov in P r e ll a v n i ( 1 o d o v i.

I. Bukve v Ljubljani 1828. 8. XIV. 662. Natif. J. SalVenberg. —

II. P,ukve 624. — III. Bukve 1829. 640. — IV. Bukve 671.
Drugi natis I. Bukve 1831. 8. VIII. 662. — II. Bukve 1844. 8.
VII. 615. — III. Bukve \l 634. — IV. Bukve 1844. 637.

») J. Mam, Jez. X.\III.

Priloga I. 247

3. a) Raslaganje Jesufovih naukov na gori,

kakor jih popisuje sv. Matevž 5, 3 — 10. Perftavek
Vere, Upanja, Ljubesni. V Ljubljani 1827. 12. 260.
Natifnil J. Saffenberg ; na prodaj A. H. Hon.

b) Raslaganje fvetiga Evangelja vfih nedelj
in sapovedanih prasnikov zerkveniga leta. Spifal
Fr. V. - V Ljubljani 1830. 8. VIII. 640.

c) Terpljenje Jesufa Kriftufa Gofpoda na-
fhiga kakor fo ga vfi fhtirje evangelifti popifali. V
Ljubljani 1831. 8. X. 259. J. Blasnik.

d) Krfhanfki Katolfhki Nauk s a odrashene
ljudi. V Ljubljani 1834. 8. I. in II. Del 334; III. Del
344 ; IV. Del 320 ; V. Del 319 str. Nat. R. Eger. Prodaj
J. Klemenz.

e) K e r f h a n f k i Katolfhki Nauk s a otroke,
ki fe perpravljajo k fv. obhajilu. V Ljubljani 1836.
12. 220.

f) Mnogi fveti Nauki in Srekiis bukev Pri-
povift, Pridgarja, Modrofti in Siraha. Spifal Fr. Veriti,
korar. Natifnil M. Tridler v Novomeftu 1846. 8. 240.

g) Premifhljevanje terpljenja in finerti
Gofpoda in Odrefhenika nafhiga Jesufa Kriftufa. Spifal
Franc Veriti. Korar v Novomeftu. Nat. in sal. Maria
Tandler. Prod. Andr. Zher, bukvovez 1845. 8. 256.

4. Zapopadik evangelja Jezusa Kristusa;
knjiga I. po spisu svet. Matevža 350, svet. Marka 246;
knjiga II. sv. Lukeža 381, sv. Janeza 302 str. — Zapopadik
djanja apostoljskiga, listov svetih aposteljnov, in
skrivno razodenje. I. Del. 8. 504. II. Del. 539. — Pridige
vsih Nedelj in zapovedanih Praznikov cerkveniga leta.
Štiri knjige od leta 1824—1827. po 560 str. — Skrivno
razodenje. — Zakaj in kako je Jezusa Ij ubiti
in mu služiti? — Zgodbe iz djanja aposteljnov.

— Življenje nekterih služabnikov božjih.

— Pridige ob mnogoterih priložnostih.

24y Zgodovina slov. slovstva. 11. del.

Alois Perger.

Str. 173, v. 21: J. C. Hofrichter, Lebensbilder aus der Vergangenheit. Als
Beitrag zu einem Ehrenspiegel der Steiermark. Graz 1863, 41—4.3. — Dav. Trstenjak,
»Kres« 1884. 57—58. — And. Fekonja, >Kres« 1883, 211—213. — Pisal je Perger
tudi turško slovnico.

Andrej G^itman.

Str. 174, r. 1: J. Macun, Knjiž. 77—80. - J. Mam. Jez. XXIV. — x-y,
>S1. Nar.< 1882, štev. 288.

Ker prve izdaje »Ve dež a« nisem mogel dobiti v ogled,
navajam tu naslov druge izdaje :

NOVI VEDESH / sa fmeh ino zhafkratenje / 'Slovenzom / .
Vigneta / . Drugi pobolfhan ino povezhani natif. / V Gradci /
natifnjeno s Tanzerovimi pifmenzami. (Brez letnice.)

To izdajo so oskrbeli Jakob Košar/) Stanko Vraz in Davorin
Trstenjak.

Peter Danjko.

Str. 175, v. 28: Šal. 80 et passim. — St. Vraz v predgovoru >Narodaih
pesnij«. — J. Mam. Jez. XVI. — J. Macun, Knjiž. 85. — A. Fekonja, »Slov.« 1886, 58.

1. Sto ino pedeset/pofvetnih/ PESMI/ ino
dve sto/VGANK / med / Slovenfkim narodom / na /
Shtajarfkem / . V Radgoni, pri Alojsji Waicingeri knigari.
1827. — Znotranji naslov se glasi: Po f vet ne / PESMI /
med fiovenfkim narodom / na / SHTAJARSKIM. 8. VIII. 227.

2. Sto / cirkvenih / ino / drygih poboshnih
/ PESMI / med / katolfhkimi krilljani flo- / venfkega na-
roda / na / 'SHTAJARSKEM. Na fvetlo dal Peter Dainko,
kaplan pri mefltii fari v' Radgoni v Alojs ^^'^aizing(Tovemi
knigifhi 182G. — Pred naslovnim listom je slika, predstav-
ljajoča Davida s harfo, s tem-le podpisom :

»Pridte, veselmo fe v' Gofpodi in hvalmo Boga nafhega
svelizharja.« Kral David, Ps. 94. 1.

Na drugi strani naslovnega lista mu dajeta dovoljenje za
tisk 1) »naj dragovrednefhi, naj i)lago/.hallitn( Ihi knesofiiko-

') Jakob Košar, porojon 1814. 1. pri Sent Jurju na Ši^avnici, je kapelanoval
pri Mariji Toiažnici (Marialrosl) blizu Gradca, postal dvorni kapelan knezoškofu
Romanu ter nmrl 1846. 1. Slovel je radi priljudnosti, učenosti in gorečega rodo-
Ijubja. R. Razlag mu je zložil nagrobnico v »Drobtinicah« 1850. 125.

Priloga I. 249

fovfki sborifh v Gradzi dne 13. aprila 1825. (Ivan Purkart-
holer\« ter 2) »velikohvalovitni zefarfko - kralovfki predni
pregledifh knishni v Bezhi dne 13. majnika 1825. iSartori.)«

3. SAZHETEK /vuzhenja 'Slavenfkega po
n e d e 1 a h , / KNISHIZA, / sofeb narozhena dorafhenim ino
vfem, / keri predalezh fo sa fhole farne, ino / fe V kratkem
brati, ino dofta potreb- / nega naviizhiti hzhejo. / Dobiti. /

V Radgoni / v knigifhi Alois Waizingerovemi. / 1816. 8. 32.

»Zherko vanje« sega do str. 7 ; potem nasledujejo :

»Sa vezhno shivlenje potrebni naviiki enega kriftjana«,
pripravljanje za sveto izpoved in obhajilo, Vera, Upanje, Lju-
bezen, od str. 24. naprej se uči zlogovanje, branje in stenje,
str. 31 je »Kasar« v obliki pisanih črk.
Naveden sicer ni Danjko kot pisatelj, pa dvomiti se o tem ne da.

4. Abezedna / KNISHIZA / na / hitro ino lehko pod-
viizhenje / Slovenskega branja. / Vigneta = dva dečka sedeča
pred ulom / . Sazhetek smeten,') sreda lehka, konez vefeli. /

V Radgoni / pri Alojsji Wajzingeri, Knjigari 1824 / 8. 29.

Na prvih šestih straneh uči svoj novi pravopis.

5. Lehrbuch der Windischen Sprache. Ein
Versuch zur griindlichen Erlernung derselben fiir Deutsche,
zur vollkommeneren Kenntniss fiir Slowenen von Peter Dainko,
Weltpriester, Kaplan in der Stadtpfarre zu Radkersburg Gratz,
gedruckt und verlegt bey J. A. Kienreich 1824. 8". XVI. 344.

6. Kmet /Isidor / s'fvojimi otroki /ino lydmi/
ali pripodobni navyki / dobrih ftarfhov / sa / fvoje otroke
ino podloshne. / Knishiza sa vfakega kmeta ino teshaka. Na
fvetlo dal Peter Dainko. Kaplan pri mertni fari v' Radgoni.
1824. V Radgoni v Alojs Wajzingerovemi knjigifhi.

Pred naslovnim listom je slika predstavljajoča kmeta s sed-
mimi otroki s podpisom: „Kam naj sejam?" Na drugi strani naslov-
nega lista mu dovoljujeta natisniti knjigo :

Dragovredni, blagozhaftivni sborifh fhko-
fovfki v Gradzi, in velikohvalovitni zefarfko-
kralovfki predni pregledifh knishni vBezhi.

^) »Žmeten« se rabi v Slovenskih Goricah v pomenu »težaven.«

250 Zijodovina slov. slovstva. II. del.

7. Z h e 1 a r ft V O / ali / zelo novi, kratki, popun navuk
zhelne reje, / to je / edina prava ino gotova vodba, kak / fe
naj leshej ino naj bolfhe dajo zhele re / diti, na dofegnenje
naj vekfhega hafka / ino vefelja / k n i g a sa vfe zhelne pri-
jatele vfakega ftrana / kero / je is naj vednefhih mnogoletnih
zhelarov ino / po laftnih fhkufheiioftah i!) fpifčil ino na / fvitlo
dal / Peter Dainko / kaplan pri meftni fari v I^dgoni. /
Vu Gradzi / vu saloshbi knishne predaje pri Damiani ino
Sorgu. Ino na komision pri A. Waizingeri v Radgoni. 1831.
12«. XXIV. 210.

To je znotranji naslov knjige. Na ovitku je naslov nekoliko
skrajšan. Med ovitkom in naslovnim listom je slika, predstavljajoča
kmeta pred čebelnjakom in s p<id])isom: »Cele so moje hof/asfvo
ino veselje.cc Na drugi strani naslovnega lista je natisneno privo-
ljenje velikohvalovitnega cesarsko - kralovskega preclnega preglediša
knišnega vu Beči : Nazočna kniga, po imeni : C e 1 a r s t v o i. t. d.
se naj natisne. — Od ces. kral. prednega preglediša knižnega vu
Beči 24. Septembra 1830. S a r t o r i.

Tudi graški »cesarskokr.ilovski kni/ni preglediš« mu je dal
dovoljenje za natis; podpisan je: iiMfjmanii.

8. E VA N G E L I O M I / na v'se / nedele ino 'svttke skos
leto, / prelosheni / is grezhkega na 'slauen'ski / jesik zhi'-
ste'shi, / kere je isnovizh viindal. ino sofeb naro / zhil, fvojim
deshelnikom. 'Slavcnzom / 'Shtajerfkim, / Peter Dainko /
'Shkofie Gradzhke mcfhnik polvetni. 1817. V Radgoni v' kni-
gifhi Alois Waizinger'ovemi.

Tretja stran ima natisneno dovoljenje za tisek, četrta in peta
»Opomin svetega pisma« ter »Molitvo pred nagovaijanjom«. šesta pa
naslov: »Evangeliomi«, besedilo se šele začenja s sedmo stranjo.
Na str. 87 — 88. podaje pisatelj napotke, i^ako je ravnati, če ima
leto po binkoštih 23 ali 24 nedelj. Na str. 89. se začenjajo »Evan-
geliomi na pofebne fvetke fkos leto« ; od str. 101. naprej je na
treh straneh »Kasar«, ki se končuje s tem-le stavkom :

Vse na 'slavo BoglTroinoedinemi. ino k' ha'ski 'Slaucnzom. /

S' pifmenzami Andrea Leykama v' Gradzi.

9. Veliki / Katehisem / to je / kniga / kerfhanfko-
katolfhkega / navvka / vu pitanjah ino odgovorih (\'igneta :
Krist 8 križem nad oblaki). Na fvetlo dal Peter Dainko,

Priloga I. 251

Kaplan pri meftni fari v Radgoni. V Radgoni, v Alojs
Wajzinger'ovemi knigifhi. 1826. — Na zadnji strani: S' pifmen-
zami Andrafha Lajkama v' Gradzi.

V prvem predgovoru razlaga pisatelj svoj pravopis, v drugem
vsebino knjige, ki je razdeljena na pet »Glave*. Knjiga ima mnogo
obširnih razlag pod črto.

10. Lifti / ino / Evangelj i / na / vfe nedele fvetke ino
ime / nitnefhe dneue zalega ker / fhanfko - katolfhkega zir-
kve / nega leta iVigneta = Sv. Trojica). Ob dofta pobolfhal,
povnoshil in tretjokrat / na fvetlo dal / Peter Dainko /
kaplan pri meftni fari v' Radgoni. V Radgoni v' Alois
Wajzinger'ovemi knigifhi. 1826. 8. 248. — Na zadnji strani
kazala : S' pifmenzami Andrafha Lajkama v' Gradzi.

Od str. 215. so natisneni :

Obzhinfki evangelj i, to je, sa tifte dneve fkos leto,
keri laftnih ne imajo.

11. Svetega pisma / sgodbe/is ftarega / ino novega
sakona. Pervi del fvetega pifma sgodbe is ftarega sakona.
Na fvetlo dal Peter Dainko Gradske fhkoiije dyhovnik. V
Radgoni v' Alojs Waizinger'ovemi knigifhi. 1821. 8. 49.

Knjižica je razdeljena na šest »časov« (delovi, na zadnji strani
spodej je natisneno : 'S pifmenzami Andrea Levkama v Gradzi. V
drugo je izdana 1824. 1. — Na zadnji strani je »Vedozh-danje«,
kjer je med drugimi znanimi njegovimi knjigami naznanjena tudi
drugod ne imenovana: »Pefem pri veliki mefhi 1818.«

12. Svetega pisma / sgodbe / is ftarega ino novega
sakona. / Pervi del, / fvetega pifma sgodbe / is / ftarega
sakona. Drjgokrat na fvetlo dal / Peter Dainko / kaplan
pri meftni lan v' Radgoni. V Radgoni v' Alojs Waizinger'-
ovemi knigifhi. 1826. 8. 42. D r y g i d e 1 / , fvetega pifma
sgodbe / is / novega sakona. Na fvetlo dal / Peter Dainko, /
kaplan pri meftni fari v Radgoni. / V Radgoni v' Alojs
Waizinger'ovemi knigifhi. 1826. 8. 45 — 154.

Tudi ta knjiga je razdeljena na sest »časov«.

13. Opravilo fvete mefhe, izdano 1824. 1., je na novo
izšlo z naslovom: Opravilo / fvete mefhe / fpovedne
ino druge prilizhne m o 1 i t b e / sa / Katolifhke Kriftjane. /

252 Zgodovina slov. slovstva. U. del.

V Radgoni, pri Alojsji AVajzing-eri, knigari. 1829. 8. 308.
S' pifmenzami pokojnega Andrafha Lajkama naflednikov v
Gradzi.

14. Molitbe / sa katolfhke kerfhenike / vjutro, vezher, /
pri fveti mefhi, k' spovedi, na / dosegnenje prefvetega refh- /
nega tela, vfaki dcn, v' tjedni ino drugih prilikah. Na fvetlo
dal Peter Dainko, kaplan pri meftni lari v Radgoni. V
Radgoni pri Alojsji Wajzingeri, knigari. 12. 126.

Pred naslovnim listom je slika (Krist na razpelu).

15. Sveti /krishni pot, /ali/ britko terplenje ino
fmert nafhega gofpoda Jesu Krifta / na / ferzhno premifhla-
vanje ino poboshnoft / za / Katolfke Kriftjane / . V Radgoni,
pri Alojsji "VVaizingeri, knigari 1829. 8. 105.

V knjigi se nahaja štirinajst slabih lesorezov ; od str. 66. naprej
je devet pesmic s sekiricami.

16. Boshja flushba kerfhanfke mladofti po
jutrah ino vezherah, pri fv. mefhi k' fpovedi ino dosegnenji
prefvetega refhnega Tela, tudi vu nekih drugih priloshnoftah
r priftavlenjom zirkvenih pefmi. V Radgoni 1830. 12". 140.

17. Kniga poboshnofti. V Radgoni 1817 ; tretja
izdaja z naslovom : Knishiza / poboshnofti /sa/ mlade
ino dorafhene / Kriftjane / kero je pobolfhal ino tretjokrat /
na fvetlo dal / Peter Dainko / Kaplan i)ri meftni fari v Radgoni.
1824. V Radgoni v' Alojs \Vaizinger'ovemi knigifhi. 12°. 153.
S' pifmenzami Andrea Lavkama v Gradzi.

V tej knjižici nahajamo oblike zanesi nam. prizanesi, oshjšaj
nas nam. usliši nas id. ; zmorem nam. premorom, pomili nas nam.
usmili se nas id.

K Danjkovim molitvenikom šteje A. Fekonja ') tudi :

18. Bukvize s a fholi odrafteno mladoft. 1819.

J. Košan (Slovenischer ABC-Streit mit besondcrer Beriick-
siclititrung des Danjk()'sch<'n Alphabets, Gvmn. Progr. Marburg 1890,
str. 7| navaja med Danjkovimi knjigami tudi: Vu fili pomozh
na shivlenja refh en je, sadufhenih, vtoplenih, smersnenih,
obefhenih, sadaulenih, ojadenih ino od blifka pobitih. (Brez letnice).

') »Slov.« 1886, 58.

Priloga I. 253

Str. 181, v. 22: Davorin Veršič.

Iz nemščine:

Duhovni varuh s a m I a d o ft , ali molitvene knishize
sa mladenizhe no deklizhe ino tudi sa druge ludi prav hafno-
vitne. V Radgoni 1833. 16". 376.

Anton Lah.
Str. 181, v. 25:

Le f en i krishez ali pomozh v potrebi. Lepa poveft sa

otroke, otrozhje prijatele ino tudi sa druge odrafhene ludi.

V Radgoni 1835. 16«. 94.')

Vido Bišner.

Str. 181, v. 27: Šaf. 104. — J. Marn, Jez. XXIII. — Dr. J. Pajek, Ltp. Mat.
SI. 1880.

1. Nabirki sa mlad e Krift Jane, ali navuki, sgodbize,
pefmi, priflovi itd. na hafek mladih kerfhenik, kere je nabral
neki duhovenik Sekovske kneso - Shkofije na Shtajerfkem.
I. Del. V Gradzi n'atif A. Lajkamovih naflednikih 1828. 12. 36.

2. Katolfhka mefhna Knishiza s drugimi molit-
vami fkos den ino k fpovedi ... V Gradzi 1828. 32. 72.

3. Katolfhka Mefhna Knishiza s drugimi molit-
vami fkos den ino k fpovedi, kero je drugokrat na fvetlo dal
Vido Rishner, duhovnik najflavnefhe Sekovfke Kneso-
Shkofie v Gradzi. V Radgoni pri A. Wajzingeri knigari. 1831.
32. 72. S pifmenzami pokoj. A. Lajkama naflednikov.

Anton Serf.
Str. 181, v. 33: Šaf. 126. — J. Marn, Jez. XXIII. 26.

1. Pad no sdig zhloveka, ali sagrefhenje no odrefhenje
zhlovezhjega naroda v fedmih predgah k obydenji grefhnika
na pokoro. Napravil no vyndal Anton Sherf, Kaplan pri velki
Nedeli. V Radgoni v A. W. knishifhi. 1832. 8. 94. S zherzh-
kami pok. A. Laykama nadobnikov v Gradzi.

2. P r e d g e / na vfe / N e d e 1 e no S v e t k e / zelega ker-
fhanf ko - katolfhkega zirkvenega leta, / kak tydi sa vfe farne
zirkvene varihe Sekovfke / fhkofije po flovenfkem kraji no
neke priloshnofti. / Sloshil no na fvitlo dal / Anton Sherf,

*) Prevod po Kr. Šmidu.

254 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Mefhnik pofvetni. / I. letni tok. Nedelni no Sveteshni

del/, rasdelen v fhtiri sveske / , kerih dva perva sapopadeta

nedelne, dryga dva fveteshne predg^e. / Vyzhte nje vfe sdersha-

vati, kaj fem vam koli sapovedal. Mat. 28. 20. / Svelizhani

fo tifti, keri boshjo befedo poflvfhajo, no sdershavajo. Lyk.

11. 28 / . Pyfte befedo Kriftufovo obilno med vami prebivati.

Kol. 3. 16. / V Gradzi 1835, / natifnjene no salosliene pri

J. A. Kienreihi / .

Ivan L. Smigavec.

Str. 163, v. 1: Dobrovsky's Slovanka I. 205. — Šaf. 37. 60. — J. Macun,
Knjiž. str. 75-76. — J. Marn. Jez. XXIII. 14—15. — Jož. Pajek. »Kres« IV. 429.
— »Kres« I. 301. — P. Matjašič. Festprogramm zur hundertjahrigen Feier des
k. k. Gymnasiums in Marburg im Jahre 1858.

Theoretisch-practische vvindische Sprach-
lehre durch viele Ubung-sbeispiele zum Ubersetzen erlautert,
mit einer auserlesenen Sammlung von Gesprachen und einem
Radical -W6rterbuch versehen, herausgegeben von J o h a n n
Leopold Schmigoz. Graetz 1812, bei Alois Tusch. 8". 319 S.

Anton Krempelj.

Str. 183. v. 21: Caf, »Nov.« 1845. — J. Š., »Pravi Slov.< 1847. 31. —
A. Slomšek, »Drobt.« 1862. — J. Macun, Kujiž. 80—82. — Bož. Raič, Ltp. Mat,
SI. 1869. — J. Marn, Jez. XXIII.

1. Branje od tih v' kmetizhke kalendre poflavlenih ino
nekterih drugih Svetnikov. Vkupspravleno ino vundano
od Antona K r emp 1 , Farmeflitra per sv. Lovrenzi svun Ptuja.
Z' dopufhenjem tih Vifhifhih. V Gradzi 1833. 8. 328. Natifk
in papir od Andreja Lajkama dedizhev.

2. Kratke Predge na vfe nedele ino fvetke zelega leta.
Vkupfpravlene ino vundane od Antona Krempl, Farmefhtra
per fv. Trojizi male Nedle sdol Radgone. Pervo leto. V treh
rasdelkih. V Gradzi 1839. 8. 241. Salofhil Franc Forfll, Joh.
Lovro Greiner. Natif ino papir is Tanzerove natifkarnize ino
j)apirnize. — Drugo leto. V treh rasdelkih Priftavek. V Gradzi
1839. 8. 244.

3. Dogodivfhine SlitajerTkc Se m le. S pofebnim
pogledom na ^lovenze. ^pilal Anton Krempl, Farmefhter
per mali Nedli v Slovenjih Gorizah, fozhlan snotrajno-auliri-
anfUe dogodivfhnifhke drushbe. V Gradzi 1845. 8". 202. V
salogi per Franzi Ferltli bukvoterlhzi.

Priloga I. 255

Stanko Vraz.

Str. 1S5, v. 1: »SI. Bčela« 1851, 187. — Razlag, »Zora* 1852. 159—161. —
»N.« 1853. 1854. 51 . . . 230. — »Neven« 1853, št. 47. — Dav. Trstenjak v Bleiw.
Kol. 18.54. — J. Zahar. Predavanja o Vrazu v Narod. Domu v Zagr. 1871. —

»Vienac« 1871, štev. 43. — A. Fekonja, »Zr« 1876. 149 388. — »Zr.< 1877,

269... 317. - — Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir, »Zr.« 1887, 417. —
>Kr.< 1883, 518, 611. — A. Fekonja, St. Vraz, slovenski rodoljub, »Kr.< 1885,
471, 519. — — Stanko Vraz v Jezičniku XXV. »Slov.« 1887, 41— 4o. — Troje
listov Anasl. Gruna Stanko Vrazu. »SI. N.< 1876, 299-300. — Pismo Vrazovo
dr. Chrobalu, »Kr.« 1883, 427. — Pismo St. Vraza Josipu Rostopšilu, »Lj. Zv.« 1887,
217. - Vraz in Prešern, »Lj. Zv.< 1889, 379, 491. — F. Petračid. Put v gorne

strane. Zagreb 1877, prevel A. Fekonja, »SI. N.« 1879, št. 22, 254—258.

► Črtice o Vrazu<, prevel A. Fekonja. »SI. N«. 1878, 263—274. — Fr. Markovic,
»Vienac< 1880, št. .36. — F. Petračič, Dela St. Vraza. VI. dio. — Dr. B. Šulek, »Vienac«
1880, 36. - Aug. Šenoa. »Vienac« 1880. - Josip Kubla: Stanko Vraz, Praha 1881.
— J. Macun, Knjiž. 1883. 90-108. — J. Marn. Jez. XXIV. 45— 48. - »Ime Vraz«,
Žvab, Trstenjak. »Kr.« 1S83, 1'5— 157, 222. — K— m—, Spomin na ilirizem:
St. Vraz, J. Kobe. D. Trstenjak, »SI. N.« 1876, št. 289. — Dr. J. Pajek: Nekaj
drobtinic o St. Vrazu. »Kr.« 1883, 38—45 »SI. Gosp.« 1881, št. 39. — Fr. Kočevar,
Nar. pesmi iz Vrazove zapuščine, »N.« 1868, 238. — R. Razlag: Uspomena na
Vraza. Pesm. 1863, 72. — BI. Flegerič: Domačmke, »Zr.« 1876. 65. —Vrazova
svečanost. »SI. N.« 1880, 209—214. - Vatr. Holc: Na Vrazovem domu, »SI. N.« 1879,

št. 112. Slovansk pozdrav čast. hrvatskim gostom. »SI. N.< 1880, št. 175.

Na Vrazovem domu, »SI. N.< 1880. 206. — — Tri dni v Vrazovem zavičaji, »SI.
N.« 1880. 206. — Drvanjski (Vatr. Holc), Pred podobo St. Vraza, »Kr.« 1882. 206.
V Vrazov Album, ki se shranjuje v Vrazovi rojstni hiši, vpisali so pesni:
V. Holc, Bleiweis, Vošnjak, Jurčič, J. Zupan, Lapajne, Leveč. J. Hribar, Cimpermaa
in drugi. — Str. 185, v. 10: Murkov slovar in slovnica, nekaj zvezkov Schmidovih
pripovesti, zbirke narodnih pesmi slovenskih so bile sad tega skupnega delovanja.
Glej list Vrazov Muršecu, tadanjemu kapelanu pri sv. Miklavžu blizu Ljutomera,
»Kr.« IIL 519. — Str. 185, v. 16: Potoval je iz Karlovca čez Metliko, Ljubljano,
Kranj na Koroško v Blatograd, Bistrico, na Rezijansko, Bled. Terbiž, Belo Peč;
obiskal je Prešerna, Tomana, M. Majarja, Slomška, Cafa id.

Od gospoda Kelca, učitelja v Novištifti nad Gornjim Gradom v Savinski
dolini sem v počitnicah 1895. 1. dobil ta-le dokument:
Nr. 1799.

Pr.

Slu

ben !. !. .^errn ©ubernialrat^ uiib S?rei§^auptmann

Anton »on Waldheim

in

Cilli.

SIuž einer ttorflefomntcnen Stnjeigc gef)t ^ercor, baj^š ein ftdierer Urasz
(^= Vrazi, nielcf)er atigeb. cin auigetretener aua gteiertnav! gebiirtigcr Stubent
i[t, unb iid} in Stgram aufhalten ioti, »on bort f)auftg 5(uefli'9e "oc^ Steiermarf
U!ib ^'druten in ber ^tbjidit mac^t, um in bieien Iet3tei-cn ^roBinjcn Sieber in
iUiriidier Spradie ju oerbreiten, ^ieburc^ abcr fiir ben in ftToatie« unb cinigen
feiner Dkbenldnber emporftrebenben ^Uirišmuž 2tnflang ju rceden.

256 Zgodovina slov slovstva. I/, del.

5)a ber §crr 5)Srdftbent ber f. f. ^olijeifiofftetle 5U %o[Qe be^ fio^en Grlaffe^
tiom 5 ten b. W. bie ®i-unbt)dltigteit biejer Slnjeige ndtier fenueii 5U lenien
tt)un)d)t, fo forbere irf) bcii .^ocrm OJu&ernialrat^ ouf, tiinfic^tlicf) beš Gcjc^einen?
biejež giii^ioitiuum? in bem ^fl^^er Seitimg unterftetienben ilreije, unb ieine^
Sl)un"ž unb i}a)icn§ bie 9(ufmert)am{eit ber untergeorbiicteu Organe mit ber
ertorbcr[icf)cn Umfidit unb Unauffddigtcit anregen, bie eriangten 2Baf)rne^mungen
mir iobann mittt)cilen unb juglctc^ ba# ^Jationole, bie SSerf^dltuiffe unb bie
^nbioibualitdt be§ genonnten Urasz beleuc^ten 5U motlen.

®ra^ om lOten Dftober 1841.

SSidenburg.

Str. 185, v. 36: Predgovor XVI. - Cas. česk. mus. 1840. — Dela V. 206.

— Str. 1S6, v. 5, S: To priznava sam v pesni »Babji klanjac« 1. 1839. — Gradac
3. stud. 1833; 15. valj. 1834; 23. trav. 1834; 13. ruj Žerovinci, glej Fekonja,
>Kr.< VII. 1883, 524. — Str. 186. v. 13: List dne 2. apr. 1837. — Str. 186, v. 16:
V obširnem pismu iz leta 1837. pripoveduje to zadevo Muršecu, da je Miklošič
rogajoč se, rekel Vrazu: >Ti daš gobec. Trstenjak noge, jaz drugo truplo, Prešern
pa naj da peroti.< — Str. 186, v. 31: Umrl kot župnik Veržeiski 18. sepl. 1881.
Str. 186, v. 38: To na posebno lepem papirju natisneno pesmico je Slranjšak
kratko pred svojo smrtjo poslal dr. Jožefu Pajku v Maribor. Pajek 1. e. —
»N.« 1854, štev. 23; »Zorac 1876, 21. — Str. 186. v. 35: >Hvala Nj. c. visosti
nadvajvodi J oanu vitezu zlatega runa.c — Str. 186, v. 38: »Velikemu križniku vojn.
Mar. Terezijanskega reda, vitezu c austr. Leopoldskega ino kr. Wuitemberskega
reda vojničkih zasluženj, te vitezu Saškega reda Rauten- Krone; feldmaršalu,
generaldirektoru žeiiiških ino fortifikacionskih korov, inženirske ino novomestne
vojničke škole; lastniku Dragonskega regimenta č. 1. itd. itd.,« zapeta na den
XX. januaria kakti na spomin rojstva ino posvečena na den XXIV. junia kakti na
spomin godovna nj. c. visosti z ponižne podanosti od Murskih ino Dravskih Slo-
vencov. V Zagrebu. Iz k. p. ilir. nar. tiskarne dr. Ljudevita Gaja 1839. Delce je
pisano z roko Stanka Vraza in poklonjeno A. Slomšku, nadž. v Vozenicah. —
Str. 187, v. 2: List Dragotinu Rakovcu, poduredniku Gajevih >Novin« z dne
10. okt. 1837. iz Središča, »Vienac« 1880, št. 36. Iz Podčetrtka, kjer se je lečil pri
svojem prijatelju dr. Kočevarju, pisal je še 7. sept. 1840. leta Prešernu tako-le:
>Ich habe mit der Themis die Rechnung heuer abgeschlossen uiid werde sie wahr-
scheinlich nie um ein Stiick Brod als Lohn fiir manches Unangenehme bitten,
was sie oder (besser gesagl) ihre Popen mir bereiteten. Daher — adieu Madame.«

— Str. 187, v. 27: Po J. Macunovi trditvi je >Djulabije« nalašč izbrano radi
sličnosti imena Julija, italj. Giulia, imena neke od Vraza ljubljene deklice; ime
Julija se tudi večkrat nahaja v Djulabijah. — Str. 188, v. 18: V zabavniku »Iskra«
1.1844. nahajamo »Pesme ostavljenoga« in »Put u gornje strane«, izvadak iz listova
na gospodju Drag. St — , rodj. Kr...<^cvu, kjer opisuje , bele Kranjce'. — Str. 18S.

v. 25: »To je plod vzdigajoče se književnosti naših južnih bratov njih so-

držanje prehaja vse naše pričakovanje ljubitelji slovanstva pak se bodo

nad tem razkritim zakladom enega dela slovanske narodnosti radovali, ker je
najden v krajih, koje so šče nedavno za narodno -mrtve in na veke potlačene
imeli. € Ferdo Kočevar, Slov. Gosp. 18G8. — Str. 188, c. 29, 180, r. 13: >Zr.. 1876,
338... 367.

Priloga I. 257

Anton Janez Murko.

Str. 189, v. 15: Dav. Trstenjak. »Zr.« 1872. — Dr. J. Pajek, Ltp. Mat. SI. 1880.
— J. Mam, Jez. XXIV. - J. Macun. Knjiž. 109—112.

1. Tlieoretisch-praktische Slowenische
Sprachlehre fiir Deutsche, nach den Volkssprech-
arten der Slowenen in Steiermark. Kurnten,Krain und Ungarn's
westlichen Distrikten. Nebst einem Anhange der zum Sprechen
noth\vendigsten Worter. einer Auswahl deutsch-slo\venischer
Gespriiehe fiir das gesellschaftliche Leben und kurzer slowe-
nischer Aufsatze zum Ubersetzen in's Deutsche. Von Anton
Johann Murko, Graetz 1832. 8. XVI. 206. Ferstel-Greiner.
II. izdaja Graetz 1843. 8. II. 267.

2. Deutsch-Slowenisches und S 1 o w e n i s c h -
Deutsches Hand\v6rterbuch. Nach den Volkssprech-
arten der Slo\venen in Steiermark, Karnten, Krain und Ungarn's
westlichen Distrikten. Von Anton Johann Murko. Gratz.
Verlag Ferstel-Greiner 1833. 8. IV, 862. Deutsch-slo\venischer
Theil. Nemfhko-Slovenfki Del. 1-846.

3. SI o venfko -Nemfhki in Nemfhko-Slovenfki
R ozhni Befednik. Kakor fe flovenfhina govori na Shta-
jerskim, Krajnfkim in v' sahodnih stranih na Vogerfkim.
Sloshil Anton Janes Murko. V Gradzi. Ferstl-Greiner. 8. II.
788. Slovenfko-Nemfhki del 1 — 758. Mofhke in shenfke imena.
Geograffke imena deshel, rodov, meft, rek itd. Popravki in
Doftavki. 759—788.

4. Leopolda Volk mera, pokojnega duhovnika Sekavfke
fhkofije Fabule ino Pefmi. Spravil ino s' kratkim Volk-
mer'vim shivlenjom na fvetlo dal Anton Janes Murko. V GradcL
Na prodaj v Fr. Ferstl-vi knjigarni J. L. Greinera. 1836. 8. XVI.
148. Njega Ekfzelenzi . . . grofu Wickenburgu ... s' pofebnim
pofhtovanjom in zhefhenjom daroval Isdavez.

Marko Glaser.

Str. 190, v. 17: Fr. Zmazek. Fara sv. Petra pri Mariboru, Maribor 1879,
8. 60. S podobo Glaserjevo. — Dr. Jožef Pajek, »Kr.« 1882. 287. — Vatr. Holc,
Spomeni na slavne može slovenske. Trst 1892.

1. Dufhni vishar. Molitvene bukvize. Mohtne bukvize
sa katolflike kriftjane, katere sapopadejo lepe juterne, vezherne,

17

258 Zgodovina slov. slovstva II. del.

mefhne, fpovedne ino druge molitve, litanije ino zerkvene
pefme. S defet podobami. V Gradzi 1838. Na prodaj pri
Karoli od Pebal, meftnemu bukvovesu v pofhtni ulizi. Poft-
gafse N. 162. 8. 178.

2. Slate bukvize od Srza Jesufa ali brumno navishanje
frzhne Ijubesni k Jesull no Mariji. Sa vfe brate no feftre totega
sedinftva. S dopufhenjem vifoke zhafti najurednefhega gnadli-
vega firfhta gofpoda Romana, fekoufkega fhkofa; na fvetlo
dal Marko Glaser. Drugi natis. Na prodaj pri Joshefi Sirolla
v Gradzi 1843. 8. XXIV. 328. — Knjiga se je natisnila blizu
sedemkrat; prva izdaja morda 1840.

3. M ar i a perbeshal ifhe grefhnikov. Molitne bu-
kvize k fvetim frzi Marije sa fpreobernjenje grefhnikov. S
dopufhenjem vifoke zhafti naj urednefhega gnadlivega firfhta
gofpoda Romana, fekovfkega fhkofa; na fvetlo dal Marko
Glaser. V Gradzi 1845. Pri Joshefi Sirola. — Knjiga ima tudi
devet Volkmerovih pesnij.

4. Molitne bukvize sa fholarje.

Dr. Jožef Pajek hrani še nekoliko pesnij iz Glaserjeve za-
puščine.')

/. Dragotin Šamperl.

Str. 191, v. 1: J. Marn, Jez. XXV. — Dr. J. Pajek, »Kr.c 1883. — J. Macun,
Knjiž. 88-90.

Navuk v pel d a h. Lepe sgodbe in koriftne povefti sa
otroke od P. liga Jaisa. Po predelani, popravljeni in pomno-
sheni Buchfelnarjevi zdazhi s nemfhkiga poflovenil Janes
Dragotin S h amperi. S kipom. V Gradzi, v salogi F. Ferstl-
nove (L. J. Greiner), knjigarije. 1836. 8. XII. 99.

Jožef Zahukovšek.

Str. 191, v. 20: Orožen, Dekanat Tuffer 270. — A. Fekonja, >Lj. Zv.< 1884,
697. - Perlogni list k »Novicam« 1. 1845., št. 6. — A. Fekonja, »Lj. Zv.« 18S4, 697.

Molitne bukve, v kterih najdefh tolashbe v britkoftih,
krcpoft v krishili in teshavah, bramb v fkufhnjavah id. Od
Joshefa Sabukovfhka. V Marpurgu.

') Marko Glaser je umrl 1889. 1. ne 1892. !•, kakor je povedano spredaj
na str. 190.

Priloga I. 259

Sigismund Jiivančič.

Str. 192, v. 1 : J. Orožen, Dekanat Tuffer 145. — Mat. Vodušek, »Drobt.« 1846.
— A. M. Slomšek, Zbr. Spisi III. 171.

Jožef Lipold.
Str. 192, v. 18: J. Marn, Jez. XXII.

Jurij Verdinek.

Str. 193, v. 26: Ljubic, Ogledalo 578. — Orožen, Dekanat Tuffer 479. —
A. Fekonja, »Lj. Zv.« 1884, 697.

Vfakdanji kruh, prav lepe molituvnebukvize,
v katerih fo najdejo mnoge moHtve, Htanije ino pefmi. Dru-
giga popravleniga ino s fvetim Krishovim potam, nekterimi
mohtvami, pefmi in mnogimi podobshini (?) pomnosheniga
natifa. V Želji pri Joshefu Gajgerju. Po 24 krajzerjov.
Tako se glasi naslov po »Prilognem listu« k Novicam 1844,
št. 5 ; po Saf. 145 je naslov tak :

Ene prou lepe molitivne bukvize, imenuvane
vfakdanji kruh, v' katerih fe najdejo juterne, vezherne,
per fpovedi id. molitvize .... kakor tudi fvete litanije id. tudi
vfe forte zirkoune pejfme . . . Lete bukvize fo popifane od
Jurja We rdi neka. V Zelli per Joshephu od Bacha 1820.
12. 216. — Saf. 146 navaja tudi izdajo : per Antonu Ferlinzu
(Maribor) brez letnice in kraja natisa. Valjda se je natisnil
molitvenik večkrat.

Felicijan Globočnik.
Str. 193, v. 30: J. Marn. Jez. XXIV.

1. Martin mladi pufhzhavnik; pripoved sa otroke.
Nach dem Deutschen : Gottfried, der junge Ein-
siedler von Christoph Schmid, bearbeitet von F. G., t. j.:
Felicijan Globočnik 1. 1836. (Mnem.-Slav. 164).

2. Dvoje fantov. Blagi Fridolin in hudobni
Briz. Nekaj sa ftarifhe in otroke, is pifem Krifhtofa Shmida.
Pofl. Fel. Globozhnik. V Zelovzi 1841. 8. VI. 176. Nat. J. Leon.

3. Cujte, čujte, kaj žganje d e 1 a. Prigodba žalostna
in vesela za Slovence. Posl. F. Globočnik. V Celovci. 1847.
8. 123.

17*

260 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Franc Cvetko.

Str. 193, v. 36: J. Macun, Knjiž. 73. - J. Mam, Jez. XXIV. — »Zg. Dan.c 1849,
241. — >Zg. Dan.< 1849, 289. V istem letniku »Danice« se nahaja tudi pesen : >V
pravoverno slovesen Spomin Male Gospodnice.«

Jožef Košič.

Str. 195, v. 1 : Bož. Raič. Ltp. Mat. SI. 1868.

Mihal Barla.

Str. 195, v. 21 :

Kovago-Orske Fare Diihovni Pafzter je izdal:

Krszcsanszke / nove / PESZMENE / KNIGE /
szpravlene / evangyflicsanszkim gmainam / Vigneta = mali
tempel / . V SOPRONI, Stampane sz-Kultsar Kataline pifzkmi ,"
v'- 1823 leti. 8. IV. 503.

Matija Ahacelj.

Str. 196, v. 43: J. Bleiweis, »Nov.« 1845, 211-212. — Anton Slomšek,
>Drobt.« 1847. — J. Scheiiiigg, »Kr.« 1884. — J. Mam, Jez. XXIII. — Blatter fur
Landwirtschaft und Industrie 1831, str. 33. 37, 39.

Pefme poKorofhkem in Shtajerfkim sna ne,
enokoljko popravlene ino na novo sloshene. Na fvetlo dal
Matija Ah a zel, zefarfk kraljev vuzhenik v' Zelovfkih vifhjih
fholah. I. Del. Pofvetne pefmi. V Zelovzi 1833. Natifnjene in
na prodaj per Janesu Leonu. 8. XVI. 85. — Drugi natis ima
naslov: Korofhke in Shtajerfke Pefme id. . . . Vfe
k vezhi zhafti boshji. V Zelovzi 1838. 8. IV. 140. Pelme I. II.
Refnize v pravlizah VIII. — Tretji natif. V Zelovzu 1852.
8. 162.')

Urban Jarnik.

Str. 197, v. 31: Šaf. 39 et passim. — Idem >Cas. česk. Mus.« 1833. —
Mat. Majar, >Nov.« 1844, št. 26. — Dr. J. P. Jordan, »Jahrbuch der slav. Lit.,
Kunst utid \Viss.« 1845, str. 122. - Ani. Janežič. »Vod. Spom.« 112-11.0. —
H. Herman, »Handl)uch der Geschichte dcs Herzogtlnims Kamten« lil., sir. 192.
— J. Scheinigg, »Kr.« 1883, 1884. — J. Marn, Jez. XXIII. — Pisma Jarnikova
Stanku Vrazu. Ltp. Mat. SI. 1877.

*) V tej pesmarici se nahaja mnogo pesnic Ikalca in kmeta Andrejaša,
kateremu jo Nemec J. P. Seidel spisal življenjepis z naslovom: Michael
Andreasch, der Land\veber und Dichter. »Ost und West« 1841.

Priloga I. 261

V začetku Jarnikovega življenjepisa navedene pesence se nahajajo v »Carin-
thiji« 1812. in 1813. leta, v »Vodnikovem Spomeniku« 1858. 1. in v Janežičevi
>Slovenski Bčeli« 1852.1. — Feliinger, ki je na nemški jezik prelagal Jarni-
kove pesni, se je porodil v Postojni in poslal nadporočnik v pešpolku št. 26;
imenovali so ga »južno-nemškega Kornerja«. Ugajalo mu je blagoglasje sloven-
ščine radi mnogih samoglasniških koncovk in oblik na ejo, ijo, ajo, kar ga je
spominjalo španščine.

Str. 199, v. 6:

1. Sber lepih ukov sa Slovenfko mladino, is
Nemfhkiga in Latinfkig-a preftavlenih, is Staro - Slavenfkiga
ino Pemfkiga preravnanih, nikoterih pa novo sloshenih od
U. J. V Zelouzu per Janesu Leonu, Shtamparju 1814. 12°.
XII. 106.

Karntnerische Zeitschrift 1821, str. 40. seqq.
Str. 199, v. 19:

2. Sadjereja ali navuk, kako fe more prav lehko ino
v kratkem zhafu nikar ko veliko dobreh ino sdraveh drevef
podreti, temozh tudi narshlahtnejfhi fadje sadobiti, is njem-
fhkega v Slovenji jesik prenefhen ino pomnoshen (fkusi
Urbana Jarnika). V Zelouzu per J. Leonu mieftnemu natif-
kauzu 1817. 8". VIII. 96.

str. 199, v. 33:

3. Nevarnofti mladih ludi ali kratki Navuk, kako
se imajo Otrozi ino mladenzhi pred nefrezho varuvati. Eno
preflovenjenje is Nemfhkiga jesika fkosi rajn. vifoko vredniga
Gofp. J. Japelna, Korarja v' Zelovzi, fedaj pa pregledano ino
po novim pravopifu preravnano od J. U.

Str. 200, v. 14: Sartori: Neueste Reise durch Oesterreich ob und unter
der Enns i. t. d. Wien 1811. — Hacquet: Beobachtungen auf einer Reise nach
SemliD. — Scheinigg, »Kr.« 1884, 149.

Str. 201, v. 11 :

4. Kleine Sammlung solcher altslavischen
Worter, \velche im heutigen windischen Dialect noch kraftig
fortleben. Ein Beitrag zur Kenntniss der alten hochslovenischen
Biichersprache. Zusammengrtragen und herausgegeben von
U. J. Klagenfurt. A. Gelb 1822. 8°. 79.

str. 201, v. 14:

5. Versuch eines Etymologikons der slovve-
nischen Mundart in Inner-Oesterreich. Nach

262 Zgodovina slov. slovstva II. del.

verlasslichen Quellen bearbeitet von Urban Jarnik, landes-
fiirstlichem Pfarrer zu Mofsburg. Klagenfurt 1832. F. v. Klein-
mayr. 8. XXII. 243.

Str. 201, v. 25: Nemško-slovenski slovar. Nekaj pol je bilo
dotiskanih, ostali rokopis pa je porabil Janežič za svoj slovar 1. 1850. — Šaf.
I. 70 — »Ost und West« 1838, .345. — Scheinigg, »Kr.. 1883. 374. Črki BmE
sta imeli 65 pol ; iz tega se razvidi, kako obsežen bi bil ta slovar. — Levstik,
>Lj. Zv.< 1881, 777 poprašuje tužno, kje se hranita rokopisni slovar. — Nemško-
slovensko-latinski slovar. Od tega slovarja nahaja se še trinajst pol.
— Tako razsežno slovarsko delovanje pa še ni zadoščalo Jarniku; spisaval je
še Nemško-slovenski slovar v Metelčici; od tega ohranilo se
je pri celovških ostankih osem četverk (guatemio), in sicer: III. VIII — XIV; ta
slovar bi imel daleko presegati oba poprej omenjena, ker je beseda »Antrag<
na 103. str. v XIV. četvorki imela št. 1590. — Scheinigg, »Kr.« 1883. 213. —
Ltp. M. SI. 1877, 152. — Sammlung der Wurzelvrorter in den slavischen Mund-
arten mit einigen wichtigen Stammwortern. Fol, 176 str. Begonnen am 26. Februar
1835, beendigt 20. November 1835. Gunzenberg 10. July 1839. — Vergleichung
des polnischen Rhinesmus mit ahnlichen Wurzellauten der slavischen Mundarten.
1 pola.

Razven poprej omenjenih slovarjev ostali so še netiskani jezikoslovni spisi:
>Bildung des Zeitwortes.« Ein Versuch nach Dobrowsky's Methode; spisan junija
meseca 1812. leta. V tem spisu je prodrl Jarnik slovenskemu glagolu globlje do
jedra, kakor Kopitar. — Janežič, »Vod. Spom.< 114. — Scheinigg, »Kr.« 1883,
321—323. - J. Marn, Jez. XXIII. 18.

Str. 201, v. 6:

6. Windische Sprachlehre, verfasset von Os\vald
Gutsmann. 6. verbesserte Auflage (von Urban Jarnik).
Klagenfurt bei F. v. Kleinmavr. 1829. 8. 108 str.
Šaf 55. — Kopitar, Gramm. XLIV. — Dobrovvsk^, Slovvanka I. 184.

Molitveniki :
Str. 202, v. 24:

1. Molitne bukvize sa otroke. Spifal Urban Jarnik
v Zelovzi 1817.

Po nemškem izvirniku : Gesetzbuch der Christon, aus ihren
heil. Schriften \vortlich zusammengesetzt. Miinchen 1813, izdal je :

Str. 203, v. 25:

2. Jedro k e r f h a n .s k i h r e f n i z. Is Nemflikiga pre-
stavil U. Jarnik, farmefhter v' Nemfhkim Sh-Mihtli. V Ze-
lovzu 1820, natifnil Antoni Gelb Natifkaviz. 8", 134 str.

V prvem delu te knjige govori se o Bogu v razmeri proti
Človeku, v drugem pa o človeku v razmeri proti Bogu.

Priloga I. 263

Str. 203, v. 26:

3. Evangelji ino branje navfe nedele in fvetke
zelega leta. V Zelovzi 1821.

Str. 203, v. 27:

4. Evangelji na posebne dneve fvetega pofta.
V Zelovzi 1821.

str. 203, v. 2S:

5. V duh i katolfhke zerkve molezh Kriftjan.
Sloshil je Firfht Alexander od Hohenlohe itd. Isbranje po-
glavitnejfhih molitev, tretjizh is perviga fpifanja natilhjenih itd.
Sedaj pa preflovenjenih, ktirim fe je na konzu mefhna pefen
perftavila. V Zelouzu 1822. A. Gelb. 12°. 96.

Valentin Stanič.

Str. 204, v. 2: Šaf. 40. — J. Bleiweis, »Nov.« 1847, 203, 207. — M. Cigale
naznanil smrt v »Novicah« 1847, str. 72. — — n. Solzica Staniču, »Nov.« 1847,
str. 85. — A. Slomšek, »Drobt.« 1848. — O. Caf, Prigodba iz življenja ranjcega
korarja Val. Staniča v Ročinu mesca sušca »Nov.« 1848. — J. Bleiweis. Koledarček
1858 ts sliko). — Št. K. Valentina Staniča mladost in studentovska leta, »Glas«,
1873, 31, 34; 1874, 3, 5, 6, 7. — Paulus (Leveč), Valentin Stanič. V Gorici. 1873.
(Ponatis iz Soče.) — Simon Rutar, »Lj. Zvon« 1883, 786.

1. Pefm per predomifhlo vanju Jesufovega
t r p 1 e n j a. 1807. — Prevod morda iz latinskega. 64 str.
Natisnil jo je sam na Banjšicah.

Se troje drugih pesnij izdal in natisnil je sam ; to so :

2. Sacris Solemniis ali zerkovna pejfem od fvetiga
Refhnjega Telefa. 1813. 32°. 4 str.

3. a) Na moje lube fholerje in fholerze.

Pesen. 32». 1 str. Spodej : Roncina 1816, V. Stanig V.

6jStabat mater ali zerkovna pejfem od shaloftne

matere Boshje. 32^ 6 str. Rončina 1816, V. Stanig V.

4. Pefme sa kmete in mlade ljudi, 1.1822.
Natifnil Peter de Valerji. Se vdobe per V. Stanig, vikfhimu
zhuvaju cef. kral. fhol. 12«. 32.

5. Molitve in premifhlovanje per objifkavanju
fhtirih h' sadobljenju odpuftika fvetiga leta odlozhenih zerkva.
Katerim je fpredpoftavljen kratki nauk od fvetiga leta 1826.
Se dobe v Gorizi per bukvah nemfhkih fhol. — Natifnjene
per bratih Mattiuzzi v' Vidmu 1826. 12». 148 str.

2G4 Zgodovina slov. slovstva II. del.

Prvi del te knjige sega do 50 str. in obsega nauke, psalme
in litanije ; drugi del se začenja z naslovom : Perftavik nek-
terih zerkvenih in drugih pefem, h' molitvam in
premi fhlo vanjam sa fveto leto 1826.

Zanimiva je v tej knjigi pesen : »Sdihovanje ovzhiz po pa-
stirji« na čast škofu Wallandu ; pesnik primerja škofa cesarju —
Jožefa II. !

6. Drugi perftavik ftarih in novih zerkvenih
ino drugih pefem, h' molitvam ino premifhlo-
vanjam sa fv. leto 1826. Shiral, is nemfhkega prt ftavljal
ino fkladal Val. Stanig Scholaft. Natifnil PaternoUi v Gorizi
1838. 120, 70.

V predgovoru toži, da so se Slovenci premalo brigali za
njegove knjige 1826. 1., pa vender le bi bile v prid čitateljem,
ako bi jih prebirali bolj marljivo.

7. Pefme sa kmete ino mlade ljudi. Vekfhidel is
njemfhkih Mildhaimfkih pefem preftavil V. St. S. — Natifnil
PaternoUi v Gorizi 1838.

Priloga II.

Knjige nabožne vsebine brez imena pisateljevega in drug drobiž.

Rituale romanum / usibus dioeceseos Labacensis / accomodatum /
auctoritate et jussu reverendis / simi, ac illustrissimi domini domini Antonii
episeopi labacensis. / (Vigneta) Labaci. / Typis Toannis Relzer 1808.
Majhna 8°. 318.

Compendium / Ritualis Romani / usibus dioeceseos Labacensis
/ accomodatum / Auctoritate et opera / Celsissimi ac Reverendissimi /
Domini Domini / Antonii Aloisii Wolf / principis / et / Ecclesiae Cathedralis
Labacensis / Episcopi etc. etc / Labaci / typis Josephi Blasnik / 1841. /
4°. 298.

2., 6., 8., 12., 13.. 15. vrsta so tiskane z rudečimi črkami.

V latinskem predgovoru omenja škof Anton Alojzij Wolf, da je kranjska
škofija spadala nekdaj pod oglejski patrijarhat, da je cesar Friderik IIL radi
pomnoženega prebivalstva 1461. leta ustanovil ljubljansko škofijo; potem navaja
obrednike iz 1706., 1767. in 1808. 1.

Slovensko besedilo se nahaja na straneh 16, 19—23, 27—29. 32—33, 36
do 40, 52. 55—62. 66, 71—73. 77-84, 87—88; 102-110, 114, 117—119, 124
do 126. 137—139, 192—193 pomešano z nemščino in latinščino; 201—206 samo
slovensko; 207 — 210 nemško in slovensko; 216 — 220 nemško in slovensko; od
str. 221. do konca je vse latinski. Slovenščina je za ono dobo lepa in pravilna.

Compendium / Ritualis / romano salisburgensis / cum / appendice
/ germanica et vindica / pro / assistentia / moribundorum / in / commo-
diorem usum / R. R. D. D. curatorura / emendatum / Clagenfurti 1830. /
Typis Joannis Leon. /

Slovensko besedilo je na str. 1—2, 10—13, 21—22, 37-39, 41-46, 52
do 61, 63—64, 72—73. 76—79. 96—102.

Ofem / inu fhestdefet / Sveteh / PES M / , katire fo na prof hn je,
in poshelenje vezh brumneh / dufh skerbnu skup sbrane / pobulfhane,
inu pogmirane, k' / vezhe zhafte boshie, temu blish / nemu pak k' duhov-
nemu trofh- / tu, inu podvuzhenju na / sivitlobo dane. / Is perpufhenjem
vikfhe Gosposke / Na novizh vun-dane. / V LUBLANL / Se najdejo per
Marii Anni Raab / 1800. Majhna 8°. 241.

Na drugi strani zadnjega lista je nalisneno:

Imprimatur / 9?i!fa§ SJubolf / f5ret)f)eri; ooii 9^006 / . Ex Commiffione
Rev. Lib. / Saibac^ ben 27 ten ^ennet / 1775.

Temu nasledujejo trije listi; na prvi strani je NB z vsebino, >da se daljši
pesni naj pojejo, kdaj je več časa. ali pa doma, da se sveti čas ne trati z lenobo* >
štiri druge strani obsegajo »Samerkovanje«. Ta pesmarica nima sekiric, kakor prva.

268 Zgodovina slov slovstva. II. del.

Lifti / inu / Evangelji / na vfTe / nedele. inu prasnike / zeliga
Lejta / s' perpufhenjam / Gnadliviga, vifoku vredniga / Firfhta, inu Gofpoda
/ Gofpoda / Mihaela / , edendvajfetiga fhkofa / Perviga vifhi fhkofa /
Lublanfkiga / na fvetlobo dani / Po fvetim Pifmi v' kranjfki jesik / pre-
ftavljenim / V Lublani. / Per Joan. Rezeiju / . 1806. / 8. / 359.

Lifti / inu / Evangelji / v' / nedele, inu prasnike / zeliga Lejta /
pod / milostvim. visoko vrednim / gospodom gospodom / Antonom
Aloisom / shtir in dvajsetim shkofom / Lublanskim / pregledani in
med ludi dani, / po dovoljenju vishih. / V Lublani, / Natisneni, jih ima
na prodaj Maria Skarbina / 1825. / 8°. 842. (Naz.) ')

Lifti / in / Evangelji / v' / nedelje in prasnike zeliga / leta / in
vfe dni fvetiga pofta / Natifnjeni po povelji / miloftiviga, prezheftiga Knesa
/ Gofpoda Gofpoda / Antonja Alojsja, / Ljubljanf kiga Shkofa / . V" Lubljani /
Jih je natifnil in saloshil Joshef Blasnik. / Jih prodaja Janes Klemenz,
bukvovez / . 1833. / 456.

Privezano je tej knjigi:

Obzhina Svetnikov / , to je / Molitve, Berila, / in / Evangelji /
v' prasnike Svetnikov, kteri nimajo laftnih. / 8. CLXX. (Naz.)

>Listi in evangeliji« so se tudi izdali v Celju 1822. 1.'')

Mali katekisem^)v' prafhanjih ino odgovorih sa manjfhe otroke
po z. kr. deshelah. V Ljubljani 1818. — 2)er fleine 5l^Qtec^i§muž mit f^rogen
unb ^(ittnjorten fiir bie flein^ten ItMnber. 2a\bač). 8". 55.

V Gradcu se je natisnil: Veliki Katehismussa zef. kr. flovenfke
fhole na desheli. 12°. 150. (Letnice ni.)

Kershanski katolshki / Nauk / od / nar potrebnifhih refniz
fvete vere. / V natif teh bukev fo miloftljivi Firfht / Gofpod Gofpod / Anton
Alojs, / Ljubljanf ki fhkof, 8 ga velizega travna 1830, dovolili / Vigneta / .
Drusiga natifa. / V Ljubljani 1830. / Natifnil Joshef Blasnik. / Na prodaj
per / Adam Henr. Hohnu / bukvovesu in kupzhevavzu f popirjem. 8. 418.

(Naz.)

Kerfhanfki katolifhki / Nauk /od nar potrebnifhih refniz
fvete vere. / V natif teh bukev fo miloftljivi Firfht / Gofpod, Gofpod /
Anton Alojs / Ljubljanfki fhkof 8 dan velikiga travna 1830. / dovolili. /
Vigneta / Tretjiga natifa. / V Lubljani 1839 / Natifnil Joshef Blasnik / Na
prodaj per Adamu Henr. Honu, / kupzhevavzu f popirjem in poglavarfkim
bukvovesam. / 8". 392. (Naz.)

Katekisem / fvete / Katolifhke vere./ Vset is evangelfkih
bukev / , v katerih natif / fo / nar zhaftitifhi ino milostlivifhi / Firfht
Gofpod, Gof|)od / Franz Ksaveri / lavantinfki Shkof 18. dan grudna 1844.
/ dovolili. / V Zeli. / per Joshefu Gajgerju. bukvarju 1847. 8. 126. (Naz.)

}

1) Kratica ..Na?.'.' pomoni Naiarjc v Sii»injski dolini, kjor jo samostanska k^jiinica.
8) A. Fekonja, ,,Lj. Zv." 18«4.
3) Siif. 119.

Priloga II. 269

Krishov pot ali premifhlovanje Kriftufoviga terplenja. V Ljubljani
1818. 12». 33.

Sveti Krishovi pot, to je premifhluvanje terplenja Jesufa
Kridufa. is Svetiga Pifma napraulenu (fkusi Autona Klementini i. V Lublani
per J. Relzerju 1808. 8°. H5 str. — 3. izdanje v Ljubljani pri Hohnu 1812.
4. izdanje pomnožil in popravil Janez Bedenčič. V Lublani 1826. pri Josh.
Sanenberg 8°. 184.')

Sveti krishev pot. Nov is f. pifma uset s fheftnajftimi obrasi,
v ktermu fe tudi krajfhi in daljfbi molitve f. mafhe, tri bosbje zhednofti
snajdejo in f. roshenkranz. Velja terdo svesan 12 kr. ; v ulnju in s slatim
obreskam in noshnizami pa 50 kr. Prodaja J. Klemenz.^)

Masserano J. M., Kratko popifanje shivlenja Leonarda od Porto
Mauritio. Is lashkiga v' Krainsko prestauleno v' leti 1798. V Lublani 8^)

Sveti krishev pot od svelizhaniga patra Leonardo is Porta
Maurizio is oftrejlhiga ordna IV. Franzilhka sloshen v lafbkira jesiku, in
fv. mafba s drugimi molitvami. Zheterti poprauleni natif. V Ljubljani. 1853.

Eno izdajo je ISIO. 1. oskrbel Jan. Rezer. Šafafik 136 navaja tudi izdajo
v Celovcu brez letnice, v Celju pri J. pl. Bachu 1822. 1.*)

Molitve per ozhitni flushbi boshji.^) V Ljubljani 1833.
Na prodaj per vdovi ranjziga bukvovesa Janesa Klemenza.

Venz nedolshnofti,^) ali molitve in nauki kriftjanam potrebni,
da bi tvojo nedolshnoft ohranili. Jih je vezhjidel is Franzofkiga fpifal J. H.
V Ljubljani 1838. Velja s ufnjatim herbtam svesan 1 gold. ; vef ulhjat s
noshnizami 1 gold. 20 kr.

Duhovni tovarfh poboshniga kriftjana,") ali napeljevanje
h kerfhanfkimu shivljenju: molitve s kterimi samoremo Boga po dolshnofti
zhaftiti, le mu sa prijete dobrote sahvaliti in ga vlih potrebnih rezhi proliti.
S obrasi, ki so mu perdjani. velja s ulnjatim hrbtam svesan 50 kr.; vef
ufnjal s noshnizami 1 gold. 10 kr. ; s slatim obreskam 2 gold. 30 kr.
K tem bukvam pridejani katekisem se tudi po fameznim po 8 kr. prodaja.

Litanij e od vfih fvetnikou ino matere boshje s' navadnim molitvam
predpoldanje ino popoldanje flushbe boshje. V Ljubljani per Nazetu
Kremsbarju. 1820. 12°.«)

Kriftianfko podvuzhenje") v' pridigah na vffako
nedelo zhes zelo leto.

To je rokopis neznanega pisatelja v licejalni knjižnici v Ljubljani.

1) Šaf. 136. — „Lj. Zt." 1886, 436.

2) ..Perlogni list'' št. 3. k ..Novicam" 1844.

3) V. Gaj. Knjiž., Zagreb 1875, 53.

4) A. Fekonja, „Lj. Zv." 1884, 698.

5) ,,Perlogni list'' št. 4. k ..Novicam-' 1844.
6,1 ,,Perlogni list" št. 3. k ..Novicam" 1844.

7) ..Perlogni list-' št. 3. k ..Novicam" 1844.

8) Šaf. 146.

9) Šaf. 125.

270 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Sadna pridiga,') s katero fo miloftivi knes velki Shkoj
Auguftin Gruber 4. profenza 1824 v Ljubljani per iV. Miklaushu flovo
jemali. V Ljubljani 8. 16. Prevel je ta govor Metelko.

Pridiga.') ktero fo miloft. prezhaft. Firfht in Gofp.
Gd. Anton Alois, Ljubljanfki Shkof imeli per Sv. Jakopu v' Ljubljani
30. mal. tr. 1826 per pervi prozefji fvetiga leta, is nemfhkiga preftavljena
(G. Dolenz). V Ljubljani natifnil J. Saffenberg. 8°. 28 str.

Islaganje/ S. Euangelia inu/ Pridige /savfe Prasnike
fkus lejtu. 1820. 4. 720. »Kazavec< obsega šest listov. (Rokopis v samo-
stanu v Nazarju v Savinjski dolini.)

Za vzgled bodi uvod govora na praznik spočetja Marije Device:

Akulih fveta zerku nj fhe rasfodila od zhiftiga fpozhetja Marie Divize,
vender ona fvojim vernim sapove s' veielam obhajati sazhetek Marie pre-
zhifte Divize. Spodobi fe inu je tudi dolshnoft bogu hvaleshni biti savolo
sazhetiga shjvlenja Marie, ker sazhetek nje shjvlenja osnanuje blishni prihod
vfih Odrefhenika Jesufa. Od katere je rojen Jesuf, imenovan
Kriftus.

Ker Maria je od Boga isvolena, de bi mati vfih Odrefhenika Jesufa
poftala, je bila od njega s' veliko gnado napolnena, s katere pomozhjo je
nar fvetifhi ftvar poftala. Ja! le gnada boshja povifha zhloveka. Samo
Maria je to spoznala in djala proti Elisabeti: Mogozhni Gofpodje
meni velike rez h j fturil inu fe je oserel na niskoft fvoje
dekle s fvojo gnado. Luk. I. 48, 49. — Leta verna in ponishna Diviza
ni mogla dergazhi mifliti inu govoriti in tudi mi ne fmemo. — Savolo liga
po isgledu Marie

1. Moremo slu obrajtati j

2. Moremo sveftu ohranili / gnado boshjo.

3. Moremo fkerbnu gniirati j

Molitoune Bukve u katirih se sneidejo Juterne inu vezherne
pred spoudio inu po spoudi pred Obhailam po Obhailam (sic) per S. Mashi
inu veliku drusih Leplii (! Lepih) Molitvi sa u seperloshno sti (!) inu po-
trebe ukup sbrane U' Terstu Jannes Marenigh naliskavez 1827. 18. (!) 308.
Primeri Marka Pohlin.^)

Kratki sapopadek is popifovanja shivlenja inu zhudeshov liga
brumiiiga sdej v fhlivilu teh isvelizhanih postauleuiga Bernarda od Offida,
is Ordna f Franziska teh Capuzinarjov fraterja per obhajanju lelcga prasno-
vanja vunkej dani. V Lubiani per Ign. Al. Kleininayerju 1796. 8. 2 poli.*)

1) Saf. 12.^. — Mittheil. des hist. Vor. fur Krain 1862, lU.

2) daf. 12.').

3) Dr. do Itosetti, L'Archcogiafo Tricstino 1829. I. vol. 208. — L. Žviib, ,,Lj. Zv." 1883, IH.

4) Saf. 190.

Priloga II. 271

Jožef Geiger, knjigotržec v Celju, je izdal in naznanil v »Perlogaem listu«
žt. 7 k »Novicam € 1844.1. te-le molitvenike:

Sveti krishovi pot sa dvojno obhojo. Vfaki shtazjon s
prav lizhno podobshno polepfhan . . Po 15 krajzarjev.

Dufhni raj s mnogimi pildami. Polokr.

Kluzhek slat nebefhkih vrat. Spifane is neprezenljivih bukev:
»Vollstandiges christ-katholisches Gebetbuch von Michael Hauber«, katere
fo vlakimu poboshnimu kriftjanu snane in fofebno vfhezli de le nemfhko
umi. Po 12 krajzerjev,

Vertnar fveti s mnogimi molitvami pefmi (?) ino podobami; in
kar te bukve fofebno dobriga imajo, fo premifhlovanja sa vfaki dan dveh
tednov, katerih fe nobeno bres dufhniga dobizhka ne prebere. Po 24 kraj-
zerjev. Per Joshefu Gajgerju, bukvarji v Želji.

Sveti / Veliki teden / ali / molitve in zeremonije, ki fe po / sapovedi
katolfhke zerkve / veliki teden opravljajo. / V natif teh bukev fo miloft-
Ijivi Firf ht Gofpod Gofpod Anton A 1 o i s / Ljubljanfki Shkof / devetiga
profenza 1829 dovolili. / V Ljubljani 1829. / Natifnil Eger. 8. 304.

Kratka povžst /od/ boshie poti na fveti gori / nad Solkanom
blisu Gorice. / od / issidanja, posnejfhiga podrenja in supet ponovlenja
zerkve. / Is lafhkiga preftavlena. / V Vidmi / 1843. / Natifnil Do-
minik Biasutti. 8. 29.

Na zadnji strani pravi »Opomin«, da je izvirnik spisal Gaspar Pasconi in
dal 1746. 1. natisniti v Benetkah. (Naz.)

Dober n a li k ^) ali kratko poduzhenje sa zhafne ia vezhne nefrezhe.
Velja svesan. V Ljubljani J. Giontini.

Pogled v vezhnoft') ali premifhljevanje fhtirih poflednih rezhi
zhlovekovih. Spifal G. S h v a b. Velja terdo svesan 45 kr. s ufnjatim
herbtam 1 gold., s slatim obreskam 2 gold.

Pefme^) od farnih pomozhnikov ali patronovv Ljub-
ljanfki fhkofiji. SloshLl L. Dolina r. Veljajo svesane s ufnjatim herbtam
40 kr. — V i s h e sa te pesmi veljajo mehko svesane.

Perftavik. Pefme od fvetnikov in od fvetniz v Ljubljanfki
fhkofiji farno v podrushnizah zhefhenih. Sloshil L. Dolinar. Per Joshefu
Blasniku v Ljubljani.

Podvuzhenja polno premifhlovanje sa prave Krifljane
od fhtirih poflednih rezhi zhloveka. V Ljubljani per Waiman 1827. 12.
5 hstov.*)

Mefingafli krish,^) temu je perdjano popifovanje Palestine ali fvete
deshele in hoje Jesufove po fveti desheli. V Gorizi; mehko vezane 8 kr.

1) ,,Perlogni list" št. 2. k ..Kovicam'' 1844.

2) ,,rerlogni list'' št. 3. k ,, Novicam" 1844.

3) ,,Perlogni list" št. 4. k ..Novicam" 1844.

4) Šaf. 138.

.•j) ,,Pei'logni list" št. 7. k , .Novicam-' 1844.

272 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Duhovna, vojsk a. / Spifal v' lafhkim jesiku bogabojezhi ozhe
/ Lavrenz Scopuli / nekdaj minih reda fvetiga Kajetana / . Preftavil
vnovizh / J. M. / V Ljubljani 1847. / Nalifnjen in naprodaj per shlahtnimu
Kleinmayrju. 8. 214.

p. Karla. / Rasgovor / od / kerfhahfkiga upanja / soper / duha
malorerzhnofti, nesaupa / in preveliziga ftrahu / . Poflovenil is Nemfhkiga
/ J. M. / V natif teh bukev fo miloflljivi Firlht, / Gofpod, Gofpod /Anton
A 1 o j s / Ljubljanf ki Shkof dovolili 14. dan Velikiga Serpana 1845. / V
Ljubljani / natifnil in saloshil Joshef Blasnik / 1847. 8. 264.

Ludovika Blozja/ napeljevanje / h keršanskimu življenju. / Na
svetlo dala / dva mlada duhovna. / V Ljubljani / natisnil in založil
Jožef Blaznik. / 1847. 12. 126.

Shivljenje Svetnikov') in prestavni godovi. Perve bukve.

V Ljubljani natifnil Josh. Saffenberg. 1828. 8. VL in 662 str. — Druge
bukve 624 str. — Tretje bukve 1829. 640 str. — Zheterte bukve 1829.
671 str. — Drugo izdajo I. 1831. oskrbel J. Blaznik. sodelovali so korar
Miha Hofmann, Franc Viriti in Andrej Albrecht.

Napeljevanje vefolno ali veliko fpoved opravljat i.')

V Ljubljani 1844, mehko vesane 12, terdo 1.5 kr.

Napeljevanje k poboshnimu shivljenju') in lepimu
sadershanju. Is nemfhkiga preflavljeno in natifnjeno po povelji milofti-
viga in prezhaftiga Firfhta gofpoda Antona Alojsa, Ljubljanfkiga fhkofa.
Velja terdo svesano 20 kr., lepfhi svesano 27 kr. Pri Joshefu Blasniku v
Ljubljani.

Filoteja f. Franzifhka Salesija,*) prijasne bukve,
vfakimu poboshnimu ljube, kakor Kempzhanova hoja sa Kriftufom. Saloshil
Leon v Zelovzu.

Sveta / Deviza in dekla / Žita. / Pofebno vfim / pof lom in kerfhan-
fkimu Ijudftvu / fploh sgled / v pofnemanje portavljen. / Is nemfhkiga
rajnkiga / gofpoda / Korbiniana Antona Riedhoferja. / S dovo-
ljenjem vifokozhaftitljiviga Ljubljanfkiga Shkofijftva. / V Ljubljani 1846. /
Na prodaj in v saloshbi per Janesu Giontini bukvarji. 8. 43. (Naz.)

Evslahija. / dobra hzhi. / Isgled vfim poboshnim deklizhem. / Is
nemfhkiga preftavil / J. Sh. bogoflovez / v Ljubljanfki duhovfhnizi. / V
Ljul>ljani / Natifnil, saloshil in na prodaj jih ima Joshef Blasnik na bregu
1840. 8. 64.

Kratek opif shivljfinja zhaftitih fvetnikov/Janesa
Joshefa od Krisha / ino / Pazifika od fv. ^everina / is reda fv. ozheta
/ Franzifhka ^erafifhkiga / s devetdnevnim duhovfkim opravilom / krat-
kimi / vfakdanjimi molitvami / litanijami in eno pefmijo. / Na fvitlobo

1) Šaf. 130.

2) ,,1'orlogni list" št. ."i. k ,, Novicam" 1844.
.3) ..IVrlogni list" st. 12. k ,, Novicam" 1844.
4) ,,1'erlogni list" bt. 7. k ,, Novicam" 1844.

Priloga II. 273

dan / o perloshnofli nja perviga zerkveniga / proflavljSnja / pri farni zerkvi
Devize Marije pred moftom v Ljubljani 25., 26. in 27. Kosoperflca. / 1840.
Natifnil Joshef Blasnik. 12". 59. (Naz.)

Sveti / Poftni / Evangelji / sa vfak dan v' poftu, kakor fo v'
Rimfkih mafhnih bukvah / sapopadeni. / Tudi kasanje, kje fe najde v'
iVetimu / Pifmu Branje pred Evangeljom. / Vigneta / T Lublani, / Natif-
neni inu na prodaj per Marii Skarbini / 1826. / 8. 98. (Naz.)

Premifhlovanje / sa zhaf/ Sveti ga — let a / Jakoba Benigna
Bofsueta nekdajniga fhkofa / v' Meaux na Franzofkini. / V krajnfko pre-
ftavleno, / s' sraven / perftavlenimi molitvami per obifkovanju / fhtirih k'
sadoblenju odpuftika Ivetiga — leta, / odlozhenih zerkva. / V Lublani 1826. /
Natilnil Leopold Eger. 8. 112.

Kratko / popifvanje / zhefprizheozhno / Sveto leto
/ 1826. / V Zelli / per Josephu od Bacho, / zefarfke krajleve Krafije
Stifkauzu / . 12^ 7 listov. (Naz.)

Premifhlu vanje / inu/ Molitev /eniga Krifljana/.
Drugi natif. / pomnoshen s' molitvami, pefmi, litanijam / s' krishem potom
ino pildami / . V Zeli / per Josefu Geigerju / Bukvovesarju / . 1838. 12. 305.

(Naz.)

Perpomozhek fveti roshnikranz^) Bogu in Marii dopad-
Ijivo moliti. Spisal M. Hofman (?) V Ljubljani. 1837. Velja terdo svesan
12 kr., s ufnjatim herbtom pa 15 kr.

Molitne bukvice za gmenj folk slovenskiga jezika;
v Celli 1818. 12. 144.

Molitne bukvize-') sa gmein volk Slauenfkigajesika.
Se neide per Anton Ferlinz, bukvarju v Marburki. Brez letnice in kraja,
kjer so se tiskale (Gradec ?). Mala 12. 144. Okolo 1830.

Molitu eniga virnu andohtliviga Kristiana. v Celli
1820. 8. 128.

Molitne bukvize sa gmein volk Slovenfkigajesika.
Se neide per Anton Ferlinz, bukvarju v Marburki. Mala 8°. 144. — Brez
letnice in kraja, kjer se je natisnila.^)

Drushba*) verniga zhloveka s'bogam,toje navuki ino
molitve. (Od Andreja Bohinza). V Lublani per A. H. Hohn, natilnil L. Eger.
1827. 12". 240.

Tomasha Kempensarja zhvetire bukve^), potk'ne-
befam, katiro je pokasal Jesuf Kriftuf. Petiga natifa. (Skusi Janesa Be-
denzhizha). V Lublani natifnene per Josh. Sasenberg. 1825. 8. 315.

Shkrina nebefhkih Saklad*) sa fpokorne duf he. V Vidmu.

1) ,,Perlogni list" št. 3. k ,;Novicam" 1844.

2) Šaf. 145.

3) Šaf. 145 misli, da je natisnena okolo 1830. 1.
1) Šaf. 138.

5) Šaf. 138.

6) ,,Perlogni list" št. 5. k ,, Novicam" 1844.

18

274 Zgodovina slov. slovstva. II. del.

Voditelj') proti obljubljeni desheli. Bukve sa bolnike;
polne kratkih molituv. premifhlovanj in podukov s mnogimi perpovedi is
shivljenja fvetoikov. ^vdor jih fhe ima, ib mu slo vfhezh. Lepa podobi" hina
predej, v Nirenbergu natifnena kerfhanfkimu Serzu dobro de. Mehko sve-
sane s pifanira ovitkom le po 42 krajzerjev prodajejo.

Molitve") per ozhitni flushbi boshji. V Ljubljani 1833'
Na prodaj pri vdovi rajnega bukvovesa Janesa Klemenza.

Sgodna daniz a.') Molitne bukve v zhafl Marii Devizi. V Zelouzu.

Molitvine bukvize.*) v kterih fe najdejo juterne in vezherne
molitvize tudi molitve per fv. mafhi, per fpovedi id. V Zelouzu.

Kratki sapopadik / lepih zhudeshou velkiga ' patri-
arha in rednika / Kristusoviga/ svetega Joshefa/k'
so jih popisali ' gospod fajmashter s' Dolline / de so se godile v zirkvi
sv. Jurja v' Rizmanib , per altarju ; sv. Joshefa / v' leto 1749 v" Terslu /
jannes Marenigh naliskavez. 1827. 16". 24.

Tu omenjeni župnik je bil: Johann Freiherr von Raunach. Dr. Theo-
logiae, Herr von Sillerlabor und Momians, Beneficiat der Kirche B. V. M. in Au
(Loka.)*)

K r i s tj a n s k i vrt / ali / sbrane molitve , jutranje — vezherne — in
od fv. mafhe / sa fpoved in s. obhajilo; / tudi drugo / podvuzhenje, lita-
nije ' Tobiova hiftoria / ino / Ivete katoliihke pefmi. V Vidmi 1837 /
Natifnil L. Vendrami / Natis preskerbel Janes Jasbitz In on jih ima na
prodaj v' Gorici. 12°. 251.^)

Brumna drushba Dufham u Vizah / vedno pomagati Is lafh-
kiga / preftauljena. ; Vigneta V Vidmi 1847 . Natii" Dominika Biasutti. '
12°. 33. (Naz.)

P a s i o n tu ie popisvanje od terplienia Jesusa Kristusa inu niegove
shalostne matere Marie Deviza . . . u druk dane v' tem lete od Andreja
Shuesfterja Drabosnika. eniga poredniga paura u Korotane 1811.^)

P a s s i o n , to je popisuvanje terplenja Jesusa Kristusa gospoda na-
shiga koker je taistega Sveti Mateush evangelist popisau. Katiri le poje
na Zvelno Nedello. V Terstu 1805. V CeiTariki Kraleviki Prefrajani Stukar-
nizi Poglavarfki 12°. 12 str.*)

Pravopis je jako nedosleden posebno glede šumevcev; v nekaterih besedah
piše J/ nam. t, n. pr. Oni/. Poslovenjen je za take župnije, kjer so duhovniki ali
drugi v cerkvi peli pasijon v slovenskem jeziku.

Nauka polne povefti') sa flovenlko mladino. V Ljubljani.

1) ..Pcrlogni list" št. 7. k ..KoTicam'* 1844.
%) ..Pcrlogni list** št. 5. k , .Novicam" 1S44.

3) ..Periodi list" št. 5. k ..Sovicam' 1844.

4) „Perlogni list" št. 5. k ..NoTicam" 1844.

5) Dr. Pet. Tomasin, Uescbichte von Triost.

6) UolitTenik sete do str. 96; historia Tobiova do 135; pesmi do 246.

7) ..Kr.'' 1885, 425.

8) —i, ..Lj. Zt." 1883, 480.

9) ..Perlogni list" št. 5. k ..Noricam" 1844.

Priloga II. 275

Gofp. Krifhtofa Schmida, Korarja Avguftinfkiga, Sgodbe fvetiga
pifma sa mlade ljudi, okrajfliane is Nemfhlciga, prebavljene (od
Gafhperja Shvaba). V Ljubljani natifnil Josh. Blasnik. 1830. 8». 190.')

Nemfhka / Pifmenoft / sa floveiifko-nemfhke / fhole /
v' zefar. kralj, dershavah / . Velja nesvesana ... 10 Kr. C. M., svesana
13 Kr. C. M. S' zefarfkiga kraljeviga apofloljfkiga Velizhallva / pravizo in
dovoljenjem / Na Dunaji. / V salogi zef. krajj. bukvamize sa fholfke
bukve / per fv. Ani v' Janesovih ulizah. / 1838. Gedruckt bei Carl Ueber-
reiter. 8. 115. (Naz.)

Bukvize Branja / sa / Sholarje / na De s beli / v' efterajh-
fkirau zefarftlvu. / Pervi del / . Kerfhanfki navuk. / Veljajo nesvesane
(18 Kr. S D.), svesane v ledernat rob (24 Kr. S. D.) S' pregnadlivim perpu-
fhenjam kralovfke-zefarfke apoftolfke Svellofti. / V Gradcu / fe najdejo per
vfeh bukvovesih. natifnjene s' K. Tanzerovimi pifmenzami. 1843. 8. 221. str.
Na levi strani je nemški naslov. Drugi list ima ta-le naslov:

Naj fplohnejfbi ino imenitnejfhi / N a v u k i / kerfhanfko katolfhke
vere. Pervi rasdelik perviga dela Bukviz Branja sa fhole na desbeli. Sa
vshitek v' nemfhko-riovenfkih fholah eflerajhfkiga zefarftva. (Naz.)

Navod v branje sa mlado ft nedelfkih fhol. Tretji natif.
V Zeli 1846. Na prodaj per Joshefu Gajgerju. 8. 78. CNaz.)

Gosp. dr. Oblak me je opozoril na to-le knjigo, ki pa spada še v prejšnjo dobo:

Kristianske Bukvize, v' katereb sa hishiie gospodarje inu gospodinje,

tudi sa druge stanove stareb inu mladeh ludi, tudi molitve se najdejo

is psalmov vkup sbrane skus perpufbenje Zefarfke Oblafti. V Zelouzi,

per Ignaziu Kleinraayrju 1784. Mala 8°. 220 in 4 str. registra.

V to dobo spada tudi knjižica:

Toje / ta pravi / ino ta zieli / Coloraone-Sbegen / Kateri je
biv vkeleranje / taprvov bart vdrvkan vtam / lete: 1321 noi v latinsbzhei /
shprachi vnkei dan: potam / pa na nernsbko sedei pa ta / prvno bart
na sovenjo no / novo kvhan inu frishno / pazhan. / D. K. 10. R.
Brez letnice in kraja, kjer je tiskana knjižica. Mala 12°. 283. Na koncu

so tri slike, predstavljajoče sv. Jožefa, Ignacija, Boštijana. Vsebino knjižice podaje

druga stran tako-le:

Te bukve so skrivnah rezhi sapopadk. / TE BVCVE SO POVHNE /
BOSHIE MOZHI / NOI / VSAH TASVETAH INV / GVAVTOKRAFTNAH /
MOLITV. / Ino shegnov: katere molitve ino shegni majo vsomuezh ino
gvovt boshjo vsobe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad
vso shkodo varvati na dushi noi na telesi.

Rokopisni Dictionarium Latino-Carniolicum, brez imena
pisateljevega in brez letnice, segal je do besede : >Obscuritas.« Posluževala sta se
ga Cigale in Miklošič, ki sta ga dobila iz samostana Krčepoljskega. Kje se nahaja
zdaj, se ne ve. Cigale sodi, da je bil star čez 100 let.*)

1) Saf. 129.

2) M. Cigale, Dentsch-slovenisches W6rterl)ucli V. — Fr. Levstik, „Lj. Zv." 1881, 777.

276 Zgodovina slov. slovstva. H. del.

Slovenske prisege.

Al. Hudovernik je med starimi listinami zatiškega samostana našel prisego
Jurja Jehana pred sodiščem iz 1785. 1., »Nov.< 1881, str. 215; >Kr.« 1881. str. 475.
— Prisega Matije Seiza in Matije Savierskega iz 1782. 1., »Kr.c 1881, str. 682.

Gosp. dr. Wagner, okrajni sodnik v Gornjem Gradu na Štajerskem, rodom
Nemec, ki se je pa slovenščine naučil do nenavadne točnosti v besedi in pisma,
opozoril je pisatelja te knjige na prisego v rokopisnem »Instrumentenbuchu<
iz minolega stoletja; druga in tretja prisega slove tako:

2.
Katheri tschlouk se Toku nauredno persesche jeno / je jemo Samimo
laku Sauraschnig. de on Karuit / schno perssego Sturj Taisti persesche.
Ko bi / on et kau (!) Koker jest danes Kriuitschno perseschem. Taku jest
prosim Baga otscheta Sinu jenu Sveliga Ducha. to zello Sueto Troizo
Boschio, de jest odlolschen bodem. od / gmeine jenu dobrute Suete Kar-
schanske Zerkue. od gmeine vsic-h lubich Suetniko od Zelliga Karschanstua
jenu de taista dobrota meni bode Kenimu ve tschnimo Sgubleino Moie
boge Duschize tellefsa jenu karui.

3.

Ta naprauitschni Tschiouek parsche (= parsesche). Kobian diau (Ko
bi on djal) Koker jest danes Kriuitschno perschem (perseschem) taku
pomagei Menj Buch otsche, Sin jenu Suete Duch, de taisti meni nigdar
htrosto na pride, usem tschsu (tschasu) jenu urj. Kader se bode Moia
Duschiza lotschilla od tega Tellessa ali Sueta.

Župnijska knjižnica pri sv. Ksaveriju v zgornji Savinjski dolini hrani roko-
pisno »Real-Concordanco« v 4 debelih zvezkih brez letnice. V I. zv. se nahaja
kratek ogovor slovenski, čijega začetek radi posebnega pravopisa tu natisnemo.
Oba rokopisna drobca objavi pisatelj te knjige v celoti drugod.

Ex omnibus floribus orbis elegi mihi lilium unum.
Esdra 5. 24. Ni obeniga zhloueka na fueto, kateri bi fkusi foio prepro-
fheno tako flep biu, kateri bi nasaftopeu ia loimi ozmi navideu, ali rekoz
frokami napereu, de ie leta videozhe pretekeioz inu naslanoviten svet
eden lep gartelz, vkaterim ie Gospod Bog Vsegamogozi sa nas zloveske
creature bogato, ia papolnema vseh fort potrebne rezhi k nafhimo gori-
dershaino, koker tudi drugih, nikar toko potrebneh, ali vender shlahtnih

rozhi k nafliimo vefselio ') v tako visho ullvaren inu

gori poftaven, de vfakateri zlouk. toko vbog. koker bogat toko velik, kakor
maihcn, mlad ali star more fkusi premifhlovanie tega Sveta fkralam
Prophetam praviga fuoiga Serza.*)

1) .štirih Lcscd ne morem citati. — Tis.

2) Psal. 79, 4. 11.

--^^S^

^amacci/.J{£^&ui^^

j/

-6.

^.

X

^<2/.

\ /.

/d,

!• /

^

^'

.f

^,

^

^^TTf.

d. ...
^. J,

€, S,

^ ^,
Ji. ^

Sf.

yO,

■j:

O, ^

Ztj0^efc&£i%^

J/:
o.

^

I?

s.
ar.

X'

C

n

<zMay,

f

CTOf

yr

/^2/,

1^ '

^,

Ll ^ \ ' M

IMENIK.

stran

Ahacelj Mat 196

Alhrecht A)kI. 171

Alič Jurij 171

Andreaš Mih . . 197

Baraga Frid 141

Barla Mih 195

Bedenčič Jan 172

Bezjak Frane 191

Bile Franc 56'

Bohinc And 172

Breznik Ant 94

Burger Jož 169

Cigler Jan 160

Cojz bar. Žiga 36

Cvetku Franc 193

Čop Mat 140

Danjko Peter ........ 175

Dehevec Jan . . . 86

Gaj Ljud 23

Glaser Marko , . 190

Glavar Pet 21

Globočnik Fel. . . 193

Grabnar Jur 145

Gutman And 174

Hladnik Franc • . 38

Hofmann Mih. . .' 87

Holzapfel Ig 146

Jakomini Jož 172

Janša Ant 20

JapeJj Jur 52

Jarnik Urb. . .' 197

Ješenak Jan 84

Jonke Jur 134

Juvančič Sig 192

Kastelec Mih 143

Kek Jož 172

Knobel Pav 67

Kopitar Jer 76

Kosmač Jur 146

Kovačič Fm 147

Košič Jož 95

Krempelj Ant 183

stran

Kumerdej BI 10

Lah Ant. 181

Levičnik Jer 147

Linhart Ant. 58

Lipuld Jožef 192

Metelko Ant. 164

Modrinjak Stef 84

Murko Ant 189

Perger Al 173

Prešern Franc 147

Primic Jan. . 85

Potočnik Blaž 144

Rant Fel 171

Ravnikar Mat. ....... 174

Rihar Jož 57

Rižner Vid 181

Rudež Ant 58

Skrbinc Paskal 87

Smole And • . . . 143

Stanič Val. 204

S amperi Drag 191

ŠerfAnt. 181

Skrinjar Jož 57

Smigavec Ivan , . . 183

Sraj Mod 57

Traven Ant 57

Trauen Jan 146

Tušek Mih 146

Verdinek Jur. . . . 193

Veriti Franc 172

Veršič Dav. 181

Vodnik Val 61

Volkmer Leop 83

Vonča Ferd. • . 171

Vraz Stanko 185

WeisseHthurn Franul 86

Wolf Mat. 58

Zabukovšek Jož 191

Zagujšek Mih 84

Zalokar Jan 169

Zupan Jaka dr 135

Zupančič Jan 39

Popravki in dostavki.

Na str. 37, v. 11 čitaj: Cojzla nam. Zojzla. — V Prešernovem življenje-
pisu na str. 153 naj izostane naslov: »Balade in romance.« — Pri Fr. Metelku
str. 164 je izostala letnica smrti: 29. dan decembra 1. 1860. — Pri Ant. Kremplju,
str. 183 ali 254, se pristavijo: Zerkvene pe/nii sa vfe nedele po eoangehh, 1816
— Molitvenize, 1833. — Male molit veni ze. 1837. — Evangelifhzhe f kratkimi
navuki, 1844. — Predga per Jluletnem shegnanji na Poleufliaki v' tem leti 1833,
na male Meffie den. — Predga sa novo Mejho na velke Mefhe den 1837, per
/c. Petri fnin Radgone sa Go/p. Franza Kleinofheka.^) — Str. 258. v. 20:
Šamperl nam. Samperl. — Str. 222. v. 24: slavice nam. slavicae.

1) Dr. Ant. Medved, ,,Dom in Svet" 1895, 642.

KAZALO.

I. Zgodovinski pregled od 1790.

do 1815. leta 1-7

1. Krajepisne črtice; uprava 1 — 2

2. Avstrija pod habsburško-
lotannško dinastijo od
Marije Terezije do dunaj-

slvega kongresa 1815. 1. . 2 — 7

II. Kulturni pregled od 1740.

do 1815. leta 8-29

1. Šolstvo: stan omike;

slavni možje ..... 8—17

2. Cerkvene razmere ; samo-
stani 18—20

3. Narodno gospodarstvo . 20—22

4. Sodstvo 22—22

5. Francozi na Slovenskem 28- -26

6. Časnikarstvo in tiskarstvo 26 — 27

7. Društveno življenje za časa
Francozov 27—29

III. Upliv nemškega In
češkega slovstva; domači
pospeševatelji .... 29—39

{Imena glej v „ImeHiku^.)

IV. a) Slovstveni pregled od

1790. do 1815. I. —
b) Slovenski pravopisi . 39—51

a) Slovstveni pregled . . . 39—43
(Stolica slovenskega jezika
na graskem liceju.)

h) Slovenski pravopisi . . 43 — 51
(Bohoričica, metelčica,
danjčica, gajica. [ Abe-
cedna vojska].)

stran

V. Pisatelji (ituena glej v

nlmeniku^j 52 — 95

(Zakoiiodajstvo, drugi

uradni spisi v slovenskem
jeziku, raba slovenščine v
jioljudnih knjigah. Kole-
darji.)

VI. Kratek pregled evropske
zgodovine od 1815. do

1848. 1 95-115

1. Zemljepisne izpremembe

v začetku tega stoletja . 95 — 98
f Nemška zaveza)

2. Zgodovinski dogodki , 98—115
(Avstrija, Rusi in Po-
ljaki. Balkanski itarodi.)

VII. Upliv nemških roman-
tikov, čeških in hrvatskih
preporodnikov .... 116—128

VIII. Slovstveni pregled od

1815. do 1848, leta . . 129—135

(Slovenska ustavna
listi)ia Kraiijske.)

IX. Pisatelji (imena glej v
^Imeniku") 135—206

Priloga I 207—264

(Viri, popolni naslovi
knjigam in spisom spre-
daj omenjenih pisateljev
in manjše pripomnje.)

Priloga II 265—276

(Knjige nabožne vsebine
brez imena j)isateljevega
in drug drobiž.)

Priloga III. (Pravopisi.)

Zgodovina

slovenskega slovstva.

III. zvezek:

Bleiwei80va doba od 1848. do 1870. leta.

Spisal

dr. Karol Glaser

profesor

pri C. kr. gimnaziji v Trstu.

O

Založila Slovenska Miatica.

V Ljubljani.

Tiskala ..K a t o 1 i š k a Tiskarna'
1896.

Predgovor.

IPl ^^^ aznovrstne ocene prvega in drugega zvezka te Zgodotnne
'I^J^/ vjr) slovenskega slovstva mi dajejo povod, da obrazložim nazore,
ki me vodijo, ko spisujem to knjigo, pa tudi vzroke, vsled katerih
sem se lotil tega dela.

Kdor s paznim očesom premotruje znotranjo vrednost književnega
našega delovanja, mora priznati, da so v vsem slovenskem slovstvu
najbolj važni pesniki in propovedniki zadnjih petindvajsetih let. S tem
nikakor ne kratim Prešernu njegovih izrednih zaslug, tudi ne poni-
žujem Levstika, ki je po mojem mnenju najodliČnejša osebnost v
Slovencih v zadnjih petdesetih letih. Hvaležno se spominjamo trudov
naših prvih boriteljev izza 1848 1. naprej. Kdor pa v tem zasleduje
neumorno delavnost Marnovo skoz veČ nego 20 let v opisavanju
slovenskih pisateljev v „Je{ičniku", mora priznati, da ni obdelal naj-
novejših pisateljev, ker jih tudi fizično ni mogel. Naravno je, da vsak
najbolj pozna svoje stanovske tovariše; torej je Marn tudi narisal naj-
poprej duhovniške pisatelje. Do pravega uvaževanja pa mora priti tudi
posvetni naraščaj slovenskih pisateljev. Jaz sem v tem obziru popolnem
nepristranski in želel bi bil, da bi me bili bolj blagohotno podpirali s
podatki o nekaterih duhovnih pisateljih tisti gospodje do katerih sem
se s Primorskega obrnil v druge slovenske pokrajine po podatke,
katerih mi morejo podati le ožji znanci.

Druga skrb mi je bila uvaževati slovstveno delovanje v vseh
slovenskih pokrajinah. Naravno je, da prihajajo bolj na vidik one
osebnosti, ki delujejo v središču slovenskega gibanja; prezreti pa
ne smemo tudi tistih pisateljev, ki delajo bolj ob mejah; torej tudi
tukaj velja jednakopravnost.

Uravnava tega zvezka se vidi iz pregleda ; po kratkem (^krajšem
nego v poprejšnjih dveh zvezkih) zgodovinskem uvodu se slika raz-
vitek slovenskega življa v raznih pojavih, ki so uprav odvisni od
zgodovinskih dogodkov. Pisatelji so opisani v raznih skupinah po

II

najbolj značilnih osebah in njihovih glasilih. Take osebnosti so Janez
Bleiweis in L. Je ran na Kranjskem; njima se pridružujejo pisa-
telji na Primorskem z Andr. MaruŠiČem na Čelu ; na severni strani
združujeta A. Slomšek duhovnike in Dav. Trstenjak posvetne
pisatelje okolo sebe; ti so prvoboritelji in predstavljajo prav za prav
politično ali — Če smem rabiti ta izraz — vzgojevalno slovstvo. Ti
so nadelavali pot pisateljem, ki so samo slovstveniki, in te je zbiral
okolo sebe — A. Janezi č. Najvažnejši izmed vseh teh pa je Janez
Bleiweis; zaradi tega imenujemo to dobo Bleiweisovo. Na zvršetku
te dobe pa stoji sam za se pravi Martin Krpan — PVan Levstik.

Vsak Čitatelj, ki razsodno in nepristransko čita to knjigo, razvidi,
da so pisatelji, vsaj na splošno in debelo stran, opisani v kolikor so
odvisni od obČne struje duševnega gibanja ; o vsakem posamezniku
pa dokazovati na drobno, kateri inostranski duševni činitelj je vplival
nanj, to je naloga samospisov ali monografij ; tudi je na splošno
dokazano, kako je ta ali oni slovenski pisatelj odvisen od drugega
slovenskega pisatelja. Prva naloga slovstvene zgodovine pa je ta, po-
vedati, kaj so napisali posamezniki, saj še nimamo celotne slike na-
šega duševnega gibanja do najnovejšega Časa.

Absolutna mera v ocenjevanju knjižnih proizvodov pa se mora
rabiti samo v gospodujočih narodih, to je takih narodih, Čijih jezik
je v rabi v šoli in v uradu do najvišje stopinje, brez vsake ovire,
v takih narodih, ki imajo akademije in vseučilišča ter raznovrstne
podpore na razpolaganje. Popolnem nepristranski morejo soditi knjige
te vrste, kakor je ta, samo tisti slovenski književniki, ki so mnogo,
mnogo let delali v slovenskem slovstvu, ki na lastne oČi poznajo
napore in katerim ni treba hrepeneti po častnem imenu ali obilni
nagradi za obširno oceno. Rajni dr. Oblak*) je v „Ljublj. Zvonu''

*) Ko .sem bil 1882. — 83. 1. na dopustu na Dunaju, sem iz Gelja od dijaka
Vatr. Oblaka dobil list, v katerem je tožil, da je učitelj slovenščine na gimnaziji
suhoparen in dolgočasen ; prosil me je, naj mu navedem knjige, po katerih bi se
mogel sam dalje izobraževati v slovenskem in slovanskem jezikoslovju in v sorodnih
jezikih, želel pa je tudi, naj mu posodim dotične knjige. Drage volje sem mu
ustregel v prvi točki, slovenskih knjig mu pa nisem mogel posoditi, ker jih nisem
imel na Dunaju. Opozoril sem ga tudi na napake, katere delajo navadno dijaki
prvi čas, ko so zapustili gimnazijo in se vpisali na vseučilišče in ki tudi marljive
in nadarjene mladeniče odvajajo od pravega načina, kako se je treba uspešno učiti.
Svetoval sem mu, naj se uči drugih predmetov samo toliko, da bo dobro izhajal,
naj ne hrepeni po odličnih rodovih v predmetih, za katere nima veselja, naj se na
vseučilišču ne bavi poleg slovanščine tudi s klasičnim )czikosl()\icni. ker s tem izgublja

III

i8q5- I- napisal 23 stranij, vplel vse staroslovensko vprašanje, dasi
ne spada v oceno slovstvene zgodovine nego v poseben sestavek.
Tista obširna ocena se je tudi posebej natisnila in razpošiljala in je
imela torej tudi stranske namene. Očitalo se mi je tam, da nisem
ločil važnejših pisateljev od manj važnih ! r Da bi profesor slovenskega
jezika in slovstva, ki slovenščino poučuje od 1870. 1. s kratkimi pre-
sledki in ki je uprav ocenjevatelju navel najboljše knjige, po katerih
se more višjih gimnazijskih razredov učenec sam dalje izobraževati v
slovenščini in slovanšČini, da bi tak profesor ne znal ločiti važnejših
pisateljev od manj važnih!.'' Credat Judaeus Apella! Razložil sem v
„Pojasnilu" v „Ljublj. Zvonu" 1895. L, da sem v prvotnem rokopisu
pisatelje glede na njihovo važnost ločil v tri vrste, da bi se tiskali
z navadnimi črkami, s „petit" in pod črto. Povedal sem vzroke, vsled
katerih se je to nehote malo predrugačilo med tiskanjem. In kljubu
temu pojasnila se tista trditev ponavlja jedno leto pozneje v nemškem
„Arch. fiir slav. Pliilologie." XVIII. 235 — 240.*) To pa je vender od
sile med poštenimi ljudmi ! Dalje se trdi v tej nemški oceni med
drugim, da moja knjiga ne podaje „Eine Geschichte der Wandlungen
des Ideenlebens der Slovenen, wie es sich in den Literaturerzeugnissen
abspiegelt, sondern nur eine knappe Bibliographie". — Vsak pravi
znalec našega slovstva ve, da se naše slovstvo v pravem pomenu
začenja še le z Vodnikom ali po vplivu francoske revolucije. Naš
duhoviti pripovednik .1. Mencinger, kateri je uže takrat delal v slo-
venskem slovstvu, ko še niti dihali niso naši mladi učenjaki, pravi
v »Abadonu" („Ljublj. Zv." 1893, 458): „S početkom novega veka
je duhove razburila tako zvana reformacija. Ta se je oznanjala in širila
s pomočjo narodnega jezika ; torej se tudi nasprotna reformacija ni
mogla ogibati narodnega jezika, ko se je spoznalo, da ne zadošča
samo požiganje krivoverskih knjig. Dobili smo v tej dobi tiskanih
slovenskih knjig, toda samo toliko, kolikor so služile reformaciji in

mnogo časa; naj se takoj iz početka na vseučilišču seznani z dotičnim profesorjem
slovanščine in naj se dalje ravna po njegovih navodih. Gosp. Vatr. Jagič priznava
v „Arch. f. slav. Phil." 1896. 1. v Oblakovem življenjepisu, da je Oblak iz gimnazije
prinesel lepo znanje slovanskih jezikov. To dejstvo se ni povedalo v nobenem
življenjepisu pokojnikovem, povej se tukaj !

*) Ko sem iz Ljubljane zvedel po privatni poti, da piše o moji knjigi Oblak
več nego „precej rezko" recenzijo, sem takoj prosil urednika „Avch. f. slav. Philo-
logie\ g. dvornega svetnika Vatr. Jagiča, naj njegov list prinese nepristransko
sodbo, kar mi je tudi obljubil. Omenjena ocena pa ni nepristranska, nego krivična
in skrajno neplemenita.

♦

IV

nasprotni reformaciji. Učiti slovenski Jezik, izobraževati ga, temelj
stavljati slovenski povestni (morda: posvetni) književnosti in ljudstvu
poleg katekizma in molitvenikov (med katere se je vrinil celo Kolo-
raanov žegen) podati še kaj druge duševne hrane, nihče ni poskušal
in skorej ni mogel poskušati. Zakaj kmet je bil še vedno rob in brez
šol ; brez grašČakovega dovoljenja celo ni smel v šole ali v meščansko
rokodelstvo. Kmet bi ne bil čital, ker ni znal; grašČak ali meščan bi
tudi ne bil čital, ker se ni hotel baviti z jezikom nizkega kmeta.
Sploh pa sta tedaj graščak in meščan prav malo čislala knjigo in
vedo." Po tem takem pa popiši, sirota, „das geistige Leben" Če moreš;
sploh pa prav toplo priporočam v Čitanje str. 459. omenjene povesti.
— Prof. Gavrilovič v „ Pismih o književnosti u Slovenaca", Belgrad
1895. leta str. XIII., piše: „Tak je. tako reči, ovih dana Matica Slo^
venska izdala dobru historiju slovenaČke književnosti od prof. Glasera,
ali je tu za sad samo starije doba — do kraja prošlog veka." — Srb
torej trdi, da je dobra. — „Nemo prophaeta in patria", je stara pesen.

Oceno II. zv. moje nZgodovine" v „Ljublj. Zv." 1896. 1. sta
dogovorno sestavila dr. Oblak na smrtni postelji in gospod Vidic ;
ta ocena meri tja, da je II. zv. „morde" še slabši. Koliko objektivnosti
more imeti taka ocena, je paČ razvidno iz tega dejstva. Nekateri, tudi
mladi slovenski rodoljubi in pisatelji, zaradi tega nedostatka pričujoče
knjige še le pričakujejo „bodoČega pisatelja pragmatične zgodovine slo-
venskega slovstva" in ga opozarjajo na izvestni članek v dunajskem čas-
niku : „Die Zeit". Pisatelj te knjige Je pazno preČital dotični sestavek, pa
ni našel ničesar novega ondi. Ce se naslika za vsako dobo najpoprej
zgodovinski in kulturni temelj, iz katerega vzraŠčaJo najvažnejši pi-
satelji, mislim, da je s tem dovolj označena pragmatična zgodovina
med duševno strujo časa in istodobnimi pisatelji. Prvotno Je bila
tvarina urejena tako, da so v vsaki dobi pisatelji bili razvrščeni po
strokah, vsled soglasnega ukrepa gospodov ocenjevateljev pa, ki so
priznani strokovnjaki, so se pisatelji v vsaki dobi razvrŠČevali po krono-
loškem redu. V tretjem zvezku, v katerem se opisuje mnogo pisa-
teljev, sem jih razvrstil tudi po kronološkem redu, nekaj pa tudi po
pokrajinskih in prijateljskih odnošajih dotičnih pisateljev.

Kdo pa bi utegnil kedaj pisati pragmatično zgodovino našega
slovstva? Neizogibno potrebno ni, verojetno pa je vender, da bo tako
delo pisal kak slovenski profesor, ki uči to tvarino na dotiČnem
zavodu; kak odličen duhovnik-pisatelj ali sploh kak literat se tudi
lahko loti tega dela. Vsakteri ima pa svojih drugih stanovskih poslov.

Slovenski profesorji, sicer ne Jedini, pa najvažnejši zastopniki znan-
stvenega delovanja, izumirajo, to dejstvo se mora jedenkrat konsta-
tovati in mora vzbuditi pozornost poklicanih voditeljev slovenskega
naroda. Pred dvajsetimi leti jih Je „Slov. Narod" po imenu navedel;
bilo jih je nad 130, s katerimi bi vse gimnazije na Slovenskem lahko
preskrbeli z domaČimi močmi. Minolo leto je p'satelj te knjige vlado
prosil za dopust za Jeden semester, da bi v Ljubljani dovršil „Zgodovino
slovenskega slovstva" in, oproščen službenega posla, v licejski knjižnici
do zadnjega kotička preiskal vse slovenske vire. pa ni dobil dopusta, Češ
ker ni nobene usposobljene učiteljske moČi, ki bi ga bila nadomeščala
za pet mesecev. Pred kratkim je avtoritativna oseba na Dunaju izjavila,
da je v vsej Avstriji 324 usposobljenih mlajših nioČij (suplentov in
kandidatov) na razpolaganje, med temi nobenega s slovenskim ali
srbsko-hrvatskim poučnim Jezikom. Na ljubljanski gimnaziji je bilo
lansko leto šest suplentov, pet Nemcev in Jeden Slovenec. Kam pri-
demo s tem r Bojim se, da Črez 15 — 20 let marsikatera gimnazija
na Slovenskem ne bo imela profesorja postavno usposobljenega za
pouk v tem predmetu. Večina mlajših slovenskih profesorjev si od-
počiva, ko je prišla po gmotnem pomanjkanju in duševnih naporih
do skromnega profesorskega kruha, in nihče se ne bo čudil. Slov-
stveno delovanje še nobenemu slovenskemu profe-
sorju ni koristilo, pač pa škodovalo. To je žalostna res-
nica. Le poglejte okoli sebe ! Nemški pisatelji-profesorji se odlikujejo,
slovenski pa prezirajo. Ko bi drugih primerov ne imeli, pokojni dični
Erjavec nam je za to dejstvo žalosten vzgled.

^Zgodovino slovenskega slovstva" smo uže nad dvajset let pri-
čakovali od slovenskega pisatelja, katerega sem sam v I. zvezku te
knjige najbolj sposobnim možem označil za ta težavni posel, kateremu
pa razni službeni posli in mnogoletno urejevanje ,.Ljublj. Zvona"
ne pripuščajo toliko Časa, da bi se bil mogel lotiti tako obširnega
dela. Ako ta pisatelj uči na teden po 23 — 26 jezikovnih ur na srednji
šoli ter poleg tega opravlja še dvoje šolskih nadzorstev — odkod naj
vzame čas za pisateljevanje.' Učna uprava mu je pred leti pač dala
polovico dopusta za nadzorniški posel, pa mu ga je zopet vzela, čeŠ,
da za slovenščino na ljubljanski realki nima drugega učitelja. Kam
pridemo: Jas sem učil slovenščino (poleg klasične filologije) na celjski*)

*) Ob tej priliki omenjam, da sta na celjski gimnaziji bila moja učenca tudi
A. Bezenšek in A. Aškerc, kateremu se tukaj zahvaljujem, da mi je pregledal spis:
„0 rgvedskih slavospevih" v letošnjem BLetopisu". Aškerc piše: »Kolika je razdalja med

VI

gimnaziji od 1871 — 1872. L, v Kranju od jeseni 1875. do sredi febru-
varija 1877. 1., "^ tržaški gimnaziji od 1880— 1888. 1. (izvzemši tistih
par let, ko sem bil na Dunaju na dopustu) in od 1889. 1. samo slo-
venščino v vseh razredih tržaške gimnazije. V tistem Času, ki mi je
ostajal po dovršeni službi, sem se bavil z indologijo in s slovenskim
slovstvom. Kakor je gospod predsednik „Slovenske Matice" z obžalo-
vanjem konštatoval, da v zadnjih desetih letih ni nobenega naraščaja
med znanstvenimi sotrudniki v krogu matičnih sodelavcev, isto sem
tudi jaz več nego deset let opazoval, da ne dobivamo dovolj naraščaja
v slovenskem profesorstvu, ki bi se zanimal za slovenski jezik in
slovensko slovstvo. V takih razmerah je bilo vedno manj in manj
upanja, da bi se kdo lotil dela, ki zahteva napornega truda.

Mnogoletno poučevanje v slovenščini in tudi mnogoletno ne-
pretrgano slovstveno delovanje mi je dalo srčnosti, da sem se lotil

epikoj rgvedskih himen in med 19. stoletjem ! Tudi mene sila zanimajo. Veliko so
pripomogle v to mej drugimi tudi Vaše „Indske epske pripovesti", ki ste jih svoj čas
priobčevali v „ Kresu". Nekatere enakosti Gautamovega učenja in Jezusovega so me
privedle do tega, da sem si buddhizem skušal ogledati pobliže. V to svrho nakupil
sem si več izvrstnih knjig, n. pr. „Oldenberg, Biuidhas Leben und Lelire" etc. etc.
Filozofija, ki se nahaja v buddhizmu, je duhovita, globoka in premnoge teze te
verske filozofije ali filozofske vere presegajo po mojem mnenju vse druge verske
filozofeme o naziranju sveta, o bitji in namenu človeka. V buddhizmu odprl se mi
je nov svet, poln globokih idej in čudim se, da na gimnazijah nič ne uče o Buddhi" ;
in v drugem listu: „Goethe pravi nekje: ,Orient und Occident, die sind nicht mehr
zu trennen'!" Resnica. Poleg Zarathuštrove verske filozofije je brez dvoma velik
reformator brahmanizma, princ Siddhatta-Gautama-Buddha, ustvaril najglobokoumnejšo
filozofijo na vzhodu. Trikrat sem prečital nOldenberga", potem listi buddhistični
katekizem in ne morem se načuditi globokosti idej izraženih v buddhizmu. Seveda
se vse v buddhizmu ne more odobravati, saj je uprav njegov kvietizem dosti kriv,
da .so Indi podjarmljeni tujcem! Kako podobna sta si včasih krščanstvo in buddhizem!
Ko sem 1893. 1, pod svojim aOrešnikom" omenil, da so buddhisti že 500 let pred
Kristom imeli spoved, je bil ogenj v strehi !

Kakor vidite iz moje letošnje zbirke, porabil sem jaz cesto orijentalske motive
in moram reči, da so taki motivi kaj hvaležni za folijo, na podlagi katere se da
veliko povedati.

Na me je vsaj ta orijcntalska filozofija močno upi i vala in še upliva. Razširila
mi je na marsikatero stran duševno moje obzorje. Treba poznati brahmanizem,
buddhizem, zendsko filozofijo in političnega filozofa Kung-fu-rse-ja. „Oricnt und
Occident, die sind nicht mehr zu trennen!" Iz Vaših „Indskih pravljic in pripo-
vedek" sem zajel tudi legendo ,,Pramloča"; upam, da boste zadovoljni."

Če nočemo zaostali, moramo se tudi mi Slovenci ozirali po daljnem svetu
čez domači plot. Tako mislim tudi jaz. (Gosp. A. Aškerc mi je dovolil objaviti te
točke iz njegovega lista.)

VII

težavnega tega dela — dasi živeč v trgovinskem mestu in ne v kakšnem
duševnem osredju.

Slovstvo cvete in se razvija samo takrat, kedar narode prešinja
lepa nadeja na boljšo bodočnost. To nam kaže doba francoske revolu-
cije, 1848. 1. in uvedenje ustave 1861. 1. Ce se pa ne izpolnč te nade, če
se javno življenje zastruplja s srditimi boji posameznih strank, borečih
se za načelne nazore, katerih nikoli ne rešimo mi mali slovenski
narod sami, se naroda poloti apatija in nebrižnost za duševno blago.
Dasi je na Hrvatskem narodni jezik uveden v Šole in urade, dasi
razvijata tam vseučilišče in akademija svojo delavnost, se je vender
potožilo, da „Matica Hrvatska" vkljub lepim knjigam za skromno
plačilo 3 goldinarjev in vkljub lepemu številu svojih članov zadnje leto
ni storila tistega koraka naprej, katerega bi zaslužila. Po mojem
subjektivnem mnenju ga ni storila radi tega, ker tamošnji nevšeČni
javni položaj polagoma duši zanimanje za idealno blago, ki je na-
kopičeno v slovstvu. S kakšnimi čutili bodemo mi Slovenci gledali v
prihodnjost, Če bodo zagovorniki slovenskih teženj v poklicanih zastopih
še 35 let delali s takim uspehom ali neuspehom, kakor od leta 1860.
do 1895.? Ce bodo v nepotrebnih medsebojnih bojih gubili svoje moči r
V tem, ko se v naših sorodnih sosedih rojaki, rodni bratje, vojskujejo
med seboj radi načina, kako mislijo priti do svojih pravic, se širi
tuji element in narodu podkapa rodna tla in sčasoma tudi pogoje za
narodno omiko in slovstvo. Zatorej kliče pisatelj „Zgodovine sloven-
skega slovstva'^ starejšim rodoljubom po znanem starem izreku: „In
necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas!"

Povsod širi in zastopa mladina nove ideje, ki se porajajo naj-
poprej v gospodujočih narodih, in od njih potem širijo do malih
gospodovanih plemen, ker so slabotniki vselej podvrženi vplivu mo-
gotcev. Kar velikaši prenašajo brez škode, tega v vsej obsežnosti in
celoti brez velike škode ne moremo prebavljati manjši narodi ; torej
bodi mladina oprezna — „festina lente!"-

Za tiste liste, ki so porabljeni v tej knjigi, se prisrčno zahva-
ljujem prijatelju Gorailšaku, profesorju na tržaški realki, da mi jih
je posodil iz zapuščine dr. Muršca, svojega pokojnega ujca.

Bod' ta knjiga priporočena blagohotnosti čitateljev.

Trst, na božične praznike 1896.

Dr. K. Glasen

•-5

^^^jjfe^^j^^jj^^^jfe^rjfe^

/-^ I 1 I I I I 1 I I i I I I I I 1 1 I I I I 1 I I I : I : 1 I I I - I . I I I I I I I 1 \

I. Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. 1.

Kakor smo naglašali v II. zvezku te ^Zgodovine slovenskega
slovstva", je kongres 1815. leta v evropskili državah uvel novi red,
ki je imel nalogo vladarske prestole varovati po novem državnem
pravu, pa tudi narodom samim jamčiti dostojen obstanek ; vlade
pa so bolj skrbele za prvo točko. Svobodo so vladarji obetali
narodom, ko so jih potrebovali za boj proti Francozom, a pozneje
niso mislili več na svoje obljube ; »Sveta alijanca« se je narodom
nasproti vedla kot pooblaščenica božje previdnosti. Glas po človeških
pravicah in osobni svobodi pa ni potihnil, nego najodločneje se
je vzdignil uprav tam, kjer se je bil dvignil koncem minulega
stoletja ; namreč na Francoskem.

Brez oporekanja se priznava, da so Francozi najduhovitejši narod v
Evropi. Veliki prevrati, ki so pretresali Evropo in jo temeljito izpremenili v
državnem in družbinskem oziru, imajo svoj izvor v Parizu, v srcu francoskega
naroda. Francoska revolucija koncem minulega stoletja je vse evropske narode,
ki so zmožni za duševni napredek, vzbudila iz mrtvila, ali pa obudila sploh
stoprav v novo življenje. Prevrat 1830. 1. v raznih evropskih državah ima svojo
kal v ustanku od 27. do 29. julija 1830. 1. v Parizu. Ordonance kralja Karola X.
bi bile imele odpraviti svobodni tisek in veljavni \ohlni red, pa so kralja samega
pahnile s prestola, ker je kraljeva vojska bila deloma premagana, deloma pa je
prestopila k narodnim ustašem. Kralj se je odpovedal prestolu in je zapustil de-
želo po nasvetu vojvode Ludovika Filipa Orleanskega, ki se je bil prikupil svobodo-
miselnikom; poslanci so ga izvolili glavnim namestnikom kraljestva in dne 7. avgusta
1830. 1. kraljem Francozov. Težko je bilo njemu vladati, ker je Bonapartistom
Napoleonova doba bila vzor vladarstva. Legitimisti, privrženci pregnanih Bour-
bonov, pa so neradi prenašali vladanje, vzniklo iz upora. Vojvoda Berry se je
zaman trudil, da bi Ludovika pahnil s prestola. Republikanci so mu tudi večkrat
stregli po življenju. Pisatelji so širili uporne nauke, celo Ludovik Napoleon, sin
bivšega holandskega kralja, je poskušal 1836. in 1840. 1. zopet uvesti cesarstvo.

1

Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Kljubu temu je imel Ludovik vedno večino poslancev na svoji strani. Opozicija
je hotela izpremeniti volilni red in je v ta namen prirejala bankete za reformo.
Ker jih je prepovedalo ministerstvo Guizot, vnel se je upor meseca februvarija
in se je razglasila republika. Kralj je zbežal na Angleško in tam umrl 1850. 1.
Vlado so prevzeli pesnik Lamartine, radikalec Ledru-Rollin in socijalist
Louis Blanc, pa niso mogli ukrotiti velikih množic, katere so podpihovali soci-
jalislični agitatorji. Vnel se je krvavi upor, v katerem je smrt storil tudi višji
škof pariški. Vlade se je polastil Ludovik Napoleon Bonaparle in je bil izvoljen
predsednikom samovlade na štiri leta; 1851. 1. je razpustil narodni zbor, zaprl
najodličirejše poslance, in davši se izvoliti predsednikom na deset let, je uže
1852. 1. prisvojil si cesarski naslov Napoleon III. Trudil se je na vse
načine, da bi nosila Francoska zvonec v Evropi, ker si je hotel nakloniti slavo-
hlepni francoski narod in si utrditi svojo dinastijo; vmešaval se je torej v vse
važne dogodke in je Francosko proslavil tako, da je v Evropi do 1870. 1. imela
odločilen glas.

Jako mogočno so dogodki na Francoskem vplivali na Nemškem, kjer
so posamezni vladarji upirajočeinu se narodu morali obljubiti, da ustavne raz-
mere in način vladanja izpremene tako, kakor to zahteva duh novega časa;
zahtevala se je jednotna ustava za vse Nemško, ki naj bi imela moč tudi za
nemške dežele v Avstriji. Zato so volili poslance za F r a n k o b r o d. Zbor
tje poslanih poslancev je ustanovil osrednjo vlado, veljavno za vse Nemško in ji
je na čelo postavil za »državnega skrbnika" avstrijskega nadvojvodo Ivana. Kako
so avstrijski Slovani, osobito Slovenci postopali v tej stvari, slišali bodemo po-
zneje. Ni bilo pričakovati, da bi se bila uklonila Avstrija, da je bil imenovan
kak drug knez; istotako bi se ne bilo udalo Prusko.

Ponudili so sicer nemško cesarsko krono pruskemu kralju Viljemu IV.
(1840—1861); ta je pa ni hotel sprejeti, češ, da morajo na to radovoljno pristati
nemški knezi in svobodna mesta.

Opustili so torej poslanci nado, zjediniti Nemško; odločnejši izmed njih
so se zbrali v Stuttgartu in so izvolili vladarstvo ali regentstvo, obstoječe iz
več udov; morali pa so se umakniti sili in se razili.

Na Saksonskem, v Renski Palaciji in na Badenskem so se uprle posamezne
čete, pa te so razpršili Prusi : Nemci so bili vse preveč akademični opozicijo-
nalci, duševni očetje so bili pogostoma vseučiliščni profesorji in dijaki, po svojih
učiteljih navdušeni.

Prusko se je brez Avstrije z drugimi nemškimi vladarji zjedinilo v neko
ožjo zvezo, pa brez trajnega obstanka; 1851. leta so obnoviU na Nemškem stari
zvezni zbor (Bundestag). Lepe sanje o zjedinjenem Nemškem se sicer niso izpol-
nile, pa vender so v posameznih državah ustavo prikrojili po časovnih zahtevah:
na Pruskem so namesto deželnega zbora, kamor je osem krajevnih zborov po-
šiljalo svoje poslance, uvedli dve zbornici, poslansko in gosposko, kakor je zdaj
sploh navada v ustavnih državah.

Za Avstrijo so nastale težave na jugu, ker je sardinski
kralj Karol Albert hote se okoristiti te neprilike, podpiral upor
Italijanov in vdrl v Lombardijo, pa slavni vojskovodja grol Radecki

Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. leta.

je zmagal sovražnike pri Novari dnu 23. marcija 1849. 1., kar je
napotilo Alberta, da se je odpovedal prestolu na ljubo sinu Ema-
nuelu II., ki je sklenil mir, plačavši primerno odškodnino ; Bene-
čija, proglasivši se kot Ijudovlado, morala seje povrniti pod avstrij-
sko vlado.

Večje težave so nastale na Ogerskem. Po Leopoldu I. so se
trudili avstrijski vladarji ogersko kraljestvo čim tesneje združiti z
Avstrijo; Jožefovi napori po centralizaciji so bili brezuspešni; od
sej državnega zbora 1825. 1. naprej so se na Ogerskem trudili usta-
noviti madžarsko državo ; tej nakani so se upirale nemadžarske
narodnosti; inače pa se je vsa uprava, sodstvo in pouk in pro-
metne razmere vršile res vse preveč po srednjeveških nazorih.
Po pariški revoluciji meseca februvarija so zahtevali Madžari samo-
stalno ministerstvo, samo osobna vez naj bi dežele ogerske krone
vezala z Avstrijo. Odvetnik in časnikar Ludovik Košut, po krvi
Slovak, bivši vodja radikalne opozicije, je izposloval to zahtevo
in je bil zraven Ludovika Batthianvja najvplivnejši ud tega mini-
sterstva ; cesarja je zastopal nadvojvoda Štefan. Hrvatje, Srbi in
Rumuni upirajoči se madžarski jednotni državi so se vzdignili obo-
roženi ; vodil jih je hrvatski ban .Jelačič. Cesar Ferdinand se je
nagibal najpoprej na stran Madžarov, potem je pritrdil Jelačicu;
zato so umorili Madžari cesarskega komisarja in vojaškega po-
veljnika grofa Lamberga v Pesti in nastopili pot odločnega upora,
ker so se nadejali vsled uporov v drugih delih Avstrije, da bo
cesarju nedostajalo sredstev za udušitev nemira. Vlada sama je izpre-
videla. da žuga nevarnost njenemu sistemu, ki se je trudil ohra-
niti načelo legitimitete ; kajti s časom se je ojačilo načelo sovla-
danja narodovega. Po francoski revoluciji sestavljeno pravilo svo-
bodomiselnih in ustavnih nazorov ni moglo ustreči avstrijskim
razmeram, ker se je tukaj križalo vprašanje državnopravno
in narodnostno. Avstrijski državniki niso bili toli bistroumni,
pa tudi niso imeli toliko oblasti, da bi bili mogli rastoče gibanje
spraviti v mirni tok. Radi tega je buknil ustanek na Dunaju
dne 13. marcija 1848. 1., kjer so vseučiliščni dijaki v adresi zahte-
vali od cesarja svobodo vere. uka, besede, tiska in
sklicanje državnega zbora. Novo »odgovorno« ministerstvo
je dovolilo Ogrom personalno unijo z Avstrijo, Cehom je obljubil
cesarski patent 8. aprila ravnopravnost češčine z nemščino, ustavo-
dajalni deželni zbor, združenje Češke z Moravsko in Slezijo, t^svo-

1*

Zgodovina slov. slovstva. III. del.

bojenje kmetov, samoupravo občin in drugo. Dne 15. marcija je
cesar Ferdinand dovolil tiskovno svobodo in ustavo. Vse
gibanje se je obrnilo proti knezu Metternichu ; v drugih ozirih pa
so imeli avstrijski narodi jako različne težnje : Nemci so si želeli
centralizacije in najožje zveze z Nemčijo in so imeli torej svoje
težišče zunaj države, avstrijski Slovani so želeli federativne osnove,
Ogri personalne zveze, Italijani so se hoteli odcepiti. Določile so
se volitve v Frankobrod, za katere so se Nemci ogreli tako,
da vlada ni mogla zabraniti volitev. Dne 30 marcija se je zbrala
v Frankobrodu »nemška pripravljalna skupščina« (Vorparlament) ;
izvolil se je odsek petdesetorice, ki bi imel izdelati načrt ustave;
pa celo Nemci niso bili jedini glede najvažnejših točk: monar-
hične ali republikanske ustave. Frančiška Palackega so povabili v
Frankobrod, naj se tam udeleži posvetovanj ; to povabilo pa je
odklonil s slovečim pismom 11. aprila, v katerem je izrekel zgodo-
vinsko važne besede, da bi se morala ustanoviti Avstrija v interesu
Evrope, ko bi je tudi še ne bilo.

Ko so se izvršile volitve v Frankobrod, je vlada dne 25. aprila
uvedla novo ustavo po vzgledu ustavne osnove v Belgiji in v
Franciji ; Dunaju pa ni ugajal niti census niti dvokomorni državni
zbor. Nastale so rabuke meseca majnika, vsled katerih se je cesar
preselil v Inomost : dovolila se je jedna komora (^izba\ voliti je
smel sleherni »poštenjak« ; demokracija je sicer prodrla popolnem,
zbor pa vender ni izražal celokupnosti vseh narodnih interesov.
Zbornica bi naj imela 383 udov in sklicana je bila na dan 26. junija
1848. 1. Med tem pa je oktobrova revolucija pretrgala posvetovanje,
minister Latour je bil umorjen, Windischgraetz in Jelačič sta ob-
kolila Dunaj od vseh stranij. Dne 25. oktobra se je prečital cesarski
patent, da je zbor na dan 15. novembra sklican v Krometiž na
Moravskem.

Ker je izprcvidel dobrohotni cesar Ferdinand, da ni kos
zmešnjavam, odpovedal se je prestolu na ljubo svojemu sinovcu
nadvojvodi Franu Josipu; ta je, privzemši naslov cesar Fran
Josip I., imenoval ministerstvo S c h \var z en b e rg , v katerem
so bili tudi ministri grof Stadion, Bach, Bruck in pozneje grof Thun.
Dne 4. marcija je cesar razpustil zbor v Kromef-ižu, ker prc niti na
Dunaju niti v Kromei-ižu ni izpolnil nad, ki so se stavile vanj, in
ker baje ni zvest cesarski rodovini, ter je dal za vse cesarstvo (^tudi
za ogersko polovico) skupno ustavo, ki je bila v moči do 1851. 1.

Zgodovinski pregled od 1848. do 1870. lela.

Teg-a leta se je pa odpravila, a uvel absolutizem, ki je namerjal
Avstrijo prestvariti v jediiotiio državo.

Ker je vlada z vojaško silo ukrotila ^ se upore, je bil centra-
lizem v vojni tudi vzor za vso državo; teea duha je bila tudi
ustava, ki je bila v moči do 1851. 1., priznala je tudi ^Kraljevino
Ilirijo«, sestoječo iz Kranjske, Koroške in Goriške in Isterske grofo-
vine ter Trsta z okolico.

Nesrečna vojna z Italijo 1859. 1. je pokopala absolutizem ;
vlada je potrebovala zadovoljnih narodov, zato priznava cesarski
diplom 20. oktobra 1860. L, ki ga je sestavil minister grof Golu-
chowski, pravice posameznih kraljestev in dežel, skuša stare deželne
ustave prikrojiti novim razmeram, ustvarja za vse dežele vzajemni
državni zbor. Pa ta diplom ni ugajal povsem, zato je padlo mini-
sterstvo. Goluchovvskega naslednik je bil vitez Schmerling, ki
je izdelal februvarski patent 1861, 1. Ta patent razširja pravice skup-
nega državnega zbora, povzdiguje njegovo veljavo nasproti posa-
meznim kraljevinam in deželam države, in s krivičnim volilnim
redom utrjuje premoč nemškega naroda. Tega državnega zbora se
niso hoteli udeležiti Ogri, hrepeneči po samostalnosti. Bele redi,
Schmerlingov naslednik, je suspendiral to ustavo 1865. 1. Po vojski
s Prusi in Italijani 1866 1. je avstrijska vlada zadovoljila Ogre, v
katerih je imel največji vpliv Fran Deak. Po zakonih od 21. de-
cembra 1867. 1. se je Ogrom priznala njih stara ustava: ogerski
kroni pripadajoče dežele so dobile svojo upravo in svoje minister-
stvo, avstrijska država je dobila ime » A v strij sk o - o g e r ska
monarhij a«; skupne stvari opravljajo »delegacije«. Za tostransko
polovico imajo moč »decemberski zakoni«. Ker je njih bistvo pod-
laga javnemu pravu v Avstriji v zadnjem četrtstoletju, ga pisatelj
pobliže popiše v zgodovinskem pregledu IV. zvezka te knjige.

Velevažno pa je za Avstrijo razmerje k Nemčiji in posebno
k Prusiji. Danska je upor Schleswig- Holsteina udušila ; Anglija,
Francija, Rusija in Svedija so po londonskem protokolu iz 1850. 1.
priznale dansko skupno državo; tudi Avstrija je z nemško zvezo
pristopila tej pogodbi. Avstrijski državniki so vedno povdarjali
nemški poklic Avstrije, kar seveda ni prijalo Prusiji. Predlagali so
izpremembo zvezne osnove v tem smislu, da bi osrednjo vlado
vodil zvezni direktorij pod predsedništvom Avstrije. Sklical se je
kongres vseh knezov v Frankobrod 1863. 1., pa brez uspeha, ker
se Prusija ni hotela udeležiti tega shoda.

Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Po nepotrebnem, da, v svojo nesrečo so se Avstrijci zaradi
SchlesMJga s Prusi vred udeležili vojske proti Dancem.

Po nepotrebnem se je bojevala Avstrija zaradi Schleswig-
Holsteina proti Dancem v zvezi s Prusijo, ki je težila po prvenstvu
v Nemčiji. Prusija je predlagala izpremembo nemške zveze ter
se je sprla z Avstrijo radi dveh, poprej omenjenih deželic. Na
zveznem zboru je Avstrija zmagala s predlogom, da se zvezne vojske
oborože izvzemši Prusijo, ki je zvezo proglasila kot razpuščeno. Za-
čela se je vojna ; na jedni strani je bila Prusija z nekaterimi nem-
škimi državicami in z Italijo, na drugi Avstrija z večino zveznih
nemških držav. Slavno sta nadvojvoda Albrecht in admiral Tegetthof
zmagala Italijane pri Custozzi in Visu ; nesrečna bitka pri Kra-
ljevem Gradcu dne 3. julija 1866. 1. je napotila našega cesarja, da
je Napoleonu ponudil posredovanje. Dasi je Prusija hotela popolnem
ponižati Avstrijo — kakor se razvidi iz ^loltkejevih pisem, ki
so se objavila pred kratkim — se je sklenil v Pragi mir, po
katerem je Avstrija plačala 20 milijonov tolarjev odškodnine in
izstopila iz nemške zveze, izgubivši Beneško.

Na Rusijo, ki si je po uspešnih bojih s Perzi zopet podvrgla Poljake
in na tak način pridobila lep ugled, revolucija 1848. 1. ni vplivala; zato je bil
ukrenil car Nikolaj Turčiji zadati smrtni udarec. Pomagale so Turkom zahodne
velevlasti; sklenil se je 1856. leta mir v Parizu. Rusija se je odpovedala
pokro\iteljstvu nad vzhodno cerkvijo, Turkom je dala nazaj Kars, odstopila Bog-
dajisko (Moldav) ustje in nekaj obrežja ob Dunavu; obdunavski kneževini. Bog-
dansko in Vlaško, sta dobili ime: „Romunija" in se postavila pod zaščito evrop-
skih velevlastij; vladarjem romunskim je bil izvoljen romunski poveljnik Ale-
ksander Cusa, 1866. 1. pa Karol Hohenzollernski. Nikolaj je umrl 1855. 1. Njegov
naslednik Aleksander II. je po zvršeni krimski vojni osvobodil kmete in z refor-
macijami se trudil ojačiti Rusijo. Poljaki pa, nezadovoljni z doi)rohotnimi na-
merami ruskega carja, so so 18G3. leta uprli z nova; bili so premagani ter so
izgubili precejšnjo samoslalnost, ki so jo imeli. Odslej se trudijo ruski carji
jednotno upravo uvesti v vsej Rusiji ter podpirati vsakojak napredek, zato pa
tudi raste ugled velike slovanske države, ker ruski ^gosudarji" dosledno leže za
svojimi cilji.

Velike izpremembe so se vršile na Italijanskem. Zmaga Avstrijcev
pri Novari je prisilila papeža, nadvojvodo toskanskega. kralja neapeljskega ter
sardinskega, da so dali podložnikom ustavo. Papež se ni hotel pridružiti vojski
proti Av.>?trijcem in je moral zbežali v Gat-to; v Rimu se je po Mazzinijevem
vplivu razglasila republika in njej se je priklopila tudi Toskana. Pret?nanega toskan-
skega vfijvodo so uvedli v domovino Avstrijci, za papeža so se potegnili Fran-
cozi proti Garibaldiju in so papeževo oblast obnovili v vsej cerkveni državi.
Kralj obeh Sicilij se je 1849. 1. iznebil vsiljene mu ustave, sardinski kralj pa je
vladal ustavno in na tak način v Italijanih vzbudil nado, da o pravem času

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 7

Italijo zjedini v neodvisno državo. V to svrho je delal grof Cavour. Sardinska
vlada je neprenehoma v Lombardiji in Benečiji netila nezadovoljnost zoper
Avstrijo. Ker sta se po krimski vojni sprli Rusija in Avstrija, ki se Rusiji v
krimski vojni ni izkazala hvaležno za pomoč proti Ogrom, je Napoleon III. stopil
na stran Italijanov proti Avstriji, nadejaje se koristi za svojo vlado. V vojni

1859. 1. so Italijani in Francozi zmagali Avstrijce pri Magenti m Solferinu; mir
Curiški je prisodil sardinskemu kralju Lombardijo do Mincia. Narodno glaso;
vanje v kneževinah Toskana, Modena in Parma je odstranilo dosedanje dina-
stije in te dežele pridružilo Italiji, ki pa je morala Savojo in Nizzo prepustiti
Franciji. Garibaldi je 1860. leta, podprt s sardinskimi sredstvi, pregnal kralja
Frana II. iz Sicilije; sardinska vojna je pri Caslelfidardu premagala papeževe
vojake. Kralj sardinski si je po ukrepu „italijanskega parlamenta" pridel naslov
„KraIj italijanski" 1861. 1. in preložil prestolnico iz Turina v Florenco. 1866. 1.
je Italija dobila še Benečijo, ki jo je bila Avstrija odstopila Napoleonu. Tako se
je Itahja zjedinila bolj po tujem vplivu nego s svojimi močmi in je prenesla svoj
sedež v Rim.

Narodnostna ideja, ki je tako živo vzplamtela 1848. 1., je torej popolnem
izpremenila italijanski polotok in otežuje v svojih posledicah na italijansko -slo-
venski meji našemu narodu naraven razvitek.

II. Pojavi slovenskega življa v društvih,
zborih, v šolah in v gledališču.

Kakor je položaj slovenskega naroda bil tužen pred francosko
revolucijo, uprav tako poguben je postal za časa »Svete alijance« in
je slabel na vsem telesu, ker nismo imeli vseh udov, ki so po-
trebni naravnemu razvilku kakega naroda. Plemstva mi Slovenci
svojega uže stoletja nismo imeli, in uprav plemenitaši so dostikrat
voditelji narodu radi ugodnega gmotnega položaja in stanovskega
ugleda ; našemu narodu je plemstvo le škodovalo, ker ga je pre-
ziralo, živelo pa le ob potu slovenskega kmeta. Meščanstva tudi
nismo imeli niti koncem minolega niti sredi tekočega stoletja;
vedno bolj rastoči promet je v mestih na Slovenskem širil tujo
moč. Varihi, tolažniki in voditelji so Slovencem bili jedino le
duhovniki, vznikli iz kmetske krvi, pa še ti ne po vseh slovenskih
pokrajinah, ker so se duhovniki, pastiruj.oči po Koroškem in Šta-
jerskem, odgajali vseskozi v nemškem jeziku in duhu. Se le od

1860. 1. naprej so se razmere na Malem Štajerskem popravile
s tem, da se je 1859. 1. sedež labodske vladikovine iz St. Andraža

3 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

na Koroškem prestavil v Maribor, da se je nekoliko slovenskih
župnij, spadajočih nemški sekovski vladikovini. izluščilo iz sekovske
in pridružilo labodski vladikovini in da je le -to vodil škof Slomšek.

Kmet je moral dajati sinove v vojake, ki so po 10 — 16 let
služili državi in se odvadili dela, meščan in gospod pa sta od-
kupovala svoje sinove.

Poleg- tega so kmeta žulili neprimerno visoki davki ; zem-
ljišče je bilo obdačeno s 45 % čistega dohodka, dočim so kapi-
talisti in veletržci plačevali bore malo. Od 1818. do 1843. leta
izdelani kataster je vsej Štajerski znižal davke za 100.000 gld.,
pa povišal davke slovenskega dela Štajerske. Dohodek njiv na
Gorenjem Avstrijskem se je cenil na 5"24 gld., na Štajerskem na 6,
na Kranjskem na 89 gld.

Stanje kmetov je bilo zelo neugodno: bil je kmet gmotno in
gospodarsko odvisen ; francoska vlada je na Primorskem, na Kranj-
skem in na južnem Koroškem kmete osvobodila grajščinskega pravo-
sodja, avstrijska vlada pa je zopet uvela gospodstvo grajščakov.

Desetino od vseh pridelkov je moral kmet dajati gosposki ;
ker ni delal za-se, nego za grajščaka, je tudi malomarno opravljal
svoj posel in se polenil celo za lastno delo ; postal je na zgoraj
hlapčevsko ponižen, nezaupljiv.

•Jako neprilično se je Slovencem godilo tudi v duševnem
oziru. Na Kranjskem je bilo 1844. 1. 12 nemških, 23 slovenskih
in 84 slovensko -nemških šol. Pomladi 1848. 1. je bilo 3364 davčnih
občin z 98 glavnimi in trivijalnimi, 102 nedeljskima in 6 obrtnimi
šolami ; od 57.000 za šolo godnih otrok jih je hodilo v šolo nekaj
čez 11.000. Čisto slovenskih šol je bilo malo. Na Štajerskem je
bilo 1847. 1. 60 slovenskih osnovnih šol. Največ so se še naučili
v nedeljski šoli. Bolje je skrbt^l za Primorsko grof Stadion. Nedo-
stajalo je povsod učiteljev in šolskdi knjig.

Taka osnova šol je morala imeti te posledice, da je nemški
učenec zaničeval slovenskega tovariša , ker ta ni mogel tako
uspešno slediti nauku ; misliti si je moral, da mora biti jezik brez
vrednosti, ker nima svoje slovnice; nazadnje je deček sam slabo
mislil o mat»-rinem jeziku.

Kljubu tem germanizatoričnim smotrom, ki jih je vlada gojila
pred 1848. 1., se je vender jelo daniti v Slovanih v Avstriji. Cehom
se je 1817. 1. dovolilo, da smejo i)oleg nemščine gojiti tudi nekoliko
materinščine; nato so organizovali »češki Muzej«; »Matice Ceska«,

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 9

obrtno društvo in novinarstvo so jim bili g-lavni pripomočki. Pod-
piral jih je zlasti grof Thun s spretnim peresom, ker je i)Ovdarjal
važnost omike na podlagi materinega jezika. Slovstveno delo v
Čehih je prehajalo v javno življenje in je tako tudi vplivalo na
sorodna slovanska plemena v Avstriji.

Tudi Slovenci ') so se jeli gibati, osobito na Malem Stajerju
in počasi tudi v zahodnih pokrajinah; na Štajersko so zanesli rodo-
Ijubje dijaki, ki so se učili na bližnjih hrvatskih gimnazijah ; na
Kranjskem so delali v smislu ilirstva Jurij Kobe, Luka Jeran,
Lovro Pintar, Anton Žakelj in drugi. Luka Jeran in njegov prija-
teljski krog je vsak večer od 9 — 10. ure čital ilirske knjige: v
ta krog je prišel i dr. Janez Bleiweis. Sčasoma se je ustanovil
stalen odbor, kjer se je razgovarjalo o slovstvenih stvareh in
javnih vprašanjih ; sad teh razgovorov se je skoraj pokazal v
„ Novicah".

Izven domovine se je i zlasti na Dunaju in v Gradcu budila
narodna zavest v mladih krogih, ker so visokošolci prišli v dotiko
z drugimi Slovani in so snovali skupne zabave in plese. L. 1844.
je bil prvi slovanski ples v Josefstadtskem gledališču ; Slovence je
v. odboru zastopal Peter Kozler. Plesom so sledile »besede«.

Deželni stanovi so se tudi oglašali za moderne nazore ; vlada
je to zapazila in jim hotela ustvariti delokrog v državnem sre-
dišču ; dotična posvetovanja je prehitelo 1848. 1.

Glas o gibanju na Dunaju seje hitro razširil po Slovenskem;
Ljubljančani, izvedevši dogodke dunajske, so nosili 16. marcija na

') St. Vraz v pesni : »Hrvat pred otvorenim nebom" (god. 1848)

poje na koncu :

,.0j bratjo Hrvati! ustanite iz groba!
Protarite oči! Evo ti opet doba!
Pogledajte, nebo se opet otvori
Bog na vratih sloji u sunčnoj odori :
S prošnjam nahrupiše poslovi narodah
Od sviuii svieta poljah i gorah i vodah,
Svi noše od njega več po krasne dare,
A vaš doma drijemljuč tek si oči tare.
Dočiem još neznale, šlo vam uprav trieba,
Drugim ved na polju cvatu vlati hljeba ;
A pravdanjem pusliem dok tratite vrieme,
Žitnice si puni svako ino pleme.
Za vrat s mudrovanjem. pa na posao ajle
Koi vas davno čeka; jerbo bratje, znajte,
Sto bi kazivali diedi i babe naše :
Tkogodj (lugo sedla, Bogme kasno jase,
A tko: ..Bi li sedlao?" pitajuč oklieva,
Taj ni do pol puta doči ne dospieva."

10 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

prsih bele trakove v »znak veselja in narodnosti« ; mesto je bilo
razsvetljeno. Nato so osnovali narodne straže v Ljubljani in drugod,
pa ne vse v duhu narodnem ; bile so indiferentne, pa tudi od-
ločno narodne. Rodoljub A. G. (lobočnik) je v imenu dunajske
»Slovenije« poslovenil službeni pravilnik narodne straže in za-
hteval, da bodi narodna straža v resnici »narodna« in da bodi
povelje slovensko.

Kranjskim stanovom je guverner grof Welsersheimb razložil
njih nalogo tako, da naj vsled ustave posredujejo med narodom
in prestolom. »Zahvalna adresa Kranjcev cesarju«, na kateri so
sodelovali tudi dr. Bleiweis, dr. Burger in dr. Chrobat, naglasa
»svobodo pouka, povzdigo prostonarodne šole. ravnopravnost slo-
vanskih plemen z nemškim narodom, kolikor se dostaje jezika in
drugih osobitostij, javnost razprav deželnega zbora, ki se naj
sestavi iz zastopnikov svobodno izbranih iz vseh stanov« i. dr.

Praznovali so novo svobodo tudi v Mariboru, Celovcu. Gorici
in v Tr.stu. Deželni stanovi štajerski so razposlali med nemške
in slovenske prebivalce pouk o ustavi ; na Koroškem je bil po-
klical deželni glavar baron Sterneck samolastno nekaj kmetov in
meščanov.

V slovenskih deželah niti za trenotek ni prenehala zakonita
vlada, dasi dostikrat sama ni vedela, kdo je zakoniti vladar na
Dunaju; dočim so na Dunaju, v Pragi in Lvovu vladali časoma
pod vplivom revolucije in najskrajnejših tribunov demokracije.

Najimenitnejše gmotno vj)rašanje je bilo »razbremenitev kmct-
skega stanii«. Kmetom se je obljubilo osvobojenje od grajščin,
prenebanje tlake in drugih davkov ; zakoniti činitolji pa niso
imeli časa določiti tudi odkupnino in dolžnosti tistim, ki so na
hip dobili toliko pravo. Poučevali so narod Blei\veis, Slomšek
in Matija Majar; na drugi strani so pa prišli hujskači in šuntali
kmeta na grajščake. Prirojena dobrosrčnost slovenskega ljudstva
je zabranila hujše izgrede, dasi so v nekaterih krajih razjarjeni
kmetje hudo sovražili brezsrčne grajščake in njih oskrbnike.

če so Slovenci hoteli kaj doseči, so morali od slovstvenih
pogovorov, plesov in »besed« storiti korak naprej ; in res osnovali
80 si dru.štva, ki so imela zastopati interese slovenskega naroda. Na
Dunaju se je osnovala »Slovenija« dne 29. niarcija 1848. 1. v
poslovnici drja. Dolenca ; zbralo se je štiriinštirideset Slovencev,

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. H

ki SO sklenili adreso do kranjskih stanov in prošnjo do cesarja za
združeno »Slovenijo«. Osnovalo se je društvo okrog 20. aprila;
predsednik je bil dr. Fr. Miklošič, njegov namestnik dr. Hladnik,
tajnik Anton Globočnik, odborniki : dr. Dolenec, Semrajc in Peter
Kozler. »Ta slovenski zbor v Beču«, pravi v razglasu do naroda,
»naj v ljubezni za narod zjedini vse, in nai dela na to, da se
I. Slovenci zjedinijo v jedno kraljestvo z imenom »Slovenija«, ki
naj ima svoj deželni zbor; II. da ima slovensko narečje v Slove-
niji popolnem tiste pravice kakor nemški jezik v nemških deželah;
III. da je Slovenija nerazdružeii del avstrijskega, ne nemškega
cesarstva. «

Lovro Toman je objavil prvi slovenski spis na Dunaju. Jurij
Jenko je budil rojake po vseh slovenskih pokrajinah od Drave do
sinje Adrije. »Slovenija« je poslala deputacijo v slovenske dežele
z Miklošičem na čelu. Deputacija se je v Gradcu poklonila guver-
nerju grofu Wickenburgu, občevala z graškimi Slovenci, se po-
klonila v Ljubljani vladiki, guvernerju in mestnemu županu, ob-
čevala z odličnimi Slovenci. Pri.šla je deputacija na Dunaj nazaj
z manjšimi nadami nego je odšla ; doma se je razgovarjala o
volitvah v državni zbor. Njenim trudom nasprotoval je sodnik
Jurij Levičnik. O poznejši zgodovini dunajske »Slovenije« se ne
da izvedeti nič gotovega.

Graška »Slovenija« se je porodila dne 16. aprila 1848. I.
Pečala se je začetkoma bolj s slovstvenimi stvarmi in je stopila
pozneje v javnost, ko je dobila več udov in poverjenikov na
kmetih; vodila je z lepim uspehom volitve na Malem Štajerskem.
Tajnik je bil dr. Josip Muršec, kateri je pisal za Slovence znamenite
članke v časniku „Grafsei' Zeitnnc/ meseca aprila 1848. 1. z na-
slovom : »Theilweise Beleuchtung der drtickenden
Sprach- und damit verbundenen Lebensverhalt-
nisse der Slovenen in Steiermark, Krain, Kiirn-
ten, Istrien, im Triester und Gorzer Gebiet e.« Ti
članki so med drugimi pridobili tudi Einspielerja za slovenstvo.

»Slovenija« je delala zoper volitve v Frankobrod, razširjala
oglase dunajske sestre »Slovenije«, pismo Palackega do petdeseto-
rice, poučevala narod o ustavnih pravicah, pozivala duhovnike,
uradnike, grajščake slovenske na narodno delo. Graška »Slovenija«
je poslala St. Vraza na vseslovanski shod v Prago 1848. 1. ; izmed
Slovencev so se ga udeležili še: Ant. Globočnik in Alojzij Sparavec.

12 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Bržkone po priganjanju Sparavca ^) je dunajska »Slovenija«
poslala še Andr. Grloviča in Vinka Zelnika. Miklošič se radi boleh-
nosti ni mogel udeležiti. Na dnevni red se je spravilo vprašanje
»Z j e d i n j e n e Slovenije«; praški nemiri pa so razpršili shod,
predno je mogel ukreniti kaj določnega.

Graška »Slovenija« je poslala dr. Kočevarja v imenu štajer-
skih Slovencev v zbor hrvatsko -slavonsko -dalmatinski v Zagreb,

*) Šparavec Muršecu. '^rac^ 1./6. 1848 9?ncf)t^ 11 Uf)r.

Suer £>oc^roiirben!
§orf)t)ere^rtei- ^cn !

