Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin. Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom

Google

This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct

to make the world's books discoverablc onlinc.

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubHc domain. A pubHc domain book is one that was never subject

to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books

are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover.

Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc

publisher to a library and rmally to you.

Usage guidelines

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc
public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to
prcvcnt abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying.
Wc also ask that you:

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for
personal, non-commercial purposes.

+ Refrainfivm automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systcm: If you are conducting rcsearch on machinc
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, pleasc contact us. Wc encouragc thc
use of public domain materials for these purposes and may be able to help.

+ Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct and hclping thcm lind
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it.

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just
bccause we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other
countrics. Whethcr a book is stili in copyright varies from country to country, and wc can'l offer guidance on whether any speciflc use of
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearancc in Google Book Search means it can be used in any manncr
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe.

About Google Book Search

Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs
discover the world's books while hclping authors and publishers rcach ncw audicnccs. You can scarch through thc full icxi of this book on thc wcb

at |http: //books. google .com/l

»Google

I

^^^RA^Vf"

»Google

vmviata sy me i.iDrary m vongicu
Public Law 480 Program

»Google

„Googlc

»Google

»Google

ZGODOVINA

TOLMINSKEGA,

ZGODOVINSKI DOOODKI B0DNIJ8KIH OKRAJEV

TOLMIN, BOLEČ IN CERKNO

ž NJIH PBIRODOZNA148EIH IN STATISTIČNIM OPISOM
Spiul

S. R U T A R,

profeior d& c. k. gimnuiji u Spljetn.

Vk. SVETLO DAL

JOSIP DEVETA K,

dtialni (nMlunei: In iupu lolmlnikl.

U GORICI

NAT. HILARUANSKA TISKARNA

1882.

ivGoogle

»Google

Uvod.

čudno se bode marsikomu zdelo slišati o zgodovini
tako male pokrajine, kakor je Tolminsko. Če se tudi ne
da tt^iti, da se va&ni dogodki in obče zanimive stvari mnogo-
krat gaja^o tudi m oiik mejah kakega kraja ali okrožja, vendar
je vse to M tako tesni zvezi z osialo zgodovino cele dežele, da
se učasi ne zdi vredno in potrebno one posamezne dogodke zbi-
rati M poseben okvir ter iz njih sestavljati zgodovino (ne
rečem kroniko aii letopis) dotUnega okrožja. Nekaj podobnega
opažamo pri zgodovinah večih, zlasti glavnih mest. Vsa zgo-
dovina pojedinih dežel suče se okoli glavnega mesta kot sredi-
Ua, ali pa je sploh ž njim u tfsni zvezi, in zato je zgodovina
lakega mesta le izpisek iz zgodovine cele dežele. Vrednost in
potrebnost takega izpiska je, se ve da, po raznih okolnostih
razliina. ,

Drugače pa je glede Tolminskega. Ta deželica je okoli
in okoli s prirodnimi mejami taho obdana, da se je morala
že od nekdaj smatrati kot za se samostojna, lepo zaokrožena
celota. In zares, odkar se nam začne zgodovina teh krajev
jasnili, prikazuje se nam Tolminsko (z Idrijo, Odieo in DavČo
uredi) pod oglejskimi patrijarhi, goriSkimi grofi in austrijski-
mi vladarji vedno kot za se odločeno okrožje z lastni-
mi glavarji. Da, še celo do leta 1848 se lahko terdi, da
je bilo Tolminsko posebna deželica med drugimi austrijskimi
pokrajinami.

Tudi glede cerkvene uprave bih je Tolminsko ločeno
od ostalega Goriikega, ker je spadalo Še do novejšega Časa pod
čedadski kapital, kateri je je vedno smatral kot svojo dragoceno
lastnino na auscHjskih tleh.

Natomo je tore, da se je eačelo na Tolminsketn razvi-
jati Čisto posebno, od drugih različno živenje z lastnimi
navadami in značajnimi svojstvi. Zato je opravičena terdiiev,
da ima Tolminsko svojo posebno zgodovino, kije
vredna, da se marljivo zbira in skerbno preiskuje, ter sedanje-
mu in bodočemu svetu spisuje u prijetno zabavo, še bolj pa u
poduk in živ uzgled.

,y Google

Pisatelj te knjižice počel se je Se m pervih razredih svo-
jega gimnazijalneffa učenja baviti si zgodovino svoje ože do-
movine. To mu je delalo toliico prijetne zabave, da je začel
kmalu zbirati pojedine vesti in spisovati zgodovino Tolminske-
ga. Ali kakor je ou sam u znanosti napredoval, tako je ob
jednsm sprevidel, kako nepopolno je njegovo delo. Zato ga je
vedno dopolnjeval in predeloval, tako da je pričujoča knjiiica
ie peti izdelek istega predmeta. Ali tudi sedaj ne more se
ie reči, da je vse doverSeno, brez pomankljioosli in pogreSkov.
Samo Selja, zbrane vesti kolikor mogoče razširiti med naš na-
rod za njegov poduk, tu lepa priloinost, ki se ne ponuja tako
pogostotna, manje važne knjige izdavati, naklonile so pisatelja
ie zdaj u natis dati ^Zgodovino tolminsko'*.

Zato pa bodi tu izrečena priserčna hvala g. tolminskemu
županu in poslancu pri deželnem zboru u Gorici, Josipu
Devetaku, ki je pisatelja nagovarjal in spodbujal k dover-
Sitvi te hr^ižice in se tudi potrudil, da je Mi svet ugledala.

,y Google

Tolmiiiiil^o pil iMm wWmli oM

A. Najstarejše zgodovinske vesti do prihoda
Slovencev.

Rečeno je že bilo, da je TolmiDsko krog in krog s pri-
rodolmi mejami obdano. Oglejmo ei te meje nekoliko na-
tančoejle.

Od srednjega dela goriSke grofije je Tolminsko ta-
ko lo6eno, da je 'bilo občevanje med obema do oovejiega
časa skoro nemogoče. Le dve slabi in težavni poti sta ve-
zali Tolmiosko s Kaaaleko - OoriSkim, t. j. jedna ob levem
bregu Soče od Sv. Lucije proti Kanalu, in druga se Slapa
ali iz Trebufie u Čepovaneko dolino. Proti Kraajfikemu je pe-
ljala le jedna zložnejda pot, iz Cerkna v Loko; drugi dve:
iz Fodberda u Sorico ter iz Idrije proti Verhniki, bili sta 3e
mnogo, mnogo težavnejii, nego dandanes. Na Koroško je
deriala sicer Že od nekdaj velika prehajalna pot čez Predal;
ali ravno ta prehod je tako visok, da loči vodovje Soče in
Drave, tore tudi dežele na obeh svojih straneh.

Vendar je ravno ta cesta čez Predal Tolminskemu da-
jala posebno važnost kot prehajalni deželici med seve-
toizhodno in jugozupadno Europo, ali pozneje med Nemčijo
in Italijo. Predelska cesta zavijala se je namreč pri Kobaridu .
proti Nediži in vodila skozi Čedad u Oglej ter sploh do obre-
žja jadranskega morja. Na to stian je tolminski svet najbolj
odpert in nekateri terdč (ali brez podlage), da je nekdaj tudi
Soča u Nedižo tekla. Tako je že priroda odmenila, da ima
ostati Tolminsko u najbiiži zvezi z Italijo. Jlazen že omenjene
ceste ob Nediži, vezala je Tolminsko s Prijulskim Se druga
pot iz Volč in Ciginja preko Rutov in Srednjega ter skozi
beneška Bferda u Čedad.

In zares nam poročajo najstarejše zgodovinske vesti, ds
je vse današnje tolminsko glavarstvo (z Idrijo- uredi) nekdaj
spadalo k deželi Veneciji, (poznejše Beneško imenovani).
Stanovalci Venecije bili so Veneti, ljudstvo velikega ilir-
skega plemena, ki je bilo starim Slovanom sorodno, in je go-

,y Google

vorilo jezik ze!o podoben BloTanskemu. Po Bevernem in iz-
hodnem delu Yenecije stanovali so Karni, beržkone tndt
ilirak narod.t) Njih dežela Karnija obsegala je razen Fri-
julskega tudi skoro vee OoriSko (izuzemSi Eras) ter segala
proti izhodu le na Gorenjsko. Tolminsko z Idrijo bilo je tore
T starih časih samo jeden del Eamije.

Ali iz sive starodavnosti imamo le malo porodil o naši
deželici. Mnoge stvari moramo le ugibati in sklepati po nzgle-
du drugih dogodkov. Tako se prepričamo, da je imelo Tol*
minsko precej drugačnejio podobo, nego dandanes. Sočina
struga je nekdaj ležala mnogo viie, ali vendai' se ne more
dokazati, da bi bila ta reka po kobaridski dolini proti zahodu
tekla ter se pri Robiču u Nedižo izlivala. Pač je pa izvestno,
da je ležalo v gorenji solki dolini več jezer. Podoba da-
našnje poverSine zemljišča ter sledovi vodiaega izpiranja go-
vorijo jasno za nafio terditev. Po tem takem moralo je nekdaj
ležati jezero ob Koritnici med Logom in bolško sotesko, r
boliki kotlini med vasema Eoritoico in Žago, u tolminski do-
lini med Kobaridom in Modrejem ter okoli Sv. Lucije, kjer
se je hribček Sv. Mavra uzdigal kakor otok iz jezera.

Alt obstanek teh jezer seza nazaj u predzgodovinsko
dobo in zato se nikjer nič ne bere o tem. Izvestno je Iti
toliko, da so se ta jezera odtekla, potem ko je voda prederla
braneče jezove od zdole gor, t. j. od Sv. Lucije proti viru
Soče. Najprej je izginilo najniže ležeče jezero, za tim više
ležeča drugo za drugim. Ne more se pa povedati, kedaj
se je to zgodilo. Vendar je med ljudstvom ostalo ie doeta
spominov na ta predzgodovinska jezera Zlasti od tolminskega
jezera kažejo se 3e obreda, do katerih je sezaio (blizu vasi
Prapetnega). Blizu Modreja nahaja se mesto „Pod ključem".
Tu se bajč ie zdsj vidi u naupiČni steni visoko nad cesto
železen sklep, za kateri so nekdaj barke pripenjali. Ob jed-
nakem nrinku" se pripoveduje tudi u Kolovratu pod Foni,
Ali takih pripovedi je po vsetn svetu dosti.

Jedna pripovedka terdi. da se je voda iz tolminskega
jezera odtekla čez čiginj po USniku. Druga pa nam razlaga,
da jo- živel na Slapu grajščak, ki je najel veliko delalcev in
i njimi začel kopati pod Sv. Lucijo, dokler se nf voda odte-
kla iu si počasi sama globokejše struge izdolbla. lu tretja
pripoved terdi, da je neka velikanska žena zelenih
las 8 pleveloico prekopala rob pri Sv. Luciji in vodi pot od-
perla. Tu vidimo, kako je ljudstvo poosebilo natorno silo in
si jo predstavilo kakor mitologično bitje, (morda kako dobro-
dejno Vilo), ki je na čisto navadni način odstranilo vodinjez.

,y Google

— 7 —

To 86 pa izvestno ni zgodilo tako hitro, kakor pripoved
misli, ker živa skala d& ee le počasi predolbsti od Vode. Še
le T teku mnogo stoletij predrla je Soča spodnje jezove svo-
jih jezer ter odstranila vse zapreke, ki so njeni tok zaustav-
ljale. Tako je počasi izgubila vse slapove, katere je spočetka
izvestno na veČ mestih svojega toka napravljala, ter izdolbla
si jfidnakomerno strugo, kakerfino ima dandanes.

Tudi je bilo Tolminsko takrat Se z gostimi, nepredomi-
mi gozdi pokrito. Kostanji, orehi, lipe in bukve košatile so
se po niže ležečih mestih in ob zložnejših obronkih, viSe le-
žeče herbte in obronke obdajale so pa smreke, jelke in me-
cesni. Usledi tolikih gozdov bila jo naSa deželica hladnejla
ter vlažnejia, nego sedaj. Dež je pogostoma in redovito pa-
dal, zatore ni bilo velikih povodenj, pa tudi suše ne. Podne-
blje je bilo bolj jednakomerno, zato ni bilo toliko hudih ve-
trov in tako močne burje. Neviht skoro neso poznali in toča
nf tolikokrat uničevala zemeljskih plodov, kakor dandanes.

O pervotnih stanovalcih nalih krajev ne vemo nič na-
tančnejSega. Izvestno nf jih bilo mnogo ter živeli so kot
divjaki po jamah in kočah iz persti. Oblačili so se a kože
pobitih zverin ter rabili orodje iz kosti in izbrulenega ka-
menja. Še le počasi so začeli lesene hiSe staviti, zemljo ob-
delovati in domačo živino rediti. Potem Se le, ko so imeli
svoj stalen dom, postali so kiotkejSi in počeli razvijati se na
vse strani. Emalu so začeli rabiti orodje iz medi in železa,
kar je zelo pospeievalo poljedelstvo in omiko n obče.

Pozneje začeli so tuji narodi uplivati na pervotne sta-
novalce, s katerimi so ppšli u dotiko zaradi tergovine. Ta
tergovina Sirila se je malo po malem od najskrajnejšega zaliva
jadranskega morja proti severu. Od tega zaliva deržale so
ceste na vse strani. Jedna najvažnejših bila je Že omenjena
cesta oh Nediži in dalje po Tolminskem čez Predel u severne
dežele. Po tej cesti dohajal je dragoceni jantar (storjena
drevesna smola) od baltiškega morja k jadranskemu, od koder
so ga razprodavali po vsem omikanem svetu. Iz bliže ležečih
dežel na južni strani Dunave pošiljali so k jadranskemu morju
kože, divjačino, les, sužnje ter pozneje tudi železne
in jeklene izdelke. Earni so bili naglasu n izdelovanja
vsakoverstnega orodja in orožja iz medi, železa in jekla,

Yse Živenje spremenilo se je pa, ko so si Rimlj ani
podjarmili naše dežele. Ti so bili u dolgih vojnah razširili
svoje gospostvo po celi Italiji in leta 182 pred £ristovim
rojstvom utemeljili so na goriški zemlji, blizu izliva Natise ( s
Terom združene Kediže) svojo naselbino Akvilej o aliOglej.

,y Google

Iz tega mesta, ki go je Rimljani dobro uterdili, razSirili so
kraalu BTOje gospostvo po naSib Icrajih in podjarmili vse de-
žele tjagore do Dunave. Že 1. 173 si podjarmijo Karoe ia
osvojijo Tse GohSko. Toda pozneje (letu 113) uzdigaejo se
tlačeni Karni ie jedenkrat proti svojim zatiralcem. Akoiavno
80 se Kami hrabro branili in neustradeno merli za domovino,
vendar neso bili kos rimljanski sili in apretaosti. Ko aa videli,
da jim ves odpor a\6 ne pomaga, pomorili so svoje žeue in
otroke ter potem sami sebe nbili, da bi ne priili u sužnost
svojih premagalcev (1. 107).

Tedaj je postalo Tolminsko del rimske pokrajine Ve-
necije, (pozneje „X. strana Italije' imenovane). Rimsko na-
jielo je bilo, naseliti se po vseh podjiiimljeuih deželah. Ti
naselniki in rimski vojaki razširili so u kmtkem dusu latin-
ski jezik, latinsko vero, iege in običaje Da bi ljudstva
preveč ne razžalili, sprejeli so tudi stare karnske bogove med
svoje (n pr. Belina, boga soinca in svetlobe). Kdor je ho-
tel pod Rimljani kaj veljati, moral je naučiti se latinski
govoriti. Tako nf trajalo dolgo in vsa dežela bila je pota-
tinčena.

Tudi naiim krajem, rekam in gorsm dali so Rimljani
latinska imena. Razen sploSnih poznamovanj , karnske in ju-'
lijske Alpe", ki so se ohranila do dandanes, imenovali so tudi
pojedine gore po svoje, n. pr. : Triglav Tulius, Mangart
Mons piči a, niže gore ob desnem bregu Idrijce, ki u Sle-
gašu prestopijo na Kranjsko, Fhlygadiii ali Mootea Phly-
gadi. Tudi Mataj6r spominje še na rimljanske Čase, ker
je njegovo ime skerčeno iz „Moot majdr." kakor ga Italijani
učasi Se dandanes imenujejo „MoDte maggiore' (Veči verh).
Ravno tako je mogoče, da je ime gore Kern u zvezi %k
starimi Kami. To ime pa izvajajo drugi od mnogim jezikom
poznane besede kar, ker, čer*- pečina; in tretji od priloga
kroj, krnjav, krujast, t. j. odlomljen. odkrhnjen, oskrb-
ljen. Po tem takem bilo bi to ime čisto slovensko. *)

Izmed naših rek bila je Rimljanom po imenu snana le

Šorenja Soča, katero so oni .Sontius" (Sooča) imenovali. To-
a pravega njenega izvira neso poznali, nego smatrali so da-
našnjo Koritnico kakor začetek Soče, Slovenski zgodovinar
in starinar Terstenjak ima tudi to ime za slovensko in ga
izvaja od soč, sok, suČ, suk = svetlo, jasno, blesteče. **)
Jedaako spominje Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenščine
z ilirskim in gerSko-lattnskim jezikom.

•) Glej M«tifiii letopia za 1. 1880, atr. 194.
••)_ HatiČio letopis 1877, str. 89.

,y Google

Alt ne le jezik in vero, nego omiko Bploh Sirili so
Erimljani po naŠih zemljah. Da bi aatni dobivali kolikor mo-
goče dobička iz podjarmljenih dežel, uČili bo prebivalce ob-
delovati polja, aušiti močvirja, saditi terte, žgati peratenino in
opeko itd. Najbolj pa so skerbeli Rimljani za dobre ceste,
ki 80 jim bile potrebne posebno za hitr<) razpošiljanje vojakov
na meje svoje deržave. Zato so popravili starodavno cesto,
ki je peljala iz Ogleja ob Ncdiži iu čez Predal proti Dunavi.
Rimski vojaki sami morali so u mirnem času ceste delati, ska-
lovja sekati, klance ravniti in mostove zidati čez deroče potoke.

Ob cestab postavili bo Rimljani mala seliSča. p o s t a j e
in prenočišča za popotnike, tergovce in vojake. To so bila
navadno taka mesta, kjer so imeli že Kami svoja scHSča,
Odkar sta Julij Cezar in pervi cesar Auguet razširila
predelsko cesto in jo pouzdigaila med vojaške, postalo je tudi
ob njej nekoliko postaj (latinski ^mansioneB"). Povestih Btarib
pisateljev bili sta vsaj dve taki postaji na Tolminskem. l'erva
Ad Silanos {„Pri Seljanih"?) morala je ležati nekje u ko-
bandaki dolini, morda blizu Starega sela, ali pa verjetnej-
še na istem mestu, kjer današnji Kobarid, Hribček Sv,
Antona nad Kobaridom je zelo pripravno mesto za kako opa-
zovalno terdnjavico {^specula"), ker se od todi lepo vidi po
dveh različnih dolinah in tako lahko sovražniku pot zapre.
Takrat Se nf vodila cesta dole ob Soči, nego Sla je nad Ko-
baridom preko gerla onega hribčeka ter So le blizu Temovega
zdmžila se z danaSnjo cesto.

Kaslednja postaja na predelski cesti je bila Larix ali
Larice {„Pri mecesnu"), 30 kilometrov od perve oddaljena.
in ležala je tore v loški dolini pod Predelom. Ker počenja
onde klanec Čez stermi PredčI, bila je ta postaja važna za
prenočišče in ako je bilo treba priprege za težko obložene
vozove. Sicer pa take postaje neso bile bogve kako velike.
Štele so le dve aU tri hiše s potrebnimi poslopji iu hlevi ter
bile več ali manje uterjene za obrambo proti zverinam iu ne-
poStenim ljudem. Ker je bil obseg naših postaj tako majhen
razumemo lahko, zakaj se do danes nf še našel najmanjši
spomenik od njih. Izvestno je, da so imele, če uže diiigih
nadpisov ne. vsaj afe številko zaznamoviine miljnike, ki so
kazali daljavo od Ogleja, Ali ko so pozneje začeli na mestu
teK postaj zidati nove hiše in utemeljevati aela, razdrobili in
porabti so staro kamenje za nove zidine, tako da Bog ve,
ali pridejo Se kedaj na dan ti spomeniki rimske omike.-)

Kakor sta se nam ohranili imeni dveh starih postaj na
Tolminskem, katerih lege ne moremo pobliže naznačiti, tako

,y Google

_ 10 —
nam je poznano mesto druge važne naselbine na Tolminskem,
katere imena pa nam ne poroča noben spomenik. Ta naselbina
je ležala na hribcu Sv. Marra in morda tudi ob njegovem
podnožju, kjer je sedaj Sv. Lucija. Ravnica na hribčeku zove
se še dandanes MeriSČe ali Mirišče ter spominje na sta-
Toslovensko besedo mir t. j. zidina, razvalina. Tudi latinsko
ime St. UauruB spominje na murus t. j. zid. Tudi u Istri
se nabajajo sela Merišče s cerkvicami sv. Mavra. AkoravDO
se dandanes zidine na Merilcu ne poznajo več, ipak smemo
izvestno terditi, da je nekdaj onde stala uterjena naselbina
rimska (^castrum"). Nekateri so hoteli dokazati, da je ležala
pri Sv. Luciji stara No rej a, opiraje se zlasti na podobnost
tega imena z imeni bližnjih vasij : Modrej in Modrejce. Niče-
vost tega terjenja je očividna, zlasti ker nam je sedaj popoK
noma znano, da je bila Noreja na koroško-Stajerski meji blizu
Neumarkta.

Ali po obilnosti izkopanih starin okoli Sv. Lucije nui-
remo sklepati, da je bila onde nekdaj precejšna naselbina. Že
I. 1848 najde kmet na svojem polju ,Na kuku", ob levem
bregu Idrijce, blizu njenega mosta, medene kotle napolnjene
8 pepelom in raznim lepotičjem. Od tega časa sim izkopavali
so pogosto vsakoverstne denarje, sreberne in bakrene, z nad-
pisi rimske Ijudovlade in cesarstva; dalje' razne posode (kotle
in lonce), železne palice, vile, serpe, ključavnice, gumbe,
mnogovereten žensk lišp (n. pr. zapone, uhane, zapestnice,
iglice za lase itd.). Bolj globoko u zemlji oašli so tudi zidine
in razvaline poslopij tet- opeke z latinskima čerkama C. L.
(ali je to Število 150, aH pa so začetne čerke lastnih imen?).
Veliko tu naltetih starin je nabral in skupil za domačo zgo-
dovino uneti župnik svetolucijski, Tomaž Rutar, umeri 29.
marcija 1877. Ali ogledovalci so mnogo tega raznesli na razne
strani. Kar je se ostalo izročilo se je strokovnjakom u po-
rabo in spravo u muzeje (goriSki in dunajski). *)

Iz vseh teh starin se je spoznalo, da je bilo na levem
bregu Idrijce pokopališče in sežigaliSče svetolucijskih nasel-
nikov. Ali znanstvena preiskava tega zanimivega mesta za-
Čelase je še le 2. septembra 1880 pod vodstvom dr. Biz-
zara. Ta je začel kopati na griču „U ogranjci" in u treb
dneh izgrebel premnogo zanimivih starin. Spoznal je, da ob-
sega pokopališče, ki se vleče prek griča blizu poti u Bačo,
okoli 250 □ metrov, in da je Se skoro popolnoma neodkrito.
Grobovi so razpostavljeni skoro u istej visoČini po obronku,

*) Tomoi Ruttar, u nJLrkiTiapoTJeatnicu jugosl."!!!. etr. 223— 3*0

,y Google

— 11 —

u Tefi akoro nzporednili Terstah. U njih Be ni naSlo ni$
nepričakovanoga in razliiaega od drugih starih grobov. Starine
neso iz predrimske dobe. VerČi in lonci so precej ametno
izdeluii in podobni etrurskim. ki so bili u starem veku
zelo razSirjeni in katere so tudi drugi narodi ponarejali in po-
snemali. U grobovih najdeni denarji in druge izkopane sta-
rine pri&ajo, da so svetoludjaki načelniki mnogo občevali z
Oglejem in od tam dobivali svoje orodje, lepotiJSje itd., da
tore omenjene starine ne sezajo u predrimske dobo, nego k
ve£emu u HI. in. IV, stoletje pred Kr. •)

Tu se mi zdi primemo ob kratkem razložiti, kako so
stari svoje mertve sežigali in zakopavali, ^a mestu, kjer so
imeli merlifSa sežgati, izkopali so jamo in nanesli u njo gro-
mado derv. Potem so položili truplo na gromado in jo za-
žgali. Kedar se JB vse u pepel in oglje premenilo, pobrali
so pepel iu bližnjo zemljo, ki je postala mastna od ae^anega
trupla, u kotel ali lonec ter pridali de kak Ušp in po več
malib kotličev ali lončičev, u katere so nabrali sorodni-
ki umerlega njegovih ostankov in mu tako nekak spomin po-
stavili. Veliki lonec pokrili so potem s kamneno ali persten«
ploS£o, kije bila tem lepga in skerbnejše obdelana, čim imenit-
nejii je bil umerli. Lonec so postavili u tisto jamo, kjer je
bil merlič spaljen, obzidali so ga lepo in pokrili z veliko plo-
ščo, ter na koncu opravila vse lepo s perstjo zasuli. Ako je
bil umerli nepremožen, neso zbrali njegovega pepela u lonec,
nego postavili so le kamen nad spaljene ostanke ter vse ukup
zasuli. •*)

Jednako pokopališče, kakor pri Sv. Luciji, nahaja se
tudi naKoritnici priOrabovem. To se razprostira po
zložnem obronku na levi strani potoka Koritnice blizu njenega
izliva u Bačo. Tudi tu se nahajajo kotli in lonci napolnjeni
s pepelom ter raznim medenim iu srebernim lepotičjem. Zra-
ven tega pa so izkopali že mnogo celih ohrodij ali pa njih
delov, zlasti lobanj. Pogosto se nahajajo tudi rimski denarji.
Ljudstvo pripoveduje, da je stalo „staro mesto" na drugi
strani Bače na mali glavici blizu poti na Bukovo. Tam se
vidijo Se dandanes ostanki starega zida, ki derži od Bače na-
ravnost gore po bregu. Ljudstvo pravi temu zidu ^šance".
Iz vsega tega se vidi, da je bila tudi na Koritnici s&ra na-
selbina, katere ime se nam je oajberže na veke izgubilo.

*) Bizzaro, u Mitt-heilungen der CenlraloorninisBioii far Erforachung
und Erhsltung der Baudenkmale. lS79,str. CLSVHl io 1880, Htr. IX.—
X., ter Btr. CLV.

••) Glej „8060" 1880, list 38, dopis od 8t. Ldoijs.

,y Google

— 12 —

Pokopa1iS(!i pri Sv. Ludji in oa Eoritnici nam pri<Sata,
da je morala u stari dobi voditi važna tovorna pot po dolini
Bsče. Ta je prihajala od Oorice skozi in ekozi na levem
bregu Soče do Sv. Lucije. Tu se je združila z drugima dvema,
namreč z ono, ki je peljala od Kobarida po tolminski doliui
ob levem bregu Soče, in z drugo, Jciid je prihajala iz Čedada
skozi Bute in 6ez Modrejce k Sv. CUciji. Tako je bil ta kraj
oatoi-no središče starih prebivalcev na Tolminskem. Od Sv.
Lucije držala je pot naprej ob Idnjci in to morda ob levem
bregu ter prekoračila to reko še le malo pred izlivom Bače,
morda os istem mestu, kjer stoji še dandanes berv Čez Idrijco.
Iz Bače je vodila pot dalje na Kneio in Grahovo, koder je
tudi dandanes cesta Na Eoritnici prekoračila je Bačo IŠir
deržala nauzgor do bukovekega sedla, od kodar je ila mimo
Orehka u Cerkno in potem dalje na Kranjsko.

Tudi u Cerknem je znala že takrat biti kaka naBelbiua.
Ma zapadiii strani tega kraja se ia zdaj lahko opažajo na
malem holmcu ostanki nekega grada, o kojem se nič ne ve,
iz katerega časa da izvira. Se sedaj se dobro pozna cesta,
ki je nekdaj iz doline vodila na hribček, ki sedaj nema več
zidov. Ali Bterjena malta, ki tam okoli leži, priča da je mo-
ralo stati poslopje na ^Gradišču". U začetku našega stoletja
našli 30 na njivi pod hribčekom vojaško orožje, katero bo pa
kmetje hitro u poljsko orodje prekovat dali. Ravno u isti
njivi našli so tudi bakren denar, baje od cesarja Aleksandra
Severa (222 — 235). Iz tega se sklepa, da je bila kedaj na
GradiSču terdnjavica u obrambo poti Po ustnem sporočilu
stala je peiva naselbiiia cerkljanska na mestu, kjer je sedaj
cerkva sv. Jameja, tedaj baš pod Gradiščem.*)

Tudi u Butih nahajajo se razvaliue starega grada, ki je
bil berž ko ne prav tako namenjen braniti oude mimo vodeči
pot. Vendar bi te razvaline utegnile biti še le iz srednjega
veka, ker takrat je deržala pot iz Ročinja na Tohninsko skozi
Bute. Sla je namreč čez Doblar, mimo Yerhovca in prišla
pri Fratniku na Ciginj. Malo nad to potjo stojč omeujene
razvaline na hribČeku, ki se tudi „Grad~ imenuje.

Ob jednakem gradu pripoveda se tudi „u Predalih" za
Kobaridom. Ne vem, aH se nahaja onde u resnici kaj raz-
valin, ali pa je dobil kraj ime „Tonovcov grad*^ samo po o-
bliki hriba, kar se pogostoma dogaja. Izvestuo pa je, da je
morala u starem veku terdnjavica stati na mestu, KJer je sedaj
cerkvica sv. Antona.

•) Glej Norice i. 1864, i

,y Google

— 13 —

Kazadnje so tudi u Kobarida zasledili ostanke starega
pokopališča. L. 188U najde g. Šribar oa svojem Tertu
konec Kobarida (proti TernoTemu) tri obilno Široke lončene
poaode, katerib oblika je popolnoma podobna starim žaram
(urnam). Položene so bile ii versti ia pokrite ab akrilmi. U
dveh žarab ao naSIi ožgane kosti in pepel, u tretji pa oglje
in majben lepo okinčan deržaj neke poaode. Škoda da so ne-
Tedneži vse to bitro uničili iz strahii pred pepelom in smertjo.

Vse to jasno poterjuje. da je bila izvestno tudi u Ko-
baridu naselbina Že ob času Rimljanov in morda Se poprej.
Že u poprejSnjib letih izkopali so bili na kobaridekem polju
blizu Soče neko vojaško orožje. Ali to se Je pozgubilo in
spomin na nje pozabil, tako da ae ne more več soditi, iz ka-
terega čaaa je ta starina.

Nahaja se po Tolminskem ie več zidiSč iz starodavnih
časov. Tako se vidijo posamezni ostanki rimskih (?) terdnjav
na hribib novooBlilkih. med Cerknem in Poljanami, nad Toj-
akčm, na prehodu iz TrebuSe u dolino gorenje Idrijce itd.
Ljudstvo pravi vsem tem zidinam ^Sance" in terdi. da bo bile
sezidane proti Turkom, ker ne pozca bujSega sovražnika.*)

Tudi na Seuvidakogoraki planoti nahaja se mnogo starin,
ki pričajo, da so morali ti kraji že jako rano naseljeni biti.
Na Pečinah imamo krajevna imena ^Orad", (kjer se Sesedaj
zidovlje pozna), ^OradiSče". ^TahtariSče" i. t. d. Okoli 1 1840
izkopali so na holmcu ^drad" blizu Šenvidake gore meden
kip egipčanake božiče Izide, (bila je to božiča lune). To
nam priča, da so bili Rimljani razSirili Čaščenje ne le avojib
domačih bogov, nego vseh važnejiih božanstev njim podjarm-
Ijenih ljudstev. Najdeni kip Izide je blizu ped visok in hranil
ga je Dr. Jakob Della Bona u Gorici,**)

Ako pomislimo, da je Senvidska gora jedna najstarejših
&r na Tolminskem, starejša nego Cerkno, spoznati motamo,
da se neso le Slovenci zgoda naselili na omenjeni planoti,
nego da ao že pred njimi bila taUgore veča selišča. Ob času
ljudskega preselovanja bila je Senvidakogorska planota od na-
tore ustvaijeno pribežaliSČe, kamor sovražniki neso tako lahko
priSIi, Tnai u srednjem veku opažamo neko mešanico meo
šenvidskogorskimi prebivalci in mogoče je, da ta mešanica
jzvira že iz starodavnih časov. Na vsak način morala je biti
Senvidska gora zvezana s precej dobro potjo na cerkljansko

*) Dimiti, Oeacbichte Kraias I. pg. 67.

**) KooJaniSie, Odgovori na pitanja draitva za jngoBl. povjest. po-
natisitjeiii u Bčeli I. ISfiS.

,y Google

— 14 —
in krsnjako etran. Morda je že takrat obstajala tudi med
Idrijo in Cerknom kaka zveza, ker Se dandanes se vidijo ele-
dovi tako imenovane , rimske ceste" na desni strani Cerknega,
visoko u hribu med Stražo in Planino.

Rimski denar, zlasti iz pervega (asa cesarstva, nahaja
se po Tolminskem gostokrat. Se meseca maja 1878 naŠli so
dobro ohranjen rimsk denar pod laporjem (peščenim konglo-
meratom), ko BO popravljali cesto pod vasjo Prapetnim blizu
Tolmina. Le Škoda, da take najdbe redkokrat u prave roke
pridejo in se ve<^noma poizgube, mesto da bi se poSUjale n
skupne zbirke.

Izvestno nahajalo se je na Tolminskem že pod Rimljani
&e mnogo seliSč tudi na drugih mestih, kakor na tu omenje-
nih. Taka seli^ča postajajo redko kedaj sIu(!ajno, nego samo
na mestih ki so že od prirode za to'odmenjena. Zato si tudi
novi naselniki radi zbirajo isto mesto za svoje bivališče, ka-
tero je že njih prednikom služilo u isti namen. Tako lahko
sklepamo, da je tudi na mestu sedanjega Tolmina in Bolca
že za RtmljanoT bilo kako seliSče in da morda katero današ-
njih krajevnih imen, ki se ne dd slovenski raztolmaČiti, spo-
minje še na stara nazivanja. Redko kedaj se namreč koje
ljudstvo tako popolnoma poizgubi in izseli, da bi ne pustilo
kvasa novim naselnikom

Akoravno so Bimljani skerbeli za ceste in za pouzdigo
omike, vendar neso podjarmljena ljudstva srečno živela pod
njih gospostvom. Rimljani so terdili, da je vsa podjarmljena
zemlja njih neomejena lastnina (in pozneje lastnina rimskih
cesarjev). Zato so jo delili svojevoljno med doalužene vojake
in ubožnejše Rimljane. Premagani narodi bili so njih pod-
ložni brez deržavljanskih pravic in se neso smeli ženiti z
Rimljani. Ko so pozneje (1. 215 po Kr.) zadobili vsi rimski
podložniki deržavljansko piavo, morali so zaradi tega še ve£o
davke plačevati. Pri tolikih davkih je bilo le to dobro, da
80 jih lahko plačevali tudi v poljskih pridelkih (u vino, žitu,
slami, senu i. t d.), mesto u denarjih.

Za kulturni razvitek Tolminskega bilo je najvažnejše
bližnje mesto Čedad (Staro mesto). Tudi to mesto je mo-
ralo biti prestara karnska naselbina. Ali odkar je rimski
vojskovodja Julij Cezar 1. 53 ali 52 pred Kr. keltske
Oalce onde naselil, imenovalo se je tudi to mesto rimska ko-
lonija in dobilo jeime Forum Julii, od tod Forjalsko
ali Frijulsko (Furlansko). Pozneje pa je imel Čedad
svojo posebno upravo in imenoval se nrepublika", katero so
vladali Štirje rektori. Po zmagi keršanstva nad p^an-

,y Google

~ 15 -
sirom razSirita ee je bila sveta vera tz Ogleja (kjer sta jo
oznaojevala av. Mohor in sv. Jelar) tudi t Čedad. Verjetno
je, da BO iz Čedada tudi na Tolminako zahajali miejonarji oz-
nanjevat Kristov nauk. Ali s kolikim uspehom bo delova-
li, tega ne moremo presoditi, zlasti ker so kmalu začeli ve-
liki nemiri po nafiih deželah.