5(111 ?(itfttage be§ SSereineS »Slovenija" in SBicn, ber njegen ©rfranfung
bež §ernt ^rdie§ Dr. Miklošič mtrf) itiib §errn Globočnik f}iel^er ge)enbet '^ot,
iibennac^e id) Siier .<QOitn:)iirben bie ®eic^aft§orbnung utib iaž ^rogramm be§
)3i-oii. 3(u-?i(^ufje-o pr geneigtcn (Sin)ic()t unb Grgdnjuiig, luie bnitgeub not^=
loenbig c§ ift, boft- ungejdiimt berufeiie SJidmier ani ber »Slovenija" I)ic^er
foiiimcn, juiual id) unb Globočnik bie cinjigen ©lotienen bei bie)er au§ l^un*
bert 9Jtitg(tebcni beftefienben SSfrfammlung ^ugegen finb. $>err St. Vraz ift jroar
geborener ©loDene unb tuirb oI§ foldicr jiuar nnjere ^ntercffcn geitiift ocrtreten,
alleiii jciiie Srcifte fiub nnjerer Scction burd) bie anf i^n getroifcne 5Sat)t ,^um
SBiccprnfibentcn be^ grofseit 3(iiefc^uficž eiitjogen. 'S^ic jelir bobcutenben ^trbeiteu
in ber Scction Jugoslavjani trcffcn bemnad) fiir bte ^ntereffen ber Slotienen
au§icf)lic^(id) ben Globočnik unD mid), tt)elcf)e Strbciten um jo auligcbet)nter
finb, aU bie S8cr:^anb[ungeii in unjerer Section in i(Iirifd)er ©pradie gepflogen
trcrben unb mir bcmnnd) beniiifsigt finb, a(Ie 5.5cr()anb(uiigen in ba^ 2(oocnif(^c
sn iiberfcj^^en. .s^ic^u geicllt ftd) cind) bie Qu§gebelinte Gorre^ponbcn,^ unb bie
unifangreic^c '!8erid)terftattnng cin bie Saibad^cr flon. politifdie 3cttiti'i1-

3tbgcfel)cn oon ber 9hižarbeitung finb aber and) unfere jtoci Stiiumen
m ber aug 3G 9Jiitg(iebern beftcfjenben ©ection, tute einlcud^tcnb ber ferbifc^en
uiib illirifdien SJJajoritdt gcgeniibcr bon gcriuciem 53clQngc, unb bod) finb nač)
mcincr niimafjgcb(id)en 9JJeinnng bte i^ntereffen ber Sloiieiien line luol)! im
?(flgeineinen, fo bodi in fpecicllon SRidjtuiigen nid)t mit jcncn ber Scrben unb
^Uirier uodfommen im Ginflnnge.

3um ^rnfibenten bež grofjcn ?fii§fd)nffc§ t)nben ttiiv I)cnte buvd) Acda-
mation ben Palacl{y eriuii^It, Šafafik ift ^rdfibent in ber čec^iid)cn Section.
3n fid)tlid)cr (Sile 5eid)uc id) mid) mit uor^iiglidiev .'god)ad)tung

gel^orfnmcr ©iener
Šparavec.

P. S. .'^eute fo and) am 2(1, 5. gelcgcnflid) nnfercr ''Jlnfnnft luiirben im
(Soole anf bet ©ofieninfcl mc^rcrc 9{eben in nllen flou. Sprad)en gcf)aUcn.
S(non--5Hnfc unb nnfcrc Mar.sailaise crloncn in nticu (Sden, bentfd)e J\iil)nen
unb .Siofarben fino I)icr nirgenbži fid)lbar. Ter grofje 'J(iivfd)ii)"i DeifammcU fid)
in ber Soficninfel, bie Sectioncn obcr uert)anbcln im ^liattoiialinnfeiim unb in
ber iloloorotftrajjc. — Slava Slavjanom !

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 13

kamor je bil Jelačič povabil Jui^oslovane. Ognjevito je govoril
Kočevar, a doseči ni mogel ničesar.

Trud »Slovenije« ni bil brezuspešen; dr. Moritz Schreiner
priznava sam. da je »Slovenija« nemškim Avstrijcem iznova vzbu-
dila čut avstrijski. »Slovenija« je imela tak ugled, da je »Demo-
kratska družba« se botela zjediniti s »Slovenijo«, da bi jo kaj
poštevali. V Gradcu in na Štajerskem je jedino »Slovenija« pri-
znavala ime avstrijsko.

»Celjska družba') za gojitev sporazumljenja
med Nemci in Slovenci« je povdarjala, da se boče protiviti
združeni Nemčiji kakor združeni Sloveniji, zraven tega pa opazovati
gibanje na Hrvatskem.

V »Lj ubij ansk em slo ve n ske m društvu«, osnovanem
25. aprila 1848. leta je izrekel najmarljivejši njegov člen, da bo
vselej »Vse za vero, cesarja in domovino«. To je kranjske sta-
nove vznemirilo tako, da so vlado poklicali na pomoč, ne bi li
»ohranila v deželi toliko dragoceni mir in red«. Namestnik jim
je odgovoril dne 31. majnika, da nima razloga pečati se s tem
društvom, da je pa ukazal mestni gosposki, naj »svari slovensko

') O tem društvu piše Orožeo Muršecu iz Celja dne 24. maja 1848. 1. to-le:
§iet I}at fid) ein i^erein juv iBeiiof^imncj jiuijc^cn S)eutld)en uiib Slatteu
gebilbet. S)až politiicf)e ®(auben^befenntnif5 biefe§ 53ei-eine§ i)(it §err Gurnig
im „Gratser Extrablatt"' t)om 21. b. SOI. aii§gejpro(^eii. ©a \\i) :^iei- bie 9fac^=
rid)t »erbreitete, bai» eine Seputatton au§ droatien ^ie^er foinmeii jod, fo
ttjurbe \\\ ber 1. Si^inig bes ^^ereinel itber bie 5(rt uiib 3Bt'ife be§ ©mpfangež
ber S)eputation berotijeit. 2)až atejultat ber 58erat[)iing mar: ®ie S)eputation
freunblirf)[t ju empfangen nnb fiir ben %a\i, bafž bie S^roaten fid) mit un§
tjeremigen, unb unter hcLŽ SKienec Minifteriiim treteit tnoHen, fie al§ unfere
S3riiber gu begriigen unb i^nen in it}reu 93eftrebungen mit 9?at^ unb %[)at bei*
5u[tef)en. 3Sir eriuarten :^eute bie Seputatiou, »coriiber jebod) S^iemaub ctmaž
S3erlaBlid)e§ meifj. So uiel ift geroi^, 'iia\ž bie 58aueru auž ben SSejirfcu 9iann,
9fieid)enburg, Sic^teniualb unb einigen an ber ©reuje gdcgcueu 33e3irfen mtttelft
®eputationeu in jDobooa mit ben Sfroaten ilber bie 58ereinigung bciber %i)t\[t
unb iiber bie $[uff)ebung ber 3oII = 2inie unterfianbelu.

Ž)err Kosjek, SSejirfžcommifjar au§ Sic^tentoalb, jagte, bajž feine 33auern
ben S^eputierten Marek aui (^rautfurt juriidbcrufen luodcu. So oiel id) ^ijre,
[timmeu atle 33auern barin iiberein, "ba^i luir mit ®eut)d)(anb uicf)t» ju t^un
t)aben, \v\t fid) Koseški leiber (^u fpiit auc-geiprodjen ^at.

V začetku tega lista pravi Orožen, da je St. Vrazu za popotnico v Prago
nabral v dveh dneh 35 gld., na koncu pa omenja, da imajo prof. Prascha na
sumu, da je v časniku „Stiria^ hujskal proti Slovencem in duhovnikom.

14 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

društvo pred nepostavnim rovarstvom in nevarnimi političnimi
težnjami«.

Veliki zbor 6. junija je določil društvu ta -le namen: »O mi-
li anje in razširjanje slovenskega narečja z vsemi
možnimi in po ustavi dovoljenimi potmi.«

Predsednik je bil dr. Bleiweis, njegov namestnik dr. Sporer.
Dr. Bleivveis je zahteval najvažnejšo reč: »da bodi tudi naše slo-
vensko narečje vpeljano v šole, v kancelije in v vsakdanje živ-
ljenje, kakor po pravici v slovenskih deželah biti mora.«

Med sredstvi, kako izvrševati ta program, se nahajajo tudi
»slovenske besede in gledišč ne igre«.

V Celovcu so po 1848. 1. osnovali »Slovensko društvo«;
načelnik Hladnik in tajnik Andr. Einspieler sta javila meseca no-
vembra namen društva : »buditi in omikati slovensko narodnost
s postavnimi sredstvi«.

To društvo je bilo jako oprezno, in se je balo vsacega jav-
nega političnega dela.

Meseca junija se je osnovalo v Gorici »Slavjansko bralno
društvo«; namen mu je bil slavjanski živelj povzdigniti po orga-
niškem potu samoizobraževanja in poučevanja v slavjanskem jeziku
in slovstvu. Prvi načelnik je bil dr. Dolenc, potem Doljak.

Vsled svoje odgoje so odborniki sami znali tako malo slo-
venščine, da so občevali med seboj večinoma nemški. O nadaljnem
razvoju društva nimamo poročil.

V Trstu so Slovani jeseni 1848. 1. osnovali »Slavjansko
društvo«, ki je »slavonskemu ljudstvu jadranskega primorja«
dne 20. novembra 1848. 1. razglasilo svoj program. 8. decembra
je imelo uže 200 udov in je praznovalo 6. decembra vhod v novo
stanovanje z lepo svečanostjo ; govorilo in pelo se je v slovenskem,
srbskem, češkem in poljskem jeziku; slovenski je govoril prvi
starosta Ivan Vesel-Koseski, njegov namestnik je bil Simon lludmaš.
Feliks Globočnik se je trudil za glediščne predstave; srbski pisa-
telj Demeter Vladisavljevič je poučeval dvakrat na teden ilirski
jezik ; odbor se je potezal za učilnice s slovenskim in ilirskim
jezikom: po.slal je posebno deputacijo 1850. 1. meseca julija na
Reko poklanjat se banu Jelačiču, izdajal je list „Jadranski Slav-
jan", ki je donašal sj)ise v slovenskem in srbo -hrvatskem jeziku.
Leta 1853. je Godina Verdelski na Iro.ške društva izdal Koledarček;
za 1. 1854. ga pa tiskar ni smel tiskati. Sčasoma se je pa gledalo

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 15

bolj na veselice nego na narodno stvar, 1857. leta je društvo še
životarilo, potem so pa prevladali tuji elementi.

Tudi v manjših krajih so izražali Slovenci svoje zahteve ;
na Ptuju in v Ljutomeru so zahtevali šole s slovenskim
učnim jezikom, v Polič a na h ^) so osnovali politično družbo, v
Radoljci slovenski klub, v Novem Mestu družbo za gle-
diščne igre, v B o 1 c u in v Solkanu čitalnice.

Cehi in Slovenci niso hoteli postati del velike Nemčije, nego
braneči svoje pravice branili tudi samostalno neodvisno Avstrijo,
sicer ne stare, nego preosnovano na podlagi narodne ravno-
pravnosti.

Kranjska deputacija je pozdravila dunajsko »aulo«, slaveč može,
ki so svobodo priborili vsem narodom ; dr. B I e i w e i s , odbornik
modroslovske fakultete ljubljanske, je prečital tega zavoda adreso;
izvršila seje tako -le: »Slava, slava, trikrat slava Vam, blagi vele-
dušni veliki bratje! •— Po Vas osvobojeni Slovenci kranjski.« Tudi
ljubljanskih meščanov adresa je bila spisana v slovenskem duhu ;
slovenski poslanec dr. Ambrož je slavil dunajsko legijo; povedal
je nemško -narodnim poslušalcem v »auli«, da »ni svobode brez
uvedenja slovenščine v šo\&- in urade«, in ni se mu nasprotovalo;
slovenski poslanec dr. Kavčič je v državnem zboru predlagal za-
hvalno adreso prestolnici. A nemška propaganda si je skoraj osvo-
jila Dunaj ter ga pridobila za velikonemško idejo.

Dne 29. marcija 1848. 1. je prosilo štiriinštirideset dunajskih
Slovencev v posebni adresi na kranjske stanove, naj oni, zakoniti

'j Caf piše dr. Muršecu o zboru v Poličanah, kjer se je sešlo nad šeststo
Ijudij, jjaterim je govoril dr. Kočevar, pa brez posebnega uspeha; zato so dolo-
čili sklicavati samo odbornike. Na shod je prišel tudi Kurelac iz Zagreba, ki je
dokazoval, da so Nemci proti Sloveniji, ker bi izgubili Trst; oni hote imeti tudi
Dalmacijo, da si do Carigrada osvoje ozemlje. Sklenili so: 1. protest proti franko-
brodskemu' parlamentu; 2. prošnjo do nadvojvode (Reichsverweser); 3. ponoviti
prošnjo zarad slovenskih rečij na dunajski zbor; i. pisano besedo in priporočbo
gospodinu banu Jelačicu.

Ob priliki, ko se je volilo v Frankobrod, piše Caf Muršecu : 1. Na nekih
krajih so bile volitve, pak se ljudem ni reklo, zakaj in hčemu tako, da so kmetje
domu grede hudo kleli, ker jih grajščina ima za bedake, 2. Na mestih so kmete
z vsem lepim in dobrim in lepim, z denarjem in vinom v mreže lovili. 3. Tam
pa tam so se kmetom grozili, da bode prišel Rus ali Francoz, da bode vojska,
ako ne volijo. 4. Gde, gde so kmete celo silama in z ostrimi grožnjami v zanjko
vlekli. 5. Svareče in učeče domorodce so ovajali, kakor da bi z rusovskim
carjem se pogajali. (Doslovno ponatisnjeno iz lista.)

16 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

zastopniki osrednje slovenske dežele, zahtevajo od cesarja, da se
1. zavaruje slovenska narodnost na Kranjskem, Primorskem, po
slovenskih krajih Štajerske in Koroške; 2. naj se pomnože osnovne
šole, naj se uvede vanje slovenščina ; učiteljem daj se zadostna
plača ; naj se ustanove stolice za slovenščino in za slovanske
jezike; 3. naj se osnuje realka in gospodarska šola; 4. naj se
osnujejo kreditni zavodi ; 5. poslovenijo naj se vsi zakoni ; 6. na-
meščajo naj se po vseh uradih slovenščine popolnem zmožni ljudje;
.7. urede se naj razmere kmetske; 8. zniža naj se zemljarina.

Kaj so stanovi rekli na to, ne vemo, znano pa je, da je
dr. Blei\veis dne 29. marcija bržkone v seji stanovskeg-a odbora
izprožil temeljno zahtevo slovenskega programa: Zjedinjenje
slovenskih pokrajin v je d no upravno celoto z ime-
nom »Kraljevina Slovenija«.

Dne 6. aprila se je sešel kranjski deželni zbor. Bleiweis je
sestavil trinajst predlogov z motivacijo vred, k. katerih se vidi, da
je nekoliko delovala na nje adresa dunajskih Slovencev.

Nove zahteve so bile : razširjenje de žel n ozborskega
zastopa, vrnitev kronovinskega zaloga stanovom,
znižanje šolnine, volitev s a*m ostalnega predsed-
nika (do sedaj je predsedoval deželni guverner). Dr. Blei\veis,
izredni ud, je prvi govoril slovenski.

Te želje so nesli na Dunaj grof Andrej Hohen\vart, baron
Codelli, dr. Burger, dr. Orel, Guttman, dr. Blei\veis, dr. Rudolf,
dr. deli Cott, dr. Recher, dr. Strupi, Miihleisen in Jos. P!ei\veis.

Dunajski Slovenci se niso vjemali z navodom deželnega zbora,
ker ni omenjal združenja Slovencev, in so napotili Blei\voisa. da
je v avdijenciji pred nadvojvodo Ivanom ustno izprožd to idejo.
Ivan ni izpolnil nade. da bi pomagal snovati Slovenijo, ker je bil
Nemec in Štajerec po mišljenju.

Zlasti marljivo je delala graška Slovenija, da bi se
širila misel o združenju Slovencev ; na Koroškem sta se trudila
Majar in Einspieler, a nekaterim Slovencem, n. pr. Slomšeku se
je to zdelo pretirano.

Nemci so težili za Veliko Nemčijo, zato se je misel, da se
v Frankobrod skliče zbor, hitro širila in zelo prikupila; v malo
tednih je silno narastla nemško- frankobrodska propaganda; izreklo
se je, naj bi se volitev v Frankobrod udeležile nenemške dežele
krone češke in slovenske dežele s Primorjem vred.

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 17

Čehi in Slovenci bi bili ali morali molčati ali pa priznati
pristojnost onega zbora o avstrijskih stvareh in s tem pokopavati
sebe in Avstrijo.

Sreča je bila ugodna Slovanom, ker so Cehi imeli takrat
odličnega zgodovinarja Fr. Palackega, ki je bil tudi povabljen na ta
zbor, pa je odbil povabilo z imenitnim pismom 11. aprila, češ, da je
ni uže avstrijske države, trebalo bi jo osnovati v evropskem interesu.

Slovenci so se tudi protivili volitvam v Frankobrod.

Dragotin D e ž m a n je objavil ta - 1 e

Pcsiv Ha narod slovenski.
Bratje Slovenci!

Velika nevarnost preti obstanku avstrijskega cesarstva,
suvereniteti naše monarhije in najsvetejšim interesom našega na-
roda. Pod krinko pobratimstva namerjava Nemčija zadati smrtni
udarec novo oživljeni Avstriji. Na mesto nemške zveze je stopila
nemška skupščina v Frankobrodu ob Menu in je objavila volilni
zakon za zastopstvo nemškega naroda. Naša vlada je zapovedala
nemudoma izvršitev volitve, hoteča izpobiiti želje narodov in gotovo
popolnoma uverjena o zvestobi svojih podanikov. Tudi vas Slo-
vence, ki ste bili doslej v nemški zvezi, pozovejo, da p)ošljete tja
svoje odbornike.

Vam je dolžnost, verni Slovenci, upreti se tuji sili ptogumno
in odločno, ker si mnogi naših bratov zbog vnanjega in umet-
nega nečenja nezadovoljnosti niso popolnoma svesti bodoče naloge
Avstrije. Vam je dolžnost, odkloniti volitev narodnih poverjenikov
v Frankobrod, prosvedovati zoper dotični poziv gosposke in zahte-
vati uradno zabeleženje prosveda; kajti volilni zakon govori zgolj
o Nemcih, samo ti se smejo voliti v narodni zastop. Vi zatorej
ne morete čisto nič udeležiti se te volitve, ako se nočete molče od-
povedati neprecenljivim pravicam svoje narodnosti. V smislu na-
vedenega volilnega zakona ni izjavila nemška zveza nobenega po-
roštva za Vašo narodnost, iiiti ne kani dati ga vam; ima pa tudi
izraženo nakano, uničiti suvereniteto Avstrije in polastiti se samo-
voljnega gospodarstva ž njenimi krasnimi vojskami.

Zgodovina Avstrije nam ponuja najjasnejše dokaze, kaj
nam je koristila zveza z Nemčijo. Kaj Nemčija obeta, kako malo
pa drži, naj nas pouči za bodočnost sedanja nečastna letargija
Nemčije, ko se junaški bore bratje njeni v Schlesivigu in Holsteinu.
Nemčija vam obeta blagoslov za omiko in blagostanje, a ta nam
je zagotovljen tudi v Avstriji, katere se morate okleniti z vso močjo.

Slava naši ustavni Avstriji; ponosni bodimo, da smo v njej!
Slava našemu Ferdinandu! branimo mu s krvjo in smrtjo krono!
Slava Slovencem in ostalim bratom avstrijskim, v katerih vernih
in iskrenih prsih ne odmevajo visokozveneče in puhle ideje!

2

]^8 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Jedva so bile dovršene volitve v Frankobrod, uže so imeli
Slovenci voliti v državni zbor na Dunaj po oktroiranem zakonu
25. aprila. Političnega prepričanja ne moremo pričakovati od ve-
čine slovenskega naroda; odločilno pa je bilo agrarsko vpra-
šanje. Razumni ljudje so priporočali kmetom, naj volijo pametne,
omikane ljudi, da ne bodo delali sramote. Slovencem v državnem
zboru. Dunajska »Slovenija« je priporočala odlične kandidate,
med drugimi n. pr. te -le slovenske književnike; Cafa, D o li-
na rja, Hladnika, K oče v a rja, Konška,Kosarja, Ma-
ja rja, Miklošiča, Muršca, Orla, Orožnega, Poga-
čarja, Slomška, Trstenjaka, Verneta, Vrtovca,
Koseškega in druge.

Na Koroškem so izvolili Slovenca Raka in Ruliča, na Štajer-
skem dr. Josipa Kranjca, dr. Frana Miklošiča ; na Ptuju Andreja
Dominkuša, dr. Kavčiča, dr. Ulepiča in pl. Laufensteina; na Pri-
morskem za tržaški okraj Antona Crneta, pozneje brata Josipa
Črneta ; za Tolmin in Gorico Josipa Doljaka in Antona Gorjupa.
okrajnega komisarja. Slovenci so poslali šestnajst narodnih po-
slancev ; uspehi so bili za oni čas ugodni, volitve so se vršile
mirno ; izvoljeni so bili večinoma odločni svobodnjaki.

Dočim so Čehi in Poljaki stopili na polje ustave jedini, z dolo-
čenim namenom, žal, pa Slovenci niso nastopili vkupno.

Zborovanje se je začelo dne 7. junija. Slovenci niso glaso-
vali složno, ker niso imeli skupnega programa, oglasil pa se je
tu pa tam kateri slovenski poslanec. Zborovali so do oktobra, ko
je počila dunajska revolucija. Tam so uporniki umorili Latoura,
pobegnil je cesar, pobegnili so tudi Cehi. Dne 22. oktobra je bil
zaključen zbor na Dunaju, in v dan 15. novembra poklican v tihi
Kromefiž, prestolnico bogate liane na Moravskcm. In to je bila
zmaga Slovanov, ki so se, združeni z dvorom, borili za obstanek
Avstrije.

Slovenci so nemudoma šli v Kromefiž ; vladni program :
»Ustavna monarhija, r a v n o p r a v n o s t vseh narod-
nostij, javnost državnega življenja, s \' obod na
občina in samouprava« je v obče zadovoljil Slovence.
Bili so udje slovanskega kluba, v katerem so sedeli Rusini, Po-
ljaki in Čehi. Uže na Dunaju je državni zbor izbral »ustavni
odbor«; v njem so sedeli ti - le Slovenci : dr. M i k 1 o š i č ,
dr. Kranjec, Ambrož, dr. Kavčič pl. Laufenstein.

Pojavi slovenskega življa v društvili, zborih, v šolah in v gledališču. 19

V razne slovenske pokrajine so prišli emisarji snovat črno
vojsko Dunaju na pomoč, pa niso opravili ničesar; Slovenci so
pošiljali adrese Jelačiču. Dne 2. decembra 1848. 1. se je vladanju
odpovedal cesar Ferdinand, in prestol je zašel njegov sinovec Fran
Josip I. ; Slovenci so mu z deputacijami izražali svojo udanost.

Narodna ravnopravnost je bila prva točka slovenskega pro-
grama, vendar so jo nekateri rodoljubi zahtevali zmerno, drugi
odločno ; med odločne se šteje Mihael Ambrož, zmernejši so bili :
dr. Ahačič, dr. Muršec, dr. Bleivveis, Macun, Hicinger.

V državnem zboru v Kromefižu je bil najvažnejši slovanski
klub, ker je imel 120 udov, Cehov, Rusinov, Slovencev in poljskih
kmetov; »Poljaki v fraku« se niso pridružili. Omenilo se je pa
uže poprej, da tam državni poslanci niso dolgo zborovali. Ko se je
uvel absolutizem, je narodno gibanje polagoma zaspalo ; omenjena
društva so prenehala ali se omejila na tiho slovstveno delovanje.

Ker je šolski pouk v takih časih najvažnejša stvar, izpregovo-
rimo konečno še nekaj o šolstvu.*)

*) Za šole so se „J<!ovice'* takoj s početka zelo zanimale. L. P.') (LovroPintar?)
nasvetuje, kako bi se moglo pripravili več prostonarodnih šol na kmetih, zlasti
na Kranjskem in Primorskem. V raznih krajih so se trudili šolski prijatelji s sno-
vanjem šole. Med pesniki omenjeni župnik v Kamni gorici, Jernej Uršič,')
je največ pripomogel, da so tam napravili šolo; v Šentjanžu pri Radečah sta
se trudila župnik Zelišar') in njegov naslednik, da sta postavila cerkev in šolo;
slovenski pisatelj Peter D a n j k o ,^) delaven v Vodnikovi dobi, je dal postaviti
šolo na Runču med sv. Tomažem in Veliko Nedeljo; Ambrož,') komisar v
Smledniku — pozneje poslanec na Dunaju — se je potegoval za šolstvo v svojem
okraju, v Istri pa dekan Ž e 1 e z n i k a r.*)

Med najodličnejše prijatelje šole moramo šteti Matijo Maja rja; glavna
misel njegovega obširnega spisa »Slovenske besede" v nNovicah" 1. 1845.
je: »Slovenski domoljub"' naj se moški nosi, poučuje narod in snuje učilnice;
popisal je učiteljske skupščine v Žabnicah.')

Mladinoljubi so se obračali do nežne mladine s toplimi besedami: Vrtov ec")
ji priporoi-a, naj se marljivo poprime kemije; Zabuk o vš ek") v »Besedi na
nedeljske šolarje" priporoča bukve „vesti" in pobožne knjige; Oroslav Caf'")
nagovarja v mladostni pretiranosti mladino, naj učeča se mladina sama svoje
želje izraža cesarju Ferdinandu.

Tudi javno delujoči faktorji so se vrlo zanimali za šolo ; izmed devetih
prošenj, ki so jih kranjski stanovi poslali na Dunaj 1. 1848. v »rečeh slo-
venskega naroda«, se jih je pečalo šest s šolskimi poslovi: 1. pomnoženje šol
na kmetih; občine določujejo poučni jezik; 2. za šolske pripravnike ustanovi se
slovenska učilnica; 3. tudi na omiko deklic je treba gledati; 4. ilirski pravopis
(gajica) naj se uvede; 5. plače učiteljev naj se povišajo; 6. v Ljubljani naj se

2*

20 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Naravnim potem se je prostonarodno šolstvo začelo razvijati
šele v letu 1848—49. Ko se je naučni minister baron Soma-
ruga odpovedal svoji službi, je državni podtajnik Feuchters-
leben objavil načrt za preosnovitev vsega šolstva. Z ministerskim

ustanovi šole za kmetijstvo, obrtnijslvo, živinozdravništvo in podkovslvo v slo-
venskem jeziku. (»iV^or." 1848, 58.)

Na točko 5. je še posebej opozarjal za narodno gospodarstvo na Kranjskem
mnogozaslužni dr. Orel,") rekši : »Šol in šolnikov po deželi nikdar
ne pozabite.«

Dasi ta točka ni pesniške vsebine, ji je pesnik Ž a k e 1 j '") vendar posvetil
sonet, v katerem poje:

Možje naj bi zvedeni se vbijali. Dokler z učnino se bo skopovalo.

Vse svoje žive dnove pa stradali. In uk tlačanom le prepiiševalo,
Kaj menite, da so na glavo pali? Bo kolkor plača, delo tud' veljalo.")

Najobširniši šolstva se tičoči spis 1857. 1. v „Novicah'^ je: »Prošnja
farmanov do svojega fajmoštra«, v katerem pa je preveč omejena
tvarina, ker govori večinoma o tem, kako se v mladini vzbuja ljubezen do bliž-
njega. — Iz 1848. 1. poročamo zanimivost, da so na učiteljskem zboru v Celju
izjavili duhovni in posvetni učitelji, da se bodo 1848. 1. držali še dosedanjih
šolskih knjig, da se ima pa v prihodnje učiti na popolnoma slovenski podlagi.
Na Štajerskem se je izprožila misel, naj učitelji osnujo svoj časopis.'^; Pritrdil
je temu nasvetu tudi Praprotnik.'")

niVocice" 1850. 1. ne poročajo mnogo o šolah, navajajo pa »L e t o p i s n e
izglede« Janeza Levca, učitelja v Trstu.") ponatisnivši iz ^Jadranskega
Slavjana'^ spis o zboljšanju plač.

Tudi o predmetih v prostonarodni šoli se je začelo govoriti; Vitezi a v
Radonievič'") (Švegel) je predlagal, naj se bolj ozira na >rečnosti«
(realije); iz tega predloga se vidi vpliv Komenskega načel; neimenovan pisatelj
(v obširnem spisu : „Odprostonarodnih šol na Kranjskem'") za-
hteva za vsakdanje šole: 1. branje, 2. pisanje, 3. računanje, 4. slovenski jezik,
5. spisovanje, 6. naravoznanstvo, 7. zemljepis, 8. krščanski nauk; za nedeljske
šole: 1. kmetijsko kemijo, 2. splošno fiziko, ;3. vedenje z ljudmi. Ta šolnik raz-
klada na drobno Šveglove zahteve. Tako temeljito spremenjen načrt se ne izvr-
šuje lahko; to naglasa Praprotnik.™)

Lepe zasluge za šolstvo na Primorskem si je stekel grof Stadion,^')
tržaški namestnik, ki je dal v kratkih letih v štirih jezikih sestaviti šestdeset
šolskih knjig; med temi je Štefan KocjančiČ sestavi! ^Abecednik", „l'ovest-
nice" 1846. 1.. in priredil 1847. 1. ^Vodnikovo kranjsko jnsincnost".

Vse te knjige so se tiskale v Trstu.

„Nonce'' 1850. 1., str. 127, priznavajo, da se je na Primorskem za prosto-
narodno šolstvo storilo mnogo več nego na Kranjskem.

„Šololjub" iz Štajerskega (.»iVor." 1851) seje oglusil zahtevajoč v ^Novicah',
naj se ozira tudi na Štajersko.

Ne samo, da je vlada na Kranjskem manj storila za šolstvo nego na
Primorskem, je prebivalstvo samo bilo zanikamo. Na Kranjskem je bilo 1. 1844.

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 21

odlokom 2. septembra 1848. 1., št. 5692, se je izreklo načelo, da
je v prostonarodni šoli materin jezik učencev hkrati tudi poučni
jezik; ministerski odlok od 17. julija 1850. 1., št. 5781, pa je pri-
stavil, da se je po krajevnih in deželnih potrebah tudi ozirati na

devet nemških in 84 slovensko-nemških, 1. 1847. 12 nemških, 23 slovenskih in
60 nemško-slovenskih osnovnih šol; 1. 1848. je na Krahjskem od 57.020 za šolo
godnih otrok v šolo hodilo samo 11.G32. Na Štajerskem so Slovenci 1. 1847.
imeli 60 slovenskih, nekaj nemško- slovenskih in nemških šol. Največ materin-
ščine se je slovenska mladina naučila v nedeljskih šolah, ki so se začele raz-
vijati 1. 1880.

Vsled poprej omenjene zanikarnosti od strani prebivalstva se je 1. 1852.
število učencev primeroma z 1. 1851. celo sjkrčilo ; zato so morale oblasti poka-
zati resno lice."-) Bržkone so radi tega „Novice'* 1. 1853. iz „Solskega Irijatelja"
navedle apis ,, Š-o 1 a " , ki zvršuje tako -le: »Šole^^j so človeštvu k neizrekljivi
koristi, one so podlaga vsega človeškega blagostanja."

Napori vlade in časnikarstva pa niso bili brezuspešni, kajti 1. 1855. je
hodilo 19.012 učencev v vsakdanje, 13.219 v nedeljske šole, dočim je 1. 1850.
bilo 11.292 vsakdanjih in 8778 nedeljskih učencev.-^)

Tudi risarska šola obrtnijske družbe v Ljubljani je lepo napredovala ;
družbin predsednik Fidelis Trpine je javno pohvalil učitelja Joahima Oblaka in
tesarskega nastavnika, ki je gmotno podpiral to šolo.

Dosedanje šole so se razširjale, nove so se postavljale v ljubljanskem
okraju (2), v radovljiškem (6), v kamnogoriškem (1), v brdskem (3), v novo-
dvorskem (2), v mokronoškem in trebanjskem (po 1), v novomeškem (4), tako
da je bilo 1. 1864. na Kranjskem 14 glavnih, 288 prostonarodnih šol, 55 šol za
nujo, po dve za pripravnike in pripravnice; obrtnih šol je bilo sedem, roko-
delske tri, nedeljskih 181, sadjarskih 20, svilorejae tri, čebelorejnih pet. Slovenskih
šol je bilo 163, slovensko-nemških .50, nemških 17; število slovenskih šol se je
povišalo za 35, število slovensko-nemških znižalo za 32.

Prostonarodne knjižnice so nasvetovali Praprotnik 1. 1856., dr. L. Toman
1. 1862., dr. J. Vošnjak 1. 18ti4.

Narodom podeljena ustava je dovoljevala se gibati svobodnejše; Ivan-
ko, v i č -■') je nasvetoval učiteljem, naj si omislijo časopis.

Po ustavi so smeli narodi izrekati svoje mnenje; „Novice"' so 1861. leta
objavile „Naš program" za vse slovenske stvari in so takoj nato pri-
občile „Solski naš program za Slovence glede ljudskih in
srednjih šol", v katerem se za prostonarodno šolo zahteva pouk na pod-
lagi materinega jezika, na srednjih šolah pa se nemški poučni jezik pripušča za
zemljepis, povestnico, naravoslovje, matematiko, modroslovje, grški in nemški
jezik. (Kolika skromnost!)

Radi te skromnosti in omejenosti pa je zahteval „RodoIjub iz Črnomlja",
da se ima tudi na gospodarstvo in trgovino-*) ozirati narodna šola.

Te skromne želje glede prostonarodnih šol so se na jugu kmalu izpolnile.
„Solskemu Tovarišu'^ se piše iz Jelšan, da se po ukazu deželnega poglavarstva
tržaškega z dne 21. oktobra 1861, št. 17.448/3675, imajo: 1. z začetkom šolskega

22 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

drugi deželni jezik, in sicer po ministerskih odlokih od 25. oktobra
1. 1851. in 19. decembra 1883. 1., št. 11.266, ne pred tretjim šol-
skim letom, naslanjaje se na pouk v materinem jeziku ; veronauk
pa se ne sme v nobenem drugem jeziku poučevati, nego v
materinem.

leta v vseh začetnih prostonarodnih šolah vsi nemški predmeti razlagati v ma-
terinem jeziku; 2. šolski katalogi, šolska spričevala se pišejo v materinem jeziku;
3. učenci naj se vadijo v petju.

Pesnica Lujiza P e s j a k o v a se je obrnila v „Odprtem pismu slo-
venskim materam", naj odgajajo svoje otročiče v presladkem materinem
jeziku.")

Kakor pred dvanajstimi leti so se tudi zdaj potožile „Novice'*, da je Pri-
morsko prehitelo kranjsko deželo z ozirom na šolstvo.

Jako živahno se je 1. 1866. v ^Novicah" pisalo o pouku nemščine v prosto-
narodnih šolah. Povod temu je dala okrožnica ljubljanskega knez o-
škofijskega konzistorija*") z dne 16. marcija 1.1866. Ta okrožnica govori
najpoprej o daljnem lastnem izobraževanju učiteljev in o obširnišem nemškem
poučevanju v prostonarodnih šolah. Odločno so se temu ustavljale nNovice",
str. 158, 168, in navajale nasprotne glase izkušenih šolnikov, n. pr. Simona
Vovka, Gr a b r i j an a,'°) Kosarja. („0d kod pri slovenskih kmetih
želja po nemških šolah?" „Drobtinice"'.) V tem smislu seje oglasil
J. Grabrijan sam.'")

Leto 1868. je bilo leto slovenskih taborov, na katerih se je večinoma raz-
pravljalo tudi šolsko vprašanje; posameznih točk ni moči tu navesti, omenimo
samo veliki govor Tomanov^') v deželnem zboru kranjskem o zakonu gled6 šol-
skega nadzorstva.

Vlada je 11. julija 1848. 1. uvedla novi pravopis v šole „kakor hitro po-
stane ta želja občna istinita nujnost". Istega dne uvedla se je tudi slovenščina
v šole; načrt osnove narodnih šol (2. septembra 1848. 1.) zahteva, da se mora
učiti izključljivo v materinščini.

Težko so se ti načrti zvrševali, ker je nedostajalo sposobnega osobja.
Načrt javnega pouka je določil za vsako deželo posebno šolsko svetovalstvo ;
Ambrož se je pa potegoval za jedno šolsko svetovalstvo za vse Slovence; njemu
so se pridružila slovenska društva, pa brez uspeha.

Največje zasluge za razvitek prostonarodnega šolstva vsaj na Štajerskem
ima Slomšek, čegar delavnost pa sega deloma v poprejšnjo dobo, kajti nje-
gove pripovedne knjige: „Krathočasne pravljice", ^Sedem novih pripovedi",
„Življcuja srečen pot", i.stotako drugi enaki mali spisi so natisnjeni v 1. 1832 — 5.
Ali najvažnejša knjiga: „Iila3e in Nezica", izdana 1.S42. 1., naznanjena in pripo-
ročena je uže v prvem letniku nNuvic". — Šolske knjige za prostonarodne šole
je začel izdajati 1853. 1., za njimi pa n. pr. „ Abecedo" (Josip Rozman Konjiški
je tudi izdal „ Abecednik"), „Malo berilo", in „yeliko bcrilč". Podrobnosti tu ne
moremo razvijati, samo to naj še omenimo, daje sam v poznejši dobi obžaloval,
da ministru Tliunu ni istotako, kakor Miklošiču, nasvetoval samo slovenski pouk
v prostonarodni šoli: Slomšek je bil za utrakvizem. Na Kranjskem je malim

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 23

Ko je šola dobila na takov način zakonito podlago, je bilo
1. 1857. na slovenskem Štajerskem b'Sl % slovenskih, 26-23% slov.-
nemških šol ; na Koroškem 8'41 % slovenskih, 16"81 % slovensko-
nemških ; na Kranjskem 52*59 % slovenskih, 39'22 % slovensko-
nemških ; na Primorskem 2605 % slovenskih, 8'08 % slovensko-
nemških in 1379% italijansko - slovenskih šol.

Te razmere so se popravljale tako, da je 1870. leta bilo na
Štajerskem 35 slovenskih, 199 slovensko -nemških šol; na Koro-

oskrbel abecedo Luka J e r a n. — Fran Domanjko, učitelj v Framu (Frau-
heim), je zložil pesmico, po kateri se učenci lahko nauče slovenskega pisanja.
„Nov.'' 1847, 180.

Na Kranjskem je nadaljeval lo delo Praprotnik, starešina slovenskih
učiteljev na Kranjskem, spisavši ^Abecednik za slovenske šole'' in ^Izglede za
prvence'' 1. 1856. Za višjo stopinjo v pouku v prostonarodnih šolah je služila nje-
gova „Slovenska Slovnica" ; prva izdaja spada še v to dobo. Tudi čitanke je
preskrbe! Praprotnik blizo v istih letih, ko sta Miklošič in Bleivveis srednjim
šolam Sestavila berila.

Tu se naj še omeni o Praprolniku, da je on prvi začel izdajati v sloven-
skem jeziku izvestja o uspehu z naslovom ^Feriolie".

V spisovanju računskih knjig je storil početek nenavadno priljubljeni šolnik
Simon Rudmaš, ki je 1. 18-52. v Celovcu izdal „Kratko številoslovje" in razlagal
v „Slov. Bčeli" in „ Drobtinicah", kako je treba ravnati pri poučevanju računstva.

Tudi pesmarice in molitveniki so se spisali mladini.

Jako navdušen prijatelj šoli na Kranjskem je bil Janez B r e n c e , ki je
umrl župnik na Uncu 1. 1870.; zasluži, da se tu pohvalno omenja.

Sem spada tudi Praprotnikovo „Spisje za slovensko mladino" iz 1. 1852.,
ki uči, kako je treba pisati najnavadnejša pisma.

Za Slovence, ki so se hoteli učiti nemščine, je bil primeren K e k o v „Mali
JBesed)ijak slovenskega in nemškega jezika" v II. (1843) in III. izdaji (1854).

Prve početke knjižnice za mladino (Jugeadbibliothek) je tudi storil Pra-
protnik, izdavši „Darek pridni mladini".

Zemljepisno začetnico je izdal 1. 1869. Močnik.

Slovenska učila za srednje šole so začeli spisavali v nastopni dobi,
namreč od 1. 1870. počenši ; v manjših spisih so pripravljali pot tem šolskim
knjigam naši šolniki, n. pn Janez Šolar v „Slov. Prijatlu" 1. 1855. in 1856.
za prihodnje slovnice in slovarje, o spisovanju dobrih slovenskih knjig.

Posebno Janežičev „Glasmk^ je bil torišče, kjer se je razgovarjalo o
tem. kako ustanoviti primerno terminologijo. Zraven Šolarja (»Slovnična
terminologija," „Slov. Glasnik" 1864, 204) in L. H r o v a t a so se oglasili
tudi naravoslovci, n. pr. T u š e k , Erjavec in dr.

Dva slovenska pisatelja sta se trudila pospeševati učenje italijan-
skega jezika: Jožef Premrl je pripravil 1. 1850. jako spretno sestavljeno
„Novo nabero Laških, Nemških in Slovenskih Pogovorov*^ , ki so se potem še
dvakrat natisnili, in Jožef D rob nič je izdal ^Slovensko - nemško - italijanski
slovar" 1. 1858. v Ljubljani.

24 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

škem 24 slovenskih, 70 slovensko-nemških; na Kranjskem 167 slo-
venskih. 60 slovensko-nemških ; na Primorskem 169 slovenskih in
101 mešana šola.

Vseh ljudskih šol je bilo na Kranjskem koncem Blei\veisove
dobe 11870. 1.) 259 ; nedeljskih ponavljalnih je bilo 187, 16 sadjar-
skih, 18 čebelorejskiii in 25 sviloprejskih šol. Med temi je bilo
171 slovenskih, 56 slovensko-nemških, 32 čisto nemških. Učiteljev
je bilo 291. učiteljic 46; za šolo godnih 42.849, šolo obiskujočih
otrok 38.248.

Učitelji so sami spoznali, da nove razmere zahtevajo od uči-
teljev več in da morajo učitelji sami pripomoči k večjemu razvitku
narodnega šolstva, zato se je 1871. leta ustanovilo društvo »Na-
rodna šola« v Ljubljani.

Za srednje šole je vlada dne 28. avgusta 1848. 1. ukre-
nila, da se sprejme med predmete tudi slovnica in slovstvo mate-
rinščine in drugega deželnega jezika. ^ Za Gorico pa je bilo to dolo-
čeno uže poprej, kajti „Novice" 1. 1847., str. 184, prinašajo veselo
novico, da je presvetli cesar dovolil učilišče za slovenski jezik v
Gorici; v celovškem semenišču je učil spirituval Piki") po dve uri
na teden brezplačno slovenščino.

Fr. Metelko je naznanil zboru ljubljanskih učiteljev, da hoče
učiti slovenski JL-zik v dveh tečajih. Blei\veis pa je »v imenu novo
vzbujene slovenščine« očitno prosil Metelka,^) naj se poprime no-
vega pravopisa, češ, »od očitnega učenika pa pričakujemo, da se
v sedanjih časih ne zoperstavlja občinskim vošilom.«

V Celju je učil profesor Konšek v latinskih šolah slovenski
jezik in je imel mnogo učencev ; na gimnaziji v Celovcu je na-
vdušeno razlagal slovenski jezik mladi Anton Janežič, v Mari-
boru sta začela slovenski učiti Jurij Matijašič, učitelj veronauka
na višji gimnaziji in pozneje dolgoletni mestni župnik v Mariboru,
in Davorin Trste njak.*) učitelj veronauka na nižji gimnaziji.

Na tržaški gimnaziji je v tem smislu oral ledino J. Macun,")
njegovo delo je nadaljeval dr. Roj i o,") ker je ministerstvo usta-
novilo posebno stolico. Najnatančnejše podatke nam je podal
A. Maruši č^) o goriški gimnaziji. L. 1847. sta bila dva slovenska
razreda za vse učence, 1. 1850. se je uvedla slovenščina v I. gimna-
zijski razred po tri ure na teden; 1. 1853. so bili trije obligatni
razredi, po dve uri od tretjega gimnazijskega razreda naprej ; v
I. in II. razredu so bile tri ure; leta 1854. se je slovenščina radi

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 25

pomanjkanja učencev skrčila na dva oddelka po tri ure, 1. 1855.
se je učila v treh oddelkih po tri ure, 1. 1856. se v I. tečaju ni
poučevalo v slovenščini, ker ni bilo učitelja, v II. tečaju so bili
trije oddelki po tri ure, 1. 1857. trije oddelki po dve uri, istotako
leta 1858.

Leta 1859. je storila slovenščina važen korak naprej, kajti
po ukazu ministerstva za uk in bogočastje od 8. avgusta 1859. 1.
seje oklicalo to-le: »Presvitli cesar so dovolili, da v
gimnazijskih šolah tistih dežel, kjer večina
ljudstva ni nemškega jezika, nima \eč veljati
cesarski ukaz od 9. decembra 1854 1., po katerem
je v višjih razredih večjidel moral nemški jezik
bitiučnijezik, da ga govori in piše vsak, kije
gimnazijalne šole dovršil.«

Ta ukaz je bil za razvitek slovanskih jezikov silno važen ;
zato so se takoj v „NovicaW 1. 1859. in 1860. slišali »Glasi o
cesarskem ukazu, ki določuje učni jezik v različnih deželah
našega cesarstva« **); pošiljali so te glase med Slovence J. Trdina,
Matija M a j a r in dr. M u r š e c.

Razven Trdine na Reki sta se za ravnopravnost v šoli naj-
bolj potegovala A. M a r u š i č v Gorici in B. R a i č v Mariboru ;
prvi je po spisih : »N arodnost in slovenščina v Go-
rici«,") »Važen sklep goriškega deželnega zbora
glede na slovenski jezik «,^") »Brit k osti sloven-
ščine«,") podpiral slovenske težnje.

Božidar Raic je objavil v „Novicah" 1. 1860. zanj osodepolni
članek : »Slovenščina in srednje učilišče v Mari-
boru«, vsled katerega je moral zapustiti službo gimnazijskega
učitelja. Jako poučen je njegov spis : »Dva statistična pre-
gleda«, kjer se navajajo slovenski učitelji in dijaki na jugo-
slovanskih gimnazijah po narodnosti ; govoril je pozneje na žalskem
taboru o »narodni osnovi slovenskih šol«. Njegovi »U č i 1 n i š k i
p a b e r k i « se obračajo zoper nekatere nedostatke novih šolskih
zakonov, »Blagoslov novih učilniških zakono v« pa
priznava dobre strani.

V prvem desetletju ustavnega življenja so se ustanovile tri
srednje šole. Po najvišji določbi od 4. septembra 1861. 1. je cesar
Fran Josip I. dovolil, da se ustanovi v Kranju mala gimnazija;
16. oktobra 1. 1861. sta se odprla dva razreda, meseca septembra

26 ZgodoviriL slov. slovstva. III. del.

1. 1862. se je začel pouk v vseh razredih. L. 1870. se je gimna-
zija prelevila v realno gimnazijo; leta 1878. bi bila imela polagoma
nehati; L 1888. se je konečno določilo, da neha.

Na Štajerskem je deželni odbor 1. 1868. ustanovil na Ptuju
realno gimnazijo, ki se je 1. 1879. spremenila v malo gimnazijo.
Koroška je dobila v Beljaku 1. 1869. realno gimnazijo, ki se
je 1. 1874. spremenila v veliko realno gimnazijo, 1. 1878. v čisto
veliko gimnazijo.

Ker je v Istri prebivalstvo hrvatsko in slovensko, omenim
konečno tudi še p a z i n s k o srednjo šolo. Ustanovila se je
1. 1836. šestrazredna gimnazija, 1. 1842. se skrčila na štiri raz-
rede, ojačila se 1. 1847. na šest, 1. 1851. zopet skrčila se na štiri
razrede in ponehala 1. 1874.

Zraven gimnazij so postale potrebne tudi šole za praktične
namene ; 1. 1851. sta mesto Celovec in koroška dežela skupno
postavila poslopje za realko ; Ljubljana je dobila spodnjo realko
1. 1851., višjo 1. 1865. ; „Novice" so se 1. 1861. začele živahno-
potegovati za celo realko ; v Gorici se je ustanovila 1. 1863., v
Trstu 1. 1870. Slovenski stariši pošiljajo sicer po ogromni večini
svoje sinove v latinske šole, pa itak jih moramo tukaj omenjati,
ker se povprek premalo ceni važnost teh šol ; jako pozno je dobil
Maribor realko (1. 1870.).

Pripravnico je Ljubljana dobila 1. 1867. ; razvila se je iz nor-
malne šole. ustanovljene 1. 1772. Leta 1849. se je ustanovila slo-
venska poljedelska šola.

Koncem šestdesetih in začetkom sedemdesetih let so se živahna
ustanavljali razni šolski zavodi ; v šestnajsti seji deželnega zbora
kranjskega se je ukrenilo, da se napravijo take šole, v katerih se
bodo učili posamezni razdelki kmetijstva, da se napravijo šole za
sadjarstvo in vinarstvo, za svilo in čebelorejo na Dolenjskem, nižja
gozdarska šola na Gorenjskem. Deželni odbor je imel o tem po-
zvedeti in poročati. L. 1868. je dr. Bleiweis nasvetoval v imenu
deželnega odbora, da se za zdaj opuste nameravane učilnice za
Dolenjsko, da se pa po vzgledu llinterbriihl.ske šole osnovi mala
gozdarska šola s slovenskim učnim jezikom in da se uredi osem
ustanov za revne učence na tej šoli. Ta predlog je bil vzprejet;
„Novice" 1. 1868., str. 316, razglašajo pogoje za vzprejem.

L. 1848. je izprožil misel o slovenski univerzi dr. Sporer,
ravnatelj ranocelniške šole in liceja; meščanski odbor ljubljanski

Pojavi slovenskega življa v druSlvih, zborih, v šolah in v gledališču. 27

in »Slovensko društvo« sta podpirala to idejo. Vlada je obljubila
vseučilišče, za pravoslovna pnKJavanja so se uže oglašali juristi;
Mažgon in Lehmann sta predavala uže pomladi 1. 1849. Ko je
umrl prvi, je vlada ustavila predavanja. Drugi kandidatje za to
stolico so bili : dr. Ahačič, dr. Haan, dr. Kerstein, dr. riradecky,
dr. Martinak, dr. Bučar. V Ljubljani ustavljena predavanja nadalje-
vali so na graškem vseučilišču dr. Kranjec, dr. Kopač, dr. Skedl.

Iz tega se razvidi, koliko domačih duševnih sil so imeli
takrat Slovenci v tej stroki, dasi niso bili pripravljeni.

Leta 1848. je nastopila lepša doba tudi za gledališčne
igre, ker si je »Slovensko društvo« v Ljubljani postavilo nalogo,
prirejati »Besede« in gledališčne predstave ter ustanoviti narodno
gledališče v Ljubljani.

Popolnem nepripravljeni Slovenci tudi na tem polju niso bili,
ker so objavili 1. 1844. Schillerjevo »Devico Orleansko« v dokladi
„Novicani" ; pripravljali so pot tudi Malavašič, Valjavec in Cegnar
(glej pobliže v dotičnih življenjepisih).

Ukrep »Slovenskega društva«, da se ustanovi v Ljubljani
slovensko gledališče („Illyr. BlciU" 1848, št. 100), je navdušil vso
Ljubljano. Leta 1849. je filharmonično društvo na Rožniku raz-
veseljevalo slovensko občinstvo s slovenskimi pesmami, in pred-
lagalo se je, da se v Ljubljani uvede slovenski ples, kar se pa ni
uresničilo.

»Slovensko društvo« je priredilo v vsem dvanajst »Besed«
in predstav. Prva »Beseda«, dne 30. maja 1. 1848., v gledališču v
god cesarja Ferdinanda, je jako lepo uspela; Kamilo Mašek, učitelj
na ljubljanski muzikalni šoli, in Fleišman sta skrbela za napeve ;
druga pa je bila dne 19. junija leta 1848. Tu se je deklamovalo,
vrstili so se samospevi in čveterospevi, pa tudi zbori, ki so jih peli
Krakovčani z nenavadnim uspehom. Prva gledališčna predstava
je bila dne 8. julija 1848. 1. ; na korist šentviškim pogorelcem pri
Zatičini se je igrala »Županova M i cika«.*) Pred igro so se
pele pesmi: »Ilirski kor«, »Kje so tiste rožice?« »Pla-
nin ar«. Nastopili so zopet krakovski pevci, pa v manjšem šte-
vilu. Ivan Babnik je priredil igro »Golfani starec«, ki se je
uprizorila dne 6. septembra 1. 1848. Na čast občnemu zboru »Slo-
venskega društva« prirejena predstava dne 22. novembra 1848. 1.

*) »Županovo Miciko" so igrali zopet dne 6. septembra 1848. 1.

28 Zgodovina slov. slovstva. IlI. del.

Z igrama »Tat v mlinu« ali »Slovenec in Nemec«*) je
zelo ugajala. Predstavljala se je v tem letu še 4. decembra »Zmeš-
njava nad zmešnjavo« v Babnikovem prevodu. Leta 1849.
dne 15. februvarja : »S 1 a v e v e n e c« (Karol Dežman je spisal
prolog); dne 24. februvarja: »Veseli dan«; dne 10. septembra :
»Dobro jutro« (prevedena iz češčine).

Zadnja predstava je bila dne 19. junija leta 1850. na čast
deželnemu glavarju grofu Chorinskemu in v korist pogorelcem na
Kranjskem. Med igralci je omeniti Ivana Mahkota, pozneje vladnega
svetnika v. Ljubljani, Ilofferna, viteza Saalleldskega, takrat avskul-
tanta, pozneje vladnega svetnika v Ljubljani, gospo Schopplovo,
soprogo poznejšega dvornega svetnika, Leopoldino Krsnikovo, hčer
profesorja Krsnika i. dr.

Toliko je storilo »Slovensko društvo« za razvitek slovenske
dramatike. Ti lepi uspehi so napotili slovenske rodoljube, da so
začeli misliti, kako bi se moglo ustanoviti stalno gledališče v
Ljubljani, ki bi svoje igralce po letu pošiljalo na Štajersko, Ko-
roško in Primorsko, naj bi tam uprizarjali gledališčne igre. Leopold
Kordeš, bivši urednik časnika „Laibacher Zeitung", je izprožil misel,
naj se to podjetje zvrši na podlagi delnic. Do aprila 1. 1850. je
bilo podpisanih sto delnic in dne 1. marca se je sklical prvi občni
zbor, kateremu je Kordeš razodel svoje misli. Izbral se je odbor
sedmih mož z namenom, da vodi denarne inumetalnestvari.
V ta odbor so bili voljeni: Ilolcer, trgovec in posestnik; dr. Struppi;
Ambrož, posestnik ; dr. Klun, dr. Bleivveis, Debevec, posestnik in
trgovec; Balant Zupan, trg. pomočnik; za namestnike: Šreyer,
trgovec ; Eržen, zdravnik ; Lavrič, c. kr. sodnik. Ta odbor se je
razdelil na dva odseka : 1. odsek za denarno ©skrbništvo (Holcer,
Debevec, Šreyer in Eržen) ; 2. odsek za umetalna opravila (drugi
odborniki).

Odborniki so tudi sestavili pravila novemu društvu ; občni
zbor je dne 26. maja 1. 1850. vsprejel »Postave akcij nega
društva za ustanovitev slovenskega gledališča v
Ljubljani.« („Novice" 1850, štev 23.1 Odbor je razpisal nagrade
za najbolj.še izvirne gledališčne igre, delnice pa se niso vplačevale
in igralci se tudi niso oglašali. Odbor je kupil žaloigro »Mlinar

*) 'gfo je prevel iz češčine (Slepanek) na slovenski jezik prof. Kleeman,
priSedši v Ljubljano za gimnazijskega ravnatelja. Uče se slovenščine je uvidel,
da mu je treba dobro znati slovenski.

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 29

in njegova hči« pa Cegiiarjev prevod Mosenthalove igre »De-
borah«, vsako po 30 gld.

Podjetje je začelo hirati in je konečno zaspalo. Z uvedenjejn
ustave 1861. 1. se je v Slovencih začelo novo duševno gibanje :
ustanavljala so se raznovrstna društva, osobito čitalnice, ki so
postajale ognjišča narodnemu gibanju ; v njih so se vršile veselice
in koncerti, prirejale pa tudi gledališčne igre. Med vsemi Čitalni-
cami se je odlikovala ljubljanska, ustanovljena 1861. L, in je bila
voditeljica svojim sestram drugod po Slovenskem.

Do 1867. I. je priredila triindvajset gledališčnih predstav ;
rodoljubi po Slovenskem so jo pohvalili, da je bila to najlepša
misel, kar se jih je v tem času porodilo v Ljubljani, da je čital-
nica ljubljanska iz gledališča pregnano slo-
vensko dramatiko vzela pod svoje okrilje.

Največ je storil v ta namen Jakob Zabukovec, sedaj
C kr. računski višji svetnik in občinski odbornik v Ljubljani. Pri-
redil je »Domači prepir« (Kotzebue : »Der hausliche Zvvist«),
»G o s t i 1 n i c a na pošti« (Goldoni), »S n u b a č i« (»Ein Mann
von 40 Jahren«), »Popotnik a« (»Ein Zimmer zu zwei Betten«),
»A d v o k a t a« iSchuberti in »Selški b r i v e c«.

Zabukovec je sproti prelagal za vsako predstavo in tudi sam
izborno igral. — Dr. B 1 e i w e i s je 1. 1864. začel izdajati zbirko
gledališčnih iger, ki se navedejo pozneje.

Dramaturge omenimo v tej dobi posebej : B. T o m š i č a ,
M i r. V i 1 h a r j a , S e b. Z e p i č a , M a n d e 1 c a in Drobnica.

Bernard Tomšič,

porojen v Dobrepoljah, nekaj časa v samostanu, potem pisar v
črnomaljskem okraju, nazadnje učitelj v Mirni Peči in na Vinici,
je pesnikoval v nemškem in slovenskem jeziku, se začel zanimati
za gledališče ter priredil po nemških izvirnikih igri : »Lah k o-
verni« in »Ravni pot najboljši pot«.

Miroslav V i 1 h a r ,

o katerem nam bode podrobneje govoriti še v slovstveni zgodo-
vini, je bil tudi osobito marljiv pisatelj in prirejevatelj gledališčnih
iger v 1. 1865 — 66., ko je izdal šaloigre »Detelja«, »Zupan«,
»Poštena deklic a« in »P omot a«. Nekaj iger zapustil je
v rokopisu.

30 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Sebastijan Žepič (1829 — 1883) iz Križev pri Tržiču na Kranjskem, je bil
profesor v Varaždinu, Zagrebu, Novem Mestu in nazadnje zopet v Zagrebu. Uže
gimnazijalec in visokošolec je zatel pisateljf-vati in je pomagal Janežiču, da
je» prišel na svitlo ,,Z godovi nski Katekizem"; dalje je priredil dve
gledališčni igri (po Klicperi in Kotzebue-ju) in dve šolski knjigi za pouk
latinskega jezika v nižjih razredih. Posebno zanimivi so njegovi sestavki o neka-
terih slovenskih in hrvatskih gimnazijah v nNovicah" 1. 1867. Dopisoval je tudi
v „Slovenski Glasnik'' ter pisal v hrvaščini poučne knjige ter učene slovniške
sestavke.

Valentin M a n d e 1 c (1837 - 1872.)

iz Kranja, suplent na gimnaziji v Varaždinu, kjer sta mu bila
tovariša Zepič in Valjavec; leta 1864. je prištd za profesorja v
Karlovec.

Prvi pojav njegovega pisateljevanja je slovenski prevod češke
pesni V. Furchove v »Spomeniku dunajske kmetijske razstave« ; v
njej opeva vzajemnost avstrijskih Slovanov. Z drugimi odličnimi
njegovimi tovariši je A. Janežič pridobil za svoj ^,Slov. Glasnik"
in za „ Večernice" »Mohorjeve družbe« izvrstne sotrudnike.

Prevod iz francoščine »D ese t t a vže nt lir« kaže, da se
je začel pečati s francoskim jezikom, iz katerega je prevel mnogo
gledališčnih iger za »Dramatično društvo«; najbolj sta se mu pri-
kupila Scribe in Girardin. Najvažnejše njegovo delo je bil prevod
prvega dela Goethejevega »F a u s t a« , katerega je »Dramatično
društvo« dalo v opiljenje J. Cimpermanu, ki pa tega dela ni do-
vršil. Objavljali so se njegovi prevodi v „BesedHlku'\ „Taliji" in
v „ Letopisu Matice Slovenske" .

Predstave drugod po Slovenskem.

Na Kranjskem je izven Ljubljane bilo tudi mestno gleda-
lišče v Idriji, namenjeno uradnikom in delavcem; igralo se je
nemški trikrat na leto in sicer na predvečer sv. Ahacija, sv. Bar-
bare in rojstnega dne Njega Veličanstva.

Od 1850. 1. počenši so je igralo tudi slovenski; 1. 1850. dva-
krat »Tat v mlinu«, 1853. 1. »M a t i č e k se ženi«, 1. 1855.
in 1861. zopet »T a t v mlinu«, 1856. 1. in 1857. »Zupanova
M i c i k a« , v 1862., 1863. in 1868. 1. Drobničeve igre, 1865. 1.
»Župan«, 1866.1. »Pravda«, 1869. 1. »Poš ten a d ok 1 ica«.

Od 1869. do 1880. 1. se ni igralo, ker je imel rudnik višjega
svetovalca Nemca; 1. 1880. pa je prišel v Idrijo višji svetnik. Ceh
Novak, kije bil prijatelj slovenskim predsttivam. Tem pred-

Pojavi slovenskega življa v društvih, zborih, v šolah in v gledališču. 31

stavam je bilo v korist tudi to, da je istega leta iz dunajske drama-
tične šole prišel tje Vinko Lapajne, ki se je močno trudil, da so
se Idrijčani zopet mogli razveseljevati s slovenskimi predstavami.
Osnoval je tudi »Dramatično društvo«, ki ima dvajset ustanov-
nikov (po 2 gld. na leto) in trideset podpornikov (po 1 gld. 20 kr.
na leto), deželni odbor daje 100 gld.

V prejšnjih časih odlikovala se je tudi Vipava, kjer je
bil pesnik Radoslav Silvester, takrat trgovski pomočnik in
sedaj samostalen trgovec, duša vsemu delovanju na tem polju;
on sam je zložil manjše in večje prizore. Za prirejanje gledališčnih
iger v Novem Mestu si je pridobil največjih zaslug profesor
Ivan V r h o v e C , v Kamniku pa neumorni režiser g. J. Štele.

Tudi na Štajerskem so odlični rodoljubi zgodaj začeli
prirejati gledališčne predstave.

Leta 1845. je Davorin Trstenjak prišel v Ljutomer za
kapelana in se je takoj sprijateljil z zdravnikom dr. Prelogom in
dekanom Jaklinom. Blizo Ljutomera na praneškem gradu je živel
dr. Gottweiss, bivši profesor na mariborski gimnaziji, v mladih
letih nemški pesnik, pa vender vnet prijatelj slovenščini. Ta je za
zimski čas ustanovil malo gledališče v Ljutomeru, Prelog je bil
režiser, Trstenjak dramaturg, Gottvveiss pa intendant. Igralo se je
nemški, zapela pa se je vm.es kaka slovenska pesem, ki je navdu-
šila vse zbrane rodoljube; tedaj isti način, kakor je začel delati v
Ljubljani baron Zois.

Trstenjak je uže Ilir 1837. 1. bil spisal dramo v treh činih:
»Nevesta z otoka C y p r o s« , prvi čin slovenski, ostala
dva hrvatski. Toda v Zagreb poslani rokopis je bil zasežen in
uničen. Od Trstenjaka imamo melodramsko pesem »Vodnik« in
komedijo »Kako si je Vrbovčan svojo svojeglavno
ž e n k o poboljšal?« i„Letopis Matice Slovenske" ^ 1867.)

Njegovo opero »L a d o« ima dr. B. Ipavec v rokah. (Anton
Trstenjak, „Slov. gledališče"^ str. 79.)

V Mariboru je dr. Prelog, spreten deklamator in izvrsten
igralec komičnih ulog, mnogo pripomogel temu, da se je nekaj
časa živahno igralo v tamošnji čitalnici, sam je priredil igri:
»Črni Peter« pa »Zakonska so 1«.

V Celju je vzbudil živahno zanimanje za gledališčne pred-
stave Josip Drobnič (1812. — 1861.) od sv. Heme blizu Sotle.
Bil je kapelan na raznih mestih in je prišel začetkom šolskega

32 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

leta 1849. — 50. na celjsko gimnazijo za suplenta, začel prelagati
igre iz hrvaščine na slovenski jezik, zbiral okrog sebe dijake, ki
jih je učil igrati, in vabil tudi Celjane v sodelovanje. Uredivši si
primerno osebje, nast0[)il je ž njim v celjskem gledališču ; sodelo-
vali so celo sini nemških rodovin, osobito se je odlikoval Viktor
Leitmeier. Leta 1851. — 52. .se je igralo: »Dobro jutro« (3. no-
vembra 1851), »Goljufani starec« (14. decembra istega letal,
»Tat v mlin u« (1. januvarja 1852i in »Ž u p a n o v a M i c i k a«
(7. marcija 1852). Koncem petdesetih let je objavil po nemških
izvrnikih nekaj iger v „ Vencu gledališčnih iger".

Iz Celja je šel v začasni pokoj v Trst. kjer se je začel pečati s slovarskim
delom (gl. zadej v >Knjištvu«); nato je šel v Gradec in učil slovenski jezik na
gimnaziji ter sodeloval v uredništvu deželnega zakonika.

III. Slovstveni pregled.

Narodno gospodarstvo.

Trezno misleči Bleiweis je izprevidel takoj vzprejemši ured-
ništvo „Novic", da je slovenskemu kmetu treba najpoprej pouka
v njegovih vsakdanjih poslih ; zato je tudi sam pisal o najbolj
raznovrstnih stvareh kmetijstva, kakor se vidi iz njegovega živ-
ljenjepisa. Pridobil pa si je tudi sodelavcev iz vseh slojev sloven-
skega naroda ; to priča, da so se dobro razumele njegove težnje.
Ljubljanski zvonar Samassa^) je pisal takoj v prvih številkah
prvega letnika »Koga so družbe zaobrtnost«;Vrtovec^)
je opisal škodljive hrošče; Karol Lok ar,"'') trgovec v Kranju, pri-
poroča zavarovalna društva; Jožef D em šer*i priporoča razdelitev
pašnikov ; Anton K u r z ,'') vodja šol v Idriji, razlaga kmetijska
opravila v grudnu ; Ličen,") stolni vikar v Gorici, priporoča, da
se pomnože gozdi; Ant. Komac,') kurat, nove panje ; Plemel,"*)
beneficijat v Lozicah, peč na dve cevi; Fr. Pire, misijonar v
Ameriki, ki je 1. 1830. izdal ^Kranjskega Vrtnarja"., je iz Amerike
1. 1846. poslal v „Novice" »Nagovor na vse kmetiške
gospodarje«, priporočuje sadjarstvo; primerne nauke »Slo-
venskim vinorodniko m« daje Ant. Kode r m a n ,") učitelj
v Braslovčah na Štajerskem, odlikovan s srebrno svetinjo ; Janez
Cerer,'") uradnik velike colnije v Trstu, govori o davkih, razlaga

Slovstvei)i pregled. 33

zmoto o kavi.'') Naravno pa je. da so imele 1. 1848. „Novice"^ ker
so rade poročale o javnih rečeh, premalo prostora za kmetijske
stvari; to je hilo tudi še 1849. L; pogostoma so „Novice" 1850. 1.
iz ^Jadranskega Slavjana" vzprejemale spise o kmetijskih stvareh.

Josip K o 1 1 e r '^) iz Gorice priporoča, da se bolje porablja
zemlja na hribih in gorah ; S t o j a n '^) uči, kako je pridelovati lepo
zelje; A. Fleišman'*) razlaga, kako se na pustih krajih zasajajo
drevesa; nadgozdar Megušer'"") vpraša, jeli kmetovalci ne mogo
brez hoje izhajati za naštel jo ; J. Šuc.'") sedaj dekan v Št. Martinu
pri Slovenjemgradcu, poroča o kmetijski razstavi v Soštajnu; Raut-
nar'^) je napravil načrt za gojitev sadjarstva po različnih gorenj-
skih krajih.

Jako važna pa je za narodno gospodarstvo, vsaj na Kranjskem,
»Spomenica kupčijske in obrtne zbornice kranjske«, predložena
ministru kupčije, obrtnije in javnih stavb, podpisana od predsednika
Lukmana, in izdelana od dr. Kluna ; nadrobno popisuje narodno-
gospodarsko stanje ter povdarja pomanjkljivosti in prosi pomoči.
Primerno je povdarjal visoki namen poljedelstva M. Verne, Blaž
Fišer je podal zlata pravila za kmetovalce z geslom: »Naprej!
je sedaj tudi glas kmetovalca« ; važnost, kmetijstva je poudarjal
tudi slavnoznani naravoslovec in pesnik „Slov. Bčele" J. Štefan'^);
Rub esa,'") župnik v Vremu, je objavil svoje izkušnje z izpiranjem
bolnega grozdja ; pesnik Josip H a š n i k "") objavlja v Trbovljah na
Štajerskem svoje izkušnje z debelim korenjem. Posebno marljivo
je 1854. 1. pisal v „Novice" J. Šubic, n. pr. o dobrih lastnostih
kopriv.-^) o preji in platnu iz kopriv,'") o gozdnem drevju,"^) o
koristi brinja '*); A. L i k a r ""') priporoča sredstvo proti gnilobi mesa.

Priprosti kmetje so poročali o svojih izkušnjah, n. pr. Jalen*'*)
na Hujah blizu Kranja o turšici, istotako L a v r i č "') v Moravčah.
Z a 1 o k a r "^ je vprašal, so li naši dedje gospodarili bolje ? Od-
govor: Ne. Dr. J. Zan"|je po nauku narodnega gospodarstva v
pravoslovnem oddelku na dunajskem vseučilišču označil nalogo
narodnega gospodarst\a tako-le: »Spoznanje, spodbadanje in mno-
ženje pridelovalnih in izdelovalnih močij : torej tudi vedno pomno-
ženje človeške omike.« Koncem 1856. leta priporoča J. Subic^")
kmetom, naj prebirajo knjige in gospodarske časopise, če hote gospo-
dariti dobro in varno in odvrniti s tem, da ne bodo bolj omi-
kani narodi v gospodarskem oziru nadkrilili Slovencev. Začetkom
1857. 1. se je s pomočjo vlade in kmetijske družbe osnovala v Idriji

3

34 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

sadjarska šola. Jožef Duller,^') posestnik na Skrjančevem, pri-
poroča drenuljo; Robič^') označuje napačno cepljenje dreves;
dr. Haubner^^) razlaga, kako je pitati teleta; Cizej^*) nasvetuje,
naj se ne zatirajo ptiči; J. Saj o vic ''') govori o pijači iz brinja;
Lovro Pintar**) poroča o sadjarstvu, kakor ga uče v preddvorski
šoli ; o važnem vprašanju radi stanovanj na kmetih je poročal
T u š e k ,'^^) zalitevaje, da se morajo tudi na kmetih ravnati po
naravoznanskih zakonih.

L. 1857. so povesti, zgodovinski in jezikovni spisi potisnili
nekoliko na stran narodno gospodar.stvo, tako tudi 1858. 1., kajti
po nekaterih prevodih iz nemških gospodarskih listov izpregovori
šele v 18. številki »Stari kovač iz Šiške« (Ferd. Schmidt'^) »Še
dve besedi našim gospodarje m« , naj se kaj plačuje
tistim, ki vničujejo kebre ; Urban G o 11 m a j e r ,^®) župnik v Roču,
je nasvetoval, naj se razdeli Kras, da se ložje pogozdi ; Janez
Cigler*") popisuje kmetijstvo po ribniškem okraju; Jakopič*')
poroča o vinograjskih izkušnjah na Štajerskem; J. Jonke*^) iz
Čermošnic nasvetuje shranjevati med v lončenih in dobro pocinjenih
posodah ; Andr. L i k a r *'^l uči, kako je narediti solnčno uro na zid;
Janko Vijanski**) pa, kako se dela les trpežen.

Tudi zgodovinar H i c i n g e r *'•) se je pečal s kmetskim vprašanjem
in predlagal, naj bi se povzdignilo po živinoreji kmetovanje na Notranjskem.

Leta 1861., ko se je uvela ustavna vlada v Avstriji, so „Novice'' morale
začasno dajati več prostora javnim stvarem. Dr. Razlag^*) priporoča, naj nabi-
rajo premožni Slovenci denarja v ta namen, da se nakupi mnogo iztisov Zalokar-
jeve knjige „ Umno gospodarstvo in Tcmetovanje " in razdeli po Štajerskem ;
dr. Lovro Toman ") nagovarja Slovence, naj na kmetih ustanavljajo knjižnice.

O čebelarstvu so se oglasili 1862. 1. nekateri kmetje, n. pr. Jurij Jereb^*)
iz Vodic na Gorenjskem, glede reje tujih čebel, Janez Z a v r 1") v Višnji gori
priporoča prestavljanje panjev.

L. 1863. se je oglasila prva slovenska narodna gospodarica M i n c a ^'') z
Bršeca v Istri, priporočujoč Gorenjkam sviloprejo; „Novice'' so sicer omenile ne-
koliko poredno, da to za Gorenjce ni nič novega, da pa venderle domoljubno pisa-
teljico rade vsprejmo med svoje sodelavce.

Novi sodelavec je Srečan Pire'") iz Jelšan, ki priporoča šolske kme-
tijske vrle.

Umetno ribjo rejo je na Kranjskem prvi uvedel dr. Aliačič'") ml.

Dr. Lavrie,") predsednik Ajdovske čitalnice, je na shodu dne 17. julija
1864. 1. gledč vinogradarstva predlagal napredno in skupno delovanje.

Nova moč v narodno -gospodarski stroki 1865. 1. je A. Žgur,") ki se je
zanimal zlasti za vipavske in notranjske pokrajine; svaril je pred pokončavanjem
gozdov; njemu je pritrdil Jakob J a n e ž i e. '•■'')

Slovstveni pregled. 35

Najobširniši in najtemeljitejši spis je Fr. Jančarja ))i\lladi
Vincar«.''*) Ta obširni spis je izdal potem v posebni knjigi, ki
se je bitro razprodala.

V Slov. Goricah na Štajerskem živeči Dominik Golnik^')
je predlag-al terminologijo za plemenitev vinskih trt. Naš Ahasver I.
dr. P. Turne r,"*"*) ki je prehodil mnogo sveta, povsod se učeč, da bi
koristil domovini, je v »Popotnikovih opazkah po Angle-
škem« pozorno opažal kmetovanje, primerjal ga z našim in dajal
kmetom lepih naukov. Dr. Janez Mencinger,'*') duhoviti naš
pripovednik, zahteva v lepem spisu »Kmet in narodnost«,
naj se tudi v kmetskem stanu goji ponos. „Novice" razglašajo nazore
poljedelskega ministerstva o uvedenju nadaljevalnega pouka v kme-
tijstvu, a zrno nazorov je : »Plačajte si sami pouk«.

Vsak narodni gospodar ve, koliko je Cehom za narodno
bogastvo koristila sladkorna pesa. Zelo sta torej tudi Slovencem
ustregla sinova Avgusta Tschinkla ,®") ki sta v svojem
obširnem pouku o tem predmetu povdarjala, da kmetijstvo ne pride
do najvišje stopinje, ako ni združeno z obrtnijo; isto je trdil
dr. L a v r i č •*') na shodu v Ajdovski čitalnici dne 1. junija 1866. I.

Drug obširen in poučen spis v tem letniku „Novic" je Ivana
Tomšiča **•) poročilo : »Sest tednov na Dunaji ali gospo-
darsko - kmetijska šola.«

Splošnega pomena je dr. J. Mencingerja spis »Kmet
in narodnost«,**^) ki povdarja, kako ponosen naj bi bil kmet;
kmetski stan se naj ohrani v sedanji celoti (800.000 kmetov šteje
slovenska zemlja), naj bodo pošteni v mislih in dejanjih, trdni v
značaju in premoženju, da napredujejo v narodnem izobraževanju,
potem pride — enakopravnost in čast.

Začeli so izhajati časniki za gospodarstvo; Andr. Maruš ič
je 1863. L začel izdajati „Umnega Gospodarja'' . (Gl. pobliže Marušič.)

Dalje se v podrobnosti tukaj ne moremo spuščati, samo
toHko navedemo, da so zraven Vrt o ve a in Robide bili naj-
marljivejši pisatelji v tej stroki : misijonar Fran P i r c v Ameriki ;
Jurij P a j k , tesarski mojster v Ljubljani ; Peter Aleš, stolni
dekan v Trstu ; Peter M u s y , učitelj v Šoštanju na Štajerskem ;
Peter Leskovec, uradnik kmetijske družbe v Ljubljani ; beležnik
dr. Jožef Orel, nekaj časa podžupan ljubljanski ; župnik Jernej
Ar k o (v „Novicah" včasih podpisan Okra); Josip Godina-
Verdeljski, urednik nekaterih časnikov v Trstu, ki se pa

36 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

niso mogli dalj časa vzdržavati ; Mihael Ambrož, državni poslanec
in župan ljubljanski; župnika Josip Bevk (Križnogorski) in Lovro
Pintar, le -ta zlasti bivši sadjar.

Med mlajšimi je dr. Ivan G r š a k , beležnik v Ormožu. S
prvimi spisi o kmetijstvu nastopajo Fr. Po v še, R. Dolenec
in S C h o 1 m a v e r.

Pesništvo in pripovedništvo.

Lepa jutranja zarija nove svobode je vzbudila pesniško žilo
v marsikaterem loddjubnem slovenskem srcu, ki inače ni služilo
muzam ; zato nahajamo mnogo posameznih pesmic, zloženih po
možeh, ki sicer niso znani ko pesniki, n. pr. : Huber je zložil
»Otok bleski«; Strel »Popotnik pridem črez goro«;
Uršič »P op o t vanje, bratje« id. ; P i rn a t je spretno prevcl
iz češčine »Kje dom je moj?« Tak drobiž se je posrečil tudi
Valentinu Orožnu, ki je tuje pesni za slovensko uho in srce
znal prikrojiti tako spretno, da jim je težko poznati tuji izvor,
posebno če so jim zloženi tudi primerni napevi, n. pr. »Kje so
moje rožice?« »Mrzli veter tebe žene« id.

Tudi marsikateri sedanjih dostojanstvenikov in učenjakov je v
mladeniški dobi zakrožil kako slovensko pesmico ; Jos. Radonievič
(Švegel, zdaj baron in grajščak v Grimšicah na Gorenjskem) je
v „Slov. Bčeli" na svitlo dajal pesmice, opevajoče naravo. Jeden
največjih fizikov novejše dobe dr. Jos. Štefan, bivši vseueiliščni
profesor na Dunaju, po rodu koroški Slovenec (1852. leta dovršil
gimnazijo v Celovcu^ je iz slovanskih jezikov na slovenski jezik
prevajal mične pesni, n. pr. »Nevesta ukazuje očetu«, '

»Kdo bi venec nosil?« (obe ruski)') ali pa tudi nem.ško na-
rodno , n. pr. »Grof in m 1 i n a r j e v a h č i « ^) pa tudi kako
izvirno, n. pr. »Prepozno«.

Celi dan lepo cvetela
Mlada mi je rožica;
Ko pa solnčice zaide,
Nagne glavo revica.')

Pisal je Štefan v „Slov. Bčeli" III. po praških novinah v lepem
jeziku »Obraze iz Serbije«. pošiljal v „Slov. Glasnik'^ dopise z Dunaja,
poudarjaje, da se naj pišejo spomini o Prešernu in o drugih pesnikih.
Pa uže sestavek »Številna znamenja in sestave« *) je kazal, kam
meri smt»t<'r njegovega življenja. Tudi v „ Vedešu" se nahajajo
nj«'gove pesni.

X

Slovstveni pregled. 37

»Josipina Turnogradska« je zložila sicer samo jedno pesen

»Zrni raj krasna je narava«, pa je navdušila Milico Z., da je

v Razlagovo „Zoyo", v „Bčelo" pošiljala plode svoje muze, dalje pa

o njej ni sledu, dasi je obljubila rečencmu listu, »da hoče v bodoče

pošiljati kake stvarice«. Omenimo tudi še te-le pesnice, ki pa niso

trajno delovale na polju slovenskega slovstva: Fani Hausmanova,

hči lastnika novoceljske grajščine lumrla 1853. L), pisala je v „Celj-

skih Novincih" 1848. in v „Sloveniji" 1849. 1.; Alojzija Oblakova

in L. G kova na Ptuju ;^) N. Vičičeva j**) tretja kitica iz njene

pesmice »Ljuba Spomlad« slove:

Male pesmice donele,
Serca bodo nam ogrele,
Saj v pomladi so ognjene
Želje vse zdaj ohlajene;
Prerojena bo narava,
Pela se bo božja slava.

Klara R.'i, »Molčečemu pesniku«:

Kaj nek' delaš, sin slovenski,
Da ni sluha tebi več?
Al počiva duh pesmenski.
Da nam ne prepevaš več?

Malica G. v „Slov. Glasnikti" 1863: »Kaj me veseli?«

Najbolj vendar se radujem, Prosto rada bi zapela

Če domače peti znam; Milo glasne pesmice.

Krepke glase naših čujem, Bratom, sestram da bi vnela

Lahko srčice imam. Srce, če je mlačno še.

Omenijo naj se še:

M ajar čičeva **) »Miroslavu odgovor«; Ivanka K.®)
»Svoji domovini«, »Pozdrav«; Ljubnikova z Gorenj-
skega'"i »Odprto pismice v isokočislani L. Pesjakovi.«*)

*) Gerti Gomilšakovi, ki je objavila več pesmic, je slavni hrvatski pesnik
Trnski posvetil to-le slavilko:

Nevidje te moje oko, Ima, ima naše krvi,

Al sam srečnim čuo uhom, I junačke i poštene.

Da mi liečeš na visoko, Kojoj rod je svadje prvi,

Cerka slave, srcem, duhom ! Koja stranput ne pokrene.

Ima, ima krasnih dušah,- Ima, ima još srdacah,

Razbistrenih ženskih glavah : Što se niesu potudjila,

Molitvu jim Višnji sluša, Kojim pjesme praotacah,

S njih se srce razigrava. Pjesma naša još je mila.

Vjernih derkah ima, ima Tako, Gerto. pjesma moja

U nj' da sestre pogledaju, U zabiti Tebe nadje,

Ima milih posestrimah, U milini Tvog pokoja

Da se brača u nj' uzdaju. Zazujit če žica sladje!

U Gradcu na 21. Rujna 1854. Ivan Trnski.

38 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Tudi narodni pesniki so se oglašali; n. pr. Jurij Vodovnik")
je bil cerkovnik, tkalec in berač ter se živil s pesnikovanjem za
koline in ženitvanjske gostije; on spada deloma še v poprejšnjo dobo,
ker je bil 1797. 1. porojen v Skomerski fari na Spodnjem Štajerskem.
Grabi č Miha,'") mlinar pri Celju, je zložil pesen ob otvorjenju
celjske čitalnice, peval »Od pridnega in zanikernega kmeta«,
ko je njegov prijatelj Fran Bizjak dobil srebrno svetinjo za sadje-
rejstvo.

Pripoveduje se,*''i da je v Središču zložil neki kmet mnogo
pesnij ; v Bukovcih pri sv. Margeti blizu Ptuja je živel priprosti
pesnik Forštnerič. pri Ljutomeru Farkaš. Med narodne pesnike
smemo šteti tudi Frankolskega, dasi je zložil epsko pesen
»Veronika Deseniška«; hodil je nekaj let v latinske šole v
Celju. Niti srednjih niti višjih šol ni videl Radoslav Silvester, pa je
zložil celo več sonetnih vencev. O njem pobliže med pobožnimi liriki.

Večina naših preporodnikov je bila nadahnena pesniškim
duhom, tako Hicinger, Ravnikar-Poženčan, Trste-
njak, M. Maj ar; Slomšek je bil tudi skladatelj. Bleiweisu in
Einspielerju muza ni bila prijazna.

čudovito je, kako sta na svoje rojake delovala Prešern in
Koseški. Dasi nam je le Prešern ustvaril pesniški jezik in skorej
v vseh strokah pesništva ustvaril klasične umotvore, ga vendar
večina Slovencev ni razumela, nego udala se je Koseškega vzne-
senemu domoljubju ter visokozvenečemu in bombastično tekočemu
jeziku. Za Prešernom jih je pot ubralo vrlo malo ; najodličnejša
sta Rodoljub Ledinski, katerega Marn primerno imenuje
»Prešerna v duhovni obleki«, ter Fr. S v e 1 1 i č i č , čegar natančnejši
življenjepis še pričakujemo.

Mnogo pesnikov je šlo za Koseškim, pred vsemi Toman,
kateremu se ne čudimo, ker je njegovo znanje slovenskega jezika
bilo plitvo. Precej dolgo vrsto let se še Valjavec ni mogel iznebiti
koseskizmov, kar se posebno vidi v njegovi lepi pripovedni pesni
»Zora in Solnca«. Sam rad priznava vtis Koseškega pesnij
Fr. Cegnar, vender je Cegnarja bolj mikala navdušena vsebina nego
oblika, ker si je Cegnar svoj lepi besedni zaklad, ki ga je iz rojst-
nega kraja prinesel v šolo, ogladil po marljivem učenju v srednji
šoli in neprestanem čitanju srbskih pesnij.

Med prve sotrudnike Blei\veisove na pesniškem i>olju se šteje
tudi L. Je ran; ker pa je on vse svoje moči posvetil nabožni

Slovstveni pregled. 39

odgoji slovenskega naroda, se ta stran njegovega delovanja ni
močno razvila ; tudi njegovi sodelavci pri „Danici'\ kolikor so
pesnikovali, na razvitek pesništva niso vplivali.

Pohvalno se morajo omeniti »Hebrejske melodije«,
ki jih je spretno po Byronu udomačil Jeriša ; sicer mu jezik ni
popolnem uglajen, pa nasproti Koseškemu je lepo napredoval.

V pobožni liriki se je trudil Janez B i 1 c s prevodi himnov,
ki so se natisnili najpoprej v ^Danici", potem pa ponatisnili posebej,
pa tu in tam oblika zaostaja za zahtevami časa ; priznan pesnik na
tem polju je jedino le Ivan Vesel, ki se je po svojih lepih pre-
vodih ruskih pesnikov usposobil za to. O njem v nastopnem zvezku.

Kar se tiče pripovednegaslovstva,je prvi »romancier«
slovenski, Janez C i g 1 e r, molčal prve čase našega preporoda ; po
svojih povestih »Sreča v nesreči« in »Življenje sv. Heme« sega
še v Prešernovo dobo. Ugodna ocena Levstikova ga je zopet
obudila za slovstvo. Tudi Dragotin Š amperi spada po svoji
knjigi „Navuk v peldah" v poprejšnjo dobo, ali radi nekojih pesnij
v „Sloveniji" in v „ Vedešu" ga smemo deloma šteti tudi v Blei-
weisovo dobo. Najplodovitejši pripovednik za priprosto ljudstvo
je Fr. Malavašič — Prostoslav Milko — . Prevajal je Krištofa
Šmida; s temi knjigami je na Kranjskem vzbudil zanimanje za
čitanje v priprostem narodu, kakor Krempelj na Štajerskem. S
samostalnimi pripovedniki je bila „Slov. Bčela" slabo preskrbljena ;
kratke povestice so bile večinoma prevodi iz češčine in poljščine;
v drugi polovici II. tečaja sploh ni nobene izvirne povesti, v
III. tečaju so izvirne »Vladimir in Košara« (Svetec) : Samuel, bolgarski
car, šel je nad Srbe. doma zapustivši hčerko jedinico Košaro. Vladimir, vjeti vojvoda
nasprotnikov, se je prikupil Košari, ki je srečno rešila ljubljenca in potem srečno
živela ž njim v Belemgradu.

Dve drugi povestici » Žrtvovanje na Savi « (B. Janežič) in
»Cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju« (L. P.) nas vodita v
staro slovensko zgodovino : premagani so paganski Slovenci ; Pri-
vina in Ljudmila sta srečna zakonska dvojica. — Paganski Slo-
venec je v naglici zabodel svojo hčerko, ki je ljubila mladega
kristjanskega junaka ; mučenici so postavili lepo cerkev na Lurnskem
polju. — Več malih izvirnih povestij je spisala Josipina Turno-
gradska.

V drugi polovici leta 1852. nahajamo v „Novicah" prve sle-
dove pripovednega slovstva, n. pr. »Bistroumni sodnik«, »Dva

40 Zgodovina slov. slovstva, ill. del.

km<!ta pri zdravniku«, »Ponižnost povikšana, prevzetnost ponižana«
(ruski car Aleksij je izbiraje zaročnico odklonil ponosno kneginjo
Barbarikinjo in volil ponižno Nariškinjo). Take povesti so se na-
daljevale tudi leta 1854., n. pr. »Eden lot jezika« (po bosenskem
izvirniku).

Pripovesti, v kolikor niso bile izvirne, so se naslanjale veči-
noma na jugoslovanske in ruske izvirnike. Na tem polju je I. Le\ičnik
^Novice" zalagal od 1. 1856. do 1871. in navadno prevajal iz „Nevena^'
(glej njegov življenjepis v predelu »Šolniki«). Omeniti se mora nje-
gova izvirna povest »Zajtik«, obraz iz vojaškega življenja za časa
Napoleona. Pa tudi arabske piipovesti so ugajale, n. pr. »Ahmet
Methemir in njegov sin Abdala«, ki jo je po ilirskem poslovenil
Kobe. Kratke povesti so pisali tudi : Dernjač, Verdeljski, Križaj,
Pavalec, I. Šubic.

D. Trstenjak je načrtal v „Novicah" pot novelam; nekako
v odmor v svojem znanstvenem delovanju je pisal povesti od
1854. 1. nadalje ; tako nam je slikovito narisal v noveli »Slikar«
mične strani iz življenja slikarja Ticiana; povestici : »Spoznanje«
in »Slutnja« nam pripovedujeta o Vrazu in o malomestnih raz-
merah v Vrbovcu. Posebno se odlikujeta »Slovenski Leander«,
novela po narodni kranjski pripovedki, in »Kelmorajn«, obraz iz
njegovega dijaškega življenja. — Josipu Levičniku se pridružuje
Kos Cestnikov, ki je povest »Bidjarka« priredil za „Nov.'' 1858 1.,
Janko Vijanski pa svojo povest »Čudna li])a«, prevedeno iz češčine,
za isti letnik „Novic". J. Marn pripoveduje, da je Vernetov prevod
Chateaubriandove »Atale« ostal v rokopisu ; to ni i^tina, nahaja se
v „Novicah" 1859. 1. ; prevod je inače točen, samo besedni red je še
preveč po nemškem zlogu. Od 1858. 1. so imele „Novice" le malo
boljših povestij.

Jezikoslovje.

Prvo jezikoslovno vprašanje, katerega so se dotaknile „Novice'\
je, da Kobctu dajejo ob.širen odgovor, zakaj so se izprcmenile
nekatere belokranjske oblike v njegovem spisu, ker odločno na-
sprotujejo mešanici iz slovenščine m hrvaščine. Ko so ^Novice''
1. 1851. slovo jemale od svojih čitateljev, se je večji del njihovega
slovesa bavil s trditvijo, da odločno nasprotujejo mešanici, kakor
jo je pisala Razlagova „Zora".

V jezikoslovni stroki je „Novice" podpiral Jurij Cat',^| ki, pri-
družuje se Kremplju, pošilja »Vesel pozdravec vsem Slovencom« ;

Slovstveni pregled. 41

oplakuje smrt Kopitarja. Jarnika, Hladnika, pozdravlja Viriti-ja,
Kastelca, naznanja Miklošičeva in Slomškova^] objavljena in svoja
lastna dela, ki jih spisuje, in želi slovenske slovnice po vseh
narečjih.

llumoristična je »Prošnja meseca Listopada*) na tiste Slovence,
ki ga imenujejo Listognoj« ; razgovora o imenu mesecev so se
udeležili Jernej Peternel,^) Lenček*^) in D.") Začelo se je etimolo-
gizovanje : Praberski je razlagal besede »župan«, »županija«.**) Dasi
so se v letih 1848. — 50. radi potrebe v naglici spisavale slovnice,
se je od druge strani vender tudi zahtevala točnost in resnoba; to
se razvidi iz obširnega in temeljitega pretresa Murščeve slovnice.^i

Radi jednotne pisave rodilnikove končnice »ega« se je oglasil
pesnik Oliban/") „Novice" same so opetoma izražale želje po jednot-
nosti, dasi niso bile prijazne »slovniški sodniji«, ki seje bila pred-
lagala od neke strani.

Zalokar ") je objavil »Rodovnik slovenski« in prosil, da se
mu naznanijo iz vseh slovenskih pokrajin lepe pristne besede
te vrste.

„Novice" imajo to zaslugo, da se je v njih začel važen raz-
govor o dovršnih in nedovršnih glagolih ;'-| tega razgovora so se
udeležili Metelko, Cigale, Šolar in Navratil.

Navadno se pripisuje Levstiku zasluga, da je on prvi opozoril
na napačni besedni red v slovenščini ; opomniti pa je, da je
Cigale '^1 v sestavku »Drobtinice iz slovenske slovnice« po hrvatskih
in čeških vzgledih pokazal na pravilni besedni red v našem jeziku.

Ker se je marsikatero isttrsko mesto v „Xovicah" navajalo bolj
po italijanski nego slovenski obliki, navel je J. Volčič več
domačih imen, izven Istre manj znanih n. pr. Labingrad — Albona,
Zmingrad. — Gemino i. d.

Po oceni Murščeve slovnice ni bilo nobene tako obširne
kritike, kakor je »Pretres slovenskih beril za 3., 4., 5. in 6. razred
srednjih šol« ; pisatelj Bož. Raič pravi, da nam je po razvitku na-
šega jezika paziti na to, da se vanj ne ukradejo tako »gnusne in
nesnažne pošasti« kakor v Hrvatih.

Kakor se vidi iz tega kratkega pregleda, je bil v začetku
slovenskega preporoda skorej vsak marljivejši pisatelj tudi kolikor
toliko jezikoslovec, n. pr. Hicinger, Trstcnjak, Ravnikar, Muršec,
Majar, Kobe, Navratil i. d. Slovnice, ki so jih v naglici spisali v
1848. — 49. letih Muršec, Potočnik, Malavašič, niso mogle vplivati

42 Zgodovina slov. slovstva. 111. del.

na razvoj slovenskega jezika. Miklošičeva jezikoslovna dela pa in
ozir na narodno blago je omogočil Janežiču 1854. 1. tako spretno
spisano slovnico, da je še do zdaj ni prekosila nobena druga. Njena
vrednost je v tem, da svoje zglede jemlje ponajveč iz priproste
narodove govorice, iz pregovorov in najboljših pisateljev. Levsti-
kova, v nemškem jeziku pisana slovnica se ozira na narečja
in na zgodovinski razvitek oblik in znači v tem smislu velik
napredek.

Ker se ni dala izvršiti ilirska ideja, sta Majar in Raič izdala
slovnici ruskega jezika, da bi pospeševala vsaj znanje najbolj raz-
širjenega slovanskega narečja.

Slovensko slovst\^o.

„Novice" so rade kaj povedale iz zgodovine slovenskega
slovstva in zanimljivo je, da njihove prve beležke v tej stroki gredo
Vodnikovim „Ljnhljanskim Novicam" ^j ; J. Kobe zasleduje Cirilov
obred na Kranjskem.')

Poženčanu, ki je govoril o pratikah sploh, so pristavile
„Novice", da je po zgodovini pratik prva slovenska pratika prišla
na svetlo 1726. leta v Augsburgu.

^Slovenske misli" ^ j (Matija Majarja) silijo rabiti 1. vselej
gajico, 2. vsem Slovencenn in morda tudi ostalim Slovanom, pa
ne samo v kakem kotu znane besede, 3. ne kovati novih besed,
4. skrbeti za lep zlog, 5. citati knjige raznih slovanskih plemen,
6. prevajati narodne pesni srbske, 7. pisati o narodnem izobra-
ževanju.

Malavašič*) ocenjuje Koseškega in Prešerna.

Kakor v drugih strokah, so ,,Xovice" tudi tu storile leta 1852.
lep korak naj)rej s tem, da jo Fr. Cegnar novejše slovenske
in slovanske knjige naznanjal in ocenjal v posebnem oddelku z
naslovom »Slovanski popotnik« do 1858. leta. Omejil pa
se ni samo na slovstvo, nego omenil je vse, kar spada v kulturni
napredek Slovencev in Slovanov.

Sem moramo .šteti tudi oddelek v \,Novica}i" leta 1852.:
»Življenje slavnih Slovanov«; »čas je — pravijo ,.Novice"
stran 188 — tudi Slovencem po malem od slavnih mož. od teh
dragih in bliščečih kamnov slovanskega rodu jiripovedovati« in dr.
Opisani so izmed Slovencev Vega, Kopitar, Kranjec in Valvazor.

Zgodovinski pregled. 43

J. Šubic"^) je na svoje vprašanje »Kak o snih bukev je
Slovencem zdaj potreba?« odgovoril, da bukev za proste
narodne šole (slovnic je prc uže preveč) naravoslovskih, zemlje-
pisnih in zgodovinskih knjig za srednje šole, pa tudi grško-sloven-
skega in latinsko-slovenskega slovarja in sv. pisma.

Jednako vprašanje, pa omejeno na kmetiške potrebe, je stavil
J. K obe**) in rekel sam, da imamo mi Slovenci več molitvenikov
nego Francozi, za kmeta potrebnih knjig pa ne.

K. Žavčanin'') je izrekel željo po leposlovnem časniku v
obliki češkega „Ltimira', nadejajo se, da njegove želje ne bodo
glas vpijočega v puščavi. Janko Vijanski ") je naravnost javno
prosil Janežiča, naj o tem razodene svoje mnenje ; njegovi prošnji
se je pridružil J. Drobnič v »Odprtem pismu g. Antonu
Janežiču v Celovcu «.") Tem prošnjam se je udal Anton
Janežič in objavil oklic na „Glasnik'\ razpisal darilo po 30 gld.
za najboljšo novelo nikakor pa ne sprejemši nasveta, da bi bil list
na pol slovenski, na pol ilirski.

Leta 1861. je na Cegnarjevo mesto (Slovenski popotnik) stopil
A. Kos-Cestnikov in v začetku leta jjNovicam" spisaval neko-
liko let »Slovensko slovstvo« vsakega minolega leta. Uže
ime kaže, da so se ^Novice'' omejile samo na slovenske duševne
proizvode.

Zaslužni šolnik P. Ladislav Hrovat,'") je govoreč o slovenskih
berilih prvi izprožil razgovor o tem, kako naj bi se „Zgodovina
slovenskega slovstva" učila na gimnazijah, in je nagovarjal, naj bi
Slovenci pisali življenjepise slavnih mož, sestavili malo knjižico in
jo v »Monumentum perenne« darovali blagemu Slomšku.

»Nekemu obrekovavcu Slovencev« so „Novice" 1861., str. 342,
naštele najvažnejša slovenska slovstvena dela, Zakrajšek pa je v
„Izvestju goriške realke" 1860. leta objavil kratek »Abriss der
slovenischen Literaturgeschichte«.

Prvi kritik v slovenskem slovstvu je J. Trdina, ki je v „Ljub-
Ijanskem Časniku" 1850. 1. spisal »P,r etres slovenskih pisa-
teljev«.

Proti temu se je oglasil L. P i n t a r s spisom »Nekaj iz
Vesne proti , Pretresu"« povdarjaje, da se ne sme vse soditi
preostro, in da se je treba ozirati na znani izrek : Vsak početek
je težak.

44 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Zemljepis in zgodovina.

Primeroma rano se je v Slovencih začelo skrl)eti za to, da
bi po bliže poznali*) svojo domovino. Prvi nagibi sezajo
v Vodnikovo dobo. Henrika Freyerja. rojenega Idrijčana. kije
bil dvajset let muzejski varih v Ljubljani in se je uže v mladih
letih zanimal za slovenske izraze iz naravoslovja, je nag-ovarjal
Kopitar, naj sestavi krajevni imenik. Uvažuje ta nasvet je izdal
Freyer »Obraz kranjske dežele« z nemškimi in slovenskimi
imeni. Delo je bilo za one čase izborno. Leta 1846. je prišel na
svetlo krajevni imenik.

Njegov naslednik je bil Peter Kozler, kateri je izdal -zemljevida
slovenska 1854. in 1864 leta. Mnogo sta se zanimala za zemljepis
in zgodovino Kranjsko dr. Gosta, Andrej Švegel (Viteslav Radonievič).

»Slovensko društvo« v Ljubljani je naprosilo Hicingerja, ne
bi li sestavil polj u dno pisano kratko občno povestnico?
Tej želji je ustregel na vse strani marljivi pisatelj s tem. da je izdal
»Popis sveta« s »pridjeto kratko povestnico«, pa »Obraz vse
zemlje v dveh polkroglah«. O Hicingerju pa je omeniti še to,
da je k cerkveni zgodovini dežele kranjske v „Archiv fiir Lmides-
geschicMe des Hersogfhunis Kraiu" leta 1854. narisal tudi zemljevid
kranjske dežele po osnovi škofijstev od 1462. do 1787. leta.

Med slovenskimi preporodniki imajo posebno za zgodovinsko
razjasnjenje naše minulosti največ zaslug P. Hicinger, M.Rav-
nikar in Davorin Trstenjak, dasi ne vselej z neopovržnim
uspehom.

Prirodoslovje.

Razvitek nobene stroke ni zgodovinsko tako razjasnjen kakor
botanike. Vilhelm Vdss je v „Izvestju ljubljanske realke'' 1883 — 84. 1.
ločil tri d(')be: I. Klasično od 1. 1754 do 1800. II. dobo lUadni-
kovo od I. 1800 do 1852, in III. novo od I. 1852 do 1. 1883. V prvi
so delali Scopoli il754— 67i, Wuiren ( 1702—63). Hacquet (1768— 88)
in Zois (1756— 1800|. Hladnikova doba obsega Illadnika, Josipino
Kwiat<i\vsko, Flei.šmana, Grafa in Freverja.

Gastni naslednik Illadnika je bil Andrej Fleišman; gojil
j'' tudi sadje- in murvorejo ; kmetijska družba je izdala njegovo
rastlinstvo. Po njem sta imenovani dve ra^tlini : »Pastinaca Fleisch-
mani« in »Scabiosa FUischmani«.

*) L.: ?Ava poliol).-!, da prebiramo zgodovinske knjige. .,N()r." 1867, 12.

Slovstveni pregled. 45

Žiga Graf, doktor kemije, je bil v Ljubljani porojen 1801. 1.
Nabiral je rad rastline po kamniškib planinah in objavljal opažanje
v znanstvenih listih ; bogati herbarij je po njegovi rani smrti 1888. 1.
dobil kranjski muzej.

Karol Robida je 1849. I. izdal „Xaravoslovje ali fiziko" izpu-
stivši matematično fiziko, ker ni znal dotične terminologije, kakor
priznava sam.

Zasebni rastlinar je bil Jernej Medved (pisatelj molitvenikov,
naveden na dotičnem mestu), župnik v Trnovem v Ljubljani. Na-
biral je z veseljem rastlinska imena za „Wolfov slovar" in po svoji
smrti tudi zapustil mali slovar o rastlinah.

Drugi zasebnik je bil Ferdinand Schmidt ali »Kovač iz
Šiške«, ki je marljivo podpiral ^Novice" in v Erjavcu vzbudil lju-
bezen do naravoslovja.

V naravoslovju je v Bleiweisovi dobi znamenita prikazen
Matija Ver to v ec, ki je dosledno in premišljeno hodil ves čas
svojega življenja po tistem potu, ki si ga je bil izbral v mladosti. Z
„Vinorejo" je mnogo koristil svojim rojakom. ,,KmetijsJca kemija"
je pisana kolikor moči v priprosti pa vendar navduševalni obliki.
V zvezdoznanstvu je oral ledino v našem slovstvu.

„Novice" so tudi poročale (1849. 200, 218, 223; o naravo-
slovskih pogovorih v ljubljanskem muzeju,^) v kolikor je to pri-
puščal prostor.

Deloma javne stvari, deloma jezikovni, zgodovinski, potopisni
in pravoznanski spisi so jemali „Novicam" 1848—51. 1. toliko prostora,
da nahajamo 1. 1852. samo skromen sestavek »Luna«, ki se zvršuje
tako-le: »Mora tedaj tudi čas biti, se na te (naravoslovske) prikazni
ozirati, po premišljevanji resnico izvedeti in take skrivnosti od-
krivati v blagor človeštvu.«

Da bi odpravile nedostatek v tej stroki, so začele „Novice"
1853. 1. objavljati spis »Potovanje po okrajnah natoroznanstva«,*)
oziraje se na pripravljanje soli, po nemškem izvirniku. Po češkem
časopisu „ Živa" je posneto »Zimsko spanje prirode«"*). Izviren je se-
stavek »Močelke«*^! (Infusionsthierchen).

Josipu Subicu se je 1856. 1. pridružil Simon Subic ; prvi
je še »potoval po okrajnah natoroznanstva«^) razlagaje pridelovanje
in rabo železa, drugi je pošiljal z Dunaja »Pisma o natoroznanstvu«
in »O človeški omiki«") povdarjaje, da materijalistični narodi kakor
Rimljani niso vneti za naravoznanstvo. Uže zaradi, tega, da se

46 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

uničijo vraže, je treba ljudstvu več omike v naravoslovju. Oba
Subica delala sta soglasno, sklicujoča se drug na drugega.

Druga odlična moč, ki se je oglasila 1856. leta prvokrat, je
Janez T u š e k, ki je z Erjavcem vred najodličnejši zastopnik
prirodoslovja ; opišeta se oba v »Janežičevem krogu«.

Pravozuanstvo.

Raba slovenskega jezika pri sodiščih in uradih je neizmerne
važnosti. V poprejšnjih dobah se je dokazalo, da se je slovenščina
uradno rabila mnogo več, nego bi se mislilo : za časa Marije Tere-
zije, francoske vlade in avstrijske restavracije so se zakoni in uradni
razglasi izdajali tudi v slovenskem jeziku. Potem je slovenščina
nekoliko izginila iz javnosti ; šele 1848. leta so se razmere obrnile
na bolje, ko so tudi Slovenci zahtevali državni zakonik v mate-
rinem jeziku.

Zasluge dr. Mažgona, dr. Dolenca in drugih se uvažujejo na
drugem mestu; pravi stvarnik znanstveno -juridične terminologije
pa je M. Cigale, ki je jurist in jezikoslovec bil nalašč ustvarjen za
težki ta posel; nad štirideset let je slovenil državni zakonik ; včasih
so ga podpirali tudi drugi slovenski književniki, n. pr. Navratil,
Stritar, Levstik.

častnih zaslug si je na tem polju pridobil tudi dr. Jos. Kranjec,
porojen blizu Celja, večletni vseučiliščni profesor pravoznanstva.

„Novice" so razglašale oznanila in zakone; 1845. leta zasledili
smo »Oznanilo ') novih postav na Kranjskem za letno delitvo daril
za bike, od 29. INIalitravna 1844« ; podpisani so Jožef baron \\"ein-
garten, deželni poglavar. Kari grof v ^^^olfsbergu, namestnik po-
glavarjev, in Dominik Brandsfetter, poglavarski svetovavec.

„Novice" 1846. leta, str. 172 razglašujejo oznanilo c. kr. dežel-
nega poglavarstva glede davkov in desetine; posebno se povdarja:
»Tlaka, desetina in vsi drugi gosposkini davki ostanejo pri starini
in se morajo kakor dosihmal tudi za naprej brez upornosti in na-
tanko odrajtovati.«

Zastran državnega zakonika zahtevajo ,,Novice" '), da mora
biti preveden v lepo, čisto slovenščino, ne pa v hrvatsko-sbvensko
mešanico.

Zgodovino kazenskega zakonika — oziraje so na kazenske
rede štajerske, kranjske in koroške v 16. st-^letju, razpravlja P — z
v „Novicah".^)

Slovstveni pregled. 47

Grof Leopold Welsersheimb *) razglaša »Oznanilo od 23. Rož-
nika 1848, 1500/ Pr.. radi volitve v Loki in Radoljci.«

Zakon : Mi Ferdinand Pervi ustavni Cesar ^) Avstrijanski id.,
uravna razmere med gosposko in podaniki.

\^ svojih potopisnih spominih iz Gradca 1850. leta z veseljem
naznanja Bleiweis, da bodo nekateri slovenski juristi slovenski
prednašali na graškem vseučilišču.**) V tečaju 1850 — 1853. je bral
dr. J. Kranjec, docent, osem ur na teden o avstrijskem državljan-
skem pravu ; v letu za tem o istem predmetu po sedem ur.
Leta 1853. je bil Kranjec izpraševatelj za judicijalne preskušnje;
istega leta je prišel za profesorja na pravno akademijo Sibinjsko
na Erdeljskem.

Kranjčev vzgled je vzbudil dr. Janeza Kopača in dr. Skedla,
da sta tudi predavala slovenski ; prvi, redni javni profesor in do-
služen rektor vseučilišča v Inomostu, je predaval »red kazenske
pravde« štiri ure 1850 — 1852. leta; drugi je 1850 — 1852. leta čital
o »avstrijanskih kaznovavnih postavah čez hudodelstva« štiri ure
na teden; 1852 — 185-4. leta o »novi knjigi kazenskih postav čez
hudodelstvo« tudi štiri ure.

Od julija 1854. leta nikdo ni več učil pravoznanstva v slo-
venskem jeziku.

„Novice" so tudi povedale svoje mnenje o izdanih zakonih,
n pr. z veseljem pozdravljajo in razlagajo zakon zastran odkup-
Ijenja'); zakon za ohranjenje gozdov ''i izdan po Mariji Tereziji so
„Novice" radi dobrih naukov in lepe slovenščine ponatisnile, ali so
pa prepustile Jurčku, da svojemu stricu razlaga cesarski patent
o odvezi gruntnih in desetinskih davkov.^)

Ko so se uravnale v letih 1848- 1849. nove razmere v Avstriji,
so „Novice" leta 1850. imele mnogo opravila, ko so svojim bralcem
razkladale nove zakone. V podrobnosti se tukaj ne moremo spuščati,
samo to še omenimo, da so imele 27 strani priloge, obsezajoče
»Začasno srenjsko postavo« ; na koncu pripominja uredništvo: »S
tem je razlaga te imenitne postave tako umevno in tako po domače
razložena, da častita gospoda razlagavca, ki sta se v prid sloven-
skega ljudstva tega dela lotila, zares zaslužita veliko hvalo in
zahvalo, ki jo nam bralci od več stranij, posebno iz Štajerskega,
naznanjajo. Le jedno voščilo še imamo v srci, namreč, da bi se
ta razlaga v nobeni županiji slovenskih krajev ne
pogrešala.«

48 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

»Slovensko društvo« v Ljubljani je zahtevalo od vlade, da
naj da prevesti zakone na slovenski jezik. Vsled tega je pravosodni
minister Sommaruga velel notranjc-avstrijskim in primorskim
sodiščem, da naj na zahtevanje strank tudi v slovenščini izdajajo
odloke, da pa naj hkratu poročajo o zaprekah, ki bi utegnile to
zavirati. Tudi kranjski stanovi so dne 12. aprila 1848. prosili vlado,
naj priskrbi prevode zakonov '") ; tej prošnji je ustreglo ministcrstvo
z odlokom od 17. julija, da se poslovenijo zakoni, uredbe in oglasi
za kranjsko kronovino ; prelagatelju je določilo 50 gld. mesečne
plače. Anton Mažgon, c. kr. kriminalni aktuar. in Matej Cigale,
tajnik »Slovenskega društva«, sta takoj začela sloveniti državljanski
in kazenski zakonik. Na Dunaj seje sklicala skupščina jugoslovanskih
strokovnjakov, da sestavi pravniško terminologijo. Leta 1883. je
izšla knjiga: „Juridisch-x)olitische Terminologie filr clie slavischen
Sprachen Oesterreichs" . V slovenskem oddelku so delali dr. Matija
Debevec, dvorni odvetnik, dr. Miklošič in jurist Cigale, ki si je
privzel Janeza Navratila, takrat oficijala najvišjega sodišča.

Leta 1852. so „Novice" odprle novi predel: »Pravoznanska
pisma« '^) zatrjuje, da je zdaj vsaj »nekolikšna vednost« o pravo-
znanstvu potrebna vsakemu omikanemu človeku, zato hoče pisatelj
tega spisa na poljuden način govoriti o popravi in obnovi (Relorm)
v kazenskih pravdah s posebnim ozirom na zatožno pravilo in na
ustno in očitno obravnavo. V uvodu je opozoril pi.satelj na jedini
južnoslovanski pravni časnik ,.Pravdonoša" v Zadru, potem pa
večkrat povdarjal zgodovinsko stran predmeta.

Ker pa ni pričakovati, kakor pravijo „Novice'\ da bi vsi čita-
telji njeni kupili novi kazenski zakon, ga rečeni časopis v sedem-
indvajsetih spisih '^) razlaga priprostemu narodu.

Ko se je vsled uvedenja ustave 1861. leta začelo živahneje
društveno življenje, so 16. avgusta 1861. leta mestni župan Ambrož,
dr. Gosta in Luka Svetec objavili poziv '"') na pristop v pravo-
znansko društvo v Ljubljani, ki bo imelo namen 1. na-
praviti čitalnico in nabrati sčasoma pravoznansko knjižnico ; 2. na-
peljati spomenke, razklade in obravnavski; vaje v pravo- in državno-
znanskih rečeh v nemškem in sloven.skem jeziku ; 8. izobraževati
slovensko pravoznan.sko imenoslovje; 4. izdajati važnejše obravnave
svojih udov, po okoliščinah pa tudi drugo pravoznansko spise.

Dalje se povdarja, da društvo ni namenjeno zgolj pravo-
znancem, ampak tuili vsem tovarišem po opravilu, udom deželnega

Slovstveni pregled. 49

zbora, kupčijske izbe ikomore) in občin, in vsem izobraženim pre-
bivavcem kranjske dežele.

Oglasilo se je 111 udov.**)

Kakor torej kaže oklic, je bil tudi namen društva izdajati
pravoznanski list. Prvi se je lotil tega težkega posla Razlag. Izdal
je tri letnike in še posebno knjigo, imenovano „Slov. pravnik" .

Kolednica tretjemu letu se je glasila : Delo, delo, delo.

Med sodelavci nahajamo Gršaka, ki je , izdajatelj »Čital-
nice«, skušal vednost vdomačiti v širših krogih ; spisal je v drugem
letniku »Uvod v državljanski postopnik« in »Slovensko beleževanje«.
Drag. Tekavčič je pisal »O domovinstvu«, o volilni pravici v
kmečkih občinah, v mestih in trgih in o raznih določbah novega
vojaškega zakona z 1868. leta.

Naš izborni pripovednik iz prvih let najnovejše dobe dr. Lovro
Mencinger je pisal o močenji posestva.

SodelovaU so še V. Prešern, Hren i. dr. Pa vender je nedo-
stajalo duševne hrane in morda tudi naročnikov.

Bogoslovje.

V bogoslovskem slovstvu postavimo na čelo dva značilna
moža, Luko J e r a n a in Antona Martina Slomška; prvi je zbiral
okolo „ Zgodnje Danice " večinoma duhovnike na Kranjskem in
je bil po svoji izredni delavnosti zvezda svetilnica stanovskim tova-
rišem ; stališče Slomškovo na severni meji Slovenstva pa ga je
sililo, da se je v svoji delavnosti moral na posvetno narodno omiko
in vzgojo bolj ozirati nego Jeran. — Slomškovi prijatelji Matija
V o dušek, Lovro V o gr in, Rozman Konjiški, Marko Gl as er
in drugi nimajo v svojem delovanju tako značilnih potez, ker jih
bolj odlikuje neomejena ljubezen do ljubljenega pastirja nego na-
vdušenost do pisateljevanja in zmožnost.

Vo gr i n je zastopnik stare ilirske ideje ; podpiral je Razlagove
nazore, kakor Poklukar v Ljubljani.

Mnogovrstno je delal Rozman Konjiški; poleg bogo-
slovne stroke je obdeloval tudi zgodovino, bil navdušen šolnik,
spisaval molitvenike in gmoti. o podpiral narodna podjetja. (Daroval
je za Matico Slovensko 1000 gld.)

.Jernej Dolžan in .Janez Gl o bočni k, oba Gorenjca, sta
spisavala povesti, zadnji se je mnogo trudil, da se je ustanovila
kranjska gimnazija. Pisal je tudi italijanski.

4

50 Zgodovina slov. slovstva. 111. del.

Štirje odlični učitelji na bogoslovnih učiliščih so bili in so
še deloma dr. V o n č i n a, dr. Ulaga, dr. Cebašek in Zame j i c.
Vončina je zgodovinar ; Ulaga se je početkoma mnogo pečal z
odgojo, potem je postal odločen zagovornik naroda slovenskega
in izboren govornik. Franc Košar v Mariboru, oseben prijatelj
Slomškov, je njegov najboljši življenjepisec ; nekaj časa se je brigal
tudi za javne stvari, on je odličen zastopnik konservativnih načel.

Katekizme sta prirejala bodisi za nižje ali srednje šole Anton
Lesar in Andr. Z am ej i c 1882., za protestantovske Prekmurce pa
Ivan Kardoš 1868. leta v Jako okornem zlogu. Po dreka je pri-
redil: »Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem.«
V Gorici 1869 1. Štirideset tisoč beneških Slovencev do one dobe
ni imelo katekizma v svojem narečju; duhovniki so si pomagaH
z italijanskim katekizmom.

Knjig za krščanski nauk in za zgodbe sv. pisma starega in
novega zakona se je mnogo napisalo; imenuj se najpoprej Anton
Lesar, ki je verozakonske knjige za srednje šole (Liturgiko)
priredil 1863. 1. Pot mu je pokazal dr. Muršec z delom ; Bogočasfje
od 1850. 1. Dr. Ulaga je spisal »Zgodovino sv. vere« s podobami ;
Matija Hočevar 1858. leta. Josip Rozman Trebanjski v knjigi Oče
naš 1851. 1. Josip Rozman (Konjiški) 1855. 1. Kocijančič v Gorici
je po Italijanu Fleury-ju prevel Sveto povestnico na slovenski jezik.

Cerkveno zgodovino, posebno z ozirom na slovanske narode,
so obdelovali dr. Vončina, Andrej Cebašek pa Matija Ho-
čevar; zgodovino oglejskih mučenikov Janez G 1 o b o č n i k,
zgodovino in življenje, svetnikov Matija T o r k a r. Povest iz turških
časov (Bratovska ljubezen) je objavil J. Dolžan. V posvetnih
rečeh sta poučevala Burja in J. Volčič (Žganju slovo) ^ knjige
za posle sta spisala J. Rozman in Val. Lah; J. Vole je mislil
celo na Večno pratiko.

Sveto pismo. Slomšek je bil izprožil misel, naj se sv. pismo
na novo prevede na slovenski jezik, ker je l)il Kumerdej -Japljev
prevod uže pošel. Lotil se je važnega dela Placid Javornik,
podpiral ga je Slomšek, ali videlo se je, da njune moči niso
zadoščale. Radi tega je knezoškol" Anton Alojzij \\' o 1 i" prevzel
nalogo 8 pomočjo najspretnejših duhovnikov slovenskih poprijeti se
tega važnega dela. Jurij Vole, vodja Alojzijevišča in potem stolni
dekan ljubljanski, je zbral okoli sebe te-le duhovnike - pisatelje:
dr. Zlatou.stii Pogačarja, dr. Oebaška, J. Grabnarja, P. Hicingerja,

Slovstveni pregled. 51

M. Kočevarja , L. Jerana , A. Lesarja , J. Marna , Fr. Metelka,
A. Pintarja, A. Mežnarea, M. Potočnika, M. Ravnikarja, Andreja
Zamejca, dr. S. Klančnika,

Govornikov ima ta doba lepo število. V prve čase spadata
frančiškan Joahim Nas t ran in Jurij Vole, vodja odboru za pre-
vajanje sv. pisma ; Nastranove propovedi so izšle 1849. leta ; Vole
je svoje izdal 1848. 1., ker je mislil, da je v onem nemirnem času
najbolj potrebno delovati na ljudi v smislu ljubezni.

Govornik na glasu je bil vinogradnik in naravoslovec V r t o v e c,
kateri je svoje govore osnoval tako, da bi ugajali omikanim in
priprostim ljudem.

Na Goriškem sta živela dva plodovita govornika, Filip Kafol
in Mansvet Smajdek; odličnejši je bil prvi.

Vender so bili ti govorniki kolikor toliko osamljeni in so
delovali bolj na ožje svoje deželane. Bistro oko Einspielerjevo, ki
je dobro poznalo razne potrebe koroških Slovencev, se je oziralo
pazno tudi na duhovsko polje po vsem Slovenskem in takoj uvi-
delo potrebo, ustvariti vsem slovenskim duhovnikom glasilo za
govorništvo. Utemeljil je koroški Blei\veis list Slovenski prijatelj^ ki
je izhajal 32 let, namreč od 1851. do 1883. 1. Odslej slovenskim
duhovnikom ni bilo več treba zajemati iz nemških virov, učili
so se lahko po domačih vzgledih, zajemali iz slovenskih virov.
Slovenski govorniki so opuščali nemške izraze, in so se poleg
lepega jezika naučili tudi vroče ljubezni do domovine, če je
uže poprej niso gojili. Seveda vsi objavljeni govori niso izborni,
vender je mnogo čistega zrna. Med najmarljivejše sodelavce tega
homiletičnega lista se je štel tudi uže poprej omenjeni govornik
Kafol.

Tudi mi se strinjamo z željo, izraženo v Ljubljanskem Zvonu
1883. leta, str. 315, da bi nam kak sodelavec Slovenskega prijatelja
opisal razvoj slovenskega govorništva s posebnim obzirom na Ein-
spielerjevo zakladnico. Ljuhlj. Zvon navaja med glavnimi sotrudniki
te-le govornike : Filip Kafol, Janez G 1 o b o č n i k , Ivan S k o f i c ,
A. A n k e r s t , Josip in Janez Rozman, škof W i e r y , Franc
Cvetko, M. Torkar, J. Volčič, Štefan Kandut, Fr. Rup,
L. Ferčnik. Ne samo zgodovino slovenskega duhovnega govor-
ništva, nego tudi natančno zgodovino slovenskega bogoslovnega
slovstva bi nam lahko napisal marljivi g. dr. Mahnič in bi s tem
delom nekaj koristil.

52 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Najodličnejši izmed govornikov na Kranjskem je bil škof
Zlatoust Pogačar; njegovi govori, izdani 1864. leta, dokazujejo,
kako obsežno je bilo njegovo znanje in kako plemenito srce je bilo
v njegovih prsih; pisava pa je lepa in prijetna. Zraven Pogačarja naj
se omeni Simon Vilfan, stolni prost v Novem Mestu; preprosta
beseda in preprosta vsebina sta umerjeni nižjim slojem našega
naroda. Zraven Slomška so bili na Štajerskem govorniki na glasu
dr. Ulaga, dr. Kovačič in Košar, med ogerskimi Slovenci je
slul Jakob Sabar.

Posebni častitelj Device Marije, Janez Volčič, je izdal
„Nove Šmarnice" in druge molitvenike na čast Mariji. Dovršil je
z J. Skofcem započeto „Razlaganje keršanskega katolškega Nauka",
in zatiral slabe lastnosti priprostega ljudstva s spisom: »Žganju
vojsko, slovo!«

Zdravništvo je v BIeiweisovi dobi častno zastopal Bleiweis
sam, dasi bolj v omejenem obsegu. Ne samo, da je spisal mnogo
poučnih knjig in sestavkov v „Novice'\ priznavali so ga avtoriteto
v živinozdravništvu tudi inorodniki ; izbral si je v živinozdravništvo
omejeno stroko in spisal v nemškem jeziku pohvaljeno delo o
konju. Pri posameznih knjigah ga je zvesto podpiral dr. Strupi.
Med duhovniki se je trudil za to stroko Janez Volčič, sestavivši
poljudnim načinom pisano knjigo „Domači zdravnik". Tem pisa-
teljem .se pridružuje na Koroškem Robida in na Štajerskem
dr. M. P r e 1 o g s prevodom znane Hutelandove knjige : Makrobiotika.

Družba sv. Mohorjn.

Da se ustanovi družba za izdavanje slovenskih knjig za pri-
prosto Ijudi^tvo, to misel je izprožil Martin Slomšek, ko je bil
kanonik in šolski nadzornik v Šent - Andrašu na Koroškem.
Dne 23. prosinca 1845. kta je vložil prošnjo na tedanjo ilirsko
deželno poglavarstvo v Ljul)ljani, ali prošnjo so mu odbili. V
nadomestilo jo jel izdajati „7)>'oW/«ice". Leta 1851. so celovški
Slovenci objavili v JanežiČovi „Slov. Bčeli" oklic, naj se osnuje
»društvo, katero bode knjige za Slovence izdajalo in jih med njimi
razširjalo«. Podpisali so vabilo: Andrej Einspieler; Franjo
Zorčič, spirituval v Celovcu; Josip Rozman, stolni kanonik v
Šent-Andražu ; Ant. Janezi č, učitelj v Celovcu ; Drag. Robida,
profesor v Celovcu; Matija Maj ar, župnik v Gorjah; Balant
L e s j a k , župnik v Dvoru ; Gregor S o m m e r , učitelj v Borovljah.

Slovstveni pregled. 53

Vlada je z odlokom od 28. oktobra 1853. potrdila društvo, ki je
dobilo ime Društvo sv. MoJiora. Sv. Mohor, baje rodom iz Rojana
blizu Trsta, je bil naslednik sv. evangelista Marka in prvi oglejski
škof; oznanjal je krščansko vero po krajih, kjer zdaj žive Slovenci.

Udnine je bilo plačati 3 gld. na leto, za učitelje na prosto-
narodnih šolah na kmetih in za učence 1 gld. 30 kr. Takoj
prvo leto se je oglasilo 785 udov, ali je potem vedno padalo, tako,
da jih je 1859. 1. bilo samo 263. V tej dobi je bilo vseh udov 5204
in razposlanih 20.252 knjig.

Anton Janežič in Einspieler sta predlagala, naj se zniža
udnina in naj se društvo postavi na cerkveno stališče, to je, naj
postane bratovščina; tudi se je vzprejel predlog, da more družba
vzprejemati dosmrtne ude. Krški knezoškof Valentin Wiery je od
papeža Pija IX. izprosil odpustke za bratovščino.

Odslej je bratovščina vidno naraščala; v letih 1860 — 1870 je
45.759 udov prejelo 252.765 knjig; v letih 1870—1880, 227.226 udov
1,337.223 knjig; v letih 1880-1891, 415.672 udov 2,494.034 knjig,
torej v 40 letih nad pol milijona udov nad štiri milijone knjig.

Knjige so bile po večini nabožne, pa tudi posvetne vsebine,
nabožna vsebina je obsezala razne stroke ; tako n. pr. Slovenski
Goffine ali razlaganje cerkvenega leta (L, Ferčnik 1878 — 1881),
Zgodovina svete vere (Jarnej Ciringer, 1. 1853., Jožef Ulaga, 1. 1855),
Zgodovina sv. katoliške cerkve (1883 —1887, dr. Križanič), Placid
Javornik je prevel Mozesove bukve, Zgodbe sv. insma (Kr. Smidt
1860 — I86I1, Zgodbe sv. cerkve (Lesar do 1864), Življenje svetnikov
(1866—1874 dr. Rogač in Torkar) ; Življenje Kristusovo (od 1868.
do 1877. 1., Kocijančič), Fr. Šmuc, Fr. Košar, Bartol, J. Volčič in
Škufca so pisali molitvenike 1875, 1876 i. dr. — Andr. Kalan je prevel
Tomaža Kempčana. Od leta 1882—1891. je popisal J. Volčič Žit;-
Ijenje prehlažene Device in Matere Bošje, Življenje gospoda Jezusa
Kristusa Iv. Skuhala 1889. Za govorništvo je skrbel Kafol.

Takoj iz začetka se je uvaževalo petje. Od 1856 — 1858. 1. so
dobivali udje tudi po Stojanu urejene „Drohtinice" za društveno
knjigo. 1857 — 1858. leta je družba podarila udom bogato urejeno
Slovensko koledo (267 str.l, od 1860. leta naprej je Koledarček stalna
društ\vjna knjižica; temu so se istega leta pridružile „Večernice'%
zbirka v vezani in nevezani besedi spisanih krajših sestavkov po-
učne in zabavne vsebine, ki se pa ni branila niti smešnic niti ugank
niti narodnega blaga.

54 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Osobito je odbor skrbel za pripovedno berilo v širši meri ;
v drugem letu je izšla poučna in kratkočasna povest Božidar,
1856. 1. Elizabeta ali prognanci v Sibiriji. Prvi slovenski romano-
pisec Janez Cigler je spisal povesti Deteljica in Kortonica^ od 1864. 1.
pa so se pridružili Erjavec, Jurčič, Zakrajšek, M. Ravnikar, Poženčan,
Podmilšak in F. V. Slemenik. Miklova Zala iSket) uvaja naše ljudstvo
v dobo turških vojen.

Radi čitajo udje življenjepise odličnih Slovencev, na primer
Fr. Barage (1869), Ig. Knoblecherja (1881). Fr. Pirca (1887); Matija
Majar je poljudno opisal vsem Slovanom važno dobo Cirila in
Metodija (1885i, J. Gomilšak jih v duhu vodi v Rim (1878).

Kdor pazljivo zasleduje razvitek duševnega življenja Slovencev,
uvidi, da se koncem šestdesetih let javljajo nove struje. Tudi v
družbi sv. Mohora se vidi to ; kajti 1867. 1. se je začela ozirati na
posvetne in kmetom koristne stroke: izšel je „Umni vinorejec'%
„ Umni gospodar'" (spisal Fr. Jančar) ; 1868. leta je začel Fr. Erjavec
v poljudni obliki opisovati domače in tuje živali v podobah (do
1870. leta). Odslej se je družba vsako leto ozrla na drugo stroko :
1870. leta je spisal I. Tomšič „Poljedelstvo" , 1871. leta I. Sernec
„Nauk o gospodinjstvu" , 1872. 1. je razložil Ferdo Kočevar ..Kupčijo
in obrfnijo", 1873. leta dr. Vošnjak „Umno kletarstvo" in J. Volčič
„Domačega Zdravnika" 1874. leta ; tudi znana kmetovalca Kuralt
in F^ovše (1875 — 1878. leta) sta s svojimi spisi („JJmni sadjerejec"
in „ Umni kmetovalec") prišla družbi na pomoč.

Od 1874. do 1891. leta je J. Stare v priprostem in lepem
zlogu slovenskemu narodu razlagal občno zgodovino.

V zadnjem desetletju se je družba ozirala tudi na važno stran,
ki je bila še neobdelana : Dr. Tavčar je začel 1873. leta v zvezkih
izdajati knjigo „Slovenski pravnik" , Henrik Schreiner (1889 — 1891)
je spisal „Fisiko^ s posebnim ozirom na kmečki stan.

Družbi so na uslugo najboljši slovenski pripovedniki. Od
1859. leta, ko družba ni imela niti 300 udov, se je v tridesetih
letih povzdignila do blizu 80.000 udov in je slava Slovencem pred
vsemi avstrijskimi narodi: se tako družbo se ne more ponašati
noben narod v Avstriji, niti češki ne. Ona dokazuje ukaželjnost
in omiko preprostega naroda, ki ima svojo zaslombo v kmetskem
stanu, ki daje Slovencem največ naraščaja v omikanih slojih.

Poleg narodnega društva — družbe sv. Mohora — važnega
za vst; Slnvcnct; in ustanovljenega na staroslavni korotanski zemlji

Pisatelji. 55

1852. kta, so štajerski Slovenci deset let pozneje zasadili prve
kali jednakemu društvu, namenjenemu višjim slojem slovenskega
naroda: Matico Slovensko, 1863. leta ob priliki tisočletnice prihoda
slovanskih blagovestnikov na Moravsko. Njeno delovanje opišemo
v IV. zvezku te knjige.

IV. Pisatelji.

a) Dr. Janez Bleiweis in njegovi sodelavci v ,,Novicah'i

Jan^z Bleiweis (1808—1881.)
porojen 1, 1808. v Kranju, je postal 1833. 1. na Dunaju doktor medi-
cine; nato je poslušal predavanje o živinozdravilstvu in si pridobil z
nemško pisano knjigo 'i o konjskih boleznih priznanje v strokov-
njaških krogih. Prišedši nazaj v domovino je prevzel profesuro na
tedanji medicinski in kirurgični šoli v Ljubljani in h kratu tajništvo
v C. kr. kmetijski družbi, ki je bila začela izdajati „Xovice" ') ; dru-
štveni tajnik jih je imel uredovati. Z velikim veseljem so Slovenci
iz sosednjih slovenskih pokrajin pozdravili „Novice" , na primer
T. Krempl iz Štajerskega. M. Maj ar iz Koroškega. Okoli „Novic"
so se začeli zbirati skoraj vsi slovstveno delujoči rodoljubi v vza-
jemni trud za narodni napredek.

Dasi so „Novice''' bile v prvi vrsti namenjene kmetom, roko-
delcem in obrtnikom, je vender Bleiweis svoj glas povzdignil
tudi v slovstvenih zadevah ; izhajati so začele „Novice" v bohoričici,
pa uže v 6. številki prvega tečaja objavlja Tone Krempl dopis
»Iz dolniga Stajerskiga«, v katerem priporoča gajico, v
kateri sta pisani zadnji dve tretjini dopisa z naslovom : »Ljubim
Krajncam, našim bratam, bratovsko pozdravljenje od
Radgone na malim Stajeru.« Vsakemu sodelavcu je dal na prosto
voljo, katerega pravopisa se hoče posluževati; izrecno je on povedal,
da ne želi jezikoslovnih prepirov, da ne piše za Gorenjce, ne za
Dolenjce, nego za vse Slovence ^i, »pismovinski jezik« slovanski
biti more samo eden uže govorjenih, pa ne kakova mešanica*); jezik,
v katerem je bila pisana Razlagova „Zora\ mu je bil »lunin«''); po-
lagoma se je treba bližati splošnemu slovanskemu pismenemu
jeziku ''i; radi tega je bil proti M. Majarjevim nazorom.") Priporočal
je prost naroden zlog^), želja o enotni pisavi pa se mu je zdela

5G Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Še prerana'); izrekel je željo po leposlovnem listu'"), po »Matici
Slovenski« '*), in tedaj opravičeno trdil, da so „Novice" središče
slovstvenega delovanja'''); povdarjal proti Ceg-narju'^), da ne gre,
vedno se puliti samo za slovnico in pravopis ; radi lepega jezika
ponatisnil je Vodnikovo'*) »Pove dan je od slovenskega
jezika«. Prosil je »Kranjsko zgodovinsko društvo«, naj izdaje
svoje zapiske tudi v slovenskem jeziku.' 'i

Z veseljem '") je opisoval za Slovence ali za ožjo kranjsko de-
želo zaslužne može, n. pr. barona Žigo Cojza"), Franca Hlad-
ni k a '"*), P. H a u 1 i k a , stožernika (kard.) zagrebškega, Staniča "),
Jurija J a p 1 j a ^"), Vodnika.

Ko je Prešern umrl, je objavil Bleiwei# oklic, naj se nabira
denar za primeren spomenik^'), govoril o literarni zapuščini Pre-
šernovi ^-), objavil dopisovanje med Vrazom in Prešernom, Jarnikom
in Vrazom^'), spisal predgovor k Vernetovemu članku: »Nekoliko
odlomkov iz Korana«, in k slovensk. prevodu »Nebeške komedije«.'^*)

»Matici Slovenski«, katere dovolitev je radostno naznaniP^),
je bil neutruden odbornik in od 1. 1875. — 1881. tudi predsednik,
nekaj let urednik njenemu „Letopisii'\ v katerem je objavil devet
spisov ^^).

Ko je nastopilo viharno leto 1848.'*^), „Novice' niso mogle služiti
samo kmetijskim in rokodelskim namenom in tihemu slovstvenemu
delovanju, nego morale so postati glasilo tudi splošnim željam
sloven.skega naroda, zaradi tega jih kmetijska družba ni hotela več
zalagati in jih je prepustila tiskarju Jožefu Blazniku v naklado.
To je bilo »Novicam" le v korist, kajti odslej se je mogel Bleiweis,
bivši urednik, svobodneje gibati. Bil je takrat poklican v pomnoženi
zbor deželnih stanov kranjskih '^ ko so na Dunaj poslali posebno
deputacijo, naj svitlemu cesarju na srce položi udanost kranjske
dežele pa tudi njene želje; član deputacije je bil tudi Blei\veis,
kije na cesarskem dvoru odkritosrčno povedal n.-i-lvojvodi Ivanu,
naj vlada ves slovenski narod po Kranjskem, Štajerskem, Koro-
škem in Primorskem združi v jedno upravno celoto, v močen jez
na južno stran.

To misel je povsod zastopal brez str;dui "). Da bi se mnogo-
številne potrebe slovenskega naroda mogle povdarjali tem uspešneje,
se je kakor na Dunaju in drugod tudi v Ljubljani osnovalo »Slo-
vensko društvo na Kranjskem«, kateremu je bil on predsednik;
„Letopis" tega društva, izdan 1849. 1.^"), obsega poleg društvenih

Pisatelji, 57

stvarij nekaj Poženčanovili in Vrtovčevih zanimljivih zgodovinskih
spisov.

Vselej se je odločno potegoval za to, da se uvede slovenščina
v šole in urade ; 1. 1850. se je uvedla slovenščina v latinske šole,
in dr. Bleiweis je bil prvi'''), ki je tu pomagal Slovencem, kajti
v »Slovenskem društvu« se je pod njegovim vodstvom sestavilo
^Slovensko berilo" za prvi gimnazijski razred, za drugi, tretji in četrt
razred pa 1852., 1854. in 1855. 1., in s tem je vrlo ustregel teda-
njim potrebam.

Od 1852. do 1856. 1. je izdal pet zvezkov ^Koledarčka sloven-
skega" ^ ki je imel poleg navadnega koledarskega blaga životopise
odličnih Slovencev^"), pesni in pripovesti naših prvih pisateljev.

L. 1854. je podaril Bleiweis osebno „Koleclarček" istega
leta tedanjemu škofu ljubljanskemu Antonu Alojziju Wol fu ; govor
se je zasukal na Vodnika, čegar slika je krasila „ Koledarček", in
na njegov nedovršeni slovar; Wolf je sklenil Slovencem oskrbeti
izdajo tega dela iti je v svoji oporoki volil v ta namen lepo vsoto.

Ko se je začela narodna zavest v Slovencih zopet vzbujati
in ko so vsled tega po mestih in trgih začeli prirejati narodne
veselice, je pomnožil Bleiweis naše gledališčno slovstvo na ta
način, da je 1. 1864. in 1865. na svitlo dal pet zvezkov „SlovensMh
glediščnih iger" .^^)

Če se sme Bleiweisova delavnost od 1850. do 1860. 1. ime-
novati njegova slovstvena doba, ga moramo od 1860. leta poslej
občudovati kot narodnega zagovornika v javnih zborih. »Svobodno
gibanje županij, deželni zbor in državni zbor je tista važna trojica,
ki nam obeta boljše nove čase« ^*). Izvoljen v treh okrajih v deželni
zbor na Kranjskem ^'j, je vzprejel poslanstvo za ljubljansko okolico,
in si je v 18 letih s svojim obširnim znanjem, moškim vedenjem
in neupogljivo doslednostjo pridobil brezpogojno spoštovanje pri
prijateljih in nasprotnikih. Več stotin obširnejših in krajših govorov
o raznih predmetih je zabeleženih za vselej v zapisnikih kranjskega
deželnega zbora; posebno pa je odločno zagovarjal narodni napredek
v gospodarskem oziru, govoril proti povišanju pre-
mnogih davkov in se trudil za zboljšanje občnega
zdravstva in za uvedenje slovenskega jezika v šole
in urade.

Ko so na Kranjskem Bleiweisa izvolili v deželni zbor, so
tudi na Štajerskem rodoljubi hoteli pokazati svojo ljubezen do

58 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

njega. Dne 12. januvarja 1862. 1. je Davorin Tistenjak na čelu večji
deputaciji prinesel Bleiweisu majoliko v spomin.

Kar se tiče Bleiweisovih izvirnih slovstvenih del, spadajo
večinoma v živinozdravništvo. Prve so „Bukve za kmeta"^\ Po
teh je naznačen njegov službeni posel skozi vse njegovo življenje,
kajti potem, ko se je razpustila v Ljubljani medicinsko- kirurgična
fakulteta, ustanovila se je vsled njegovih naporov živinozdravniška
šola, kateri je bil on izboren učitelj in vodja. Leta 1856. je bil
imenovan c. kr. deželnim zdravnikom za živino, opravljal je ta posel
do 1873. leta. Vse njegove knjige iz živinozdravniške stroke, o
katerih tukaj ne moremo govoriti pobliže, so navedene v »Knjištvu«
(sub 37 — 46).

Vzajemno z dr. Struppi-jem je začel izdajati obširno „Živino-
sdravništvo" , o kateri razpravi pravita ponosno pisatelja, da še drugi
Slovani nimajo enake. Ker je bil Bleivveis tajnik kmetijski družbi
in torej duša temu društvu, je tudi opisal 1855. 1. nje zgodovinski
razvitok. Kakor se iz tega vidi, je delal Bleiweis v strokovnjaški,
gospodarski, javni in slovstveni struji.

Najbolj so v narodni organizem segale „Novice", ker se je
razvideio, da jih vodi z zrelim umom trezno misleč mož; zato so
se zbrali okoli njega vsi stanovi ; imel je srce tudi za preprostega
kmeta in delavca. Za blagor slovenskega naroda mladostno vneti
rodoljubi iz vseh slovenskih dežel — najpoprej iz Štajerske —
80 se ga oklenili in ga podpirali. L. 1848. se je razdrobil fevdalizem
in prikazali so se lepši časi; ^A^outce" so bile vedno oprezne, niša
razgrevale srca čitateljev z bliščečimi frazami, pa tudi od 1849. do
1860. leta niso obupavale, nego tolažile so in se moško borile za
pravice slovenskega naroda. Ko je nastopila ustavna doba, ni vzprcjel
Bleivveis ponujenega mu državnega poslanstva, ker je vedel, da
v Ljubljani na raznih mestih, katera je zasedal, več koristi narodni
reči nego na Dunaju. Pozneje se je preneslo narodno delovanje
na tabore; na Kranjskem so dobili narodno večino v deželnem
zboru. Nastali sta dve stranki, ki sta ovirali napredovanje v na-
rodnem delu ; stali pa sta obe bolj pod tujim vplivom, nogo sta
si mislili.

Pa ne samo na vse Slovence, tudi na Hrvate se je oziral
Bleivveis in gojil žive simpatije do njih. Podpiral jt^ vsako stran slov-
stvenega delovanja in bil več let predsednik »Matice Slovenske« ;
Bleivveisovo ime je bilo najbolj popularno v Slovencih : domača

Pisatelji. 59

društva, kmetske in mestne občine so ga imenovale častnega člana;
»Jugoslovanska akademija« ga je imenovala pravim članom, mnogo
učenih društev ga je uvrstilo med dopisujoče ali častne ude ; ruski
»Gosudar« mu je 1862. 1. podaril Vladimirov, naš cesar 1868. leta
Franc Jožefov red. Sijajno so Slovenci praznovali njegovo sedem-
desetletnico 1. 1878.

Jeden najzvestejših sodelavcev mu je bil od 1854. 1. do smrti
Andrej Marušič; v označenje njunega iskrenega prijateljstva tukaj
jeden list.

Prečastiti gospod Profesor!

Predragi mi Prijatelj!

Andrejčetov imam jaz precej v ,,2)ratiki" zaznamovanih na
30. dan novembra, al verjemite mi, da nobenega mi tako milega
kot Vas. Zato niso prazne besede, če Vam k jutrajšnjem godu naj
toplejša vošila pošiljam na obali Soče. Pa tudi moja soproga in
Janko z vsemi svojimi so mi naročili, dodati njihova srčna vošila.

Bog daj, da se še nekoliko let boriva skupaj za blagor
naroda, kateremu sva Vi kakor jaz resnično udana.

Bog Vas tedaj pozivi na nujvečo radost meni

Vam bratovsko udanemti
V Ljubljani 29.111. 1879. Dr. Jan. Bleiiveis.

Ferdinand Schmidt (Kovač iz Si.ške 1771 — 1878) iz Šoprona na Ogerskem,
prišel je mlad na Kranjsko in si je tu po spretnosti in marljivosti pridobil pre-
cejšnje premoženje ; bil je trgovec in posestnik Plavčeve hiše v Šiški. Trgovino
pa je sčasoma popustil in živel samo naravoslovju, zlasti entomologiji. Podpiral
je vsako dobro napravo.

Mi Slovenci ga smemo šteti med svoje naravoslovce in narodne gospodarje.

„Novice'' je takoj s početka podpiral z raznovrstnimi dopisi, učil je n. pr.
kako je treba po novem načinu žlahtno drevje raznega plemena vzgajati iz pesek'),
kako uničevali gosenčne zalege.")

Razkladal je škodljivost belih metuljev '), mravelj *), kako je treba saditi
krompir ^), kako škodo toče ali ognja odjemati °), kako bi trebalo »postopačem in
fantalinom kaj malega plačati", da bi pokončavali hrošče. O Poseben prijatelj pa je
bil pticam"), in je priporočal učiteljem, da pouče učence, kako koristni so ptiči.

Dober prijatelj mu je bil mi-sijonar Pire ') v Ameriki, čegar pisma je ob-
javljal v „Novicah'' ali nDanici." Schmidt je vzbudil v Erjavcu veselje do naravo-
slovja; Erjavčev Schnakschneperlein je „Stari kovač iz Šiške".

Prijatelj je bil Prešernu, ki ga je skušal pridobiti za slovensko - narodno
stvar; naravoslovec pa je svetoval pesniku, naj popusti — fantazijo.

Prešern je pel o njem :

Ni mi povšee
Nemško ime.
Srčno pa ljubim
Kranjsko srce.

60 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Peter Aleš iz Vodic na Kranjskem, stolni dekan in višji šolski nadzornik
v Trstu. Vnet za umno kmetijstvo je izdal ^Zvedenega kmeta". V .Jelšanah in na
Premu, kjer je služil, je sadjarstvo napredovalo bolj nego v drugih bližnjih krajih.

Peter Leskovic (1793 — 1847.), uradnik c kr. kmetijske in obrtnijske družbe
v Ljubljani. Pisal je mnogo o kmetijskih .^tvareh, n. pr. kako se imajo naše kmetije
popravljati, da bo prav; kmetijska žola *) (po nemški knjigi), o kravji vpregi in
občinskih pašnikih-), o zboljšanju rokodelskega orodja, o turšiei ali koruzi;^) o
močirji po senožetih in travnikih, priporočal je nove grebene za tkalce *), načrte za
primerno stavljenje kmetijskega poslopja.'') Nekatere reke in uganke je zložil v
vezani besedi.')

Jurij Pajk (1797 — 1805.) iz Ljubljane, tesarski naslavnik, je marljivo do-
pisoval v „Novice" o raznih strokah gospodarstva, n. pr. kako se delajo dobre
kapnice v krajih, kjer ui vode, o drenaži,') o gnojenju senožetij"), priporočal bra-
tovščino sv. Florijana^j id., o stanju kmetijstva v Avstriji sploh.^)

Jernej Medved iz Logatca (1799—1857) je pisal v ^Novice" o narodno-
gospodarskih rečeh in nabiral besede za Wolf-Ci(jaletov slovar; v nNovicah"
1845. 1. je razglasil ponovljeno prošnjo, naj Slovenci iz vseh krajev nabirajo
imena zelišč in dreves, rokodelskega in kmetijskega orodja, posameznih delov
mlina in puške. Na smrtni postelji je izdelal »Slovenski slovar o rastlinstvu."

Izdal je tudi dve knjigi nabožne vsebine.

Matija Vrtovec (1784—1851.)

porojen v Šmarjah na Goriškem, je služboval najpoprej v Vipavi, od
1829. 1. na Planini, pozneje kaplan in vikarij v St. Vidu pri Vipavi.

Svoje farane je tako ljubil, kakor ljubi oče svoje sinove. Da
bi jim mogel koristiti v duševnem in telesnem obziru, izobrazil
se je sam mnogovrstno : razumel je razven jezikov, ki se uče v
šolah, še italijanski in franco.ski.

Posebno pa ga je veselilo vinogradarstvo ; da bi se poučil,
kako se goji ta struja kmetijstva drugod, prepotoval je domače
kraje slovenske, Istro, Dalmacijo, gornjo in srednjo Italijo, Nižje
Av.strijsko. Saksonsko in Bavarsko. Gojil pa jo tudi druge strani
kmetijstva, kakor dokazujejo njegovi spisi.

Njegov prvi spis: ..Vinske Me hvahr^) je kazal, kam meri
ali teče stroka njegovega glavnega delovanja. V tem članku je
dokazal iz zgodovine, kako so v čislih imeli vinsko trto v starem
zakonu, in da je še zdaj Bogu najbolj ugodni dar; pevca ljubezni
pač hoče naprositi, naj ji zapoje dostojno hvalo. ^)

V nastoj)nem letu so že naznanjale ,,Novice'\ da upajo ustreči
svojim mnogim bralcem, ako jim v roke j)odade ves »Nauk o vi no-
reji«, ki ga je spisal Matija Vrtovec, hoteč razglasiti na javno
korist svoje tridesetletne izkušnje.'') Knjiga jo prihajala v prilogah

Pisatelji. 61

„Novicam" na svetlo, zvala se je ., Fmorc/Vt". Ta knjiga pa obsega
toliko rečij, koristnih za kmeta, da se sme imenovati v pravem
smislu »kmetijska šol a«.

V jako mikavnem predgovoru razlaga, kako so učeniki na
Slovenskem začeli spisavati cerkvene in posvetne knjige, kako se
v novi dobi nenavadno gibljejo tudi slovanski narodi, Cehi, Poljaki,
Hrvatje, da Slovenija tudi ne sme zaostati . . . Kmetijska družba

naj bi obravnavala svoje stvari v materinem jeziku »Dragi

slovenski bogoslovci, vzemite si to k srcu, da ni še zadosti z bogo-
slovjem in slovenščino dobro seznaniti se . . . Vinorejo pa pripi-
šemo dragi materi Sloveniji s prisrčnim privoščenjem, da, kakor
so ..Novice" vinorejo, bi tudi ona veliko dobrega k pridu dragih
Slovencev zarodila«. V pristavku so sodelovali: Zalokar, Hieinger,
Trummer; tam se govori o francoskih, nemških in o ogrskih trtah.

Ker se je mogla »Vinoreja« imenovati kolikor toliko »kme-
tijska šola«, je celo naravno, da ga je privelo njegovo delovanje
do kemičnih preiskavanj in poskušenj ; iz tega mu je nastala nova
knjiga, naslovljena „Kmetijska kemija".

Knjiga je razdeljena v šest oddelkov; v I. se razlagajo ob-
činske, natorne in kemijske postave; v II. občinski zapopadki organ-
skega življenja ; v III. natorne in kemijske postave, obrnjene v člo-
vekovo zdravje in dolgo življenje ; v IV. natorne in kemijske res-
nice, obrnjene na živalstvo; v V. obrnjene na kmetijstvo in v
VI. na kmetijske pridelke.

Spisana je knjiga v navduševalni besedi; naganjal je Slovence,
naj skrbe, da jih drugi narodi ne zaduše s svojimi pridelki. »Zakaj
bi vendar Slovenci, čijih očaki so bili kmetje, tudi enkrat in sicer
v kmetijstvu ne napredovali ? . . . Predragi, z molitvenimi bukvi-
cami se še vse pri ljudstvu ne doseže itd.«

Spisavši Slovencem to zanimljivo in poučno knjigo, je poročal
v ,,Novicah"'^] o »Zboru nemških kmetovavcev in gozdnarjev v
Gradcu«, in o »Zboru ^) vino- in sadjerednikov v Heilbronu« ; na
to objavil v „Novicah" lepo vrsto člankov o Z vez d o s 1 o vj u.®)
Tvarina je tako razvrščena, da govori v§ 1. — 6. o zemlji; § 7. o
luni; § 8. o solncu ; § 9. — 11. o planetih; § 12. o gorečih kroglah;
§ 1 3. o težni moči solnca; § 14.— 15. o »stavnih« zvezdah; § 16. končal
je sestavek z napisom »Pogled v zvezd e«.