Takrat je namreč hudo vrelo med vsemi severnimi in
iztočnimi ljudstvi. Stara bivaliSČa so jim postajala pretesna,
preslaba in želeli so si novih. boljSih. Zato so vedno bolj
silili proti jugu in zahodu, zlasti proti lepi Italiji. Od sever-
ne strani so pritiskali na staroslavno rimsko carevino nemiki
narodi, od izhodne pa hunski in tako prouzročili neprestano
gibanje in pomikanje ljudstev, katero imenujemo u zgodovini
preselovanje narodov.

B. Od prihoda Slovencev do začetka patrijardke
oblasti.

Ker ležijo naše dežele ob iztočnem ohodu a Italijo,
derla so skoro vsa hunaka in germanska ljudstva skozi njo.
Tako so hruli todi mimo '1. 169 po Er. nlarkomani in
Evadi, 1. 402 in naslednjih zahodni Goti, 1. 452 pa
divji Huni. Ti so prekosili vse druge narode u pustolenju,
požiganju in ropanju! Njih kralj ailni Atila imenoval se
je ,fiiba božja" za narode. Ta grozovitež obsedal je tudi
Oglej, premagal ga ter oropal in zažgal, tako da je začelo
to slavno mesto od takrat propadati. Mnogo, prebivalcev po-
begnilo je na bližnje otoke in utemeljilo nova mesta, d. pr.
Benetk e. Strašna osebnost Atile ohranila se je u narod-
nem spominu še do danes.

L. 476 uniči herulski vodja Odovakar zahodno rim-
sko cesarstvo in utemelji svojo vlado u Italiji. Ali že I. 493
ga preženejo izhodni Goti pod svojim kraljem Teodo-
rikom Velikim. Za njegove in njegovih naslednikov vla-
de opomorejo se nekoliko poteptane dežele in tudi Tolmin-
sko je uživalo takrat mir. Ali le za malo časa. Že spom-
ladi 1. 569 prihrujejo Čez Predal in derejo proti Italiji nem-
ški Langobardi. N& meji poda se njih kralj Alboin na
visoko goro, beržkone naš Mataj(}r, in si ogleda lepo fri-
julako nižino. 3) Ko pridejo za tim Langobardi u pervo ita-
l^ansko mesto Čedad« postavi Alboin svojega nečaka Gisulfa
za vojvodo Frijulskega in mu izroči več plemenitih langobar-
skih družin, s katerimi naj bi branil drugim narodom uhod a
Italijo.

,y Google

Rasen čedadske utemeljili so T^Dgobardi še več drugih
vojvodiu po Italiji. Ali vojvode bo bili mogočni, skoro neod-
visni knezovi ter ee večkrat Boper kralja Bamega puntali in
soper zunanjega sovražnika ua svojo roko bojevali. Yse to
velja zlasti o Čedadskib vojvodih.

Usledi viharnega preselovanja narodov u Italijo izgi-
nili so bili skoro popolnoma stari prebivalci Pano-
nije. Korika in Karoije. Če Je kedo izmed pervotnih naBel-
nikov ali izmed rimskih provincijalov uSel meču skozi idolih
ljudstev, pobegnil je izveatno u varnejše kraje, u Italijo, u
terdna mesta, na otoke u lagunah (morskih lokvah) in na
motji; ali pa se je umaknil u više nepristopnejše kraje med
gorami. A še ti zadnji ostanki so morali pred Langobardi
bežati. Ti so po poti vee končali, kar je bilo prejšnjim ljud-
stvom ostalo.

Tako BO imeli Slovenci, kateri bo že krog 1. 550 u
Sirmiji in dolenji Panoniji stanovali, prostor Širiti se počasi
ob Savi, Dravi in Muri nauzgor. Ker so prišli Slovenci iz
velike sannatske ravoine in ker je bilo vse njih živenje rav-
nini privajeno, lahko verujemo, da ao se tudi u novi domovini
najpopreje ravnih krajev pola8tili.'Saj so jim mogli le jedino
ti obetati dovolj pogojev za njih priljubljeno poljedelstvo. Ko
so pa drugi rodovi od zadi piitiskati začeli in ko se je ljud-
stvo s Časoma pomnožilo, morali so, se ve da, tudi Slovenci
vedno više in više stopati in se zadnjič tudi s^ stermim sve-
tom zado voliti.

Po odhodu Langobardov u Italijo bili so se Slovenci
tako daleč proti zapadu pomaknili, da so med 1. 592 iu 594
že na meji Italije in bavarske voj^odine stanovali. Izvestno
je, da BO Slovenci Že I. 598 u Italijo prodreti skušali, a ek-
sarb Kali) nik jih je za tedaj še nazaj potisnil. Toda kljubu
temu razširili bo se Slovenci mimo Gradišča in Palme nove
tudi na Frijulsko. celo do Taljamenta. O teh Slovencih ni
sedaj druzega sledii, kakor slovenska imena njih vasij. Še
preje morda, kakor na južnem Fiijulskem, naselili so se Slo-
venci na severnem, u hribih nad Čedadom, kj«r so Še do da-
našnjega dne svoj jezik terdovratno ohranili, čeravno so že
nad 1200 let u vedni dotiki z italijanskim življem.

Na Tolminsko naselili so se Slovenci od dveh straoij,
kakor nam še dandanašnji obe glavni narečji te deželice pri-
čata. Pervi naselniki so prišli po glavni cesti čez Predčl ia
na poti u Italijo ostal je marsikedo u koritniški, soški in ne-
diški dolini. Pozneje še le so se naselili Slovenci iz Kranj-
skega ob PoljanŠici nauzgor u idrijsko in baŠko dolino ter n

,y Google

8oSko do Tolmina (prav za prav do Volarije). Toda to oa-
selovanje se je prav počasi godilo in u pervi dobi si moramo
jako malo prebivalcev na Tolminskem misliti.

Langobardi bo hoteli, kakor popreje God, osnovati mo-
gočno deržavn u Italiji in jo čez celi polotok razširiti. A temu
eo Be ustaTlJali zlasti Bizantinci, ki so še vedno upali vso
Italijo nazaj dobiti, in pozneje zlasti tudi papeži, katerib po-
svetna oblast je začela narašati ravno o tem času. Soper Bi-
zantince zjedinili so se velikokrat Langobardi z Avari (Obri)
in Slovenci ter jih napadali s pomočjo teb dveh ljudstev
večinoma u Istri. A Langobardi nčso imeli namena razširjati
svoje gospostvo zunaj Italije, zlasti proti severoizhodu ne. Pač
pa so Slovenci vedno u Italijo silili, čemur so se Langobaidi,
se ve da, protivili. Zatore beremo tako pogosto o bojih med
Slovenci in Langobardi. Pri teh bojih so vedno Slovenci za-
čenjali, oni 80 bili napadajoči, kar že to kaže, da so se vsi
ti boji odločevali na frijulskih tleh in ne na Slovenskem.
Proti Slovencem sezidali so Langobardi mnogo gradov okoli
Čedada.

Tisti Slovenci, ki so na frijulski strani stanovali, bili so
čedadskim vojvodam podverženi. Teh si Langobardi n^so to-
liko z orožjem podjarmili, kakor usledi pogodbe. Ker so sta-
novali u okrožju njih oblasti, načeli so Langobardi počasi da-
vek od njih pobirati (krog 1. 610).

Vsi drugi Slovenci zunaj Frijulskega pašo bili slobodni
in samostojni, kar žeto kaže, da so čedadski vojvode tako
pogostoma pii njih pomoči in zavetja iskali. Tudi so umeli
slovenščino celo na vojvodskem dvoru u Čedadu.

Slovenci so živeli sami za se u zadrugah pod lastni-
mi Župani, ki bo bili njih svetni oblastniki In župniki ob
jednem. Bo veče politične skupnosti pouzdigaili ao se še le
pozneje in le na nekterih mestih. Taki so si volili tudi svoje
lastne vojvode, n. pv. na Koroškem, u Sisku itd. Živeli so
mimo pečaje se s poljedelstvom in aim ter tja tudi z malo
obertnijo. Okoli in okoli od sovražnih, ropaželjnih sosedov
obdani privadili so se počasi tudi sami ropanju in tako bere-
mo, da 80 Slovenci večkrat čez mejo u Italijo ali u Istro
udarili.

Sami so morali največ preterpeti od divjih Avarov
ali Obrov, katere so tudi Pesjaue ali Pesoglavce ime-
novali. Ti 80 prišli med Sloveuce, kadar se jim je poljubilo,
in nzeli, kar jim je dopadlo, potem pa so zopet izginili. U
njih bojih so jim morali 'Slovenci važne službe opravljati, la-
dje tesati in jih u vsako bitko spremljati. Slovence si mo-

,y Google

— 18 —
ramo pri vseh avarskih podjetjih sodelujo«^ misliti, če tudi
ne beremo izrečeno o njih. Bazen vojaške službe izsilorati
BO Avari tudi davek od bliže njim stanujočih SloTencov; de-
lali 80 ž DJimi kot ak eužnjimi ter zlorabili njih žene in hčere.

Toda avarBko gospostvo nad Slovenci si ne smemo mi-
sliti stalno, redno in povsodi jednako, nego le kot faktično
nadvlado mogoČnejSega nad alabejiim, brez pravnega naslova
in urejenih razmer u oaSem pomenu. Avari so bili za Slo-
vence to, kar u XV. in XVI. stoletju Turki, le da se pervim
n^so mogli tako upirati, kakor drugim.

Izmed slovensko-langobarških bojev, o katerih lahko do-
ločeno terdimo, da so zadevali tudi Tolminsko, ohranila
nam je zgodovina le malokaterega. TeSko je določiti, ali so
pri avarskih napadih in pustolenjih Frijulskega tudi tolminski
in korogki Slovenci kaj deleža imeli ; a verjetno je to zaradi
bližne lege. Ravno tako se ne more vedeti, ali so tudi naši
Slovenci kaj terpeli ob Času, ko so bili Langobardi napadli
Slovence usledi Dagobertove želje (okrog 1. 630).

Izveetno pa je, da so bili pri onih Slovencih, ki so med
1. 665 — 670 frijulskega vojvodo Vectara napadli, tudi Tol-
minci, beržkone u zvezi s koroškimi Slovenci. Pridli so po
Nediži na Frijulsko in se ustavili pri B r i i č i (Broias). Po-
časi pa so ae pomaknili dalje do nediškega mosta pri Ažli.
Tukaj jih napade iz zasede Tectari, ki je bil -med tem iz Pa-
vije priSel, ne da bi bili Slovenci za to vedeli. Z veliko manj-
šo silo pokonča skoraj vse in jih zapodi nazaj čez mejo.

Malo časa potem uoame se med Slovenci in Langobardi
prepir zarad pašnikov. Morda so že takrat Langobardi svo-
je Cede na slovensko stran gonili, kakor najdemo pozneje u
naiih gorah obilo laikih pastirjev z njih drobnico. Ti so per-
vi začeli planine graditi ter Slovence planšarstva in sirarstva
učiti. Celo oa Čemi persti in Še dalje na bohinjski strani
imeli so Lahi u patrijarški dobi svoje planine. Od todi se
je ohranilo toliko pripovedij o Lahih, ki so po naših gorah zla-
te rude iskali.

Krog 1. 700 napadejo tolminski Slovenci langobarške pa-
stirje in njih cede, ki so se blizu onde pasle, ter jih odpove-
jo seboj na dom. Langobarški župan tistega okraja udere jo
za Slovenci, toda ni jih mogel doiti. Radi tega ozmerja ga
čedadski vojvoda Ferdulf, preuzeten in ničemuren človek.
Da bi županu svojo lastno hrabrost pokazal, podkupi nektere
Slovence, da pregovori svoje rojake poslati slovensko vojsko
na Frijulsko. Res, Slovenci pridejo z veliko močjo in posta-
vijo svoj tabor na stermem hribu, do katerega se je moglo

,y Google

— ig-
le a težavo priti. A Langobardi jo vendar krenejo z vojvodo
na čelu po atermini proti Slovencem. Ti pa začno kamenje
valiti na sovražnika in, ko Langobardi kljubu temu Se bliže
pridejo, nftpad6 jih ah sekirami in drugim orožjem ter skoro
vse pomorč. Tako jim je bolj ugodnost kraja, nego lastna
hrabrost k zmagi pripomogla. Tee langobai^ko plemstvo s
Ferdulfom uredi bilo je uničeno.

Ifasledek te zmage je bil ta, da se Langobardi nčso več
upali tako preoej motiti pašineke pravice Tolmincev. Vendar
trt^nega uspeha to ni imelo. Lahi so tudi pozneje svoje cede
na Tolminsko gonili.

Ker je vojvoda Pemmo s patrijarfaom Kalikstom gerdo
ravnal, odstavi ga langobarški kralj 1. 738. Pa s pomočjo
Slovencev hotel si je Pemmo svoje vojvodstvo zopet priboriti.
Toda kralj ga privabi zvijačno k sebi in zapre u terdno jeČo,
vojvodstvo pa izroči njegovemu sinu Rathisu. Pemmonova
nesreča je oserčila one Slovence, ki so do sedaj Frijulcem
davek plačevali, da ustavijo to plačevanje. Morda so to sto-
rili s pomočjo in na prigovarjanje svojih sosedov, tolminskih
Slovencev. A le za malo časa otresli so se bili oni Slovenci
sitnega bremena. Vojvoda Ratfais se uzdigne u Karnijolo,
„deželo Slovencev", izmed katerih veliko pomori. Pa Slovenci
se zopet zberč, napadejo Rathisa in ga prepodč iz svoje dežele.

Fod imenom nEarnijola* moramo razumeti „malo
Kamijo", t. j. njeni izhodni del u blizu jednakem obsežku,
kakor sedanje gorenje in srednje Posočje z bližnjim Gorenj-
skim. S časoma se je pojčm Eamijole razširil in dalje proti
izhodu raztegnil na vso kranjsko deželo, tako da se u IX.
in X. stoletju Kranjsko le nCarniola" imenuje, dočim OoriSko
fie nčma svojega posebnega imena. Zato se tolminski Sloven-
ci Se dandanes Kranjce imenujejo.

Po tem razlaganju je skoro izvestno, da je bil Bathis
na Tolminsko priderl, hotč kaznovati ondaSnje Slovence za
pomoč, (vsaj moralno), usledi katere so mu bili beneški Slo-
venci davek odpovedali. In izvestno so ti ostali Se na dalje
podložni frijulskim vojvodam.

Ko Karol Veliki 1. 774 langobarSko kraljestvo uniči,
pride tudi čedadska Vojvodina pod njegovo oblast. Zadnji
vojvoda Rotgaud spunta se sicer še jenkrat na korist De-
siderjevega sina Adelhisa, a 1. 776 ga Earol popolno-
ma premaga in odstavi. Tako se je razširila oblast frankov-
skega kraljestva do slovenskih mej in razumljivo je, da so
želeli Franki podvr:eČi svojemu gospostvu tudi mirne Slovence
zlasti ker so hoteli uničiti zadej bivajoče Avare. Verhu tega

,y Google

— 20 —
zaprosi tudi oglejski patrijarh Paulia II. svojega dobrotnika
kralja Karla, naj podverže SloTence, da jih bo mogoče pri-
dobiti za Kiiatovo vero. Takrat je imelo pokristJADJenje in
podjannljeDJe jednak pomen.

Vse to je Karla nagnilo, da poSIje 1. 788 svojega eina
F i p i n a nad Slovence. Ti, nesloibii kakor so bili, neso se
mogli uspešno upirati Frankom in podvergli bo se skoro brez
branenja. Tudi koroški Slovenci, ki so bili že od 1. 748 od
Bavarcev odvisni, pridejo istega leta neposredno pod frankov-
sko oblast, ko odstavi Karol vojvodo Tassila in imiči rodoo
Toj vodstvo bavarsko.

Z letom 778 kon£a tore doba slovenske neodvisnosti in
začne se nova doba tujega gospostva, pa tudi robstva,
feudaloega nasilstva, potujčevanja in ponemčevanja, ter ob
jedoem pokristjanovanja, usledi česar bo pre&Ii Slovenci od
prirodnega stanja k izobraženemu. Ker pa je bit Karol moder
politik, nf razdelil koj iz početka novo pridobljenih dežel po
svoji navadi u okrožne grofije (Oaugrafschaftea), nego pu-
stil je Slovencem njih domače župane in glavarje, le da so
se morali ti keretit dati. Še le počasi je upeljaval bvojo upra-
vo in ž njo kristjanstvo z desetino ter razdelenje slovenskega
zemljišča med svoje germanske plemenitaŠe, ki so raznih nem-
Skih naselnikov u deželo pripeljali. Fo germanskih feudalnih
nazorih smel je kralj prosto razpolagati z novo pridobljeno
zemljo podve^enega ljudstva. Razdelil jo je tore po svoji
volji med zveste priveržence in ti so postali u kraljevem ime-
nu pravi lastniki darovanih zemljišč. PoprejSnji gospodarji,
slovenski posestniki, bili so na ta naČiu ponižani do užitni-
kov in za to uživanje svojih poprej lastnih zemljiiČ morali
80 razne davke plačevati. Tako je postal poprej sloboden slo-
vensk kmet najemnik in velikokrat tudi' rob, suženj novih
gospodarjev. — To se je pa Se le počasi, ne poveodi jedna-
ko, in zlasti s pomočjo cerkvene oblasti zgodilo.

Se spreobiačanjem k novi veripoberala je cerkev pov-
eodi tudi desetino. A to je bilo jako nevarno in modri
možje so velikokrat svarili, naj misjonarji ne gledajo toliko
na desetino, kakor na pridobitev kristjanov. Tatto je moral
učeni Alkuin prav nujno opominjati svojega prijatelja, akvi-
lejskega patrijarba Paulina, naj odlaga z desetino. Kazal
je na Saee, ki bo se bili zaradi tega kristjanstvu odpoveda-
li *). Izvestno je morala desetina tudi Slovencem velik uzrok
biti, da BO se le počasi Kiistovih naukov poprijemali.

*) DUmmIer, Stidoestliche Marken, Archiv fQr Euode oesterrei-
chUcher Ocschichtsquelleii, Bd. X. pag. 22. —

»Google

— 21 —

Ued tolminskimi Blovenoi so Sirili sveto vero brez dvom-
be oglejski patrijarU s pomočjo fedadske duhovSčine. Ali
kristjanstvo je po DaSih gorah jako polagoma napra-
dovalo. Sloveask značaj kaž^ veliko terdovratnosti u sebi,
kadar je treba svoje iadividualno prepričanje zatajiti in se
dmgemu podvreči. Zato bo se deržali Slovenci terdo svoje
stare vere, svojih starih Seg hi običajev. To tei^ost toliko
bolj umemo, če pomislimo, da so le tuji duhovniki, koji de
narodovega jezika n^so znsli, novo vero oznanjali. Dalje ao
Slovenci sprevideli, da ne preti nevarnost le veri njih očakov,
nego tudi njih slobodi. neoavisaosti, kajti s pokristjanovanjem
uredi iirilo se je tudi frankovsko gospostvo in nemlk.živelj
sploh. Kako z veseljem so se nasprotno poprijel! panonsU
Slovenci svete vere, ker sta jim jo sv. Ciril in Metod u
domačem joziku oznanjala in ker jih je branila pouemčevaoja
Svetopolkova deržava !

Da je ravno na Tolminskem kristjanstvo počasno napre-
dovalo, vidi se zadosti jasno iz tega, ker eo se še 1. 1331 u
Kobaridu, tore ob glavni cesti, malikovalci nadli !

Ostanki poganske vere Slovencev ohranili so se
nam le a ljudskih pravljicah in u krajevnih imenih. Tudi
Tolminci imajo &e mnogo pravljic o pozoju (iintrernu). kije
zahteval u žertev mladih deklet; ,o začaranih kraljiči-
nah, o hudih mačehah itd. Se dandanes obhajajo naši
Slovenci o božiču, av. taeh kraljih, veliki noči, o sv. Jurija
in sv. Janezu Kerstitelju mnogo šeg, ki spominjajo na etaco-
slovensko mitologijo. Vse to kaže, kako visoko so nekdaj
častili solnČno luč, ki je bila po zimi oslabljena, začarana,
koja se je pa na spomlad prebudila in oživela, tako da je
zemeljske pridelke izcimila, ozelenila in dozorila.

Tudi o mitologiških bitjih vedo Tolminci še marsilcaj
pripovedovati, n. pr. o ikratu, povodnjem možu, o be-
lih in Častitljevih ženah, o Vesni in Babi, (ki je u
zadlaški ali Dantovi jami stanovala) ; o vedomoih, veščah,
zmajih itd. itd. Bazen teb izvirno slovenskih poznajo tudi
apokrTphne pravljice o Šembilji (5ibylla) in zlasti o Be-
lino. Tega ima ljudstvo za velikega zdravitelja in dajo ron
pridevek ^sveti". Z njegovim nključem" se baj6 lahko ozdrav-
Ija slepota. Ta Belin je izvestno znani solnčni bog Earnov
in varuh oglejskega mesta nBelenuB", ki je imel u stari Akvi-
leji več templjev. To bogočastje pa nf morda keltiškega vira,
nego ilirako-traŠkega. sploh orijentalskegu *).

*) Primeri: CzSrnig, OSra-Oradisca, T. pg. 154.

,y Google

— 22 —

Izmed krajevnih imen spominjajo na slovenako mitolo-
gijo n. pr, Triglav, Baba (jako navadno ime goH), Bo-
hinj, morda tudi čiginj (po -boginji Cizi, elov. Cereri ?). Tako
ime jo tudi Trebuha. To prihaja od staroslovenske besede
ntrčba" t. j. daritev; tore pomeni Trebufia toliko kot kraj
darovanja, očiščevanja (locus sacrificii). *)

Pa tadi cerkveni patroni spominjajo na (SaSfenje sto-
toslovenekih bogov. Teretenjak je postavil učeoo hn>o-
theso, po kateri ee iz sedanjega cerkvenega svetnika lahko
sklepa, kako božanstvo ao stari ljudje na tistem mestu častili.
Po tem takem bi bil stal na volčanskem polju (sv. Danijel)
in u Poljubinju (sv. Marko) hram letnega soinčnega bogi.
Na Stčrmcu (sv. Mihael) in na tolminskem gradu (sv. Martin)
bi bili^čaatili Peruna in Radegosta; u Dreinici, na iLne-
ži, u Šebreljah (sv.^ Jurij) soinčnega boga kot premagalca po-
zoja — zime; na Šenvidski gori Svetovita; na Idriji iu u
Kalu pri Bovcu (sv. Janez Eestitelj) Kresa; u Oblokah, Se-
židu (8V. Trije kralji) ter na Ternovem (sv. Trojica) Trigla-
va, itd. Se ve, da more to le tedaj kaj resničnega u sebi
imeti, če je dotična cerkev jako stara, hitro pri pokristjane-
Dju sezidana ; kar pa o večini tukaj naštetih cerkva ne velj4. *•)

Ualedi Karlove razdelitve novopridobljenih dežel (u Ra-
tisboni 1. 788) spadalo je Frijulsko z Gorilkim, in morda tudi
zIstro,k trevižanski marki ali krajini, katero je dobil mejni
grof Marcar u oskerbovanje. Njemu je sledil I. 795 Erik
(Erich) in temu Cadalaus (Cadolach) 799 — 819. Ker so
njegov naslednik Balderich nf nspeSno branil bulgarskim
napadom, odstavil ga je Lj ud o vi k Pobožni 1. 828 ia raz-
delil njegovo marko na štiri grofije : Frijulsko, Istro,
srednje Štajersko in spodnje Štajersko z Dolenjskim.
Po bertinijanskih virih bilo bi Goriško takrat Koroškemu pri-
padlo *••). Verjetnejše je pa, da je ostalo pri Frijulskem in
tore do 1. 952 pod Italijo.

Usledi verdujiske pogodbe (842) dobil je Italijo in
ž njo tudi Frijulsko cesar Lotar. Kedo je Frijulsko od leta
828 — 846 vladal, ne vemo, a kaže se, da je takrat velika
anarhija u dežeb gospodarila. Napadi Slovencev na Frijulsko
so se zopet ponavljali. Vendar si moramo pod temi le manj-
še mejne razpore misliti, kakor so se pogostoma gajali tudi
u poznejih stoletjih. Mir in red u deželi je naredil še le Lo-

•) NoTice 1864, liat 3. (sp. P. LadialavJ.

") TeL-BtenJak, Matičin letopis 1811, atr. \9.

***) Formentini, Beitriige zur Oeschichte tod 0511, 1856 pg. 4,

,y Google

- 23 —
taijeT Svak Erberhard, ki je 1. 846 ali 848 frijuleko voj-
TodatTo dobil. Njemu je sledil 1. 867 ain TJnhroch (Hun-
rock) io temu krog 1. 875 brat poslednjega Berengar *).

Takrat pa je segala oblast frijulskih grofov Da severu
do Drave, kakor je bil Karol Veliki oktobra I. 803 doloCil
u Saligradu, kjer je tudi cerkveue razmere po alpskih deže«
lah uredil.**) Te razdelitve se je deržal tudi pozneje, ko je
z dekretom 14. junija 811 določil Dravo kot mejo med sfui-
gradsko in oglejsko nadskofijo.***) Sploh se je u pervih dasih
vedno ujemala politična meja s ctTkveno.

Po smerti Karola Debelega zadobi frijulski voj-
voda Berengar kraljevo dostojanstvo u Italiji
(888). Ali G u i d o, vojvoda spoletski, mu je preuzel to do-
stojanstvo in ga prisilil, da se je zopet vemil u svojo vojvo-
dino. Toda kralj Arnulf podeli u Iridentu Berengarju itali-
jansko krono. Na njegovo mesto je postavil za frijulskega
vojvodo Walfrieda (895—896). Berengar pa izroži 1 897
Orimoaldu Frijulska (in Istro). Fo Arnulfovi smerti (899)
bil je Berengar jedini vladar u Italiji in kot tak pridobil si
je celo cesarsko krouo (25. III. 915). Tudi sin njegovega
zeta, Berengar II., postal je 1. 950 italijansk kralj. Cesar
Otoni, je poterdil njemu in njegovemu sinu italijansko
krono. OdloSilpaje odnjel. 952 u Avgsburgu
„m arko Verono" (obsegajoče tudi Treviž. Frijulsko in
Oglej), ter jo prid ru žil bavarski (in koroSki) voj-
V o d i n i. Izročil je potem bavarsko vojvodstvo (e Koroškim
in Verono) svojemu bratu Henriku I. Tako je bilo zdru-
ženo Goriško z Nemčijo in ta vez je trajala do 1.
1866 (na Frijulskem le do XV. stoletja).

Frijulsko (,Comitatus Forojulensis") je segalo tedaj
od Livnice čez Sočo do sedanje kranjske meje in he dalje
(Čez Idrijo in Vipavo). Imelo je za svojeglavarje lastne grofe,
ki nam pa mnogokrat ge po imenu neso znani. Tudi ne vemo
iz tega časa nobenih posebnoatij o naSej deželici. Izveatno,
da 80 skulali nemški vladarji vedno bolj uterditi svoj upliv
na južni strani Alp. Pošiljali so u te dežele nemške, zlasti
bavarske naselnike, usiljevali so Slovencem tuje više do-
stojanstvenike (duhovne in posvetne), ter delili deželo zuna-
njim samostanom in škofijam (briŽioski, bamberški, sabjonski

*J Ves ta aestarek je posnet po BpUu „Razinere med Slovenci in
Langobardi", podlistek „SDfe" 1. I8T5. —

**) DOmmler, o. o. pg. 17.

"*} Ankerahofen, OoBchichte Efiratens II. RegeatenIV. Periode,
pg. 9. —

,y Google

— 24 —

itd.) V tem časa bo prihajali tudi Birovi Madjari a Italijo
ropat ; a te nesreče so zadevale TeČinoma le južni ravni del
gorilke grofij«.

Oton II. odloJii 1. 976 Koroško s FrijuUkim
in Verono od Bavarskega ter ustvari iz pervih
treh dežel samostojno vojvodstvo Koroško.
Izročil je je 1. 978 Otonu Wormsfeldskema, (sinu cesar-
jeve hčere Luitgarde in lotarinškega vojvode Konrada Mo-
drega). A že 1. 982 izgubi Oton Koroško, katero dobi Hen-
rik Mlajši in 1. 989 Henrik Prepirljivi. Med tem
je vladal Oton WormsfeId8ki Frijulsko in Verono. Po
smerti Henrika Prepirljivega 1. 995 dobil je pa še Koroško
in od tedaj ni bila nikoli več ta vojvodina z Bavarskim
združena.

Ko je Oton 1. 1004 umeri, sledil mu je tretji sin Kon-
rad (Kuno) I. do 1. 1011 (1012). Njegov naslednik je bil
A d a I b e r o Epensteinski, dokler ga ni cesar odstavil 1,
1035. pd tedaj ni imelo KoroSko svojega vojvode, nego de-
želo je oskerboval mejni grof Gottfried. L. 1047 pa izroči
C. Henrik III. Koroško grolu Welfu HI, l'o njegovi smerti
1055 ni hotel cesar imenovati posebnega vojvode ni za Ba-
varsko, ni za Koroško, čeS naj preide vlada popolnoma u nje-
fove roke. Še le krog 1. 1060 zadobi Koroško Berthold
. Zahrinški. A Henrik IY, ga odstavi zaradi nezvestobe in
izroči Vojvodino svojemu sorodniku Markvardu Eppen-
steinskemu 1. 1073. U tej rodovini je ostalo Koroško
do 1. 1122 in potem so jej sledili Sponheimci (do 1269).

Kedo je bil med tem časom mejni grof frijulski, ne ve
se natanjko. Pred letom 1000 opravljal je to službo grof
Veri h en (\'arient), ki je bil beržkone tudi giof u Istri.
Ko mu je podehl Oton lU. I. 1001 polovico Goriškega,
postal je na ta |način pervi goriški grof. Njegov
sin A z o se omenja 1. 1027 zadnjikrat. Po njegovi smerti
bil je frijulski grof nek drugi, ki nam po imeun ni znan. in
temu je sledil 1. 1056 grof Ludovik, ki je umeri 1. 1077.

Kaj se je med tem na Tolminskem godilo, nam nI čisto
nič znano. Iz IX.. in X. stoletja nemarno čisto nobenega pi-
sanega poročila o naši deželici. Le toliko si lahko mislimo,
daje u tem času pokristjanoranjc Tolmincev lepo na-
predovalo in da so stare šege, stari običaji vedno bolj ginili.
I'o veČih selih postale so nove cerkvene občine ter postavile
si svoje cerkvice, ki so bile pa s početka zgolj lesene.
Se le u XI. stoletju so začeli po Tolminskem cerkve zidati.

,y Google

— 25 —
Od Čedada pokristjanjeno postajalo je Tolminsko vedno bolj
odvisno od te cerkve ia kmalu so ga počeli tudi politično
prištevati k Frijulskemu, zlasti odkar je bila popolnoma raz-
padla ustava Karlovih okrožnih grofij.

Verjetno je namreč, da je bilo pod Earolingi tudi naSe
Tolminsko taka groiija. Čeravno majnna deželica, vendar je
okoli in okoli tako lepo zaokrožena in od drugih pokrajin s
prirodnimi mejami tako popolnoma ločena, da je morala po-
stati tudi posebni upravni okraj. Nemiki okrožni grof,
ki je dobil Tolminsko u svojo oblast kot kraljevski urad-
nik, prišel je u deželico ter ai poiskal pripravno mesto za
svoj sedež in za aredigfe cele grofije. N( si mogel izbrati
boljšega mesta, kakor prijazni hribček nad Tolminom. Cisto
osamljeno uzdigajočise hrib je kakor nalašč za grad ustvarjen,
ker je ž njega pogled odpert po treh dolinah ta se tore di
ne le samo lahko braniti, nego tudi mimoidoče poti ae dajo
nadzirati in u potrebi zapirati.

Na tolminskem hribu sezidani grad imenovalo je ljud-
stvo Kozlov rob, *) po nemški pa Pockenstein (Bock-
stein). To ime se ne prilega le neužugljivosti grada, nego
označuje tudi, da so njegovi gospodarji ostro in neusmiljeno
pokorili stanovalce tolminskih dolin. Da utegne tolminski grad
u resnici iz karolioSke dobe izvirati, priča nam zlasti kapelica
sv. Martina, ki je bila u onem gradu sezidana. Znano je,
da je bil sv. Martin u veliki časti pri vseh karolinških vla-
darjih io da so njegovo Čaščenje širili po vsej svoji veliki
deržavi. U stolnem mestu Karolingov v Gahih (Aiichen), sezi-
dali so mu posebno lepo kraljevsko kapelo (imenovano po
kapi, kapuci sv. Martina). Kjer so po svojem kraljestvu
utemeljevali uzgledne kraljevske palače (Pfalzen), povsodi so
zidali tudi kapelice sv. Martinu na čast. Tako je bila tudi
na prestarem blejskem gradu kapelica sv. Martinu posve-
čena.

Tolminski hrib je priroduo središče cele deželice. Blizu
njega se stekajo glavne reke na Tolminskem in zato je moral
postati na podnožju hriba sezidani kraj politično središče vse
deželice in dati jej svoje ime. Morda je bila že iz stare dobe
kaka naselbina na tistem mestu. Da T o 1 m i n oe more biti
mlajši, kakor grad Kozlov rob, priča že to, ker nt dobil

*) Tudi bosanski kraljerski grad imenoval se je Kozel. Njegove
razvaline ee vidgo ie zdaj na Zec- 'planini blizu Fojnice (Hvojnice).

»Google

— 26 —
tiTojega imena po gradu. *) Izvestno je pa, da je poSel
Tolmin hitro naraSčati potem, ko je stal na njegovem hribu
glavni in OBrednji grad celega okroija. Tako je zadobil kraj
u majhnem Času BTOJo po natori odmerjeno važnost. Ali pervi-
krat beremo njegovo ime ie le okoli L 1065. Patrijarh Ka-
vengar (1063—1068) sklene med leti 1063 in 1066 ah svo-
jim odvetnikom Markvardom Eppensteinskim pogodbo za-
radi desetin u kraju nTuimine" (Tolmin). Tudi drugikrat se
omenja Tolmin (1. 1146) kakor kraj, u katerem se je oglejski
patrijarh nekoliko časa mudil.

O vseh drugih razmerah tega časa molči zgodovina po-
polnoma. Zato naj omenim vsaj nekoliko Čast in oblast
okrožnih grofov, kakorSni so tudi na Tolminskem vladali. Tak
grofje bil samo kraljev uradnik in u njegovem imenu ne
le zapovednik grajske straže in načelnik ob času vojske, nego
tudi najviSi sodnik. Ob določenih dnevih u letu (navadno vs^i
mesec) ali, ako je bila potreba, tudi ob izvanrednih obrokih
moral je sklicevati redna sodiSča. Teh so se udeleževali vsi
plemeniti in alobodni ljudje, ki so bili izkuSeni u pravnih raz-
merah, ali pa usledi svoje starosti dobro poznali stare pravne
običaje. S^ili so se navadno pred cerkvijo, ali pa sredi vasi
pod lipo. Tu je začel okrožni grof kot predse<hiik sodniško
razpravo in obravnavo. Ko so presliSali tožnika, obtoženca
in priče poprasa grof izvedene može za njih mnenje in potem
izreče svojo obsodbo. Kazni so bile navadno samo globe u
denarju ali blagu, od katerih je dobil grof tretjino ali
polovico, ostalo pa vojvoda ali kraj. Zato so pa grofi na-
vadno zelo pristransko sodili. O celi razpravi napravili so uča-
ei mali zapisnik. Obtoženec mogel se je prizvati na kralja
ali njegove poslance (missi regis). Grofje sodil o uboju, po-
žiganja, ropanju, nasilstvu, uporu, veliki .tatvini, ako je kdo
kaj tajil; potem u civilnih pravdah viSega reda: o dedovinah,
lastenju posestva in sužoih oseb, ali takih, ki neso mogli dol-
gov plačati in bi tore morali postati robovi itd. Sploh je mo-
ral grof soditi o vseh prepirih svojih podložnih župljanoT.