»Slovenci, o dragi SLovenci! nadjamo se, da hote te zvezdo-
slovske pervine z radostjo brali, svoje oči in svoj duh v jasnih

52 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

nočeh pogostoma kviško povzdigovali in mogočnega vedno molili
— Boga.« »Križarske vojske« je priobčtl „Letopis slovenskega
društva na Kranjskem". I. zv. 1849. 8". Str. 22—43.

Ker je bil spreten govornik, bil je mnogokrat naprošen, da
pomaga svojim stanovskim sosedom; te govore je spisal in vsled
mnogih prošenj dal na svetlo pod naslovom „Shodni ogovori" 1850.^)

V predgovoru pravi, da se je lotil tega dela, ko je, izdavši
več drugih del, se bolj seznanil z jezikoslovjem ; hotel je pomnožiti
domače slovstvo in ustreči priprostemu ljudstvu, pa tudi bolj omi-
kanim krogom ; radi tega so govori zloženi v praktičnem smislu
in v živi zgovornosti. Doklada „Novicam" je izšla leta 1853. „Občna
povestnica" ali „Zgodovina celega sveta" \ 8". Stran 1 — 495. (Glej
Verne ) Uže pet let poprej je začel Vrtovec spisovati »Občno zgodo-
vino« ; zgoraj omenjeni sestavek križarske vojske je dal natisniti za
poskušnjo. Med izdelovanjem tega dela je obolel in stopil v pokoj.
V pismu do urednika „Novic" 1. 1851. str. 202—203 naznanja, da
delo napreduje kljubu bolebnosti, da pa ne ve, je li bo mogel
dokončati tudi novi vek. Najpoprej so začele objavljati „Novice"
»Zgodovinska pisma«. L. 1853. je začela izhajati zgodo-
vina kot priloga „Novicam". Kakor je Vrtovec slutil , ni mogel
izvršiti sam dela; kajti smrt ga je pograbila 2. septembra 1851. 1.

Vrtovec je bil uzor slovenskega rodoljuba, pridnega gospo-
darja, gostoljubnega in vestnega duhovnika in plemenitega člo-
vekoljuba; njemu, pisatelju gre zaslužena hvala, da je v nekaterih
strujah uspešno oral ledino.

Njemu v spomin sta zložila Podgorski — Luka Svetec — v
„Novicah'- "*) in Vitoški — Matej Frohlich — slavospeve v „Danici".^)

Zato kopač domačega zaklada!

Naj liram Ti polnijo lovori vina,

Naj rab' Tvoj glas kot cvet in sad nograda!

^Nov." 1846, 33.

Dr. Jožef Orel (1794—1874.), porojen v Skopem pri Dulovljali na Primor-
skem, C. kr. beležnik, odbornik raznih narodnih društev, podžupan ljubljanski,
je marljivo dopisoval nNovicam' z njihovega početka do 1869. 1.. n. pr. >Sol in
šolnikov na deželi nikdar ne pozahile«;') navod gnojišče koristno napraviti;') o
škodljivosti malih kebrov, in kako jih je pokončati;') o sviloreji na Kranjskem;*)
o travnih in vrbnih semenih.') Objavil je oznanilo kmetijske šole v Ljubljani v
»slovenskem vsakateremu, tudi neučeneinu Slovencu razumljivem jeziku«.

^Novice" 1849. leta, str. 15, prii)ovi'dujojo, da sla hila dr. Orel in Karol
Dcžman po ministerskem dovoljenju potrjena učitelja kmetijstva v slovenskem

Pisatelji. 63

jeziku v Ljubljani. Orel se je odločno potegoval za pravice slovenskega učitelja,
in je bil bržkone prvi advokat na Kranjskem, ki je uradoval slovenski. Abso-
lutistična vlada ga je bila za nekaj časa odstavila') od odvetništva in mu še
le pozneje dala mesto notarja.

Poročal je iz kmetijskega zbora na Dunaju,') priporočal novo kmetijsko
orodje,") ogledaval nove kmetijske naprave na Češkem in Saksonskem,') pnporo-
čaval zavarovalna društva,"*) opominjal") kmete, da naj se poprimejo »sadjereje".

Začel je delati na to, da se izsuši veliko barja pri Ljubljani; sploh ga
mora kranjska dežela prištevati svojim prvim rodoljubom in dobrotnikom.

V ^Novicah" 1862, str. 225, pripoveduje Orel sam, da je vložil slovensko
prošnjo, naj se vknjiži dolžno pismo; odlok se je glasil tudi v slovenskem jeziku.
Popolnem oslepel je objavil v ^Novicah" leta 1873, stran 124 „Jeremijado starega
Slovenca".

Mihael Verne [Brnje] (1797—1861,) iz Orehka na Kranj-
skem, kaplan in katehet v Postojni, 1825, leta stolni kaplan in
škofov tajnik v Trstu, potem katehet na tamošnji realki, nato korar
pri sv. Justu, 1846, leta prost in nekaj časa škofijski namestnik.
Kakor skoraj vsi slovenski pisatelji te dobe, je bil Verne samouk
v slovenšč-ini in pozneje učenec in sodelavec Bleiweisovih „Novic".
Kakor Vrtovec si je Verne takoj iz početka izvolil določene struje
v pisateljevanju in se tega posla dosledno držal do svoje smrti;
•on je slovenski »turist«. Od nekdaj ga je veselilo potovati, kakor
pripoveduje sam ; ogledal si je najpoprej ožjo domovino in sosednje
slovanske dežele.

1. »Potovanje po nekaterih jugo-slovenskih krajih."

Upotil se je iz Trsta črez Kras, popisal Postojno, Jamski grad in njega
zgodovino, obiskal Hicingerja, grobe Linharta, Vodnika in Čopa, se seznanil s
Koseškim in Bleiweisom , ogledal rojstne kraje ia hiše dr. Jakopa Zupana in
M. Ravnikarja, tržaškega škofa, obžaloval, da v Celji bolnega Slomšeka ni mogel
videti; krenil v Gradec, od koder je čez Bruk in Ljubno prišel nazaj domov po
drugi poti. To je bil samo uvod večjim spisom v nastopnih letih, n. pr. H. »Poto-
vanje po Laškem". „iVoitce" 1852. 222 — 347. Vsebina spisa je v nasprotji z na-
slovom, kajti večji del potopisa se bavi samo z Rimom.

III. »Potovanje v Sveto Deželo v letu 1857." ') Pridejane so potopisu pesni in
molitve, ki se v Jeruzalemu na vsakdanji procesiji pojo in molijo, — spričevalo,
kakoršno dobi v sppminek vsak božjepotnik v Jeruzalem, — in pa podobi, obris
mesta Jeruzalemskega in cerkve Božjega groba v Jeruzalemu.

Ta knjiga je nastala iz potopisov v gNovicah" 1. 1858. v LXIV. listih do
predragega prijatelja z naslovom: „Potovanje po izhodnem ali po jutrovili de-
želah v 1. 1857.'^ Dne 21, sušca je odrinil iz Trsta, opisal Kandijo, Siro, pohva-
livši grški narod; 2. aprila je prišel v Palestino; obširno popisuje velikotedenske
obrede v Jeruzalemu. Knjigo je posvetil Janezu Bleivveisu.

Druga stroka Vernetova je bila zgodovina. Vrtovec je začel
spisavati zgodovino in jo objavljal v „Nomčnih" dokladah, pa je

64 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

ni dovršil; tega dela se je lotil Verne spisavši „ Občno povestnico"^).
Tvarina v tem smislu ni razdeljena enakomerno, ker I. zvezek
obsega zgodovino od početka do 1492. 1., II. zvezek pa do današ-
njega dne. Ozira se pa seveda več na Slovane, nego na druge
povestnice. Na koncu vsake dobe se ozira na Cehe, Poljake, Ruse,
južnih Slovanov se pa ne spominja. V zadnjem poglavju riše zna-
nost, umetnost in slovstvo evropskih narodov nove dobe. § 88.
pravi : »Poslednjič smo došli, hvala Bogu, do narodov, ki jih j©
mati Slava rodila. Najmogočnejši med temi narodi so Rusi id.«
§ 11. je namenjen Jugoslovanom, kjer pa omenja slovstveno zgo-
dovino samo Slovencev ; o Hrvatih in Srbih ni duha ne sluha.
Nekaj zgodovinskih del je ostalo v rokopisih.

Dobro so pogodili slovenski pisatelji one dobe nalogo svojo, da so obračali
pozornost na gmotno blagostanje slovenskega naroda, ki je v prvi vrsti polje-
delec; Verne je poslovenil: „Giite und Weisheit Gottes m der Natur" in nekoliko
odlomkov objavil v nNovicah" 1. 1859, 19—31. Ni islina, da bi bila v rokopisu
ostala: Atala Chateaubriand-ova, nego natisnjena je v „Novicah^ 1. 1858, 240—270.

Odlomek iz „Občne povestnice" o Turkih (§ 21), se je natisnil v „ Vodni-
kovem spomeniku" 1859, 244—246. Bleiweis je nekoliko Vernetovih spisov porabil
za svoje berilo, posebno iz popotnih listov, pa tudi v letopisu ^Matice Slovenske"
1876. objavil nekaj poslovenjenih odlomkov iz Korana. Slovenščine se je začel
učiti še le pozneje; kljub temu je pisal prav uglajeno.

1. „Kuzgovor ob občni zgodovini." Spisal J. B. Bossuet. Prosto poslovenil
M. Verne. Bleiweis je v „Nov." 1858. 1. vabil na naročbo tega spisa, ki bi se
objavil, ko bi se oglasilo dovolj naročnikov. Zdaj hrani rokopis »Matica Slovenska",
Ltp. 1869, 54. — 2. riEutropieva kratka rimska zgodovina." Vrlim učencem ljub-
ljanske gimnazije za poskušnjo poslovenil M. Vernč. Rokopis bržkone iz 1.1849 — .50.
shranjuje „Matica Slovenska." Bleiweis in Miklošič sta nekaj porabila za svoja
berila. — 3. „ Premišljevanje iizrokov velikosti in vpada Rimljanov." Spisal slavni
Montesquieu. Poslovenil M. Verne. Rokopisa 51 pol shranjuje »Matica Slovenska".

Franc Pire (1787 — 1880) iz Kamnika, misijonar v Severni Ameriki od
1831. 1., se je vrnil na Kranjsko 1873. 1. „Novice" je podpiral takoj v začetku;
1843. 1. so objavile njegovo pismo, v katerem opisuje svoje delovanje v Ameriki ;
njegove dopise so pa prinašale tudi nDrobtinice", „Danica", ,Car)iiolia" in
„Allg. Blatter". — Za kmete je izdal dve knjigi; v jedni poučuje seljake, kako
je treba uničevati gosence, druga knjiga pa je „Kratijski rrtiiar".^) V tej pravi
v predgovoru, da so Kranjci v »sadjereji« /zaostali za drugimi narodi, ki imajo
od nje mnogo koristi; treba je torej napredovati tudi v tem.

Na svoje stare dni je začel kovati tudi pesmice brez pesniškega vzleta;
opeval je potovanje v Ameriko, faro sv. Križa v Ameriki, ajdovsko deklico v
LakroA. Te in enake pesni je zbral in izdal pod naslovom „ Nekatere ;)cs»i."

V mnogih jezikih je bil tako poučen, da je v slovenskem in nemškem,
francoskem, angleškem iti indijanskem jeziku pridigoval in pisal. Izdal je knjigo
o Indijancih v nemškem jeziku.

Pisatelji. 65

Dr. Jožef Šubic (1802—1861) iz Mokronoga na Kranjslcem, je postal doktor
medicine v Padovi 1834. 1., naselil se v Celju, od koder je zelo marljivo dopisoval
v „Novice'* od 1846. do 1858. 1. o raznovrstnih predmetih, n. pr. „ Stare vraže
še dandanašnji more ljudi",') »Olrinjavke in svetinje",-) „0d vremena",') „Veše
alj zapeljive lučice",'') „0 spisovanji dobrih slovenskih knjig",") „ Nekaj od
koristnega drevja", O „Asfodil",') „č'ebele vremenske prerokinje",") »Prijatelji
življenja«.') V ^Sloveniji" 1848. leta se je uprl Macunovemu predlogu, naj bi se
Slovenci poprijeli hrvaščine v književni jezik. Podpiral je Drobničevo „Slovensko
Bčelo" , Einspielerjevega „Sloi-enslce(ja Prijatla^ , pisal v „ Drobtinice", n. pr.
1857—1860. 1.: „B o g o 1 j u b n o s t zdravnika", i. d. Najvažnejše njegovo
delo je prevod Vergilijevega speva „Georgikon". Pilil je delce deset let in
položil na „sveti oltar preljubljeni majki Sloveniji." Prevod je še precej točen, a
heksameter se mu poprek ni posrečil, polovica spondejev so jambi.

3Iiha Peternel (1808—1884) iz Nove Oslice na Kranjskem, je pastiroval na
petih župnijah in postal 1852. 1. začasni ravnatelj novo ustanovljeni realki v
Ljubljani; to službo je opravljal do 1860. 1., potem je učil realistične predmete
do 1874. 1. V izvestjih realke je mnogokrat pisal o raznih predmetih.') L. 1862.
je objavil kratek spis o kemiji v slovenskem jeziku: „Imena, znamenja in last-
nosti kemiških prvin."

Andrej Fleischman (1805 — 1867) iz Beričevega pri Dolu na Kranjskem,
je bil od 1819. 1. botanični vrtnar v Ljubljani, potem učitelj botanike in sad-
jarstva na kmetijski šoli in na ljubljanski gimnaziji. Pridno je nabiral rastline
in postal celo pisatelj v svoji stroki.') O svojem predmetu je pridno pisal v „No-
vice"; n. pr. »Cvetlice (nenavadne) po zimi na Kranjskem";-) „Goli in pusti Kras
v treh letih v mlade, seženj visoke boršte spreobrniti".') Temu spisu dopolnilo
se sme smatrati spis „Še nekatere besede v priporočilo reje lesa na praznih in
pustih zemljiščih.""*) Omenimo še: »Cvetlični venec za novo leto".') Odločno se
je potegoval za važnost svojega predmeta trdeč: »Natoroznanstvo je vsakemu
človeku silno potrebno, zlasti v rudninskih, živalskih in rastlinskih rečeh." *)
L. 1851. je naznanil v „Novicah" (str. 55), da z dovoljenjem visokega c. kr. mini-
sterstva začne učiti občno rastlinoznanstvo in poznavanje koristnih, škodljivih in
strupenih zelišč.

Mihael Ambrož (1808 — 1864) iz Ljubljane, okrajni komisar v Smledniku,
potem državni poslanec in župan ljubljanski. Dopisoval je v slovenske liste po-
sebno marljivo v 1847—50. 1., potem je utihnil; predmeti so mu bili praktične
potrebe in javne stvari, n. pr. »Posli in njih dolžnosti".') »Zemljiščna odveza",-)
»Druščine",') „Vodni činži",^) »Tlake in ribštvo",°) »Oprostenje zemljišč",*) »Raz-
jasnjenje zastran davščin."') Leta 1848. se je živo poganjal za narodne pravice
Slovencev, objavil v ^Sloveniji"'*) »Odprto pismo na vse Slovence", posebno še
za to, da bi se uvel slovenski jezik v šole in pisarne ; potem je začel nekako
omahovati, zato sta ga posvarila BIeiweis v „Novicah"' in Kozler v nSloveniji" :
»Odprto pismo gospoda Ambroža", „SJov.'^ 48, 86, 106. Za časa vstanka 1848. 1.
na Dunaju je branil po svojih močeh cesarsko orožnico in je bil zato pohvaljen,
tudi je za ljubljansko županstvo sestavil opravilnik.

Jernej Arlco (1794^1868) iz Dolenje vasi poleg Ribnice, župnik v Vodicah,
prost v Novem mestu. Pisal je v „Novice" o kmetijstvu, o zavarovanjih,') o pri-
segi županov iz srenjskih občin, v „Danico','^ v „Drohtiniee".^)

5

(36 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Janez Križaj (Jažirk 1802 — 1864) iz Naklega, župnik v Žužemberku ia v
Mirni Peči. Svoje poučne spise o narodnem gospodarstvu je objavljal v obliki dvo-
govorov, n. pr.*., Pogovor kmetiškega očeta s svojim, osme šole izučenim sinam-
V mesecu prosincu v ,,Novica]i'' 1845 za vse mesece, počenši str. 14 — 210, s podo-
bami. Istotako 1854. in 1855. 1.

Josip Bevk, (Križnogorski, 1811 — 1860) iz Sorice, je župnikoval na Križni
gori, Šentjurju pri Svibnem na Kranjskem. Pisal je o raznih stvareh za kmete,
n. pr. „0 koristi murbinih dreves za kmete",') ,,0 mlinarjih, mesarjih",-) „Kode-
recija in mletvina"/) „Dobrovoljni sveti našim gospodarjem*-, „Rudokop na Črni
prsti",^) O njegovih malih spisih v ^Zgodnji Danici" glej Mam. Prijavil je ,.Prav-
Ijico od hude babe na Kranjskem"^) in pisal o slovenskem slovstvu.*)

Jovan Vesel Koseški (1798—1884),
porojen v Kosezah župnije moravške na Kranjskem, kameralni
uradnik, je služboval v Ljubljani, Gorici, Tolminu, in konečno v
Trstu. Pesni zlagati je začel Koseški v nemškem jeziku v ,.Laibacher
WochenhlatV' 1817 — 1819.1, opevaje za kranjsko deželo zaslužne
može; prvi slovenski pesni »Potažba — Trost«. dal je tudi nemški
prevod, v katerem mu rabi skovana beseda buriti = »das Heulen
des Nordwindes«, kakor razlaga sam, V dobi Cebeličarjev je molčal
Koseški; oglasil se je 1844,1. v ..Novicah" s pesnijo: »Slovenija
Presvitlimu Premilostljivimu Gospodu in Cesarju Ferdinandu I,, ob
dohodu v Ljubljano« ; pesen je bila natisnena na posebni prilogi,
Istotam je prevel Chamissovo : »Orjaška igrača« in Biirgerjevo :
»Pesem od verliga moža«. Leta 1845. imajo ..'Novice'' štiri izvirne
pesni, izmed katerih omenimo: »Vojaška« in »Bravoem h koncu
leta v spomin« ; prva se odlikuje z uglajenim jezikom.

L. 1846. je objavil znani »Kdo je mar?« in štiri prevode
Schillerjevih pesnij, 1847. leta Schillerjevo »Ibikovi žerjavi« in tri
izvirne pesni. Viharno 1848, 1, ga je navdušilo, da jo zložil »Na-
prej, slavenski Jug«; od 1848, do 1852. leta so prinašale ..Novice''
odlomke iz prevoda Schillerjevih igrokazov : »Devica Orle-
anska« in »M e s i n s k a nevesta« in v prilogah tudi ves
prevod, odlomke iz »Visoke pesmi« in XIX. spev llomerjeve Ilijade.
L. 1852, je hudo obolel in potem molčal polnih 10 let, dokler se ni
18G8. 1. zopet oglasil objavivši v posebni dokladi „Novic" 1868. 1.
svoje delo: »Mazcppa Jovan«.')

Odbor »Matice Slovenske« je ukrenil, da se natisnejo njegove
pesni. Na prošnjo odborovo je poslal svoja dela z obširnim pismom,
ki zvršuje tako-le : »To je, kar imam za zdaj omeniti ; ako mi
pozncj(i ktera skoči v puhlo glavo, popadem jo za rep in Vaši

Pisatelji. 67

presodbi stavim v izg-led.« Izdale so se tedaj njegove pesni z na-
slovom „ Razne dela 1870. V Ko se je v ^Letopisih" »Matice Slo-
venske« 1877. leta (233 — 250) natisnil »Nebeške komedije« (Divina
commedia) Dantejeve L, II., III., IV., in XXXIV. spev, 1878. 1. ostanek
I. dela »Paklo«, je »Matica Slovenska« izdala »Dodatek« 1879.1.

Prvi knjigi je vsebina razdeljena na deset odstavkov. I. obsega
»Uvodivno«, v kateri naznačuje Koseški svoje pesni »ne prepustim«,
»ne prezalim«. »Večjidel smo stroge, tužne . . včasih ojstre, nikdar
kužne. Vas ne žali zdih in jok« in dr. Vender pa ima uže ta
»Uvodivna« izraze, n. pr. »pomrda«, »nažokati«, »žehtajo«, ki kažejo,
da je njegova pesniška žila bila uže opešala. Najboljši del njegovih
poezij spada v prvo dobo, to je do 1852. leta, pa še med temi
niso vse izvirnimi naznačene v resnici izvirne, n. pr. »Začarana
puška«. V tej dobi je objavil razven omenjenih še »Hoja na plavž«
(Gang nach dem Eisenhammer), »Vodotop« iTaucher), »Pesem o
zvonu« (Lied von der Glocke), »Bor z drakonam« (Kampf mit dem
Drachen), »Rokavica« iHandschuh), »Vrednost žen« (Wurde der
Frauen), »Pohlep oslepi«. »Oda Bog«, »Ne sodi«, »Nemškutar«,
»Visoke pesmi« tri oddelke (»Posvečeno bodi Tvoje ime«, »Uvod«
in »Očenaš«), XIX. spev Ilijade in dva prozajična spisa ; najbolj
mu je uspel prevod »Pesmi o zvonu«.

Njegove prevode te dobe nadkriljujejo prevodi istih pesnij,
izdelani po drugih pesnikih in pisateljih, pa vender so imeli velik
vpliv na prebujenje narodne zavesti in duševni preporod slovenskega
naroda. Najbolj ga je proslavila »Slovenija cesarju Ferdinandu«.
.,Xovice" so to pesen objavile v posebni prilogi. V vzgled je Kose-
škemu bila Vodnikova »Ilirija oživljena«. Ker se je takrat po šolah
posebno gojila retorika, je nenavadni vtis napravil vzvišeni slog
in iskreno rodoljubje, ki je v vseh časih in povsod videlo Slovane.

Za one dobe mogla se je spregledati posiljenost jezika in
nerazumljivi izrazi, ker je blagi namen deloma pokrival njegove
slabosti. Lepa je tudi »Vojaška« (»Kaj bliska se v jasnem« i. d.)
Neodrečna zasluga njegova je tudi ta, da je uvel v slovensko
slovstvo šestomer in petomer.

V drugo dobo spada pet spevov Ilijade, I., III., V., XII., in
XIV., ostali deli »Visoke pesmi« in petero »Rusko-Puškinovih« pa
»Mazeppa«. V tej dobi — po hudi bolezni pesnikovi — mu je pa
duševna moč vidno opešala; njegova domišljija se od tedaj več
ne dviga v nedozorne visočine. Da bi se razvidelo, kako bi se

68 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

moral prelagati Mazeppa, je Stritar v ^Slovenskem Glasniku^' 1868. 1.
(230 — 32) objavil 280 stikov; razlika prevodoma je velikanska. Se
slabše je šlo od rok prevajanje v zadnji, v tretji dobi, t. \. od
1868. leta do njegove smrti. Sem spadajo prevodi Chamissovih,
Uhlandovih (ena je Goethejeva, ena Manzonijeva in ena : »Liicov
divjogoncf [Kornerjeva], glose »Jugo-Evropejski glosar ali slovenski
glasnik« 445 — 469), ponatis »Mesinske neveste« (561i, »Orleanske
device« (691) in »Paklo« iz »Nebeške komedije«.

Danteja prevajati Koseški v tej dobi dalt-ko ni bil kos. Vsak
vesten pisatelj se uči in napreduje ; Prešern je pošiljal s\oje pesni
drugim v presojo, samo Koseški je hotel ostati vedno neizpre-
menjen. Kako se je trudil Levstik, da bi dal svojim pesnim lepo
obliko, in kako vestno je pilil svoje umotvore ! Pa to se mora
Koseškemu priznati na čast, da je skromno sodil o svojih poezijah,
saj sam pravi v »Dovršivni« (469):

Tem pesmicam ni živeti dolgo želja,
Le toliko, da boljše prebude ...

Na napačno pot je zagazil s tem, da je koval nove besede, ne
znajoč dotičnih pravil, ali pa, da je zajemal iz zastarelih slovarjev,
da so mu rabili nepotrebni ilirski izrazi, n. pr. »suze roniti«. da
je nerazumljivo pisal cele stavke, n. pr. na konci pesni »Kdo je
mar?«, da je upotrebljeval mnogo trivijalnih izrazov, da je na-
pačno sklanjal in spregal, narobe obrazoval deležnike in besedam
dajal napačne pomene. Pri vsem tem pa zavzema Koseški odlično
mesto v kulturnem razvitku našega malega naroda, ker je poleg
trezno mislečega Bleivveisa visoko dvignil prapor idealizma in
s svojimi pesnimi navduševal množino čitateljev pa tudi v marsi-
katerem pesniško nadarjenem slovenskem mladeniču vzbudil lju-
bezen do pesništva in s tem slovstvo pospeševal bolj, nego se
vidi na prvi pogled. Posegel je celo v politično delovanje s spisom
o frankobrodskih volitvah.

Matevž Bavnikar (Poženčan) (1802 — 1864) iz Poženka na Gorenjskem,
je bil na ljubljanski gimnaziji učenec Vodnika, M. Ravnikarja, Metelka in
J. Zupana; po raznih službah v duhovskem stanu je bil nazadnje župnik v
Predosljih blizu Kranja. Nabiral je za Si. Vraza in E. Korylka narodne pesni,
po mnenju Josipa Miirna {„.lezičnik'^ XVI. 8). je blizu peti del narodnih pesnij
v Korytkovi zbirki nahral Ravnikar.

V ilirski dobi .se je navdušeno poprijel nove ideje, prelagal znamenite
ilirske pesnike na slovenski jezik in dopisaval v „Ilirsko Danico''. Ko so pa
začele izhajali ^Novice' 1843. 1., jim je dopošiljal pesmice, uganjke in zgodo-

Pisatelji. 69

vinske spise.') v katerih je izražal misel, „da je neki Ister pred 3500 leti iz
Male Azije Slovence privel v sedanje slovenske pokrajine"; po njegovem mnenju
so se Slovenci udeležili tudi trojanske vojne. Po njegovi smrti je bil Davorin
Trstenjak naprošen po ,, Matici Slovenski", naj priredi za tisek njegove zgodo-
vinske razprave, koje so izšle pod naslovom „Stari sled slavjanstva" v ^Leto-
pisu Matice Slovetislce", 1868-18G9. leta. Ravnikar ni imel znanstvene podlage,
radi tega tudi njegov trud v tej stroki ni uspel. V „Novicah"' od 1853—1859. 1.
razlaga imena Ljubljana, Kranj, Gorotan, Emona i. d.

V „T.jublja)is]cem Časniku" 1. 1851. priporoča za vseslovanski jezik ruščino,
v „Slov. BčeU" leta 1852. pa neko mešanico iz slovanskih jezikov. Pritrdil je
predlogu A. M — ca {„Koi\" 1855. 62), naj se radi enotne pisave slovenskih
pisateljev ustanovi ,, Višja sodnija slovnice" in sicer v Ljubljani; razven Metelka,
Bleiweisa in Jerana naj bi v tem zboru sedela po dva Štajerca, Korošca in
Primorca. Bleiweis je smatral to misel lepo, a neizvedljivo. Njegove pesniške
proizvode hrani ,, Matica Slovenska".

Zgodovinsko raziskavanje pa je v ozki zvezi s pripovednim slovstvom, in
sicer s pripovednim slovstvom iz domače zgodovine; v to stroko spadajo n. pr. :
„Štempihar", „Tvorka'-, ,.Še ena povest od Petra Klepca",'-') (shčna povesti o
Lambergarju in Pegamu). Njegovi pripovedni spisi so: „Martinec iz Podloma",')
zabredši med tihotapce, po nesreči in lepem nauku zopet spreobrnen, postal je
dober gospodar; ,.Jakec iz Osredka","*) prilika.

Ravnikarjevim pripovednim spisom pridružimo po Slomšku 1853 — 1854. 1.
v Gradcu izdano „Djanje svetnikov Božjih''. Spisovanja le knjige udeležil se je
zraven Ulage, Pikelna, Zumperja, Cafa, Globočnika, Kocijančiča in drugih tudi
Ravnikar,*) pomagal je tudi prevajati „Sv. Pismo stare in nove zaveze z razla-
gaujem",^) ki je prišlo na svetlo vsled dela, ki ga je bil izprožil in podpiral škof
Wolf; prevžl je, župnik v Predosljih, preroka Izaijo in Jeremijo.^)

Istotako ni pogrešal njegove podpore Cigale, spisujoč „Wolfov Nemško-
slovenski slovar", za katerega si je, vztrajajoč do konc-a, pridobil posebnih
zaslug." *) Ko se je slišalo, da spisuje Zalokar slovensko-nemški del. mu je svetoval
Ravnikar, naj se drži abecednega ne družinstvenega reda.') Ukvarjajo se s slo-
varjem, zašel je na jezikoslovno pot, pa ni hodil srečno, ker mu je nedoslajalo
znanstvene podlage.

Zanimal se je naravno tudi za narodni napredek v vsakem obziru, bil
pa je tega mnenja, da je treba počasi napredovati, ne hoditi prenaglo; tako
delajo nasprotniki: česar ne morejo doseči v enem letu, na to čakajo potrpežljivo
do drugega leta. Ljubezen je potrpežljiva, z njo se več opravi kot s pikanjem. V
rokopisu je zapustil mnogo tvarine ; iz te je izdala družb% sv. Mohorja v Celovcu
1867. leta v maU osmerki „Utopljenci'-}'^) Vodilna misel te pripovesti je, da
vede do srečnega cilja v nadlogah le potrpežljivost in udanost do Boga.

Feter Hicinger (Podlipski 1812 — 1867) je kaplanoval na raznih mestih,
tudi Pod Lipo, odtod ^Podlipski"; od 1859. 1. do smrti je bil župnik-dekan in šolski
nadzornik v Postojni. Nadarjeni in ukaželjni Hicinger je imel med drugimi za
učitelje: Čopa, Metelka in v bogoslovju dr. Jakopa Zupana. Uže dijak vadil se
je v pesništvu ter si je pesni,' v ,,Čbelici'' objavljene, vzel v vzgled, pa tudi
nemški pesniki so mu bili učitelji, to kaže n. pr. „Ptuja deklica" (Schillerjeva
Das Madchen aus der Fremde); rad je zajemal tvarino tudi iz domače zgodovine:

70 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

„Sonet" (Mariji na čast) in „Turjaški Hervard" , balada po Valvazorju LXV.
p. 488. Posebno plodovito mu je bilo 1849. leto z duhovnimi pesnimi,
deloma izvirnimi, pa tudi prevedenimi iz latinskega, italijanskega in nemškega
jezika.'; Izvirne so „0 srečni vrnitvi Antona Alojza od škofijskega zbora z
DiAiaja" -) in ..Glas cerkve", ,, Cesarju Francu Jožefu o njegovem rojstnem
dnevu".') Istotako se mu je živo glasila duhovska lira v 1850 — 1852. 1.; izvirna
„0 srečni vrnitvi papeža Pija IX. v Rim"; 1852. l..več pesmic Mariji na čast;^)
1854. 1. jo zložil v tercinah pesen „Cerkev v začetku 1854. I.'* Tako bi še
lahko zasledovali po drugih letnikih njegove duhovne pesmice, ki se odlikujejo
po jeziku, dokaj blagoglasnem.

Zlagal pa je tudi posvetne pesmice razne vsebine ; mož naprednih
nazorov in vestno opazujoč duševni razvitek slovenskega naroda, oponiinja
rojake v pesmici „Naprej" {„Nov." 1844), naj se okoristijo novih koristnih iznajdeb ;
v pesmici „Svet obogati", da tudi posvetnega blaga ni v neniar puščati, v „Slo-
venija zmaga" (,,Nov." 1848), da se je treba mirnim potem boriti za domovino.
V svojih koledarjih in v drugih knjigah je priobčil marsikatero lepo pesmico,
n. pr. ,,Sv. Marjeta''. V „Vodnikovem Spomeniku" je napisal lep članek „Pregled
Vodnikovih pesmij'.

Hicinger je sodeloval tudi. ko se je prevajalo sv. pismo pod pokroviteljstvom
škofa Wolfa; prevel je razlaganje k listu sv. Pavla do Rimljanov in razodenje
sv. Janeza apostola; njegov je prevod in razlaganje III. in IV. bukev kraljev ter
I. in 11. kronižkih bukev v letih 1855 — 18(53.

Zgodaj ga je začela zanimati zgodovina; naravno, da je duhovnik jel
razpravljati cerkveno zgodovino s člankom: „Razširjanje katolške cerkve''*) po-
sebno v Ameriki po slovenskih misijonarjih, pa tudi v drugih delih sveta.
Navdušen Slovenec je rad zahajal v cerkveno zgodovino slovenske zemlje, in to
v vsem svojem življenju. Kakor je Raiii v dvajsetih letih dvakrat pisal o Cirilu
in Metodiju in se vedno zanimal za dobo staroslovonskega slovstva, je tudi Hicin-
gerja vedno zanimalo vprašanje o slovanskih blagovestnikih. Prvo ga je navdušilo,
da je zložil pesen „V spomin sv. Cirila in Metoda".')

Nekoliko let pozneje se je začela širiti nakana, v Slovencih slovesno ob-
hajati tisočletnico sv. Cirila in Melodija. V to svrho je spisal članek : „Koliko je
djanje sv. Cirila in Metoda segalo med Slovence."'^") To je bila znanstvena
razprava, oprta na stare in nove vire. L. 1863. spisal je še: ,, Začetki keršanstva
na Slovenskem".') Ta spis se odlikuje po lepem slogu in znanstveno urejeni tvarini.

Preidimo zdaj na Hicingerjeva dela iz cerkvene zgodovine slovenske, ki
segajo v druge dobe. Tu navajamo spis ,,Kristjanstvo por Slovencih" (1. 1854.)
v ^Slovenskem cerkreimm časoj^isu'', ki ga je ustanovil 1848. 1. dr. Pogačar.

V istem letniku cerkvenega časopisa razpravljal je še ..Škofe nekdanje
Emone','") „Vrslo ljubljanskih škt)fov",") ,, Vrsto oglejskih Škofov in patrijarhov"
in konečno , .Stare in nove fare na Kranjskem".") Iz tega se vidi, da je bil
Hicinger jeden najmarljivejših in temeljito poučenih sodelavcev novemu časopisu.")
Za 1857. in 1H58. leto je izdal J. Lonček, kaplan v Zireh, koledar z naslovom
,,SIore)iski l{omar'% v katerem razpravlja Hicinger I. aposteljne'^) sloven.ske
zemljo, in sicer sv. Marka. Hermagora, Pavlina, Virgilija, Modesta, Cirila in
Metodija in škofa Tomaža Hrena; II. mučenike*'^) slovenske zemlje: Sv. Hilarija,
Tacijana, Maksimilijana, Viktorina, Kvirina. Justa, Maksima in Sorvula.

Pisatelji. 71

Iz cerkvene zgodovine pa je rad luehajal na posvetno zgodovino in zemlje-
pisje svoje ožje domovine. Tako je v „Krajepisju" '*) razlagal, da je „Stari Tržič",
njegov rojstni kraj, posul plaz gore Košute, da so prebivalci zbežali in si postavili
novi Tržič, in da je ,, Sedanji Tržič'' '') glede na obrtnost in rokodelstvo prvi kraj
na Kranjskem. Kakor Trstenjak je bil tudi Hicinger tega mnenja, da stari Panonci
niso bili ne Kelti ne Germani, nego da so bili Slovani (,,Nor." 1858. str. 24). Na
trdnejši podstavi je pisal v celovškem „Slovencu^' 1865. 1. o tistih dobah slovenske
zgodovine, ko so bile združene slovenske dežele, n. pr. blizu 1. 854, 952 — 1077,
1246, 1500. ..Slovensko društvo" v Ijubljani je 1852. 1. izdalo njegovo knjižico „Popis
Sfe^a.'"") Pridejan je obraz cele zemlje v dveh polkroglah. Iz tega se razvidi, daje
Hicinger enako rad obdelaval splošno zgodovino kakor tudi zgodovino posamnih
krajev. V desetletju od 1855 — 1865. 1. so ga poleg njegovih razsežnih zgodovinskih
študij zanimala okrajna imena, kajti 1865. I. je objavilo šolsko poročilo postojinske
glavne šole okrajnega šolskega oglede Hicingerja spis: ,,Kteremu kraju pravimo
Pivka in zakaj?' To je delo. ki temeljito razpravlja ležo, ozračje, zgodovino,
upravo in narod."') Obširen je tudi njegov članek: , .Beseda o krstnih imenih.-")

Slovencem se je nadelo opetoma ime ,,gens philologica". V dobi, ko je
bilo še malo delavcev v stroki narodnega izobraževanja, so pisatelji delih svoje
moči na razne stroke. Hicinger je bil uže bogoslovec nasprotnik metelčici."') Ko
je objavil Metelko v dodatku slovnici dva spomenika brižinska ali karantanska,
naznanil je Hicinger takoj v ^Novicah" sestavek ..Staroslovenski spominki'^, kjer
je očital Metelku, da je izdal oba spomenika v svojem pravopisu ; nekatere ne-
utemeljene trditve je Metelko zavračal.")

Kdor preiskuje zgodovino in jezik Slovencev, tistemu se tudi omili narod,
da se rad poteguje za njegove pravice in njegovo čast povsod, kjerkoli se mu
ponuja prilika, posebno za dobro urejene šole in uvedenje slovenščine v urade.
Govoreč o „novi šoli v Karani gorici'* hvali Hicinger Slovence kot ukaželjne,
razlaga .,Kako in koliko bi bilo slovenski jezik precej v šoli vpeljati?-'-^), dokazuje
..Potrebnost posebnih dekliških šol v Kamniku. Idriji, v Novem mestu, v Kranju,
na Krškem itd., priporoča ., Petje v naših ljudskih šolah" "*)

Tu uvrstimo še : .,Razlaga)tje zakonskih postar^.'^) Tvarina je tako raz-
deljena, da po primernem uvodu v sedmih poglavjih razlaga 1. o zakonu sploh;
2. o zaroki; 3. o zadržkih veljavnega zakona; 4. o zadržkih dopuščenega zakona;
5. kako sklepati zakone; 6. ob odvezi zadržkov in poveljavljenju zakona in 7. o
tožbi radi razdruženja in ločitve od mize in postelje. Spisal je tudi nekaj molit-
venikov.-*) L. 1849. je začel objavljati v „Zg. Danici" ,,Zgodhe katoUke cerkce'. V
istem listu 1850. in 1851. I. je napisal ..Edina pot v nebesa, ali podučenje od
razločkov prave katolške vere memo drugih nekatolških ver" v 15 pogovorih;
v tem delu govori proti razširjanju protestantovske ali evangeljske vere v Slovencih.

Kakor so bili ob koncu minolega stoletja Vodnik. Kumerdej, Linhart in
Zois prav uvideli, da se priprostemu ljudstvu mnogo pomore z dobro urejenim
koledarjem, se je tudi Hicinger lotil tega koristnega dela; to se mu je tem lože
obneslo dobro, ker je umei po Vodnikovem načinu ob priliki zlagati prav pri-
merne pesmice in ker je tako po mnc/ostranskem delovanju izurjen mogel
ponuditi kmetu raznovrstnega poučnega gradiva. Izdajal je „Domač koledar
slovenski" -*) od 1859. do 1864. 1. Koledarčki so bili okrašeni s podobami in so
se odlikovali po jako raznovrstni vsebini.

72 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Poleg predmetov, ki se razpravljajo v vsakem koledarju, popisovala so se
imenitna mesta v inostranstvu pa tudi odlična domača mesta in kraji; pripove-
dovalo se je iz občne in domače zgodovine, razlagale čitateljem, poselmo kmetom
potrebne kmetijske, gospodarske in šolske reči; vpletale kralkočasnice, pesmice,
vzgledi za opravilne spise n. pr. pobotni listi itd. ,, Slovenski Matici" je uredil
Hicinger za 1867. in 1868. 1. koledar, ^ploh pa je s peresom delal na korist slo-
venskega naroda ob vsaki priliki in ga poučeval o- raznovrstnih stvareh.

Zaplel se je bil tudi v slovstvene boje z Levstikom (o teh pobliže v
Levstikovem življenjepisu), kateri med drugim poje o svojem nasprotniku v
satirični pesni ,,Hicingerjeva novoletna noč 1860":

Slovenija blaga, ti upanje moje!

Gorel sem vedno za koristi vse tvoje,

Pisal sem od kamnov in zgodovine.

Krog sebe sem trosil jezikoslovske luščine,

Celo kratka obleka kočmavka

Bilci je moje slave oznanjevavka.

Jernej Uršič (1784 — 1860) iz Idrije, umrl duhovnik v Kamni gorici. Sode-
loval je v ,,Sloi-enijr', v kateri je opisoval domače kraje in znašal zrnje za slo-
vensko zgodovino. V ,,Novicah"' 1859. 1. je objavil narodno pesen >Lavdon< in
1847. 1. zložil znano pesen »Življenje« (Popotvanje bratje i. dr.)

Matevž Hladnih (1806 — 1865) (Bogomil, Rodoljubski, Svetogorski, Pomajski,
Trebški) iz Trebič, je kaplanoval v Devinu, bil od 1837. 1. učitelj na nižji realki v
Gorici in nekaj časa učitelj slovenščine na tamošnji gimnaziji.

Dopisoval je v „Nocice^' in „Danico" in najrajši v sonetih opeval slavne
može, n. pr. Čehovina,') Koseškega (Mojstru Pevcev,-) Barago, Gollmayerja,') ali
pa je popisoval kraje, n. pr. Gorico,'*) Kostanjevico, Svajcarijo.^) Sam se je pri-
merjal Vodniku, jednak pa je bil Jakobu Zupanu, ki se je istotako silil v poezijo.
Sam je delil svoje pesni v pet vrst.

Anton Žakelj — Rodoljub Ledinski (1816 — 18681,

porojen na Ledinah pri Zireh na Kranjskem, se je šolal v Karlovcu
in v Novem mestu, umrl župnik pri sv. Duhu nad Leskovcem.

Učenec Metelkov seje prvikrat pokazal v časniku .,CarvioIia"
1841. leta s pesnijo »Slavulj in rože« in se pridružil „Novicani'\
katerim je med drugim sestavil za tretji letnik pesen »Zaniče-
valcem pevcev«, ki je po vsebini jednaka prvi njegovi pesni.*) —
Bridka usoda ga je gonila od kraja do kraja ; zato je čutil in opeval
življenja boj,') »saj krepost daje našemu življenju pravo vrednost.«^)
Sam pevec po božji volji, je znal j)rimerno ceniti krasoto narodnih
pesnij ; v petem zvezku „Kra)ijske Čeh." se nahajajo »Nima T Jršica«,
»Mlada Zora«,*) »Mlada lireda«, ki jo je slišal od svoje matere. Po
narodnih motivih je zložena šaljiva pesen »Udovec«.^ — Obširni
epični pesni »Vilkovo« je snov vzela iz poljskega življenja. Martin
Sapjcha, knez Kozminski, je zahteval od Vilkovskega, naj mu proda

Pisatelji. 73

svoj gradič in posestvo, da bi imel obširniše lovišče, pa ni mogel
dobiti zemljišča ni za lepe denarce. Povabil je Vilkovskega v gosti,
mej tem pa po svojih Kozakih razrušil grad. O kazni za ta zločin pa
ni govora; tak konec žali čut pravičnosti. Sicer priznavajo Slovanom
pravični Neslovani, n. pr. liartmann v knjigi: „Die WeU der Slaven'',
da ni na svetu grozovitejšega plemstva od poljskega. Njegova labud-
nica je bila »Pesem o blagoslovljenji velikega oltarja sv. Lovrenca
na Reki« 1867.1.*) Po pravici ga imenuje Mam Prešerna -duhov-
nika ; po globokem čutu in lepi domači besedi je bil v prvih letih
narodnega preporoda najodličnejši naslednik Prešernov.

Kajetan Huehar (1810—1810) od sv. Device Marije v Polju na Kranjskem,
nazadnje župnik v Gemšeniku. Zložil je pesen >Otok bleski«; opeval je sploh
rad lepe kraje. Prozajični spisi se bavijo z narodnim gospodarstvom, n. pr. »O pri-
delovanju svile v Moravski dolini«') iu o drugih razmerah, n. pr. »Pot od Ljub-
ljane do Bele peči«,-) »O spominku Vegatovem<.')

Jurij Vari ') (1812 — 1874) iz Krope na Kranjskem je služboval na raznih
mestih kot kaplan in župnik, umrl v Velesovem. — Metelkov učenec je zlagal
pesmice, in 1848. leta začel pisati v slovenski cerkveni časopis CDanico"); sve-
toval je, naj se lika in pili slovenščina z ozirom na cerkveno, slovenščino in
hrvaščino.-) V „Slov. Bčeli" 1853. 1., str. 142—147. je zahteval slovenske šole.

V „Daniei" (1. 1861 — 1868.) je pisal o družinskih in narodnih, državnih
in cerkvenih razmerah, n. pr. »Pridigar, učitelj, ali profesor, jezikoslovje, klasiki<;
»Sveto pismo, vera, natoroslovje« i. dr. Župnik v Velesovem je v „Danici''
1871. 1. opisal svojo župnijo in izdal potem 1. 1872.

Andrej Pirnat (1817—1888) iz Loke pri Mengšu je služboval v raznih
rudnikih na Slovenskem, zlasti v Celju, kjer je pomagal ustanavljati čitalnico.
Dopisoval je raznim listom, lepo prevel na slovenski jezik »Kje dom je moj?«**)
in zložil 1848. leta patrijotično pesen »Presvitlimu našimu Cesarju milimu očetu
Ferdinandu L«

Franc Svetličič (1814— 1881|

iz Spodnje Idrije; vpokojen župnik umrl v Ljubljani. — Prve

njegove pesmice opažamo v ^Novicah" 1846. leta; v petih sonetih,

katerih so štirje*) izšli v ;,Novicah'\ jeden v Janežičevem „Glas-

niku"^ opisuje človeško življenje. V sonetu »Zabavljica« ') mu je

Prešern učitelj, kar značijo ti-le stihi :

Sonetov, praviš mi, ne poj nikari,
Zdravice vodopivcam so preslane,
Gazele ženskim vnemajo možgane.
Sršenov mi ne draži, Bog obvari.

Pesni »Na planini«, '') »Na Strašici«,*) »Na Mravljiškem vrtu« ^)

izražajo na koncu iskreno ljubezen pesnikovo do Boga in do domo-

*) „Nov." 1867, 199.
**) „Noi\'' 1845, 93.

74 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

vine. Izmed teh je najlepši »Zvest prijatelj zdravilo življenja«.
Ugodno so se Svetličiču sponesle njegove balade in romance, pripo-
vedne pesni, posnete po narodnih motivih. Med baladami se od-
likuje »Erazem Ravbar«, v kateri po Valvazorju*) pripoveduje, kako
junaško se je krasna Meta v Planini ustavljala predrznemu vitezu,
in kako plačilo si je ta zaslužil za svojo silovitost. Pripovedna
pesen »Cerkniško jezero« **i razlaga v legendskem slogu, kako je
nastalo ondotno jezero. Bleiweis in Janežič sta naprosila Svetlioiča,
daje za »Novice" in ,,Glasmk" zlagal pesni, ker sta ga znala ceniti
kot pesnika ; zato menim, da je neopravičen Marnov izrek, da se
mladi slovenski svet ni kaj menil zanj. Istotako se mi zdi neute-
meljena Marnova trditev, »da pravi pesnik svojih dovršenih umo-
tvorov ne popravlja«, in navaja potem blizu celo stran poprav
Svetličičevih. Pogrešamo še samospisa o Svetličiču.

Franc Malavašič (1818—1863)

iz Ljubljane je vzbudil pozornost svojih učiteljev Fr. Heinricha,
Martinaka in Metelka; od 1841 — 1843. leta se je v Gradcu učil
pravoslovja; prišedši nazaj v Ljubljano je vstopil v zdravniško šolo
in postal ranocelnik. L. 1847. je začel sloveniti vladne ukaze in
zakone za Kranjsko in je ta posel opravljal do smrti.

Ko je bil še dijak, je „Kranjska Čebelica" vplivala nanj. da
je peval v slovenskem in nemškem jeziku.

Prva znana njegova pesen je \ „Illijr. BI." 1838, št. 17')
5(u ^r. '^rcfdjcru, iuTaiitafjt burd) fcin 6^cbid}t im ^UvjV. 33i. JUi bic
S(ot>cnen", me(d)c in bcutfdjcr eprac^c bidjtcn. V tej pesmici pozdravlja
Prešerna mojstrom, ki bo slovenskim pesnikom zvezda- voditeljica.

Pesniško ime mu je bilo »Milko«, ali »Prostoslav Milko«.
Leta 1840. je napisal v gajici dva soneta. — V pesmici: »Sava in
Slovenka« ') pripoveduje, da pod Triglavom izvira Sava, kjer je
dom Slovenca, da deklica sjjleta dva venca, jednega podari lju-
bemu, drugega vrže v Savo. Nastopnega leta napisal je čestitko
»Za visoki god Nj. c. kr. visoko-sti, prejasniga gospoda nadvojvode
Joana 24. Rožecveta 1842«, v nemškem in slovenskem jeziku. Ko
so se prikazale „Novice" 1843. 1., jih je Malavašič takoj podpiral
z izvirnimi spisi in prevodi ; med prve se štejejo pesni »Narlepši
imena« (Bog, oče, mali, domačija), »Slovo od 1. 1843.« ; istotako je

*) „I'Jhre d. II. Krain'' XI. 1400.
♦*) „.S7or. Glasnik'' 1862.

Pisatelji. 75

pozdravil tudi novi tečaj takoj v prvi številki: »Kmetijske in roko-
delske Novice vsim svojim prijatlam in sorodnikam za novo leto.«
Vpliv srbskih narodnih pesnij kaže njegova »Miloš Kabilovic3«.
Hrvat Kabilovič je v vojski med srbskim knezom Lazarjem Bulkom in sultanom
Aniuratom šel v turški tabor na videz z namenom, da zapusti svojega gospoda,
v istini pa je prebodel sultana in storil strašno smrt. Jako dobro je pogodil
slog srbskih narodnih pesnij; uvod spominja začetka pesni Asan-
Aga; ta pesen je več vredna nego vsi njegovi prevodi Kleshei-
movih in Salomovih pesmic.'') Odlikuje se tudi njegova izvirna
»Gospod, pri nas ostani«,*) ki nas spominja Levstika. Rodoljubna
čutila izražajo »Sanje cesarja Rudolfa I.« '') (na čast cesarju Ferdi-
nandu 19. mal. travna 1847).

Viharno 1848. 1. ga je navdušilo do ode »Aleluja«, »Svobode
duh — varh čiste sreče — !« Živahno so se začeli gibati Slovenci
v teh letih : izdajali so nove časnike ; Malavašič je bil urednik listu,
ki mu je bilo ime: „ Pravi Slovenec".^) Obilno je zalagal list Mala-
vašič sam z izvirnim in preloženim blagom v vezani in nevezani
obliki; opeval je letne čase,^) naravo,''] rodoljubje,^) slavne Slovence.'")

Nato je počivala njegova pesniška moč do 1858. leta. v ka-
terem se je oglasil s pesnijo »Sloga«,**) in v nastopnem letniku
„Novic" je objavil še štiri pesni/") izmed katerih so »Sivi lasi« nje-
gova labudnica. Posebnega vpliva na Slovence niso imele njegove
poezije. V nevezani besedi je rano začel pisati Malavašič z namenom
poučevati prosti narod Ker se po dovršenih modroslovskih naukih
brez premoženja ni mogel lahko odločiti za kak stan, se je začel
učiti znanstvenega odgojstva ali pedagogike. Začel je prevajati
povesti Krištofa Smida. V predgovoru obljublja še več jednakih
pripovestij, če najde dovolj podpore. Mnogo povestij je priredil
po drugih nemških izvirnikih; med temi naj se omeni »Štefan,
srečen kmet«. »Nemški P a v 1 i h a« , »Oče g r o f R a -
d e C k i« i. dr. Iz angleščine je »Stric Tomova koč a«.

Leta 1847, je obširno razpravljal svoje misli o vrednosti
slovenskega jezika; v pretirani navdušenosti je trdil, da je med
vsemi slovanskimi jeziki slovenščina najbolj pripravna za petje.
Opisal je razvitek slovenskega pesništva od Vodnika do Prešerna,
imenuje Prešerna pesnika ljubezni. Koseškega pesnika »veličast-
nosti«. Prvemu očita, da je preveč »Kranjec«, drugemu pa, da
je preveč zašel med razna slovanska narečja. L. 1848. je bil tajnik
»Domorodniga slovenskiga zbora«; istega leta naznanjajo

76 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

„Novice" (štev. 19). da se bo na god cesarja Ferdinanda na korist
ubogim učencem modroslovja in zdravilstva predstavljala Malava-
šičeva igra »Nekdaj in sedaj.«

Mnogo sestavkov '•') je spisal kot bivši urednik »Pravega
Slovenca"; med temi ga je spis: »Kdo je krivi, kdo pravi
Slovenec?« zapletel v oster prepir se „Slovenijo". Leta 1860.
je nekdo v „Triesfer Zeifnnrj" napadel Slovence in pozneje posebej
izdal sestavek ; odgovoril je Malavašič tudi nemški in objavil svoj
odgovor.'*! Ker so za slovenščino 1848. leta zasijali ugodnejši časi,
je Malavašič v naglici spisal »Slovensko slovnico",^'') ostro jo je
ocenil Metelko, zato se ni uvedla v šole.

Anton Pintar (1814 — 1881) iz Železnikov na Kranjskem, župnik na Turjaku
v Zalem logu. Večinoma se je trudil s prelaganjem ; prevel je dve povesti Krištofa
Smida,') nauk o sviloprejkah,-) povest o Anionu Puščavuiku,'; Bukve Tobijeve.*)
sodeloval v Slomškovem »Vodilu< '•) in opisal obletnico posvečenja Marijine cerkve
v Suši *) — Podpiral je s svojim peresom „Novice'',^) „ Drobtinice'.^) »Slovenskega
Prijatelja",^) »Učiteljskega Tovariša",^") posebno pa „Zijodnjo Danico", ^^) kjer
se nahaja od 1849. do 1882. leta mnogo pesmic in spisov, ki se tičejo šolskih
zavodov; kot pesnik se ni odlikoval in je tudi močno posnemal. Lep je življenjepis
župnika Fr. Brenceta.'^)

Jurij Fleihnan (1819 — 1874) iz Beričevega na Kranjskem je učil nazadnje
v Ljubljani petje, glasbo in lepopisje; on je pesnik in skladatelj, osobito za mla-
dino pa tudi za vesele družbe; v knjižici »Mične zdravice« se nahajajo nekatere
pesmice, ki so proti estetičnemu okusu.

Dragotin Dezman ') (1821—1889) iz Idrije se je učil na Dunaju zdravilstva
in pravoslovja, 1851 — 1852. 1. na ljubljanski gimnaziji učil matematiko in fiziko,
od 1852. 1. do smrti bil varih deželnemu muzeju na Kranjskem.

Za prvih let našega preporoda navdušen Slovenec in pesnik je zlagal rodo-
ljubne pesni, n. pr. »Še Slovenija ni zgubljena« {»Slovenija" 1848), >Siava Siav-
janom« {»Slov."" 1849), prevajal srbske narodne pesni, n. pr. >Predrag in Nenad«
(»Kranjska Čebela", V. zvezek). Lepo je označil veliko vrednost Anastazija Griina
prevodov slovenskih narodnih pesnij.'-) Glasovita je njegova pesen »Proklete
grablje« v Blei\veisovem »Koledarčku" 1. 1855.

Pa tudi v nevezani besedi je delal za prospeh Slovencev; odbornik dunajske
Slovenije 1848. leta je spisal poziv na slovenski narod proti fiankobrodskemu
zboru;') odi)0!nik ^Slovenskega društva" v Ljubljani je sodeloval pri občnem
državljanskem zakoniku in Vodnikovem slovarju, ocenil Miklošičeve zasluge za
slovanske jezike,") mično opisal Notranjsko in Cerkniško jezero.') zagovarjal stara
domača imena proti tujkam.*) Po Cigaletovem odhodu na Dunaj je uredoval
»Slovenijo" do konca 1850.1. Nastopivši pot javnega delovanja je zatajil prepri-
čanje mlajših let; varih kranjskemu muzeju si je skoro blizu štirideset let pri-
dobil neveiiljivih zaslug.

Martin Semrajc (1825-1849), porojen 1825. 1. v Tolmačevem na Savi, se
je učil jiravoznanstva na Dunaju. Objavljal je v »Sloveniji" 1848 — 1849. 1. pesni,

Pisatelji. 77

n. pr. »Triglav", ki je zložena po obliki Koseškega »Vojaška". S tovarišem A. Glo-
bočnikom je v gNovicah" 1848. 1. objavil oklic: „Mili bratje Slovenski«, poziv-
Ijaje jih, naj gredo pred cesarja Ferdinanda javljat mu slovenske zahteve.

Luka S v e t e C (Podgorski),

porojen 1826. 1. Pod Goro blizu Kamnika, je poslušal predavanja
na slovenski pravoslovni akademiji v Ljubljani 1849.1., ko je Mažgon
razlagal civilno, pl. Lehman kazensko pravo. Na Dunaju je 1853. 1.
dovršil pravoslovne študije , vstopil praktikant pri c. kr. sodi.šču
v Ljubljani, 1854. 1. za avskultanta na bansko stolico na Hrvatskem,
kjer je naj)redoval do pristava in samostalnega sodnika pri kotarskih
uradih 1860. 1. Tega leta je Svetec vsled znanega prevrata šel v
domovino za pristava v Mokronog, potem v Kočevje, kjer je bil
voljen v deželni zbor. Leta 1866. je vstopil v službo ljubljanskega
mesta za magistralnega komisarja; nemška stranka pa mu je
1869. 1. vzela to službo ; zato je postal 1870. 1. beležnik v Idriji,
1872. 1. v Litiji, kjer službuje še sedaj.

Kakor marsikaterega drugega slovenskega pisatelja je tudi
njega 1848. 1. obudilo na duševno delo; sodeloval je pri časnikih
„Slovenija", „Vedeš" in v „Novicah". Sošolec Cegnarju mu je po-
pravljal pesniške izdelke, in obdeloval splošne predmete.*) Opeval
je ljubezen do domovine.^) n. pr. »Rojakom«, »Slovenija svojim
bralcem v začetku druzega tečaja« ') v distihih, »Zaboj, Slavoj
in Ludek« iz kraljedvorskega rokopisa; posebno mu je ugajala
kakor Cegnarju srbska narodna poezija, iz katere je prevel spretno
nekoliko pesmic o kraljeviču Marku.*) »Slov. Bčeli" marljiv so-
trudnikji je donašal narodno blago. V prvo dobo njegovega pisate-
ljevanja spada prevod Klicperove slike: »Zlato ne blaži«.*)

Poleg pesnikovanja, ki se je naslanjalo vse na narodno tvarino,
pa ni zanemarjal lepega slovstva v nevezani besedi, za katero je
tvarino zajemal tudi rad iz sorodnih slovanskih slovstev, n. pr.
povest »Piščalko«,^) posneto po Karamzinu ; »Pogreb pri
Bošnj acih «.**) Najobširnejša je pripovest »Vladimir in Košara«.
„Slov. Bčela" 1851. (Bolgarski car Samuel je premagal hrvaškega kralja Petri-
slava, vjel lepega junaškega vojskovodjo Vladimira in ga vrgel v ječo. Samuelova
jedinica, krasna Košara, se je vanj zaljubila. Ona je prosila zanj, pa zaman.
Štefan, bolgarski menih v Trnovu, pripravil je carja, da je privolil v zakon.
Srečno so dospeli z lepo nevesto v glavno mesto Petrislavovo, in srečen je bil
zakon hrvatskega junaka in bolgarske krasotice.)

*) „Slov. Tal" I. 171.

78 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

S Cegnarjem vred se je uprl jeziku in nameri Razlagove
nZore".'') Ko se je vrnil v domovino, je dal Svetec slovo leposlovju,
za katero je imel toliko zmožnosti. Razglasil je v »Novicah" 1861. 1.
svoje mnenje o naglasnicah in breznaglasnicah."*) udeležil se od
Cegnarja izproženega razgovora o parlamentarnem jeziku slo-
venskem. Končno se je lotil javnega delovanja, kateremu je ostal
zvest do zadnjega časa.

Razven drugih predmetov, ki se navadno obravnavajo v javnih
zastopstvih "i je govoril o uvedenju slovenščine v šole in urade ; '*'
kako treba uravnati občine ali soseske ? Lepo je govoril ob smrti
Janeza Bleivveisa.")

Dr. Lovro Toman (Kamnogorski) il827— 1870i

iz Kamne Gorice na Kranjskem je vstopil v državno službo pri
o. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani, postal odvetnik v Radoljci,
potem v Ljubljani, umrl v Rodavnu blizu Dunaja. Nadarjenega
mladeniča, navdušenega Slovenca je upotila krasota rojstnega kraja
in viharno 1848. leto, da je začel zlagati domorodnega duha napol-
njene pesni.

Prva njegova pesen je »Prostost«, razglašena v ^Novicah"
1847. 1. Smisel te pesni je »Suženj biti je strašno.« Da smejo in
morajo Slovenci — Slovani živeti svobodno, to je geslo njegovemu
pesnikovanju. Njegovo versko prepričanje mu je vdahnilo pesen
»Katolška cerkev« in »Grob«,^) in mnogo drugih.

Goreča ljubezen do domovine nam veje nasproti iz pesnij
»Človek brez domoljubja«.') »Slovenskim dekletam«,'i »Slovenska
mati«, »Slavljanski goslar«,*) »Pesem koroških Slovencev«,") »Mar
i bor«,") »Prerokba« (1453 — 1853). Te pesni so poleg Koseškega
jako močno delovale na razvitek narodne ideje.

Poleg ljubezni do lepe ožje domovine mu je srce prešinjala
gorka ljubezen do širše avstrijske carevine ; »Avstrije zvezda« v
nemirnih časih se nahaja na jugu v močnih Ilirih. Slavil je poroko
cesarja Franca Jožefa z Elizabeto s pesnijo »Slovenije dar«,") »Po-
vratek cesarja in cesarice iz Italjanskega«, »Radeckega«.") Prevcl
je »Cesarsko himno« ipo napevu lIaydnovemi, ki je bila potem
potrjena po lastnoročnem pismu cesarjevem. Slavil je slovenske
odličnjake, n. pr. slovensko pesnico' Fani Ilausman,") M. Semrajca,*")
M.Langusa,") Trstcnjaka in Hicingerja,'^) Ivana Koseškega,'^) Valen-
tina \'odnika ob priliki njegove stoletnice; v posebno skrb mu je

Pisatelji. 79

bila Vodnikova slovesnost, na kateri je imel slavnostni govor. Vse
te njegove uzore pa je presegala Ijubav do njegove uzorne soproge
Josipine Turnogradske — rojene Urbančičeve, čislane slovenske
pisateljice, — ki mu jo je smrt ugrabila po enoletnem srečnem
zakonu; njej so posvečeni »Glasi ljubezni«, »Plamice«, »Srce je
pri Josipini«, »Gazele ištiri), Milotinke« I— IV. v Razlagovi „Zori"
1852. 1. Nekatere njegove pesni, n. pr. »Savica« (Noč na nebu zve-
zdice peržiga), »Tri rožice« (Mati lepa, mlada mati i. dr.) so se tudi
z lepimi napevi prikupile Slovencem. Izdal je svoje pesni 1849. 1.
z naslovom »Glasi domorodni«.**)

Najboljšim slovenskim pesnikom se Toman ne sme prištevati:
nedostaje mu vzvišenosti mislij, tudi mu beseda ni dovolj uglajena.
Nenavadno visoko je čislal Koseškega; bržkone so se Koseškega
na novo skovani nerazumljivi izrazi zdeli Tomanu visoka poezija ;
v Koseškega slogu je zapeta »Sloga strun« pa »Jadranski Slavjan«.
Nikakor se ne morem strinjati z navdušeno hvalo, ki jo Praprotnik
poje Tomanu. Sarkastično svetuje Tomanu Levstik :

Moj brate, tvoj Pegaz je kašelj dobil, se bojim ;
Zato, če ga ljubiš, h gospodu Strupitu ž njim!

Večjih zaslug si je pridobil Toman za slovenski narod bivši
mu zagovornik in vsestransko delavni pospešitelj narodne omike.
Leta 1861. je utrjeval v kranjskem deželnem zboru svoj predlog:
»Vsak nasvet se more staviti v deželnem zboru — v slovenskem
jeziku in v tem jeziku tudi obravnavati.« Ta predlog je zagovarjal
v lepi poetični besedi. Ob uvedenju slovenskega jezika v šole in
urade je ogovoril Slovence s tovarišem Crnetom vred z oklicem
»Mili rojaki« ; '^) priporočal je prostonarodne knjižnice in bukvar-
nice.^®) Mnogobrojne predmete, o katerih je Toman govoril v de-
želnem ali državnem zboru, navaja Praprotnik *) ; celo nič se pa ne
omenja, da je dr. Toman nagovarjal slovenske rodoljube, »naj vsak,
kar sliši važnega, naj si bode pesen ali beseda, izrek ali pregovor,
ali pravljica, vse, kar je narodnega, zapiše ali reši pogube.« '"j

Mnogo let poprej se je bil Slomšek trudil, da bi ustanovil
društvo, ki naj bi izdajalo Slovencem koristne knjige, ker nimamo
bogatih pisateljev, ne radodarnih Mecenatov ; to misel je bil izprožil
Toman 1863. leta v „Novicah'% str. 3—4, naj se ustanovi »Matica
Slovenska« ; te ideje so se navdušeno poprijeh štajerski Slovenci,

*) Op. C, str. 50—55.

gQ Zgodovina slov. slovstva. 111. del.

kajti uže 8, marcija je pisalo štirideset mariborskih Slovencev,
obetajočih zložiti po 50 gld. v ta namen. To novico je razglasil
Toman v ljubljanski čitalnici, ki je istega dne obhajala praznik
sv. Cirila in Metodija, in je vzbudil veliko navdušenje : ta dan je
rojstni dan »Matice Slovenske«. Toman je bil potem njen odbornik,
predsednik in končno največji podpornik, določil ji je v oporoki
10.000 gld.

Tudi za stroko svojega poklica se je zanimal, kajti 16. januarija
1862. 1. je v društvu kranjskih juristov govoril o »civilnem pravu«.

O njegovem gospodarstvenem delovanju za Kranjsko deželo
glej Praprotnikov življenjepis. Za prve dobe našega ustavnega živ-
ljenja je bil Toman idealna prikazen, ki se je prikupila celo nje-
govim nasprotnikom, in ugledu slovenskega imena koristila ; traj-
nega vpliva pa njegove pesni niso imele, ker so prelahko blago,
prelahko porojene.

Miroslav V i 1 h a r (1818—1871)

iz Planine na Kranjskem je po dovršenih pravoznanskih študijah
prevzel gospodarstvo posestva na Kalcu. Mož, neodvisen, je bil
iskren rodoljub in se je trudil Slovencem koristiti vsestranski.
»Novice" je zalagal takoj iz početka s preprostimi pesmicami. V
prvih letih slovenskega preporoda so skušali narodno mišljenje
vzbuditi po gledališčnih predstavah; v ta namen je izdal 1850. 1.
spevoigro »Jamska Ivank a«. Vsebina je na kratko ta - le :

Marko, malograjski vitez, napadši in vpepelivši grad Rovanskcga viteza,
je uničil posestnika in soprogo, samo sina Bogunaila so rešili, ki ga je Jamski
vitez Vladimir celih 16 let skrbno odgojeval s svojo hčerko.

Z vitezom Konradom Eichentalom povabljen, naj se udeleži križarskih vojsk,
poslal je Bogumila v vojsko in mu povedal ob tej priliki, kaj mu je Bogumil.
Ta se je z dovoljenjem starišev zaročil z Ivanko in odšel. Med tem pa je Marko
napadel Vladimira, katerega je rešil Miroslav. Kalski vitez, zaljubivši se v Ivanko,
jo je zaprosil v zakon. Ko so praznovali zaroko, prišel je Bogumil domov, zmagal
Miroslava in se zaročil z ljubo Ivanko. Dejanje iz 12. stoletja se vrši pravilno,
samo Ivanka je omahljivka, in Vladimir igra neviteško vlogo.

Zanimanje za gledališče je v 1850 — 1859. letih nekoliko za-
mrlo. Ustavno življenje je zopet oživilo družbeno življenje ; Vilhar
je bil v 1865 — 1SG6. 1. marljiv pisatelj in prirejcvatelj gledališčnih
iger ; izdal je šaloigre »Detelj a« ,'| »Z upa n« , »P o š t e n a
deklic a« in »Pomot a«.

Tine Gaber ima dva sina, Jožeta in t^tefeta; Tone Klanec pa dve hčerki,
Metko in Cilko. Oba sta se dogovorila, da se njuni otroci vzemo v zakon po

Pisatelji. 8 1

starosti. Oče Klanec je Sel v Ljubljano kupovat balo. pa je od nekega sleparja
kupil tudi škatljico, čije posestnik pre vedno dobiva v igri na biljardu; on pa je
doživel nasprotno. Pokazalo pa se je, da se njuni otroci niso ljubili v istem redu,
kakor sla mislila očeta. Šele Grgo Breza, znanec obeh rodovin, je poravnal zmeš-
njavo, pa privedel tudi Klanca do tega, da je opustil svojo prazno vero. — Vilhar
je nameraval dokazati škodljivost praznih ver, pa v to ni osnova igre primerna.

Igra »Ž u p a n" ima to-le vsebino: Župan v Šiški je nemškutar
stare korenine. Njegov sin in njegova hčerka, vrla Slovenca, skušata mu izbiti te
zastarele nazore ; pridruži se jima tudi bodoči zet, Aničin zaročenec. Zupan je
v svojih uradnih pismih napravil grd pogrešek, ki bi ga lahko spravil ob častno
službo; to ga pa ni nič motilo. Potem so se dogovorili, da sin zapusti dom zaradi
očetovega nemškutarjenja (!?), oznanivši to očetu v pismu; on pa je v gorki
ljubezni do otrok rajši odstopil od županstva in postal pošten Slovenec. ~ Vidi
se v igri, kakšen namen da ima; sredstvo pa je vender preotročje.

„P o š t e n a deklica." V tej igri nastopajo šivilja Tinica, boter Ferluga,
gospoda Kikelj in Kokelj, gospe Kiklja in Koklja. Tridesetletni šivilji Tinici pri-
poveduje Ferluga, kako je v krčmi oštel dva Nemca, ki sta se mu smejala zaradi
kmetske obleke, ki sta pa tudi pripovedovala, da sita svojih žen, zalezujeta lepo
dekle — Tinico. Tinica je osramotila ta dva ostudna rogovileža in v posebno
sobo zaprla vsakega, ki sta prišla k njej, ter je poklicala njuni ženi. Tinica je
Ferlugo vzela za moža. — Tema dvema gospodoma se pri Tiaici godi tako,
kakor Fallstaffu pri windzorskih ženah. — Ta igra ima moralizujoč namen, sredstvo
je sicer jako obrabljeno, za slovensko ljudstvo pa še vender porabno; da je
pesnik zalezovalcema izbral Nemca, ima svoj jasni smoter.

Mnogovrstno delaven v zadnjem desetletju svojega življenja, je
izdal tri koledarje, 1863. 1. izdajal politični časnik „Naprej", katerega
mu je večinoma pisal in uredoval Fr. Levstik, ki poje o njem:

Tebe je Martin Jelovšek postavljal, Pravde tiskovne te moč je zadela,

Tebe Rubežnik s črnilom gostil. Dvakrat na tožnej si klopi sedel,

Levstik je tvoje pisanje popravljal, Treščila v te paragrafov je strela,

A v gospodarja Ti Vilhar je bil. Katerih premalo si v glavi imel.

Pesni zlagati je Vilhar začel 1845. leta, n. pr. »Predčutki«
(„Nov." 1845j, dasi predmeti niso bili pesniške vrednosti, kakor
»Vodila pridnim kmetovalcem«. Svoj slovanski čut kaže »Vesolj-
nimu svetu« (To vsaj mi dovolite — De se smem Slovenca
zvati itd.).*) — Po Vodnikovem vzgledu je zložil za ^Slovenski
Koledar" 1851. leta kratke pesni posameznim mesecem. Navdušen
častilec Notranjskega s svojimi podzemeljskimi čudeži, je opeval

*) Lepa je preprosta pesmica „Kaj maram?", v kateri rodoljubna Slovenka
povdarjaje, da ni bogata, ponosno vzklikne :

Kaj maram, da nimam
Ne gor, ne planin;
Dovolj, da moj dragi
Slovenke je sin!

g2 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

»Postojnsko jamo«. Oglasivši se v „Vodnikovem Spomeniku" in
v Janežičevem „Slov. Glasniku", je 1860 1. izdal svoje »Pesmi« in
jih razdelil v pesni, balade in basni. Kakor Koseški je tudi Vilhar
skromno sodil o svojih pesnih, pevaje :

Pohlevne postave Jeklene je zabil

Je Pegazus moj; Podkove doma,

Zatorej ne upa Na grivah je tudi

K Olimpu z menoj. Že nekaj snega.

Vender so se nekatere jako prikupile in postale narodne, n. pr.
»Na jezeru«.

Miroslav Vilhar sicer ni zelo pomembna, pa vender jako pri-
kupna prikazen v slovenskem slovstvu ; s svojimi skromnimi pesmi-
cami in lepimi domačimi napevi je za one dobe močno vzbudil
ljubezen do petja in muzike in torej posredno vzbujal narodno
zavest. Deželni i)oslanec ni imel mnogo vpliva.

Josipina Turnogradska (1833—1854). Porojena dne 9. julija 1833. 1. v gradu
Turnu nad Kranjem v preddvorski fari na divnem Gorenjskem, ki je Vodnika,
Prešerna in Jenka navdušilo za pesništvo. Skrbna grajščakinja Marija Urbančičeva
jo je dala poučevati v prirodoslovju, v povestnici, zemljepisju, v klasičnem slovstvu,
v novih jezikih in .v muziki. Evropska olikanost je ni odganjala od slovanskega
slovstva. Poročila se je 22. septembra 1853. 1. z dr. Lovroni Tomanom in se ž njim
preselila v Gradec, kjer se je on dalje izobražal v pravoznanstvu, ona pa v splošni
omiki in pisateljevanju. Srečen zakon je trajal le kratko časa: umrla je Josipina
1. junija 1854. 1. — V osemnajstem svojem letu je začela pisati v „Slov. Bčclo",
uredovano po Antonu Janežiču, in ji poslala povesti >Nedolžnost in sila«, >Musa
izdajnik«, »Slavjanski mučeuik«, »Zvestoba do smrti< in »Svatoboj puščavnik<.
i'oveslice so kratke in zajete iz slovanskega življenja. Tudi Razlagova „Zora"
je prinašala njene povestice, v »Vodnikovem Spomeniku" se nahaja »Marula«.

Pesen je zložila jedno, »Zmiraj krasna je narava« (v „Slov. Bčeli''' 1852).
Dr. Toman govoreč o njeni zapuščini pravi, da je zapustila še mnogo drugih
povestij, pesnij, da je nameravala pisati »Ogledalo človeškega srca« v povestih,
da je v mnogobrojnih listih do prijateljev in prijateljic blizu in v daljave pisala
o vzvišenejših predmetih, da je zlagala napeve in glasbenke. Pač smemo misliti,
da je Toman v ljubezni do svoje umrle žene nekoliko pretiral. Stritar obžalujoč
njeno prerano smrt poje :

Tako za Tabo, mila Josipina.
Prerano, oh cvetico ljubeznivo,
Žaluje draga Tvoja domovina.

Vojtch Kurnik (1826 — 1886) iz Tržiča, umrl mizarski mojster v Ljubljani.
Objavljal je od 1852. leta počenži v „Shv. Bčeli''; 18.52, 1853 v Janežičevem
„Cvetju sloranskega naroda", v nGlasniku", v „Šuhkem 1'njatlu'', v „Glas)iiku
Sloieiiskcm" pregovore, izreke, narodne pesni in nagovarjal tudi mladino ') na
tako delo. Pa ne sanio nabiral, nego tudi zlugal je pesmice sam o raznih stanovih,
n. pr. >Prebrisani kmet«,^) »Mlinar na smrtni p .stelji«') (po narodni pravljici),

Pisatelji. 83

>Rokodelec popotnik«, »Lovska< in druge. — Pesen »Rokodeljska«*) je v družbi
rokodelskih pomočnikov 1859. 1. prednašal s takim uspehom, da je moral dodati
>Rotarskega fanta« in »Zadovoljnega Tržičana«. Druge vrste so pesni »Železna
cesta« in »Tržiška dolina«.^) Vse kažejo zdrav dovtip.

Andrej Likar (1826 — 1865) iz Spodnje Idrije, služboval kot kaplan v
raznih službah, umrl vikar v Polomu na Kočevskem. V pesni »Sv. Magdalena
na Gori« popisuje živo, kako so napadli Turki Goro. pa božja pomoč jo je rešila;
v pesni »Pozdrav Sloveniji« priporoča slogo in jedinost.

Izmed tistih spisov,, ki jih je objavil v ^Vedežu". naj se omeni pesen
»Slepec s plunko«, prevedena iz hrvatskega in ponatisnena v „Slov. Berilu" za
I. gimn. razred str. 41 — 46. Ne omenivši pobliže nekaj manjših in nevažnih
sestavkov v „Novicah'' 1857 — 1858. leta omenimo, da je njegovo največje delo
»Sveti Zakon« 1856.

Navdušen rodoljub je popisoval rad posamezne pokrajine slovenske ; tako
n. pr. »Sorica in Soričevje (Bleiweisov „KoIedaV 1856). dalje »Cerknica in njena
okolica«, ponatis iz »-Vor." 1863. leta. Članek se začenja z uvodom, v katerem
pravi, da le tisti ljubi svojo lepo domovino, kdor jo dobro pozna; potem popi-
suje Rakek {,,Xov.'' 186o), kazoč prelepi prizor na severno stran, kjer se vidi
mogočni Triglav; vede čitatelja v Loško {,,Nov." 1863, str. 148), obširno popisuje
gradič Cerknico (,.Xov.^' 1863, str. 154 — 155) razpravljaje lego in zgodovino;
Minišijo {„Xov." 1863, str. 165), Cerkniško jezero (.,.Vor." 1863. str. 171 — 172,
179), Škocijan („A^or.'' 163, str. 186). Učil se je slovenščine pod Metelkom, in to
ga je morda napotilo, da ga je zanimalo tudi slovensko jezikoslovje ; to se vidi
iz sestavka : »Slovenske besede« (,,.Voi'.'" 1852), v katerem navaja lepe domače
slovenske besede priprostega seljaka. Konečno navadimo še knjigo: „Venec lepih
molitev pri sveti maši in o drugih priložnostih.''

Matija V a 1 j a v e c iKračmanov),

porojen 1831. 1. na Srednji Beli v preddvorski fari na Gorenjskem, je
dovršil modroslovske nauke na Dunaju pri Bonitzu in Miklošiču, bil
gimnazijski učitelj vVaraždinu do 1856. L, in od 1876. 1. v Zagrebu,
kjer se je tesno oklenil jugoslovanske akademije ; šel je v pokoj
1891. 1. Kakor je na Goetheja mati, tako je na Valjavca vplivala
babica, ker je jako mično znala pripovedovati narodne pravljice in
pesmice, za katere se je zanimal ves čas svojega življenja. Pesniškega
duha pa je vzbujal v njem gotovo tudi romantično - lepi gorenjski
svet. Navajal pa je svoje dijake na pisateljevanje tudi profesor
Martinak, kateri je koncem četrtega gimnazijskega razreda pripo-
ročal dijakom, da bi pisali dnevnik. Iz takega dnevnika je Martinak
prijatelju Bleiweisu izročil Valjavčevo pesmico »Seničica«/i katero
so objavile „Novice" s temle priporočilom : .

»S pričujočo pesmico vpeljemo prvikrat veliko obetavniga mladenča na
slovenski Pamas. Matija Valjavec je ime mladiga pesnika, učenca visoko-

6*

84 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

častiliga gosp. profesorja Martinaka v šesti šoli v Ljubljani, od kteriga imamo,
kakor pričujoča pesmica spričuje, pri kateri nismo ne črke popravili, v prihodnje
veliko lepili pesniških del pričakovali.«

Odslej je \'aljavec zalagal vse v 1848. in 1849. 1. izhajajoče
časnike in drug-e poznejše leposlovne liste s svojimi pesmicami
blizu do 1876. 1., ko se je začel baviti izključno le z znanstvenim
preiskavanjem slovenskega in hrvatskega jezika. Njegove prve
pesmice so se večinoma naslanjale na narodno blago; »Edini dol« ^)
je zložena po gorenjski pravljici; izborna je pesen »Od nebeške
glorije«'); jednake vrednosti je tudi »Tica pivka«.*) Opeva pa
Kračmanov rad tudi naravo, n. pr. »Na planini«.^) Na tej pesni se
vidi, da je nanjo vplival Vodnikov »Veršac«.

Jednaka je pesen »Poletni večer«. Razven narodnih motivov
so mu učitelji bili tudi pesniki drugih narodov, n. pr. iz Goetheja
je prevedel »Zvon pride po otroka«,®) iz Biirgerja »Kutar in roma-
rica« '), iz Mickiewicza »Farys«.'') Živahno 1848. 1. je razgrelo tudi
njega; v pesni »Mati sinu, predin gre na vojsko«®), veleva rodi-
teljica sinu, da naj bo hraber in naj umrje rajši, nego bi živel
brez časti. Ko je uže postal pesnik na glasu, je izdal 1855. leta
svoje pesni v posebni knjigi '*") ter jih je razdelil 1. v Psalme (16),
str. 3 — 41 in 2. v Različne pesni, str. 43 — 212. Po vsebini se dele
v lirske in epske; v lirskih se izraža veselje do lepe prirode,
do ljubeznivih ptic, resnična pobožnost, iskreno domoljubje in
srčno hrepenenje po romantični gorenjski domovini. Jako lepi so
psalmi za ono dobo, ko niti znanje jezika niti pesniška tehnika
ni stala na taki višini, kakor stoji sedaj.

Kljubu temu pa moramo še višje ceniti njegove pripovedne
pesni, ker se v njih najjasnejše prikazuje njegova osebnost. Tudi
tukaj je zajemal iz narodnega vira ; n. pr. lepe legende »Tri kaplje
Jezusove«, »Sv. Gregor«, »Legenda od sv. Mihela« so cveti našega
epskega pesništva, vse se pripoveduje popolnem v narodnem duhu.
Z jako prijetnim humorom je zložena »Vojska z volkom in psom«.

Poleg izvirnih pripovednih pesnij »Brezbožnik« ter »Zorin
in Sterilna« omenimo še posebej obširno pesen »Sestri Zora in
Solnca«."| Vsebina je na kratko ta:

V 15. stoletju je bosenski paša udarivši na Kranjsko oblegal grad sloven-
skega grajSčaka na Gorenjskem, ki je imel dve zali hčerki Zoro in Solnco ; v
prvo se je zaljubil lep ^renjski fant, katerega je pa ljubila sestra Soluca, ne
Zora. Mladi Gorenjec s svojo četo je mahnil na Turke in pobil vse, samo jeden
Turek je ušel smrti in odvedel Solnco. Cesarje hrabrega Gorenjca poplemcnitil;

Pisatelji. 85

Zora je rada videla svojega rešitelja, tudi grajščak ni bil nasproten zvezi, kar
je prišel v njegov grad lepi vitez don Almiro in odvede! Slovenko kot svojo
ženo na Špansko. Crez leto se je prevzela ter zahtevala, naj Almiro iz Carigrada
privede krasno sultanico Zairo. To željo ji je izpolnil, hkratu pa se je Zore
lotilo hudo ljubosumje, ko je Almiro, privedši Zairo na svoj grad, napovedal
veliko slavnost. Isti dan je prišel v grad slovenski junak potujž v Kompostelje.
Da bi se Zora maščevala nad možem, skušala je v slovenskem junaku vzbudili
ljubezen; ko se je pa na grajskem vrtu sešel z Zairo, je izpoznal, da je Zaira
Solnca, in ji odkril, da je Zora nje sestra, Almiro Zorin mož. Solnca mu je
razodela svojo mladostno ljubezen, da se ni udala turškemu carju.

Da je vsaj v obliki mnogo vplival na Valjavca Koseški,
kažejo izrazi iz te pesni, n. pr. »Tega dneva prehvalitva«, »Ali stari
mik po čudozgodi«, »Ko bi megluro odpodila«. »Izrekba jo je
zaskelela«, »Jej kri v obraz in spet ustranja«, »Sledba čudozgod
držala«, »Sreča zgododelka občna«, »Na čelo vreze ral ti mrd«,
»Obema pa zbistri pogled, Španjolca tistega prišet« i. dr. Torej
celo tako nadarjen pesnik, kakor je Valjavec, se je ujel po čudnih
izrazih Koseškega.

Pesniški nadarjenim možem navadno ugaja bolj grško nego
latinsko slovstvo; to se vidi tudi na Valjavcu; več let se je pečal
z Iligenijo na Tavriškem po Goetheju. Iz grškega izvirnika je pre-
vedel Sofoklejevega Ajanta ^^j ; v vzgled bodi tu kitica str. 24 :

Ali je bikosakavka Artemida,

(O grozoviten glas, o

Oče moje nečasti!)

Nagnala te nad vkupno govejo živino.

Gotovo za brezplodno kako zmaganje,

Vkanjena al za dari

Pri slavnem plenu, ali pa v lovu košut?

Al pa j' imel železnooklopni Enjal

Od skupne borbe kako pritožbo, pa si

Sram opral je z nočno premamo?

Druga stran njegovega slovstvenega delovanja je nabiranje
narodnega blaga; nabiranje pripovedek in pravljic ima tudi svoj
izvor v otroški odgoji, ker je od babice slišal toliko pravljic. Od
^Slovenije" 1848. 1. počenši do naših najnovejših časnikov imajo
skoraj vsi listi ogromno množino tega blaga. Izdal je sam dvakrat
obširno zbirko teh povestij. Miklošič ga hvali, da je on prvi v svojih
rojakih spoznal vrednost narodnega blaga, ki je važno za baje-
slovje in estetiko, za narodoslovje in jezikoslovje, s katerim se je
tudi temeljito pečal posebno od 1876. 1. počenši. Nabiranje narod-
nega blaga ga je privedlo do tega, da je pobliže začel preiskavati
slovenska narečja. Najpoprej je opisal narečje rojstvenega kraja ^^)

86 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

V slovniškem obziru, pridejal je osem narodnih pesnij iz istega
kraja '*) ; pozneje se je zanimal za ogrsko slovenščino ' 'i. Različno
naglašanje gorenjščine in ogrske slovenščine ga je napotilo, da
je učeni svet seznanil s Skrabčevo razpravo o naglasu *^) in se začel
sam pečati s predmetom tako temeljito v obširni razpravi »Pri no s« '")
(1878 — 1895) na 119 tiskanih polah v veliki osmerki, da po Škrab-
čevem mnenju nobeden kulturen narod o tem predmetu nima
tako obsežnega dela. To delo združuje tudi Slovence in Hrvate.

Ce še pristavimo, da se je v toliki meri udeležil sodelovanja
na Daničičevem velikem slovarju, da so ga imenovali glavnega
sotrudnika Daničičevega, da je spisal več razprav o skladnji slo-
venščine v hrvatskem jeziku,''') in da je izdal več važnih del iz
staroslovenskega jezikoslovja '*) in hrvatskega slovstva ""j, razvidimo
iz tega, da je vzlic napornemu svojemu delu srednješolskega učitelja
storil toliko na polju slovanskega jezikoslovja, kakor kateri bodi
vseučiliščni profesor, in da dela Slovencem veliko čast v sosednjem
slovanskem plemenu.

Josiji Novak (1833 — 1883) iz Podbrezja na Gorenjskem, umrl dekan v
Kočevju. Njegova prva »Zadovoljni« se nahaja v „Ve(lehi^ 1850.1. Njegove skromne
pesmice, zložene v narodnem duhu, opevajo tvarino vzeto iz prostega naroda,
n. pr. legenda »Sv. Matija«,') in kažejo vpliv srbskega pesništva; pesni >Izgled<-)
in >Spoznanje«') spominjajo Cegnarjeve muze. Zlagal je rad pesni v spomin
slavnih mož. n. pr. Juriju Kobelu ') id. Njegova slovenščina je priprosta in se na-
slanja na hrvaščino.

Josii) Šcegel (Radonievič), porojen 1836. leta v Gorjah, sedaj deželni in
državni poslanec, baron in grajščak v Grimšicah na Gorenjskem. Nadarjen dijak
ljubljanske gimnazije in sošolec Stritarjev tekmoval je ž njim v pesništvu in v
prozi.*) Iz listov „Daničica'' in „Slavija'', ki so ju pisali dijaki v mejsobno izpod-
bujo, prišlo je nekaj njegovih pesmic v Janežičevo „Sloi'ensko Beelo" 1851. 1.,
n. pr. ^Pomladanski večer" ■) in nSonel"'): opeval je predmete, ki navadno ogre-
vajo mlada srca, solnce."*) luno, zvezde,') Ijubav do domovine, do drage,*) rožice,')
prikazni v naravi, ki jih je pa opisal tudi v nevezani besedi; n. pr. „Vožnja po
ledu iz Petrograda do Korune",*) »Poletna noč v sv. Petrogradu",') „Lov tunov",'")
„Zimsko spanje prirode." „V Bledu" ") proslavlja raj slovenske zemlje in prebi-
valce njegove. Nastopivši službo konzularnega odgojenca v Aleksandriji, je opisal
svoje potovanje ,.Iz Trsta v Aleksandrijo". Iz Afrike je dopisoval v ..Ztjodujo
Danico"; le dopise je objavljal tudi ,,Slovene&' 1880. 1.

France Domicelj (1832 — 1855) iz Zagorja, umrl bogoslovec III. tečaja.
Objavljal je od 1853. 1. v „Noi-icah" pesni pod imenom Pivčan, pisal o koleri;
iz njegove za|)uš<'ine je spis: ,,Znampnilo.'iti Notranjskega'" v ,. Noricah."

Viljem Urbas, porojen v Ljubijimi 1831. 1 , profesor v Gorici od 1867. in
v Trstu od 1871. 1., je v vezani in nevezani besedi sodeloval v .,Vedežn" in v
,, Ljubljanskem čustiikn". V izvestju goriške realke 1869. leta se nahaja spis „0

Pisatelji. 87

pregovorih in rekih;" narodnih rekov je navedenih celih šest slranij; konečno
je priobčen Griinov prevod narodne pesni o .,Lepi Vidi" in cela vrsta manj važnih
nemških pisateljev o Slovencili. Pisal je o lem predmetu tudi v nemškem jeziku.')
V nemškem jeziku je pisal tudi o Slovencih;-) o Cičih in Cičanji. 'j Obširnejše
njegovo slovensko delo je Gostov življenjepis/) Iz mladosti Costove navaja pre-
mnogo popolnem nevažnih rečij ; tudi ni bil Gosta slovenski pisatelj, da bi bil
zaslužil tak obširen življenjepis.

Jožef Puklulcar (1791— 18fi(i) iz Gorjan na Kranjskem, učitelj moralke v
Gorici in v Celovcu, pozneje profesor duhovnega pastirstva in kanonik v Ljub-
ljani. Spisal je članek v ,, Noricah^' 1845. 1. „Prilike ali primere" (resnice, laži,
nedolžnosti, modrosti, prevzetnosti itd.). Jako obširen je spis : ., Prošnja farmanov
do svojiga farmoštra'',') kjer govori, kako potrebne so šole in šolsko obiskovanje.
Ko je župnikoval na Dobrovi, mu je bil kaplan Miklavčič spreten pomagalec, da
sta postavila novo prostorno šolo.-)

Ves čas svojega življenja se je trudil izumiti primerno abecedo, pa brez
uspeha. L, 1849. je objavil članek : „Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svojega
pravopisa slovo dali?"^) Nato mu ironično odgovori Hicinger v „Slovenijv' s
pesmico: ,.Srnešnica in resnica''. Ker ,. Novice'' niso hotele prostora dajati takim
obširnim spisom, radi tega so objavile v prilogi pesen ,,Lavdon'' z obširnim
odgovorom Poklukarjevim. L. 1850. je spisal v .,Xovicah'' razpravo : ,,0d omike
slovenskiga jezika'", ki ga je bil v nemškem izvirniku namenil nemškemu časniku,
kateri ga pa ni sprejel. Leta 1851. je razglasil v ,, Novicah" in v ,, Danici''*)
»Naznanilo prihodnje izdaje noviga občno - slovenskiga, zraven tudi nemškiga,
francoskiga in laškiga in po dopustljivosti okoljšin tudi vesoljniga ali celosvetniga
alfabeta s priloženo kratko predlogo stariga slovenskiga v puskušnjo.« Del tega
dela poslal je v pregled v Monakovo in Moskvo, pa od nikoder ni dobil odgovora.

Pozneje je še opetoma poskusil pot nadelati svoji ideji, ali zastonj; 1860. 1.
je prva in druga, 1861. 1. tretja ,,Poskušnja novih domestivnih črk za slovenski
alfabet" prišla na svetlo; ,, Novice" pa so slednjič same postale nevoljne, češ,
da naj verjamejo častiti gospod, da so vse njih prizadeve baje brez uspeha itd.

Izdavši knjižico „Govor od znanja prave čednostv' ") 1859. 1. je razlagal
v ,.Ueiteljskem Tovarišu" 1862. 1. imena farnih vasi na Kranjskem, pa je delo
takoj ustavil, ker mu je Levstik v „Novicah^' 1862. 1. dokazal, da Poklukar v
tem obziru ni boljši od Marka Pohlina.

Konečno nam je omeniti , .Duhovno pastirstvo", katero je bil pričel zlagati
Jurij Zupan (r. 2. apr. 1784 v Zaspih, profesor in ravnatelj semeniški, umrl
10. novembra 1857. 1. v Ljubljani), nadaljeval pa Poklukar; delo je pa ostalo v
rokopisu.

Matej Cigale (1819—1889)

iz Dolenjih Lomov izato se je imenoval Lomski) je, dovršivši pravo-
znanske študije, služboval v Gorici, Ljubljani, bil tajnik »Sloven-
skemu društvu«, urednik ^Slovenije" od julija 1848. do novembra
1849. leta, postal 1850. leta ministerijalni koncipist na Dunaju in
prelagal državni zakonik. 1866. leta vladni tajnik, 1883. leta vladni
svetnik.

Zgrodovina slov. slovstva. III. del.

Slovstveno svoje delovanje je počel kakor marsikateri drugi
slovenski pisatelj s pesnikovanjem, ki pa se je omejevalo večjidel na
prevajanje iz drugih slovanskih narečij in iz italijanščine, francoščine
in ang-leščine.') Leta 1848. je prevzel uredništvo političnega lista
^Slovenije", ki je je vodil do novembra 1. 1849. ; izhajala je „Slo-
venija'' dvakrat vsak teden, tiskal in zalagal jo je .Jožef Blaznik.
Takoj v prvem listu je izrekel Cigale nekoliko bes(?dij na bravce,
kjer zahteva : 1. da mora Avstrija obstati nerazdelna država, 2. da
morajo imeti vsi narodi v vseh deželah enake pravice, 3. da se
morajo vsi Slovenci zjediniti v jedno celoto, 4. da sme Avstrija samo
jednakopravna družnica biti Nemčiji. Cigaletovo politično delovanje
pa ni dolgo trajalo, kajti uže 1849. 1. ga je pravosodni minister
pozval na Dunaj, da bi namesto umrlega Mažgona sestavljal »Enolični
pravniški besedivnik.«

Za to je bil Cigale ustvarjen, ker je bil učen slovenski
jeziko- in pravdoslovec ; ^) to dokazuje mnogo jezikoslovnih se-
stavkov, ki se nahajajo po raznih slovenskih časnikih od „Novic"
počenši do „Kresa" VI. »Drobtinica iz slovenske slovnice« in »Od-
loček iz slovenske sintakse« leta 1859, ''i n. pr. učita, kako slede v
stavku samostalniki, zaimena in rodilniki drugega samostalnika. O
tej tvarini je pisal tudi v „ Glasniku","] in še enkrat v „Novicah'\'^)
Razpravljal je besedice »an, anti, ni, niti«,") kako je treba pra-
vilno staviti glagol -pomožnik,') da je treba rabiti r kot samo-
glasnik, kako je treba skrajšati stavke,^ kako je treba pisati besede
po izviru latinke,^) kako je treba besede vrstiti v slogu.'") kako
rabiti deležnike,' \) kdaj rabiti I ali v besedah izvirajočih od gla-
golov,'^) kako je pisati pridevnike iz lastnih imen iposeben nasvet
slavnemu odboru »Matice Slovenske«),"') kako je treba sloveniti
nem.ški izraz »ohne zu«,'*i kako rabiti ali uvajati ozirne stavke,'')
da se je treba poprej korenito učiti slovenskega in hrvatskosrb-
skega jezika in dobro piliti, prodno se kaj izda,'") da se je treba
izogibati predikativnemu inslrumentalu,'') da ni napačno pisati
»hitr(!Je« nam. »hitrejše«.

Odločno in opi toma je izrekel željo, da bi pisatelji ne novo-
tarili tako močno, nogo da se naj nekoliko utrde oblike slovenske
besede, posel)no v spisu »Nekoliko besed o potni torbi gospoda
prof. Erjavca« v ,, Letopisih slovenske ilia/ice ",'"') zaradi tega je
nasprotoval Levstiku, naznanjajoč njegov »Nauk županom« v
„NovicaJi\^^) češ, »nekatere fraze in besede zde se mi pretrde,

Pisatelji. 89

premalo ugledne, premalo gosposke« itd. Te jezikoslovne in druge
v juridično stroko spadajoče razprave kažejo, da je bil Cigale spo-
soben izdati knjigo „ Juridično politična terminologija" .^") V pred-
govoru razlaga, da se je s trudom doktorja Matije Dolenca, dvor-
nega in sodnega pravosrednika na Dunaju, to delo, namenjeno trem
južno-slavjanskim narečjem, natisnilo v jeden zvezek, naj se vza-
jemno podpirajo in dopolnjujejo. Podpiral je Cigaleta Navratil.

L. 1849. je postal Cigale urednik slovenskemu delu občnega
državnega zakonika in vladnega lista za Avstrijsko cesarstvo, in
prelagatelj za uradne tiskanice poštne, vojaške, sodniške, ru-
darske itd. Po štiriletnem delu v tem poslu izdal je „Dršavljanski
zakonik" ^)

Rokopisni prevod državnega zakonika, izdelan po dr. Mažgonu
in dr. Kranjcu, prenaredil je Cigale z nekaterimi prijatelji tako
temeljito, da prvemu sploh ni bil več podoben. Pomagali so mu
Iv. Navratil, L. Svetec, Fr. Levstik (urednik državnemu zakoniku
od pomladi 1871. 1. do jeseni 1872. l.l in Jos. Stritar. Leta 1887.
je dogotovil Cigale drugi popolnem predelan prevod po termino-
logiji državnega zakonika. Skozi štirideset let je bil Cigale urednik
državnemu zakoniku in je nakopičil v teh štiridesetih letih ogromno
število ukazov in razglasov v slovenski obliki.

To je ogromna naloga, ki jo je izborno rešil Cigale po svoji
obsežni znanosti in potrpežljivosti ; večinoma njemu se imajo za-
hvaliti Slovenci, da se slovenščina da rabiti za uradovanje. Živo

*) Cigale je dne 29. dec. 1849. o stvareh ,, Državnega zakonika'' Muršcu
pisal to-Ie :

Spoštovani gospod !

Morebiti ste ze slišali, da je ministerstvo meni izročilo pre-
stavljanje postav za slovenski državni zakonik, in sicer že od
II. dela naprej. Delam, čeprav nisem stanovitne službe dobil,
ampak le „provisorisch" . To delo je važno, ali tudi težavno ;
nikoli se nisem za posebnega slovenskega pisavca imel, zatorej bi
Vas lepo prosil, ako zakonik dobivate, kar ne dvomim, da bi mi
svoje opombe in tudi nasvete poprav od časa do časa poročati
blagovolili; prav hvaležen Vam bom in sveta Vašega ne bom zane-
maril. Kar me posebno k ti prošnji sili, je to, da mi je med
vsemi prestavami ukazov za odvezo zemljišč, ktere sem iz provincij
dobil. Vaš prevod najbolj dopadel. Upam, da mi ne boste v tem
odrekli. Komisija za terminologijo se je razšla; ali delo ni dokon-
čano, saj za natis še ni pripravljeno, in mi bi imeli po mislih
darovitega ministerstva zastonj zanj delati in prepisavati id. id.

90 Zgodovina slov. slovstva. IlI. del.

se je zanimal za pravno-slovstveno delovanje on sam in je bil
sotrudnik „Pravnikii Slovenskemu" ^ zsl katerega je napisal 1862.1.
članek o menicah, 1880. 1. o slovenskih prevodih, 1888. 1. o svojem
državnem zakoniku ; rad je dajal pravnikom modre svete /^')

Pa tudi druga naša znanstvena terminologija se mnogo na-
slanja na njegova dela; Ant. Janežič sam priznava v svoji slovnici
1863. 1., da mu je lepo pomagal Cigale na tem delu. L. 1866. je
sam nasvetoval »Matici Slov.«, naj izda psihologijo in logiko, da
se uredi za znanstvene reči potrebna terminologija.'*^) Pripravljen
je bil v to svrho nabrano tvarino prepustiti drugemu, da spiše
tako delo; izdal je pa sam knjigo: ,,Znanstvena terminolog i ja"^
1880. 1.^^) Knjiga je urejena v obliki slovarja; dasi bi se ji tu pa
tam v malenkostnih rečeh moglo kaj očitati, vender se mora
nanjo ozirati vsak slovenski pisatelj, ki hoče v svoji stroki spisati
kaj veljavnega. Za šole je spisal „Kyatek popis'*) cesarstva Avstri-
janskega" 1861. 1. ipo Heuflerju) ter ,,Atlant Slovenski" .^'')

Jednake važnosti kakor njegov ..Državni zakonik", je pa
ncmško-slovenski ^^S/ovar", izdan na stroške Wolfove ^'^) 1860. leta.

Ivan Navratil,

porojen 1825. 1. v Metliki, je 1846. 1. stopil v službo pri c. kr. do-
hodninskem uradu v Ljubljani, potem pri deželnem sodišču 1849. 1.
Pri najvišjem sodišču na Dunaju je postal oficijal 1851. 1., kjer je
zdaj ravnatelj pomožnih uradov ter tolmač za slovenski in srbsko-
hrvatski jezik. „Novice" so mu vzbudile ljubezen do slovenščine, kar
je sam rad priznal spisavši : »Odprto pismice pisateljem ,Novic'«,*)
v njem pravi, da od početka ni pustil nobenega lista neprebra-
nega. Podpiral je „Novice", dokler jih je uredoval dr. Blei\veis
»Larnavati«, z raznimi spisi. Takoj s početka si je izbral svojemu
pisateljevanju dvojno pot: nabiral in razjasnjeval je narodno blago
in razlagal slovnično stran jezikovo ; s to drugo stroko je zdru-
ženo pisateljevanje za mladino.

Zbiral je narodne pripovedke in pesni. »Pustna povest« ^)
govori o »Mladenču s krinko na ol)razu pr<.'d sv. obhajilom« ; opisal
je obleko starih Slovanov,'^) Kres in velikonoč v Metliki, in kakšne
pesni so pojo pri tem, vraže in prazne vere;*) uprav »vraže« so
predmet, s katerim se je bavil celih štirideset let. »Kako Slovenci
novo bito praznujejo«.'') »Vraže pa sodnik «,**! razlagal besedo
»Štorklja« ; iz Metlike je razglasil hrvatsko narodno pesen, opisal

Pisatelji. 91

»Uskoke na Kranjskem«,') »Belokranjsko kolo« z narodnimi pesmi-
cami in z igro.

Vse te spise, počenši v naših prvih časnikih, presega obširni
in temeljiti spis: »Slovenske narodne vraže in prazne
vere, primerjane drugim slovanskim in neslovan-
skim« v ^Letopisih Slovenske Matice" od leta 1885. do 1890. Ta
spis je urejen tako, da našteva posamezne dneve ali praznike ali
svetnike vsega leta po vrsti, na katere se nanaša kaka vraža ali
prazna vera ; dotičnemu prazniku navaja najpoprej imena staroslo-
venska, novoslovenska, bolgarska, srbska, češka, poljska id., potem
opisuje navade v posameznih plemenih v istem redu in pristavlja
sličnice v neslovanskih narodih. Vse dotično slovstvo je porabljeno
obsežno. Morda nima nobeno slovansko pleme v svoji literaturi
jectnako temeljitega dela.

Druga stroka Navratilova je jezikoslovna. Njegova ^) slovnica
1850. 1. je bila pregledno urejena in koristna radi mnogih vzgledov,
kako se naj izdelujejo zapisniki, zatožbe, sodne razsodbe, javne
obravnave. Med sedanjimi pisatelji je Navratil uže s početka najbolj
gledal na pravilno rabo glagolov in v ^Slov. Bčeli" 1853, 7 — 64
izrazil »željo jezikoznansko o novem letu vsim Slovencom posebno
pisateljem slovenskim v prevdarek«, o glagolih dovršivnih in ne-
dovršivnih, priobčd v ^Novicah" temeljit spis o istem predmetu
in izdal konečno to tvarino nemško obdelano. '')

Na temeljit način je tu dokazal Navratil pravilno rabo slo-
vanskih glagolov in ovrgel Se hlei cherj e vo mnenje, da
so rabili Staroslo vencem iz početka tudi dovršniki
za pravi sedaj ni čas.

Prijateljski in požrtvovalno je pomagal slovenskim slovni-
čarjem, n. pr. A. Janežiču, ko je pisal slovar in slovnico ; Miklošiču,
ko je prirejal staroslovenski slovar. Slovensko berilo za osmi
razred je priredil sam v drugi izdaji. Bleiweisu je za „Slovensko
berilo" za prve štiri razrede 1850 — 1855. 1. priredil razne članke
iz naravoslovja in slovanskega narodoslovja. Skoraj je prišlo do
tega, da bi bil on prevzel izdelovanje Wolfovega „Slovarja" vsled
poganjanja Bleiweisovega ; dopisi v ^Slovenskem Narodu" 1874, in
,,Slovencii" 1^1-^, št. 85 — 86 so raztrgali vse te namere; I.Navratil
je vso stvar pojasnil v „Novicah" 1875, 117 — 74. V ^Vodnikovem
spomeniku'' je nasvetoval, naj bi se besede nabirale za slovensko-
nemški podnarečnik.

92

Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Dobro vedoč, kako navdušujejo lepo pisani življenjepisi čita-
telja slovenskega, je na prijeten način slikal delovanje in življenje
slavnih Slovencev in Slovanov, med njimi Valvazorja, Slovence :
Kopitarja, čopa, Knobleherja; {„Vedeš" 1. II., „Novice" 1852 iaiajo
celo galerijo slavnih Slovencev, med njimi zopet Kopitarja), Po-
poviča, .Jul. Verneta, čebelarja Antona Janšo, in dva slikarja —
brata Valentina in Lovra Janšo. Vse te spise pa je prekosil spis
o Kopitarju v »Kopitarjevi spomenici« 1880, v kateri je zanimiv
posebno tisti del, ki opisuje, kako je vplival ali občeval Kopitar z
odličnimi slovenskimi ali slovanskimi pisatelji.

Lepe zasluge ima Navratil urednik prvega slovenskega lista
za mladino, ki je imel na.s\oy „Vedeš".^^] Na koncu drugega let-
nika pravi urednik, da hoče na svojo roko izdajati list tudi za
učence nižjih latinskih šol z naslovom ,,Vedeš slovenski za mlade
ljudi" ^ vsak četrtek s kako podobo. Oglasilo ^e je premalo naroč-
nikov, in list je moral prenehati.

Urednik je obdeloval raznovrstno tvarino ; opisoval slavne
Slovence, Hrvate, Cehe in Poljake, zlagal pesmice, basni, kratko-
časnice, v pogovorih učit<;lja z učencem razlagal naravne prikazni,
n. pr. oblak, sneg, dež, točo, leto, noč in dan, solnce, govoril o veri,
značaju, jeziku starih Slovanov, popisoval navade in šege sedanjih
Slovencev.

Navratil obdeluje blizu 45 let z redko doslednostjo tvarino,
ki si jo je izbral uže izza mladih nog, v lepem jedrnatem slogu v
narodni obliki, dasi je uže štirideset let izven svoje domovine.*)

Jurij Kobc (1807—1858.)

iz Poljan poleg Kolpe, je dovršil latinske šole v Karlovcu. licej
in bogoslovske študije v Ljubljani, umrl je pa župnik v Čatežu.

Ker je izvršil svoje prve nauke na Hrvatskem, navzel se je
ilirske ideje, za katero je pisal 1840 — 1841. leta v Gajevih listih,
svoje rojake pozivaje v ilirsko kolo.

Največji del njegovega slovstvenega delovanja je namenjen
v to svrho, da se Slovenci pobližno seznanijo s svojimi sosedi —
8 Hrvati in Srbi. Prevajal je srbske narodne pesni, ali jih pa sam

*) V „Letop. SI. Mat." v zadnjih lelili se naliajajo prijetne slike iz živ-
ljenja sorodnih slovanskih plemen, n. pr. „Iznenadno znanstvo z imonilnira možem"
(črnogorskim knezom). nJjCtop." 1878.; ..Nova pisma o Bosni in Hercogovini",
^Lctop." 1879; ,,Car Aleksander II. in ruski pesnik Žukovski", „Letop." 1881.

Pisatelji. 93

nabiral, n. pr. »Majka Maro iza grada zvala« ') »Tičica zove ljubico«^),
»Materin svet« ,^i »Brata prošnja« ,*) »Sanje Vojsave kraljice«.'')
Prevel je tudi obširnišo srbsko pesen »Uzrok prestave sedeža
srbskega patrijarha.« („Novice'' 1856.) Lep njegov prevod srbske
narodne pesni »O kraljeviču Marku« je zagledal beli dan šele po
njegovi smrti.

Vsestransko je Slovence seznanjal s srbskimi razmerami ;
po Vuku je razlagal »Srbskega jezika domovino«**),
opisal »Bele Kranjce«^) onkraj Gorjancev in Kočevarjev ob
reki Kolpi od Metlike do Osilnice, v šestih oddelkih z ozirom
na nošo, jezik, narodne pesni, ki jih posebno radi prepevajo Po-
Ijanci. Tu nabrane pesni so tako slične srbskim, da bi človek
mislil : tu je kak Vuk Stefanovič nabral svoje ; potem navaja
ženitvanjske navade, v katerih se opeva »kraljevič Marko«. Spisu
je pridejanih nekoliko pregovorov. Naslikal je tudi »c e s t o v a n j e ^)
v Dalmaciji« poleg turške meje in v Krajini (Vojaški granici),
kjer je pre dobro postreženo z jestvinami, samo za pijačo je joj,
ker hodi samo ena ploščnata posoda, držeča okoli 24 litrov, sila
počasi od soseda do soseda. Napiva se: 1) v dobri čas od obeda;
2) na boljši čas od obeda ; 3) na slavo božjo ; 4) na zdravje doma-
činov; 5) na zdravje prijateljev ; 6) na častitost snidenja in shoda; na
mize, obraze in vstanek.") Opisal je običaje pri pogrebu,'") Ruse,**)
povdarjaje, da se bodo ljudje kedaj ruščine učili tako marljivo,
kakor sedaj francoščine, angleščine in drugih novih kulturnih je-
zikov ; opisal je Turke *'), ki si jih pa želi v Azijo.

Drage so mu bile kratkoeasne povesti iz vzhodnih dežel,
n. pr. »Kapitan Terbuhovič in Ru s kinj a«*^), »Rušo vs k i
car Pavel") in eden njegovih oficirjev«, »Ah met
Methemir in njegov sin Abdala«*% kjer pripoveduje, ka-
košne nauke je oče dajal svojemu sinu.

Razven pripovednih spisov nahajamo pri Kobetu tudi
poučne, n. pr, zasleduje sled Cirilovega obreda na Kranjskem *'');
v »Domorodnih mislih«'") priporoča rodoljubom , naj
skrbe za knjige, govori o narodu potrebnih knjigah '**), razlaga
» 1 a d a n j C e m « ") (kmetom), kako naj se glede omike približu-
jejo, omenja peterih rečij pri dovolitvi zakona^") na Slovenskem ;
vabi Koseškega na »Mirno goro«, od koder bi pesnik »visoke
pesmi« gledaje v okolici petdeset cerkva občudoval pozemeljsko
vehčanstvo Tistega, ki je rekel : »Bodi !« in bilo je.

94 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

V pisavi, ki se mora za ono dobo imenovati jako lepa, se
je močno nagibal na hrvaščino ; uredništvo „Novic" je marsikaj
predrugačilo ; radi tega je stavil pohlevno vprašanje^') do ured-
ništva glede teh izprememb.

Mnogo je pripomogel Kobč temu, da so se Slovenci in
Hrvatje začeli pobliže spoznavati ; zato ima častno mesto med slo-
venskimi »Iliri«. Josip Novak mu je zložil primerno »Zalostinko«."''

Jakob Volčič (1815-1888.)

iz Gorenje vasi pri Škofji Loki, je služboval v raznih krajih v
Istri za kaplana, umrl umirovljen 1888. 1. za Rečjem pri Pazinu.

Ne zdi se mi verjetno, da bi bil šel v tržaško škofijo radi
tega, ker je »staknil kljuko iz okorne Metelčice«, nego za časa,
ko je Matej Ravnikar vladikoval v tržaški škofiji, je uprav škof
Ravnikar mnogo duhovnikov zvabil iz Kranjske na Primorsko,
kar je zelo ugodno vplivalo na vsako stran.

Zelo se je zanimal Volčič za narodne šege, navade, pre-
govore, izreke, pesmice in vraže; priobčeval je te vrste tvarino,
nabrano v tridesetih letih, v raznih slovenskih časnikih, osobito
v „Novicah" in v Janežičevem „Glasniku", počenši 1851. 1. do
1880. 1.

Pripravil ga je do priobčevanja K. iz Postojne, ki je pisal
v „Novicah" 1851. l.,\i da se je na svojem potovanju po Liburniji
seznanil na Učki gori z vrlim rodoljubom, nabirajočim narodno
blago ; „Xovice" naj ga povabijo v sodelovanje. Vsied prošnje
„Novičneffa" uredništva je poslal Volčič 1851. 1.: »Slovenske
besede«,*) »Liburnske besede«,^) »Jezikoslovne drob-
tinice«*) (kušniti, poljubiti, celovati), posebnosti v istrski čakav-
ščini,'i navel nekaj glagolov ponavljavnih na »evati«, navadnih
po Istri in tudi še po Notranjskem,") priobčil »Slovenski ro-
dovnik«'); Cigale je iz teh podatkov marsikaj porabil za svoj
slovar. '')

Najlepša in prozorna slika narodnega modrovanja so pre-
govori in reki, katerih imajo osobito Slovani v izobilju; Blei-
weisov »Koledarček« 1855. in 1856. 1. ima »torbico narodnih pre-
govorov in prislovic« ;"i ^Glasnik Slov.^ ima skoraj v vseh svojih
letnikih '") prislovice in besede,"/ ki jih je nabral Volčič. Opisal je
narodne običaje v pozdravih in odzdravili,'') v napivanju,''^) o
voščilih ob novem K-tu,'*' o prihodu v cerkev,'") v hišo.'")

Pisatelji. 95

Najvažnejše pa so narodne pesmice, katerih je nabral ogromno
število; prve je objavil 1851. 1. z naslovom »Pesmice narodske«,*'')
»Nesrečna ženitba«/"*) tu se nahajajo junaške pesni, ki so enake
srbskim narodnim junaškim, n. pr. »Turački vojvoda i Mara«, »Mare
i kraljevič Marko«, '^i »Junak i djevojka«,'") »Kraljevič Marko i
vila vodarkinja«,'') »Bog skuša Marka priko mora.«'")

Zraven ženskih pesnij je prav mnogo otroških, n. pr. :
»Dete pred rajskimi vrati.« Zato otrokom ne velja preveč žalo-
vati."^) »Otroku v zibelji«,") »Neokretnemu otroku«, »Otročja mo-
litvica večerna«, '^1 »Otročja molitvica za lepo vreme«, ^'') otročarije
iz Istre: »Deca dim zagovarjajo«,"') »Otročja pesem sv. Jelene«, -'^)
»Igra dekliška«.'^)

Pesni posvetne vsebine se imenujejo b u g a r i č i n e ; take
pesni popevati se pravi bugariti; pesni pobožne vsebine, katerih
se tudi nahaja mnogo, se imenujejo »molitvice«, in se zvršu-
jejo z »Amen, Isus«.

Zanimal seje tudi za imenoslovje istrskih krajev, n. pr. je razlagal Kastav
iz Kastel, Volosko iz Vlaško selo; bil je za to, da se piše Istra, ne po itali-
janskem Istrija.

Pazno je zasledoval ostanke glagolske pisave, naštevši v „Nov.''^°) kraje,
kjer so se še o bdržali slovenski obredi, da je pre vse to več ali manj odvisno
od dotičnega župnika; dvajset let pozneje") pripoveduje, da je našel v Bernu
pri cerkvi Matere Božje na starem krstilniku glagolsko letnico 1200; iz 14. sto-
letja ne zaa nobenega, iz 15. tri, iz 16. mnogo, iz 17. nekaj, iz 18. samo jednega
iz 19. nobenega več, tako, da je glagolica izginila iz javne rabe. Pisalo se je v
Istri v glagolici do 1650; pozneje je „vlaščiaa" z latinico izpodrinila našo staro
mater in spalila polne vozove naših zakladov. — Opisal je tudi nekdanje sod-
ništvo^-j istrskih občin.

Malokateri slovenski pisatelj je tako osredotočil svoje delo-
vanje na samo jedno stroko kakor Volčič; nobena slovenska pokra-
jina glede narodnega blaga ni tako natanko preiskana in izrabljena
kakor »t u ž n a Istra«. Takega dela je zmožen samo skromen
kremenit značaj, ki gorko ljubi dobri Ijud onih revnih krajev.

Andrej Praprotnik (Jakoslav, Miloljub) porojen 1827. 1. v Podbrezju na
Kranjskem, je priSel 1855. 1. za učitelja na prvo mestno šolo ljubljansko, postal
1870. 1. ravnatelj, umirovljen 1890. 1. z Najvišjim priznanjem. Umrl 1895. L

Zraven svojega stanovskega posla je bil ud deželnega šolskega sveta in
izpraševalne komisije za prostonarodne šole, odbornik »Matici Slov.< od 1865. L,
tajnik 1876 — 1881. 1. Za materinski jezik ga je vnel Metelko, pod katerim je
bil napravil izpit iz slovenščine. Takoj iz početka se je bil pridružil sodelavcem
Navratilovim v „ Vedežu" spisavši kratke povesti, basni in prilike v nevezani
besedi, n. pr. iz prvega letnika »Mlada in stara veverica«, »Brat in sestrica«;

9(3 Zgodovina slov. slovstva. III. del. —

iz drugega letnika »Zgubljeni sin«, »Nepokorna Jerica«; iz tretjega letnika »Ne-
varna tovaršija«, >Škrjanček, podoba življenja«. — Njegove prve pesni, ki jih je
objavil v „Drobtinicah"^) »Božična« in v „Sloi\ Bčeli"-) >Voda«, »Mladini« in dr.
kažejo, da si je bil izbral pobožno in poučno pesništvo.

Ko je pa 1852. 1. Andrej Einspieler ustanovil list „ŠuIski prijatelj'', po-
zdravil ga je Praprotnik z velikim veseljem in ga marljivo podpiral v vezani in
nevezani besedi celih deset let, dokler ni 1861. leta sam v Ljubljani ustanovil
lista „Učiteljski tovariš". Tudi Ja.nežiiev „Glasnik slovenskega slovstva" 1854.1.
ima nekoliko njegovih pesnic, n. pr. »Noč na Blejskem jezeru«.

Mnogo pobožnih pesnic Praprotnikovih je v raznih letnikih „Zg. Danice"
počenši od 1850. 1., n. pr. »Mertvaški zvon«,') »Marija pomočnica«^); pesni na
čast Mariji se nahajajo skoraj v vsakem letniku do 1856. leta. Tega leta (1850)
so zagledale njegove »Pesmi« ''') beli dan. On sam povdarja, da je v prvi vrsti
pobožen pevec, kajti:

Prva struna, ki zapoje,

Božjo slavo nam zvišuje;

Naj unema sestre svoje

In v soglasje jih združuje.

Mnogim njegovim cerkvenim pesmicam so zložili skladatelji primerne na-
peve, da so se tembolj prikupile. Praprotnik je sam pisal o vrednosti in dobičku
petja.") Naravno je tedaj, da je priredil čez nekaj let »Svete pesmi za šolsko
mladost«.') Pesmarica je namenjena cerkvenemu in šolskemu petju, pa tudi
Marijinim praznikom. Te cerkvene pesmice so se zaradi skromne otroške nedolž-
nosti in narodne oblike hitro udomačile in so kolikor toliko postale narodne. Tej
knjižici, namenjeni nežnim otrokom, podal je še »Darek pridni mladosti".") S tem
»Darkom« je temelj položen »Knjižnici za iiiladost« (>Jugendbibliothek«). Ti
zvezki obsegajo krajše in daljše povesti, pesmice, poučne sestavke, primerne
slike, in so pripravne zato, da mladino igraje pouče o rečeh, ki so ji koristne
v poznejših letih.

Vrnimo se k Praprotniku — posvetnemu pesniku. Raznovrstne so bile
prilike, o katerih je zlagal pesmice, n. pr. ^Ponižen pozdrav memogredočima
C kr. Veličanstvoma od Dobrovskih učencev in učenk" („iVoc.'" 18-56).

Pravo polje pesnikovanja si je odprl z izdavanjem šolskega lista „Učiteljski
Tovariš".^) Zložil mu je budnico »Perva beseda Učiteljskega Tovarša":

Vam terkam na vrata, me v hišo pustite,
Prijazno podajam Vam pervič roko!
Prostora pri sebi mi kaj dovolite
In gosta sprejmite, Vas prosim lepo! itd.

Mnogo, mnogo pesmic (podpisoval se je — o—, — ot — , P., A. P.) je zložil za
razne prilike cerkvenega in posvetnega leta, v spomin rodoljubom n. pr. Slomšku,
Riharju, Pircu, dr. Močniku; ob šolskih slavnostih, n. pr. o razdelitvi šolskih
daril, ob izpitu, ob šolskih praznikih; ob učiteljskih shodih »Deležnikom pervega
občnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem 1. 1868. in 1. 1871.« Izdal je tudi
nekaj koledarjev,'") v kateriii se nahajajo njegove pesmice. Njegova muza se
sicer ne dviga visoko, pa je prisrčna, preprosta in domača. — V drugem letniku
gVedeža" so se bili prikupili »Zgledi pisem mladim šolarjem v vajo,« ki jih je

Pisatelji. 97

sestavljal Praprotnik. to tvarino je razširil v posebno knjigo, kateri je dal ime
„S})isje''. Ljubljana 1852.") Razdeljeno je .,S2)isje'' tako, da ima v I. delu kratke
popise, basni, povesti ; v II. vzglede naznanilnih, posvetovalnih, naročilnih in
drugih pisem; v Hi. pa najpotrebnejša javna pisma (II. izdaja 1866; III. 1873;
IV. 1881; V. 1887. 8". 145).

Za širše potrebe je »Družba sv. Mohorja« izdala 1879. ].'■) njegov „fS7o-
voiski spisoinik". Tvarina je razdeljena v šest oddelkov: I. Listi in pisma;

II. gospodarsko, obrtnijsko, opravno in trgovsko zapisovanje in dopisovanje ;

III. občevanje; IV. medsebojna pisma; V. notarji ali beležniki in njih opravila;
VI. politične reči; VII. davčne kolekovne stvari.

Posebno marljivo je prirejal abecednike,"), berila in slovnice ter stenske
tablice, zanimal se je ves čas svojega učiteljevanja za vse stvari šolstva. Ko je
služboval v Kamni gorici, je dal natisniti prve slovenske „Perio7ie", t. j. zapisnik,
kako se je učil vsak učenec. — Zahteval je za šole boljših učil,") namerjal
ustanoviti ^knjižnico za mladino", nabiraje primerne povesti in ponujaje jih v
natis »Družbi sv. Mohorja«; dovolj pozno je mogel z ^Darkom" uresničiti to
željo. Opisoval je prostonarodno šolstvo na Kranjskem, '') češ da rastoče število
učencev in učenk (od 11.271 na 21.705) mora razveseliti vsakega domoljuba.
Marsikatera »starokopitna učba« seje odpravila; pišejo se primerne šolske knjige.
Skorej neštevilni so sestavki o šolskih stvareh v „Učiteljskem Tovarišu"' n. pr.
„ŠoIsko blago", „Kazavni poduk", „ŠoIa in družina", ,,Šola in narod", „Materia
jezik v , ljudski' šoli", »Učitelj mora dobre volje biti".'®)

V „Xo\icah'^ je 1849. 1. izprožil misel, naj si slovenski učitelji ustanove
list, da bi se bratovsko pomenili o službenih in stanovskih stvareh; a še-Ie
1861. 1. se mu je posrečilo, ustanoviti list ^Učiteljski Tovariš". Med tem časom
pa je silno mnogo sestavkov spisal v Einspielerjevem listu .,Solski Prijatelj'^

Pivo leto je izhajal „UčiteJjski Tovariš" na celi poli enkrat na mesec,
od drugega leta po dvakrat. Okoli svojega lista je zbiral Praprotnik učitelje kakor
okoli ognjišča, navduševal jih za težavni stan, priporočal odločnost in slogo in
premnogo storil za to, da se je na Kranjskem učiteljstvo zavedalo prave peda-
gogike. Vsled neprijetnih razmer je 1873. leta izročil uredovanje ^Učiteljskega
Tovariša" M. Močniku, 1882. leta pa ga zopet prevzel. Udeležil se je učiteljskih
shodov na Dunaju, v Gradcu, v Zagrebu itd. ^Ostale spise v tej stroki gl. J. Marn ,
y,Jezičnik", 1. c.)

Konečno naj omenim še obširni Tomanov življenjepis, ki ga je izdala
»Matica« 1876. leta. V prvem delu je Praprotnik opisal njegovo življenje, morda
preidealistično, v drugem pa ocenjeval njegove poezije dovolj nepristranski. —
Pospeševal je tudi društveno življenje.

Praprotnik je bil petindvajset let ud c. kr. deželnega šolskega sveta, ud
izpraševalne komisije za prostonarodne in meščanske šole, mnogo let predsednik
^Slovenskemu učiteljskemu društvu", odbornik »Društvu v pomoč učiteljskim
vdovam", nekaj let (1862—1866) tajnik ljubljanski čitalnici, odbornik »Slovenski
Matici" in sploh mož, katerega so zavoljo plodovitega pisateljevanja, nesebičnega
in značajnega postopanja in uljudnega vedenja visoko čislale vse slovenske stranke.
Dasi šolnik iz starejše dobe, je znal po uvedenju novih šolskih zakonov postopati
tako, da ga ni napadala nobena stranka. V Praprotniku je poosebljen lep del

7

98 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

slovenskega preporoda, kolikor se tiče učiteljskega stanu. Po pravici poje Josip
Cimperman o njem :

Trpljenja tvojega so potne srage
Porosile nam delo tvoje uma,
Ki si vršil brez vsakega je šuma,
Goječ nazore vzvišene in blage.

Janez Brence (1818 — 1870), porojen na Dovjem, je kaplanoval na raznih
mestih, nazadnje bil župnik na Uncu. Mnogo let je dopisoval o raznih stvareh v
„Danico", posebno mu je bilo mar šole; povsod, kamor je prišel, je bila šola
njegova prva skrb. V Bohinju je sam opravljal šolo ter si je domačega pridnega
mladeniča Jakoba Mencingerja vzgojil za pomagača, ki je postal jako spreten
učitelj. Tako je Brence delal tudi v Komendi. Pod Krajem pri Vipavi ni bilo
šole; zato je najel sim hišo in učil otroke. Ni torej čuda, da je pisal izključljivo o
šoli, n. pr. »Govorček za male o slovesnosti šolskega sklepa< {^Danica" 1847),
>lskriee pomožne k lepi odgoji« itd., itd.

Josi}) Levičnik (Podratitovski, Žlindrovič, Železodolski, Pravicoljub, Ne-
duhoven) porojen 1826. 1. v Železnikih, se je učil trgovstva pod Mahrom v Ljub-
ljani in orglarstva pod Riharjem, postal 1843. 1. organist v rojstveni fari, 1856. 1.
učitelj, potem načelnik krajnega šolskega sveta in župan, odlikovan s srebrnim
križcem za zasluge s krono.

Pisal je v razne časnike o šolskih razmerah in drugih javnih stvareh,
zlagal pesmice in skladal napeve. Najmarljivejše je dopisaval o šoli „Solskemu
Trijatelju" in ^Daiiici". „Solski Prijatelj" je prinašal male povestice in pesmice.
L. 1852. naznačuje šolo ') podlago vsega človeškega blagostanja. Posebno obširno
in razpregledno je „Ogledalo pridnih otrok".-) Tudi učitelju je treba vedno na-
predovali v stroki: »Beri, beri in zopet beri!« Napačna odgoja ima slabe na-
sledke.') Priporočal je slovenski časopis za šolo,^) želel, da bi izhajal dvakrat^) na
mesec in prinašal muzikalične priloge; uredništvo naj bi izdajalo ^mladinske"
knjige s podobami.

Obširna so „ Pisma slovenskega učenika svojemu*) bratu" 1 — XX, v katerih
popi-suje potovanje na Velehrad 1863. 1. V šestih listih popisuje potovanje od
Ljubljane do Dunaja, jako pozno prihaja do slovanskih pokrajin, opisuje zlasti
obširno Olomuc, prihaja na Dunaj, s katerim se prav za prav najbolj pečajo
ti listi, potem se zopet vrača v Olomuc in popisuje astronomsko uro in stolno
cerkev. Z osemnajstim listom zapušča „Žlindrovič" Dunaj, devetnajsti list je po-
svečen „Semerniku". Večinoma se pečajo listi z zgodovino in lego železniških
postaj, brez globljejših refleksij.

Od znanstvenih učiteljskih shodov je zahteval, da morajo povdarjati cer-
kveni značaj šole. Istotako kakor „Pisma" po bile obširne „Drobtine", v katerih
zahteva od učitelja, naj se ravna po latinskem reku „Nulla dies sine linea" ;
učitelj bodi neumorno delaven. Zlagal je pesmice za šolsko mladino, n.pr. „Šola".')

Prva kitica se glasi:

Šola je prijazen kraj,
Dost' veselja nam deli,
Šola vse nas veseli,
SoIa je jirijazen kraj.

Šolarska pesen je »Štirje letni časi nedolžnih otrok".*) V spomin zlate maSe
papeža Pija IX. je 1869. 1. izdal malo pesmarico') ,,3raU slovenski pereč". Ta

Pisatelji. 99

pesmarica obsega sedem pobožnih in šest posvetnih pesmic. Njegove šolarske pesni
so priproste in odgovarjajo svojemu namenu.

On, mož odločno verskega prepričanja, zlagal je tudi pobožne pesni n. pr.
„K svetemu Rešnjimu Telesu",'") posebno mnogo pesnij „Divici Mariji" na čast,")
»Mariji nar zvestejši prijatlici človeškega rodu".''-*) V „Slov. Večernicah" 1862. in
18G6. 1. ima šopek cerkvenih pesmic") Nabral je sam nekaj narodnih pesnij,
n. pr. „Marjetica" '*) (pripovedujoč žalostni dogodek na .Pustem gradu' na Go-
renjskem), „Brat najde sestro".'"') Nagovarjal je Slovence, naj se postavi spomenik
skladatelju Gr. Riharju.") Razven napevov za šolske pesmice je skladal o raznih
prilikah primerne napeve, n. pr. za stoletnico na Zalem logu je uglasbil Lotričevo
pesen,'") zložil o slovesnosti Pijeve petiudvajsetletnice v Železnikih litanijske
cdpeve za šmarni čas""); izdal slovensko polko „Glasi radosti" v spomin pet-
indvajsetletuice srebrne poroke cesarja in cesarice Franc Josipa in Elizabete.")
Tudi slovensko pripovedno slovstvo je pomnoževal s tem, da je slovenil hrvatske
pripovesti in novele, n. pr. »Znamenje sv. Križa",-") „Čez trideset let','-') »Slava
in ljubezen",--) ,,Harambaša"',-') „Propast srca".") prevajal je navadno po ,,-Ve-
retiu' (Marn). Spominjal se je rad zaslužnih mož, n. pr. Demšarja,-') Prešerna,-')
Slomška, =') M. Lotriča,-") Jau. pl. Kobencla,"') dr. Blei\veisa,'") Ant. Pintarja.")

V vsem tem mnogovrstnem in neumornem delu pa vender ni izdal niti
jedne samostojne knjige, k večjemu, če bi se za tako smatral spis: ,.V častilni
spomin štiristoletnice slavne ljubljanske škofijei" (,,J)a)ii" 1863, str. 123 — 288.)

Bil je župan in učitelj; vsled tega se razume, da se je bavil s tako razno-
vrstnimi dnevnimi vprašanji, katerih bi se samo učitelj ne bil dotikal. Brez strahu
se je potegoval za svoje nazore; najboljši njegovi umotvori pa so potopisi in
spomini.

Matej Močnik (1827 — 1895), porojen 1827. 1. v Zalogu na Gorenjskem, je
služboval kot učitelj na raznih krajih po Kranjskem, naposled tudi v Ljubljani
in bil nekaj časa tudi šolski nadzornik v kamniškem okraju, 1873. do 1882. leta
urednik ,,Učiteljskemu Tovarišu'', od 1874. do 1882. leta odbornik ,, Matici Slo-
venski"; v raznih drugih društvih je delal na stanovsko korist.

Uže v Navratilovem „VedezH^- (1850) se je oglasil z „Jesensko pesnijo";
nadaljeval pa ni pesnikovanja, ker mu je neki učitelj odsvetoval „pesniti" S
tem večjo gorečnostjo se je oprijel šolstva in posebno pedagogike same, pa tudi
njene zgodovine. — Marljivo je podpiral ^Učiteljskega Tovariša''', spisavši mu
uže 1861. leta obširno razpravo ,,Lepa odreja",') nadaljeval je to tvarino v na-
stopnem letniku v sestavku ,,Keršanska odreja".-) Jako na drobno je naslikal in
opisal zgodovino krščanske ,, ljudske" šole 1862. leta, str. 21 — 333, 1863. leta,
str. 9—374. in 1864. leta, str. 20—167. On zahteva, da imej odgojitelj in jeziko-
slovni učitelj dolžnost zgodaj se seznaniti z lepozuanstvom.

V spisovanju takih sestavkov mu je bil vodnik Luka Jeran, katerega je
posnemal v kovanju besed, n. pr. ,.Svetoslav in Tugoslav — pogovor v šoli",
„Barovič pa Govoric^) — pedagogična pisma", ..Pogovor med Vedežem in Kla-
težem-',^) ,, Pogovor dveh učiteljev Vohne in Robne"/) ,.Kaj si dopisujeta učitelja
Rado^lav in Svetoslav ? ' ') ,,Dva prijatelja Čmerilec in Vedrilec si dopisujeta".')

L. 1873. mu je Praprotnik prepustil uredovanje ..Učiteljskega Tovarša"
(odslej imenovan „Učitcljski Tovariš") in mu tako dal priliko, da je še uspeš-
neje mogel obdelovati priljubljeno tvarino „odgojiteljstvo" "); izmed raznovrstnih

7*

100 Zgodovina slov. slovstva, lil. del.

spisov omenimo ,.0 dekliških samostanskih šolah"', ,,0 otročjih vrlih", ,^0 ženski
odgoji", .,0 učenji tujih jezikov", .,0 pedagogu Sokratu" Pridobil je listu več
spretnih in delavnih močij, n. pr. Josipa Levičnika, Jos. Ciperleta, L. Lavtarja,
J. Flisa, A. Kržiča in dr. Tudi v šolskih izvestjih'; je pisal ..Odgojevanje nekdaj
in sedaj"! Posebno pozoren je bil na sredstva, kako bi se preprečila spridenost '")
šolske mladine; to sredstvo mu je strogo verska podlaga vsega uka. V tem smislu
je delal in pisal ves čas svojega pisateljevanja in govoril v raznih društvih,
zahtevaje krščansko odgojo") {,.Učit. Tovi' 1862,81 — 133). Dostikrat je v vabilih
na naročbo na ..Učiteljskega Tovariša" povdarjal, da , .Tovariš živi narodni šoli
na verski podlagi" . . . ,, Tovariš ostane katoličan in Slovenec" . . . izvršuje svoje
staro geslo: ,,Za vero in omiko", ,,Vse za vero, dom in cesarja":

Poslovenil je tudi jedno molitveno knjižico.'*) Drugi predmeti so mu bili
1. , Praktična slovensko-iiemška gramatika", o kateri je obširno pisal v ,,Učitelj-
slcem Tovarišu" 1863, 55-376"); 1864. 21—213; 2. „Zemljepisje"'. O tem pred-
metu je pisal v raznih letnikih „Učiteljske(ja Tovariša". Iz teh posameznih spisov
je nastala samostalna knjiga'^) „Zemljepisita začetnica'. Knjiga je jako porabna
radi umno razdeljene tvarine.

Govoreč o javnih stvareh je rad poročal iz deželnih zborov in šolskih
shodov in o jutrovih deželah, n. pr. o Bosni in Hercegovini,") o verskih in
državljanskih stvareh v Židih,") o Rusih,") o cerkveno - bolgarskem prepiru, o
propadanju bolgarskega naroda pod Turki.

Urednik „Učiteljskega Tovariša" se je bojeval proti nemškim in sloven-
skim listom, ki so zastopali svobodomiselna načela.

Njegovo delovanje je tudi olJče kulturnega pomena, ker je sodeloval v
mnogih društvih; bil je od 1874 — 1882. leta odbornik ,,Slov. Matici"", tajnik in
potem tudi blagajnik ,, Društvu na pomoč učiteljskim vdovam in sirotam'", pod-
piral s pridnim delom ., Slovensko učiteljsko društvo", ,, Narodno šolo"'. „KatoIško
besednico", ,. Katoliško družbo za Kranjsko'" in ,, Družbo sv. Cirila in Metoda".
V življenju je bil silno skromen, podpiral rad dijake, razdal je skorej vse, kar
je mogel pogrešati ; svoje neznatno premoženje je volil ,,Marijanišču" v Ljubljani.
Bil je ves čas svojega življenja dosleden in plemenit značaj.

M. Močnika diči odločno zastopanje njegovih načel.

Henrik Freijcr (1802—1866) iz Idrije je bil muzej.ski varih v Ljubljani in
od 1852. leta naprej v Trstu. Ko je bil še dijak ljubljanske gimnazije, je vedno
popraševal profesorja Kalistra po slovenskih imenih predmetov, imenovanih v
šolskih knjigah. Ker mu niso zadoščali odgovori, se je obračal do prefekta
Hladnika, ki mu je mogel bolje ustrezati; od te dobe je zbiral dotično tvarino
in jo izdal v prilogi v „Laibacher Zeitung" 1836. 1. na svoje stroške.

Zahvaljujoč se za poslano knjižico mu svetuje Kopitar, naj se botaniška
imena nabirajo tudi v provincijalnem Hrvatskem in na zahodnem Ogrskem.
Jednako delo je potem izšlo z naslovom: „Fauua der in Krain bekannten
WirbeUhiere" itd. V istem listu ga je nagovarjal Kopitar, naj sestavi krajevni
imenik, ker to tudi spada v naravoslovje dežele. V ta namen mu je Metelko dal
v porabo Ravnikarjevo zbirko krajevnih iuien. — Stanko Vraz, pl. Erberg in
pl.Welden so ga nagovarjali, da je izdal zeniljcvi«! Kranjske z naslovom „Spezial-
Kurte"* ') itd. 1843. Vsa lastna imena so pisana v slovenskem in nemškem jeziku;
zemljevid je jako natančen; s posebno barvo so bile označene vasi in cerkve,

Pisatelji. 101

gradovi, podrle grajščine, pošte, samotne hiše, planinske koče, močvirja, mejniki
ali stolpi visokih gora, toplice, mlini, brezdna, rudniki, samokovi (fužine), kovač-
niče za kose itd.

Po vplivu škofa Aniona Alojzija Wolfa so se te karte razposlale na vse
dekanije in župnije, da bi se narisale katastralne meje, ki jih je hotel potem sam
naznačili z barvami, pa Freyer ni dobil nobenega izvoda nazaj.

Karta je obsegala šestnajst listov in je po svoji točnosti posebne važnosti
v zgodovini slovenskega krajevnega imenoslovja. — Naročnikov je bilo dvesto-
sedeminšestdeset, in vsi so dobili kot brezplačno prilogo v nemškem jeziku se-
stavljen izkaz kranjskih cerkva.

Kol muzejski varih je bil Freyer na uslugo vsakemu, ki se je brigal za
dotične predmete. J. Drobnič mu je poslal v ogled okamenine, najdene v Dolu
na Štajerskem. Preyer jih je označil členkami „veiike živine", ki je živela pred
občnim potopom. {^Nov." 1845, 204.)

Peter Kozler (1824— 1879)

porojen 16. februvarja 1824. 1. v Kočarjih, vasici župnije »Kočevska
Reka« (Rieg) na Kranjskem. Deset let je bival pri odličnem licej-
skem profesorju Janezu Krsniku, kjer se je do dobra naučil slo-
venščine in se seznanil s Prešernom. Modroslovja se je učil v
Padovi in Paviji, in od 1843 — 1846. leta pravoslovja na Dunaju.
L. 1847. je bil praktikant pri c. kr. kriminalnem sodišču dunaj-
skem, 1848. 1. koncipijent pri svojem rojaku dr. Ferd. Zupančiču,
1849. 1. je bil v Rovinju, 1850. 1. v Labinu c. kr. aktuvar, 1851. 1.
sodnijski pristav v Vodnjanu (Dignano) in namestni državni pravdnik
v Pazinu, 1852. 1. državni pravdnik v Tolminu, 1854. 1. vodja
državnega pravdništva v Gorici in je prišel — zaradi veleizdajstva —
pred vojno sodišče, ker je izdelal »Zemljevid Slovenske Dežele in
pokrajin«, češ, da je s tem imenom ščuval zoper obstoječi red.
Ni bil sicer kaznovan zaradi veleizdajstva, premestili so ga pa za
tajnika k c. kr. deželnemu sodišču v Trst; to službo, ki je bila
zanj degradovanje, je opravljal dve leti. Dal je slovo državni službi
in šel 1856. 1. za notarja v Sežano, kjer je bival do 1863. 1. Po
očetovi smrti 1864. 1. je prevzel veletrgovino na Dunaju in se po
dveh letih povrnil v domovino, kjer je osnoval veliko pivovarno
bratov Kozlerjev. Udeležujoč se tukaj mnogih velikih obrtnih,
poljedelskih in industrijskih zavodov, je bil tudi narodni zastopnik
v deželnem zboru od 1867 — 1878. 1.

Dasi nemškega pokolenja se je značajni in plemeniti mož z
mladeniško navdušenostjo oklenil Slovencev in njim na korist
pisal uže v „Ilhjr. Blatt" z naslovom »Slemenski«. Ko so 1848. 1.

102 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

osnovali na Dunaju društvo »Slovenija« dr. Miklošič, dr. Hladnik,
dr. Dolenec in drugi, je bil jeden najmarljiviših*) njenih členov
Kozler. To društvo se je potezalo za slovenske težnje in tudi za
— zjedinjeno Slovenijo. S pravim imenom je objavil v „NovicaJi" *)
»Odperto pismice gos p. Ambrožu v Beč u«, v katerem
hvali njegovo postopanje, pozneje pa zaradi nekaterih sumljivih
dejanj graja v članku »Drugo odpertopismice gospodu
Ambrožu«.^) Spis »Z e m 1 j i š č n i in g r u n t n i davek na
Štajerskim in Kranjski m« ^) kaže, da se je gorko zanimal
za gmotno stanje vseh Slovencev. Jako obširen in zanimljiv je
njegov spis »Slovenci na Ogerski m« , valjda prvi te vrste,
ki obrača pozornost tudi na te zapuščene slovenske brate. Sploh
pa je »Slovenija« pogostoma prinašala krepko pisane dopise iz
Dunaja izpod Kozlerjevega peresa. Tudi iz njegovega sestavka v
Bleiweisovem »Koledarčku" 1855. 1. se razvidi, da je njegovo oko
vedno gledalo po vsem Slovenskem. Tudi v nemški besedi je
branil Kozler pravice slovenskega naroda.*)

Ker je zahteval »Slovenski zbor Slovenija« zjedinjeno Slo-
venijo, moralo se je svetu pokazati, kje stanujejo Slovenci, kajti
tujci so imeli takrat silno temne nazore o nas. Trebalo je zcmlj e-
vida, trebalo pa je poizvedeti tudi blizu 5000 slovenskih krajevnih
imen. L. 1853. je vabil Kozler sam v „iYoyica^", naročevati se na
»zemljevid« ; vlada pa je prepovedala izdajo in ga posadila na —
obtožno klop. Da bi vsaj nekaj koristil Slovencem njegov trud,
izdal je „Krakk slovenski Zemljepis".^)**) To knjigo, ki je še zdaj

*) Peter Kozler piše Muršcu 1848. 1. v obzirnem listu med drugim to -le:

SBicii ift uocf) [tctži betvitbt, iiinit ar^ert fidi iibcv bic ciicrcii)d)cu
Protestationen bci '^H-ouiii^cn uitb imive iiidjt Steicniuuf banintcv, jo
tuiirbc man al(c§ bcn ©taueit, biefev rcnftioiinrcn ^artl)ci! Ceftcireic^tf
uoriucvfeu, 2}ie bcut)c^en ^ntcveifcii )amint bcm ^)>arlantcut fiiib ganj
tu beii .'ointergntnb getreten, man fiirdjtet je^t iniv id}Pit ,^u jcl)r, \>a\i
aiii ©rabcit uic^t balb &):a?- ju tuad))on nufaugeu lucrbc. ^ic Stubcutcu
»oerbeu uou beu 33iivgent uub iutclligcutcvcu 'i^ciiiol)ncru ilMcu'? org
bettittcit, iiniljiciib fic bie 5(vbcilcr uub i>cn ^4-H>bc( gnu,^ jiiv fid) l)abeu.

Zdaj Vas pa prov serčno pozdravim v imenu , .Slovenije'",
ostanite zdravi in kmali nam pišite, jaz pak ostanem Vaš ponižni

Peter Kozler.

**) O tej stvari piše Kozler Muršeu iz Dunaja dne 22. novembra 1848. I.
med drugim to - le :

W\t iuuigftcr 5ii'w^c ueruafjut idj uou uujcrcni cfjvcutuerteu Depu-
tirten S^. Dominkuš bic cvfvculidje 9?ad)rirf)t, bofS Ciu. SJol)(gcboveu (!)

Pisatelji. 103

edini slovenski krajevni imenik, je jako pohvalil dr. E. H. Gosta,
češ da je vzgledno natančno delo velike znanstvene in praktične
vrednosti.

V ustavni dobi 18G0. 1. se je pobrinil Kozler za svoj zemljevid,
in policijsko ministerstvo je dovolilo, da je smel njegov zemljevid
vstati od mrtvih.") Ta zemljevid je popolnem dosegel namen, ki
ga je Kozler imel in je torej imeniten v narodnem, znanstvenem
in političnem oziru.

Istega leta je daroval »Matici« 702 zemljevida in 490 ime-
nikov in ji pločo podaril v last; na ta način seje število »matičarjev«
znatno pomnožilo. »Imperatorskoje ruskoje geografičeskoje obšte-
stvo« izvolilo ga je 1866. 1. častnim sotrudnikom. — »D o godbe
prvega zemljevida slovenske dež ele«, spisal P. Kozler,
priobčil je dr. J. Bleiweis v „Letopisii Matice Slovenske" 1879. 1.,
str. 104 — 109. — L. 1864. je izdal ,Jmenik mest, trgov'' itd.

Lovro Pintar (1814 — 1875) iz Selc na Kranjskem, župnik v Zalem logu
ia na Breznici, se je uže v bogoslovju vnel za ilirsko idejo in se je v prvih
časih svojega pisateljevanja rad pečal z južno - slovanskimi razmerami, tako je
n. pr. popisal „Kakošna se na Hrovaškim sovražnikam domovine gode?" ') „Kaj
je pobratimstvo?" -) „Kako obširna je srbska Vojvodina?"') „Kako je Marko
Bočar,"*) bulgarski junak, vpisavši se v francosko vojno, postal konečno slavni
branitelj slovanske svobode proti Turkom ?"

Izpregovoril je tudi o raznih domačih narodnih stvareh in javnih avstrij-
skih rečeh, n. pr. o Trdinovem »Pretresu slovenskih pesnikov",") da je preoster,
Slovenci pre še niso na tisti stopnji, da bi prav ostro rešetanje, žalibog, še
zmirom diletantnih pisateljev »politično kaj okrepilo" itd. O šoli je dopisoval v
„I)anico" in v „Sloi\ cerkveni časopis", n. pr. hvaleč lepe uspehe Praprotni-
kove*); zahteval v spisu „Ribčev sin",') da mora biti slog slovenskih pisateljev
slovenski, objavil »Odprto pismo na Slovenijo" o javnih stvareh,") izrekel svoje

meinem jd)iuierige:t Uuteinefjnicn, bie balbiijfte §evau§go6e ciiier Saub-
farte ©(ooctiienč- in jloueutidjer £prad)c, (}ulbreic^ beijuftefieu gejounen
finb, uitb 5U biefeni 33e^iife bercit-o 9J{ateriaiieu jammeht. ^it ber %{]ai
bebarf id) "aki^^ 9Jittt)iUfe, am meifteit im SDtarbiirger ^reifc, beiiu av.^
a\itw. iibrigen X£)eiteu naše predrage domovine beft^e ic^ biirc^ eigeite§
Sammeln unb burc^ jcf)d^eu§ti)ert^c 3iiWi-'ifteu DerlčiBlidjer Patrioten
trefflidie 2)atcn; ber niiv babiiuc^ t)cnirjacf)tcn Soigeti f)offe id) buvd) bie
■DJadjrirfjt be§ §. Dominkuš unb Sfjrer aujutjoffenbeu iUittfjeilungeit Oo(I=
fomnicn entf}obcii 311 tuerbeu. ^it bicjcr oiigeneI}iueit (Snuartung iieljnie
\&) mir bie ^J^eifjeit ^^nen einen ^lupferabbrucf ber S^errain = 3^i'i)"""3
be§ 9Jtavburgei: ftreiies einjufenben mit ber 'Sitte, 6tt). SSotjIgcboren tuollen
in felbem bie slovenischen Drtšiiamen beid)reibeu unb bie Spradigrčinje
genau bejeicfinfn, bieje 93ei(agc aber luicber im Originali iunerf)alb
10 — 12 2;ngeii nad) (SrE)aU uitter meiiiei ^.Jlbieffe euijeiibeit itd., itd.