•) Jedino prava pit«Ta j« Tolmin, kakor kaže italijansko in
nemiko ime Totmino, Tolmein. Sicer ee pa to ime u Btariti listi-
nakh ^elo različno bere ; Tulmine, Tulminuro, Tolminom, Tulmein, Dnll-
mein. Tollmein itd. Kakor „Novice" razlagajo je korenika tega imena
iBta Vot D besedi „tolmfifi" (?). Temu podobno je ime Tolmezio
(nem&ki SchonfeldJ u Eamiji, in tudi to. meato ima jednakc lego, kot
Tolmin, Hogofe, da imamo u teli imeniti iskati ostanek karnakega na-
zivlja. U Albaniji bo nahaja ve6 eliČno glaaeiih bo krajevnih imen.

»Google

MmU 1 sreieiD mini.

A. Tolminsko pod oglejskimi patrijarhi.

U BtaroslaTni Akvileji uzrastla je bila mosoiiDa ia
razna cerkvena deriaTa, ki je od razUčnili TladarjeT in
mogotcev zadobila mnogo posvetnega premoženja, posestev,
sloDoSčin in predpravic Usledi teh postali so akvilejski
patrijarhi cerkveni knezi in samostalni vladarji
svojih posestev. Ker jebtla Akvileja velike važnosti za
nemško deržavo, podpirali so nemSki cesatji na vso moč pa-
trijarhat in ga odlikovali pred vsemi drugimi cerkvenimi der-
žavami. Tako je dobil oglejski patrijarh 1. 966 immunite-
to, t. j. slobodo od decžavnih davkov, kateri so se od slej
patrijarhu plačevali, ter grofovsko oblast žez svoja po-
sestva. L, 1028 o]lobodi ga cesar vse podložnosti od koro-
škega vojvodatva in ga tako postavi za deželnega kneza
vsem podložnikom oglejske cerkve.

Id 8e Te6, po smerti &ijulskega grofa Ljudevita 1. 1077
izroči cesar Henrik IV. patiijarhii Sieghardu tudi voj-
Todstvo Frijulsko in od tedaj je bil oglejski patrijarh
deželni knez Čez vso zemljo med Livnico in kranjsko mejo,
tore tudi fiez Goriško in Tolminsko. Da, tudi Istro in
Kranjsko so izročili cesarji patrijar&ki vladi, (pervo I. 1209
in 1228, drugo pa 1093). Tako je vladal akvilejski patrijarh
čez mogočno in važno deželo ob jadranskem morju, na katero
so se oslanjali nemški cesarji pri vseh svojih podjetjih u Ita-

liji.

Mali del te mogočne patrijarške deržave bilo je tudi na-
še Tolminsko. To pa je bilo takrat precej obširnejše, nego
dandanes. Na beneški strani spadala je Drenkija pod vol-
čanSko faro in tore pod Tolminsko, ravno tako Doblar in
ves Lom, kar je sedaj kanalsko. Na Kranjsko segalo je Tol-
miDsko daleč Čez sedanjo cerkljansko mejo. Pod Tolmin nt
spadalo le vse gorenje porečje Idrijice, nego tudi današnje
občine Nova in Stara Oslica, Leskovica in Uavfia do po-
tokov Habovča, Kopačnica, Hotavlje in DavČa. Tako je bilo

,y Google

takrat Tolminsko rendar le za 350 Q kilometrov veie, nego
dandaDOB, čeravno se neso pciStevale k njemu občine Livek,
Sedlo in Breginj.

Rekli Brno že, da je bil Čedad zelo važno mesto za
našo deželico, ki je po natomem ustrojstru združena z onim
starim mestom in odvisna od njega, kar se omike tiče. Fran-
ki 80 po naSih krajih ob jednem svoje gospostvo in
sveto vero širili. Vsak narod, katerega so podjarmili, po-
kristjanili so ga tudi, in naaprotno, ako je koje ljudstvo spre-
jelo keričanatvo, moralo je tudi priznati verhovno ob-
last Frankov. Kedor je ljudstvo podjarmit ali pokristjanil,
ta je bil njegov neposredni gospodar. Ker so čedadski mi-
sjonarji raziirili sveto vero po Tolminskem, bilo je natomo,
da 80 smatrali Tolminsko kakor s Čedadom združeno
deželico. Ker se nf nikdo oglasil proti temu in nikdo dru-
gi dokazal svojili pravic do Tolminskega, ostalo je to čedad-
ski kapitalski cerkvi. Morda je ona iskala poterjenja zato
pri cesarjih in papežih, ter ga tudi dobila, kakor se je pozne-
je večkrat zgodilo, ali nam taka poterdilna pisma iz stare
dobe neao znana. Izve^stao je, da so oglejski patrijarhi, ka-
terim je pripadal tudi Čedad, podpirali prizadevanja čedad-
skega kapitula in mu radovoljno priznavali Tolminsko kot nje-
govo cerkveno posestvo

Patrijarhi so bili kot deželni knezi Frijulskega, h kate-
remu sc je tudi Tolminsko prištevalo, verhovnt gospo-
darji u naSi deželici in so imeli u njej tiste pravice, kakor
pred letom 1028 in 1077 koroški vojvode, odnosno nem-
ški cesaiji in njih namestniki. Te deželske pravice pa-
trijarhov BO bile takoimenovane regalije (više in niže), t. j
pravica loviti, ribariti, gozde sekati, rudo kopati; pobirati
colnino, mitoino in mostnino ^ npeljevati letoe in tedenske s<tj-
me ter pobirati od njih dohodke (stojno) ; slednič kovati last-
ni denar sfe svojim imenom. U svoji Vojvodini bili so patri-
jarhi absolutni zakonodajalci in nakladali so svojevoljno davke,
le da so bili pri tem navezani na sklepe stanov, katere so
oni k zborom sklicevali. Kot deželni kuezi bili so tudi neod-
govorni sodaiki svojih podložnih u civilnih in kriminalnih stva-
reh. Ali sodstvo so izverŠevali po svojih namestnikih, veči-
noma, po odvetnikih oglejske cerkve. Tsa posestva,
katera neso bila izrečeno darovana cerkvam, samo-
stanom in plemičem, smatrala so se kot deržavna
dobra, od katerih so patrijarhi sami najemnino dobivali,
ali pa jih svojevoljno drugim plemičem delili u užitek. Po
smerti svetskega posestnika padlo je tako posestva (,feudum

,y Google

ali benefidum" imenOTaDo) zopet a roke patrijarha in on je
je mogel elobodno drugemu podeliti Cerkvena posestva pa
80 ostala zmerom dotiiSni cerkvi, smatrala so se kot nallodium**,
to je aasledne posestvo, ki preide od otEeta na sina in nje-
gove uuuke. Patrijarhi so imeli tedaj pravico podelovati feude
in allode, oslobajati robove ter pouzdigati alobodne ljudi u
plemiie in viteze, ^eli so posebna odlikovanja, gerbe in
prapore ter načelovali (učasi po svojih namestnikih) lastni
vojski. Smeli so iz lastne mo6i zavojStSiti (vojsko napovedati),
ali pa mir in pogodbe sklepati. Imeli so tudi pravico sedeti
u nemlkem deržavnem zboru ter priznavali so kot svo-
jega verhovnega vladarja samo cesarja, klanjali se mu iu obe-
čavali zvestobo.

Mnogokrat se misli, da so bili oglejski patrijarhi tudi
neposredni pervotni gospodarji Tolminskega, daje bilo to
privatna lastnina patrijaiika. To mnenje se opira na da-
rilno pismo cesarja Otona III. od leta 1001, usledi kojega
podeli cesar ^polovico gradu Solkana in kraja Gorice,
dalje polovico vseh zemljiSč, gozdov in vod& ter s temi zdru-
ženih dohodkov, lova, ribareujain paSnje med 8060, Vipa-
vo in Devinom pa do verha bližnjih Alp* oglojske-
mu patrijarhu Janezu IY.. drugo polovico pa frijulsko-ister-
skemu grofu Verihenu ali Varientu (glej gore str. 24.) *)

Ali tu z mejami ozuaženo okrožje ni moglo sezati do
Predela in Triglava, nego zauzemalo je le nekdanjo grofijo
solkansko ali sedanje okrajno glavarstvo goriško.
Ako bi bil cesar takrat nameraval tudi Tolminsko patri-
jarhu darovati, omenil bi bil gotovo Tolmina, ki je bil že ta-
krat (1. 1065) patrijarSki letni sedež in tore 1. 1001 vasfen,
poznan kraj. Tolminsko je spadalo piirodno k Čedadu,
bilo je po tcrgovini in omiki navezano na to mesto in se je
tudi poIiti(!no priitevalo Čedadu, odkar je bilo od njega po-
kristjanjeno. Še skoz celi srednji vek (in u cerkvenem obziru
celo do konca preteklega stoletja) neso imenovali črijulski pi-
satelji Tdhninsko drugače kot ^gorsko Frijulsko" (Friuli in
montibus). Cesar tore ni mogel I. 1001 darovati Tolminskega
patrijarhu, ker je bilo Že čedadsko, in patrijarh je imel na
Tolminskem le (gore naltete) knežje pravice kot naslednik
&ijul&kih grofov in zamenik koroških vojvod. Vse to nam
zgodovina naslednih stoletij jasno izpričuje.

Oglejski patrijarh je toie postavljal na Tolminskem svo-
jega vladarskega namestnika, ki se je imenoval ^poglavar"

*} Primeri: Cidroig, GOrz-OradUca I. ]

,y Google

— 30 —
(capitaao) in moral u njegoTem imenu rladati deželico tei
akerbeti za njeno varnost. Kako važno se je zdelo patrijar-
bom Tolminsko pri£a najbolje to, da so postavljali oode za

Stglavaije svoje najbliže sorodnike in najzvestejše prijatelje.
olŽDOst poglavarja Je bila varovati grad Kozlov rob ter bra-
niti deželne meje pred eovražoimi napadi; preganjati roparje
in javne zločince, ki so takrat radi utekali na Tolminsko in
se skrivali po nafiih gorah ; skerbeti za ceste in nadzirati jav-
na dela (zidanje cerkev, mostov itd.) ; soditi civilne in kazen-
ske pravde, kakor nekdaj okrožni grofi ; ter upravljati deržav-
na in neposredno patrijarSka posestva na Tolminskem. Pogla-
var je stanoval na Kodovem robu in ta. plačilo njegove služ-
be dobival je dohodke nekaj kmetij in travnikov.

Ako je bil poglavar na potovanju ali sploh zunaj deže-
lice, opravljal je vee njegove posle poglavarjev namest-
nik. Za izverSevanje svoje sodnijske dolžnosti plačeval je
navadno posebnega u pravdslovju izučenega sodnika, ki je
dobival tudi polovico za kazeA naloženih glob. .Dalje je ime)
poglavar svojega kancelarja, tajnika ali pisarja, ki je
vodil vse račune in dopisovanja s patrijarhovo vlado. Za po-
biranje desetine in uredovanje urbarja (zemljilčnih bnkev)
imel je poglavar fie posebnega oskerbnika (gastaldo). Dalje
je plačeval poglavar dva ob hodnika idi trabanta in ve-
Če fitevilo biričev (sbirri). Ti so bili gradski vratarji in
stražniki, varhi javnega mira, lovili in zapirali so ne-
varne ali obsojene osebe ter pretepali s palicami one, kate-
rim je bila ta kazen odmenjena.

Te biriče ali vojafike hlapce najemal in plačeval je
poglavar usledi posebne pogodbe, katero je ž njimi sklepal.
Tako je moral poglavar 1; 1299 uzderževati Sest varuhov za
grad in ravno toliko za patrijarhov dvor zdole u Tolminu, ne
uStevši onih slobodnih posestnikov, ki eo bili tudi dolžni braniti
grad in dvor. Takrat je dobival vsak stražnik na dan po tri
denarje ali 26 soldov naSe veljave. L. 1324 hotel je po-
stati gradski stražnik u Tolmimf nek Matija, črevljar iz
predmestja sv. Domenika n Čedadu. 14. maja istega leta ob-
ljubi poglavarju zvestobo pod pogoji, katerih so se morali tudi
drugi stražniki deižati, ter zagotovi poroštvo za mezdo, kate-
ro bode za svoj posel dobival, in se zaveže mezdo povemiti,
ako ne bode vestno izpolnoval svojih dolžnostij. *)

,y Google

Blizu jednaka pogodba o BtražarBtru tolminskega grada
sklenjena je bila 5. februarja 1339. L. 1370, 10. novembra,
sprejmejo za str^nika na Kozlovem robu Nikolaja, sina
mnerlega Tomaducija iz Čedada. *)

Kakor smo gore Bliiali, imel je patrijarli u Tolminu tu-
di svoj poseben dvor ali letno prebivališče. Ta dvor je stal
na dolenji strani Tolmina, na onem mestu, kisefie zdaj Dvor
(Bor) imenuje. To mesto je klinu podoben polotok, kateri
delata od izhodne strani nizko dole tekoča Tolminka, od za-
hodne pa globoki jarek, po katerem se odteka vsa voda tol-
minskega terga u Tolminko. Na severni strani delil je glo-
bok prekop, ki se le sedaj pozna, oni polotok od sveta, na
katerem leži Tolmin. Na onem od prirode uterjeaem mestu
stal je tedaj patrijarhov dvor. Obokane kleti tega dvora na-
hajajo se še dandanes pod njivo, ki leži sedaj na razvalinah
nekdanjega letišča patrijarhov. Pripoveda se, da je dal ta
dvor sezidati patrijarh Bajmund della Torre 1. 1292.

Veijetno je, da so patrijarhi o veliki letni vročini u
Tolminu bivali in nad hladno Tolminko Čisti zrak serkali.
Kekli smo gore, da se j'e že patrijarh Ravengar okoli 1.
1065 u Tolminu mudil. Tako je bival u Tolminu 1. 1146
tudi patrijarh Pelegrin I. (1132 — 1161) z vsemi svojimi
cerkvenimi dostojanstveniki, proSti, naddijakoni itd. ter u pri-
čo tega spremstva daroval samostanu gorenjegradskemu
na Štajerskem 10 zemljišč u Budriju na Frijulskem ter 5 a
Velikih Laščah na Kranjskem. **) Dasiravno nemamo nobe-
nega pisanega poročila, vendar se nam zdi zelo verjetno, da
je že Pelegrinov prednik Ulrik I, (1085— 1121) u Tolminu
bival in posvetil cerkev sv. Utha pri SoČi. Drugače si je
težko razlagati, kako bi si bilo naŠe ljudstvo tega tujega
svetnika za svojega patrona izbralo.

L. 1194 poterm patrijarh G-otfrid u Tolminu slobodo
mitnine u Ogleju in Kluži za šenpavelskega (na Koroškem)
opata TJlrika !.*•*) Skoro izvestno je moral tudi patrijarh Bei-
told (1218 — 1251) u Tolminu bivati ob času, ko je naselil
Nemikorutarje na Tolminsko in jim podelil nekatere sloboSči-
ne. Isti patrijarh izroči 1. 1251 u Tolminu cerkvico av. Ivana
na Žili samostanu PodkloSter (Amoldstein).*'**) Pripoved ter-
di, da je patrijarh Pagano della Torre (1318—1332) 1.

*) Bianchi, Diplomata inedita u Manzanovih analih.
**) Zahn, UrkandeobuclL tod Steiermafk, Bd. II. pg. 263.
'••) Archiv far Kilrntn. Oesch. u, Topographio 1866 pg, 138.
"°*> EichhorD, BeitfSge zurOeichichte K^mtena II. Bd. pg. 247.

,y Google

— 32 —
1319 slavnega italijanskega pesnika Danta u Tolminu gostil-
Izvestno pa oani je znano, da je boravil u Tolminu patiijarh
Harkvard RandeSki (1365—1381), ker je onde izdal 8.
augusta 1377 listino za faro Sevnico na Štajerskem. *)
Poletno bivanje oglejskih patrijarhov u Tolminu je tore zgo-
dovinski več nego zadosti izpričano.

Patrijarhov oskerbnik je pazil na obdelovanje zem-
ljišča, ki je spadalo k gradu in dvoru, preračunal in pobiral
najemnino od p&trijarfikib kmetov in izverševal tudi niže sod-
stvo glede zemljiških prepirov. Oskerbnik je sprejemal od
podložnih kmetov najemnino u denarju in u blagu (žitu) ter
moral skerbeti za prevožnjo ali prodajo nabranega bl^a. Vsa-
ko leto, ob času rednih sodišč pregledali so vsakemu užitniku
njegovo posestvo ia z nova določili, koliko najemnine mora
za naprej plačevati. Kekteri kmeipe so plačevali svoj delež
le o posebnih priložnostih, velikih praznikih, drugi pa redno
skozi celo leto. Najemnina se je ravnala po velikosti zem-
ljišča. Vsak kmet dobival je navadno 2 — 4 orala zemljiiča
u obdelovanje in to se je imenovalo nmansus". Veči užitniki
so obdelovali po jedno nhobo" (Hube), t. j. 18 — 20 oralov.
Polovica nhobe" znašala je vedno 10 oral. Oskerbnika nad-
zoroval je glavar u njegovem službovanju.

Poleg patrijarha bila je čedadska kapituleka cer-
kev največa posestnica na Tolminskem. Ta cerkev je bila
urejena po uzgledu Škofovskih stolnih cerkvi ter imela s po-
Četka celo dva kapitula: sv. Štefana in sv. Marije. Ali
1. 1255 odpravi patrijarh Gregor iz Monte longa (1251 —
1269) prosta sv. Štefana, ker se je preveč utikal u posle
dekana sv. !M!arije ter samovoljno trosil skupne dohodke.
Proštove pravice in dohodke porazdelil je patrijarh med se
in med čedadski kapitul. Med drugim obderži patrijarh za
se tudi faro in kraj Tolmin z dotičnimi dohodki. Še le pa-
trijarh Bajmund della Torre povernil je 1. 1297 kapitulu du-
hovno sodstvo in vse dohodke na Tolminskem.

Odkar je bila tore čedadska cerkev Tolmince pokristja-
nila postavljalajim je duhovne pastirje, sodila u
vseh cerkvenih in mešanih (pol duhovskih, pol posvet-
nih) pravdah, in kar je bilo najvažnejše, pobirala de-
setino od vseh pridelkov, od živine in od tega, kar ona daje.
L. 1233 daruje patrijarh Bertold kapitulu tudi desetino od
lana in prediva, „da bi on molil za mir duše umorjenega svo-
jega brata Henrika, bivšega mejnega grofa isterskega."

•) BeitrSge lur steiermark. Ooach. Bd. IX. pg. 109.

,y Google

Za oskerbovaaje teh desetin ia dohodkov imel je tudi
kapitul (kakor patrijarh) svojega oskerbnika ali gastalda
u Tohniou. Ysak župan in vaški predstojnik je bil dolžan
pobirati desetino od svojih vafičanov in izročevati jo kapitu-
lovemn oskerbniku. Ta je nabrano <leaetiao skuial u Tolminu
prodati, zlasti za potrebe gradu in dvora. Ear pa ni prodal,
to je dal po najetih voznikih u čedad speljat.

Pozneje, u XIY. in XY. stoletju ni ve6 kapitul sam po-
biral desetine po svojem oskerbniku, nego dajal jo je u n a-
jem onemu, ki je največ za njo dajal, najrajSe pa svojim ka-
nonikom, ki BO na ta jiačin znatno obogateli. Tako prepusti
Čedadski kapitul II. maja 1311 na jedno leto (od sv. Jakopa
n juliju naprej) svojemu kanoniku in naddijakonu konkord^-
skemu Ouidonu di Manzano za 128 mark in I denar vse
svoje dohodke od vernikov tolminskih, Seovidskih, volčanskih
ia kobaridskih, ter vso desetino od žita in novorojene živine,
izuzemSi pa desetino od lana. malega sira in vikarijatskih be-
neficij. £apitul zagotovi Guidonu vee, kar ima služiti njemu
na korist, ta pa je moral obeČati dolo<^eno plačilo ne glede
na to, da bode morda on manje dobil, ker utegne toča po-
tolči, ali pa slaba letina in vojska pridelke uničiti. Fo tem
priseže Guidon, da bode izvestno plačal in imenuje za to svo-
je poroke.

L. 1321, 12. junija, pa odloči kapitul kot svojega osker-
bnika na Tolminskem za naslednje leto svojega kanonika F o I-
chera iz Gorice proti temu, da ima dekanu in kapitulu po-
ložiti natančni račun o dohodkih in drugih pravicah tolminske
gastaldije.

L, 1326, 24. julija izroči kapitul svoje dohodke na Tol-
minskem za devet let Folcherinu Zuccola, čegar ro-
dovina je imela bogata posestva u kobaridski okolici. Fol-
cherino je dobil naslov „kapitulov oskerbnik" in zavezal se
plaievati kapitulu vsako leto 120 mark najemnine. Verhu te-
ga je moral pol^;ati kapitulu ra£un, kadarkoli je ta zahteval ;
eano o jednem kmetu užitniku celega zemljiSča smel je račun
dajati fie le Čez sedem let. Dohodke iz Šolskega dolžan je
bil Folcherino le tedaj oakerborati in o njih račnn dajati,
kadar bi se plačevali u tolminsko blagajnico. Te dohodke je
tore kapitul posebe upravljal, dasiravno neso bili veliki.

Pod jednakimi pogoji prepusti kapitul tolminske dohod-
ke 18. aprila 1331. (po odstopu Folcherina) na pet let kano-
niku Zuanolu iz Čedada, ki je bil nečak patrijarha Pagana
della Torre.

,y Google

_ 34 —

Ko dobi mesto Čed&d 1. 1379 glsTantro tolmiDako i
nemi dohodki od patrijarba Markvarda, Kastavi 26. m^a
tadi obiiiuki evkt iedadski po nzgleda kapitoloTUB grad,
dvor in gUrantro različnim osebam na Sest let in neer la
6000 mark solidoT (tore praT za toliko, kolikor je bil Čedad
patriarha posodil proti omenjeni zastavi), *)

Toda vemid se moramo nazaj in pregledati, kako je
kapitulska ceAev zadobila in rasfiirila svoje praTice na Tol-
minskem. Že patrijarh Janez IV. jej poteru cerkveno de-
setino in duhovno pastirstvo u nafii deželici. L. 1015 izrodi
namreč profita sv. Štefana in kanonikom ter vsem njih na-
slednikom za veJSne 6ase mnogo cerkvi z vsemi njih dohodki.
Hod drugim se bere a patrijarhovi listini tudi, ds izroč^je
kapitnlu , desetino od voitSanekih kmetov'.^} Tu se imenuje
pervikrat cerkvena občina in Tolče bo tore ono selo, ka-
terega ime 80 nam prikazuje najprej n mtfii zgodovini.

kvestno je najstarejša cerkva na Tolnunskem sv. Da-
nijela na volčaoskem polju. Tolče so najbliže Čedada in
zato so tudi najpoprej sprejele kerfičanstvo. Cerkvico so se-
zidali zunaj vasi bli^ Bočinega brega, takrat ie ,u čemem
gozdu", da bi tudi Tolmind lahko k službi božji dohajali, do-
kler neso imeli sami svoje cerkve. O cerkvi sv. Danijela
ohranilo se je ie veliko pripovedi med ljudstvom. Terdi se,
da je hodil Tolčanski duhovnik daleč okoli (celo u Bohinj !)
keričanski nauk razlagat in svete sakramente delit. Tudi lju-
di 80 nosili oelo iz Bohinja (P) u Tolče pokopavat, in ako je
kedo po zimi umeri, obesili so ga u dimnik in poeuiili ter
potem fie le na spomlad pokopali: Cerkvenec iz TolČ hodil
je baje vsako soboto na Pečine avemarijo zvonit. **) Znano
je, d& tolminske cerkve sveto krizmo ie dandanes iz Tolč
dobivajo.

Cedadski kapitul pa ni bil zadovoljen samo z izročilnim
pismom patrijarita Janeza, nego oberoil se je naravnost u
Kim s prošnjo, naj bi ae mu poterdila duhovna oblast ob
gorenji Soči, Dokazal je, da so mu bili našteti kraji že pred
mnogo leti izročeni, in da ima tore izključljivo pravico do
njih. Ueledi tega izda papež Celestin UI. 1. 1192 sledečo
bulo :

gCelestin ikof, sluga božjih služabnikov, predragim si-
novom, proitu', dekanu in korarstvu čedadske cerkve pozdrav

. *} Diplomatn inedito del Biuiohi, iodi Perona, MsnzaDO AnnaU
V. 316.

**) P. 3. KbKI, u SloTenekih večernioah 1. 1863: „CBrkeT tr. Mo-
borft in Fortonata na toImiiiBkih Pečinah,"

,y Google

— 35 —
in apostobki Ui^obIot! Iz tega namena amo postavljeni po
gospodovi milosti nastražii^e apostolskega sedeža, da za mir
cerkve skerbimo in apostolskim nameBtnikom pom^amo, da
bi nihJe ne bil nadlegovan. ki gospodu služi. Zatore, predra-
gi a goniodu, ker nam je volja za Val mir skerbeti, sprej-
memo Vafio cerkev, osebe in posestva, bi jib sedaj po pravi-
ci svoje imenujete, in druge pravice, katere ste že Štirideset
let sim mimo uživali, pod varstvo sv. Petra in Naie, to je:
cerkev u Tolpah z njenimi podružnicami, cerkev sv. Tida
z njenimi podružnicami, cerkev u Bolou z njenimi podružni-
cami, (cerkev sv. Petra u AžH, u Solkanu itd.), h»kor tudi
vse sloboičine in predpravice Tafie cerkve, ki jib je do sedaj
imela in ste jih pravUno uživali, Vam si svojo apostolsko
oblas^ poterdimo. NOiie naj se tore ne prederzne koga iz-
med Vas ali Vafie premoženje nadlegovati, ali to pismo Na-
iega varstva in poterjenja zaničevati, ali mu predeizno na-
sprotovati, če bode kdo to premišljeno delal, naj zapade
jezi Vsemogočega ter njegovih apostolov Petra in Faula. Da-
no u Rimu 24. novembra 1192, u drugem letu NaSega vla-
danja."

Iz te bole se razvidi, da so bile proti koncu XII. sto-
tega Že tri samostane dnbovnije na Tolminskem: u Bolcu,
uVolčab in na Šenvidski gori. E posledoji je spadalo
tudi Cerkno in spodnja Idrija (pri Fari). Sto let pozneje
pridružili sta se tem trem le dve novi duhovn^i: n Tolmi-
nu*) iau Kobaridu. Duhovni predstojniki so se imenovali
vikarji, t. j. namestniki 6edadskega kapitula, kateri se je
smatral kot pravi župnik nafiih cerkvi. Vikaiji so imeli svoje
pomočne duhovnike, katere so sami izbirali, pa tndi sami pla-
čevali iz svojih dohodkov.

L. 1297 (21. julija u Vidmu) izroči z nova patrijarb
Rajnrund (1273 — 1299) čodadskemu kapitulu vse tolminsko
prebiv^stvo z vsemi kmetijami in desetinami -od živega in
neživega, vse cerkve in kapele ž njih dohodki in desetinami
ter sploh vse pravice, katere so bile združene s tem ljudstvom.
Zato ukaže patrijarh svojemu nečaku in poglavaiju u Tolmi-
nu, naj izroči vsa tu navedena posestva in pravice kapitulo- ,
vemu kanoniku Leonardu, ter naj preskerbi, da se temu
izročijo ključi od cerkva in naj gleda, da bode kapitul mimo
' užival svoje pravice. Če pa menijo vikarji onih cerkvi, da
imajo kake veče pravice oo njih, nego kapitul, naj jih pride-
jo skazat pred patrijarftki aeddi. 6)

*) U Tolmion je bilA tata ie pred letom 1297, kakor sa vidi is
ohrMijene listine. (Glej „DoBtavke" St, 6).

»Google

h. 1306 uredijo 31. julija u kaiiitulu zbrani kanoniki
(Sedadski dohodke tolmiDskili Tikaijev. Volčanskemu so
določili Bedem starjev žita in ravno toliko prosi ter ovsa ;
dalje polovico sira in volne, katero naberejo o «v. Jutjuin sv.
Uihelu ; polovico sedmin in zapustnin umerlib, ter vse kai
bodo dobili za očiščevanje žen in za poznamovanje bH (o bt.
treh kraljih?). Od tega pa mora plačevati jednega polnočne-
ga duhovnika. Ravno toliko naj dobiva tudi vikar Sen vi d-
ski in naj tudi on uzderžuje jednega duhovnika. Tolmin-
akemu vikarju so dali desetino od iesterih kmetov in to
treh u Tolminu in treh u Doljah, a vse drugo kakor vol-
Čanskemu in SenvidBkemu, ter ga obvezali uzderževati jednega
duhovnika. Bollki vikar naj dobiva osemnajst staijev žita,
prosa in soržice in vse drugo, kakor ostali vikaiji, ter naj
uzderžuje jednega duhovnika. Ravno toliko naj ima tudi vi-
kar kobaridski in naj uzderžuje tudi on jednega pomoč-
nika.7)

Dohodki, katere je dobival kapitul iz Tolminskega,
morali so biti precej veliki, ker ao se mnogokrat porodili
prepiri zavoljo njih delitve med patrijarhom, proštom, deka-
nom in fcapitulom čedadskim. Tako je moral 1. 1297 apo-
stolski kardinal-legat izbrati trevižanskega ikofa Tolberta
za sodnika u teb prepirih. Ta izreče razsodbo 31. julija a
Trevižu in to u osmih točkah, od katerih naj se tu omenijo
samo tiste, ki Tolminsko zadevajo. 1. Polovica vseh desetin
volčanskega prebivalstva, bodi od živega ali neživega, naj
pripada Čedadskemu proštu gospodu Petru de Piperna.

2. Dekanu in kapituln Čedadskemu tiče (razen ostalega)
vse, kar se dobiva na siru in lanu od tolminskih prebivalcev.

3. Fatrijarhu, dekana in proštu ob jednem spada prebival-
stvo volčansko z drugo polovico desetine od živega in neži-
vega; dalje osemnajst kmetov u vasi Tolmin ter cerkve
na Senvidski gori, u Tolminu, Kobaridu in Bolcu z vsemi pra-
vicami teh cerkvi. 4. FroHt pa mora vsako leto dati de-
kanu in kapitulu (razen mnogo druzega u denarjih in
blagu, tudi) vso volno, katero dobiva čedadska cerkev s
Tolminskega. *)

Razen Čedada imelo je pa Tolminsko Se mnogo cer-
kvenih in posvetnih neposrednih gospod ar j e v. Vse
nedarovano zemljišče smatralo se je kot patrijarhova lastina,
kot deržavno premoženje, katero je smel patrijarh slobodno

LOesch. 1861,

,y Google

— 37 —
deliti in kot feude darovati. Tako je dobil poleg Čedada
največ posestev sa Tolminskem samostan rosački (Ro-
sazzo). Ta samostan pouzdignil je patrijarh Ulrik u opatijo
ter ga u zvezi se svojim bratom Henrikom, gorilkim gro-
fom iz rodovine Eppensteinske, bogato obdaroval med 1. 1085
in 1190. Na Tolminskem dobila je rosačka opatija vse Bol-
ško, dalje vasi: Sedlo, obe Borjani, Potoke, Kred,
Mlinsko, Idrijsko, Livek, Ljuoinj in Idrijo pri Ba-
či. Po teb vaseh ni imela rosatSka opatija le pravice desetiDO
pobirati, nego bila je tudi uepoaredna poaestnica onde ležečih
zemljišč, in od teh se je tore njej plačevala najemnina, kakor
na Tolminskem patrijarhu.8j

Da je imel rosnčki samostan pravico po Bollkem dese-
tino in zemljiško najemnino pobirati, to nam poterjujejo tudi
poznejSe listiae. Tako odatopi od 1. 1285 trinajst kmetij oa
Bolškem („io contrata, quae dicitur Pletz sive Vliz'')mill-
stattski opatiji na Koroškem, ki je tedaj tudi postala po-
sestnioa na TolmitiBkem. U sameno dobi rosačka opatija dru-
gih kmetij, beižkone na Koroškem.

Tudi najvažnejša goriška opatija u Belenju (Beligna)
pri Ogleju imela je ua Tolminskem nekaj posestev, L. 1192,
14. oktobra, podeli patrijarh Gotfrid belenjskemu opatu O r t-
winu in njegovim naslednikom štiri kmetije z vsemi pravi-
cami u vasi Pontikel (Ponikve?) na Tolminskem, katere je
užival nekdaj patrijarhov oski^rbnik Reginald. Ker je pa
ta omenjene kmete poprej zelo stiskal in nadlegoval z izgo-
vorom, da izveršuje svoje odvetništvo nad njimi, izročil je
patrijarh beleiijskemu opatu tudi odvetništvo in vse pravice,
katere je sam imel nad omenjenimi kmetijami. Le ko bi
kateri užitnik teh kmetij kedaj več kot jedno ovco ukradel,
naj zapade njegova oseba patrijarbu, njegovo posestvo pa opa-
tiji. Ko bi pa kdo izmed njih konja redil, dolžan naj bo ž
njim dvakrat na leto patrijarbu rabotati. *)

Izmed tujih cerkvi in samostanov dobila je na Tolmin-
skem nekaj posestev najpoprej sabijonaka (briksenska) ško-
fijska cerkev. Cesar Henrik IV. daroval je namreč 27. sep-
tembra 1063 omei^eni cerkvi dva hriba imenovana Otalež
in Stainberch. Ta daritev obsegala je izvestno pogorsko
stran med Otaležem in Oslico. Tudi Otalež je tore jeden
najstarejših krajev na Tolminskem. &)

Od drugih samostanov znan nam je (poleg že omenje-
nega millstattskega) Še gorenj egrajski samostan u savioski

°) Rubeis, Honumenta Eccl. Aquilejer

»Google

dolini kot tok, ki je bil poieatnik tudi oa Tolmitiakera. Imd
j« od patrijarboT jedno Taa • kmeti, stanoTaliiJJi in »mlji-
Š£i, ali ime te vaai ne da se tSitati a listini. L. 1326 ikošal
j« to iTOje posflBtTO ^Ataviti, ali ne znamo koma. *)

]!fiitorno je, da so bile tadi domstSe tolminske cer-
kre posestmoe nekaj kmetij in zemljii^S, katere so dobile od
patiijarhoT la to, da so mogle oskerbovati svoje ceriCTone
i^trave in skerbeti za potrebne pt^rave na posodah in poslo-
pjih. Ali o nijedni oatih cerkva ne moremo določiti, koliko
m kje je imela iroje kmetije, travnike in draga posestva a
•redkem veko.

Poleg cerkvenih imamo pa ie mnt^ avetnih posest-
nikov na Tolminskem. Nektera posestva delili so namrež
patrijarhi svojim niiim plemi£em, ki so postali osledi tnga
njihovi vazali ali branjeni podložniki. ImenoraK bo se taki
vazali ^ministeriales nobiles", ker bo bili dolžni patrijarba
oprav^ati neke slulbe na njegovem dvom. Morali so vedno
luderievati nekaj oboroženih, za vojsko pripravljenih mož tet
skerbeti za varnost gradov in cest. Bilo je tadi takih mini-
sterjalov, ki so bili obvezani patrijarikemu dvoru za Živež in
pijaio skerbeti. Pervi je moral vrako leto toliko divjatHne,
drngi toliko telet, tretji jajec, t^terti rib itd. patrijarha od-
di^ati. Za vse te dolžnosti dobili so ministerjali vede ali ma-
nje posestvo a feud. Mnogokrat se je pripetilo, da so taki
mimsteijali svoj fead zopet razdelili med posamezne užitnike.

Že u Zli. stoloma bUa je na Tolminskem cela družba
(konsorog) plemenitih vazalov, ki bo imeli na Eozlovem
lobu feud stanovanja (feudnm habitantiae) in so se tore ime-
novali gr adski varuhi (habitatoreB nobiles, Bn^haten).
Za stanovanje a gradu imeli so dolžaost braniti ga pred sov-
lažnikom in odpirati prijateljem. Ob iasu vojne morali so
poslati k patrijtrhovi vojski doJoJeno itevilo kenjikov oboro-
ženih 8& sulico in lokom. Živeli so navadno osamljeni na
grada, ravnali krato z robovi, ljubili lov in boreige, mnogo-
krat pa tndi ropanje. Ti gradski varuhi so imeli tudi neke
vasi u posesti in navadno skupno uživali njih dohodke. Te
TBsi oam po imenu neso znane, ali ležale so izvestno po iz-
hodnem kraju naže deželice.

Tak tolminak plemič bil je 1. 1188 Gnotram. On js-
io2i 1. februvarj& svoj feud nazaj patr^aAu dotfridu in ta
^ podeli proitH čedadskega kapitula. Tema proitn zapusti

*) Zslm, UrkaDdeDbaoh toh Steiermark 1. 13S6.

,y Google

Gantmm po aroji smerti tadi tbo ivoje premakljiTO in nepre-
makljivo imetje. *)

L. 1279 ee omenja Beroeriua iz Tolmina, berikone
tudi jeden gradskih plemičev. Tema oUjubi (2. augusta apud
Landem) Konrad iz Sacila, da <!e mirovati a igonem pre-
jHTu in BOTraJtru do petnajstega dne po njunem in patriarho-
vem prihodu a Čedad. **)

L. 1296(22. maja apad Scherfemberoli) daraje patrijarii
Bajmund Arpucija iz Tolmina jednega kmeta u Zampna-
nu (t. j. čepovanu, morebiti na Vratih, ki ao ee TobnioBke'
mu prištevala) a zakonit feud zaradi njegove zvestobe in na-
taniSnega spolnovanja dolžnosti proti patrijarha. >^

L. 1313 umeije Lucillo, jeden bogatih tolminskih va-
zfUov, in zapusti svoje premoženje deloma cerkvi, deloma «•
romakom a Čedadu.

L. 1320 dobi plemiž Speranza iz Tolmina vasi Za-
križ iu Labinje na Cerkljanskem kot patrijariki feud.

L. 1321, 2. julija, toži F rancescuttus, sin pokojnega
Jarioe (Jariza, morda bolje JareoF), svojega strica Arpuci-
ja za polovico po svojem očeta podedovane pravice stanova-
nja u tolminskem gradu. Imenovanega dne preiskovali »o
Fran£eikntove zahteve u Čedadu in preslilali priče.

L. 1366, 15. decembra, podeli patrijarh Harkvard
Tolmin Filipu, sinu gospoda FrančiSka, inFilipu, si-
nu umerlega L i a z a r a. Temu poslednjemu podeli tudi u
imenu njegovih bratov vsa tista posestva, katera so že od
starodavnih časov uživali.

U XrV. stoletju pripadale so sledeče obitt^i (rodovine)
drufitru plemenitih gradskib vamhov u Tolminu : Cannssio,
A 1 1 e~m s, Manzano, Cueani, Formentini, Cottia
in Pop p i (Puppia). Tore sami furlanski plemiči zapovedo-
vali 80 nafiemn ljudstvu u Tolminu ! Kako sirovo so se obna-
Sali ti plemiči priča nam zadosti to, da so 1. 1239 kar brez
vsega uzroka napadli sosednje Kranjsko in je oplenili.
Patrijarh Bertola moral je zaradi tega ikodo povemiti oio-
panim.

Tudi na K n e Ž i stanovali so u srednjem veku plemiči.
Že ime samo ^Knežja vas" (nem6kr GraSeobach) priča, da
je bila vas nekdaj lastnina knezov ali grofov. Morda se je
bila tu ohranila katera stara slovenska plemenita rodo-
rina iu obderžala svoja posestva a tem, da se je znala novim

iy Google

deželnim ^spodaijem prikupiti. Pozneje, se ve da, je ta ro-
doviait pomerla in njena posestva so prišla u druge robe. Še
na koncu preteklega stoletja imeli so plemiči Locatelli
in F o r t i (P) svoja posestva oa Knezi.

Tudi več tujih furlanskih plemiČev zadobilo je
zemljišča na Tolminskem. Med temi stojijo u pervi veisti go*
spodi Oucagna. Pripoveda ee, da se je bila ta rodovioa
iz Koroške doselila na Frijulsko, in si tu pridobila dedno ka-
momištvo na patrijarhovem dvoru. Kmalu je dobila skoro
ves kobaridskiKot u svojo last in tako počela upli-
vati na razvitek naše domade zgodovine. Jeden odrastek te
rodovine uzel je naslov Čuki (Zucco) ter se naselil u E o-
b a r i d u, kjer se nahaja še zdaj spomenik tega imena. Že
1. 1290 prišli so Cucagaa u prepir e Čedadskim kapitulom
zaradi posesti Kobarida, ki se tega leta pervikrat omenja u
zgodovini. Oglejski kanonik Matteo de Melsje bil do-
bil nalug poravnati ta prepir, ali ne zua ae, kako je to opravil.

Adalbert Cucagna proda I, 1312 z dovolenjem
goriškega grofa Ternovo, Staroselo iuBelo, , ko-
ristne vasi )i slovenskih doliuah", nekemu Uartinu Yenu-
stu, da bi s^ skupljenim denarjem reŠil svoja druga posestva.
Ali da bi nazaj dobil Venustu prodane kraje, proda isti Adal-
bert že naslednjega leta (1313) svoje posestvo in gospostvo
čez Selica tolminska čedadekemu plemiču Henriku
Hutu.

L. 1323,' 13. augusta, prodata brata Odarico in Biz-
zardo Cucagna, sina Simona Cucagae, svojo vas Selišče
(Silischa) z jednim mlinom, z vsemi kmeti, travniki, gozdi,
pašniki ter z vsemi pripadajočimi stvarmi za 50 oglejskih mark
(blizu 700 goldinarjev našega denarja) Galanganu, sinu
Odorioa Siurida, gostilničarju u Čedadu. Galaugano je
moral dati poroštvo za plačilo in zavezati ee, da drugače dva-
kratno svoto plača, manje pet solidov.

Furlanski plemiči Y i Hal te so imeli svoja posestva u
Bolcu in okolici, dalje u Borjani in Breginju. Ta po-
sestva sije bil pridobil za lep denar Virgil, sin Ulrika Te-
nusta. Toda goriški grof Henrik III. pregovori 1. 1314 Vir-
gila, daje nazaj dal omenjena posestva Frideriku Villalti,

L. 1321, II. maja, izroči patrijarh Fagano Andreus*
su Muttu, sinu Rachisa iz Čedada, u najem za petnajst let
vse kmete vasi Svinja (Sfigna) „u tolminski dolini." Za
vsakega kmeta moral je Andreussi plačevati po pol marke
oglejskega denarja (skoro S goldinarjev) o sv. Mihelu vsake-
ga leta.

,y Google

— 41 —

L. 1328 so imeli gospodi Sofumberški (SofTumbergo
je bil grad na severozapadni strani Čedada) jednega kmeta
u vasi Selice, „u tolminski okolici." Pozneje dobi to vas
Filip Longo, ki jo pa 7. februarja 1349 proda Ulviou
d i CanuBsio. Jeden kmet pa je ostal tudi nadalje u obla-
sti Sofumbergov, ker je okoli polovice XIV. stoletja Janez
Sofumberg imel jednega kmeta aa Selicah. lega je podelil
patrijarh Markvard 19. januaija 1373 Francu, sinu Odol-
rica SofumberSkega.

Tudi ribarenje po tolminskih rekah zastavljali so pa-
trijarhi različnim plemičem. L. 1319 dobi Odorlico Lon-

fo iz Čedada pravico ribariti u Cerknici, Bači (Brisa?),
drijci, Soči, Tolminki in Idriji (Idrijski) pri Ko-
baridu. Zato je plat^eval patrijarhu vsako leto jedno mar-
k o in sicer polovico o sv. Kvirinu, drugo polovico pa o sv.
Martinu, kakor se vidi iz pobotnice patrijarhovega poglavarja
Febusina od 30. decembra 1324. To priča, da je moi-alo
biti že takrat, kakoi' ie dandanes, obilo izverstnih rib (zlasti
okusnih posterv) po naših rečicah.

Isti Odorlico Longo pritožil se je 21. septembra leta
1322 soper tolminskega poglavaija Rajmunda da je ta
njegovim kmetom zarnbil 3 kotge, 7 volov. 40 glav drobni-
ce in druge premakljive stvari. Iz tega lahko sklepamo, da
je imel Longo tudi nekaj kmetij na Tolmiuskem. ne da bi
nam bilo znano, kje iii kedaj jih je dobil. Morda je bil tudi
on ud tolminskih plemiče v.

Patrijarh Bertrand de 8 1. Giones (1334—1350)
podeli pravico ribarenja po Tolminskem Tiljelmu in Ul-
vi nu iz Čedada.

L. 1370, 28. novembra, podeli patrijarh Markvard jedne-
ga kmeta u Cerknici (u Cerknem) Jurju, sinu Jurja iz
Loke, in sicer u večni feud („a difitto di censo perpetuo")
proti temu, da bode vazal vsako leto o božiču plačeval 100
akvilejskih denarjev u patrijarhovo denarnico („caoipa") u
Tolminu.

Ali vseh neposrednih posestnikov na Tolminskem
nesmo Se našteli, ker nam neso vsi znani. Tako vemo n. pc.
da je imela tudi čedadska rodovina del Torre svoja po-
sestva na Tolminskem iu Bolškem, ali ne moremo določiti,
u kateri vasi so ležala

Na drugi strani pa neso imele le pojedine osebe, nego
tudi patrijarhova d o s^t o j a n s t v a svoje podložne kmete
tudi na Tolminskem. Tako so bili nekateri kmetje u Koba-
ridu in DreŽnici dolžni plačevati doneske za patrijarho-

,y Google

- 42 —
TO klet in stolniStvo (,maa8sri della Caiiipa e Dapife-
rato"). L. 1327 so morali ^ (u zrezi z druginu furlanskiini
kmeti) plačati omenjenima dostojanatrima 2 marki ia 50 de-
naijer. Sicer pa je ime! največe posestvo u Dreinici Filip
de Portis. L. 1343 prepusti ta svoja posestva Jarneju,
sinu Folka della Torre.

Leta 1364 izverievali so sodstvo u Drežnici gospodje
UruBpergi, kakor tudi u Sest drugih vaseh na Tolmin-
skem. L. 1377, 1. junija, podeli patrijarh Markvard gospodu
Ivanu Antonu, sinu umerle^ Gabrijela iz Čedada, dva-
najst kmetov u Dreinioi („in Contrada di Dresniza*") in do*
voli mu tudi polovico sodstva (^garito") u tem kraju.

Tako vidimo, da je bik vsa naia deželica razkosana in
razdeljena med veliko Število cerkvenih in svetnih posestni-
kov, ali prav za prav najemnikov, ker patrijarh je ta posestva
svojevoljno podeljeval.

Tolminsko nf dajalo samo bogatih dohodkov nje*
govim lastaikom, nego bilo je tudi u vojaikem obziru
važna deželica ob gorenji Soči, na meji Italije. EoroSk« in
Kranjske. Zato je prišlo ob tej meji dostikrat do prepirov
med vladarji dotitSnih deiel. Zlasti med patrijarhi in go-
riškimi grofi, ter pozneje med pabijarhi in avstrijski-
mi vojvodami porodile so se mnogokrat nasprocnosti, de-
loma zavoljo Tolminskega samega, deloma pa tudi zavoljo
drugih posestev, ki so stala z našo deželico u kaki zvezi. Pa-
trijarhu so njegovi neprijatelji zavidali tako lepo posestvo in
skuiali oteti mu je Toda patrijarhi so hrabro branili Tol-
minsko in veliko storili za pouzdigo njegovih hranilnih mo£ij.

Ker je bilo takrat prebivalstvo po Tolminskem še
zelo redko, prizadevali so si patri'arhi zaradi Teče varnosti
pomnožiti ga s tujimi naselniki. Tako naseli patrUarh
BertoldAndeškil. 1218 NemSkorutarje na Tol-
minskem in tako pomnoži tudi patrijarh Ottobono (1302 —
1315) tolminsko prebivalstvo z ne zna se kakimi naselnikL

!N'emikorutarje pozove patrijarh Bertold, čegar rodovina
je imela po Tirolskem Jako veliko posestev, u pervem letu
svoje vlade iz okolice mesta Indije (Innichen), u bistriški
dolini, na Tolminsko ter jih naseli ob gorenji Bači med V o-
g 1 o m in P o r ez n o m, kjer se dandanes nahajajo vasi ; Ko-
ritnica (Nemški rut), Oiand, Steržišče, Kal,
Znoj le, Obleke, HudojuŽina, Podberdo, Kuk,
Tertnik, Bača in Petrovo berdo. Yee ta prostor meri
45 Q kilometrov in na njem stanuje zdaj 2600 duš. Ali ker
imajo vsi tu našteti kraji slovenska imena, je zelo verjetno,

,y Google

— 48 —
da BO bili že poprej od Slorenoer nAM^eni, akozsTno ne go-
sto, in tako m lahko razlagamo, kako ho ae Nemikomtaiii do
dandanea popolnoma poaloTenilL

Ko 80 se Nemikomta^i na Tolminskem naselili, dobifi
so od patrijarha neke sloboiiSine in predpravtoe, ka-
kor je to pri T§čh namlnikih navadno. Oni neso bili robori, ■
nego alobodni posestniki, smeli so oboroženi hoditi in
po svojih gosdih prosto loviti. Deržavi neso pU^evaU niJS dav-
ka ia tndi njih desetina ni bila tolika, kakor pri drugih Tol-
mindh. Ko je bilo ITemikorntaijem pervo oslobodilno pismo
izgorelo, prosUi so patrijarha Bertranda (1334 — 1350), naj
jim di DOTO poterdilo. Fatrijarh usIiM njih prožijo ter izda
1. aprila 1346 novo listino u Tidmn. Jeden prepis te listine
sahija sa baje fte zdaj u Nemikem mtu, drugi pa (na per-
gameni pisan z dvema pečatoma) je u Ctorid. Glasi se pa
listina tako-le:

,Mi patrijarh Bertrand naznanjamo, da so se obemili
naii kmetje iz £oritaice (Coritnich)i Tertnika, Gradii2a (t, j.
Granda) in drugih nemSkih krajev (Loca theutonioa) na naie
glavarstvo u Tolmian s proinjo, naj jim poterdimo od patri-
jarha Bertolda podeljene pravice, ker so listino u požaru iz-
gabili, ter naznanimo njih dolžnosti do nas. Vsako leto mo-
rajo tore p1a6ati nam in oglejski cerkvi 32 denarjev oglejske
vrednosti (po naiem 3 goldii^e). Vafiki župan in sod-
nik (prctharius"), kateremu nI treba mi davka plaiSevati
za BTOje zemljijfle, mora dati naiemu tolminskemu glavaiju o
sv. Mihelu jeden obed, t. j. kosilo in večerjo, in vsi ostali
kmetje omenjenih vasij drug obed, ali mesto tega tri fortone
(akoro 10 gold.). Pri tcij priložnosti mora glavar soditi njih

Srepire ; drugače pa ima to pravico njih občinski sodnik, le
a se smejo obČinani proti nj^vi razsodbi pritožiti pri tol-
minskem glavama au pri nas. Ko bi hotel kak kmet svoje
zemljii£e zapustiti in drugam iti, moral bode tretjino vsega
imetka na naSem semljiBču pustiti. Tako morajo tudi obči-
narji. kedarkoli bode tolminski grad u nevarnosti, izmed sebe
deset oboroženih mož tja poslati u obrambo gradu, in Če se
bode glavarju potrebno zdelo, sme te vojake tudi več časa u
gradu obderžati." 10)

Iz zadnjih doloČeb te listine vidimo, kako skerbljivi so
bili patrijarhi za obrambo tolminskega grada. Ker so gorižki
grofi iu^i Tolminsko z južne in severne (koroške) strani na-
pasti, ukazal je bil Že patrijarh Bajmnnd della Torro
(1273—1299) tolminske meje uterditi in zavarovati. Brambo
tolminskega gradu pa izroči svojemu nečaku Febn della

,y Google

— 44 —
Torre. Iz jednakega uzroka so tudi naslednji patrijarbi po-
veravali tolminski gmd vselej pra'V zanesljivim osebam, veči-
uoma iz lastne rodovine. Tako je postavil tudi- patrijarh Ot-
tobono za glavarja na Tolminskem svojega nečaka Viljelma
in patrijarb Pagano svojega uuuka Kajmunda (1319). L.
1324 postala sta Rajmundova sina Ermacora iu Febusino
della Toire poglavarja u Tolminu ter 1. 1328 Antonio sin
Zonfreda della Torre. Le redko so bili tolminski gla-
varji iz drugib uesoroduib hiš, n. pr. 1. 1310 Friderik in
Janez de Villalta.

KJjubu tem previdnostim padel je tolminski grad več-
krat u Deprijateljske roke. To se je zgodilo n. pr. 1. 1292,
ko 80 Janezde Znccola, Spilimbergoin mesto Čedad
najeli za ogleduba Andreja Tiscana (TysonoP) e hriba
Pagnano, duhovnika tarvilke škofije. Sovražna četa je na-
glo proderla do Tolmina in zvijačno uzela grad. Sam pogla-
var Febo je prišel sovražnikom u roke. Zato pa je patrijarh
Rajmund ostro kaznoval nevrednega duhovnika u Vidmu 26.
oktobra 1292. Obsodili so ga u ječo do smerti, ukovali ga
u verige na vratu, rokah ia nogah ter naložili mu oster post
ob knibu in vodi vsaki drugi, četerti in šesti dan u tednu,
tako da je dobival ob teh dnevih le sedem onč težek hlebec.*)

Patrijarh se je moral dolgo pogajati z napadniki, predno
so mu nazaj dali tolminski grad. Še le po velikih obljubah
dosegel je to naslednjega leta patrijarhov poslanec kaplan
Montanarij.

Najhujši patiijarhovi sovražoiki pa so bili goriški gro-
fi. Ti so spoznali vojaško važnost Tolminskega in prizade-
vali si ua vBo moč osvojiti ga. Že 1. 1278, b. aprila, napade
grof Albert nenadoma tolminski grad ter ga zvijačno osvoji
in ujame poglavarja Feba. Toda grofje bil prisiljen krivico
poravnati in Tolmin zopet patrijarhu izročiti.

Ali mnogo hujši so bili napadi goriškega grofa Henri-
ka III., največega sovražnika patrijarhata. Po noči od 21.
do 22. februvarja 1299 napade Henrik z mnogimi vojaki tol-
minski grad in ga uzame po zvijači s pomočjo Ulrika pl.
Beiffenberga. Poglavarju Febu in njegovim ljudem dovoli
grof slobodno oditi. Ali tudi Henrik je bil prisiljen Tolmin
nazaj dati in že 26. aprila 1299 postavita oglejska kanonika
magistra Maninus in Valtecius u imenu kapitala ia de-
kana oglejskega (ob Času ko je bila patrijarska stolica iz-
praznjena) nekega Artuica, imenovanega Pulito, iz Tol-

*) Biknchi, Documenta hiat. Forojul. etc. ped omenjeno dato.

»Google

— 45 —
mina za poglavaija io branitelja tolminskega gradu io dvora.
Pogodila sta se tudi ž njim, koliko mu bodo plačevali za uz-
deHievanje tolminskih stražarjev (glej zgore str. 30).

Pa že 1. 1304 osvoji Henrik zopet tolminski grad in
postavi onde za svojega glavaija Pavla Bojana, hrabrega
junaka iz stare slovenske rodovine, ki ei je bila pridobila na
Frijulskem mnogo- posestev in Časti. Ta Pavel požge 11. ok-
tobra 1304 hiSe kmetov u Teyzanu (?) aa Beneškem, ker
80 se bili spuutali soper patrijarha ia tako tudi hiio K a m o-
ca, ki jfl oival blizu mosta pri AžH (Alzida) nad bregom
I^ediže.

Ali le dve leti ostal je bil Tolmin u grofovih rokah.
Eo je namreč ta oblegal Vencon ob Taljamentu in tam ve-
liko vojakov potreboval, poSlje patrijarh tolminske čete nad
Tolmin. Z veliko silo navalijo na grad in prepodijo iz njega
grofovega zapovednika Concija ter posedejo vse Tolminsko
u patrijarhovem imenu. Ta postavi onde za svojega pogla-
varja Branca Orassa I. 1307.,

Naslednji tolminski poglavar Viljelm della Torre
apre se s^ svojimi izhodnimi sosedi na Kranjskem, t. j. z lo-
fikimi prebivalci in njih gospodarji, brižioskimi Ško-
fi. Taki mejni prepiri, zlasti zaradi colnine in tihotbpstva,
bili so u srednjem' veku zelo navadni. If^asledek tega je bil
vselej uzajemno plenenje, pokonČevanje in morenje. Grof
Henrik podal se je na mejo kot patrijarhov namestnik in ge-
neralkapitau, razsodi prepire in odpravi sovraStvo I. 1310.

L. 1313, 6. oktobra, posede grof Henrik z nova tolmin-
ski grad in ga obderži u svoji oblasti neprenehoma do I. 1319.
Kot svojega namestnika postavi krepkega Pavla Bojana.
Ta prepodi I. 1316 sovražne sosede (BenečaneP), ki so bili
na Tolminsko priderli in okolico opuBto6ili. Pavlovemu zetu
Mainhardu proda 30. maja 1315 čedadski (zopet izvoljeni)
proit Guarnero di Gallona vse svoje pravice do tolmin-
skega prebivalstva za 6'/! mark {90 fl.) ter ga postavi kot svo-
jega oskerbnika u Tolminu na jedoo leto od prihodnjega sv.
Jakopa naprej.

Usledi pogodbe od leta 1319 dobi patrijarh Pagano
(1319 — 1332) Tolmin nazaj in postavi onde za svojega po-
glavarja Rajmunda, potem Ermaooro iuFebusina
della Torre, ter Antonia della Torre. Ta se je bil
razprl s poglavaijem landrijskim (Lambris, L' Antro, blizu
Tar^eta na slovenskem Beneškem) Stojanom in zato je
dal razžaljeni Antonio 5. oktobra 1328 zanibiti živino Stoja-
novim podložnikom.

,y Google

L. 1384 porode se hadi prepiri med patr^arhoTim po*
elaTarjem in kapitnloTim oskerbiiikom a Tolmmn saradi po-
Diranja desetin io drugih dohodkor. Taki prepiri so se vetj-
kiat ponavljali, ker neso bile patrijarhove in kapituldve pra-
vice strogo lofJene in ker je vsak oskerbnik deloval za svo-
jega gospodarja. Omenjenega leta je bil pomiril oskerbnike
in potolažil razpor patr^adiki konservator Tiljelm, dekan
akimejskl

Patrijarli Bertrand postavi 1. 1336 za svojega po^avaija
na Tolminskem Oerharda de Cncagna, ter sklene ž njim
pogodbo glede upravljanja in pobiranja dohodkov Tolminske-
ga. Tej pogodbi pristopi 2. februarja 1340 tudi G«rhardov
brat Simon. U obrambo od sosedov uznemirovanih mej upe-
Ijal je Simon Cucagna nekako stalno vojafitvo na Tolminskem
ter pomnožil posadko na Eozlovem robu. Tudi proti ropaijem,
ki so takrat vse ceste nadlegovali, bilo je potreba stalnega
vojaStva. Tako je ukazal patrijarh Bertrand 1. 1340 tolmin-
skemu poglavarju, naj z vojsko napade zloglasnega plemeni-
tega roparja Yillalto na Benefikem in naj ga kaznuje za
njegove velike zločine. Tillalta se pritoži pri patrijarhu, ali
ta obstoji, da je bil sam tako zapovedal (27. novembra 1344).
Taka plenenja in ropanja so bila u srednjem veku zelo na-
vadna in svojevoljna. Tako je moral patrgarb 1. augU8tal347
n Vidmu tolminskemu glavaiju zapovedati, naj poveme Kon-
radu Neumburga bl^o, katero mu je bil uzel.

L. 1348 bil je splofien velik 'potres, ki je segal tudi ns
Tolminsko in poškodoval grad na Kozlovem robu. Fatrijarh
Harkvard Randefiki (1365 — 1381) dal ga je pozneje-zo-
pet popraviti.

Po smerti patrijarha Nikolaja Lnksemburikega
1, 1368 posede gorifiki grof Mainhard VII. vse tolminsko

flavarstvo. Zato se pritoži nasledoji patriarh Ljudevik
ella Torre (1359 — 1365) hitro o svojem nastopu pri pa-
pežu, da ima goriSki grof po krivici u svoji oblasti Tolmin z
vso gorenje solko dolino. Zdi se, da se je moral grof ndati
in koj izročiti patrijarhu Tolmin. Desetine in dohodke pa
dal je 3e le 1363 lupitulu in patrijarhu nazaj.

Zato pa je moral plačati patriarh MarKvard 1, 1379 go-
rifikemu grofu 34.000 dnkatov, ker mu je bil ta izroiil Tolmin
in druge posedene kraje na Frijulskem. Markvard ponovi
tolminskemu plemiču Filipa njegove stare fonde ter izrodi
za jedno leto poglavarstvo Tolminsko z dotičnimi dolžnostimi
Kikolaju iz Čedada.

,y Google

— 47 —

Patr^arlia HsrkTarda zmanjka denarja ea Tojno proti
Benečanom, ker je moral poplačati svoje in avojih prednikoT
dolgove pri papeževi kamori ter potrosil mnogo dena^a sa
popravo poftkodovanili gradov in za odikodnino goriikemu
grofu. Zato je bil patrijarh siljea 1. 1379, 16. maja zasta-
viti (z doToleigem mjulskega parlamenta ter kapitala in de-
kana oglejskega) na lest let vse glavarstvo tolmin-
sko z vsemi pravicami, dohodki in sodstvom čedadskemu
mestu za 6000 mark solidov (75.900 9.).

Da bi se (Sedadskemu mestu ne godila kaka krivica, mo-
ral je patrijarhov poglavar Soffumbergo slovesno priseči,
da bode nemudoma prepustil tolminski grad Čedadskemu me-
sta, kakor hitro bi se utegail izprazniti patrijariki prestol iz
kakoriaega koli uzroka (kar se je že 1. 1381 zgodilo); in
da hoče omenjeni grad prepustiti mestu a njegovo svojevoljno
razpol^anje, dokler bi ne poterdil določeb pogodbe od 16.
m^ja 1379 novi patriarh, oglejski kapitul ali pa papež. Po
smerti Harkvardovi poterdil je to pogodbo pa^jarSki vladar
kardinal Filip d'Alen<;on, poznejSi' patrijarh od 1361 — 1387.
L. 1388, 1. oktobra poterdi patrijarh z nova zastavo Tolmina
in zalo mu prepusti Čedad gprad Suffemburg na severozahodni
strani Čedada.

Ta pogodba je naredila konec patrijarhovi vladi
Da Tolminskem. Patrijarh Markvard je bil aadnji, Čegar
povelja 80 imela ie sploSno veljavo po vsej patrijarhovini.
Sjegovi nasledoiki si nese mogli več pridobiti občega prizna-
nja: mesta io plemiči so se upirali njih naredbam ter del^i
svojevoljno, kakor se je komu pol(iabilo. U deželi ui bilo
nikake varnosti več. Roparji so prežali ob vseh poteh na
mimogredoče tet^vce in popotnike. Vsa pravica je bila iz-
ginila, sodniki so se dajali podkupiti in patrijarhova beseda
je bila prazen glas. Plemiči so se prepirali in pobijali med
seboj, da je bilo groza ; mesta so si napovedovala kerva-
ve vojne, ki so vso deželo razdvajale. Vse to so znali za se
porabiti zunanji sovražniki in zlasti lukave Benetke, ki so
si ustanovile močno stranko u patrijarhovini, da bi ž njeno
pomočjo spodkopali patrijarhovo oblast.

Nikako Čudo nI, da je morala tako poginiti derža-
va, ki je bila zmerom slabo zaokrožena celota, brez pravega
sredii^, brez notranje terdnoati in krepke vlade. Staroslavua
Akvileja bila je razpadla, njena tla so se poniknila,
moqe udarilo je na suho fn napravilo nezdrava močvirja. Tudi
tergovina je spremenila svojo mer in si poukala drugih potov.
Z Akvilejo propadla je tudi njena deriiava. Mesta so se očit-

,y Google

— 48 —
no puntala in sklepala zveze z Benečani, med njimi tudi naS
bližnji Čedad. Ljudstvo po deželi pa se je naveličalo vod-
nih bojev in tako neurejenih razmer, ter si želelo spromembe.
Zato se nf čisto nič ustavljalo, ko so Benetke posedle skoro
VBo patrijarhovo deržavo med leti 1410 in 1420.

Zastonj so bili vsi ugovori patrijarha in papeža ! Bene-
čani 80 imeli moč u svojih rokah in tako je njihova obvelja-
la. Vse Frijulsko je prišlo pod Benetke in njih oblast je
segala sedaj celo do naše deželice. Ali ker neso hoteli raz-
dražiti novo pridobljenih stanovalcev, pustili so dosedanjim go-
spodai^jem in posestnikom vse njih pravice, tako da podložno
ljudstvo skoro nič ni čutilo beneške vlade.

B. Tolminsko pod Čedadom in goriikimi grofi.

Zgodovina goriSkih grofov je u pervi dobi jako temna.
Usled Otonove podelitve 1. 1001 (glej str. 24.) bil je pervi
goriiki grof oni Verihen ali Varijent Frijolski. Ta
je omožil svojo hčer Jadmudo (Hadmoudie) z Markvar-
dom m. Eppensteinskim, bratom koroSkega vojvode,
in dal jej za doto grofijo goriSko, t. j. okrajno glavar-
stvo goriSko, Eras in nekaj posestev na levi strani dolenjega
Taljamenta.

Po letu 1090 prepustijo ali sporočijo Eppensteinci (se
ve, da e cesarjevim privolenjem) goriško grofijo lurnsko-
bistriŠkini grofom, ki so imeli svoja rodoviuska posestva
ob gorenji Dravi na KoraSkem in bližnjem Tirolskem. Ti so
prifili u deželo in počeli stanovati na goriškem gradu, kateri
je dal celi pokrajini svoje ime. *) Emalu so razširili svojo
moč tako znatno,' da so postali najmogočnejši knezi u celi
patrijarhovini. K tej mogočnosti jim je veliko pripomoglo to,
da so jih bili patrijarhi izbrali za svoje odvetnike (ad-
vokate) in zagovornike oglejske cerkve. Cerkve in
samostani namreč neso imeli sami zadosti posvetne moči, da
bi bili mogli braniti svoja posestva pred sovražnimi napadi.
Zato so se izročevali varstvu sosednjih knezov, katerim bo
doToliU vse tiste koristi in pravice, ki so bile potrebne za
uspešno hranitev in ki so odvetnika odškodovale za njegov
trud in prizadevanje. Ali branitelji spremenili so se navadno
u tlačitelje, koji so skušali vedno novih pravic doseči io
svojo moč razširiti na škodo cerkve ali samostana.

*) Czernig, OBn • Orsdiaos I. pg. 484—492.

,y Google

Tudi goriškim grofom je najbolj pospeševalo slaro in
moč odvetniŠtro in bilo podlaga njih poznejši mogotJuosti. Na
ta način neeo dobili le veega G^oriškegau svojo posest (s počflt-
ka soje uživali skupno s patrijarhi), nego u šenkvirinski
pogodbi 1. 1202 dosegli so tudi neodvisnost Bvojib goriških
posestev. Od sedaj naprej bili so goriški grofi le za svoja
frijulska posestva patrijarhovi vazali in le na ime teh so
bili dolžni klanjati se mu in zvestobo prisegati. In ko so sto-
pile Benetke na patrijarhovo mesto, morali so goriški giofi
potovati tjadole in sprejemati tam svoje frijulske feude iz do-
žetovih rok.

Nasproti je moral grof patrijarhu u šenkvirinski pogod-
bi obetSati, da ne bode več stiskal cerkvi in njenih podlo-
žnih, in da kot patrijarhov sodnik ne bode preveč zahteval
od onega denaija, ki se naklada kaznjencem za globo. Po-
godba je določila kraje, kjer je moral patrijarhov odvetnik a
njegovem imenu soditi u onih prestopkih in zločinih, o kate-
rih so nekdaj sodili okrožni grofi frankovski (glej str. 26.).
Med temi kraji je bil tudi nafi Tolmin. Goriški grof iji
DJ^ov namestnik (subadvocatus) moral je tu vsako leto
jedeakrat zbrati tožnike, presliSati priče, razsoditi in kazno-
vati. Zato pa je dobival od Tolmincev v^ako leto po dve
kravi, dva mernika (modius) pšenice, dva mernika ovsa, dve
ovci ali mesto tega 16 denaijev (1.50 fl), ter slednič pet ko<
košij in petdeset jajec. Ka t4 način je bila odstranjena ne-
varnost, da bi grof nalagal prevelike globe in na korist svo-
jega žepa nepravično sodil.

Terfau tega postali so bili goriški grofi tudi deržavni
knezi in sicer hitro po 1. 1231, ko je bil nemški kralj Hen-
rik Vil. priznal deželsko gospostvo cerkvenih in [loavet-
nih knezov. Kot deželni btaezi imeli so Goričani iste pravice,
kakor patrijarhi (glej str. 28 in 29), bili so neodgovorni sod-
niki svojih podložnih, kovali bo laatni denar, pobirali colnino in
mitnino, ustanavljali letne in tedenske sajme, pouzdigali slo-
bodne ljudi u viteze, delili plemičem svoja posestva kot fon-
de, imeli svoje dvomike (kancela^a, kamomika, natakarja, stol-
nika in maršala), obiskovali so nemški deržavni zbor in pri-
znavali kot svojega verbovoega gospodajja jedino le cesarja.*)

Pervi pokneženi grof goriški je bil Mainhard
m. (1220 — 1258), kateri si je pridobil 1. 1254 tudi akoro
vse Tirolsko. Njegova sina Uainbaid IY. in Albert

*) Prineri „PDkneienje goriikili grofov" n progruna goritke gim-
ulje 1ST8, Btr. 3&— .16.

,y Google

n. vladala sta b početka ekupoo po očetu podedovane deže-
le. Ali 1. 1267—1272 razdelita jih tako, da je Adalbertu U.
pripadla goriSka grofija (ia koroška posestva), Uainhardu pa
Tirolska, h katerej mu je dal cesar Rudolf Habsburški
I. 1286 še Vojvodino koroško. Albert II. je bil pervi
goriški grof, ki je skušal pridobiti tudi Tolminsko. Iz tega
namena je bil dvakrat napadel tolminski grad (1. 1278 in
1299), ali obakrat moral ga je nazaj dati patrijarbu.

N^ajslavnejSi goriški grof je bil Albertov sin Henrik
IH. (1304—1323). Njegova oblast je segala od Padove do
hrovaške meje, bil je patrijarhov geueralkapetan ali načelnik
vojske in pravi vladar po vsej patrijarhovioi. Da so bili vsi
naslednji goriSki gro£ tako krepki vladarji, nikoli bi se ne
bili Benečani polastili oglejskega patrijarhata. Henrik IH. je
skušal stalno pridobiti si Tolminsko, ki je Goričane vedno
mikalo. Že kot odvetniki oglejske cerkve imeli so ti mnogo
oblasti na Tolminskem. Više sodstvo je bilo vae u njih ro-
kah in cerkvam so bili oni patroni. Ker bo pa to svojo oblast
rabili u zatiranje ceikvfi, zato so te skušale, kolikor mogoče
odkupiti se grofovskega odvetništva. Tako je odkupil čedad-
ski kapittil 1. 1227 od grofa Mainharda II. patronstvo čez
bolŠke cerkve za 25 mark (347.5 gl.) *). Morda ae je tudi
glede tolminskih cerkvi isto zgodilo.

Henriku III. ni bilo težko ukoreniniti svojo mo£ na Tol-
minskem. Saj se naša deželica uf nikoli smatrala kakor pravi
del Frijulskega, Čeravno je bila od njega odvisna. To apri-
čnje tudi patrijarhov notar Odorico Susana, kateri piše **)
1. 1386 o delainoati patrijarha Markvarda med drugim, daje
„zunaj domovine" (ultra patriam) t. j. Frijulskega odkupil
tolminski grad od goriškega grofa. Ker je Tolminsko po Soči
nekako spojeno z goriško grofijo, mislil je Henrik III., da
mora tudi politično biti združeno ž njegovo grofijo. Pervi nje-
gov poskus Tolminsko osvojiti 1. 1304 — 6 nf imel stalnega
uapeha. Ali uCerdil je pa vendar Henrik svoj upliv na Tolmin-
skem tako zelo, da so ga deželni plemiči in celo patrijarbovi
poglavarji prosili, da naj poravna njih prepire. (Glej str. 40
in 45).