104 Zgodovina slov. slovstva. lil. del.

mnenje o državnem zboru, o zakonski postavi,') o Greuterjevih in Tomanovih go-
vorih v državnem zboru.'";

Za narodno gospodarstvo si je pridobil posebnih zaslug, ker je bil sadje-
rejec ; sam popisuje v „ZV^t»r." ") „Sadjerejo, kakor jo v predvorski šoli že sedem
let učimo" ; zanimal se je naravno tudi za sadjerejce same in v ^Slovencu"
1874. leta, št. 28., opisal delovanje treh odHčnih sadjerejcev, Gregorja Rovtarja,
župnika pri sv. Lenartu, Janeza Majnika, župnika v Žireh, in Friderika Homana,
trgovca v Radoljci. — Objavil je tudi »Statistični pregled davkarskili zadev".'-)

Dr. Etbin Costa (18H2 — 1875) iz Novega Mesta, advokat in župan v Ljub-
ljani. Bil je odgojen po nemški, slovenščine se je učil pod Metelkom; prenagljeni
sad tega učenja je bil „Hitri Slovenec" 1851. Costa sam ni nič pisal slovenski,
ker ni znal. Njegove nemški koncipirane spise mu je slovenil največ Levstik.*)
Mnogo se je trudil, da bi se dostojno obhajala Vodnikova stoletnica; v ta nameu
je izdal r^Vodnikov Spomenik" 1859. 1. Sam je napisal slovenski in nemški pred-
govor in kratek življenjepisen načrt, na kateri so se potem nanašali drugi se-
stavki o Vodniku. Ker se je zanimal za zgodovino rojstne dežele, je od 1856. do
1858. 1. sam uredoval „Mittheilun(jen cles hist.Vereines fur Krain", pa tudi v
slovenskem jeziku popisoval odličnejše slovenske kraje.')

Zvest prijatelj BIeiweisu v javnem življenju, podpiral ga je v ,,Novicah'.,
n. pr. »Kaj je zgodovina?", »Kako se piši zgodovina?' ') (Zgodovina je ali životopis,
ali osamna ali svetovna); „0 dvoboju ^) ; račun o poslovanju je dajal, bivši župan
ljubljanski, v brošurici „Sporočilo*) Z dr. Bleiweisom in dr. Vončino je zložil
pravila »Matice Slovenske", bil njen predsednik, uredoval od 1870 — 1874. 1. njen
„Letopis'^, spisaval slovensko bibliografijo od 1868 — 1873. leta in popisal prvo
desetletje zgodovine »Malice Slovenske".

Franjo Bradaška, porojen 1829. 1. v Kranju, profesor in pozneje ravnatelj na
veliki gimnaziji v Zagrebu, živi od 1883. 1. umirovljen v nemškem Gradcu. Začel
je v „Slov. Bčelo'^ pisati sestavke zgodovinske vsebine, n. pr. »Slovenci po po-
pisu nekega Nemca" („Sl. Bč." 1852). „Novice'* 1856. 1. imajo iz njegovega peresa
.,Kratek pregled starega slovstva hervaškega" po Mažuraniču, v katerem zlasti
povdarja in odobrava postopanje Kajkavcev, da so se poprijeli Stokavščine. V
„Vodnikoiem Spomeniku" 1859. 1., str. 75 — 78 navaja vzroke, zakaj Slovani
niso dospeli do moči, ki je primerna njih številu.

Kakor mnogi v Hrvatih službujoči Slovenci radi slikajo rojakom ondukajšnje
razmere, je tudi on v „Slov. Glasnikti" 1859. 1. opisal Zagreb. V „Letop. Matice
Slov:' 1870. 1.. str. 260— 292, je govoril o najstarejši slovenski zgodovini. Odločilne
važnosti v slovenskem zgodovinopisju Bradaši\a nima, a pisal je lep in jedrnat
slog, kakor sploh pisatelji, rojeni na Gorenjskem. Pis-al je knjige tudi Hrvatom.

Karol Melzer^) (1814 — 1878) iz Ljubljane, služboval v licejski knjižnici,
bil od 1853 — 1875.1. gimnazijski profesor. — L. 1851. je uredoval ^Ljiihljimski,
Časnik" in pisal sam nekatere članke, n. pr. »Kaj je avstrijanska domoljubnost?",
»Pregled avstrijanskega reda kazenske pravde", „Kaj je storil grof Stadion za
ljudske šole na Primorskem ?" Pokopavši svoj list je vzel „Slovo od bravcev" ia
priznal sam, rfa mu je nedostajalo studenca, iz katerega bi zajemal ,vir življenja'.
Objavil je tudi nekoliko spisov v šolskih poročilih.

*) Opomba gosp. prof. Levca.

Pisatelji. 105

Jernej Leiiček (1827 — 1861) iz Brezovice pri Ljubljani, od 1854. 1. kaplan
v Zireh, nato kurat v Si. Pelru na Pivki, je pisal v ,,Nov.^'^) o novih mesečnih
imenih za vse Slovane in izdajal dve leli koledar z naslovom ^Slovenski liomar''."^)
V prvem tečaju je sam napisal „Bela Ljubljana", „Beli Ljubljani se limbar podu",
„Kratkočasnice", „Nektera voščila Slovencem. Ljubljnučanom". — V drugem
tečaju „Marije sodem žalost", ,, Cerkev sv. Petra v Rimu" (s sliko), ., Sestra
usmiljenka", „Ljubljansko močvirje", .,Žirovski svet". V „Vodnikuvcm Spome-
niku" se nahaja pesen »Cvetlica operosa«.

Tudi v nemškem') jeziku je pisal o starih slovenskih knjigah.

Dr. Viiiko Fereri Kluii (1823 — 1875) iz Ljubljane, je uredoval nekaj časa
„Laibacher Zeitti)ig'\ bil tajnik „Zgodovinskemu društvu", profesor v Zadru in
na dunajski trgovinski akademiji, deželni in državni poslanec, dvorni svetovalec.
Doktor modroslovja postal je v Padovi. — Kakor kažejo te kratke črtice, bilo
mu je življenje precej nestalno. Prvo njegovo delo je »Potovanje".') Uredoval
je razun poprej omenjenega časnika tudi več nemških listov*) za zgodovino
kranjske dežele, pisal o slovenskem slovstvu,^) o nemškem in ruskem (po drugih
prevedeno) jeziku in spisal nekatere porabne nemške šolske knjige.

Andrej Scegel (1828 — 1874) [Viteslav] iz Gorij na Gorenjskem, se je šolal
v Ljubljani, v Pragi in na Dunaju (zdravilstva). Goreč Slovenec je podpiral „No-
vice'^, v katerih je 1850. I. objavil »Misel o musealnem društvu«; povdarjal je,
naj bi se vsa društva v Ljubljani zjedinila v vzajemno delovanje; poročal na-
stopnega leta iz Prage,') da namerjajo izdati Cehi konverzacijski slovar in da
žele, da naj sodelujejo tudi učeni Slovenci. V šolah je treba »rečnega« poduka*)
(Anschauungsunterricht); podzemeljske jame na Kranjskem') naj se opisujejo tako,
da bo imel narod od tega korist, in naj dajejo uzore tudi za krasočutje glede
na stavbo itd. — Predlagal je tudi, da bi se zidala blaznica na Kranjskem.'')

Luka Dolinar (1774 — 1863) je služil za duhovnika v mnogih krajih na
Gorenjskem, umrl v Šmartnu v Spodnjem Tuhinju. — Izdal je od 1826. 1. počenši
več pesmaric') pobožne vsebine, pristavljal pesmicam tudi napeve; njegovi pro-
izvodi pa se ne odlikujejo niti po obliki niti po pesniškem vzletu, ustrezali pa
so gotovo skromnim zahtevam na kmetih. Zlagal pa je tudi posvetne pesmice
in proslavljal odličnjake, n. pr. Knobleherja,^) grofa Radeckega,') opeval letne
čase, pisal za „Druhti)iice'' in Lenčkovega „Ilomarja"'.

Radi pisateljevanja v posvetni in nabožni stroki in radi tega, ker je sta-
rejši od Luke Jerana bodi tukaj omenjen.

h) Luka Jeran in sodelavci v ,, Zgodnji Danici'i

Luka Jeran (Svitoslav, 1818—1896)

porojen v Javorjih na Gorenjskem, je dovršil pet latinskih šol v
Karlovcu od 1834 — 1839. 1., šesto šolo — retoriko — v Ljubljani
pod Martinakom, modroslovje 1841 — 1842. 1. pod Krsnikom. V
duhovna posvečen je služboval 1847. 1. v Poljanah, v Horjulu, pri
sv. Petru v Ljubljani. Leta 1853, se je napotil za misijonarja v
Afriko ; nevarno tam zbolevši je prišel 1854. leta v Trnovo za

106 Zgodovina slov. slovstva, lil. del.

duhovnega pomočnika ; šel zopet v Afriko, zopet zbolel in se vrnil
v Trnovo, kjer je službujoč za kaplana urejeval „Danico" do
1869. 1. Takrat je postal papežev komornik in mon§i^nor, preselil
se je z „Danico" v duhovniščnico stolne cerkve, postal 1882. I.
kanonik in obhajal 16. oktobra 1888. 1. čvrst na duhu in telesu
sedemdesetletnico.

Vplival je nanj razven uže omenjenega Krsnika in Martinaka
tudi Metelko. V modroslovju se je poprijel marljivo slovenščine in
laščine in čital hrvatske in srbske, češke in sploh slovanske pesnike,
n. pr. Jordan's „Slavische Jahrhucher'\ Safarikove ,,Starošitnosfi" itd.
Metelku, priljubljenemu učitelju, je prinašal v nalogah slovenske
pesmice, deloma po narodnih povestih, n. pr. »Hesperidski vrt«
(Skopulja) i. dr., »Našimu solncu« (po dalmatinski ..Zori").

Ko so 1843. leta začele izhajati „Novice'\ jih je on, »poeta
domesticus«, takoj začetkom zalagal s pesmicami; prva je »Jesenske
misli« s podpisom ,Svitoslav\ Letne čase je opeval tudi v na-
stopnem tečaju „Novic" ^]\ te pesni so, razven prve, vse domo-
ljubnega značaja, torej se mu ne sme očitati, da bi bil pesnik
, letnih časov'. Posrečile so se mu pa tiste priproste pesmice, ka-
terim je zajemal snov iz narodnega blaga, n. pr. »Skopulja« ; imela
je prvotni naslov »Hesperidski vrt na Kranjskem«.

Mnogo je prevajal v tej dobi iz češčine in srbohrvaščine,
n. pr. »Sirotek«, »Kratka molitvica« lCelakovskyl, »Tri cvetlice«
(Vlastimila Ružičkova).')

Udanost do vladarske hiše je bil priljubljen predmet nje-
govim pesmicam, n. pr. »Hvaležnost slovenskih mladenčev Njih
Veličanstvu Cesarju Ferdinandu I. za okrajšano vojniško službo.« *)

Neka posebnost Jeranovega pesnikovanja so voščila ob
novem letu, ki jih moremo zasledovati od 1845 — 1886. 1.; prvo
tako voščilo je »Novice svojim bravcam ob novim letu 1845« v
dvanajstih kiticah, iz katerih veje goreča ljubezen do domovine.
V teh voščilih je rad gostobeseden. „Novice'' 1846. 1. imajo častitko
v osemindvajsetih kiticah, »Novice" 1848. leta v devetnajstih; —
voščila tega leta kažejo Koseškega vpliv; voščilo za 1849. leto
dvajset kitic. Peti letnik „Danice" 1852. leta ima kratko voščilo.
Pobožne vsebine je voščilo za novo leto 1855. z naslovom »Tibi
soli« ; če se odvzamejo nekateri izrazi, n. pr. kom namesto komu,
slepe, mike (spominja Koseškega), germani/mc, n. pr. »spoznava
prave poti« — pesen ni brez vrednosti. Da bi bilo nekoliko premene.

Pisatelji. 107

objavil je v „Da)uci" 1862. leta »NevošČila za novo leto« — v
pesniški obliki — kakor jih je vrtinec znesel skupaj : »Kum svo-
jemu tovarišu Triglavu veselo novo leto 1863.«, »Telegram iz
spodnjega sveta proti novemu letu 1864 : Satan (pokukavši iz
Vezuva): ,Kako je še kaj na svetu?'«, »Triglav sosedu Kumu veselo
novo leto 1864.« L. 1865. ima skoro dvesto let staro novoletno
voščilo ,na novo prekuhano, osoljeno in poštupano' (str. 3 — 4). Trije
paragrafi za novo leto 1866. (str. 1) v nevezani besedi; 1867. leta
vošči bravcem „Zg. Danice" »Milo in drago — Veselo in blago —
Serčno in tečno — Danes začeto — Novo leto.« V članku »Tudi
za novo leto 1870« priporoča Albana Stolza spis »ča s ništ v o
in katolški duhoven«. O novem letu 1874. pripoveduje, da
je Abraham a Santa Clara rekel: »Laž ima svoj vir v raju«; torej
nauk: »Slovenci, varite se lažnikov v novem letu.« Leta 1878.
priporoča za novo leto v premislek »Prijatlom — Nepri-
jatlom Pij a IX.« 36. psalm, ki pravi, da so verniki v ognjeni
peči mučeništva.

V drugo vrsto njegovih pesnij štejemo »slavospeve posa-
meznim osebam najvišjega duhovnega dostojanstva in stanovskega
poklica«.

Z navdušenjem je opeval papeža Pija IX. o njegovi zlati maši,*)
petindvajsetletnico papeštva,") tridesetletnico °) papeža Leona.^) —
Zvesta udanost do presvetle cesarske rodbine se vidi iz pesmic
»Hvaležnost slovenskih mladenčev Njih Veličanstvu Cesarju Ferdi-
nandu I. za skrajšano vojniško službo«,**) »O poroki prejasnega
cesarjeviča Rudolfa s prejasno kraljevo princesinjo Štefanijo Belgi-
jansko«.") Zložil je častitko škofu Antonu Alojziju Wolfu o zlati
maši,'") in pozdravil Jan. Zlat. Pogačarja,^') Koseškega,'^) Krsnika")
in Staniča.**)

Vnet rodoljub, opeval je domovino. »Moji mili domovini« je
prevel iz hrvatskega (iz „Danice" od Zofije R . . . . ve) ; tri pesmice
rodoljubne vsebine je prevel iz češčine in objavil v „Novicah"
1864. 1. : »Vprašanje«, »Nekteri Kranjci« in »Moj dom«. Posebno
zadnja se mu je posrečila; prva kitica slove:

Tam, kjer beli so snežniivi,
Holmci mali in veliki,
Kjer izvira bistra Sava,
Teče Soča, Krka, Drava;

Tam mi dedov zemlja krasna,

Dom junakov, dom je moj !

108 Zgodovina slov. slovstva, lil. del.

Gorečega rodoljuba nam kaže tudi igrokaz »Ali smem Slo-
venec biti?«,*"*! v katerem nastopajo zaporedoma Nemec, Italijan,
Madžar, Slovenec in katoličan

Žalostno je srce pesniku :

Kar sem gledal tvoje lice,
O zgubljena Benečija,
So osule se cvetlice,
Je pozebla poezija!

Njegovo versko prepričanje in čutenje pa stoji nad narodnim
mišljenjem, in takoj v začetku svojega pisateljevanja je obrnil svojo
pozornost na pobožno poezijo. „Novice" 1846. 1. imajo pesen »Ave
Marija« in »Prvo Davidovo pesem«. Te dve pesmici kažeta pot,
po kateri misli kreniti duhovnik -pesnik.

Mariji na čast je zložil mnogo pesmic, katerim so drugi zložili
primerne napeve, n. pr. »Marija ! v tebe upam« '*) ; po laški »Lodate
Maria« je zapeta »Hvalica Marii presveti Devici« ") ; »Ceščena si
kraljica« (,Salve Regina').*^) Zraven teh Marijinih pesnij je tudi pre-
vajal Davidove psalme.^®)

Mariji na čast je zložil ali spisal mnogo molitvenikov, med
katerimi se odlikujejo „Šmarnice" .-^) V koliki meri se je zanimal
za svetopisemsko pesništvo, se vidi iz tega, da je založil Bilčev
prevod himnov igl. Bilci.

Najvažnejša stran Jeranovega dela pa je urejevanje »Zgodnje
Danice" od 1850. 1. pričenši. Ta časnik mu je bil glasilo, v katerem
je o raznovstnih stvareh povedal svoje mnenje. Kolikor toliko je
bil v starejši dobi skoro vsak slovenski pisatelj tudi jezikoslovec
ali šolnik. Jeran je med prvimi sotrudniki Cigaletovimi pri izdelo-
vanju \Volfovega slovarja ; skušal je razložiti besede Slavjan, Slovan,
Slavin, Slaven^'); posnel Mitterutznerjev spis »Slavisches aus
dem oestl. PusterthaP^j; naznanil »Srbske No vin e«")
in »K o 1 o« v Zagrebu. Sem spada tudi spis »Sveti K 1 e m e n t ,
rimski papež med S 1 o v e n i«.") Razlagal je n. pr. »K a k o
m ad žarko brati?«*') To zanimanje za madžarski jezik mu je
ostalo iz dijaških let, ko je v Karlovcu hodil v srednje šole. Se-
stavek »M oč klasiškiga slovstva v vedo in besedo
novših časov«^"/ je posnet po (laumejevi knjigi, v katerem
po krivici pripisuje tej moči : oslabljenje keršanskega vkusa, gineče
veselje do razodete resnico, pešanje vere in veliko versko vne-
marnost. Očital je celo M. Vernčtu, da obsegajo njegovi potopisi

Pisatelji. 109

preveč poganstva! — Za šolsko mladino in šolske zavode se je
vedno zanimal, n. pr. »Beseda Slovencam o vzvišanju Novomeške
gimnazije«.'")

»Narodnost^"*) in slovstvo se morata trdno opirati na versko-
katolško podlago« je njegovo geslo ; v tem smislu je brezobzirno
grajal vse, kar ni ugajalo njegovemu vkusu; pohvalil je Praprot-
nikove ■") »Pesmi cerkvene in druge«, grajal deloma Vilharjeve in
Cegnarjeve in se izrekel zoper proslavljanje Prešernovo. V teh
nazorih mu izvestno nobeden omikan posveten Slovenec ne bo
sledil . . . Kdor poje lirske pesni o ljubezni, je »mesenež« ^"i in
gori v dveh ognjdi. Koliko odgovornost imajo taki pisatelji, po-
sebno pesniki, to opisuje v pesni »Umazani pisatelj ^') v peklu« v
dvajsetih kiticah; v šesti kitici stoka tak nesrečnež tako:

Zdaj mi stavijo spomine
In plelo na grob mi vence,
Hvalijo mi pesmi, čin?:
Mene pa peklenske sence -
Strašijo v ti grozni ječi;
Nad vse misli muke veči
Tarejo me vekomaj.

Pa uže poprej na smrtni postelji ^^) mu je »Satan« povedal,

kar mu gre :

Kar je dobro, lepo res,
Crtil si ko černi bes,
Zoper cerkev serd ognjeni,
Stregel le edino meni. —
Takim ne odpro nebes,
Tiček moj, le pojdi les.

V „Danici" 1862. 1. je nasvetoval, naj se Knobleherju zloži
slavospev, ki imej naslov »A b u n a S o 1 i m a n« , in je dal tudi
napotilo, kako se ima to delo izvršiti. Odzval se je temu pozivu
Anton U m e k 1863. 1. (Več o tem pri Ant. Umku.)

Z Volcem in Andr. Zamejcem je L. Jeran popravljal prevod
„Svetega Pisma" (v Ljubljani 1856 — 1859. 1. v VI. zv.) in prevel
sam „List Rimljanom"] izdal je svoje govore v dveh zvezkih
(1856. in 1861. 1.).=^')

Za šolski pouk se je zanimal takoj v početku svojega pisa-
teljevanja ter sestavil »Abecednik", „Zgoclbe svetega pisma" in druge
knjige pripovedne vsebine, tudi „Molifvenik za rojake". — Kakor
je M. Verne popisal razna svoja potovanja, to je storil tudi- Jeran ;
potovanje v sveto deželo je bil narisal v »Danici" in potem vse
izdal v posebni knjigi z naslovom „Potovanje v Sveto Deželo 1872. 1.".

110 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Pisatelj je opisal zgodovino tistih krajev, katere je obhodil ; v
svojih popisih je povdarjal versko stališče v višji meri nego Verne.

L. Jeran je v zgodovini preporoda slovenskega naroda vse-
kako markantna osol)nost. Kar se tiče njegovega sloga, bi
pritegnili J. Marnu, da je »izvirna, samotvarna«, da bi pa »bil dober
kovač- jezikoslovec mnogotero pomnožil slovensko besedišče«, to
se nam zdi pretirano, kajti od njega skovane besede bodo se pač
navajale za čudne posebnosti, v slovarju pa ni mesta zanje, n. pr.
mažamuh — Schmierer; Steif, Staijš in Stulež; imena tistih pored-
nežev, »podrepin cele fare«, ki stoje med mašo in pridigo izven
cerkve, se glase : Ožbe Trmoglavec, Jurež Dolgoplečnik, Tonko
Fižolalačnik, Mate Zganjelokec, Kajfež Nečistič, Herodež Rahač,
Tome Temolajnež, Kajn Pretepač itd.

Pristopamo J. Marnu, če pravi, da se po dobrih, lepo čitanih
„Šmarnicah" prostemu ljudstvu množi in olikuje tudi slovenska
beseda, mislimo pa, da tako grčaste besede, kakor so nekatere tu
navedene, povzročujejo več smeha nego pokore.

Neizbrisne zasluge si je pridobil kot plemenit podpornik
učeči se mladini, in originalni so pozivi, s katerimi je vabil rojake,
naj prispevajo dijaški kuhinji. Premoženja ni zapustil. V stanovit-
nosti v načelih in v darežljivosti sta si bila vrstnika Jeran in Tomšič.

Po svojem doslednem neustrašenem delovanju si je pridobil
spoštovanje tudi v tistih, ki bi ne mogli vselej pritegniti njegovim
nazorom in včasih tudi oblikam bojevanja. Njegovo proslavljanje
so radostno pozdravili razni slovenski listi.

Naj dolgo diči ga veriga zlata,

Naj srečen gleda truda sad;
Naj ga sprejmejo raja svilla vrata,

Kjer hram vrlih del zaklad.

Jakob Burja (1803 — 1874) iz Spodnjega Tuhinja, župnik na Jezici, je pisal
v ^Danico" in „Novice" v vezani in nevezani besedi; nagovarjal stariše, naj z
združeno močjo skrb6 za dobro odgojo svojih otrčk; rad je moralizoval, n. pr.
flŠe tudi pijanec in igrač se je spreobrnil", „Pijanec na smrtni postelji", „Smrt
dobre deklice", »Smrt posvetnega dekleta" in dr.

Jernej Dolžan (181.5 — 1880) iz Križev pri Tržiču, župnik na Radovici,
sodelavec „Slovcnije" in „T)auice'^, je spisal 1808. 1. povest »Mali Božja dobrega
sveta". Snov je vzeta in narodnega življenja.

Jurij \' o 1 C (Volec) (1805—1885)

iz Kranjske gore pod Korenom, špirituval v ljubljanskem seme-
ni.šču, vodja v Alojzijovišču, stolni dekan. — Dobro poučen v

Pisatelji. 111

obredoslovju, je Vole urejeval obredne knjige ljubljanske škofije
( ..Direcforiuni". .,B'duale'\ ^^Proprlum Sancforunr'), lotil se je tedaj
tudi koledarskega dela ') ; poskušal se je tudi rad v prishjvicah in
kratkih pesmicah o vremenu, dasi ne s posebnim uspehom ; po-
magal mu je tudi Bleiweis s sestavki, n. pr. »Cesarske postave
za kupčijo z živino« itd. Leta 1848. je izdal „ Pridige oh po-
sebnih priložnostih" .^) Te je bil izdal za poskušnjo ; ker se jih je
])a malo prodalo, je ostale pridige izročil »Duhovnemu Pastirju" ,
ki jih izdaje polagoma. Govor o krščanski ljubezni je postavil na
prvo mesto, »ker se ona nar bolj — posebno v današnjih časih
— med nami pogreša«. Izdavši še molitvenik „Mir vam hodi!"^)
je posvetil vse svoje moči novi izdaji „Sv. pisma'' (1857 — 1859).*)
Kakor smo uže razvideli iz življenjepisa Slomškovega, je Slomšek
izprožil ta prevod. Predgovor je napisal dr. J. Pogačar, pozneje
knezoškof ljubljanski; vodnik in prvi prelagatelj pa je bil Vole,
poleg katerega so delali po poprej dogovorjenih pravilih : dr. Andrej
Cebašek, veroučitelj v ljubljanskem semenišču; Jurij Grabnar,
učitelj v Alojzijevišču ; Peter Hicinger, župnik podlipski ; Matija
Hočevar, katehet v ljubljanskih nunskih šolah; o. Plaeid Javornik,
župnik pri sv. Juriju pod Tabrom na Koroškem ; Luka Jeran, kaplan
trnovske fare v Ljubljani ; Anton Lesar, učitelj v ljubljanskih rečnih
šolah; Josip Marn, kaplan v Horjulu; Fran Metelko, učitelj slo-
venščine v latinskih šolah ljubljanskih; Antori Pintar, župnik v
Turjaku; Anton Mežnare, bogoslovee ; Lovro Pintar, kaplan v
Predvoru ; Mihael Potočnik, izpovednik v ljubljanskem uršulin-
skem samostanu; Matevž Ravnikar, župnik v Predosljih; Anton
Zamejic, katehet v ljubljanskih vzglednih prostonarodnih šolah in
učitelj katehetike. Vse prevode pa je v besedi, po obliki in vse-
bini popravljal in prenarejal Vole sam, ki je pisal za oni čas lepo
in vzorno slovenščino.

nCerkvenemu Časniku" in »Zgodnji Danici^' je bil tudi velik
prijatelj. Prevedel je »Oglas škofov Primorsko - Kranjske cerkvene
okrajne v Ilirskim kraljestvu per Avstrijanskim ustavnim deržavnim
zboru v Kromerižu. („Slov. ccrkv. časopis" 1848. 1.)

Plaeid Javornik (1803 — 1864) je pričel po prigovarjanju Slomškovem pre-
lagati riSceto Pismo". V „Sloveniji'' 1848. leta je v sestavku »Dragi domo-
rodci« pripovedoval o Jelačiču, da je ta pokazal pred vsem svetom, kako je
ljubil pravico in svol)odo. V istem časniku je nagovarjal Slovence, naj posnemajo
Robido v opisovanju slovenskih knjig. — Pisal je za ono dobo lepo slovenščino
in v tem oziru prekosil Slomška.

112 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Dr. Simon Klančnik (1810—1844) iz Kranja, redni učitelj vzhodnih jezikov
in svetega pisma starega zakona v ljubljanskem semenišču, je po škofu Antonu
Alojziju Wolfu nagovorjen, izdal 1840—1841. 1. v treh delih okrajšano „Sreto
pismo starega zakona", ker je bila popolnem pošla Japljeva izdaja; izpustile
so se >nekatere odraslim škodljive reči«.

Po nemškem izvirniku briksenskega škofa Bernarda Galure je priredil
Slovencem „Olikane(ja Slovenca" z naslovom „Napeljevanje''. V predgovoru pravi,
„da hočejo nekteri vernega kristjana imeti, pa njihova zunajnost je dostikrat
bodeča kakor jež; nektenmu se ne smemo približati, ž njim ne govoriti itd.
Torej so te bukve postavljene, da se bodo iz njih tudi ljudje krajnskiga jezika,
pobožnega življenja in lepiga zaderžanja vadili."

Jožef Virk (1810 — 1880) iz Doba na Kranjskem je služil za duhovnega
pomočnika na Koroškem (Grebno in Doberla ves), na Štajerskem v Vuzenici,
kjer je bil takrat Slomšek nadžupnik, potem je župnikoval na raznih mestih in
umrl v Ločah. V peti šoli je bil Virku učitelj Matija Čop, kateremu je Virk snov
narodne povesti o Pegama in Lambergarju obdelal v pesniški obliki; to pesen
je Cop pohvalil in s tem vzbudil v Virku ljubezen do slovenskega pesništva;
njegova vesela narava je gotovo tudi pripomogla v to.

Pobožnih pesnij je zložil silno mnogo v ^Drobtinicah" od 1847. 1. počenši,
„Xovice" so prinašale od 1849. 1. počenši ali izvirne ali pa iz „Drobtinic" po-
natisnjene, „Danica" od 1852 1.; izmed pobožnih so zaslovele najbolj Marijine
pesni, n. pr. »Sladko ime , Marija'«, »Vnebovzetje Device Marije«. »V slavo Mariji
majnikovi«, »Marija, lepota nebes«, »Marija, rešiteljica jetnikov«. Za vsak poseben
Marijin praznik je zložil po več pesnij.

Znan po svoji postrežljivosti, je bil mnogokrat naprošen. da na čast temu
ali drugemu svetniku zloži slavnostno pesmico; take so: , Novi zvonovi v Dram-
nim,'j „0 posvečevanji sv.Ožtalta cerkve",'; „Zlati Dan v Štajerskim Šmarji",')
„Misijon v Konjicah",*) »Slavospev o šestindvajselletnici papeža Pija IX." ^) („Da-
nica" 1856, 1857, 1860, 1867, 1872); „ Venec Vodniku, pesniku slovenskemu" v
„Vodnikoiem Spomeniku'' , str. 293, je iz šestih pesmic, čijih začetne črke sestav-
ljajo ime .Vodnik'. Mož blagega značaja je neizmerno ljubil slovensko domovino
in jo slavil v pesmicah, n. pr. »Pozdrav Slovencem«, »Vrli Slovenec«; to ljubezen
do domovine pa si je mislil združeno s pobožnosljo; tako zvezo nam opisuje
pesen »Domovina pa sv. vera«. Tudi za dnevna prašanja se je zanimal zadnja
leta in te pesništvu malo ugajajoče stvari opisoval v pesmicah, n. pr. »Volilcem
o novih volitvah 1. 1870«,°) zahteval v pesni »Edinost«,') naj skupno delata država
in cerkev. Na shodu katoliško-političnega društva v Konjicah 1874. leta je bil
govornik; takih govorov je blizu petindvajset.

Virk se ne more prištevati najboljšim slovenskim pesnikom, ker mu nedo«
staje pesniškega vzleta, priprostemu ljudstvu pa se je zelo prikupil. — On je
nagovarjal učitelje, naj goje v šolah petje, in je rad opisoval šolske slovesnosti.")

Janez Iv r i z o s t o m P o s; a č a r (1814 — 18841

iz Vrhu na GorenjsUenn. jo prišel 1S20. leta v Ljubljano na nor-
malko, potem je dovršil šest [,nmnazij.*<Uih, dva licejska in štiri bogo-
slovne razrede. L. 1834. v duhovnika posvečenega je poslal škol

Pisatelji. • 113

Anton Alojzij \\'oU' v višje bogoslovne študije na Dunaj. Vrnivši
se v domovino je služil šest mesecev za kaplana pri Sv. Petru v
Ljubljani, bil profesor dogmatike na tamošnjem semenišču od
1838 — 1852. 1. Učil je od 1838 — 1843. 1. vzgojeslovje na filozofični
fakulteti, od 184-4: — 1845. 1. sv. pismo stare zaveze na c. kr. liceju,
od 1851 — 1852. 1. metafiziko v semenišču. Leta 1851. je postal
kanonik, 1864. leta stolni dekan in vodja bogoslovskih naukov,
1867. 1. prvomestnik škofijskega konzistorija, 1870. 1. stolni prost
in 1875. I knezoškof ljubljanski.

Cerkvena svoboda 1848. leta ga je navdušila tako, da je s
1. julijem pričel izdajati „Slovenski cerkveni časopis", nastopnega
leta pa mu je dal naslov „Zgodvja Danica" in ga urejeval ter
zalagal s svojimi članki do 1852. 1. L. 1849. je izdajal tudi dva
nemška cerkvena lista, ki sta pa kmalu nebala. V „Zr/. Danici" je
dal na svetlo »Spomine s potovanja v Rim«, kamor se je
napotil poročat papežu Piju IX. o stanju ljubljanske škofije. Tudi
o novih šolskih zakonih je govoril zastopajoč mnenje, da se mora
vpliv cerkve na šolo dejansko varovati. Istotako je vsa slovenska
slovstvena podjetja podpiral gmotno in s peresom ali svetom.
»Matici Slovenski« je bil ustanovnik in nekaj časa tudi odbornik.
Vodja v »Alojzijevišču« v Ljubljani je vzbujal v dijaških srcih lju-
bezen do vede in do materinega jezika. Pod njim so se vzgojevali:
Luka Svetec, Josip Marn, Josip Rogač, Valentin Lah. Fran Levstik,
Ivan Božič, Lovro Mahnič, Matej Frelih, Josip Stritar, Ivan Gnjezda,
Ivan Bonač. dr. Ivan Mencinger, Lovro Mencinger, profesor Tomo
Zupan. dr. Gregor Krek itd. Ustanovil je „Ljuhljanski škofijski lisV\
katerega so urejevali L. Klinar, M. Pogačar in naposled A. Koblar.
List je mnogo pripomogel boljšemu slovenskemu uradovanju v
cerkvenih stvareh.

Važna je njegova »instrukcija o cerkvenem petji«. Vodja v
»Alojzijevišču«, stolni dekan in pokrovitelj »Cecilijanskega društva«
je on mnogo storil za ugodni razvitek cerkvenega petja v Ljubljani.

Knezoškof .Jernej Vidmarje bil izročil Pogačarju skrb za izdelo-
vanje II. dela „ \Volfovega slovarja"', o katerem je on sam bil izpre-
govoril v „Slovencu" . Pogačar je izposloval pri naučnem minister-
stvu, da se je prof. Pleteršriiku olajšalo službovanje za nekaj ur na
teden, da je mogel več časa in duševnih močij posvetiti temu delu.

Samostalnega pisatelja ga nam kaže njegova knjiga „Pridige
1864. 1." V teh lepih govorih se javlja njegov razsvetljeni duh in

8

114 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

plemenito mišljenje ; pisani so v tako lepem homiletičnem slogu,
da ga težko najdeš enakega.

Anton Namre, porojen 7. januvarija 1812. 1. v Starem trgu pri Ložu na
Kranjskem, župnik v Smartnem pod Šmarno goro, je jako rano začel dopisovati
v ^Danico", n. pr. „Pohujšljivi napisi" („Dan.'- 1853, str. 7j.

V^ečina cerkvenih lirikov opeva Marijo; tem lirikom se pridružuje tudi
Namre, n. pr. »Marija moje želje",') ,, Mariji nebeška cvetlica".-) Opeval je tudi
važnejše čase cerkvenega leta, n. pr. ,, Velika noč"'); lepša pa je „Veliki petek"'.*)
Pesniki - duhovniki radi izbirajo uro za predmet svojim pesmicam, n. pr. ,.Ura
katolškega kristjana.') Snov iz narodne pravljice je predmet pesmici „Kraljica
miru na Kureščeku" (Kurešček je gora, pet ur hoda na dolenjsko stran, s slo-
večo božjo potjo. Romarjem, ki so prišli Ije z zaupanjem v Boga, se je pre uže
dostikrat pomagalo). Pesmica, je zložena v nibelunški kitici. Opeval je „01jsko
goro",*) ,, Šmarno goro"') in čpisal njeno zgodovino; zložil o blagoslovljenju nove
cerkve sv. Križa v Pirničah dne 20. septembra 1874. leta primerno pesmico-
piigodnico. — Papeža Pija IX. primerja ,, skali na morji".") Ta pesen ima čudne
oblike: kupi nam. kipi, kom? nam. komu? itd. Iz vsega lega je pač razvideti
navdušeno prepričanje in pristna pobožnost, pevske zmožnosti pa malo.

Janez Škofic (1821 — 1871) z Brda na Gorenjskem, umrl župnik v Suhorju,
podpiral je rad slovenske časnike, posebno „Slovenskega Prijatelja'^, v katerem
je po njegovi smrti Hugolin objavljal njegove govore. Izdal je dve knjigi nabožne
vsebine. Zavoljo zaslug za poljedelstvo je bil odlikovan z zlatim križcem s krono.

Janez Gluhočnik (1824—1877) iz Cerkljan na Gorenjskem, katehet v
Kranju, nadškofijski tajnik v Gorici, je pridno dopisoval v „Danico"; v posebni
knjigi je opisal življenje oglejskih mučenikov Kocijana, Kancijana, Prota in Kocija-
nile, nadejaje se v predgovoru, da bodo Slovenci radi prebirali to knjigo, ker so
opisani mučeniki domačih pokrajin. V rokopisu je imel pripravljeno delo ,,0
sedmih bazilikah"; ker pa ni bilo upanja, da bi se izdalo, je je prevel na itali-
janski jezik in izdal v Gorici 1877. leta. Globočnik se je mnogo trudil, da se je
ustanovila gimnazija v Kranju.

Matevž Frelih') (1828—1892) (Frohlich, Hilarius, Vesel, Viteški) iz Lozic
pri Vipavi, od 1885. 1. dekan v Trebnem. Gojenec ,,Alojzijevišča" je 1848. leta
uredoval ,,Datiičico''.

Nekateri naslovi njegovih »umotvorov", n. pr. ,, Hrepenenje živine po želez-
nici" ( ,Sluvcnski Borna)-" 1858), „Slongrajtar — Falot" (,.Slor. liomar", 1859),
..Oda moji kravi'" {,,Nov." 1861) in druge kažejo, da njegova muza ni bila izbirčna.
Bil je humorist, sicer ne posebno duhovit, pa ,,anima candida"; proslavljal je
rad zaslužne može, n. pr. Jos. Mama:

Živio ! eljen I pumf! liopsa ! eviva !
Še je pravica na svetu — še živa !
Dolgo v nemarnost res da je spala,
A se vzbudila in prvo je djala : itd.

V resnobnih besedah se je spominjal M. Verlovca, duhovnika A. Kozlev-
čarja,') Gregorja Kemperla.') Za godove in razne prilike je izdal knjižico „Vcnček
za rezilne daritce".*) 01) novem letu') je rad na šaljiv in resnoben način izražal
svoje misli; take sestavke nahajamo v ,,Xovicah'^ od 1856 — 1869. 1., seveda ne

Pisatelji. H5

vsako leto. Razven dveh molitvenikov ') je izdal tudi nekaj „Koledarjev", o ka-
terih se govori v posebnem oddelku. Pisal pa je Frelih v nevezani besedi v
,,Danico^' in .,Xuvice"' o cerkvenih in žolskih rečeh, n. pr. ,,Keršanska prava
pot",') ,,0 krstnih bukvah'',*) .,Hoja po katakombah",') ,,0 šolskem poduku".'")
Frelih je bil mož, ki se je neizmerno žrtvoval za blagor svojih župljanov in si
je kljub temu ohranil dober humor; bil je duševni brat Jos. Hašniku.

Janez Volčič (1825 — 1888) iz Gabrovega blizu Škofje Loke je zlagal pesni
na čast Devici Mariji in drugim svetnikom. Silno marljivo je spisoval molitvenike,
ki so se dostikrat ponatisnili.

Mnogobrojni spisi v „Danici" in „Novicah" obdelujejo raznovrstno tva-
rino. n. pr. v ,,DaHici" ,,0 cerkvenih svečanostih v Horjulu, Semiču in drugod";
1852. 1. „0 slovesnem uvedenji bratovščine sv. roženkranca" ; 1863. 1. ,,0 tisoč-
letnici Cirila in Metoda". V „Novicah'^ je pisal tudi o gospodarskih rečeh, n. pr.
„Še nekaj o tem, kako delati kis iz sadja" itd. Trudil se je odpravljati slabe
razvade v Slovencih in spisal v to svrho ,, Žganju vojsko, slovo". Za telesno
blaginjo svojih rojakov je vnet Slovenec Volčič spisal tudi knjižico „Domaei
zdravnik'^, ki jo je izdala družba svetega Mohorja. Po Volčičevi smrti je Krajec
v Novem mestu iz njegove zapuščine natisnil „Zgodovino Šmarješke fare". Po
tem kratkem pregledu se vidi, da je Volčič mnogostransko deloval v nabožnem
slovstvu.

Andrej Cehašek (1820) iz Smlednika na Gorenjskem, profesor v ljubljanskem
semenišču, od 18S0. leta korar; papežev prelat. Marljiv sodelavec „ Zgodnje
Danice" ji je pošiljal spise o civilni ženitvi (braku) 1868.1. in je odgovarjal dr. Janku
Serncu {„Danica'' 1868, str. 250—272), ki se je v „Slov. Narodu'' 1868, št. 46
izrekel zanjo. Čebašek je z nekaterimi tovariši izdal 1863. leta ob priliki Ciril-
Metodijeve tisočletnice knjigo „Zlati vek" in je v njo uvrstil temeljiti spis ..Verski
razločki med staroversko ali pravoslavno in edino pravo rimsko-katoliško cerkvijo"
(str. 145—229). Udeležil se je prevoda „Svetega pisma" (v Ljubljani 1. 1856 — 1859);
Mojz. III. Bukve psalmov ; evangelij sv. Matevža, I. list do Korinčanov, pisal zelo
marljivo za list „Cerkv'eni govornik" (Ljubljana 1856—1857. 1.) in sestavil knjigo
„Sveta Vojska" 1869. Velike zasluge si je pridobil Čebašek za katoliško družbo
na Kranjskem,') katero je pomagal snovati 1. 1868, opisal njen letni shod 24. listo-
pada 1869 v posebni knjižici, izdani v Ljubljani 1870. 8°. str. 24, govoril v kato-
liški družbi dne 16. februvarija 1879. leta o namenu katoliške družbe in njenih
namerah, dne 26. januvarija 1886 o zgodovini katoliške družbe, 1887. 1. je na-
govarjal Slovence, naj osnujejo politično katoliško družbo. To misel pa je bil iz-
prožil uže 1871. 1. v „Danici" : Rojaki, snujte si katoliško-politična društva (str. 57).
Jako omilil se mu je papež Pij IX., čegar delavnost je opisal v posebni knjižici
1869. 1.

Matija Hočevar (1824 — 1888) iz Lašč, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani,
je pomagal prevajati „Sv. Pismo".

Andrej Zamejic (1824) iz Horjula, od 1865. 1. profesor pastirstva in me-
todike v ljubljanskem semenišču, 1880. 1. korar. V rojstnem kraju ga je horjulski
župnik Veriti pridobil za slovenščino, v kateri se je še bolj izuril pod učiteljem
Metelkom. Spisal je mnogo knjig pobožne vsebine. „Zgodnjo Danico" je z L. Je-
ranom urejeval 1852. in 1853. 1. do št. 26, drugo polovico 1853. 1. in vse 1854. 1.
pa sam, do 10. št. 1856. 1. zopet z Jeranom; nato se je vsled bolehnosti odpo-

8*

116 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

vedal urejevanju. Sotrudnik je bil listu: ^Cerkveni govorniJc". V Ljubljani 18-55
in 1856 siovenil „Sr. Pismo". Z L. Jeranom vred je popravil jezik v Jožefa Zupana
molitveniku: ^Kalvarija". 1852 popravljal in izdal je J. Keka „Kratki in Veliki
katekizem'' in katekizem iz 1838. 1. Siovenil je pastirske liste in misijonska nazna-
nila iz Afrike, spisal „Nuuk o sv. Delinstvu" in sporočila „Deja)ija sv. Detinstva"
in po Vodnikovem vzgledu: „Kuharske bukve"".

Dr. Leon Vončina (1826 — 1874) rojen v Novem poleg Reke, učitelj cer-
kvene zgodovine v semenišču v Ljubljani, napisal je 1863. 1. v „Zlatem veku'*
lepo razpravo ,,Razkolništvo vstočne cerkve v svojem začetku, razvitku in da-
našnjem stanju". Porabil je vse znanstvene pripomočke ter nepristranski sodil.
Kot vodja rokodelske družbe v Ljubljani si je pridobil izrednih zaslug.

Anton Lesar (1824 — 1873) iz Ribnice, učitelj verozakona in slovenščine
na ljubljanski realki, pisal je v ^Danico" (1855) o katoliški rokodelski družbi,
v nNocice" (1861): »Slovenščina v bran zoper njene nasprotnike<, v ^Letopisu
Mat. Slov." (1865) o slovenskih čitalnicah, o podlagi avstrijskega cesarstva (1869),
opisal življenje Kosa in Debeljaka. Izmed njegovih knjig nabožne vsebine je naj-
važnejša „Littirgika"' (za srednje šole) 1863, ki se je ponatisnila 1. 1881. Učitelj
slovenskega jezika je spisal kratko slovnico v spregledih v spOmin Ciril in Meto-
dijeve tisočletnice 1863. 1. Pisal je v lepem slovenskem slogu; bil je ljubezniv
učitelj in spreten šolski pisatelj; bil je mnogo let tajnik »Matice Slovenske.«

Janez Bonač^) (1832 — 1862) iz Topola na Kranjskem, umrl duhovni po-
močnik v Žužemberku. Uže dijak in bogoslovec je v „Danici" 1857. in 1858. 1.
objavljal pesmice zvečine pobožne vsebine, n. pr. >0 rešnjem Telesu<, »O pre-
vidnosti božji«, >0 nebeškem Jeruzalemu«. Izdajal je molitvenike. Opisaval je rad
zaslužne može in svoje prijatelje, n. pr. ljubljanskega škofa Jerneja Vidmarja
{„T)an." 1860), skladatelja J. Riharja (nDrot." 1869) in ,, Gregor Kemperle. Nekatere
črtice iz njegovega življenja". V Gradcu 1860. 8". str. 15. Vse to kaže, da je bil
neumorno delaven pisatelj.

Janez Valjavec (1832 — 1875) iz Srednje vasi blizu Kranja je šel na Dunaj
učit se pravoznanstva, leto zatem vstopil je v ljubljansko semenišče, bil kaplan v
Vipavi in slovel v vsej vipavski dolini za glasovitega govornika. 1860. 1. je vstopil
v novicijat družbe Jezusove v Šent Andražu in slušal dve leti v Inomostu
modroslovske in bogoslovske nauke; pozneje se je pridružil slovenskim misijo-
narjem v Požegi, umrl je v Celovcu. Uže gimnazijalec se je odlikoval s svojo
ljubeznijo do slovenščine; dijaki so si osnovali slovensko družbo in si Valjavca
izvolili predsednikom; pridno se je učil hrvatskega, srbskega in ruskega jezika.
Zlagal je priproste pesmice in spisal kratko slovensko slovstveno zgodovino.')
Njegovi govori so ostali v rokopisu, njegova misijonska sporočila pa je objavil
Sajovic.')

Matija Torkar (1832 — 1877) iz Zaspa na Gorenjskem, oglasil seje najprej
med pesniki opevajočimi naravo, n. pr. >0 večernici«. V „Xovice' pisal pa je tudi
o drugih predmetih, n. pr. o starodavnih Indijanih in njihovi omiki; v „Slo-
veucu"' (v Celovcu) 1865. I. >Moja razodetcv o Slovenščini in o Slovencih«. Ein-
spielerju je bil izboren sodelavec v „Sh)v. Prijatelju'* in mu je počenši od
1862. 1. pošiljal najboljše govore; v tem smislu je podpiral tudi ^Duhovnega Pa-
stirja" v Ljubljani. Najvažnejše njegovo delo je ^Življenje svetnikov". Celovec
1871 -1S74.

Pisatelji. 117

Valentin Lah (1883 — 1886) iz Komende, je šel k trapistom, nato k resu-
ceksislom, bil nekaj časa na Bolgarskem in v Carigradu. Obolevši prišel je nazaj
v domovino, pa zopet šel v Bosno; v Dubici službujoč je bil umorjen. Mladina
mu je bila posebno mar; napisal ji je dva molitvenika,') pa tudi za posvetne
razmere se je brigal, poslom ■) spisavši koristno knjigo. Marljivo je v „Daitico''
od 18Ct. 1. naprej dopisaval o šolah, bratovščinah, stanovskih družbah, o Itali-
janih in Slovencih v Bosni, v latinskem jeziku pa je pisil za „Archiv fiir katho-
lisches Kirclienrecht" .

Matevž Lotrič (1840 — 1864) iz Železnikov na Kranjskem, je umrl istega
leta. ko je bil posvečen v duhovnika. 1864. je zlagal nagrobnice.

Dr. Karol Lavrič (1820 — 1876) iz Prema na Notranjskem, je še v otroških
letih izgubil očeta in se z materjo preselil v Gradec, kjer je dovršil svoje nauke
in postal doktor prava. Ko je nastopil prvo svojo sodniško službo v Trstu, mu
je bil materin jezik skoro neznan, ker je družina govorila večinoma nemški.
Kmalu se je slovenščine naučil toliko, da je 1848. 1. pri kolegijalnem sodišču v
Sežani poslal namestnik državnega pravduika. A ni mu ugajala uradniška od-
visnost; zato je postal advokat v Tolminu 1850. 1.; tu se je začel temeljito učiti
slovenščine in se je za narodno reč ogrel tako, da je sklenil posvetiti ji svoje
življenje. Ustanovil je čitalnico v Tolminu, prvo na Goriškem. Tu se je živo za-
nimal za pevske vaje, učil deklamovalce in deklamovalke, sam tudi dostikrat
govoril o raznih predmetih. Zadnjemu govoru v tolminski čitalnici je bil predmet:
»Vednost in umetnost«.') Ostal je v Tolminu do 1863. 1., potem pa se preselil
v Ajdovščino.-) Tudi tukaj je osnoval čitalnico in ljudi pridobil za slovenske
težnje. Najznamenitejši dogodek iz te dobe je tabor v Sempasu. Po sijajno do-
vršenem zborovanju je vzkliknil ves ginjen : >To je najlepši dan mojega živ-
ljenja«. L. 1870. se je preselil v Gorico in tam 2. marcija 1876. 1. storil samo-
voljno smrt. Ker se je vsestransko zanimal za blagor Slovencev in njihove javne
zadeve, so ga izvolili v goriški deželni zbor in tudi v deželni odbor. Živel je
kakor modrijan Sokrat samo za občni blagor, gmotno podpiral potrebnike črez
svoje moči. Ustanovil je list „Sočo"' in politično društvo jednakega imena; to je
za časa njegovega predsedništva imelo najlepšo dobo. Na gimnaziji je brezplačno
učil govorništvo in mladeniče vnemal za ideale. Za jednakopravnost slovenščine
na srednjih šolah v Goiici je govoril dvakrat (1872, 1873) na občnem zboru
političnega društva »»Soča" in tudi pisal uvoden članek {„Soča" 1873, št. 19). V
„i\"or«c«/i" 1. 1868 je razlagal važnost gledališčnih iger. Pri mrtvem Lavriču so
našli list s to vsebino :

Narodu mojemu !

Narod moj slovenski naj živi, naj se razcvete in naj napre-
duje duševno in materijehio. Narodu našemu sem vdan s dušo
in telesom do smrti njega ponižen sin.

2. marcija 1876. Dr. Lavrič.

S tresočim glasom je v prvi seji po Lavričevi smrti grof Coronini pove-
ličeval vrhne pokojnikove rekši med drugim: »To nas tembolj tira občudovati

118 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

veliko to srcž, katero je hrepenelo v ljubezni objeti vse trpeče človečanstvo. da
bi utolažilo lastne bolečine«. — B. Perušfek je pel o njem :

Tvoj značaj bo živel,
Naš slovenski — Aristid!

Andrej baron Winkler porodil se je dne 9. novembra 182-5. 1. >Pri Nemcih c
okraju goriške okolice. Njegovi pradedi so se bili 1784. 1. priselili iz Dunajskega
gozda (VViener Wald) v Trnovski gozd, da bi širili obrt z lesom, in so postali
tudi kmetovalci ter so se sredi Slovencev poslovenili. Andrej je hodil v Gorici
v c. kr. normalko in v gimnazijo, bil skoro v vseh razredih prvi odličnjak a vedno
skromen in uljuden ; zato so ga radi jemali v odlične rodbine za domačega učitelja.
Pravnik četrtega leta je postal pristav goriške gimnazije. 1849. 1. dovršivM pravoslovne
študije, je vstopil za praktikanla pri mestno-deželnem sodišču v Gorici. L. 1848.
je spoznal Winkler, da se je treba temeljilo naučiti slovenščine; v šolskem letu
1847 — 1848 je poslušal profesorja Premrla; pravoslovnega imenstva se je naučil
prav dobro, kar mu je pozneje hodilo v korist. L. 1850. dovršivši sodniški izpit
v Trstu je postal 1854. 1. aktuvar in potem pristav v Sežani. Preselivši se 1858. 1.
v Gorico, se je deset let bavil z zemljiško odvezo in srečno dokončal to truda-
polno delo. Prikupil se je s tem temeljitim delom predstojnikom, da ga je tržaški
namestnik baron Kelersberg 1866. 1. poslal v Kormin za okrajnega načelnika,
1868. za okrajnega glavarja v Tolmin. Tu je bil šest let načelnik cestnemu odboru
in je gradil ceste na vseh straneh z malimi stroški brez zemljemercev. Za dvor-
nega svetovalca je služil v Trstu samo 1875. 1., ker se je 1876 1. preselil k uprav-
nemu sodišču na Dunaj, 1880. 1. je postal deželni predsednik na Kranjskem, kjer
so 1890. leta slovesno obhajali desetletnico njegovega plodonosnega delovanja.
1883. 1. je bil povzdignen v baronski stan. Predsednik goriške čitalnice od 1862. 1.
je to društvo povzdignil tako, da so se nemške in italijanske rodl)ine zanimale
za njene veselice, ki so bile najodličnejše v Gorici. Ko je bil glavar v Tolminu,
je dal natančno poizvedovati, kako se pravilno izgovarjajo in pišejo lastna kra-
jevna imena. Povsod, kjer je služil, se je trudil za gmotno blaginjo dotičnega
kraja, da so se zboljšale ceste, da se je povzdignilo kmetijstvo in živinoreja. OJ
1861. 1. naprej je bil devetnajst let deželni poslanec in tudi deželni odbornik,
dokler je bival v Gorici. V deželnem odboru je s pomočjo tedanjega deželnega
glavarja Paceta poleg italijanskega uvedel slovenski jezik v urade; po njem so
se ravnali vsi župani na Goriškem. Zasluge ima dalje za uvedenje novega vo-
lilnega reda za Goriško in za ločitev velikega posestva v dve skupini, v slo-
vensko in laško. 1873. 1. in 1879. 1. je bil tudi voljen v državni zbor. Širši
seveda je bil njegov delokrog na Kranjskem; vsega ni moči navesti; imenuj se
n. pr. trud za popravne stavbe ob hudournikih in potokih, o razdelitvi skupnih
zemljišč, o pogozdovanju Krasa; ljubljanska gimnazija je dobila slovenske para-
lelke, na pripravnici se je razširil slovenski pouk i. d. Winkler temeljito pozna
slovenski jezik. Ministerstvo mu je v pregled in popravo poslalo prevod novega
reda za civilne pravde. Pojasnila in opravičenje poprav je poslal uredništvu slo-
venskega državnega zakonika. Podprt z odličnim pravoslovnim in občnim znanjem
in vsestranskimi uradniškimi izkušnjami spisuje sedaj slovensko knjigo za urad-
niške potrebe. Z Bleivveisom niti osobno niti pismeno ni občeval, dokler m prišel
v Ljubljano; ko je pa na Kranjsko prišel za predsednika, je bila njegova prva

Pisatelji. 119

skrb. da so Bleiweisa odlikovali z železno krono in z viteštvom Ko je deset
let predsedoval Vojvodini Kranjski, so mu razna društva in stanovi izkazali svoje
spoštovanje in hvaležnost; za Slovence na Kranjskem je storil, kar je premogel
po tedanjih razmerah.

Josip Godina Verdelski (1808 — 1884:) por. dne 20. mar^-ija 1808. 1. na
Verdeli poleg Trsta, se je šolal v Kopru, Gorici. Ljubljani in Gradcu, služboval
v Dubrovniku, bpletu, Celovcu in Trstu, kjer je umrl dne 29. januvarija 1884. 1.
Dopisoval je v „ Norice'' o tržaških narodnih in gospodarskih razmerah,') v
„Glas)nk Sloveiiski'^,-) kjer je zahteval, naj se ustanove prostonarodne knjižnice
in političen časopis, in v ^Naprej" (1863); pisal je tudi v knjige družbe sv. Mo-
horja. Sanioslalno je izdajal nekaj časnikov, ki so pa izhajali kratko časa, n. pr.
Ilirskega') ,,Primorjatta-', „Teržaške(ja Ljudomila', ,,Pod Lipo'\ Osobito se je
oziral na zgodovino ^) tržaško ter na gmotno stran^) narodnega gospodarstva. Nje-
gova omika v jezikovnem oziru je bila jako plitva; Miklošičevi in Trstenjakovi
spisi so bili nepotrebni po njegovem mnenju. Njegov lastni življenjepis je nepri-
jetno berilo.

Jožef Premru (Premrl, 1809 — 1877) porojen naVrhpolju pri Vipavskem trgu,
gimnazijski učitelj v Celju, Gorici 1851. 1., ravnatelj v Zagrebu, od 1862. 1. v
Celju. Bivši učitelj slovenščine je spisal poučno knjigo za laščino v obliki pogo-
vorov. Bil je spreten učitelj in je knjigo tudi praktično uredil; v drugo se je na-
tisnila 1865., v tretje 1882. 1. Bil je v Celju tako priljubljen, da so mu dijaki
1851. 1. v Zagreb odhajajočemu posvetili pesmico in jo objavili v ^Novicah" ;
ravnatelj celjski gimnaziji ni bil več tistih nazorov glede narodnosti slovenske,
katere je gojil v mladosti. Bil je dober latinee; prijala sta mu zlasti Horacij in
Salustij, skoro vse ode Horacijeve in Salustijevega Jugurto je znal na pamet.

Dr. Frančišek vitez Močnik (1814—1892) iz Cerknega na Goriškem, hodil
je v prve šole v Idrijo, v latinske v Ljubljano, kjer sta nanj najbolj vplivala
Matija Čop in matematik Schulz pl. Strasnicki. Ta je z izvrstnim in navdušenim
predavanjem v nadarjenem mladeniču vzbudil veselje do matematike, vendar je
vstopil Močnik v goriško semenišče; toda premlad, da bi bil posvečen v mašnika,
je prevzel v četrtem razredu ondotne glavne šole učiteljsko mesto. 1840. 1. promoviran
v doktorja postal je 1846. 1. profesor osnovne matematike in trgovinskega ra-
čunstva na tehnični akademiji v Lvovu, 1849. na olomuškem vseučilišču. 1850. 1. po-
klical ga je minister Thun h kranjski deželni vladi za šolskega svetnika in poroče-
valca; tu je blagonosno deloval do 1860 1., potem je prišel v jednaki lastnosti v
Gradec, postal 1869. 1. deželni šolski nadzornik ter šel 1871. 1. v pokoj. Uže
prostonarodni učitelj je Močnik pisal matematične knjige; osobito marljiv pa je
bil po preosnovitvi srednjih šol in je od leta do leta spisaval in popolnjeval po-
učne knjige v matematični stroki za prostonarodne in srednje šole. L. 1892 — 1893
rabilo se je na srednjih šolah devet Močnikovih knjig v nemškem, osem v laškem,
pet v hrvatskem, štiri v poljskem, štiri v slovenskem, dve v rumunskem jeziku; marsi-
katera knjiga se je ponatisnila uže dvajset- do tridesetkrat Še bolj je Močnik proslo-
narodno šolo preskrbel z računskimi učdi: 1. 1892 -1893 rabi 52 izdanj v raznih
jezikih našega cesarstva; tudi na Ogrskem, Italijanskem in Nemškem so se uvedle
Močnikove knjige. Ko je Močnik postal 1. 1850. poročevalec o šolskih stvareh na
Kranjskem, je učiteljstvo živelo v slabih gmotnih razmerah in se ni moglo ogre-
vati za idealno stran težkega svojega poklica; učnega načrta ni bilo, učil tudi ne.

120 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Zato je izdelal najpoprej učni načrt. Učiteljski zbor ljubljanske normalke ga pa
ni hotel vzprejeli. ker je bilo slovenskemu jeziku odkazanih osem ur pouka na
teden; nato je učiteljem zapretil, da si uže dobi drugih učnih sil za svoje na-
črte; upor je utihnil. S posebno pozornostjo je gledal na nazorni nauk in na to,
da pouk v prostonarodni šoli ustreza dejanskim narodnim potrebam; pridne in
vnete učitelje je podpiral z lepimi nauki in primernimi knjigami. Za spisavanje
potrebnih učil si je poiskal pridne sotrudiiike: Blaža Potočnika, Petra Hicingerja.
Lovra Pintarja in zlasti Andreja Praprotnika, ki so spisali dva abecednika, dve
slovenski berili, nemško berilo za Slovence in nemško-slovensko slovnico po naj-
novejših metodičnih načelih. S tem je izpodrinil poprejšnje čisto nemške šole.
Močnik je izprožil misel, da se je 1860. 1. osnovalo »Društvo v podporo vdov in
sirot kranjskih učiteljev«, ki ima sedaj 51.000 gld. premoženja. Utemeljene so bile
besede kranjskih učiteljev 1860. 1.:

Bog naj Te plača obilno, bogato,
Kar si zasadil domovju v srce;
Rastlo, donašalo sadje bo zlato.
Zraven bliščalo bo Tvoje mie. —
Src prehvaležnih Te spremlja obilo,
Venec spomina Ti spleta naš rod.
Solznim očesom želimo ti milo:
Bog Te obvaruj in vodi povsod!

Filip Jakob Kafol (1820—1864) iz Pečin v Tolminskih hribih na Goriškem,
je šel 18.57. 1. k lazaristom v Pariz, 1858. 1. črez Italijo na Goriško. Opravljal je
službo farnega oskrbnika v Nem.'5kih Rovtah. Bil je deželni poslanec na Goriškem
in je prvi govoril slovenski v deželnem zboru. Sodeloval je v „ Drobtinicah".
„Slov. Frijatbc" in „Noi-icah''. Izdal je dve knjigi »Govorov« in jedno knjigo
»Pogovorov.« Vsebina je umno razdeljena. Da bi pa bilo znamenito, kar Kafol
govori o lazaristih, kakor meni Marn, se mi ne dozdeva povsem opravičeno.

Josi2y Furlani (Črnogorski) ie Dornberga na Goriškem (roj. 1826. 1.) Du-
hovnik v pokoju živi pri Lahih (v Furlaniji), marljiv sotrudnik ^Zgodnje Da-
nice", Marušičeve „Du)iionne", „Glasa" in nSoče". Najbolj priljubljen mu je med
pesniškimi oblikami sonet; n. pr. »Svetohlinec«,') >Muha«-j malo poetičen predmet;
>V spomin vesoljnega cerkvenega zbora v Rimu« (dva soneta, prvi naslovljen :
»Bolezen«, drugi: »Zdravilo«) ima malo poetičen izraz: »Peklenski zmaj z že-
lezja se žiiiuziije«. Po obliki in vsebini je lep sonet: »Občutki pred Božjo martro«');
pobožne vsebine so še: >Na veliki petek« ^), »Sv. Barbara«, »Piju IX.« '"j Nabožnim
in posvetnim predmetom pa je odbral tudi druge pesniške oblike n. pr. »Vstani«
(velikonočna pesen r,Dan.^ 1869;)') enake vsebine pesen: »Vstajenje« se šteje
med najlepše Furlanijeve v „Do)noviiii'^ oi)javljene pesni. Ljubezen do domo-
vine mu je vzbudila nekatere pesni, n. pr. »Domovni jok«.') Furlani opeva
naravo, n. pr. »Golobica«,*) »Vrba žaloslinka«,") »Solnčnica«. »Potočnica«; pa
tudi druge razmere, n. pr. »Prepir in mir« (med baliači) v precej poliabljenih
stihih; »Poštena srca«.'") Največje njegovo pesniško delo je: »Človeško življenje
v štirih podobah«,") posvečeno solovarišem, ki so 1874. leta obhajali petin-
dvajsetletnico posvečenja v duhovnike. V navdušeni obliki slika svoj predmet.
Sploh pa je rad opisoval življenje zaslužnih mož. n. pr. Matije llladnika.'^)
J. Kafola,") Iv. Mesarja.") 1873. 1. je v nGlasu" izprožil misel, naj se Valentinu

Pisatelji. 121

Staniču postavi dostojen spomenik. Oblii^a in predmeti njegovih pesnij včasih
ne zadoščajo leposlovnim zahtevam, beseda je včasih premalo odbrana, vcnder
se pa nahaja v njegovih spisiii dovolj krepkega zrna. Ko je dr. Alojzij Zorn
leta 1883. bil imenovan goriškim višjim škofom, mu je posvetil Josip Fuiiani
»Pozdrav. „Sloi: Aar." 1883., št. 20G.

Štefan Kociančič (1818 — 1883) z Vipavskega, je pd.stal subsidiarij dekanu
Stibilu v Ločniku, čegar pridige in življenjepis je izdal pozneje, 1846. 1. učitelj
sv. pisma starega zakona in jutrovskih jezikov, 1851. 1. vodja goriškega seme-
nišča, 1875. častni kanonik. Dijak je še hodil na šolske počitnice k svojemu bratu,
ki je bil duhovnik na Bukovem, in je dobil po dovršeni drugi šoli hebrejsko
slovnico v roke; te se je začel učiti in od tega časa mu je hebrejščina do smrti
ostala najljubši predmet. V četrtem razredu začela mu je ugajati poezija, posebno
slovenska. V Gleispachovi rodbini seznanil se je z Val. Staničem, ki je tudi od-
lično vplival na Kociančiča.

Njegovo delovanje se deli v bogoslovno, pripoved-
niško in zgodovinsko stroko, pisal je deloma izvirno, deloma
je prelagal iz nemščine, italijanščine in francoščine. Da je bil iz-
redno marljiv, se vidi iz tega, da je obširen prevod ^Kristusovo
življenje in smrt", ki obsega 1379 stranij, dovršil od meseca ju-
lija 1867. do marcija 1868. 1.

Posebno priljubljena mu je bila zgodovina ožje njegove
domovine; popisal je »Maria Cel nad Kanalom«,') »Ljubljano«,")
»Nemški Rovt« ^) na Tolminskem, »Oglej«, »Sv. Goro«. V latinsko
pisanih listih*) goriške in tržaške škofije je v mnogih večjih in
manjših sestavkih razjasnjeval zgodovinske stvari.

Obdeloval je pa tudi pripovedniško polje, deloma po laškem
izvirniku Frančiška Soave-ja,^) osobito za otroško dobo.**) Te je
bogoslovec s tovarišenia Volčičem in Ferjanom prevel iz Chima-
nija. Naprošen po goriškem višješkofijskem konsistoriju je priredil
tudi nekatere šolske knjižice') v letih 1816 — 1847, vse v gajici.

Po tako plodonosnem delovanju je šel na potovanje skozi
Koroško, Štajersko na Dunaj, nazaj grede se je mudil tudi v Ljub-
ljani; seznanil se je ob tej priliki z Einspielerjem, Rudmašem,
Robido in Slomškom.

Podpiral je „Arkiv za jugoslavenskii povjestnicu" II IV. 1854
z obširnimi odgovori na pitanja, n. pr. „Beneška Slovenija'' i. dr.
Rad je opisoval življenje slovenskih odličnjakov, n. pr. Mesarja.
Janeza Kr.stnika. jezuvita Goričana ;**] Koseškega, Valentina Staniča;
»Sv. Hijeronim, je-li Slovan?«; Matevža Hladnika ;^) Furlanija Jožeta,
Antona Janežiča: meniha Hrabra.'") Najobširnejši pa je v tem obziru
spis „Matevša Hladnika Vrtičik samotnih cvetlic-' ^ rokopisna knjiga

122 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

V 4". 795 str., zbral z obširnim življenjepisom, besednjakom in ka-
zalom Štefan Kociančič.

Glede znanja jezikov se more primerjati najodličnejšim slo-
vanskim jezikoznancem; razven starih klasičnih in novih slovanskih,
romanskih in germanskih jezikov je posebno temeljito znal izmed
semitskih jezikov hebrejščino, katero je pisal v vezani in ne-
vezani besedi ; zlagal je hebrejske čestitke na čast višjemu škofu
Gollmayerju, J. Legatu, Jan. Kriz. Pogačarju; dopi-
soval je z znamenitimi semitisti, katerim se je prikupil po svoji
knjigi „Specimina"^^}

Naravno je, da se je oglašal tudi v slovenskem jezikoslovju;
posebno marljivo je pisal o tem predmetu v „Glasti'', n. pr. »Našim
puristom, kakavcem«; »O začetku Slovanov«; »Rezijansko narečje«;
nasprotoval je tistim pisateljem, ki iz vseh slovanskih vetrov v
slovenščino vlačijo po nepotrebnem besede. Razlagovih »Zvezdic«
pre ne more priporočati mladini, kajti takih knjig ne more pisati
pravi rimsko-katoliški kristijan, nego le kdo od nezedinjene grške
cerkve.'^) Predgovore je napisal knjigam ..Zgodovinski katekizem" ,
Celovec 1853; »Slovenski Goffine" ; „Krafka povestnica" goriške
škofije, sodeloval je s Slomškom pri „Djanju Svetnikov" in izdal več
molitvenikov.

Pisal pa je tudi o jako splošnih in javnih stvareh, n. pr. P a n-
slavizem, pangermanizem, panitalijanizem; »Na-
prednjaki in mračnjaki«, »Nekdaj in sedaj«. Da je s svojim obširnim
znanjem v »zbor učenih« semitistov stopil s tisto opravičeno zavestjo,
ki je dovoljena vsakemu samouku, bil bi v učenem svetu častno
zastopal mali slovenski narod, kateremu koristi ugled posameznih
Slovencev. (O njegovi zapuščini gl. J. Marn 1. c.)

Andrej Marušič

porojen 1828. I. v Št. Andražu pri Gorici, začasni učitelj sloven-
ščine na goriški gimnaziji, od 1858. 1. profesor verozakona. Za
slovenščino se je vnel uže v očetovi hiši, prebirajo stare slovenske
knjige ; potem po pesnih Koseškega in po časnikih 1848. in
1849. leta. Dasi z Blei\veis()m ni bil znan osobno, je vendar
»Novicam" marljivo dopisoval od 1854 — 1882. 1. Pričel je z o{)iso-
vanjem ženitovanjskih šeg Slovencev Goriške doline.') Večinoma
pa so se njegovi dopisi in sestavki dotikali slovenščine na gimna-
ziji ali narodnih rečij sploh. Ne omenivši njegovih popisov šolskih

Pisatelji. 123

slavnos^, na katerih se je začel prikazovati slovenski živelj, ome-
njamo njegov trud za veljavo slovenščine na gimnaziji. Govoreč o
narodnosti in slovenščini v Gorici,^) podaje zgodovinski razvitek
slovenskega pouka od prvih početkov. Po uvedenju ustave se je
slovanskim jezikom dala večja velja\a, kakor smo omenili uže v
uvodu. Na severni meji, v Mariboru je Bož. Raič s svojimi tova-
riši bojeval boj za pravice slovenskega jezika na gimnaziji. Celo v
pesmici je opeval Marušič jezikovno vprašanje. Ta pesmica ima na-
slov »Prokletstvo in blagoslov«, ali »Mavra nad jeziki«^) (15 kitic).
Jednajsta kitica se glasi :

Kar zvezd tedaj na nebu je razlika.
Kar brezštevilnih vrst in barv cvetlice,
Kar pevcev v logu razna je oblika
Kar glas ljudi ves razni in razno lice:
Glej. to jeziške raznosti je dih,
To čudotvor očetove pravice. —
Previdnost torej v prahu zdaj molimo
Ter jezik, um, .srce ji poklonimo.

Ko je uže več let marljivo skoro vsak teden dopisoval „No-
vicam". se je Marušič 1862. 1. osobno seznanil z Bleivveisom, ki
je vsled Grabrijanovega povabila prišel na narodni shod, hkratu
cerkveni shod v Logu blizu Vipave. Bleivveisu v surki stopivšemu
iz cerkve se je predstavil Marušič; Bleivveis ga je poljubil in na-
rodno posinil. Ta trenutek je Marušiču ostal neizbrisno v spominu.
Razven jezikovnih razmer na gimnaziji pa je pisal tudi o drugih
stvareh, pritrdil je n. pr. predlogu, naj se radi jednotne pisave
skliče »višja slovnična sodnija«,*! opisal »Eno uro pri Koseškem«,^)
katerega je po prestani hudi bolezni pozdravil. Tudi Koseški je na
Marušiča napravil neizbrisen utis.

Vsled probujene narodne zavesti so se nekatera županstva
na Goriškem začela upirati samo laškim dopisom od strani de-
želnega odbora ; po jasnem dokazovanju Winklerja, ki je bil od-
bornik, se je ukrenilo slovenskim županstvom odpisovati slovenski;
to je naznanil Marušič v „Novicah" z naslovom: »Važen sklep
goriškega deželnega odbora«.") Winklerja je označil izvrstnim juri-
stom, skromnim in ponižnim, tiho, pa uspešno delujočim Slovencem
z globokim narodnim prepričanjem. Tako je v „Novice" pisal o
političnem društvu »Soča«, o katoliškem društvu, o Wolfovem slo-
varju, o deželnem zboru, o deželnem šolskem svetu, o zlati maši
knezoškofa Gollmayerja i. d.

124 Zffodovina slov. slovstva. III. del.

Od 1861 — 1863. 1. je Marušič prelagal zapisnike deželnega
odbora.") Od 1867 — 1870 1. je bil poslanec v goriškem deželnem
zboru m je urejeval slovenski tekst deželnih zakonov. Njegovemu
gorečemu rodoljubju ni zadoščalo, da je z živo besedo v deželnem
zboru zagovarjal pravice slovenskega naroda, izdajal je tudi list
„ Domovina" . "*) ki ga je vodil tri leta. Razven uredniških spisov
se nahaja v teh letnikih iz Marušičevega peresa mnogo razno-
vrstnih spisov o javnih stvareh, o šoli. o cerkvi i. dr. iGlej Marn.i
To pa ni prvi list. katerega je urejeval, nego posvetil je bil svojo
skrb uže poprej praktični strani, kakor Bleiweis, namreč kme-
tijstvu, ko je izdajal „Umnega gospodarja'^ .^)

Poleg te raznovrstne delavnosti je negoval tudi nabožno
slovstvo ne samo ko marljivi sodelavec „Solskega Prijafkr in ,,Da-
nice" ; najljub.ši predmet mu je bilo opisovanje obredov v katoliški
cerkvi. Po spretni ureditvi in lepem narodnem jeziku se odlikujeta
njegova dva molitvenika.^") Na slovenski jezik je prevel mon-
signora Alpija propoved o smrti grofa Chamborda, 1883. 1. Višje-
škofijski šolski nadzornik za verouk je 1890 1. izdal »Načrt za
verouk v prostonarodnih šolah v višji škofiji goriški« in v nemškem
jeziku 1894. 1. zadnjo ekshorto, v kateri je jemal in vzel slovo od
svojih učencev. Odgojil jih je na tisoče. Zadnji dve leti urejuje
tudi za Gaberščekovo goriško tiskarno cerkveni koledar, za 1896. 1.
»Koledar goriške višje škofije«. Vsa ta raznovrstna delavnost do-
kazuje nenavadno prožnost duha; sedaj, ko sta umrla dr. J. Muršec
in L. .Teran, je Marušič jedini prvoboritelj iz prvih let našega pre-
poroda. Iz I>leiweisovega dopisovanja tukaj jeden list:

Visokočastiti gospod profesor!
Dragi prijatelj!

Oprostite mi, da se obrnem do Vas s ponižno 2^>'ošnjo: Že
pred kakimi štirinajstimi dnevi sem j^i.<aZ Znkrajšeku, naj mi bla-
govoli (na moje stroške) poslati jeden iztis tistega šolskega pro-
grama, v katerem je spisal ^zgodovino slovenskega slovstva". Pro-
fesor Leger iz Pariza mi je j>jsa/, da bi rad imel pregled našega
slovstva. Ali ker nisem dosihmal še nobenega odgovora dobil, bojim
se, da ne bi se bilo ptsmo zgubilo. Zato se obračam do Vas, pre-
dragi gospod profesor, da blagovolite vprašati gosjt. Zakrajšeka,
je-li dobil moje pismo ali ne; in če ne, da mu naznanite moje
želje — ne za se, ampak za stvar slovensko — tu da kakur-koli
dobim bibliografijo j<hirnisk(). J rosim Vas j>j"ar lepo tudi hitrega
odgovora ves Vas

Ljuliljana, ti ne /^. novembra 1S6S. dr. Bleiireis.

Pisatelji. 125

Peter P o d r e k a'j (1822—1889).

Jako redki so možje med zapuščenimi Slovenci na Beneškem, ki
g-jnejo pod italijansko vlado. Med zaslužne preporoditelje ali vzbu-
ditelje teh 60.000 Slovencev se šteje Peter Podreka, porojen dne
16. lebr. 1. 1822. v Šent Petru (ital. San Pitro al Natisone). Lepa
nadiška dolina je morda blagodejno vplivala na rahločutnega Petra,
katereg-a so poslali v Staro mesto ali Cedat (Cividale) ; tam se je
odlikoval po bistroumnosti in marljivosti in šel potem v višeško-
fijsko g-imnazijo v Vidmu. L. 1848. je pel novo mašo v rojstni
fari in prišel za kaplana v Tarčman blizu avstrijske meje; takratni
vikar v Livku (v kobaridski dekaniji) in poznejši kanonik Hrast sta
mu bila iskrena prijatelja do smrti. Obče priljubljen kaplan v prvi
štaciji se je preselil 1. 1857. v isti lastnosti k župnijski cerkvi sve-
tega Pf tra ; 1873. 1. je šel za kaplana v gorsko kaplanijo Ronec.
Dopisoval je z italijanskimi in slovenskimi odličnjaki, n. pr. L. Je-
ranom, in ruskega učenjaka Baudouina de Courtennay podpiral v
njegovih preiskavah o beneški slovenščini.

Vzbujal je na vse načine narodno zavest beneških Slovencev,
razširjal ^Novice" pa „ Zgodnjo Danico'' in knjige družbe sv. Mo-
horja, zlagal je tudi pesmice, n. pr. »Slovenija in njena hčerka na
Beneškem« [„Soča" 1874). Največje zložil pesmic prigodnic, n. pr. o
novih mašah,-) o prihodu višjega škofa v župnijo. Najbolj znana je
„Slavjanka" v Slovenski Benečiji. Na Primorskem je skoro povsod
znana, ker ji je pokojni kobaridski učitelj Carli zložil lep napev.
L. 1881. je zložil v proslavo videmskega višega škofa Casasole
pesmico in jo dal natisniti. Važen je njegov „ Katekizem" ^ ki gaje
dal 1. 1869. natisniti v Gorici za videmske Slovence.

c) Anton Martin Slomšek in sodelavci v ,, Drobtinicah^',

Anton Martin Slomšek (1800—1862)

se je porodil dne 26. novembra 1800. 1. od premožnih starišev v
občini Slom blizu Celja. Kaplan ponikeljske župnije Prašnikar,
vnet za poučevanje mladine, je pripravil stariše, da so ga dali v
Celje v prostonarodne in latinske šole, kjer mu je profesor Zu-
pančič vcepil ljubezen do materinega jezika; Sest latinskih šol je
dovršil v Celju, sedmo in osmo pa v Senju, v semenišče je vstopil
v Celovcu. Ker je bil vešč hrvaščini, se je v kratkem v sloven-
ščini izuril tako. da je na ravnateljevo prošnjo svoje tovariše učil

126 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

slovenščine, hkratu je bil tudi knjižničar. Leta 1824. posvečen v
duhovnika je služboval za kaplana pri sv. Lovrencu na Bizeljskem,
1. 1827. pri Novi cerkvi blizu Celja. L. 1829. prišedši za duhovnega
očeta (špiritu vala) v celovško semenišče, je imel priliko vzgojiti lepo
število navdušenih duhovnikov in slovenskih pisateljev. L. 1838. je
postal veliki župnik, dekan in šolski nadzornik v Vuzenici ob Dravi,
1844. 1. kanonik in šolski nadzornik v Št. Andražu na Koroškem,
1846. 1. opat v Celju in istega leta knezoškof labodski, 1859. 1. se
je preselil v Maribor, kjer je umrl.

Za njega, navdušenega detoljuba, začela se je doba najvese-
lejšega in plodovitejšega delovanja, ko je prišel za spirituvala v ce-
lovško semenišče : tu je bil mladim bogoslovcem spreten učitelj v
bogoslovskih vedah in domorodnih dolžnostih. Duhovni govornik
mora imeti v popolni oblasti jezik, v katerem govori ; beseda se
mora glasiti v lepi obliki, če hoče doseči svoj namen ; duhovnik pa
mora biti spreten učenik, mora biti prijatelj mladini, če hoče uspeti.
Vedno je Slomšek priporočal duhovnikom, naj gledajo posebno na
nežm) mladino; mnogo lepih njegovih izrekov kaže, kako teme-
ljito je premišljeval o važnosti odgoje. Skrbel je torej za to, da
dobi mladina primernega berila ; vpregel je mlade bogoslovce, da so
spisovali ali prirejali pripovedne knjižice in molitve-
ni k e. V predgovoru se obračajo mladi duhovniki do preljubeznivih
mladih Slovencev, povdarjajo, »da so te pripovesti Krištofa šmida
rojakom bratrno poslovenili, iz ljubezni podajajo bukvice, iz lju-
bezni jih čitatelji naj bero«. Iz vsega Slovenskega zbrani so rabili
take izraze, da jih bodo povsod lahko umeli.

S takimi knjigami so mladi duhovniki pod previdnim vod-
stvom svojega modrega voditelja stopili na lastne noge; pet na
tisov kaže, da so pogodili dobro ; vsebina je raznovrstna in pri-
merno razdeljena. V teh spisih nastopajo uže nekateri mlajši Slom-
škovi prijatelji, ki so pozneje bili sotrudniki na slovstvenem polju.
n. pr. Stojan, Vodušek, Globočnik, Mat. Majar*i i. dr. •

*) Matija Majar piše dn6 9. nov. 1847. 1. Muršcu: „Naši bogoslovci, iz-
vrstni in iskreni mladiči, bi se radi u slovenskim spisovanji malo vadili, bi radi
kratke, resnične, posvetne pravlice (Krzahlungoii) iz nemščine u slovenščino pre-
stavili ; najljubši bi meni bilo, ako bi se posebno na naše kraje, na naše slavjansko
ljudstvo oziralo; da bi se zbrale take pravlice, ktere bi od slavjanskih dežel,
od slavjanskih dogodja'ev in možev povedale in to vse priprosto, da bi naši Slo-
venci radi brali ~ kratko, nekaj takega bi radi napravili, kakor so nemške knji-
žice: »Jugendschriften von Chimani«. Kde bi le takih kratkih prauiic najšli?

Pisatelji. 127

Vso pozornost je potem obračal na razvoj prostonarodnega
šolstva; sad tega truda so bile nedeljske slovenske šole, v katerih
se je nadaljeval in popolnjeval nauk vsakdanje šole ; pohajali so
v te šole tudi odrasli mladeniči in se učili tam brati, pisati, raču-
nati in peti : uspeh je bil jako povoljen, ker se je učilo v mate-
rinem jeziku. Tu pa je trebalo spisati učil ; po naročilu Slomško-
vem je spisal učitelj Kranjc v Celju knjižico „MaU Blaže"'*) Slomšku
se je naložilo spisati ali pregledati tudi druge šolske knjige;
sestavil se je „MaJi Katekizem" , „Malo berilo" , ..Nemška slovnica."
Minister Thun, kateremu je bilo do razvitka slovenskega šolstva,

Svetujte nam u tem, Vi bodete bolj vedeli, u kakih knjigah bi se take stvari
najšle. Tudi v ilirskih in čeških knjigah bodemo poiskali, le škoda, da tako malo
takih knjig imamo."

*) Dr. Jan. Vošnj ak, poznejši prost na Ptuju, je glede te knjižice koncem
1848. 1. pisal iz Celja dr. Muršcu.

Visokovrechii gospod!

Namoijeni stno v naših šolah na svitlo dati nove buhvice
za pervence pod napisom:' „MaU Blaže" IcaJcor uvod v znane
knjige „Blaze in Nežica". V eni reči pak nismo vsi ene misli,
namreč, kako da bi se boljši razdelile večzložne besede, ki imajo
dve ali več tihnic med glasnicama; postavim, kako bi bilo bolje
rečeno: Divišt-vo olj divi-štvo; krajns-ko al j krajn-sko; san-jač
alj sa-njač: mod-ro alj mo-dro; kap-la alj ka-pla itd. Naši mi-
lostljivi škof so cesto tako pisali: (£1 icfieint mir im Slottenifi^en ein
23ort^ei[, ha]^ cž joDtete neločlive tihnice gebe ali im STeutjdien. 23arum
iotlen »nir nic^t jug -ne, jek-lo, sreb-ro itd. abtijdUn: ež miivbe ba»
33ud)ftabiei-en eileiditern. SJiaii jc^reibt ja tod) moder, dober, hotel u. j. m.
§DC^ften§ rviirhe st eine Stužnafjme fiubeit. Ne zamerite, da tudi v teh
majhnih rečeh za vaš svet pišemo. Al mi bi radi, da bi )iovi abecednik
tudi s tem bil po volji vsih zastopnik Slovencev.

Slomšek je pisal dne 8. sušca 1851. 1. dr. Muršcu :

Prečast. gospod Doktor!
Predragi Prijatelj!

Bili ste mi toliko dobri, moj ,,3Iali Katekizem" pregledati,
kojega sem po Vaši sodbi popravil, in ravno bo v drugo natiskan.
Tudi ,,Malo Berilo^' Vam rokopisno pošljem in lepo prosim, pre-
tresti ga, in najdete pomote, odkritosrčno naznanite mi, da ga po-
pravim poprej ko v Beč pojde visokemu ministerstvu v presojo.
Da bi pa celo ne vtegnili rokopis pretresti, pošlite ga meni nazaj
in ne zamerite, da Vas, ki ste z delom obloženi, nadlegvam. Rad
bi našim šolam kaj občje koristnega dal, ali moje želje so vekše,
ko moja moč.

128 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

poprašal je Miklošiča in Slomška, na kakovi podlagi se naj uči v
prostonarodni šoli; Miklošič je odgovoril, da tam ni mesta dru-
gemu jeziku nego materinščini; Slomšek je bil za utrakvizem,
kateremu je potem tudi minister dal predncjst ; uprav v ti namen
je bila spisana ta knjiga ; nekoliko knjig pa se je sestavilo za celo
slovenske šole; namreč: „Abecednik'', „Malo Berilo", „Veliko Be-
rilo" in „Ponovilo".^) Za t ) učno knjigo spisali so: F. Košar »Zgo-
dovino sv. vere«, Fel. Globočnik »Navod o pobožnem življenju m
lepem vedenju«, Mat Majar »Spisovanje listov«. Pet. Musi »Nauk
o modrem kmetovanju«, Ant. Koderman »Vinorejo«, J. Drobnič
»Zemljepis«. Knjiga je bila za ono dobo jako spretno sestavljena
in se je večkrat ponatisnila.

Kako se imajo rabiti te knjige, razjasnil je Slomšek v
„DrohUnicah" 1861, str. 275 — 288, naglašujoč, »da bodi nemščina
navržek omiki, kajti iz take šole, kjer učenci ne razumejo pod-
učnega jezika, prihajajo mladi bahači, pa stari berači, prteni kmetski
gospodje, pa slabi orači, in gospodarji za jokati«. Vse te knjige
pa nadkriljuje „Blaše in Nežica"}) V jako prijetno zloženi povesti
o dveh sirotah vpleta pisatelj v 52 oddelkih mnogo lepih naukov,
kako je treba pisati, brati, računati, sestavljati pisma, pobotnice
ali prošnje, kako je skr])eti za telo, kako rediti sadje, živino, kako
spoznavati naravo, in kako se vesti v raznovrstnih stvareh in pri-
likah vsakdanjega življenja.

Na čelu vsakega oddelka stoji kak znan izrek, n. pr. , Zdravje gor po niti
— dol po curki" (XVI.) Potem nadaljuje: Sušca je bil silno mrzel veter; bali so
se za Irsje, da ne bi pozeblo. Gorenci so prišli vino kupovat in ravno pretečen
teden je pet Savinčanov točilo. V nedeljo vsa fara od vinske cene govori. Tudi
gospod učitelj Jelenovega Simona poprašuje. rekoč: »Koljko so oče vina prodali?«
Simon pravi, da 125 vedrov. Po čem? — Po 8 gld. malo vedro i. d, — Na tej pod
stavi uči pisatelj »Poštevo< ali »Množitev« i. d.

Kdor ljubi nežno mladino, more-li biti brez ljubezni do petja,
ki ga uprav mladina tako iskreno ljubi, ki odpira pot do človeškega
srca? Tudi Slomšek je bil prijatelj milemu petju in je bil sam
dokaj izurjen v muziki. V malem krogu dobrih prijateljev je bil
zmirom rad in je rad spremljal nedolžne družbene pesmice. Sam je
zložil mnogo lepih pesmic, ki so se vdomačile med priprostim na-
rodom, n. pr. »Preljubo veselje, oj kje si doma?« . . . »Glejte, že
solnce zahaja« i. d. V Celovcu je on, spirituval, bogoslovce vadil v
C(!rkvenem petju, uril se je sam v igranju na glasovir in se učil
generalnega basa. Vrlo je podpiral Ahacla in je v njegovi zbirki

i

Pisatelji. 129

— ves naslov poglej v Ahaclu — objavil petnajst svojih ; tam se
nahajajo raz ven dveh pozneje navedenih še druge jako razširjene,
n. pr. ))Sloven'c Slovenca vabi«. »En hribček bom kupil« i. d.

Slomšek je sam zlagal ali popravljal napeve. Ves čas svo-
jega življenja ni pozabil priporočati in podpirati lepega petja v
šoli; to kaže knjižica: „Sola veselega petja" ")

Slomška je zanimalo vse, kar se je tikalo slovenskega slovstva ;
slovar in slovnik Murkov je z veseljem pozdravil. "^i priporoča Jar-
nikov »Etvmologikon« , pripovedujoč, da Jarnik spisuje obširen
nemškoslovenski slovar; „Novice" je — Ljubomir — takoj iz za-
četka krepko podpirali n. pr. »Bog daj zdravje«,^! »ki je odvisno
od zdrave sape, jedi, pijače in zdravega spanja«; »kruha, pa tudi
nauka za uboge« ;^) »Brata Ciril in Metod v naših šolah«'") opisujoč
slika stanje šolstva v raznih pokrajinah slovenskih.

Ker je izprevidel, da je Slovencem treba društva, ki bi iz-
dajalo koristne knjige, se je trudil osnovati društvo za izdavanje
koristnih knjig; z velikim veseljem pripoveduje Kafol v „Novicah" ^^^)
da so vladi izročena pravila družbe, ki nam bo »Matica Slovenska«.
Vlada pa ni dovolila društva ;*■) priskrbel je nadomestilo temu na-
meravanemu društvu s tem, da je osnoval letopis „Drobtinice''.^^)
ki so začele izhajati 1846. leta. Pisane so deloma v bohoričici,
deloma v gajici. Obrnil se je v »povabi« do duhovnih bratov, do
šolskih gospodov, do očetov in mater, gospodarjev in gospodinj,
do pestem, teric, predic in peric, katerim posebej obeta lepih
pesmic. Knjiga je v šestih oddelkih ponujala dovolj primernega
berila : 1. stare resnice v novi obleki ; 2. prigodbe vesele in ža-
lostne; 3. razgled za stare in mlade; 4. prilike in basni; 5. ogle-
dalo za šolo ; 6. slovenska gerlica, ki obsega štirideset pesmic.

Drugi letnik je izšel ves v novem pravopisu ; med sestavki
objavlja Slomšek življenjepis Ahaclov in njegov prevod »Schiller-
jeve pesni o zvonu«. Jako obširen je peti oddelek — ogledalo za
šolo in domačo rejo otrok — , nov je sedmi oddelek : »Koristne
reči za pridne ljudi.« Izmed vseh slovenskih knjig, ki so beli dan
zagledale 1847. 1., se je Bleiweis najbolj zanimal za „Drobtinice'\
Ko je bil Slomšek škof, izročil je urejevanje drugim možem. Po
njegovi smrti so donašale „Slomškove Drobtinice" dovolj blaga iz
njegove zapuščine ; prijazne besede je govoril »Drobtinicam stare-
šina« v predgovoru 1859 — 1860. leta. Kar je poleg „Novic" na
Kranjskem za bogoslovno življenje in razvitek dotičnega slovstva

9

130 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Storila „Zffodnja Danica" ^ to in še več so na Štajerskem opravile
„Dt'ohfinice''. Slomšek je okoli sebe zbral vse duhovnike svoje
škofije, zmožne za pisateljevanje, in nima v tem obziru med slo-
venskimi škofi ne vrstnika ne tekmeca. Ko se je pa potem v resnici
1851. 1. osnovala »Družba sv. Mohorja«, jo je z veseljem pozdravil,
za njeno matico daroval 500 gld. in nekaj časa tudi čisti donesek
„Drobfinic".

„Drohtinicani" je hotel pridružiti cerkveni časopis za labodsko
škofijo, a prehiteli so ga v Ljubljani s ^Slovenskim cerkvenim časo-
pisom" — pozneje imenovanim — „Zgodnja Danica"^ v katero je
pozneje marljivo dopisoval osobito o bratovščini sv. Cirila in Me-
todija.'*! Tudi duhovnikom je preskrboval dušne hrane, spisavši
jim 1840. leta .,Mnemosynon" .^"j To je spominska knjiga, ki jo je
spisal dve leti pozneje, ostavivši celovško semenišče in nasto-
pi vši službo dekana v Vuzenici. V tej razklada sv. obrede kato-
liške cerkve, ob krščevanju otrok, na prvem obhajilu, ob deljenju
sv. zakona, na pokopavanju ; pridejani so tudi nekateri duhovni ogo-
vori, propovedi, n. pr. ob polaganju vogelnega kamena. Nekatere
sestavke so spisali J. Prašnikar, M. Vodušek, M. Zagajšek, M. Stojan.

Sv. pismo, ki sta ga bila prevela na slovenski jezik s po-
močjo nekaterih duhovnikov Jurij Japel in Blaž Kumerdej. je bilo
deloma pošlo, deloma zastarelo ; trebalo je skrbeti za nov prevod.
Radi tega sta Slomšek in Placid Javornik dogovorila osnovo, kako
bi se naj na novo poslovenilo sv. pismo z razlaganjem po dr. Alli-
oliju, in odločeni so bili štajerski in koroški duhovni, ki bi imeli
vzajemno izvršiti ogromno delo. Plač. Javornik je v 1. 1848 — 1854
izdal »Petero Mozesovih bukev«.")

Slomšek sam je naznanil te knjige, jih ocenil in sam pokril
gmotno izgubo; ta izguba nikakor ni vabila v nadaljevanje zapo-
četega dela; na drugi strani pa se je duhovnim pisateljem na
Kranjskem zdelo za malo, da bi se tako važno in obširno delo
izvrševalo ob mejah slovenskih. Dogovorila sta se torej Slomšek in
\Volf v tem smislu, da se je to važno delo preneslo v Ljubljano,
kjer se je dokaj častno izvršilo pod Volčevim vodstvom. Drugo,
na široko osnovano delo je ,,Djauje'' 1853 — 1854.'") Za vsak dan
obsega to „Djanje" življenje jednega svetnika, ter mu je pridejan
»Nauk in posnema« ; večji del svetnikov se predstavlja v podobah.

Da slog ne more biti jednoten, kaži^ imenik sodelavcev: Jurij
Caf, Peter Cizej, Jernej Ciringer, Fel. Globočnik, Štefan Kociančič,

Pisatelji. 131

Mat. Ravnikar, Fr. Sorčič, Mih. Pikel, Jož. Ulaga, Jan. Sumper.
Dasi bi se molitveniki lahko dehli po vsebini v razne stroke, na-
vedemo jih po vrsti : „Kerščans}iO devišfvo",^^) „Hrana evanrjcljskih
naukov'' in „ Apostolska Hrana''. Prva izmed teh priljubljenih knjig
se je do 1858. 1. natisnila osemkrat ; v drugi knjigi kaže Slomšek,
da mu je dobro znano vse slovensko govorniško slovstvo do one
dobe. Kakor sta prvi dve knjigi Truberjevi imeli najpoprej nemški,
potem slovenski naslov, tako je tudi „Hrani" in „ Apostolski Hrani" v
tem delu napisal Slomšek najpoprej nemški, potem slovenski pred-
govor, v katerem pripoveduje, da je to „Apostolsko Hrano'' sestavil
po apostolskem dejanju, po listih apostolov in drugih bukvah.

Njegov prijatelj Stojan je priredil to-le knjižico : „Filoteja'' .^^)
V predgovoru pravi Slomšek, da je „Filoteja''' prav ljubezniva pri-
jateljica takim dušam, katere je storila bogaboječost preveč bo-
ječe. Spisal je tudi mladini več lepih molitvenikov ^"| in druge
knjige nabožne vsebine.'*)

Poleg svoje skrbi za nabožno izobraževanje Slovencev se je
še vedno rad oziral na druge duševne in telesne potrebe svojih
rojakov: delal je za Vodnikov spomenik, za Wolf-Cigaletov slovar,
pisal je predgovore knjigam, namenjenim narodu v pouk, imel je
predavanja v mariborski čitalnici i. d., opravičene so po takem
življenju besede pesnikove :

Umevaš glas, predraga domovina,

Ki ranil ti globoko je srce,
Gomila krije vrlega Martina.

K počitku sklenjene so mu roke. Okiški.

Jernej Maroušnik (1S05 — 1668) iz Solčave na Štajerskem, zlagal je humo-
ristične in domoljubne pesni, pa se je zanimal tudi za gospodarske stvari.

Matija Vudušek (1802-1872) iz Dramelj blizu Celja, od 1847. 1. do smrti
opat v Celju. Sodeloval je pri Slomškovem „Mnemosynon'' 1810. 1., v katerem
je med drugim opisal življenje dekana Sig. Juvančiča. ,,Drol)tmice'^*) je urejeval

*) Z ozirom na svoje urejevanje ,,Drobtinic'', piše Muršcu 1847. 1.
Visoko prečastiti gospod Doktor!

Na Vaše Jubeznivo pismece šele zdaj zamorem odgovor dati
skoz mojega vikarja gospoda Orožna, ki tako v Gradec pojde ino
povedati, da sim životopis od S. Viktorina v obojnimii jeziku prerad
bral ino ga z Vašim listom vred une dni Gnadliiimu uredniku
C Snt. Andrez poslal. Hitro ste ga hli skovali, kar kaže, da jim
slovenščina dobro gre od rok: po tem se iiadjam, da luba slovnica
spred Vaše urne roke izleže. Gnadlovi knez SI** mislijo berš ob no-

132 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

od 1848— ISoO. 1. in objavil v Ahaclovi pesmarici: >Prijaznost žlahtna roža.< Bil
je velik prijatelj učeče se mladine.

Mihael Stojan (1804 - 1863) iz Teharij blizu Celja od 1846. 1. dekan v
Braslovčali. Pisal je mnogo, pa nepravilno, marljivo delal za „Drobtinice", katere
je urejeval od 1856 — 1860. leta, za „Novice'\ v katerih je 1848. leta objavil
>Opominke zastran podobarske umetnosti« glede na najnovejše delo sloven-
skega umetnika Matjaža Tomca, podobarja v Št. Vidu nad Ljubljano; pohvalil je
Langusovo podobo »Jezus in sv. Alojzij« („Danica" 1. 18.53.) Kozler je prosil
Muršca, naj mu priskrbi krajevna imena na Štajerskem. Muršec se je obrnil do
svojih znancev. Stojan mu 1852. 1. piše iz Braslovč: ,. Kakor hitro sem lelošno
Tvoje pisemce dobil, sem kar neutrgoma Brunerju »knjigu bielu« pisal in ga zaradi
zastalega dela opomnil. Lahko da Ti je celo stvar že zdavnaj poslal. Samo be-
sedico mi piši in spisati Ti hočem vse lastna imena krajev moje tehantije. Nar
bolje bi bilo, ko bi se zgodilo, kar je lani enkrat „Bčehi' omenila, da bi se
krajepisi po tehantijah zložili. Razun imen bi se dobilo tudi lice kraja. Ne vžalilo
bi se mi za svoj okraj tak spis načrtati. ker se mi kaj takega občno koristno zdi.''

Dr. Lovro Vogrin (1810- 1869 1 od Sv. Trojice v Slovenskih Goricah, je
bil prišel 1861. 1. za učitelja pastirstva na mariborsko semenišče; nadzoroval je
proslonarodne šole; bil stolni prost. Bil je v mladih letih navdušen Ilirec, ker je v
dijaških letih v Gradcu občeval z Vrazom, Kočevarjem i. dr.; v Razlagovo ^Zoru"
1853. 1. je napisal sestavek „Narodnost in vera." L. 1848. se je na Štajerskem
začelo gibanje za to, da bi se slovenski Mali Štajer odcepil od sekovske škofije ;
mnogo so se s tem trudili duhovniki; dr. Vogrin piše 1848. 1. iz Male Nedelje
dr. Muršcu v Gradec: »Vaše „Novine^ nam visokovrednega Krausa za prihod-
njega sekovskega vladiko obečavajo in tudi jaz iz serca želim, da bi toti liibleni
gospod na škofovsko slolico povzdigneni se enkrat svojega žmetnega posla v
guberniji rešili. Koga pa drugi za Gradčkega škofa stavijo? Ali se naš slovenski
del loči ino pridruži labudski škofiji? Pri nas je med ludstvom občinska želja za
slovenskega vladika in tudi čujem praviti, ka že prošnja okoli gre ino se pod-
pisava, katera se potem prasajnem (!) gospodu kardinalu Švarcenbergu predati
hoče, da bi oni blagovoljno nekega Slovenca nam za vladiko postavili. Po moji
namembi pa bi najbolje bilo, da bi nas od Nemcev ločili in z Labudskim ško-
fištvom zedinili."

Dr. Jožef Muršec Živkov (1807—18951

iz Biša pri Sv. Bolfcnku v Slov. Goricah, doktor modroslovja
1846. 1., bil po nekaterih kaplanskih službah od 1839. 1. odufc^jitelj
v rodbini vitezov ()rnio.ških (Friodau), od 184;'). 1. profesor vero-
zakona na deželni realki v Gradcu. V LSoO— 51. letih je radovoljno

vimu letu snij letnik na sritlo dati, za to nas tak gonijo za jui-
prare. V priUodno bom jaz ijimel drobtine poberati, sontaike
jiskati ino jih rbcrati ino rbrane še le pred škofa })in^lati, rcrh
še pa podpisati se za izdatela: tak bo vrana z ludskim perjam
lišpana se štimahi. Ointiin ad viajorcin l)ei gloriain et })i)j)Hh
slarici stdntovi!

Pisatelji.' laS

učil slovenščino na zavodu, od 1849. do 1857. 1. je prelagal deželni
zakonik štajerski na slovenski jezik. L. 1850. je posloval takrat kot
vladni komisar pri zrelostnih izpitih na hrvatskih gimnazijah; mini-
ster Thun mu je ponudil službo deželnega šolskega svetnika, a jo je
odklonil radi hude bolezni; Ost.d pa je v službi na realki do 1870. 1.
Stopivši v pokoj ni nehal pečati se s pisateljevanjem ; 1880. 1.
obhajal je slovesno zlato mašo in 1890. 1. na tihem biserno mašo,
a na duhu in telesu ostal čvrst do smrti dne 25. oktobra 1895. 1.
Bil je najstarejši duhovnik obeh štajerskih škofij. Uže v modro-
slovnih in bogoslovnih šolah deloval je slovstveno pomagaje Murku
pri slovarju, Slomšku pri raznih knjigah osobito glede jezika, na-
vduševal slovenske mladeniče za slovensko reč, nabiral za Vraza
narodne pesni, pisal v ^Drobtinice" 1848. 1. »Sv. Viktorin, ptujski
škof« ; v Cigaletovo „Slovenijo" z imenom »Zivkov« o koristi slo-
venskega jezika, o društvu »Sloveniji«, kateremu je on bil tajnik
in duša, spisal je tudi društveno povestnico, ki se hrani v deželni
pismohranilnici larhivui v Gradcu,^) o šolah latinskih in meščanskih,
o vzbujanju narodna zavesti,"! o volitvi za mariborski okraj, za
kateri se priporočuje Krenovski,^)- odsvetuje voliti v Frankobrod.
o slovenskem uradovanju,*) priporoča Majarjeva „Pravila". Tudi
,,Novice" imajo 1848. do 1863. 1. mnogo dopisov o raznih stvareh,
n. pr. »Glasi o cesarskem ukazu zastran učnega jezika, XI. od-
stavek« ; nemškim krajevnim imenom se naj dostavlja i slovensko."*!
,,Slovenska Bčela" ima tudi nekaj njegovih spisov.**) Pa ne samo
s članki je podpiral slovenske časnike, slovensko slovstvo je po-
množil tudi s samostalnimi deli; 1847.1. je izdal slovensko slov-
nico, ^i ki se je pa ozirala preveč na štajersko narečje.

Ker so bili 1848 — 49. 1. burni časi in je pojemalo versko
prepričanje, je Muršec za utrditev pobožnega mišljenja izdal knjigo
,,Bogočastje" 1850. ''i Z modroslovskimi vprašanji seje mnogo pečal,
osobito z ozirom na dejansko življenje ; to dokazuje njegovo delo :
f,Xarava in človek" 1867.") Ta knjiga je ponatis Murščevih se-
stavkov v „Učiteljskem Tovarišu" 1866.1. in se posebno ozira na
živalstvo ter govori o živalskem jeziku. Tudi v Geršakovi „Čilal-
nici'' 1865. leta se nahaja spis jednake vsebine, »Uspeh človeške
modrosti«, in v rokopisu je ostavil delo : »Modroslovsko krmilo
zdrave omike«. To je pa samo prevod po nekem francoskem iz-
virniku. Samostalnih idej v modroslovju ni razvijal, pa uže to
priča o njegovem živahnem duhu, da ga je zanimala kraljica vseh

134 Zgodovina slov. slovstva. lil. del.

znanostij, modroslovje. — O njegovi zlati maši mu je Bleiweis

čestital takole:

Velečastiti gospod Profesor!

Ne morem si kaj, da ne bi tudi jaz še posebej za svojo
osebo Vam k veseli dogodbi, da Vam je mili Bog dal krepkemu
na duhu in telesu doživeti petdesetletnico duhovnega stanu, čestital
iz dna svojega srca. Saj ste vi jeden prvih viojih prijateljev bili,
ko sem pred 37 leti stopil z „Novicami" na beli dan! Tudi Vam
gre čast in hvala, da ste bili med tistimi oratarji, ki smo na
polju slovenskega slovstva ledino orali! Zato Vas domovina pri-
števa po pravici svojim najboljšim sinovom. Jaz pa danes ž njo
vred kličem : Bog poživi našega velezaslužnega dr. Muršeca in ga
nam ohrani mnogo mnogo let,

V Ljubljani, 1. septembra 18S0.

Dr. Jan. Bleiiceis.

Na stara leta je Muršec začel pesnikovati ; nekaj pesnij je
izdal o priliki svoje zlate maše/") nekaj jih je ostalo v rokopisu.
Kakor Stanič opeval je praktične strani vsakdanjega življenja brez
pesniškega vzleta. Slovstvena stran Murščevega truda ni toliko
važna kolikor njegov vpliv, ki ga je imel na narodni razvitek
štajerskih Slovencev od 1848—1860. 1. On ni bil samo učen in
vzoren duhovnik nego tudi izveden dobročinitelj. V njegovi zapuščini
se nahaja mnogo listov najodličnejših mož one dobe ; zaslužili bi,
da bi jih izdala »Matica Slovenska«.

Mnogo kt mu je zvesto stregla Gerta Gomilšakova, sama
tudi pesnica; njej na čast je Trnski zložil lepo pesmico.

Mihael Piki (1814—1867), semeniški vodja v Mariboru, je sodeloval pri
„Dejanju Svetnikov" pri ,. Drobtinicah", bil je ustanovnik „Matice Slovenske'* in
mariborske čitalnice, kateri je bil zvest ud.

Jernej Ciringer, porojen 1818 1. v Hočah blizu Maribora, živi sedaj upokojen
župnik v Slivnici blizu Maribora. Spisal je za družbo sv. Mohorja* knjigo nabožne
vsebine. Ciringer se je poleg svoje slovstvene delavnosti zanimal tudi za splošni
položaj Slovencev. L. 1850. je iz Jarenine pisal MurScu: „Dragi gospodine pri-
jatelj! Tuka Vam pošlem priložen neniečki sestavek s toj prošnjoj, da ga „Slov.
društvo" u Gradcu pojjili, pobrusi, pristavi, popravi, kar je pomanjkljivega, potem
pa ga izročite vikšemu poštah upravitelstvu u Gradcu. Slovensko društvo naj
podpira nas; potem dajle ovaj sostavek u Gracarcu ali ako ga ona ne vzeme,
v ^Union" ali „Srulslavische Zeitung" s tem naročitim pristavkom: Gracarica, ki
bi morala zastupati oba naroda u Stajerskoj, nije hotela ovoga sestavka vzeti.
Iz tega sostavka lahko razvidite, kakšne ljudi imamo u Sloveniji ino kako se
ravnopravnost spoštuje! Sdaj nam je ali narodno živeli ali umreti, ako se ne
poskusimo za prirodjene narodne pravice."

Josip liozman (1812—1874) iz Šmartna poleg Kranja se je šolal v Ljub-
ljani in v Celovcu, od 1848. 1. kanonik v Št. Andražu, ISfiO. I. semeniški ravnatelj

Pisatelji. 1 35

in učitelj katehetike in pedagogike, od 1854. 1. nadzornik prostonarodnih šol.
1858. 1. nadžupnik v Konjicah in častni kanonik, 1858. 1. je potoval v Rim. Mlad
bogoslovec in učenec Slomškov je začel Rozman pisateljevati in se udeležil pri-
rejai,ja knjižice „Prijetne priporesti'^ , podpiral „Drohtinice"' s sestavki na-
božne in zgodovinske vsebine, n. pr. „Turki na Koroškem« (1852), »Križarske
ali svete vojske", „Kratka dogodivščina slavjanskega sveta", .,Kako so se koroški
Slovenci pokrislijanili?" ^Druhtinice" je urejeval v letih 1851—55. Bil je vesten
in navdušen šolnik in se mnogo brigal za pouk tako v bogoslovnih kakor
prostonarodnih šolah. Šolski nadzornik je ministerstvu v pismu od 14. januvarija
1853. 1. odkrito povedal svoje mnenje o slovenskem jeziku in slovstvu. Poleg
nAbecednilca" in „Kutchetike"' je spisal še jeden molitvenik ter dvojne „Druz-
hene hukvice''. J. Mam navaja iz predgovora vsakega letnika njegovih „Druh-
tinic" nekoliko odlomkov, „ker se v njih mnogotero pojasnjuje napredek našega
slovstva«. Dasi so „Drubtinice'' bile jako koristne za nižje slovensko občinstvo,
vender pa ti letniki ne naznačujejo kakega posebnega napredka v slovenščini.
Dasi se oblika in vsebina njegovih knjig ne razlikuje od pisave drugih delavcev
na slovstvenem polju one dobe, je vender njegova vrednost tem višja za narodni
napredek, ker je z nenavadno požrtvovalnostjo podpiral vsa narodna podjetja ;
•bil je soustanovnik „Slovenskega Naroda"^ in „Matici Slovenski" volil 1000 gld.

Dr. Jožef Vlaga (1826—1881) od Sv. Petra pod Sv. Gorami, učitelj vero-
zakona na celjski gimnaziji 1858. 1., leto za tem profesor bogoslovja in 1861. 1.
podravnatelj v mariborskem semenišču, 1. 1875. dekan v Konjicah, kjer je umrl
4. okt. 1881. 1. Marljivo je podpiral „Drobtinice'' in „Bunico'', v katerih je pri-
občeval krajepisne in pedagogične članke, n. pr. „Petrovče') s sliko cerkve",
, Spomini iz Marija Cele",-) „Kako si učitelj spoštovanje v otrocih zadobi",^) „Do-
mača odreja otrok," „Opomin za starše," „Mati, prva učiteljica otroška," itd.
Uredil pa je sam XIX. letnik ^Drobtmic" za leto 1865—1866. VI. 294; natisnil
E. Janžič; v predgovorih razpravlja „pekoča vprašanja", ki prešinjajo Evropo, ki
pa pečejo le zarad tega, ker se nočejo prav rešiti. Med ta vprašanja stavi tudi
uvedenje slovenščine v urade in šole. Samoslalno delo njegovo je: ^Zgodovina
svete vere". 855.'*) Sodeloval je tudi pri knjigi „Djanje Svetnikov Božjih". —
>Kolofon Christianus« se je oglasil v „Zgodnji Danici" 1870. str. 10 zoper Stri-
tarja in je pobijal njegove nazore. Urejeval je ^Slovenskega Gospodarja" od
srede 1871. 1. do decembra 1874. 1., v katerem je z odločno in rezko besedo
zagovarjal pravice' slovenskega naroda. Bil je mož bistrega uma in spretnega
peresa, v resnici „svetel narodnjak", kakor ga je imenoval Bož. Raič. .

Franc Košar (1823—1894) iz Braslovč na Štajerskem, od 1849. do 1865. 1.
dvorni kaplan in spirituval v St. Andražu na Koroškem in v Mariboru, dekan
v Kozjem, 1870. 1. kanonik v Mariboru, od 1872. tudi profesor cerkvenega prava.
Umrl je na Iki blizu Opatije. — Ko so Slomšku o priliki njegovega imenovanja
škofom labodski bogoslovci priredili veselico 1846.1., je Košar zložil slovensko pesen.
Mnogo let je bil zvest sotrudnik „Danici'' in „ Drobtinicam" in v njih pisal o
raznih predmetih, n. pr. o misijonih in duhovnih vajah, ') o cerkvenih stvareh
in slovesnostih, posebno o Cirilu in Metodiju,-; o šolskih rečeh,') o slovensko-
nemških bukvah in o šolskem nadzorstvu,^) o učiteljskem zborovanju v Bra-
slovčah,') o poboljšanju prostonarodne šole ;°) spisal je za Slomškovo knjigo
„Ponovilo" (1854.), zgodovino sv. vere. Bil je veren učenec in prijatelj Slomškov

136 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

ter je pritrjeval njegovim nazorom o veri in narodnosti; jako se je zanimal za
javne stvari in je bil nekaj časa deželni poslanec v Gradcu. L. 1861. je v mari-
borski čitalnici govoril o katoliškem duhovništvu, zahtevajoč, da se mora du-
hovnik dejanski udeleževati narodnega gibanja, pa zmerno. O svobodnem tisku,
(govor v čitalnici mariborski 1863) povdarja: „ Komur je Bog dal dar pisanja,
naj nikakor ne zanemarja tega talenta." Dokler je dr. Ulaga urejeval „Sluv. Go-
spodarja", ga je Košar marljivo podpiral. Uže 185.0. leta v nDanici" je duhov-
nikom priporočal marljivo delovanje v slovstvu, v društvih in v javnosti, ker je
bil sam jako marljiv pisatelj. Po Slomškovi smrti je ustno in pismeno opisaval
dela tega prvega slovenske|?a odgojitelja,^) in sicer v Slomškovih „Drohtinicah"
za 1863. leto: „ Anton Martin Slomšek, knez in škof lavanlinski, prisednik apo
stoljskega prestola svetega Očeta, meščan Rimski". Ta spis se je natisnil
posebej s spopolnjenim naslovom »Njih življenje in apostolsko delovanje s po-
dobo in posnetim lastnim podpisom." To je navdušeno pisan življenjepis, kakor
ga more pisati samo mož — Slomškove narave. Marljivo je izvrševal Košar sam,
kar je spoznal za pravo: udeležil se je Slomškovega dela: „Djanje svetnikov
Božjih" 1853.; z Mih. Stojanoni (braslovškim dekanom) je poslovenil „.Marije Rožen
Cvet", uredil Slomškovih »Drobtinic'' XX. letnik. V Ljubljani 1869. 8". IV. 316..
pripravljal tvarino iz Slomškove zapuščine za XXI. in XXII. letnik, ki jo je uredil,
dr. Lampe 1887. in 1888. 1. Odločno se je potegoval za pravice katoliške cerkve
in spisal v tem smislu knjigo „Katolška cerkev" 1872.") V tretjem oddelku te od-
ločno pisane knjige govori o dolžnostih, ki jih imajo v sedanjih časih katoličani
do katoliške cerkve. Tej knjigi se je pridružil prav poraben molitvenik.'j L. 1881.
je potoval v Rim, 1885. 1. v Velegrad, 1886. 1. v Lourdes, 1889. 1. v Sarajevo.
Pred lurško duplino je slovenski pridigoval. Spreten govornik je ob raznih
cerkvenih slovesnostih govoril. S častnim kanonikom Markom Glaserjem, župnikom
pri Sv. Petru pod Mariborom, sta se smela šteli v krog najožjih prijateljev
Slomškovih.

Feter Cizej (1822 — 1882) iz Gomilskega. kurat v Rečici v Savinjski dolini, je
pisal v ^Drohfi)iice", pomagal Slomšku pisati „J)/«»;e" in je izdal jeden molitvenik.

č) Davorin Trstenjak in posvetni pisatelji na Štajerskem.

Davorin Trstenjak (1817 — 1890i

porojen v Kralj(ncih, v župniji St. Jurija na Stavnici v Slovenskili
Goricah, je dovršil g-imnazijo v Mariboru 1830. — 1838. 1., modro-
slovje v Gradcu in Zagrebu 183G. — 1840., boiroslovje v Gradcu 1844.
Po kaplanskih .sUižbah v Slivnici bli/.u Maribora, v Ljutomeru in na
Ptuju je od 1850. do 18(il 1. na mariborski trimna/.iji učil vero-
zakon, slovenščino in zgodovino, potem je župnikoval v St. Juriju in
na Ponik\i j)ri Celju, naposled v Starem trgu i)ri Slovenjem Gradcu.
Tr.stenjak je bil jako gibčnega duha od dijaških let na gimnaziji
do o8iv(!le starosti. Uže gimnazijski dijak je zlagal izvirne slovenske
pesni, slovenil pa Matthissonovo in Schillerjeve ; vseučiliščnik je

Pisatelji. 137

spisal dramo »Nevesta iz otoka Cvpros«^ l<i seje izgubila, ohranila
pa se je obče znana »Zvezda«. Začetkom 1838. 1., ko je šel Vraz
v Zagreb, je naložil Trstenjaku, naj zbira akademično mladež.*)
Proseč rodoljube na Slovenskem podpore je dobil nad 100 gld.,
med drugimi mu je Krempel poslal 20 gld. Najel je sobo, sestavil
pravila, združil nad dvajset mladeničev v društvo. Sam je bil izvoljen
predsednikom, tajnikom pa njegov poznejši sosed v St. Juriju, Jožef
Ulaga, župnik v St. Vidu. V odboru so bili Ivan Trnski, Srb Po-
povic. Ceh Vaclav Bez[)alec, Poljak Krudo\ski in Slovenec Karol
Lavrič. V tem društvu so se učili slovanskih jezikov, zato ga je
policija razpustila. Trstenjak pa je prišel »sub vigilem oculum«
in imel gmotno škodo. V Zagrebu je stopil s svojim rojakom
Vrazom v »ilirsko kolo«, v katero je bil koj povabil Slovence.
L. 1839. bivajoč v Zagrebu, je občeval z odličnimi hrvatskimi pi-
satelji 'I in pomagal prirejati gledališčne igre. V Razlagovi »Zori
jugoslovanski« in v »Pesmarici« 1863. 1. in 1872. 1. se nahaja več
njegovih pesnij ; pred vsemi se odlikujje »Pod lipo« (Lipa dišeča id.)
Prva v ,^Novicah" natisnena pesen je »Prva vožnja na železnici
skoz slovensko zemljo«, kije pa le verzifikovana proza. („Nov-'''' 1846.)
Narodne pesni je objavljal in razlagal v „ Vodnikovem Spomenikti" ^
v Janežičevem „Glasniku" in drugod in ocenil njih važnost; izrazil
je svoje veselje, da je po svojih raznih ».spisih v rodoljubih vzbudil
marljivost za popis narodnih povestij in pesmic«

Ko je 1868. 1. v Mariboru bil ustanovljen ^Slovenski NarocV,
pritekel mu je 'E-i/apjj.^; na pomoč z obilnimi humorističnimi do-
pisi iz Ričetvaroša,^) iz »Lutetia Vindelicorum«,*) iz Fiinferheima; ^)
pisal mu narodopisne črtice »Osel«,") »Podgana«,") »Na dan pred
Kresom« ^) (Volite dobro !); »Prijateljske liste do brata Hipohondra«
I. — IX. ; ^) te liste je nadaljeval še leto potem.*"; Humoristično čitanje

*) Dragi brate! Morda Vam jeste neč znato, da mi letos u Gradcu jedno
družtvo slavjansko utemeljili jesmo. Naš načno (!) obstoji v Ume samom. da se
suelanovi ovdašnji, kojih broj ni jest maleni, poduče u jezikih slavjanskih, zarad
koje stvari i članove imamo svakog grana slovanskog. A mislimo mi, da i drugi
inostrani k lome pristupiti mogu, akoprem nisu nazočni, vender se have makar
s casopisami i dobrimi knjigami svakog narečja slavjanskog. Po novoj godini
dolaze u naSu čitavnicu više časupisa. koje mi lahko šaljemo dal.,e. Ako Vaša
jest volja, da pristopile nam pod zdoli stoječim mislovom, skoro psat volite.
Ugodbe jesu sledeče: Mora svak član jeden ili drugi slavjaiiski jezik razumeti
in jedan prinesak u novcih poslati; mi zaklučismo 2 fl. G. M. za polovinu godine,
bez da se velikodušna dobrovoljnost u davanju novaca zatera id. id. (Trstenjakov
list Muršcu iz Gradca 16. dec. 1838.)

138 Zgodovina slov. slovstva. 111. del.

na zabavnem večeru »Pisat, društva« je imelo za predmet »Emono-
Aquilino« ;'') v »Posnetkih iz dnevnika starega slovenskega humo-
rista« *^) s prijetno satiro šiba slabosti političnih slovenskih vodij ;
njegova šala nikdar ni bila razžaljiva. Za svoje humoreske jemal
je snov iz narodnih pravljic, visoko cenil vrednost na-
rodnih pesmic; in uprav „Glasnik" Janežičev je prinašal v
vseh svojih letnikih mnogo narodnega blaga, n. pr. »O mavrici
ali božjem stolcu« ; »Vezilo, koga za godovno vezati«") itd.

Vender pa tukaj ni vse zanesljivo, ker je marsikaj navajal, česar se je iz
mladih let le nekako temno spominjal. Po preiskavanju narodnih pripovedek,
pesmic in pravljic in po svojih jezikoslovnih študijah je prišel na polje slovenske
in slovanske mitologije in zgodovine sploh. Prvi dve leti svojega profesorskega
službovanja v Mariboru je skrbno porabil za ta preiskavanja ter je začel 1853. 1.
preiskavati in primerjati indijsko bajeslovje s slovanskim, n. pr. ,.Višnutova Kršna"
— Avatara in njeni ostanki na rimsko -slovenskih spomenikih. (Kršna in Avatara
pa nista besedi ženskega spola.) Tudi indske bogove Skanda, Brahma ne (Brania)
je iskal na rimsko - slovenskih spomenikih. Najvažnejša in najobširnejša članka
sta v tej stroki „0 božanstvih ognja pri starih Slovanih" in ^Triglav".

Istega leta se je začel v „Novicah" pečati z vprašanjem ,
so-li Slovenci še le 595. 1. prišli v pokrajine, kjer stanujejo sedaj ?
To skuša rešiti v obširnem spisu : »Kdo so bili Noričani in Pa-
nonci, Kelti ") ali Slovenci ?« in ga posvečuje Šafafiku. Isti predmet
se je obdelaval tudi v spisih : »Kako dolgo so že Slovenci na Po-
horju?«'■^) »Od kod so Kelti prišli v Noricum ?« "*) »Novi dokazi,
da so bili Panonci Slovenci.«*'"^®) »Odkod bi Slovenci prišli v dežele
nekdajnega Norika?«^") Zadnji spis te vrste je njegovo oporočno
delo „Pannonica" . Priznavala sta davno uže njegove napore Jakob
Grimm in P. J. Safafik, dasi kot samouk ni mogel dokazati resničnosti
svojih trditev. Skušal pa je razjasniti tudi poznejšo dobo slov(.'nske
zgodovine za časa Rimljanov; v to svrho je marljivo nabiral rimske
napise in stare denarje ; v tem obziru je jednak Vodniku. V to
stroko spadajo sj)isi »Rimske ceste iz Ogleja črez Emono v Sisek«,^')
»O leži in pomenu rimsko-slovenske postaje Pultavia«,^') »Hemona.
Emona, Amina, Kamuna - Ljubljana« ;''^) »Mansio Ragonda.«^*) Raz-
lagal je imena slovenskih rek,'") dežel, mest in oseb. ^"~^'') Etimo-
loških razlaganj občnih imen se nahaja silno mnogo v „Novica}i'\
v „GlasnikH'' in v „Vcsiniku.'

Po vzgledu Miklošičevem je zasledoval slovenske ali slovanske
elemente v jeziku sosednjih narodov; ta zasledovanja so ga za-
nimala od 1873. leta do poslednjih njegovih dnij. Uvodom tem

Pisatelji. 139

sestavkom smemo smatrati » Italjanščina in slovenščina«."""^')
S posebnim zanimanjem je začel preiskavati zgodovino in jezik
Venetov ;'*""") te študije so ga bile izvedle na širše romansko
jezikoslovje in so porodile spis »Slovenščina v romanščini«. Delal
je z nedostatnimi znanstvenimi pripomočki in skušal razjasniti tiste
besede, ki jih niso mogli raztolmačiti Diez, ustanovitelj romanskega
jezikoslovja, in drugi glasoviti romanisti. Dalje časa se je priča-
kovalo, da mozeg teh preiskavanj objavi v nemškem jeziku Turkuš,
profesor v Gradcu.

Tudi v nemščini je zasledoval slovanske ostanke: »Slo-
venske besede v noriški nemščini« ; *") »Slovenski ostanki v tirolski
nemščini.« *') Zvršivši to stran Trstenjakovega pisateljevanja nave-
demo še splošni članek »Jezikoslovstvo« *^i in omenimo, da so
Trstenjaka zanimale tudi poznejše dobe slovenske zgodovine, po-
sebno časi Cirila in Metodija ; uže 1857. 1. je vprašal, je-li naj tudi
Slovenci praznujejo tisočletni spomin apostolske delavnosti sv. Cirila
in Metodija?*^) V Celju je imel slavnostni govor o tisočletnici
slovanskih blagovestnikov ; **) temeljito razpravo je napisal »O
prvem stalnem mestu Metodovem«.*"') Tu omenjamo tudi spis, ki
bi ga smeli uvrstiti med njegove povesti, namreč »Ljudevit, voj-
voda hrvatski«,***) v katerem pripoveduje v lepi besedi, kako na-
vdušeno je Ljudevit 817. 1. vodil hrvatske doglavnike proti oholim
Frankom.

Obširnejša razprava o rodbini Windisch-Graetzov »Weriand
de Griiz« dokazuje, da ta kneževska rodbina prihaja iz pokolenja
nekega malega slovenskega plemiča na Koroškem. Strokovnjaki so
po zaslugah pohvalili knjižico. Naznanjal in ocenjal je knjige zgodo-
vinske tvarine, n. pr. Orožno v „Bisthiini und die Dioec. Lavant." itd.
Posebno pa smemo smatrati desetletje 1879 — 1889. za dobo, v
kateri se je pečal z zgodovinskimi preiskavami, n. pr. »Kos Kranjske
v starih časih je stal pod oblastjo koroških vojvod«,*') »Koroško-
slovenski vojvoda Valhun«,*'') »Collectae papales o kranjskih
cerkvah« 1. 1323.*'^) Sem spada spis »Poglavje ogersko- slovenske
zgodovine«, napisan za zagrebško akademično mladost,^") in »Divum
Hieronymum oppido Stridonio in regione interamna Hungaria anno
CCCXXXI. P. Chr. natum esse« itd.'")

Poleg svojega .strokovnjaškega delovanja pa je s paznim očesom
gledal na vse duševno gibanje slovenskega naroda in posebno na
smer posamnih pisateljev; ker se je vsaj na Štajerskem smel

140 Zgodovina s-lov. slovstva. HI. del.

smatrati vodnikom na slovstvenem polju, skušal je zjedinjevati du-
ševne moči in jih voditi v zmerno svobodnem smislu. Da bi vsem
slovenskim pisateljem osnoval nekako ognjišče, je objavil 1868. 1.
»Nasvet, kako bi slovstvena delavnost med slovenskimi pisatelji
bolj vspevala« (Literarno društvo — literarno glasilo.) Odločen
upor Jurčičev "^^j je preprečil to nakano, štiri leta pozneje je zopet
izprožil isto nakano, a sedaj vsaj na prvi pogled z večjim uspehom.
Osnovalo se je 1872. 1. v Ljubljani »Slovensko pisateljsko društvo«.
Ob ustanovitvi je on navdušeno povdarjal namen društva, '^i ki je
sicer sj)alo nekaj let. pa po Vošnjakovem trudu zopet oživelo.
Glasilo temu društvu naj bi bila „Zora'\ Časopis za zabavo, znanost
in umetnost, porodivši se 1872. leta v Mariboru pod njegovim
uredništvom. L. 1881 je utemeljil list „Kres".

L. 1873. je dodal Trstenjak znanstveru) prilogo „ Vestnik'' in
1874. 1. oba lista v lastništvo in uredništvo prepustil Janku Pajku.
„Zo)-a" 1872. 1. je takoj v početku prinesla članek »Prineski k zgo-
dovini dušnega prerojenja Slovencev na Štajerskem.« On, Nestor
slovenskih pisateljev, s katerimi je bil vt^činoma osebno znan, je
bil poklican v prvi vrsti opisati v slovenskem slovstvu delujoče
osebe ; opisani so po njem : St.Vraz,"^*) Janez Klajžar,^''i Ant. Tomšič,^^i
Ant. Slomšek,'"') Ant. Jancžič,^**) Lovro Vogrin,"'®) Andrej Gutman.**")
Slovenski rapsodisti Fr. Cvetko, Št. Modrinjak, M. Jaklin,"^^) Janez
Smigoc"^) (nadvojvoda Ivan je povzročil natis njegove slovnice),
K. Lavrič (prva slov. čitalnica.) "'') Slovenski pesnik rajnki (Jarnik),"*!
A. Murko, J. Košar. O. Caf, dr. M. Prelog, J. Drobnič, V. Mandelc."i
dr. Št. Kočevar,««) J. Virk,«'i Gašpar Rojko,"') dr. Št. Kočevar,*'**)
Jožef Hašnik,^") Alojzij Perger, Prelokar (Thomas de Cilia.)"")

Z zanimanjem je zasledoval tudi delovanje odličnih mož
drugih narodnostij. ""''") oi)isoval znamenitosti zgodovinsko važnih
mest in druge reči, n. pr. Cerkev sv. Marka v Benetkah,"") Nekaj
iz kuhinje starih Grkov, ''^) Šah in učenjak. Vedno se je brigal tudi
za splo.šno osotlo Slovencev; obširno pripoveduje o Jelačieu, ki je, iz
Hrvatske potujoč na Dunaj v Ptuju navdušt.Mio pozdravil polkKinsUv;
zanimiv je oklic v „Novicah" : »Bratje Slovenci po Kranjski, Ko-
roški in Štajer.-^ki de/eli«, v katerem nagovarja Slovence na složno
delovanje, še bolj zanimljivi so listi politične vsebine Muršcu, ki
jih pisatelj te knjige objavi v posebnem življenjepisu Murščevem

Pisal je „Novicam" več uvodnih člankov, najčešče ob novem
letu. „Slovenski Narod" "') je takoj v prvi številki pozdravil in pri-

Pisatelji. 141

poročal zlato sredo med nezdravim liberalizmom in trdoglavim
starokopitarstvom. »Novoletni list do razkosanih Slovencev« zahteva,
da ne iščimo načel iz državljanskih besednjakov, nego iz zgodo-
vine in iz izkušnje; sestavek »Složnost« želi, da bodi naša moč v
slovenski vzajemnosti ; še v poznejših Časih je dajal našim vodjam
migljeje in miril razburjene duhove. Slovensko zahteve zastopal
je s spretnim peresom tudi v nemških listih, n. pr. »Siidslavische
Zeitung«, »Politik«, »Zukunft«, »Ost und West«, »Presse« i. d.

Trstenjak je bil pesnik, novelist, jezikoslovec in zgodovinar ;
v jezikoslovju ni imel sistematične podlage; najbolj zmožen je bil
za zgodovino radi redkega pomneža za osebe in čine in po bistrem
umu. Da je mogel on zjediniti vse svoje bogate darove na to
stroko in, da je bil podprt po znanstvenih sredstvih velikih narodov,
bi bil jeden prvih zgodovinarjev prvih kulturnih narodov. O nepo-
voljndi uspehih njegovega znanstvenega delovanja v stroki etimo-
logije in stare slovenske zgodovine sta se izrazila Miklošič v
»Slav. Bibl.« H. in Jagič v »Arch. f. slav. Phil.« L, III., V., VII.
Kljubu temu pa je deloval skoraj na ves mlajši rod slovenskih
pisateljev na Malem Stajerju, ki jih je v šolskih počitnicah zbiral
okolo sebe ; prihajali so k njemu n. pr. Ogrinec, Sket, Murko,
Oblak, Glaser, Pajk in dr. Dasi nikdar ni nastopil kot politik, je
bil vender dobro poučen o splošnem položaju v Avstriji, pisal je
mnogo političnih sestavkov in dajal svete našim voditeljem. Božidar
Raič se je pred odhodom v državni zbor posvetoval s Trstenjakom.
Imel je pa tudi zveze z visokimi krogi in s tem marsikomu koristil,
n. pr. Oblaku. Bil je skromen in ponosen mož, ter odločen, izredno
nadarjen in marljiv Slovenec in Slovan. Za izredne zasluge, katere
si je bil pridobil v 1848 — 1849. letu v Ptuju, kjer je kot mestni
kaplan s smrtno nevarnostjo opravljal službo v prenapoljeni bolniš-
nici, je bil odlikovan z zlato krono, a je ni nikdar nosil.

Opetoma se je izrekla želja, da bi on zapisal svoje spomine,
ker ti bi bili lep donesek k zgodovini slovenskega preporoda in
napredka, ali te želje ni mogel izpolniti rojakom radi bolehnosti
v poznejših letih. On je morda zadnji Slovenec, na katerega je
vplivala romantična struja v svetovnem slovstvu.

Fant/ HatismciH, hči lastaika novoceljske grajščine, se je v Slovencih prva
poskusila na slovstvenem polju in je pesmice objavljala v ^Celjskih Novinah"
1848. 1. in v „Slore)iiji''. Umrla je 1853. 1. ter je pokopana v cerkvi Dev. Marije
v Petrovčah pri Žalcu.

142 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Jurij Vodovnik iz Skomerske župnije (por. 1791) na Malem Štajerju, je
bil najpoprej cerkovnik, potem tkalec, zadnja leta je beračil pevaje na kolinah in
ženitovanjskih gostijah. Zložil je mnogo pesmic, ki se še pojejo po južni strani
Pohorja.

Peter Musi (1799—1875) iz Vranskega, 49 let nadučilelj v Šoštajnu, je
razven mnogih selavkov za „Nonce'' , za „Šulskega Prijatelja" in druge slovenske
liste spisal tudi ^Ahecednilc" in knjigo o kmetovanju.

Valentin Orožen (1808 — 1875) iz Št. Jurija pod Rifnikom, je opravljal
duhovsko službo na mnogih krajih , umrl vpokojen v Okonini pri Gornjem
Gradu. Njegove pesni se nahajajo v Ahaclovi zbirki 1. 1833, n. pr. »Spomlad",
v Slomškovi knjigi »Troje ljubeznivih otrok", „Da zvezde na nebu igrajo", v
^Drohtinicah" 1846.— 1852. 1., n. pr. 1848. 1. „Vse mine" (Kje so moje rožice?].
Fr. Leveč dokazuje v „Ljublj. Zvonu" 1891. 1. 126, da je ta pesen prevod
nemške Jacobijeve : „Nach einem alten Liede" , dalje »Napitnica" (To zlato
vinsko kapljico id.) v „Novicah" 1. 1854. Vsi njegovi spisi so izšli z naslovom:
Valentin Orožnovi spisi. 1879.

Jožef Hašiiik (1811 — 1883), rojen v Trbonjah blizu Vuzenice na Štajerskem,
umrl župnik v Št. Juriju blizu Celja. Bil je med mladimi duhovniki, ki so Slomšku
pomagali sloveniti „Propovedi" ; prve njegove pesmice se nahajajo v Ahaclovi
zbirki. ^Novice" je takoj s početka zalagal s pesmicami, katerim je jemal tvarino
iz krajevnih ali časovnih razmer, n. pr. »Močen varuh"; tudi v „Sloveni)o'^
1848 — 1850. 1. je pošiljal pesni enake snovi. Pozneje je zbral svoje pesni in
nekaterim zložil napeve ter jih izdal z naslovom: „J)ohrovoljke'^ 1854. I. Njegove
pesni, priprosle in brez višjega vzleta, so se hitro širile med štajerskimi Slovenci
in mnogo pripomogle k vzbujenju narodne zavesti. Veseli pesnik se je 1848. 1. vrlo
zanimal tudi za javne razmere; dne 7. julija omenjenega leta piše Muršcu:
,,Cverste poročnike potrebujemo za deržavni zbor ali malo je takih v našimu
okrožu. Nar gorej bi bili: 1. Dr. Kočevar, 2. škof Slomšek (pa mislim, da bi ne
šli), 3. Dr. Šubic — Ureh — Konšek — Anton Wolf (farmešler pri sv. Petru
blizu Rogača), dehant Bruner (učen in moder gospod), Straha ne poznam (Strah
je bil župnik v Loki pri Zidanem mostu. Pis.), gospod Janez Liehteneger, oskrbnik
Blagonske graščine. Dr. Knezu se blodi po glavi, Gurnik je pa kakor veter žene."

Dr. Štefan Kočevar (1808-1883) iz Središča na Štajerskem, doktor zdra-
vilstva 1834. 1., je služboval v Celju, v Podčetrtku in zopet v Celju, kjer je bil za
svoje človekoljubno delovanje proslavljen z naslovom »cesarski svetnik". Součenec
Gajev in prijatelj Miklošiču, Trstenjaku, Vrazu in drugim podpiral je Gaja na
vse sliani, 1848. I. je šel v Zagreb delat na to, da bi se združili Slovenci s
Hrvati. Kočevar je bil izredno plemenit in nesebičen značaj; v Savinjski dolini
je bil blizu polsloletja duševni oče vsemu narodnemu giitanju. Na stare dni je
začel izdajati delo ^Slovenska mati" 1882. 1. V ilirski dobi so se namenili
spisati južnoslovanski slovar na podlagi slovarjev Stefanoviča. Belostenca, Jam-
brešiča, Slulija, Volliggija in Murka; za slovenski oddelek so bili odločeni Muršec,
Hlapa. Drobnir, Orožen, Wolf in Kočevar, ki je vodil vse dolično dopisovanje v
Slovencih. Dne 8. jan. 1849. I. je pisal o tej stvari Muršcu: „Tak ko li, mislim
ludi jaz, da bi mi dobro storili, če bi naš začeti slovar Ljubljančanom poslali.
Zato bom vsem sodelavcem pisao, naj svoja pismena skorom zgotovijo, pa meni

Pisatelji. . 143

s posojenimi bukvami vred pošljejo. Tak tudi ti svojo pismeno zgotovi, pa v
Podčetrtek pošlji."*)

Dr. Matija Prelog (1813—1872) iz Hrastja pri Ljutomeru je bil zdravnik
v Ljutomeru in Veržeju ter se 1849. leta preselil v Maribor. V Vrazovi knjigi
„Naro(hie pesni itd." sta pesmici: „Marko ino Turki« pa „Marko devojko prosi«
iz nje«,'ove zbirke. Največje delo njegovo je: „ Makrobiotika" 1864. 1. Spisana je
knjiga za mladino; povdarjal je, da se ne moreta ločiti človek in njegov nrav-
stveni namen; zato mora v tem biti poučena uže mladina. V mariborski čitalnici
je v giedališčnih igrah spretno predstavljal humoristične vloge, priredil nekaj iger,
ustanovil list ^Slovenski Gospodar" in ga vodil pet let (1867 — 1872). Spisal je
roman „Šuntar", govoril na taborih in se sploh mnogo trudil za narodnostno
probujo štajerskih Slovencev.

Oroslav Caf (1814 — 1873) iz Rečice poleg sv. Trojice v Slovenskih Goricah
je bil dvajset let kaplan v Framu bhzu Maribora, dokler ga ni Slomšek ime-
noval podravnateljem in učiteljem duhovnega pastirstva v mariborskem semenišču.
Ta služba pa mu ni ugajala, ker ga je preveč odganjala od preljubljenega mu
jezikoslovja; zato je prevzel službo beneficijata pri mestni župni cerkvi v Ptuju.
Ker si ni privoščil počitka v svojem jezikoslovnem preiskavanju, začel je na umu
bolehati; domišljujoč si, da ga preganja vse, storil je samovoljno smrt dne 3. julija
1873. 1. Kakor sto drugih nadarjenih in navdušenih mladeničev, poskušal je tudi
on pesnikovati,') to je pa rano opustil in se lotil resnih jezikoslovnili študij uža
na gimnaziji. Učil se je poleg slovenščine tudi drugih slovanskih narečij in se je
zanimal za vsak pojav v slovenskem slovstvu. 1845. 1.-) naznanjajoč smrt Antona
Krempla in opisujoč njegove zasluge, pogreša slovnice ali slovarja slovenskega,
kjer bi se bi! ozir jemal na vsa slovenska narečja; nadeja se, da bodo „Novice",
„ker jih orel uže vse nebo vsega Slovenstva veselo obleta, rade sprejemale vsak
popravek iz podnarečij v svoji besedi." Mislim pa, da je Cafova sodba „Murko
je ves pokranjčeni Štajerec" neosnovana, kajti uže Murko je v predgovoru svoje
slovnice zahteval, da se mora slovničar slovenski ozirati na vsa narečja. Na-
znanjal je radostno knjige Dobrovskega in Miklošiča^); začel je nabirati be-
sede za slovenski slovar; imel je pri sebi in vabil slovenske može iz Rezije,
Medjimurja, Krasa in Koroškega in od njih pozvedoval, kako se tej ali oni
reči pravi v njih pokrajinah. Nato je objavil'') »Proglas zastran noviga sloven-
skiga slovnika in slovnice«, iz katerega se vidi, na kako široki podlagi je hotel
izvršili svoje delo. Ko je slišal Miklošič, koliko tvarine ima nabrane Caf, mu je
predlagal, da izdasta oba slovar pod imenom obeh; a žal, da ni porabil Caf te
ugodne prilike, kajti on sam je bil prepočasen delavec, kar mu je bil tudi

*) Za časa preporoda slovenskega naroda je bil Kočevar desna rokaMuršcu,
ki je iz Gradca vodil narodno gibanje. V listu, omenjenem nad črto, je pisal
dalje: ,, Noviga Ti ne morem ničesar pisati, ker se pri nas vse starega drži. Pi-
sarnice so še nemške in pisaiji nočejo od slovenskega jezika ničesar vedeti. Oni
pravijo, da postave ni, po kteri bi pisarne slovenski morale pisati, a kmeti ne
zahtevajo slovenskih pisem. Samo na Rlagovnim (!) (9kifcnftein) so začeli pisarji
kmetom službene pisma slovenski pisati. V pozivnice (SSorlabuiniSjcttel) stibrar
(CSteucreinnet}nier) plačila u knjižice slovenski zapisuje. Niso torej vsi pisarji nem-
škutarji; Bog tudi njim pamet razsveti, amen."

144 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

dr. Muršec očital 1853. 1. Po njegovi smrti in tudi poprej se je bilo vse to slo-
varsko blago spravilo v Ljubljano; koliko in v koliki meri se je porabilo za
slovensko-nemški slovar,') to razlaga Pleteršnik v slovensko-nemškem slovarju.
Temeljito znanje slovanskih jezikov dokazujejo njegovi (^.lanki „Staroslovenski in
vseslovanski književni jezik*,*) „R in L sta slovenska vokala",") „Ogrsko-slo-
venske besede",") ^Jezikoslovne črtice',') »Ptuj, peč in tuj". Zlog v teh spisih
mu je tako lapidaren, da se težko čita in razume; ker je hotel s kratkimi bese-
dami mnogo povedati. Krt piše Trslenjak o njegovih obširnih delih v rokopisu,
mislim, da je mnogo pretiranega ; pisatelj teh vrst je občeval tri leta s Cafom,
pa druzega ni videl, nego nekatere zvezke z naslovom: Dodatki iq popravki k
Miklošičevemu slovarju. Nekoliko teh ., dodatkov", izdanih po Bož. Raiču, sem
podal na ogled v Raičevem življenjepisu. Da bi pokazal, kako je treba lepo pisati
po slovenski, izdal je knjigo „Kobinso)i mlajši", prevedeno iz češčine. Slog je
precej okoren; manj znane besede je skupil v »Zbirčico" str. 346—358. Priredil
je tudi molitvenik: „Eomarska palica", ki je pa pisan v glajšem slogu; uredil
je ^Drobtinic'' XV. letnik, pomagal pisati knjigi .,Djanje Svetnikov'' (izd. Slomšek),
prirejeval je vsled vladinega naročila nRačuuice" za prve šole. Leta 1853. je
v češkem jeziku ocenil vsa do omenjenega leta izdana Miklošičeva dela. Da
Cafova izredna marljivost Slovencem ni več koristila, je povzročilo nekoliko
njegovo pretirano gaslo „Nonum etc", nekoliko trma. nekoliko pa to, da mu je
ne'dostajalo znanstvenega ozračja. Da se je tihi učenjak vrlo zanimal za javne
stvari, razvidi se iz mnogih Hstov, ki jih je pisal 1848. 1. dr. Muršcu ; na veliki
petek istega leta je pisal med drugim : »Zdaj nam je govoriti in v „-Vort»a7i"
pisati svobodno, zaknj pak Slovtnci molče? To je premalo, če se piše. da se
našemu jeziku hudo godi. vendar je hladilo za moje ranjeno sercel Zelje bi se
smele natisnoti kakor volja našega Slovenskega naroda, na katere bi se posebno
na Štajerji Studentovje v Gradci — v Marburgi ino v Celji podpisovali aH pa
toli troji študenti bi imeli si izbornike izvoliti, v Marburgi vkup priti ino se črez
slovenske narodne reči posvetovati, želje sestaviti in svetlemu cesarju predložiti;
ali pak drugače, molčati ne smemo. Obudile, podbodite naše gradčke dijake,
morebiti ino najbrže se Kranjci id. pridružijo. Dajte liste natisnoti, ali dajte v
Gradčke Cajlenge : SloiDciiijc^e ^iigeiib 2C. Stiibivenbc iii ®iaj}, 5JJarbiirg uiib Gidi,
f)aft bu feine bcioiibern SSiiujdie al§ Slotuenen, f)a[t bu !eiiie i^cint^uiigeit ^n pflegeii
3C., kajti od drugod ne vem, da bi nam pomoč došla: duhovnikom je škof roke
zvezal, naši uradniki, profesorji so Nemci, mestjani ponemčeni, kmet ne vtegne.''

Božidar Raič (1827—1886)
od sv. Tomaža pri Veliki Nedelji na Štajerskem, se je šolal v
Varaždinu, v modroslovju pa v Zagrebu. Bogoslovja se je učil
v Gradcu. Od 1853—1860. leta je bil učitelj slovenščine na mari-
borski gimnaziji. Ker se je na tem zavodu odločno potegoval za
pravice slovenskega jezika, je moral zapustiti zavod. Nato je šel
za kaplana k Sv. Barbari v Halozah, postal tam župnik 1870. leta.
— Deloval je na korist Slovencem v mnogih strokah, teme-
ljito se je bavil s slovenskim jcziko.>^lovjem. V staroslovenščini.

Pisatelji. 145

S katero se je vse do konca življenja poleg najraznovrstnejših
obilnih poslov z mladeniškim veseljem bavil, mu je bil le redko
kdo kos. Navdušen za vse Slovane, je po Hanki spisal rojakom
slovnico ruskega jezika.^) V spisu »Grlica o vseruskoj carevine«, pisa-
nem v cirilici in ilirski mešanici,' za kojo so se takrat naši plemeniti
rodoljubi posebno s Štajerskega ogrevali, razpravlja sedeže in staro
zgodovino Rusov. Z ruskega stališča se je ozrl na vse Slovane v
spisu »Uvod v slovnica vseslavenskaja«, ki je neki analogon Cafo-
vemu spisu o slovanskem glagolu.

Jezikoslovne spise nahajamo v raznih časnikih ; zagovarjal je
obliko »labodski« nam. »lavantmski«,^) o vezniku »ka«, nam. »da« je
pisal trikrat;'') razlagal je »brati, čteti, šteti, citati«;*) bil je tudi
sotrudnik Jagičevemu „Archivu'\ v čegar prvem zvezku razlaga
str. 620 — 621 »loža, čokot, trs« ; »staroslovenske in novoslovenske
jezikoslovne črtice«.^) Največje njegove delo v tem obziru je »Do-
polnek in razjasnila k Miklošičevemu slovarju«, ki ga je sestavil
iz Cafove zapuščine.®) Pridružiti smemo tej stroki njegove ocene
šolskih knjig, posebno Miklošičevih beril.') Rad je proslavljal dične
slovenske odličnjake, n. pr. Kremplja,^) Cafa,") St. Vraza '")*)
1880.1. v Cerovcu; Štefana M o d r i n j a k a '') 1881. 1. v Središču
in konečno Frana Miklošiča*') 1883. leta v Ljutomeru. Cehu
K. Havličku Borovskemu je napisal v posebni knjižici obširen živ-
ljenjepis. Svoje nazore o takih spisih razvijal je v članku »Životo-
pisje« v .^Jurčičevih Listkih" str. 16, kjer se izraža proti temu,
kako je Lesar opisal Debeljaka, Urbas pa Gosto. *^)

Razumljiva je torej, da se je izredno zanimal za Cirila in
Metodija ; uže v Razlagovi „Zori" 1853. leta**) se nahaja njegov

*) Po vsem Štajerskem v letih 1860—1890. ni bilo tako spretnega agita-
torja za narodne slovesnosti in narodno probujo, kakor je bil Raič. Da se je
praznovala Miklošičeva sedemdesetletnica, je uže jedno leto poprej z dr. Požarjem
in pisateljem te knjige navduševal Ljutomerčane. Radi Vrazove svečanosti je
dne 19. avgusta 1880. Muršcu pisal ta-le list: „Prečastni gospod! Dne 3. sep-
tembra t. 1. kanimo v družtvu z brati Hrvati velikanski proslaviti TOletnico mi-
lega nam prerano umrvšega St. Vraza. Slovenec, navadno počina vsako delo z
Bogom. Tako je tudi ob tej svečanosti odbor odločil, da prične navedenega dne
slovesnost se sv. mešoj pri Jeruzalemu v ondešnji kapeli. Prečastni gospod! Vi
ste bili iskreni prijatelj Stankov, služili ste pri sv. Miklavži kakor duhovni pastir
dobrega spomina, preprijazno Vas toraj drzne prositi svečanostni odbor, da bi
Vaša blagost račila za Stanka ob jednajstih sv. daritvo opraviti, kar bode toliko
odličnejšega pomena, ker bodete onokrat že zlatomašnik, k čemur Vam omenjeni
odbor najdostojnejše čestita."

10

146 Zgodovina slov, slovstva. III. del.

spis »Ciril i Metod« po Palackem, Šafafiku, Kopitarju in drugih
zgodovinarjih; navdušila gaje v Mariboru sijajno obhajana Cirilova
tisočletnica. L. inSi.'"") je nameraval na novo izdati njiju životopis,
a nenadne razmere zaprečile so to delo. V prvi dobi svojega pisa-
teljevanja se je posebno zanimal za narodne pripovosti in je raz-
glasil v „Zori" 1852. 1. povest: »Erbosajdan«,'"i enaki pripovesti
sta »Balin«,'"i »Neman in Belana«.*'*! Z velikim veseljem je po-
zdravljal vsako napravo, ki bi pospeševala duševni razvoj Slo-
vencev; o »Slovenski Matici« je pisal uže 1865. 1."') v „<SZot>." ;
bil ji je pozneje zvest podpornik in odbornik. Izvrstne so njegove
»Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru«^") in nastopnega leta
»Prekmurski knjižniki pa knjige«. Ker je Raič izmed vseh Slo-
vencev najbolj poznal Prekmurce, ga je naprosil Jagic, naj mu na-
piše razpravo o tem predmetu ; Raič pa ni imel časa za to.

Za »Slovanstvo« "') je opisal »Bolgare« oziram na 1. bivališče,
2. bivalstvo, 3. gospodarstvo, 4. duševne in fizične razmere, 5. zgodo-
vino, 6. bolgarski jezik in 7. bolgarsko slovstvo. Članek je temeljit
v vsakem obziru, in konča s temi krej)kimi besedami : »Stopaj čvrsto,
mili mi pa mrzko tlačeni narod bolgarski, na častno pozorišče in
hiti v kolo mnogobrojnih bratov.« Slika Raičevega pisateljevanja
bila bi nepopolna, ko bi ne popisali tudi, kako je Raič zagovarjal
slovenski narod; boriti se za pravice slovenskega jezika v šoli in
v uradih, to je bil njegov pravi živelj. »O značaju*^) slovenskega
naroda« pišoč povdarja, da so Slovenci pobožni, delavni, da lju-
bijo nedolžno veselje in svoj materin jezik ; in ta jezik mora zavla-
dati v prvi vrsti v šoli. Prašaje »Kdo naj lika slovenščino ?« *''') odgo-
varja sam, da naj bi duhovniki govorili v lepi slovenščini ; cerkveni
uradi naj se poslužujejo slovenščine, zato je dostikrat zahteval,^*)
da bi vsi Slovenci morali imeti jedno skupno bogoslovsko učilišče.^')
Imena v cerkvenih maticah morajo se pisati pravilno, kakor zahteva
narodna čast.^**!

V ta namen je spisal za duhovske urade „Slovarček" ^^'') knji-
žico na pomoč narodnemu duhovništvu.« Sam je hotel stroške
plačati, da bi se učila staroslovenščina na Mariborskem bogoslov-
skem učilišču. („Slov. Narod" 1883. št. 43.) Predlagal je, da bi se
osnovala slovenska šolska matica,^'') ki bi 1. izdajala šolske
knjige, 2. osnovala knjižnico in 3. svoje glasilo za vsa slovenska
šolska društva. »Slovenskim dijakom« ") govoril je dvakrat na srce,
vnemajoč jih za domovino. »Izreja mladine« ^") mu je bil predmet

Pisatelji. 147

za taborski govor v Ormožu. Da se uvede slovenščina v vse urade
na Slovenskem, v duhovni.ške in posvetne, zahteval je opetoma ;^')
v tem obziru se je posebno gorko potegoval za ptujski okraj. ^")

Njemu , zagovorniku naroda , so se posebno važni zdeli
»Tabori slovenski« ") in je vse svoje življenje odločno zagovarjal
»Zedinjeno Slovenijo«.^*) Nekateri njegovi uvodni članki so »Kako
smo'?«^'') »Slovensko duhovniško uradovanje«,'") »Odprto pismo
visokorodnemu gospodu namestniku Stirskemu baronu Kiibecku«,^')
»Zdramimo se«.^''i »Kako se nam Slovencem žvižga v seji okrajnega
šolskega sveta ?«'") »Zlokobnik.« *") Ko 1872—1875. leta Slovenci
niso bili složni glede poti, po kateri bi priborili pravico sloven-
skemu jeziku, je Raič z Geršakom vred skušal napraviti spravo med
Staro- in Mladoslovenci ; dotično zanimljivo dopisovanje med njim
in Bleiweisom glej „Mat. Letop." 1888, str. 38 — 39.*')

Predlagal je, naj na Dunaju osnujejo Slovani avstrijski časopis,
v kateri bi vsak avstrijski Slovan pisal v svojem narečju, dopi-
saval pa je tudi v nemške časnike, n. pr. „Ost und WesV\ „Zu-
kiinft", „Siiclsteirische Post" ; bil je deželni in državni poslanec, kar
ga je položilo prerano v grob. Njegova pisava je bila tako zna-
čilna kakor Levstikova ; odhkovala se je po kratkih, bujnih izrazih,
nenavadnih besedah in mnogih deležjih; vse to se mu je očitalo,
on pa se je krepko branil.

Toda Raič ni samo pisal, še mnogo več je deloval, in sicer
uspešno deloval z živo besedo; bil je v vsakem obziru rojen go-
vornik, kakošnih smo imeli Slovenci še malo. Posebno rad se je
pa tudi na to stran izobraževal čitajoč govore raznih slavnih, zlasti
čeških govornikov. Kdor ga je kedaj videl o slovesni priliki, ta se
je takoj osvedočil o njegovi nenavadni nadarjenosti. Njegova po-
stava, globoko prepričanje, krasna, gladko tekoča beseda, njegov
krem.eniti značaj, ne hrepeneč niti po časti niti po imetku — vse
to mu je pridobilo srca vseh, da, tudi spoštovanje nasprotnikov.
V izredni svoji gostoljubnosti je imel le ta jedini idealni namen,
vzgojiti zlasti v učeči se nadarjeni mladini sebi jednakih značajnih
delavcev za slovensko stvar.

Ivan Macun (1821--.1883)

porojen vTrnovcih blizu Ptuja, 1845. 1. suplent v Celju, 1846— 1850. 1.
v Trstu, profesor v Zagrebu 1851—1860.; 1860—1861. v Ljubljani,
do 1870. leta zopet v Zagrebu, potem na I. državni gimnaziji v

10*

148 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Gradcu. Narodno zavest sta vzbudila v njem dr. Kramberger in
Dav. Trstenjak in součenec na graškem vseučili.šču Malavašič ; med
modroslovci je on najiskrenejše budil narodno zavest in je uže
1843. 1. v nemškem jeziku pisal o slovenskih prostonarodnih .šolah;*}
leto potem pa o Slovencih na Kranjskem in v sosednjih deželah.

V slovenskem jeziku je začel pisati 1847. leta. objavivši v
^Drobtinicah" »Drobtinco jezikoslovno z posebnim pogledom na
grčki in slovenski jezik«. V klasičnem jezikoslovju ga je najbolj
zanimala grščina, za katero je Hrvatom priredil dve učni knjigi.^)
Ti knjigi sta bili prvi, ki sta bili pisani v smislu novega učnega sistema
in sta v hrvatsko-srbskem jeziku prvi te stroke ; tudi za latinski in
nemški ") jezik je pisal Hrvatom učne knjige in opetovano pisal o
Gunduliču*) in o krasoslovju. Leta 1856. je v „Nevenu" napisal
potopisne črtice o Bohinju in Bledu ; 1862 — 1864. 1. prevode iz
ruskega za „ Pozor" in ,, Danico".

V slovenskem slovstvu je začel marljivo delati v Trstu, kjer
je takrat bival domoljubni in neutrudno delavni rodoljub in slo-
venski pisatelj Simon Rudmaš, izvrsten ravnatelj ; ta je ugodno
vplival na Macuna. L. 1848. je objavil razglas,'') da hoče izdati knji-
žico, ki bo razdeljena 1. v politični in 2, narodni del; take vsebine
pa nima nobena njegovih knjiga; morda je pozneje izpremenil načrt,
kajti Stanko Vraz "i ni prav razumel njegove nakane, ker govori o
knjigi, ki bi utegnila namenjena biti gimnazijskim in licejskim
učencem. V tem smislu je izdal „Cvetje'\^) ki je služilo učencem
srednjih šol. dokler niso dobili primernejših učil. Pridejal je tudi ne-
koliko hrvatskih pesnij.

Ko je 1860 — 1861. leta služboval v Ljubljani, je spisal za
Riegerjev „Naučny slovnik" in pozneje ^Narodnim Novicam" "*}
članek o slovenskem slovstvu ; ta sestavek, nekoliko pomnožen, je
izšel v posebni knjižici. Ker sam skromno omenja, da ne namerava
obširno pisati, nego mladini pot pokazati za samostalno delovanje,
se tudi ne sme soditi se stališča stroge znanosti. Miklošičevi sedem-
desetletnici je posvečena knjiga, v kateri opisuje slovstveno delo-
vanje štajerskih Slovencev") (1883. 1.). Dasi ga je spis stal
gotovo mnogo truda, bi vender ob vsem tem bil lahko porabil
več virov za življenjepise in dela posameznih pisateljev opisal
točneje ; v prvem delu je navedenih mnogo štiijerskih Slovencev,
ki so pisali nemški, kar bi se bilo morda bolje omenilo pod črto,
ali pa celo izpustilo. Slovenski pisatelji, ki so živeli na Hrvat-^kem,

Pisatelji. 149

n. pr. Kobe, Raič, Tušek, Erjavec, pišejo navadno izborno sloven-
ščino, ker jim temeljito znanje hrvaščine hodi na korist, uprav na
Macunu pa tega ne opazujemo. Sam je uže 1848. 1.'") priporočal,
naj se Slovenci poprimejo hrvaščine radi njene lepote ; zoper ta
predlog- se je pa krepko uprl dr. Sim. Subic.^'1

Macun je rad naznanjal slovenske in hrvatske knjige,'") n. pr.
prevod prve knjige satir Iloracijevih, izdelan po dubrovniškem
pisatelju Mihi Bono (f 1738). Nagovarjal je Slovence, naj podpirajo
Kukuljevica Sakcinskega, da mu prijavljajo podatke o življenju slo-
vanskih umetnikov, kiparjev in slikarjev.*'^) V „Slov€niji" je tudi
popisal svečanost »Slavjanskega druživa« v Trstu ; v »Novicah"
1862 — 1863. 1. o narodnosti slovanski, o domoljubju, o panslavizmu.
V spisu »Slovenska terminologija v obče in posebno jezikoslovna«,^*)
je spravil to vprašanje v tok in se trudil, da bi slovensko termi-
nologijo zbližal hrvatsko-srbski ; opisal je zgodovino stolice sloven-
skega jezika na graškem liceju '^) in življenje Andreja Sege.^i

Izvršujoč opis jMacunovega slovstvenega delovanja navedemo
še tri njegova dela, v nemškem jeziku izdano razpravo o pomno-
ženju ur za latinščino v nižjih razredih,^^) četrto izdajo Veseličeve^'')
(Frohlich) slovnice »ilirskega« jezika in »Macchiavelli als Dichter,
Historiker und Staatsmann«, v programu prve državne gimnazije
v Gradcu 1874. Njegovo delovanje je bilo preraznovrstno, da bi
se bil mogel temeljito vglobiti v kak predmet; prirejanje šolskih
knjig za dejansko porabo, mislim, daje bila njegova glavna vrlina.
Za časa njegovega kratkega bivanja v Ljubljani so mu hvaležni
dijaki poklonili pesmico v spomin.

Franc Srol (1829 — 1886) od sv. Lovrenca v Slovensltih Goricah, umrl
župnik v Ljutomeru 1886. — L. 1853. je začel pisati v „iVoi"ice" kratkočasnice,
n. pr. »Kaj je Vilčekov Drašek videl po svetu?«, v „ Danico^, n. pr. »Deklici,
varujte se plesa< ; življenjepise v „D)-ohtinice'', n.pr. »Ana Lackova< {„Drobt.'' 1859),
krajepise, n. pr. »Sv. Trojica v Slovenskih Goricah {„Droht." 1869), zlagal nagrob-
nice prijateljem. »Rožice na grobec Jan. Karba«. {„Dan.'^ 1864.) Slovenščina mu
teče gladko.

Janez Majciger, por. v Kranjski gori na Kranjskem 1819. 1., od 18-58 I.
učitelj slovenskega in klasičnega jezikoslovja na mariborski gimnaziji. Marljiv
učenec celovške gimnazije, se je kmalu poskusil v Janežičevi „Slov. Bčeli'^, kjer
nahajamo od njega nekaj narodnega blaga, n. pr. »Mlinarica", narodna povest ')
»Bratovska ljubezen«.-) Kakor Suman. in Janko Pajk ima tudi Janez Majciger
velike zasluge za prvi razvitek Slovenstva v Mariboru; bil je namreč odbornik
čitalnice, kjer je 1869. 1. imel govor »o materinem jeziku*.^) Za Ciril-Metodijevo
tisočletnico je priredil Bil-ega knjigo za Slovence. Ko so mariborski Slovenci

150 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

1863. 1. temelj položili »Matici Slovenski <, je bil tudi Janez Majciger med onimi,
ki so položili 50 gld. na altar domovine in je bil tudi med prvimi pisatelji našega
znanstvenega zavoda, sestavivši z Raičem in Fleteršnikom »Slovanstvo«. Njegov
zanimljivi spis »Uirich Lichtenstein« {„Kres" 1882) dokazuje, kako razširjena je
bila slovenščina na Koroškem v trinajstem stoletju. Svojemu prijatelju Ivanu Maeunu
je postavil lep spomenik v „Kresu'* 1883. 1. Svojega bivšega tovariša na gimnaziji
mariborski in poznejšega glavnega sotrudnika „Krtsu^, Dav. Trstenjaka, je pod-
piral s koristnimi spisi, n. pr. »Voda in njena moč«, kakor si jo misli prosti narod
na Štajerskem (nKres" 1883). »Zrak in njegove moči« v domišljiji in povesti
štajerskih Slovencev {nKres" 1884).

3Iihael Žolgar,^) por. 1833. 1. pri Sv. Petru v Medvedjem Selu na Malem
Šlajerju, je bil po dovršeni gimnaziji nekaj ("asa bogoslovec v Mariboru, potem
modroslovec v Gradcu, učiteljeval je na gimnaziji v Celju, profesor v Kranju 1868. L,
v Celju od 1872. I. do svoje smrti 2. februvarija 1890. Bil je odbornik »Matici
Slovenski«, soustanovnik „Fopotnika'^ , založnik in poldrugo leto tudi urednik.
V celjskih gimnazijskih izvestjih je pisal 1866. 1, o slovenskem glagolu. 1867. 1,
o slovenski sklanji in 1873. 1. o narodnem pesništvu v kranjskem gimnazijskem
izvestju, 1872. 1. o različnosti v slovenskem ljudskem jeziku. Priporočal je v tem
sestavku, naj se nabira narodno blago. V drugo stroko spada sestavek »Pogled
na atiško zgovornost« v gimnazijskem izvestju v Kranju 1869. 1.

Dr. Josip K r a n j C (1821— 1875i

iz občine Skale blizu Velenja pri Celju, je bil v letih 1842 — 1848.
odgojitelj bogate rodbine Kodoličev, nadaljujoč pravoslovne nauke
samouk. Z rodbino je bil po zimi v Gradcu, po leti v Radgoni in
je hkratu prakticiral na graškem in radgonskem magistratu. L. 1847.
je v Celovcu napravil kazensko-sodniški izpit na prizivnem sodišču.
Delujoč v »Slovanskem klubu« in v domačem volilnem okraju
izvoljen poslancem v državni zbor, ni mogfl dalje rigorozirati.
Poslanstvo pa ni bilo za njegovo naravo. Dne 2. avgusta 1849.1.
je postal v Gradcu doctor juris in je potem dobil na graškem
vseučilišču stolico avstrijskega državljanskega in kazenskega prava
s slovenskim učnim jezikom (1849/50. leta). Težka je bila naloga,
juridičnirti pojmom najti primernih izrazov; v to svrho je preložil
do meseca julija 1870. 1. državljanski zakonik, obsezajoč 1502 para-
grafa, in ga je ministerstvu jircdložil s prošnjo, da ga natisne.

L. 1851. je nadaljeval prejšnja predavanja. Docent je bil štiri
leta; ker pa je sovraštvo proti slovenski stolici vedno naraščalo,
pobrigal se je za advokaturo in se oglasil k dotičnemu izpitu, pa
ga niso pripustili, ker se je vršila preiskava zoper njega radi njego-
vega vedenja 1848. 1. Da bi dospel do advokature, prosil je za
službo pomožnega poročevalca na ljubljanski linančni prokuraturi,

Pisatelji. 151

katero je nastopil 1854. 1. Prosil je za odvetniško mesto v Celju,
pa se je moral umakniti mlajšemu tekmecu. Radi tega je potožil
svojemu pokrovitelju, grofu Thunu, ki ga je imenoval vseuči-
liščnim profesorjem avstrijskega civilnega prava v Sibinju. To
službo je opravljal od 1855 — 1871. 1., ko je prišel v Inomost in
leto pozneje v Prago.

Po njegovi smrti je izdal profesor Pfaff imeniten tolmač
avstrijskega civilnega prava iz Kranjčeve zapuščine »Sjstem des
oesterreichischen allgemeinen Privatrechtes«/) 1885. Zanimljiv je
za nas Slovence predgovor, v katerem Pfaff priznajo, da je v
Kranjcu nenavadno spoštoval človeka, tovariša in učenjaka. Izmed
njegovih učencev v Gradcu omenimo Razlaga, Rozino in Lovra
Tomana. Kranjčev prevod civilnega zakonika je dobil Cigale v roke
in predelal vsega, ker Kranjc ni bil toliko vešč slovenskemu jeziku,
da bi bil mogel tako važno delo dovršiti izvrstno ; a on, kot prvi
prelagatelj tega zakona, ima za to stroko v našem slovstvu mnogo

zaslug.

Dr. Radoslav Razlag (1826—1880)

iz Radoslavcev blizu Ljutomera, se je začel zavedati slovenske
narodnosti učeč se pravoznanstva na vseučilišču v Gradcu ; utrjevale
so ga v teh nazorih knjige Safafikove in Kollarjeve. Bil je odvetnik
v Brežicah na Štajerskem, preselil se v Ljubljano in šel zopet v
Brežice. Kakor večinoma vsi pisatelji, porojeni ob hrvatski ali
ogrski meji, poprijel se je tudi on takoj s početka ilirske ideje in
je govoril za to. naj se v Zagrebu osnuje jugoslovansko vseučilišče,*)
naj se v Slovencih vzajemnost goji na ta način, da bi „Slovenska
Bčela" prinašala sestavke tudi »v ilirskem« narečju. Izvršujoč
to misel, je izdal 1851. 1. knjižico „Zvezdice",^) ki je imela namen
»razplamtiti serdca vruča za Slave slavu, za rod ljubljeni i dom
predragi«. Ko je ugovarjal St. Kociančič. da so ti nazori »krivoverni,
nekristijanski«, se je zagovarjal v „Slov.Bčeli" 1851., 172. str. Iste
nakane je naglašala tudi njegova „Zora jugoslovanska" 1852.

Večji del vsebine je napisal Razlag sam, n. pr. »Divotvornost«
(romantika), narodne pripovedke o vilah, zvezdah, življenjepise,
starožitne črtice in pesmice. Drugi tečaj je izšel v Zagrebu.*) V
predgovoru se povdarja, da so sestavki drugega tečaja nekaj
ilirski, nekaj slovenski in da se nekaj približujejo občni sloven-
ščini na podlagi staroslovenščine in ruščine. Tem nazorom nasproti
sta se oglasila Cegnar *} in Podgorski ') z Blei\veisom vred in sta

152 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

imenovala to mešanico »lunin« jezik. „Zore" potem ni bilo več na
svetlo. Idealno nadahiijen Slovan, izlival jt; rano svoje čute v pesniško
obliko, n. pr. »Ljubav«,") »Prijateljici«;') v prvi pravi, da ljubi
Boga, Slovane in krasno devo. Tudi v ,,Zori" je objavljal pesmice.
Znal je ceniti vpliv, ki ga ima lepo petje na človeško srce ; prav
je torej pogodil, da je izdal zbirko pesnij z naslovom „Pesma-
rica" ISOS.**) Ta „Pesmarica" ima tudi nekoliko hrvatskih pesnij,
ki izražajo Razlagovo mišljenje, da je treba bližati se Hrvatom.

Istim načelom zvejst, razlagal je v zboru »Slovenije«, poli-
tičnega društva v Ljubljani, jugoslovanski program v tem smislu,
da se mora »vsak misleči južni Slovan držati mislij, izraženih v
načrtih narodnega jedinstva v Sisku 8. novembra, in v Ljubljani
1. decembra 1870., kajti slovenski jug bode dragocen biser v kroni
habsburške dinastije«.") Posebno je povdarjal gospodarstveno stran.
Na to stran kaže tudi »Odprto pisemce, komur je mar«,'") v ka-
terem kaže, da bi naši mladini ustregel časopis, ki bi razkladal
staroslovenščino, slovenščino in ilirsko narečje z ozirom na vse-
slavjanska narečja. Z nastopom ustavne dobe 18G1. 1. je pozdravil
važno dobo za narode raznojezične Avstrije,*') omenjajoč, da Slovan
ne stavi svojega naroda ne nad ne pod kristijanstvo in svobodo.

Od te dobe se je brigal za vse strani javnega življenja in
narodnega gospodarstva. Ker je bil izvrsten jurist in jednajst let
prelagal zakone za Štajersko, lotil se je 1862. 1. velevažnega posla,
slovenskim juristom priti na pomoč s knjigo „Slovenski Pravnik"^'}.
Z ustavno dobo je stopil Razlag iz ozkega literarnega delovanja
na široko polje javnega delovanja. Z navdušenjem je bil izvoljen
1865. 1. v Celju v štajerski deželni zbor; potem je bil izvoljen tudi
v državni zbor in je tam priznanje priboril sebi in slovenskemu
imenu. V debati o konfesijonalnih postavah je napravil tak vtis. da
si je cesar dal po Lasserju poročati o njem. Z Zamikom, Mošetom
in Vošnjakom je ustanovil politično društvo »Slovenija« in bil
izvoljen za odbornika. Ko se je ustanovilo učiteljsko društvo »Šola«
1872.1, je prevzel predsedništvo, ker se Je jako zanimal za šolstvo.

Pri Prešernovi slovesnosti v Vrhi 1872. 1. je v imenu pisatelj-
skega društva ocenil slavljenca v slovstvu slovenskem. V ljub-
ljanskem deželnem zboru je bil namestnik deželnemu glavarju in
je vzbudil odločen upor v mlajših rodoljubih, ko je nekoč govoril
nemški. Namerjal je izdajati slovenske in obče slovanske koristi
zastopajoči v nemškem jeziku pisani mesečnik „A(1na", katerega

Pisatelji. 153

prva in edina številka je bila tiskana v Miličevi tiskarni. Imeno-
vanje deželnim glavarjem za Kranjsko 1871. 1. pod ministerstvom
lIohenwartovim ga je odvrnilo od te namere. Krepko je podpiral
»Matico Slovensko« in druga narodna društva. Onevoljen po javnem
delovanju je šel nazaj v Brežice. Podpornik je bil pesniku Josipu
Cimpernianu, ki poje o njem :

Sovražil si hinavstvo dvojezično
In domoljubiiost otlo, prenapeto,
A za namero blago si prifeto
Zaščitnik stal, podpornik nepremično.

Ivan Geršal-, rojen 1838. 1. pri Sv. Petru pod Sv. Gorami blizu Sotle, bi
imel biti 1870. 1. z dr. Kranjcem in dr. Ribičem imenovan za docenta na graškem
vseučilišču na pravniško fakulteto; državni zbor pa je odbil podporo, uže dovo-
ljeno za ta predavanja. Potem pa je Geršak dobil notarijat v Ormožu, kjer živi
še sedaj. Mnogo je nanj vplival Božidar Raič, ki mu je bil zvest prijatelj, v po-
prejšnjih letih pa gotovo profesor J. Grašič, na celjski gimnaziji, ker je Geršak
zložil »Slovo od čast. gosp. J. Grašiča, c. kr. profesorja na gimnaziji Celjski".
Peta in zadnja kitica slove :

Z Bogom, jednoglasno Tebi kliče tužni zbor
U življenji verno ol)dajajoče Te mladine,
Akoravno v miru zapustiš nas skor,
Srca pak hvaležnega spomin nii<oij ne mine; —
Vejico posadim na predrago mu gomilo,
i^lavulj pel po Tebi bode ondi pe^em milo.

V poprejšnjih letih se je kakor marsikateri slovenski pisatelj pečal z jezikoslovjem
ali vsaj s slovničarskim delom in razjasnjeval „Stavek, obsodek in prisodek", potem
se je obrnil na dnevna vprašanja in razpravljal „ Parlamentarni jezik",') razglasil
razsodbi o celjski razstavi.-) Da bi ljudstvo poučeval o javnih poslih in dnevnih
vprašanjih, je začel izdajali: ,,CitalHico^'. Sodelovali so: Borovski, dr. Gorenec,
dr. Prelog, dr. Šubic, Ogrinec, Gabron, Zličar, Ravnikar, dr. Muršec, Suman,
Pleteršnik. Največ sestavkov je napisal izdajatelj sam, namreč spis „0 obrestih
in obrestnih postavah" sega globoko v občno gospodarstveno vednost in je določil
po zakonih ponudbe in poprosbe naravo pravih obrestij; potem kaže, kako
se je godilo obrestim in kakovi zakoni veljajo zanje. Sestavek „Banke in papir-
nati denar" nam razjasnjuje zgodovino bankinih naprav; spis „0 številnih lote-
rijah" kaže strastnim igralcem, kako primeroma malo dobivajo za svoj zastav-
ljeni denar. Nauk „o skerbslvu in varstvu" je posebno koristen, pa nedovršen.
^Katekizem avstrijskega ustava" (II. z.) temeljilo poučuje o vladanju; „o dragini"
pravi, od kod izvira, kakšne ima nasledke in kako se more odpraviti. V nastopnih
zvezkih je razjasnjeval socijalne razmere na Avstrijskem, Francoskem, opisal
županovanje (III. in IV. zv.), razlagal povestnico avstrijsko, govoril o solnem
davku in o prostonarodnih šolah. S tem listom je oral ledino v slovenskem
slovstvu, in so ga pohvalili vsi strokovnjaki; kajti marsikatera tvarina se je
obdelovala tu prvikrat. Uvod tej knjigi je bil spis: »Uvodni razpravek o na-
rodarstvu" v ,,Novicah" 1864. leta ; proti izrazu „narodarslvo" pa so se slišali
krepki glasovi. Za gospodarstveni in kulturni razvilek Slovencev v Ormožu ima
Geršak veHke zasluge. * * *

154 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Sirnon RudmaS (1795 — 1858) iz Št. Vida v .Junski dolini na Koroškem,
je služboval kot kaplan v Dobrli vesi in v Št. Andražu, od 1829. 1. kalehet in
vodja glavne šole v Celju, od 1837. 1. vodja normalke v Trstu; 1850. leta šolski
svetovalec in nadzornik prostonarodnim šolam na Koroškem. Kako priljubljen
je bil v Celju, se vidi iz tega, da so se ob njegovi smrti v njegov spomin od-
petih bilj v farni mestni cerkvi udeležili učitelji, učenci in meščani. Njegova
stroka je bila računstvo; posebno je skrbel za učila v prostonarodnih šolah.')
Da bi učitelji mogli uspešno rabiti knjigo, je uže leto poprej v ,.Slovenslci
Bčeli" (1851 X.) spisal „Kratek navod v številoslovje". Tu povdarja izrecno, da,
hoče on, nadzornik koroških šol, učiteljem svoje domovine priporočati to, kar
je videl dobrega in veselega uspeha v tržaških šolah. V Slomškovi knjigi ,,Po-
ročilo pot7-ebnih umikov za itedelske šole'^ (V Beču 1854) se njemu pripisuje
oddelek-) »Številoslovje" (str. 373 — 423), kjer se nahajajo „čvetere rajtbe drobežev,
premere in ravnomerine. prosta tristavka, verižni račun, izrajtba obresti, dru-
štvinski račun, izrajtba zmesi, dobička in zgube id." V Trstu je podpiral slovanski
živelj na vse načine, na Koroškerg je podpisal povabilo k družbi sv. Mohorja.

Karol Robida (1804 — 1874) iz Male vasi pri Jezici poleg Ljubljane, postal
je 1825. 1. benediktinec in učil naravoslovje in matematiko na liceju. potem na
gimnaziji v Celovcu. Pomagal je ustanavljali družbo sv. Mohorja in bil od 1852. 1.
do smrti njen odbornik. ^Novice" je podpiral takoj s početka, istotako ..Drob-
tinice". Delal je v slovenskem slovstvu v dveh strokah, spisal je dve izvirni
knjigi iz zdravniške stroke, namreč „Zdravo telo" in „Domači zdravnik",^) po-
slovenil je „Domače živinozdravništvo" .-) Za prvo je tvarino nabral deloma
sam po svojih izkušnjah, deloma posnel po „Novicah". V drugi knjigi priporoča
nživljavo", katere se je treba držali, da človek živi dolgo. „Xovice" (1854. 154)
so mu očitale, da je bolezni uredil po abecednem, ne po anatomičnem redu in
da mu je terminologija včasih nedoslatna. V predgovoru druge knjige pripove-
duje, da je iz „Novic" pridejal to, kar se mu je zdelo potrebno. Iz druge stroke
je spisal ^Naravoslovje" 1849. 1. V predgovoru razlaga korist naravoslovja v
duševnem in telesnem obziru, razlaga težavo, tako Ivarino razlagati Slovencem ;
radi tega je tudi izpustil matematično fiziko. Po svojih sestavkih, v nemškem
jeziku izdanih v izvesljih celovške gimnazije, zaslovel je tudi izza meja slovenske
domovine.

Matija Majar Ziljski (1809—1892)

iz Goric v Ziljski dolini na Koroškem, se je nemščine naučil doma
od očeta, slovenščine pa iz Japljeveg-a svetega pisma, katero je
moral citati očetu dan na dan. Dvanajstleten dečfk je prišel Majar
v celovške latinske šole, kjer mu jo bil učitelj koroški rodoljub
Mat. Ahacelj. Licejske študije je dovršil v (jradcu, nato je vstopil
v celovško bogoslovnico, v kateri so se takrat vzgajali bogoslovci
krške in lavantinske škofije. Tista leta je bil v semenišču duhovni
oče ali špirituval Ant. Mart. Slomšek, za čegar knjigo „Troje
Ijuheznivih otrok" iz 1838. 1. je Majar priredil povest »Pavle Ilra-
stovski«.')

Pisatelji. 155

Po dovršenih bogoslovskih naukih je nastopil Matija Majar
1837. 1. svojo prvo službo ekspeditorja v knez.-škofijski pisarni,
kjer se je poleg- stanovskih dolžnostij uril v slovanskih narečjih,
katerih se je naučil temeljito. Potem pa je služboval po raznih
krajih za kaplana, dokler ni 1851. leta dobil mesto župnika v
Gorjah.

Pridno je nabiral užc tista leta narodno blago, in ko je Stanko
Vraz nabiral po Koroškem narodne pesni, spremljal g-a je Majar
in mu izročil bogato zbirj^o pesnij in napevov. Izza časa, ko je
Majar bil v kn. -škofijski pisarni, naj omenimo tudi njegovo obče-
vanje z Urb. Jarnikom, ki ga je navduševal za narodno, znanstveno
in politično delovanje, posebno pa ga je vspodbujal za slovansko
književno vzajemnost, za kar se je Majar trudil in boril vse svoje
življenje. — L. 1843. je potoval po Goriškem, Beneškem in Tržaškem
in to potovanje obširno popisal v Vrazovem „Kolu".')

L. 1846. je izdal Majar prvo samostojno knjigo ^Pesmarica
cerkvena'\^\ prva knjiga, ki se je tiskala na Koroškem v gajici. V
tej knjigi pojasnjuje pomen narodnega pesništva, in je objavljenih
81 različnih pesmic, ki se pojejo po vsem slovenskem svetu. Ko
je dal cesar Ferdinand 15. sušca 1848. 1. vsem narodom ustavo,
je Majar takoj spoznal važnost te ustave ter je budil svoje rojake,
naj se oprimejo podeljenih pravic.*) Ko so se vršile voHtve za
Frankobrod, je opominjal on svoje rojake z Andr. Einspielerjem,
naj nikar ne hodijo volit. To je bilo tudi vzrok, da so ga Nemci
zvali hujskača ter toliko časa pritiskali na celovškeg-a vladiko
Lidmanskega, dokler ga ni prestavil iz Celovca — bil je namreč
kaplan v stolni cerkvi — na Sv. Višarje. Ali tudi tukaj ni Matija
Majar utihnil, ampak je navduševal trume romarjev, ki so prihajale
na božjo pot, ter, kakor zmiraj, pridno dopisoval v razne slovenske
časopise.

L. 1846. je popisal tudi slovensko slovstvo, katero je izšlo
v Slomškovih „ Drobtinicah". Posebno so ga zanimale šolske stvari
in on sam je spisal mnogo šolskih knjig, ki nam kažejo Majarja
vzornega učitelja.*) Tudi ilirski pokret na Hrvatskem ni ostal brez

*) Matija Majar je dne 2. junija 1850. L Muršcu, ko »najbolj praktičnemu
in najbolj iskrenejšemu vlastencu" pisal obširen list, v katerem po treh ali štirih
odstavkih ponavlja vedno: „Mi politične novine imeti moramo," in nasvetuje :
^Pišimo za napred u jugoslavenske novine," ter našteva koristne nasledke ta-
kega dela.

156 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

vpliva na Majarja. ter se je tudi on poleg Stanka Vraza najodločneje
potrgoval za združitev jugoslovanskih narodov ter izdal tudi knjigo,^)
v kateri nam dokazuje način te združitve.

Ker je dobro vedel, koliko koristi ljudstvu urejena šola, je
1856. 1. sestavil in odposlal na vlado obširno spomenico, kar mu
je nakopalo mnogo skrbij in truda. Mnogo se je bavil s slovanskim
jezikoslovjem in je posebno opažal književno delavanje slovanskih
narodov. Udeležil se je 1863. 1. velikih slavnostij v Zagrebu, pri-
rejenih ob tisočletnici sv. Cirila in Metodija. Tem povodom je izdal
knjigo »Sveta brata Ciril in Metod«. '*r Vedno se je trudil, da ures-
niči svojo misel o slovanski vzajemnosti, zato je izdal 1863 — 1865. 1.
»\'za)emni pravopis«.') Ta knjiga je priča o njegovi marljivosti in
znanosti slovanskih jezikov. Vzajemni pravopis obsega »zajedno
šest slovnic scela jednako urejenih, to je cerkveno-slovansko, rusko,
hrvatsko-srbsko, češko, poljsko in vzajemno-slovansko«. Majarjevo
prizadevanje za slovansko vzajemnost kaže tudi večina dopisov, ki
jih je pošiljal od 1856. — 67. 1. „Novicam" (večinoma o Vzajemnem
jeziku.) Leta 1867. je izšla „Slovnica ruska za Slovence'' ^]

Okoli 1860. 1. se je osnovalo v Moskvi »Društvo prijateljev
naturopisja«. ki je priredilo 1863. 1. stalno narodopisno razstavo.
Povabljeni pa niso bili le ruski, ampak vsi slovanski narodi. Slo-
vence je zastopal M. Majar, ki je oskrbel marsikatero znamenito
reč na svoje stroške. Ker so ga vabili, naj si ogleda še sam
»vystavo« , odpravil se je res z mnogimi drugimi slovanskimi
rodoljubi na daljno pot. Zapustil je pa Gorije, ne da bi bil povedal
prej ljudem, kam da potuje. Na vseh večjih krajih Rusije, koder
se se vozili, sprejemali so jih po slovanskem običaju s kruhom in
soljo. Preko Varšave, Orodnega, Ostrovega. Pskovega in Vilne so
dospeli v Petrograd, kjer so prirejali njim na čast velikanske slav-
nosti, in sam ruski car jih je vsprejel v posebnem zaslišanju. Iz
Petrograda so šli v Moskvo, kjer so si ogledali »vystavko<«, potem
pa so šli zopet nazaj preko Petrograda domov. — Ko se je Majar
mudil v Rusiji, raznesle so se o njem čudne govorice, posebno
pa potovanje na — Rusko je dalo povod mnogemu sumničenju.
Ker je bil zapustil župnijo brez dovoljenja, moral seje zagovarjati
pred svojimi predstojniki ; a Majar se je krepko branil in je plačal
le 25 gld. globe (vere).

L. 1870. so Majarja povabili za profesorja latinščine, grščine
in slovanskih jezikov v Odeso na Ruskem, a on je odklonil to

Pisatelji. 157

ponudbo. L. 1870. se je Majar rado volj no odpovedal gorijanski
župniji in je bil imenovan 1871. 1. beneficijatom na Križni gori
ob Celovcu. Tista leta je zabajal Majar v razna narodna društva
v Celovcu, kjer se je po njegovem prizadevanju osnovalo politično
društvo »Trdnjava« za koroške Slovence. Tudi na raznih taborih
je gq^'oril.

Tudi na Križni gori se je Majar marljivo bavil s slovansko
vedo, dasi mu je pešal vid. Od 1873. — 75. 1. je izdajal in večinoma
sam spisoval znanstveni časnik „Slovan'',^) po starih slovanskih
knjigah in mnogih drugih virih sestavljal je obširen staroslovenski
obrednik in opisoval usodo in zgodovino cerkvenega starosloven-
skega slov.štva. Teh spisov pa ni več objavil. Poslednje njegovo
delo »Sveta Brata Ciril in Metod«'") je pisano zopet v čisti slo-
venščini. L. 1880. 30. kimovca je razglasil papež Leon XIII. okrož-
nico »Grande munus«, in ko so se leto pozneje odpravljali slo-
vanski rodoljubi v Rim. pridružil se jim je tudi Majar, dasi je bil
že oslabel.

Koncem 1883. 1. se je preselil Majar iz Celovca k češkim
bratom v Zlato Prago v vrlo češko družino vdove g. B. Sidove,
ki mu je stregla jako prijazno in skrbno, da ni pogrešal prav
ničesar. Tudi tukaj ni miroval, in dasi mu je bil oslabel vid. pisal
je dan na dan in pripravljal za tisek več spisov. Pokopan je na
Olšanskem pokopališču.

Andrej Einspieler (1813—1888)

iz Sveč v Rožni dolini na Koroškem — zato se je imenoval v
dopisih v J.Slovenijo'' »Svečan« — je bil kaplan v Bleibergu, potem
je v osmih letih služboval na dvanajstih mestih, duhovni pomočnik
na mestni župniji v Celovcu 1846 — 1852. 1., katehet in učitelj sloven-
ščine na celovški realki celih trideset let; v pokoj je šel 1882. 1.;
papežev komornik je postal jedno leto pred smrtjo. Vplivala sta
nanj Ant. Slomšek, takrat vodja duhovnemu semenišču, in takratni
stolni kaplan M. Majar.

Izmed vseh dopisnikov in sodelavcev, ki so Cigaletu pomagali
v „SlovenijV\ bil je najmarljivejši Einspieler-Svečan, ki je uredniku
včasih napisal tretjino lista. Najznamenitejši članki so »O šolah in
šolskih zadevah«: »Nižja ali ljudska učilnica«,') »Slovenski jezik na
latinskih šolah v Celovcu«,') »Sodnijska uravnava na Koroškem«,^)
»Državni zakonik in vladni list«.*) Slovencem priporoča jedinost in

158 Zgodovina slov. slovstva. IlI. del.

svoje zastopstvo pri ministerstvu. Avstrija^) mora sezati do Balkana,
mora zediniti Slovence in nima ničesar iskati v Frankobrodu.

Temeljito je podpiral tudi „Slov. Bčelo'\ kateri je včasih nado-
meščal urednika Janežiča ; razpravljal je o pouku v prostonarodni
šoli in obširno govoril o »Slavjanih«.") Upoštevaje veliko važnost
šolstva naznanja v povabilu na naročbo,- str. 177, šolsko prilogo
z naslovom »Šolski prijatelj" .'] Priloga je do št. 5., potem ga je
tiskal kot poseben list I. Leon. Izšli so štirje letniki do 1855. 1., imajoč
blizu 400 stranij in obsezajoč pesni, poučne sestavke, povestice,
slovstvene reči, šolske ukaze itd. Starina slovenskih učiteljev na
Kranjskem, Pra{)rotnik, in mnogo drugih, so ga vrlo podpirali. Temu
listu je sledil ^Slovenski Prijatelj" ,'^) časopis za cerkev, šolo in dom.
Prva dva letnika 1856. in 1857. imata tri dele, kakor kaže naslov;
drugi in tretji del sta skupaj jedna knjiga, od 1858. 1. so vsi oddelki
jedna knjiga, in v tej obliki je Einspieler urejeval list, ki je 1878. 1.
nosil pravilno obliko „Prijatelj" do 1883. 1., ko je izšel XXXII. tečaj.
Ti letniki so prava pravcata zakladnica za slovenske duhovnike, ki
najdejo v njih dovolj primernega gradiva svojim cerkvenim govorom.
Priredil je tudi nekoliko molitvenikov.

Neumorno je delal za narodni napredek kot političen pisatelj,
ker je skoz tri leta izdajal „Slovenca" ; ^) iz sestavkov v tem listu
priobčenih je sestavil knjižico ^Političen Katekizem za Slovence" ^^")
in ustanovil list „Mir" ") 1882. 1., ki izhaja še sedaj. Tudi v nemškem
jeziku je branil pravice Slovencev v nemških listih, ki jih je
urejeval sam. Pomagal je u.stanavljati 1855. 1. »Društvo katoliških
rokodelskih pomočnikova , 18G4. I. slovensko čitalnico, 1869. 1.
»Katoliško politično društvo«.

Einspieler, začasni vodja, je podpisal povabilo za ustanovljenje
»Družbe sv. Mohorja« v „BčeW' 1852. 1., št. 1. V družbinem kole-
darju 1878. 1. j)opisuje sam zgodovino družbe. Deželni poslanec
je bil 1863., 1871. in 1880. 1.; mestni odbornik od 1876. 1. Koro-
škim Slovencem je bil I31ei\veis in Jeran v jcdni o.sebi. Telesno in
duševno živ in gibčen je v slovenskem in nemškem jeziku pisal
jedrnato in zanimljivo.

Lamhert Fcrčnik (1827 — 1887) iz Sveč v Hožni dolini na Koroškem,
ožji rojak in sorodnik Andreju Einspielerju, za kaplana slu/boval več let v Rožu,
trikrat v Žabnicali, pet let na mestni fari v Celovcu, dokler ni 1804. 1. priJel v
Žabnice za dekana. Bil je navdušen popotnik, prebodil vso Slovenijo, Rezijansko,
Moravsko, Češko, Bavarsko; njegova najdaljša pol je bila v Rim 1869. 1. Svoja
potovanja je rad popisavai v „Sloicncu", osobito pa v ^Besedniku" 1870. in

Pisatelji. 159

1877. 1., kjer se nahajajo njegove zanimive , Zgodovinske in potopisne črtice".
V tem listu je opisal K. Diirn\virtha (1875), podal , Prijateljeve črtice iz A. Jane-
žičevega življenja" (1870) ter razglašal narodno blago (1873).

Andrej Alijančič (1813 — 1894) iz Kovorja na Gorenjskem, je prišel še
deček k svojemu ujcu v labodsko dolino na Koroškem, da bi se priučil nemščini
in potem pomagal očetu pri trgovini. Ujec pa je dal pridnega in nadarjenega
dečka v nižjo gimnazijo v Št. Pavel, v višjo v Celovec: osmo šolo je izdelal
Alijančič v Ljubljani. Gorotan se mu je pa priljubil tako, da je v Celovec šel v
semenišče, kjer je nanj blagodejno vplival spirituval Slomšek. Po raznih kaplan-
skih službah je prišel 1848. 1. za župnika v .Škocijan, kjer je s prostovoljnimi
darovi župljanov popravil zanemarjeno cerkev in posebno pozornost obrnil na
šolo, po Slomškovih načelih „vrtove sv. katoliške cerkve". Leta 1855. je postal
šolski nadzornik doberloveške dekanije. „Slovenski prijatelj" iz 1856. leta ima
jeden odgovor na njegovo vprašanje, stavljeno učiteljem „Kako se s pridom čita
oddelek: ,Bog, naš ljubi oče'." Deset let je z velikim uspehom opravljal doberlo-
veško dekanijo in proštijo ter 1873. leta postal pravi kanonik in ud okrajnega
šolskega sveta za celovško okolico. Povsod se je trudil za to, da so njegovi
kaplani morali poučevati krščanski nauk v slovenskem jeziku; ud okrajnega šol-
skega sveta se je večkrat potegnil za pravice slovenskega jezika, pa žal dostikrat
brez uspeha. Odbornik „Mohorjeve družbe" je bil velika podpora gospodarskemu
odseku.

Gfegor Somer (1814 — 1893) se je narodil v Golšovem, mali vasici celovške
okolice, in pohajal v Celovcu pouk za učiteljske pripravnike. Od 1834 — 1847. 1.
je v Celovcu poučeval zasebni učitelj v najboljših rodbinah in poslušal med tem
na liceju predavanja Matije Ahaclja o kmetijstvu, sadjarstvu in prirodopisju in
napravil izpit iz slovenščine pri Slomšku. L. 1847. ga je knezoškofijski ordiuarijat
namestil za učitelja, t-erkovnika in organista v Borovljah. Ker je ministerstvo z
ukazom z dn6 11. oktobra odredilo, da se ima v prostonarodnih šolah poučevati
v materinščini, se je Somer navdušeno poprijel tega načela. Koncem vsakega
šolskega leta je izdajal tiskano „jS!apredovanje farno-šolske mladine v Borovljah".
Šolski nadzornik Rudmaš, pa tudi pohvalni dopisi v „Novicah" in v „Sloi'. Bčeli"
so priznavali njegove lepe uspehe; vsled tega je postal 1852. 1. vzorni učitelj
(ilhijterle^rcr) za dekanijo spodnjerožansko; 1853. leta pa je prišel na c. kr. nor-
malko v Celovcu. Zavladala pa je sčasoma nestrpna nemška svobodomiselna
stranka, preganjala slovenski živelj, pritirala marsikaterega slovenskega omahljivca
v nemški tabor. Sicer so ga 1867. 1. imenovali učiteljem na novo ustanovljenem
učiteljišču v Celovcu in 18C9. 1. okrajnim šolskim nadzornikom, pa vender uže
1871. 1. poslali v nepričakovani — pokoj. Odškodovali so ga s tem, da je v
Trebeličah postal začasni učitelj, pa krivica je ostala vender krivica. Slaboten
se je 1883. 1. preselil v Celovec, kjer je tudi umrl. Rodoljubni učitelj pa se ni
zadovoljeval z izdavanjeni' slovenskih izvestij koncem šolskega leta, nego je tudi
v „Sloc. Bčdi" zagovarjal slovensko uradovanje, šolski pouk na podlagi materi-
nega jezika in sploh narodne težnje Slovencev na Koroškem; 1851. leta je pod-
pisal poziv, ki je vabil Slovence v „Mohorjevo družbo". V prijateljski zvezi z
Einspielerjem, Majarjem in drugimi koroškimi rodoljubi je stal v prvih vrstah
narodnih boriteijev na Koroškem.

160 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Fran Miklošič il813— 1892)

iz Radomeršcaka blizu Ljutomera je hodil v prve šole v Ljutomeru,
v latinske v Varaždinu (prva dva razredai in v Mariboru, prišel
1830. 1. v Gradec na vseučilišče; tu je občeval s Stankom Vrazom,
A. Murkom, Kvasom, Kosarjem in Klajžarjem, pa tudi z interno-
vanimi Poljaki. V šolskih počitnicah 1830. 1. je z Murkom potoval
na Kranjsko in se seznanil s Čopom, Kastelcem in Prešernom.
Med mladeniči, s katerimi je občeval v Gradcu, se ga spominja s
presrčnimi besedami St. Vraz :

Zdravi liste zdrave grane, Tvoju Ijubav. skrb i brigu

Franjo Gjure Miklošiča! Nikad neču zaboravit,

Na ruci ti bila srica Več ti ime uviek stavit

I sva Ijeta i sve dane! U života moga knjigu.

Doktor modroslovja 1837. 1., je istega leta nadomeščal učitelja
modroslovja do 1838. leta na jesen, pravoznanske nauke pa je bil
dovršil uže poprej. Ker mu ni ugajala učna osnova, se je odločil
za advokaturo in se napotil na Dunaj 1838. 1.; po dveh letih je
postal doktor prava in vstopil v službo dr. Bacha, očeta poznej-
šemu ministru.

Poljski grof Vladislav Ostrovski v Gradcu ga je pismeno pripo-
ročil Kopitarju na Dunaju, ki ga je radi obsežnih vednostij spravil
v službo v dvorni knjižnici 1844. 1. Mnogo je učeni Kopitar občeval
z mladim bistroumnim Miklošičem, pa prijateljska zveza je bila
kratka, kajti še istega leta je umrl Kopitar. Po njegovi smrti je
Miklošič postal cenzor slovanskim, novogrškim in rumunskim spisom
in se korenito oprijel staroindščine, da bi si ustvaril trdno podlago
za slovanščino.

Prvi plod njegovih trudov je bila ocena Boppove knjige
„ Verf/leicJiende Grammafik des Sanskrif, Zend^ GriechiscJieti, Lafei-
nischen, Lifthauischen, Gothischen nnd Deufschen" v „Ja1u'huch fiir
Literatur. Wien", 1844. I. Band 105. V tej nenavadno bistroumni
kritiki uči Miklošič sklanjo, sprego in obrazila staroslovenskega
jezika in se je pred učenim svetom oslavil tako, da jo postal prva
avtoriteta v slovanskem jezikoslovju. Takoj -leto potem je izdal v
Lipsiji samostalno delo „Radices'' \^) Ilanka je raztrosil mnenje, da
je Kopitarjevo delo. V „Slavische Blhliothek" 1851. 1. je Miklošič v
silno ostrem spisu sijajno pobil Hanko.^

Češka učenjaka llanka in I^alackv sta mislila, da Miklošič in
poprej Kopitar panonsko hipotezo glede domovine stare cerkvene

Pisatelji. 161

slovenščine zagovarjata iz katoliških obzirov. Leta 1849. je postal
Miklošič izredni, 1851. 1. pa redni profesor slovanščine na dunajskem
vseučilišču. Potem, ko je izdal štiri manjša dela s staroslovenskim
tekstom, razširil je svoje „Badices" v .,Lexicon". Slovansko jeziko-
slovje pa je zlasti pod njegovim voditeljstvom napredovalo z orja-
škimi koraki. Pa tudi ta slovar ni več zadoščal, predelal ga je in
pomnožil tako, da je narastel na 1171 stranij.

V predgovoru je navedeno ogromno slovstvo, katero je porabil
v izdelovanju svojega slovarja. Slovar je urejen tako, da ima na
prvem mestu staroslovenske besede, ki se zasledujejo po raznih
staroslo venskih virih in slovanskih narečjih in drugih sorodnih
indoevropskih jezikih. S tem" delom je utrdil slovarsko stran ali
besedni zaklad slovanskega jezikoslovja. Slovnično stran je raz-
jasnil z delom „Lautle]ire" '*) 1850. leta, in „Formetilehre cler altslove-
nischen Sprache" 1850. 1. (druga izdaja 1854. 1.). — Veliki napredek
razvidi se iz slovnice, kije prišla 1874. leta na svetlo; znamenit je
zlasti uvod, o katerem izpregovorimo pozneje nekaj besedij. Za
dejanske potrebe je Miklošič za svoja predavanja na vseučilišču
izdal posebno ročno knjižico*) 1854. L, ki je izšla na novo 1861. 1.

L. 1848. so se posvetovali akademiki o tem, da bi razpisala
akademija nagrado najboljšemu jezikoslovnemu delu ; nekateri so
predlagali, naj se nagradi nemška slovnica, Nemec Wolf pa je
predlagal nagrado 1000 gold. za slovansko slovnico; Safafik in
Palackv sta podpirala ta predlog. Miklošič je dobil nagrado spisavši
„Verglelchende Lmdlehre" i. d.') Ko je komisija Miklošičevo delo
— primerjalno glasoslovje — proglasila izvrstnim, ga je 1850. leta
C. kr. akademija imenovala pravim članom ; po smrti tajnika Wolfa
je Miklošič postal tajnik temu učenemu društvu.

Uže tukaj bodi omenjeno, da Miklošičeva dela, tikajoča se vseh
slovan-skih plemen ali jezikov, spadajo tudi v slovstvo vsacega
slovanskega jezika, dasi so pisana nemški, ker jim je predmet zgodo-
vinski razvitek slovanskih jezikov. Miklo.^ič v teh knjigah ni podal
pravil, kako naj pišejo slovenski pisatelji, nego je pokazal, kako
govori narod, in uprav narodni jezik in narodno blago je sredstvo,
ki je narode zopet oživilo ali prerodilo ; saj je vzglede za svojo
trditev zajemal iz tradicijonalnega slovstva. Podlaga njegovim delom
je bila stara cerkvena slovanščina; na njo naslanjaje se je opisal
slovanskih narečij zgodovinski razvitek točnejše, nego sta Grimm
in Diez razjasnila razvoj germanskih in romanskih jezikov.

11

162 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

V sintaksi je hodil samostalno in novim potenn, opustil je do
tedaj rabljeni način, vprašati, kako izrezujejo slovanski jeziki te ali
one modroslovske kategorije, po katerih so se uredile slovnice
raznih jezikov, nego vprašal je nasprotno, kaj značijo besedne vrste
in besedne oblike. Miklošičevo delo je bilo težje od Grimmovega
in Diezovega, ker marsikatero slovansko pleme še ni imelo dobre
zgodovinske slovnice svojega jezika, katera bi se bila tudi ozirala
na narečja, kakor je nima še dandanes ne. in ker je trebalo mnogo
blaga zajemati iz nenatisnenih virov. S svojim slovarjem in primer-
jalno slovnico slovanskih jezikov je vrgel Miklošič novo snov v
tedanje jezikoslovno znanje sploh in na ta način zagovarjal ne samo
slovansko kulturo, nego je pospt^ševal občno kulturno stanje. Tu
se ne moremo spuščati v podrobnejše opisovanje Miklošičevega
vpliva na razvitek jezikoznanstva, torej tudi ne na občno omiko sploh,
nego omeniti je, kake zasluge ima za Slovence v obče. Takoj s po-
četka svojega učenjaškega dela je nameraval ustanoviti glasilo za
slovanščino ; dodatni list k 3. št. „Novic" iz 1850. 1. ima to-le zanim-
Ijivo oznanilo :

„Casopis za Slavetiskti istoriju i filologiju." Godine 1848.
prestaše gotovo svi časopisi, koji su u Avstriji za Slavensliu knji-
ževnost izlazili, a bez takovijeh knjiga književnost biti ne može;
za to sam naumio od noviga lieta, da počnem izdavati: „Casopi'b
za Slavoisku istoriju i ftlolugiju" i to za sad bez odredjenoga roka.
Ovijem časopisom rad sam i književna zajednica. da se medju Slave-
nima podiže i ulvrdjuje.

U ovome časopisu biče :

a) originalni članci o Slavenskoj isloriji i filologiji; amo idu
i priloži k isloriji Slavenske književnosti, ka geografiji, k etnogra-
fiji, k mitologiji, k poznavanju narodne poezije Slavenske itd.,

h) recenzije Slavenskijeh i drugijeh knjiga o ovijem stvarima,

cj bibliografija sviu knjiga, koje ticu Slavenske islorije i filo-
logije, a tu če se pomiiijati i članci o ovijem stvarima, koje izidu
u drugijem slavenskijem i kakovijem mu dragi časopisima.

Prva če se knjiga početi štampati prvijeh dana mjesica
februara 1850. Članci ce se primati na svakome Slavenskom jeziku
a i u Njemškome.

Kad sam namislio ovaj časopis da izdajem, ja sam se po-
uzdao u oslalu učenu braču po Slavenstvu, da de mi sve srdno po-
magati u ovom leškome do duše ali za sve Slavene konsnome
poslu. Po tonie poznavajuči Vašu Ijubav k narodu našemu molim
Vas u ime književnosti naše, da bistc me u ovome poslu i potpo-
mogli, a i druge, kojijeh ja još ne poznajem, na to pozvali.

U Beču, 1. prosinca 1849. F. Miklošič.

Pisatelji. 163

Poleg svojega mnogostranskega dela v slovničarski stroki se
je poprijel tudi težavnega dela sestaviti slovensko -nemški slovar;
ker so se pa razbila pogajanja s Calbrn, obrnil se je 1850. 1. na
Muršca*); vender ni utegnil dovršiti svojega načrta.

L. 1848 — 1849. je Slovencem nade vzbujalo tudi glede šolstva.
Uže v Slomškovem življenjepisu se je povedalo, da je minister
Thun Slomška in Miklošiča vprašal za svet glede ureditve prosto-
narodnih šol. Miklošič je iz Kromeriža dne 9. januvarija 18-49. 1.
Muršcu i)isal to - le :

Wie denJceii Ste iiher xinser Schuhcesen? Ich hin ehen jetzt
)iiit einer diesen Gegenstand betreffenden Ausarheitung filr das
Ministerium beschdftigt ; ich glauhe, ich lidnnte bei dem gegen-
ivdrtigen Ministerio in dieser Hinsicht etivas durchsetzen und
mochte das Eisen schmieden, so lange es tcarm ist. Dar in aher
mochte ich micli durch Sie, lieber Freund, tmd icenn tnoglich,
durch die ganze slovenische Gesellchaft unterstiltzt sehen. Wollen
Sie nicht einzelne Glieder der slovenischen Gesellschaft oder viel-
leicht aiich die ganze Gesellschaft ati/fordern, diesen Gegenstand
in Berathung zu zieJten ? Es iniisste jedoch unverzilglich geschehen.
Sie ivissen, tcie Icurze Zeit das Eisen tcarm bleibt. Schreiben Sie '
mir dariiber sobald als moglich. Allen slovenischen Patrioten
meinen Standesgrtiss. Leben Sie tvohl und verzeihen Sie die Saum-

seligkeit Ihrem treuen Freunde

Miklošič.

Navadno se misli, da je vlada naročila Miklošiču, naj sestavi
berila za višjo gimnazijo. Iz lista, tu prvikrat priobčenega, bi se
pa dalo sklepati, da se je Miklošič iz lastnega povoda lotil tega
dela, ker je dne 14. novembra 1849. 1. pisal Muršcu med drugim :

Jaz namenim spisati knjige za branje za slovenske gim-
nazije: ja sem to delo počeJ ali samimti ne bode mogoče ga do-
vršiti tako hitro. Jaz Vas zato zelo lejio prosim, ne bi li Vi meni

*) O tej stvari je pisal Miklošič meseca januvarija 1850. 1. Muršcu: „Ja
sem sklenil izdati slovensko - nemški rečnik: kar sem skozi dolga leta nabral,
sedaj s pomočjo svojih dobrih prijateljev v Beču dopolnjavam. Ali če učeni ljudje
v slovenskih deželah meni ne pomorejo, delo ne bo moglo doseči tiste popol-
nosti, katere toliko želim. Zato Vas lepo in lepo prosim, naj se Vam raci, meni
poslati če kako zbirko slovenskih besed pripravljeno imate: Ertel, ki mi je od
velike pomoči v mojem delu, mi je rekel, da tako zbirko imate. Ja sem dobil
dve zbirki: Kopitarjevo, Rudeševo in celo kratko Ravnikarjevo. Poznate li Vi
koga, ki bi tako zbirko imel, ali ki bi mogel in hotel meni pomagati? Jaz rad
plačam, če kdo kaj za me naredi. Morebiti bi v semenišču se kdo najšel, gospod
Klajžer sami vendar?"

11*

164: Zgodovina slov. slovstva, lil. del.

sami pomagali in druge dobre Slovence nagovorili, da se z meno}
združijo"? Vzgled naj bode nemška knjiga za branje (Lesebuch),
ki je pred nekaterimi meseci v Beču izšla. Pa ne treba, da vse
bode izvorno, meni bi tudi dobri prevodi dobrih izvorov po volji
bili, kakor se jih nekaj celo v nemški knjigi bere. Prej ko ta knjiga
ne izide, viinisterstvo ne hoče postaviti učenikov slovenščine v našUi
gimnazijah. Pišite skoraj svojemu prijatelju

Miklošiču.*)

Za ta berila je Miklošič prevedel nekoliko srbskih in poljskih
pregovorov, podal nekaj drobtinic iz češke zgodovine, popisal boj
lepe in pogumne Cenobije proti Avrelijanu. Najbolj ga je podpiral
Ivan Navratil. Berila so se začela izdajati 1853. 1. in istodobno so
se v „Novica]i" razglasila načela, katerih bi se naj zaradi jednotne
pisave držali sotrudniki.

V obče so mislili v tridesetih letih, da bo moči vse Jugo-
slovane pridobiti za jeden jezik, ki bi se mogel ustvariti iz sedaj
obstoječih narečij. Sicer se je Miklošič s početka navdušil za to
misel, ali v poznejši resnobni dobi je spoznal, da jezika ne delajo
pisatelji nego narod sam, zato je bil proti vsaki mešanici.

.Slovanski jezikoslovec se ne more izogniti vprašanju : Kje
se je govorila staroslovenščina? S tem vprašanjem sta se temeljito
pečala Kopitar in Miklošič,®) ki se je naposled 1874 1. v knjigi „AU-
sloveniscJie Formcnlehre in Paradigmen" z vso odločnostjo zavzel
za panonsko hipotezo.

V stran pustivši tukaj njega preiskave, v koliki meri se na-
hajajo slovanske besede v albanščini, rumunščini, grščini, ogrščini,')
njegova »Acta et diplomata« id., preiskave o ciganščini,'*! o zgodovini"
srbski —je iz slovnice slovanske, torej tudi slovenske razpravljal naj-
raznovrstnejše predmete, n. pr. staroslovensko sprego,") korenike,'")
tvoritev samostalnikov,'*) lastna krajevna,'^) osebna imena,'"') imena

*) Miklo.^iC je pisal o tej stvari Muišcu (list brez datuma) : „Še jedno pa
to važno reč imam do Vas. Mi si toliko prizadevamo, svoj jezik v šole spravili
— ali ministerstvu knjig ne damo, brez katerih to ni mogoče. Jaz sem Vam že
davno pisal, da sem sam slovensko berilo začel zbirati. Ali slišavši, da se je v
Ljubljani nekoliko mož tepa dela lotilo, sem svojo zbirko na stran djal. Sedaj
pa slišim, da gospodje, kateri so to delo počeli, se ne morejo pogodili, kar se
gramalikalnili form tiče, tako da se bojim, da gospodje namesto fletno oi)IeCenega
fanta nam ne bi dali staro s krpami oblečeno babo. Zato sem sedaj drugikrat
na to reč začel misliti in Vas in vse dobre Slovence lepo prosim, da bi mi v
tem poslu pomagati hoteli."

Pisatelji. 165

mesecev,") brezosebne glag-ole,'') tujke v slovanščini,'") nikalnice,")
izvor besed, oblike trot.^^) oblike tr-d.^^i ojačenje in dolgost samo-
glasnikov,"") mestnik brez predloga v slovenščini, ''') rodilnikovo
končnico go,^^\ sestavljeno sklanjo,"^) imperfekt,^*) obrazilo ^-l,^')
glagole intenzivnosti,^**) koreniko srti'^) i. dr.

V tako ogromni učenosti, ki je obvladala slovansko, romansko
in indsko (ciganščina je novoindski jezik) jezikoslovje, in ob izborni
učiteljski spretnosti je naravno, da mu ni izostalo priznanje; na
dunajskem vseučilišču so ga 1851., 1856. in 1865.1. izvolili dekanom,
1854. 1. rektorjem. Važno mesto predsednika v izpraševalni komisiji
za srednješolske učitelje je opravljal celih petindvajset let, namreč
od 1854—1879. 1.

L. 1861. je postal dosmrtni ud gosposke zbornice državnega
zbora, 1. 1863. dobil viteški red svetega Leopolda in 1864. dedno
viteštvo.

L. 1883. se je v Miklošičevem rojstnem kraju in na Dunaju
njegova sedemdesetletnica praznovala z nenavadnim sijajem v uče-
njaških kakor narodnih krogih slovanskih. Po zakonih mora v teh
letih vseučiliščni profesor zapustiti svojo stolico ; Miklošič je po
vladi naprošen služil še jedno leto in stopil potem v pokoj. V tem
času je še izdal „Efijmologisc1ies Wdrferbiich der slavischen Sprache''.

Dasi je v cesarski dvorni knjižnici nakopičenih toliko slov-
stvenih zakladov, kakor nikjer drugod v Evropi, da je moral Dunaj
postali središče slovanskim študijam — to je Kopitar prerokoval
že 1809. 1. — je vender Miklošič tudi rad potoval. Uže v mladih
letih se mu je vnelo hrepenenje po Carigradu, 1851. 1. je videl to
krasno mesto pa tudi bogato Mihanovičevo rokopisno zbirko, ki jo
je imel štiri leta pozneje doma na pregled. L. 1836. in 1842. je
bil na Italijanskem, 1852. 1. na Francoskem in Nemškem in pre-
gledaval rokopise ondotnih knjižnic. L. 1857. je potoval v Istro
poučevat se o ondotnem narečju; 1856. 1. je bil v Dalmaciji in na
Črni gori in je v dubrovniškem arhivu našel toliko srbskih listin
od 1189. do 1618. 1., da jih je izdal 1858. 1. z naslovom „Monnmenta
serbica". Knjiga je posvečena srbskemu knezu Mihajlu Obrenovicu.
Na Cetinju so ga sprejeli hladno in mu niso zaupali ničesar. Od
1860. 1. ni več zapustil Dunaja, razven če so mu zdravniki nasve-
tovali kopeli.

V mladih letih je bil navdušen Ilirec in je zlagal tudi pesni,
kakor drugi pisatelji in rodoljubi. Naravno je tudi 1. 1848. mogočno

166 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

delovalo na mladega navdušenega učenjaka. Njegovi rojaki v volil-
nem okraju Sv. Lenarta so njega izvolili 1848. 1. v državni zbor.
Tega zborovanja 1. 1848. in 1849. udeleževal se je Miklošič redno.
Slovenci na Dunaju so imeli svoje društvo »Slovenija«, kateremu
jo predsedoval dr. Miklošič ; nadomeščal ga je dr. Hladnik, tajnik
pa je bil Anton Globočnik. To društvo je vodilo gibanje v javnih
stvareh, sestavljalo prošnje na državni zbor, jih pošiljalo v podpis
v domovino. Miklošiča je »Slovenija« poslala v Ljubljano, da se
dogovori z znanimi slovenskimi rodoljubi v važnih poslovih. Slo-
vesno so ga vzprejeli v zboru ljubljanskega »Slovenskega društva«,
in ves čas njegovega bivanja v Ljubljani je akademijska legija
opravljala častno stražo pred njegovim stanovanjem v Rudeževi
hiši na Starem trgu.

V ustavodavnem državnem zboru se je Miklošič seznanil z
ministrom Stadionom in se mu jako prikupil.

Minister je ustanovil na dunajskem vseučilišču stolico za slo-
vansko jezikoslovje in ga imenoval profesorjem dotičnega predmeta;
vabili so ga v Vratislavo in v Berolin, ali on je ostal na Dunaju
na slavo in korist vseučilišču.

Njegovo delovanje v državnem zboru se vidi iz Apihove
knjige „Slovenci in 1848. l.'\ pa tudi iz listov Miklošičevih Muršcu,
ki se prijavijo v Murščevem življenjepisu v „Leiop. Matice Slov.^
1897. leta.

Bil je dosmrtni član gosposke zbornice, pa v poznejših časih
ni vselej glasoval tako, kakor bi si bili želeli Slovani. V tej zbornici
je bil včasih poročevalec tudi v — vojaških rečeh in je radi »zaslug«
v tem poslu postal tajni svetovalec, česar še nubeden narodni
Slovenec doslej ni dosegel.

Umrl je 7. marcija 1891. 1. in je bil pokopan z veliko častjo ;
ž njim smemo mi Slovenci biti ponosni, kajti Miillenhof. profesor
nemškega jezikoslovja v Berolinu, je rekel, da je bil Miklošič za
svoje dobe največji jezikoslovec na vsej zemlji ; Musfiafia, profesor
romanskih jc/ikov na dunajskem vseučilišču, je po njegovi smrti
izjavil v predavanju, da je bil naš rojak po njegovem mnenju naj-
večji jezikoslovec v vsem 19. stoletju.

Pisatelji. 167

d) ^Slovenski Glasnik'* in njegovi pisatelji.

Uvod.

Kakor smemo smatrati protestantsko in katoliško dobo le
za uvod našemu slovstvu, ki se prav za prav začenja šele z Vod-
nikom — ogromna večina knjig iz obeh omenjenih dob je imela
praktično smer: učiti jezik slovenski ali služiti nabožnim potrebam
— tako tudi tukaj lahko rečemo, da je skoro ves trud slovenskih
rodoljubov in pisateljev od 1848. do 1858. 1. imel namen vzbuditi
narodno zavest zatrto po absolutizmu in skrbeti za trdno gmotno pod-
lago. Pesniki so zlagaU večinoma rodoljubne pesni, n. pr. Toman,
ki je svoji zbirki dal tudi naslov v tem smislu; Koseški je
vzbudil navdušenje, kakor Hanka s svojim »Kraljevodvorskim roko-
pisom« — petdesetletnica njegovega »odkritja« seje slovesno obha-
jala po vsem češkem, ko je bil »rokopis« uže storil svojo dolžnost.

Mnogo slovenskih pisateljev se je pečalo tudi s slovenskim
jezikoslovjem, seveda brez prave znanstvene podlage, katero je
uprav v tem času nam Slovencem pa tudi ostalim Slovanom na
Dunaju sijajno ustanavljal naš rojak — Miklošič. Raziskavala se je
slovenska zgodovina — Trstenjak, Hicinger, Ravnikar — pa tudi
bolj divinatorično in rodoljubno nego znanstveno in nepristransko.
Mnogo je bilo slovenskih pisateljev, ki so se morali brigati za več
strok v slovstvu; mnogi so se trudili poleg pisateljevanja tudi za
narodno prebujanje v tistih okrajih, kjer so živeli ; skoro vsi so
se pa 1848 — 1849. 1. živo ogrevali tudi za javne zadeve. Vender
pa je ta praktična stran slovstvenega in rodoljubnega delovanja v
tem desetletju uspela tako, da je Anton Janežič 1858. 1. ustanovil
list »Slovenski Glasnik'' *) ki je bil namenjen zgolj slovstvenim

*) Da se razvidi, kakov smoter je Janežič dajal „Slovenskemu Glasniku",
evo njegov list B i 1 c u.

Dragi gospodi

Ker ho „Glasnik'' v prihodnje dvakrat v mescu izhajal in
tudi nekaj več gradiva prinašal, se obračam tudi do Vas, da bi
zanj od časa do časa kaj pošiljali. Posebno želim, da bo v pri-
hodnje bolj naroden, zatorej hi mi posebno vstregli z narodnimi
pripovedkami, pesmami, prislovicami, zastavicami in enacimi rečmi
o običajih in navadah, o jezikoslovnih zadevah in drugih narodskih
novicah in staricah. Prav lepo hi Vas prosil, mi večkrat tudi
kak dopis iz Reke (o raznih predmetih) pošiljati. Pa tudi drugi
sostavki druge baze mi bodo vselej ljubi in dragi.

168 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

svrham v ožjem in širjem pomenu, leposlovju in znanstvu. Po-
prejšnji poskusi, n. pr. „Slovenska Bčela" in „Glasnik slovenskega
slovstva" še niso imeli dovolj trdne podlage. Nisem tistega mnenja
kakor Srb Gavrilovic v svojih »Pismih o slovenskem slovstvu«,
da je Janežič v svojem „Slovenskem Glasniku" združeval tiste pisa-
telje, ki drugod niso sodelovali, da je omenjeni leposlovni list bolj
krajevnega pomena, nego uprav nasprotno. Pridružili so se mu
skoro vsi starejši pisatelji, pa kar je najvažnejše, oglasilo se je
mnogo novih zelo nadarjenih močij, pesnikov, pripovednikov in
znanstvenikov, čijih veljava je trajna v našem slovstvu: najbolj
plodovita doba Cegnarjevega pesnikovanja je ozko, združena
s „Slovenskim Glasnikom". Simon Jenko je svoje najlepše pesni
objavil v „Slovenskem Glasniku", in oglasil se je, dasi neopazen,
Simon Gregorčič in drugi. n. pr. Ivan Vesel, katere opišemo
v IV. zvezku, v Stritarjevi dobi.

Mislimo, da ne zabredemo preveč, če rečemo, da je živahno
gibanje v začetku našega ustavnega življenja, to je v 1860 — 1870. 1.
navdušilo za pesništvo marsikaterega navdušenega in nadarjenega
mladeniča, ki si je pozneje izbral drugo pot v slovstvu, na primer
Fr. L e v C a , Janka Kersnika, Josipa Jurčiča, Greg. Kreka.
Priljubljeno je bilo epsko pesništvo, glej Valjavca, Frankolskega.
Umka, Bilca i. dr.

Slovensko pripovedništvo se je začelo gojiti šele v »Slovenskem
Glasniku", ker je Anton Janežič bodril in podpiral mlade nadar-
jene pisatelje. P(.)leg starejših pripovednikov, n. pr. Mencingerja,
Zarnika in drugib, se je začel razvijati uže Jurčič ; tudi pesnik Jenko
je takoj v prvem tečaju objavil tri prij)ovesti, namreč : »Spomini«,
»Tilka« in »Jeperski učitelj« ; vsem tem povestim je vzel snov iz
narodnega življenja. Najbolje pa je pogodil to smer Levstik. s
svojim »Martinom Krpanom z Vrba«. Ta Martin je pra\i tipus
pristnega Slovenca iz takega okraja, kamor še ni dospel tuji
vpliv, da ni pokvaril niti človeka kot osebnost, niti jezika; take

Vaša porest „Srcti rečer" se mi zdi za „Kuledo" hulj jni-
l^ravna; bom jo torej v ^Koledi" natisniti dal. Ali ^Glasnika"
redno dobivate? Toliko r naglici. Z Bogom.

Vaš

jnijaiel

V Celovcu 2.15. 58. An t. Janežič,

C. kr. prof.

Pisatelji. 1 (59

pokrajine so Notranjsko in Dolenjsko. Večini povestij je zajeta
snov iz narodnega življenja, n. pr. Mandelčevi povesti »Ceptec«,
ali pa iz dobe, ko so se prvotni prebivalci naših pokrajin bojevali
z Rimljani. Davroslavova povest »Kranjska nevesta« nas povede v
srednjo dobo, v cvetoče Benetke.

časten vrstnik ^Slovenskemu Glasniku'^ je bilo »Cvetje iz
domačih in tujih logov« ; kakor kaže ime, je prinašalo najlepše
proizvode tujih slovstev in iz slovanske književnosti. V klasičnem
slovstvu se je prednost dajala grščini : zastopani so Platon, Sofoklej
in Ksenofont ; izmed latinskih pisateljev se prikazuje samo Vergilij ;
primernejši bi bil Horacij ali Ovidij. pa izbirati se ni moglo, ker
se je porabilo to, s čimer se je kdo takrat slučajno pečal. Isto velja
o novejših slovstvih, izmed katerih nahajamo zastopano italijansko,
špansko, angleškega in francoskega pa ne. Schillerja je jako lepo
, udomačil Cegnar po »Mariji Stuart« in »Viljemu Tellu« ter »Wallen-
steinovem ostrogu«, ki gaje izdala »Slovenska Čitalnica v Trstu«,
severno slovstvo pa Erjavec po Andersenovih pravljicah. Zastopani
so Rusi po Lermontovem in po narodni pesni o polku Igorjevem,
a Poljaki po Cajkovskem, Cehi po Chocholovšku, ki pa je tvarino
vzel iz južno-slovanske zgodovine.

Poleg teh prevodov je prinašalo „Cvetje" tudi izvirne slovenske
pesniške umotvore, med katerimi pa prevladuje epika. Umek si
je izvolil življenje sv. Cirila in Metodija, Frankolski tragičen
dogodek iz zgodovine celjskih grofov za predmet, Krek pa božični
praznik; lirsko' struno sta ubrala Umek in Bile.

Najodličnejše delo v tej zbirki in sploh v tem času pa sta
Jurčičev »Deseti brat« in nedovršeni »Cvet in sad«. S temi izvir-
nimi deli stopamo uže v Stritarjevo dobo, in se bode tam obšir-
nejše razpravljalo o Jurčiču.

Pa tudi znanost ni zaostala, zlasti se je oziralo na prirodo-
slovje. v katerem sta se odlikovala Tušek in Erjavec.

V tem, ko se je leposlovje, osobito pesništvo, otreslo praktične
smeri in ko je začelo služiti svojemu pravemu namenu, duševni
zabavi, je tudi njega zunanja oblika, slovenski jezik, dobila trdnejšo
podstavo. Na podlagi Miklošičevih del in nekaj pa samostalno so
začeli mlajši jezikoslovci, n. pr. L. Hrovat, se natančneje pečati s
slovensko skladnjo, preiskujoč, kako se rabijo posamezni skloni in
posamezni nakloni; tudi takim spisom je „ Slovenski Glasnik" od-
piral svoje predale. L. 1858. je Levstik v „Novicah'' napisal svoj

170 ' Zgodovina slov. slovstva. 111. del.

glasoviti članek : »Napake slovenskega pisanja.« Da
bi pokazal, v kakem slogu se morajo pisati slovenske povesti, pri-
občil je takoj v prvem tečaju ^Slovenskega Glasniku'' uprav tako
glasovito povest : »Martin Krpan.« Popolnem pritrjujem Stritarju,
da nam je 1858. 1. mejnik v razvitku slovenske proze, samo ob-
žalovati je, da se tako malo pisateljev drži teh naukov ; a temu
se ne bodemo toliko čudili, če uvažujemo, da je Levstik dostikrat
sam preziral svoje nauke. Vsekako pa sodim, da je v vseh zadnjih
petdesetih letih od 1848. 1. počenši najbolj markantna osebnost v
našem slovstvu Dolenjec Lev.stik : radi tega sem ga tudi postavil
samega na svoje mesto na konec te knjige. Fr. Kosmač je opisal
rokopise ljubljanske licealne knjižnice; on se je iz prostega slu-
žabnika popel do pisatelja.

Ugodna usoda je Slovencem v tej dobi naklonila tudi dva
odlična prirodoslovca Tu š k a in E r j a v c a , ki sta tej stroki položila
neodmakljiv temelj v našem slovstvu. Na korist tej stroki je bila
Kleemanova strast proti Slovencem, ki ju je oba odrinila med Hrvate;
tam sta si razširila obzorje, a si tudi z znanjem hrvaščine prisvojila
bolj slovanski slog, nego bi to bilo možno pod vplivom skoro
popolnem nemške odgoje, ki sta jo dobila v naših srednjih šolah.
Tušek se je omejil bolj na znanstveno obdelovanje te tvarine,
prirejajoč knjige za srednješolski pouk ; zato je njegove knjige
izdajala »Slov. Matica«. Zmožnosti Erjavčeve pa so bile obširnejše,
saj so ga priznavali v učenem svetu, rado pa ga tudi čita priprosto
ljudstvo in nežna mladina, ker ima narodni jezik tako v oblasti
kakor malokdo v Slovencih in ker ga na drugi strani diči redka
nadarjenost pripovedovanja, opisavanja in učenja, razumeti prirodo
in jo razložiti tudi drugim. Zato je Erjavec mladini najbolj pri-
ljubljen })isatelj.

Njegov dar pripovedovanja in zdravi humor mu odločuje tudi
odlično mesto med pripovedniki, m(Ml katerimi mu je morda naj-
bolj soroden Janez Mencinger. V prirodoslovni stroki sta delovala
tudi A. Zupančič in J. Ogrinec.

V tej dobi se oglaša tudi užc zdrav k r i t i c i z e m ; saj uže v
prvem letniku »Slovenskega Glasnika" vpraša Cegnar : »Je-li nam
kritike treba?« in odgovarja sam, da je treba kritike, pa še stroge,
ker smo napredovali toliko, da ne zadošča samo rodoljubni namen
pa dobra volja. Slutil pa ni, da niti on sam ne zadošča — Levstiku;
ni vedel, da Janežič, oziraje se na svojega sotrudnika, ni natisnil

Pisatelji. 171

jako ostre ocene Cog-narjeve epske pesni »Pegam in Lambergar«
— iz peresa Levstikovega.

Teh razgovorov se je udeležil tudi Ferdo Kočevar s spisom
»Kos kritike« *), kjer ugovarja Godini Verdeljskemu, ki je svoje
misli izrazil v sestavku »Potrebe slovenskega slovstva«.

Brez vpliva so bila razmišljavanja o slovstvenih slovenskih
rečeh obeh pisateljev Godine Verdeljskega in Ferda Kočevarja-
Zavčanina ; obema je nedostajalo temeljite podlage.

Značilno pa je za strujo v slovstvenem gibanju, da tečaj
„Slovenskega Glasnika" 1868. leta zaključuje Jos. Stritar s spisi
»Želodec« (šaljiv govor), »Kritična pisma« in s poskušnjo prevoda
»Mazeppe«, da bi pokazal nasproti Koseškemu, kako je treba pre-
vajati.

Nekoliko oslabljeno zdravje, nekoliko prepričanje, da na-
stopajo nove čile moči z novimi nazori, je pripravilo Janežiča, da
je ustavil svoj „Slovenski Glasnik'\ ki je bil častno izpolnil nalogo
svojo.

Anton Janežič (1825 — 1869)

iz Leš pri Sv. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem je, dovršivši
latinske šole v Celovcu, takoj začel 1848. L učiti slovenščino na
istem zavodu ter je prvo uro mnogobrojnim poslušalcem navdu-
šeno razlagal, kako koristen in lep je slovenski jezik ; potem je
postal učitelj slovenščine na celovški realki in je to službo oprav-
ljal do smrti.

Kakor druge rodoljube vzbudile so tudi njega „Novice'\ katere
je marljivo čital. Navdušen Slovenec je učil brezplačno slovenščino
na gimnaziji ; ker je pa nedostajalo knjig, je spisal 1849. leta
slovnico.*) Slovnica obsega razven oblikoslovja 280 vaj, prislovice,
basni, smešnice, povesti, pesni ; drugi del, izdan istega leta, je
imel tudi Malavašičev prevod Klessheimove pesni »Das Engelein«,
Koseškega prevod »Pesem o zvonu« in besednik v abecednem
redu. Knjigo je pomnoženo in popravljeno izdal šestkrat. V do-
polnilo tej slovnici je izdal 1850. leta nemško-slovenski, 1851. leta
slovensko-nemški slovar.")

Kakor pripoveduje Scheinigg v Jarnikovem življenjepisu, po-
rabil je Janežič Jarnikove rokopise ; sodelovali so Drobnič, Fresl,
dr. Muršec, Navratil, Skerjanec, Sumper in Vrečko. Skrbno je

*) „Slov. Glasnik" 1863.

172 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

dalje nabiral besedno gradivo, kar mu je zelo kori.stilo. kajti uže
v treh do štirih letih se je razprodal prvi natis ; na podlagi nemško-
češkega slovarja Fr. Sumavskega v Rankovi izdaji je s pomočjo
Cigaletovega slovarja priredil novo izdajo.')

Posebno plodovito mu je bilo 1854. 1,. kajti v tem je razven
drugih del izšla »Slovenska Slovnica".'') Te dve deli sta bili za raz-
vitek in poznavanje ns.šega jezika neizmerno važni, kajti s pomočjo
teh del je bilo manj zmožnim in jezika neveščim pisateljem možno,
izražati točneje svoje mi.sli ; te dve deli sta bili podlaga občni
slovenski pisavi injedinstvenemu slovenskemu pisme-
nemu jeziku. Nobena slovenska .slovnica se ni še tako splošno
odobravala kakor ta ; nastala je po sodelovanju združenih sloven-
skih rodoljubov. Prejšnji pisatelji slovnic so gledali preveč na
narečje svoje ožje domovine ; tako Metelko, Smigoc in Muršec ;
jedini Murko je izjema. Janežič sam pravi, da je slovnica posneta
po ljudski govorici vseh Slovencev. Druga prednost te slovnice
je ta, da so vzgledi vzeti iz živega narodovega jezika, posebno
iz narodnih pesnij in iz boljših pisateljev ; izkazal se je Janežič
modrega pedagoga. Ko si je bil Janežič tako utrdil podlago, je
začel slovenskim šolam preskrbevati berila ; tudi tukaj je pogodil
pravo pot. Prva knjiga v tej stroki je »Cvetje slovanskega naroda".']
Nameraval je izdati tudi srbske, poljske, češke in ruske narodne
pesni v izvirnem jeziku, pa ni dol)il dovolj podpore. Med sode-
lavci se nahajajo M. Valjavec, Val. Janežič, M, Majar, M. Kobe,
O. Caf. Robič. Drobnič, V. Kurnik.

Začela se je pa od 1849. 1. naprej v šolah odkazovati sloven-
ščini večja važnost, postajala je zapovedan predmet rojenim Slo-
vencem na srednjih šolah ; zaradi tega je bilo treba priredili pri-
mernih beril, ker Blei\veisova in Miklošičeva niso več ugajala. V
ta namen je izdal „Cvet slovenske poezije" .^) 1861. 8". 117. J. Leon.
Posebno v poprcj.šnjih čitankah se je premalo oziralo na jioezijo,
človeku najblažjo duševno zabavo in v jezikoslovnem nauku naj-
potrebnejšo tvarino ; dodal je torej Janežič tudi nekaj poezij iz
hrvatsko-srbskega slovstva. Šolskim zahtevam pa je še bolj ustregel
8 »Cvefnikom" ^) in »Cvetnikom slovenske slovesnosti". Prvi je ob-
segal dva dela; polovica sestavkov v nevezani besedi je bila
I)opolnem nova in imela pripovedovalno ter opisovalno vsebino,
pa tudi nravno-poučndi spisov se je porabilo nekaj ; „Cvct)iik" je
l)il namenjen nižjim razredom srednjih šol. Višjim pa je l)il do-

Pisatelji. 173

ločen „Cvetnik slovenske slovesnosti" ."*) Za uvod služi kratek pouk o
pesništvu, potem sledi 136 lirskih (17—117), 69 epskih (118— 272>
pesnij, tri dramatične |273— 291) in 32 poučnih prozaičnih sestavkov
(292 — 380); nekateri so natisneni prvikrat. — II. izdaja 1869 —
III. izdaja 1870. V tretji izdaji je izpustil nekaj poetične vsebine
in je pomnožil dramatski in prozaični del. Da je skrbel samo za
šolske knjige, bi si bil pridobil nevenljivih zaslug- za razvoj sloven-
skega pouka, raztegnil pa je svoje delovanje na širše polje, na
vseslovensko s tem, da je izdajal slovenske leposlovne liste. Ko
so „Novice" 1843. 1. začele zbirati okoli sebe skoro vse tedanje
pisatelje in buditi narodno zavest, čutili so Slovenci proti koncu
prvega desetletja njihovega delovanja, da je treba lepemu slov-
stvu ustanoviti posebno glasilo.

Josip Drobnič je začel izdajati „Slovensko Cbelo'\ »berilo za
obudo in omiko slovenskega duha«, v Celju 1850. 1. ; izhajala je
samo tri mesece. Se istega leta meseca julija vzbudil je Janežič
Drobničevo v Celju zamrlo „Čbelo" v Celovcu z naslovom „Slovenskcv
Bčela".^) Lisi je izhajal prvega dne vsacega meseca. Sodelovali so
Caf, Cegnar, Ferčnik, Fresl, Jeriša, Frelih, Lesjak, Levstik, Litijan,
Majar, Navratil, Oliban, Podgorski, Razlag, Robida, Simandl, Ste-
pančič, Sumper, Svečan (Einspieler), Skerjanec, Sribar. Terdina,
Trstenjak, Toman in dr. Naročnikov je imela „Bčela" blizu štiristo.
— V drugem tečaju 1851. 1. izhajala je „Bčela" 1. in 15. vsacega
meseca in je dajala več prostora leposlovnemu berilu, »s čimur
posebno našemu krasnemu spolu in sploh našej mladini vstreči
želimo !« Važen je v prvi številki drugega letnika Janežičev se-
stavek »Živeli Slovenci!«, kjer predlaga, naj se ustanovi »Družtvo
za izdavanje dobrih slovenskih knjig«. Tretji tečaj je zopet napre-
doval v tem obziru, da je izhajala „Bčela" vsak teden ; prva šte-
vilka je objavila »Povabilo k družtvu sv. Mohora«. Izmed obširnih
spisov omenimo Terdine »Prevodi speva iz Ilijade« in »Zadnja
vojna čara Solimana« ; »R in L sta vokala slovenska«, Belankin
iCaf). V 49. številki vabi Janežič k nadaljnemu naročevanju, obe-
tajoč, da hoče v nastopnem letu prinašati 1. poštene pesmice
inarodne in umetne), 2. povesti (izvirne in prevedenei, 3. življenje-
pise imenitnih Slovanov, 4. popise navad in šeg, 5. poučne
sestavke iz raznih vednostij, 6. slovstvo in umetnost, 7. slavonske
novice, narodne pregovore in zastavice. Kljubu temu lepemu pro-
gramu je četrti tečaj 1853. 1. pešal; s št. 27., str. 216. je nehala

174 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

„Bčela" izhajati, kateri je on pisal »Zmes« pa »Slavenske drobti-
nice«. Z istim številom „Bčele'\ 7. juli|a 1853, ko je ustavil ,.Bčelo" ,
je začel izdajati „Glasnik slovenskega slovstva". ^^ j Imel je sicer
dovolj lepega in mnogovrstnega blaga, pa ni bil dovolj podpiran.

Matija Majar, Ferdo Kočevar. Razlaga Janko Vijanski, Diobnič
in drugi so povdarjali, da se osnuj zopet leposloven list ; zana-
šajoč se na splošno podporo, začel je Janežič izdajati ^Glasnik
Slovenski" ^^) Vsebina lista je bila razdeljena .sploh na tri skupine,
a) zabavno -lepoznansko v vezani in nevezani besedi, h) poučno-
lepoznansko, c) razni izdelki narodne poezije in slovansko berilo.

Ta list je ve'činoma podpirala slovenska mladina, ki je bila
jasno zrcalo duševne zmožnosti one dobe ; Janežič je bil za svoj
list pridobil najboljše mlajše pisatelje, n. pr. Erjavca, Tuška. Mencin-
gerja, S. Jenka, Umka, Jurčiča, Andrejčkovega Jožeta in druge,
ki so pod njegovim vodstvom vstopili v slovstvo. Privabil pa je
tudi starejše veljake, n. pr. Cegnarja, Valjavca , Trstenjaka in
druge. Ta list je bil za svojo in za nastopno dobo velike važnosti.

Za večje spise je pa bil okvir ^Glasnikov" preozek; zato je
izdajal od 1862. 1. počenši „Cveije iz domačih in tnjih logov" ^^')
kjer so se tiskali tako izvirni, kakor iz drugih slovstev, posebno
iz slovanskih jezikov na slovenski jezik prevedena dela. „Cvefje"
obsega jedenindvajset zvezkov. Med temi deli naj se omenijo Schil-
lerjev »Viljem Teli« in »Marija Stuart« (Cegnar), »Platonova Apo-
logija« in »Kriton« iBožiči, »Babica Božene Nčmcove« (Cegnar),
»Ksenofontovi Spomini na Sokrata« (L. Hrovat), »Virgilijev Georgi-
kon« (šubic), »Chocholovškova Agapija« (Podgoričanl, »Živalstvo«
(Erjavec), »Deseti brat« (Jurčič).

Istega leta, ko je podal „Glasnik" omikanemu slovenskemu
občinstvu, je sestavil prostemu narodu knjigo „Slovenska Koleda".^'^)
— „Slovenska Koleda" je izhajala 1858. in 1859. leta ter obsegala
spredaj navadno koledarsko vsebino, potem pa prinašala j)esni,
povesti, življenjepise, krajepise in igro »Jagodice«, poslovenjeno
po Smidu. Urejeval je „Koledarček' od 1801. do 1869. leta in
„Večernice" od 1800. leta počenši. — Omeniti nam je še knjige
nabožne vsebine „Zgodovinski Katekizem" 1853. Knjiga se je do-
vršila zvečine s pomočjo mladih slovenskih duhoviiikov in bogo-
slovccv; i)redgovor je napisal St. Kouiančič. Na pomoČ je bil tudi
J. Marnu, da je ta 1803. 1. izdal svojo znano kratko slovnico staro-
slovenskega jezika.

Pisatelji. 175

Tudi na drugi strani je od mladih nog podpiral Slovence;
1848. 1. je bil odbornik »Slovenskega društva« v Celovcu, tam je
osnoval knjižnico za slovenske dijake in kot mnogoletni tajnik
»Družbe sv. ^Mohorja« bil mnogo let duša njenemu delovanju.

Nesmrtni vlastenec, poglej iz višin,
Kako rod slovenski slavi Tvoj spomin;
Hvaležnost, ljubezen se v seici glasi:
Naj Janežič blagi na veke živi!

Da se razvidi, kako ljubeznivo je Janežič vabil v svoj krog
mlade pisatelje in jih učil, se tukaj natisne njegov list z dne 19. no-
vembra 1865. 1. Janezu Bilcu.

Dragi prijatelj!

Ne zamerite, da Vam ne vtegnem tolikokrat pisati, kakor
hi rad, saj sami veste, koliko imam opravil; zatorej tudi danes
samo nekaj vrstic.

Kar se tiče „Svetega večera" (glej J. Bile), sem Vam še v
prejšnjem listu sporočil, da dobite za tiskano polo po 5 gld.
(J. Bile ni stavil v tem obziru nobenih zahtev. Pisatelj) kakor pri
nCvetju*^. Ker bode povest ozaljšana s tistimi podobicami, kakor
original, in ker te podobice še niso dospele v Celovec, zato se natis
še ni mogel pričeti. Brž, ko bo dovršen natis, izplača mi g. Leon
honorar in še tisti dan ga Vam pošljem. Če pa knjiga ne izide
do novega leta, pošljem Vam jaz kak znesek popred. Kar se tiče
jfTarbule", moram Vam sporočiti, da se meni sploh prav dopada
in da želim, da kmalu zagleda beli dan. Nekaj poprave pa se
mi zdi, da je potreba, da izide na vsako stran v prav olikani
podobi; med manjšimi rečmi bi jaz svetoval

a) da se predlog v nikdar ne rabi kot poseben zlog kakor
v hrvaščini u; to se prav lahko spremeni;

b) enklitike stoje na več mestih na prvem mestu iz začetka
stavka, n. ])r. sem povzdignil, namesto povzdignil sem itd.;

c) včasih pišete Simeon potem spet Simon, včasih Tdrbula
— Tarbiila; oboje ne more biti prav, vsaj se da verz brez posebne
težave lahko prenarediti;

d) želeti bi bilo, da se kaka posamezna beseda iz prejšnjega
verza ne postavlja v sledečo versto. n. pr.:

Čudna misel mu navdaja
Srce. S st7-upom ga napaja.

e) Tu pa tam je treba v zlogu še kaj opiliti. Kar se tiče
izdaje, z našimi knjigarji v tej zadevi ni nič opraviti; morebiti
jo prevzame kak knjigar v Ljubljani; ako pa ne, skusil jo bom,
malo opiljeno še, pa jaz za „Cvetje"' spraviti na svitlo, če ravno

176 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

se po zapopadku ne rjema z namenom „Cvetja'^. Zato Vam jo
pošljem nazaj.

Da me v kratkem razveselite s kakim maiijim spisom za
^Glasnika" . Z Bogom, '

Tu se naj omeni tudi brat Valentin Janežič, porojen 1832. 1. v Lešah. ki
živi sedaj v pokoju v Celovcu v dostojanstvu višjega štabnega zdravnika. S po-
kojnim dvornim svetnikom Štefanom in sedanjim profesorjem Majcigerjeni v Mari-
boru, je izdajal pisan dijaški časnik v Celovcu ; iz lega lista se je vzel marsi-
kateri sestavek tudi v „Slov. Bčelo", n. pr. »Zakaj ,na unera kraju Drave' svete
Marjete dan osem dni poprej praznujejo in svetega Jurija dan pozneje, ko na
tem kraju?" Valentin Janežič je pisal o zdravilstvu, o svrabu (scabies). V „Slo-
venski Bčeli"' J 851. 1. je od Val. Janežiča »Slavoljub« in »Vladini« (po ruskem).

Josip Marn (1832-1893)

iz Stange na Kranjskem je kaplanoval v Horjulu in prišel potem
na ljubljansko gimnazijo 1857. I., kjer je učil slovenščino in vero-
nauk ; častni kanonik je postal 1889. 1. Marljivo je v 1848 - 1849. 1,
podpiral sk)venske časnike, posebno pa .,Vedeša" in „Danico"^
kateri je od početka do smrti ostal zvest sotrudnik, in pa „Slo-
venca". Pisal je o raznih predmetih, najljubši pa so mu vender
bili kratki sestavki, primerni duševnemu obzorju nežne mladine,
kateri je bil namenjen „Vedeš", n. pr. »Blagi mladenič«,') »Povra-
čilo«,-) »Kmet in tat«,') »Plačilo nehvaležnosti«.*) Da je tako rano
začel pisateljevati, izvira iz tega, ker je uže v »Alojzijevišču« pisal
v domači časnik „Baničico'\ katero je 1851. 1. urejeval sam, sode-
lovali so Frelih, Rogač, Stritar, Lah, J. Žvegelj i. dr. L. 1852. je
pisal v Janežičevo „Bčelo" in 1858. 1. v koledar »Slovenski Romar".

Nastopivši službo profesorja na ljubljanski gimnaziji (učil je
verozakon in slovenščino), se je začel marljivo pečati s tvarino
svojega predmeta. Marn je bil prvi, kateri je v izvestjih ljubljanske
gimnazije objavljal sestavke v slovenskem jeziku 1860., 18(il.'i in
1864. leta.

Tisočletnica Cirila in Metodija, praznovana 1863. 1., prešinila
je bila vsa domoljubna srca : na raznovrsten način so Slovenci
izkazovali svojo hvaležnost do slovanskih blagovestnikov ; Marn je
izprožil in uredil spominsko knjigo,") v kateri se nahajata dva
njegova sestavka; v prvem govori o svetem pismu in slovenskem
slovstvu, v drugem razlaga važnost Nestorjevo za rusko zgodovino-
pisje. Istega leta je vsled prošnje Janežičeve uredil etaroslovensko
slovnico.') Zvest podpornik je bil „Zfjo(hiJi Danici" od 1862. do

Pisatelji. 177

1873. 1., kjer je 1862. in 1869. I. govoril o osnovi nove gimna-
zije in o srednjih šolah sploh, 1866. 1. o »Matici«, o Janežiču id.,
in v „Slovencu" od njegovega početka; branil je pesni Fr. Cimper-
mana proti nasprotnikonn,"') navdušeno pozdravil Miklošičevo vza-
jemno slovnico slovanskih jezikov, priporočal „Nmičnij slovnik" .^)
Ko je dunajska »Slovenija« slavila Stritarjevo dvajsetletnico
slovstvenega delovanja, opomnil je, da bi Stritar mogel slaviti
uže petintridesetletnico . ker je v „Daničici" 1851. leta objavil
štiri sonete. Primerjal je Prešernovo dobo s sedanjo ; ^") oporeka
se lahko, da sedanji »slabi« časi niso v nobeni zvezi s Prešernovim
časom ; srčno se je spominjal Cehov v sestavku »Postavme Pala-
ckemu pomnik« ^') in »Cehoslovan gre na dan«.*') Zagovarjal je
ozko zvezo med Slovenci in Hrvati ; ") nastane pa vprašanje, kako
izvršiti to, ko navadno zahteva močnejši, da se slabši podvrže brez-
pogojno. Krepko se je ustavljal Dittesovim načelom **) glede od-
goje; ko Slovenec je ponosen ^''] in poln nade v prihodnjost ko kato-
ličan in Slovan,*®) in Avstrijanec. (A-E-I-O-U.) Dasi mu je v
to svrho služil »Jezičnih" ^ da je opisaval slovenske pisatelje, je
njihovo življenje in delovanje narisal tudi v .,Slovencu" .'^j

Obširnejši deli v tej stroki sta pa »Kopitarjeva spotnenica"^^)
in „ Jezičnih-" ^^'^) katerega je izšlo trideset snopičev od 1863. do
1893. leta. V teku tridesetih let se je nekoliko izpremenila smer
„Jezičnihu" . L. 1864. je v Praprotnikovem „ Učiteljskem Tovarišu''
začel objavljati »Pomenke o slovenskem pisanju«, seveda na pod-
lagi Miklošičevih del. Pisal jih je v obliki dvogovora med »Po-
rednim učencem in neporednim tovarišem« ; predmeti tem dvogo-
vorom so bili : slovenski jezik, razne oblike v slovenskem pisanju id. ;
v vsakem letniku omenjenega časopisa je bilo od 1863 — 1867. .
petdeset razgovorov. V nagrado za te spise si je pisatelj izgovoril
nekoliko ponatisov. Obzor tem spisom se je širil od leta do leta;
y III. letniku se govori o občnih in posebnih imenih slovanskih
narodov; V. letnik sega uže v slovstveno zgodovino, kateri je
izključno posvečen od IX. letnika naprej. Trije letniki IX. — XI. obde-
lujejo Metelka in abecedno vojsko, sicer ne sistematično, nego po
tvarini, kakor mu je bila pristopna. Dobro bi bilo, da bi kdo uredil

*) Posameznih imen ne bodemo navajali, ker se navadno nahajajo taki
spisi v tečajih tistih let, ko je umrl dotični pisatelj, in ker so v tej knjigi nave-
deni zadej v bibliografiji.

12

178 Zgodovina slov. slovstva. lil. del.

vsebino teh treh zvezkov in združil v jedno knjižico, manj važne
reči pa izpustil. V XII. letniku je opisan Peter Hicuiger ; odslej
je navadno po več pisateljev obdelal v jednem letniku; v XIII. letnik
je poleg Umka uvrstil tudi Jan. Nep. Nečaska, bržkone iz spošto-
vanja do visoko cenjenega ravnatelja Ijublj. gimnazije; XIV. letnik
prinaša M. Pohlina in Vodnika. XV. I. Cebeličarje ; XVI. in XVII.
prve sodelavce Bleiweisove ; z XVIII. se vrača v Prešernovo dobo ;
XX. 1. nam riše Blei\veisovo delavnost in se poklanja Miklošiču o
njegovi sedemdesetletnici ; z XXI. se povrača v najstarejšo dobo,
v 16. in 17. stoletje; z XXII. 1. prehaja v 18. stoletje; XXVI. 1.
razpravlja dobo stare cerkvene slovanščine; XXVII. Luka Jerana,
in ostali trije XXVIII. — XXX. novejše pisatelje. Na ocene v „Ljiih-
Ijanskem Zvonu" in „Slov. Narodu" je odgovarjal on sam v „Slo-
vencu" 1884. 1. št. 35, 79 ; 1885. št. 105 ; 1886. št. 79. Ker je v
jednem letniku popisanih včasih jako mnogo pisateljev, posebno v
XXIII. — XXV., je nemožno. da bi se bil pečal z vsakim temeljiteje;
življenjepisni podatki in naslovi spisov so zanesljivi, dasi tudi tu
pa tam nepopolni. Ko duhovnik se je bolj oziral na pisatelje svo-
jega stanu ; sploh pa imajo ^Jezičniki" ko delo skrajne marljivosti
stalno vrednost ko doneski k zgodovini slovenskega slovstva ;
Trubarjevo dobo je v XXI. letniku opisal vender prepovršno ; kajti
knjigi „Ta celi Psalter" (v moji Zgodovini L, str. 104, sub 12)
in „Ta celi novi Testament" (v moji Zgodovini L, str. 105, sub 18)
se nahajata v ljubljanski licealni knjižnici, kakor sem se sam pre-
pozno prepričal 1895. 1., in vender sta v njegovem „Je3ičniku" XXI.
odpravljeni vsaka z dVema vrsticama!

Ker je bil Marn prisrčen prijatelj Bleivveisu in Jeranu, ker
je bil osobno znan z mnogimi slovenskimi pisatelji, osobito na
Kranjskem, je bil on kakor ustvarjen za to, da je opisal njihovo
delovanje in tako pozabnosti otel marsikaj, kar bi se bilo izgubilo
za vselej.

Pripomniti je še, da je Marn pomagal tudi prevajati „Sveto
pismo", poslovenil Ezdrove, Juditine in Esterine knjige. Mnogo-
letni odbornik in predsednik »Matici Slovenski« je mnogo pripo-
mogel k razvitku tega zavoda, ko vesten in navdušen učitelj slo-
vcn.ščine pa v mnogih učencih vzbudil ljubezen do domovine in
l)isateljevanja. Vesten duhoven in učitelj, navdušen Slovenec in
izredno marljiv pisatelj je smel z mirnim srcem koncem plodonos-

Pisatelji. 179

nega življenja vsklikniti : „Nulla dies sine linea." O „Jesičniku"

poje Funtek po pravici :

Poslopje si obširno stfisal,

V njem kipe naših mož izklesal,

S cvetovi njih vrlin

Okitil njim spomin.

Anton Olihan^) (1824—1860) iz Moravč na Kranjskem, bil za duhovnika
na Koroškem (v Šmarju v labodski dolini je Placidu Javorniku pomagal spisovati
razlaganje sv. pisma), na Štajerskem (Šent-Martin pri Slovenjem Gradcu) in zopet
na Koroškem do smrti 1. 1860. Uže dijak je v pesmicah izražal pobožno mišljenje,
n. pr. »Veliki petekc, >Velika nedelja<.-) Enake pesni so »Človek sim, krščen
sim«,') »Novomašnik«,*) >Pred podobo križanega Jezusa«/') Največje delo je: >Oče
naš in deset božjih zapovedi«.*) 1854. L. 1848. je pisal v ^Sloveniji"' o sloven-
ščini na Koroškem; v slovenskem društvu v Celovcu je sprožil siovniške pomenke
\ „Novicah'^ 1.1853. in z veseljem pozdravil ^Slovensko Bčelo"''), katero je po
Drobnica prevzel A. Janežič.

France Cegnar (1828—1892)

od sv. Duha blizu Škofje Loke, je po dovršenih srednješolskih naukih
podpiral Cigaleta in Potočnika pri urejevanju ^Slovenije" in „Ljtib-
Ijanskega Časnika'^, pristopil k pošti v Ljubljani, potem v Trstu
1859. 1. Dijak na ljubljanski gimnaziji se je z L. Svetcem, Bohincem,
F. Jerišo in drugimi vadil v slovenskem jeziku s tem, da so pisali
za-se novine. Njegova prva pesen je znana žalostinka »Na grobih« *)
(»Blagor mu, ki se spočije«) zložena 1. 1849., ki kaže dokaj pesniške
zmožnosti.

Za časa prvega razvitka vplivale so nanj nemške pesni,
katerih je nekoliko prevel, n. pr. »Žalost deklice«,^) »Planinski
lovec« ') (Schiller), »Pevčeva kletev« (Uhlandi ; Schiller je ostal
Cegnarju skoro vse življenje najljubši pesnik, katerega nam je
deloma izborno udomačil.

Poleg nemškega vpliva pa se rano prikazuje utis srbskih
narodnih pesnij, katerih je poslovenil mnogo, n. pr.: »Štefan Dušan«,
»Svetniki dele blagoslov«,*) »Marko Kraljevič in Musa Kesedžija«,
»Pad carstva srbskega«,^) »Mati sv. Petra«,®) »Hudobni sin«, »Ko-
sovka deklica«, »Solnčeva sestra in paša tiranin«.') Vpliv srbskega
pesništva se pokazuje v pesmici »Vezilo« **), tako v besedah kakor
v slogu.

Od 1. 1857. prevagujejo izvirne pesni, n. pr. »Zornici«. »Zarji«,
»Vinska trta in oblaki«; »Sanj nemiloserdnega kneza« nas močno
spominja Levstikovega »Ubežnega kralja« ; te pesni so iz let 1856

12*

180 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

do 1860. Anton Janežič je skrbel za to, da so Cegnarjeve pesmice
zbrane zagledale beli dan z naslovom: » Pesmi «^i 1860.1.

Ta knjižica obsega večinoma izvirne pesni, deloma uže znane,
deloma nove. Predmeti so jako raznovrstni, a dosledno izvedeni v
lepi obliki, v narodnem jeziku, kakor ga je morda za one dobe
v oblasti imel samo Cegnar. Knjiga je napravila tolik utis na
Slovence, kakor v zadnjih časih Gregorčičeva zbirka.

Slika te dobe bi ne bila popolna, če ne omenimo pesni :
»Slave oglas« '") in nje družice »Slovenija Slavi« *'i iz viharnega
1848. 1.

Pozdravljal je slovenske vojake, vračajoče se iz Ogrskega ; '^)
slavil je Jelačica ''') bana. češ, vsi Slovenci se ga vesele.

Iz tega se razvidi, da se je uže takrat zelo zanimal za javno
življenje; to zanimanje je pozneje na stran porinilo njegovo lepo-
slovno delovanje.

Z 1860. letom, ko je izdal svoje »Pesmi«, smemo postaviti
mejo prvi dobi Cegnarjevega pesnikovanja, kajti odslej je združil
vse svoje moči v prevajanje velikih Schillerjevih dram. »Marija
Stuart« ") in »Viljem Teli«*') sta izšla v Janežičevem „Cvefjii is
domačih in ptiijih logov" 1861. in 1862. leta. »Valenštajna« *®) je
založila »Tržaška Čitalnica« 1866.

Prevel je Cegnar te igre na tako izboren način, da se lahko
v vzgled stavijo vsem enakim delom ; pripomogli so k temu
lepemu uspehu njegova pesniška nadarjenost, izredno znanje jezika
in — Levstik.

V vzgled bodi iz »Valenštajna« ta-le pesen :

Trobdr. Drof/ouec. Prvi lovec. Oba lovca.

nrugi oklopuih. Redniki naj dade!

Strelci (vsi ob enem). n-.,««««« : o«..aino

' Dragonec i strelca.

Pikolominovič zanas naj govori. tt • i • i . -t i

•' *' Vojska naj bi cvetela I
(Hote oditi).
Stražnji glavar. Grobar i stražnji glavar.

C, I . 1 . A- 1 • X I Fridolanca za glavarja imela!

Samo en kozarček, tovariši, zdaj še ° '

izpraznimo DrugI oklepnik (2wje).

Svillemu Pikolominoviču nazdravimo! t-.., „ > „ i^ ; i. ;„ i..i.?;i

lovansi, na konje, na konje tedaj?

{PtjeJ. v bojišče, kder svoboda vlada.

Krčmarica (prinese steklenico rinaj. Le v bitvi možak je vreden Se kaj,

„ J , T, ., ,. Tam srce v skodelo poklada;

Rada ga dam. To ne pojde na rov;^ ^^^^ ^^ ^.»^^ ^^

Gospoda, naj sre(^en b.l posel bi vaš! ^p^^ -^ ,J^ ^-^^ ^^ ^^^-^ ^^^^

Oklopnik. (Zadaj stoječi rojnci se mej petjem

Bojniki naj žive! zbližajo ter zapojo v zbori).

Pisatelji.

181

Zbor.

Tam zanj se drug nihče ne bori,
Oprt je le nase, na svoje moči.

Dragonec.
Svoboda vzela slovo (d sveta
Zdaj hlapca le zieš i gospoda:
Lokavslvo. zvijača v oblasti ima
Sinove mehkužnega roda.
Svoboden mož je hojoik samo.
Ki smrti gledati more v oko.

Zbor.

Svoboden mož je bojnlk samo,
Ki smrti gledati more v oko. ,

Prvi lovec.

Trepet, skrbi odvrže na stran,

Bojaznim prsi zaklene;

Osodi jezdi naproti drzan.

Ce denes ne, jutri zadene;

Če jutri zadene, pa denes naj vsak

Posreblje še hipov ostanek sladak.

Zbor.

Če jutri zadene, pa denes naj vsak
Posreblje še hipov ostanek sladak.
{Kozarce zopet nalijo; trknocši pijo.)

Stražnji glavar.

Vesel mu padel je žreb iz nebes
Nej treba se zanj ukvarjati;
Tlačan od prsti ne obrne očes,
Ker meni zaklad izkopali.
Pa koplje i rije. dokler živi,
I grebe, da sam si grob naredi.

Zbor.

Pa koplje i rije, dokler živi,
I grebe, da sam si grob naredi.

Prvilovec.

Ko jezdec pridirja i vranec njegov,
Vsa družba se zdrzne od straha.
Po gradi so luči i polno svatov.

K ženilvi nevabljen prijaha.
Ne snubi dolgo, ne kaže zlata;
Ko inignol bi, zmore trdnjavo srca.

Zbor.

Ne snubi dolgo, ne kaže zlata;
Ko mignol bi, zmore trdnjavo srca.

Drugi oklopnik.

Dekle brezupno, kaj plakaš na glas?
Naj gre, sa.) se mora ločiti!
Domovija nejma nobena mu vas,
Ne vtegne zvestobe hraniti I
Osoda nagla poganja ga v dir;
Ž njim ide srca njegovega mir.

Zbor.

Osoda nagla poganja ga v dir;
2 njim ide srca njegovega mir.

Prvi lovec

(prime oba soseda za roki; drugi store
takisto, i vsi. kteri so govorili, stope

v polkrog.)
Tovarši, vrzimo na konja brzdo,
Naj srce oddahne se v boji!
Šumi živenje vse še gorko.
Na noge! da kri ne odroji.
Kdor nej života se tvegal nikdar.
Za ceno mu bilo njegovo nej mar.

Zbor.

Kdor nej života se tvegal nikdar.
Za ceno mu bilo njegovo nej mar.

Drugi lovec.

Na meča konico zdaj svet je oprt;

Mečniki, radostni bodite!

Do sreče, oblasti vam pot je predrt,

Če združeni krepko stojite!

Nikder tak visoko nej krone svetle.

Da srčen skabič bi ne skočil do nje.

Zbor.

Nikder tak visoko nej krone svetle,
Da srčen skakač bi ne skočil do nje.
(Zagrinjalo pade, predno zbor izpoje).

Pripomniti je, da mu je zdatno pomagal Levstik vsaj pri
nekaterih prevodih; to kaže posebno jasno oblika, kjer se je vender
preveč sile delalo jeziku, n. pr. Prolog k Valenštajnu str. 1:

Mi smo še stari, ki se vpričo vas

Gorečim trudom izobraževasmo.
Str. 4. V prihodnjih tisočletjih živeta;

Zato sedanjestijo skopovati ;
> 5. Da ne osramoti je ž i z n i oder ;
» 7. Ker ona, k a meji ter veže vse;
»17. K i m mlada Trčka, vojvodin šurjak
» 7. A v trumah drznih ke mogočno vodi, i. dr.

182 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Manj novotarij pa kaže prevod iz češčine »Babica« '^) (1862),
ker je zabranjeval uže v narodnem duhu spisani izvirnik, da se v
slovenskem prevodu niso rabile prenagljene oblike.

Jasno so pokazali ti prevodi, da je Cegnar slovenščino obrazil
za najvišjo stopnjo pesniških umotvorov, za klasične drame.

Žal, da se pesnik ni ohranil samo slovenskemu leposlovnemu
slovstvu; njegovo goreče rodoljubje ga je privedlo na to, da se
je mnogo bavil s časnikarstvom.

^Primorcu", ki je izhajal 1866.1. v Trstu, je bil Cegnar prvi
sotrudnik ; pisava tega lista je bila v tem času lepa. V „Ilirskem
Priniorjanu" , Trst, 1866. je pisal na primer »o prihodnji avstrijski
politiki« št. 18 — 20; »o istrskih zadevah«.

V poznejših letih se je tesno oklenil ^Edinosti" in zvesto
pomagal Viktorju Dolencu, tako da je za njegovega sodelovanja
^Edinost'' bila pisana v lepem narodnem slogu.

Za slovstvene zadeve se je vrlo zanimal ; odgovoril je J. Macunu
na sestavek: Neke besede o moji »Krestomatiji« v „Ljuhlj. Čas.''
št. 8; objavil odlomek iz igre »Deborah« (Mosenthal) št. 27 — 29;
opozoril na nekatere pesni iz Danjkove zbirke, katerih ni omenil
M. Majar, n. pr. »Gostuvanje«, »Kosec« id. V št. 44. i.stega časnika
je zahteval ostro kritiko za slovensko slovstvo '**) in mično opisal
pot iz »Pazna v Trst«'®), iz »Trsta v Ljubljano«.'^")

Kljubu obilnemu časnikarskemu poslu seje še včasih v njem
oglasila pevska žila; zložil je slavospeve »O posvečevanju zastave
Delalskega podpornega društva v Trstu« *'). »Njega Veličanstvu
cesarju Franu Josipu L") in cesarici ob Njiju bivanji v Trstu
dne 17.— 19. septembra 1882. 1.«; »Dr. Lavriču« "), »Matiji Doljaku
v spomin« ^*) id.

Cegnar je bil krepka pesni.ška individuvaliteta. ki si je takoj
v začetku pisateljevanja odbrala določeno smer. Njegove pesni
so delale na mladino istotako močno kakor Gregorčičeve. Če tudi
ne pride trajno v poštev ko potopisec in ocenjevalec, če tudi je
pozneje ko javni zagovornik slovenskih pravic skoraj zadušil v sebi
izvirnega pesnika, si je vender s prevajanjem Schillerjevih dram
pridobil za stalno odlično mesto v slovenskem slovstvu.

Franc Jeriša- JJctujiiil (1829 — 1805) iz Št. Martina pod Šmarno Goro, se
je pravoslovja zasebno učil doma, pozneje na Dunaju, a prestopil nazadnje v.
modroslovje. Umrl je za kolero na Dunaju. Mogočno je vplivalo nanj 1. 1848,
kajti oglasil se je v nNovicah' 1.1848., str. 57 — 58 »Narodni stražnik« v pesni:

Pisatelji. 183

»Ljubljanski učenci svojim junaškim bratom na Dunajuc Objavivši nekoliko rodo-
ljubnih pesmic v „Sloveniji'' leta 1848. in v nVedežu", razglasil je triindvajset
»Hebrejskih melodij« po Byronu v „Noricah'' 1862. 1. Za vzvišene misli mu je
jezik preokoien, pomešan s hrvatskimi oblikami. Vrlo se mu je posrečilo >Rojstvo
Gospodovo* po Herderju.') V nevezani besedi je rad seznanjal slovensko občinstvo
z ruskimi razmerami, n. pr. >Boji konj z volkovi po okrajinskih stepah na Rusov-
skem«.-) Iz srbšc-ine je prevel: > Poslednje pismo rajnega vladike Gernogorskega
Petra Petroviča Njeguša«.') Bil je Jeriša vedno odličen dijak živahnega, ideali-
stičnega mišljenja; znal je mnogo modernih jezikov. Na Dunaju se je bil seznanil
z vseučiliščnikom Leop. pl. Schulz-Strasznickim, čegar oče je bil profesor na
ljubljanskem liceju; ta mladi prijatelj mu je dal na svoje stroške napraviti na-
grobni spomenik, njegov prijatelj Fr. Gegnar mu je zložil v spomin te-le vrstice:

Zgodaj si se, svetla zvezda, utrnila,
Zgodaj vdova si postala struna mila,
Kako pela na zeleni Savi si
Po okrajnah, kjer slovensko srce bije ;
V koru pevcev ni več nežne harmonije,
Ker tvoj srčni glas več ne doni.

Anton Umek-Okiški (1838—1871)

od sv. Ane na Okiču na Kranjskem, učitelj na celovški gimnaziji.
Izvrsten dijak ljubljanske gimnazije je 1862. leta občno pozornost
vzbudil z lepim ogovorom. s katerim je osmošolec. priporočuje
součencem temeljito se učiti materinščine, slovo jemal od zavoda,
ki je Slovencem vzgojil toliko odličnih mož. Zvest geslu »Vse za
vero in domovino« je Mariji na čast zlagal pesmice in jih objavljal
v „Danici" .^\ Prevel je tudi Deržavinovo odo »Bog«. Najbolj znani
pa sta njegovi obširni epski pesni, ki jih je dal na svetlo 1863. 1.;
v jedni opeva življenje in delovanje Cirila in Melodija ^| *), v drugi
pa slovenskega misijonarja Knobleherja.^)

Predmet tej epični pesni je življenje slovenskega misijonarja
Ignacija Knobleherja. V I. delu popisuje v raznih pesmicah slovo
od posvetnega veselja, od domovine, pot čez Rim. pripravljanje za
težki posel na Libanonu ; v 11. delu misijonsko delovanje v Afriki
in vrnitev domov ; v III. delu popisuje v nevezani besedi Knobleher-
jevo življenje. Misijonsko življenje pa ni primeren predmet za tako
obširno epično pesen.

*) »Prvemu pevanju« je predmet: »Sv. Klemen papež in mučene«, drugemu
»Ciril poslan h Kozarom najde ostanke sv. Klemena«, tretjemu »Metod nariše
bolgarskemu kralju Bogaru poslednjo sodbo in mu jo razlaga; Bogar se da krstiti
in se pozneje odpove vladarstvu«, četrto: »Ciril in Metod prideta na Moravskoc,
peto: »Ciril in Metod v Rimu«, šesto: >Ciril umrje v Rimu«, sedmo: »Metod
ukroti Ijutega hunskega vladarja«, osmo: »Metod kersti Bofivoja, vojvoda češkega«,
deveto: »Metodova smrt«.

184 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Ko je Janežič začel izdajati ^Slovenski Glasmk'\ se mu je
takoj pridružil Umek kot sotrudnik v vezani in nevezani besedi.
Vzvišeni pomen pesništva popisuje pesen: »Pevec buditelj«, zlo-
žena in govorjena o priliki Vodnikovega godu 1. 1862. v ljubljanski
čitalnici, ki je poslušalcem segla globoko v srce.

Posebno rad se je spominjal slavnih mož in prijateljev svojih,
n. pr. Knobleher j a *), profesorja Antona Globočnika, škofa
Ant. Alojzija Wolf a 'i. škofa Jerneja Vidmarja^), Iv. Macuna')
vračajočega se v Zagreb, mladega pesnika in prijatelja Nož arja ^),
Jerana, Janežiča id.

Njegove pesni je na svetlo dal Ant. Janežič.®) Dele se prvič
v pesni, drugič gazele in sonete, in tretjič v pripovedne pesni.

L. 1863. je dr. Valentin Fasetta, zdravnik v Benetkah, izdal
na Dunaju: „Marci Antonii Mtirefi InstituHo Puerilis" v jednajstih
jezikih ; v lepi obliki je slovenski prevod priredil Umek.

Za „Glasnik" je pisal tudi povesti, n. pr. »Zakleto mesto«
(1858), »Previdnost Božja«. Po njegovi smrti je iz zapuščine prišlo
nekaj povestij na svetlo, n. pr. »Lazarjeva dvojčka«. {^Slov." 1875.)

Iz Dunaja je dopisoval marljivo v „Danico" ; ko je Janežič
bil ustanovil „ Besednik", je 1869. leta Umek prevzel uredništvo.
Pisal je o raznovrstnih zadevah, n. pr. o farnih bralnicah, o kato-
liških političnih društvih, o slovenskem programu, o združeni
Sloveniji id.

Simon Jenko (1835—1869)

se je porodil na Podrečem na Sorskem polju, preselil se pozneje
8 stariši v Praše, hodil najpoprej v smledniško šolo, ker v domači
župniji ni bilo šole, potem pa v Kranj, kjer je dovršil prosto-
narodne šole 1847. 1. Njegov stric Nikolaj, frančiškan v Novem
mestu, ga je vzel k sebi in je gmotno in duševno skrbel za nadar-
jenega nečaka; čitala sta sv. pi.smo v srbskem jirevodu, Fenelono-
vega Telemalia in Tassov »Osvobojeni Jeruzalem«. V Novem mestu
je dovršil šest latinskih šol in šel nadaljevat svoje študije v
Ljubljano. Njegovi odlični vrstniki so odšli na Dunaj, on pa. brez
podpore, je šel v celovško semenišče in tam ostal jedno leto.
Vender mu ni ugajal duhovski stan ; zato se je vpisal v modro-
slovje na dunajskem vseučilišču, črez jedno leto pa je prestopil v
pravoslovjc. V tej dobi se je moral bojevati z bedo, ki je v svojih

Pisatelji. 185

nasledkih rano končala njegovo življenje. Od 1861. do 1863, 1. je
bil domači učitelj v Reinleinovi rodbini na Dunaju. Tej dobi ve-
ljajo besede : r- - i i . ••.•
*• J vjorje, kdor zatajiti

Prisiljen voljo in srce,

Bedakom posoditi

Gas mora, glavo in roke.

Dobil je Knaflovo štipendijo, katere so pa bile takrat mnogo
manjše. Ko se je doma v Prašah pripravljal za izpit, priredil je
tudi pesni svoje za natis '). Giontini mu jih je odkupil za 300 gld.
Prvi rigorozum prebivši je vstopil v službo notarja Stergerja v
Kranju, 1866.1. je prestopil k odvetniku dr. Prevcu v Kamniku in
se ž njim vred preselil v Kranj, kjer je umrl dne 18. oktobra
1869. 1.

Pesnikovati je začel Jenko rano ; v četrtem razredu gimnazije

je zakrožil nekaj neosoljenih pesnij, mej njimi tudi »Polikratov

prstan«. Svoje prvence pa je potem sežgal. Uspešneje se je bavil s

pesništvom na ljubljanski gimnaziji. Leta 1854. so se ljubljanski

osmošolci Bril (umrl 1855. 1.), Erjavec, Mandelc, Kerniavner, Tušek,

Zarnik, M. Povše, Jenko zjedinili k skupnemu društvenemu delovanju

in začeli spisovati „Yaje"^ dijaški list. Mnogo „Vajinih" sestavkov

je prišlo potem na svetlo v Janežičevem .,Slov. Glasnikti." Pesniki

med temi mladeniči so bili Bril, Mandelc in Jenko. „Slovenski Narod"

1869. 1., št. 135, je iz „ Vaj'' objavil pesen »Slovanski dan«, čije tretja

kitica se glasi :

Vsi čujte grometi na glas,
Prišel je odmerjeni čas !
Od krajev, kjer solnce izhaja,
Do krajev, kjer solnce zahaja,
Kar nosi Slovana ime,
Naj složno poda si rokž.

Leta 1854. se prikazujejo njegove pesmice v „Novicah'\ ka-
terim je bil Jenko zvest sodelavec do 1858. 1., ko je Janežič okolo
sebe zbral vse odličnejše slovenske leposlovce.

Predmetov svojim pesmicam ni iskal v kaki megleni oddalje-
nosti od dejanskega življenja, ni pogledal v globino človeškega
srca, ker mu je za to bilo življenje prekratko, nego navadni pojavi
v naravi, na domači zemlji mu ugajajo, n. pr. »Mraknenje solnca«,
»Meglenica«, »Divja rožica«.

»Obrazom«, vencu njegovih najlepših pesmic, ki so prav za
prav izraz njegovega življenjskega modrovanja, je predmet večinoma
vzet iz narave ; saj poje sam »Vstala je narava«.

136 Zgodovina i^lov. slovstva. III. del.

Vse, kar se godi okoli njega, zanima ga in mu vzbuja pri-
merne čute, žalostno ga dirne »Pogreb« ; nad vse drago bitje mu
je »Mati«.

Porojen na Gorenjskem, v tem divnem delu slovenske zemlje,
je gorko ljubil svoj ožji rojstni kraj ; naravnost ga moramo ime-
novati pesnika ali slavitelja »Sorskega polja« ; v tem je podoben
svojemu bratu Ivanu, ki je tudi zložil več pesmic z naslovom:
»Na sorskem polju«, i Pesmi, 60 — 74.)

Trdi boji v njegovem kratkem življenju so ga gotovo navajali
na to, da je z lastno usodo primerjal tudi usodo male svoje domo-
vine in gorko čutil njene bolečine.

V njegovem pesnikovanju, ki obsega dobo od 1. 1855. — 1863.,
smemo zadnja leta smatrati ko tisti čas, ko se je njegovo rodo-
Ijubje razgrelo v neizčrpno ljubezen do vsega slovanstva ; pesni :
»Naša zgodovina« (»Kje nek zemlja grobe krije?«), »Buči, buči,
morje, adrijansko« so izraz tega čuvstvovanja.

Ta trpka stran slovenske ali občeslovanske zgodovine mu
je udahnila neminljivi pesni »Naprej« in »Pobratimija« ; druga s©
nahaja uže v „Vaja]i". prva se je natisnila v „Slov. Glasniku"
1860. leta. Bojevito koračnico, ki je sedaj lastnina vseh Slovanov^
spremlja pobožna »Molitev« :

Ti, ki si nas ustvaril kakor listja, trave id.

Poleg goreče ljubezni do nebrojnega vseslovanstva pa je ta
mož mehke narave čutil potrebo, da ga ljubi drago bitje. Pesni
erotične vsebine so : »Moč ljubezni«

Nova moč ljubezni

Ude mi pretresa.

Kak je lepa zemlja, •

Moja zdaj nebesa.

»Obujenke« in druge. Pa vender bi se moglo soditi iz nekaterih
pesnij, da ljubezni ni vselej smatral z resnega stališča, ko poje :

Čez kratkih mescev pet
Sva videla se spel,
Pobesil jaz oči,
V stran gledala si ti.

Clzpremeniha).

Mislim pa. da je tu več šale nego Heinejevega cinizma.
Pesen »Naš maček« pa se je popolnem krivo razumevala;
ona je ostra satira proti samomorom iz ljubezni.

Pisatelji. 187

V epsko pesništvo se šteje »Zaklad«. (Druhal , ki koplje
zaklad, stori obljubo, da Mariji Devici odda polovico zaklada; ko
ga pa izkoplje, se ne meni več za obljubo) ; nasledek je :

Pa groza! Odpre se prepad
In kad jim požre in zaklad;
Delitve več treba ni blo.

Pripovedni pesni sta tudi wKnezov zet« (Kmetskega stanu vrtnar
se je zaljubil v knezovo hčer, ki po noči gre za njim in v Kolpi
utone, ker jo je zvabil v vodo) in »Morski duhovi«.

V njegovem slabotnem telesu sta bivala krepka duša in zdrav
humor. Jenko je opeval to, kar je res doživel ; pri njem ni nič
narejenega, nič umetnega; zavoljo tega so njegove pesni naravne.
Držal se je pa tudi narodnega govora in mišljenja.

Manje važnosti pa so njegove povesti ; uže v „ Vajah" se
nahaja »Ljubezen in osveta«. vsem povestim v „Slov. Glas." 1858:
»Spomini«, »Tilka« in »Jeperski učitelj« je snov vzeta iz narodnega
življenja gor<;njskega.

Tilka je jako neukreten kmetski fant, ki je prišel snubit v
stari očetovi obleki, seveda brez uspeha. V poznejših časih je sam
pripovedoval : »Za jeden las je manjkalo, pa bi se bil oženil.«

Istotako je »Jeperski učitelj« pristna slika preprostega in
revnega učitelja na kmetih, ki sosedom tudi številke pove za lote-
rijo ; jeden kmet je dobil terno in je iz hvaležnosti učitelju postavil
spomenik na grob.

Te povesti so vzete iz narodnega življenja, v jeziku pa se
nahaja mnogo germanizmov.

Jernej Križaj Severjev (Jažvik 1838—1890) iz Orehka na Notranjskem,
duhoven tržaške škofije, umrl kurat pri Sv. Antonu blizu Kopra. Znak njegove
osebnosti je nežna občutnost, veselje in trpljenje ljubezni ; to dokazujejo njegove
pesmice: »Trojno srce«, »Alenka orehovska«, >Glas valov«, »Spomin in obstanek <
vse v „Slov. Glasniku" 1864. 1. Jednake vsebine je tudi »Karanfil«, prevod iz
ruščine. Spisal je novelo »Blaženka«. ki opisuje bržkone dogodke iz njegovega
življenja. V Trstu bivaje dve leti se je naučil italijanščine in spretno poslovenil
dve igri Silvija Pellica, »Tomaž Mor« (Janežič, „Cvetje'') in »Frančiška
z R i m i n i «.

Janez Bile

porojen 1839.1. v Ilirski Bistrici na Notranjskem, živi sedaj upokojen
duhovnik v domačem kraju. V slovenskem slovstvu je pisal v
vezani in nevezani besedi od 1856. 1., ko je začel jako marljivo
opisavati v »Novicah" svoj rojstni kraj ali pa bližnje pokrajine

188 Zgodovina slov. slovstva, lil. del.

na Notranjskem in v Istri ; tako nahajamo tam »Popis Bistriške
doline«, in v nastopnem letniku „Novic" »Šege in navade v Bistriški
dolini«; spis »Ciči in Cičarija« *) je prišel v čitanke za srednje šole.
S pesniškim vzletom je oi)isana Cerknica '( ; v tem opisu se radostno
spominja preprostega kmeta Matije Svečana v Bistrici, kateri pre
slovensko slovstvo pozna bolje nego marsikateri osmošolec. Po-
pisal je tudi Reko^), kjer je dovršil srednje šole. Zanimale so ga
tudi druge strani našega slovstva ali narodnega življenja, nabiral
je za „Novice" narodne pregovore po Notranjskem, manj znane
besede za \\'olfov slovar in narodne vraže za Navratilovo zbirko.
Gojil je tudi pripovedništvo spisavši povest iz domačega življenja,
naslovljeno »Sveti večer« *), in za Družbo sv. Mohorja »Slovenski
drvarji« ''\ 1888. 1. Ko duhovnik službujoč v domačem kraju je pred
tridesetimi leti začel spisavati »Zgodovino fare Trnovske na No-
tranjskem«.*) Posnetek se je ns^tisnilv „Laibacher Diocesanblatt-u"^
in s tem se je storil začetek važnemu zgodovinskemu podjetju,
namreč »Zgodovini kranjskih fara«, katero vodi Anton Koblar.

Bolj obsežno pa je Bile deloval ko pesnik ; uprav letos je
štirideset let, odkar pesnikuje, kajti 1856.1. je zložil prvo pesmico:
»Bistriška«. Njegova poezija je lirska, največ je zložil slavospevov
svetnikom ali odličnim posvetnjakom : proslavljal je Cirila in Me-
todija**) ob tisočletnici ; njegove pobožne lirske poezije prinašata
„Danica" in „Slovenec", katerima je zvest sotrudnik do najnovejših
časov, posvetne pa Janežičev »Slovenski Glasnik" ; sploh je bil
Janežiču priljubljen in marljiv sodelavec. Njegova pobožna lirika
obsega pesni Mariji na čast, na primer himne"), ki so se iz
„Danice" ponatisnile v dveh snopičih. Združene posvetne in po-
božne pesni se nahajajo v zbirki : » Por ven ci « **) 1864. Posvečeni
so Strossmayerju :

Saj boljš'ga Slava nima sina
Ko Tebe. vrli naš vladika!
Časti in ljubi domovina
Te. roda naš'ga »kinč in dika<.

Knjiga se začenja s pobožnimi pesmicami; tretja božična je
prav za prav prizor, v katerem nastopajo pastirji, sedem angelov,

•) Dn^ 23. oktobra 1879. 1. piše 2iga Bohinec Bilcu: Milosti, gosp. knezoškof
se Vam prelepo zahvaljujejo za skrb in trud, ki ste ga imeli pri spisavanju kro-
nike. Preden se bo pričelo z natiskovanjem, pride v „Di(>c. Blatt" kratek poziv
naslanjajoč se na prejšnje izjave v zadevi spisovanja zgodovine Ijublj. škofije;
vsled lega odpade uvod Vašej kroniki, kar — sem prepričan — Vas ne bo žalilo.

Pisatelji. 189

izmed katerih vsak nekaj izpregovori, zadnji pa sta družba pastirjev
in družba angelov. Za temi se nahajajo v »Pervencih« rodoljubne
pesni, slavospevi posameznikom, pesni o naravi, jedna pesen za
veselo družbo, »Vinska terta«, v kateri se vrste samospevi in zbori;
na koncu zbirke je znana »Slovenija oživljena«, ki seje ponatisnila
iz „Slov. Glasnika" 1861. 1. Pesnik sam je skromen, priznava, da
se mu duh ne vzdiguje v nedogledne višave :

Zatorej pesmice pohlevne
Vladika, Tebi posvečujem;
Boječe pesmi so in revne
Jih krilu Tvoj mu izročujem.

Epske vsebine je samo »Tarbula, keršanska junakinja«.

Na Perzijskem se je krščanska vera lepo širila, dokler je ni začel hudo
preganjati šah Sapor II, sodobnik Konstantinu Vehkemu (309 — 380). Vedeži in
zgodovinarji perzijski so kristijane počrnili pri njem, da so izdajalci domovine in
prijatelji Rimljanom.

Starega neustrašenega kristijana Simeona je Sapor vrgel v ječo; k njemu
je na tihem prišla njegova hči Tarbula.

Simeon je storil mučeniško smrt. šahinja Kandaka pa je nevarno zbolela.
Vedeži so šahu natvezli, da jo je otrovala njena strežnica Tarbula. Vržejo jo v
ječo. Vedež se zaljubi vanjo in jo hoče rešiti, če bi postala poganka in ga vzela
v zakon. Tega pa ni storila, nego volila je smrt. Predmet je tragičen, dejanja pa
je premalo; kakor slišim, se izda pesen v popravljeni obhki.

Dasi se splošno vjemam s tem, da Bilcu jezik ne teče povsod
pravilno in gladko, so vender nekatere pesmice njegove v „Slov. Gl."'
prav ljubke, n. pr. »Sava«, »Zvončik in vijohca« (obe v „Slov.
Glasniku" 1863). V lepem narodnem in jasnem slogu poje v prvi

pesnik :

S podnožja mu (Triglavu) bistra

Savica kipi,

Čez stene, čez skale

V dolino bobni.

y dolinah pa druge
Sumijo vode
In materi Slavi

V naročje hite.

Priznati treba, da je pesnik tudi napredoval, kar kaže »Venec
na grob K. Klunu« v »Slovencu" 1896. Proste pesmice z naslovom
»Pomladančice« se nahajajo v Janežičevem »Slovenskem Glasniku"
in Lampetovem „Dom in Svetu" 1892 ; v dr. Lampetovih »Drobti-
nicah" 1888. 1. se čita pesen »Kraljici presvet. Rožnega venca« in
»Iskrice« v „Učit. Tovarišu".

190 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Ker je nekaj let študiral v Fieki. se je jel zanimati za hrvatsko
slovstvo; sad tega zanimanja je slovenski prevod epske pesni »Smrt
Smail-age« i. dr. Ta pesen je celo Hrvatom težko razumljiva na
nekaterih mestih, ker je pisana v črnogorskem narečju. V vzgled
bodi nekaj stihov iz govora starega duhovnika.

Sini moji. oj vojaci hrabri,

Vas je ta žemljica porodila,

Skalovita, ali vam je zlata.

Dedi vaši tu so se rodili,

Otci vaši tu so se rodili,

In tud' VI ste tukaj se rodili:

Zemlje lepše ni za vas na svetu.

Dedi vaši zanjo kri so lili,

Otci vaši zanjo kri so lili

Tudi vi prolite zanjo krvco.

Za vas zemlje dražje ni na svetu.

Orel plete gnjezdo na planini,

Ker svobode zlate ni v ravnini.

Ferdo Kočevar Žavčanin (1834--1878)

iz Žalca na Štajerskem, je služboval pri deželnem računovodstvu
v Zagrebu, na duhu bolan umrl je v Gradcu.

Zanimal se je za narodno blago in lepoto slovenske
domovine. Prvi njegov sestavek je menda »Vi po t a«,') v katerem
popisuje hrib istega imena blizu Celja, ki je »znamenit za naravo-
Ijube, naravoslovce in rastlinoslovce«. Zato se je izredno zanimal
za Vrazovo zbirko narodnih pesnij, in jih za poskušnjo nekoliko
objavil,^) stavil predlog »Matici Slovenski« v nabiranje narodnega
blaga.') Po narodni snovi je zložil basen »Medved in drencf.*!

Ta poskus se mu je precej posrečil ; zaradi tega si je
mislil, da ima zmožnost tudi za večja dela enake vsebine, in je
izdal delo: ^Mlinarjev Janez.'') slovenski junak".

Glede jezika bližal se je v tem delu hrvatsko - srbskemu
narečju. Ce bi se kdo ob to izj)odtikal, i)ravi, naj se oglasi v
časnikih zoper njega, on mu da »zadostivenu odgovor. Oglasil
se je M. K racmanov"), pa ni dobil odgovora.

Na drobno opazujoč narodno življenje slovensko in hrvatsko
je opisal značaje iz življt;nja našega naroda, n. pr. »nutolj-Matevž«'),
»Hrvaški korteš« **), razlagal slovenske narodne potrebe, uvedenje
slovenščine v urade, šole, v cerkev in v družbeno življenje.") Lite-
rarne razmero in jezikoslovje .slovensko ga je vedno zanimalo, to
kažejo »Pomenki o naših literarnih rečeh«.'") Blizu isto tvarino je

Pisatelji. 191

razpravljal v „Slov. Narodu" 1870. 1., razdelivši jo na tri oddelke,
a) vzhodna slovenščina, b) glas, in c) polglas. Za taka vprašanja
mu je pa nedostajalo temeljitega znanja.

Zanimal se je za razne slovstvene stvari v Slovencih in Hrvatih,
povedal svoje mnenje o »Vodnikovem spomeniku«^*), o slovenskem
političnem časopisu,^') o manifestu cesarice Marije Terezije iz
1. 1766, o stenografiji.")

Na Hrvatskem živeč je primerjal hrvatske in slovenske literarne
razmere ^*) in sodil, da Hrvati pre nazadujejo, Slovenci pa napre-
dujejo, češ, ker so Hrvati »negostoljubno odbacili Slovence, ki so
jim prišli napol nasproti in jim prijazno roko podali.«

Ker je za ugoden razvitek duševnega življenja vsakega naroda
velike važnosti ugodno gmotno stanje, K o če v ar tudi te strani
ni puščal v nemar. Pisal je v »Koledarčku družbe sv. Mohora« 1871. 1.
o pridelkih in o letini, o gospodarskih opravilih, 1873, 1. o narodnem
gospodarstvu na Hrvatskem. Omenjena družba je izdala njegovo
delo: Kupčija in ohrtnija^'^) ponajveč podelano iz rokopisa Matevža
Trnovca, učenca Antona Muhica, rektorja in profesorja »narodnega
gospodarstva« na bivši pravni akademiji v Zagrebu.

V predgovoru izjavlja, da knjiga ni pisana za strokovnjake,
nego za prosti narod, kateremu je težko pisati o takih predmetih,

V marsičem sta si jednaka v svojem delovanju in pisateljevanju
Oodina Verdeljski in Kočevar Zavčanin ; posebne zmožnosti niso
<ličile nobenega, pa vender Kočevar nadkriljuje Godino.

„SlovensJcemu Narodu" je bil takoj iz začetka marljiv sotrudnik,
pa se tudi v „Narodovih" podlistkih ni vspel do izvirnih mislij.

Janko P, (ukmeister) Vijanski (1837—1862.)

rojen v Vinjah pri Novi Cerkvi blizu Celja, je hodil v gozdarsko
šolo v Mariabrunnu pri Dunaju, služboval "na Vrhniki. Nabiral je
rad narodno blago, n. pr. »Nekaj o Rojenicah«,^) »Narodno pravljico
o dečku, kije šel iskat sreče«,') o »Miklavževem večeru«, o »Božiču«,')
o »Kačah«;*) opisaval kraje slovenske, n. pr. »Gorica«, »Rebro v
Gornjem Gradu na Štajerskem«,'') »Skalska dolina na Štajerskem«,
j)Solčavske planine na Štajerskem«,®! objavljal drobtinice, na primer
»Zmešnjava jezika«, »Zarotena nečimurnost«, »Lakomni kmet«,')
»Kako se Turki kopljejo«, »Kako se ljudje pozdravljajo«, »Kako
Slovenci kruh čislajo«.^)

192 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Tudi je pisal o predmetih iz stanovskega posla, n. pr. o
gozdnem črvu, o trpežnosti lesa.**)

Leta 1862. je izdal : „Nanos'' .''') Sodelovali so : J. K.. T. L.
Podgoriški, J. Pajk, E. Nožarjev, Okiški, Ogradi. Cestnikov. On
sam je objavil pesni, narodno povest o vranu, basni ; kako je
treba pisati, da koristimo narodu.

Janez Trdina (1830)

iz Mengša na Kranjskem, gimnazijski učitelj v Varaždinu 1854. 1.,
na Reki 1856. 1., umirovljen 1867. 1. živi v Bršlinu pri Novem
mestu. V slovenskem slovstvu je obdeloval dve stroki, zgodovinsko
in narodoslovno. prevladala pa je zadnja ; prišteva se odličnim
nabirateljem narodnega blaga ; s tem je začel svoje pisateljevanje.
V „Sloveniji" 1. 1849,^) je objavljal »Narodne pripovedke iz bistriške
doline« ; v teh pripoveduje po narodnem razlaganju pričetek Mengša;
nadaljeval je pripovedke v ..Sloveniji" 1. 1850., in v „ Ljubljanskem
Časniku",^) n. pr. »Od mlajšega izmed treh bratov« (Balek, Bilek
in Bolek) ; »Kmetje in žlahtni« (dogodek iz devetega stoletjai, kjer
se pripoveduje, da je slovenski vojvoda po srečno dovršeni bitki
kmete postavil za veliko kamnato mizo na odličnejša, žlahtne
gospode pa na zadnja mesta, češ, da kmetic redi gospode in je
v sprednjih vrstah v vojski. V pripovedki »Hasan Beg« poskusil je
osnovati narodno epopejo slovensko. Sploh je rad pesniški opisoval
važne zgodovinske dogodke izvršivše se na zemlji slovenski, n. pr.
»Bran in pogin Japodov« v 514. odstavkih ; v to vrsto spadata
tudi: »Inko vojvoda« in »Obleganje Ogleja.«

Največjo svojo vrlino pa pokazuje J. Trdina v narodopisih,
n. pr. »Kranjci na Hrvaškem«,') kjer natanko slika dobre in slabe
lastnosti Slovencev prišcdših in nastanivših se na Hrvatskem. Da se
razvitek hrvastkega gibanja more poznati natančneje, je Trdina
spisal »Hrvaške spomine« v jjSZovantt" ;*) osobito 1848. 1. je opisano
na drobno.

V „Ljublj. Zvonu" 1. 1883, do 1886. so velezanimljive »Bajke
in povesti o Gorjancih«, ki jih je pisal v tako lepem narodnem
jeziku in tako plastično, da vidimo pred seboj kakor žive vse one
osebe, ki nam jih predstavlja. ,

Zanimal se je zelo za slovensko slovstvo in uže pred Levstikom in Stri-
tarjem zahteval, da se prerešetajo slovenski pesniki.') Temu mnenju se je uprl
brez uspeha Podlipski (Hicinger*).

Pisatelji. 193

Leta 1859. se je v ^Novicah" mnogo pisalo o tem, kako in v koliki meri
se je v srednjih šolah ozirati na slovenski jezik; tega razgovora se je udeležil
tudi Iv. Trdina in spisal sestavek: „Glasi o cesarskem ukazu, ki dolo-
čuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva.
II. — V. nNovice" 1859. 297, 3—4. To tvarino je nadaljeval tudi nastopnega leta
v „Novicah'' 1860, 11 — 18. 18—27; on je bil zato, da se morajo vsi predmeti
učiti slovenski, meneč, da je poglavitna naloga gimnazijskega pouka vzgajati
„značaje", to pa se more zgoditi samo na podlagi materinskega jezika. Odločno
se poteguje za latinski jezik, ker je latinščina jezik katoliške cerkve, katoliška
cerkev pa je naša narodna cerkev.

Ni istina, kar trdi Trdina, da si je narod sam izvolil katoliško cerkev, nego
v Slovence so prišli oznanjevalci katoliške vere od Ogleja in Solnograda sami.
— Po berilih za gimnazije se je nahajalo mnogo njegovih zgodovinskih sestavkov,
n. pr. za III. razred: »Bramba Sigeta", „Oblega Oglejska 1. 1510." IV. 1855:
aČertice iz stare dogodivščine Slovencev." V. 1853: „Prihod Uskokov na Slo-
vensko." VI. 1854: „Prve turške vojske." VII. 1858: »Boji Benečanov na Slo-
venskem** i. d.

Jedrnato je opisal zgodovino Slovencev v XVII. oddelkih, povdarjajoč zlasti
boje poganskih Slovencev z Grki, celjske boje, boje Slovencev z Benečani i. d.,
ozrši se v zadnjem odstavku tudi na slovstveno zgodovino. Med mlajšim
zarodom je premalo znana ta krepko pisana naša zgodovina. Rokopis te zgodo-
vine je bil uže 1850. 1. dovršen za „Slovensko društvo" ; pred natisom ga je
pregledal in pomnožil Bradaška.

Kakor Valjavec se je tudi Trdina ukvarjal s prevajanjem starih klasikov
na slovenski jezik; v tretjem tečaju „Slovens]ce Bčele" se nahaja točen prevod
I. speva Ilijade:

Jezo zapoj boginja Pelejeviča Ahila

Kvarno, ki zlega nezmerno Ahejcem je naklonila.

Dr. GregorKrek

porojen 1840. leta v Cateni, vasi župnije Javorje na Gorenjskem,
je šel 1860. 1. na dunajsko vseučilišče, napravil 1864. 1. doktorat
modroslovja in nastopnega leta profesorski izpit. Kmalu je dobil
službo na graški realki in se habilitoval na tamošnjem vseučilišču
za slovansko jezikoslovje, postal 1870. 1. izredni, 1875. leta redni
profesor slaristike.

Uže v dijaških letih se je z navdušenjem zavzel za narodno
gibanje slovenskega naroda, osobito na slovstvenem polju in je iz
Ljubljane „Slov. Glasniku'^ poročal o duševnem kretanju dijaštva
ljubljanskega.') Jancžič ga je pridobil za omenjeni list, katerega
je Krek podpiral s prvenci svoje muze. Kakor mnoge druge je
tudi njega narava vzbudila v pesnika; to priznava v pesni : »Trojno
petje« ^), »Hitel urno sem v narave krilo« ; ta pesen nas v mar-

13

194 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

sičem spominja Stritarjeve: »Sreča, poezija in Preširen«. V »Otož-

nosti« ^) obžaluje, da ga je usoda gnala v tuje kraje, pa kmalu ga

mine otožnost :

Oj kvišku, junaci, že tromba doni,

V krvavo nas bitvo dolžnost zdaj budi.*)

L. 1862. je Krek zbral svoje pesmice in jih izdal v posebni
knjižici.') Visokega vzleta ne izražajo, v svoji skromnosti tega tudi
ne nameravajo, naravo in ljubezen do domovine pa opevajo v pri-
merni obliki. Obširniša je epska pesen: »Na sveti večer.« ^i

Uspešno napredujoč v slovanskem jezikoslovju "i, je začel
opuščati pesnikovanje in se posvetil resnobni vedi. V „Novicah'%
kjer je tudi objavljal pesmice, n. pr. »Zvezdi«. »Radost mladega
pesnika« **! se nahajajo uže manjši prozaični sestavki, n. pr. »O naši
literaturi«.')

Istega leta je v „Novicah" *") govoril o visoki vrednosti na-
rodnih pesnij ; zato mu je tudi »Matica Slovenska« dala v pregled
in presojo narodno blago iz Vrazove zapuščine; vsled tega je
objavil svoje »Opazke ob izdaji slovenskih narodnih pesnij« *^) in
s tem določil znanstvena načela, kako se ima vršiti tako delo.

Plod njegovih študij, ki so se skoraj popolnem osredotočile
v tem predmetu, je njegova veleznamenita knjiga: „Einleitung" id.
(prva izdaja 1874. 1., druga 1887. l.i. Delo je razvrščeno v dve knjigi;
prva podaje vse zgodovinske vire o Slovanih, jih opisuje ko člen
Arijcev. ko samostalno skupino, riše na podlagi besed, skupnih
vsem Slovanom, njih prvotno kulturno stopnjo in navaja vse ob-
širno slovstvo, daleko raztreseno po knjigah in učenih zbornikih.
Druga knjiga razlaga tradicijonalno slovstvo, oziraje se na jezik,
navade, šege, pravljice, pregovore, zagonetke in pesni ; tudi tu je
navedeno vse dotično slovstvo, kar daje knjigi posebno veljavo.
Jako temeljit je oddelek, v katerem zasleduje grško pravljico o
Poliiemu pri slovanskih in neslovanskih narodih. Krekovim na-
zorom se upira Briickner, profesor slovanščine na berolinskem
vseučilišču.