Še le 6. oktobra 1313 posreči se Henriku III. osvojiti
Tolminsko za več časa. Takrat je bil Henrik patrijarhovemu
sovražniku Rizzardu di Camino nekaj posestev uzel. Ko
ni hotel grof teh posedenih krajev patrijarbu izročiti (kakor

,y Google

— ši-
bi bila njegova dolžnost), zvezal se je ta a Padovo, Tre-
vižem in austrijakimi vojvodami ter napove Henriku boj. To-
da patrijarhu obljubljena pomoč je večinoma izostala. Le au<
-strijski vojvode raznesli so bili novico, daje kerSki gkof,
izverstea tedanji vojskovodja, z 800 vojuiki na Tolminsko pro-
derl z namenom posesti tolminski grad ia od todi dalje proti
Gorici korsčiti. To je Henrika spodbudilo, da se je uzdignil,
priiel u Tolmin, zažgal vas in začel oblegati patrijarhov
dvor, ki je bil znatna terdnjava. Tolminci so se tako pre-
strašili grofoTO vojske, da jih je mnogo pobegnilo u gore in
gozde. Zapovednik terdujave je bil tedanji tolminski pogla-
var Yi]jelm, patrijarhov nečak, veljaven io zgovoren moŽ
u mirnem času, ali slab in neodločen a vojni.

13. septembra 1313 počel je Henrik streljati na terdnja-
vo in mSiti zidove z malimi topiči. Viljelm hotel se je hitro
pri pervem navalu maloduSno udati. Ali nekateri ujegovi dru'
govi so bili serčni in hrabri, pregnali so mu strah in vse sto-
rili, da se je dvor branil nekoliko časa. Že so bili obsedalci
obupali nad uspehom, ko se Viljelm naveliča dolgega oblega-
nja in preda terdnjavo grofu, ker je 23 dnij zastonj čakal na
pomoč. Henrik dovoli posadki sloboden odhod za njih osebe
in njih imetek, ter posede 6. oktobra terdnjavo. Sedaj po-
stavi Pavla Bojana kot svojega poglavarja čez Tolminsko
in odide naslednjega dne u Čedad.

Tedaj je ostalo Tolminsko Sest let u rokah goriškega
grofa. U pogodbi od 19. septembra 1314 bilo je sicer dolo-
čeno, da mora grof vse posedene gradove patrijarhu nazaj
dali dftjdalje do prihodnjega praznika Marijinega očiščenja.
Ali to se nI zgodilo, zlasti ker je patrijaih Ottobouo skoro
potem umeri.

L. 1319, 34. julija, sklone patrijarh Pagano u Čedadu
z goriškim grofom pogodbo, katere peti član se takole gla-
si : „\66 gradove, kraje, zemljišča, terdnjave, posestva, pra-
vice in sodstva oglejskega patrijarhata, katere grof sam ali
kdo drugi u njegovem imenu poseda, mora izročiti patrijarhu
u osmih dneh, izozemši Tolmin, Lož in Tricesimo, katere
bode u prihodnjih petnajstih dneh brez ugovora izročil. To
ae je tudi zgodilo.

Tako je prišlo Tolminsko nazaj u roke patrijarhov«. Ali
fie tistega leta (1319) napadejo podložniki koroškega voj-
vode Henrika, bratranca goriškega grofa, tolminsko gla-
varstvo ter ga oplenijo in opustofiijo. Zastonj se oberne pa-
trijarh na pritožbo svojih podložnikov do vojvode ; ta če od-
govora na da. Tako je bil že otemnel svit patrijarške stolicet

,y Google

— 52 —

Nič manje kakor Henrik III. prizadeval se je tudi nje-
gOT nečak in goriški grof Mainhard VIL (1338 — 1385)
Toltninako patrijarhu iz rok izviti. U obrambo proti tolikej
nevarnosti sklene patrijarh Bei-tratid 24. junija 1335 a Ljublja-
ni zvezo z auetrijskima vojvodama Albrehtom II. in Oto-
nom, da bi si uzajemno med seboj pomagali. Patrijarh se
je med drugim zavezal, da hoče pot čez ToImioBko (.pasBum
Tulmini") vedno odperto deržati nadvojvodama. *)

Okoli 1330 polasti se Maiahard Tolmina in zasede
vse glavarstvo. Zato je nastal velik prepir med patrijarhom
in goriškim grofom. Da bi temu konec naredili, pregovorijo
poslanci frijulakih mest Tidma ia Oemone austrijskega
vojvodo Albrehta, naj on posreduje med patrijarhom in gro-
fom. L. 1330, i. julija, sklenejo poslanci z vojvodo u Lju-
bljani pogodbo, katere drugi član daje vojvodi pravico pose-
sti Tolmin, Sacile in Tolmezzo z vsem, kar pripada k
tem gradovom. Vojvoda naj postavi u njih svoje gradnike
in naj jih obderži tako dolgo, dokler se patrijarh in grof ne
pogodita na pošten način. Tretji član omenjeae pogodbe do-
ločuje, da sme vojvoda naštete gradove tudi čez jedno le-
t o obderžati, ako bi se med tem patrijarh in grof ne pogodila
popolnoma.

Ker pa Tolmin (in Sacile) nf bil u oblasti frijulskih
mest, obljubili so njih poslanci u drugi pogodbi od 10. julija
13B0, po vsej svoji moči in vesti z vojaki in denarjem voj-
vodi pomagati, da uzame Tolmin, ki mora ostati u vojvodini
oblasti, dokler se ne pomirita patrijarh in grof. 11)

Toda novoizvoljeni patrijarh Nikolaj ae ni mogel pogo-
diti z grofom, niti z vojvodo, ki bi bil rad za se obderžal obe-
čane kraje. Podal se je tore na Češko k svojemu bratu ce-
sarju Karolu IV. in ga prosil, nty on posreduje med njim
ter vojvodo in grofom. Cesar odloči, da naj obderži go-
riški grof vse Tolminako z vsemi dohodki in pravicami
tako dolgo, dokler mu patrijarh ne plaČa 4000 mark ^običaj-
nega denarja* kakor povračilo za vojne stroške, ki jih je
imel grof na Frijulskem (,pro eipensis factis per ipsum in-
trando Fatriam"). Listine te razsodbe so se izmeaile 30. apri-
la 1351.'*)

Težkd da je bil grof odstopil Tolminsko patrijarhu Ni-
kolaju, ker ob njegovi smerti 1359 bilo je še vedno u obla-

*) ZahD, Aiutro - Frinlana, Fontes rerum Auetriacai Qin,
°*) Zahn, AnslTO-Friulan^ pg. l&O.

,y Google

— 53 -
Bti Mainharda VII. Nasprotno, grof se je <^util na Tolminskem
tako domačega, da je poBtavil tu svojega oskerbnika
(Pfleger), ki je pobiral dohodke in u grofovem imenu zrerte-
val sodetvo. Delovanje takega grofovega oskerbnika na Tol-
miDskem izpričuje listina od 1. 1B6I, ki se je našla u deržav-
nem arhivu na Dunaju. Iz tega se vidi, da je grof že ta-
krat smatral Tolminsko za svoje neposredno okiožje.

Nikolajev naslednik patrijarh Ljudevik della Tor-
re toži 1. 1360 grofa Mainharda, da je po krivici posedel vse
gorenje Posočje. Ali ta tožba ni veliko pomagala. Se le na
prigovarjanje grofove soproge Katarine dal se je grof ome-
čiti io dovoli, da se Tolminsko patrijarbu poverne. Ker ni
bilo njega u Gorici, izroči grofica Katarina u svojem in gro-
fovem imenu 14. decembra 1363 „u vehki gorenji dvorani
goriškega gradu" (in Stupa magna superiori) dohodke in po-
sestvo Tolmina patrijarbu Ljudevika in čedadskim kanonikom.
Drugi dan (15. decembra) izroči kapital protipobotnico, ki se
je naSla u graikem arhivu.

Iz tu navedenih besed lahko sklepamo, da Mainbard
nf bil posedel le vseh patrijarhovih pravic na Tolminskem, ne-
go daje tudi Čedadskemu kapitulu otel njegova posestva. Grofje
namerava) tore Tolminsko popolnoma za seobderžati, ia ako
je je moral sedaj prepustiti njegovim pervotnim lastnikom, nI
se hotel s tem Še odreči svojim zahtevam in svojim domišljenim
pravicam do Tolminskega. Izvestno pa je bila poatala patrijarho*
Ta moč u naši deželici ob tem Času že popolnoma rahla in sta-
novalci so bili malo po malem sprevideli, da bode u kratkem
popolnoma prenehala, ter da se bode treba podvreči druge-
mu, močnejšemu gospodu.

U tem času imel je austiijski vojvoda Rudolf IV. vojno
z oglejskim patrijarhom zaradi Vencona, katero mesto je
vojvoda zahteval u zastavo za varnost frijnlskih cest. Domače
frijulsko plemstvo stopilo je na stran Rudolfa IV. in tudi go-
riški grof Mainhard pomagal je vojvodi. Tako so se Austrijoi
uspešno bojevali proti patrijarbu 1. 1361 in 1363. Izvestno
je u tej vojni marsikatera Četa tudi Čez naše Tolminsko ko-
rakala. Konec leta 1364 oberuila se je sreča na patrijarhovo
stran, zlasti ker se je Mainhurd VII. ž njim pomiril. 3, aprila
1365 sklene patrijarh pogodbo z grofom in mu prepusti vse
od njega posedene kraje. Ali nf bil morda tudi Tolmin
med temi? Vsakako je ta vojna pokazala obnemoglost patri-
jarhove vlade. Mesto patrijarha počela eo na Frijulskem vladati
mesta, zlasti Videm, Čedad in Oemona. Ta so skle-
pala z unanjimi vladarji zveze in pogodbe, ne da bi prašala

,y Google

— 54 —
pAtrijazba za dovoljenje. Tako j« ingala nersnoet, da bo [«-
trijarhovina razcepi na nekoliko meSčanskih republik
po lu^Iedn Benetek.

U svoji zadregi je pabijarii sam pospeSeval take name-
re. Videvši da je izgabO na Tolminakem ves »roj npKr, z a-
atavi leto 1379 mestu Čedada celo glavarstvo z vsemi
pravicuni, katere je on sun poprej onde nžival. Tako je
postal Čedad pravi gospodar Tolminskega, iznzemii
najviie deželne oblasti, katera je ostala še vedno pstrijarhn.
Da se je smatral Čedad za pravega gospodaija Tolminskega,
vidi se iz tega, daje 1. :384 Utassio, sin Jakoba Pnlli-
ZDtta, moial priseči zvestobo mesta Čedada, ker bo ga bili
zopet sprejeli med plemiško dmštvo n Tolmina na mesto J ar-
neja Folcha. Bavno tako ao Čedadci podelili 31. julija
1389 Adama Formeutinu njegove zakonite fende. Tudi
iz proinje rosaČkega komendatora Bandola I. 1496 vidi se,
da se je Čedad ie vedno smatral kot .gospodar' Tolminske-

Proti koncn SIV. stoletja porode se mejm prepin s Ter-
vižem. Že I. 1381 napadejo Tolminci Terviž in ga oplenijo.
Ali Tervižani povemejo Tomiincem u jednaki meri. Strah
pred maščevanjem je bil u Tolmina velik. Da bi zagotovila
tolminski grad pred nenadnim napadom, podvojila sto straie
oa ojem tedanja natSelnika tc^minskih plemičev Nedone m
Tomaso Fisico Formentini, zlasti po nasvetu gradskega
varaba Henrika, sina Nasainguere Savorgnana.

Kmalu 80 je porodila silna razdraženost na obeh straneh.
Tervižani in Čedadci, kot posestniki Tolminskega, oberaejo
se do Henrika, gradnika gorifikega gro& Mainharda ViL
in Bjegovega namestnika u sodstvu, da razsodi njih pravdo.
Kako je Henrik te prepire poravn^, to nam nI znano. Izve-
8too je samo, da so dali Čedadci svoje gradove po gorah i«-
gloma uterditi.

L. 1384 zažne po Frijulskem razsajati meSfanska voj-
ska. Plemii^i in nekatere občine ozdignejo se proti patrijariia.
Temu nasproti zveze se Čedad z opatom rosačkim a .obranAo
patrijarba. Zato so se tudi podiožniki teh dveh gospoAa^ev,
Tolminci, Bol£ani in Bezjani, med seboj zavezali, obderitati
neomahljivo zvestobo patrijaibu. Ali kljubu temu napredov^
BO patrijarhovi sovražniki. L. 1386 začeli so celo Čedad ob-
aedati. Ali ker neso mogli nič opraviti, obenuli so se proti
aevera, da bi proderli u breginjako dolino in od todi po-

•) OleJ ,4)MtoTko", It. B.

,y Google

— 55 —
tem Tolminsko napadli. Toda TOJskoTodje čedadskih TojakoT
zaperli so jim pot in zapodili jih nazaj u raroino. Tako je
Tolminsko ušlo neTarnosti, opuBtoienfmu in oplenjenemu biti.

Kmalu potem (1. 1389) začeli bo napadati Tolminsko
Ločani, podložniki brižinskegs Škofa Janeza. Ta prego-
varja celo ortenburSkega grofa Friderika, da naj tudi
on napade Čedad in njegova posestva. Ali Čedadci poiljejo
tolminskega pleraitSa Adama Formentina k grofu orten-
burSkemu, da bi ne podpiral brižinskega škofa. Tako se po-
sreči čedadcem uspešno odbiti vsa ločsnska napadanja.

Čedad je obderžal tolminsko glavarstvo in
užival njegove dohodke več nego šest let, kakor je bilo
pogojeno L 1379. Patrijarhi neso imeli moS^ da bi uspešno
nazaj terjali Tolminsko. Yerhu tega posluževal se je Čedad,
kakor močnejša stranka, zvijačnih sredstev, da bi obderžal
Tolminsko. Razlagal je pogodbo s patrijarhom tako, da mu
je bilo tolminsko ^avarstvo zastavljeno tako dolgo do-
kler se mu ne poverne onih 6000 mark.

In res, patrijarh Janez Moravski hotel je že prizna-
ti tako razlaganje pogodbe. Prizadeval sije tore 1. 1393 iz-
posoditi si toliko denarja, kolikor ga je Čedad zahteval za
odkup Tolminskega. In to se mu je tudi posrečilo. Ali Če-
dad porabi vbo zvijače, da si ohrani Tolmin. On piSe svojemu
agentu (opravniku) u Padovo (15. marca 1394), da naj pre-
govori tistega, ki bi imel patrijarhu denar izročiti, da tega
nikakor ne stori. Tako se je tudi zgodilo in zato je moral
patrijarh 1. maja 1395 zopet poterditi prepustitev Tolmina
Čedadu. Zato je pa ta zapovedal svojemu poglavarju Kon-
radu Bojanu, da izroči patrijarhu u odškodnino grad Suffem-
burg blizu Čedada. Tako je ostal Tolmin še nadalje Če-
dadcem, ali patrijarhi so smatrali to samo kot podaljšanje
zastave.

Patrijarh Antonio II. Panciera pa je začel I, 1405
odločnejše postopati proti Čedadu in resno od njega zahteva-
ti, naj mu izroči tolminsko glavarstvo, ker je pogojeni obrok
najemstva že davno potekel. Ali Čedald ni mantl izgubiti svo-
jih bogatih dohodkov in je vedno terdil, da mu mora patri-
jarh najpoprej povemiti onih 6000 mark, čeravno je patrijarh
iz pisem jasno dokazoval, da je bilo Tolminsko Čedadu le u
najem dano na določen čas proti pogojeni svoti. Iz tega so
nastali veliki prepiri in da bi se povernil mir u deželo izbrala
je občina Gemona dva razsodnika, ki pa nesta mogla pomi-
riti nasprotnih strank. Patrijarh je imel tako terdno voljo
Tolmin nazaj pridobiti, da je poslal Čedad k njemu posebno

,y Google

— 56 —
poslanstvo pod vodstvom Tadeja iz Manzana, naj bi pa-
trijarha od te nakane odvernilo. Ali patrijarh se nI dal pre-
govoriti, in ker Čedad nI hotel Tolmina z lepa izročiti, vzel
mu ga je patrijarli 1. 1406 šiloma, čeS da je čas zastave že
davno potekel. Čedad pa je protestoval soper to in apeloval
u Rim. Toda Rim je dal patrijarhu prav.

Sedaj se Čedad ci. očitno uprejo patrijarhu in mu odpo-
vedo svojo pokorščino, zastala je velika zmeinjsva po Fri-
julskem. U Tidmu se je seSel parlament, da bi te stvari po-
ravnal, ali brez uspeha. Cedadci pošljejo 1. 1407 nove po-
slance u Rim z mogočnimi pripovoČili od uplivnih oseb. Ti
zatožijo pati-ijarha še jedenkrat pri papežu Gregorju XII.
iu naŠtejejo njegove velike napake (katere nam pa neeo znane),
ter zahtevajo Daj ga papež odstavi. Zdi se, da seje bil patrijarh
papežu tudi na drug način zameril, in zato odveze ta 1. auga-
sta 1407 Čedadce vsake pokorščine do patrijarha Antonija.
In še več, usledi Čedadske zatožbe ga papež 1. 140S celo od-
stavi in na mesto njega postane patrijarh (po želji Cedadcev)
Antonio <la Fonte Naslednji papež Aleksander Y.
pa zopet prizna Panciero kakor patrijarha. Zato se je unela
zdaj z nova krvava meščanska vojna na Frijulskem med pri-
veiienci obeh patrijarhov. Panciero so podpirali Benečani,
samo da bi netili razpertije u patrijarhovini. Nazadnje se je
moral ta patrijarh umakniti n Ilim 1 1411 in odhajaje pri-
poroči vse svoje deželo (tore tudi Tolminsko) u obrambo go-
riškega in celjskega grofa. Kmalu za tčm odpovesta
se oba patrijarha ia 1. 1412 posade Ljudovika p I. Tecka
na oglejski prestol.

U takih razmerah začeli so bili Benečani 1. 1410 nena-
vadno hitro Širiti svoja posestva po Frijulskem. U kratkem
času polastUi so se skoro vseh patrijachovih posestev, tudi
Tidma in drugih mest. Zato napove cesar Sigismund vojno
beneški republiki, deloma kot kralj ogeraki zaradi od Be-
nečanov u Dalmaciji posedenih mest, deloma kot nemški
kralj zaradi beneških osvajanj u Lombardiji in na Frijulskem,
morda tudi kot naslednik svojega tasta Ljudovika Veli-
kega, s katerim je bil oglejski patrijarh že 1. 1376 sklenil
zvezo na petdeset let proti vsakemu sovražniku (razen proti
cesarju in papežu). 11. novembra lili pošlje Sigismund svo-
jega dobrega vojskovodjo Florentinca Filipa (Pipa) pl. Ozo-
ra, grofa temešvarskega, z 10.000 vojaki na Goriško in Pri-
julsko, kamor je Ozora dospel 28. novembra istega leta. 8i<
gismundov zaveznik je bil u pervi versti goriški grof Hen-
rik V. (1385 — 1454), ki mu je posodil 16.000 goldinarjev za

,y Google

_ 57 —
Tojoe namene; pa tudi celjski in ortenburSki grof ata
pomagala cesarju. Fatrijarh nf imel nobene moči več in mo-
ral je mimo gledati, kaj se godi. Mesto njega je vladal pa-
trijarhovino svetni generalni vikar, t. j. grof ortenburŠki.

Ozora se hitro loti svojega posla. Že 6. decembra pre-
maga Videm, iz katerega je moral zbežati patrijarh benečan-
ske stranktt Antonio Panciera. U kratkem času osvoji Ozora
vs;j Frijulsko, ter oduzame Benečanom in ž njimi združenim
upornikom (pod vodstvom Tristana Savorgnana) 72 gra-
dov, terdnjaV in mest. Med temi sta bila tudi C e d a d in Tol-
min (.Delmin") 13). Po tem se je bojna sreča nagibala se-
daj na to, sedaj na drugo stran in tudi sam cesar Sigismund,
ki je priSel I. 1413 na Frijulsko, ni mogel veliko opraviti.
Zato se sprijazni z mislijo na mir, katerega je posredoval
celjski grof. čedadci so se bili začeli bati za Tolminsko. Zato
pofilje ogerska vlada svojega poslanca u Tolmin s priporočil-
nimi pismi od kamniSkih tergovcov, ki so stali u zvezi s če-
dadci. Ta poslanec je imel nalog pomiriti Čedadce glede
ogerskih namer. Po dolgem dogovarjanju sklenejo vendar 1.
1113 u Terstu mir na pet let. JJ tem so določili, da naj
obderži vsaka stranka ono, kar je Liila u vojni posedla, in
da imajo Benečani plačati cesarju 200.000 dukatov. *)

U tem miru so bili zapopadeni na cesarjevi strani tudi
patrijarh Teck ter grofa goriški in ortenburSki. Ker je imel
cesar u !Hemčiji premnogo posla, morfti se je nemudoma tja
podati ; posedene in Benečanom oduzete kraje pa je izročil
u varstvo svojima zaveznikoma goriSkemu in ortenburškemu
grofu. Pervega je odfikodoval za posojeni denar z nekaterimi
posestvi na Frijuiskem. Misliti se di, da je bila sedaj za go-
riškega grofa najlepša priložnost polastiti se Tolmina, po ka-
terem je njegova rodovina že tako dolgo hrepenela. Ali Gko-
da, da grof Henrik V. nf bil tako podjeten in krepak vladar,
kakor nekdaj Henrik lU. ali pa Mainhard YII. Tako so če-
dadci lahko obderžali svoje gospostvo na Tolminskem in sku-
Sali Se raziirid je. na škodo niežjih pravic, katere je sedaj
verSil goriški grof.

Po onem petletnem miru začeli so Benečani 1. 1419 z
nova vojno pioti patrijarbu. Videm, goriški grofi in Ogri so
stali zopet na njegovi strani. 25. novembra omenjenega leta
pndere lepo število Ogrov čez Predel po Bolškem in Koba-
ridskem na Frijulska ter opustoši Cedadcem podložne vasi.
Ali Tse to ni mnogo izdalo. Benečanom je bil le prelahek

*) Verci, Storiš della marca TreTigiana, Dooumento b

»Google

— 58 —
posel osvojiti u patrijarhovino, kamor jim je bil pot že davno
pripravljec. Do leta 1420 zauzeli so vsa patrijarhova pose-
stva. Čedad 6e jim je udal prostovoljno, ne brez
samopridnosti, in druga mesta so ga posnemala. ZadajitS se
je moral tudi Tidem predati. Benečani so pustili patrijarhu
le Oglej z okolico ter 8. Tito in B. Daniele. Tako je po-
stal bene<ianski lev sosed Tolminskega in malo kesneje tudi
AuBtrije.

Za noTopridobljeno Frijulsko utemeljili so Benečani po-
sebno namestništvo (luogotenenza) u Vidmu. Ali njegov
delokrog ni segal nikoli tudi na Tolminsko, kar je niyboljH
dokaz, da naSa deželica ni bila prišla pod beneško gospostvo.
Tolminsko so vedno ločili od Frijulskega, kakor
smo že gore videli. Čedadske pravice nad Tolminom neso
obsegale tudi deželnega gospostva, katerega Čedad ni
nikoli imel ni sam za se. Više sodstvo na Tolminskem izver-
Sevali so že od nekdaj goriški grofi u patrijarhovem imenu.
Bavno ti grofi napenjali so mnogo svoje sile. da bi dobili
Tolminsko popolnoma u svojo oblast, kar jim je pa vselej
izpodletelo. Ualedi Ozorinih pridobitev na Frijulskem priBlo
je verfaovno gospostvo na Tolminskem prav za prav u roke
Sigiamundft. Ali ker se on sam ni mogel pečati s tako ne-
znatnim posestvom, bilo je natomo, da je prepustil deželno
gospostvo na Tolminskem njegovemu bližnjemu sosedu, gori-
škemu grofu.

Da so goriški grofi na Tolminskem izverševali deželno

Sospostvo, za to imamo nekoliko očitnib dokazov. Tako vemo,
a so podelili okoli leta 1430 tolminsko glavarstvo rodovini
Dornberg, ki je za to grofom prepustila svoj grad in po-
sestvo na Vipavi. Nadalje imamo zgodovinske vesti, da so
že goriški grofi podelili sodstvo u Kobaridu giofovski ro-
dovini ^Purliliarura et Bninera" (pozoeji grofi in knezi Por-
zia), kar sta pozneje poterdila cesar Ferdinand in nadvojvoda
Earol.

Res je sicer, da je tudi beneška vlada podeljevala po-
sestva tolminskim plemičem. Ali ta podeljevanja so se odaa-
iala vselej le na taka posestva, ki so ležala zuuaj Tolmin-
skega na Frijulskem. Tako dobijo Formentini 1. 1431 od
dožeta investituro posestva Cusano (blizu Taljamenta), in
tako plemeniti Zucco 1. 1486 vse gradove in posestva biŠe
Cucagna ali Zucco.

Da nemški cesar ni hotel prepustiti Benečanom knežje
oblasti nad Tolminom, vidi se iz tega, ker je 1. 1426 naložil
svojemu svaku, celjskemu grofii Fridriku, da naj poš^e u če-

,y Google

dad poslanca, kateri ima zahtevati, da se tudi čedadci pod«
TerŽejo nadvladi SigismundoTl. Ali Čedadci bo derzDO odgo-
Torili, da ho6ejo oBtati pod vlado benefikega leva in zato jib
je beDeika vlada pohvalila (4. auguBta).

Toda celjski grof je hotel kaznovati čedadsko upornost.
Zbral je lepo število slovenskih vojakov, podložnikov goriške-
ga in ortenburSkega grofa, na Tervižu in jih poslal čez Pon-
tebo in Predal nad Čedad. Zlasti po BoHkem je priSla ve-
lika četa teh Slovencev in njim se je pridružil ' tadi marsika-
teri mlad mož iz Tolminskega. PrišedSi u okolico čedadsko
začele so te čete po njej pleniti in moriti one, ki so se jim
ustavljali. Da, celo s posadko u mestu, katera je bila dida
u naglici vsa vrata zapreti, sporazumeli so se bili že napadni-
ki. U taki stiski pošljejo Čedadci po hitro pomoč ^ oene-
ikemu namestniku u Videm (26. oktobra 1426). Pomoč je
tndi prišla in tako so se morale slovenske čete brez uspeha
umakniti. *)

Od sedaj naprej začelo je rasti sovraštvo med Tolmind
in Frijulci. Ko so 1. 1429 sklicali dva frijulska parlamenta,
da bi pregledala in popravila stare patrijarŠke postave, Tol-
minci neso hoteli o tem nič slišati. Na meji pripetile so se
večkrat kervave razpertije. Tako bo se bili že 1. 1420 po-
rodili veliki prepiri med Bolčani in Rezjani zaradi pašinskib
in gozdnih pravic. Morali so izbrati razsodnike in ti so 17.
junija u Hožnici pomirili razpertije. Jednaki dogodki so se
večkrat ponavljali.

K^ubu temu, da Čedadci neso imeli deželne oblasti čez
Tolminsko, je vendar ostalo ie do 1. 160S VBe glavarstvo i
njegovimi dohodki u njih rokah. Vedeli so dobro, da so bili
to posestvo bolj šiloma, nego po pravici pridodili, in zato so
ekuSali na vso moč zagotoviti si je. Obemili so se zaradi
tega na beneškega dožeta in ta jim poterdi I. 1450 grad in
okolico tolminsko z Idrijo uredi, kjer so bili ob tem času na-
šli živo srebro. **) Tu bo Benečani poterdili nekaj, do česar
sami neso imeli nikake pravice. Ali Čedadcem je bilo s tem
zadoeteno, ker tako se jim nf bilo potreba veČ bati, da bi ae
Benečani utikali u njih tolminska posestva.

Tako je trajalo skozi celo XV. stoletje neko negotovo,
neurejeno stanje po Tolminskem. Benečani se neso upali me-
šati u naše stvari iz strahu pred mogočnimi sosedi, austrijsld-

,y Google

mi vojvodami, ki bo bili ob jednem tudi uemSki cesaiji. Sicer
se nam je pa iz tega <!asa ohranilo malo poročil o Tolmia-
akem. Uzrok temu je, ker ao bib sedaj ponehali oni veliki
prepiri med patrijsrhi in goriSkimi grofi. Ti poslednji so bili
izgubili svojo prejšnjo krepkost in važnost. Zgodovina nam o
zadojih goridkiti grofih nf zabilježila nijednega slavnega čina.
In vendar bi bila dežela potrebovala krepke roke, ki bi jo bila
branila pred silnimi napadi Turkov, kateri so bili počeli u
drugi polovici XY. stoletja napadati tudi Goriško, Frijulsko
in Tolminsko.

Za te slabotne vlade goriSkih grofov so JSedadski kano-
niki lahko Sinli svoje pravice na Tolminskem. Oni so se ve-
dno bali izgubiti tako važno posestvo in zato so iskali vedno
novih zagotovil in poterjenj. Obemili so se tore do papeža
Fija n., ki je bil 1. 1447—1450 Škof u Terstu io je zato dobro
poznal tudi fiijulske razmere. Ta izda na njih željo 1. 1459
bulo, katera poteijuje vse pravice čedadske cerkve D. M., ki
80 jej bile že poprej podeljene nad cerkvami u Volčah, Tol-
minu, Št. Tidu, Kobaridu in Bolcu (vse kakor u listini Ce-
lestina 1. 1192). Te cerkve papež pridružuje in podlagah
vsemi njih podružnicami čedadski kolegijalni cerkvi, katera
naj uživa tudi dohodke od onih cerkvi. Šlednič uzame papež
Čedadsko cerkev u posebno varstvo, naroči .jej pa tudi. naj
skerbi za duSevni blagor podložnikov onih cerkvi, naj jih
previduje z duhovnimi pastirji itd.

Tej podobna je druga bula papeža Pija 11. izdana u
Hantovi 2. junija 1459, u kateri podeluje čedadski cerkvi o b-
iirnejde soduijske pravice. Najprej dovoli papež, da
kedar bodo Čedadski kanoniki skupno sli u procesni hodili,
se ima pred njimi nositi srebern križ in dve zastavi. Po-
deli jim na dalje u Čedadu in pri drugih cerkvah njim
podložnih civilno inumanjih stvareh tudi kriminal-
no sodstvo ne samo u čisto duhovnih, nego tudi u
mešanih pravdah, vendar pa tako, da se sme vselej na-
oglejskega patrijarha prizivati. Tudi dk papež kanonikom po-
polno oblast cerkve oskerbovati, sposobne vikarje in kaplane
postavljati, ali kadar bode treba tudi odstavljati itd. V vse
te, deloma nove pravice upelje čedadake kanonike tridentin-
Bki škof Marko Barbo 12. marcija 1462. •)

čeravno nam pa zgodovina u xy. stoletju le malo priča
o naši deželici, vendar ne smemo misliti, da je takrat popol-

nalugatfi n grofovskem arhivu n Tolminu, glej „Do-

,y Google

— 61 —

noma u miru Živela. Kasprotno : bila je zelo uzaemirjena za-
radi Bilnih turških napadov. Turki so takrat celo Europo
straSili. Posebno so terpele pred njimi slovenske dežele, ker
leže na meji med jugoiztoČoo in sevemozapadno Europo. Z
balkanskega polotoka, kjer bo bili Turki u drugi polovici XIY.
in pervi polovici SV. stoletja svoje gospostvo ustanovili, ho-
dili so ekoro vsako leto ropat in plenit u eeverozapadne de-
žele. Veliko 80 naši dedje pred to okrutnostjo terpeli, mnogo
kervi je bilo prelite, veliko vasi požganih in cerkvi razsutm,
brezštevilno ljudi u sužnost odpeljanih. Pred toliko silo so
86 Slovenci hrabro deržali in Turka veŽkrat do dobrega na-
tolkli. Eo BO se gromade po hribih zasvetile in so oznaoile
bližnjo nevarnost, zgrabilo je staro in mlado za razliiao orožje
in se zbralo na malih hribih (ntaborjih"), navadno na dvori-
ščih okoli cerkev. Tu so se uspešno branili in Turke u beg
podili, ako so bili le složni med seboj.

Tudi Goriškega neso bjli Turki pozabili. Iz Bosne udar-
jaU so skozi hrovaiko Primorje in potem po Istri in Čez Kras
na Goriško ter se razhvali po furlanski nižini. Ze 1. 1415 so
se bili na Frijulskem začeli pripravljati za obrambo proti Tur-
kom, ker BO bili tistega leta priderli na južno štajersko. Be-
nečani 80 dobili 1. 1467 od papeža dovoljenje, da smejo de-
setino pobirati od duhovščine za vojne namene proti Turkom.
Naslednjega leta bo uveli sploSen davek za obrambo pred
Turci. Celo težaki in dekle so morali plačevati svoj vinar
na teden. Prebivalci sočke doline postavili so plačane ogle-
dube in šele, ki so morali vsako novo nevarnost kolikor mo-
goče hitro razglasiti. Obfine in cerkve so skladale za njih
uzderževanje.

In res bila je nevarnost velika. L. 1469 priderejo Tur-
ki dvakrat na Goriško, U. julga in 21. septembra, pod vod-
stvom Škander-paie in odpeljeje 11.000 ljudi u sužnost.
Pravijo, da so bili prišli celo do Kanala. *) Drugi veči na-
padi ponavljali so se 1. 1470, 1472, 1477 (tega leta 31. ok-
tobra razkrope Turci beneško vojsko pri Oradiiču).

L. 1478 prihrumijo Turki zopet na Goriško 22. juli)a.
Po ustnem poročilu bilo jih je 30.000. Naslednjega dne po-
dajo se skozi Kanal, Tolmin, Kobarid in Boleč čez Predčl na
Koroško. Med potjo ao ropali in morili, kar jim je pod noge
prišlo. Le tu pa tam se jim je ustavljala kaka četa pogum-

* .Liber Meinor«btliuiu parocliiae Canolu", nFoJ
&cobi<l- OoritieuBis 1876, Št. 1, Btr. 6.

,y Google

— 62 —
Dih kmetov, ali brez uspeha. *) Taki napadi na GoriSko po-
navljali so se tudi I. 1479 in 1499.

Da bi Be mogli uspeSnejie braniti turških napadov za-
čeli 80 Benečani Že 1. 1472 uterjevati Gradiš(Se ob Soči
in 80 svoje delo tudi doverSili kljubu nasprotovanju go-
riSkega grofa Leonarda, na čegar zemlji je stala nova terd-
njava. Tako je Že bila opeSala moč nekdaj slavnih goriških
grofov ! Na tak način skuSali so Benečani tudi prehode ob go-
renji Soči zapreti. Zato pošljejo na Tolminsko svojega po-
oblaščenca Jakopa Valvasona 18), da bi nasvetoval, kje
bi se dale majhne terdnjavice napraviti u obrambo proti Tur-
kom. Pooblaščenec je poslal svoje poročilo u Benetke in
tam sklenejo na najožem mestu ob bolški Koritnici, u tako
imenovani „boIiki Kluži" (soteski), postaviti malo terdnjavo
visoko nad omotčevim prepadom. Samo po kratkem mostu,
ki je deržal čez globoko korito, skozi katero teče rečica Eo-
ritnica, moglo se je priti do terdnjavice. Na zapadni strani
skrivale in branile so jo nepristopne stene. Ta terdnjavica
je bila s početka le lesena,**) in še le 1. 1613 dal jo je nje-
ni poveljnik in bolŠki glavar Filip Gera popraviti ter iz
kamenja pozidati. Nemci so dali tej terdnjavici ime Datberg
(Thalberg).

U tolikih stiskah in nadlogah se deželni knezi skoro nič
neso zmenili za Goriško. Zadnji goriški grof L e o n a r d
(1454 — 1500) prebil je akoro ves čas svojega živenja u L i-
jencu na Tirolskem. Njegove dežele je vladal u grofovem
imenu ^poglavar Goriškega in Krasa". Malo pred njegovo
smertjo 1. 1496 poprosi Leonarda komendator rosačkega sa-
mostana Dandolo, naj poterdi vsa ona posestva po Gori-
škem (tore tudi ona po BolŠkem in Tolminskem), katera so
bili njegovi pradedje darovali omenjenemu samostanu 1. 1060,
1075 in 1085***). Iz te prošnje se razvidi, da je moral Leo-
nard tudi na Tolminskem biti deželni knez, drugače bi se
Dandolo ne bil obernil za poterjenje boIŠkih in tolminskih
posestev do goriškega grofa, nego do njih pravega gospodarja.
Iz Dandolove prošnje vidi se pa tudi nadalje, da se je že ta-
krat ločilo Bolško od Tolminskega, in da je pervo
obsegalo tudi kobaridsko okolico s ^Kotom" , kakor Se do no-
vejšega časa.