Po Šafafikovih „Sfarošitnosfih" ni izšla nobena knjiga o Slo-
vanstvu, ki bi se bila sploh priznavala tako, kakor Krekova „Ein-
Icifinif/''.*]

■^) (ii(>j ob.širno Hubadovo naznanilo te knjige v „Ljublj. Zv." 1887.

Pisatelji. 195

Za Slovence so važni Krekovi spisi, objavljeni v „Kresu". V
lepem sestavku {„Kres'' 1881) je dokazal, da je bil kresni kult
jednak v vseh slovanskih narodih, in da je kres najstarejši domači
praznik.

Slovencem je Krek prvi poročal o znamenitih papeževih pismih
britanskega muzeja o Cirilu in Metodiju ; oziiačil je vrednost novo-
slovenskega rokopisa, ki ga hrani koroško zgodovinsko društvo.

V drugem letniku „Kresovem'' se nahaja spis: »Polyfem v
narodnej tradiciji slovanskej«, za slovensko občinstvo skrajšan in
prikrojen iz »Einleitung" .

Svoje ocene objavlja Krek v „Gottinger gelehrte Anseigen",
v „Zeitschrift fiir oesterreichische Gymnasien" in v „Hersog's Archiv
filr clie Kuncle nioderner Sprachen".

Lepih zaslug za Slovane si je pridobil Krek s tem, da je Nemce
seznanil z najodličnejšimi proizvodi slovanske poezije, priredivši
zbirko najboljših nemških prevodov slovanskih pesnikov, ki jih je
izdala knjigarna Cotta v Stuttgartu ") ; tej zbirki je spisal uvod;
zastopani so vsi slovanski narodi; izmed slovenskih pesnikov čitajo
Nemci Gregorčiča, Aškerca v Gojmir-Krekovih, Brehmerjevih, Funt-
kovih in Selakovih prevodih.

Bivši predsednik »Podpiralne zaloge slovanskih vseučiliščnikov
v Gradcu« celih triindvajset let si je pridobil lepe zasluge za
slovenske vseučiliščne dijake na graškem vseučilišču in si po ne-
upogljivem značaju ko slovanski rodoljub pridobil občno spošto-
vanje.

Jakob Gomilšak. porojen 1843. 1. v Bišu v Pesniški dolini na Štajerskem,
je bil kapelan v Radgoni do 1876. L, potem nemški propovednik v Trstu, od 1891. 1.
katehet na tamošnji realki. Nadarjen in marljiv učenec mariborske gimnazije se
je Gomilšak rano z uspehom poskusil v pesništvu in je za slovenske in nemške
pesni dobival častna darila. Svoje pesmice je pošiljal v dijaški list ^Torbica''
1862 —1864. leta (Zagreb), v ^Novice" in ^Glasnik" (od leta 18G1— 1867). Med
temi se odlikuje »Slovenec sem< (večkrat ponatisnena v slovenskih čitankah),
ki je po Ipavčevem napevu postala narodna ; »Pesem na tujem«, „SloveHski
Glas." 1866, 13; »Bog je moj ščit«, „Sl. Glas." 1866. 385. Nabiral je pregovore
in besedila na Štajerskem, „Slov. Glasnik" 1862, 176, 172; pisal o »Volkodlaku<,
„Nov." 1865. 34, 43; »o naših knjižnicah«, „Novice" 1864, 408. V »Milotinkah«'),
>Slavec«, >Rosna kapljica« proslavlja v nevezarii, pa poetiški obliki božjo vse-
mogočnost. Po vsebini se z »Milotinkami« vjema sestavek »Bog v naravi«.')
Poleg izvirnih pesmic je objavljal tudi narodno blago in po narodni tvari sestav-
ljene povesti, n. pr. »Radojuri«.') Enako kakor je Trstenjak popisaval Vrbovčane,
tako je naslikal Gomilšak v „Novicah" »Bobovce in Lukovce« po njih malostnih

13*

196 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

navadah. Nekaj časa je kot gimnazijski dijak omahoval, je-li bi se odločil za bogo-
slovje ali pa za zgodovino in zemljepisje, ki mu je tudi še v poznejših časih bilo
priljubljen predmet, n. pr. »Turki pri Radgoni«, »Luč krščanstva pri panonskih
Slovencih«''); opisal je »Haloze«^), »Pohorje« °), >Sv. Trojico«, romarsko cerkev
v Slov. Goricah; »Trst«.') Obširno in jako zanimivo je njegovo »Popotovanje
v Rim«.*) Zgodovinski stroki se pridružuje poučna pripovedka »Velikodušno
dejanje ljubezni«.') Sestavljal je Gomilšak zgolj izvirne spise, samo obširni
sestavek: »Marija od previdnosti«'") je prevod po dr. Schneiderju. Pristavimo
še ogrsko povest: »Čudna večerna godba«.") Dopisoval je Gomilšak v prejšnjih
letih z mnogimi odličnimi Slovenci, dopisoval v „Slov. Nar." iz Radgone, spisaval
za nEclinost" uvodne članke in krajše sestavke od 1. 1879. do 1. 1883. in dopisaval
tudi v nemške, Slovanom prijazne liste. Njegova pisava je jasna, nekoliko pikra
po bišeškem humorju, ki pa ni daleč od rezkosli (Derbheit). Spisal je tudi Mih.
Debeljaku '^) življenjepis.

Dr. Janez Mencinger

porojen 1836. 1. na Brodu v Bohinju, je poslušal dva tečaja preda-
vanja o klasični filologiji na dunajskem vseučilišču, potem se je
odločil za pravoznanstvo. Bil je mnogo let odvetnik v Kranju,
sedaj je na Krškem.

Ko je bil Mencinger na ljubljanski gimnaziji, je jel pesnikovati,
in Bleiweis je vzel marsikatero pesmico v list „Novice". Med pro-
fesorji je nanj vplival učitelj nemške zgodovine dr. Aloizij Egger,
pozneje pl. Mulhvald, ki mu je svetoval, naj se uči estetike, zgodo-
vine svetovnega slovstva in umetnosti sploh, naj čita klasike vseh
narodov ter naj opusti pesnikovanje. Na Dunaju se je seznanil z
nGlasnikarji" Erjavcem, Tuškom, Mandelcem, Jenkom, Valjavcem
in drugimi.

Vrlo zanimiv je Mencingerjev spis „ Ajdovski r/radec" *i, ki
je po njegovem mnenju kakih dvesto metrov visoka oblina poluta
med bistri.^kim in bitenjskim poljem ; na temenu griča, v črni
prhljici so se našli rimski 'denarji. Iz izkopin bližnjih vasij Le-
penjce, Bitnje, Bistrica, Brod in Savica se da sklepati, da so za
Rimljanov tam bili poljedtljei, kovači in rudarji, o gradu pa niti
iz rimskih niti poznejših časov ni sledu ; pozneje je ves Bohinj
prišel pod briksensko cerkveno oblast. V Bohinju so znani trije gra-
dovi: Ajdo\ski gradeč, Zajčji gradeč — prodovje debelih skal blizu
vasi Savica — in Gradec nad potokom Suho. Ajdovski gradeč ima
ime mogoče odtod, ker šotam prebivali ajdje (pagani) ; Črtomirov
grad na »Ajdovskem gradcu« sezidal je jcdini Prešern.

•) „LJHblj. Zruii" 1883.

Pisatelji. 197

^Jerica." {„SIov. Glas.'' 1859.) V Krokariji nameščen nov učitelj zagledal
je, vozeč se na svoje novo mesto, brhko deklico, ki se je sama vozila. Pa tudi
tamošnji zdravnik si je želel bogate in razumne Jerice za ženo. Ona pa ni hotela
niti neokretnega učitelja, katerega so vaški fantje zasačili pH vasovanju, niti se-
bičnega zdravnika, nego vzela je Pikovega Jako.

„Vetrogončič'* („Slov. Glas." 1860.) Vetrogončič je uvel pri Dankovičevih
gospoda Medjo, ki je bil v slovenski predstavi v Ljubljani jako spretno igral
vrtnarja, in se je s tem domači hčerki prikupil tako, daje začela zanemarjati Vetro-
gončiča, ta pa sumničiti in obrekovati pravnika tekmeca. V vročih letnih mesecih
so se preselili Dankovičevi »na grad«, kamor so tudi skrivaje prihajala pravni-
kova pisma lepi gospodični. Oče in mati sta nagovarjala Milko, naj vzame
Vetrogončiča. Pokličejo notarja, da napravi ženitno pismo. V tem trenutku pride
pismo od dr. Zavijača v Trstu, v katerem naznanja Dankoviču, da je pri pro-
padlem brodarju Godlariču izgubil 80.000 gld., ki bi imeli biti dota hčerkina.
Vetrogončič odstopi od snubitve, Milko pa dobi dohtar Medja, pa tudi lepo doto,
kajti pismo je bilo — izmišljeno. Na koncu pa pravi pisatelj, da stopi s po-
vestico srčno pred slovensko občinstvo, ne boječ se kritike, pa tudi ne strinjajoč
se z geslom, da bi bila ostra ocena — »Anlass, meine der Slavistik gewogene Feder
ruhen zu lassen", kakor je rekel I. S.

„Zlatd pa sir."' („Slov. Glas.'' 1860.) Pisatelj pravi, da je šel na lov na
Grintoljico, planino v triglavskem pogorju, in lačen pa žejen dobil mleka od
lepe planšarice, ki je brala laške knjige. Naletel je tudi na čudaka Čuka, ki mu
je kazal stare umazane knjige, s katerimi hoče najti zaklad. Te knjige — stari
umazani Homer — so oče kupili od nekega romarja za 19 cekinov. Zaklad mora
iskati le tešč človek; njegovo hrano pa je nosil Čuk, ki ni pripuščal kaj vgrizniti,
dokler ne najdeta zaklada. Ko je lovec bral Homerjeve verze in Cuk gledal v
zemljo, se je lačni lovec poslužil natihoma klobas in kruha. Ko mu je lovec
dokazal, da je vse njegovo govoričenje nič, mu pride na misel, da bi se oženil
z lepo planšarico. Po lepo planšarico je prišel Italijan, „Guk pa se je izmodril".
— Kar se tiče Čuka, je ta povest enaka Erjavčevi „Ni vse zlato, kar se sveti".

^Skušnjava in skušnje." („Slov. Glas."' 1865.) Vekoslav, sin Martina Les-
nikarja, je imel bratranca dr. Martina. Ta in prijatelj Ambrož se snidejo z Veko-
slavom, ko ta potuje na Bled, ali bratranec ne pozna bratranca. Martin je zaročen
z bogato gospodično Agato, v katero je bil Vekoslav zaljubljen kot gimnazijalec.
Šele na izletu na Triglav se spozna, da sta bratranca. Pri ženitovanju prijatelja
Voljbenka se ta dan snideta tudi z Vekoslavovim očetom Martinom, kateri pri-
poveduje, kako se je cigan Kilijan zaljubil v njegovo sestro Meto, da je Meta'
umrla, zapustivši nezakonsko hčerko Miciko. Pri tej priliki se odloči Vekoslav iti
v semenišče; četrto leto obhaja veliko primicijo, katere se udeleže dr. Martin in
Agata Lesnikar, Ambrož z Uršiko in drugi. Istega dne je umrla Micika vsled ža-
losti in cigan Kilijan na grobu svoje hčerke. Povest se bere gladko, vpletene so
epizode, ki lepšajo povest.

„Ahadon. Bajka za starce." (*Ljuhlj. Zcon< 1886.) Oh iztoku zelene Krke
v Savo je vsled nesrečne ljubezni do Cvetane iskal smrti mladi mož Samorad
Veselin; rešil ga je Abadon, ki sam o sebi pravi, da ni človek, nego skesani
peklenščak, kateremu so na uslugo somi. Omenja se Abadon sicer v MesiadL

198 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Klopstockovi in v Apokalipsi. Obljubil je Abadon zopet mu pridobiti Cvetano, če
mu Veselin odstopi vsak dan štiri ure spanja, da mu za ta čas prestane večno
trpljenje; hoče mu Abadon za to odkriti tudi sedanjost, minolost in prihodnjost
ter mu služiti z vsakojakimi dobrotami, da bo lahko tekmoval z najbogatejšim
Židom, da doseže plemstvo in odlične rede. Nasproti temu se bo Veselm moral
izogibati vode; pogodba se je napravila za štirinajst dnij. Podal mu je Abadon
obroč, ki bo Veselina delal nevidnega, neslišnega in netehtnega, mu odpiral gore
in zaklade, misli in usta Ijudij. Obroč si je Veselin nataknil na vrat in ostal sam
na savskem produ med Brežicami in Krškim. Samorada Veselina so Abadonovi
služni duhovi od savskega brega prenesli v Cveianin dvor, v svetlo svatovsko
dvorano, nevidnega. Cvetanin oče je bil plemenit Hrvat iz Zagorja, mati pa Slo-
venka z ljubljanskega polja; ženin Cvetanin je bil Peter Pavlic, mož petinpetdesetih
let, varuh Cvetanin; Cvetani je bilo jedenindvajset let, ženinu je čelo pokrivala
lasulja: preveliko nasprotje. Družba se je sprla, ker je bila prerazlična; Cvetana
je odbežala v stransko sobo, Veselin za njo; hlevnik pa je naznanil po dvorani,
da je Veselin utonil v Savi. Ženin, celo zamaknen v zlato, se je nekaj veselil,
da je izginil tekmovalec, na drugi strani pa je bil preplašen, ko je zagledal raz-
vneto Cvetano in za njo pa Samoradovo podobo. Zgrudil se je na tla. Nastala
je velika zmešnjava. Samorad pa je šel na čisti zrak. Odslej se počenja v zrako-
plovnici potovanje v vse dele sveta in v vse čase, v Italijo za rimske dobe, potem
v Monako, Pariz. Ameriko, Indijo itd. ; ljudem je s pomočjo Abadona in svojega
obroča gledal v dno srca. razumel sedanjost, minolost in bodočnost. Na zadnje
se snide z nekim mladini človekom, ki mu pripoveduje povest svojega življenja,
ki pa je bila popolnem jednaka Samoradovi; Samorad je v njej videl sliko svoje
mladostne in — krive odgoje. V pripovesti je prišel mladi človek do one dobe,
ko se je hotel oženiti s Cvetano, in da se je šel kopat v Savo. »Tu«, pravi mla-
denič, >se zvršuje moja povest in se začenja tvoja bajka, Samorad.« Samorad
se je čutil silno nesrečnega in velel mladeniču, naj zbeži, ker je njegov duh.
Neznani mladenič pa je zavrnil, da ni njegov duh, nego samo del njegovega
duha. in sicer tisla boljša polovica, katere si ni osvojil zlobni duh Abadon, da
je glas njegove vesti. Naj le premisli Samorad, kaj je do/.ivel z Abadonom, in
naj sedaj spozna, da je lezel vedno nižje in nižje v robstvo in brezvoljstvo.
>Kazal ti je celo krščanstvo, ideale, blaga načela, in baš v tem se je očitovala
najhujša njegova zloba; ker hkrati ti je podiral mostove do teh idealov in do
prave blaženosti ter te uverjal, da jih zbog nedostatne kreposti ne moreš doseči.
Vse to je bila premišljena dejanjska šola pesimizma, ki vede do prevrata, da
prej ali slej obupaš sam o sebi. Završetek pesimizma je — samomor.« V tem
trenotku se odpro vrata, in v sobo stopi živa Cvetana. presrčno seže v roko Samo-
radu, rekši: »Glej me, Cvetana setn čudno oteta, otnii se tudi ti gladu in sramote,
dotakni se vode I« Razbojni.4ki obrazi Nikon Ubeg. Darinka in Ljudmila so pri-
rohneli, dii bi uničili Samorada. Cvetano, ki je omedlela, vjame Abadon sam.
najgrša prikazen izmed vseh. Samorad pogUda Cvftani v oči, ki milo prosijo:
>Dotakni se obroča!« Tudi Cvetana je imela obroč okoli vratu. Med tem pa je
začela goreti hiša, kjer se je goddo vse to. Gasilci pridejo, okna sedrobd; voda
sika iz nastavljenih cevij. in tudi Samorad čuti gosto hlaiino kaplje po obrazu.
Samorad se jo jesenskega jutra prebudil — v domačem dvorcu. Pri postelji
je sedel dr. Kres in mu razlagal, da je prebolel hudo vročnico, da je mali zdrava

Pisatelji. 199

in da bo skoro videl Cvelano, ki je opomnila, da je povod umobolnosti morda
knjižnica, v kateri je mnogo ur potratil z brezuspešnim modrovanjem. Take
knjige, ki razodevajo človeške rane, pa ne podajo zdravil, so zaklenili v zaboj in
napisali nanj sv. Avguština izrek: Surgunt indocti et caelum rapiunt; et nos

cum doctrinis nostris sine corde, ecce, ubi volutamur?

. —1

Ta »bajka< je spisana za ljudi, ki so višje omikani nego so naši sedanji
ljudje srednje izobrazbe, in je hrana samo za bolj izbrano ali odbrano društvo. '
Duhoviti pisatelj kazal je na zgodovino in brezobzirno bičal in obsojal napako .
sedanje dobe posebno v nas Slovencih, kako napačno iščejo ljudje sreče in blago- ;
stanja in kako lezejo v sužnjost. Bajka pobija pesimizem in dokazuje, da človeštvo j
vkljubu temu pesimizmu vender napreduje in da boljši časi nastopijo samo takrat,!
ko zavlada v zasebnem in javnerri življenju krščanska morala in pozitivna vera. '

J
P. LadislavHrovat,

porojen dne 10. marcija 1825. 1. v Zg-ornjem Tuhinju na Kranjskem,
frančiškan, od 1859. 1. redni profesor na gimnaziji v Novem mestu,
šel v pokoj 1890. leta, odlikovan z zlatim križem za zasluge s
krono.

Pisateljevati je začel v nemškem jeziku, obdelujoč tvarino *)
iz svojega poklica kot učitelj klasičnih jezikov, v slovenskem je-
ziku pa se je pridružil Janežiču, »Slovenski mladini« ■) na srce
polagajoč, naj se pridno uči starih jezikov in naj lepe in primerne
umotvore grške in latinske potem presaja v slovensko slovstvo.
Kakor si je bil izbral za svoj učiteljski poklic slovensko in kla-
sično jezikoslovje, tako se je tudi njegovo pisateljevanje gibalo v
teh dveh strokah : vezalo je ti stroki vestno in temeljito raziska-
vanje v slovenski in latinski sintaksi. Prvo delo v tem oziru je
»Slovenski Genetiv"^), ki namerja navajati slovensko mladino na
to, da se zaveda slovniških pravil, ter učiti slovenske pisatelje, kdaj
smejo rabiti dativ namesto genetiva. Dve leti pozneje razložil je
„mošnik" *) ikonjunktivi v slovenščini.

V to stroko spadajo še spisi: „ O pogojnih stavkih:") Ce, ako,
ko,'' „prilošaj sedanjega cas«"**); „oziralni stavki" .')

Zraven sintakse ga je zanimala etimologija: lih^ šlahta^
žlahten, zdajci •^'^j Trebuša. Tuhinj, Wildon ;^] pisal je o iapeljavi
samostalnikov iz Lin II. participija in o različni pisavi: „pošigavec^
pogorelec'^ ; *") „o slovenskih enklitikak".^^)

Največje slovničarsko delo pa je ^Latinska slovnica za slo-
vensko mladeš" .^'^) Ko je ministerstvo odobrilo to slovnico, je hkratu
njemu poslalo bistvo strokovnjaške ocene njegove slovnice, katero
je sam objavil v „ Novicah'' (187 b), dajo morejo porabiti tudi drugi

^0

200 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

strokovnjaki, ali pa pisatelj slovnice sam. ko bi jo trebalo natis-
niti na novo. V oblikoslovju so mu bile v vzgled druge slovnice,
v skladnji pa je Hrovat samostalen.

Tudi latinskega jezika skladbo je natanko preiskaval in
opisal n. pr. »Casoslovje latinskega jezika« ; '^i časi v glavnem
stavku; pogojni^*) stavki latinski, aj samostojni, b) zavisni.

Zanemarjal pa ni v pisateljevanju slovstvene strani slovenske
fdologije; takoj v začetku svojega pisateljevanja je nasvetoval. kako
bi se naj napisala knjiga ^""j za slovensko mladino, ki bi v kratkem
obsegala zgodovino naroda slovenskega in našega slovstva ; izpu-
stiti bi se iz pesniškega oddelka ne smele niti Koseškega: »Slo-
venija cesarju«, niti Vodnikova : »Ilirija oživljena« ; o slovstveni
strani stare dobe našega slovstva je sam pisal v »Zlatem veku« ; "i
istotako o novejši: »Slovenski dom«.^') Pojasnil in popravil je tudi
življenjepisne podatke o Matiji Kastelcu'^ in nagovarjal, da bi se
pisali natančni životopisi.^^j

Njegovo pisateljevanje v stroki slovenskega in klasičnega
jezikoslovja pa se je srečavalo v prevodih klasičnih spisov grških
in latinskih na slovenski jezik ; kot prelagatelja ga zopet nahajamo
v družbi marljivih Janežičevih sotrudnikov: »Cvetje iz domačih in
tujih logov« '") in v Pajkovi „ZoW".*'| Naznanil je tudi uže prevod
»Komentarov K. Julija Cezarja*^) o galskem boju«.

Hrovatovi slovniški spisi se še vse premalo uvažujejo ; nje-
govi prevodi pa so točni in blagoglasni.

Vrlo ugoden vtis napravi na čitatelja osebnost Ilrovatova :
kar si je v svojih mladih letih postavil za uzor svojemu življenju,
tega se trdno drži še v pozni starosti.

Janez Šolar (1827—1883) iz Krope na Kranjskem je bil beneficijat v
Radoljci, odgojitelj v grofovski rodbini Turjačanov v Ljubljani, 18;V2. 1. profesor
v Ljubljani. 1854. 1. v Celju, 1858. 1. v Gorici, 1868. 1. v Ljubljani, 1871. 1. deželni
šolski nadzornik na Kranjskem, 1879. 1. v Dalmaciji. Pisal je večinoma o jeziko-
slovnih in šolskih stvareh, n. pr. »Nekaj v prihodnje slovnice in slovarje«,*) »O
spisovanji dobrih slovenskih knjig«,') »Nekaj od naših soslavnih zadev v pre-
vdarek«,*) »Nekaj za čiščenje slovenskega jezika.«^) Fečal se je tudi z zgodovin-
skim razvitkom jezika in z etimologijo in z naukom o dovršaih glagolih ; to
spričujejo sestavki: »Od dovršnih glagolov« gledž na Navratilov spis: »Das slo-
venische Verbum;«') »Kako se naj pomnoži slovenska abeceda za elimologične
potrebe«;*) besedoslovje,') kako se je začelo in kako napredovalo; o besednih
pomenih.*) Večje delo je: »Deulsch-slovenisches Worterbuch« k Madierovi nemški
čitanki. V zaslugo se mu mora tudi žteti, da je v Gregorčiču vzbudil ljubezen
do slovenskega jezika.

Pisatelji. 201

Janez Božič (1829 — 1884) iz Lesec na Gorenjskem je služil za kaplana
v Krašnji; puslivši duhovno službo je šel v Reko za suplenta na gimnazijo,
potem na dunajsko vseučilišče učit se klasičnega jezikoznanstva, od koder je
marljivo „.Voi'tcaMj" pošiljal uvodne članke in dopise. 1865. 1. poklical je Einspieler
Božiča za urednika svojemu listu „Slorene&', ki ga je Božič urejeval do 1867 1.
Ker je prenehal list, je šel Božič zopet v duhovno pastirstvo in sicer v Korte
(Trogern) na koroškokranjski meji. Dr. Zlatoust Pogačar ga je pripravil na to,
da je uže 1848. 1. začel pisali za nDanico" in ^Vedeža", od 1870. 1. je za „Besednik"
sestavljal poučne spise za kmete. Samostalnih večjih del ni spisal, priredil pa je
dva Koledarja (1855. in 1856. 1.), jedea molitvenik, ter Platonovega »Krilona« in
»Apologijo« za ono dobo jako spretno.*)

Ivan Tušek (1835—1877)

porojen v Selcih na Gorenjskem, od 1861. 1. profesor na višji realki
v Zagrebu, od koder je prišel 1871. 1. na ljubljansko gimnazijo za
profesorja prirodoslovja in matematike.

Kot gimnazijski dijak v Ljubljani je imel odlične tovariše,
n. pr. Fr. Erjavca, Jos. Stritarja, Val. Kermavnerja, Ant. Skubica,
Val. Zarnika, Val. Mandelca, Sim. Jenka in druge.

On sam pripoveduje v predgovoru svoje lepe knjige „ Štirje
letni časi"^ da si je uže takrat zapisaval slovenska imena rastlin,
ko je gimnazist hodil poslušat Fleišmanov nauk o botaniki ; vse,
kar je našel v narodu ali v kakem slovarju ali časopisu, si je
vestno zapisaval ; uže dijaku se mu je omilila narava in uže dijak
je jel o tem predmetu pisati v „Novice'% n. pr. »Potopis vodene
kapljice«.*) Obširniši spis naravoslovske tvarine je »Rastlina«^), v
katerem v lepi, navdušeni besedi opisuje krasen red v naravi,
njega vzdržuje »On, ki nad svetovi prebiva v vehčanstvu«. Pri-
znavaje božjo moč v naravi pa tudi človeku odkazuje pristojno
mesto, opisujoč ga »gospodarja« natore.^) Od 1858. 1. naprej vidimo,
da se je začel spuščati v podrobnosti v naravi ; popisal je »Gada
in njegov strup«,*) »Pajke«, ^) »Povodnjega kosa«,^) »Carovna ze-
lišča«,") »Drobne tičice naše dobrotnice«.'*) Rad je razlagal, kake
koristi dobiva človek od narave, n. pr. »Od stanovanj«®), opiraje
se na znano geslo : Zdravo telo je najboljše blago ; »Naša obleka«,'")
čije roba je vzeta iz živalstva, rastlinstva in rudninstva; razlagal
je, kako je kemija na prid poljedelstvu.")

Vedno se razširjajoča raba slovenščine v srednjih šolah zahte-
vala je, da so se ustanovili stalni izrazi za posamezne znanstvene

*) Glej Janežičevo „Cvetje''.

202 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

pojmove; prvo delo v tej stroki mu je »Matematična terminologija«,
pri kateri so mu pomagali J. Bleiweis, Pleteršnik, Praprotnik,
Šolar, Tomšič, ^^'u^ne^ in Wester. To delo je ugodno vplivalo
na spise v dotični stroki. Za tem delom je prišel spis : »Naj bolj
potrebne stvari iz botaniške terminologije«, ki ga je objavil v
presojo strokovnjakom, proseč izvedence, da naj vsak svoje opazke
ali popravke naznani uredništvu ali njemu samemu.

Blizu istodobno je bil v Zagrebu izvoljen v muzejski odbor
za prirodoslovje ter je Ljubiču in Suleku pomagal v »Znanstveni
terminologiji za srednje šole«. Sodelovali so tudi nekateri Slo-
venci, n. pr. Bradaška. Trdina, Erjavec i. dr. Spisaval je tudi
Hrvatom šolske knjige.*^)

Ko je bil s takim uspešnim delovanjem ustvaril trdno podlago
svoji stroki, izdal je: »Rastlinstvo« 1864. Ta knjiga se je bila
s časom razprodala, ko jo je naučno ministerstvo uvedlo v šole ;
zato je Tušek drugo izdajo Pokornega knjige priredil za slovenske
šole ''^1 z naslovom: „Prirodopis rastlinstva s podobami". Po Ross-
masslerju in Schoedlerju je priredil še več učnih knjig,**) katere je
izdala Matica Slovenska. Pisatelj pravi v „Štirih letnih časiJi'\ da
se je posebno oziral na potrebe selških učiteljev in na učence
srednjih šol ; tem bodi knjiga tovarišica na izprehodih in pripo-
moček pri uku prirodoslovja. Pri terminologiji mu je tudi nekoliko
služil latinsko-nemško-slovenski imenik rastlin, ki ga je sestavil
župnik Medved.

S temi prirodoznanskimi knjigami, ki so pisane vseskozi v
lepi in, kolikor pripušča tvarina, lahko umevni slovenščini, je
Tušek v slovenskem slovstvu položil temelj naravoslovski, posebno
botaniški vedi.

Kakor je njegov tovariš Erjavec popisal posamezne svoje
izlete in potovanja, n. pr. »Ena noč na Kumu«, tako je tudi Tušek
opisal potovanje okoli Triglava. Šaljivi dvogovori, zgodovinske
opazke, slike znamenitejših krajev spretno oživljajo ta lepi potopis.*)

Uže v mladih letih se je, kakor je pripovedoval sam, zanimal
za nazvanja raznih rastUn in je slišal pri ])rostem narodu marsi-
katero pravljico ali vražo in jo vestno zabeležil, n. pr. »Od bele
kače«, »Od tistega, ki se je pri kači ženil«,' ') »Od divjega moža«,
»Od povodnega moža«, »Od Rojenic«."*) Tudi druge narodne pri-

►) „Sluv. Glas." 1860.

Pisatelji. 203

povedke za kratek čas je otel pozabljivosti, n. pr. »Čuden klobuk«/"}
»Trap«, kjer pripoveduje o nekem očetu, ki je imel dva nadarjena
in enega trapastega sina ; dva nauka daje življenje tega trapa,
prvič: »ljudem se nikoli ne ustreže«, in drugič: »tudi slep ščin-
kovec najde včasih korito« ; primeri : »Domače pripovedke« v „No-
vicah." Iz tega se vidi, da narave ni opazoval samo s treznim
premislekom učenjaka, nego da je imel uho tudi za to, kako si na
poetičen način prosti narod razlaga naravne prikazni.

Fran Erjavec il834— 1887)
iz Ljubljane, je šel 1855. 1. na Dunaj učit se kemije in prirodo-
slovja, od naučne uprave dobivši 300 gld. podpore v ta namen,
da se usposobi za učitelja na realkah. Poskusno leto je opravil v
Gumpendorfu na Nižjeavstrijskem, postal 1859. 1. prefekt v Tere-
zijanišču. Tedanji poročevalec v naučnem ministerstvu, Kleeman,
je pa povdarjal, da nobeden Slovenec ne dobi profesorske službe
na Slovenskem ; zato se je Erjavec obrnil na Hrvatsko in 1860. 1.
dobil službo na zagrebški realki. Preživši tam srečnih 11 let. seje
preselil 187 1. 1. v Gorico.

Za časa njegovih gimnazijskih študij je živel v Šiški pri
Ljubljani znani prirodoslovec Ferdinand Smidt. kateremu je Erjavec
uže od druge šole počenši pomagal urejevati velike zbirke. V nje-
govi hiši se je seznanil z Dežmanom in Hofmannom, s katerima je
prehodil skoro vso Kranjsko. Tako se mu je v najnežnejši dobi
vcepila neminljiva ljubezen do naravoslovja. Dalje so nanj ugodno
vplivali mnogi odlični součenci. n. pr. Bril, S. Jenko, V. Kermavner,
Val. Mandelc, Jos. Stritar, F, Tušek ; bil je odličen ud „Vajevcev.''

Koj v začetku svojega pisateljevanja je poleg pripovestij ob-
javil izborni spis »Mravlja« *i, ki je vzbudil toliko pozornost, da so
ga ponatisnile „Novice" in potem mnogo beril in čitank. V njem je
opisal življenje mravelj tako naravno, živo in zanimljivo, da jih
vidimo pred seboj približane človeški naravi ; zde se nam pooseb-
ljene kakor živali v živalskih pravljicah. Najlepši spisi Brehmovi
ne prekose ni Erjavčeve »Mravlje« ni njegovega »Raka« v „Ljiib-
Ijanskem Zvonu'' 1881 1. Ta spisa, posebno »Mravlja«, sta v svoji
stroki vredna vrstnika Levstikovemu Martinu Krpanu.

Kakor vsak pravi in »izvoljeni« pisatelj, je koj iz početka
krenil po tisti poti, ki je ugajala njegovim duševnim zmožnostim ;
postal je najodličnejši slovenski zoolog. Najpoprej pa je trebalo tej

204 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

vednosti ustanoviti primerne izraze, ustvariti znanstveno termi-
nologijo. Radi toga je objavil v ,,Glasniku"''-) občno slovensko ter-
minologijo za prirodopis, proseč, da se naj oglasi, kdor zna kaj
boljšega; istotako je predlagal štiri leta pozneje terminologijo za rud-
ninstvo.^) Opisaval je posamezne živali, n. pr. žabe,*i močvirnice/)
velbloda,**) trakarice,') trihine,^) polže;®) temeljit znalec polžev si
je pridobil priznanje v učenjaškem svetu*) po nemškem spisu. ^")
V početku pisateljevanja v prirodopisni stroki mu je bil voditelj
šolnik Pokorny, ki je spisal v nemškem jeziku ") več jako po-
rabnih knjig za šolski pouk ; po tem pisatelju je priredil »Živalstvo''
1864. Ta knjiga se je prikupila tako, da jo je ozaljšano s podo-
bami na novo izdala Matica Slovenska.'") za katero je Erjavec
obdeloval svojo stroko v znanstvene in poučne svrhe na srednjih
šolah, in sicer je priredil Schoedlerjevo "i »Knjigo prirode« ; kazalo
in imenik živalstva je v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku.

V dopolnilo tej knjigi je izdal še „Somafolorjijo" ,^^) nauk o člo-
veškem telesu. Tako sta si bila Tušek in Erjavec lepo razdelila
rastlinstvo in živalstvo za svoje delo ; Erjavec je še dodal »Rudnino-
slovje" 1881.'')

Malokateri slovenski pisatelj je poleg znanstvenega delovanja
znal pi-sati tako poljudno in mikavno, kakor Erjavec : zato je jako
pogodila Družba sv. Mohorja, da je izdala njegove ,,Domače in tuje
živali v podohah"^^] v petih delih. V predgovoru slika človeka kot
vladarja sveta, kateremu morajo živali služiti v korist in veselje;
radi tega jih človek ne sme mučiti nego lepo ravnati z njimi, kajti
Slovenci čislajo lepo živino. V uvodu je ponovil prošnjo do rodo-
ljubov slovenskih, naj mu naznanijo zlasti imena za ptiče in ribe
po raznih pokrajinah. Za temi je opisal »Škodljive živali" V)

*) Vsi polžarji so soglasno hvalili to razpravo. Dr. Koraliuber, profesor na
dunajski politehniki, v ,.Zeitschrift f. d. licalschuhcesen''. \Vien. 1877., str. 189. —
Prvi nemški konhiliolog Kohelt priznava, da je Erjavec opisal 111 vrst novih
polžev: »Der Verfasser liat z\veifellos mit seiner Fauna von Gorz der europiiischen
Molusccngeographie eineii nichl un\vichtigen Beitrag geliefert.c — Oscar BiJtger v
Frankohrodu na Odri (Palaeontographia Suppl. III. p. 31. Cassel 1879) je nekega
novega polža krstil »Clausilia Erjaveci« pripomnivši: »Ich nenne sie nach dem
uril die Malakozoologie der Lftnder der Adria .so hochverdienten Herrn Professor
Erjavec in Gorz.< — Ker je njegovo ime tako zaslovelo med strokovnjaki, ga je
družba „Sociele malacolo(?ii|ue de la Bclgique« v Bruselju povabila na .'sodelovanje;
v njenih letopisih je Erjavec priobčil razpravo: »Contribulion a la malacologie
de la Croalie.«

Pisatelji. 205

Dasi so te knjige večinoma prevodi, sta vender prevod in
tvarina tako umerjena našim razmeram, beseda tako izborna in
domača, da se te knjige morejo deloma imenovati izvirne. Kazalo
pa je tudi radi tega izbrati nemške izvirnike, ker so uže potrjeni
po dotični oblasti za šolsko rabo ; prevodi takih izvirnikov so ugla-
jevali pot slovenskim knjigam v šole. Šolske knjige sicer ne sodijo
v slovstveno zgodovino, ker se je pa po teh znanstveno imenstvo
šele uredilo in trdno podlago postavilo daljšemu razvitku naravo-
slovskih znanostij, zavzemajo v našem slovstvu važno mesto.

Ko je bil še na Hrvatskem, je delal izlete na vse pokra-
jine te dežele; 1864 1. je s profesorjem Matkovicem potoval na
Klek, na Plešivico. na Plitvička jezera, v Zrmanjo, Knin. Sibenik
in od onod v Trst. V Kršlju je preiskal , podzemeljske jame.
Prehodil je vso Slavonijo ter prišel v Srem in Beligrad. L. 1867.
je bil z ravnateljem Torbarjem, prof. Rihtaričem in sedanjim za-
grebškim nadškofom Posilovičem v Parizu.

Ko je pa služboval v Gorici, je porabil vsake večje ali manjše
počitnice, da je delal izlete v bližnje ali daljne pokrajine, oziraje
se na vse stroke prirodoznanstva.

Pazno pa je poslušal tudi govor prebivalcev dotičnih krajev
in si zapisaval vse njemu neznane besede in reke. Tako je nabral
tisto jezikovno gradivo, ki je je potem objavljal v „Letop. Matice
Slovenske"' z naslovom: »Iz potne torbe«. '^) Pri tem delu mu je
pomagal Fr. Levstik. Tvarina je urejena tako : I. besede in ponav-
ljajoči glagoli ; II. imena raznim živalim, III. rastlinam ; IV. sadju ;
V. recila in pregovori ; VI. uganjke ; VII. pripovedi, vraže, zago-
vori in uroki.

Erjavec pa ni samo odličen naravoslovec, nego tudi jako
čislan pripovednik. Njegove povesti se morejo deliti 1. v spomine
ali slike iz dijaških ali šolskih let, n. pr. »Na stricovem domu«,
»Zamorjeni cvet«, »Zgubljen mož«, »Avguštin Ocepek« ; 2. v slike
naravoslovske, n. pr. »Iz življenja Snakšneperleina«, »Kako se je
Slinjarju iz Golovca po svetu godilo?« ; 3. različne povesti, zvečine
poučne vsebine, n. pr. »Huzarji na Polici«; »Hudo brezno ali go-
zdarjev rejenec«, »Ni vse zlato, kar se sveti«. Njegova prva
povpstica je »Veliki petek«.*)

Izgubljene dijake je Erjavec opisal posebno v povestih »Avguštin
Ocepek« in »Izgubljeni mož«.*') Prva je priljubljeno berilo dijakom,

*) „iVor." 57.

I

206 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

katerim dela veselje opisovanje, kako se je ubogi Ocepek mučil
z grščino, »Izgubljeni mož« je original velikega talenta, ki po lastni
krivdi ne pride do ničesar in žalostno konča.

O »Zamorjenem cvetu« ^"j pripoveduje Leveč*), da je Erjavec
tu popisal svojo nesrečno prvo ljubezen:. Valentin je mutatis mu-
tandis Erjavec sam, in nesrečno omožena Regina je njegova prva
nevesta, katero je izgubil po svoji krivdi.

»Pot iz Ljubljane v Šiško« ■") očita turistom, kako površni
so; popotnik jedva stopi iz Ljubljane, pa je uže v Sent-Vidu; ne
; meneč se za znamenitosti na potu. Potopis »Kako se je Slinjarju
/ ' z Golovca po svetu godilo ?« ^^) ima svojo snov iz predmeta, ki
je bil najbolj priljubljen Erjavcu, iz malakologije in je prepleten
z jako primernimi citati iz pesnikov slovenskih. »Jedna noč na
Kumu«,^^) popisuje šege in navade slovenskih romarjev, »Na Kraški
zemlji« "} pa narodno veselico, katero je priredil učitelj na kmetih
s pomočjo pevskega zbora, katerega je sam izvežbal. To je pristna
slika narodnega gibanja na kmetih, pri katerem sodelujeta župnik
in učitelj. Blizu jednake vsebine je »Božični večer na Kranjskem«.
Ti spisi so plodi njegovega potovanja po Slovenskem. Po Hrvatskem
in po Slavoniji potujoč si je nabral tvarine za izborna spisa »Gostba
v Mazinu«^') ter »Med Savo in Dravo«,"") ki so pravi biseri v
popotniškem slovstvu.

Sodeloval je pri delih drugih pisateljev, n. pr. pomagal je
Cigaletu pri »Terminologiji«, Pkteršniku pri slovensko - nemškem
»Slovarju«, Klodiču pri učnih načrtih, Funtku pri »Zlatorogu«. Kra-
marju pri »Kmetijskem berilu«, Glovackemu pri »Flori« iki pa še ni
izšla), Cebularju pri fiziki, Simonu Gregorčiču pri njegovih pesnih.

Izboren delavec je bil v treh strokah in zasluženo priznanje
mu ni izostalo : 1875. 1. je bil imenovan rednim profesorjem na
zagrebškem vseučilišču, a službe žalibože ni vsprejel. Bil je do-
pisujoči član jugoslovanske akademije.

V Gorici si je pridobil za Slovence velikih zaslug kot nad-
zornik pri otroškem vrtu Ciril-Metodijeve družbe in kot odbornik
in nekaj časa ravnatelj slovenske posojilnice. Opravičeno je torej
Gregorčič pel o njegovi smrti :

Umrl je mož!
Kdo tak je Se med nami
Kot on, ki spi v prezgodnji groba jami,
Posut tu v zemlji z venci, !5o[tki rož?

*) ^Ljtihlj. Zvon" 1887.

Pisatelji. 207

Božidar Flegerič porojen leta 1841. v Vodrancih v ormoškem okraju na
Štajerskem, je dovršil gimnazijo v Mariboru in v Varaždinu in se učil potem kla-
sične in slovenske filologije na graškem vseučilišču. Sedaj živi na svojem domu
kot zasebnik. Njegove poezije zasledujemo v Janežičevem ^Glasniku" leta 1866.,
kjer opeva lepo domovino, n. pr. »Kraj Mure*, po kateri bi rad veslal k srbskim
bratom. Kakor opevata Simon in Ivan Jenko sorsko polje, tako Flegerič mursko
polje. Flegerič je bližnji rojak Stanku Vrazu; oba sta opevala krasna in klasična
panonsko-slovenska tla, ki so Slovencem porodila Miklošiča, Vraza, Cafa, Raiča,
Trstenjaka, Murka. »Medjiniurske izdihljaje« nahajamo v Pajkovi ^Zori" 1. 1874.,
str. 241; »Domače glasove« in »Domačinke« v nZormih" letnikih 1874, str. 17,
1875, str. 49, 65. Od ožje domovine mu srce hrepeni po jugoslovanskih bratih
zlasti takrat, ko je besnel boj »za vero in svobodo zlato<, počenši koncem 1.1875.;
to dokazuje pesen: »Želja mladega Srba«'). {„Zora" 1876). — Srbske slike
med premirjem L— IV. (tožba srbskega dekleta, ki je pod turškim mečem
življenje končalo ob reki Drini). Opeval je osebne prijatelje in slavne može, n. pr.
Sporna, dekana ormoškega, dr. Alojzija Gregoriča, Bož. Raiča. Med temi slavo-
spevi se odlikuje pesen v spomin Raiču po kratkem slogu in lepih mislih. V
posebnih drobnih knjižicah je opisal Štefana Modrinjaka in dr. Štefana Kočevarja.
Bilje marljiv sotrudnik nZori" in „Kresu'',a. sedaj objavlja v „Slovanskem Svetu"
večinoma elegije. V svojih poezijah ne izraža visokih idej ; če se pomisli, da je
vedno živel in še sedaj biva v malomestnih in celo v kmetskih razmerah, je jezik
dovolj lep.

FrankolsTci (Jože Iskrač) je bil rojen 1836. 1. v Loki frankolske župnije na
Štajerskem, poprej mlinar v Špitaliču. sedaj pa posestnik v Razdelu pri Vojniku.
S pravim imenom se je pokazal v „ Novicah", kjer je objavljal narodno blago,
n. pr. »Trije bratje« {„Nov." 1859), »Zakaj ima sv. Lukež vola?«, »Pravljica o
gradu Landek in Frankolovo« („Nov." 1859). Njegovo največje delo je epska
pesen »Veronika deseniška«, (glej „Cvetje'' id.). Vsebina je ta-le: Posestnik
grada Desenice na Hrvatskem je imel krasno hčer Veroniko jedinico, katero je
oče zastonj nagovarjal, naj se omoži, dokler ni prišel zabredši na lovu, prenočišča
prosit Miroslav, sin celjskega grofa Hermana, katerega je njena lepota presenetila
tako, da je prosil za njeno roko. Srečnemu zakonu naredi konec trdosrčni oče
Herman, pahnivši sina v ječo, ker je v zakon vzel ženo prenizkega stanu. Veronika
preoblečena v viteza je šla v Celje na čelu hrabrih vojakov, da osvobodi ljubljenega
moža. V Ijutem boju bi smrtno ranjena Veronika bila storila smrt, da je ni ozdravila
Rojenica in jo preoblekla v kmetsko dekhco. Da bi se skrila, je v Loki blizu
Konjic služila pri kmetu Bosaču, čegar sin bi jo bil rad imel v zakon. Ko je
nekdaj glasno zdihovala radi svoje tožne usode, jo je slišal kmetov sin in raz-
nesel glas, da je ta skromna dekla Miroslavova žena. Herman jo je dal ujeti,
vrgel v temnico in jo tožil radi čarovništva, sodniki so jo oprostili. Zato jo je
dal Herman zazidati v črno ječo, kamor so ji Rojenice nosile hrano skoz celo
leto; nedolžna Veronika ni plakala, nego veselo prepevala. To petje je slišal Ijuti
Herman in jo je dal vtopiti dne 14. oktobra 1428. 1. Tragična usoda Veroničina
je hvaležna snov pesnikom, bolj pa še za dramo nego za epsko povest, katero
so pesniki one dobe sploh radi gojili, n. pr. Valjavec (»Zora in Solnca«), Umek
(»Abuna Soliman«), Krek (»Na sveti večer«). Če se pomisli, da je pesnik kmet.

208 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

ki je dovršil le nekaj gimnazijskih razredov v Celju, se mu mora priznati, da
je dobro dovršil nalogo. Na koncu nekaterih spevov se nahajajo moralična raz-
mišljevanja, n. pr. na koncu desetega speva :

Kedar hočeš si nevesto zbrati,
Moraš pridno dekle poiskati,
Blago srce, vajene ročice,
To najlepša dota je device.

Tudi narodno vprašanje vpleta vmes; Rojenica, ki Veroniki donaša hrano, se z
njo razgovarja »Od slovenskega naroda«.

Pa se milo jej pritoži.
Da narodje "so slovanski
Med seboj tako nezložni.

Prerokuje pa boljše čase:

Mili car bo tedaj vladal,
Oče vsem podložnim svojim,
Ki zapisal na zastavo
Svojo je enakopravnost.

Metriki se da tu pa tam očitati kaj, jasen pa je vpliv Koseškega, n. pr.

In porine meč v sovrage.
Šest jih pade, id.

Fran Levstik (1831 — 1887)

porojen dne 28. aprila 1831. 1. v Retjah, vasici pri Velikih Laščah
na Dolenjskem, se je navzel uže v domačem kraju preprostega
mišljenja in narodne govorice, šel na ljubljansko gimnazijo, katero
je 1853. 1. dovršil brez mature ; nekaj let je bil gojenec Alojzi-
jevišča. Dobro se je učil in pridno vadil v pisanju, nabiral narodno
blago. Nato je vstopil v nemški viteški red, ki ga je poslal v
olomuško semenišče. Tam odpuščen radi »Pesmi«'!,*) izdanih
1854. 1. v Ljubljani pri Blazniku, povrnil se je črez Dunaj v domo-
vino in bil tri leta hišni učitelj pri grofu Pace-tu na Dolenjskem,
učeč se jezikoslovja. Leta 1861. je bil tajnik »Slovanske čitalnice«
v Trstu in je blagodejno vplival na Ccgnarja.

Nekaj časa pomudivši se pri svojem prijatelju Oblaku v Spodnjih
Retjah je šel za odgojitelja k Miroslavu Vilharju in z njim soure-

*) Semeniščni ravnatelj mu je očital posebno dve pesmici, namreč: »Na
vsih svetnikov dan« in »Študcntovska zdravira«, katerima najstrožji sodnik ne
more očitati ničesar.

V Olomucu je prevedel tudi »Kraljevodvorski rokopis« (Glej zadej št. 21);
ker pa Se češčine ni znal dovolj temeljito, je tu pa tam storil napako, pozneje
je nekaj preložil na novo, nekaj pa samo popravil.

Pisatelji. 209

jeval list ^Naprej" 1863. 1. Ker pa je prenehal list, je postal Levstik
drugo leto tajnik »Matici Slovenski« iod 11. aprila 1864. do 11. julija
1865. 1.).

Od sedaj je bil nekaj let brez stalne službe; urejeval je
slovensko-nemški „Slovar"^ nato šaljivi list .,PavWia" na Dunaju,
dasi je proti temu krepko ugovarjal njegov odkritosrčni prijatelj
in rojak Stritar. To so bili zanj hudi časi, o katerih poje:

Jaz bežim in samec tavam,

V gostej šumi izgubljen,
Solze brišem in vzdihavam

V jaro tugo pogrežen.

Ko je bil Stritar ustanovil ,,Zt;ow'', kakor pripoveduje sam*),
ne zase. nego za Levstika, da bi mu gmotno pomagal, ni hotel
Levstik poprijeti te ugodne prilike, ustanoviti si trdno podlago, a
podpiral je svojega plemenitega rojaka sodelujoč v vezani in ne-
vezani obliki.

Veliko veselje je zavladalo v Slovencih, ko je bil 1872. leta
imenovan skriptorjem licealne knjižnice v Ljubljani, kjer je preživel
brez gmotnih skrbij plodonosnih petnajst let, katera mu je na zadnje
grenila le neozdravna bolezen.

Njegove zbrane spise je uredil Fr. Leveč in izdala pl. Klein-
mayer in Bamberg *) v tako dovršeni obliki, kakršne nima doslej
še nobeden slovenski pisatelj ; I. in II. zvezek obsegata njegove
poezije, III. zvezek povesti, pravljice in pripovedke, potopise, zgodo-
vinske spise, književno zgodovinske spise, IV. zvezek kritike in
polemike, prvi del V. zvezka kritike in polemike, drugi njegov
življenjepis s podobo ter naslove v tej izdaji ne natisnenih spisov.

Levstik je delal v treh strokah v slovenskem slovstvu, bil je
pesnik, jezikoslovec in kritik.

Njegova pesniška doba sega od 1850. do 1859. 1., ko je prišel
k Vilharju na Notranjsko za domačega učitelja, kajti skoro vsi
njegovi najodličnejši pesniški umotvori so nastali v tej dobi. Kakor
druge pesnike je tudi Levstika vzbudilo 1848. 1. ; delovale so nanj
tudi „Novice'\ Prešernove »Poezije" (1847) pa pesni in prevodi
Koseškega, katerega je uže dijak začel ocenjevati. S svojim ožjim
rojakom Stritarjem je jako marljivo prebiral srbske narodne pesni,
ki so pa ogrevale njega živahneje nego Stritarja ; v te pesni za-

") „Ljuhlj. Zvon" 1889, 81.

14

210 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

mislil se je tako temeljito, da jih je poznal natančneje nego Srbi
sami, 8 katerimi je občeval v Trstu, ko je bil tajnik tamošnji
čitalnici. Rano je začel sam zlagati pesmice; petošolec je objavil
v »Sloveniji" 1850. 1. pesen »Vila«, kateri je pozneje sam dal ime
»Povodnja deklica« ; zalagal je s pesnimi tudi ^Ljubljanski Časnik" ,
podpisaval se je »Gornicki«. Ko se je v Kranju blagoslavljal
Prešernov spomenik , peli so njegovo pesen : »Ko zvezde luč,
poprej nikjer poznane« id.

Dasi so nanj vplivali razni nemški pesniki, n. pr. Riickert,
Platen, v poznejši dobi Goethe in Heine, se vender iz prvih pojavov
njegovega pesnikovanja uvideva njegova izvirnost in samobitnost;
odlične tedanje pesnike, n. pr. Cegnarja, Valjavca i. dr. je omamil
Koseškega bombast, Levstiku pa je uzor Prešern, kakor se razvidi
uže iz navedene pesni. Levčeva izdaja dokazuje, da je Cimperman
pel opravičeno :

Prešernov najdostojnejši namestnik,
Pojoč razvnemal si domu duhove,
Neustrašen kazal pot si jim prosvete.

Levstikove »Poezije« se dele tako -le: I. Uvod; II. Pesmi;
III. Ode in elegije; IV. Sonetje; V. Romance, balade, legende |I. zv.);
VI. Otročje igre v pesemcah ; VII. Različne poezije ; VIII. Zabav-
Ijice in pušice; IX. Ježa na Parnas ; X. Ljudski glas; XI. Kralje-
dvorski rokopis.

Levstik je s svojim slovstvenim delovanjem v nevezani besedi
obračal toliko pozornost nase, da ga Slovenci niso niti utegnili
dostojno ceniti kot pesnika ; poznali ga niso niti najožji prijatelji
do dobra, ker se je mnogokrat skrival pod tujimi imeni; dobre
tretjine pesnij pa niti objavil ni. Dasi je glavni vir lirskim umotvorom
ljubezen, vender se mora priznavati, da Levstikovi liriki ne daje
Amor značilne narave. Na to stran imamo v Levstikovem življenju
razločevati dve dobi ; Ijubavne pesni iz prve dobe so manj pla-
stične, zato jih pesnik tudi ni odločil za javnost. Praktično dekle
ni znalo stalne ljubezni :

Zdaj pa naj ti milo tožim,

K tebi stezam naj roke :

Tvoja usta le molčijo,

Tvoje mrzlo je srce. (Izgubljena ljubezen).

Te bridke izkušnje poleg drugih bridkih dogodkov so mu
ogrenile življenje. S prevladujočo silo ga je nežni čut ljubezni do

Pisatelji. 211

Franje prešinjal v letih 1869 — 1872.; v to dobo spadajo njegove
najlepše Ijubavne pesni (^Zbrani spisi" I., 71 — 118).

V vzgled bodi :

F r a n j i.

Preljuba moja zlata Pranja'
Jaz vem, ko bi se tebi smihi,
Da bi imela ti kaj znanja,
Kako sem tvoje pesni pilil,
Da bile vredne bi i mene,
Ker moje tebi so na čast rojene.

V nobeni do sedaj spisanih ocen Levstikovih pesnij se še
ni povdarjalo, da nobeden slovenski pesnik še ni tako odločno
poveličeval visoko vrednost pesniškega daru, kakor Levstik v prvih
šestih pesmicah [„Zbr(mi spisi" I. 1 — 18); v zadnji: »Jedino svoje«

pravi :

A duha, ki v meni snuje,
I srca, ki v meni kuje,
Moč mi zemeljska ne vzame
Do pogreba temne jame.

Značilno je, da je vse te pesni predelal 1876. 1., ko je mirno
mogel pregledati tek svojega življenja; dasi so mu sicer vzeli mnogo,
a pesniškega daru ga niso mogli oropati.

Na stran pustivši pesni, ki opevljejo naravo, ker se tega
predmeta poslužujejo tudi navadni pesniki, pritrjujemo misli izra-
ženi 1892. 1., da se je doslej premalo ozir jemalo na tiste Levsti-
kove poezije, ki izražajo njegovo versko prepričanje, dasi se od
druge strani jedino tem pesmicam — ne po pravici — pripisuje
prava vrednost, n. pr. »Puščavnik« :

Zato rad mdlim in klečim.

Ker iz njegovih rok živim.

Ker mi obeta rajski vrt,

Ko pride pome bela smrt. (Puščavnik.)

Nedosežen med slovenskimi pesniki je Levstik v »Otroških
pesmicah«, med katerimi je morda najlepša : »Pesek laja hov, hov,
hov«, ker izborno posnema naivni narodni slog. Obliko sonetov
rabi v ta namen, da izraža svoje mnenje o življenskih vprašanjih.

Najrajše je gojil satirično poezijo ; dovolj gradiva so mu po-
dajali napuhneni nevedneži, objestni prvaki in njegov tožni položaj
z ozirom na njegovo obsežno znanje. Poprijemal je prvake na

14*

212 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

političnem polju*) posili -pesnike, na videz - učenjake, šale bril
celo iz časnika, ki ga je pisal sam, zasmehoval namišljeno odličnost
slovenskih velmož v čitalnici, rogal se „slovenski zlogi" , kritikom :

O Raič, blaga duša preprosta,
Ti Božidar, sveta nisi poznal;
Svet bistrim glavam usta zapira,
Bedak je še vselej prost gobezdal id.

Najobširnejši satiri tej stroki sta „Ješa na Parnas" in „Ljudskl
Glas".

„Jeza na Parnas" {„Zbrani spisi** II. 126 — 254). Najpoprej nastopi Pavliha
in naznanja občinstvu: »Ti pevci slovenski gredo na Parnas<, potem pismonoša,
ki prinaša pismo pevčevo iz daljne dežele (iz Olomuca); to je uvod. Drugi del
ima naslov: >Pod Parnasom«, kjer se pokažejo Oslovski, Podganovič, Vranski,
Polževič, Mišic, Langbein, Keberski, ki je dobil pesniško ime .HroščemirS Komarski,
Rakovski vsak na živali, po kateri ima ime; potem Pevec na krilatem konju,
Kadilec, Sodilec, Oslovski, Podganovič id. predstavljajo pesnike slabih zmožnostij,
želeči si velike slave. Vsi se obrnejo do »Časopisa« za pomoč, da bi mogli vzeti
trdnjavo. Tam poroči Veliki Groga s Hroščemirom Mico Slepostično, hčer Caso-
pisovo. V drugem delu trdnjave se snidejo Samotorbič, Umomotec. Krivoslavoljub
in Prvakarija, oboroženi s palicami in drugim orožjem, z Okusom, Logiko, Dovtipom,
Bistroumnostjo in Zabavljico.

„Ježa na Parnas" je satira na slovenske slovstvene razmere
v petdesetih letih in je bila najpoprej natisnena v »Pesmih« 1854.1.;
predeloval jo je v Trstu, a popolno delo ni, kar omenja izdajatelj
Leveč op. cit. str. 239.

Levstik se je koj v začetku pisateljevanja pokazal humoristi-
čnega pisatelja prve vrste ; nobeden pisatelj v tako rani dobi ni bil
toliko samostalen in odločen nasprotnik vsakdanjim »pisarjem« in
»pisačem« kakor on. Uže gimnazijski dijak je začel pisati kritiko
poezij Koseškega ; to kažejo njegovi citati, n. pr. »Mnogo ledine«
id. str. 149, »Ženi prijazno pomoč« id. str, 151, »Kdor zaničuje«
in drugo str. 157, »Jezik očistite« id. str. 158. Odločno je ožigosal
kratkovidno hvalisanje tega, kar ni hvale vredno.

Ne sme se misliti, da je v vsakem jahaču na Parnas označen
določen pesnik, nego Levstik :

»K znanim glavam splošna lica je vrstil.«

*) Tam v Marii)orii
Na knloilvoru

Narodni ŠtajiM-ri, vrli možje
K Tomanu v skok so pritekli,
Kaj so možaki mu rekli.
Krščena duša no ve.

"iV-S;

5i::a;:i. aiik: anit otm - : i n. vrnnmts. Jmasit .Jljiu^is. Suoe^.. htbbS iHmtii

£2, 3k. ML. JS^

Jttfefii iTJifnnr ■■§ Je^ ^[^i <it£ F)!«9S!mi:i«i^s ~ ■«ar Jmssk;::^ :n imA.
$ inhirrF M xadlaBSil oa^n^B^^aB jin fiwpfi»iiii 2:'nriji3ii^ sf hl misal

^^ ■afef 3001 2abuuii Tointi srtins .~
^p»*»m^ Timnii aaot ifiSS Tsiki'-
^fcaB^Ei oies ai^ sna imu isj-i^via-

Lf^stik iic Jcsn tumgerrrjn: s^a. nar^f^^SL gggggaa jmihifta aa
d0«eaa^9& FacnosuL i *iiBuna v^sea !?»^au

OBeH Y«j[|& ^iki oati dtihar piBBBraita^ dknensfiasE

db BDeAB» fuoAm gsm^P& aSa^ssaeAoi jn& m dh sp iiwijfiij)wivn
z\£»An;s£ hmoBs^fK^ db Jon teS^ s9«Qr m. ^siivoc ^ «&& tfii«{%» pe-

TaacKtS Teo^sk. i^tedSK' iai Ijev^B&> ^bsipn« gA j& ^ aiS£ iin¥Ai.BUii

214 Zgodovina slov. slovstva. JII. del.

k Vilharju v Senožeče, se je začel marljivo učiti Miklošiča in se
zanimati za govor Notranjcev ; nad tri leta je bival v zahodnem
delu slovenskega ozemlja in v Trstu ter popolnem opustil pesniko-
vanje temeljito se pečaje z jezikoslovjem de 1868. leta. ko ga je
„Slov. Narod" privabil med svoje najodličnejše sodelavce. Naj-
važnejši spis v tem obziru so »Napake slovenskega pisanja« ^), v
katerem navaja najpoprej grehe, ki jih delajo Slovenci, misleč po
nemški, pišoč po slovenski tako v besednem redu. kakor v gla-
golih, samostalniku in napačno narejenih drugih izrazih. Najobšir-
nejše govori o sestavah in nazadnje o naši bojazni pred kritiko. Ta
temeljiti sestavek je 27 letni Levstik spisal pri svojem prijatelju
J. Oblaku, ko ni imel nobene službe, nobenega upanja na pobolj-
sanje gmotnega stanja, brez posebnih pripomočkov — kajti Miklo-
šičeva važna dela še takrat niso bila na svetlem — naslanjal se je
samo na „Novice" in Kopitarjeve drobne spise. Ta spis je tudi
mlajše nadarjene Slovence vspodbudil do marljivega učenja sloven-
ščine, n. pr. Jurčiča. Zadnji vzrok je vzbudil slovstveno polemiko,
katero je začel P. Hicinger s sestavkom : »Nekoliko kritike«*), ki pa
donaša malo stvarnega, očitajoč Levstiku, da dela »predrobne razločbe
in opazke«. Nagovoril ga je na ta spis Bleiweis sam. Na Levsti-
kovo stran je stopil Fr. Cegnar, vprašaje: »Je li nam troba kritike
ali ne?«^) ter omenil, da bi kak Lessing predrugačil slovensko
slovstvo. Cegnarju je odgovoril Bleivveis"), da je naše slovstvo še
preubogo za ostro kritiko in da še ne ve za nobenega slovenskega
Lešnika. Hrvatski „Neven" je imenoval njegove besede »prazne
tirade«. Zopet se je oglasil P. Hicinger v sestavku »Še nekoliko
kritike« ''). Proti temu spisu se je obrnil sam pohlevni Janežič '*),
Levstikovega odgovora pa ni natisnil vsega. Blei\veisu in Hicin-
gerju, ki sta se bolj opirala na svoj ugled v Slovencih nego na stvar
samo, je Levstik odgovoril v spisu »Gospodoma nasprotnikoma« "),
pa ne popolno, kar se je povedalo uže poprej, nego Levstik je
izjavil, da bo treba iskati druge poti. Dasi ni mogel povedati vsega,
vender je moralično zmagal Levstik, ker so se duhovitejsi mlajši
pisatelji ravnali po njem, in ker je Janežič v svojo slovnico vsprejel
njegove nazore.

V jezikoslovno stroko spada tudi humoristično predavanje :
»Zatoženi samoglasnik i?.« '"), katero je 1804. leta v ljubljanski
čitalnici čital J. Globočnik namesto obolelega pisatelja.

Pisatelji. 215

Ker je torej povdarjal ob raznih prilikah, kako je treba pisati
po slovenski, je naravno, da je spisal tudi »Slovnico" slovenskega
jezika"); izšla je v nemškem jeziku 1866. 1.

Obširno se ozira na staroslovenščino (staro cerkveno slovan-
ščino), še obširnejše pa na razna slovenska narečja, kakor doslej še
noben slovenski slovničar ; uvel je tudi druge vzglede za sklanjo
in sprego ; posebno se je oziral na naglas, katerega je sedaj teme-
ljito razložil Valjavec; izvrstno je obdelal glagol; skladnje pa
slovnica nima, kar kaže uže njen naslov. »Njegove pripombe so
prav za prav majhne jezikoslovne razpravice.«

Da bi pokazal, kako je treba pisati lepo po slovenski, spisal
je sam nekoliko povestij in drugih spisov, n. pr. „MarUn Krpan" ").
Nekateri spisi Trstenjakovi, v katere ni nalašč mešal nemških besed,
se glede humora smejo primerjati s Krpanom, vsaj iz daleka ; glede
pristno- slovenske dikcije pa je „Martin Krpan" brez primere v
slovenskem slovstvu tedanjega časa; njegova podoba je tako pla-
stična in resnična, da ga vidimo vsega pred seboj v vsem njegovem
ponosu ; on je prava slika Levstika samega, ki stoji tako oblastno
med Bleiweisovo in Stritarjevo dobo, da ga čutimo v obeh dobah
v vseh glavnejših strokah, kjerkoli se je oglasil.

Ta povest zavzema tudi v Levstikovih „Zhranih spisih" (II. zv.)
prvo mesto v prozi.

Njej sledi »Doktor Bežanec v Tožbanji vasi«, pobožna pri-
povedka, priobčena najpoprej v Stritarjevem „Zvonu" 1870. leta.
V tej povesti se razgovarjata dr. Pipec (Levstikov prijatelj, ljub-
ljanski nožar H-n) in doktorand Kolenec (nemški literat L. G-k);
prvi je na oknu svoje prodajalnice izstavljal v rokopisu šaljivi list
„Der Messerschmiedshammer" ^ ki ga je pisal in urejeval sam. S
perečo satiro pripoveduje dr. Pipec, kako se je na raznih mestih
trudil dr. Bežanec ustanoviti si ognjišče in dom, in kako je končno
zlezel na oltar, odkoder so bili odnesli črvivega Jurija; tam pa je slišal
pogovor dveh nezadovoljnih Tožbanjcev, da jih zelo peče izgubljeni
svetnik in pokopani dr. Zavijač. Tožbanjci so bili hvaležni prosjaki,
katerim je povedal, da je na oltarju nov svetnik, in so poslali dva
stražnika, da ne uide na novo. Rebernik, stari, suhi TOletni skopuh,
pa je povedal, da ga je videl v raznih krajih, kako so ga odpodili,
ker ni znal ničesar; nato so ga žandarmi pahnili raz oltar.

„Deseti braV Zlatorepec, lep in nadarjen dijak, pozneje izgubljen
človek "), je dal Jurčiču predmet za njegov roman istega imena ;

216 Zgodovina slov. slovstva. HI. del.

Levstikova povest pa ni dovršena.*) Tudi Erjavec je opisal take
izgubljence. Tem povestim se pridružuje potopis »Iz Litije do
Čateža«.

Za list „ Vrtec" je od 1874. do 1882. 1. napisal mnogo malih
pripovestij, ki so jako primerne šolski mladini ; tri so prevedene iz
srbščine ; jako šaljiva — namenjena slovenskim dekletom — je
pravljica »Svinjar«.

Mladini je podal tudi iz zgodovine lepe kratke povesti, katere
učenci čitajo s slastjo. Vrsto povestij končuje prevod : Iz ruske
zgodovine. Po staroruskem letopisu Nestorjevem jih je prevel
Ant. Koblar, Levstik pa nadaljeval od str. 174 dalje.

Levstik je v Slovencih do sedaj nepresežen ocenjevalec ; bil
je oster sebi in drugim in rad priznaval, kar je res dobrega, slabo
pa dostikrat obsodil uničevalno ne prizanesši niti osebi pisateljevi.
Dobre strani Ciglerjeve povesti „Sreča v nesreči" je povdarjal
tako "), da je Cigler znova začel pisateljevati, dasi uže nekoliko
z onemoglo duševno močjo ; z navdušenjem je vselej naznanjal
Miklošičeva dela ^^) in pristavljal poučne dodatke-*); z opombami
je spremljal naznanilo Navratilove knjige o glagolih. Nasproti
sestavku ^Potrebe Slovencev glede prirodnih ved« '**) izjavlja, da
Slovenci sedaj bolj potrebujejo povesti kratkočasnega in poučnega
zapopadka v domačem duhu nego sestavkov o imenitnosti železnih
cest i. dr.

Navratil je v „Napreju" (1863) v odprtem pismu priporočal Slo-
vencem za znanstvene stvari poprijeti se hrvatskega jezika. Levstik
se je odločno uprl tej misli, ker bi se pre izgubili Slovenci. V tem
oziru, mislim, je sodil prav tako krivo kakor Prešern.

Jako oster je spis »Pravda o slovenskem šestomeru«, ki je
skupno delo Levstika in Levca.

Prof. V. K. je bil v „Zori" 1876 objavil prevod tretjega speva
Homerjeve Odiseje, ki ga je pa Janko Pajk, urednik nZore"", izpre-
menil tako, da ga V. K. ni hotel več spoznati za svoje blago. Vsled
Stritarjevo želje je Leveč preiskal 157 šestomerov Koseškega in
objavil sad tega preiskovanja v ,.Zvonu" 187G. ; pritlejal je svoje
opombe tudi Stritar. Nato je Pajk v „Zori" razglasil sestavek
»Leveč in heksameter«. O vsebini le »Pravde« pobliže v Levčevem

*) ^Nojirej" 186:?.
**) Oznanilo Miklošičevega dela: >Die Fremd\voiler in den siavischen
Sprachenc, „Nov.' 1867.

Pisatelji. 217

Življenjepisu ; samo to omenjaj se tu, da mu je po Levčevi izjavi *)
narekoval Levstik osebne napade na Janka Pajka. Vatroslav Holz
v svoji knjižici ..Spomini na slavne Slovence''', Trst 1893, pravi,
da je Levstik pozneje sam obžaloval svojo ostrost, ker je bil na-
pačno poučen o Pajkovih razmerah.

Manj stvarno kakor osebno je pisan tudi sestavek »O Vodni-
kovem rokopisu« ; temu se pa ni čuditi, kajti obrekovali so Levstika
lastni rojaki, da je pre izdal domovino, ko se mu je uprav hudo
godilo na Dunaju.

Jako ostro je ocenil Levstik Cegnarjevo v Janežičevem „Glas-
niku" 1858. 1. natisneno epično pesen »Pegam in Lambergar« ^^).
Janežič si ni upal obelodaniti te ocene, ker ni hotel žaliti pesnika-
sotrudnika. Dokazal je Levstik, da je v pesni jako malo izvirnega
Cegnarjevega blaga, nego da je večji del posnet po srbskih narodnih
pesnih, po Kraljevodvorskem rokopisu in po Homerju ; naglašal
je, da Cegnar ni epski pesnik.

»Ilija Gregorič ali kmetski kralj. «^^j Tragedija v petih dejanjih.
Kritika v dopisni obliki. Ljubljančan M. P., nemški igralec v Gorici,
je po Radicsevih spisih sestavil tragedijo v nemškem jeziku, jo dal
preložiti na slovenski jezik in jo »Dramatičnemu društvu« ponudil
za svoje izvirno delo. — Levstik je dokazal v obširni oceni, da je
oblika in sestava vse tragedije brez vsake vrednosti. Jeden del te
ocene je natisnen v ..Slov. Narodu" 1873. 1.

Ostrejša je še bila obsodba Kleinmavrjeve ^Zgodovine sloven-
skega slovstva" **) ; ta ocena je pokazala njegovo uže dovolj znano
bistroumnost in temeljito znanje v slovenskem slovstvu, neprijetno
so pa dirnile osebne opazke ; obliko ocene pa je grajal Miklošič
sam.**) Udeležil se je tudi izdelovanja Wolf o vega slovensko-nemškega
»Slovarja" ; Miklošič je ocenil njegovo delo kot genijalno, ali pre-
obširno ; dasi S'3 je dr. Zarnik potegoval zanj v dotični enketi
dne 16. julija 187-1. 1.. vender ni uspel, ker je bila večina udele-
žencev za to, da se izdela manjši „ Slovar ".'^"" j

*) Levstikovi „Zbrani sjnsi" V. 363.

**) Ko se je pisatelj te knjige 1882. 1. na Dunaju z Miklošičem razgovarjal
o tej stvari. Pis.

***) Tudi Miklošič je bil tega mnenja, da se naj izda manjši, praktični
„Slova7-". Pisatelj te knjige je bil naprošen od ljubljanskega odbora za izdajanje
Wolfovega „Slovarja"', naj Miklošiča vpraša za mnenje o tem predmetu 1882. I.

Pis.

218 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Dr. Pogačar, imenovan 1875. 1. knezoškofom ljubljanskim, se
je zopet obrnil do Levstika, da bi izdelal ^Slovar" ; ker se pa nista
mogla sporazumeti o načelih, po katerih se naj izdeluje „Slovar"y
je Levstik ustavil delo za vselej.*)

Rad pa se je Levstik lotil vsakega dela, ki je ugajalo njego-
vemu svojstvu; tako delo je bilo „Nauk slovenskim žtipanom" . 1880.^"^

Ta knjiga kaže, kako je treba lepo sloveniti uradniško sloven-
ščino. Vodnik, Metelko in Levstik sami priznavajo, kako težavno je,
jasno in točno pa tudi zanesljivo tolmačiti zasukan uradniški jezik
nemški: nekaterim izrazom je ugovarjal M. Cigale, po večini jih je
pa vender Levstik klasično pogodil.

Knjigi je dodal mali ^Slovarček" , ki ni samo kmetom nego
tudi strokovnjakom v slovenskem jezikoslovju prava zakladnica.

Jako nadarjen in bistroumen narodnjak je Levstik kot časnikar
z izrednim vtisom zagovarjal slovenske javne stvari, ko ga je
Vilhar poklical za sotrudnika svojemu »Napreju" 1863. leta. List
se skoro v celoti sme imenovati Levstikovo delo, ker je on veči-
noma vse sestavke spisal sam ali pa predelal tako, da so se mogli
smatrati njegovimi deli. Izvirni so njegovi spisi z naslovom : »V
Ljubljani«, »Iz Lašč«, »Iz Ribnice«, »Iz Višnje gore«, »Iz Kandije«,
»Iz Radolice« id.. »Politični pristavki«, »Kaj se nekaterim zdi ravno-
pravnost« id.**) Pisal je nad črto in pod črto. Za sestavek »Kaj se
nekaterim zdi ravnopravnost?« prisojena mu je bila trimesečna
ječa; v Gradcu in na Dunaju so ga pa oprostili te kazni. ^^*| Šaljivo
poje sam o „Napreju"^ :

Pravde tiskovne te moč je zadela.
Dvakrat na tožni si klopi sedel ;
Treščila v te paragrafov je strela,
Katerih premalo si v glavi imel.

Pisal je tudi v list „Slovenec" (Celovec 1865—1869) in se v
nekem letniku odločno uprl temu, da bi Marn spisal slovensko-
nemški „SIov(n'", ker se pre iz „Jezičnika" vidi, da ni zmožen
takega dela. Z veseljem in duhovito je podpiral »Slovenski Narod"
zlasti prvi dve leti. Sestavek »Tujčeva peta« je povzročil „Slov.
Narodu" prvo tiskovno pravdo ; uredniku Tomšiču je spisal tudi

*) „Blatter aus Krain' 1860. — „Slocenec', Celovec 1865. — „Nov.' 1868.
— J. VoSnjak, „Ljublj. Zt-on" 1893.
**) Glej ^Zbrani spisi' V. 35G.
***) „Ljtiblj. Zvon" 1881, 636.

Pisatelji. 219

zagovor. Tudi zaradi sestavkov v št. 17. in 21. (glej v bibliografiji)
je imel „Slov. Narod'' pravdo. Po vsem Slovenskem so vzbudili ti
sestavki pozornost zaradi krepkega in odločnega sloga.

Ko je bil brez stalne službe, je začel na Dunaju izdajati
humorističen list,^*) v katerem je odločen Slovan brez ozira na
levo in na desno bičal tiste, ki niso bili njegovega mnenja. Ozna-
nilo v „Zvonu" 1870, str. 40 pravi, da bo „Pavliha" oster zabavljivec
na polju slovstva in ukusa sploh, tudi v javnem narodnem živ-
ljenju. List je v kratkem prenehal; stranka „Slov. Naroda" mu je
odtegnila svojo pomoč, ker je preostro napadal dr. Zamika.

Strinjam se z Levcem, da se Levstik more primerjati l
Lessingom, ker sta oba imela bojevati se tako za vsakdanji kruh,
kakor tudi z mnogimi nasprotniki in s prevzetnimi nevedneži, oba
sta odlična kritika in torej tudi zapletena v mnoge boje; samo
Lessing je pesnik bolj po refleksiji, Levstik po prirojenem geniju,
obema so rojenice pretrgale nit življenja, ko sta bila v najboljši
moški dobi ; vender bi jaz Levstika pesnika nekaj višje cenil nego
Leveč. Levstik je najbolj značilna osebnost v razvitku naše narod-
nosti v zadnjih petdesetih letih, ker nimamo nobenega pisatelja,
ki bi bil v toliko strokah deloval s tako elementarno silo kakor
Levstik. V sonetih zaostaja za Prešernom; ni se poskušal v drami,
iz katere sicer tudi od Prešerna nimamo nobenih umotvorov, v
satiri ga je prekosil, vpesmih pa prav radi mnogobrojnosti umo-
tvorov ni prišel do tiste veljave kakor Prešern, ker je Prešer-
novih pesnij manj in te uprav radi tega tudi vzbujajo večjo pozornost.
Tudi se Prešernova dikcija bolj bliža obliki navadnega pismenega
jezika Slovencev nego Levstikova, ki je po svoji plastičnosti in
izvirnosti jednaka nepremičnemu kipu iz marmeljna. Posebnost
Levstikove dikcije se bo morala natančneje označiti v posebnem
samospisu, kakor tudi formalna oblika njegovega stihotvorstva.
Prehitro je menjal svoje nazore, resnica pa mu je bila vselej sveta.

Levstik je kljubu izredni telesni jakosti rano začel bolehati, ker
je kal bolezni nosil morda od mlajših let v sebi, in je postal ne-
zadovoljen. Povsod je iskal pomoči in vsprejemal od neveščih Ijudij
svete in zdravila, na zadnje se je udaL v božjo voljo, marljivo
hodil v cerkev, živel jako pobožno ter obžaloval, da je bil v
mlajših letih preoster. Od jedne strani se je grajalo, da so se v
lepi izdaji njegovih spisov vsprejele tudi take pesni, ki niso po-
božne vsebine, ker bi jih bil on pre uničil sam. To mnenje je

220 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

krivo ; spisi morajo biti izraz mišljenja in pesnikovanja vse njegove
delavne dobe, ne samo izraz čutov, ki jih goji človek, ko mu je
zapustiti to zemljo.

Stritar*! sodi, da blagi in plemeniti mož, ki ni imel druge
ljubezni nego ljubezen do domovine, ni bil brez nekakega nesreč-
nega vpliva na naš mladi rod zlasti zadnje čase. — Mislim, da
sodba ni utemeljena, kajti zadnja leta je radi bolehnosti vender
živel bolj sam zase in ni vplival na mladino. Tako zvanega radi-
kalstva v Slovencih tako ni, in to, kar se izdaja za radikalstvo,
ni nič drugega, nego slepo in nerazumljeno ponavljanje lepega
besedičja iz inorodnih velikih glasil za javno mnenje. Istina je, da
86 Levstik ni klanjal nikomur, a takih mož bi morali imeti mnogo.

Izvrstno ga v tem obziru riše Stritar sam : »Moško je bilo na
njem vse : obličje in hoja, mišljenje in dejanje, govor in pisanje.
Podla misel ni imela mesta v njegovem srcu. Kar je rekel, to je
stalo, fraze ni bilo iz ust njegovih, niti iz peresa! Klanjal se ni;
ni se mogel, pretrd mu je bil vrat.«

Lepo je Josip Cimperman pel v »Saturi Levstiku Francetu« :

Cerkvš stebri so sveti mučeniki:
Ne lev in tiger, meč ne, strup in ječa,
Kolo in križ, grmada plameneča,
Vse ni uklonilo jih pred maliki.

Plačilo krone so z nebes jim diki
In radost, skrita nam, na vek trpeča,
Ker njih le rajska vnemala je sreča,
Ne svet in njega hilrobežni miki.

Steber najvišjih znanosti očetni
Dovolj si zlega tudi ti poskušal.
A zvest resnice držal se zakona.

Mož v bridkih dneh, ob uri mož prijetni
Klic svojega le genija si slušal:
Zaslužena časti je tvoja krona.

(„Ljublj. Zvon" 1891.;

*) „Ljublj. Zvon' 1889, str. 83.

Priloga.

Uradni razglasi, viri, knjige.

-»-H-

Str. 4.

Mi Ferdinand JPervi

po Božji Milosti Cesar Avstrijanski; Kralj VogersJci in Ceski, tega imina Peti;
Kralj Lonibardo - Beiiečanski, Dalmatinski, Hor vaški, Slavonski, Galičanski,
Lodomirski ino Ilirski; Nadvojvoda Avstrijanski; Vojvoda Lotringski, Solno-
graški ; Štajerski, Koroški, Kranjski, Daljno- in Gornjo - Sleski ; Velki knez
Sedmerograški ; Markgraf Moravski; poknesen Graf Habsburgski in Tirolski

itd. itd.

smo sedaj naprave ustanovili, katere smo potrebne spoznali, de se
bodo dopolnile želje Naših zvestih narodov.

Z Našo obljubo v saveršenje censure je dovoljena sloboda
knjigo- in piso-tiska ravno na tako višo, kakor po druzih deršavah,
kjer je ustanovljena.

Narodna straža, po meri premoženja in umenja osnovana,
opravlja že svoje službe k veliki občinski koristi

Oskerbljeno je vse potrebno, de bodo — glede na provincjalne
postave in zakone — v odlogu po mogočnosti nar krajšimu poslanci
vsili deželnih stanov, ter centralnih zborov kraljestva lombardo-bene-
čanskiga, s pomnoženim, namestovanjem gradjanskiga stana, k dover-
šenju con štituci je povabljeni, katero sm,o očestvu (splohni domovini)
dati sklenili.

Tedaj se terdno zanesemo, de se bodo misli in želje upokojile,
de bodo poduki zopet po redu napredovali, ter de se bodo oživili
zopet obertnost, kupčija in druge opravila.

Temu upanju se tim, več udarno, ker smo se danas med vami
živo ganjeni prepričali, de vas vižate ino spodbadate zdaj kot od
nekdaj ljubezen in zvestoba, katere ste prededam Našim od veka do
veka neprenehoma, in tudi Nam pri vsaki priložnosti skazavali.

224 Zgodovina slov. slovstva. 111. del.

Dano v Našhnu Cesarskimu poglavitnimu mestu in prestol-
nimu sedežu na Dunaju petnajstiga Sušca v tisuč osem sto štirdeset
in osmimu^ Našiga vladarstva v štirnajstimu letu.

Ferdinand.

L.S.

©

Karol graf Inzaghi, France baron Pillersdorfff

Najvišji kancelir. Dvorski kancelir.

Jožef baron Weingarten,

Dvorski kancelir.
Po Njih C. K. Apost. Veličanstva visokolastni zapovedi

JPeter vitez Salzgeher^

C. K. Dvorski svetovavec.

Kot dopolnilo temu cesarskemu pismu dodajemo tukaj zanimiv
razglas deželnega poglavarja v Trstu, starega grofa Salma, na kmete.

Kmetje !

Cesar so vsim zemljam svoje velike deršave konštitiicijo
obljubili.

Edinoglasno veselje vsih narodov od eniga do druziga kraja
cele monarhije je odgovor bil na tako obljubo.

Cesarski dar, konštitucija, mora tedaj kaj silno dobriga biti.

Pomembo tega darila vam razkladati, ki ste mnogo tujih krajev
in naprave zunajnih derzav vidili,jez nisim namenjen ; fimveč vam
velja moje govorenje., vam, ki ste v lastno- domačih in ne v občinsko-
svctnih skerbeh zapopadeni, in pred novo, nerazumljivo besedo željno
stojite, de bi v njej skritih zaklad zamogli deležni biti.

V sleherni zemlji, v sleherni deršavi. bodi si vladarsfvo tako
in inako, je nekaj, komur biti mora vse podložno, in to je — postava.

Kdo daja postave?

Dajala jih je do sedaj Cesarjeva volja sama na sebi, volja
zares ^m očetovo, katera je pravico v namembo, in Ijnfjezen za vodnico
imela, fode vcnder le volja samo Eniga, do kiga želje splohniga
ljudstva niso vselej prdi in doseči zamogle.

Priloga. 225

Kaj so tedaj naš Cesar storili?

Te le besede z vami govorijo : Izvolite med vami naj pravičniši,
in naj modrejši, pošlite mi jih. Ti možje se bodo pri meni združili
ob napovedanih časih in samo tisto bo imelo postavno moč^ kar
bom jez z njihovim soglasjem (po njihovi volji) sklenil.

Glejte, to je kouštitiicija.

Deržava je veliko gospodarstvo ino potrebuje dohodkov, toliko
večih, kolikor več ima v splohno dobro poboljšati in popraviti.

Ti dohodki so davki in štibre.

Poslanci, namestniki vsih avstrijanskih narodov, se bodo pri-
hodnič sami o velikosti ino naravi tih davkov pogovorili. Sami
bodo čuvali, de se bodo ti davki pravično razdelili, in po naj pri-
ličniši poti ali šegi v zaklade spravljali. Sami bodo vsako leto
gospodarstvo cele deržave prevdarjali in sodili, kakor sedaj sveto-
vavci in župani vaših sosesk soseskino gospodarstvo prevdarjajo in
sodijo. Očitno pred celim svetam bo vsakiga leta razkazano, kako
so bili vsi od vas plačani davki v splohni prid obernjeni.

To je konštitiicija.

Po taki viži v soglasju z celim Ijudstvam ravnajočimu vladarstvu
ni treba grajavcam jezika zaderžavati. Očitnost je — z drugo besedo
— gospodarstvo resnice. Kar se z nar umčtniši kontrolo doseči ni
samoglo, to bo bistrimu pogledu očitnost gotovo mogoče.

Zatorej so Cesar besedo in pisanje razvezah in oslobodili.

To je konštitiicija..

Yi hočete sad in plod svojiga truda in dela mirno in varno
vživati.

Zunanjnih sovražnikov, tujih presilnikov vas varjejo hrabri
vojšaki in krepka roka vašiga Cesarja. Domačim nespokojnikam
nasprot Cesar vas same v stražo pokličejo. Varhe vas izvolijo vaše
lastne slobode, tak vam narodno stražo prigotovijo, in glejte! To je
konštitiicija.

Hočete sedaj slišati, kaj de ni konštitiicija ?

K novim napravam v tako veliki deržavi. kakor je naše avstri-
jansko vladarstvo, je časa in posvetovanja treba. Cesar so obljubili,
to delo po mogočnosti hitro dokončati.

Kdor stanuje v stari hiši, jo po pameti ne bo podiral, preden
si novo preskerbi.

Če bi vas kdo pregovarjal, de so s Cesarsko obljubo novih
naprav dosedajne vezi pokornosti razvezane, de so poprejšne postave

15

226 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

sploh tninule, (h si tedaj vsak po lastni volji sam j^omagati zna^
temu recite, de tako svetovanje v brsdno pogube pelje, in de to ni
konštitiicija.

Davki in štibre morajo biti, po vsih deršavah celiga sveta se
morajo plačavati. De se bo ta reč polajšala. de bodo težavni davki
3 inanj težavnimi premenjeni — kdo bi v tem večji skerb od na-
rodnih, po konštifiicii poklicanih, poslancov imeti zamogel? Pa tudi
k temu težkiniu delu je treba časa in posvetovanja, in dokler ne
bodo davki in štibre po novi šegi vravnane. se morajo po sedajnih
postavah plačavati.

Če bi vas kdo pregovarjal, de zanaprej ni več potreba davka
plačavati., ali de vi sami po lastni volji posamezne štibre zavreči
znate, temu recite, de bi to kant in poguha cele deržave bila, in de
to ni konštitiicija.

Vse posebne pravice, bodi že pravica bogatiga cdj revniga.,
gospoda alj kmeta, so svete reči

Prenaredba gosposkinih dakov in štiber bo sledila in scer
kmetu in gos2}Oski v prid in korist. S pomočjo konštitiicije bo ložji
dozorela in poboljšanje vašiga stanja ne bode zaostalo.

Če bi vas pa kdo nagovarjaje motil, de ste vsih dolžnosti do
vaših gosposk od vezani, recite taki mu skušavcu. de je vsaka pre-
greha nad posebno cdi privatno pravico groženje vsitn posebnim,
tedaj tudi vašim lastnim pravicam nasprot, in de taka nepravičnost
ni konštitiicija.

V ser ca si vtisnite moje besede.

Ohranite v čistosti bogate Cesarske darila, in ohranite tudi v
živi sredini svojiga oserčja vas častivno hvaležnost do velikodušniga
Ccsarskiga dobrotnika, ki vam je iz obilnosti svojiga očetniga serca
vse tisto na enkrat podelil, kar drugi narodi le sčasoma, po več-
kratnim opotiku. ino skusiti britkiga terpljenja dosežejo.

Djanje Njihovo je končano, dovršena je Njihova slava.

Vayn velja, si svojo pridobiti, ki v temu obstoji., de se vredni
skažete Ccsarskiga zaupanja in tako visociJi daril.

Zanesem se, vredni se boste skazali.

Nej živi naš Cesar! Nej živi konštitucijal

V Tersfu 26. sušca 1<^4S.

llobcrt Altgfof Salm,

Deželni 2>oglavar.

Priloga.

227

V drugem odstavku tega važnega razglasa trdi deželni po-
glavar grof Salm, da je »Edinoglasno veselje vsih narodov od
eniga do druziga kraja cele monarhije odgovor bil na tako obljubo«;
v dokaz navajamo nemško pesen slovenskega pisatelja Rižnarja
iz 1848. 1.

5)er Slatien S^atevlanb.

Slenuft bil bev Stauen 58atertaiib?

^č) !euu' ber £(alieii 53aterlaub:
3So fefte Soineu^SoIinc liaufcn,
3So yieberianc3 itnb 8aiten braujen,
3So Seincnblaii iinb Santen liief)'n
Unb jd)laufe llVdbcfieii Spiubel brcl)'ii;

S)a§ ift ber Cehen 3>atoilanb,

^[t un» uenmiibt, ift unjer i!anb.

^ennft bu ber (5(ot)en S-satertanb,
^ie fo biui^ 9JhUf) bet 3Selt bcfannt?
5E?o Sfiariž »uaib baooniietrieben,
9fur Q:n^ nod) jiim '^Ind) gebitebeu,
SSo Seid)tfinn imnier 55Iut fievgic^t,
58iž nic^t ber ^5""'"^! ».tialt!" befd)Iie|3t;
Saš ift ber Pohlen Setbene=Sanb,
^[t itn§ DcriDanbt, ift iinfei 2anb.

Sennft bu ber Slonen 5?aterfanb ?

(£ž ift gen 9Zorb ein tueite^ Sanb,
SSo Sfbnce unb Gi§ auf furj uur fliet)cn,
3)ie SJZcnfcben bocf) in Siebe glii^cn,
'^0 man nad) ^er^eu ^riiute ird^lt,
Unb ®ott tiergelt' unb nic^t bo^ ®elb;

5)o§ ift ber Russen nincf)tig Sanb,

3ft unž Denronbt, ift unfer Sanb.

^ennft bu ber ©faoen 58aterlanb?

®ie l)attcn einft bie ftarffte §anb:

Moravcen ftnb '■^, ftcf)'n f)od) in S^ren,
SDurcf) %i]at unb5teif5 fid) »clif bemd^ren,
S)ur(^ ^"emut^ flein, burdi iEugeub grofj,
„93on ®otte§ &anb fiillt unfer 2oo»!"

5)až ift ber ^Jfa^rer fd)one» Sanb,

3ft une »enuanbt, ift unfer Sanb.

^ennft bu ber ©loben SSatertanb?

Slovaken ftct)'n mir and) jur §anb:
2}ie {loffnung^uoll bie 35?ett burd)meffcn,
@etreu bie §f'i"ol^ nie oergcffen,
9J?it Strmutb gro^finn paaren fie,
5ft tnafirc SeltpI)iIofopbie;

5larpat^en finb if)r fiolješ Sanb,

Sinb unž Dcruninbt, ift unfer Sanb.

^ennft bu ber ©taben SSaterlanb?
9iod} l)ab' ič) ade nic^t genannt:

SOJp unferio Zrini Jb^ten lebeu,

iliiljonen ^elbengeiftcr fc^roeben,

©'3 ift ha^ alt' liiria,

Salvatio pro Austria;
®er 9iijmcr'-£aifer 58ater(anb,
Qft un^ Bertcanbt, ift unfer Sanb.

^ennft bu ber Slaoen 3?atcr(anb?

®ie Cernogorci finb bcfannt:
^urd) fiibneu ilampf bie Serbier,
2)ie fdjnellen 9io^' ber Tracier.
Unb Dieic noc^ am fd)niar5eu SJieer,
Qn 2lfien in treu§ unb quer;

9Jht iSIut unb 9JJunb finb 'ž un§ ttertDonbt,

©mb unš befaunt, ift unfer Sanb.

^ennjt bu ber ©(aben 33aterlaub?

3n Dfterreid) beutf) un§ bie S^anh :
58et) 2(C'pern waib ber 33unb gefd)toffen,
SB3o unfer 33tut Dereint gefloffen,
5^a§ §etgt ja hav 9Jeuner=3af)r,
^0 'ž .^aiferreid) gefiibvbct roar;

9?on (vmfterlingcn rtiirb '§ mifšfannt,

Qn ®eutf(^(aubž S^alitn nidjt genannt.

2Ba§ fiirc^teft bu fiir'§ ©labeulaub ?
3d) fiird)te nid]t§ fitr unfer Sanb:

©o ftieit ber Sfflntt) bie 9Jfdnncr jierct,

3u fanfter ©prad)' bie Siebe girret;

©o meit baž' 9{ed}t bie 3>i3Ifer eint,

Sft unfer 58ruberbunb gomcint;
Trum fiird)t' ic^ uid)t§ fiir§ S3atertanb,
Unb unterfd)rcib>^ mit frei)er £>anb

Vido Biznar, v Gradci 1848.

(To pesmico mi je poslal čast. gosp. Janžekovič, duhovnik labodske škofije,
v porabo. Hvala mu za to).

15*

228

Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Str. 11 :

Sloveniji slobodni nj6 zvesti sinovi na Dunaju.

Moči deržavne v strah narodov
Hudo jezile so prostost,
Morivši duha saii, zaplodov
Ljubezni vbratene krepost;
Velavnost cenene pravice
Bil smčh je le in zaterti žar;
Edinosti, nebes danice,
Rediti plam, m bilo mar.

Ne mar brezvestiga vodnika.
Ki stal je le, ko strašni zid,
Ko vrag pred ijudstvam za mejnika
Zadušiti vošila in prid;
De ni jih blagodušnost Gara
Slišaje spolnila zvest6,
Zamrežel pota je krog vara,
Zamrežel je Vladarja uho.

Al ko 'z viharnih gor oblakov
Izhrumi bleska in groma strah,
Tako nesreča je očakov
Nam dala moč, ga vreči v prah.
In jasno, koker zora mila
Prešine za viharjam noč.
Je Gara Ijiibav zasvetila
Narodam, z njo vnovljena moč.

Slovenija, o mati draga !
ZdihvHJe si vošila dan,
Rešiti se enkrat že vraga,
Ozdravili se hudih ran.
Čakanje dneva, dvomba vražna,
Te v smert je zazibala skor;
Al glej! obljuba ni bla lažna,
Pripelal ga sinov je bor . . .

Na kviško vzdigni umno glavo
Razžari tmž nesrečnih dni!
Ko ta si varje svojo slavo.
Ki v dneh priložnosti ne spi.
MegI6 skrivnosti so minule,
Očitnost je resnice glas.
Vošila, ki se niso Cule,
Izreči zdaj, ko zdaj je čas.

Sej zdaj veluje Oče blagi,
Ki je nebeškiga serca,
Ki so mu naši upi dragi.
Ki nam, kar pravo je, poda.
In tebi, ki si v bran že stala.
Varvati sedeža mu obstoj,
Bo blagomilost pač podala,
Kar up je verni, mati! tvoj. . .

Kar je krog Soče, Drave, Save.
Sinov slovenskiga serca
Sinov nekdajne tvoje slave,
Nej roko vsaki si poda.
Sinove kliči za podpero
De ti deželo vsrečijo,
Zdenvši vsako koj zavero,
Ce jo protivni stavijo.

Kar se narodov je rodilo.
Nar večji pač slavjanski je;
Kar jih do zdaj je odloČilo
Zdaj nično v prah se maj rasp6.
Zdaj mila struna naj zapoje,
Nebeški glas edinosti.
Naj vabi Slave sinov roje,
De družijo se k materi.

Tak6 domače bo slovelo,
Bo narodnost le čez use;
V edinosti se bode objelo,
Kar Slavi k večnim pndu j6.
Obljubo pa podaj tud' Gara,
De varje v vek ga tvoja dlan,
De tvojinri sercu bolj, ko varu,
Z zaupam tebi bode vdan!...

Šolstvo.

Str. 19-23: ') N. 1845, 20 . . 51. L. P., N. 1847, 47, 51, 135. 139. - ') P. H.
v N. 1845, 200. Z veseljem naznanja G. Šoklič, da je veliki trgovec Jurij Prešern
v Trstu za tamoSnjo šolo daroval 600 gld.. N. Ib45. 20H. — ') N. 1846, 64. 68;
nova šola v Črnučah. N. 1847, 175. — *) N. 1847. 79. — ") N 1847, 151. — *) N. 1847,
196. — ') N. 1856. 5, 10. — ") N. 1847, 5-6; Primskovski poroča ob ugodnem
stanju šolstva na Gorenjskem. — ') N. 1848, 3, 8. — '") N. 1848, 75. Prijatelj
Soli je bil tudi pesnik J. Virk, poročujoč o šoli v Ulimlju. N. 1849, 141, 54. 67,

Priloga. 229

75, 79. — ") N. 1848, 90—91; Jakšič, kapelan v Adlešičah. se hvali radi požrtvo-
valnosti za šolo, N. 1848, 19. — '•) N. 1851, 230. — "j Dajte tudi učiteljem
ljudskih šol, kar jim gre. N. 1868, 228. — »iN. 1849, 17. — •=) N. 1849, 44. —
'«) N. 1849, 58. - ") N 1850, 41. — "; N. 1850, 143. - ") N. 1851, 22, 27;
ponatis iz »Slov. Bčele.« — -°) N. 1851, 80, 84, 90. — =") »Nekaj od ljudskih
šol na Kranjskem«, N. 1851. 27; ponatis iz »yiov. Bčele.< — -^) I. Abecedna
tabla (1 kr.) — II. Poštevanka (1 kr.) — 111. Abecednik za šole na kmetih. 1850.
(2 kr.) — IV. Abecednik za šole po mestih. 1846 (5 kr.) — • V. Mali katekizem
v vprašanjih in odgovorih. 1846. (2 kr.) — VI. Keršanski katolški nauk za drugo
pervenskih šol. 1846. (6 kr.) — VII. Berila in listi in evangelji v nedelje in praznike
celiga leta in vse dni sv. posta — s terpljenjem našiga odrešenika in z navad-
nimi molitvami per službi Božji. 1846. (16 kr.) — Vili. Povestice za pervo začetno
šolo. 1846. (6 kr.) — IX. Berilo za drugi klas malih šol na kmetih. 1846. (12 kr.)
— X. Vodnikova pismenost okrajšana za male šole. 1847. (5 kr.) — XI. Napelje-
vanje iz glave poštevati za pervi klas ljudskih šol. 1846. (6 kr.) — XII. Napelje-
vanje v računstvo za drugi in tretji klas farnih in glavnih šol. 1848. (10 kr.) —
XIII. Berilo o svetkih in nedeljah za dorašeno mladost v nedeljskih šolah (obsega
na 450 straneh napeljevanje k pobožnimu življenju in lepimu zaderžanju), vodilo
za kmetovanje, poučno in kratkočasilo povest >Zlata vas« (iz »Novic«) mnogo
poučnih pripovestij. — ") Soviški: Nekaj od naših ljudskih šo\. N. 1853, 79.
Odkritosrčna beseda o izrejanju učiteljev za ljudske in glavne šole. — -*) N. 1853,
362-363. - *') J. Levičnik, N. 1857, 21 ; A. Praprotnik, N. 1857, 232. - ") N.1860,
318, 336, 369, 383. — "") N. 1862, 218; N. 1863, 187 so objavile učilni načrt za
nedeljske glavne šole. — ^*) N. 1866, 117, 127, 135. O praktični slovensko-nemški
gramatiki. — '') N. 1866, 121. Slovenščina v naših šolah pod krilom dunajskih
profesorjev, N. 1866, 150. — '") N. 1866, 182, 191, 214, 254: Dr. Bleiweis je v
deželnem zboru kranjskem predlagal načrt zakona o ravnopravnosti slovenskega
jezika v šolah in uradnijah, N. 1868, 247. — ") N. 1868, 289. - ") N. 1868,
423—424.

Oj). O šolstvu Bleiweisove dobe glej še Jurij Grabrijan: O ljudski šoli,
Nov. 1868. - Božidar Baič: O narodni šoli, Nov. 1868, 313. — And, Fekonja
Slovenske šole, Ljub. Zv. 1885, 712. — Narodne šole in narodno gospodarstvo
N. 1862. Narodne šole in trgovina, N. 1862, 219. — J. Grabrijan: Kakošne naj
bi bile ljudske šole zanaprej? (Letno sporočilo Jpavske šole 1868.) — A. Klodič
Slovenisches Schuhvesen v Dr. Adolf Fischer's Bericht iiber oest. Unterrichts-
vvesen. Aus Anlass der Weltausstellung herausgegeben, Wien 1873.

Srednje šole.

') Nov. 1849, 190 — 193 so objavile najvažnejše točke iz ministerskega na-
črta, kako se naj uravnajo gimnazije in realke v Avstriji. — -) N. 1847, 91. —
') N. 184o, 84. - ^) N. 1850, 211. — '} N. 1850, 157. - ') N. 1851, 23. —
'') N. 1860, 92. 107. — O goriški gimnaziji se je 1861. I. mnogo mnogo pisalo v
>Novicah<: glej str. 145, 191, 206, 321; učni jezik na goriški gimnaziji 158; važen
sklep goriškega deželnega zbora glede na slovenski jezik, 250, 258; udeležih so se
teh razprav T-i (Tonkli), Vincenci Uidež, Trnogorski pa A. Marušič. — *) N. 1859,
283, 97, 312, 21, 28, 36, 45, 62, 70, 77. — ') N. 1860, 92 . . 107. — '°) N. 1861,

230 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

230—239. — ") N. 1865, 216 — 217. Pristavi A. Marušič: O šolskem sklepu in
svečanosti gimnazijske mladine, N. 1855, 271. Učiteljski zbori morajo vlado prositi,
da se uvedejo slovenske učne knjige, N. 1865, 18.

Bernard Tomšič.
Str. 29: J. Mam, Jez. XIX.

»Lahkoverni.« Vesela igra v treh dejanjih. Spisal
Bernhard Tomšič, bivši učitelj v Vinici na Kranjskem. Na
svetlo dal Ljudevit Tomšič. V Zag-rebu. 1864. Brzotisk Anton
Jakiča. Predgovor IX.— XIII. 8". 120. — »Ravni pot naj-
boljši pot.« Vesela igra v jednem dejanju. Svobodno po-
slovenil Bernard Tomšič, bivši učitelj v Vinici 1852. Izdalo
in založilo Dramatično društvo v Ljubljani. Natisnil Al. Eger.
16". 42. — Posneta je po Kotzebueju ; opilil jo je sin Ivan.
Svoje pesniške proizvode je objavljal v „Carnioliji", „Ilhjr.
Blatt"., v »Novicah"., v „Šol. Prijatelju''^ in v „Zgod. Danici" . Pesen
»Gorenci-Dolenci« kaže Potočnikov vphv; pod vplivom Prešerno-
vega »Krsta pri Savici« je zložil »Boj pri Vudački« ; na sv. pismo
se naslanja epična pesen »Rut« ; prošnjo za povišanje učiteljskih
plač je zložil v obliki soneta v „iYoy." 1848, 109.

Sebastijan Zepič.

Str. 30: Fr. Celestin, Lj. Zv. 1883, 128—131. - S. v Kr. 1883, 119. —
J. Marn, Jez. XXV.

') »Čudodelni klobuk.« Gluma v treh dejanjih, po
Klicperi iz češčine poslovenil S. Ž. — ^) » P o z a b 1 j e n c i.«
Vesela igra v jednem dejanju, poleg Kotzebueja poslovenil
S. Z. za Dramatično društvo. — ^) Latinsko -slovenske vaje
za prvi gimnazijski razred. Izdelal po Jul. Alb. Diinnebierju
S. Žepič. Novo mesto. 1875. 8". 111. — *) »Slovar« k latinskim
vajam za prvi gimnazijski razred ; »Slovar« k latinskim vajam
za prvi in drugi razred. Del I. (lat. -slov.) Del II. (slov.- lat.}
Založil deželni odbor Kranjski. Tiskal Vinc. Boben.

Valentin Mandelc.

Str. 30: Zora 1872, 206—209; iz Mandelčeve zapuščine pesmica »Najlepši
nasmehljaj<, Zora 1873; S. 1872, štev. 20 (uvodni članek). — Nagrol)ni govor
prof. Vambergerja, SI. 1881, št. 131. — Jos. Podgoršek: Blagoslovljenje Mandelče-
vega spomenika v Karlovcih, Lj. Zv. 1881. — Jos. Marn, Jez. XXVIII.

Priloga. 231

»Klobuk.« Vesela igra v jednem dejanju. Po francoskem
od Girardina. V Ljubljani 1869. 16^47.— »Išče se od-
goj ni k.« Igra v dveh dejanjih. Po francoskej : »On demande
un gouverneur.« V Ljubljani 1870. 16". 82. — »Ženski jok.«
Igra v jednem dejanju. Po francoski »Les femmes qui pleu-
rent, par Girardin et Thiboust«, 46. — »Moja zvezda.«
Igra v jednem dejanju, po M. E. Scribeju, 67 str. — »Gospod
Zamuda« ali »Kako hitro mine čas.« Igra v jednem de-
janju, po L. Picardu, 52 str. — »Št! « Igra v dveh dejanjih.
V francoščini spisal E, Scribe, poslovenil Valentin Mandelc, 79.

— »Bog Vas sprimi! Kdaj pojdete domu?«
Veseloigra v jednem dejanju. Zv. 4. 1868. — »Doktor
Robi n.« Igra v jednem dejanju. Po francoski : »Le docteur
Robin.« Coriiedie- vaudeville en un acte par Jules des Pre-
maray. Zv. 38. 1877. — »Lornj on.« Igra v jednem dejanju.
Po francoski: »Le lorgnon«, comedie-vaudeville en un acte
par E. Scribe. Zv. 23. 1873. — »Na kosilu bom pri svoji
materi.« Igra v jednem dejanju. Po francoski: »Je dine
chez ma mere«, comedie en un acte par A. Decourcelle et
L. Thiboust. Zv. 25. 1873. — »Pesek v oči.« Igra v dveh
dejanjih. Po francoski : »La poudre aux yeux«. Zv. 39. 1877.
Najvažnejše njegovo delo je prevod prvega dela Goethejevega

Fausta, ki ga je Dramatično društvo dalo pesniku J. Cimpermanu
v izvršenje.

Josip Drobnič.

Str 31—32: Dav. Trstenjak v Zori 1872. - J. Macun, Knjiž. 148-149. —
J. Marn, Jez. XXIV.

*) »Dvoboj« in ^) » R aztre'senca.« Dve vesele igri
za gledališče. Celje. U zalogi J. K. Jeretina poslovenjeno iz
nemškega 12". 78 str.*) — Venec gledališčnih iger: I. Igrokaz.

— ^1 »Drvar ali beli gaber.« Značajna podobščina v
dveh delih. V Gradcu. Nat. A. Leykamovih dedičev 1859.
16". 87. Po Fr. Kaiserjevem »Junker und Knecht.« Za Slo-

*) Drobnič se je v Celju počutil v pravem elementu; priljubljen učitelj na
gimnaziji je zbiral okolo sebe dijake, ki so se zanimali za gledališčne predstave;
tudi nemških rodbin udje so sodelovali in nastopali v gledališču. Drobnič je prvi
na Štajerskem uprizarjal gledališčne igre v večjej meri. Ko je on odšel, je na-
rodna stvar mnogo izgubila.

232 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

vence pripravil J. D. — *) Igro » Raztresene i « je na
novo izdal z naslovom »Starost slabost«. — ^) »Pravi
Slovenec« Veselica v jednem dejanju. Po Franul-Weissen-
thurmovi : »Die Schweitzerhutte.« Za Slovence predelal J. D.
— ®) »Juran in Zofija« ali »Turki pri Sisku.« Junaška
igra v treh dejanjih. Prestavil iz ilirskega slovenski rodoljub.
V Ljubljani 1850. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontiniju,
bukvarju v Ljubljani. — ') »Štepan Subic« ali »Bela IV.
na Hrovaškem.« Igra v dveh dejanjih. V Ljubljani 1850. —
") »Ilirsko-Nšmačko-Talianski Mali Rečnik«od
Josipa Drobnica sa osnovom gramatike ilirske (protumačenom
nemački-italianski) od Vekoslava Babukica. Troškom Matice
ilirske. U Beču. Tiskom jermenskega monastira. 1846 — 1849.
XVI. 12. 812 str. — ®) »Slovensko-nemško-talianski
in Taliansko-nemško-slovenski Besednjak«,
spisal in ob svojem natisniti dal Jožef Drobnič. V Ljubljani.
J. Blaznik 1858. 8°. 355.

Iz početka je pesnikova! v ^Novicah" in „ Drobtinicah", dasi ne uspešno,
potem pa se je lotil slovarskega dela ter je 1849. leta izdal »Ilirsko -Nemačko-
Talianski Rečnik<. Prvemu slovarju je dodana tudi slovnica hrvatskega (ilirskega)
jezika. Z drugim delom je hotel podati >Ključ do srca Ita]ijanov<. (!)

Ko so .jNovice" izhajale uže šest let in vzbudile zanimanje za gmotne
koristi in javne razmere Slovencev, so se oglašale potrebe po leposlovnem listu;
tem glasom je ustregel s tem, da je začel izdajati v Celju list „Slovenska Cbela".
Sodelovali so M. Stojan, J. Šubic, St. Goličnik, J. Ulaga, A. Stranišak, Jak. Rešetar
in drugi. Prinašala je raznovrstne spise v vezani in nevezani besedi; radi pre-
pičle podpore prenehala je izhajati uže črez tri mesece; dne 27. sušca je izšla
zadnja številka v Colju, v Celovcu jo je oživil A. Janežič.

Sodeloval je pri Slomškovi knjigi ^Ponovilo", podpiral Cigaleta z drago-
cenimi doneski, pisal v praški list nlliiion", v zagrebški „Siidslav. Zeitung" in
v „ Slovenijo'* ; pisal je gladko slovenski in hrvatski; posebno se mu je posrečil
humoristični slog.

Narodno gospodarstvo.

Str. 32-35: ») Nov. 1848, 3, G. - ') Nov. 1843, 25. — ') Nov. 1843, 57-68.
*) Nov. 1843. — ") Nov. 1844, 195. -- ') Nov. 1845. — ') Nov. 1845. 94. —
•) Nov. 1845, 161. — •) Nov. 1848, 61. — '») Nov. 1848. 89. — ") Nov. 1848, 31.

— ") Nov. 1849, 15. — ") Nov. 1849, 41. — '*) Nov. 1849, 165. — ») Nov. 1849.

— '•) Nov. 1851, 3. — •') Nov. 1851, 21-22. — ") Nov. 1851, 32. - '•) Nov. 1851.

— '") Nov. 1851. — ") Nov. 1852. - ") Priloga Nov. 1852. — ") Nov. 1853. -
'*) Nov. 1853. — ") Nov. 1854. 213. — ") Nov. 1854. — '') Nov. 1854, 337. —

") Nov. 1856. — ") Nov. 1866. — ") Nov. 1866, 253. — ") Nov. 1856, 321.

» — «0\

Priloga. 233

— S") Nov. 1856. 369. — '=) Nov. 1856, 1, 6. - ") Nov. 1857, 85, 90, 94. —
") Nov. 1857, 402. — ") Nov. 1857, 103. — ") Nov. 1856, 49; Nov. 1859, 81. —
"») Nov. 1846, 93. - "') Nov. 1856, 129. — "=) Nov. 1856. 149, 153. — ") Nov. 1856,
215. — "') Nov. 1857, 77, 82. — ■*=) Nov. 1857, 229, 235; A. Cestnikov: Žito in
kruh, Nov. 1857. 245 — 246. — J. Pavalec, ki je „Navicam'^ pisal tudi kratko-
časne povesti, razlagal je po Faustenu: Kemijske pom.?nke za vsakdanje življenje,
n. pr. Kaj se godi, če kaka stvar gori, Nov. 1855, 290. — ") Nov. 1861, 137. —
*') Nov. 1861, 161. — '«) Nov. 1862, 177. — ") Nov. 1862, 303. — «') Nov. 1863.

— ") Nov. 1863, 287. — ") Nov. 1864, 351. — ") Nov. 1864, 385. — ">*) Nov. 1865,
154-155. — ") Nov. 1865, 138. — ") Nov. 1866. 95; France Jančar, porojea
dne 9. avgusta 1820. 1. pri sv. Petru pri Radgoni, v duhovnika posvečen 1845. L,
živel je v pokoju v domačem kraju. — ") Nov. 1866, 317-318. — '") Nov. 1866.

— ") Nov. 1866. - '") Nov. 1866. — ") Nov.1866. — ") Nov. 1866. — ") Nov. 1868.

Na koncu navedemo tukaj nekoliko manjših spisov, čijih
pisatelji deloma niso znani, deloma pa spadajo v to stroko.

Kmetijske table. I. Sadje. Zložil Baron A. Babo. —
II. Vinoreja. Zložil Baron A. Babo. — III. Opravila z vinom
v ketu (?) Zložil Baron A. Babo. — IV. Nauk od gnoja. Zložil
Baron A. Babo. — V. Drenaža. Zložil Oton Schmidt. —
VI. Pomaka travnikov. Zložil Oton Schmidt. — VII. Cebelo-
reja. Zložil dr. L. J. Melicher. — VIII. Opresnina. Zložil Rudolf
Abel. - IX. Hmelj. Zložil F. M. Hofmann. - X. Svila. Zložil
F. M. Hofmann. — XI. Umetna riboreja. Zložil dr. Gustav
Jaeger. — XII. Gozdoreja. Zložil J. Pitasch. — XIII. Raba
gozda. Zložil J. Zenker. — XIV. Poljedelstvo. Zložil M. Rohr-
mann. — XV. Živinoreja. Zložil Henrik Baron Doblhoff. —
XVI. Raba živine. Zložil Henrik Doblhoff. Poslovenil Janez
Zalokar. V Ljubljani. Na Dunaju 1869. Fol.

Kratki nauki za sadjerejo. Po najboljših virih
spisal Dragotin Ferdinand Ripšl. Izdal in slovenskim kmetom
v prid namenil Ludovik vitez Gutmansthal-Benvenutti. V
Ljubljani 1867. 8".

Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke.
Za prosto domače ljudstvo po najboljših skušnjah izurjenih
poljedelcev spisal Ivan Tomšič, c. kr. učitelj. V Ljubljani 1870.
8". 104.

Na vod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele
soseske z gozdom. Slovenskim soseskam in kmetom spisal
Mavricij Scheyer, bivši nadlogar. Na svetlo dal deželni odbor
kranjski. V Ljubljani. 1869. 8". 43.

234 Zgodovina slov. slovstva, lil. del.

S vil O rej a umevno in v podobah razlagana za male
svilorejce. V Ljubljani. 1869. 1 pola v Fol.

Poduk, kako najbolje živo mejo zasaditi. S
podobo po J. Schenkovem in Faberjevem spisu. V Ljubljani.
1868. 8°. 15.

Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne, s
posebnim ozirom na zatiranje škodljivega mrčesa. Po drugem
natisu Viljema Schleichera. V Ljubljani. 1870. 8". 35.

Poduk, kako se dela žganje vsake baze, mrzlo
in brez posebnih naprav (aparatovi. Ozira se na navadne pijače,
likere, kuhanje sladkorja (cukra) in barvanje blaga. Za krčmarje
in za tiste, ki sami kuhajo in mešajo pijače, je ta knjižica
neobhodno potrebna. Obsega blizu sto receptov. V Ljubljani.
Giontini. 1868. 8". 46.

O pritoževanju proti merilu na zemljiščni
davek. Izdala Kmetijska družba štajerska. Nemški in slo-
venski. Gradec.

Naznanila. Izdaja c. kr. Kmetijska družba kranjska.
Letnik 1870. I. zvezek. V Ljubljani. S''. 167.

Pesništvo in pripovedništvo.

Str. 36-39: ') Slov. Bč. lil. - ') Nov. 1854. - ^) Slov. Bč. III. — *) Slov.
Glas. 1858. - =) Slov. Bč. I. - •) Slov. Glas. 1864. — ') Nov. 1862; Slov. Gl. 1863.

— ') Nov. 1864. — ') Nov. 1865. — '") Nov. 1864. - ") Nov. 1854, 304; Drobt.1862.

— '^) Nov. 1862, 1864. - ") Dr. Jož. Pajek, Črtice iz življenja id. 140.

Jezikoslovje.

Str. 40— 41: ') Nov. 1844, 167. - -j Nov. 1845, 10. — ') Nov. 1845, 31.

— ") Nov. 1845, 192. — ^) O pravih imenih za mesece, Nov. 1849, 13. — •) Nova
mesečna imena za vse Slovane, Nov. 1850, 197. — '') Zastran slovenskih imen
mesecev. Nov. 1849, 163. — *) Nov. 1850, 135, 162, 176. — ') Nov. 1849, 125-224.

— •") Nov. 1853. 339. — »') Nov. 1855, 250. — '■) Nov. 1853, 270, 396. —
") Nov. 1864, 316. — '"jNov. 1856, 75. - ") Nov. 1856. — ") Nov. 1856, str. 3-218;
dostavi Hicinger: Nekoliko kritike, Nov. 1858,291. Še nekoliko kritike, Nov. 1858.
365. - ") Nov. 1862, 34; dostavi Nov. 1865, 52-53. — ") Nov. 1863, 74-90.

Slovensko slovstvo.

Str. 42 — 43: ') Nov. 1844, 32. — ') Nov. 1844, 115; kratek življenjepis
F. A. Ciglerja, slavnega naravoslovca, se nahaja v Nov. 1846, 175. — ') Nov. 1847,
3, 10. — ■*) Nov. 1847; slavi se cesarska dunajska akademija ko močna podpora

Priloga. 2'^5

slovanskega jezikoslovja, ker je razpisala častno darilo za primerjalno slovnico
slovanskih jezikov, Nov. 1848, 27. — =) Nov. 1852. — ") Nov. 1853; dostavi J. Š.:
O spisovanji dobrih knjig, Nov. 1855, 75. — ') Nov. 1857, 146; dostavi M. Majarja
spis »Naše slovstvo«, Nov. 1857. — *) Novice pa omenjajo, da se ta smer ne
vjema z namenom prostonarodnega časnika. — ') Nov. 1857, 282. — '") Nov. 1857,
315. - '•) Nov. 1861. 330, 337. — ") Nov. 1863, 12. — ") Nov. 1858.

Prirodoslovje.

Str. 44—45: ') Nov. 1858. 7. — -) Učenjak popisan v Erjavčevem šaljivem
sestavku »Iz življenja Šnakšneperleina« je Ferd. Šmid. — ') Nov. 1849, 200, 223.
— *) Nov. 1853, 38—182. — ') Nov. 1853, dostavi: Voda v službi človeški, po
Mullerju, Nov. 1853; Od repalic ali kometov. Nov. 1853. — *) Nov. 1853. 329.—
^) Nov. 1856. — ') Nov. 1856. — Jurij Pavalec je po nemških izvirnikih opisaval
naravne prikazni.

Pravoznanstvo

Str. 46 — 48: ') Nov. 1845, 41 — 42: Osnanilo ilirfkiga deshelniga poglavarftva
radi delitve premij sa konje sa Korofhko in Kranjfko, Nov. 1846, 64. 80. Vojlko-
vodno povelje is Milana, Nov. 1848, 12. — =) Nov. 1849, 224. - ^) Nov. 1882,
210, 217. — •*) Nov. 1848, 111. — ') Nov. 1848, 155. — ') Dr. Ivan Dečko,
Ljublj. Zvon 1883, 539. - ') Nov. 1849, 56, 59. — ') Nov. 1849, 98—189. —
') Nov. 1849, 101—190. — '°) Nov. 1849 so zahtevale v sestavku: Nekaj zastran
državniga zakona, da mora biti prevod čisto slovenski, ne mešanica iz sloven-
ščine in hrvaščine. — ") Nov. 18--2, 86-119. - '-) Nov. 1852. 286 — 398. —
") Nov. 1861, 294. - '-■) Nov. 1862, 15. S-e: Znanost prava v Slovencih, Slov.
Nar. 1882, št. 235. Dr. J.: Novi zakon o zemljiških knjigah, SI. Nar. 1872, 10.

Družba sv. Mohorja.

Str. 52: Dr. Jak. Sket: Štiridesetletno književno delovanje »Društva in družbe
sv. Mohorja«, Slov. Več. 1892.

Str. 55: V I. in II. zvezku te knjige sem med kulturni pregled in med
pisatelje postavil mecenate dotične dobe. Ko se je tiskal III. zvezek, sem založil
rokopis, ki je opisal nastopne podpornike slovenskega gibanja, zato se uvrste tukaj.

Nadvojvoda Ivan (1782—1859)

na Štajerskem, navadno imenovan »Prinz Johann«, se po vsej pravici'
šteje med prijatelje in podpornike Slovencev, ker je vlada vsled
njegovega prizadevanja dovolila izdajati „Novice". Primerno so
torej „Novice" 1859.1. str. 153 objavile to-le slavilko;

Ime Tvoje, vitez, v črkah je zlatih

Na dvorih visokih, v koči priprost'; —

Na zdelkih kmetiških, na kamnih bogatih
Leskeče na veke se Tvoja svitlost.

236 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Dobrave puste si napravil rodovitne

Poljana Ti cvetek ponuja v spomin.
Ki tvoriti dela ume glMsovitne,

Je Tebi hvaležen Slovenije sin.

Naukom stezice odperal naravno,

Obrtnosti bil si najbolj' učenik,
Dal našem' jeziku uzvišennsl slavno,

U sercu postavil si večen spomnik!

Anton Alojzij \\ oW) (1782-1859.)*)

rojen v Idriji, je bil stolni kaplan v Ljubljani, beneficijat v Idriji,
notar v škofovski pisarni, svetovalec in šolski poreče vavec na
tržaškem namestništvu. od 1. 1824 — 1859. škof ljubljanski.

Pošiljal je najboljše bogoslovce na Dunaj v Avguštine), da
bi se tam učili za bogoslovne profesorje, ustanovil mnogo vikari-
jatov, sam poboljšal slabo plačanim duhovnikom plačilo, podaril
za semeniško knjižnico 5000 gld., ustanovil dijaško semenišče in
daroval v to svrho 40 000 gld. ; njemu v hvaležen spomin dobilo
je ime: ))Aloysianum«.

Ker je bilo sv. pismo pošlo koncem minolega stoletja, pre-
vedeno po J a p Ij u , K u m e rd e j u in drugih, je ravnatelju ljub-
ljanskega semenišča Juriju V o 1 c u dal veliko nalogo, na novo
prevesti sv. pismo. Delo se je dovršilo 1. 1863. ; stroške je veliko-
dušno plačal Wolf; na njegove stroške se je natisnil „Wolfov
nemško - slovenski slovar'^, ki ga je sestavil M. Cigale.

Podpiral je vse dobre namene; radi tega je njegovo delo-
vanje kulturno- zgodovinske važnosti.

Fidelis Trpine (1799-1875.)**)

je osnoval v Kranju usnjarsko šolo ; prevzemši fužinsko grajščino
je z drugimi rojaki, navdušenimi za obrtnost. storil mnogo korist-
nega, stavil tvornice ter kranjskemu imenu celo v inostranstvu
pridobil čast. Svoje izdelke je pošiljal na vse svetovne razstave.

*) Hvaležen spomin na dan sv. Aloj/.ju Njih Ekscelenci, Nov. 1847, 97. —
p. Hicinger: Previsokima prečastitimu Gospodu Gospodu Antonu Alojzu v petin-
dvajseti jubilej posvefienja, Dnn. 1849, 33. — Prečastitimu Antonu Alojzu

v proslavo pedesetletnega niašniStva. Dan. 1854, 209, 213 — A. U. Okiški': Glasi
bridke žalosti i. dr.. Dan. 18.59. 25. — Praprotnik : Mali spomenik. Dan. 1859, 33;
Nov. 1859, 25. — Ivan Lavrenčič: Anton Alojz Wolf. knezoškof ljubljanski. V
Ljubljani 1882 8. 58. J. Blasnik.

♦*) Nov. 1865, 125, 1875, fil. — J. Marn, Jez, XXV.

Priloga. 237

Podpiral je duševno gibanje Slovencev in se rad pridruževal Blei-
weisu ter Slovence poučeval po lepih spisih. Predsednik kranjski
kmetijski družbi obračal se je »do ljubih svojih domorodcev« in
se ustavljal krivemu razlaganju kmetijskih šol. Poročal je iz kmetij-
skega zbora na Dunaju, popisal kmetijstvo v Belgiji. — Bil je pod-
pornik »Sokolu«, »Slovenski Matici«, čitalnici ljubljanski, dvajset
let predsednik kmetijski družbi.

Baron Anton Cojz, rojen 1. 1808. v Ljubljani, posestnik grajščine na Brdu,
je mirno delal na vse strani v prospeh kranjske dežele, podpiraje narodna
podjetja in posameznike. Župan v Predosljih le mnogo storil za občino. L. 1861.
voljen v deželui zbor je zastopal do leta 1869. kranjsko- loški okraj. Slovenski
Matici je volil 500 gld. in bil tudi nekaj let njen predsednik. Bil je vreden na-
slednik Žigi Cojzu, ki je bil v Vodnikovi dobi mecen slovenskim pisateljem.

Karol Rudei*), porojen 1.1833. na grajščini »Gracarjev Turen" blizu Šent
Jerneja na Dolenjskem, je po gimnazijalnih študijah zvršil poljedelsko akademijo
v Ogrskem Starem gradu, potoval po Srbskem. Laškem, Nemškem, Francoskem
in Angleškem, podpiral na vse načine slovensko slovstvo in med drugim nago-
voril tudi Trdino, da je zopet zastavil pero. Njegov oče je posebno ljubil srbske
narodne pesni in še v starih letih svojemu sinu pripovedoval ali bral srbske
junaške pesni.

Jurij Grabrijan (1800—1882) **) iz Adlešič na Dolenjskem, je postal 1. 1838.
vikar in leta 1840. dekan v Vipavi. Bil je sošolec Prešernu in je ž njim zlagal
slovenske pesmice, n. pr. leta 1823. „Kranjska Slovenija" (»Nov.< 1862,
332), ki popisuje v petindvajsetih devetvrstičnih kiticah hrepenenje, olepšati in
omikati slovenski jezik. Vsa obširna pesen je več ali manj verzifikovana proza^
Večje so njegove zasluge za omiko in vzbujanje narodne zavesti v vipavskem
okraju. Oglašal seje na taborih, v deželnem zboru, na narodnih veselicah, usta-
novil Vipavcem čitalnico, ji predsedoval do smrti, zidal šole in podpiral vsako-
podjetje; imenovali so ga Bleiweisa vipavskega okraja.

Dr. Janez Bhhveis.

Str. 55—58- Fr. Celestin: Svečanost o sedemdesetletnici dr. J. Bleiweisa,.
Zagreb 1879. 8°. 90. — Fr. Leveč, SI. Nar. 1878. št. 265 — 275; Slov. Več. 1880
(s podobo). — Založniki Novic: Prečastitemu gospodu dr. Janezu Bleiweisu k
njegovi sedemdesetletnici. Nov. 1878, šiev. 374. — J. Lavrenčič, Nov. 1878, 380,
1882, 300. — Svetozor 1878, št. 48 — Srbska Zora 1879. št. 2. — Luj za Pesja-
kova. Nov. 1878, 1881. — Poročilo o sedemdesetletnici, Nov. 1873, 378. — Na-
govor pri slavnosti sedemdesetletnice velečastitega gospoda dr. Janeza Bleiweisa

*) Fr. Leveč, Ljublj. Zv. 1885, 123.

**) Radoslav: Preč. zlatomašniku Jurju Grabrijanu, Nov. 1875 317. —
Iv. Lavrenčič, Nov. 1882, 204. — SI. Nar. 1882, št. 141. - Ljublj. Zv. 1882, 506.
— J. pl. Kleinmayer: Jurij Grabrijan in Anton Hribar, Edin. 1882 in Edin. 1894.

2Č58 Zgodovina slov. slovstva. 111. del.

v ljubljanski čitalnici dne 19. novembra 1878. Zložila gospa Lujiza Pesjakova,
govorila gospa Albina Valentova. Založila Lujiza Pesjakova. Tisk Blaznikov v
Ljubljani 8. 4. — Govor Luke Svetca na grobu Janeza Bleiweisa, Letopis Mat.
Slov. 1881. — N. C: Venec na grob dr. J. Bleiweisa. — J. Levičnik: Odmev
žalosti od naših gord o smrti dr. Bleiweisa, Nov. 1881. — f Bleiweis, Nov. 1881,
381, 392—396. — Jos. amperman: V spomin dr. J. Bleiweisa, Nov. 1882, 183—205.

— Ig. pl. Kleinmayr, Edinost 1881 ; Triester Ztg. 1881. — I. Cimperman, Slavnostna
kantata, Slov. 1884, 41. — Bog. Šulek : Dr. Ivan Bleiweis, Zagreb 1882, 43. —
Pypin Spasovič, I. 383-384.

^) Praktisches Heilverfahren bei den ge\vohn-
lichen innerlichen Krankheiten des Pferdes nach den Grund-
satzen der praktischen Thierarzneischule in Wien. Braumtiller
1836.

^) Imele so naslov: Kmetijfke in rokodelfke novize.
Na fvitlobo dane od z. kr. kmetijfke drushbe. Vred devane
od Dohtarja Janesa Bleiweisa, zef. kralj, uzhenika sdravilftva,
tajnika z. kr. kmetijfke drushbe, uda zef kralj, drufhtva sdrav-
nikov na Dunaju in zef kralj kmetijfkih drushb na Shtajerfkim,
Korofhkim, Gorifhkim, Hrovafhkim in Zhefkim. Pervi tezhaj
od Profenza do konza Grudna 1843. Drugi tezhaj od Profenza
do konza Grudna 1844.

') N. 1844, 167. — "j N. 1849, 9. - ') N. 1852, 43; tudi se je obrnil proti
načinu, kako so tam opisani slovenski pisatelji. — *) N. 1849, 9. — ') N. 1857,
184. — ") N. 1862, 16. — ») N. 1855, 130. — '<') N. 1857, 184. — ") N. 1862,
273. — '') N. 1857, 396, - '^) N. 1858. — '*) N. 1849. 83-205 in Marije Terezije
gozdni red. - ") N. 1850, 163. — ") Koled. 1854; Ltp. Mat. Slov. 1872, 151;
N. 1873, 170-173. - ") N. 1844, 193. - ") N. 1846, 203, 207; Koled. 1856. —
"; Koled. 1856; oba po Slomšku. — '»j Ltp. 1859, 31-36. — *') N. 1849, 29.

— ") Ltp. 1875. - ") Ltp. 1876, 158-164, 149-158. — ") Ltp. 1876. 160-162,
233 — 234, — ^') N. 1864, 31. — '*) Razun poprej omenjenih spisov v Letopisu
bodi še omenjen >Zivljeji človeški in njih vpliv na črganizem človeški, Ltp. 1878.
V čitalnici ljubljanski je 1878. leta govoril o zgodovinsko znamenitih hišah ljub-
ljanskih, N. 1878, 140 — 149. — Pristavi: Ain neues lied von den kraynerischen
Bauern, Ltp. Mat. SI. 1877, 200-202. — ") N. 1848, štev. 12. rudeče obrobljene
kličejo: >Slava, slava našemu presvitlimu cesarju Ferdinandu Pervimu« za ustavo
in narodno stražo; podpisan je Blei\veis kot urednik in tovariš prve kompanije
narodne straže v Ljubljani. — ") »Prošnje kranjskih stanov, deželnih stanov v
rečeh slovenskega naroda.« — N. 1848. 58 navajajo devet točk, raed njimi tudi
vseučilišče v Ljubljani. Kot svoje geslo naglasa Blei\veis na koncu: >več delati
kol besedovati.« Mnogo je pisal o državnem zboru na Dunaju, ob ustavi, kake
poslance je treba poslati tje; obračal se je v uvodnih člankih naravnost do po-
slancev, N. 1848. 187. — Zaradi deloma izpremenjenega smotra so se Novice od
1849. 1. imenovale: Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. — '"j N. 1865,
323; N. 1868, 386; N. 1869, 70, 412. ~ *°) I. zv. J. Blaznik. 8°. 44, urejen po

Priloga. 239

Bleiweisu; on je tudi poročal o prvi besedi tega društva v gledišču leta 1848.,
N. 1848, 95. L. 1849 vpraša : Kaj počne slovensko društvo v Ljubljani ? N. 1849,
20. - ") N. 1850, 67, 208; N. 1860. 404. — Od ljudskih šol v slovenskih deželah,
N. 1851, 80 — 91.— ") Vodnika, Japlja, Staniča, Stanka Vraza, Miklošiča, Cojza,
Valvazorja. Iz leposlovnih spisov Blei\veisovih Koledarčkov je Blaznikova tiskarna
napravila knjižico „Zlati Klasi", kateri je Bleiweis ilal samo ime.

^^) I. »Zupanova Micika.« Kratkočasna igra s petjem
v dveh dejanjih. Po Linhartovi v Ljubljani prvokrat igrani
1790. leta predelal dr. Janez Bleiweis. 1864. 16". 44. —

II. »Domači prepiri.« Poslovenil J. Zabukovec. —

III. »Strup.« — IV. »Svitoslav Zajček.« Poslovenila
in založila L. Pesjakova. — V. »Bob s Kranja.« Vesela
igra s petjem v jednem dejanju. Poslovenjena po češkem.
Natisnil J. Blaznik. 1865. 16°. 40.

'") Nov. 1861, 1. — ") V Kamniku, v Kranju, v ljubljanski okolici.

'®) Bukve za kmeta, kako se ima per kupovanju,
plemenenju, reji in opravljanju konj sploh obnašati, da bi jih
bolezen obvaroval in v njih unanjih in notranjih boleznih
sam sebi svetoval in pomagal. Po volji c. kr. kranjske kme-
tijske družbe spisal in na svitlo dal dr. Janez Bleiweis, zdravnik
za živino, c. kr. učenik zdravilstva za živino in tajnik c. kr. kme-
tijske družbe v Ljubljani. I. del, s podobščino za spoznanje
starosti dvanajst zob. V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik 1843.
8«. 80.

'") Nauk, zdrave in bolne kopita podkovati in
kopitne bolezni ozdravljati. Spisal dr. Janez Bleiweis.
V Ljubljani. 1861. 8". 114. J. Blaznik. To je prvi del knjige
„Živinozdravništva'\ ki sta ga sklenila spisati dr. BIeiweis in
dr. Strupi in izdati v I— X delih. — Tega dela V. oddelek je:
'^) Nauk, kako pomagati živini o porodih in kako
po porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati po-
porodne bolezni. V Ljubljani. Spisal dr. Janez Bleiweis. 1853.
80. 86. J. Blaznik. — III. in V. oddelek sta : "'j Na u k o d r e j e
domače živine. Spisal dr. Janez Bleiv^'eis. V Ljubljani.
J. Blaznik. 1858. 8". 56, in — *") Nauk za klavno živino
in meso ogledavati. Spisal dr. J. Blei\veis. V Ljubljani.
J. Blaznik. 1855. 8". 20. — „Novice" pripovedujejo, da sta še
dva dela pripravljena za tisk, namreč**"*^) Sodniško živino-
znanstvo, pa Znanstvo vsi h delov, iz katerih je
živinsko truplo sestavljeno in njih opravil v zdravem stanu.

240 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

*^)Nauk o umni živinoreji. Spisal dr. Janez Bleiweis.

V Ljubljani. 1871. 8". 119. Z dvajsetimi podobami. Založila
kranjska kmetijska družba.

**) Milosrčnost do živali. Spisal dr. Janez Bleiweis.

V Ljubljani. 1846. Bile so priloga »Novicam", in na svetlo dala
jih je C. kr. kmetijska družba, posnemaje Ijudomilo delovanje
Staničevo na Goriškem.

*^) Nauk murve in svilode rediti in svilo pridelovati.
Po spisu doktorja in profesorja Fr. Ksav. Hlubeka za Kranjsko
deželo vredil dr. Janez Blei\veis, na svetlo dala Kranjska
kmetijska družba. S podobami na štirih listih. V Ljubljani.
1851. 8". 54. J. Blaznik.

*®) Zgodovina ces. kralj, kranjske kmetijske
družbe s statističnim popisom kmetijstva na Kranjskem.
Zložil dr. J. Blei\veis. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba^

V Ljubljani. 1855. 8". 32. J. Blaznik. — Die Jubelfeier
der krainerischen k. k. Landwirthschaftsgesell-
schaft. Laibach. 1867.

Po vzgledu Vodnikovem in po priporočilu Kopitarjevem je
začel 1844. leta uredovati „ Veliko pratiko'\ katero je izdajal do
smrti.

Dostavi še te-Ie štiri Bleiweisove knjige:

Slovenski jezik pa kranjska špraha. V Ljubljani.
1862. 16^

ZurAufklarung in derSprachenfrage, besonders-
in den Volksschulen Krains. 24 str. Laibach 1871.

Dieidentitiit derRinder-undSchafpest. Wien.
1864. 16".

Zur Reform des Findel\vesens im Merzog-
thum Krain. Laibach 1868.

Str. 59: Ferdinand Schmidt. - Nov. 1878, 64. - J. Mam, Jez. XXV. —
Fr. "VViesthaler, Ljublj. Zvon 1881. — ') Nov. 1844, 10. — •) Nov. 1844, 14. —
') Nov. 1848, 114. - "} Nov. 1844, 118. - ') Nov. 1855. — *) Nov. 1850, 126. —
') Nov. 1858, 137. - ") Nov. 1856, 145. — *) Nov. 1845.

Str. 60: Veter Aleš. — J. Marn, Jez. XXV. — Prečaslitemu gospodu gospod«
Petru AleSu, korarju, viSjemu šolskemu ogledu, tržaškemu družbeniku ljubljanske
družbe id. o njegovem sedemdesetem godu 29. junija 1856, N. 1856, 250 (sonet).

Priloga. 241

Zaveden kmet, ali najpotrebniši nauki kmetijstva za
nedeljske šole po deželi. Spisal Peter Aleš, stolni dehant v
Terstu in okrožni šolski ogleda. V Terstu. 1856. 8". 118.

Str. 60: Peter Leskovec. — Nov. 1847, 60. - J. Marn, Jez.XXV.— ') Nov. 1843
in 1844. — =) Nov. 1844. — ') Nov. 1844. - •») Nov. 1345. - =) Nov. 1845. -
«) Nov. 1846, 169, 182.

Str. 60: Jurij Pajk. - Nov. 1865, 343. - J. Marn, XXV. — ') Nov. 1855,
57, 61. — -) Nov. 1855, 85. - ') Nov. 1851, 253. - ") Nov. 1853, 1; dostavi:
Podučni nauki za naše kmete. Nov. 1853, 33, 38.

Str. 60: Jernej Medved. — J. Marn, Jez. XXV.

p. Karla Razgovor od keršanskiga upanja
zoper duha maloserčnosti, nezaupa in prevelikega strahu. Po-
slovenil iz Nemškiga J. M. V Ljubljani. 1847. 8". 264. Natisnil
J. Blaznik.

Duhovna Vojska. Spisal v laškim jeziku bogaboječi
oče Lavrenc Skupuli, nekdaj minih reda svetiga Kajetana.
Prestavil vnovič J. M. V Ljubljani. 1849. 8". XI. 214. Založil
in natisnil I. pl. Kleinmayr.

Matija Vertovec.

Str. 60—62: Gospodu Matiju Vertovcu (sonet), N. 1846, 33. — Podgorski:
Nagrobnica Vertovcu, N. 1851, 184. — F.: V spomin id., D. 1851, 155. — J. Vertovec:
V spomin M. Vertovcu govoril v besedi poddraški dne 22. aprila 1868, N. 1868,
150. — F. Zakrajšek: Glasi iz Primorja z ozirom na govor J. Vertovčev. N. 1868,
183. — J. Marn, Jez. XVI. 60—71. — Spominska plošča, Ljublj. Zv. 1884, 374.
— SI. N. 1884, št. 137. — Ed. 1884, št. 48. — ') Nov. 1843.

^) Vinoreja. Za Slovence spisal Matija Vertovc, far-
mošter v Sent-Vidu nad Vipavo in tovarš c. kr. kmetijske
družbe v Ljubljani. Prilogni list h kmetijskim in rokodelskim
„Novicam"' 1844. 1. V Ljubljani, natisnil Jožef Blaznik. 8". VIII.
253 str. ; pristavek str. 29.

^) K m e t i j s k a kemija, to je, natorne postave in ke-
mijske resnice, obernjene na človeško in živalsko življenje,
na kmetijstvo in njegove pridelke. V Ljubljani, natisnil Jožef
Blaznik. 1847. 8". VIII. 249 str. (Ponatis devetindvajset se-
stavkov iz „Novic" 1846. 1.)
") Nov. 1846. — ') Nov. 1847. — *) Nov. 1847, 83—162.

'') Shod ni Ogovori. Spisal in izustil Matija Vertovec,
fajmošter v St. Vidu nad Ipavo. Na svitlo dani od sloven-
skiga društva v Ljubljani. 1850. Blaznik. 8". IV. 172 str.

16

242 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

*) Nov. 1851, št. 37. — ') Dan. 1851, št. 51. - Dostavi: Poskušnja stare
slovenščine po Ipavskim in Primorskim. — Iz zapuščine Vertovčeve, Nov. 1852, 203.

Str. 62: Dr. Jožef Orel. - Nov. 1874. 376. — Dan. 1874, 370. — S. 1874,
št. 47. — M. Močnik, O Orlovi svečanosti v čitalnici ljubljanski. Učit. Tov. 1867.
— •) Nov. 1848, 90. — ') Nov. 1843, 4. - ') Nov. 1843, 9. - ") Nov. 1843, 44;
Nov. 1860. 63. — ') Nov. 1844, 8. — «) Nov. 1845. — ') S. 1874, štev. 47. -
') Nov. 1849, 69. — ») Nov. 1852, 150. - '") Nov. 1872, 236. — ") Nov. 1845.

Mihael Verne.

Str. 63—64: Nov. 1861, 255 (Cegnar poroča smrt Vernetovo). — J. Navratil,
Koled. Moh. 1866. - J. Marn, Jez. XVI.

*) Občna Povestnica ali Zgodovina celega sveta.
Spisal Mihael Verne. Doklada »Novic" 1856. 1. v 8". I. Povest-
nica starega časa, str. 495—533 ; II. Povestnica novega časa,
str. 1 — 439. V posebni izdaji je izšla potem

Občna Povestnica ali zgodovina celega sveta. Spisala
narodu slovenskemu Matija Vertovec, fajmošter v Št. Vidu
nad Ipavo, in Miha Verne, stolni prost v Ter.stu. V Ljubljani.
1863. Natisnil in založil Jožef Blaznik. 8". 439.

^) Potovanje v Svete Dežele v letu 1857. Spisal
Mihael Verne. V Ljubljani. 1859. Natisnil in založil J. Blaznik.
80. 273.

Str. 64: Franc Pire. — Oče Pire v Ljubljani, Dan. 1873, 323 — .331. —
Poslovljenje z Amerike, Dan. 1874, 46. — J. Marn, Jez. XXIII. — P. Florentin
Hrovat: Franc Pirec, oče umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar
med Indijani v severni Ameriki. Celovec. 1887, 8", 111. — Svoje življenje je sam
opeval v pesmici v osmerih jezikih. Dan. 1864, 229.

') Podvuzhenje, kako fe morejo te fhkodljive gofenze
konzhati. Od Franz Pirza, farnrtoihtra v Bresouzi. Ljubljana.
Kleinmayr. 1834. 8". 16.

^) Kranjski vertnar ali Podučenje, v kratkim veliko
sadnih dreves zasaditi, jih z ccplenjam požlahniti in lepe verte
k velikim pridu zasaditi. I. Del. Na svetlobo dala cesarska
kraljeva družba kmetistva na Krajnskim. Spisal Franc Pire,
Fajma.šter per sv. Jernej v Pe('^ah in tovarš imenvane družbe
kmetistva. V Lublani, nat. žlahten Kleinmayr. 1830. 8". 88.
— II. Del. Spisal Franc Pire, Fajmašter v Podbrezju. 1834.
8". 39. — Drugi pomnoženi natis 1845. 8". 125. - Tretji 1863.
8". 112.

Priloga. 243

Nektere pesmi. Zložil in na svitlo dal Frančišk Pire,
severno - amerikanski misijonar. I. in II. pomnoženi natis. V
Ljubljani. Tisk. Klein in Kovač. 1874. 8". 44.

Die Indianer in Nordamerika, ihre Leben8\veise,
Sitten, Gebrauche u. s. w., bearbeitet von Franz Pierz, kath.
Missionar. St. Louis. 1855. 8". 130.

Str. 65: Dr. Jožef Štibic. — J. M. Borovski, Slov. Glas. 1861. —J. Marn,
Jez. XXIV. — ^) Nov. 1855, 130-180 — ^) Nov. 1855, 214, 218. - ') Nov. 1855.

— •*) Nov. 1855. — =j Nov. 1855. - •) Nov. 1855. - ') Nov. 1855. — *) Nov. 1855.

®) Publija Virgilija Marona Georgikon. To je
Poljedelstvo. Cvetere bukve. Poslovenil Dr. J. Šubic. V Ce-
lovcu 1863. 16". 118. Natisnil J. Leon.

Str. 65: Miha Peternel. — J. Marn, Jezic. XXV. — Kr. 1884, 479. —
') L. 1853. »Errichtung der k. k. Unter-Realschule in Laibach«; 1.1854. »Georg
Freiherr v. Vega«; 1. 1855. in 1856. »Geographische Skitze des Herzogthums Krain,
Lage. Grenzen und Grosse«; 1.1857. »Andeutungen, wie und von wem die Real-
schule zu beachten und zu benutzen sei, insbesondere in unserem Vaterlande
Krain<; 1. 1858. »Schule und Leben, insbesondere die Realschule und das gewerb-
liche Leben.«

Str. 65 : Andrej Fleischman. — Nov. 1867, 189—190. — J. Marn, Jez.
*) Ubersicht der Flora Krains sammt der Angabe

der Standorte von Andr. Fleischman, Privatlehrer der

Botanik. Laibach 1849. 8°. 144. To delo je izdala kmetijska
družba. — W. Voss, Jahresbericht der Ober-Realschule Laibach.
1884—1885.

Fleischmanovo knjigo je pohvalil odličen strokovnjak. Nov. 1847, 44. —
=) Nov. 1846. — =■) Nov. 1850, 182—224. — ") Nov. 1851. - ') Nov. 1851.

Str. 65: Mihael Ambrož. — Nov. 1864, 140. — J. Marn, Jez. XXV. —
') Nov. 1847, 14-34. - =) Nov. 1850, 23. — ') Nov. 1850, 26. — ") Nov. 1850,
26. — ') Nov. 1850, 32. — ") Nov. 1850, 59. — ') Ibid. — ") Slov. 1848, 1. 10;
takih odprtih pisem objavil je 1848. 1. več. — ') Nov. 1849, 66. — Dostavi še:
Drugo razjasujenje zastran kmetijskih reči, Nov. 1848, 170. — Dobrovoljni svet,
kako se je v županijskih zborih obnašati. Nov. 1851, 2. — Katere poslance bomo
volih na Dunaj? Nov. 1848, 86.

Str. 65 : Jernej Arko. — J. Marn, Jez. XX. - ') Nov. 1850, 48, 82, 106.

— *) 1848.1. >Šmarna gora.« — ') 1850.1.; pristavi: Hvala kmetskega stanu,
Dan. 1849, 118. — Glej dalje sestavke v Dan. 1849, 318; 1850, 250 ; 1848, 68 id.

Str. 66: Janez Križaj. — J. Marn, Jez. XXV. - Dan. 1873, 207.

Str. 66: Josip Bevk. — Dopis Nov. iz Ljubljane 1861, 9. — Dav. Trstenjak,
Nov. 1859. — J. Marn, Jez. XXV. - >) Nov. 1852. - ■) Nov. 1852. — ') Nov. 1853.

— ") Nov. 1859. - 'j Nov. 1855. - ") Nov. 1855.

16*

244 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Jovan Vesel - Koseški.

Str. 66 — 68: Jos. Stritar, SI. Glas. 1868. 131—135, 2.30 — 236. — Cigale,
Nov. 1868, 64. - Dopis iz Dunaja 172. - L. Jeran, Dan. 1868, 74. — Fr. Wies-
thaler »Jovan Vesel Koseški in njegova dela«, gimn. prog. marib. 1874, 8". 26. —
C, SI. N. 1878. — S. Rutar. Zvon 1879, štev. 26. 27. — Slavomil, SI. N. 1879,
št. 91-94. - Fr. Levstik, Ljublj. Zv. 1881, 1884, 252. — Kr. 1884, 224. - Ed. 1884,
št. 26-28. - SI. 1884, št. 19—120. — SI. 1884, št. 71. — J. Marn, Jez. XXIV. -
V. Kermavner: J. Koseški in Anton Žuža, Kr. 1885. 431. — Gospodu Koseskitu,
pesniku Slovenije, Nov. 1844. — Fr. Malavašič, Nov. 1847. 20, 86. — Svitoslav:
Komu? Dan. 1851, 36. — Rodoljubski Mojstru pevcev, Nov. 1852. — Dr Toman:
Ivanu Koseskimu za god in odhod v Albanske toplice, Nov. 1854, 200; Nov. 1855;
Nov. 1856.

') Macepa Jovan. hetman ukrajinski dobe Petra Veli-
kega. Pravlica zgodbe resnične po Bjronovi istega imena
slobodno pel in pomnožil Jovan Koseški. V Ljubljani. 1868.
16". 55.

^) Razne dela pesniške in igrokazne Jovana
Vesela Koseskiga, finančnega svetovavca. Na svetlo dala in
založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1870. 8". 690.

^) Raznim delom pesniškim in igrokaznim
Jovana Vesela Koseskiga dodatek. V Ljubljani 1879.

Str. 08 — 69: Matevž Ravnikar. — J. zMarn, Jez. XVI. — Nov. 1864, 55.

— Glas. Slov. 1864, 99. — ') Nov. 1846, št. 25-29; Letopis slov. društva 1848.
1-13; Nov. 1850, 3-38; Nov. 1851. — -) Nov. 1847, str. 84. — ») Drobt. 1848.

— *) Drobt. 1848. — ') Predgovor, str. VIII. — ') I. zvezek 1857, str. XIV. —
') IV. zvezek 1859, str. 9 — 362. — ') Vorworl VIII. — ») Nov. 1859, 320. —

^") Utopljenec ali potovanje na Ostrovid. Ce-
lovec 1867. 8". 117. Prvotni naslov je bil: Potovanje na
Spicbergen (Ostrovice).