1 XT. in TI. stol., u Hatienen letopisu

**) Marino Saunto, Descriptioae de la Patri« del Fcinli.
•**) Glej gore str. 37 in „DoBtavek" 8.

,y Google

— 63 —
dori^ki grofi so bili že 1. 1S94 sklenili pogodbo z aa-
strijskimi vojvodami, usledi katere so jeden dnizega za dediSa
postavili, kadar bi katera izmed oboh rodovin zamerla. ■ To
pogodbo io poterdili vsi naslednji goriSki grofi in tako tudi
Leonard. L. 1490 odloči, da nM mu sledi u vseh njegovih

Eosestvih kralj Maksimilijan I. L. 1500 12. aprila sklene
eonard svoje brezposelno živenje. Osoda je hotela, da je
ob jednem s popolmm razpadom goiifike oblasti zamerla tudi
grofovska rodovina, ravno na početku novega veka.

C. Kultamo živeoj« u arAdnjraa veka.

Po doverSeaem ljudskem preselovanju in po ukrotenja
divjih Madjarov povernil se je bil mir u naše dežele in zato
so začeli njih vladarji tudi za dnSevno blagostanje sker-
beti. Že cesar Lotar ustanovil je 1. 823 uČeno Šolo u Čeda-
du za Frijulsko, Istro in sosednje dežele. Patrijarh Bertrand
prizadeval se je celo tmiverzo utemeljiti u Čedadu. L. 1342
pošljejo Čedadci poslance u Rim, da bi zadobtli dovoljenje za
to utemeljitev in naslednjega leta naložili so svojemu poobla-
ščencu, da sme potrositi vsako Se tako veliko svato, samo da
se univerza odpre. Na tej univerzi naj bi se šolali Italijani,
Slovenci, Nemci tn Uadjari. Ali čeravno sta bila papež in
cesar z utemeljenjem zadovoljna, vendar je znal padovanskl
Škof vsa ta prizadevanja preprečiti, ker se je bal za svojo
univerzo. Tako so morali vsi naši mladenči, ki so hrepeneli
po viSi izobraženosti, še do novejSega časa hoditi na visoko
Šolo u Padovo,

Tudi marsikater mladenič iz Tolminskega upal si je u
šolo, da bi si pridobil večo učenost ne le za duhovnika, ne-
go tudi za posvetne službe. Ko se je bila u letih 1204 — -1209
juridiSka fakulteta iz Bolonje u Yičenco preselila, bil je
njen ud tudi neki Ootfrid iz Breginja. *) L. 1411 in
1412 beremo o nekem notarju Federiku, sinu Nikolaja iz
Tolmina, kije u Gorici stanoval.

Kljubu temu pa je bilo niže ljudstvo Še zelo neomikauo
in sirovo. Temu uzrok je bilo največ robstvo. Kakor dru-
god uvedli 80 bili Nemci tudi pri nas feudalno ustavo.
Po tej so razločevali u srednjem veku (razen duhovskega Se)
tri stanove: plemiče, slobodnjake in robe. Plemiči so
bili vsi oni, ki so dobili od kralja ali vojvode kako posestvo

) ZaoherB ZeiUchrift II. 429.

,y Google

ali deržavno službo in so bili zato pokorfičiao in zvestobo dol'
žni svojemu gospodarju. TJ vojni so morali z določenim šte-
vilom hlapcev prihiteti na pomoi deželnemu knezu. Stanovali
BO po gradovih in velikih uteijenih poslopjih ter se pečali z
lovom, borenjem u orožju, pa tudi z roparstvom in nadlego-
vanjem tei^vcev. Plemeniti posestniki so bili vazali (var-
vanci) deželnega kneza in opravljali so pri njem dvome službe.
Uživali ao mnogo predpravic, n. pr. da neso plačevali davkov
od svojih posestev, da jih je smel soditi le, kdor je bil ž
njimi jednacega rodu itd. Iz teh in drugih pravic, katere so
počasi njih zastopniki dobili, razvila se je stanovska usta-
va. Emetovski podložniki so bili plemiSki robovi in morali
80 jim rabotati. Inroti tem so se plemiči ponašali navadno ze-
lo okrutno in neusmiljeno. To je bilo tem hujši, ker so bili
plemiči navadno tudi sodniki svojih podložnih.

Slobodni ljudje so bili oni, ki neso imeli svojega
zemljišča, pa tudi neso bili odvisni od katerega plemiča. Pe-
čali 80 ee z obertnijo, tergovino ali pa tudi z umetnostmi in
znanostmi. Slobodnjaki so zmerom skušali u mestu prebi-
vati, da BO se uma^ili tlaČenju plemičev.

Yečina prebivalcev pa so bili robi (servi, mansi, uomi-
ni di masnata). Ti so bili s početka slobodni poljedelci. Ali
kadar so Kemoi premikali naše dežele, dali so ^jih posestva
tujim plemičem u last in oni so morali za nove gospodarje
zemljo obdelovati ter jim rabotati. Sami pa so le toliko uži-
vali od Bvojih posestev, kolikor je bilo potrebno za njih ži-
venje. Oni so bili kakor blago, ki se kupuje, prodaja in za-
menjuje, ali pa tudi pri žeoitvah daruje. Kohi neso smeli
brez dovoljenja svojega gospodarja pogodeb sklepati, pred
sodnijo pri^ti ia oporoke delati. Ženiti so se smeli le po
gospodarjevem dovoljenju in le z onim, katerega je gospodar
hotel. Prigodilo se je tudi, da sta dva sosedna plemiča svoje
robe nzajemno ženila, ali le s pogojem, da sta si potem njih
otroke delila. Po prizadevanju patrijarhov bilo je robstvo ne-
koliko ublaženo okoli srede Xy. stoloma. Kadar je hotel go-
spodar svojega roba oslobodid, daroved ga je cerkvi, kateri
je moral potem oslobojenec varnhnino plačevati ali pa različna
dela opravljati.

Vse te razmere med plemiči in robi so bile po' zakonu
natančno urejene. Pripetilo se je pa tudi, da se je kdo pro*
stOToljno podal u robstvo ali varstvo mogočnejšega gospodarja-
Tedaj sta sklenila med seboj pravo pogodbo po javnem no-
taiju. 13)

,y Google

— 65 —

1S& tak oačin so ae sirovi običaji ie dolgo ohranili med
naMm Ijudstrom. Sveta vera nf Se bila toliko ukoreninila ee
med nJim, da bi bila oplemenila njegovo serce. Da, še u XIY.
stoletju nahajamo sled malikovalstva na Tolminskem. L. 1331,
16. augnsta, začne verski inkviaitor za Beneško in Frijulsko,
Franoflsco de Clugia, pridigovati križarsko vojno
Boper Kobaridce. OndaSnji Slovenci so namreč molili
neko drevo in studenec pod njim. Vojna se uzdigne iz Če-
dada pod vodstvom Clugije in pride u Kobarid, poseka drevo,
zamaši studenec in izruje ostanek stare vere.

Znano je, da so opravljali stari Slovenci (kakor tudi
druga ljudstva) svoje bogočastje pod drevesi (lipami ali hra-
sti) in pri studencih. Koben kraj ni bil tako pripraven za
tako bogočas^e, kakor ravno Kobarid, kjer izvira brezštevilno
studencev izpod hribčeka sv. Antona. Ta dogodek u Koba-
ridu nam priča, s kako terdovratn ostjo so držali Slovenci svo-
je stare običaje kljubu prizadevanju katoliške cerkve. Dru-
zega spomina o tej krivoveri ne nahajamo ni med ljudstvom,
ni u drugih listinah. *)

U drugi polovici XIV. io u XV. stoletju je sirovost le
Se bolj rastla. Iz Ifemskega so bili priiU in klatiU se po de-
želi tako imenovani ^potujoči Šolarji", ki so ljudstvu prero-
kovali, coprali in učUi ga vsakojakih vraž. Njih posel nI bil
težek, ker že tako je bilo ostalo med Slovenci de mnogo praz-
ne vere. Zlasti ukoreninjena je bila skoro vsem narodom
lastna vera u nvolkodlake", t. j. da se nekateri ljudje u vol-
kove preminjajo in da, kadar umerjejo, ne morejo mirovati u
grobu, nego da hodijo nazaj kri sesat živim ljudem. Sled o
tej prazni veri nahajamo u Bolcu. Tu je bila 1. 1435 neka
ženska umerla, od katere so terdili, da hodi nazaj kri sesat.
Razdraženo ljudstvo odk»plje njeno truplo in ga prebode s
kolom. To je po ljudskem mnenju uničilo volkodlaka. Ali
duhovščina je oznanila vse to u Čedad in ondainji naddijakon
je začel preiskavo, o kateri pa nemamo nobenega poročila.

Cerkve so bile u srednjem veku še majhne, neznatne
ID slabo zidane. Samo po večih krajih se je bolj pazilo na
umetni okus. Tako ima cerkvica sv. Urha pri Tolminu u
prezbiteriju pod sedanjo skorjo Se mnogo ostankov gotskega
sloga in lepe slikarije. Jedoake sledove gotskega sloga se
vidijo tudi u cerkvi sv. Danijela. CFotsko zidavo kaže tudi

') Napačna j« terditev „DoiDOTine" 1867, liat 17,, „da KobEtridci
neto drevesa in studenca častili, nego da ao bili matda le katarski
krivoveri udani."

»Google

— 66 —
prestara cerkvica D. M. na bolSknin polju in razvaline kape-
lice ST. Silvestra na iztočni strani Bolca nad cesto u Klužo.
Druge današnje cerkve po Tolminskem so ali popolnoma pre-
delane, ali pa na novo sezidane blizu mesta, kjer so poprej-
8nje stale.

U srednjem veku so imeli navado zbirati se okoli cer-
kve na posvetovanja in aodnijske obravnave. Pa ne samo to,
nego tudi eajme so imeli okoli cerkve na blagoslovljeni zem-
lji, kjer so tudi mertve pokopavali. Patrijarh Bertrand je I.
1338 ostro prepovedal, da se ne sme več na pokopalifiČik ku-
povati in prodajati. Ravno ta patrijarh ai je veliko prizadeval,
pobožnost in naravno obnaianje svojih podložnih pouzdigniti,
razvade in napake (zlasti pijančevanje in kvartanje) pa od-
praviti. Tako je tudi s posebno postavo omejil preveliko si-
jajnost in bliSčobo pri bogatih.

DuhovSčina je bila u XIII. in XIV. stoletju zelo popa-
čena, ljubila je igranje, gostovanje in pijančevanje. Patrijarh
Pagano je moral veliko svojih duhovnov kaznovati zatadi kon-
kubinata, dolgov, igranja itd, L. 1444 so se zbrali frijulaki
duhovni u Lauzani in zatožili patrijarhovega namestnika pri
beneški vladi, ker jim je bil zapovedal, odstrauiti ženske slu-
ge. Kadar so patrijarhi ali njih namestniki dnhovnije vizito-
vali, imeli so navado skliovati tako imenovaue „Placiti di
Cristianit^" . Na teh skupščinah je praSal vizitator zbrano ljud-
stvo in njegove predstojnike, ali se ima kaj pritožiti Čez ob-
našanje svojih duDovnih pastirjev.. Ako je vizitator nafiel kako
nerodnost, kaznoval je strogo dotičnega.

U srednjem veku je ljudstvo samo volilo svoje župnike
na farovdkem dvoriSču, katere je potem 6kof in pri nas če-
dadski kapitul poterdil in umestil. Za svoje pomočne duhov-
nike je moral potem vaak župnik sam skerbeti. Te si je izbi-
ral po svojem znanju in prepričanju izmed duhovskih kandi-
datov in sicer, kolikor jih je ravno potreboval, sedaj več, se-
daj manje. Za njih stanovanje in plačilo je moral tudi le
župnik sam skerbeti. Ker se takrat inladenči neso radi obra-
čali k duhovskemu stanu, dovolil je gorifiki grof Uainhard
TU. I. 1382, da smejo duhovni tudi oporoke delati Čez njih
premakljivo premožeoje, katero je poprej pripadalo deloma
cerkvi, deloma deželni blagajnici.

Za pospeševanje gmotnega napredka pripomorejo največ
dobre ceste. Po Tolminskem so ostale vse tiste ceste u na-
vadi tudi u srednjem veku, ki so se rabile že za časa
Rimljanov. Prevažna je bila še vedao predelska cesta. Njeni
obiskovalci posluževali so se po leti bližnice, ki je vodila sh

,y Google

— 67 -
Serpenice preko hriba ravno pod Stolom in potem navzdol u
Sedlo, Logč in Bobediiče, ter od todi po čeaebliJBki dolini
mimo Fedisa u Yidem. Na ta način skrajšali bo si mnogo
daljavo med Frijubkim in Koroškim.

Ali te ceste in poti so bile u slabem stanu, ker ni nihče
ekeibel za nje. Se najvažnejšo deželno ceato predelsko (Če-
dadci 80 jo imenovali bolško ali ^podboneSko", stratta del
Pulfaro) so le malo popravljali. Odkar sta se bila Videm io
Olemona pouzdignila, nasproti pa Oglej in Čedad propadati
začela, opuščala se je zmerom bolj predelaka cesta in vsa
kupčija se je obernila čez Pontebo. Proti temu so se Ce-
dadci pritoževali pri patrijaihu in poekuSali vsa sredstva, da
bi kupčijo obernili zopet skozi Čedad na predelsko cesto.

Patrijarhi sami so sprevideli, da je za njih korist pod-
pirati predelsko cesto, in zato eo izdali več naredeb za pouzdi-
go te ceste. Tako dovoli že patrijarb Pagano (u Tidmu, 19.
junija l'i'62) kupcem in podložnikom bledskega gradnika
slobodno tet^ovanje po Furlanskem. Natorno je, da so Bo-
hinjci hodili čez Tolminsko na Frijulsko. L. 1345, 21. maja
u Manzanu, oprosti patrijarh Bertrand vsakoršnih colnin vse
kupce iz Beljaka in vseh drugih krajev ter njihove pom^;ač6,
naj bodo podložni patrijarhovih prijateljev ali sovražnikov, ki
bodo tergovali čez Predal („per stratam de Plez") u Čedad.

Isti patrijarh Bertrand dal je bil florentinskim tei^ovcem
u Dajem mitnico u Ogleju za 100 mark. Ti Florentioci po-
služevali 60 se pontebske ceste in opuščali pot skozi Čedad.
Zato jim Bertrand zažuga, da če se tei^ovci ne bodo poslu-
ževali zopet poprejšnje stare ceste (t. j. čez Predal), da raz-
glasi ž njimi sklenjeno pogodbo za neveljavno, jim oduzame
mitnico iu poveme onih 100 tnark. (U Mauzanu, 6. julija
1346). *)

Tako oprosti tudi patrijarh Ludovik 1. 1364, 11. fe-
bruarja u Čedadu, na korist Čedadcem vse coluine one kup-
ce, ki bodo tergovali u Čedad po patrijargkih cestah iz kra-
jev Cerkno, Oslica in Boleč ter iz drugih ondotnih dolin.
Kazen tega zagotovi patrijarh kupcem popolno varnost njih
osebe iu blaga na vseh svojih cestah, „da bi toliko rajSe za-
hajali tergovci u patrijarhovino." 14)

L. 1399 dovoli Čedadcem Albert škof Bamberški
(posestnik Rablja in Terviža), da smejo popraviti cesto čez
Predel iu Boleč, na kateri se plačuje navadna mitnina.

i.Fontes rerum AuBtriacamm" :

,y Google

— 68 —
NaJBlabii časi bo ntistopili za ptedelsko cesto po tem,
bo eo bili Benečani 1, 1420 Frijulsko osvojili. Oni so pod<
pirali le pontebeko cesto, predelska je pa vedno bolj pro-

Sadala. Ž njo pa je propala tudi čedad^ka t^Tgovina in Yi-
em se je pouzdignil do glavnega mesta Frijulskega.

Še le 1. 1490 piebude se zopet Čedadci ter dajo mitni-
co in oskecbovanje predelske ceste u najem. Razdelili so jo
na dva jednaka dela in vsaki del izročili jednemu čedadske-
mu meSčaau, „da se bode jasno videlo, kake pravice ima Če-
dad do predelske ceste". Najemnika sta morala popravljati
mostove in cesto, ter Čistiti in posipati jo. Verhu vsega tega
sta morala najemnika od nabrane mitnine Se vsako leto 25
soIidoT čedadski občini plačevati. Ytdi se, da bi bili Cedadci
radi kolikor mogoče velik dobiček vlekli od predelske ceste.

Od večih mostov u naši deželici so spomina vredni
kobaridski in svetolucijski. Tčma se je bil pridružil u XIV.
stoletju še tolminski. Ta most je bil dodelal mojster Ja-
kob iz Fremariaca usledi pogodbe z Nikolajem, sinom
Mihaela Pocharella (Požareli) iz Tolmina. 14. novembra
1322 je pregledovala komisija novo sezidani most. Nalla ga
je nepopolnega, prekratkega (segati bi bil moral do nekega
oreha). Po mnenju komisije trebalo bi bilo vodo bolje zajeziti in
most postaviti na kamenito podlago. Deržaji in stranski zi-
dovi so bili nedoveršeni, segati bi bili morali celo do neke
brajde. U komisiji, ki je most pregledovala, so bili: Šte-
fan, notar iz Čedada; Štefan, župan (nprecone") iz Modre-
jec; Martin, čevljar iz Čiginja (Calgino); Andrej, sin Mo-
dre š ar j a iz Čiginja; Florjan, priaežen mož iz M e li c (Milz);
Martin, sin Modecija iz Modrejec, in več drugih. Priče
80 bile: Martin, sin Lavrencija iz Modrejec; njegov brat
Matija; Segna (?), sin Tomaža iz Modrejec; Jurij iz Mo-
drejec, sin Petra iz Eneže {„de Chinesia") in drugi. •)

Kje ravno je bil ta most, ne moremo dandanes določiti.
Beržkone je deržal pod sedanjim čez SoČo „pri Malnarju",
blizu cerkvice sv. Urha, ker je bil tu stari prehod med Vol-
čami in Tolminom. Mogoče je pa tudi, da je bil više pod
doljansko vasjo sezidan. — Ker most ni bit terden, izpodkopa-
la ga je voda in odnesla. Tako so ostali Tolminci brez mo-
sta do novejšega časa.

Zanimiva je lisHna o tolminskem mostu zaradi tega, ker
nam pove nekaj novih vasnih imen: Modrejce, Melice {Pod-
melice), čiginj in Knežo. Tudi vidimo iz te listine, da takrat

*) Bianchi, Dooumenta per la storU del Frinli, N.o 329.

»Google

proeti ljudje Se neso imeli priimkov, nego zaznamljali so se
le po očetu, aJi brez Slovanom lastne patronimične končnice ;
ovifi (evii).

Telika napaka in ovira za kupčijo u srednjem veku je
bilo to, da naSe ceste neso bile prav nič varne. Tode<S skozi
ozke in samo. ne doline, dajale so lepo priložniJBt roparjem in
tatovom, poiskati si blizu ceste nedosegljivih skrivališč. Po
tolminskih goiah eo se vedno zbirali zločinci in begunci od
vseh stranij. Z visokih gor plunili so pogostima u dolino, ople-
nili iii oropali kmetovalce in tergovce Mnogokrat so tudi lju-
di ulovili iu jih potem umorili ali pa za visoko odkupnmo
izpustili. Te roparje je pregnal patrijarb Antonio I. pred svo-
jim odhodom u Rim 1. 1400.

Pa fie bujSi in cestam nevarnejši bo bili roparski vi-
tezi, ki so iz svojih viaokih gradov prežali na mimogredoče
popotnike. Nekdaj so bili sezidati nmogo-gradov nad Čeda-
dom u varstvo podbooe&ke ceste, n. pr.: villalta, Urus-
pergo (jedna najmočnejMh terdnjav), Zuccola, Gronum-
bergo, Antro (Landri) itd. Ti gradovi so postali u XIV.
stoletju najhujša roparska gnezda, kjer so se vitežki zločinci
zapirali in odnzeto blago skrivali. Posebno sloveči so bili u
tem obziru gospodi Villalte, ki so med leti 1298 — 1305 po
podboneški cesti tako straino gospodarili, potujoče lovili in
jim blago jemali, da se ni nihče več upal po oni cesti poto-
vati, in da so se kupci raje obemili na pontebsko cesto.
Se 1. 1^25 oropali so Villalte dunajskega kupca Goucila,
ali morali bo mu oduzeto žio nazaj dati.

Zavoljo takih silovitostij zapovedat je patrijarb svojim
podložnim, naj razdero take gradove. Usledi tega ao Čedadci
že 1. 1306 oblegali grad UruBpergo od 8. aprila do 5. maja.
Nazadnje so lastniki gradu obljubili, da ne bodo več nadle-
govali tergovcov in Čedadci ho se veinili domov. Tega oble-
ganja BO je udeležilo tudi mnogo Tolmincev. •) L. 1310 za-
pove patrijarb razdejati grad Villalta, Ali ropanje na pod-
bonefiki cesti vendar nf prenehalo.

L, 1321, 26. oktobra, oropajo čedadski mesarji (zlasti
Qrampulinus in MiniuB) tergovce iz Kamnika na Kranj-
skem (med njimi je bil najimenitnejši nek Herman). Zato
so se kranjski kupci bali tergovati u Čedad in mitnica je ter-
pela mnogo Škode. Zaradi tega se pritoži mitničar pri če-
dadski občini. Mestni načelnik obljubi 30. oktobra čedadskim

•) Zahn, Aagtro - FriuUna, o

,y Google

_ 70 —
mesarjem, da jim bo dal ^pateDte", ualedi katerih bodo sme-
li na veeh drugih cestah ropati, samo na oni ne, ki pelje sko-
zi tolminsko dolino (,in atrata canaliB Tulmini"), ter jim za-
gotovi pri tem svojo pomoiS in podporo. Kupca Hermana pa
BO morali Grampulio in njegovi drugovi odSkodovati 25, no-
vembra 1321. *)

L. 1331, IT. novembra u Čedadu, skleneta Peter iz
Čedada in Branive r (Bmntner P), sin Habadin a iz Tolmina
(ToImeČa?), roparsko pogodbo, da bode Braniver pazil
na beljaski cesti po kupcih, kam se bodo obračali, in potem
Petm u Čedad oznanjat, da jih poslednji oropa. Zato dobi
Braniver 20 »solidov grOBsonim" (t. j. 50 goldinarjev) naprej,
20 pa po doveršenem poslu. Peter je zagotovil te zneske na
vse svoje premoženje. Braniver pa je obljubil s prisego, da
se bo deržal pogodbe in da tega nikorau ne ovadi. — In ta
pogodba se je sklenila u frančiškanskem samostanu, z moral-
no pomočjo visokouplivne osebe Filipa de Portis. in to
po vseh tedanjih malenkostnih formalnostih pred notarjem in
pričami! •*)

Zadnjič je vendar patrijarh Rajmund izrekel smertno ka-
zen čez roparske viteze (posebno Villalte). Ti so bili sicer
svoje gradove Austrijcem izročili, naj jih poaedejo, da bodo
mogli pod njih varstvom svoja ropanja brez skerbi nadaljevati;
aH patrijarh Ludovik Teck je z nova zapovedal, naj se ro-
parski gradovi podero. To se je tudi zgodilo I. 1364. Naj-
strahovitejSi je bil Urusperg. Tega so Čedadci premagaJi
22. septembra in ga do tal razdjali. Njegovo kamenje so po-
rabili za zidanje mestnih zidov.

Še u poznejih benečanskih časih oprostil je dože Oiro-
lamo Tendramin 1. 1492 prebivalce ob Nediži in u go-
rah nad Čedadom od vseh javnih. davkov, ker ao pomagali
varovati cesto in prehod u onih krajih.

Da pri takih razmerah ni mogla tergovina napredovati,
to je jasno. Znatna je bila posebno prehodna tevgovina
iz Frijulskega Čez Predel na Koroško in po baČki dolini na
Kranjsko (u Loko in Bled). Takrat so tergovci daleČ okoli
hodili, po Italiji n. pr. celo do Šinigalije, kjer so bili ve-
liki sajmi za predivo. Postava pa je bila, da so se morali
tei^ovci u vsakem teržnem kraju ustaviti in svoje blago na
pi^tdaj ponuditi. Se le kar neso prodali, smeli so naprej pe-
ljati. Kadar je imel biti kje sajm, obesili so na visok drog

*) Bianchi, Documeota hist. forojul., Archiv XXXVI.
**) BUnchi io Zahn 1. c.

»Google

— 71 —
tako imenOTane nteržoe pravice*, t. j. mei deržečo roko, u
znamenj« da stoji tergovioa pod varstvom deželnega kneza.

DomaJSa kupJSija tolminska fila je vedno na Čedad in Vi-
dem. Tja 80 se izvažali poljski in živinorejeki pridelki, in od
tam 80 dobivali Tolminci turiico, predivo, vino, olje, sol itd.
Tudi divjačine, katere bo bili polni vsi gozdi, prodali so Tol-
minci mnogo u Čedad in Videm. Ohranfla se nam je 3e celo
njena cena na videmskem tergu. Jeden jereb je veljal 4 de-
iiare (36 nalib krajcarjev), dvanajst ptičev jeden' denar, tako
tudi štirje drozgi, in sedem jajec tudi le jeden denar (9 no-
vih krajcarjev); za zajca pa so plačevali sedem deoaijev. L.
1352 določi videmBka občina, da za libro aira ne sme se vaj
dajati, nego 2 eolida (16 nov. kr.). Pri tej priložnosti se hva-
levredno omenja „bol5ki sir" . Tako se nam je ohranUa tudi
cena pfienice, ki je imela u Xin. stoletju srednjo ceno star
po 4 ,goId. in 15 kr,, u XIV. pa le 2 gold. 48 kr jcarjev.

Še le pozneje se je odperla kup^ijska pot tudi po ka-
nalski dolini na Gorico in Terst, zlasti odkar je bila Cbrica
n mesto pouzdignjeua 1. 1307.

Patrijarhi so kovali svoj lasten denar (od patrijarha V o 1 f-
gera 1204 — 1218 naprej), ki je bil po celem Frijulskem raz-
^rjen. Denarna jednota bil je »srebemi denar oglejski" (9 —
10 kr. oaSe vrednosti), ki je obsegal 14 ^drobnih" (picooli,
po 0-66 kr.). Pri velikih svotah so računali po „]ira di de-
nari" (idealen denar po 20 denarov) in glira di solidi** po 20
solidoT (vsak teh po 12 piccoli). Pri Slovencih je bUa u na-
vadi najbolj „lira slovenska" (scbiavoneBca) po 8 denarov.
gUarka denarov" je imela 160 denarov (skoro 16 fl.), ,mar-
ka solidov" pa 120 solidov (13 gold. 68 kr.). Dukat, cekin
ali zlati goldinar je obsegal 64 denarov. Toda vrednost oglej-
skega denarja nI bila zmerom jednaka, učasi boljša, učasi
elabfia. Tako je veljal denar 1. 1285 869, 1. 1353 pa 9-21
naših krajcaijev in po navadi je bila „marka denarov' vredna
14*5 naših goldinarjev. Razen tega so pa računali Še po nmar-
ki u blagu", ko so dajali mesto denarja toliko in toliko blaga.

Tudi goriški grofi so kovali lasten denar od začetka XIII.
stoletja naprej. Njih kovnica je bila najprej u Brezjah
(Friesach) na KoioSkem in od tod ime „denari Frisacenses",
pozneje pa u Gorici in najkesneje .u Lijencu. Grof Henrik V.
je bQ začel po uzgledu patrijarhov elabejšo kovino rabiti.

Po raznih okolnost^ soditi, bila jenaŠa deželica u sred-
njem veku Se Drecej premožna. Vsaj njeni dohodki so bili
jako veliki in zato so se oblastniki pulili za njeno posest. Ko
je patrijarb Markvard tolminsko glavarstvo Čedadu u najem

,y Google

— 72 —
dal, znaiali bo samo patrijarhovi dohodki iz Tolminskega tbo-
ko leto nad 1000 mark (12650 fl.)> "^^ ^e ve da neeo uitete
cerkvene desetine, katere bo morali Tolminci dajati Čedadske-
mu kapitulu. L. 1324, 15. maja, položi tolminski glavar Er-
macora della Torre račun o svojem oekerbniitvu pridel-
kov, pravic in dohodkov tolminskega glavarstva za 1. 1323.
Ta račun poterdi u imenu patrijarha Fagana njegov na-
mestnik Boofin. oglejski kanonik. Dohodki so bili tako bo-
gati, da je bil Ermacora že naprej plačal 1000 mark akvilej-
skih denarov na račun za leto 1324. In patrijarh mu je do-
volil, da sme od tolminskih dohodkov in pravic toliko za se
pobirati, da pokrije naprej izplačano svoto.

Največe bogastvo naSe deželice je bila živinoreja.
Od Italijanov naučiti so se naSi Slovenci sir delati. Da je
začetek sirarstva italijansk, kaže med drugim italijanska utež
in mera (nafa, onča), ki je po naših planinah u navadi.
Planina na Eemu (u listinah U. Creo ali Chren) omenja se
že 24. augusta 1338 kot lastnina patrijarha. (Diplomata ine-
dita del Biauchi). Planinsko ime nKašina' je italijanskega
izvira in pomeni „pristavo, mlekarnico" (cascina). Kot naj-
okusnejSi hvalil se je že u srednjem veku boUki sir. Sir
in volna dajala se je tudi duhovnikom za njih plačilo.

Izmed poljskih pridelkov so bili najvažnejSi: pSenioa,
soriica, proso, oves in lan. Ali poljedelstvo je bUo Če na Ja-
ko nizki stopinji in zemlja je rodila, kolikor je sama hotela.

Blagostanje naiega ljudstva so zmanjševali nenavadni
prirodni dogodki in velike nesreče. L. 1304 na dan sv. Blaža
pade neizrečeno mnogo snega po vsem Tolminskem in polo-
mi drevlje, podere hiše ter pokonča mnogo ljudi in živine.

Ueseca junija I. 1309 pride tolika množica kobilic u
Istro, kakor si ne more nihče misliti. Kamorkoli so dospele,
uničile BO popolnoma setev in pojedle stabla do zemlje. Po-
tem 30 se obemile na Goriško ter od todi proti Tolminu in
Kobaridu, kjer so prišle do Landri (Antro). Tudi tu ao na-
redile neizrečeno veliko Škode. U odvemitev te nadloge oa-
pravljali so povsodi procesije, in z božjo pomočjo obemile so
se kobilice nazaj k morju. *) L. 1338 okoli unebouzetja M. D.
razširi se zopet neizrečena množica kobilic po vsem Frijulskem
in pokonča vse poljske pridelke. Leto poprej (1337) pa so
bile strašanske povodnji pd naših krajih.

5&jžalostnejŠe je bilo leto 1348. Že hitro u začetka
tega leta (25. januatga) bil je hud potres po vsem Frijul-

*) BUnchi, Documeoto, a Archivn XXXI. pg. 132.

»Google

— 73 —
gkem, da eo ae terdna poslopja in stolpi ruSili. Se skozi dTe
naslednji leti se Je zemlja skoro aflpreaehoma tresla. Aprila
in maja 1348 razširila Be je bila atnilanska kuga, zaoeSena
iz Azije, ki je to ia naslednje leto razsajala skoro po vsej
Europi. Kogar je popadla, poč^ruel je najenkrat po vsem
telesu in u treh dneh umeri. Zato bo ljudje to bolezen ime-
novali ,Čemo Bmert". U Italiji je pomerlo za to kugo dve
tretjini prebiTalcer in Frijulsko je ostalo skoro prazno. *)

Tudi u letih 1445, 1449 in 1467 razsajala je kuga po
Frijulskem, zlasti pa u Čedadu.

Take nesreče je občutilo posebno Boliko, kjer zavoljo
kamnitih tal in ostrega podnebja zemlja le malo plodi. Kader
je Bolčanom žita primanjkovalo, akufiali so je dobiti iz so-
sednje dežele. Ali ker je bilo treba na meji veliko coloino
plačevati, prosili so Bolčani koroike stanove, da bi jim od-
pustili to plačevanje. To bq je tudi zgodilo in deželno gla-
varstvo koroSko dovoli 1. 1467 Bolčanom, da smejo 1153 va-
ganov žita brez colnine ■ odpeljati u svojo domovino. Tako
oproSČenje ponavljalo se je beržkone večkrat.

L. 1490 najde nek kmet živo srebro n nemSki
Idriji, ki je takrat še Tolminskemu pripadala. To vest na-
, znanja goriški zgodovinar Bavčar. Mogoče je pa, dase jenallo
Živo srebro že nekaj let poprej. Tudi na Tolmince je to ne-
koliko uplivalo, ker se je marsikedo obernil k rudoKopstvu.
Z druge strani pa se nI manjkalo postopačev, ki so tudi po
drugih gorah zlata in srebra iskali ter s tem ljudi slepili ia
od dela odganjali.

Čeravno je bilo blagostanje na Tolminskem še precejluo,
vendar so tUčili ljudi hudi davki. Razen cerkvene desetine
morali so mnogo dajati tudi deželnemu knezu kot najemnino
od svojih posestev. Od vsakega zemljišča ali grunta (mansus)
in od vsakega mlinskega kamna moralo se je plačevati na
leto po 20 Bolidov (takoimenovani „maDBionadcum in teirati-
cum"). Desetine so se dajale u denarjih, živini in žitu. Ob-
segale so: 1. desetino od novorojene živine (,de vivo"); 2.
od zemljiških pridelkov (,de mortuo"); 3. od sena in ovsa
za jednega ali več konj (gCopulaticum") ; 4. davek u blagu,
katero se je dajalo patrijarhu, kader je potoval po deželi
(^viaticum"); 5. davek za pravico derva aekati u patrijarho-
vih gozdih (^valdum"); 6. za pravico živino pasti po takih
gozdih (^herbaticum"); 7. davek zaoslobojenje odrobstva („vi-
dria aut danda"). Razen tega dobival je patrijarh še glau-

*) RnbeiH, Monmnento Eccl. A.qnil. Appendii pg. 23.

»Google

— 74 —
demia" od prodajalnih pogodeb in dednih zapuščin. Planine
80 mu mor^e dajati vsako leto nekaj sirov, ali če t^a neao
hotele, mesto vsakega sira pol denara (5 n. kr.)-

Ti davki sami po sebi ne bi bili ie pretežki, ali naČin
pobiranja jih je storil neznosljive. Patrijarh in kapitul izro-
čala sta pobiranje davkov in desetin svojim oskerbnikom, ti
pa Županom in drugim vaškim glavarjem, capomasso (ka-
pomažo) imeDOVBoim. Ysak izmed teh pa je hotel svoj do-
biček imeti za trud pobiranja. Tako je davek silno rastel,
učasi se celo podvojil. Capomassi, ki neso bili davka prosti,
uterjali so Se za se pri svojih sosedih in navadno jim je &e
kaj ostajalo. Pa tudi oskerbniki so navadno več zahtevali,
nego ^e bilo predpisano.

Ko sta bila Friderik in Janez Villalta poglavarja
tolminska, terjala sta od planin mesto pol denara jeden cel
ID Se veo od vsakega sira. Pastirji so se zaradi tega prito-
žili in patrijarh Ottobono je ukazal 18. jannaija 1310, da
mora glavar zadovoljen biti s pol denarom in ne sme veČ pa-
stirjev nadlegovati, če neČe u nemilost priti pri patrijarhu- —
Ravno tako so se pritoževali tudi patrijarhovi podložniki „d e
Plovia (P) de contrata Tulmini", da jih nekateri oskerbniki,
ki 80 bili sledili gospoda Branki d oskerbovanju Tolminske-
ga, protipostavno tlačijo in stiskajo. Silijo jih z beriči rabo-
tati m plačevati stvari, katerih neso poprej ni dolini ni va-
jeni bili. Zato je zapovedal patrijarh 30. julija 1310 G-uli-
jelmu, sinu mojstra Valterja, da naj presliii priče, katera
mu bodo tožniki imenovali, naj zapiše in mn poSlje njih izre-
ke, da bode mogel potrebno ukreniti. *)

Tudi se ni manjkalo po Tolminskem oderuhov, ki so
iz Italije prišli in denar posojevali za jako visoke obresti. Eo
so bili patrijarh! te oderuhe malo odpravili, naselili so se pa
Judje po Frijulskem, zlasti u Čedadu.

Kar se uprave tiče, pomniti je treba vedno, da sta
bila patrijarh in goriški grof deržavna kneza, le cesar-
skemu veličastvu podložna. Patrijarhova oblast je bila ome-
jena u posvetnem obziru s početka od metropolitanskega ka-
pitala u Ogleju, pozneje pa od frijulskega parlamenta,
ki se je navadno u Vidmu zbiral. Ta je bil sestavljen iz vi-
soke duhovščine, slobodnih posestnikov, plemenitih dvomikov,
gradskih varuhov in zastopnikov mestnih občin. Parlament
je imel skerbeti za deželno varnost, nabirati vojake, odloče-
vati o miru in vojni, sklepati zveze ah sosednimi deržavami.

") BikDchi, Docnmenta, AraMv XXXI. pg. 443.

»Google

— 75 —
dovoljevati davke, dajati nove postave, poterjevati patrijar-
hove ukaze in občinske pravilnike ter sprejemati apelacije u
vseh tožbah,

Fatrijarhovi vazali, katerih gradovi bo ležali na levem
bregu Soče. in tako tudi terg Tolmin, neso bili nikoli
zastopani u frijulskem parlamentu, ker se Tolmin-
sko ni prištevalo Frijulskemu, nego vedno smatralo kakor so-
mOBtalna deželica. Tudi vojakov navadno ni dajalo Tol-
minsko za frijulsko vojsko. Vojska se je delila u srednjem
veku na redno, katero so morali vazali uzdrževati in pri-
pravno imeti (takoimenovane „vojaške hlapce"), in izven-
redno ob času vojne. Vojak je mogel vsak biti od 18. — 60.
leta. Veakib deset hiS je moralo dati po jednega oborožene-
nega in sh živežem preskerbljenega pe&ca, ali ob čaeu velike
nevarnosti dva, kakor n. pr. 1. 1328.

Sodnijski zakoni izcimili so se u patrijarhovih de-
želah večinoma iz langobarških postav, katerim so se pridru-
žili domaČi pravni običaji in pozneje ie rimski zakoni. Patri-
jarh Markvard izda 1. 1366 zakooik ,ConstitutioTies patriae
Forojulii", ki je imel veljati sa Frijulsko in slovenske dežele,
katere bo bile patrijarbu podložne. Zraven tega so imele
mestne občine le svoje posebne pravilnike, naslanjajoče se
na domače pravne navade. Tudi Tolmiosko je bilo dobilo od
gorifikih grofov tak poseben pravilnik. (Czornig, Gfirz, I. 625).

Sodstvo je bilo izključljiva predpravica deželnega kneza
(tore patrijarha in goriikega grofa). Povsodi se je le a nje-
govem imenu sodilo. Plemeniti posestniki so imeli Čez svoje
podloŽnike navadno in vide kriminalno sodstvo (,iudidum
mixti imperii"). NiŽo in melano sodstvo izverševal je po Tol-
minskem Čedadski kapitul, kakor že znano. Deželni sodnik
za vso patrijarfaovino je bil odvetnik oglejske cerkve, tore
gorilki grof. Vsako leto je moral po celi deželi potovati in
na določenih mestih soditi. Od njega se je prizivalo na pa-
trijarha, ali njegovega namestnika za posvetne stvari (vicanus
in temporalibus). Pozneje je bil najviše sodišče u deželi
frijulski parlament.

O sodnijski razpravi, ki se je veriila kratko in javno
sredi vasi, sestavili so navadno kratek zapisnik. To je bilo
opravilo takoimenovanih notarjev ali javnih, poverjenih pi-
sarjev. Te notarje je imenoval kraljev namestnik in morali
BO mu na sv. evangelje priseči, da bodo svojo službo postavno
in vestno opravljali. Pred njimi so se sklepale tudi vse po-

Sdbe, in vsako javno pismo moralo je biti sestavljeno od ka-
ga notarja. U XV. stoletju so bili začeli sodnijske obrav-

,y Google

— 76 —
nave na dolgo in široko zapisovati in kmetje so se pritoževali
£ez te ^latinske pravde."

Kar se tiče cerkvene uprave io sodnije, izverieval je to
čedadski kapitul po svojem naddijakoou. Tako se je ime-
noval jeden član kapitula, ki je u njegovem imeou oskerbo-
val cerkve in sodil po Tolminskem. Mogoče, da je postavil
kapitul naddijakona za Tolminsko že hitro po 1. 1297, ko so
mu bile z nova poteijene vse njegove pravice po Tolminskem,
in ko so stalno uredili vikarijate u VolČab, Tolminu, na Šen-
vidski gori, u Kobaridu in Bolcu.

Ko je kapital 1. 1356 zapovedal in uredil vsakoletne
»tacije po Tolminskem, omenja se naddijakonova oblast ka-
kor navadna in sama po sebi razumljiva stvar. To dostojan-
stvo je moralo tore obstajati že več časa pred letom 1356.
Kapitul je postavljal dva naddijakona, jednega „in planis",
t. j. za svoje fare na Frijulskem, a druzega „in monitus";
t. j. za Tolminsko. (Pozneje so nadzorovali „archidiaconi in

Slanis" vse kar je spadalo pod beneško republiko, „archi-
iaconi in montibus" pa dubovnije na austriJBkib tleh). Nad-
dijakone so volili kanoniki izmed sebe, zbrani na klic malega
zvona (gcongregati ad' sonum campanulae"), in sicer vsako
leto posebe 8. maja. Navadno je ostal isti naddijakon po več
let n svoji Časti, ali moral se je dati vsako leto 8. mt^a zo-
pet poterditi. Ker je pa naddijakon dobival precejSnje do-
hodke ob vizitacijah sebi podložnih cerkvi, zato so učasi nje-
govo službo tudi po dražbi prodajali onemu kanoniku, ki je
največ ponudil. Tako vemo, da je kapitul I. 1356 izročil nad-
dijakonat kanoniku Antonu Andreju Cancu za dvajset
mark denarjev (skoro 320 gold. naSega denarja). Ta je mo-
ral imenovati dva poroka (kanonika Jurja in Alberta), da
bode izvestno plačal pogojeno svoto. Zaradi dobičkov, ki jih
je imel naddijakon od Tolminskega, skerbeli so kanoniki, da
se je ta služba večkrat menjala, da je vsak izmed njih lahko
na versto prišel. I&)

Po letu 1356 omenja ae tolminski naddijakon samo Se
trikrat u srednjem veku. 24. aprila 1358 poSlje kapitul nad-
dijakona L (Lenarta?) u Boleč, da kaznuje tamodnjega vi-
karja, ker je bil ubil nekega duhovnika. L. 1436 prosi nad-
dijakon čedadsko občino zadovolenje, da sme izverševati svoje
duhovno -sodstvo u Bolcu. Takrat je bil Čedad gospodar Tol-
minskega in Bolškegrt in tudi on bi bil rad omejil preveliko
oblast kapitulovo po naših krajih. L. 1476 je opravil naddi-
jakon pervo nam znano vizitacijo po Tolminskem.

,y Google

— 77 —

Eapitul je bil sicer 1. 1356 dotofiil, da mora naddijakoa
Tsako leto prehoditi in pregledati vse cerkvene občine,
cerkve, župnike, duhovnike in ljudstvo z namenom „ponoTiti
lepo obnašanje, popraviti stare navade in zaBaditi krepostno
živenje". Ali to se ni spolnjevalo in tako zvemo o pervi
vizitaciji £e le 1. 1476, čeravno je izvestno, da neso bile vse
vizitacije zapisane, kakor zapisnik u kapitulskem arhivu sam
pove („Estratto d'Blcune visite spirituali. etc. fatte ddlli R.mi
C.mi Archidiaconi*). Take vizitacije so bile zelo potrebne^
ker je. bilo takrat ne samo ljudstvo zelo sirovo in nevedno,
nego tudi duhovSčina neverjetno pokvarjena. Vizitacija se je
imela opravljati vsako leto meseca julija. Naddijakon je mo-
ral naznaniti svoj prihod u pismu efe svojim pečatom poterje-
nem vsem vikaijem in ti zopet svojim podložnim duhovnikom,
da bodo vsi navzoči, kedar pride naddijakon, drugače plača
vsak osem denarjev globe.. Tudi je moral poslati naddijakon
načert svojega potovanja župnikom in onim, jkt so imeli dol
žnost naddijakonu pripraviti stanovanje, preskerbeti hrano in
pobrati od občinarjev u ta namen odločene prineske u bla-
gu („le berargne"). Potem se je podal naddijakon na pot z
jednim kanonikom pomočnikom („coI canonico aBsistente") in
8 kapitulskim tajnikom (canceliere) ter s potrebnimi služabni-
ki (gente di servizio). Tako je potoval naddijakon od fare
do fare, povsod pregledoval, preiskoval, poslušal pritožbe in
sodil u duhovnih ter zakonskih prepirih („formava un tribu-
nale more placiti"). Za vsako faro, katere ne bi bil naddi*
jakon obiskal io pregledal, moral bi plačati petindvajset liber
denarjev (blizu 50 naiih goldinarjev).

Iz kapitulovih določeb glede cerkvenih vizitacij 1. 1356
se vidi, da sta bili postali u pervi polovid Xiy. stoletja Se
dve fari na Tolminskem, t. j. u Nemškem rutu inu
Cerknem. Perva je bila potrebna zaradi nemških naseljen'
cev in je obsegalil razen Stei^šč Se duhovniji Podberdo in Oble-
ke. Druga fara je bila osnovana u dolini Cerknice pri
Sv. Jaroeju, kjer je dandanes pokopališče. Zato se tudi u
italijanskih spisih imenuje ta fara .Cirknica" in ne nCerkno".
S tem se je odcepil od nekdanje obširne šenvidskogorske fa-
re ves izhodnji oddaljeni del z i d r i j s k o okolico uredi. £
cerkljanski fari pa je takrat spadala še današnja duhovnija
Nova Oslica in gorenja Davča na Kranjskem, (poslednja
pripada še zdaj cerkljanski fari).

U naslednjem stoletju se je pokazala potreba, Se dve
novi fari utemeljiti. U bački dolini bilo se je prebivalstvo
zelo pomnožilo in zahtevaloje lastno faro. Cerkev so si sezidali

,y Google

— 78 —
u prirodnem arediSfu, blizu stare vasi Eneže, in to ravno na
pol pota med Knežo in Melioami, (le danes pravijo tistemu
mestu npn Poienčurju"). Tam je bila že od nekdaj kapelica,
morda sezidana od koeikih plemičev, kakor priča ime cerkve-
nega patrona sv. Jurja (namestnika Peruna). Leto, kedaj je
bila na Eneži fara utemeljena, nam nt znano, ali izvestno je
ona obstajala že koncem XV. stoletja. Blizu takrat so usta-
novili tudi faro u Dolenji Idriji, ali Pri fari, ker je bi-
la idrijska okolica preoddaljena od Cerknega. Ta nova fara
je zadobila večo važnost potem, ko so nalli živo srebro u
nemfiki Idriji. Čeravno je ta novi kraj u kratkem prekosil
Dolenjo Idrijo, vendar je ostalo tu cerkveno scediSče še do
XVII. stoletja.

Vse tolminsko glavarstvo je bilo razdeljeno na občine
ID te zopet na desetnije ali dekanije, t. j. skupine po deset
faii. Na čelu občine je bil po staroslovenski navadi župan.
Ta je moral patrijarhu ali deželnemu namestniku na sv. ^an-
gelje priseči, da bode svoje podložne vestno vladal, patrijarhu
mimo in zvesto služil, vse. njegove pravice in dohodke krepko
branil iPi zlasti .pustote" po svoji moči patrijarhu in cerkvi
obderžal. (Pustote ao imenovali neobdelana zemljišča, ki
neso bila razdeljena med občinarje, nego so po feudaloem pravu
spadala deželnemu knezu).

Župan je predsedoval tako imenovani „dvanajstiji*', t. j.
občinskemu starešinstvu, sestavljenemu iz dvanajst mož. Kot
znami^e svoje Časti imel je palico (u Nemškem rutu meč)
ter branil občinsko mošnjo in ako so imeli kaka pisma. Dva-
najstija zbirala se je pod veliko lipo in starešine so se usedli
okoli nje po kamnatih stolih. Posvetovali so se ob občinskih
stvareh, skerbeli za domačo in poljsko varnost, sodili po sta-
rih običajih male prepire med občinaiji in nalagali malo glo-
bo ali pa zaperali u Bberlin" (vaško tamnico).

Prebivalstvo po Tolminskem bilo je u srednjem ve-
ku še redko. Pred vojno soper Benečane 1. 1287 dal je pa-
trijarh Rajmund pervikrat ljudstvo Šteti iz vojaških name-
nov. L, 1328 razdeli frijulski parlament 11. februaija vso
patrijarhavino na desetnije. Takrat je štelo Tolminsko 82 de-
aetnij ali 820 družin, tore 6.000 — 6.000 prebivalcev, izveatno
Se jako malo.

Tolminski prebivalci ao bili vsi Slovenci, razen pest u
Tolminu naseljenih Italijanov in NemSkorutaijev. Da ao ti
nemški naseljenci res iz indijske okolice prišli, priča nam to,
da so še do naših časov nekak davek nKafergeld" med seboj
pobirali in ga u Indijo pošiljali, naj bi se onde sv. maša bra-

,y Google

le na čast st. Lombertu, da bi jih Bog obvaroval pred go-
sencami, žužki in drugim merčeaom, ki jim je poprej vso polj-
ske pridelke uničeval. *)

Nemdkorutarji sami pripovedujejo, da so oni največ pri-
pomogli b zmagi nekemu nemlkemu cesarju. Da bi poplaJ^
i^ih Hrabrost, dovoli jim cesar, da si smejo kjer hočejo in
kolikor hočejo zemlje izvoliti za obdelovanje, ter jim obljubi,
da jih oprosti vsega davka. Oni so se odpravili na pot in
prifili u svojo sedanjo domovino, ki jim je močno dopadla.
Najprej so bo naselili u Oraudu in potem ie le po bližnji
okolici. Nemikorutarji terd6, da jih je priSlo iz Tirolskega
le 70 ali 76 oseb. Ali to Število je beržkone prenizko.

ffemškonitarji znajo še dandanes svoje tirolsko naredje,
a poslužujejo se ga le redko kedaj. Mlajši zarod razume je-
dino le slovenski, akoriivno mešajo še vedao z in ž, s iu Š. Iz
raznih okolnostij (n. p. slovenskih krajevnih in družinskih imen)
lahko sklepamo, da so bili Nemškorutarji s početka Slovenci, in
da BO se u bistriški doliui le nepopolnoma ponemčiti, potem pa na
Tolminskem zopet poslovenili. Vendar so med njimi še mnoga
krajevna in osebna imena nemška, n. pr. Daxkobler, Kusterle,
Kemperle, Messner, Stendler itd. Gore se imenujejo: Kautze-
neokele, Holderoeck, WeIleaeok, Stadeleck, Hochkobel, Thiim
itd. Reke: Eatzenbach itd. Radi zmanjšujejo nemške besede
na ie: o. pr. lamperle (jagnje), špringele (zajec), buderle
(oven) itd. Tretje primeijalne stopnje ne poznajo, nego iz-
ražajo jo s podvajanjem dotične besede n. pr. : spitzig. spit-
zig ^ sehr spitzig (zelo oster). U nemikorutarskem narečju
vladajo sami šumevci in med temi zlasti ž, ki se rabi za S
in ž. U svojo nemško govorico mešajo preveliko slovenskih
izrazov n. pr. merchen (merha), koschpen (košpe), tschatscheo
(čeča), kluBchacht (gljuh) itd.

Svoje slovensko sbsedstvo imenujejo NemSkomtarji „Ma
Slovenjab, po Slovenjem" in med njimi ab slovenske strani
nase^eoemu kmetu pravijo: Pri Slovencu. U svojem živenju
80 Nemškorutaiji teži iu okornejSi, pa tudi štedljivejŠi in bolj-
ši gospodarji, nego Slovenci. Samo u kerčmo radi zahajajo
in sicer tudi dekleta, ki se sploh bolj možki obnašajo. Šh
svojimi slovenskimi sosedi na Koritnici živijo NemSkorutarji u
vedni zdražbi. Pa tndi med seboj si zabavljajo jeden druge-
mu. Nemški EorituitJani imajo zabavljivo pesen na svoje so-

•) Kocijančič n 81
rem Prijatln 185S, a

,y Google

Bede u Orsndu, u kateri jih zmerjajo s ^koipeDbeSIager, nul-
lichverschlafajer, krotenverschliker itd. ")

Tudi dtugodi po Tolmidskem ohranil se je Se mareika-
ter sled o neBlovenskem prebiTaistru, zlasti u vol^anekih Ra-
tih in okoli denvidske gore. Tudi Poličani pri Šenridski
gori morajo biti od drugode naseljeno Ijudstro, ker imajo od
Tolmincer popolnoma razlitSen typus. Ljudje jih imenujejo
, cigane* in pripovedajo, da so 8e naselili u Polici potem, ko
je bila celo vas kuga pomorila.

O zna<!aju Tolmincev koncem srednjega veka se
pripoveduje, da so bili priprosti, pobožni, poslušni ia da so
veliko gledali na svojo čast in ne tako hitro odpufiČali nje-
nemu razžalilca. Beržali ao ae terdo svojih navad, oblačili
se zmerom jednako in živeli ae od živinoreje. Premožnejši
med njimi so bil skopi in z malim zadovoljni. Hčeram ao
dajali za doto po nekoliko glav živine in največ Se liro gro-
iev (blizu pet goldinarjev). Ali k temu je dobila nevesta pri
ženitovanju Se mnogo darov od 8voj>h sorodnikov in svatov.
Te darove devali so na veliko pogačo, ki je stala sredi mize,
in kdor je največ dal, tega so glasno hvalili. Tolmind so
bili takrat zelo babjevemi in so mnogo deržali na copemijo.
Zato BO ae vračali svati iz cerkve na ženinov dom po nena-
vadnih potih, kar počez čez polje, ter kričali med potjo in z
golimi meči po zraku mahali in veje z drevja eekali, da bi
de duhove oplaSili. Ljubili so zlasti petje in prepevali o De-
vici Mariji in drugih svetnikih, o kralju Ma^ažu in Se o dru-
gih narodnih junakih. 'B)

Ifajbolj se je utisnil naSemu ljudstvu spomin na Torke.
Se dandanes se nahaja po Tolminskem veliko pripovedij o
tnrSkib navalih. Tako je povaodi znan „turSki križ" na tol-
minski cesti med Ročinjem in Dolenjimi seli. Pripovedaje
se namreč, da so bili kmetje nanesli veliko kamenja na hn-
bu, ki ae vleče ob desnem bregu Soče, in ga potem nad
Turke apustili, ko so se ti začeli po cesti za Sočo pomikati.
Ifa tak način so bili vsi pevemiki pomandrani in u Sočo po-
metani razen načelnika, ki je potem križ z meČem u skalo
zasekal govoreč: „Pn tem znamenju prisegam, da ne bode-
mo na jaz, ne moji nasledniki več hodili, koder bela voda
teče in kjer take gore u nebo molž". — To se je baje zgodilo
1. 1478 (po spominskih zapisnikih u Kanala).

*} C. T. CzOraig;, Die vergeiBene deatscbe Sprschiiuel Dentscli-
nith, Zeitschrift d. dentioh-orater. Alpenrereitu 1675, Bd. VI. pg. Zi7

,y Google

— 81 —

U srednjem veku se je namreč Soča sploh le , bela vo-
da' ali ^bela reka" imenovala, kakor se vidi iz pisma, ki ga
je pieal grof N^ikalaj Salm, pervi austrijski stotnik na ber-
vftdki meji, deželnemu glavarju koroškemu "^elzerju. *)

Jako znana je tudi bukovska pripovedka o Turcih. Ti
priderejo ravno u soboto proti večeru na verh bukovskega
sedla. Ko zaČujejo zvonenje iz cerkvenega -stolpa, spregovo-
ri turSki načelnik: „Le buči, buči av. Lenart, Iti niooj bodo
moje mule na tvojem altarju zobale in moji junaci iz tvoje
Ča6e runje vioce pili !" — Ali ko hočejo Turki naprej, začnejo
se mulam noge uderati, tako da se nihče ni mogel z mesta
geniti. Tako so se morali razkačeni Turčini veraiti in Bu-
kovci so bili rešeni. Še dandanes imenujejo mesto, kjer so
se mule pogrezale, ^Zrelo" in u spomin čudnega rešenja zvo-
nijo Se zdaj vsaki petek ob treh popoldne. *•)

Blizu jednakega zapopadka je tudi SvetličiČeva pesen
»Turški križ" u bački dolini (Janežičev Cvetnik si. slovesno-
sti, etr. 151). — Fobački dolini molijo še dandanes pri večerni
molitvi, da bi jih Bog obvaroval pred ^grozovitim Turkom".

Blizu vasi Žabce pri Tolminu vidijo se takoimenovane
, turške Sance", t. j. od prirode ustvarjeni, terdnjavici podobni
okopi. Ljudstvo pripoveduje, da so Turci od tam streljali na
tolminski grad, dokler jim neso Tolminci čez goro za berbflt
prišli in jih prepodili, ter iz cele okolice izgnali (1. 147-9?) ••*)

Ljudstvo pripisuje Turkom tudi nesrečo, ki je Francoze
zadela pri bolškem gradu 1, 1797. čez Koritnico deržal je
lesen most, jedina pot u terdnjavo. Ko so^ se Turki pribli-
žali, postavijo ljudje luči po gradu, odkrijejo most na sredi
in potem zbežč. O mraku priderejo divjaki do gradu in, ker
vidijo svetlobo u njem, krenejo naravnost proti mostu. Ali

i 'eden za drugim popada u straSno globočino. Še le ko se
:oiiji približajo, zavohajo nevarnost in nočejo dalje. Usledi
toliko pobitih Turkov bila se je Koritnica baj4 zajezila in še
n poznejih časih je metala orožje na dan. ****)

Zaradi njegovih prirodnih lepot, bistrih studencev in zdra-
vega zraka obiskovali so tujci že u srednjem veka radi Tol-
minsko, zlasti o poletnem Času. Tak imeniten tujec bil je
slavni nemški pesnik Hartmann von der Auo, katerega
eta gostila patrijarha Gottfried (1182—1195) in Pilgrim

■) Glej Notizenblatt 1S58, pg. 201, in »Sofio" 1676, St. 46, pod-
listek. .

**) EoojaDČiJ, u Slov. BAeli 18S3.
•••) Novice 1. 1862, list 32.
••••) Novice 1. 1862, list 35.

,y Google

(1195— -1204) tut trojem grada Soffnmberg (SclutfffMibmrg)
nad CedadcHn. Od tod je obiakal HMimaiin todi Tolmin^ ka-
terega apominje dTi^rat a sroji jniuiki peni Ereo. 17)

Dragi ie imenitnejii moi, ki je b^e obiskal Tobiuiuko,
bil je najreči ital^anaki pesnik, Dante Allighieri (1266^
1821). O njem le pripoTeda, -da je 1. 1319 w £aaa patnjariia
Pagana u Tolmina biTal in ta nekaj apeToV nye aboije
komed^e" (o peklu) zložiL Pripoveda h, da je reKki penmc
no6i preživel na tobninskem grada med litea in goaptoi,
dneve pa a jami, ki je po njem ime dobila .Dantora jama'
(ali ulaika jama). O mraka lo sa bajČ Tečkiat Tideli u ra-
deči obleki pred jamo sedeti. *) I8)

U poTeati ,DantoTa jama", niital Ir. Kak (natin^ena
n Einspieleijevem Pr^atlu 1. 18&&, 1. 2. atr. 41 in nasl.), ome-
qja 86, ka ^udje tudi priporedajo, da je nekd^ n lalaUd ja-
mi nek poMavnik prebiTu.

L. 1389 ae je mudil a Tolmina slami padovanaki Tla-
dar France Carara, katerega je bil Oalleazso igegore
oblasti oropal. Fatr^aib je sloTesno gostil Cararo, da In ga
u njegovi neareii tolažil in mu dokaul, da so mu njegovi
atari prijatelji zreati oatali. **)

S tem končamo tolminsko cgodonno a srednjem veko.

*) F. C. (OToniiii), Die PatriuohfliiKrifaer ron Aqiiileja, atr. 144.
*•) Haniano, AmuJi del Frinli, toT. VI^ sd sob. ISS9.

,y Google

TolMiilio pA Aistrijo Ao teoslili rolia.

Po emerti zadnjega goriškega grofa Leonarda poSIje
hitro cesar Maksimilijan, ki je bil njegov dedič, iz Augs-
burga tri grofe s 300 konjiki u Gorico, naj deželo u njego-
vem imenu u posest uzamejo in poklon stanov sprejmejo. Na
to poterdijo cesarjevi poslanci 21. junija 1500 deželno pravo
in njene predpravice-

Prebivalatvo je z veseljem pozdravilo novo vlado, ker
je bilo sito vednih prepirov in bojev ter nestanovitne vlade
goriških grofov, ki so navadno zunaj dežele prebivali in se
za njo le malo zmenili. Ljudstvo je pričakovalo od nove vla-
de krepke brambe proti sovražnemu sosedu, ter upalo, da se
bosta red in varnost zopet u deželo povemila. In zares, Uak-
similijan je začel koj akerbeti za GoriSko, zlasti za njegovo
varnost proti Benečanom, in zato je tudiuterdil goriški grad.
Ko je razdelil grofijo u Šestnajst glavarstev, utemeljil je zra-
ven tolminskega tudi bolSko kot posebno glavarstvo. Ta
glavarstva bila so podrejena deželni vladi ali kamori u Grad-
cu, katera je bila postavljena za vse slovenske dežele.

U začetku 1. 1508 začne Maksimilijan (u zvezi s franco-
skim kraljem Ludovikom XII.) vojno proti Benečanom za-
radi pravice do Milana in ker mu neso hoteli dovoliti prehoda
skozi svoje dežele h kronanju u Rim. BeneCani bo se hitro
pripravili za napad in ekuSali posebno GoriČane predobiti na
svojo stran. Zlasti Tolmince so hoteli pobuniti proti Austriji.
Načelnika tolminskih plemičev Leonard- Manzano in Ivan
Formentini skličeta Že 23. februarja 1508 tolminske ob-
činarje in skleneta ž njimi nekako pogodbo, usledi katere se
Tolnunci zavežejo bcaniti beneško republiko proti
vsakemu sovražniku.

Po tej pogodbi bi bili morali Tolminci postaviti 620 obo-
roženih mož, in sicer 95 z loki in pužicami, 31 s pušami, 177
s kopji (lancami) in 217 s helebardami (npartigiane*), ostali
pa z različnim orožjem, U pogodbi so se morali ti vojaki na-
dalje zavezati, da, kadar bi se začeli biti eb sovrai^kom, ne

,y Google

— 84 -
bi smel uobeden pobegniti na drugo stfan, drugače da bi ga
mora] hitro ubiti njegor najbližaji tovariš, in ko bi ta ue ho-
tel tega storiti, da naj bi pa njega zadela jednaka kazen od
soseda. Po končani vojni bi smel vsakdo ubiti vsakega be-
gunca, kjerkoli bi ga našel. Ako bi bilo pa treba prestopiti
na zemljo, ki je sovražna beneški republiki, tedaj ne bi smel
nobeden omenjenih vojakov cerkvam kaj uzeti, niti nadlego-
vati menihov, duhovnikov in nun. ter ne se boriti z mladen-
ki pod petnajstim ali se starci nad Šestdesetim letom. Doblje-
ni plen bi se bil Imei skupno razdeliti med vse deležnike. *)

S to pogodbo sku^li bo Benečani Tolmince le presle-
piti, ker se u njej nikoli ne omenja Austrija, in vendar je
bila ona 1. 1508 perva sovražnica Benetek. Kaj so cesarski
proti takim spletkam storili, nf znano. Iz poznejšega obna-
šanja Tolmincev in BolČanov se vidi. da pri njih neso mnogo
opravila beneška mamila. Ko je prišlo do odločilnega tre-
nutka, morali so le sami tolminski plemiči se svojimi hlapci
braniti grad pred austrijskim generalom, kateremu je Šlo ljud-
stvo na roke. Ali 1. 1508 deržali so Benečani vae Tolminsko
in Bolško u svojih rokah, ter polastili se celo idrijskih rud-
nikov.

Benečani so imeU namreč srečo u vojni z Maksimilija-
nom. Njih vojvoda Alviano premaga cesarske, posede u
malo doeh vse goriško-austrijske kraje na Frijulskem in ver-
ze celo posadko u bolški grad. da bi ta zabranila pošiljanje
pomoči Austrijcem po predelsH cesti. Vendar je bU austrijski
general Henrik BrunaviŠki posedel prehod, hi veže Ko-
roško z Goriškim, torj Predel.

Z 9.000 pešci in 1000 koujiki približa se potem Alvia-
no Korminu, ki se je moral po kratkem obleganju udati; rav-
no tako se je udala Gorica 22. aprila 1508. Usledi premirja
med republiko in cesarjem 11. junija istega leta pride vsa
goriška dežela pod beneško republiko. Ali ta izguba ni dala
Maksimilijanu miru. Že' 10. decembra 1508 sklenejo cesar,

Sapež, kralj francoski in aragonski ,kambreško ZTezo** soper
enečane.

Tako se je začela 1. 1509 nova vojna, u katerej je bilo
austrijsko orožje mnogo srečnejše, nego prejšnje leto. U krat-
kem Času so pregnali Austrijci Benečaoe iz vse goriške oko-
lice, razen iz Gradišča. Da, vojvoda Brunsviški je proderl
celo na Frijulsko in začel Yidem oblegati. Ali ker ni tu nič

*) Uanzano, Aimoli del Friuli, vol. Tli, pg. 105.

,y Google

— 85 —
opravil, podal bo je nad Čedad. Od tega je zahteval cesar
Maksimilijan, naj mu prepusti Tolminsko, dolcaterega je do-
bO pravico po goriSkih grofih. Ali Čedadska oblina je odgo-
vorila, da je iisledi tako dolgega posedovanja ona zadohila
pravico do Tolmina, in da ga tore ne more izpustiti. Na ta
odgovor je Čedad pričakoval silen napad od Austrijcev; zato
je u naglici zbral svoje vojaštvo in je poslal k frijulskemu
namestniku prosit pomoči 200 mož. 1. augusta 1509 začne
vojvoda BrunsviSki Čedad oblegati in na mesto streljati. Ali
kmalu se je prepričal, da je mesto predobro uterjeno, in da
ima premalo moči za predobitev Čedada.

Zato pusti obsedanje in se poda ob N'ediži na Tolminsko.
Tukaj je branil stari grad Kozlov rob Friderik Pormen-
tini io še bolj Pavel Formentini, posestnik Cusana in
poglavar gemonski. Tema ponudi vojvoda BrunsviSki zelo
ugodne pogoje, ako hočeta predati grad cesarskim. Ali za-
povednika nesta hotela o tem niČ slišati. Ker se je vojvoda
BrunsviSki preslabega čutil, to močno terdnjavo premagati,
zato se je podal na Bolško, kjer so prebivalci kazali veliko
nagnenje do austrijske hiSe.

Med tem se je že Vid Welzer, deželni glavar koro-
Ski, kot cesarski pooblaščenec z boUkim Županom AuguSti-
nom na TerviŽu pogajal zaradi predaje. Ko je prišel vojvoda
Brunsviški u Boleč, sprejeli so ga radostno tamošnji prebival-
ci. Prostovoljno mu izroČŽ grad in okolico ter obljubijo biti
zvesti austrijski podložniki s pogojem, da se ohrani njih sa-
mostatnost, in da se jim ne nakladajo druga bremena. Ta
zvestoba in udanost Bolčanov do Austrije se je ohranila od
roda do roda in še dandanes se je ljudstvo b ponosom spo-
minje. 19)

Med pogoji, pod katerimi so se Bolčani Austriji podali,
bere se, da jim je cesar Maksimilijan dovolil oproščenje od
davkov, potem da smejo po svoji volji delati z občinskimi
paSniki in gozdi, {katere je pa pozneje deržava za svojo last-
nino spoznala). Nasproti temu zavezali so se Bolčani, da ho-
čejo braniti grad u soteski proti Benečanom. Za uzderlevanje
tega gradu in njegovo uspešno hrambo odmenili ho od vsega
bolskega gozdišča le tri gozdne deleže, ki so še dandanes
deržavna lastnina. Pozneje so preuzeli Bolčani Se razne druge
osebne dolžnosti in službe.

Ko je cesar Maksimilijan kasneje delil Goriško na gla-
varstva, dovolil je Bolčanom zaradi njih zvestobe in priver-
Žeuosti posebno glavarstvo, ki je imelo take predpravice, ka-
kor gradiščansko in tolminsko. Bolški glavar je bil namreč

,y Google

popolnoDU neodviBen od goriSkega ia poSiljal je vse naredbe,
politifike ID Bodnijake, u poterjenje DarsTnoet u Gradec, od
kodar je tndi dobival neposredno vsa viia povelja.

Ker se je bolfiki grad smatral kot mejna terdnjava pro*
ti Beaečatiom, in ker je bilg potrebno obrambo cele meje
proti Benečanom združiti u jedni roki, zato je izrofieval cesar
bolško glavarstvo gradiSJansko - maranakim glavaijem, ki so
bili najvilii vojaiki zapovedniki na beneški meji. To je tra
jalo celo pervo polovico XV~I. stoletja, dokler nf izginil strah
ia nevarnost pred Benečani. Še le potem je dobivuo BoUko
zopet svojegii posebnega glavaija.

Potem ko se je bilo BoISko predalo Austriji, ni se mo-
gla benefianska stranka tndi u Tolminu več braniti. Brunsvik
prisili branilce tolminskega gradu, da se predajo 3. septem-
bra 1509. Načelniki beneike stranke Formentini in Cusani
80 bili od Austrijcer ujeti in so se morali pozneje z denarom
odkupiti. S pridobitvijo Tolminu kuučala je beneška vojna
za tisto leto. Tudi cesarjev zavemik, francoski kratj, bil je
srečen u vojni z Benečani (potolkel jib je 18. maja 1509
pri Agnadellu), in zato so morali ti vee preSnje leto zasedene
kraje izročiti cesarju. •)

Po uzgledu Bolčanov in Tolmincev odtergali so se od
Benečanov tudi kotarski prebivalci u vaseh Stanoviiče, go-
renja in doletij« B o r j a n a (Worgain, Borgogna). 9 e dl o
(Sella) in Homec (Comoz) in bo se začetkom 1. 1510 pro-
atoToljno podali Austriji, kakor so tudi u cerkvenem obziru
spadaU pod kobaridsko bro. U ve^oi spomin tega dogodka
izda vojvoda BrunsviSki 22. junij« 1510 u Gorici pismo, n
katerem pripoveda, kako so bili omenjeni prebivalci posIsJi k
njemu svoje zastopnike, ki so u imenu sovaSčanov prisegli
da hočejo biti od zdaj naprej zvesti podložniki Austrije. Za-
radi tega domoljubnega čina in ker so ae že takrat pokazali
hrabre braoitelje na beneSki meji, dovoli jim vojvoda Bruns-
viSki nekatere predpravice, namreč da smejo tudi nadalje Ži-
veti po svojih starih običajih; da jim ni treba nobenemu be-
neškemu podlozniku nikakih plačil dajati zaradi Bvoje poprej*
šnje odvisnosti od Benečanov; da naj plačujejo za naprej svoji
postavni gosposki le tri četertioe desetio, ostalo četertiao pa
naj za se obderže; da bodo u bodočnosti prosti vsega davka
na sol ; in alednjič priporoča vojvoda, naj derži vaakdo omenje-
ne prebivalce od tedaj naprej aa prave ia zveste Auatrijce. 80)

*) SelbBtbiographte Sigmnndi von Herberstein,
A.iittria(wrani, I. pg. 73.