Str. 69—72: Peter Hicinger. — ') J. Marn, Jez. Kil. — ') N. pr. »Pesmi
Alfonza Ligorijana«; »Pesem Sicilijanskih mornarjev. — ') Dan. 1849, 1.33. —
••) Dan. 1849, I. 33. — '■) Dan. 1850, 1. 21.; istega leta 1. 33. »Ave maris sfella -
Zdrava morska zvezda« in še nekoliko drugih, glej J. Marn, Jez. XII. 24. —
•) Nov. 1844; v Novicah 1847 pripoveduje iz dveh pisem And. Skopca. misijo-
narja v Ameriki, o razširjanju katoliške vere v Ameriki. — ') Nov. 1846. —
*) Dan. 1847. — ') Dan. 1858. — '») »Zlati vek.. — ") Slov. cerkv. čas. 48. —
") Ibid. — ") Ibid. — '"') Sestavljal je zgodovino sosednih škofij, n. pr. »Vrsta
Goriških nadškofov«, »Nekdajni škofi v Koroški in Štajerski strani.« O zgodovini
škofij je pisal tudi v časniku „Archiv fiir die Laiidesgcschichtc des Herzogthumu
Kram.'' — '•) Romar 18-57. — ") Romar 1858. — 'O Nov. 1845. - '") Nov. 184.t;
v Mitih, des hist. Ver. ffir Krain 1847: Eine Sage des Marktes Neumarkt; 1848:
Notizen iiber die Gegend von Mannsburg; 1850: Spuren der ehemaligen Befe-
stigUDg in Krain; 1851: Ruinen alter Bauten.

Priloga. 245

") Izdal je tudi : Das Quecksilberberg\verk Idria
v on seinem Beginn bis zurGegen\vart. Geschicht-
lich dargestellt. Laibach. 1860. 8°. 86.

") L. 1864, 22—23. govori v „Danicv' : »O slarih farah na Primorskemc,
in omenja >Imenik ali katalog ljubljanske škofije«, ki ga jf bil sam popolnil 1854.1.,
rekši. da je primeroma k drugim jako zanesljiv in popoln. — -'j Zgod. Dan. 1865,
3—17, v Nov. 1866. 20 — 24: »Nekatera ljudska imena na Notranjskem in Pri-
morskem,« n. pr. o Cičih, Brkinih. — --) Marn, Jezic. X. 68 — 70. — '^ Marn, Jezic.
X. 1. C. - =-■) Nov. 1857, Dan. 1857. — ^') Nov. 1857.

^®) Razlaganje zakonskih postav. Poleg nar-
boljših razlagavcov spisal Peter Hicinger. V Ljubljani 1857.
8". 152. J. Biaznik. — '^') Molitve pri obiskovanji
svetih sten g. V Ljubljani 1843. 12". 24. — Mali rožni
vertič ali molitve o vsih posebnih časih, perložnostih in
potrebah. Spisal Hitzinger. kaplan v Mokronogu. V Ljubljani.
1843. 12". 183. J. Biaznik. — Knjiga se je natisnila trikrat.
— '^^1 Domač koledar slovenski za navadno 1. 1859.
V Ljubljani. Giontini.

") Nov. 1850. — '") Dan. 1850.

Str. 72: Jernej Uršič. — Dr. Toman, Nov. 1859. — Andrej Praprotnik,
Dan. 1859, 139. — M. M. Slovesnost v Kamnigorici, Dan. 1859. 139, 149.

Str. 72: Matevž Hladnik. — St. Kociančič, Glas. 1875. št. 47— 53; Matevža
Hladnika Vertičik samotnih cvetlic (rokop. 4". 795 str.) se nahaja v semeniščni
knjižnici v Gorici. — ») Nov. 1849. — =) Nov. 1852. — 'j Dan. 1853. — *) Nov. 1852.
- O Dan. 1858.

Anton Žakelj.

Str. 72—73: J. Marn, Jez. XVII. — *) Primeri pesen >Cvetje in petje«,
Nov. 1855. — ') Nov. 1856, 61; primeri: »Človečji sled«, Nov. 1855, 405, 358. —
') »Pepelnična«, Nov. 1846, 38. — ") Iz te pesni se je moralo izgubiti tu pa tam
kaj; ker prehodi niso jasni. — ') Nov. 1855. — Spisal je tudi dva kratka se-
stavka v nevezani besedi: »Kralj in možaka poštenjaka« in »Pobratimstvo.« —
Po Puškinu je prevel »Misli in želje.« Nov. 1855.

Str. 73: Kajetan Hueber. — J. Marn, Jez. XXV. — ») Nov. 1845. 171. —
^ Nov. 1856, 46. — 'j Nov. 1845, 204; 18.54. 278.

Str. 73: Jurij Vari. — J. Marn, Jez. XVII. — ') Dan. 1863, štev. 11. —
Sodeloval je v „ Drobtinicah'^ in pomagal ustanovili „ Slovenca".

^) V e 1 e S 0 v O , božja pot na Kranjskem. Samozaložba.
Nat. Rud. Milica. Ljubljana. 1872. 16". 40.

246 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Franc SvetUčič.
Str. 73—74: J. Marn, Jezičnik XIX. — ') Nov. 1846, pristavi: >2ivljeDie«,
Nov. 1847. — =) Nov. 1849, primeri: »Pot skozi življenje«, SI. Glas. 1861; drugi
soneti se nahajajo v Nov. 1848-1849. — ') Slov. Glas. 1860. — *) Nov. 1864.

— ') Nov. 1867.

Franc Malavašič.

Str. 74-75: Jurij Kosmač, Nov. 186S; Triglav 1865: Jos. Marn. Jez. XIX.

— ') Illyr. BI. 1838. — ^) lllyr. Blatt 1841. - ') N. pr. »Oče naš za odvrnenje
martranja žival<, »Angeljček«, »Starost spoštujte«, »Kaj je čudo«, »Krogotek«,
»Rožica in metulj.« — ') Nov. 1846. št. 52. — ') Nov. 1847. št. 15. — Janežič,
Cvetn. slov. sloves. 1870, str. 173 — 174; pristavi še: »Slovo od slavnega c.kr. krajn-
skiga regimenta Hohenlohe-Langenburg o njegovem odhodu na Laško 1. listopada
1847.«, in >V spomin stotnega rojstniga dneva barona Žiga Coiza 23. listopada
1847.«, Nov. 1847, št. 44 in 47.

**) Pravi Slovenec. Listi za poduč-enje naroda. 1838. 8".
Založnik J. Giontini; tiskal J. Blaznik.

') »Zima«, »Sušeč«, »Kresnica«, »Lahko noč.« — *) »Marjetica« (po ilirski
Gjorgjičevi), »Svetimu Miklavžu«. »Vsahnjeno drevo.« — ') »Vsim pravim Slo-
vencem za novo leto«, »Domorodni glasi.« — '") »Kopitar in Preširen.« — K
pesmam, ki jih navaja Marn Jez. XIX, str. 27, pristavi še: »Srce in domovina.«

— ") Nov. 1858. str. 72. — '-) »Spomin in up«, »Zvončik,« »Stari pivček« in
»Sivi lasi.« — Marnovim podatkom pristavi še »Repata zvezda«, N. 1858, str. 131.

'•^) Jozafat, kraljevi sin iz Indije. 8". 127 str.;
natisnil in založil J. Blaznik 1840. — Genovefa. Povest
iz starih časov za vse dobre ljudi, zlasti pa za matere in
otroke. L. 1841. 8"; tretji natis 1879. 16", str. 122. — Timotej
in F i 1 e m o n. Zg-odba keršanskih dvojčkov. Blaznik 1842.
8". 90 str. — Erazem iz Jame. Povest iz XV. stoletja.
Poleg verjetnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z jedno podobšino.
V Ljubljani. 1845. 8". 39 str. — Štefan, srečni kmet.
Resnična, podučenja polna povest, ktero naj vsaki kmet bere
in k serci vzame, in vsak prijatelj ljudstva po mogočnosti
razširja. Slovenskim kmetom v prid iz nem.škitra prestavil
Fr. Malavašič. V Ljubljani. 1850. 8". 112. Blaznik. Hohn. —
Nemški Pav liha v slovenski obleki, in L a ž n j i v i
Kljukec. — Oče grof Ra dečki, c. kr. Maršal. Po-
pisal Fr. M. Z jeklorezom. V Ljubljani. 1852. 8". IV. 65. Eger.
Giontini. — Stric Tomova Koča ali življenje zamorcev
v robnih deržavah severne Amerike. Po angleški spisala
Henrieta B. Sto\ve. Iz nemškega poslovenil Fr Malavašič. S
šterimi podobšinami. V Ljubljani 1853. 8". 139. Milic. Giontini

Priloga. 247

— Oče naš. Povest za keršansko mladost in keršansko
ljudstvo. Po priporočenju nekega častitljivega duhovna iz
nemškega poslovenil Fr. M. Z eno podobšino. V Ljubljani.
1854. 8". 236. Milic. — Čez pet let je izdal : Krivica za
krivico. Povest iz časa ruske cesarice Katarine II. Nekoliko
po nemškem izdelal Fr. M. V Ljubljani. Milic. — Zlata Vas.
Podučna in kratkoc-asna povest. (Izvirnik je Zschokkejev:
Goldmacherdorf )

'*) Ali Kranjec ali Slovenec? — Česar nam je
treba? — Narodno slovstvo. — Narodno pesemstv o.

*■*) Krain und da s Deutschthum. Entgegnung auf
die Flugschrilt : »Das Deutschthum in Krain.« Von einem
Freunde der.Wahrheit. Laibach 1862. 8". V. 31. J. Blasnik.

") Slovenska Slovnica. Za perve slovenske šole v
mestih in na deželi. Po narboljših dosedanjih slovnicah iz-
delana od Fr. Malavašiča. V Ljubljani. 1849. J. Blaznik. 8".
VIII. 176.

Anton Pintar.

Str. 76: Rodoljub Podratitovski v Dan. 1881, 269— 301. - Jos. Marn, Jez.XXV.

^) Dve povesti iz pisem Krištofa S m i d a. A. Go-
lobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljani.
1840. 8". 64. Blaznik. — II. natis 1853.

^) Kratek poduk sviloprejke ali zidne go-
senice in murve prav in z velikim pridam rediti. Iz nem-
škiga prestavil A. P., desetošolec. Na svetlobo dala kmetijska
družba v Ljubljani. 1841. 8". 44.

'l Sveti Anton Puščavnik in opat v Egiptu, očak
menihov in puščavnikov na Jutrovem. Prigodba s kratkimi
premisliki. Poslovenil A. P., fajmošter v Zalim logu. V Ljub-
ljani 1862. 8". 118.

*) Sveto pismo .... Alioli Wolf 1. 1856-1857 :

Bukve Tobijeve ; I. II. do Timoteja. I. do Tita, do Hebrejev.
Ta prevod je izdelal kot župnik v Turjaku.

') S 1 o m š e k o v o vodilo ali sedem šol keršanskega
nauka za otroke pa tudi za odrašene. Iz „ Drobtinic" 1848, 1,
pomnoženo na svitlo dal in založil Anton Pintar, fajmošter v
Zalem Logu. V Ljubljani 1876. 8". 90. Milic.

248 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

*) Obletnica posvečenja nove cerkve M arij ne
v Suši v Zaliloški duhovniji 13. vinotoka 1878. Spisal A. P.
Zaliloški 1878. 8". 12. Blaznik.

') L. 1847 in 1848. — ") L. 1854. — ») Od 1. 1857. počenši. - '") L. 1864.

— ") Glej J. Mam 1. c. — '') Dan. 1870.

Str. 76: Dragotin Bežman. — *) W. Voss, Jahresbericht der Realschule
in Laibach 1884. - Fr. Leveč, Ljublj. Zvon 1889, 254 — 256. — A. Globočnik,
Mitth. des Musealvereines f. Krain 1889, 37.3—381. - J. Mam, SI. 1889, št. 92.

— "") Nov. 1850. — ») Apih, Slovenci in 1848. 1. 94. - "•) Slov. 1850, št. 16—17.

— ") Slov. Ber. za I. gimn. razr. 1850. — *) Nov. 1849, 163.

Op. Ljublj. Zv. 1890, 125 je objavil Dežmanovo pesem »Planinske cvetlice«
iz 1856. 1.

Str. 76: Martin Semrajc. — Lov. Toman : V spomin Martinu Semrajčovi,
Nov. 1849,* 64. — J. Mam, Jez. XXIV.

lAika Svetec (Podgorski).

Str. 77—78: ') Slov. 1887, 362 (s sliko). — J. Mara, Jez. 1892. - =) Kazen
radovednosti. Slov. 1848, 72. — ') »Lipi«, Slov. 1849. — ") Slov. 1849, pristavi:
>Dobro julro< (Ved. 1849). — ') Kraljevič Marko in Vila, Slov. 1849, 312 — 316.

— Smrt kraljeviča Marka, Berilo za III. gimn. razred 1854. — ') Ved. 18o0. —
') Slov. Bč. II. — ") Nov. 1852, 34-43; Razlagov odgovor, Bč. 1852, 62-64.—
•) N. 1863; N. 1864: anli, an, ni, niti. — '") J. Marn, Jez. 1892. — ") N. 1869,
11 — 37. — ") N. 1863, 5, 10. — K Marnovim podatkom pristavi: »Avstrijskih
Slovanov Magna Charta«, 81. N. 1882, št. 80. — ") N. 1881, 396.

Dr. Lovro Toman.
Str. 78—79:

A n d r. P r a p r o t n i k , Dr. Lovro Toman. Založila in izdala
Matica Slovenska 1876. 8". 180.

Letopis Malice Slov. 1870 ima njegovo sliko in njegovo poslednje pismo
Matici. - Nov. 1870; SI. N. 1870. - Hr. Perne, Slavospev Tomanu, Dan. 1870.
273. — Radoslav Silvester, V spomin rodoljubu Dr. L. Tomanu. Dan. 1870, 305.

— Slavnost dr. Lovreta Tomana, Slov. 1887, št. 221. — L., Gospodu L. Tomanu
slavenskimu pesniku, po prebranih njegovih poezijah, N. 1849, 47. — ') Dan. 1852.

— 'J Nov. 1849. — ') Nov. 1848. - ") Slov. 1848. — ») Glas. Slov. 1865. — •) V
spomin >besede« v mariborski čitalnici 1861. 1. — '') Se nahaja v knjigi „Fruh-
li7i(isaU>um'^ v spomin poroke cesarja Frana Josipa z Elizabeto; ponatisnena v
Praprolnika Tomanovem življenjepisu. — *) Nov. 1850. — *) Nov. 1848. 152, in
Slov. 1848, 38. — '») Nov. 1849, 64. - ") Nov. 1855, 352. — ") Nov. 1857, 112.

— ") Nov. 1856, 204.

") G 1 a 8 i d o m o r o d n i. Izdal dr. Lovro Toman. V
založbi in na prodaj pri Eduardu Ilobnu. \' Ljubljani 1849. 8"-

Priloga. 249

'') V uvodnem članku Novic 1863, str. 3—4. vsestransko naglasa potrebe
slovenskega naroda in povdarja, da mora tisti biti cel mož, ki hoče zagovarjati
Slovence v deželnem ali državnem zboru. — '") Nov. 1862. — '^) Nov. 1858,
11 — 12. (Poberite ostanke, da konca ne vzamejo.)

Miroslav Vilhar.

Str. SO— SI: S. 1871, št. 9; 1876, št. 46. — J. Marn, Jez. XXIV. — Pod-
bojev slavnostni govor pri odkritju spomenika, Slov. N. 1889, št. z dn6 25. sept.
— Nis-Doran, Miroslav Vilhar, SI. N. 1882, št. 258. — Vilharjevi epigrami, S. 1871,
št. 9. — Ed. 1882, št. 40.

Jamska Ivanka. Izvirna domorodna igra s pesmami v
treh dejanjih od Miroslava Vilharja. V Ljubljani 1850. 8". 48.
J. Blaznik. Posvečena slavnimu Slovenskimu družtvu v Ljub-
ljani.

^) Detelja. Izvirna šaloigra v jednem dejanji. V Ljubljani
1865. 12". 52. — Župan. Šaloigra v dveh delih. V Ljubljani
1865. 12". 48. — Poštena deklica. Šaloigra v jednem
dejanji. 1866. 16". 35. — Pomota. Vesela igra v jednem
dejanji. — V rokopisu se hranijo te-le Vilharjeve igre :

1) Danila — z geslom : Ilirija vstani. Zaloigra v treh
delih, 1871 ; dejanje se vrši v trdnjavi Knežak trinajst let pred
Krist. — 2) Na kmetih. Šaloigra v dveh delih, 1871; igra
se v Markovi krčmi nad Ljubljano. — 3) Karčovski; igra
se v Tomazinovi hiši v Trstu. — 4) Kdor prej pride,
prej melje; igra se na Primorskem.

Str. 82 : Josipina Turnogradska. — Razlagova Zora 1852. — Dr. M(uršec),
Nov. 1854, 47. — Dr. L. Toman, Ltp. Mat. SI. 1870. — Jos. Stritar, Nov. 1854,
51. — Slov. Prijat. 1856. — M. Hurban, Slovenske Pohlady 1851. — Severnaja
Pčela 1852, št. 66. — And. Fekonja, Ljublj. Zv. 1884.

Str. 82: Vojteh Kurnih. — SI. Nar. 1886, štev. 252. — SI. 1886, 349. —
Bleiweisovo pismo Kurniku, Ljublj. Zvon 1887, 632. — ') Slov. Bč. III. 248. —
=*) Nov. 1856. — ') Nov. 1854. - ■•) Nov. 1860. — ') Nov. 1857.

Str. 83: Andrej Likar. — J. Marn, Jez. XVII.

Sveti zakon. Kaj je, odkod je, in katere dolžnosti na-
klada. Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim v poduk
po mnogih izvirnikih spisal Andrej Likar. Z dovoljenjem ško-
fijstva Lavantinskega in Ljubljanskega. V Celovcu 1856. 8".
147 str.

250 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Matija Valjavec.
Str. 83—86:

Fr. Leveč. Matija Valjavec. (Z Valjavčevo podobo.) Kne-
zova Knjižnica. II. zvezek. Ljubljana 1895.

') Nov. 1848, 15. — •) Nov. 1848, 29. — ') Nov. 1852. — ") Glasnik 1854.
Jednako pravljico pripovedujejo tudi Indi o ptici čataka. — ') Nov. 1851. —
•) Nov. 1849. - ') Slov. Bč. 1852. — ") Ibid. — ') Nov. 1856. — '") Slov. 1848;
dostavi: >Sin materi, predia gre na vojsko« ibid.

*^) Pesmi. Zložil Matija Kračmanov- Valjavec. V Ljubljani.
1855. 12". 215. Založil J. Giontini, tisek in papir L. Sommera
na Dunaji. — ") Zora in Solne a. Pripovedna pesem v
treh delih. Zložil M. Valjavec. V Celovcu 1866. 16". 80. Izdal
Anton Janežič. (Cvetje iz dom. id. Sestka V., ponatis iz „Slov.
G/as." 1863.) — ^^) I fi genij a na Ta vriske m, igre petih
dejanj, prvo dejanje. Iz nemškiga od Goetheja. Vsa Ifigenija
je v prog. Varaždinske gimn. 1856. 1.

") Glej A. Janežič Cvetje in dr. — Dostavi prevode Virgilijeve Enejde II.
1 — 197 v Slov. Bč. 1853; Homerjeve Odis. I. spev v Glas. slov. slovstva 1854.1.;
čveteri veki sveta v Bleiweisovem Koledarčku 1856.

*■') Narodne pri p ov jedke skupio u i oko Va-
ra žd i na i. dr. U Varaždinu 1858. 8". X. 316. Štampao Jos.
pl. Platzer. — Druga izdaja je z naslovom: Narodne pri-
povjesti u Varaždinu i okolici. U Zagrebu 1890.
8". X+315. — O rodjenicah ili sudjenicah, Knjiž. 1865. —
'®)Proben des Slovenischen, wie es um Preddvor
in Oberkrain gesprochen \vird. Ein Beitrag zur slavischen
Dialectenkunde. (Progr. gimn Varaždinske 1858.1.)
") Ponatisnene v Kresu 1884. — ") Izgledi slovenskega jezika na Ogerskem,
Letop. Mat. Slov. 1874, 1877; pristavi: Iz kotoribskega protokola, Kr. 1885. —
Mittheilungen aus dem kroatischen Kajdialect, Arch. f. slav. Phil. VIII. — ") Arch.
f. slav. Phil. V. — '") Prinos k naglasu o (novo) slovenskem jeziku, Rad. XLIII.
do GXI. — Dostavi še te-le male spise: Droben s|)isek Trubarjev (Ena molitev
teh kerszhenikou id.), Up. Mat. Slov. 1882-1883. - Pernešček, kako in odkod
se narodne pripovesti razširjajo, Kr. 1886.

*') a) Novoslovenski komparativ prema staro-
slovenskomu glede formacije, Rad. jug. XXXV. — b) Im-
perfekt, kako se tvori u staroj slovenštini i prema njoj u
hrvašlini ili srbštini pak u kajkavštini, Rad. jug. LI. ; preklical
je ta svoj nauk v Rad. jug. CI., LVII. — c) O s ta ta k op-
tativa u slovenštini, Rad. LXXXI. — Glagolski ulomek,

Priloga. 251

(Kres 1885) je kos evangelija sv. Matevža 19, najden na plat-
nicah starega urbarja na Turnu na Gorenjskem. — Veznik
ada, anda, Kres 1886. — Kako je rabila riječica »črez« slo-
venskoj knjiži do prije 50 godina. Rad. LXXXV, LXXXVII,
LXXXIX. — ^^) Trnovsko tetrajevandjelije. Starine
XX. XXI. se primerja z Marij inskim evangelijem. — O prije-
vodu psalama u nekijem rukopisima hrvatsko - srpsko- i bu-
garskoslovenskijem, Rad. XCVIII., XCIX. in C— ") Djela
Jurja Barakovica. Stari pisci hrvatski XVII. (XIII-|-390.)
— Piesni razlike Din k a Ran j in e. Stari pisci hrvatski
XVIII. (XXVI+245). — Kolunicev zbornik. Djela jugo-
slovanske akad. XII. (XXVIII + 276.) — Cerkvena pri-
kazan j a. Stari pisci hrvatski XX. (VIII 341 1.

Str. 86: Josip Novak. — J. Marn, Jez. XXV. — Lj. Zv. 1883. — ») N. 1853.

— •} Nov. 1854 - ') Vod. Spom. — ■■) Nov. 1858.

Op. Pisal je tudi v ,.Danico'', v „Slov. Glasnih" in v „Letop. Mat. Slov."

Str. 86: Josip Švegel. — J. Macun, Knjiž. Zgod. 168. - J. Marn, Jez. XXVIII.

— ') Slov. Bč. 1851, 161; ironija na pesnikovo življenje je konec pesmi: Slave
sini. Domovini, Vite vence na glavo; Njo ljubiti, Nji služiti, Vaše le naj geslo bo!

— -) »Gazelica«, Slov. Bčela 1851, sir. 53. — ^ »Življenje«, Nov. 1853, 42. —
■*) »Tožba ljube< v Zori Razlagovi 1853. — ^) >Dve rožici«, Zora Razlagova 1853 ;
>Gorska cvetlica«. Nov. 1853, 404; »Rožica«, N. 1855, 120. — ') Slov. Bč. 1852,
str. 35. — ') Ibid. 59. — «) Ibid. 228. — ') Slov. Berilo za III. gimn. razred
1. 1854., 129—135. — '°) Glas. Slov. 1858, str. 128—135.

Str. S7: Jožef Poklukar. — Učit. Tov. 1866, 100. — Dan. 1866, 61. 88. —
And. Praprotnik: Dobrovska šolska mladina duhovnemu očetu gospodu Jožefu
Poklukarju o njih odhodu iz Dobrove, Dan. 1856, 230. — J. Marn, Jez. XXIV. —
*) Nov. 1847, 3—198. — =) Nov. 1845, 159; 1846, 168. — ') Nov. 1847, 8—75.

*) Ankiindigung eines nachst zu veroffent-
lichenden aUgemeinen lateinisch-sla vise he n,
zugleich deutschen, franzosichen, italienischen und eventuell
auch eines Universal- oder Welt-Alphabets mit Beigabe
eines Brevi-manu -Vorschlags des slovenischen Alphabets als
Probe. Von Josef Poklukar, Domkapitular an der Kathedrale zu
Laibach, emer. Professors der Theologie. Laibach 1851. 8". 42.
Ig. v. Klein mayr.

■") Govor od znanja prave čednosti. Spisal Jožef
Poklukar, korar, bivši c. kr. učenik bogoslovne destvine in
pastirske vednosti. V Ljubljani 1859. 8". 41. Nat. J. R. Milic.

252 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Matej Cigale.

Str. 87—89: Slov. 1887. — Dr. Dan. Majaron, Slov. Prav. 1889. — Fr Leveč,
Lj. Zv. 1889. - J. D. v Dom in Svetu 1889; SI. 1889, št. 92; 81. Nar. 18S9. št. 93.

— Edinost 1889, štev. 38. - J. Mam, Jez. XXVI. — ') Nov. 1846. »Sirotice« po
hrvatskem izvirniku. — ') Nov. 1849, 168. — ') Nov.- 1859, 59-67; tu pristavimo
njegov vpliven sestavek: »Tudi nekaj zastran dovršnih in nedovršnih glagolov,«
Nov. 1854; »Nekaj zastran novih denarjev«, Nov. 1858. — "j L. 1861. — *) N. 1868.

— 'j Nov. 1863, 1864. — ') Nov. 1873. - «) Nov. 1874. — ') Nov. 1875. —
»°) Nov. 1875. - ") Nov. 1875. — ") Nov. 1875. — ") Nov. 1876. - ») Nov. 1877.

— ") Nov. 1881. — ") Nov. 1882. — ") Nov. 1881. — ") Nov. 1880.

'^) Jur i d i čno-politična terminologij a — slovanskim
jezikom avstrijskim. Besednjak za pravoslovne in politične
reči tudi v hrovaškem, srbskem in slovenskem jeziku. Deutsch-
kroatische, serbische und slovenische SeparatAusgabe. Wien
1853. 8". XIV. 694.

^") Občni deržavljanski zakonik za dežele
avstr i anskega cesarstva.

") »Še nekoliko besed o pravni terminologiji«, N. 18S3, razjasnjuje izraze:
»sodišče«, >sodnija«, »sod«, pohvali pri tej priliki I. del. „5/or. Pravnika'', ki ga
je za družbo sv. Mohorja napisal dr. Tavčar. — --) »Dve, tri opombe« zastran
slovenske terminologije, katero naš sloveči pisatelj gosp. Erjavec po „Glasnihi''
naznanja za mineralogijo, Nov. 1866. 273. Dostavi: »O Jesenkovi Zemljepisni
začetnici« je govoril dvakrat, Novice 1866. — "'j Predgovor k »Znanstveni
Terminologiji.«

^*) Znanstvena Terminologija s posebnim ozirom
na srednja učilišča. Spisal M. Cigale. Založila in na svitlo
dala Matica Slovenska. Deutscb-slovenische \vissenschaftliche
Terminologie. V Ljubljani. 1880. 8". Blaznikovi dediči I— XIII.

*^) Kratek poj) is Cesarstva A v stri j anskega
sploh in njegovih dežel posebej. Za nižje gimnazije
in nižje realne šole. Sostavil Ludovik vitez Heuffler. Poslo-
venil M. Cigale. Z medorezom. Na Dunaju 1861. 8". L— XIII.
383 str.

^*) A 1 1 a n t Slovenski, ki ga je prevzel 1860. leta
in dovršil 1877., in ki ima tudi nekaj znanstvenih izrazov.
Ponosno omenja v predgovoru, da smo Slovenci s to knjigo
nekoliko prehiteli druge avstrijske Slovane. Razven petero
delov sveta obsoga atlant Španijo in Portugalsko, Francijo,
Nizozemsko in Belgijo, Veliko Britanijo ii\ Irsko, Skandinavijo,

Priloga. 253

Nemško cesarstvo, Švico, Italijo, Rusijo, Turčijo in druge
Vzhodne dežele. F. Koeke na Dunaju. Založila in izdala
Matica Slovenska.

^""j D e u t s C h - s 1 o v e n i s C h e s W o r t e r b u c h. Heraus-
gegeben auf Kosten des H. Anton Alois Wolf, Fiirstbischofes
von Laibach. Erster Theil A— L. Laibach. 1860. J. Blasnik.
Vorwort I— XIII. M. Cigale. 8". 984. — Zweiter Theil M— Z.
985—2012.

Ivan Navratil.

Str. 90—91 : J. Marn, Jez. XXIX. - ') Nov. 1846, 7. — ') Nov. 1847, 24.

— ') Ved. 1849. — *) Ibid. — ') Ibid.; Slov. Glas. 1859. — V „Sloi-eniji" 1849
je objavljal narodne pesmice, n. pr. »Jutrnica«, »Koledniška.< — *) SI. Gl. 1859,
24; prim. Slov. Glas. 1868, 95; pnm. »Kralj dečanski«. Ljublj. Čas. 1850, 9. —
') Slov. Glas. 1866, 14. — «) Ljublj. Zv. 1888, 294—743; prim. Kr. 1886.

") Beitrag zum Studium des slavischen Zeit-
wortes allerDialecte, insbesondere iiber den Gebrauch
und die Bedeutung der Zeitformen in Vergleichung mit den
classischen und modernen Sprachen (deutsch, franzosisch,
italienisch und englisch). Mit einer tabellarischen Ubersicht
in allen obigen Sprachen. Ein praktisches Handbuch beim
Sprachstudium. Von J. Navratil, Offizial des k. k. Obersten
Gerichtshofes. Wien 1856. 8°. 135.

V e d e ž. Časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene
ljudi. Vredovan od Janeza Navratila, pristopnika c. kr. mest-
niga in deželniga sodništva in uda slovenskiga društva. I. tečaj
1848 perviga slovenskiga časopisa za mladost, V Ljubljani.
Natisnila in založila Rozalija Eger. Prvi list v mali 8°. 6. Mali-
srpana, vsaki četrtek.

Jurij Kohe.

Str. 92-93: J. Marn, Jez. XVI. — ') Nov. 1851, 79. - -) Nov. 1852, 49.

— ') Nov. 1852. 61. — ") Nov. 1852, 89; dostavi: »Drobni ključi«, 117; »Lepa
moja goni zelena«. 137; »Poljski blagoslove, 193; >Tri junaške tuge«, 201. —
') Nov. 1856, 56, 60, 64. - ') Nov. 1857, 47-55. — ') Nov. 1847, 163-183. —
«) Nov. 1854, 62—100. — ') Slov. Bč. 1851. — '°) Nov. 1855. — ") Nov. 1857.

— ")Nov 1855. — ") Nov. 1857. — '*) Nov. 18.57. — >=) Nov. 1856. — '=) Nov. 1844.

— ") Nov. 1848. — ") Nov. 1852. — ") Nov. 1853. — '") Nov. 1853. — -') Nov. 1851.
=-) Nov. 1858.

254 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Jakob Volčič.

Str. 94—95: Slov. Nar. 1888, št. 264. - Edinost 1888, št. 89. — J. Mam,
Jez. XXVIII. — K. v Nov. 1851, 18. — Ljublj. Zv. 1888, 763-764. — ■) Str. 18.

- ') N. 1851, 24-158. — ') N. 1852, 396-400. — ') N. 1853, 143; N. 1856, 75.

— ') N. 1860, 35. - ') Glas. 81.1861. — ') Spom. Vod. 258-260. — 'j Kratice
v Wolfovem slovarju XIV. — ') Miklošič v Slov. berilu za osmi gimn. razred.

— '") VIII. 318, IX. 200, 346, X. 158, 302, XI. - ") N. 18.56, 273, 388. —
*-) N. 1871, 404. — ") N. 1861, 15. — ") Istrani drug drugomu o novom letu:
Sveto novo leto, Bog nam ga daj dočekat i drugo leto va manjem pogrešanju,
va vedem ubilenju, va vedoj milosti božjoj. N. 1861, 226. — ") Istran prišed v
cerkev. Istran na grobišču, Glas. Slov. 1865, 350. — Narekovanja pri pogrebih,
N. 1853, 180-247. — ") N. 1866, 37. — '') N. 1851, 159-217. - '^) SI. G1.1854;
primeri Glas. SI. 1864. - '") Glas. SI. 1858, 34—116. — ^) Glas. SI. 1860. —
=») Glas. SI. 1868, 137. — ") Glas. Si. 1858, 298. — ") Glas. SI. 1858, 118. —
'*) Glas SI. 1865, 124 — 125; Otroci igrajoči slepega miša: Otrok i rajski vratar
(povestica); Otročja igra iz Škofjeloških hribov, N. 1857, 95. - ''^) N. 1860, 126.

- ") N. 1862. - ") N. 1863. — ="•) N. 1867. — ") N. 1868, 150. — Kres v Istri
(pesmica), Ltp. 1878, 136. — Božična pesem, SI. Gl. 1868, 190. — Večerni blago-
slov (pesem), SI. Gl. 1860, 20. — '") Nov. 1853. — ") N. 1873; glej Nov. 1861,
60. — '■) Nov. 1861. — Dostavi sestavek jezikoslovne vsebine: >Nekaj glagolov
ponavljalnih na evati*, navadnih po Istri in tudi na Notranjskem, Gl. SI. 1864, 192.

Narodno blago in njegovi nabiratelji.*)

Str. 94:

Znana knjiga Ilerderjeva „Stimmen der ViJlker in Liedern"
je koncem minolega stoletja poleg drugih činiteljev dala nov
pravec slovstvenemu, osobito pesniškemu gibanjn ne samo v Nemcih,
nego tudi v Slovanih : namesto v staroklasično prošlost so začeli
narodi gledati v svoje srce in nabirati pa shranjevati njegove za-
klade : narodne pesni, pravljice, pregovore, reke. uganjke in
drugo blago.

Kar se dostaje slovenskih narodnih pesnij, jih prvi omenja
frijulski zgodovinar Nicoletti 1550. 1. pišoč, da Tolminci ope-
vajo ogrskega kralja Matjaža in druge slavne slovenske junake**);
tudi Valvasor omenja pesen o Pegamu in Lambcrgarju. Njemu

*) Poglavje. »Narodno blago« je bilo prvotno namenjeno za poseben od-
delek v uvodu, ker je po mnenju pisateljevem ozir na to tvarino mogočno vplival
na prebujenje naroda in na razvitek naSe književnosti. Ker seje pa drugod vsled
tega uvod dozdeval preobširen, so se važnejši nabiratelji razvrstili med druge
pisatelje; uvod tega oddelka in pa manj važni nabiratelji narodnega blaga so se
prestavili v > Prilogo«.

**) J. Scheinigg „Ocsterrcich i)i Wort u. BihV', Krain und Krirnten 378.

Priloga. 255

sledi Zakotnik Dismas, umrl 1793.1. Nabiral je narodne pesni,
njegov rokopis se je pa izgubil. Blizu v njegovi dobi se je po
naročilu barona Cojza pečal z narodnim pesništvom Val. Vodnik
in ga je v svojih poezijah tudi posnemal. Osnovalo seje na Dunaju
posebno društvo, ki si je postavilo nalogo, med avstrijskimi narodi
vzbuditi zanimanje za to stroko. Krivo je v Slovencih razumel
to misel Peter D a n j k o, kajti njegova knjiga: „Posvetne pesmi"
i. d. 1827. obsega umetne pesni, narejene ali zložene v ta namen,
pa malo narodnih ; isto velja o zbirki Matije A h a c 1 j a 1833, 1.
Prešernov prijatelj And. Smole, velikodušni mecen slovenski,
je drago plačeval ljudi, ki so se pečali s to stroko ; njegova zbirka
je zagledala beli dan v „Kranjski Čhelici'''-.

Smole, Prešern, A. Rudež, M. Kastelec, Mat. Ravnikar in
drugi so pomogli, da je Poljak Emil Korytko (1813. 1. por. v Lvovu,
umrl 1839. 1. v Ljubljani) mogel izdati „Slovenske pesmi kranjskiga
naroda, 1839- — 1844". Ta izdaja pa ne odgovarja znanstvenim za-
htevam, ki so se mogle uže takrat staviti takemu podjetju. Se le
St. Vraz je ubral pravo pot. Razven mož v tem oddelku nave-
denih so se trudili z nabiranjem narodnega blaga P. Hicinger,
D. Trstenjak, A. Zakelj, Matija Valjavec, Ivan Navratil in drugi,
ki so, deluje tudi v drugih strokah, opisani v drugih oddelkih.
Popolnosti pisatelj te knjige ni nameraval doseči, ker je to naloga
dr. Strekljeve knjige ; omenil je to tvarino v toliki meri,
v kolikor se mora po njegovem mnenju omeniti v slovstveni
zgodovini.

Zanimljivo je, da pravi v ,^Novicah" ]848. 1. nekdo iz Koro-
škega {„Slovenski besednik" str. 63) : »Nekaj prav poseb-
nega med Slovani je nekoliko let to, da so za-
čeli vse bolj spoštovati in ljubiti, kar je narod-
nega, to je slovanskega; to se kaže na plesih,
najljubši so jim plesi slovanski.« Potem opisuje
navade ob sv. treh kraljih, ob Sent-Jurju in ob kresu.

Celo v mestih niso prenehale stare navade, n. pr. Krakovčanje
v Ljubljani, »pravi slovenski korenjaki v duhu in postavi, polni
lepih domačih pesem« so zvečer pred tremi kralji s krasno raz-
svitljeno zvezdo hodili po mestu in peli koledo :

Bog obvaruj vam živino, Vaše kure in teleta,

Vaše krave, vaše voli. Vaše žene in dekleta

Vaše konje, vaše svinje, Miši in ščurke pa zlodej vzemi.

(„Novice" 1848, 63.)

256 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Anton Janež i č se je obrnil 1851. 1. do Slovencev proseč,
naj mu pošljejo slovenskih narodnih pesnij, če možno z napevi ;
Caf je gorko podpiral to prošnjo ter omenil, da je sam nabral
mnog-o narodnih pesmic in jih poslal Stanku Vrazu v Zagreb, h
krati je nagovarjal Janežiča, naj se obrne v Zagreb po Vrazovo
zapuščino.

Slovenci so takoj spoznali važnost tega predmeta ; zato so
tej tvarini odkazovali časniki odlično mesto.

O važnosti narodnega blaga: Drag. Dežman, Nov. 1849. —

Nov. 1857, 154, 167. — Gr. Krek, Zbirajte narodne pesmi, Nov. 1858, 244.

Neivoliko opazek o izdaji slovenskili narodnih pesmij, Listki IV. Ljubljana 1873,
96—140; tudi v podlistku Slov. Nar. 187.3; Zr. 1872. — Emleitung in die slav.
Literaturgeschichte II. izd. osobito v 11. delu. — Cena narodnih pesmic, N. 1858,
298. — Dr. Toman, Poberite ostanke, da konca ne vzamejo, Nov. 1858, 12. —
Fr. Vrhovski, Nekaj od narodnih pesmic slovenskih, Nov. 1858, 405. — J. Pajk,
O slovenskih narodnih pesmih, Q.imn. progr. gor. 1865. — Davorin Trstenjak, O
važnosti narodnih pripovedek in pesem za slovansko bajeslovje. Nov. 1868. 63. —
Mih. Žolgar, Slovensko narodno pesništvo, Gimn. progr. celjski 1873. — I. Kleln-
mayr, O slovenskih narodnih pesmih, S. 1876. 11. — x. Nabiratelji narodnega
blaga. S. 75, št. 52. (Ta sestavek je deloma samo prepis iz Sketove Čitanke za
V. in VI. razred srednjih šol).

O posameznih predmetih iz narodnega blaga: Vile »
Slovenija 1851, 18; Iv. Ogradi v Celjski Sloveniji. — I. T., Trap. pravljica o treh
sinih, Nov. 1856, 131. — Rogački v Slov. Glas. — A. Kos, Pravljica o zvonovih
cerkve sv. Donata na vrhu Donačke gore. N. 1857, 275 — V. Kurnik, Slovenski
pregovori, Koled. Moh. 1858. — L. Podgoriški, Šopek ugank iz novomeške okolice,
Koled. Moh. 1861. — Iz Domiceljeve zapuščine narodne pravljice: Peter, Pavel
in Jaka, N. 1856, 2-50. — V— oški. Pravljica o kovaču, N. 1856. — Fr. Pohorski,
O velikem Vouvelu, N. 1859, 78. - Iskrač, Trije bratje, N. 18.59, 347; 1861, 378.

— O Rojenicah: M. Ravnikar-Poženčan v Ilirski Dan. 1842, št. 10. — I. V.,
N. 1860, 54. — Lovro Stepišnik, N. 1864. — Peterlin, N. 1864, 178. — Trstenjak
v Glasniku 18.59, 5; Vesln. 1873, 1. — Valjavec, Glas. 1866, 151. - J. Vijanski,
N. 1857, 2.38. — J. Žurman, N- 1857, .333. — Ivan Zorko v Vencu, listu celovških
bogoslovcev, IX. tečaj 185H. — Cillier Chronik aus der k. k. Hofbibliothek, N. 1831.

— Krones, Die Freien von Sassek, 1883, II. 113. — Dr. J. Pajek, Črtice 204—206.

— A. S., Peter Klepec, N. 1860, 245. - J. Gomilšak, Volkodlak, N. 186.5, 84, 43.

— Wlesthaler, Volkodlak in vampir. Lj. Zv. 1883. 422 id. — Leveč in Rutar, Lj.
Zvon 1883, 791. — S(lemenik), Slovo neveste, N. 1859. — Domlcelj, Pregovori
iz Dolnje Kranjske, Slov. 18t)8. št. 39 — 60. — J. Levičnik, Šopek starih pesmic.
Slov. Več. 1862. — J. Vošnjak, Žlahtna gospa, Slov. Gi. 1865; Tri kaple Jezusove
krvi, Slov. Glas. 1865; Sv. Kristma Bes. 1869. — Ferdo Plohi, Dve narodni pesmi
iz Ormuža, Slov. Glas. 1868, 194. — i. Kovač in Ivan Naglic sta objavljala slov.
narod, pesmice v Besedniku. — A. Bezenšek, Stara baba gubo zanje. Besed. —
Reški, Neustra-^eni kraljevič (pravljica). Slov. 1878, 48—49. — B. Trnovec je v
raznih letnikih Slov. Glasnika objavljal legende iz Grgarja in iz okolice Sv. Gore

Priloga. 257

na Goriškem. — L. Baš, O ajdovsk.-m možu, Zr. 1872, 814. — Svetinski, Natančni
hlapec. Zr. 1875. 152. — P. Gros, Narodne pravljice, Zr. 1874. — J. Jarc, Kovač,
Koren, Narod, pravljica, Slov. N. 1879, 233. — P. Kolednica, narodna pesem iz
Volče na Tolminskem. (Mi smo štirje). Domov. 1869, 1. — I. Tomšič, Sv. Katarina,
Slov. Glas. 1867. — J. Barle, Narodne pesmice iz Metlike, Slov. Več. XXX. —
Šagra, narodna slika iz narodnega življenja v okolici goriški, Glasnik 1875, 5;
Dav. Trstenjak, o kolednikih, Steierm. Zeilschrift 1845, 104. — Dr. J. Pajek,
Črtice 69—70; Ptiči v slov. narod, pesmicah. — J. Pajek, Črtice 190—195;
Rožmarin v slov. narod, pesmicah. S. 1874, št. 35. — Narodno blago, objavljali
v Lj. Zv. 1884: Trinko, Obalovič, D. Nemanič, 6. Križnik. — Fonovski, Narodno
blago iz Tolminskega, Kr. 1882. — Mejač, Narodne pesmi iz Komende, Lj. Zv. 1890.

— J. Majciger, Niz biserjev iz narodne zakladnice. Kres 1883. — Praprotnik,
Pravljice o pričetku cerkve Marije Device v Puščavi in pri sv. Lovrencu, Popotnik 1883,
73, 91. — S. Rutar, Lj. Zv. 1883. — J. Freuensfeld, Narod, blago iz Štajerskega,
Kres 1884, 25-28; 141—144; 297-299; 346—350. — Gorenjec - Podgoričan,
Škratelj, nar. pripovedka belokranjska, Kr. 1882. 516 — 518. — i. Fonovski, Nar.
blago iz Tolminskega, Kr. 1882, 572. — Nar. blago iz Cerkljanskega (Čižmarjev
Tone). S. 1884, št. 8. — J. Kure: Trije bratje, nar. pripovedka iz Istre, Ed. 1885, 5.

— Narod, pripovedke iz spodnje Štajerske, Edin. 1883, 4 — 9, 10—11; 1884. 35;
1885, 30—40. — And. Kragelj, Nar. pripovedke iz tolminskih hribov, Lj. Zv. 1886,
226. — Dr. Fr. Oblak, Deset božjih zapovedij v pravljicah, S. 1887, 20. — Četrta
zapoved, S. 1888, 44, — J. Šašelj, Ivanjske pesmi iz Adlešič, Ljublj. Zv. 1887. —
J. Scheinigg, O nar. pesmah koroških Slovencev. Kr. 1885. — A. Fekonja, Stanko
Vraz, nabiratelja nar. pesmi, Kr. 1884. — M. Slekovec, Pravljice o copernicah,
Kr. 1885; O coprnicah, Slov. Bč. 1851, 122. — Rud. Reichel, Mitth. des hist. Ver.
fiir Steiermark XXVII. 122—135. - Dr. Putf, Marburg II, 115-119. — J. Tušek,
SI. Glas. 1863, 51; 1864, 51—170. — Ig. Orožen, Das Bisthum und die Diocese
Lavant: Decanat Leonhard. 194 — 204, steierm. Geschiehtsblatter III, 138—148.

— Sv. Peter v nar. pripovedki, SI. 1889, štev. 150. — Levin (Piščanec), nar. pri-
povedke iz kraške okolice, Edin. 1887, štev. 24—40. — K. Štrekelj, Zur AIexius-
Legende; zwei slov. Volkslieder, Arch. f. slav. Phil. 1888, 1889. — Dvoje pastirskih
nar. pesmic je zapisal J. Samprl v Vrazovi zapuščini I, 65. — A. Benigar, Pastirček,
slov. nar. pripovest, SI. Glas. 1866, 105. — Kako Kočevarji snubijo in ženitujejo,
Kr. 1886. — Janko B., Ženitvanjski običaji Belih Kranjcev, Ltp. Mat. Slov. 1889,
64—84. — J. Pajk, O noši staj. Slovencev, Zr. 1876, 73, 118. - Noša Slovencev
na Ogrskem, SI. Glas. 1863. — Jurij Ajlec (Aroski) je izdelal več slik, predstav-
Ijajočih noše slovenske, N. 1857, 250.

Stare slov. navade, koledovanja. O kolednikih, Dav. Trstenjak,
Steierm. Zeitschrift 1845. — Nov. 1849, 9. - Slov. običaji, Slov. Bč. II. 10—124.

— Ženitvanjske navade na Goriškem, N. 1854. — Mulec, Navade štajerskih Slo-
vencev pri ženitvanjih, N. 1856, 14, 24. — Vraže primorskih Slovencev, N. 1856,
368. — J. Bilo, Navade in šege Slovencev v Bistrici na Notranjskem, N. 1857,
239, 251. — Poletne šege pri Muri, N. 1857, 98. — Bunc, Ženitvanje na Krasu,
N. 1856, 26. — Božič pri ogrskih Slovencih, N. 1858, .397. - K. RipšI, Krstne navade
Slovencev okolo Celja, Slov. Gl. 1858. — J. Žurman, Narodne navade Slovencev na
Štajerskem, N. 1859, 20, 25. — Oswald Duller, Stare navade na Koroškem,
N. 1865, 19. — Vraže na Slovenskem, N. 1863, 313. — Narodne ženitvanjske

17

258 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

pesmi na Štajerskem, N. 1859, 78. — J. Jarc, Koledniki o božiču, SI. N. 1879, 96.

— Dr. J. Pajek, Praznoverske bajke in šege med štajerskimi Slovenci. Kr. 1882.

— A. Hudovernik, Vraže na Kranjskem, Kr. 1886. — K. Štrekelj, Zum Volksglauben,
dass die Erde auf einem Tische ruhe, Arch. fur slav. Fhil. XII. — V. Oblak,
Ein altes Zeugniss iiber ,Koleda' bei den Slovenen, Arch. fiir slav. Phil. XIII. —
L. Stepišnik, Ženilne ali svatbene navade in napitnice z godčevim katekizmom iz
sloven.-bistriške okolice na Štajerskem, Maribor 1884. 8°. 52. — Jos. Remec in
Obalovič, Ženitvanjski običaji na Gorenjskem in Hrvaškem, Ltp. Mat. SI. 1885,
94—116. — Piščanec, Črtice o navadah tržaških Slovencev, Edin. 1H84. — X.,
Božič pri Brežanih v Istri, Slov. 1873, 3. — Ženitvanje v Cerkljah, S. 1884, 9. -
J. Leban, Domače vraže, Edin. 1875, 5 — 6.

Str. 95 — 97: Andrej PraprotniJc. — Jos. Mam, Jez. XXIX. — ') Mam,
Op. cit. — =) L. 1853. - ') L. 1852 in 1853. — ") L. 1850.

^) Pesmi, cerkvene in druge. Zložil Andrej Pra-
protnik, učenik. V Ljubljani 1856. 8". 140. J. R. Milic.
•) Dan. 1856.

''I Svete pesmi za šolsko mladost. Nabral in na
svetlo dal A. Praprotnik. V Ljubljani 1864. 16". 140. — II. nat.
1869. — III. nat. 1873.

**) D a r e k pridni mladosti podelil Andrej Praprotnik, učenik.
Z nekterimi podobicami. Pervi zvezek. V Ljubljani 1861. 16".
113. Nat. in založil J. R. Milic. — II. nat. 1885. 16". 136. —
II. zv. V Ljubljani 1863. 16°. 134. Milic. — III. zv. 1864. 16". 135.

") Učiteljski Tovarš. List za šolo in dom. Urednik
Andrej Praprotnik. Tiskal in založil J. R. Milic.

^") a) Koledar Slovenski za navadno leto 1858. Izdal
A. Praprotnik. V Ljubljani. Nat. J. R. Milic. Zal. J. Giontini.
b-cl) Palček. Koledar za leto 1866. Dal Andrej Praprotnik. Na-
tisnil in založil Milic. Z istim naslovom še za leto 1867.
in 1868.
e) Učiteljski Koledar za navadno leto 1871.

*') Spisje za slovensko mladino. Spisal Andrej
Praprotnik, učenik. V Ljubljani 1852. Založil in ima na prodaj
M. Gerber, natisnil J. Blaznik.

'^) S 1 o v e n s k i S p i s o v n i k , svetovalec v vseh pisarskih
opravilih. Spisal Andrej Praprotnik. Izdala in založila Družba
sv. Mohora. V Celovcu 1879. 8". 372.

^"l a) Slovenski Abecednik za pervi razred ljudskih
šol. 1868 in nastopno leto.

Priloga. 259

h) S 1 o v e n s k o - n e m š k i Abecednik 1869, in

c^ Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavil

Andrej Praprotnik. nadučitelj in voditelj I. mestni petorazredni

deški šoli v Ljubljani.

d) Zgledi za pervence, ki se brati in pisati ob enem uče.

V Ljubljani 1856. 16".

e) Pervo in drugo Berilo za slo venske šo 1 e prišlo je
leta 1857. na svetlo na Dunaju v zalogi šolskih knjig in se
potem pomnoženo ponatisnilo večkrat.

f) Slovenska Slovnica za pervence. Spisal Andrej
Praprotnik, učitelj. V Ljubljani 1869. 8". 94. Založil pisatelj.
Natisnil Milic. — II. nat. 1870. 8". 93. - VI. nat. 1887. 8°. 118.

g) Prva nemška slovnica in prvo nemško berilo
za slovenske ljudske šole. Sestavili A. Praprotnik, A. Razinger
in A. Žumer. V Ljubljani 1888. 8". 142. Natisnil in založil
Ig. pl. Kleinmajer in Fed. Bamberg.

7>j Stenske table. Vse se je tiskalo v c. kr. založbi šolskih
knjig na Dunaju.
») Nov. 1849. — '») Nov. 1857. - 'O Slov. Bč. 1851.

*') Dr. L o v r o T o m a n. Zal. in izdala Matica Slovenska.

V Ljubljani 1876. 8^ 180.

Str. 98: Janez Brence. — ') A. Pintar: Slovo ranjcega g. J. Brenceta,
tadanjega kaplana na Bistrici, Dan. 1872, 228—229. — A. Pintar: Janez Brence,
nekdanji krški fajmošter. Dan. 1870. 274—344. — J. Mam, Jez. XXV, 54. — V dan
obletnice po ranjkem gosp. Jan. Brence-tu, fajmoštru krškemu, 27. aprila 1871,
Dan. 1871, 141. — Govorček za male o slovesnosti šolskega sklepa, D. 1872, 245.

Str. 98: Josip Levičnik. — J. Mam, Jez. XXIX. — ') O nedeljski šoli v
Gradu, v Gorjah, D. 1854. — O smrti učenika Demšerja, N. 1855, 109. — Zvezdica
za šolo priporoča krščanski pozdrav: Hvaljen bodi Jezus Kristus, Dan. 1855. —
') Šolski Prij. 1855, 62—293. — Šolarjem se mora nalagati na srce, da ne muce
živine, Slov. Prij. 1866. -- ') N. 1857, 143-167. — *) N. 1860, 367; N. 1861.15,
pozdravlja »Učit. Tovariša«. — ') N. 1861, 85. — Nikako ni bil zadovoljen s sklepi
učiteljskega shoda na Dunaju leta 1865., Tov. 1865. — O ločitvi šole od cerkve,
Učit. Tov. 1869, 160. — List iz Dunaja o gospodarskem učilu za učitelje na Dunaju,
Učit. Tov. 1869, 277. — O gospodarskem kurzu za učitelje na Dunaju, Učit. Tov. 1870,
6-384. — O Učit. Tov. 1870, 1871, 28-318. — ') Nov. 1864 in 1865. - ") Dan. 1856;
Nov. 1852. — ') Dan. 1862.

^") Mali slovenski pevec. Zbirka dvoglasnih šolskih
napevov ; zložil Josip Levičnik, učitelj v Železnikih, na svetlo
dal v spomin 11. aprila 1869. 1. zlate maše sv. Očeta Pija IX.

V Ljubljani. Natisnil Eger. 1869.

17*

260 Zgodovina slov. sllovstva. III. del.

") D. 1854, 101. — '") O šmarnicah v Št. Vidu, D. 1855. — ") D. 1856 ;
Drobt. 1856. Trikratno zdihovanje k Mariji, D. 1862, 64. — "j Istotako v Kole-
darčku družbe sv. Mohora 1. 1864. — Venček spleten in posvečen sv. Frančišku
Ksaverijanu. Drobt. 1865-1866; prim. D. 1868. - '') N. 1859, 230. - '^) 302, id.

— ") D. 1864, 256; Koled. Moh. 1865; D. 1868, 376. — Beseda o slovenskih
cerkvenih pesmih in napevih, D. 1862. — ") D. 1862.— ") D. 1871. — «') L. 1879.
>Glasi radosti o vrnitvi Nju c. kr. apost. Velič. Fran Josipa in Elizabete< za klavir
zložil J. Levičnik. 1857. — ") N. 1856. — Pridni Peter, ali zvestim služabnikom
se redko kdaj slabo godi. Šol. Prij. 1856. — ") N. 1862, 14—36. - ") N. Ib63.

— •*) N. 1868; >Ženitnina« ib. — -") N. 1871; pristavi: Dvojni sv. večer. —
") D. 1855, 209; predstojnika J. Pajka, N. 1857. — '') Vodn. Spom. - -") N. 1862.

— ") N. 1874, 109-119; Slrossmayerju, SI. 1875. — '») SI. Nar. 1878; Nov. 1881.
") Učit. Tov. 1881.

'^)V častilni spomin štiristoletnice slavne

ljubljanske škofije. Popisal Posebej natisnil in

založil Jožef Blaznik v Ljubljani. 1863. 8». 61.

Str. 99—100: Matej Močnik. — J. Marn, Jez. XXIV. — Učit. Tov. 1891.

— J. Lavrenčič, Zgod. Cerkljanske fare, 144. — ») Učit. Tov. 1861; v Dan. 1861
je priporočal škofa J. M. Vitmana nauke o šoli, šolski učenosti, o šolarski maši id.

— '') Učit. Tov. 1862; dostavi: »Frobel in njegovo delo«, SI. 1882. — ') Učit.
Tov. 1864. — ■'-°) Učit. Tov. 1865. — ') Učit. Tov. 1866 — ') Učit. Tov. 1869. -
*) Učit. Tov. 1868. — ") Izveslje I. mestne deške šole pri sv. Jakobu v Ljubljani 1865.

— '") Izvestje 1.1868; Učit. Tov. 1881. — ") Podučevanje v ljudski šoli naj bo
v krščanskem duhu. Učit. Tov. 1862. — O jezuvitih. Učit. Tov. 1862, 85-119. -
Učit. Tov. 1866. — Kalolška cerkev — skala Kristusova 1866. — Razprave in
odprave — za kalolško politično društvo 1869. — O liberalizmu in liberalnih
društvih govoril v Katoliški Besednici 1871, 192—202; 1873, 1874 id. — Katolško
slovstvo pa časnike podpirali je dolžnost katoličana, T. 1866.

") Molitev velik pripomoček k zveličanju.
Spisal sv. Alfonz Liguori. Slovenski izdal dr. A. Jarc. V Ljub-
ljani 1888. 16". 174.

") L. 1869. je Praprotniku pomagal sestavljati nemški del v Abecedniku
slovensko'-nemškem ; 1. 1874. je sestavil

Imenik šolskih oblastij, šol in učiteljev po
Slovenskem. Tečaj II. 8". 143. Milic.

'*) L. 1870, 3—284; 1872. — Zemljepisje in zgodovina v ljudski šoli. 1881.
») Učit. Tov. 1881. - '•) 1881. — ") SI. 1885, 201.
Op. Ad 13. dostavi:

Zemljepisna začetnica. Spisal M. Močnik. V Ljub-
ljani 1869. 8". 194.

Str. 100: Henrik Freijer. — J. Marn, Jez. XXV.

') Spezial-Karte dcs llerzocrthums Krain —
ali obras kranfke dcshcle, zofarfkimu kraljeviinu Volizhaftvu

Priloga. 261

Ferdinandu Pervimu, nafhimu prefvetlimu zefarju kralju
vogerfke in zhefke deshele id. id., vfim fpofhtovanjem in
popolnama ponishnoftjo pofvezhen in na fvetlobo dan od
Henrika Frajerja, magistra apotekarije in varha museuma v
Lublani.

^1 Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschaften
und Schlossnamen des HerzogthumsKrainin
deutscher und krainerischer Sprache . . . als Commentar zur
Spezial karte. Von Heinrich Freyer. Laibach 1846. 8". 159.
J. Blasnik.

Peter Kozler.

Str. 101— 102: J. Marn. Jez. XXV. - Fr. Leveč, Sl.Nar.l879, št. 92— 94.

— ') Nov. 1848. — ') Nov. 1848, str. 159—160. — ^) Slov. 1848., 1. 27, dostavi:
»Domorodne misli«, Slov. 1848, 1. 38, 47, 48. — Nekoliko trenutkov pri Jelačiču
banu, Slov. 1. 41, kjer pripoveduje, kako prijazno je sprejel Jelačič slovensko
deputacijo (dr. Miklošiča, Dolenjca, Kozlerja id.).

*) Das Programm derLinken des o ester r e ichi-
schen Reichstages mit Riicksicht auf Slovenisch- und
Italienisch- Oesterreich. Von P. Kozler. Wien. Mechitaristen-
Buchdruckerei. 1849.

'"] Kratek slovenski Zemljepis in Pregled
politične in pravosodne razdelitve Ilirskega
kraljestva in Štajerskega vojvodstva s pridanim
slovenskim in nemškim Imenikom mest. trgov, krajev i. t. d.
Na svetlo dal P. Kozler. Na Dunaju 1854. 8". XXIV. 1—56.
Nat. L. Sommer.

^) Zemljo vid Slovenske dežele in pokrajin.
Izdelal in na svetlo dal Peter Kozler, Na Dunaju. 1864. Risal
A. Knorr. Tiskom Jermenskega samostana. 8". 31. — Za prilogo
je izšel: Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v
Zemljevidu Slovenske dežele. Na svetlo dal in založil Peter
Kozler. Na Dunaju. 1864. 8". 31. Tiskom Jermenskega samo-
stana.

Str. 103: Lovro Pintar. — Žan, Spomini na izvrstnega sadjerejea Lovra
Pintarja, N. 1878. — J Marn, Jez. XXV. - >) Slov. 1848. - ') Ibid. — 'j Slov. 1849.

— •») Slov. 1849. — ') Nov. 1851; pristavi: »Ruske narodne igre«, Lj. Cas. 1850.

— ") Slov. cerk. č. 1848. — ') Slov. 1848, št. 47-48. — ') Slov. 1851, št. 10. —
') Dan. 1867, 246. — '"j Dan. 1868. — ") Nov. 1857. — ") Nov. 1870.

262 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Str. 104: Dr. Ethin Henrih Costa. — Nov. 1875, št. o. — SI. 1875. št. 13.

— SI. Nar. 1875, št. 25. — Fr. Levstik, SI. Nar. 1875, št. 34. — Jos. Cimperman,
Spomini na dr. H. E. Gosto, Nov. 1876, 28—30.

Vilj. Ur bas. Dr. H. Et. Costa. Zal. in izd. Matica Slo-
venska. Ljubljana. 1877. 8". 126.

') Hitri Slovenec. Schneller Slovene. Ohne Lehrer in
24 Lectionen . . . von Janez Cbelarski. 1851. Gratz. Lucle\vigh.

') Vodnikov Spomenik. Vodnik-Album. Na svetlo dal
Dr. Et. H. Costa. V Ljubljani. 4". XI. 268. MDCCCLIX.

') Postonjskajama. Popisal Dr. E. H. Costa. V Ljub-
ljani. 1863. 8". 48. Založil J. Giontini. Natisnil J. Blaznik.
■■) Nov. 1864. - ') Ltp. Mat. SI. 1869.

*) Sporočilo o triletnem oskrbovanju mestnih
opravil v Ljubljani od junija 1864. do maja 1867. V Ljub-
ljani. 1867. 8"! 2L

Str. 104: Franjo Bradaška. — J. Marn, Jez. XXX.

*) Sravnajuči zemljepis za više razrede
srednjih uciona. Napisao Franjo Bradaška, profesor na
velikoj gimnaziji u Zagrebu. 1867. Zagreb.

Str. 104: Karol Melzer. - SI. 1878, št. 29, 31. — J. Marn, Jez. XXV.

Str. 105: Jernej Lenček. — J. Marn, Jez. .XXV. — L. Žvab, Lj. Zv. 1886,
187. — ') Nov. 1850, 196—198.

') »Slovenski Romar.« Koledar v poduk in kratek
čas za navadno leto 1857. I. tečaj. V Ljubljani. 8". XXXVI.
81.4-12. Založil J. Giontini. Natisnil J. Milic. — II. tečaj. 8".
VIII. 170.

") Ve rzeichniss Ulterer slovenisch gedruckter
AVerke als Bcitrag zur Verfassung einer vollstiindigen slo-
venischen Bibliographie. Mittheilungen des hist. Vereins fur
Krain 1857.

Str. 105: Dr. Vinko Fcreri Klnn. — Nov. 1875, 246. - SI. 1875, št. 85.

— J. Marn, Jez. XXV.

') Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu
velikega vikarja srednje Afrike, Dra. Ignacija Knobleharja,
zdelal in posloveniti dal Dr. \^ l'\ Klun. Cisti dohodek je v
podporo misijonarjev v Afriki namenjen. V Ljubljani. 1850.
8". 46. Natisnila Kloinmayr in Bamberg.

Priloga. 263

^ Mittheilungen des hist. Vereins fiir Krain od 1.1851. do 1857.; v teh je
objavljal »Beitriige zur Literaturgeschichte von Krain.« — Archiv fiir die Landes-
geschichte von Krain, Heft I — III. 1852 — 1854. — Diplomatarium Carniolicuiu
1855; pisal je o domačih zadevah v „Illi/r. Blatt" in „Bldtter von Krain.^ —
') Oesterr. Revue 1864. Bč. — O njegovih nemških knjigah, J. Marn, 1. c.

Str. 105 : Andrej Švegel. — Jos. Marn, Jez. XXVIII. — ') Nov. 1850. —
-) Nov. 1851, 33. - 3) Nov. 1851, 48 — 49. — ^) Nov. 1851, 111. - 'j Naprej
1868, 13.

Str. 105: Luka DoUnar. - Podratitovski v Dan. 1862, št. 11. - Dan. 1863,
št. 23. — J. Marn, Jez. XXin.

^) a) Zlagal je v prvi vrsti cerkvene pesni, n. pr. Pesem
od Svetiga leta 182 6. Zložil Luka Dolinar. 8". '/j pole.

— 6jPesme v'Nedele celiga leta, zložil L. D. V Ljub-
ljani. Natisnil J. Sassenberg. 1829. 8". 184 — c) Pes me v'
Godove inPraznike celiga leta. Zložil L. D. V Ljub-
ljani. Nat. J. Blaznik, na prodaj per J. Klemenzu, bukvovezu.
1833. 8". VI. 250. II. nat. 1862. — rZ; P e sme o d Far nih
Pomočnikov ali Patronov v Ljubljanski škofiji.
Zložil L. Dolinar. V Ljubljani. J. Blaznik. 1839. 8". VI. 307.

— e) Perstavik. Pesme od Svetnikov in od Svetnic, v'
Ljubljanski škofiji samo v poddružnicah češenih. Zložil L. D.
V Ljubljani. Blaznik. 1841. 8°. 109.

-) Dan. 1850, št. 40. - ') Dan. 1852, št. 49.

Luka Jeran.

Str. 105-110: J. Marn, Jez. XXVII. (Svitoslav in Danica.) — J. Bile:
Prečastitemu Monsignoru Luki Jeranu, novemu korarju ljubljanske stolne cerkve,
Nov. 1882. — •) „Zimske misli". Nov. 1844. 28. — ^Spomladanske misli", 80. —
, Poletne mish", 132. — -) „Moji mili domovini" (iz hrv.). — Žalovanje starega
očeta (iz češč.). — ') Nov. 1845. Hvala Bogu za ohranitev cesarja, Dan. 1853. —
") Dan. 1869, 114; Sv. Očetu Papežu Piju IX. za obletnico njih kronanja 208. -
=) Dan. 1871, 197. — «) Dan. 1876, 76. — ') Dan. 1878. - ') Nov. 1845, 48. —
') Dan. 1881, 137. - '») Dan. 1854. — ") Dan. 1884. 25. - '=) Dan. 1851, 9. -
") Nov. 1844, 108. — ") Nov. 1847, 88. — '^) Dan. 1862. — '') Slov. cerkv. čas.
1848. - '') Dan. 1858. — '*) Dan. 1884.

") a) Jezusa in Marije dvoje najsvetejših src.
MoHtvene bukve za vse, ki Jezusovo in Marijino serce po-
božno častijo in zlasti za brate in sestre teh neomadeže^anih
Sere. Spisala po najboljših izverkih L. Jeran in A. Zamejc.
S 3 podobami. V Ljubljani 18 50. 12"^. 437. Giontini. —
II. nat. 1852. — III. 1855. — IV. 1862. — V. 12". 528.

264 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

b) Serce Marije, prečiste Device. Bratam in se-
stram Marijinega presv. Serca, z ozirom na podružnico te bra-
tovščine pri sv. Petru v Ljubljani. Spisal L. Jeran v Ljubljani.
1854. 8°. 234. Gerber. — II. nat. 1859. 8". 328. — III. nat.
1873. 330.

c) Mariin Mesec, ali Cvetlice Marije Device za
vsaki dan mesca majnika. Spisal L. Jeran. duhoven ljubljanske
škofije. V Ljubljani 1859. 8". 336. Gerber. I.

^") Smarnice naše visoke nebeške Kraljice, ne-
omadeževane Marije Device. Spisal L. Jeran. V Ljubljani
1861.. 12". 384. Gerber. Knjiga iz življenja svetnikov II.

Smarnice idr. Tretji letnik. Spisal, založil in na
svitlo dal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani
1863. 12". 296. Natisnil J. Blaznik. III.

Smarnice Marije Device. Četrti letnik. Spisal
L. Jeran. V Ljubljani 1865. 12". 376. Nat. J. Blaznik.

Smarnice Marije Device. Peti letnik. Spisal L. Jeran,
duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1870. 8". 284. Na-
tisnil J. Blasnik.

Smarnice idr. Šesti letnik. Spisal L. Jeran. V Ljubljani
1872. 8". 364. Ničman, Blaznik VI.

Smarnice idr. Sedmi letnik. Spisal in na svitlo dal
L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1878. 12".
255. Gerber. Blaznik VII.

-') Nov. 1848, 146. — ") Dan. 1879. — ") Nov. 1844, 48. — ") Nov. 1844,
75. - ") Zlati Vek 1863, .59-73. - ") Nov. 1849, 154. — Daa. 1873. 205;
pristavi: >Slovaci ali Slovenci na Ogerskemc, Nov. 1849, 45. — '') Dan 1852. —
") Dan. 1851, 36; pristavi >Sv. Mihael vkup kliče žolsko mladino.« — ") Dan.
1861, 85. - '") Dan. 1860. 108. — ") Dan. 1869, 200. — ") Dan. 1864, 32. -
") Dan. 1869. (Pogovor na smrtni postelji.)

^*) Cerkveni govornik slovenskega duhovstva
za vse nedelje in zapovedane praznike skozi leto V Ljub-
ljani 1856; objavil tudi sam: Postne pridige. Po svetem
Alfonsu Ligvorji in po drugih izvirkih poleg žalostnega rožen-
kranca, spisal L. Jeran. V Ljubljani 1861. 8". 56. Nat. J. Blaznik.

Slovenska abeced niča za otroke. V stari in novi
pisavi. Spisal in na svitlo dal L. Jeran. V Ljul)ljani 1851.
8". - II. 1852. — III. 1857.

Priloga. 265

Zgodbe svetega pisma starega in novega za-
kona ob kratkim za mladost in slehernemu v poduk in spod-
budovanje. V Terstu 1850. 8". 318. Vladarska tiskarnica.

Sveti Juri, serčni vojšak. Serčnim slovenskim mla-
deničem napisal L.Jeran. V Ljubljani 1851. 12". 59. — II. 1857.

Mladenček Dominik Savio, gojenec v vstavu sve-
tega Frančiška Salezija v Torinu. V laškem jeziku spisal
1806 duhoven Janez Bosko, vodnik tega vstava. Slovensko
uravnal L. Jeran. Založila katoliška družba za Kranjsko.

V Ljubljani 1870—71 v 4 zvezkih, S*'. 112. Eger.

Rože in koprive za šolo in dom. I. zv. Na svitlo
daje Svitoslav. V korist dijaški kuhinji. V Ljubljani 1882.
16". 31.

^^) Keršanski junak ali molitvene bukvice za slo-
venske vojake, in sploh za katoliške mladenče. Spisal L. Jeran.
1852. 12°. 216. — II. 1886.

Angelska služba za mladeniče (k sv. maši streči),
L. Jeran. V Ljubljani 1861. 16°.
3*) Dan. 1883, 135. - ") Dan. 1883, 343-344.
^') Njegovi ostali molitveniki so :

Terplj en je pravičnega in pokora grešnika z
nekaterimi večnimi resnicami v zgledih in pergodbah. V Ljub-
ljani 1848. 8°. 82. Giontini. — Lilija v Božjim vertu ali
deviški stan, njegova lepota in pomočki ga ohraniti. Po
spisih sv. Alfonza Liguorskega. S podobo. Na svetlo dala
L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani 1851. 8°. 75. — II. 1852.

— III. 1856. — IV. 1880. 8°. 220. — Stezica v nebesa.
Bukvice pridnim otrokam namesto podobic. Na svitlo dala
L.Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani 1852. — II. Stezica v
nebeško domačijo z lepo podobo sv. Alojzija. 1853. —
III. 1883. — Večni mesec za žive in mrtve. Spisal L.Jeran.

V Ljubljani 1860. 12°. 61. — II. 1863, predelan po Dorinu:
E\viger Monat. — Sv. Križe v pot; zlasti za duše v vicah,
popravil in na svetlo dal L. Jeran. V Ljubljani 1861. 8°. 51.

— Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!
Kratek molitvenik za vse stanove, posebno za šolsko mladino.
Zbral in spisal L. Jeran. V Ljubljani 1868. 8°. 348. Zal. Gerber.

— Kratek pouk od višnjevega škapulirja na čast

266 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

brezmadežne Device z zapisnikom odpustkov. Posnel iz
bukvic reda Teatinskega v Parizu poterjenih in založil za
bratovščine L. Jeran. V Ljubljani 1868. 8". 23. — Po tovanje
vSveto deželo, vE^ipt, Fenicijo, Sirijo, na Libanon, v Cari-
grad in druge kraje. Obhodil in popisal L. Jeran. Ponatis iz
Zgod. Danice. V Ljubljani 1872. 8". 424. Založil pisatelj.
Natisnil J. Blaznik. Na prodaj pri M. Gerberju.

Jurij Vole.
Str. 111 : J. Mam, Jez. XXIV. - Fr. Leveč, Lj. Zv. 1885.

*) Stoletna Pratika . . . . Poleg nemškiga. Druziga
natisa. Vsa popravljena in pomnožena. V Ljubljani 1847. 8".
242. Blaznik. Kot prevoditelj je podpisan Jurij Vole. III. nat.
1860. 8". 264. Milic. Kremžer. — IV. nat. 1880. 8". 256. Zal.
H. Ničman. Tisk J. Krajec v Novem Mestu.

') Pridige ob posebnih priložnostih, ki jih je
imel Jurij Vole, duhovni vladnik v Ljubljanski knezo-škofijski
duhovšnici. V Ljubljani 1848. 8". 94. Nat. Eger.

*) Mir vam bodi. Molitvene bukve, v katerih se naj-
dejo šestere svete maše in druge molitve za vse potrebe
našiga življenja, litanije in pesmi, tudi pasijon ali terpljenje
naš. G. J. Kr. s svetim križevim potom. 1850. 12". 418 str.
II. natis pomnožil J. Vole. V Ljubljani 1852. 12^ 431.
J. Klemene.

Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem
poleg nemškega od apostoljskega Sedeža poterjenega sv. pisma,
ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil Dr. Jožef Franc
Allioli. Natisnjeno po povelji preč. Kneza G. G. Antona
Alojzija, Ljubljanskega škofa. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik,
Zv. I. 1857. 8". XVI. 448. — II. 1857. 595. — III. 1858. 627.
— IV. 1859. 869. — V. 1856. 460. — VI. 495. Kazalo, be-
rilo itd. I. VIII.

Str. 111: p. riacid Javortiik. — Nov. 1864, 430. — A. Janežič, SI. Glas. XI.
J. Mam, Jez. XVII, XXiV.

a) Sest Ne del pobožnosti v čast svetiga Alojza od
Gonzaga. Svetiga Alojza živlenjc, premišlovanje nja živlenja,
litonije ino pesem. Molitva juterna, večerna, masna, za spoved
in za sveto obhajilo. Po nemško spi.>*al Dr. Alois Schlor, po-

Priloga. 267

slovenil P. Placidus Javornik. Treki natis. Z dopušenjem
visoke časti vrednešega gnadlivega firšta gospoda Romana
sekovskega škola. V Gradci 1849. 12". 66 str. Jos. Sisola,
4. 1. 1864. 12". 96. V Gradci.

h) Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in raz-
ložil P. Placid Javornik, benediktinar, c. kr. učenik sv. pisma
st. z. in iztočnih jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovci.

V Ljubljani. Nat. J. Blaznik. Predgovor. Uvod. XXX. I. Mo-
zesove bukve. 1848. 8". 520. — II. Mozesove bukve. Izdalo
društvo sv. Mohora 1854. 8". 104. — III. Mozesove bukve. 1854.
S". 76.

Str. 112: Dr. Simon Klančnilc. - Dr. Bleiweis, Nov. 1844, št. 2. —
Rozman, Drobt. 1852. — J. Marn, Jez. XIX.

Sv. pismo stare zaveze (okrajšano). I. Del. Petere
Mojzesove bukve. V Ljubljani. Blaznik 1840. 8". 1—225. —
II. Del. 1841, 1—206 str. — III. Del. 1841. 207—348 str.
Na svetlo dal Dr. Simon Klančnik, c. kr. učenik desete
šole.

Napeljevanj e k pobožnimu življenju in lepima
zadržanju. Iz nemškega prestavljeno ... V Ljubljani.
Natisnil, založil in na prodaj ima J. Blaznik 1840. 8". 180.

Bilje in černa maša. V Ljubljani. Blaznik. 1840.
12". 91. — Premišljevanje in molitve za bolnike.

V Ljubljani. Blaznik. 1841. 8". 361.
Spisal je tudi v nemškem jeziku:

Mildherzigkeit gegen Thiere. Innsbruck 1843. 8".
45. — Knjiga je imela toliko tiskarskih pogreškov, da ni
bila za nobeno rabo.

Str. 112: Jožef Virk. - Prihovski v SI. 1880, št. 6. - D. Trstenjak, SI.
N. 1880, št. 6. — Rok Merčon : Čertice v spomin preblagemu nepozabljivemu
slovenskemu pesniku Jožefu Virku. Dan. 1880, str. 37 — 95. — Fr. Leveč,
Ljubljana. Zv. 1882. — J. Marn, Jez. XXV. — J. S. v SI. Gosp. XIV. - J. Voh,
J. Virku v spomm. v SI. Gosp. XIV. — ') Dan. 1856. — ■) Dan. 1857. — ') Dan.
1860. — ■•) Dan. 1867. - ') Dan, 1872. — ") Bes. 1870. — ') Dan. 1868. —
•) Nov. 1848, 167.

Janez Krisostom Pogačar.

Str. 113: Dan. 1875, 219-20. - J. Marn, SI. 1875 št. 79, 1884 št. 21 do
22. - A. 2logar, Kr. 1884, 157-209. - Lj. Zv. 1884, 128. — Ed. 1884, št. 16.
— Svetilko, Koled. Moh. 1885, 31-49. - Slovan 1885, 1. 17, 36. - J. Marn,

268 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Jez. XXIV. 46—47. — Slavospev Pogačarju J. Bile in Jos. Cimperman, SI. 1875,
104; Slov. N. 1875. 79. — V spomin dr. Janeza Krizostoma Pogačarja je izšla
krasna črno obrobljena podoba križanega Vzveličarja v lesorezu. Podoba ima
na treh straneh življenjepis Pogačarjev in izreke sv. pisma.

*) Pridige. Govoril Janez Zlatoust Pogačar. doktor
bogoslovja, korar stolne cerkve in predsednik knezoškofijske
zakonske sodnije. V Ljubljani. Tiskal J. Milic. 1864. 8*-. 424.
Založil dr. J. Zl. P.

V nemškem jeziku spisal je knjižico ;

Zur Congruaregulirung. 1874.

Str. 114: Anton Namre. - *) Dan. 1863, 118. - =) Dan. 1863, 81; Hvala
čistosti, Dan. 1865, 183; Slava Mariji. — ') Dan. 1863, 81. — ') Dan. 1872,
89. — ') Dan. 1863, 25. - ') Dan. 1871, 11. - ") Dan. 1875, 396-422. Pri-
stavi: Vesela pevka, Dan. 1867, 282. — ') Dan. 73.

Str. 114: Janez Globočnik. — Dan. 1877. 404; S. št. 51. — J. Mam,
Jez. XXV.

Nova cvetlica v duhovnem vrtu ali Življenje
svetih mu(!5encev Oglejskih Kocijana. Kancija, Kocijanile in
Prota z raznimi molitvami, na svitlo dal Janez Globočnik,
kn. nadškofijski tajnik, skrivni kaplan sv. Očeta Pija IX.
S štirimi podobami. V Gorici 1871. 8". 295.

Le sette Basiliche d i Roma. Operetta raccolta da
Giov. N. And. Globočnik segr. del Pr. Arciv. die Gorizia.
Venezia. 1877. 8". 300.

Str. 114: Matevž Frelih. J. Mam. Jez. XXX. - ') Dan. 1851. — ') Dan.
1850. — ») Dan. 1858.

*) Venček za vezilne darila ali vošilne pesmice, o
godovih, novem letu, in druzih priložnostih z nekaterimi
spominskimi listiki in grobnimi napisi. V Ljubljani. 1854. 8".
58. Natisnil Milic. Založil J. Giontiiii. — Tretji natis 1886.

O tej knjižici glej Nov. 1854, 75 in Dan. 1854. 47. — ') Nov. 1856, 1863,
1869, 1870.

®) Narlepši dan ali uredno praznovanje perviga sve-
tiga obhajila, kateremu .so pridejane molitvice pri sv. maši
in drugih posebnih priložnostih. Spisal Matevž Frelih. bogo-
slovec v Ljubljanski duhovšnici. V Ljubljani 1854. 16". 256.
— V. nat. 1882.

P e r v e in n a j p o t r e b n i .š i resnice sv. k e r š a n s k e
katoliške vere za narnianjši učence. Iz Hatisbonskega

Priloga. 269

katekizma poslovenil M Frelih. V Ljubljani 1854. 8". Natisnil
Milic. Založil J. Giontini.

') D. 1848, 1849. — ") D. 1862, 214. - ») Slov. cerkv. čas. 1848, —
>") N. 1850, 157.

Str. 115: Janez Volčič. Dan. 1888, 106—124. — Fl. Hrovat, Zgodovina
Smarjiške fare. - J. Leban. Lj. Zv. 1888, 248. — J. Marn, Jez. XXVIII.

Po vzgledu Baraginem, Trstenjakovem in Stojanovem je
spisal :

Nove Šmarnice, Mariji prečisti Devici darovane.
Nabral J. Volčič. 1860. 12«. 190. - II. nat. 1867.

Šmarnice naše IjubeGospepresvetegaSerca.
Spisal J. Volčič, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem
krškega knezoškofa. Natisnila družba sv. Mohora. V Celovcu
1879. 8". 333.

Marija Zgodna Danica, mati milosti Božje. Mari-
jinim časti vcem, po 18. natisu iz nemškega. Z dovoljenjem
preč. Ljubljanskega knezoškofa. V Ljubljani. Založil Gerber.
Tisk Blaznik 1882. 8". 717.

Življenje preblažene Device Marije in njenega
prečistega ženina svetega Jožefa. Popisal J. Volčič. Izdala
družba sv. Mohora. V Celovci 1882. 8". 144.
Dobro urejeno je:

Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka,
ki ga je jel spisovati župnik Janez Škofic, dovršil pa po raznih
spisih J. Volčič.

') Ura moliti Jezusa. Spisal J. Volčič. VI. nat. V Ljub-
ljani 1879, 12°. 63.

Zlata šola vsakemu kristjanu potrebna. Bukve polne
lepih naukov in molitev. Spisal J. Volčič. Z dovoljenjem
Ljubljanskega knezoškofa. V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač.
1879. 12". 560.

Vijolice bratom in sestram družbe vednega češčenja
sv. Jožefa. Nabral J. Volčič. V Ljubljani. Tisk R. Milic 1881.
16". 572.

Stopnje k popolni ljubezni Božji. Masne in obhajilne
molitve. Nabral J Volčič. Tisk Krajec v Novem Mestu. Za-
ložil Gerber. V Ljubljani 1882. 8". 656.

270 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Žganju vojsko, slovo! Škodljivost žganja v povestih
in pogovorih. Zbral in na svitlo dal duhoven Ljubljanske ško-
fije. V Ljubljani 1853. 8«. 132.

Domači zdravnik. Kratek navod si zdravje vterditi in
življenje podaljšati. Spisal J. Volčič. Izdala in založila družba
sv. Mohora. V Celovci 1874.
Naposled imamo še omeniti :

Zgodovina Šmarješke fare. V spomin svojim fara-
nom spisal J. Volčič. Rudolfovo. Tiskal J. Krajec 1887. 8". 116.
Str. 115: Andrej Čebašek. — J. Mam, Jez. XXVn.

Sveta Vojska v svetem letu za vesoljni cerkveni zbor.
V Ljubljani 1869. 8". 127.

Zlatomašnik Sveti Oče Pij IX. Gertice o njihovem
življenju, delovanju in značaju. Na svitlo dala in založila
katoliška družba na Kranjskem. V Ljubljani 1869. 8". 50.
Eger. — Pristavi: Papeževa nezmotljivost, kratko po-
jasnena vernim Slovencem v poduk. Zal. in na svitlo dala
katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani. 1870. 8". 60. Eger.

str. 115: Matija Hočevar. - J. Mam, Jez. XXVII.

Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za
šolsko mladost. Na Dunaji 1858. 8". 331. V založbi šolskih
bukev. Stara zaveza obsega deset oddelkov str. 5 — 159, nova
šest oddelkov str. 160 — 322, potem sledi dejanje aposteljnov
in začetek sv. vere.

Sveto pismo stare in nove zaveze z razla-
ganjem .... Iz Vulgate .... Dr. Allioli. Poslovenjeno v
Ljubljani I. 1856-59 (Wolf— Vole).

Med sodelovalci se navaja tudi Matija Hočevar, ki je poslo-
venil in priredil I. Bukve Kraljev, bukve Pripovesti ali Pregovorov
in Modrosti.

Str. 115 : Andrej Zamejie. — J. Marn, Jez. XXVII.

Jezusa in Marije dvoje najsvetejših Sere.
Molitvene bukve za vse, ki Jezusovo in Mariino serce pobožno
častijo in zlasti za brate in sestre teh neomadežanih Sere.
Spisala po najboljših izvcrkih L. Ji-ran in A. Zamejc. S tremi
podobami. V Ljubljani 1850. 12". 437. diontini. — V. natis
1875. 12". 528.

Priloga. 271

Lilija v Božjim vertu ali deviški stan, njegova
lepota in pomoč'ki ga ohraniti. Po spisih sv. Alfonsa Liguor-
skiga. S podobo. Na svetlo dala L, Jeran in A. Zamejc. V
Ljubljani. 1851. 8". 75. — IV. 1880. 8". 222. — V. 1889. 8". 251.

Stezica v nebesa. Bukvice pridnim otrokam namesto
podobic. Na svitlo dala L. Jeran in A. Zamejc. V Ljubljani.
1852. — IV. 1892.

D u š n a H r a n a za katolške deržine ali keršanski nauk
in življenje svetnikov s podobami. V Ljubljani 1864. 4". 44.
Po Mehlerju spisal A. Zamejc. Do 1. 1869. izšlo je deset
zvezkov. 420 str. Nat. J. R. Milic, zal. J. Giontini.

Nar lepši čednost in nargerši pregreha.
Po nemški spisal dr. J. Zvverger ; poslovenila mašnika ljub-
ljanske škofije A. Zamejc in K. Klun. Založil in na svitlo dal
J. Zupan. Tisk Blaznikovih naslednikov. V Ljubljani 1897,
8". VII. 355.

Poslovenil je Svetega Pisma: )> Dvoje bukve Maka-
bejcov IV. 759 — 869. Evangelij sv. Marka in sv. Lukeža V.
136 — 163. List sv. Jakoba aposteljna VI. 358 — 372 , List
sv. Juda aposteljna VI. 417 — 420.

Kratki Katekizem v prašanjih in odgovorih za
ljudske šole ljubljanske škofije. V Ljubljani 1882. 8°. 96.
Nat. J. Blaznik.

Veliki Katekizem za ljudske šole. (IV. razred).
Na Dunaji 1861. Večkrat natisnjen, n. pr. 1. 1882. 8". 216.
V C. kr. zalogi šolskih bukev. Nat. K. Gorišek.

Berila ali listi in Evangeliiv nedelje in praz-
nike in imenitniše godove celega leta z navadnimi molitvami
pri očitni službi Božji. Z dovoljenjem preč. in mil. g. Jerneja,
kneza in škofa. V Ljubljani 1870. 8^ 706. Nat. J. R. Mihe.
Založil M. Gerber.

Nove kuharske bukve ali nauk nar boljši inu nar
imenitniši jedila perpraviti. Z 200 jedilnimi listki. V Ljubljani
1850. — II. natis v Ljubljani 1861. 8". 332. Nat. in založil
J. Blaznik.

Str. 116: Dr. Leon Vončina. — Janez Volčič: Solzica na grob preblagega
součenca dr. Leona Vončine D. 1874, 367. — Resnicoljub: Na grobu dr. Vončine
SI. 1874, 132. — J. Marn Jez. XVII.

272 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Friderik Baraga, prvi kranjski apostoljski misijonar
in škof med Indijani v Ameriki. Spisal dr. Leon Vončina,
profesor bogoslovja v Ljubljani. Nat. Blaznik 1869. 8". 198.

Str. 116: Anton Lesar. — Nov. 1873, 297. — Dan. 1873. — Ltp. Mat.
Slov. 1874. — J. Marn, Jez. XXV.

') K a t e k i Z e m ali keršanski katolški nauk. Spisal za
spodnje gimnazije in niže realke in sploh odrašeno mladost.
V Ljubljani 1862. 8°. 130. Založil Ničman.

^) Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze.
Za katolške ljudi. S 112 podobščinami in 1 zemljevidom.
Po nemškem izvirniku dr. J. Schusterja. Na Dunaju 1863.
1867. 1879. 262.

^) L i t u r g i k a ali sveti obredi pri vnanji službi božji.
Za gimnazijalno, realno in sploh odraslo mladost. V Bernu
1863. 8". I. 133. II. 100. Tiskal in založil \Viniker. — II. po-
pravljeni natis 1881. 8". 194. Kleinmavr in Bamberg.

*) Zgodbe sv. katolške cerkve. V Celovci. 1863.
8". 107. Izdala družba sv.Mohora. — III. popravljeni natis 1887.
8°. 110.

^1 Jezus Kristus devicam svojim nevestam na
serce govori. V Celovcu 1864. Družba sv. Mohora.

®) Prilike patra Bonaventure v pojasnovanje
raznih verskih in nravnih keršanskih resnic. Prosto poslo-
venil A. Lesar. Družba sv. Mohora 1866. 8". 113.

')Perpetua ali afrikanski mučene i. Poslovenil
A. Lesar. V Celovcu 1869. 8". 164. Družba sv. Mohora. Ve-
černice zvezek XIX. Blaznik.

') Sveto pismo...." Wolf - Vole . . . 1856 : Bukve H.
Kraljev. Jezus Sirah, Apost. Djanje ; List sv. Pavla do Efežanov.

") Napisal je troje sestavkov v izvestju c. kr. realke v Ljub-
ljani; 1. 1861: » Glasoslo vj e slovenskega j ezika« ;
1. 1863 : »S 1 o v e n s k a slovnica v s p r e g le d i h« ; 1. 1864 :
»Ribniška dolina na Kranjske m.«
O njegovih spisih v „Lef opisu Mat. Slov.'\ v „V€Čenticah"
družbe sv. Mohora, v iste družbe „ Koledarčku', v ^Danici" glej
Marn 1. c. Sodeloval je pri knjigi : »Slovenska Kuharica.. .«
Narekovala Magdalena Bleiueisnva. V Ljubljani 1868. 8". 308.
Prvi nauk lepo in hitropisja; »Ponovilo«, itd.

Priloga. 273

Str. 116: Janez Valjavec. — Dan. 1875, 229, 252, 259. — J. Mam,
Jez. XXV. — ') Slov. Bč. 1853; ') Dan. 1876—1879.

Str. 116: Matija Torkar. — J. Marn, Jez, 1892.
Sodeloval je tudi pri delu :

Življenje svetnikov in svetnic Božjih. Iz-
dala družba sv. Mohora. Del III. fjul. — sept.) v Celovci 1871.
8". 1-476. Natisnil J. Blaznik. — Del IV. (okt.— dec.) v Ce-
lovcu 1874. 8". 1 — 629. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora.
Po najboljših virih spisal Matija Torkar.

Str. 117: Valentin Lah. — Dan. 1886, št. 23, 24. - SI. 1886, št. 123. —
J. Marn Jez. XXV.

*) a) Sv. Alojzi ali šestnedelna pobožnost v čast
sv. Alojzja, poleg nemškiga Ijubljansk bogoslovec. V Ljub-
ljani. 1856. 120. IV. 310. Gerber. — II. natis. 1861. — III.
1867. — IV. 1874. — h) Pobožni otrok ah podučne in
molitvene bukvice za mlade kristjane. V Ljubljani 1862. 16".
178. Gerber. — IH. nat. 1865. Spisal V. L., duhoven ljub-
ljanske škofije.

') Keršanski posel ali bukvice za posle in njih
gospodarje, pa koristne tudi drugim ljudem s podukom in
z vsimi potrebnimi nauki in molitvami. Spisal V. L., duhoven
ljubljanske škofije. V Ljubljani. 1872. 16". 384. Giontini.

Str. 117: Matevž Lotrič. — Dan. 64, 254 .. . 73. — J. Marn, Jez. XIX.

Dodatek k Jeranovemu krogu.

Jožef Paitel (1805—1861) iz Škocijana pri Dobravi na Kranjskem, duhovnik,
umrl v Crešnjicah. nDanici" je bil od 1. 1852. do smrti marljiv sodelavec v vezani
in nevezani besedi. Največja njegova pesen je »Trpljenje Jezusovo« v V. spevih;
tudi Mariji na čast je zložil mnogo lepih pesmic. Trudil se je, da bi se truplo
Knobleharjevo preneslo v domovino.

Jožef Marešič (1805 — 1872) iz Kostanjevice na Dolenjskem, duhovnik,
umrl na Šmarni gori. — V ri^^anico" in „Novice'' je poslal marsikatero lepo
pesmico, n. pr. >Križ in vojščak«, »Na Šmarni Gori«. »Roženkranska nedelja«,
>Sladko ime Marija«. Posebno rad je zlagal pesmice Devici Mariji; morda vsled
obljube v svojih žalostnih dijaških letih. — Opisal je Šmarno goro, romarsko
cerkev v Dan. 1860. in spisal »Pogovor dveh protestantov od Lutrovih
naukov«, Dan. 1860—1863. — (Ant. Namre, Dan. 1872. - J. Marn, Jez. XXV).

Martin Kuralt, >rojen Kranjec, duhovnik, spreten latinsk, nemšk in kranjsk
pesnik«, je zložil pesen: »Jutrejna pesem eniga Kranjskiga kmeta po letu«; ta
se nahaja v „lUyr. Blatt" 1826, št. 31. V istem časniku tri leta poprej se nahaja

18

274 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

članek: >Ein kleiner Versuch in k r ai n e ri s ch e n Volksliedern«
z opazkami, podpisan z M. C. — (Saf. 42, 84. — J. Mam, Jez. XXIII).

Frančišek Kosmač (1817—1866) iz Koroške Bele, od 1. 1860. jezuvit, je
izdal molitvenik:

Angel varuh za žensko mladost ali nauki silno potrebni
sleherni, katera hoče pravo dušno lepoto in vrednost ohraniti. Spisal F. K.,
duhovni pastir. V Ljubljani. 1859. 12°. 234. Milic. — II. natis 1865. 12».
274. Gerber.

Janez Škofic. — (Dr. J. Šterbenec, Dan. 1871, 14.3. — J. Volčič, Dan. 1871,
154. — Ant. Žlogar, Dan. 1871, 185. — J. Mam, Jez. XXV.) — Udeleževal se je
spisovanja knjige:

Razlaganje keršanskega katoliškega Nauk a. V Celovcu
1.1864. 8". 663. — I. Pogl. od >Vere< je spisal Janez Škofic, župnik Suhorski.

Sveti Jožef, naš varh in pomočnik v življenji in ob smrti, ali
Šmarnice v čast Jezusu, Mariji in sv. Jožefu. Svojim
farmanom in drugim častivcem svetega Jožefa spisal duhoven ljubljanske
škofije. V Ljubljani. 1867. 8". 268. J. Blaznik. Zal. Janez Škofic.

Valentin Gašparšič, porojen na Gorenjskem, je poučeval na mariborski
gimnaziji in v mariborskih rodbinah francoski jezik; potoval je večkrat na Dunaj,
v Rim, Berolin in Pariz. Umrl je v Mariboru v revščini, kolikor toliko podpiran
po rodbinah Schmiederer. Hausner id. — Opisal je v „Zgod. Dan." n. pr. I. 1873.,
331: > Angleškega Kralja Henrika IV.«; opisal Lušarsko goro, D. 1874, 227—307;
posebno lepo in navdušeno je nasHkal Rimsko mesto, D. 1873, 294, in S. Pietro
in vincola, D. 1874, 67—203.

Martin Končnik, porojen 1. 1841. v Nevljah na Kranjskem, je zlagal pesni
na čast Mariji, n. pr. »Šmarnice žalostni Materi Božji v Stožicah pri Ljubljani«
(Danica 1867, 123), v kateri opeva moč Marije Device, tolažnice in pomočnice.
Jednaki sta pesmici »O Marija, varuj nas« in >Šmarnica Marija< v Dan. 1868,
171. — V pravilnejši obliki je zložena izvirna »Sveti Mihael<, Dan, 1868. 235, in
prevod: »Božje dete< po nemškem.

Janez Stritar (1818 — 1882) iz Lašč, beneficijat pri Št. Vidu pri Zatičini,
se je pridno pečal s slovenščino uže v latinskih in bogoslovnih šolah, izdal je
jeden molitvenik'), ter je jedno leto urejeval »Zbornik za cerkvene') govornike«.
')Živi Roženkranc. Molitvene in masne bukvice z križovim
potam za vse pobožne kristjane in prijatle Jezusa in Marije, posebno za
brate in sestre živiga roženkranca. Spisal Janez Stritar, duhoven Ljub-
ljanske škofije. S podobami. V Ljubljani. 1852. 8". 212. Blaznik. — II. po-
množeni natis. 1862. 8°. 432.
S tremi drugimi vred je urejeval časnik:

') Cerkveni Govornik 1. 18.")6. 8". 524. (Blaznik). ki je izhajal
samo jedno leto.

O. Mnnsvet (Janez) Šmajdek (1819 — 1868) iz Soteske na Dolenjskem. —
Nov. 1868, 135. — Dan. 1868, 27. - J. Marn, Jez. XXV.

Priloga. 275

Shodni ogovori. Spisal in izustil O. Mansvet Šmajdek, učenik
naravoslovja v domačih šolah Frančiškanskega reda na Kostanjevici blizu
Gorice. V Ljubljani. 1854. 8°. 319 Zal. Giontini, nat. Blaznik.

Popotni Tovarš bratam in sestram III. reda svetega
Frančiška, ki med svetam živijo. Spisal O. Mansvet Šmajdek, Fran-
čiškan na Kostanjevici blizu Gorice. V Ljubljani. 8°. 608. Nat. Milic.
Njegove spise v ^Danici" omenja Mam 1. c. — Pisal je Šmajdek še dokaj
lepo slovenski.

Andrej AndoUel: — (J. Marn, Jez. XXV.)

Nebeška Mana ali Molitvene Bukve, v katerih se najdejo preserčne
molitve, spodbudovavne premišljevanja, ginljivi zdihljeji, ljubeznive pesmi
id. id. Ljubljana. 1860.

Jernej Dolžan. — (J. Marn, Jez. XXV.)

Mati Božja dobrega sveta, ali bratovska ljubezen. Povest iz
časov turških bojev konec XVI. stoletja. Spisal duhoven ljubljanske škofije.
Izdala družba sv. Mohora. — Slov. Večernice. XVII. zvezek. Celovec.
1868. 8". 119.

P. Joahim Nastran (1802 — 1863) porojen v Cerkljah na Gorenjskem. —
(Jos. Marn, Jez. XXIV.)

Sveta pokora, ali sedem postnih pridig, ktere je pridi-
goval v letu 1846. P. Joahim Nastran, duhovin frančiškanarskiga reda in
kaplan predmestne fare »Marijinega oznanenja« v Ljubljani. Natisnil Ign.
A. Iileinmayr v Ljubljani. 1849. 8°. 91. Zal. in prod. J. Giontini.

SwiO'>i Vilfan (1802 — 1881). Iz Stare Loke, prost v Novem mestu, dopisnik
nNovicani" in ^Danici". — (J. Marn, Jez. XXV.)

Keršanski nauk od Božjih lastnost. Zložil Šimen Wilfan,

fajmošter v Kranjski gori na Gorenjskim. V Ljubljani. 1850. 8°. 215. Nat.

J. Blaznik.

Posebno marljivo je podpiral „Slov. Frijatla", v katerem je 1.1858. in 1859.
objavljal »Nauk od gnade božje«, in 1. 1860. do 1862. ogovore in premišljevanja
po lavretanskih litanijah; po tem gradivu izdal je urednik

Lavretanske Pridige. Ponatisnjene iz „Slovenskega Prijatla".
V Celovcu. 1863. 8". 312. Nat. J. Leon.
Ti ogovori so pisani v prosti besedi brez posebnega vzleta glede na misli.

Str. 117: Br. Earol Lavrič. — S. 1876. 10— 12. — (V. Dolenc): Dr. Lavrič,
prvi učitelj slovenskega govorništva, S. 1876, 12. — Za obletnico Lavričeve smrti,
S. 1877, 9. — Nagrobni napis, S. 1877, 10. - Na Lavričevi gomili (Kragl), S. 1877,
12; SI. Nar. 1876, 55. - Dr. Lavrič in njegovi učenci, SI. N. 1876, 68 — 69. —
Spomin na dr. Lavriča, SI. N. 1882, 50. - ») N. 1863, 361. — -) Nov. 1863, 363
popisujejo iskreno, kako nenavadno udanost so mu Tolrainci izkazali pri odhodu
iz Tolmina v Ajdovščino.

18*

276 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Str. 118: Andrej baron Winlder. — Andr. Marušič, Novice 1861. — Ivan
Lavrenčič: Andrej baron Winkler, deželni predsednik kranjski. V spomin deset-
letnice njegovega predsedništva. 1890. 8°. 12. (Ponatis iz „ Drobtinic". J

Str. 119: Josip Godina VerdelsJci. — Godina Verdelski je sam opisal svoje
življenje v knjižici, izdani 1879. 8°. 180. Trst. — Jos. Mam, Jez. XXV. — Gregor
Jereb, Ljublj. Zv. 1884. — Ed. 1884, 9—10. — ') Tržaške razmere, Nov. 1863, 118;
primeri: >Slovanstvo okoli Trsta«, Nov. 1865; >Kratek razgovor o važnosti trgovine
in brodarstva«, >Tržaški Slovani«, Nov. 1863; »Nošnja Slovencev v tržaški okolici«.
Nov. 1864. — ') Slov. Glas. 1862. — ') Ilirski Primorjan 1866. leta. — Teržaški
Ljudomil. — Pod Lipo. 1869. 1. v zvezkih.

*) Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice
z uverstitvijo kratkega geografičnega in zgodovinskega pre-
gleda starih in sedanjih Slavjanov, kakor še tudi kratke
omembe njihove osode in omike. Se 7. lesorezi. V Terstu
1872. 8". 482. — Kratek pregled vesoljnega
sveta sploh in posebno naše zemlje. L. 1872. 8". 48. —

^) Znanstvoje bogastvo. Trst. 8". 195. — Izvirek
premožnosti ali pravi pripomoček za nje napravo in ustanovitev
med ljudstvom 1843. 8". 108.

Kratek razgovor o bolj važnih dosedanjih
iznajdbah in posebno o strojih ali mašinah, železnicah

in telegrafiji id. — Trst. 1876. 8". 83. — Čitanka

Trst 1882. 8". 180.

Str. 119: Jožef Premru (Premrl). — J. Mam, Jez. XXV. — Slovo hva-
ležnih učencev svojemu ljubljenemu učitelju g. J. Preraru-tu Nov. 1851, 259.

*) Nuova Raccolta di dialog h i Italiani, Te-
deschi e Slo v en i. — Neue Sammlung Italie-
nischer, Deutscher und SlovenischerGespriiche.

— Nova Nabera Laških, Nemških ino Sloven-
skih Pogovorov. Bearbeitct und zusammengesetzt von
Josef Premru, k. k. Gymnasialprofessor in Goerz. 1850. 8". 255.
Paternolli.

Str. 119: Dr. Frančišek vitez Močnik. — Fr. Leveč, Laib. Zeitg. 1892, |

(Dez.) 1893, št. 1.

Str. 120: Filip Jakob Kafol. — J. K. v Večern. 1878. — J. Mam, Jez. XXV.

') Domači ogovori po nedelskih evangeljih

za verne ljudi na deželi. Spisal in izustil Filip Jakob

Kaffol, kaplan v Ročini pri Soči. I. del. Celovec 1853. 8". 270.

— II. Del. 1853. 8". 290. Izdalo društvo sv. Mohora. J. Leon.

Priloga. 277

') Domači ogovori po prazniških evangeljih
za verne ljudi na deželi. Spisal F. A. Kaffol, samostalni
kaplan v Bajtuji pri Vipavi. V Ljubljani 1856. 8". 342. Milic.

Večne resnice v pogovorih za ljudske misi-
jo ne po slovenskih deželah. Spisal F. A. Kaffol, duhoven
Goriške nadškofije. V Gorici. Zvezek I. 1861. S''. 316. —
Zv. II. 1862. Del I. str. 1 — 157. Del II. str. 157 — 303.
PaternoUi.

Str. 120: Josip Ftirlani. — ') Dan. 1869.— ') Ib. — ') Dan. 1869; pristavi:
»Križari«, Dan. 1869. — *) Dom. 1869. — ') Dom. 1869; pristavi: »Sv. očetu
Piju IX. v ponižen poklon ia spomin njihove zlate maše 11. apr. 1869*, Dan. 1869.
*) Dan. 1869. — ') Dom. 1869. - ") Dom. 1869. — ') Ib. — '") Ib. - ") Glas 1875.
— "J Glas. 1874. — ") Glas. 1872. - ") Glas. 1875.

Str. 121 : Dr. Štefan Kociančič. — S. 1883, 15. — Simon Rutar : Ljublj.
Zvon 1883. 331—335. - Fr. Podgoruik, Ib. 398-401. — Dr. A. Mahnič: Kr. 1883,
276 — 277. — Slov. N. 1883. 81. — Životopis ranjkega Št. Kocijančiča, profesorja
bogoslovja v Gorici, kakor ga je sam pisal, Soča 1887, 35, 36, 38, 39. — Črtice
iz Kocijančičevega življenja. (Priobčil J. Balič, podučitelj), S. 1882, 40. — L. 1837.
je prev6l nekoliko pesmic iz „Mildheimisclies Liederhuch^, izmed katerih je tri
vsprejel Stanič v svojo pesmarico, S. 1887, 35.

*) Kratek pregled zgodovine te kaplanije
in božje poti od njenega vstanovljenja do sedanjega časa.
V Gorici. 1853. 8°. Seitz.
") Slov. Bč. 1852. — ') Glas 1872.

*) Folium eccles. dioeceseos Tergestinae
1865 — 1875; Folium periodicum archidioec. Go-
ri t i e n s i s od 1875. 1. — Soč. 1887, 38 navaja petindvajset
Kocijančičevih spisov.

^1 Podučne povesti. Spisal v laškem jeziku Fran-
čišek Soave. Poslovenil Štefan Kociančič, učitelj sv. pisma
stare zaveze v Goriški duhovščnici s pristavkom. V Gorici
1851. 8". 325. — II. nat. 1870. — III. nat. 1876.

®) Šestindvajset povesti za mlade ljudi. Spisal
Št. Ko. v Gorici 1847. 8*». 220. — Sto povestic, berilo
za otroke. V Trstu 1852.

') a) Vodnikova kranjska pismenost okrajšana,
Terst. 1847. — b) Povestice za pervo začetno šolo
v Terstu 1846. — c) Abecednik za šole po mestih.
Terst 1846. — d) Berilo za otroke. Terst 1852.

278 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

*) Slov. Več. 1861. — *) Vsi štirje v Glasu. — '") V rokopisni zapuščini,
Dr. J. Nep. Hrast, Breues nolitiae biograficae Gor. 1875. 8°. 56.

'') Specimina lectionis Scripturae hebraicae in gratiam
suorum auditorum congessit Stephanus Kociančič. Goritiae
1853. — II. ed. emendata et aucta 1860. Tvpis Iv. Seitz.
»=) Dan. 1852.

") Vodnik pobožnega kristjana ali nar potrebniši
molitve v raznih okoliščinah življenja. Celovec 1845. J. Leon.
Tovarš pobožnega kristijana, to je najpotrebniši
molitve slehrniga kristjana in nekaj duhovnih pesem. V Go-
rici 1854. 8". 354. Paternolli. Ta knjiga je izdana večkrat. —
Kristosovo življenje in smrt, v premišljevanjih
in molitvah. Poleg Gašparja Erharda za Slovence predelal
Štefan Kociančič, profesor bogoslovja v Gorici. Na
svitlo dala družba sv. Mohora. I. Del. V Celovcu 1868. 8°. 636.
Blaznik. — II. Del. 1873. 8". 743. — Pridige in drugi
slovenski spisi Jožefa Stibiela. .Sabral St. Ko-
ciančič in jim pristavil životopis ranjkega s kratkim uvodom
v celo knjižico. V Gorici 1853. 8". XI. 176. — Sveta Po-
ve s t n i c a. Spisal L. Fleurv. Iz laškega poslovenil
Š. Kociančič. I. Del. V Gorici 1852. 8". 250. — II. Del.
1852. 8". 216. Paternolli.

Po prelagatelju je namen te knjige, da moremo spoznati
mnogovrstne razmere, ki so izvoljeno ljudstvo vezale z drugimi
narodi, in da more služiti kot uvod v vesoljno povestnico.

Andrej Marušič.

Str. 122—124: J. Marn, Jez. XXX. — Andrej Marušič: Epizoda iz kulturne
zgodovine goriške ali košček goriškega gimnazija. Gorica 1895. — ') Nov. 1854:,
49-58. — ') Nov. 1860, 92—107. - ') Izvestje gimn. gor. 1862. — *) Nov. 1855,
62. — ■'•) Nov. 1855, 299. - »j Nov. 1861, 250-259.

') Sejni zapisniki prve sejne dobe deželnega zbora
pokneženih grofij goriške in gradiške. V Gorici 1861, 4". 321.
Paternolli. — Obravnave druge sejne dobe deželnega
zbora poknežene grofije goriške in gradiške zložene po steno-
gralskih zapisih. V Gorici 1863. 4". 321. Seitz.

") Domovina. List posebno za primorsko- deželne pa
tudi sploh slovenske zadeve. V Gorici. 1. Teč. 1867. Lastnik,
izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Marušič. — II. Teč. 1868.
Tednik za domače slovenske in občne potrebe. — III. Teč. 1869.

Priloga. 279

") Umni gospodar. Mesečen časnik za kmetijstvo, go-
spodarstvo in obertnijstvo. Izhaja v osmerki na 4 listih v
Gorici. Izdaja ga c. kr. kmetijska družba. Vreduje profesor
A. Marušič. 1863.

Umni gospodar. Mesečnik za kmetijstvo, obrtnijstvo
in druge deželne zadeve ter za izobraževanje ljudstva sploh.
Izhaja 15. dan vsakega mesca na pol poli id.

*") a) Jaz sem pot in resnica in življenje. Mo-
litvenik in pesmarica za mladino srednjih šol, posebno gim-
nazijsko, pa tudi za druge izobražene vernike. Sestavil Andrej
Marušič, učitelj verstva na c. kr. gimnaziji v Gorici. V Gorici
1873. 16". VIII. 240. Zal. Woholat ; natisnil Seitz. — 6; Sveti
Veliki Teden in Velika Noč ali cerkvena opravila tega
sv. časa v latinskem in slovenskem jeziku s pravili za du-
hovne in pojasnili za ljudstvo. Sestavil Andrej Marušič. učitelj
verstva na c. kr. gimnaziji v Gorici. V Gorici. 1874. 8". XIII.
407. Nat. in zal. E. Seitz.

Peter Podreka.
Str. 125: Zamejski, Lj. Zv. 1890.

Anton Martin Slomšek.

Str. 125—132: Slava svetlemu knezu ia milostliverau vladiku gospodu
Antonu Martinu Slom šeku; Iz Štajerske, Iz Kranjske, IzKoroške. Nov. 1846, 117. —
Bož. Raič. Slovenci podravski in pomurski pozdravljajo novega.visokega pastirja.
Nov. 1859, 299—300. - Dav. Trstenjak, Nov. 1862, 332. — Dan. 1862, št. 32— 34.

— Fr. Košar, Beseda na slavni spomin Antona Martina Slomšeka. Drobt. 1862, 5.

— M. Močnik, O smrti Slomškovi, Učit. Tov. 1862. — Nagrobni govor Stepišnikov,
Dan. 1862, 221. — Zadnje duhovne vaje škofa A. Martina, Dan. 1862. 252. —
Oklic za spomenik (Keše, Trstenjak), Dan. 1862. 272. - A. Umek, Slomšku,
Dan, 1862, št. 25. — Slava Slomšku, Nov. 1862. 117. — Spomin ranjcemn škofu
Slomšku, Dan. 1863, 22. — Franc Košar, Anton Martin Slomšek. Fiirstbisctiof
von Lavant, dargestellt in seinem Leben und \Virken von — — , furstbischof-
licher Consistorialrath etc, Marbufg, A. Janschitz 1863. — Slomškovo živ-
ljenje in slovstveno delovanje, Drobt. 1863. — Dr. von Hoffinger, A. M. Slomšek,
Ein Cbarakterbild, Oest. Revue 186.3, III. — Mariborska beseda Slomšku v
spomin, SI. 1865, 75 — 76. — Ant. Martin Slomšek, prvi slovenski pedagog,
Učit. Tov. 1865, 305—360. — J. Levičnik, O skrbi Slomškovi za šolo in šolsko
slovstvo, Dan. 1853. — J. Tomšič, Škof Slomšek, prijatelj otrokom, Vrtec 1875,
(s podobo). — S— C, Anton Slomšek ljubezniv značaj, SI. 1878, 40. — Dr. Blei-
weis, Zlate drobtinice iz Slomškovih pisem, Ltp. M. "SI. 1868. — F. Jamšek v
Popotniku 1886. — Šolske drobtinice v petindvajsetletni spomin smrti A. Martina

280 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Slomšeka. Učiteljem, odgojiteljem in prijateljem šole spisal — . V Ljubljani. Na-
tisnil in založil J. R. Milic. 1887. — Fr. Klima : Antonin Martin Slomšek, kneže-
biskup Lavantskv, prisežnv apoštelske stolice. meštian Rimsky. Jeho život a

apostelska čuvnost. Ze spisu slo vinskeho Františka Košara preložil .V Brne.

1882. 8°. 34. — N. 1862, 1—7. — Lovro Anželov. Slavospev Slomšku, Kr. 1881,
96. — Slomškova slovesnost v Mariboru. N. 1878, 204 ; SI. 1878, 28. — J. Macun,
Knjiž. 135—116.

'i Prijetne perpovedi za otroke. Iz Nemškiga naslo-
venili (II. nat. poslovenili) mladi duhovni v Celovški duhovšnici.

V Celovci 1832. 8". 80. — II. nat. 1836. 8". 96, s podobo.
^jKratkočasne pravljice otrokam v podvu-

čenje. Iz Nemškiga poslovenili mladi duhovni v Celovški
duhovšnici. 1835. — Sedem novih pripoved za
otroke. Iz pisem Krištofa Smida, poslovenili mladi duhovni
v Celovški duhovšnici. 1836. — Življenja srečen pot.
Potrebni nauki, izgledi in molitvice za mladenče. Spisali
mladi duhovni in na svitlo dal Anton Slomšek, spiritual v
Celovški duhovšnici. Pridjan je slovenski zemljevid Europe.

V Celovci I. nat. 1837. — II. pomn. 1845. - III. 1851. —
IV. 1859. — V. 1871. — Dober dar za mlade ljudi.

V Celovci 1837. — Troje ljubeznivih otrok. V Ce-
lovci 1838. — Dve lepe reči za pridne otroke. V
Celovci 1838. — Dvoje fantov. Poslovenil Felicijan Glo-
bočnik; predgovor spisal A. M. Slomšek. V Celovci 1841.

— Sveto opravilo za šolarje. Spisal Anton Slomšek,
nekdanji visi ogleda šol. I. nat. 1846. — II. 1852. — V. 1873.

— Angel, molitve za pobožne šolarje. I. nat. 1846.

— 11. 1847.
') N. 43, 32.

*) Abecednik za slovenske šole. Na Dunaju
1853—1862. 8". 86. — Malo Berilo za pervošolce.
Na Dunaju 1853—1854. 8". 160. — Veliko Berilo in
Pogovorilo za vajo učencev drugega odreda. V Beču
1855. 8". 267 ; to je čitanka naravoslovske vsebine. — Po-
novilo potrebnih naukov za nedelske šole na
kmetih. V Beču 1854. 8". I— IV. 752. — Veliko Berilo
za slovenskonemške šole drugega odreda. V Beču
1855. 8". 437. — Pristavi: Mali Blaže v pervi šoli, kako
se hitro brati nauči. V Ljubljani. 1849. Eger. — Nemška
slovnica za slovenske šole. Na Dunaju 1852. 8". 123.

Priloga. 281

^) Blashe in Neshiza v ne del Tki fholi. Uzhitelam
ino uzhenzam sa polkufhno fpilal Anton Slomfhek, nekclajni
Vosenifhki fajmofhter. V Zeli 1842. (S sliko sv. Maksimili-
jana spredaj in s tremi podobami na koncu knjige.) —
II. izd. 1848. — III. 1857. — Str. XI— XII obsega »Čudne
besede« (terminologijo), XIII — XVI pa »Sachregister«.

®) Šola veselega petja za pridno šolsko mladino.
Celovec 1853. 8". I— VII. 55. Napevi 1—21. Založila družba
sv. Mohora.

') Car. 1832, 10. — ') Dr. BIei\veis. Ltp. Mat. SI. 1868, 123. - ') Nov.
1846, 82-95. — '°) Nov. 1846, 144. — ") Nov. 1846, 135, 138, 143, 146. —
'=) Nov. 1845, 31; pristavi: Milo potožilo, Slov. cerk. čas. 1848, 42; Keršanski
nauk od nekeršanskih bukuv, Slov. cerk. čas. 1848, 23, 28, 34, 43, 50; Povaba
Slovencev v družbo sv. Križa, Dan. 1849, 81. — ") Z odlokom z dne 15. aprila 1845.

") Drobtinice za leto 1846. Učitelam in učencam,
starišam in otrokom v podučenje in za kratek čas. Na svitlo
dal Anton Slomšek, vikši ogleda šol Lavantinske škofije. V
Gradcu natisnene, v Celji na prodaj v prihodni veliki noči.
— Tako jih je Slomšek sam naznanil v Novicah 1846, 6.

1^) Nov. 1847, 96, 180, 183, 187. — '') Odprto pismo bratom in sestram
molitvene družbe sv. Cirila in Metoda, Dan. 1854, 42. — Letno pozdravljenje bratom
in sestram, Dan. 1860, 46; 1862, 67.

") Mnemosynon Slavicum suis guondam audi-
toribus ac amicis carissimis dicat Antonius
Slomšek. Glanforti. 1840. 8". 168.

*^) Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in raz-
ložil P. Placid Javornik. Predgovor. Uvod XXX. — Prve
Mozesove bukve. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani 1848.
8". 510. — Druge Mozesove bukve. Izdalo družtvo
sv. Mohora v Celovcu 1854. 8". 104. — Tretje Mozesove
bukve. Izdala družba sv. Mohora v Celovcu. 1854. 8". 76.

") D j an j e S v etn i k o v B o ž j i h in razlaganje prestavnih
praznikov ali svetkov. Spisali družniki sv. Mohorja, na svetlo
dal Anton Slomšek. Pervo pol leta. U Gradcu 1853. 8".
I— VIII. 736. J. Sirola. Tisk J. A. Kienreich. — Drugo pol
leta. 1854. 8". 813.

^")Keršansko devištvo. Potrebni nauki, izgledi in molitve
za žensko mladost. V Celovci. I nat. 1834. - II. 1835. — III. 1840.
IV. 1844 — V. 1847. — VI. 1853. — VII. 1857. - VIII. 1868.

•282 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

^') Hrana evangelskih naukov, bogoljubnim dušam
dana na vse nedele ino zapovedane praznike v leti. Spisali
dušni pastirji na spodnim Štajarskim; na svetlo dal Anton
Slomšek, nekdanji kaplan pri Novicerkvi. I. Del: Od perve
adventne nedele do zadne nedele po veliki noči. II. Del :
Od binkoštne nedele do zadne nedele po binkoštih. III. Del:
Na zapovedane praznike in gode. — I. nat. 1835. — II. 1845.

Predgovar je nemški pisan ; v predgovaru II. izdaje kaže
Anton Slomšek, takrat nadžupnik v Vuzenici, da mu je dobro
znano vse slovensko govorniško slovstvo do one dobe.

^*) Apos t olsk a Hrana bogoljubnim dušam dana po
branji apostolskih listov ino drugih bukev svetiga pisma za
nedele ino svetke cerkveniga leta. I. Del ; Od perve adventne
do šeste nedele po veliki noči. Pisal Anton Slomšek, nekdanji
nadfajmošter v Vozenici. V Celovci 1849. 8". 240. — II. Del:
1850. 8". 158. Od binkoštne nedele do posledne po binkoštih.

— III Del: 1850. 8". 67.

") Svetiga Frančiška Zalezja, nekdanjega
škofa v Genevi, Filoteja ali prijazna roka pobožno
živeti. Poslovenil in z molitvami za cerkuv in nekterimi
drugimi pomnožil neki dušni pastir Lavantinske škofije. Pre-
gledal in priporočil Anton Slomšek, Vozeniški fajmošter. V
Celovci 1842. — II. 1851.

^*) a) Sveto opravilo za šolarje. Spisal Slomšek,
nekdanji visi ogleda šol. I. nat. 1846. — II. 1852. - III. 1873.

— 6^ Angel, molitve za pobožne šolarje. I. natis
1846. — II. 1847. — c) Križev pot. — d) Posebni
nauki in molitve za žensko mladost. V Celovci
1835. — e^ M o 1 i t v i C e in p o t r e 1) n i nauki za pridne
mladenče. V Ctlovci 1838.

'') a) Oznanilo in opravilo slovesnih molitev zado-
biti popolnoma odpustik svetiga leta po naročilu sv. Očeta
papeža Pija IX. za lavantinsko škofijo. V Celovci Leon. 1852.
8". 28. — 6) Sveto opravilo očitne božje službe za La-
vantinsko škofijo. V Mariboru. A. Janežič. 1860. 8". 142. —
c) P o J) o 1 d a n j a služba božja za katolške kristjane. V
Celovci 1853. 8". 140. — d) Spomin sv. mi sij o na.
V Mariboru. A. Janežič. 1860. 8". 14.

Priloga.. 283

*^) Cujte, čujte, kaj žg-anje d e 1 a. Priijodba žalostna
in vesela za Slovence. Poslovenil F. Gl. (Felicijan Globočnik).
Predgovor spisal A. M. Slomšek.

Str. 131 : Jernej Maroušnik. — J. Mani, Jez. XXV.

Str. 131: Matija Vodušek. — Jos. Mara, Jez. XXIV.

Dve lepi rez h i sa pridne otroke. Velikonozhna
pifanka alj perh. Spilal M. V. V Zelouzi. 1838.

Str. 132: Mihael Stojan. — Fr. Košar v Drobt. 1863. — Dan. 1863. —
Nov. 1863. (Dav. Terstenjak) — J. Marn, Jez. XXIV.

a) Molitvena ura pred sv. Refhnim Telefam,
okoli 1832. V Zelouzi. — 6; Nauk porodnifhtva s a
bab iz e po Nemfhkem poflovenil blisu 1. 1837. — c) Sode-
loval je v knjigi: Hrana evangelskih naukov. —
d) Kapelica 1.1838. — e) Svetiga Franzifhka Sa-
lesja, nekdanjiga fhliofa v Genevi, Filoteja, ali prijasna
roka poboshno shiveti. Poflovenil in s molitvami za zerkuv
in nekterimi drugimi pomnoshil neki dufhni paftir — Mihael
Stojan — Lavantinske škofije. Pregledal in priporočil Anton
Slomfhek, Vosenifhki fajmofhter. V Zelovzu 1842. 8". 350.
J. Leon. — n. nat. 1851. 8". 337.

Voditelj proti obiubleni desheli. Nauki, tolashleji
ino molitve sa bolne ino vmirajozhe kriftjane. Na fvetlo dal
Mafhnik Lav. Shkofije. V Zelovzi 1843. 8". 519. Nat. J. Leon.

Sveti Evangelji z molitvami ino branja m na
vfe ne dele ino godove. V Zeli. I. 1845. — II. 1850.
III. 1857. 661 strani.

LudovikaBlozjanapeljevanjeh'keršanskimu
življenji — (na svitlo dala L. Jeran in V. Zic) 1.1847, 126.
Stojan je to knjigo uravnal za Slovence in omenjena dva
duhovna sta jo izdala v lepi obliki.

Marije rožen cvet. Molitvene bukve, poslovenil Stojan
s svojim pomočnikom. V Celovci. Nat. Leon. 1855. 12". 414.

Nauki, klere je dal sv. Luciovik. francoski kralj svojimu pervimu sinu
Filipu, SI. C. č. 1848, 43. — Izreki sv. Nila opata od molitve. Dan. 1849, 104. —
Čuda božje v naturi rož in želiš Dan. 1849, 197—198. — Svetega Avguština iz-
poved vere I— XXVI. Dan. 1849 in 1850. — Slavniga kanonika doktorja Veilha
govorica v obletnico družbe za cerkveno glasbo in petje. Dan. 1850. 219 — 222.

284 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Str. 132: Dr. Lovro Vogrin. — Dav. Trstenjak v Slov. Nar. 1870,
1-2. — J. Macun, Knjiž. 126—7. - J. Marn, Jez. XXV.

Tisočletno obhajilo v čast sv. Cirila in Meto-
di j a. V Mariboru 1863. — V rokopisu je zapustil : »Obširen
vero nauk« in »Pa s tirno«.

Dr. Jožef Muršec.

Str. 132: D. Trstenjak v Nov. 1880, 289. — Iv. Macun, Knjiž. zgod.
123 — 125. — Svitoslav, Sto pet in trideseti psalm. V spomin 81 letnega godii
prees Dr. Jožefa Muršeca, Dan. 1887, 67, 68. — Čestitke labodskili du-
hovnov Dr. Muršecu v Gradcu, Slov. 1886, 98. — J. Marn, Jezic. XXVIII.
73—74. — ') Apih, 1848. 1. in Slovenci. — =) Slov. 1849. 12. — »Obletnica Slo-
venije« je uvoden članek v Slov. 1849, 43. — ') Slov. 1849, 3. — ") Slov. 1850.

- *) Nov. 1850. 190; 1851, 123; Nov. 1863, 7; v Nov. 1839, 109 razlaga,
da je slišal govoriti: »ta vinograd 'je obu bratu<. — *; Maro^ op. cit. 74.

'i Kratka slovenska Slovnica za pervence. Na
svitlo dal Dr. J. Muršec, učitelj veroznanstva pri st. meščanski
šoli. V Gradci 1847. 8". 87. Papir ino natisk od Lajkamovih
naslednikov.

Na obširno oceno v Nov. 1849. 124—224, je odgovoril v Slov. 1849.
22-23.

**) Bogočastje sv. katolške cerkve. Sploh koristno
podučenje čez cerkvene čase, kraje, sprave, opravila ino
osebe po njihovem bogoslužnem pomenu in namenu. Spisal
in založil Dr. Jos. Muršec, učitelj verozakona v st. meštjanski
učilnici. V Gradcu 1850. 8". 190. Papir in natis od Lajka-
movih naslednikov.

") Narava in človek v svoji pravi zložnosti.
Podučno in zabavno berilo. Spisal Jož. Zivkov. V Ljubljani
1867. 16". 91. J. R. Milic.

*") Spominek na zlato mašo. Gradec. Samozaložba.
1880. 16".

Str. 134 : Josip Eozman. — J. Marn, Jez. XXIV. — J. Macun, Knjiž. 163.

— L. M. v SI. 1874, 101 in 102. — Ivan Skuhala, Jož. Rozman, kn. šk.
konzistorijalni svetovalec id. Maribor 1874. 8". 61. Založil pisatelj.

a) Kateketika ali Pt)duk pervencov u sveti Jezusovi
veri. Spisal Jožef Rozman, učitel) kateketike in detovodstva
u sentandrežkem someni.šču. U Celovcu 1855. 8". 181. —
/>^ A b e C c d n i k za slovensko - nemške šole. — c) Malo

Priloga. 285

Berilo za pervošolce. — cZjKeršanski katolški nauk

skrajšan Kratka dogoclovščina svete vere

Jezusove.

Cvetje keršansko- slovenske zemlje. Pridnim
mladenčem in dekličem v darilo nabral in v venec povil
Jožef Rozman. V Celovci 1857. 8". 101 Natisnil J. Leon.
Z 9 podobšinami.

Družbene bukvice za žene in hišne gospo-
darje, ki so pri križovski družbi v Konjicah. Spisal J. Roz-
man. V Ljubljani 1864. 8**. 48. '

Družbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški
ali križevski družbi v Konjicah in tudi za druge pobožne
ženske. Spisal J. Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik. V
Ljubljani 1886. 8*^. 538. Zal. Gerber.

Str. 135: Dr. Jožef Vlaga. — Lj. Zv. 1881. — Kr. 1881. — J. Mam,
Jez. XXV. — Nagrobnico mu je zložil J. Bohinec, njegov bivši tovariš v mari-
borskem semenišču. Dan. 1881. 681. — ') Drobt. 1859. - •) Dan. 1866. —
') Drobt. 1863.

*) Zgodovina sv. vere v podobah novega za-
kona. Spisal Jožef Ulaga. Izdala družba sv. Mohora. V Ce-
lovcu 1855, 8". 88.

Str. 135: Franc Košar. — Slovo svojemu preč. preljubemu duh. vodji
g. Fr. Kosarju, Dan. 1865, 53. — J. Marn, Jez. XXIX. - Dom in Svet 1894. —
Dr. Ivan Križanič, Monsignore Fran Košar. Maribor 1895. — *) Dan. 1849, 1850,
1852. — •) Keršanska Beseda za Mariino družbo v pomoč Kristijanov v jutrovih
krajih. Drobt. 1861. - ^) Dan. 1849. — *) Dan. 1850. — ') Dan. 1850. — Hus
in Kri&tus pod policijo Jožefinizma ib. — *) Dan. 1850. — Dostavi: Svoboda
tiska pa katoliški bravci in pisavci, Dan. 1863. — Zadnje ure Rab. Bluma. Dan. 1849.

^) Beseda v slavni spomin na slovstvene za-
sluge pokojnega kneza in škofa lav anti nskega
Antona Martina Slomšek a. Govoril Frančišk Košar,
spiritual v Marburškem semenišču o shodu Marburške čitav-
nice 26. okt. 1862. Zgod. Dan. 1862, 253—273. Tiskano tudi
posebej v Ljubljani. Blaznik 8". 24. — Anton Martin
Slomšek. Fiirstbischof von Lavant ; dargestellt in seinem
Leben und Wirken von Franz Košar, ftirstbischofl. Consi-
storialrath und Spiritual. Marburg. 1863. 8". 326. Druck von
E. Janschitz.

286 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

^jKatolška cerkva in njeni sovražniki.
Spisal Fr. Košar, korar Lavantinske stolne cerkve. Izdalo
katolško tiskovno društvo. Snopič IV. V Mariboru 1872. 8".
127. Nat. J. Skaza.

®) Nebeška Hrana. Bogoljubnim dušam dana od
družbe sv. Mohora. Spisal Franc Košar, korar stolne cerkve
v Mariboru. Del I. V Celovcu 1875. S''. VIII. 407. Natisnila
tiskarna družbe sv. Mohora.
'°) Dan. 1886.

Str. 136: Peter Cizej. — J. Macun, Knjiž. 166. — J. Marn, Jez. XXV.

Dodatek k Slomškovemu krogu.

Fran Zorčič (1808—1883), porojen v Kapelah pri Brežicah, od 1840. do
1847. 1. kapelan v Novi Cerkvi in Celju; od 1847. do 1848. 1. šolski ravnatelj v
Celju; župnik in dekan v Brežicah in v Rogatcu od 1852. do 1862. L; kanonik,
dekan in prost v Mariboru, je bil zvest pomagavec Slomškov v „ Drobtinicah",
katerim je vestno izdelaval korekturo.

Jurij Matjašič (1808—1892) porojen v župniji sv. Petra in Pavla pri Ptuju,
je kapelanoval v Središču in v Lembahu blizu Maribora od 1833. do 1842. leta;
tega leta je prišel na mariborsko gimnazijo za učitelja veronauka in je to službo
opravljal do 1861. 1. Tu si je pridobil velikih zaslug za slovensko reč, za katero
se je vzajemno trudil s Trstenjakom, ki je pozneje došel na ta zavod. Lepo
priložnost mu je dala zlasti stoletnica mariborske gimnazije, ki se je obhajala
1858. leta. S Trstenjakom in tedanjim ravnateljem Langom. — ki je 1896. 1. na
Dunaju umrl dvorni svetnik in priznan Nestor avstrijskega učiteljstva — je usta-
novil podporno društvo za mariborske dijake. V izvestju mariborske gimnazije
1858. 1. je objavil zgodovino mariborske gimnazije, od 1758. do 1858. 1. Gimnazija
je bila poprej v vasi Ruše nad Mariborom ; ta sestavek je završil s to-le kitico :

Hundert Jahre sind verflossen,

Seit der Same hier gelegt,
Keimend emsig ward begossen

Und mit regem Fieiss gepflegl I
Gebe Gott nun sein Godeihen,

Uiid als Lohn gesunde Fruchl;
Marburg moge stets sich freuen

Pindend, was es opfernd sucht:
Eine Schule fiir die Jajrend,

Die zur Woisheit sie erziehl.
Eine Pflanzslatt' ochter Tugend,

Der das Giiick der Stadt entbluhtl

Priloga. 287

Matjašič je bil pristaš ilirski ideji; to se razvidi iz zloga, v katerem je
čestital Muršcu:

Da se vsako protuletje Da te zdravje ne zapuša,

Tvoja jakost pomladi. Cele tvoje žive dni,

Kano prerojeno cvetje To, o draga moja duša,

Milokrasne naravi. To iz srea Ti želi

Tvoj Juri Matjašič.

V Mariboru 17. dan Sušca 1838.

Bil je od leta 1861. do 1866. dekan v Jarenini. do 1881. stolni župnik,
do 1884. stolni dekan, do 1892. stolni prost.*)

Ignacij Orožen porojen 1819. 1., vikar v Celju od 1. 1844. do 1854., župnik
v Mozirji in višji župnik v Slatini do 1867., kanonik, stolni dekan in stolni prost
v Mariboru. Ko je pastiroval v Celju, je spisal in izdal „Celjsko kroniko".^)
— Opisal je župnika Mihaela Plaskana.-) sestavil rodoslovno drevo Kačičev.')
Sotrudnik bil nemškemu zgodovinskemu zborniku ^Mittheilungen deshist. Vereins
filr Steiervuirk" *) o zgodovinskih stvareh na Malem Štajerju. — Najvažnejše pa
je njegovo obširno zgodovinsko delo »Zgodovina labodske škofije«,') ki jo je začel
spisavati 1868. 1. in nadaljeval do 1893.. ko so mu oslabljene oči ustavile pero.
Izšlo je osem knjig. Opisana še ni vsa škofija. Orožna diči bister um, zlato po-
štenje, jekleni značaj in neumorna delavnost. Njegovo delovanje je odlikoval
papež Leon XIII. z naslovom: »Protonotarius apostolicus«, in državna oblast z
železno krono III. reda.**)

Tomaž Mraz, porojen 1826. 1. v Št. Vidu pri Ponikvi na Štajerskem, sedaj
višji župnik in dekan v Vuzenici, je nekdaj kot kapelan in župnik mnogo pisal
v „Ost und TT^esž", „Vaterlaiid", „Draupost", „Sudsteirisclie Post", „Nocice'*
in ^Slovenskega Gospodarja". Izdal je 1861. I. Djansko vodilo. Ker se je
pa v teku mnogih let glede poučevanja krščansko-katoliškega nauka mnogo izpre-
menilo, je izdal knjigo:

Šolske katekeze za pervence. Spisal in v „Slov. Prijatlju"

podajal — — župnik v Vuhredu, Lavantinske škofije. Natisnila tiskarna

družbe sv. Mohora v Celovcu. 1878. 8". 240.

Njegovo največje in temeljito premišljeno delo pa je:

Razlaga srednjega in največjega šolskega katekizma.
Spisal — — nadžupnik in dekan. Priloga k „Slov. Prijatlju^. Natisnila
tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 1883. 8". 1036.
Prvi del govori o sveti veri, drugi o upanju, tretji o ljubezni, četrti o svetih

zakramentih, peti o krščanski pravici. Na koncu (1034 — 1036) je dodejano »Nekaj

iz katehetike rajnega gospoda korarja Jožefa Rozmana.«

*) Dr. J. Pajek, Cerkvena priloga ,,Slovenslteinn Gospodarju" 1882, št. 71. Idem : ,,80. Geburts-
tag des Herrn Domprobstes Georg Matjašič'', ,,Siidsteierische Post'' 1887, št. 29 ; ,,Slov. Gospodar" 1887,
štev. 117.

**) Dr. Jož. Pajek : Priesterjubiliinm des Praelaten Ignaz Orožen, Siidsteicrische Post 1892 '
N. 1866. — Prelat Orožen, Vaterl. 1H94, Nov. )833. — 1) Celjska kronika. Spisal Ignac Orožen.
1854. — 2) Mihael Plaskan, farmešter in dekan pii sv. Frančišku v Stražah. Drobt. 1864. —

.3) Kačičev-Orožnov rod. Spisal . V Mariboru. 189.'>. 8". 40. — 4) Z w e i n e u g e f u n d ene

Komersteine aus Untersteiermark. Mitth. XXXI. — 5) Das Bisthum und die
Diocese Lavant. Marburg. 1868—1893. VIII. B.

288 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Davorin Trstenjak.

Str. 136—141: ') Razlag, Zora 1852, 157-158. — Dr. Toman, Trstenjaku
in Hicingerju, N. 1857, 112. — Fr. Leveč, Slov. N. 1878, 258, 259; prenatisnjeno
in dopolnjeno, Lj. Z v. 1890, 166—174. - J. Macun, Knjiž. 128—131. — Andrej
Fekonja. Davorin Trstenjak, Slov. pisatelj. V Ljubljani. Založil Ant. Trstenjak.
Kleinmayer in Baniberg. 1887, 8". 31. — Jos. Mam. Jez. — K. Glaser, Ed. 1890,
14 — 19. — Trstenjakova slovesnost (ob priliki sedemdesetletnice), SI. N. 1887, 202
do 207. - Ed. 1887, 72—74. — S. 1887, 42. — Danilo, Dav. Trstenjak, k njegovi
slavnosti 4. septembra 1887, Slovan 1887, 267. — A. Funtek, Slovan 1887, 257.

— B. Flegerič, Slovan 1887, 321. — K — m — , Spomin na ilirizem, St. Vraz, Kobe,
Davorin, SI. N. 1876, 289. — Trstenjakov spominski večer, Lj. Zv. 1890, 256. —
A. Fekonja, O rokopisni zapuščini, Lj. Zv. 1890. 383. — ') Ob usodi te drame.
Slov. N. 1876, 4. — ') Kr. IV. 296. — ■*) Z Ivanom in Antonom Mazuranicem,
Babukidem, Demetrom, Rakovcem, Vukatinovidem id. — *) Gl. SI. 1868. 63. —
') Slov. Nar. 1868, 41, 42. — ') Slov. Nar. 1868, 43. — ') SI. Nar. 1868, 46. —
•) SI. Nar. 1868, 49. — '") SI. Nar. 1870, 7. — ") Št. 9: Krt, uš. mravlja, f.gamož,
redkva; št. 10, 12, 15, 35 id. — '■) SI. Nar. 1870, 71. — "j SI. Nar. 1870, 123.

— ") SI. Nar. 1870, 39-48. — '-) SI. Nar. 1886, 60. — ") SI. Nar. 1887, 254.

— Dostavi še: »Volitev poslanca v Kuzarovcu, Ltp. Mat. SI. 1868. — ") Istotako:
>Mladoletne šege Slovencev kraj Mure«, Nov. 1857, 90, 98; »O virokih«. Nov. 1857;
»Narodne povesti«. Novice 1858; »O pisanki in o skrivnostnem pomenu jajc«,
Nov. 1858, 125; »Pesem mitične vsebine iz Vrazove zapuščine«. Nov. 1869; >Pri-
mula veris«. Nov. 1871; >Zale žene, Nov. 1879. — ") Iz Nov. 1858, 51 pristavi:
»Sveto indijsko figovo drevo«, Novice 1855; >Indoslovanska božiča Kalanda«,
Nov. 1856. — '*) Progr. mariborske gimnazije 1.1858. Pristavi: Korani- Kurent,
N. 1855; O islrijanskih božanstvih, O božiči Kyhala, O božanstvu Korsa, N. 1856;
O taran-balti sekori, N. 1859; Venetski božanstvi Fon in Gerio, N. 1870; Pregina,
myth. bitje starih Slovencev, N. 1871; Siva, božiča polabskih in čeških Slovanov,
N. 1871, 51; Slovenske uganjke in njihov pomen za slovensko mythologijo, N. 1871,
93, 101, 110, 118. — ^) Kdo so bili Ambidravi, in kdo je sozidal stari mesti
Virunum in Tevronia? Kelti inVenedi. V Celovcu. 1853. 8°. 24. Ponatis '\z„Bčele'.

— ") Novice 1859. — "i Nov. 1860, 162, 179, 376. 384. — ") Nov. 1863. —
") Nov. 1864. — '=) Nov. 1867. - ") Nov. 1869.

^') Pannonica. Spomeniški list. Svojim prijateljem
ostavil Davorin Trstenjak. Celovec. 1887. 8". 3G.

'•) N. 1853, 218 (Šaf.) - ") N. 1754: Kje je stal Praetorium Latovicarum?
N. 1855, 78. — '») N. 1856, 256, 260, 285, Mesto PetoviumPtuj-Pettau. N. 1856;
Rimsko-slovenska postaja Sabatinec, N. 1856, 360; Suronticum 3, 90. — ") N. 1857,
22, 26, 30; Še enkrat o imenih Hemona in Ljubljana, N. 1858. — **) N. 1869,
387; mansio Longaticus. Vodnikov Spom. 220; Lucus Lugpns — cerkniško jezero,
N. 1863; O stari Akvileji, Slov. Glas. 1867. 239—242; Vižmarje, SI. N. 1876. 10.
") N. 1854, 366, 370, 374, 379, 383, 390, 394, 399. — "') N. 1855, 346, 350,355,
358, 362. 369. 374; N. ls57, 218 ; Suaducius in Suaducia 326, 330, 335. — *') N. 1855,
374, 379. - ") N. 1856, 332; N. 1857, 218. — ") N. 1858, 220; labodska ali
lavanlinska, N. 1858, 80, 85, 94, 105. — ") N. 1859. — ")• Jezic. 1866; N. 1867,

Priloga. 289

10; Slovan 1885. 216. — ^'') N. 1858, 298. — ^') Kres 1885. — ^=0 Besed. 1870,
59. - ") Vest. 1873, 1. — '•^) VSst. 1873, 28. — -") Vest. 1873, 93, 184. —
"') Komentari k zgodovini Salašanov, Japodov, Venetov, Ligurov, Skordiskov
ligurskih . . . Tauriskov, Ltp. Mat. SI. 1874, 156—179.

*') Slovenski elementi v Venetščini. Spisal Da-
vorin Trstenjak. V Ljubljani. 1874. 8". 74.
Vest. 1874. — Ltp. Mat. SI. 1874.

*^) Slovanščina v romanščini. Spisal in založil
Davorin Trstenjak. V Celovcu. 1874. 8". 79.
■") Kr. 1883; primeri: »Tudi na gornjem Štajerskem je prebival Slovenec za
rimskega vladarstva, Nov. 1853; > Slovanski ostanki« v dolini Annivers, Kr. 1883.

— *°) SI. N. 1879, 89. — ") Zr. 1877. — ") Nov. 1857, 379-390; ta sestavek je
bil preveden na češki, hrvatski in ruski jezik ; O tisočletnici Cirila in Metodija,
Nov. 1862. — ") Nov. 1863. — '*) Zlati Vek. 1863. — ") Vod. Spom. 224—227.

— '') Vest. 1873. — ") Primeri : o nekdajni provinciji Windischgraz, Kr. L II. —
") Nov. 1880. — '') Nov. 1881. — '») Nov. 1881. — ") Slov. Nar. 1877, 55. —
•-) Dan. 1875. — ") SI. Nar. 1868, 2. — ") SI. Nar. 1868, 7. — «) SI. Nar. 1872,
208. — ") V N. 1852 omenja Trstenjak smrt dveh slov. rodoljubov Fr. Habjaniča
in Fr. Čeha. — ") Bleiw., Koledar 1. 1855, 17. — ") Drobt. 18oo, 121-131.—
") Besed. 1871, 91. — '») Nov. 1862, 333. — ^•) SI. N. 1869. — ") SI. N. 1870.

— ") SI. N. 1875, 288. - '*) SI N. 1876, 32-33. — '') SI. N. 1876, 39—40;
Moj pohod pri Kopitarju, Slov. N. 1876, 46: Kopitar ni dal natisniti razprave z
vsebino, da so Slovenci uže pred sedemsto leti bivali v svoji sedajni deželi. —
") SI. N. 1876, 59. — ") SI. N. 1876. 70. — ") Zora 1872. — ") SI. N. 1878, 261.

— ^°) SI. N. 1880, 6. — ") Kres 1883. — «-) Kres 1883, 214. - ") Kres 1883,
215. — «-■) Kr. 1884, Sv. Hieronimus, je-li Slovan? Vest. 1873, 52, 68; V katero
dobo spada stari Kranjski rokopis? Slov. Narod 1870, 90; O zadevah Koemove
knjige o porodništvu. SI. N. 1876, 6. — *=) Zora 1874, 431. — *') Zora 1874, 12.

— «') Zora 1873, 157. - '') Z. 1873, 45. — *") Z. 1873, 13. — '") Z. 1874, 295.

— ") Z. 1873, 31. — '^ Z. 1873. 61. — ") Z. 1874, 12; dalje Salvator Rosa,
Pavlo Veronese, Richard Savage, Calderon de la Barca, Vega Carpio, Z. 1873,
63, 111, 190, 335, 349. - ") Z. 1873, 78; dodaj »Otok Elba« in »Predmestje
Slavjanici v Palermi«, Z. 1873, 256, 304. — 'O Z. 1873, 144; >Nekaj iz starih
dobrih časov«, Z. 1873, 19. — ") Z. 1873, 16; Enaka tvarina, Z. 1873, 11, 128,
302, 309 id. — «') Slov. 1848, 11. — »*) N. 1848, 67. — ") N. 1857; 1858, 64.

— *°°) SI. Nar. 1868, 1. Od Voglajne. - "») SI. Nar. 1870, 1, pravi: Priznavamo
Ljubljano za sredino, pa ne pripuščamo, da bi samo tam bila politična modrost
doma.

Str. 141 : Famj Uausman. - A. Fekonja, Lj. Zv. 1884, .698.

Str. 142: Peter Musi. — Ign. Cizelj v Slov. Učit. 1875. — Jos. Mam,
Jez. XXV.

^)Slovkovar-abecednica za slovenske šole. —
^) Vodba modrega kmetovanja po Koroškem, Kranj-
skem in Štajerskem. 1854. 8". 182.

19

290 Zgodovina slov, slovstva. HI. del.

Op. Dostavi te-le sestavke: >Kratek poduk v sadjereji, sosebno za šolsko
mladinoc, Šol. Prij. 1854; >Zlate bukvec, Nov. 1846; >Črne bukve<, Nov. 1846;
»Razdelitev občinskih pašaikov.<

Str. 142: Valentin Orožen. — A. L. v SI. Nar. 1875, 150; 1879, 19. —
J. Marn, Jez. XXIV. - J. Stritar, Zv. 1879, 48. — A. Fekonja: Nekaj o izviru
in postanku Orožnovih pesmij, Lj. Zv. 1888. — Pesen: »Mrzel veter tebe ženec
je spretno prevSl na nemški jezik Avg. Dimitz v Triglavu 1865.

Valentin Orožno v i Spisi. Zbral in priredil M. Len-
dovšek, vikar na Ptuju. Založil Ig. Orožen, korar v Mariboru.

V Celovcu. 1879. 12". XVI. 237.

Str. 142: Jožef Hašnik. — D. Trstenjak, Kr. 1883. — Ljublj. Zv. 1883. -
J. Marn, Jez. XXIV.

Dobro V oljke, zložil in založil Josip Hašnik. Natis iz
kamnotiskarnice J. Blaznika v Ljubljani. 1854.

Str. 142: Dr. Štefan Kočevar. — Razlagova Zora 1852. — D. Trstenjak,
Kr. 1883. — Fr. Leveč, Lj. Zvon 1883. — SI. Nar. 1878, 256, 266. — J. Macun,
Knjiž. 186—187. — SI. Nar. 1883, 44. ~ Folnegovičev govor na grobu Kočevar-
jevem, SI. Nar. 1883, 52. - Grobni spomenik (zložil Bož. Flegerič), SI. N. 1883, 30.

Slovenska mati. Podučna knjiga materam, kako naj
sebe in svoje otroke zdrave obvarujejo. Spisal dr. Kočevar.

V Ljubljani. 1882. 8". Natisnila Narodna tiskarna. Založil
dr. Kočevar v Celji.

Str. 143: Dr. Matija Prelog. — Jurčič, SI. Nar. 1872, 14. (Ponatis v Lip.

Mat. Slov. 1872. — D. Trstenjak, Zr. 1872. — J. Macun, Knjiž. 127—128. - J. Marn,

Jezic. XXV.

*) Makrobiotika ali nauki, po kterih se more človeško
življenje zdravo ohraniti in podaljšati. Spisal veči del po
C. Hufelandu in založil Matija Prelog, doktor zdravilstva v
Mariboru. V Mariboru. 1864. 8". 271. J. Janžič.

Knjiga je posvečena dr. Miklošiču.

Slovenski Gospodar. Podučiven list za slovensko
ljudstvo. Maribor. Izhaja vsaki četrtek v 4". Tečaj I —V.
L. 1867. do srede 1. 1871. Založnik in urednik Matija Prelog.

V mariborski čitalnici je v glediščnih predstavah Jako spretno
igral humoristične vloge ; priredil je v to svrho igro :

') Črni Peter. Kratkočasna igra v jednem dejanju.
Poslovenil in založil dr. Matija Prelog. V Mariboru. 1806. 8".
58. Janžič.

I

Priloga. 291

^) Zakonska sol. Kratkočasna igra v jednem dejanju.
Poslovenil in založil dr. Matija Prelog. V Mariboru. 1867. 8".
44. Janžič.

Str. 143—144: Oroslav Caf. - Raziagova Zora 1852. — D. Trstenjak,
Zora 1872, 40 - 41. — Karol Glaser, Gratzer Tagespost 9., 10. Juli 1873 —
Vienac 1874. — J. Macun, Zgod. 1883, 112 — 114. — Božidar Raič, Letop. Mat.
Slov. 1878, 72—101. - K. Glaser v Raičevem životopisu, Ltp. Mat. Slov. 1888,
1—40. — J. Marn, Jezičnik XXIV. 73 —79. — K. Glaser: Donesek k zgodovini
slovenskih slovnic (govori o predgovoru Cafove neizdane slovnice slovenskega
jezika), Slov. Nar. 1876, 100. — ') Bož. Raič, Letop. Mat. Slov. 89. — 'J Nov.
str. 12. — Opomba. Novice 1845, 31. Naznanil je tudi smrt Simona Juvančiča,
N. 1845, 31; hkrati pa tudi veselo novico, da se Slomšek trudi osnovati družbo
za izdajanje cenejših knjig. — ') Nov. 1845, 68, 71. — •*) Nov. 1846, 32—44. —
Let. 1878, 90 — 92. - Novice 1848, 62—63. — K člankom Cafovim, navedenim
v Marnovem in Raičevem življenjepisu, pristavi še: »Prigodba ranjcega Staniča<,
Novice 1848, 62. — '") Da bi izdelaval Slovar J. Navratil, temu se je protivil
Caf v rezki besedi, ki nas spominja Raičevega sloga, Slovenec 1874, 85 — 86.
Novicam je pošiljal besede 1.1845, 128: Nabiranje slovenskih imen zelišč naši
častitljivi domorodci prav prijazno podpirajo, n. pr. gosp. župnik Medved in J. Caf.
— ') Nov. 1851, 208—212; ponatisnila Slov. Bčela 1.1851, 183. — ^ Slov. Bčela
1. 1852. 181, 192 — 204 ; besede, ki jih navaja tu iz staroindiščine, se ne vjemajo
vse. — *) Ibid. 221, 287, 303; po mojem mnenju je njegov članek tudi: Zmes
rozcansko-ogrska str. 319, 349, ki pa ni dokončan. — ') Zora 1872. — Vest. 1873,
3, 36, 55 id.; »Nesrečna igra<, N. 1845, 144 — 145; »Smešnica« po Zori Dalm.,
N.1845, 156.

Robinson mlajši. Knižica predragi slovenski mladini
za uk ino kratek čas, jo iz češkega prepisal Oroslav Cafov.
Zalog Fr. Dirnbock v Gradcu.

Romarska palica po poti v večnost. Dell. Misionski
govori. V Gradci. 1853. 8°. 285. — II. Del. Popolne mol. buk.
s poduki in mol. Prepisal (des Christen Pilgerstab) in sestavil
O. Caf. V Gradci. 1854. 8«. 416.

Dopisoval je tudi v ^Zgodnjo Danico'' o cerkvenih razmerah, na primer
') »Misijon v Cirkovcih« na Štajerskem 1. 1850., D. 1850, 87. — »Misijon v Frau-
heimu« na Štajerskem, D. 1850, 114 — 115. — >Misijon na Črni gori«, D. 1850,
122 — 123. — Omeni naj se še mali molitvenik:

Svetodenski red in pravila življenja pobož-
nega kristjana ali podloge prave pobožnosti. Iz češkega
prepisal Orosl. Cafov. Dokladni list k 52. listu „Novic" 1850.97.

Bosi dar Raič.

Str. 144—147: Raziagova Zora 1851. — J. Marn, Jez. XXV. — Ant. Raič,
Slov, 1886. — Kr. 1886. — Lj. Zv. 1886, 442. — Si. 1886, 128. — S. 1888, 24. —

19*

292 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

J. Mam, SI. 1886, 128. — SI. Nar. 1888, 128, 130, 133. — Dr. K. Glaser: Spomin
na Bož. Raiča, Ed. 1888. — Idem, Ltp. Mat. Slov. 1888. - Bož. Flegerič: Grobni
spomenik, SI. Nar. 1888, 131. — Dr. J. Vošnjak: Nagrobni govor, SI. Nar. 1888, 134.

^) Temelj ruskega j ezika, protumačeni češkim jezikom
od Vaceslava Hanke, na jugoslovanski jezik prevel Božidar
Raič. U Zagrebu. Tiskom i troškom Franje Zupana. 1851.
^ Nov. 1867. — ') Nov. 1869. 20. — Zora V. 161-168, potem še Slov.
Nar. 1868, 37. — *) Zora V. 111—112. — K Marnovim in mojim podatkom pri-
stavi še: »Golombača«, SI. Nar. 1876, 121. — ') Ltp. Mat. Slov. 1878, 187—190.

— •) Odlomek objavljam v Raičevem življenjepisu, Letop. 1. c. — ') Nov. 1856,
102 id.; 81. Glas. 1858, 150, 167, 192-200. — ') Ltp. Mat. Slov. 1869, 86—94.

— ») Letop. 1878, 72—101. — "") Slov. Nar. 1880, 185, 203-205, 232—235. —
") Sl.N. 1881, 261 — 264; to slovesnost je porabil v prvi vrsti za to, da bi prosto
ljudstvo nagovarjal za »zedinjeno Slovenijo«. — '^ Da bi se posebno ta slovesnost
lepo obnesla, se je vsled njegovega nagovarjanja odbor v Ljutomeru uže jedno
leto poprej osnoval, SI. N 1882, 34; Si. N. 1883, 232—239. - ") SI. N. 1872, 37.

— '*) Str. 80—92. — *') Dopisoval si je z državnim poslancem Vurmom v Olomuc«.
Prevajal je 1. 1884. na Oeškem izdan Cirilov življenjepis, polo za polo, kakor je
izhajala, poslal v dveh mesecih po velikem trudu dovršen prevod družbi sv. Mo-
horja, ki je pa uže imela jednako delo iz Majarjevih rok in ga je odklonila. Kam
je prešel rokopis, se ne ve. — ") Str. 44 — 57. — '') Novice 18-59, 68. 69. -
") Op. cit. str. 21. — ") V Celovškem Slovencu št. 3; istotako v Družbi sv. Mohora.
Op. cit. št. 13. Ni se sicer popolnem vjemal z nazori, ki so obveljali glede na
tvarino izdanih knjig; bil je za to, da se naj gleda bolj na strogo znanost, kajti
članki leposlovnega značaja se mogo uže po drugi poti spraviti v svet. >Odbornike
bi on imenoval narodne starešine v dušnem obziru c — -°) Letop. 1868, 53 — 76;
uže v „Napreju'' 1863. je pisal »O Prekmurcih in njihovem govoru« št. 69 — 77,
posebej o župniku Košidu, rojenem leta 1788. >Kratki navuk vogrskega jezika za
začetnike .... na vandalska vusta preneseni po Košču Jožefi, gornjo Siničkom
plebanuši. V Gradci. 1833. — Potopisne črtice o poti v Medjimurje, Slov. 1866,
81-82.

*') Slovanstvo. Spisali Janez Majciger, Maks Pleteršnik
in Bož. Raič. Založila in na svetlo dala Mat. Slov. 312 — 348.

Leta 1880. je bil naprošen po Matici, da bi uredil Vrazovo zapuščino, pa
mnogobrojni drugi posli mu niso pripuščali, da bi bil prevzel to delo. — ") SI.
N. 1869, 15. — Op. L. 1868. je razvijal »Nazore o sestavljanji naučnega slovnika
slovenskega« (jodnega jo hotel imeti za Hrvate, jednega pa za Slovence). Ured-
ništvo je ugovarjalo, da pr§ ni treba delati take razlike. Slov. Nar. 1868, 99. —
") Slov. 186.5, 100; glej N.ov. 1861, 252; glej član. Vedrina, SI. N. 1869, 98. -
'*) Labodski škof in naučni minister delata proti zakonom, SI. N. 1872, 60; —
") SI. N. 1873, 45; Slov. 1865, 88. — ") SI. N. 1870, 89-90.

^'') Slovarček na pomoč narodnemu duhovništvu v slo-
venskem uredovanju. Spisal in založil B. R. V Mariboru. 1872.
Nati.snili Fr. Skaza in druj^ovi.

Priloga. 293

-•) Slov. Nar. 1882, 25-26. - ") Naprej 1863, 78; Slov. Nar. 1869, 119.

— "') Slov. Nar. 1869, 95. — ") Slov. 1865. 100; Slov. Nar. 1870, 137; Slov.
Nar. 1871, 45, 75; 1881, 18. - ") Slov. Nar. 1869, 100; Slov. Nar. 1872. 22;
SI. Nar. 1871, 35. — Slov. (Cel.) 1866, 75. - Bleda črtica o Ptuji, Slov. (C.) 1866,
45. — O slovenskih predigah na Ptuju in v Mariboru, Nar. 18ii3, 27. — Tukaj
omenimo memogrede podlistek v Slov. 1865. 92. rai;lagajoč pojmove: Narod,
narodnost, rodoljubje; nagovarja Ljutomerčane, naj si ustanove čital-
nico, in govor v Ptujski čitalnici pri besedi na korist stradajočim Istranom, o
zgodovini Istre, SI. Nar. 1880, 61. — ") Nov. 1868, 229. - '*) Slov. Nar. 1868;
1869, 108; Slov. 1865, 80. — "> Slov. Nar. 1881, 31. — ") Slov. Nar. 1881, 18.

— ") SI. Nar. 187-i, 13. — ") SI. Nar. 1880. 1-50. — "j SI. Nar. 1882, 139. —
*°) SI. N. 1882, 146. — ■•*) Prišteval se je stranki mladih in zagovarjal njih načela
v članku >0 narodno-liberalni stranki<, SI. N. 1872, 118, povdarjaje, da spadajo
tudi na Hrvatskem, Cežkem. Poljskem k mladi stranki tisti, ki pospešujejo na-
predek. — Naš program. SI. N. 1885, 116.

Ivan Mactin

Str. 147—148: Wurzbach, Biog. Lex. 44. zv. — J. Macun, Knjiž. 132—135.

— J. Majciger, Kres 1883, 621—625. - Lj. Zv. 1883, 729. — SI. 1883, 174. —
Umek-Okiški: Pesem k slovesu, N. 1861, 429. — Lj. Tomšič: H godu blago-
rodnega gospoda Ivana Macuna, N. 1863, 30. — ') Jordan's Slavische Jahrbiicher,
Leipzig 1843.

^) Slovnica jezika grčkoga. I. Izpitovanja rečih iz
nemačkoga od dr. Rafaela Kiihnera sa malenimi premenami
prevedena. V Beču. 1853. 8". 388. — Skladnja jezika
g r č k o g a. V Beču. 8". 390. — ') Kratka slovnica je-
zika nemačkoga. Složena za porabo mladeži gimnazialne.
V Beču. 1854. 8". 154. — Zadače za vežbanje u jeziku
ngmačkom. V Beču. 1854. 8". 219.

") Osman von Gundulič, Oesterr. Blatter fiir lit. Kunst 1847, 118, 123. —
*) Slov. 1848, 29. — ') DSla V. 1877. 329. Ker se je tu pa tam oporekalo
Cvetju, da pesni niso srečno izbrane, izpregovoril je »Neke besede o moji kresto-
matiji« v obrambo. Jadr. Slav. 1850, 1. — Sam je naznanil prvi del. Slov. 1850, 5.

'') Cvetjejugoslavjansko z dodanimi cveti iz drugih
slavjanskih vrtov. I. Del. Cvetje slovenskega pesničtva. Zložil
Ivan Macun. U Trstu. 1850. 8". XII. 270. Tisk Avstr. Lloyda.

') Kratek pregled slovenske literature sa do-
danim riečnikom za Slovence. Napisao Ivan Macun. U Zagrebu.
1863. 8". VIII. 102.

®) Književna zgodovina Slovenskega Stajerja.
Spisal Ivan Macun. V Gradcu. 1883. 8". Vil. 181.

294 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Glej o tej knjigi: Ljublj. Zv. 1883, 402; 1884, 625, 694; Kr. 1883, 327. —
"•) Slov. 1848, 4. — ") Slov. 1848, 80. - ''O Misli o Premrujevi »Naberi laških,
nemških in slovenskih pogovorovc ; pri tej knjigi je pogrešal pregled starejše
literature; mislim pa, da pri taki praktični knjigi ni treba slovstvenega pre-
gleda. — '') Slov. 1849, 89. — '*) Glasnik Slov. 1858; 1862, 67—72. Pristavi:
Razvitek slovenske slovnice v Književniku I. let. — '^) Kres. I. — "j Zora 1872.
— ") Oesterr. Gymn. Zeitschrift 1858.

**)Theoretisch-praktische Grammatik der
illirischen Sprache, \vie solche in Kroatien, Slavonien,
Dalmatien und der Militargrenze iiblich ist. Mit vielen Ge-
spnichen und Ubungsstiicken und einem Worterverzeichnisse.
Von R. A. Frohlich. IV. Auflage. Bearbeitet und mit Ubungs-
stiicken versehen von J. Macun. \Vien. Wenedikt. 1865. 8**.
VI. 321.

Str. 150: Mihael Žolgar. — ^) Lj. Zv. 1890, 186. - J. Mam, Jez. 1892.

Dr. Josip Kranjec.

Str. 150-151: J. Macun, Knjiž. zgodovina Slov. Štajerja. — Slov. 1885.

')System des oesterreichischenaUg-emeinen
Privatrechtes. Grundriss und Ausfiihrung-en von Dr Josef
Krainz, ordentlichen Profcssor der Rechte in Prag. Aus dessen
Nachlass herausgegeben und redigiert von Prof. Dr. L. Pfaff.
I. B. \Vien. 1885. Mainz. X+482.

Dr. Radoslav Razlag.

Str. 151 — 152: J. V. Razlagu, Nov. 1865. 47. — I. I., Slov. Nar. 1880. 130.
Jos. Cimperman, SI. Nar. 1880, 132—134. — ') Slov. Bč. 1850, 125. — ') Slov.
Bč. 1852, 142.

') Zvezdice, od Radoslava Razlaga. U Gradcu 1851. 16".
108. Tiskom Tancerovim. Mladeži jugoslovanskoj posvetjuje
spisa tel j.

*) Zora j ugosla ve n.ska. Zabavnik za godinu 1852.
Od Radoslava Razlaga i Ivana Vinkovica. U Gradcu. 16"\ 178.
Tiskom Tancerovim.

') Z o ra j ugoslaven .s k a, od Radoslava Razlaga. U Za-
grebu 1853. 8". 228. Tiskom i troškom Fr. Zupana. Duhu
otca vzajemnosti slavjanske posvetjuje izdavatclj.

•j Ljublj. Cas. 103-104. — ') Nov. 1852. — •) Slov. BC. 1851, 129. -
•) Ib. 125.

Priloga. 295

^") P e S m a r i C a. Na svetlo dal in založil dr. J. Razlag, od-
vetnik v Brežicah. V Gradcu 1863. 8". 208. Natisnil J. Kien-
reich. — II. pomnoženi natis v Mariboru, 1872. 16". 243.
") Nov. 1871. — '•) Slov. Prij. 1857. - ") Nov. 18G1. 69.

"l S I O v e n S k i Pravnik, to je kratki povzetki postav
in obrazci ali izgledi raznih pisem, spisov, vlog na sodnije
in druge oblasti v prepirnih in neprepirnih zadevah, pa tudi
odlokov ali rešitev, razsodeb in razsodnih nagibov na vse
občane, posebno pa za občinske župane, pravdosodnike, biljež-
nike. sodnike in uradnike sploh na svitlo dal Dr. J. R. Razlag,
odvetnik v Brežicah, čisti dohodek je namenjen naši jugo-
slavenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu. Zvezek I.

V Gradcu. 1862. 8". 160. Natisnil J. A. Kienreich. Vekovečni
pravici in slovenskemu narodu posvečuje izdajatelj dr. Razlag.

Str. 153: lian GrŠak. — J. Macun. Knjiž. 8, 157, 171.

Čitalnica. Podučilni listi za slovenski narod. Izdal
Ivan Gršak. I. II. zv. V Gradci natisnil Jož. A. Kienreich, 1865.
8". — III. in IV. zv. 1866.

Str. 154: Simon Budmaš. — SI. Glas. 1858, 37—39. — SI. Prij. 1858, 448.
— J. Marn, Jez. XXIV. — ') I., 76—170 in IL, 11-188. — ') Lendovšek, Zbrani
spisi Slomškovi, I., 247. — ') >Ozir na dozdanje opravke slavjanskega društva«,
Jadr. Slav. 1850, 1. — Rudmaš je bil predsednik »Slavjanskemu društvu« pol-
drugo leto. N. 1851, 18.

Str. 154: Karol Bobida. — Slov. 1874, 97. — J. Marn, Jez. XXIV. —
Kol. Moh. 1879.

Zdravo telo narbolši blago, ali nauk zdravje
ohraniti. Spisal P. K. Robida, benediktinar in c. kr. učitelj
matematike. V Celovci. 1846. 8°. 143. Natisnil in prodaja
J. Leon.

*) Domači z d r a v n i k v navadnih boleznih človeka,
poleg Hufelanda. Rusta, Tissota in drugih. Sestavil K. Robida.

V Celovcu 1854. 12". XIII. 240. J. Leon.

') Domače živinozdravstvo v boleznih konj, go-
vedja, ovac, prašičev, koz in psov ali nauk, kako mora kme-
tovavec svojo živino rediti, ji streči, jo krmiti in ozdravljati.
Po nemško spisal .J. N. Rohlves. Od Potsdamskega kmetij-
skega družtva pohvaljena in priporočena knjiga. Poslov-
Ijena (poslovenjena ?) po XIX. natisu. S štirimi podobami.

V Celovcu 1856. 8". VIII. 243.

296 Zgodovina srlov. slovstva. III. del.

Naravoslovje alj F i zi k a, po domače zložil K. Robida,
učitel. V Ljubljani 1849. 8°. 123. Nat. J. Blaznik. Primerj.
Nov. 1849. 167.
V nemškem jeziku je spisal: Geisllicher Fiihrer der Jugend. 1846.

— Entwicklungsgang der Physik von den altesten Zeiten bis auf
die Gegenwart: »Vibrationstheorie der Elektricitat«, >Magnelismus<, »Grundsaetze
der naturgemassen Atomistik«, v programih celovške gimnazije v 1. 1854, 1857,
1858, 1860. Po teh delih zaslovel je tudi izven domovine.

Matija Majar.

Str. 151—156: Razlagova Zora, 1852. - J. Mara, Jezičnik, XXVI., 37—40.

— Slovan 1884, 211. — Edinost 1882, 72. — Banket na čast slovenskemu pisa-
telju Matiju Majarju, Slovan 1885, 311. — J. pl. Kleinmayr: Matija Ziljski. Črta
iz sedanje zgodovine koroških Slovencev (dva podlistka v SI. Narodu 1. 1874). —
Spomin na Ilirizem (podlistek v SI. Nar. 1. 1876). — Spomnimo se naših mož
(podlistek v Edinosti 1. 1882). - Ljub. Zvon 1892, 563. — Dom in Svet 1893,
5., 6., 7. — Koledar družbe sv. Mohorja 1895, 12.

') P a v 1 e H r a f t O v f k i. Srezha Boga prav fposnati, Poveft
is pifem Kr. Shmida, poslovenil Matija Majr-Silan.
') Kolo VI. zv. 1847.

'I Pesmarica cerkevna, ali svete pesme, ki jih pojo
ilirski Slovenci na Štajarskim, Kranjskim. Koroškim, Goriškim
in Benatskim in nektere molitvice, litanije in svet križoven
pot. zbral in na svet izdal Matia Majer, kaplan pri stolni
cerkvi v Celovcu. V Celovcu. 1846. Natisnil in založil Janez
Leon. 12". 236.

*) Slovnica za Slovence. Spisal in založil Matija
Majar. V Ljublani leta 1850. Natisnil J. Blaznik. 8". 51. —
Spisovnik za Slovence. Spisal Matija Majar. U Celovcu.
Natisnil J. Leon. 1850. 8". 68.

^) Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje
i u obče slavenski jezik. Spisal Matija Majer. Nat. J. Blaznik.
1848. 8°. 130.

°) Sveta Brata Ciril i Metod slavjanska apostola i osno-
vatolja slovstva slavjanskega. Tisučlčtni spomrn na lOto 1863.
Spisal Matija Majar-Ziljski. V Zlatnom Pragu. 1864. 8". XI. 176.

"") U zajem ni pravopis slavjanski, to je: U za-
jemna slovnica ali mluvnica slavjanska. Spisal i
na svetlo izdal Matija Majar Ziljski. V Zlatnom Pragu. 1865.
8". XIV. 237.

Priloga. 297

") Slovnica ruska za Slovence. Spisal Matija Majar.
Tisk na Dunaju pri oo. Mehitaristih. 1867. Založil G. Blaž,
trgovec v Reki. S*'. 172.

®) Slavjan. Časnik slovstven i uzajemen za Siavjane
književne i prosvetljene. Vreduje i na svetlo dava Matija
Majar, dopisni član srpskog učenog društva v Beogradu, so-
trudnik Imperatorskago občestva Ijubitelej estestvoznanja,
antropologji i etnografii, i dejstviteljnij člen občestva Ijubi-
telej rossijskoj slovesnosti pri Imperatorskom Moskovskem
universitete. I. 1873. — II. 1874 — III. 1875.

'°| Sveta brata Ciril in Metod slovanska apostola.
Spisal Matija Majar-Ziljski, duhoven Krške škofije. V tisuč-
letni spomin smrti sv. Metoda. Izdala in založila družba sve-
tega Mohora v Celovci. 1885. Tisk družbe sv. Mohora. 8". 79.
S 26. podobami.

Andrej Einspieler.

Str. 157-158: Kr. 1882, 645-51. — Fr. Leveč, Lj. Z. 1882, 755—58. —
Andr. Kalan, Einspieler - Zlatomašnik. spominska knjižica. V Ljubljani 1887. 8°.
104. — J. Bile, Slavospev, SI. 1887, 188; S. Gregorčič, SI. 196; E. Krek, SI. 209.
— Zazula, SI. 1888, 12. — SI. N. 1888, 12-19. — Koledar Družbe sv. Moh. 1888
(s podobo). — J. Sovran, Dom in Svet 1888. - Nov. 1888, 28—76. — Klein-
mayer. S. 1887. — *) Vienac 1883, 48 — 49. — ') Marnovim podatkom še pristavi:
>Zahteve na učitelje in zahteve učiteljev na vlado.« Slov. 1849, 8, 36. — Učitelji
morajo znati slovenski, Slov. 1849, 36-38. — ') Slov. 1849, 66-67. — *) Slov. 1849,
92—95. — S) Slov. 1849, 45, 49, 56, 68. — ') SI. Bčela, II., 25, 39, 56, 73, 89,
114, 137, 154.

') Šolski prijatelj. Celovec. J. Leon. 1852—55.

*) Slovenski Prijatelj. Časopis za cerkev, šolo in
dom. 1856.

^) Razi aganj e keršanskega nauka. Spisala J. Skofic
in J. Volčič. — Tu še omenimo : Jedro katolškega nauka
ali ves keršanski nauk v 70 keršanskih naukih. Spisal in za-
ložil Andrej Einspieler, knezošk. duh, svetovalec in profesor na
C. kr. realki. V Celovcu. 1873. 8". 568. Tisk družbe sv. Mo-
hora. — Lavretanske litanije,

'°j Slovenec. Političen list. I. tečaj 1. 1865. Odgo-
vorni urednik J. Božič. Lastnik Andrej Einspieler. List je bil
pisan v katolškem duhu ; 1. 1866. v II. tečaju izhajal je trikrat
na teden, v III. tečaju s št. 47, je nehal izhajati.

298 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

**) Političen katekizem za Slovence. 8". 64. —

Drugi natis 1. 1873. 8". 48, Izdal in založil odbor katol. konst.

društva v Celovcu.

To je ponatis Einspielerjevih člankov v Slovencu. 1865.
67 — 73. Govori o dveh točkah : a) Kaj mora vsak politično
podučen Slovenec vedeti; 6) Kaj mora vsak pošten domorodec
storiti.

") M i r. Političen list za koroške Slovence. Izdajati

ga je začel leta 1882. dvakrat na mesec; list še zdaj dobro

napreduje.

Dr. Fran Miklošič.

Str. 160-166: J. Navratil, Kol. Moh. 1884 (s podobo). — Neven, Zagreb
18.54. — Leipziger illustr. Zeitung 1863 (s podobo). — Naučn^' Slovnik 1868. —
AUg. deutsche Realencykl. Leipzig 1867, X. B. — C. v. Wurzbach, Biographisches
Lexicon. Wien 1868. — Neues Gonversatiooslexicon Meyer XI. B. — Ant. Trstenjak,
Letopis Mat. Slov. 1882—1883. — Miklošičeva slavnost, Lj. Zv. 1883, 342, 603,
729, 802. — Miklošičevi častilci, Lj. Zv. 1884. — Ant. Kragelj, K Miklošičevim
spisom, Lj. Zv. 1884, 310. — Dr. Murko. Miklošičeva najnovejša dela, Lj. Z. 1886,
248, 300. — Miklošičevo odlikovanje, Lj. Zv. 1889. — Dr. Oblak, Dr. Fr. Miklošič,
Lj. Zv. 1890. — Miklošičev večer v slovenskem seminaru, Lj. Zv. 1891, 244. —
Vienac o Miklošiču, Lj. Zv. 1891, 245. - Politik (Prag) 1891, 112. — G. Gjor-
gjevič, Prosvetni Glas kraljevine srbske 1891, 170-80. — Dr. Murko, Letopis
Mat. Slov. 1891. — Presse 1891, 7-5. — Dr. Bystron, Athenaum (Varšava) 1891.
— Piof. F. Florinskij, Univers. Jzv. Kiev 1891, 4-13.

') Radices 1 i nguae Slo v enicae veteris dialecti.
Lipsiae. 1845.

') Entgegnungen auf Herrn Hankas Albernheiten
und Liigen.

') Altslovenische Formenlehre in Paradigmen
mit Texten aus glagolitischen Accellen. Wien. 1874.

*) Ch res to ma thia palaeoslo venica. Vindobonae.
1854. 8". 92. — II. izdaja. 1861. 8". 114.

^) V ergl e ich en d e Lautiehre der slavischen
Sprachen. Von der kaiserlichen Akademie der Wissen-
schalten gekronte Preisschrilt. \\ itn. 18o2. XVI. 548.

') Vergleichende Stammbildungslehre der
slavischen Sprachen. Ilerausgegeben mit Unterstiltzung
der kaiserlichen Akademie der \\'is.sensi-haf'ton zu Wien. 1875.
8". XXIV. 504. — Vergleichende 1'ormenlehre der

Priloga. 299

slavi S ch en Sprachen. 1856. 8". XVI. 582. — II. izdaja
1875. — Vergleichende Syiitax der slavischen
Sprachen. Wien. 1868—1874.8". XII. 896. (S podporo ce-
sarske akademije znanosti.)

') Glagolitisches. Ersch und Gruber's Ali g.
Encykl. Leipzig. 1859. — Die christliche Termino-
logie der slavischen Sprachen. Denkschr. XXIV.
1-58.

") Monumenta serbica spectantia historiam
Serbiae, Bosniae, Ragusii. Vindobonae. 1858,
') Denkschr. I. — '») Denkschr. VIII. - ") Denkschr. ]X. - '') Denk-
schr. X. - '') Denkschr. XIV. — ») Denkschr. XVII. - '') Denkschr. XIV. —
>») Denkschr. XV. - '') Denkschr. XVIII. - "j Denkschr. XXVII. — ") Denk-
schr. XXVIII. — ■"} Denkschr. XXIX. - -') Sitzungsber. LXII. — ") LXII. —
") LXVIII. - ■') LXXIVII. - ■') Slav.Bibl. 1851. - ") Kuhn, Beitr. X. — -') Ibid.
— -") Pristavi : Serbische Epik, Oesterr. Revue 1863.

Anton Janešič

Str. 171-176: A. Umek-Okiški v Besed. 1869, 145-147. — Davorin
Trstenjak, SI. N. 1869, 116. - Janez Majciger, SI. N. 1869. 118. — Dan. 1869,
211. — Antonu Janežiču, Bes. 69. — L. Ferčnik, Večernice 1870. ~ —m — v,
Lese, rojstni kraj A. Janežiča, SI. N. 1867, 167. — Slov. Prij. 1876, 2,30—236
(govor Andr. Einspielerja ob priliki Janežičeve slovesnosti 13. avgusta 1876). —
Andr. Einspieler, Koled. 1878, 152-154. — Slovesnost Janežičeva, Slov. 1876,
181, 185, 187—189 (Stritarjev Sonet in L. Pesjakove Pesem). — J. Cimperman,
V spomin A. Janežiču, SI. N. 1876, 181. — SI. 1876, 96. — J. Pajk, Zora 1876,
263, 277, 308. 321. — J. Marn, Jez. XXV., 1-18. — J. Stritar, V spomin pokoj-
nemu A. Janežiču, Z. 1876. (Povdarja njegovo nesebičnost.) — Sklepi Družbe
sv. Mohorja zastran Janežičevega spomenika. Bes. 1869, 161. — Prijateljeve črtice
iz Janežičevega življenja, Bes. 1870.

') Kurzer leichtfasslicher Unterricht in
der slovenischen Sprache. Fiir Deutsche nach
Dr. Fr. Ahn's bekannter Lehrmethode bearbeitet, nebst einer
kurzen Formenlehre. Von Anton Janežič. Erster Kursus. Kla-
genfurt. 1849. 8^ 176. Verlag J. Sigmund. Druck A. Pichler's
Wittwe in Wien.

^) Vollstandiges Tasche n w orterbuch der
slovenischen und deutschen Sprache. Von
Anton Janežič, offentlichem Docenten der slovenischen Sprache
am k. k. Gymnasium. Deutsch-slovenischer Theil. Klagenfurt.
1850. 16". 630. Verlag J. Sigmund (Eduard Siegeli. — P o-

300 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

polni Ročni Slovar slovenskega in nemškega
jezika. Spisal Anton Janežič, začasni učitelj slovenščine v
Celovcu. Slovensko-nemški del. V Celovcu. 1851. 16". 554.

^) Deutsch-slovenisches Taschenw6rter-
b u C h fiir Schule und Haus. Von Ant. Janežič, Professor an
der k. k. Oberrealschule. Zweite umgearbeitete und vermehrte
Auflage. Klagenfurt. 1867. 16". 923. E. Liegel. J. Blasnik.

*) SlovenskaSlovnicas kratkim pregledom
Slovenskega Slovstva ter z malim Cirilskim in
Glagoliškim Berilom za Slovence. Spisal Anton Janežič. V
Celovcu. 1854. 8». 187. E. Liegel.

^) Cvetje slovanskega naroda. Slovenske na-
rodne pesmi, prislovice in zastavice. Izdaja Anton Janežič.
Perva knjižica. V Celovcu 1852. 16". 1896. Kleinmayr.

®) Cvet slovenske poezije. S kratkim naukom
o pesniških izdelkih za gimnazijalne in realne šole. Na svitlo
dal Anton Janežič, c. kr. učitelj na visi realki. V Celovcu.
1861. 8". 117. J. Leon.

') C v e t n i k. Berilo za slovensko mladino. Vredil Anton
Janežič, c. kr. profesor na visi realki. Pervi del. V Celovcu.
1865. 8". 168. Založila družba sv. Mohora. — II. izd. 1. 1867.
J. Leon. — Drugi del. 1867. 8". 174.

") Cvetnik slovenske slovesnosti. Berilo za
više gimnazije in realke. Sestavil Anton Janežič, c. kr. pro-
fesor na visi realki. V Celovcu. 1868. 8". 380. E. Liegel.

"(Slovenska Bčela. Podučen in kratkočasen list.
Na svitlo izdajana s pomočjo več rodoljubov. Pervi tečaj.
Pervi zvezek. V Celovcu. 1850. 8". 192. Fr. pl. Kleinmavr.

'") Glasnik slovenskega slovstva. Slovencam za
poduk in kratek čas. Izdal Anton Janežič, zač. učitelj slo-
venščine in nemščine, zgodovine in zemljepisja na c. kr.
gimnaziji in realki v Celovcu. Pervi zvezek. V Celovcu. 1854.
8". 80. J. Leon.

") Glasnik Slovenski. List za literaturo in umetnost.
Vredil in izdal Anton Janežič, c. kr. učitelj viših realnih Sol.
Pervi zvezek. V Celovcu. 1858. 8". 192. J. Leon. — Drugi
zvezek 204.

Priloga. 301

Drugi letnik ima naslov: Glasnik Slovenski. Lepoznansko-
podučen list. 1859. Zvezek po 190 in 195 str. Izhajal je do leta
1868.; preobilica zaostankov pa tudi marsikatera izkušnja je
izdajatelja prisilila, da je ustavil izdavo »Slovenskega Glasnika«
za drugo polletje. Prvi dve leti izhajal je po dvakrat na mesec,
od 5. zv. prvi dan vsacega mesca, od IV. tečaja trikrat na mesec,
5., 15., 25. vselej pol pole velike oblike, od V. tečaja zopet prvi
dan vsacega mesca po 2 — 3 pole, leta 1866. zopet trikrat na mesec.
^^) Cvetje iz domačih in ptujih logov. Pervi
zvezek. »Maria Stuart.« Tragedija v 5. djanjih. Spisal Fri-
derik Schiller. Poslovenil France Cegnar. J. Leon. V Celovcu.
1861. 16°. 223. — I. Šestka 1862. 1.) »Viljem Teli.« Spisal
Miroslav Schiller. Posl. Fr. Cegnar. V Celovcu. 208. Leon. —
2.) »Platonov Kriton in Apologija«, Iz grščine poslovenil
Ivan Božič, 78. — 3.1 »Babica.« Obrazi iz življenja na kmetih.
Spisala po češki Božena Nemcova. Posl. Fr. Cegnar. 297. —
4.) »Ksenofontovih spominov na Sokrata čvetere bukve« (Me-
morabilia). Poslovenil P. Ladislav Hrovat. 158. — Sestka II.
1863. l.| »Na sveti večer o polnoči.« Epična pesem v treh
spevih. Zložil Gr. Krek. 55. — 2.) »Publija Marona Virgilija
Georgikon«, to je: Poljedelstvo. Cvetere bukve. Poslovenil
Dr. J. Šubic 118. — 3.) »Sofoklov Ajant« Žaloigra, ki jo je
iz grščine poslovenil Kračmanov Matija (Valjavec) 87. —
4.) »Kitica Andersonovih pravljic« Poslovenil Fr. Erjavec. 78.
5.) »Veronika Deseniška.« Epična pesem v XV. spevih. Zložil
J. Frankolski, kmet v Crešencah. 79. — 6.) »Slovanska blago-
vestnika sveta Ciril in Metod.« Prigodba in povesti v spevih.
Zložil Anton Umek. 52. — Šestka III. 1864. 1.) »Družina
Alvaredova.« Povest iz kmečkega življenja. Spisal Fernan
Caballero. Iz Španskega poslovenil Janez Parapat. 163. —
2.) »Pervenci.« Poezije Janeza Bilca. V Ljubljani 80. J. Blaznik.
— 3.) »Izmael-Bej.« Vzhodna povest. V ruščini zložil Mihael
Lermontov. Poslovenil Janez Vesnin. V Celovcu 88. —
4.) »Agapija.« Obraz iz jugoslavenske zgodovine. V češčini
spisal Fr. Chocholaušek. Poslovenil Podgoričan 80. — Šestka IV.
1865. 1.1 »Pesmi.« Zložil Anton Umek - Okiški 173. —
2.) »Kirdžali.« Podonavska povest. Poljski spisal Mihael Čaj-
kovski. Poslovenil Podgoričan. 318. — 3.) »Živalstvo.« Pri-
rodopis za niže gimnazije in realke. Spisal A. Pokorny.

302 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Poslovenil Fr. Erjavec, učitelj na kr. viš. realki v Zagrebu.
1864. 8". 165. Leon. — 4.) »Rastlinstvo.« Prirodopis za niže
gimnazije in realke.« Spisal N. Pokorny. Poslovenil Ivan
Tušek. 1864. 8". 123. — Šestka V. 1866.' 1.) »Tomaž Mor.«
Žalostna igra v petih djanjih. Spisal Silvio Pellico. Poslovenil
J. Križaj-Severjev. 1866. 16". 96. — 2 ) »Slovo o polku Igo-
rove.« Iz staroruskega poslovenil in razložil M. Pleteršnik 24.
— 3.) »Deseti brat.« Izvirni roman. Spisal J Jurčič. 278. —
4) »Zora in Solnce.« Pripovedna pesem v treh djanjih. Zložil
M. Valjavec. 80. — Šestka VI. 1867. »Cvet in sad« Izviren
roman. Spisal J. Jurčič. Roman sega do str. 160 nedokončan.
S tem je nehala nedovršena 6. šestka »Cvetja iz domačih in
ptujih logov.«

Slovenska koleda za leto 1858.; slovenskemu
ljudstvu v poduk in razveseljevanje. Vredil Anton Janežič,
C. kr. učitelj višjih realnih šol. Izdalo društvo sv. Mohora.

V Celovcu.

Zgodovinski Katekizem, ali keršansko-katoliški
nauk v resničnih izgledih iz zgodovine za cerkev, šolo in
dom. V nemškem jeziku sestavil Janez Ev. Schmidt, katehet
na dekliškej šoli v Solnogradu. S pomočjo nekaterih slo-
venskih domorodcev poslovenil in izdal Anton Janežič. I. zv.

V Celovcu. 1853. 8°. 286. — II. zv. 1853. 8". 335. — IH. zv.
1853. 8». 332.

Josii^ Mam.

Str. 176—178: Jaka Pfemisl, Nov. 1868, 94. — A. Kalan, Dom in Svel 1891.
— Učit. Tov. 1893. — Fr. Leveč, Ltp. Mat. SI. — ') V6d. 1849, 42. — ') V6d. 1849,
121 — 123. - ') Ib. — ') V6d. 1850. — ^) Slovenskega cerkvenega jezika pravo
ime, pervotni dom in razmere 1860. 1.; Slovnice slovenskega jezika 1861. leta;
Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki. Spisal nemški prof. Petruzzi,
po svoje predelal slovertski prof. Metelko. 1864.1.; pristavi: Slov. 1881, 125. —

") Zlati vek. Ljubljana. 1863. 8". 293.
Blagovcstnik starega testamenta; nekateri viri prave učenosti, Dan. 1868,
392; Tisučletnica Cirila in Metoda, Danica 1869, 46, 77; Združenje kristijanov,
Dan. 1869, 100.

') Kratka staroslo venska slovnica. Celovec. 1863.
8". 60. Doklada Slov. Glas.

•) SI. 1874, 68. — •) SI. 1867, 6. — '") SI. 1875.7. — ") SI. 1876. 10. —
") SI. 1876, 99-101. - ") SI. 1874, 4. - ") SI. 1880, 107; dostavi: »O časni-

Priloga. 303

karstvu zlasti liberalnem<, govor v katol. pol. društvu dn6 8. februvarja 1874.,
Dan. 1874. — '=) SI. 1877, 5 (uvodni članek). - "; Biti slovenske id., SI. 1881, 1
(uvodni članek). — '') SI. 1880, 118. - ") Katoličan gre na dan, SI. 1880.

'') Kopitarjeva Spomenica. Vredil Jos. Marn. Ljub-
ljana. 188D. 8". 188.

Str. 179: Anton OUban. - Slov. Glas. 1860, 186. — Nov. 1860, 159. —
Dragotin v Nov. 1862. — J. Marn, Jez. XVII. - ') Nov. 1846. — ') Drobt. 1852.
— ') Drobt. 1856.

*) Oče naš in deset božjih zapovedi, razložil
Alban Stole. Poslovenil Anton Oliban. U prid afrikanskega
misijona. U Ljubljani. 1854. 8". 296. S škofijskim pritrjenjem.
Natisnil in založil Jožef Blaznik.
') Nov. 1851.

France Cegnar.

Str. 179: L. Ž.(vab), Kol. Trst 1884. — Ljublj. List. 1884. — Cegnarjeva
slavnost, Ed. 1883, 98. - Dr. K. Glaser, Dom in Svet 1892. — *) Objavljena,
Nov. 1856, 354. — V to dobo spada tudi čestitka Kersniku, njegovemu bivšemu
učitelju, z naslovom: »Kersni žarki« id. v Sloveniji 1849; Nov. 1849, 609. —
') Slov. 1849, 25. - S) Št. 16. — ^) Slov. 1849, 88; N. 1855, 404; dalje: »Pokop«,
M. Obrenovic, »Pad Bosne«, »Lazar«, »Krvolok«, »Zlata deklica alj začaran
kralj«; Simeun Milotinovič, »Vstanek srbski«, >CrniJuri« vse v Slov. 1848— 1849.
-^ ^) N. 1852, 21—33; ni res. da bi bil to pesmico prevel v Pazinu, kakor trdi
Žvab. — ') N. 1855, 340; jednako »Pad Bosne«, Slov. 1848, 88. — ') N. 185G,
60, 112, 285, 318; »Učenec«, N. 1857, 360. — *) Pristavi še: »Različne misli.«

«) Pesmi. Zložil France Cegnar. V Celovcu. 1860. 12».

Natisnil J. Leon.

") Slov. 1848, 36. — ") Slov. 1850, 2—4 v distihih; v tej pesni je rabil
jeden pridevnik po samostalnikovi sklanji, kar kaže tudi na vpliv srbščine. —
*=) Slov. 1849, 87. — '') Slov. 1849, 56. - '•*) Maria Stuart, in - ") Viljem Teli,
glej Anton Janežič, Cvetje id.

") Valenštajn. Dramatično delo. Spisal Miroslav Šiler.

Poslovenil France Cegnar. V Trstu. Založila tržaška Čitalnica.

Tisk austr. Lloyda. 1866. 8". 421.
*'') Babica. iGlej Janežič Cvetje.)

") Je-li nam treba kritike, Slov. Glasnik 1858, II. 139; Nov. 1858. 36. —
") Slov. Glas. 1859. - '") Slov. Glasnik 1860, 46-74. — ") Ed. 1882, 50. —
") Ed. 1882, 40. — ") Ed. 1887, 78. — ") Ed. 1887, 84. Pristavi: »Slavospev
Mažgonu«, Slov. 1849, 69; Nov.1852, 43; »V spomin frančiškana Jakica«, Nov.1857,
244. — '') Lj. Čas. 1851, 32. — ") Svžt, kako bi se pomagalo našemu slovstvu,
Nov. 1863, 359—360. — Op. O gledališčni igri »Rodoljubi«, prevedeni iz češčine,
pravi L. Žvab, da rokopis shranjuje morda ljubljanska knjižnica; temu ni tako;
natisnena je v Ljublj. Čas. 1851, 7—45.

304 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Str. 1S2: Franc Jeriša. — J. Mam, Jez. XVII. — G. Krek, Slov. Gl. 1859.

— Lj. Zv. 1887. — ') Bleiweis, Kol. — ') Nov. 1855. Razgovornost rusovska ib.
Ruski malarji na kmetih, Slov. Gl. 1860. — ') Nov. 1856. Pristavi: »Gora Tabor«,
Nov. 1855; >Utrinki<, Slov. Glas. 1858.

Anton Umek.

Str. 183: Fr. Leveč, Blazemu prijatelju, Torbica 1862. — J. Sibijanskij,
Črtica o Antonu Umeku, Bes. 1871. — Fr. Cimperman, V spomin Ant. Umeka.

— ') Dan, 1868: »Zvezda na morju< = »Ave Maris Stella«, Dan. 1859.

*) Slovenska blagovestnika id. (Glej Janežič,
Cvetje id.)

^) Abuna Soliman. Zložil Anton Umek - Okiški. V
Ljubljani. J. Blaznik 1863. 8". 204.

") Dan. 1868. — *) Dan. 1859. — *J Dan. 1860. — ') Novice 1861. —
•) Nov. 1862.

®) Pesmi. Zložil Anton Umek -Okiški. Na svetlo dalo

uredništvo »Slovenskeora Glasnika«. Natisnil J. Blaznik 1865.

12"^. 175.

Simon Jenko.

Str. 184 : A. Janežič, SI. Glas. 1865, 27. — P. v Novicah 1865, 3, 4. —
B. Miran: Lit. pog., Zbr. spisi V. 116—123. — J. Pajk: Beseda o S.Jenku, Zbr.
spisi 1872, 195—202. — SI. N. 1872, 15; 1879, 86. — Fr. Leveč, Lj. Zv. 1879.
— M. Lazar, Jenkovih poezij rokopis, Lj. Zv. 1882, 504. — J. Jenko, Iz zapuščine
pesnika Jenka, Kr. 1886, 1 — 15.

^) Pesmi. Zložil Simon Jenko. Ljubljana. J. Giontini.
1865. m. 8°.

') Pesmi. Zložil Sirpon Jenko. Za tisek priredil Anton
Funtek. Ilustrovanje zvršila J. Kobilca. T. V Ljubljani. Založil
Oton Fischer. 1896.

Janez Bile.

str. 187: Jos. Marn, Jez. - ') Nov. 1856. Pristavi: »Kočanic, Nov. 1856;
>TrsaCki grad<, Nov. 1857; >Na Mune«; podlistek v Slovencu 1875; »Bistrica in
Trnovo«, Dom in Svet 1892. — *) »Tri dni v Cerknici«, Slov. Gl 1862; o Matiji
Lebanu je tudi v nekem letniku „Noric'' sestavil življenjepisne črtice. — *) No-
vice 1856; dostavi: Spomini na Oglej, Dan. 1877. — ■*) Janežičeva Koleda 1859.
Nabiral je tudi narodno blago. n. pr. »Pravljica o Kurentu«, Nov. 1S57. — K nje-
govim prozaičnim spisom dostavi Se dva življenjepisa: Fr, Bile, duhovnik, pisatelj,
domorodoc, Kol. Moh. 1864. — Ant. pl. Valenčič, c. kr. gen. major, Kol. Moh. 1895,
ter »Pompeji nekdaj in sedaj«, Dan. 1891.

Priloga. 305

^) Bogomir, mladi puščavnik. Pripovest za otroško
mladost in njene prijatelje. Poleg Krištofa Šmida. S 6 podo-
bami. V Celovcu 1867. 8". 78. J. Leon. — Sveti večer.
Povest v božični dar pridnim otrokom. Spisal Krištof Šmid.
Poslovenil J. Bilec. S 6 podobami. V Celovcu 1867. 8^ 97.
J. Leon.
•) Zlati Vek 1863. Pristavi: Tisočletnica sv. Metodija 5. julija 1885, SI. 1885.

') Prestave najlepših himen sv. cerkve. I. del. V
Ljubljani 1869. - II. del. V Ljubljani 1881.

^) Per venci. Poezije Janeza Bilca. V Ljubljani. 1864.
Natisnil J. Blaznik. 12". 104.

') Dan. 1868, 17 — 234. Pristavi: »Sveta družina c po J. B. Zaleskem, poljskem
pesniku, Dan. 1887. Vseh pesnij in prevodov v ^Danici" ne naštevamo, ker jih
je mnogo, tudi se nahajajo tam prevodi iz latinščine ali nemščine.

^"j Smrt Smail-Age Cengica. Po Ivanu Mažuranicu
poslovenil Janez Bile. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. 1870.
m. 12*». 54.

Slavospevi ali nagrobni venčki: Nadškofu Andr. Gollmajerju o zlati maši,
Dan. 1871. — Verni Slovenci Piju IX., SI. 1874; 1877. - Knezoškofu J. Krizo-
stomu. Si. 1875. — Valent. Vodniku, SI. 1875. — Knezoškofu Jak. Misiji, SI. 1884.
— Andr. Einspielerju. SI. 1887. — Luki Jeranu, Nov. 1882; SI. 1895, 1896. —
Karolu Klunu, SI. 1896. — Avstrijanskim romarjem v Lourdes, SI. 1886. —
Slovanskim romarjem v Rim, Dan. 1893. — Tržaškim srebrnomašnikom 1893 v
Podgrajah, SI. in Dan. 1893. — Sv. Očetu Leonu XIII., SI. 1893. — Pozdrav katoli-
škemu shodu, SI. 1892. — O veselem prihodu Nj. Velič. cesarja Franca Jožefa
v Ljubljano, SI. 1883.

Ferdo Kočevar - Zavčanin.

Str. 190: A. Kos- Cestnikov, SI. Nar. 1878, 268. — J. Mam, Jez. XXV. —
*) Nov. 1855. — ■) Vod. Spom. str. 195; Slov. Glas. 1868; Slov. Gosp. 1868. —
') Nov. 1868. - ■») Nov. 1868.

^) Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemeni-
tenje Teharčanov. Spisal po narodni pripovedki iz srede pet-
najstega stoletja Ferdo Kočevar. V Zagrebu. 1859. 8". 128.
K. Albrecht.

") Slov. Glas. 1859, 50—57. — ') Slov. Glas. 1866. — «) SI. N. 1869. —
') N. 1860; Slovenci na Hrvaškem, SI. N. 1870, 1871, 49; Kupčija na Hrvaškem,
SI. Nar. 1870; Narodno gospodarstvo na Hrvaškem. — '") Slov. Glas. 1867, 218,
278, 343, 360. — ") Nov. 1858. — ") Nov. 1861, 41; »Slovenski dolžni list«,
SI. N. 1873; >Vramecz«, slovenska bibliografična rariteta, SI. N. 1874; »Slovenska
zvezdna imena«, Zora 1872. — "^ N. 1861, 390, 400; Pomenki o naših literarnih

20

306 Zgodovina slov. slovstva. lil. del.

zadevah, Slov. Glas. 1868, 66, 145. — ") N. 1857. 75. Dostavi : >Matice ilirske
zasluge za izdavanje hrv. klasikov«, SI. N. 1870, 120 — 121; >Zgodovinska zveza
Slovencev in Hrvatov«, SI. N. 1868, 67; »Na Kraljevo v Zagrebu«, SI. N. 1869,
78—80; »Burklariie iz Zagrebac, SI. N. 1872, 5—13; »Dva tiča«, SI. N. 1873, 27 ;
»Lov na narodne pesmi v zagreb.^ki okolici«, SI. N. 1873, 98 — 99 ; »Jugoslavija«,
slika Salghetti-Driolija ne ugaja, SI. N. 1874, 40—41. Dostavi: »Ljubljanski
program«, SI. N. 1871, 2—20.

*^) Kupčija in obrtnija. Denar in blago. Sloven-
skemu ljudstvu v poduk spisal Ferdo Kočevar. (Slov. Večer-
nice.) V Celovcu. 1872. 8". 215.

Janko P. Vijanski (Pukmeister).

Str. 191: Š.: V spomin J. P. Vijanskemu njegovi prijatlji, Nov. 1862. —
J. Marn, Jez. XXIV. — ') Nov. 1857, 1858. — ^) Nov. 1858. — ') SI. Prij. 1857.
— ") Ibid. — ') Nov. 1857. — ") Nov. 18.59. — ') Nov. 1857. — *) Nov. 1858. -
'') Nov. 1859.

*") Nanos. Slovenski zabavnik za leto 1862. Izdal Janko

P. Vijanski. V Ljubljani. 1862. 16". 294. J. R. Milic.

Janez Trdina.

Str. 192: J. Marn, Jezičnik 1892. - ») Slov. 1849, 140. — ■) Slov. 1850.
K Marnovim podatkom pristavi: »Od zlatega jabelka«, Slov. 1849, 69—72. —
') Nov. 1860. — ') Slovan 1885-1887. - ') Ljublj. Cas. 1850. — ') Nov. 1861.

■") Zgodovina slovenskega naroda. Spisal Janez
Trdina. Izdala in založila Matica Slovenska. Ljubljana. 1866.
8". 144.

Dr. Grregor Krek.

Str. 193: Fr. Brunet, Slov. 1884 (s podobo). - Svetozor 1882. — ') Slov.
Glas. 1858, 58. — -) Slov. Glas. 1862. — ') Slov. Glas. 1858. — -) »Na boj«,
SI. Gl. 1862. Pristavi: »Želje«, 149; SI. Gl. 1864, 69; »Nedolžnemu očesu« 208.
') Pesmi. Zložil Gregor Krek. Celovec 1862. 8". 125.
") Na sveti večer o polnoči. (Glej „ Cvetje'' id.)
') Einleitung in die slavische Litcraturge-
schichte. Akadeinischc Vorlesungen, Studien und kritische
Streifziige von Dr. Gregor Krek etc. (iraz. 1874. Verlag von
Lcuschner & Lubensky. — Z\veite V()llig neubearbeitete und
erweiterte Auflage. 1887. 8". XI. 886.

') Nov. 1858. - ') Nov. 1858, 244. — '") Nov. 1858, 293-294. - 'M Slov.
Nar. 1873, 137—144. Pristavi: »O važnosti tradicijonalnega slovstva«, Zr. 1872.

Priloga. 307

*^) Slavische Anthologie. In deutschen Ubersetzungen.
Mit Einleitung von Gregor Krek. Stuttgart. Verlag der J. G.
Cotta'schen Buchhandlung Nachfolger.

Str. 195: JaUh Gomilšak. — •) Slov. Glas. 1866, 81; Koled. Moh. 1883.
Dostavi: »Pesem na ptujem«, SI. Glas. 1866, 13; >Bog je moj ščit«, 81. Gl. 1866,
385. — -) Slov. Glas. 1863; Slov. Gospodar v letnikih 1869-1876 ima še več
jednakih sestavkov. — ') Več. Moh. 1866. — *) Nov. 1862 in Slov. Glas. 1862.
V Novicah 1865 ima lep sestavek >o volkodlaku«. — ^) Zr. 1875. — *) Koled.
Moh. 1867. — ') Kol. Moh. 1870.

^) Popotovanje v Rim. »Večernice« 1878. 8". 178.
Družba sv. Mohorja.

') Glasi katol. družbe v Ljubljani 1879. ~ '") Dan. 1878. — ") Nov. 1865.

— *-) Moh. Več. 1890. — Op. Pisal je tudi v nemškem jeziku, n. pr. v „Gratzer
Volksbl." 1875: »Der Protestantismus in Radkersburg« ; 1876: >Curort Sauer-
brunn<; 1876: >Graf H. Wurmbrand<. V „3Iittheil. desMst. Ver. fiir Steiermark"
1879: »Die Ziinfte von Radkersburg«.

P. Ladislav Hrovat.

Str. 199: J. Mam, Jez. XXVIII. — Dom in Svet 1891. S sliko: — ») Zur
Charakteristik Hektors. Gymn. - Progr. Rudolfswert 1856; Uber das aoristische
Perfect in Folgesaetzen nach einem Tempus historicum in Hauptsaetzen, Gymn.-
Progr. Rudolfsvpert 1858. — =) SI. Gl. 1861. — ^) Gymn.-Progr. Rudolfswert 1862.
Pristavi: »Slovenski lokal«, Slov. Glas. 1862.— *) Slov. Glas. 1864. Dostavi: »Še
nekoliko opazek k Janežič-Šketovi Slovenski slovnici«, Lj. Zv. 1889; »Ablativ«,
Lj. Zv. 1890; »Slovenski dativ«, Slov. Glas. 1863. - '~') Slov. Glas. 1862, 1863.

— ') Slov. Glas. 1863. — ") Slov. Glas. 1863. - ') Nov. 1868. — '°) Nov. 1868.

— ") Nov. 1867.

") Latinska slovnica za slovensko mlade ž.
Spisal P. Ladislav Hrovat, profesor na c. kr. gimnaziji Novo-
meški. Založil deželni odbor kranjski. Natisnil Vincenci Boben.
Novomesto. 1874. 8». XII. 329.

''j Izv. gimnazije novomeške 1863. — ") Izv. gimnazije novomeške 1865.

— ") Nov. 1861. — ") Nov. 1863, 254—289; dostavi: „Sv. Hieronim, čegav je?«
Izv. gimn. novomeške 1865. — *') Izv. gimn. novomeške 1878. — '*) Nov. 1861.

— ") Nov. 1863. — -°) Ksenofontovih Spominov id. glej Janežič gCvetje". —
'') Ciceronov govor zoper Katilino, Zora 1872. — ") Nov. 1868.

Str. 200: Janez Šolar. — Fr. Leveč, Lj. Z v. 1883, 253—256. — Kr. 1883,
221. — Slov. Nar. 1883, 44. - Jos. Mam, Jez. XXV. — Narod. List (v Zadru)
dne 26. febr. 1883. — Hrvatski glasi o Šolarju glej Lj. Zv. 1883, 274—275. —
*) SI. Prij. 1855. — ^ Nov. 1856. — ') Nov. 1857. — ^) Nov. 1857. — ') Nov. 1855.

— ') Slov. Glas. 1862. — ') Izv. gimn. Ijublj. 1868. — «) Izv. gimn. Ijublj. 1869.

— Dodaj sestavek »O slovnični terminologiji«, Slov. Glas. 1862.

20*

308 Zgodovina slov. slovstva, III. del.

®) Deutsch-slovenisches Worterbuch zu Prof.
K. A. Madiera's deutschen Lesebiichern fiir die I. und II.
Klasse an Mittelschulen. Verfasst von J. Šolar. Laibach. 1873.
8^ 150. Kleinmayer & Bamberg.

Str. 201: Janez Božič. — Lj. Zv. 1884. 445. - Kr. 1884, 376. — J. Marn,
Jez. XXV.

*) Stric Tomaž ali življenje zamorcov v Ameriki od
Henriete Sto\ve. Svobodno za Slovence zdelal J. B. V Celovcu.

1853. XII. 8". 115.

^) Platonov Kriton in Apologija. Iz grščine po-
slovenil Ivan Božič. V Celovcu 1862. 16". 78. Nat. J. Leon.
(II. zv. II. šestke »Cvetja iz dom. in tujih logov«.) Prevod je
za ono dobo dovolj dovršen.

') Koledar za Slovence v povzdigo katolškega duha
za 1. 1855. I. 8". 68. — Tečaj II. 1856. Sestavila B. in F.
(Božič in Frelih).

*) Vodilo grešnikov. Spisal čast. oče Ludovik Gra-
naški, redovnik sv. Dominika. Nat. in zal. Milic. V Ljubljani.

1854. Zv. I. v 24. poglavjih. 8". 312. Poslovenil Janez Božič.
— II. zv. glej J. Rogač.

Ivan Tušek.

Str. 201: SI. Nar. 1879, 28. — SI. 1877, 29. — S. 1877, 11. — Jos. Marn,
Jez. XXVIII. — ') Nov. 1855. — ■) Nov. 1856. — ') Nov. 1857. - ') Nov. 1861. —
») SI. Glas. 1858. — «) SI. Glas. 1860. — ') SI. Glas. 1863. — ') SI. Več. 1865. -
') Nov. 1857. - '") Slov. Glas. 1862. — "; Nov. 1857; pristavi: >Jazbec<, Slov.
Glas. 1860. — ") Nov. 1857. ~ ") SI. Glas. 1862.

") Račun i ca za male realk e. II. dio. Nješto o merstvu
višoplošacah. V. Godišnje Izvešče kralj, velike realke u Za-
grebu koncem školske godine 1870. Tisak Lj. Gaja. 8°. 35.

'^) Rastlinstvo. (Glej Janežič „Cvefje".)

") Prirodopis rastlinstva s podobami. Za spodnje
razrede srednjih šol izdelal dr. Alojzij Pokorny. Poslovenil
Ivan Tušek, proicsor c. kr. gimnazije v Ljubljani. — Drugo
predelano in pomnoženo izdanje s 350 podobami. Založila
in na svetlo dala Matica Slovenska. 1872. 8". X. 244. Praga.
Henrik Mercy.

Priloga. 309

") Štirje letni časi. Po E. A. Rosmasslerju predelal
Ivan Tušek, kr. višje realke profesor v Zagrebu. Izdala in za-
ložila Matica Slovenska v Ljubljani. 1867. 8". VI. 254. S 40 v
tekst vtiskanimi podobščinami. Str. 222—254 obsega slovenski,
latinski in nemški imenik rastlin.

*'*) Schoedler: Knjiga prirode. I. snopič. »Fizika.«
Poslovenil Ivan Tušek, profesor na veliki realki v Zagrebu.
Založila in na svitlo dala Matica Slovenska. 1869. J. Blaznik.
8". 227. S 216. podobami. — Schoedler: Knjiga prirode.
IV. snopič. »Botanika.« Z 240 podobami. Poslovenil I. Tušek.
Založila id. V Ljubljani. 1875. S''. III. 161. J. Blaznik.

^") Niže m e r s t v o. Po hrvaškem Vekoslava Koroske-
nija predelal Ivan Tušek. S 106. v tekst natisnjenimi podo-
bami. V Ljubljani. 1872. 8°. IV. 76. Založil deželni odbor
kranjski.

Opom. Pri terminologiji mu je tudi kolikor toliko služil rokopis latinsko-
nemško-slovenskega imenika rastlin, ki ga je sestavil Medved.

Fran Erjavec.

Str. 203: Slovan 1886, 1; 1887. 17. — Lj. Zvon 1887, 124, 413 — 425.—
SI. N. 1887. 9, 12. - S. 1887. — Ed. 1887, 5. — J. L. v Svetozoru 1887, 9. -
Bog. Krek v Sudsteier. Post 1887, 6. — Velika beseda v spomin Erjavcu, S. 1887,
3, 4. — M. Sila, Črtica id., S. 1887, 10-11. — S. Gregorčič, Erjavcu v spomin,
S. 1887, 22. — Jos. Cimperman, Fran Erjavec, Lj. Zv. 1887, 124. — S. Gregorčič,
Fran Erjavec, Kol. družbe sv. Moh. 1888, 36—47. — Frana Erjavca Zbrani spisi.
Uredil Fr. Leveč, dva dela. Izdala Mat. Slov. 1888, 1889. (Z Levčevim življenje-
pisom.) — Dodatki k Erjavčevemu življenjepisu, Lj. Zv. 1887, 574. — J. Bele,
Erjavec in njegov pomen za narodno odgojo, Lj. Zv. 1890, 847—857. — ') Slov.
Koleda 1858. — =") SI. Glas. 1862. 101, 133. - ') SI. Glas. 1866. 270. - ■■) Slov.
Glas. 1863. — ') Ibid. — «) 81. Več. 1861. — ') Izvešce vel. realke v Zagr. 1864.
— *) Knjiž. v Zagr. 1864. — ') Slavonija v malakologičnem pogledu. Rad Jugosl.
akad. XXXL ~ '") Die malakologischen Verhaltnisse der gefursteten Grafschaft
Gorz im oest. Kiistenlande, Progr. goriške realke 1877. — Pristavi: »Trakavica«,
Progr. zagrebške realke 1862.

") Živalstvo. Prirodopis za nižje gimnazije in realke.
Spisal S. Pokorny. Poslovenil Fr. Erjavec, učitelj na c kr. višji
realki v Zagrebu. V Celovcu. 1864. 8". 165.

^-) Prirodopis živalstva s podob am i. Za spodnje
razrede srednjih šol izdelal dr. Alojzij Pokorny. Poslovenil
Fran Erjavec, profesor na c. kr. višji realki v Gorici. Drugo

310 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

predelano in pomnoženo izdanje s 490. podobami. Založila
in na svetlo dala Matica Slovenska v Ljubljani. V Pragi. 1872.
8". VI. 309. Natisnil H. Mercy.

*') Schoedler: K n j i g a p r i r o d e. IV. Del. Snopič IV.
»Zoologija« z 227. podobami. Poslovenil Fr. Erjavec. Založila
in na svitlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. 1875. 8".
163-400. Natisnil J. Blaznik.

") S o m a t o 1 o g i j a ali nauk o človeškem telesu, učite-
ljiščem in višjim učilnicam spisal dr. Jan. N. Woldfich. Po
četrtem natisku poslovenil Fran Erjavec. V berilo vtisnenih
je 140 slik. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani.
1881. 8^ 108. Natisnili Blaznikovi nasledniki.

^'^) R u d n i n o s 1 o v j e ali Mineralogija za nižje
gimnazije in realke. Po Sig. Fellockerji spisal Fr. Erjavec,
kr. višje realke profesor v Zagrebu. Izdala in založila Matica
Slovenska. V Ljubljani. 1867. 8". 88. Natisnil J. Blaznik. —
Prirodopis rudninstva ali Mineralogija. 37 podob.
Založila in tiskala Kleinmayr - Bamberg v Ljubljani. 1884.
8". 84.

*") Domače in tuje živali v podobah. Slovenskej
mladini v poduk in kratek čas popisal Franc Erjavec, pro-
fesor na kr. višej realki v Zagrebu. Na svitlo dala družba
sv. Mohora. I. Del : »Domače čveteronožne živali.(f V Celovcu.
1868. 8". 150. — »Imenik in kazalo z desetimi podobami žival-
skimi.« Natisnil H. Mercy v Pragi. — II. Del : »Čveteronožne
živali.« 1869. 8". 189. — Imenik in kazalo. »Živali po tujih
krajih udomačene.« »Divje in tujozomske čveteronožne živali.«
Natisnil J. Blaznik. — III. Del : »Ptice« v 4. snopičih 1870.
8". 1—191. — IV. Del: »Ptice« 1871. 8". 195—336. —
V. Del : »Golazen.« Slovenski mladini v poduk in kratek čas
opisal Fr. Erjavec, profesor na c. kr. realki v Gorici. V Ce-
lovcu. 1873. 8" 136. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora.

'') Naše škodljive živali v podobi in pisavi. Opisal
Fr. Erjavec, profesor v Gorici. Na svitlo dala in založila Družba
sv. Mohorja. V Colovci. 1880—1882. 8". VII. 328. Natisnila
tiskarna družbe sv. Mohorja.

") Lip. Mat. SI. 1875, 1879, 1880, 1882—1883. — ") Slov. Glas. 1860 in
1862. - ^) Slov. Glas. 1859. — ") Slov. Glas. 1660. — ") Slov. Glas. 1864. —

Priloga. 811

") Slov. Glas. 1862. — ■*) Kol. Moh. 1864. — ") Slov. Glas. 1859. — ="=) Slov.
Glas. 1859. — ") Slov. Glas. 1862. — -'') Zvon 1877; pristavi: Božični večer
na Kranjskem. S. 77. — ") Slov. Glas. 1868. — '") Zv. 1878, 1879. — Dostavi
še v nCvetju"^ id. Andersonove pravljice.

Str. 207: Božidar Flegerič.

') Štefan Modrinjak. Celovec 1831. 8". 16.
') Doktor Štefan Kočevar, rodoljub in pisatelj slo-
venski. Spisal in založil Bož. Flegerič. Natisnila Narodna
Tiskarna v Ljubljani 1890. 8". 63.

Nekaj o narodnih zabavah v Slavoniji SI. Nar. 1872, 84 (navajajo in opi-
sujejo se Kolo, Prstenek, Lončiček. Žminje, Pala, Zugrab, Kvočka).

Franc Levstik.

Str. 20S: Jos. Stritar, Zv. 1870; . Slovo Levstiku, SI. N. 1872, 113. —

Zbr. spisi V. — Slov. Nar. 1887, 261 — 262. — SI. 1887, 262. - Slov. 1887. -
Ed. 1887, 93. (Fr. Cegnar), Ljublj. Zv. 1889. (Stritarjevo berilo v Slovenskem klubu
na Dunaju). Dom in Svet 1888. — Spominek v Laščah 1889, 58. — Levstikova
slavnost v Velikih Laščah, Lj. Zv. 1889, 69, 504, 704. — SI. N. 1889, 183-192.
— Fr. Leveč, Levstik in Hozhevar, Lj. Zvon 1889. — Jos. Cirrjperman. Satura
(Levstiku Francetu), Ljublj. Zv. 1891, 641. — J. Bežek, Zbrani spisi Levstiko\'i,
Lj. Zv. 1893. — Levstikova literarna ostalina, Lj. Zv. 1888, 382-384. — M. Kosan,
Kita na grob Levstiku, Lj. Zvon 1887. — F. Stifter, Nemško-slovenski slovar in
Levstik, N. 1874, 299. — M. Močnik, SI. 1888, 69. — Borislav, Branislav, Molči-
slav, Kamenski, Kovač, Malej, Podlomski, Premrl, Razpotnik, Radovan, Rozvita,
Stanislav, Somrak, N. O., K. S., A. Z., M. P. id. so bili njegovi psevdonimi.

') Pesmi. Zložil Fr. Levstik. V Ljubljani. Nat. J. Blaznik.
1854. 8". 91.

*) Levstikovi zbrani spisi. Uredil Frančišek Leveč.
Ljubljana. Ig. pl. Kleinmayr & Bamberg. 1891 — 1895. V. zv.

') Nov. 1858. — ■") Nov. 1858, 290. — ') Slov. Glas. 1858. — ") Nov. 1858,
356. - ') Nov. 1858, 364. - ') Slov. Glas. 1858, II, 204. - ') Slov. Glas. 1859,
12. — '") Nov. 1864.

") Die slovenische Sprache nach ihren Rede-
theilen. Verfasst von Franz Levstik. Verlag von Johann
Giontini. Laibach. 1866. 8°. 144.

»') Slov. Glas. 1858. - ") Slov. Glas. 1858. — ») Nov. 1862, 1864. —
>°) Slov. Glas. 1860. — '') Zbr. spisi IV. - ") Zbr. spisi IV. — ") Lj. Zv. 1881.

") Nauk slovenskim županom, kako jim je delati,
kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti.
(Leitfaden fiir Gemeindevorsteher in ihren Geschaften des
selbstandigen und iibertragenen \Virkungskreises.) Spisal

312 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar, Franc Jožefovega reda
vitez. Na slovenski jezik preložil Fr. Levstik. V Ljubljani.
1880. XVI. 207. Natisnila ter založila Klein in Kovač.
Glej M. Cigale Nov. 1880. 78—87.

^"j Pavliha. Šaljiv list, 8. in 24. dan vsacega meseca
na Dunaju. Lastnik in urednik Fr. Levstik 1870.

^') Rokopis kr al j e vodvorski. Iz staročeškega po-
slovenil Franc Levstik. V Celovcu 1856. Natisnil in na prodaj
ima Janez Leon.

^^) Nauk o telovadbi. Izdal Južni Sokol I. del. Proste
vaje. Tisk Egerjev v Ljubljani 1867 8°. 27.

'^) Dejanski nauk o kopitnem podkovstvu. S
podobami. V angličanskem jeziku opisal William Miles E3q.
V slovenskem jeziku z novčno podporo ces. kr. poljedel-
skega ministerstva, na svetlo dala kranjska deželna komisija
za konjstvo. Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. 1874. 8". 40.
^*) Sestavki v ^Slocenskem Narodu" : I. Vademecum poslancu L. Svetcu
(1868, 4 — 6). — II. Dr. H. E. Gosta (1868, 7—8). — III. Dopisi iz Ljubljane
(18*68—1869. pass.) — IV. K novim volitvam (1868, 15, 16). — V. Brezova mast
in ljubljanski nemškutarji (1868). — VI. Epilog. — Vil. Ponočne misli sloven-
skega prvaka. — VIII. Tujčeva peta. — IX. Nepristranost in pravica (1869), 61
do 62. — X. Eksces Ijublj. turnarjev (1869). — XI. Nemškutarska nesramnost
(1869, 64). — XII. Janjče in Vevče (1869, 65). — XIII. Poglavje o nemški omiki
(1869, 66). — XIV. Plem. Eybesfeld (1869. 66). — XV. Nemškutarska preme-
moria (1869, 68—69). — XVI. Kdo resnico krivi? (1869, 71). — XVII. Slovenci-
Galgenvfigel (1869, 72). — XVIII. Dežmanov parkelj (1869,75). — XIX. Svoboda,
kakoršna na Slovenskem (1869, 76—77). — XX. Jurček s pušo (1869, 77). —
XXI. Kdo na Slovenskem vlada (1869, 84). — XXII. Nezaupnica poslancu Klunu
(1869, 98). — XXIII. O šentpeterski zaupnici dr. Zamiku (1869, 132 — 133). -
XXIV. Res stavimo Slovenijo, da Bog pomagaj (1869, 182). — XXV. Rokopisi:
a) Slovarsko gradivo, h) Izpiski iz slovenskih knjig, c) Prepisi slovenskih roko-
pisov, dj Začeto slovarsko delo, e) Razlaganje zemljepisnih imen. fj Razlaganje
imen v Cezarjevih spisih, g) Razni spisi, tičoči se slovenske slovnice, hj Prepisi
nekaterih redkih hrvatskih in slovenskih knjig, ij Bučelstvo. Po izkušnjah in
besedah retijskega bučelarja Jožefa Oblaka, j) Vodnikova prozaična dela, na čisto
prepisana, in tolmač o Vodnikovih pesnih, k) Gradivo za izdanje Prešernovih
slovenskih in nemških poezij. (Lj. Zv. 1888, .382 — 883).

Ogrski Slovenci.

Aleksander Terpljan, porojen 1812. 1. pri sv. Benediktu, dovršil je nižjo
gimnazijo v Kiseku, višjo pa in bogoslovje v Sopronu, je izdal:

Knjige z s o 1 1 a r s z k e. S z 1 o v e n c s e n e }) o T u r p 1 a n
Sandori piicso nszk o m 1 ar ari. V Kosegi. 1848.

Priloga. H18

Janez SzhM se je narodil v Turnišču 1822. I., župnik v Dolincih, je umrl
okolo 1865. 1. Uže 1858. 1. je rabil slovenski pravopis in je bil vrl rodoljub in
razsoden mož.

Jožef Zemlič, porojen 1839. 1. v Belatincih, kapelan v Dolnji Lendavi, je
spisaval »Zgodbe sv. pisma«. — Med ogersko- slovenske rodoljube šteje
BorovDJak tudi

Marica Žižka, župnika v Belatincih.

Najimenitnejši pisatelj pa je Josi^) Borovnjak (1826), iz župnije sv. Bene-
^iikta. Deset let star je prišel v siromašnico v Koseg brezplačno zaradi znanja
slovenskega jezika; tsm je tudi šest let hodil v gimnazijo benediktincev in po-
slušal modroslovne nauke v Sabariji (Sombothely), bogoslovske nauke zvršil je
v budapeštanskem osrednjem semenišču. Ordiniran 1851. leta je bil odposlan v
Stefanovce za administratorja, 1852 — 1854. 1. za kapelana v Turnišče, od 1854.
do 1857. 1. v Dolnji Lendavi, 1858. L v Črenslovcih, potem je postal župnik na
Cankovi (Kaltenbrunn) pri Radgoni. 1893.1. je postal >Vicearchidiaconus et decanus
cum iure absolvendi a reservatis et gestandi cingulum rubri coloris.< Narodno
življenje je vzbudila vrla mati (njegov 100 letni otec živi še pri svojem sinu
dekanu). Rano se je začel zanimati za slovensko slovstvo in za slovenska društva.
Izpoznavši zanemarjenost ogrske slovenske književnosti, začel je moHtvenike,
katekizme popravljati pri novih natisih. — Tu se naj navedejo taki molitveniki:

Kniga molitvena. Bogabojecsim diisam dana. Sztaro-

szlovenszka. Najdeš : V- Radgoni, pri Weitzinger J., knigari,

Duga vulica Nr. 18 — 19. Na prvi strani drugega lista je na-

tisneno : Da sze znova zlozsiti szme »Kniga molitvena«

sze od duhone (!| sztrani dovoli. Duhovni sztol szekovszke

knezovladike v Gradci, dneva 15. aprila 1846. Roman s. r.,

Blaž Neuhauer s. r., tajnik diih. sztola. — Mala 8". 450 str.

Na straneh 3 — 7 se nahaja »Tabla nekih presztopnih Szvetkov

od 1. 1891. do 1964; na str. 8 — 19 je koledar. »Prvi tao« obsega

litanije in molitve do str. 99. »driigi tao« pod sv. Meszov molitve,

»tretji tao« »vecserasnye k Bogi zdihavanye in preporacsanye« do

str. 189 ; I. pridavek »pobozsno Premislavanye od szlednyih csetveri

del« do str. 210, »Szvete peszmi« do str. 436, »kratki Krsztsanszki

Navuk za malo Deco« do str. 450. Kazalo obzega pet stranij ;

zadnja vrsta slove : Natiskuje »Leykam« v Gradcu.

Duhovna Hrana, ali knizsica puna lepih navukov mo-
litvic i peszmic za kath. kerscsenike. Najde sze V- Radgoni
pri \Veitzinger J., knigari, duga vulica, hiszna Nr. 18. —
Nepresztopni dnevi leta do str. 20 ; Negda zapovedani szvetki
zdaj pa delavniki do str. 20 ; tabla nekih presztopnih szvetkov
od leta 1893. do 1963. do str. 27 ; molitve do str. 94 ; razne

314 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

litanije do str. 138; pobozsnoszt pri krisznoj poti do str. 152;
peszmi do str. 252. Kazalo obsega štiri strani. Na zadnjem
listu : Tiska »Leykam« v Gradcu.

Jezus moje Poželenje ali r. kr. katholicsanszka
Molitvena kniga. Popravleni natisz. Najde sze V- Piadgoni pri
\Veitzinger J. knigovezari, duga vulica, hižna Nra 18 — 19.
Mala 8", 428 str.

Kakor pri poprejšnjih molitvenikih sta tudi v tem najpoprej
koledar in »Tablica« ; na straneh 34 — 38 se nahaja »Prorokuvanje
od mocsi Planet«, kjer se pravi, da »obcsinszko sze stima, ka
Planete veliko mocs szkažujejo nad sztavov zemle i tekaj om vre-
mena; zato eti od uszake nika znanya vredna nakraci gori na-
perimo.« Molitve segajo do str. 284; pesmi do str. 373; litanije
do str. 405 in »Pridavek« (Marijanszke Peszmi) do str. 427. Tudi
ta molitvenik je natisnil Leykam v Gradcu.

Szveti Evangeliomi za nedele i szvetke ce-
loga leta. z*) navadnimi molitvami pri bozsoj szliizsbi,
pred i po poldnevi — pridavek glavnih isztin kerscsanszkoga
navuka, z*") dovoljenyom cirkvenoga poglavarsztva. Najdeš
v -Piadgoni pri Weitzinger J. A. knigari, duga vulica, hiszna
Nr. 18. Na drugi strani naslovnega lista se nahaja to-le :

Nr. .3114. ©egen bie SEiebeiauflage beg 58ucf)c^: »Szveti Evangeliomi«
ttjirb in gciftlidier SSejie^ung tein 2(nftanb genommen.

SSon bem fiii[t6if(^ofItd)en Crbinariate ju ®ra| am 23. 9?otiember 1840.
Roman m. pr. Safnec m. pr., Secretčir.

Reimprimatur. 3>om f. f. fteieimavfiic^cn ®uberniunt. ®ra§ am 3. 2?c«
jember 1840. ^rou§ m. p.

I. »Tao« (str. 1 — 88) obsega evangelije za vse nedelje in
praznike; II. »Tao« evangelije za posamezne svetnike (str. do 210);
111. »Tao« molitve in litanije (str. do 220). 8". 222 str. Natisz
A. Leykamovih dedicesev v - Gradcu.

Szveti Angel Cz u v ar, ali Vodnik v-nebcsza. Drugi natis.

V- Radgoni, pri .1. A. Weitzingeri, duga Vulica No 18—19.

12°, str. 108, obsega molitve, litanije in pesmi.

Mali Katekizem za obcsinszke liidszke šole.

Najde sze V- Radgoni pri \Veitzinger .1. knigari, duga vulica,

hiszna Nr. 18. — 12". 52.

*) **) Na obeh mestih je za piko mala Črka.

Priloga. 315

Angelska služba, ali poduk, kako naj se pri sv. maši
streže. Najde sze V- Radgoni pri Weitzinger J. knigari, duga
vulica, hiszna Nr. 18. 12°. 16.

V tej knjižici in v »Szvetih Evangeliomih« se mešata ogrsko-
slovenski in slovenski (Gajev) pravopis, kajti v »Evangeliomiha se
piše na naslovnem listu: »pri bozsoj szliizbi« in na prvi strani
besedila »z velikoj zmožnofztjo« in tako potem skozi vso knjigo.

Med posvetnimi književniki je omeniti učitelj Josip Puštaj, porojen 1864. 1.
v Belatincih ; dovršivši pripravnico v Cakovcu je služil 1884. leta v Szocei, od
1885. 1. v Martijancih (Marlonhely) ; 1893. 1. je izdal obširno pesmarico z naslovom:

Krscsanszko*) katholiczanszke Cerkvene
peszmi sz potrejbnimi molitvami i vnogimi
vogrszkimi peszmami. Za skolnike, katholicsanszko
mladezen, ino za vszakoga pobozsnoga krscsenika. Vo dane
od driistva szvetoga Stevana. (Vigneta, predstavljajoča sv. Šte-
fana.) Prvi natisz Budapest. MDCCCXCIII.
Na drugi strani naslovnega lista je zgoraj na levi strani -^^^^

v sredi lista : » I m p r i m a t u r «, potem Sabariae die 13. Aprilis 1892 ;

spodaj v levem kotu '^'^ ' , v desnem: Cornelius epis.

Na tretji strani se ponavlja naslov do besede : krscsenika ;

na to : Szpiszane po Pusztai Jozsefi, martjanskom skolniki.

Knjiga ima v mali 8*^ 685 stranij ; izmed teh odpade na kazalo

41 stranij. Predgovor obsega 6, Kalender 12, molitve 98 stranij;

za temi pride 526 pesmic, po ogromni večini ogrsko - slovenske,

vmes se nahajajo tudi ogrske (mažarske).

Vrlo zanimiv je predgovor, ki ga tukaj ponatisnemo vsega v

ogersko-slovenskem pravopisu ; za vzgled se objavijo tudi pesmice

št. 118, 190, 200, 202, 206, 215, 295, 463, 513 b, 526.

Predgovor

k p r v o m i v o d a v a n y i.

»Zvisdvajfe Goszpodna z menom i hvdlmo ime nijegovo vssi
sz edndkim tdlom^ — etak pravi velki peszmar, David krao.

Ki poznamo Boga, i znamo tak velko dobroto nyegovo, ne
mogocse, ka nebi hvaliU onoga, »koga szveto ime zvisa-

*) Ker se v 4. zvezku bržkone ne bo govorilo o ogersko-slovenskih pisa-
teljih, se knjiga navede tukaj, dasi spada v dobo 1870 — 1895.

316 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

vajmo sz peszmami i sz lejpo stimanimi instrumenti«,
na koj nasz David krao znova opomina.

„HvdliU i zvisdvati Boga" — to je tiidi i j edini cio eti
»Krscsanszko Katholicsanszki Peszmeni Knig«, stere szo po velkoj
szkrbi i vnogom deli tak vkiiper posztavlene, da sze v nyi — zviin
potrejbni molitvi — nej szamo i vsze one peszmi najdejo, stere
szo do eti mao po szlovenszkom jeziki popejvane bile, nego za-
drzsavajo i v szebi ete knige sz kak ndjveksini fdlom vsze cerkvene
peszmi.

Ka sze zato pejszem vu »Knigi Molitvenoj«, vu »Jezus Mojem
PozseIenyi« i v »Diihovnoj Hrani« nahaja, vsze szo one eti vkiiper
szpravlene i v red djane, csi szo toga vrejdne bile. Ar lehko pra-
vimo, ka med malim racsiinom naši szlovenszki pejszem sze najde
vecs taksi, stere szo z edne sztrani nej po csisztom szlovenszkom
jeziki szpiszane, z driige sztrani pa niti i takse vizse nemajo, stera
bi sze med cerkvene peszmi pripravila. Etakse szam zato z eti
knig vo mogao nihati za onoga zroka volo, ar szam doszta pri-
pravnejsi i lepši pejszem meo na meszto nyi. Pali szo bile i szta-
rinszke peszmi, stere szo prejk i prejk predelane mogle biti, ar
sze nyim nacsi nebi mogla vizsa dati. Z med taksimi szo, naj szamo
dvej naprej prineszem : »Lejpa szi, lejpa rozsa Maria« mariinszka-,
i »Veszeli vszi bojmo dnesz krscseniki« bozsiesna peszem, i vecs
driigi, — stere zse proszim, naj sze od szejmao tak popejvajo, kak
szo zdaj vopopravlene; ar ovacsi je nemogocse nye na note po-
sztaviti i sz rednim talom orgolati.

Ali nej szamo, ka szo v eti knigaj vkiiper szpravlene, pre-
delane i v red djane vsze szlovenszke peszmi, nego i sčsztkrat
telko novi lejpi pejszem je k coj posztavleno eti, z med sterimi
je vszdka po najcsisztejsem szlovenszkom jeziki doliszpiszana. K
coj szo djane i v eti knigaj escse i vnoge vogrszke peszmi tiidi za
onoga zroka volo, ar sze vu vecsi mejsztaj Bozsa szliizsba vecskrat
i po vogrszkom jeziki opravla, ino ar sze je solszka deca i mladozen
zdaj zse tiidi privadila, vszamogocsega i dobrotivnoga Ocso po
lejpom vogrszkom jeziki hvaliti i zvisdvati. I \87A mi, ki mladezcn
gori hranimo, to vcrjemo, ka je zse nej dalecs ono vrejmc. gda
mo vszi lehko po obcsinszkom jeziki nase domovine dicsili Boga
— sz ednim glaszom. (!)

Sz vogrszkimi peszmami zato i eta kniga tiidi k etomi čili
bcb6 szlovenszko ludsztvo blizse i blizse pripclati. Kak najprvle

Priloga. 317

lehko doszegnemo ete cio tiidi zato, ar szo vu eti knig-aj, po szlo-
venszki peszmaj, ravno i one vogrszke k coj prilozsene, i szamo
sz trejmi zvejzdicami razlocsene; najbole pa zato, ar szlovenszke
peszmi sz vogrszkimi celo eclndko vizso majo. Ino ar szo cejle ete
knige sz obcsinszko poznanimi vogrszkimi literarni plszane, vu
cerkvi lehko vszi, brezi vszega vcsenya, po szladkom jeziki nase
domovine pope) vaj o.

Ki tak dobro preglednejo ete knige, vidli do, ka szo szkoro
vsze nove peszmi z vogrszkoga jezika na szlovenszko predelane,
i zato nej z k nam najblizse sztojecsega stajerszkoga jezika, ar sze
stajerszke peszmi sz najveksim trudom itak nemrejo na nas sztari
szlovenszki jezik tak predelati, ka sze nebi poznale (!) Nadale i zato,
ar poznane stajerszke peszmi sz veksinom tak prevecs szvecko
vizso majo, stera sze v cerkev nikak ne pripravi. Ali zato nescsem
to praviti, ka stajerszke peszmi nebi tiidi i lejpe vizse mele. Majo,
i z med steri szam te lepše tiidi k coj vzeo.

Da szo vogrszke peszmi poprejk za oni vizs volo, stere sze
k cerkvi pripravijo vecs vrejdne, kak poznane stajerszke peszmi,
to vszaki on lehko szvedocsi, ki cerkvene peszmi od vszej sztrani
zadoszta pozna. Ali da pri etom deli moremo i na nagib liidsztva
miszliti, vsze vogrszke peszmi sze nemrejo za nase liidsztvo pri-
praviti, najbole pa one nej, stere szo vu moli tonusi. Vszi znamo,
ka nase szlovenszko liidsztvo ono lejpo navado ma, da vsze peszmi
na dva glasza rado popejva. Ino da sze popejvanye na dva glasza
szamo v dur tonusi lehko zgodi sz rednim talom, ino sto je nej
vu notaj dobro vonavcseni, nemre on v moli tonusi driigoga glasza
sz redom popejvati, zato szam z moli tonusa szamo te lezsejse i
lepše peszmi gori vzeo. Vcsiniti szam mogao to i za snoga (onoga ?)
zroka volo, ar nemrejo peszmi biti brezi moli tonusa, najbole pa
»za preminocse« peszmi nej.

Zato sze one peszmi, stere szo vu moli tonusi, naj szamo
v eclnom gldszi pcpejvajo, i nikak nej vu dvema, da nebi oni, ki
szo vu notaj nej dobro navcseni, sz drugim glaszom vecs pokvarili
na vizsi, kak bi hasznili peszmi.

Morem i praviti to, da vszaka peszem, stera je v eti knigaj
popiszana, vszaka szvojo poszebno vizso ma, i nega peszmi v cejloj
knigi, stera kak najlepšo vizso nebi mejla.

Sto zato ednoj ali driigoj peszmi vizse nebi znao, on sze sz
recsjov ali v piszmi naj k meni obrne, ino jasz nyemi od vszaka

318 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

peszmi z szrca rad vizso na note dol napišem. Da szam szam pre-
delavao i vkiiper posztavlao ete peszmi, ino da na vszako peszem
3 — 4 vizse mam gotove, lehko szi zato vu vizsaj vozaberam te
najlepše, stere rad prejk dam onim, ki sze k meni potrudijo.

Ino zdaj sze zse morem obrnoti najobprvim k vszejm po-
stiivanim g. skolnikom, ki szo voditelje cerkveni pejszem, ino tiidi
k viszoko postiivanim g. plebanosom, i prosziti nye, naj szkrb majo
na crkvene peszmi, da sze one naj vszigdar tak popejvajo, kak sze
sika szpejvati pri Bozsoj szliizsbi.

Gda je pa od visesnyega Pasztera, našega milosztivnoga
Piispeka tak odredjeno, da sze solszka deca vszaki tjeden 2 vori
i cerkvene peszmi morejo vcsiti, zato szi prijatelje moji g. skolnicje,
pri vcsenyi cerkvenih pejszem najlezsej tak pomagajo, da najob-
prvim to vekso vszakdanesnyo i ponavlajocso solszko deco navcsijo
poprejk na vsze crkvene peszmi, ino po deci sze tak cejla cerkev
lehko navcsi na dobro i redno popejvanye. Gde sze pa eto za volo
maloga racsuna solszke dece nebi moglo doprneszti, tam szi voditeo
cerkveni pejszem odrasene more doma dobro vonavcsiti, ino tak
naj sz nyimi v cerkvi popejva. Najbolse je, csi skolnik szvoje po-
pevacse na korusi pri szebi ma, gde sz nyimi doszta lezsej lehko
peszem liidsztva ravna, kak csi szo oni dalecs vkraj od nyega.
Korus je messto popevdcsov^ zato sze naj tam szamo oni vkiiper
szpravijo, ki sz voditelom i sz orgolami peszem zacsnejo, i ny6
tiidi redno do konca popejvajo.

Ali gda tak ete kratki tanacs davam na dobro vcsenye cer-
kvenih pejszem, nikak nescsem sz tejm to, ka bi popevacsje sz
voditelom szami, to je »šolo«, szpejvali cerkvene peszmi. Ar je
vszclka peszem te najlepša, csi ny6 vszi. ki szo vu cerkvi nazocsi,
velki i mali, sztari i mladi sz ednim grlom popejvajo. I to je tiidi,
kak szam zse naprej povedao, j edini cio eti knig.

Da je pa v eti knigaj velki racsiin cerkveni pejszem vkiiper
szprdvleni, ino naj pri popejvanyi ne pride nai)rej on zrok, ka bi
niki tak dugo gor iszkali peszmi, dokecs bi je driigi zse szkoro
vr)Szpopejvali, za toga volo je kazalo eti kiiig tak vkiiper posztavleno,
da sze v onom vszaka peszem H hitro lehko gori najde.

Ali to je escse nej zadoszta. N^j z^to proti tomi kak najbole
pomagam, po redi szam vszakoj peszmi numcrus dao zato. da sze
one peszmi, stere do popejvane, naj pred vszako v Bozsov szliizsbov
na cdno malo tdhlo fjori samerkajo, stcra tabla sze naj te sz gori

Priloga. 319

napiszanimi numerusi pred korus tak gori obejszi, da jo vszaki
lehko vidi. Po etom mdlom deli do te zse vszi naprej znali, ka
stere peszmi do pri Bozsoj szliizsbi popejvane, ino vszaki vu cerkvi
nazocsi, szi peszmi lehko pred mesov gori poiscse.

Steroga vrejmena sze stere peszmi naj popejvajo, ono kniga
najbole kazse. Ali poprejk pri vszej peszmaj na to moremo szkrb
meti, ka naj pri vszakoj Bozsoj szliizsbi najmenye dvej-tri peszmi
popejvamo z viin onih, stere sze k blagoszlovi, pred ino po predgi
morejo szpejvati. Lehko i to vcsinimo zato, ar je v eti knigaj telko
pejszem vkiiper szpravleni, ka lehko na vszako nedelo i szvetek
vu cejlom leti driige i driige peszmi szpejvamo. Ino osi etak vsze
peszmi po redi gori raztalamo, miszlim da sz onimi pri Bozsoj
szliizsbi i szveti opravicaj lehko doszegnemo on szveti cio, da mo
vszi s z e d n i m g 1 a szom veszelo hvalili Boga.

Zdaj zse, gda szam na kratci vsze ono naprej dao, stero szam
za niic eti )>Krscsanszko Katholicsanszki Peszmeni Knig« za dobro
szpoznao, nemrem ete moj predgovor dokoncsati brezi toga, da sze
nebi viszoko postiivanomi Borovnijdk Jossefi cankavszkomi g. ple-
banosi ocsiveszno zahvalo, ki szo tak dobri bili, da szo mi vu
mojem velkom deli tak szrcsno pomagali. Tiidi sze morem zahvaliti
i viszoko postiivanomi Bagdrij Jossefi. mojemi dobromi plebanosi,
ki szo mi vu piszan^-i eti knig vecskrat dober tanacs dali. Bog
nyima naj placsa nyihove triide !

Obszlejdnim pa, gda zse v roke dam ete »Krscsanszko Katho-
licsanszke Peszmene Knige«.vszejm vernim i pobozsnim krscsenikom
vu Krisztusi, preporacsam je na vekso Bozso diko vszejm onim,
ki zahvalno szrce maj o proti szvojemi Sztvoriteli, Odkiipiteli i Raz-
veszeliteli, ino hvaliti i zvisavati scsejo vu szveti peszmaj v szvetom
Trojsztvi ednoga Boga, za pomocs prosziti v nyi Blazseno Divico
Mario i Szvetnike Bozse — sz veszelim szrcom.

„Ki lepo sspejva. dvakrat moli!" — pravi szveto piszmo.
Zselejm zato z cejloga szrca vszejm onim, ki do ete knige v rokaj
meli, naj z nye tak lepo szpejvajo v etom zsivlenyi,
da bi ednok i v driigom sz menov vred mogli szpej-
vati vekivecsno hvalo i diko Bogi — na veke.

Ino tak de tiidi i moj triid obilno placsani !

Martonhely, 1891., oktober 1.

Pusztai Jozsef

skulDik.

320

Zgodovina slov. slovstva. III. del.

U8.

1. Gda den sze po goraj
Prijazno zaznžva,

Prelejpa zornica

Na nebi priplava;
Zvonenje znovikov (zvonikov?)

Sze milo glaszi,
Nebesz ino zšmle

Kralico csaszti.

2. V nebeszaj Maria
Sze razveszeiiijes,

Zdihavanye nase

Pri Bogi zrocsiijes;
Zvejzdice miglajo

V szvetloszti cveto,
I vszigdar pri tebi

Bliszkajo lepo.

3. Gda szunce lubleno
Fosila toploto,

Milosztivno gledaš
Na mene sziroto;

Predobra Divica
I Mati szi ti,

Vszigdar sze pri tebi
Vupanye dobi.

4. O poldne sze znova
Zvonovje glaszijo,

Ki tebe preesiszta
Divica csasztijo ;

Sze doli sze zgledni
Maria na nasz,

Mi sz viipanvom k tebi
Kricsimo na slš.sz.

5. Gda szunce lubleno

Za g6ro zahaja,
Zvonenye tak milo

Nam Mater obdaja;
Gda csasz sze priblizsa

I v meri zaszpim,
Maria! naj v tebi

Sze znova zbiidim.

190.

1. Szlabo mlado zsivlenye
Rano je pokvarjenye,

Zemelszki kratki bezsaj
Premine kak dim i prdj.

2. Gda sze r6zsa odkrije
Vnogi ma to viipanje,

Da bode dugo cvela
Hitro je povehnola.

3. Tak je malo dejtece
Stero skriny'ca pokrije,

Malo sci szmrt zapihne
Zse, kak travca povehne.

4. Ar diisa, te lepši tao
Zsiv6, naj nam ne de zsao,

Zsive zse tam vu nebi
Med dragimi angelci.

5. Tam vasz csAka sztarisje
Za nyim sze popascsite,

Tam te sze pa vidili
Nigdar vesc razlocsili.

200.

1. Zakaj j6csete eti tiizsno
Ne vidte n6bo odprto,

Male dec6 vrli Prijateo
Bode meni blagoszlov dao.

2. Tuzsni sztarsi, mali bratci vi
Szmrti sze nfijle bojati,

.Jasz lepše .»<ztany6 scsem imeti
Tam pri nebeszkoj drzsini.

3. Blazseni moj vucsiteo vrli
Ki szte me tak lejpo vcsili.

Zdaj sze zse tam morem vucsiti
Gde sz;im lubleni Jezus vcsi.

Pajiliisi raiili, , • .

4. i-.ij,iiiskinyc ve, cvcjt prolejtni
Ne bodite prezsalosztni,

Angeo csuvcir mi roko dava
V n^bo sze sz menov zdigdva.

Priloga.

321

Od mladenca ali devoške.

202.

1. Oh szmrt sztrasna, szmrt csemerna
Kak szi ti neszmilena,

Rozso szi nej miliivala
V cvejti szi jo vtrgnola.

2. Komaj szam v lejpoj mladoszti

Zse vehnym'

Vehnyena morem mrejti,
Oh kak rano me pokrije
Zsaloszten prt mrtvecski.

Mladenci .'

3. DeTojke: ki okol' skrinye
Tii zsalosztno sztojite.

Vzemte szi peldo od mene
Ka je zoitek, vidite.

4. Dobri sztarsi, Bog vam plati
Znam. da vasz szrce boli,

Na szlejdnye szte mi dvorili

Ster'ga

Stero szte tak liibili.

o. Naj zse henya vaša britkoszt
I szkuze dreszelnoszti,

Vem zdaj zse jasz v nebo idem
K Bogi sze veszeliti.

Od zarocsnika ali zarocsnice.

206.

1. Oh tiizsnoszt szvete lubezni

Stera eti jocse sze,
Dok' szrce glasz csiije mirni

Gda nyoj zsaloszt premine;
Szrce bode vtisano

V grobi de zse mirovno.

2. Pri nogaj nam tii pocsiva

, njem ,

Bog nyoj kratki zsitek dao,
Lejpi ianc sze zdaj raztrga

Steri vaj je vkiip vezao;
On je .

Ona eti nej doma
V nebo ide nazaj pa.

3. Szladke szenye szenyaj zdaj zse

Mladi , zarocseni,

Mlada ti zarocsena,
_ . . . Tcsakao zse

LSl SZl sze SZmrti vcsakala
kronani;

V nebi bodes kronana;

Meszto etoga venca
Ovencsa te zvejzdica.

4. Poszliisajte glasz nebeszki
»Pali sze vszi vidimo«,

I na grobi sze tak glaszi
Da »od mrtvi vsztanemo«;

Zarocsen .

Zaiocsna SZI za nebo
Na vek' naj ti dobro bo-

Od mladoga hisznika.

215.

1. Szkuze mi aldiijte
Vkraj je mo zsivlenye,

Iz rok verne zsene
Z rok Ternoga mozsa

V grob je szpanye moje;

tivarsico
Ali tivarisa

Zato verno liibim,
Diisa moja gucsi
K nyoj, .

K nyem, csi glih ne gucsim.

dao nyoj

2. Rad bi szlovo dala
Pa ne zmorem rejcsi,

Stere bi poved'le

Ka jasz zdaj obcsfltim;
Oh moj szladki Jezus

Ti mas v rokaj zsegen,

ZSGDO

Zsegnyaj mi zdaj mdzsa

tiizsen.

I jasz ne bom tuzsna.

3. Vi, ki na tom szvejti

Rozsice berete,
Ne pozabite to

Konca sze vesakate;
Kak na vodi meher

Je nase zsivlenye,
Vsza zemla premine

Vsze mocsi nebeszke.

tivarsica
4. bZ Bogom moj tivaris

Sz Bogom ti lejpi szvejt,
Neszite me ta v grob

Vu moj temni zsitek;
Szvetli Szodec, Jezus !

Gda bodo trombonte —
K Teb' me pozavale

Zbiid' me na veszelje.

21

322

Zgodovina slov. slovstva. III. del.

Na novo leto.

295.

1. Edno jezero oszemszto

, strto

Devetdeszet peto leto,
Bog sze nam je dao vcsakati

Dajmo hvalo Jezusi,
Bogi vekivecsnomi.

2. Edno jezero oszemszto

strto

Devetdeszet peto leto,
Zacsnemo dnesz vszi erkocsi

Dika Krali mliidomi.
Novo nam rodjenomi.

3. Edno jezero oszemszto

strto

Devetdeszet peto leto.
Zdravi szmo te dozsiveli

Bojmo zato veszeli,
Radujmo sze v Jezusi.

4. Edno jezero oszemszto

T^ - 1 Strto

Devetdeszet p^to leto,
Ki szo v zsalosztnom betegi

MoPrno sze za one vszi,
Jezus ny6 obveszeU.

5. Edno jezero oszemszto

strto

Devetdeszet peto leto,
Stere je vecs nej tii najslo

Bogi nye poracsajmo,
Szvetloszt nyim naj da vecsno.

6. Edno jezero oszemszto
leto.

, strto

Devetdeszet peto

Daj nam oh Bog, vu vszem szrecso

I csi enkrat raerjemo.
Daj, naj k Tebi pridemo.

Od

1. Zapeliva je lepota

Lejpo lice i ocsi,
Csi pobozsna diisa krotka

Gori tejlo ne drzsi;
Szv^ta dejva, Katalejna!

Zarocsena Krisztusi,
V mladom tejli kak szi lejpa

Tak szi csiszta vu duši.

szvete Katalejne.

463.

3. Bejlo liljo mas vu roki

Lejpa szi v nediizsnoszti,
Odicsena gori v nebi

Milosztivna nam bodi;
Szveta dejva, Katalejna!

Zarocsnica nebeszka,
Moli za nasz tam Jezusa

Ki te proszimo z szrca.

2. Oh divical v mokaj verna

Jezusa vu szrci m;is,
Ino nyemi tak veszela

Iz liibezni glavo das;
Szveta dejva, Katalejna!

Zarocsnica Jezusa,
Ki v nebesza prinesena

Vecsno vzsivas Agneca.

4. I gda pride zddnya vora

1 vu vecsnoszt idemo.
Proszi za nasz Zarocsnika

Naj tam miloszt najdemo;
Szveta dejva, Katalejna !

Zsarocsnica Agneca,
Moli, naj z etoga szvejta

K tej pridemo, v nebesza.

Za d e s C s.*)
513 b.

4. On je z4pro vkiip oblake
Naj nam odpre grejsno szrce:

Hvalen hodi Jezus Krisztus!
Na vsze veke, amen.

5. Prekrito nam je descs lejpi
Naj szkuze tocsimo v szrci:

Hvalen bodi Jezus Krisztus!
Na vsze veke, amen.

6. K nyemi sze obrn'mo zato
Ino dii nam tiho roszo:

Hvalen bodi Jezus Krisztus!
Na vsze veke, amen.

*) Pesem št. 118 je Na čast Mariji ; St. 190 in 200 pa je Szi o vo
m r t v o g a , a) Od malega deteta, h) Od solara ali siolarkinye.

Priloga. 323

Compendia ritiialis, inolitveniki,
pastirski listi.

Rituale / Romano - Salisburgense / primum / authoritate et
jussu / Celsissimi ac reverendissimi j domini domini / Romani
Sehastiani / principis et episcopi seccoviensis, nec non ad-
ministratoris / episcopatus Leobiensis etc. etc. / Usibus dioe-
cesis Seccoviensis et Leobiensis accomodatum j nune / autho-
ritate et jussu / Celsissimi ac reverendissimi / domini domini
/ Josephi Othmari j principis et episcopi Seccoviensis, nec non
administratoris / episcopatus Leobiensis etc. etc. / Recognitum
et typis editum / Graecii / Tjpis J. A. Kienreich. / HIDCCCLIII.
Prostat in cancellaria episcopali. — Mali 4". 418.
Slovenski tekst se nahaja na straneh 15, 20 — 22, 26 — 27,

35—37, 42, 48-49, 52, 71, 83, 93, 243—248, 406-408, 410-411,

414—416.

Rituale / Romano - Salisburgense / collatis consiliis / cum
/ celsissimis ac reverendissimis dominis dominis / Adalberto
Josepho I principe -episcopo Gurcensi / Antonio Martino /
principe episcopo Lavantino / Jussu et auctoritate / Celsis-
simi, excellentissimi ac reverendissimi / domini domini /
Maximiliani Josephi / principisarchiepiscopi et metropolitae
Šali / s / burgensis, s. sediš apostolicae Legati nati, Ger-
maniae primatis S. C. R. apostolicae Majestatis consiliarii in-
timi actualis / SS. theologiae doctoris etc. etc / Denuo recog-
nitum. / Salisburgi. MDCCCLIV. Typis Fr. Xav. Duyle. —
Mala 4«. 410.

Slovenski tekst se nahaja na straneh 17—20, 21—23, 29—31,
41-43, 45-46, 57, 69, 78, 81-82, ad »V,_„ ad "7,_„ ad ^"/;_,„,

Compendium / Ritualis / Romano-Salisburgensis / usibus
Dioecesis Seccoviensis et j Leobiensig / accomodatum / Autho-
ritate Ordinaria editum / Cum / Appendice / pro / Assistentia
Moribundorum. / Curatorum / usui et commodo / G-raecii /
Typis Josephi A. Kienreich. / MDCCCLVII. Mala 8°. 152 str.
Podčrtane besede so tiskane rudeče. — Slovensko besedilo
se nahaja na straneh 5, 10—12, 30, 86 — 87, 125—151. Sloven-

21

324 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

ščina je pravilna; tu pa tam se nahajajo štajersko slovenski izrazi,
n. pr. perle nam. poprej (str. 127).

Compendium / Ritualis Romani / usibus dioeceseos Laba-
censis / accomodatum / Aucturitate et opera / celsissimi ac
reverendissimi j Domini, Domini / Antonii Aloifsii \Volf j
principis / et ecclesiae catedralis Labacensis / episcopi etc. etc.
/ Labaci / Typis Josephi Blasnik / 1844. 4". 298.
Podčrtane besede so tiskane rudeče. — Slovensko besedilo je

na straneh 16, 19, 23, 27-29, 32—33, 36—39. 55-62. 71—75,

81—84, 102 — 110, 114—119, 124 — 127, 137—139, 191—193,

200 — 211, 216-220.

Varia pietatis / Exercitia / Dominis sodalibus / praecipue
/ Sacerdotibus curatis / oblata / ab alma ac venerabili / Soda-
litate B. V, Mariae / in coelos assumptae /. Pars prior. /
Continentes etc. / Labaci Anno M.DCC.LXXII. Literis Egeri-
ianis.
Slovenski tekst 131-136. 146, 152. 159, 171, 244, 248—249,

251 — 254, 257 — 273, 333-347, 401 — 415.

Manuale / Ritualis Romani / ex / Compendio eiusdem
Ritualis / usibus / Dioeceos Labacensis / accomodato, anno-
que 1844 Labaci edito / extractum / in / commodiorem usum
cleri curati / ejusdem dioeceseos / Jussu et auctoritate ordi-
naria / Labaci / Typis Josephi Blasnik / 1845.
Slovensko besedilo je na straneh 6—7, 13-17, 20. 28,32,

42—44, 54—55, 61-64. 71, 100—111. 120, 138, 141—144, 146,

150—152, 160—161. 163, 176.

Sveti / Evangelji / z / molitvami ino branjem / za
vse / nedele, praznike ino imenitniši /godove /celiga leta.
/ Temu je perdjan / Katekizem, cerkvene ino druge /
Molitve ino pes me per očitni / službi božji / . Z dovo-
Ijenjam / nar častitiših ino milostivših / gospoda gospoda /
Frančiška Ksaverja, / Firšta ino škofu Lavantinske
cerkve i. t d. i. t. d. Tretji nati.s. / V Celi MDCCCLVII / Per
Jožefu (jajgerji, bukvarji. / 8". 661 str.

Vifhi paltirfko o sna ni I o fplofhnih od fvetiga
Ozheta papesha Pija IX. 21. lidopada 1851 ukasanih ozhitnih
Molitev in ob tem tudi podelJ<'niga Odpustka kakor v
fvetim letu, ki fe v Ljubljanfki fhkofiji s 20. Velikitravnam

Priloga. 325

sazhne in 19. Roshnikam 1852 konzha, f perftavkam Molitev,
kterih fe verni per sapovedanim obifkovanji zerkva poflushiti
samorejo. V Ljubljani 1852. Natisnil Blasnik. — (Zup.)*)

Molitve per obifkovanji zerkva ksadobljenju
odpuftika fvetiga leta, poter jene od vifoko zhaftitljiviga
Ljubljanfkiga Shkofijftva. V Ljubljani. Natisnila Rosalija Eger.
1850.

Sveta vojska v svetem letu za vesoljni cer-
kveni zbor s primernimi nauki, opomini in molitvami.
Poleg nemškega od viših poterjenega spisa. V Ljubljani 1869.
— Založil H. Ničman.

Od f ve te ga kri s ha per belih vodah. R. W. 1852.
Natifnil Eduard J. Jeretin v Zeli. (Naz. E. e, 2.)

Jožef Otmar

po milosti božji knezoškof Sekovski, oskerhnik Lujbnske
ško&je, opat S. Divice Marie v Monostri više Komarne,

vitez od Raiišer,

^pozdravim vse verne po Sekovski ino Liijhnski škofiji ino Vam od
Boga vse dobro selim.

Lani na kraji zime. kdar zmladlečni jug j^opihnil, je gromo-
vita nevihta Enropo od eniga konca do oviga preletela., gospodske
oblasti, ves občinski red istresila. Vse na vseh krajih se je vzdignilo
na terjanja. Terjalo se je hujdo ino dobro., pravica ino krivica,
ino s takim hrupom., kakiga dela dereči potok, kdar od zktirjeniga
snega nanešen zauli. Vse terjanja bi mogle k' časi^ na mesti sjjo-
Ijene biti. V tisti zmešnjavi ino halabuki se vsak na kaj bolšiga
zanašal, ino je se tudi več že ostaranih naprav ino navad, ki so
sdajnim časom ino potrebnm ne pri^nerjene, ko trtihliva roba od-
pravilo. Bila je dana ustava ino mislilo se je, da bo po ustavi
cesarstvo krepko ino trdno, da bo po novem ravnanji se več sreče
ino pravice navdalo. Al sreča ne prišla, ino pravica je odišla.
Bazpušeni zijaki ino grablivci so segali prederzno za poglavarstvom.,
ovi podlošniki pa., če ravno v' nezmerno znameniti vekšini lubeči
mir ino red, so plahi grozovitnezom se vklanjali. Te se cerkva ino

•=) Zup. = Knjižnica prof. Tomaža Zupana na Okroglem.

326 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

bogaboječnost za babjo vero obrekla, zvesto spoštuvanje postav za
bedastvo cenilo. Le buna, to je silovitno preveršenje vsiga postav-
niga obstoječiga reda se svetu za pravico ino sveto dolžnost vkazu-
vala. Kdor se podstopil le besedo proti ziniti^ ludi vtušati ino miriti.,
je bil za strašnosilnika, starokopitneža, izdajavca na sveti svobodi
razoznanjen. ino Cesar po božji postavi obrambavec vere ino pra-
vice bi ne imel drugiga dela, ko naprepoložene prošnje, tudi lastno
zveršenje 'z svojiga trona podpisati, lepo austriansko cesarstvo raz-
tergati. Celo zvonove so v' plat bili, ograje so stavili po mestah.,
ino po tolovajskem so začeli razbijati ino vso zakonito izporedenje
razsekati.

Za onih nesrečnih dni se je pokazalo., ko strašno človek zbesni
ino zdivja, kda samo svojim želam streže. Hudobija ino spakija
nebi bila pak nikakor telke oblasti dosegnila, da bi ne bila z' kri-
vimi spresukanimi nauki se stovaršila, nevedne ludi z golufavnitn
modruvanjom na svojo stran podmeknila. Svoboda, jednakosf, bra-
tinstvo, to so vam, bili omamlivi glasi, pomagači na buno.

Svoboda, jednakost. bratinstvo so zlate reči; kdar se prav
zapopadnejo , povejo v' čem človeka prava vrednost ino žlahten
konec obstoji. — Svoboda v nar širšem zmisli je čudoviten al ob
enem zlo nevarni dar božji. — Ker smo svobodni, svobodne vole,
znamo Boga lubiti, ino med angelcih božjih pred prestolom naj-
višišiga Boga si mesto perpraviti. Znamo pak tudi skoz greh se od
Boga odverniti., padniti v' dublino, kder červ na večno grize ino
plamen nikol ne vgasne. Svoboda, kdar se upolrebi k' temu, da se
napelavanje k' grehu odbija, ino človek dolžnosti svojiga stana vselaj
zvesto, rad dopolni, lepo Bogu služi, nar lepše izpriča vrednost naše
duše ino odkrije taisto žlahtnost, po Meri smo Bogu spodobni. Svo-
boda pak potrebuvana v' opravljenji z zravenludi je sicer kaj do-
briga, al le tako mogoča, da ne sme vsak sturiti, kaj mu pride na
volo, temoč da vsak nekaj svoji voli odreče ino se postave derži.
Ludi namreč prebivajo na precej tesnem prostoru, naj bi tedaj
eden oviga v' svojih opravilah ne bi motili ino zastavlali, je treba,
da se eden ovemu, kar je prav, izogibajo. Bi pak kfer zaželel, kaj
je sosedoviga, tak ga more sila al postava odsf rušiti ; ino kaj za-
poved odloči, se more z dobre vole spolniti, če ne, se more s po-
pretenjom. ino silnj dognati. Da bi zamogli iz sveta greh ino zmote
odpraviti, bi ne bi trebalo ne sodnikov, ne postav, ne soldatov, ne
nobebnih obrambavcov. Bi se ludi trudili Boga spoznavati, bi svoje

Priloga. 327

zmote pogreške holj doznali; hI oni gorečo Boga lubili, bi se greha
malo storilo, prišli bi do izverstne svobode božjih otrok, po kteri je že
greh lučko blago poželeli, al kaj še le za njim segati ; takim pra-
vičnim ludem ne treba mej kazati, kak daleč njihove pravice segajo^
al jih s' kaznimi od seganja v lučke pravice odvračati. Keršanska
vera je tedaj lubo sonce, ki s svojimi poduki tudi gradjanski svo-
bodi k' žlahtnim sadu perpomore. Svoboda pak, kako so puntarji
na zgrajah. barikadah podavali, da bi smel vsak sturiti, kar se
mu zazdi, je le živini lastna; bilo bi med ludeh, ko med stvarih^
da bi močnejši slabejšiga v nemar davil. Jednakost Itidi je m,išlenka,
Mero je Keršanska vera vpelala. Za davnih paganskih časov se
znajšlo več prebrisanih glav, pravijo jim^ da so modrianci; Mere
neki sedajni učeniki čedne ko Kristusa al še čedneše rajtajo ; vender
vsem totim modriancom ne blizo na pamet prišlo m,isliti, da bi
znala kdaj Mera deržava biti brez robov., to je ludi, Mere so po
postavi za golo robo imeli^ nje ko drugo robo., postavim junce.,
ovce odavali.

Jednakost ljudi, kakšo keršanska vera uči., je sveta resnica.
Mera toliko več osreči, bolj popolnoma se je človek derži. Jednakost
ljudi, kakšo trobijo puntari, je zmotna luč., Mero sledi grozovitna
vmorija., vžig ino razsaja, ino strašna revšina ino sužnost. Vsi
ljudje so jednako po božji podobi stvarjeni ino skoz kerv Sina
božjega odrešeni; vsi so jednako pozvani biti otroci božji ino soerbiči
Kristusovi. Kakor različne se tudi zdijo naše dolžnosti na zemli.,
prav za prav im,amo vender vsi eno ino taisto. Kmet ravna svojo
oralo; vojvoda veleva veliki armadi junaških vojakov; vertnar si
zaliva cvetličice ino drevje, minister daja naredbe, po Merih, če so
modre ino prim.erne, prihaja sreča dosta miljonom ljudi; vender
za ene ino druge je poklic, Meriga njim božja previdnost odredi,
le priložnost si venec večniga zveličanja zaslužiti, če svoje dolžnosti
do kraja verno spolnujo; vsako človeško delo, naj ga xwsvetno oko
veliko ali malo porajta, velja le takrat kaj pred Bogom, če ga iz
prave ljubezni storimo.

Ljudje so si ali jednaki po vrednosti svoje narave, jednaki
po svojem edinem, poklici, jednaki po visokem, koncu ali cilu svo-
jega živlenja, al v posvetni sreči si Ijtidje niso jednaki, ino si ne
zamorejo nikdar jednaki biti. Cista lehko se zgodi, da tisti obožajo.
Meri so sedaj bogati: k' tomu nebi trebalo druga, ko da bi pogla-
vari prevratije le za nektere mesce preoblast v' svoje pešice dobili;

328 Zgodovina slov. slovstva. Ifl. del.

ni pak mogoče^ da bi vsi obogateli. Lehko je, da se bogatel po sili
preženejo, ino nekferi siromaki na njihovo mesto pridejo ino na to
so tudi vlekli svekšine vsi osnanovavci jednakosti ; ali bogatih ino
vbogih bode, dokler ljudje ostanejo ljudje. Tudi na dušnih darih,
na znanosti]^ ino zvedenostih niso ljudje jednaki bili ino si ne
bodo jednaki, no za tega del tudi niso vsi k' tistemu opravilu pri-
kladni. Morska barka jadra več mescov dni urno po rasširnem
morji, pod njoj bezdno neznano, nad njoj grozna bura, vdil nje
skalovje ino plitvine ino srečno preplava dolgi pot, ker njeni po-
glavar, koromaneš, brodar ino veslar, kar je treba, zastopijo ino
nevtrudno vsaki svoj posel opravljajo. Postavimo pa, ko bi v' tistem
hipi, kader kupoma perhrupivši čemi oblaki blizno buro oznanujo,
veslari rekli k' poglavaru ino koromanešu: Jednakost je naj sve-
tejša človeška pravica : nam ne gre v' glavo, zakaj bi ravno ti nam,
zapovedoval ino ojstro pokoršino terjal, zakaj bi ravno ti se pri
kormili šopiril ino vodja naše barke bil? Ino potem zašenejo oba
'z njunih mest. zvolijo novaka za j)^0^^'''^'^^'^^ postavijo nevednega
veslara k' kormilu. Brez dvombe ne bode prestala ta barka zavihrele
nevihte, temuč skoro zlamana se bo brez pomoči poganjala čres
šum,eče valovje. Ravno taka se godi v' deržavi. Vsaki svobodni moš
je liozvan na svojetn mestu ino po svoji moči se truditi za blago-
stan občinski ; ali vsaki ne zamore zapletenih razmer tako primerno
spregledati, kakor je k' sreči deržave potrebno, ne velja vsaki za
vladar stvo po vsaki strani.

Naš mili cesar, pozvani od Boga za velike reči. je obdaril
našo domovino z ustavoj. Mera vsakemu deršavlanu toliko svobode
dopusti, kolika drugim ni nevarna, ino mogočni deržavi ne na-
sprotna. Svobodnejši pak je človek od zvuni, bolj more znati sam
se zalajati. Hlapčjetn hujdem poželenju delata strah palica ino bič.
Ali tudi svobodnem možu se lehko bliža skušnjava: za tega del je
treba bogaboječost, zvestost ino domorodno ljubezen si varhinjc po-
staviti pred dveri svojega serca, da hudobi uhod zabranijo. Dajte
Bogu. kar je božjega, to je vaša perva ino naj svefejša dolžnost .
pa ravno za to dajte tudi cesarju, kar je cesarjevega: sam Sin
božji vam tako zapove. Resnica keršanska je žar nebeški, kteri vse
pozemelsko posveti ino preobrazi. „ Vaša dolžnost je, govori nam,
beseda božja, podložni biti (gosposki), ne samo za kazni, femnč za
vesti voljo".*) Ne iz straha smo dolžni posvetniga vladara bogati,

*) lioni. 13. 5. •

Priloga. 829

temuč da voljo božjo spolnimo, da neizmerno revo, ktero omaja
deržavnega reda razširi, od milionov naših sobratov odvernemo,
da pravo svobodo v' deršavo vpeljamo. Pravni red je perva ne-
znebliva potreba vsake družbe. Pravni red ino deržavlanska svoboda
pa si le te prijazno roke podata k srečni stalni zavezi, če se postave
poštujo; spoštlivost do postav pa bode le takrat zmagala nad buroj
človeških strasti, kader se na pečino opira, Mera je Kristus.

Y' Gradcu 22. Maliga travna 1849.

Jo^ef Ot7nar,

knezoškof.

Na Dunaji zhraui nadškofje in škofje Avstrijanskiga

cesarstva vernim svojih ško£j pozdravljeiije in žegen

od Boga Očeta in našiga Gospoda Jezusa Kristusa.

Po božji milostljivi previdnosti smo se podpisani škofje Avstri-
janskih dežel po želji in povabilu Njih cesarske svitlosti, s Merim
povabilam so tudi naši lastni želji in našimu namenjenju perjazno
naproti peršli, na Dunaji zbrali, de bi se skupej med seboj posve-
tovali zavoljo tega, kar per novih deržavnih naredbah, ki jih nova
deržavna vstava napove, katoliški cerkvi v Avstrii k pridu in korist-
nosti služi.

Preljubi! žalostne in nevarne čase smo na svetu učakali, in
še temnejši in strašnejši pergodbe se v prihodnje narejajo. Zdi se,
de je nov pečat v bukvah pergodb razpečaten, nova posoda jeze
božje čez zem,ljo razlita. Kam,or koli se oko ozre, zagleda veliko
hudiga in spačenosti. Očitna vojska, punt, razpertija, sovraštvo,
vzdigovanje ljudstva zoper ljudstvo ; pa še veči razpertje, prepir in
vojskovanje je med duhovi (učenim,i, pa prevzetnim,i glavam^i)., ko
na kervavim bojevavskim polji. Solnce resnice in spoznanja se je
toliko in toliko ljudem, skrilo, in v grozovitim, mraku., ki ga ko luč
hvalijo., imajo duhovi teme (neverni, hudobni ljudje) veči oblast
ko kedej čez otroke nevere. (Efež. 2, 2.) Skrivna hudobija, ki že
od začetka sem, ni nikoli počivala, zdej hujši razsaja ko kedej.
(II. Tes. 2, 7 ) Ne več samo od posvetnih sladnost vpijanjeni, boga-
pozabljivi., od hudobije zma^nljeni in oterpnjeni ljudje., ki so ob vsih
časih na svetu bili., am,pak puntarski duhovi in lažnivi preroki,
ki se svojiga sovraštva do Boga zavedo, so se očitno zoper njega

330 Zgodovina slov. slovstva. JII. del.

in njegoviga Maziljeniga (Jezusa Kristusa) vzdignili in spuntali.
Med tem ko, po besedah aposteljna, hudiči v Boga verujejo, in se
pred njim tresejo (Jak. 2, 19.), ker se njegovi vsigamogočni oblasti
tudi škripaje utegniti ne morejo, se uni zapeljivci nad hudičevo
predersnost povzdignejo, in pravijo, de je vera v Boga in v nje-
govo kraljestvo izvirek v siga hudiga in zaderžek vse sreče na svetu.
nVera*^., to je njih poslednje., v časopisih oznanjeno razglasilo, „ki
„se mora zmed društva pregnati, mora zginiti iz človeških sere.
„Punt sploh vero zatira., in ker punt še na tem svetu ljudi proste
„in srečne stori, jim torej ni treba upanja do nebes. Zatorej nam,
„je prav., de se ljudje za vero in prostost vere poganjajo, de se
»proste srenje (soseske brez vere) i. t. d. narejajo, če je prostost
„vere toliko, kakor prostost od vsake vere ali brezvernost. Mi nočemo
»prostosti vere, ampak potrebnost nevere hočemo.^'

Ena zmed teh nevarnost je uno omotljivo vabljenje, se po-
ganjati za domo.rodnost (slepa ljubezen do svojiga naroda in jezika) f
Bog je, kakor apostelj uči, stvaril iz eniga človeka ves človeški rod,
de prebiva po vsi zemlji ; in je odločil odmenjene čase in meje njih
prebivanja (Dj. ap. 17, 26.); razdelitev ljudi v družine, narode in
ljudstva je tedej božja naredba. Raznost jezikov pa je že ndsledik
greha, odpadca od Boga in razpertja ljudi med seboj. Zučeni ajdje,
ker niso spoznali, de so vsi ljudje od Boga in po njegovi podobi
vstvarjeni, so ptuje narode ko divjake imeli, ter so jih zaničevali
in z vojsko zatirali (parcere subjecfis et debellare superbos, to je,
zanesti podverženim in z vojsko zatirati prevzetne, je bil njih pre-
govor). Divjim ajdam še zdaj vsak ptujic ko smertni sovražnik
obvelja ; oni le samo svoj mali narod čislajo, vsaciga druziga pa
zatirajo, ter ptujca umorč. spečejo in požro, ali pa ga ko žival
prodajo ; oni so se tako rekoč poživinili. Le samo keršanstvo je
spet dalo človeštvu pravo visokost. Keršanstvo uči, de so vsi ljudje
božjiga rodil; vsi božji otroci in poklicani v njegovo kraljestvo ; vsi
so si v rodu v dvojnem pomenu: iz ene kervi so rojeni, in z eno
kervjo, ki je bila na križi prelita, so rešeni ; zakaj v Kristusu Jezusu
so se vsi, ki so bili delječ, perfeUtsaZi, ločivna sfoia med narodi je
poderta, sovraštvo je zaterto, vsi so sklenjeni v eno telo pod eno
glavo, in vsi imajo perstop v enim Duhu k Očetu (Efez. 2, 13.) ;
ni ne ajda, ne Juda, ne divjaka, ne Scita, ne sužniga, ne prostiga ;
ampak vse in v vsim Kristus, in včz popolnamosti, ki jih zedini,
je ljubezen. (Kološ. 3, 11, 14.) Keršanstvo in z njim tudi prava

Priloga. 331

perljudnost zamore tedej perzadevanjn za domorodnost in za rodo-
vino le toliko prav dati, če služi v pomnoženje ljubezni. Ees je tudi
kristjan družini bliže ko srenji, svojimu ljudstvu in svoji deželi
bliže ko drugim unajnim ljudem ; on spolni dolžnosti do vsih, je
vsim vse, kar jitn po božjim redu biti mora, če njegova ljubezen
iz sebe gre in vse ljudi, naj si še bojo tega ah uniga naroda, te
ali une dežele in deržave, obseže. Pa ljubezen se spremeni v gerdo
samopridnost, če se. namesti de bi iz sebe šla. le v se zamakne,
vse le nase obrača. Po tem se vname sovraštvo med osebami (peršo-
nami), med dmzinami. srenjami, rodovi in Ijudstvami, in vsaka
vikši zveza prederzno razterga. Ti hudobni zapeljivci naših časov,
ki bi radi vse božje in človeške naredbe prekucnili, si perzadevajo,
zdravo ljubezen narodov do njih zgodovine, do njih jezika in starih
šeg prekanjeno vneti in do nekake vročinske zdivjačnosti podkuriti,
Mera v vsakim drugači govorečim sosedu nar hujšiga sovražnika
ugleda, svojo lastno hišo zažge, de bi tudi hišo svojiga soseda ukon-
čala. To gotovo ni prestopanje k veči zučenosti. kakor oni pravijo,
ampak je objokovanja vredna povernitev od lepiga keršanskiga za-
deržanja v ajdovsko temo; narodstvo je zlato tele, in njega maliko-
vanje z vžganimi strastmi je le prevečkrat divja vojska med narodi,
zares sramota pred človeštvam, gnusoba pred Bogam!

Vaši zbrani škofje, v sveti edinosti združeni, dasiravno iz
raznih narodov in v raznih jezikih k vam govoreči, vas prosijo in
opominjajo v svetim Duhu s tistim glasam, ki se je pervi binkuštni
praznik v vsih jezikih zaslišal: Ne dajte se premotiti od zvitih
besedi in prekanjenosti unih zapeljivcov ljudstva! Ljubite svoje
ljudstvo in svojo deželo in svoj jezik; pa ne pozabite, de je vsa
zemlja Gospodova; de se v vsih jezikih vsak dan k njemu moli:
„ Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim
dolžnikam" ; in de je njegova sveta volja, ljudi in narodov po po-
stavi in deržavnim redu, ne ločiti, ampak tudi po zunajno tako
združiti, kakor bi mogli po cerkvi od znotrej in po duhovno v veri
in ljubezni združeni biti.

Gnada našiga Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami vsinii ! Amen.

Na Dunaji 17. Božnocveta, tretjo nedeljo po Binkuštih 1849.*)

*) Ta dva pastirska lista se nahajata v župnijski knjižnici Sv. Benedikta
v Slov. Gorikah. Povzeto je samo to, kar se nanaša na 1848. 1.

332 Zprodovina slov. slovstva. III. del

Uradni spisi.

a) Dezelanam na Štajerskim,
Svetli cesar Ferdinand J. so na prošnje svojih

vernih narodov z liresvetlim patentam 15. Siišca 1848 vsim podloš-
nikam svojga cesarstva Novo Sostavo (konstitucio. deršavni ostav)
blagomilo podeliti ohlubili.

De pa ne bo kdo te mile nove sostave krivo zastopil, al jo po
svoji glavi narobi izlagal, je treba jo bol na tenko razložiti.

Nova Sostava se bo od stare ločila samo le v tem, de bo vsak
narod imel svoje namestnike pri cesarski vladariji (regirengi, ka-
tere si bode ludstvo sam,o zvolilo. na katere se zna zanesti, de bodo
oni prošne in šele svojga naroda samimii presvetlimu Cesarju
nap>rejnesli., svoj lud zagovarjali, pri visoki vladariji delež imeli,
postave vberali. in dacje prevdarjali ; — nova sostava pa ne misli
dozdajne davke vstanoviti, ki jih imamo cesarski deržavi. gosposki,
grašinam al komu drugimu odrajtovati.

Kakor vsako gospodarstvo potrebuje svojih dohodkov za svoje
kovarstvo, tako je deršavnimu vladarstvu treba svojih prihodkov ;
prihodki derzave so štibre ki jih bo zdaj tolko bol treba kolko več
zbolšanja ludi želijo ino namenvajo., zakaj vsako pervo oznovanje
dost troškov naredi.

Ker bo pa po novi sostavi ludstvo pravico imelo po svojih
namestnikah satno razsoditi: kolko ino od česa se bodo davki
pjlačovali. kako se enakomerno med sabo razšteli in kako poberali
de bo nar bol prav., tak se lehko spozna, de bo Nova Sostava mnogo-
tere težave polajšale in tako zbolšanje v resnici prinesla., ki si ga
ludi želijo.

De se bodo nove naredbc prav vpelale, se more popred vse
bobro presoditi ino na tenko premisliti, česa vsega je treba ; h temu
se more pa tudi čas dati zlast za naprave tak vclkiga Cesarstva
različnih narodov, zato je dolžnost vsakiga pošteniga podložnika,
de z poferplcnjam ino zavnpanjam mirno pričaknje zbolšanja, ino
se ne podstopi lio svoji voli obstoječe pravice prevrečti.

Priloga. 333

De so Sfajerci za tako slobodnost al frajost kakor jo Nova
Sostava al konsfitncio obeta zadost godni^ bodo naj bolši pokazali
z tem^ de spoštujejo stare postave, ino de si vsakter naj prizadeva
jih tak dolgo zvesto spolniti, dokler se nove ino bol primerne po-
stave naniest starih vpelajo, zakaj podloga vsake slobodnosti je po-
stave deržati ino pravice spoštuvati.

Od zbora postavleniga za obvarvati orengo, mir ino varnost
med Itidem po deželi po voli c. k. Vladirije ino štajerskih Stališov.

V &radci 17 Sušca 1848.

Grof JVickenhurg,

poglavar.

Baron Erben, Joabim,

namestni predsednik. apat Lanibreški st. st. odbornik.

Wagner, Dr. A. Laritz,

vladni sovetnik. inful. prost v Briiki st. st. odbornik.

Scbwaigbofer, Wilbelin grof Khnnhurg,

vladni sovetnik ino kmetiski Doktor. st. st. odbornik.

Fellner, Grof Gleiscbbacb,

vladni sovetnik. st. st. odbornik.

Picbler, J. C. Vitez Pittoni,

vladni sovetnik. st. st. odbornik.

Alois Jaut,

st. st. namestnik cesarskih mest ino tergov.

b) Štajerskim pi^ebivavcam !

Več sto let smo še bili v vedno mirni bratovšni, vmed spre-
menljivim prigodbami skuz edinost močni ino enaga serca. Mars-
kateri čemi oblaki so se valili nad nami ; nadloge so pa našo moč
le vterdile, ino v sreči in nesreči je bila dozdaj edinost v naših
domačih hribih ino dolinah stanovitna zvezda: na novic se je ne-
srečen vihar vzdignil, je našega preljubega Cesarja primoral sedeš
Svojih dedov zapustiti ino z zeleznoj ojstrostjo poprejšen mir ino
red vstaviti. Tudi naše domovine se leta vihar ni zognil, njegovi

334 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

goreči podpih je marskatero serce razclrašil. da mu ni bilo mogoče
pametno soditi; vonder je pa še v sercu vsakega šiva ostala stara
ljubezen do domovine.

Ljubezen ino zvestoba do Vašega vstavnega Cesarja ino do
njegove visoke rodovine ste se tako globoko Vam v serce vkoreninile,
da Vas k njima op>ominati bi ravno tojlko bilo, kakor Vas ne poznati.
Ta zvestoba se je skuz lepe dare in obljube našega milega Cesarja
k visokosti povzdignila, kakor še poprej nikolj; mi vemo ino se zna-
šamo (štimamo). da se znajo naš Cesar v sreči ino nesreči na nas
zanesti.

Pa tudi mi smemo njegovemu dobremu sercu zavupati; nje-
gova cesarjeva v pretečenih dneh ponovlena beseda nam je porok
sa polno ino resnično doveršenje vsih obljub, ino le v zavupanju
do edendrugega cveti prava sreča v deržavi.

Tudi na Dunaj (Beč) znate brez straha svoje oči oberniti, ne
bojte se, da bi bile ojstre naredbe tam za cesarjevo obljubo alj pa za
Vašo svobodo nevarne, niso nič drugega., ko potrebne kazne (kaštige)
po pravici; iz njih bo dorastla prihodnost v resnici prosta, ne pa
razvujzdana. Kaštige bojo nehale tak hitro, ko njih več potreba ne
bo; mir ino red po postavah pa je vogelni kamen prave svobode,
ta pa mora položen biti, če se hoče močna hiša postaviti.

Zanesle se pa tudi na edendrugega, preberite slavne bukve
naših zgodb, ino najšli bote, de Nemški Stajerc Slovenskiga nikdar
zapustil ni, tudi Slovenc je Nemcu vselej roko podal. Zdaj p>a je
skuz svobodo postala nova lepa zaveza, ki vse obseže; naj bo tudi
terdna, ino naj v veličastni edinosti z ljubeznijo do Cesarja ino do
domovine našim prihodnim unukam pokaše, kak čerstvo je pomagalo
Štajersko ljudstvo v nepremenlivi bratovšni zopet postaviti veličastno
ino edino Austrijo. našo vsih domovino.

Vsaki dar, ki ga prinesete, ga prinesete svojim nastopnikam :
zatorej se držite terdno iste zvestosti do Cesarja ino domovine,
ohranite pazlivo veličastni blagodar novorojene svobode, ino proč z
vsem, kar In Vas od pota j)ostave. lepiga reda ino jjamctnega pre-
vdarjenja jfclalo na pot zmešnjave ino razvuzdattosti ; zakaj brez-
postavnost je mati vse nesreče ino vse sušnosti.

Priloga. 335

Serčno podajte si roke ino z nami glas povzdignite: Živili!
naš premili^ vstavni Cesar, živela naša Štajerska dežela, živeli vsi
narodi, ki pričakujejo svojo srečo pod vladarstvam ustavnega Cesarja
na Austrijanski zemlji.*)

V Gradcu od načasnega deželskega Štajerskega zbora
8. dan Listopada 1848.

Ignac graf Attems sjr.

deželni poglavar.

K. G. vitez od Leitner sjr.

Ivi št. st. tajnik.

e) cHsig^ovor

ministerskega komisarja

Franca viteza Kalchherga

na svoje

I juhe rojake

čres ministerski ukaz od 12. kimovca 1849

za voljo

zemlišne odveze v Štajerski kronovini.

V Gradcu 1849.

Natis od LeyJcamovih naslednikov.

Ljubi rojaki

Po celi deželi razglašeni ministerski ukaz od 12. kimovca t. h
oznani postave, po kterih se imajo zemliša rešiti svojih starodavnih
urbarialskih ino desetinskih dolžnosti. Ministerstvo mi je naročilo,
to imenitno ino težavno opravilo vravnati.

Ker iskreno želim, temu častnemu naročilu ne samo vgoditi
(zadostiti) kolikor mogoče, temoč tudi moji domovini po vsih svojih
močeh koristen biti; naj popreje vse, Mere ta reč kaj dotiče, pri-

*) Natisnil J. K. Jeretin v Celi. — Oj). Ta razglas je zasledil gosp. Urbas,
C. kr. profesor v pokoju v Gradcu, v štajerskem deželnem arhivu in poskrbel, da
sem dobil prepis. — Hvala mu za to. Pis.

3|-}6 Zgodovina slov. slovstva. III. del.

jasno poprosim, se na mojo clohro voljo ino vestnost ravno tak
terdno zanašati, kakor tudi jaz popolnoma zaupam v poštenost ino
pravičnost mojih milih rojakov.

Postave, po kterih se je pri zemlišni odvezi ravnati, ino kterih
se moramo terdno derzati, so sicer v m,inisterske^n ukazu jasno
izgovorjene, alj vender menim mnogim, vstreči, če je nekaj poprej
pogovorim ino tak marsikterim neogibljivim dvojbam, zmotam, ino
skerbem, v okoni pridem.

Pri temu nagovoru gledam posebno na podloznike (dolžnike),
Meri si bolj težko potrebno razjasnenje priskerbijo ko popravičeni.

Bodi si kakor koli dobra postava, ona le te kaj velja, če se v
djanji po njo j prav ravna.

Zato je vsem,. Mere zemliŠna odveza zadeva, zlo važno ali po-
trebno vediti. Merim, gosposkam, ali uradam je to opravilo naročeno,
ino kakša je njih oblast; tedaj bom pervič govoril od gosposk ali
urad za zemlišno odvezo.

Ljubi rojaki! na konci svojega nagovora pozdravim serčno
vse deležnike zemlišne odveze ino se terdno zanašam, da si bomo
z iskrenim zaupanjem, v okom prišli pri tak važnem, opravili, kjer
gre za last premnogih ino za blagor naše lepe domovine.

Soudi okrajnih komisij, ki se bodo po vsih krajih postavile,
zam,orejo vsakteremu nastale dvojbe razrešiti ino mu svetovati.
Svarim pak vse pred samopašnimi, hudovolnimi podpihavci, ki
tak radi nezaupljivost netijo ino dobre namene sumničijo. Jako
žalostno bi bilo, ako bi se posamesni dali zapteljati. ino bi po takem
vlado permorjali, jih s silo strahovati, kar Bog obvari!

Alj tudi pretergana zaupljivost med poprejšnimi gosposkami
ino njihovimi podložniki se mora ino bode spet vernila, ko berž je
zemlišna odveza dognana. V srenski zavezi ino sploh pri naših
ustavno pomlajdenih razmerah, kjer ste složnost ino spoštljivost pred
postavo čres vse potrebni, se uzajemno ne bodo mogli po(/reševati.

Poprejmimo se toraj pošteno ino dobrih tnisli našega velikega
dela, ino Božje blagoslov bo z nami!

V Gradcu 8. listopada 1Š49.

To je brošura v mali 4" obliki, ki ima 32 stranij ; slovenski
tekst je na prvi, nemški na drugi strani. Našel sem jo v župnijski
knjižnici pri sv. Lenartu nad Sevnico. Ponatisnena sta začetek in
zvršctek.

Priloga. 337

Dodatek k str. 190.

Viktor Lipež, porojen 1835. 1. na Vranskem na Spodnjem Štajerskem, je
bil 1859 — 1860.1. suplent na mariborski, gimnaziji, kjer so ga učenci obožavali
kot izbornega učitelja. Ker se je jako odločno potegoval za pravice Slovencev, je
moral zapustiti službo in je bil dve leti privaten učitelj. Potem je 1863 — 1877. 1.
služil za profe.<orja na kr. veliki realki v Zagrebu, kjer je kot učitelj nemškega
jezika se svojo knjigo „Njemačka vježbenica'' I. II. III. za stalno uredil učenje
nemškega jezika. Od 1848 — 1892. I. je bil ravnatelj velike realke (pozneje reali^e
gimnazije) v Rakovcu kraj Karlovca. Tako v Zagrebu kakor v Kakovcu je bil
član »izpitnega povierenstva za obče pučke i gradjanske učione<, dokler se ni
Krajina vtelesila v civilno Hrvatsko. Od jeseni 1892. 1. živi v pokoju na Vranskem.
— V „Slov. Bčeli" II. je objavil pesen: »Materska ljubezen« (Srbska povest). Uže
prva kitica:

Na strmi visočini, tam kjer Bozna siva

Otožno, tiho se v nezmerno morje zliva,

Junaški Vukašin kraljevi hoče dvor

Sozidati, — sovražnikom strašan opor,

kaže vpliv pesni: >Das Riesenspielzeug«. Isti letnik „Slov. Bčele" prinaša tudi
sonet: »Življenje". Obe pesmici je zložil kot šestošolec celjske gimnazije, na kateri
so dijaki spisavali časnik: „Celjska Slavija". Uredništvo „Slov. Bčele" je takim
dijaškim pesmicam dalo naslov: »Pervenci« in pristavilo pod črto opombo: »Pod
tem naslovom bomo prihodnjič prinašali boljše proizvode naših mladih pisateljev-
dijakov, ki so se že lani tako lepo v „Vedežu'' oglasili. Ne opešajte, dragi rodo-
ljubi! nBčela" bo Vaše sostavke rada prejemala. V „Slov. Glas." 1860 nahaja se
»Car Lazarjeva smert« (Dramatična drobtina v jednem dejanju). V igri nastopijo
Lazar, carica Milica, Jug Bogdan. Peter in Bogdan, Jugova sinova, Vuk Brankovič,
poslanec turški, dva konjika, srbski pesnik, kmetje, vojščaki. Pesniku je odmerjena
odlična vloga, ker nastopi prvi, sedeč na kamnu in kmetom pevaje, potem se
oglasi med Brankovičevim samogovorom in na koncu igre. Igra je pisana prav
plastično. Pesnik rabi rad okrajšane besede; n. pr. bazen nam. bojazen, pro^mA;
nam. nasprotnik, inakne nam. umakne; rabi sidti v pomenu: šiniti. Vidi se vpliv
Koseškega; n. pr. čuka, namrdne. Mestoma je jezik odbran, n. pr.:

Oblak na nebu solnce je prederlo,
In jasno jutro dihne nam z višine,
Ko sprimete se vojski grozovito.
Kdo otel kerdela turških bi konjikov,
Kdo pešcev trope, ki so nas obsuli?
I. d., i. d.

Dodatek.

Vselej so in bodo Slovenci belo Ljubljano smatrali za svoje duševno
središče, pa vender se je včasih tudi v drugih mestih nahajalo mnogo mož, ki
so po svoji požrtvovalnosti in duševnih zmožnostih stremljenja našega glavnega
mesta podpirali na vse moči. Med takimi mesti se je v šestdesetih letih odlikoval
Maribor; tam se je 1863. 1. gmotni temelj položil »Slovenski Matici", dasi se je

22

338 Zgodovina sIot. slovstva. III. del.

misel bila izprožila drugod in poprej; tam se je ustanovil naš najstarejši dnevnik
„Sloienski Narod", v Mariboru se je ukrepalo o narodnem življenju na Malem
Štajerju.

Za Nestorja štajerskih in osobito mariborskih Slovencev se sme smatrati
dr. Ferdinand Duminlius, odvetnik v Mariboru. Porodil se je 1829. 1. v Kalsdorfu
na Gorenjem Štajerskem, in se je v Mariboru naselill859. 1. Njegov oče Andrej,
doma v Ormožu, je bil oskrbnik na Sekovski grajščini blizu Lipnice (lastnini
graškega škofa); pozneje je bil okrajni glavar in državni poslanec 1848. I. Pod-
piral je po možnosti slovenske dijake. To blago lastnost je sin Ferdinand pode-
doval po očetu. Dr. Ferdinand Dominkuš je bil deželni poslanec štajeiski, mnogo-
leten odbornik »Slov. čitalnicec, izredno požrtvovalen podpornik vseh narodnih
zavodov. Se svojo plemenitostjo in trezno sodbo je zelo blagodejno vplival na
narodno gibanje.

Za probujo štajerskih Slovencev osobito okolo Maribora ima lepe zasluge
župnija Fram, kjer je mnogo let kaplanoval Jurij Caf.

Učitelj Mihael Btičnik je ustanovil lep pevski zbor, ki se je odlikoval na
raznili narodnih svečanostih. Da je Fram tako zaslovel v narodnem obziru, k
temu je mnogo pripomogel Franc Divjak (1816—1892) odličen narodnjak, prvi
naročnik ^Danice" v tem okraju, dolgoleten župan, izvrsten sadjerejec (zaradi
tega tudi odlikovan s srebrnim križcem). Izborno je uredil občinske razmere,
tako, da je to občino postavil v nemškem štajerskem listu vsem drugim na
vzgled prof. dr. Lindner, ki je včasih v Fram zahajal na šolske počitnice iz Prage.

Dominik Čolnik, porojen 1830. 1. pri Treh Kraljih v župniji sv. Benedikta
v Slovenskih Goricah, je bil zdravnik za živino in je umrl 1893. 1. Udeležil se je
v odlični meri vsega narodnega gibanja v Slovenskih Goricah in v Mariboru;
imenovali so ga očeta „Slovensk€<ia Gospodarja'' , ker se je mnogo potrudil, da
se je ustanovil ta list. Bil je gostoljuben črez mero, na njegovem domu. ki je
bil jednak mali grajščini, je bilo v šolskih počitnicah vse polno dijakov. V žup-
nišču pri sv. Benediktu se še nahaja spominska knjiga, v katero so zapisavali
njegovi gostje svoje misli v vezani in nevezani besedi; ta knjiga ima naslov: :

»Spominski listi mojih prijateljev, posečil (?) |
Dominik Čolnik, na Drvanji dne 4. velikega srpana 1857.«
Postavili so'mu prijatelji spomenik na domačem pokopališču. {„Slov. Gosp.''
1896.)*) j

Na severni strani Pohorja, v župniji Ruše (Maria Rast) sta se v začetku f j
narodnega gibanja posebno odlikovala Luka Hleb (1826 — 1874) in Davorin
Grizold (1817 — 1871). Prvi je študiral na mariborski gimnaziji šest razredov in
je bil mož bistrega razuma in odločnega značaja pa vernega prepričanja. Drugi
je bil prost kmet, vrl slovenski pesnik in dopisnik slovenskim časnikom. Pred-
sednik ruške čitalnice je izborno izpolnjeval to častno mesto. Redarje mariborska j
čitalnica imela izlete v Ruše, je on na vse govore brez strahu in točno odgovarjal i
kot zastopnik domače čitalnice. Imela sta obadva velik vpliv na svoje so.sede.

*) To podatkn iiiiniii o<l svojega piijiiteljii č. (j- Vr. Zmaik.i, župnika pri nv. Ilonciliktii ; hvala
mu za to.

_,^^^^^.

IMENIK.

Stiiiii

Aleš Pete}- PO

Alijančič Andr 159

Amhruz Mih 65

Arko Jer 65

Berk Jus 66

Bile Jan 187

Blehoeis Jan 55

Bonac Jan 116

Borovnjak Jos 313

Bradaška Fr 104

Brence Jan 98

Caf Oroslav 143

Cegnar Fr 179

Cigale Mat 87

Ciringer Jer 134

Cebašek Andr. . 115

Deiman Kar 76

Dolinar Luk 105

Domicelj Fr 86

Dolžan Jer 275

Einspieler Andr 157

Erjavec Fr 203

Ferčnik Lamb 158

Flegerič Bož 207

Fleischman Andr 65

Fleišmnn Jur 76

Frankolski 207

Frelih Mat 114

Freyer Uen 100

Furlani Jos 120

Gašperšič Val 274

Geršak Ivan 153

Globočnik Jan 114

Godina Verd. ....... 119

Gomilšak Jak 175

Hašnik Jož 142

Hicinger Pet 69

Hladnik Mat 72

Hočevar Mat 115

.Stran

Janežič Ant 171

Janko Vijanski 191

Jacornik Pl lil

Jenko Sim 184

Jeran Luk 105

Kafol Jak 120

Klanank Sim 112

Klun Vinko 105

Kube Jur. ........ 92

Kociančič Stef. 121

Kočevar Ferd 190

Končnik Mart 274

Košar Fr 135

Koseški -Vesel 66

Kosmač Fr 274

Kozler Pet 101

Kranjc Jos 150

Krek Greg 193

Križaj Jan 66

Kuralt Mart 273

Kurnik Voj 82

Lah Val 117

Lavrič K 117

Lesar Ant 116

Leskovec Pet 60

Levičnik Jos , - • 98

Levstik Fr 208

Likar Andr 183

Lotrič Mat 117

Macun Ivan 147

Majar Mat 154

Majciger Jan 149

Malavašič Fr 174

Marešič Jan 273

Marti Jos 176

Maroumik Jan 131

Marušič Andr 122

Matjašič Jur 286

Medved Jem 60

Melzer K. 104

Mencinger Jan 196

Stran

Miklošič Fr 160

Močnik Fr. dr 119

Močnik Mat 99

Mraz Tom 287

Musi Fet 142

Namre Ant 114

Nastran Joah 275

Navratil Jem 90

Novak Jos 86

Orel Jož 62

Orožen Ign 287

Orožen Val 142

Pajk Jur 60

Partel Jož 273

Peternel Mih 65

Piki Mih 134

Pintar Ant 76

Pintar Lov 103

Pire Fr 64

Podreka Pet 125

Pogačar Kriz 112

Puklukar Jos • . . 87

Praprotitik Andr 95

Prelog Mat 143

Premru Jos 119

Pusztaj J 315

Raič Bož 145

Ravnikar Mat 68

Razlag Rad 151

Robida K 154

Rodoljub Led 72

Rozman Jos l-'54

Rudmaš Sim 154

Semrajc Mart 76

Slomšek Ant 125

Somer Greg 159

Stojan Mih 132

Stran

Stritar Jan 279

Svetec Luk 77

Svetličič Fr 73

Szbilll 313

Škofic Jan 114

Šmajdek Mart 274

Schmidt Ferd 59

Šrol Fr 149

Šubic Jos 65

Švegel Andr 105

Švegel Jos 86

Toman Lov 78

Torkar Mat 116

Trdina L- 192

Trpljan Šand 312

Trstenjak Dav 136

Turnogradska Jos 82

Vlaga Jos 135

Umek Ant 183

Urbas Vil) 86

Uršič Jer 72

Valjavec Jan 116

Valjavec Mat 183

Verne Mih 63

Vilfan Sim 275

Vilhar Mir 80

Virk Jož 112

Vodovnik Jur 142

Vodušek Mat 131

Vogrin Lov 132

Vole Jur. . 1 10

Volčič Jak 94

Volčič Jan 115

Vončina L 110

Vrtovec Mat 60

Zamejic Andr 115

Žolgar Mih 105

KAZALO.

i. Zgodovinski pregled od
1848. do 1870. leta

II. Pojavi slovenskega življa
v društvih, zborih, v
šolah in gledališču .

III. Slovstveni pregled
Narodno gospodarstvo
Pesništvo in pripoved

ništvo . .
Jezikoslovje . .
Slovensko slovstvo
Prirodoslovje . .
Pravoznanstvo
Bogoslovje . . .
Družba sv. Mohorja

IV. Pisatelji ....

a) Dr. Janez R]eiweis in

njegovi sodelavci v

„ Novicah" ....

(Imena glej ^^ „ Imeniku". J

stran
1 — 7

7 — 32
32 — 55
32 — 36

36 — 40
40 — 42
42-44
44- 46
46 -49
49 — 52
52 — 55
55-220

55 — 105

Stran

bj Luka Jeran in sode-
lavci v „Zg. Danici" 105 — 125

(Imena glej v „Imeniku''.J

c) Anton Martin Slomšek
in sodelavci v „Droh-

tinicah'' 125 — 136

(Imena glej v „Imeniku" .)

č) Davorin Trstenjak in
posvetni pisatelji na
Štajerskem .... 136 — 166
(Imena glej v ^Imeniku".)

d) „Slovenski Glasnik"

in njegovi pisatelji . 167 — 220
(Imena glej v „Imenikii".J

Priloga 221 — 336

Dodatki 337-338

H-

PG Glaser, Karol

1900 Zgodovina slovenskega

G7 slovstva

zv.1^3

PLEASE DO NOT REMOVE
CARDS OR SLIPS FROM THIS POCKET

UNIVERSITV OF TORONTO LIBRARV

%