»Google

— 87 —
Tadi Nemftkorataije so bili tolmiiuki plemiči Benečanom
prodali (ali samo zaataTiIiF). Ker eo pa a dolgotrajni vojni
med Anstrijo in Benetkami tudi NenifiKorotagi mnogo terpeli,
porabili so perro priložnost in podali ae zopet pod atutrijako
žeBlo. Zato jim poterdi cesar Maksimilijan vse njib stare pred-
pravice, kakor so jib nživali že od patrijarikib Časov. To
pismo pa je bilo Nemfikonitarjem tgorelo u nekem požara.
Zato so prosili naslednjega anstrijskega vladaija, kralja Fer-
dinanda I. (1519 — 1563), da jim z nova poterdi njih pred-
pravioe. To se je tudi zgodilo 2. oktobra 1534 ^ Gradcu. *) XI)
Eljuba odločilnim zmagam Aastrije in Frane^e 1. 1509
trgala je ie nadalje vojna med Makumilijanom in benefiko
repabliko. Ali bojna sreča se ni hotela ni na jedno, ni na
dnigo stran odločno obemiti. Še le 16. augusta 1516 je bilo
sklenjeno premirje n ^oyonu (poterjeno uBruselja) na osem-
aajet mesecev. Malo potem podaljšajo u Angeru premiije
na pet let b pogojem, da vsaka stranka obderži to, kar je ni-
la a vojni posedla. Tako je priSIa vsa nekdanja goriSka gro-
fija zopet pod Austrijo in zraven tega že oglejska okolica in
terdnjava Marano n morskih lokvah.

Cas premiija porabila je austrijska vlada za urejenje
noTopridobljene dežele. Poleg razdelitve n glavarstva bila je
^jeoa glavna skerb odstraniti is dežele vse tuje življe, ki so
bili 6e vedno prijate^i Benečanom. To je bilo potrebno zlasti
na Tolminskem, kjer je imel čedadski kapitnl pravioo Župni-
ke postavljati. Vlada je začela odločno teijati, da mora ki^
pitul samo take duhovnike za župnike imenovati, ki so aa*
strijski deriavljani, ali vsaj dobri prijatelji in zvesti podloiniki
naie deržave. Tako je bil vojvoda Brunavižki Že 1. 1509 n
Tolminu postavil domačina Martina Stampferja (morda
StampaP). Ali ko je vojna ponehala odstranil je kapitnl te-
ga župnika, čei da ni bil postavno izbran in poterjen. Zato
je poual tolminski glavar Tolbenk Waltenhofer 11. de-
cembra 1616 proŽDjo u Čedad, naj bi kapitul zopet Stampfer-
ja za župnika postavil. Ali beržkone ostala je glava^eva
froiiga brezospežna, ker je bil kapitul že preveč oblasti pa
'olminakem zadobil in se je nčasi celo prederznil, tolminske-
ga glavarja pred svoje sodiiče zvati.

Pa tudi cesar je imel nekoliko zanovednikov, ki so od-
ločno in brezobzirno postopali z beneikimi priveržend. Tak
možje bil herraiki grof Ersto Frankopan (Fnuigipan),

•) gt KtKijanC)^ u 81. Bteli 1853, itc. 69.

iy Google

ki je bil po odetopu vojvode BninsviSkega naJTažn&jSi auetrij-
eki vojskovodja in geaeralissimus na OoriSkemin Frijulskem.
Oq je dal pobrati dohodke vsem tistim duhovnikom na au-
atrijekih tleh, ki so bili beneški deržavljani ali pa republiki
prijazDi. S tako nabranim denarjem plačeval je Frankopaa
Bvojo vojsko, katero je moral uzderževati na beneiki meji.

Ko ge je bližal konec 1, 1516 ugovorjenega premirja,
sklene nemški cesar Karol V. u svojem in u imenu svojega
brata Ferdinanda I. 3. maja 1521 u Tormaciji (Worms)
kapitulacijo aH pogodbo in mir z Benečani. U tej pogodbi
je bilo natanjko določeno, katere kraje morajo Benečani Au-
strijcem pustiti in katere Austrijci Benečanom nazaj dati. (Ali
te določbe so se ravno tako malo izverŠile, kakor vse druge
poprejšnje pogodbe, in tako je obderžal vsak to, kar je bil
pred mirom uzel in posedel.) U vormacijski kapitulaciji je
bilo tudi določeno, da se morajo Benečani odreči vseh svojih
pravic do Tolmina in Bolca, ter njima podložnih vasij, in da
se nemajo nič več utikati u posle oaSe deželice.

Ualedi teh določeb prišlo je Tolminsko stalno in kone-
čno pod Austrijo. Julija meseca 1521 zapove cesar grofii
Frankopanu in vsem glavarjem po G-oriškem, tore tudi tol-
minskemu in bolSkemu, da naj uvedejo austrijske podložnike
u njih posestva in jim zagotovijo dotične dohodke. Benečani
bi bili še zdaj radi nadlegovali in mir kalili. Iz Čedada so
poslali glasnika tolminskemu glavarju (in tudi drugim po Go-
riškem), da bi ga na svojo stran predobili in pregovonli, naj
bi ne prejemal in izverševsl povelj austrijske vlade. Se ve,
da je bilo vse to le prazno prizadevanje brez nikakega uspeha.

TJ vormacijski kapitulaciji spominjali so se tudi mejni
prepiri u Kotu (,neUa valle di Bergogna"). Taki prepiri so
se mod sosedi velikokrat ponavljali, zlasti ob sajmih in cer-
kvenih slovesnostih. Tako so se prebivalci kredske, borjan-
ske, sedelske in ložke občine že 1. 1506 in 1507 u Vidmu
tožili s podložniki beneške gosposke Landri (L'Antro) za-
radi meje na gori Mija. Pozneje so kazali austrijski pod-
ložniki listino, kot izpis iz vormacijske kapitulacije, u kateri
je bila austrijske -beneška meja blizu tako popisana, kakor u
glavnem urbarju tolminskega gospostva. Ta listina pa ni res-
nična, vsaj ne tako stara, kakor so omenjeni prebivalci ter-
dili. Š2) IJ najstarejšem urbaiju tolminskega gospostva pri
vladi u Gradcu se bere samo, da je bila meja med Austrijo
in Benečijo: cerkev sv. Križa pri Sedlu in potok Rapid
(Rompet, Rapide)med Robičem in Stupico (malo južnejSe od
današnje austrijsko - beneške meje).

,y Google

Tudi Tormacijeka kapitulacija ni povernila miru aaSi mej-
ni deželi. Benečani bo Se vedno gled&li čez mejo na lepo
0oriiko, koje so d že u svojem žepu mislili, katero jim je
bilo pa vendar srečno ušlo. Zato neso mogli nikakor poza-
biti nanj in čakali so le ugodne prilike, da zopet hlastnejo
po njem. U ta namen so vedno skerbeli za ihale prepire in
kavsanja na meji, ki nf bila stalao urejena. Austrijski podlož-
niki so imeli svoja posestva na Beneškem in beneiki na Au-
Btrijskem. Oboji so imeli pravico pasti in derva seči to in
onostran meje. To je dalo mnogokrat povoda za pravdanje
in tudi pobijanje.

Pri takih okolnostih moral je kralj Ferdinand dobro pa-
ziti na beneško mejo ia skerbeti za njeno obrambo, likazal
je po mogočnosti uterditi mejne gradove po G-oriSkem in uz-
derževal je smerom pripravljen oddelek vojakov u Gradišči.
K važnej&im mejnim terdojavam se je prišteval tudi bollki
grad in zato je bila njegova obramba izročena uajviSemu vo-
jaSkemu zapovedniku na Goriškem, ki je stanoval u Gradišči
in vladal ob jednem tudi to glavarstvo (in zraven Še maransko).

Drugi sovražnik naše dežele u XYI. stoletju bil je divji
Turek. Čeravno neso turške čete u tem stoletju nikoli več
proderle na Goriško, vendar je bil strah pred njimi tudi pri
nas še vedno velik, ker so redno plenile po sosednih deželah.
Zato 80 zmerom mislili na to, kako bi deželo pred njimi za-
varovali. Kar se te obrambe tiče, postopala je goriška de-
žela vedno u soglasju s Kranjskim. Obojni poslanci so dolo-
čevali red obrambe in po koliko mož naj bode vedno priprav-
ljenih, ter koliko naj vsakdo plača za uzderJevanje redne de-
želne vojske. Tako so osnovali I. 1522 tudi red, kako naj
se vest o turškem napadu po deželi razširja. Iz Senožeč
je Šla ta pošta Čez Kihenberg na Gorico in od tod na
jedui strani u frijulsko nižino, na drugi pa ob Soči na
Tolminsko. •) L. 1539 pošljejo goriški stanovi Kranjcem
na pomoč oddelek konjikov pod vodstvom tolminskega gla-
varja.

In še u drugi polovici XVI. stoletja bil je strah pred
Turki velik ker so ravno takrat najbolje napadali slovenske
dežele in so bili priderli celo na Kras. Iz tega namena so
bili začeli tudi tolminski grad zopet uteijevati. Starodavna
terdnjava Kuzlov rob bila je namreč u teku časa že pre-
cej razpadla, Verhu tega jo je bil še strašni potres 26. mar-
cija 1511, ki je razrušil mnogo gradov po Kranjskem, po Kra-

*) Dimitz, OeBcliichte Era<na, II. pg. 101.

»Google

— 90 —
m in a Furlaniji, hado poikodoval. Tendar m je ie dalo a
BJej itanovftti in braniti jo, ker ie 1. 1524 ae Jurij Štam-
pa imenike .glavar tolnunskega gradu* (sO^itannB artua Tnl-
mini*). Tsakako pa je bil KozIot rob zelo potreben popra-
ve, katero mu ju naklonil Ferdinandov naslednik, nadvoj-
voda Kar o T. Ta je zelo skerbel sa obrambo tlovenskui
deiel in zato tndi Tolmina ni pozabil. Po njegovem prizade-
vanju 80 odločili goriftki stanovi 300 goldinarjev za popravo
tolminske terdnjave in jih poslali, tedanjemu oskerbsika tol<
minske gosposke, Nikolaju Baiarju (Bassaaer). Ali zdi
se, da je ta poslani denar za druge stvari porabU, ker iO ga
morali deželni stanovi 26. aprila 1594 povabiti, naj se opra-
viči, kako je porabil omenjeni denar. Baiaijev odgovor nam
ni znan.

Dolgotrajne beneike in tnrike vojske so zelo izprasnile
aostrijske denaruice. Zlasti kralj Ferdinand I. je bil u ved-
nib denamih stiskab, ker je mnogo potrosil n svojem priza-
devanji, da bi se uterdil na ogerskem preitola. Oa bi dobil
potrebnega denaija, dajal je u najem in zastavljal svoja po-
sestva in deržavna gospostva, po raznih deietah. Tako se je
godilo tudi na Ooriikem. Med drugim zastavil je Ferdinand
okoli L 1525 boliko glavarstvo in dobodke gradu u boUki
soteski za 4000 goldinarjev, gospostvo tolminsko pa za 5280
goldinarjev. *) Sodstvo u Kobaridu in okolici je podelil oe-
sarskemu kamomiku grofu Hermesu Purliliornm et
Brunerae (ta rodoviua ae je imenovala pozneje Porzia)
ter njegovim drugovom Erazmu Bartoldu in Valentiju
Talvasouu. To podelitev je poterdil tndi nadvojvoda Ka-
ro! u Gradcu 23. julija 1588. •*)

O priliki zastavljenja imenuje se Tolminsko pervikrat
, gospostvo' (Herrschaft). Pod to besedo moramo razumeti
vse one pravice, posestva in dohodke, katere so imeli nekdaj

Cbrijarhi kot deželni knezi na Tolminskem. Z deželsko ob-
tjo dobili so austrijski vladarji tudi vse one patrijarhove
pravice in dohodke, ali takoimeaovano gospostvo. To gospo-
stvo zastavil je cesar Ferdinand, kakor smo videli. Komu ga
je zastavil, tega nam viri ne povedo. Ali dopuUeno je slu-
titi, da je bUo tolminsko gospostvo zastavljeno Dornber-
g o m, ki 10 86 bili ie u X¥. stoletju na Tolminskem naaetili.

■) Ob«rlsitiier, Oecterraioki Finuuen and KriM;tweaen iiator Pw-
diDAod I., u ArohiT f. oeater. Geiohichts^ueUen, XXII. fg. 100.

**) Ptepii dotifin« liatins «e nabi^A a grofoTakam arUn m Tol-

,y Google

_ 91 —
Krog I. 1650 odvzeli so Doroteji Dornber^, hčeri Rftj-
munda Dornberlkega, dedoTno pravioo na posestva a
Tolmiau u korist njenih bratrancer Fianca, Maksa in Vida,
sinov Rf^mundovega brata Erazma. Ta je bil poglavar go-
riški n oskerbnik kranjski ter je sprejel 1. 1520 pokloa go-
riških stanov a imenu cesarja Karla "V. ia brata njegovega
Ferdinanda. France in Yid sta bila večkrat poslanca Fer*
dinandnva ter sta upravljala skozi mnogo let goriSko grofijo.
Francov sin G aS p ar je bil posIaniSki tajnik pri svojem stri-
cu Vidu io njegov sio Gaipar Vid postane i. 1607 tolmin*
eki gl&var in grof, kakor bodemo pozneje videli.

Dornbergi bo tolminsko gospostvo raziirili in pomnožili
s tem, da so pridobili mnogo posestev in pravic, katere so
imeli poprej tolminski plemiči (ie Formentioi, Locatelli in
Zucco obderžali so tudi ie pozneje svoja posestva). Tako so
Dornbergi počasi združili u svojih rokiib vse one pravice in
posesti, ki so priSle pozneje u roke Breanerjev in Coro-
n i n o v. Dornbergi so oskerbovali večkrat tudi glavarstvo
u Tolminu, t. j. vladali in sodili bo deželico u cesarjevem
imenu. Zato bo kmalu počeli smatrati poglavarstvo in go-
spostvo kot dve neločljivi oblasti, dasiravno sta bili
ie iikoBl celo XYI. stoletje navadno ločeni.

Izmed tolminskih glavarjev XVI. stole^a imamo omeni«
ti nekatere važnejše može, ki so izverstno skerbeli za. sebi
izročeno deželico in branili njene pravice. Med temi je bil
nt^prej Mihael ITeahauser (ali „d<! Neubans", t. j. No-
vigrad u Istri), tolminski glavar 1. 1519—1523. Njemu so
bile tcrn u očeh prevelike pravice, katere je imel Čedadski
kapitul po Tolminskem. Spoznal je, da so te pravice na ve-
liko škodo cesarski denarnici, pa tudi nevarne austrijskt vla-
di, ker se ž njimi iiri tuji upliv io duh na cesarskih tleh.
Zato »e je začel Neuhauser šiloma ustavljati izverievanju ka-
pitalskih pravic po Tolminskem. "Si mu pustil naddijakonske
oblasti izverievat, Se manje pa nabrano desetino iz dežele iz-
važat. Zato se je pritožil kapitul pri tedanjem nadvojvodi
Ferdinandu, kot notranjeaustr^skem vladarju. Ta pi&e
21. maja 1523 iz InDsbrucka preustrojitelju Kranjske in
Goriške, Erazmu Dornbergu, ter Nikolaju a Turri,
glavarju, in Gaiparja pl. Rioheriis, podglavarju u Gra-
dišči, a^ stvar preiSčejo in kapitulu dfyo popotno zadostenje,
kakor je bil cesar Maksimilijan zapovedal. da se ne sme cerkve-
no promožei^e po nikakem jemati ali prikrajievati. *) Ker

*) LUtitiB n giofovskem arhiTu n Tohnina u ibirkl od 1698.

,y Google

— 92 —
je kapitul videl, da ima močno zaalombo pri samem vladarju,
prederzQil se je toliko, da jel. 152HNeuhauseria celou Čedad
pozval na odgovor. Ali za ta poziv se glavar izvestoo ni
zmenil.

Za N'euliauserjem bil je jeden važnejših tolminskih gla-
varjev Bonaventura d'Eck (Egkh von Ungrispach) u le-
tih 1530 — 1541. Njegova rodovina je gospodovala u Kanalu
(od 1. 1511) in od tod si je pridobila laatine tudi na Tol-
minskem, Bonaventurin namestnik in podglavar tolminski bil
je Jurij d'Egk, morda njegov brat, ob jednem glavar go-
riSki. U letih 1538 do 1540 je oskerboval Tolminsko (u Bo-
naventurinem imenu P) tudi Nikolaj a Turri, glavar gra-
diččanski, maranski in bollki, potem namestni glavar goriiki.
tako da je zapovedoval ekoro po vsej goriSki grofiji. Ko je
1. 1532 kuga po Štajerskem in Koroškem tako razsajala, da
je več ljudi za njo pomerlo, nego pod turškim mečem, nale-
ze goriški stanovi Bonaventuri, naj zapre in skerbno varuje
vse prehode u deželo, zlasti pa boHko sotesko, da ne
bo nikomur mogoče u deželo priti. U Kanalu so postavili
straže, ki so imele nalogo zabraoiti občevanje med Tolminom
in Gorico,

Ob času Eckovega vladanja bile so slabe letine in lakot
je večkrat žugala. Ako je kapitul svojo žitno desetino iz de-
želice odpeljal, moralo je ljudstvo od daleČ pripravljati si ži-
veža, ali pa ga niti ni moglo najti. Tudi za gradsko posadko
u Tolminu, ki je bila u XVI. stole^u Se precej znatna, tre-
balo je mnogo žita. Zato je začel Eck zabranjati izvožnjo
Ži:a s Tolminskega, predno bi se deželica ž njim za potrebo
preskerbela. Iz tega so nastali dolgotrajni prepiri s kapitu-
lom, zlasti ker je ta glavarja Se dolžil, da se utiče tudi a
njegovo duhovsko sodstvo. Še le 8. aprila 1538 se je Eck
pomiril in pogodil s kapitulom u pričo Hieronima pl. At-
t i m i 3 a, podglavarja goriškega, Konrada pl. Orzona, Ga-
šparja de Lanteriis (Lanthieri), Bernarda de Rab-
bata, Otomarja Neuenhauserja, Frančiška d' Ech
in Antona Papeža, Usledi te pogodbe morati so kapitu-
lovi pobiralci desetini (nagentes") vse po Tolminskem nabra-
no drobno žito u deželici obderžati do sv. Jelarja (in Tacija-
na, 16. marca), da je labko vsak glavarjev podložnik čez zimo
kupil žita po ceni, ki jo je imelo ob času kupa. Kar se pa
debelejšega žita tiče, to so smeli pobiralci u Čedad odpeljati,
kader jim je bilo drago, le ako ga je glavar potreboval za
uzderževanje gradu u Tolminu, morali so mu ga pobiralci od-
stopiti ali vse, ali nekoliko in to po dnevni ceni. ^) Konečno

,y Google

je glavar še obljubil, da se bode skerbno varoval utikati se
u dahoveko sodstvo kapitulovo, ako ne bodo poali spadali pred
njegovo sodaijo, in ako mu ne pride od cesarja drugo povelje.

Ali kapitulu so postale te pogodbe u kratkem nadležne
10 skuial se jih je otresti. Zato je moral glavar (goriški in)
tolminski 27. februarja 1540 zopet ukazati, naj se žito ne iz-
važa prezgoda s Tolminskega. Razen tega odstrani tudi neke
nerede pri pobiranju desetin in določi natanjko mero, po ka-
teri se ima žito pobirati. *)

U tem zmialu je deloval tudi Eckov naslednik u glavar-
stvu tolminskem Franc Tburn (,a Turri, Valsassina et S.
Crooe, dominuB Vilesse") 1542—1558. Bil je ta ob jednem
glavar goriSki in tolminski. Na Tolminskem so bili njegovi
namestniki: Andrej Orzoner (d' Orzon) 1547— 1550, Kon-
rad Orzoner 1553 — 1556 in Jakob Orzoner 1556—
1558. Čedadski kapitul je bil upeljal za žito nove, veče
mere, kakor so bile prejSnje na Tolminskem navadne, ki so
Me narejene po uzgledu starega mernika (pisinale), katerega
so u Tolminu hranili. Temu se je pa glavarjev namestnik,
Andrej Orzoner, močno upiral in tako so nastali veliki pre-
piri med njim in kapitulom. Po dolgem prizadevanju in pri-
govarjanju BO bili ti prepiri poravnani u Gorici 20. februarja
1549 pričo godiko - tolminskega glavaija Franca Thuma ta-
kole: Nove mere se imajo odpraviti in druge pravične nare-
diti po uzgledu starega mernikaj zaznamovati se imajo a pe-
čatom in izročiti u javno porabo. Pravičnost novega mernika
morajo s prisego poterditi tolminski plemiči u pričo nekaterih
starejših kmetov iz tolminske okolioe. ^) Dalje je moral pod-
glavar obečati, da ne bode nikakor oviral pobiranja desetine
po Tolminskem, in da se bode deržal Eckove pogodbe od 1.
1538 glede načina in Časa odpeljatve žita b Tolminskega. Obe-
Čal je tudi podglavar, da Be ne bode utikal u duhovsko sod-
stvo kapitulovo. Kapitul pa se je nasprotno zavezal, da ne
bode kaznoval duhovnikov za njih prestopke pervi, drugi in
tretji krat z odstavljenjem ali izobčenjem, nego le z denarni-
mi globami. Po tretjem prestopku pa sme kapitul ostreje ka-
zni rabiti in, ako je treba, tudi svetovno oblast soper oje u
pomoč klicati.

Ob istem Času so poravnali tudi prepir med kapitulom
in grofom Franoom Thumom. Ta je bil krepek, brezobziren
glavar in braoitelj deželnih pravic. On je miidil, da pripada
u njegovo oblast nadzorovati cerkveno premoženje) soditi za-

*) LiBtma a kapitulOTem arluTD u Čedadu med toltninskimi p

,y Google

— 94 —
konske prepire in župnike imenovati. Thurn je naznanil ka-
pitalu, da ne bode za naprej nobenega župnika priznal, ka-
terega ne bo austrijika vlada za imenovanje predložila, da
ne bo puetil nobenemu od kapitula imenovanemu župniku po-
svetnih dohodkov uživati, dokler mu on ne izroči posestva
teh užitkov.

O vsem tem piitoži se kapitnl do cesarja Ferdinanda.
Ta izbere za svoja pooblaščenca gradiStSaoskega glavana Ni-
kolaja a Turri in biljanskega župnika Janeza Nutri-
«!a, da stvar preiSčeta in razsodita. Ta odbranca skleneta 29,
aprila 1553 u Gorici: prvič, da ima kapitul ali njegov nad-
d^akon pravico po Tolminskem cerkveno premoženje osker-
bovati in o njem rathine sklepati, pa da mora pri taki pri-
ložnosti kot nadzornika poklicati tudi glavarja tolminskega,
ali njegovega namestnika; drugič, da ima kapitul vso pravico
na Tolminskem duhovnike postavljati usledi starih običajev in
predpravio, pa da mora dati novoizvoljenemu piemo na tol-
minskega glavarja, da ga ta upelje u posest svetnih užitkov;
tretjič, da se ne sme tolminski glavar aii podglavar čisto nič
ntikati u cerkvene in zakonske pravde, ter da ne' sme duhov-
nikom braniti, ako hočejo svoje tožbe in pravde (tudi posvet-
ne) pred naddijakQnom razpravljati, kakor je bilo to že po-
gojeno med kapitulom in Andrejem Orzonerjem. *)

Ukljub tem jasnim določbam se ni povernilo sporaznm-
Ijenje med kapitulom in tolminskim glavarjem. Že 2. augu-
sta 1550 se je pritoževal kapitul, da ga Andrej Orzoner ovira
u izverievanju njegovih duhovskih pravic. 3. augusta 1553
uzame Konrad Orzoner kapitulu nekaj žita za potrebe tohnin-
minskega gradu (z izgovorom „si come li precessori Capitani
han tolto').**) Se ve, da je dalo to povod za nove pritožbe.

ISa bolje se nf godilo kapitulu pod naslednjim glavar-
jem tolminskim Jurjem della Torre 1563 do 1589, Ta
je bil sin Franca Thuma (Torre) in je vladal poleg Tolmin-
skega u očetovem imenu tudi grofijo goriSko (ter je pozneje
sledil očetu kot goriški glava^. Po uzgledu svojega očeta
skuial je tudi on prikratiti pravice čedadskega kapitula. U
tem smislu je postopal njegov namestnik, podglavar tolminski
Sigmund baron Egckh in Ungrispach. Kapitul je, se
ve da, zopet iskal pomoči pri notranjeaustrijskem vladarju,
nadvojvodi Karlu. Ta podlje 26. novembra 1569 iz Gradca
pismo tolminskemu glavaiju, da ne sme nikakor kapitulu bra-

,y Google

niti dwetine pobirati po Tolminskem, in da, 6e potrebuje žita
za ozderžeraiije tolminskega gradu, ma je kapitul prepusti po
nizki ceni, kakor je bilo to pogojeno za Časa barona £cha. *)

Izmed bolikih glavaijev Xyi. stoletja omenja se nam
samo jeden: Herman Grienhoffer (Grienhover) 1631 —
1541, ki je bil ob jednem tudi poglavar in vojažki naSelnik
a Maranu. Stanoval je sdaj tu, zdaj u bolfikem gradn. Ali
ta Be nI protivil kapitulu, kakor tolminski glavarji, marvei
podpiral ga je proti upornim Boldanom, ko so se ti 1. 1539
prepirali th svojim nepriljubjenim župnikom Gregorjem.

Koncem Xyi. 8toleQ'a zadobi tolminski glavar popolno
neodvisnost od goriikega. Ta neodvisnost je bila pripozua-
na s tremi odpisi notranjeaustrijskih vladarjev, t. j. od nad-
vojvode Karla 10. decembra 1574. ter od nadvojvode Fer-
dinanda n. 14. marca 1599 in 19. julija 1600. Tolstoje
poterdil tndi cesar Ferdinand m. 19. oktobra 1644. Od-
visoost tolminskega glavaija od goriikega je bila po zdaj samo
po imenu, u resoici se ni smel goriški glavar nič atikati a
pravosodje tolminskega. Poslednji je imel sploh tisto neod-
visno veljavo, ' kakor gradiičanski ali bolidi.

Tudi XYII. stoletje naSe zgodovine začenjajo prepiri s
BeneSani. Ker ni bila meja terdno urejena, ni m&ajkalo za
to nikoli povoda in Benečani so znali vsak tak prepir za se
porabiti. Prepričani so bili, da mora QoriSko prej ali slej u
njih klobuk pasti, kakor zrela hniSka. Zato so tudi iz majh-
nih prepirov napravljali velik hrup in iskali nzroka za vojno.

Jednako upanje do Tolminskega pouzdigovalo jim je
morda to. da je bil u začetku XVU. stoletja tolminski gla-
var (}ai|>ar Formentini (1598—1606?), načelnik tolmin-
skih plemičev, izrastel iz tiste rodovine, ki se je bila sto let
Soprej tako prijazna skazala beneški republiki. Ali 1. 1607
ob) tolminsko glavarstvo Tid GaSpar Dornberg, kate-
remu je bilo tudi tolminsko gospostvo zastavljeno. Od te-
daj naprej pa do I. 1848 bilo je tolminsko glavarstvo in go-
spostvo vedno združeno u jedni roki.

Zaradi pretečega obnašanja BeneČuiov bili so mejni pre-
bivalci tolminski zelo nznemirjeni. Natomo je, da so iskali
zavetja pri svoji gosposki u Tolminu. Borjanci in Sedljani so
■kozi sto let mimo uživali od vojvode Bninsviikega podeljene
jim predpravice. Ko sta pa u začetku X'VII. stoletja požar
in bolezen med njimi hudo razsajala, i^ubili so doti^o listi-

*) PrepiB listine u tolminski cbirki od 1. 169S.

,y Google

— 96 —
no. Zato 80 ee obemili njih odborniki Štefan KraČina,
Peter Prunter in Lorenc Hentc s proSnjo do nadvoj-
vode Ferdinanda 11., da bi jim blagovolil poterditi one stare
predpravice. U tej proSnji se sklicujejo na zvoatobo in uda-
nost do cesarske hiše, obečujejo, da tudi za naprej ne bodo
gledali ne na premoženje ne na kri, kadar bode treba to
najskrajnejšo breginjsko (borgainisch) mejo braniti proti Be-
nečanom ; zadnjič opomnijo &e to, da, ako se jim ta njib proi-
nja usliči, bodo se tudi drugi njih sosedi podali pod austrij-
sko oblast, ker bodo videli, kako blagodušno poplačuje ona
udanost svojih podložnikov. •)

To prognjo poilje gradka vlada 2. juliJH 1614 u Glorico
glavaiju Janezu grofu Porzia in Brugn«ra, dajou po-
razumljenju s tolminskim glavaijem presodi in potem svoje
mnenje o njej izrazi. — Kako je bila ta prošnja rešena, tega
se ne ve; ^i težko da povoljno za prosilce, ker so bile bor-
jansko - sedelskfl predpravice nasprotne grofovskemu in vladi-
nemu dobičku.

Povod drugi benevanski vojni so dali pred Turkom na
austrijsko zemljo pribegli Uskoki. Ti so se pečali a pomor-
skim roparstvom in zelo nadlegovali beneško kupčijo na ja-
dranskem morju. Ker jih Ferdinand II. ni hotel preseliti od
morskega obrežja pri Senju na HerraŠkem u notranjo de-
želo, začeli so Benečani 1, 1616 vojno proti austrijskun po-
sestvom u Primorju. Za svojega vojskovodjo na Goriškem
imenuje cesar generala Trautmannsdorfa.

Hitro u začetku druge beneške vojske nameravali 80
Benečani pod vodstvom lektorja Savorgnana ~udi Kobarid
posesti, ali spodletelo jim je (januaija 1616). Austrijski ge-
neral Trautmannsdorf je sprevidel važnost Kobarida in
poslal znatno posadko tjagori, da bi zavarovala pot pomočni-
kom, katerih se je nadjal s KoroSkega. Pomoč je tudi u re-
snici prišla, ker Korošci ao mu poslali oddelek lovcev. Ali
strah pred Benečani je bU tako velik, da so morali konjiki
spremljati ta oddelek na iyegovem potovanji. Nevarnost, ki
je takret u resnici pretila, izpozna se iz tega. da so bili Be-
nečani tudi na Koroško proderli, Tarviž posedli in žugali celo
Beljaku.

To je Benečane oserčilo, da so poskušati zopet Kobarid
napasti (augusta 1616). Načelnik Erizzo zbere a Čedadu
lepo število vojakov (med temi tudi mnogo Slovencev iz če-
dadske okolice) in pridere do Kobarida. Tu je stala posadka,

") Prepis te piolnje se nahaja n grot aihim n Tolminn.

,y Google

ki je gtela skoro 1000 pešcev ia 500 Demških koDJikoT, ra-
zen tega pa Še domaČe domobrance. Austrijci so bili poBta-
vili tabor in ga uterdili z okopi. Ko so začeli Benečani stre-
ljati na te okope, eplaSili so se konji In prouzročili veliko
zmešnjavo u taboru. Zato predobijo Benečani u kratkem času
okope in posedejo Kobarid. TJ svoji jezi zažgejo terg, tako
da je večina hiš pogorela. Iz Kobaiida podajo se zmage pi-
jani Benečani proti Tolminu. Ali tu bo našli velik odpor pri
posadki podpirani od domačih stanovnikov. Keprestano stre-
ljanje a tolminskega gradu prisililo je Benečane, da se venie-
jo nazaj u Kobarid.

Tu so se utaborili u okopih, katere so bili Austrijci za-
pustili, in so začeli uterjevati bližnji hribček Sv. Antona. Da
bi ne mogla priti več pomoč Trautm&nnsdoriit s Koroškega,
pokvarili bo predčisko cesto in poderli celo most Čez SoČo. *)
Trautmannsdorf je dobro vedel, kolika nevarnost mu je žu-
gala od te strani, ker sedaj mu je mogel sovražnik za her-
bet priti po kanalski ceBti. Zato je nameraval Kobarid Be-
nečanom oteti, ali imel je premalo vojakov. Vendar se je
bila med sovražniki raznesla novica, da se je Trautmannsdorf
podal u Kobarid. Zato je beneški vojskovodja Friuli hitro
poslal zdatne pomoči Erizzu.

Strah pred Benečani je bil povsodi neizmeren, pa tudi
razdraženost čez nemirnega soseda velika, ne le po vsem Tol-
minskem, nego po Goriškem sploh. Cllavni boji te vojne so
BO bili okoli Gradišča in ob desnem bregu Soče proti Gorici

Za svojega namestnika postavijo Benečani n Kobaridu
Lorenoa Tadisa, Erizzo pa se verne k vojski na Frijul-
sko. Da bi se Austrijci maščevali za beneško pustošenje po
Berdih, zapove Trautmannsdorf tolminskemu poglavarju, naj
napade bližno Benečijo. Zato zbere Tolminski glavar Ga-
, špar Dornberg 24. februarja najserčnejie prebivalce iz
okolice, zdmži jih s peščico vojakov, ki so se nahajali takrat
u Tolminu, in se odpravi ž njimi na!d Čedad. Na. poti požge
nekaj beneških vasij in upleni mnogo živine. Ali proti Če-
dadu samemu ni mogel nič opraviti, zato se je vernil nazfy
na Tolminsko. Da bi se taki napadi še drugib^t ne ponav-
yali, okažeta Frančišek Martinengo in Ferrante de
BoBsi, katera je bil senat po nesrečnem obleganju Gradišča
poslal na austrijsko mejo, saj se sezidata dve terdnjavici med
Čedadom in Kobaridom.

*) Bith, Hiatoria delle guerre del PrinH Trieste 1629), lib. IV.
PK. ISB— 144.

,y Google

Bflueiki nameatnik Tadini nI bil tako serčeo Tojsko-
Todja, kakor Erizzo. To ae je zlaati pokazalo 1. aprila 1617,
ko BO hoteli Benečani Kanal uzeti in tako pretergati srezo
med Tolnuaom in Gorico. Po načertu bi bil imel Tadini ob
iatem Čaau po ceati od Kobarida in Tolč oa Kanal udariti,
ko bodo drugi beneiki rojaki od Marije Celja in Oorenjega
polja Kanal napadli. Ali Tadini ai oi upal tega izpeljati ia
zato neso mogli Benečani Kanala osTojiti.

Slednjič se je sklenil po francoskem posredovanju mir
a Parizu 6. septembra 1617, kateri je bil poterjen u cesaije-
vem imenu u Madridu 26. aeptembra iatega leta. Bene&ani
neao dobili ni ped goriškega aveta. Vse njih preuzetne nade
80 bile uničene in aprevideli so, da se ne da ialiti z vlado,
katero podpira domoljubje in požertovalnost prebivalcev. Od
sedaj naprej so pustili Benečani Austrijo pri miru, ker njih
moč je vedno bolj slabela in pelala.

Ko je tako minula zunanja nevarnost, začelo je u de-
želid nevarno vreti med ljudstvom. Tolmind eo bili od nek-
daj aamoglavni, termasti in upornega duha ; ta^o vsaj so jih
opisovali njih tolminski načelniki. Že I 1542 ao ae puDtali
Tolminci o priliki, ko so urejevali davčno knjigo in ko so
bili po vsej deželi povečali davke. Tudi glavar Gafipar
Formentini je imel opraviti s Tolminci 1, 1605. Tolčani
80 se ustavljali grofu in mu neao hoteli plačati novih davkov.
Zato pa jim je dal grof zapleniti živino. Ali ToKSani ao se
pritožili pri vladi u Oradcu. čeravno se je Formentini nas-
proti temu zagovarjal, vendar mu je vlada naložila, naj
ne prenagli svojih dejanj, in naj pravično postopa ah svojimi
podložniki, da se ne bode mogel nihče pritoževati. *)

Mnogo nevamejlipa je bil pervi tolminaki ^punt"
I. 1627. Takrat je bit začel grof zahtevati davek tudi od
gDOvin", t. j. novoiztrebljenih njiv in senožetij. Temu pa so ,
se kmetje močno upirali. Tudi neso bili zadovoljni, da je
^f mesto nekaterih robot terjal plačilo u denarjih, in da je
ustanovil novo mitnino na vino. Izvestno je kmete verhu tega
lazborila tudi ostrost grofovih uradnikor, ki so te nove davke
brez usmiljenja izteijevali.

Se ve, da ae ni manjkalo oseb, katere so znale to ne-
zadovoljnost netiti in ljudstvo nagovarjati k upom soper nje-
govo gosposko. Taki Suntarji so aklioovali skrivaj Ijudake zbo-
re in pri teh imeli do ljudstva neteče in razburjajoče govore.
U takih zborih bo se dali Jurij Kobal, Lenart Golja

*> Listin« n grof. arhivn u Tolminu.

»Google

in le nekateri drugi volit za poslance do vlade, (!eS da bodo
oni prosili za odpravo vinskega davka in za poterjenje starih
podložniSkih pravic. Zdi se. da so tudi nekateri duhovniki
ljudstvo učili, kako naj se grofu upira, posebno taki, ki so
imeli kerčme po svojih hiiah.

Kakor voditelji drugih kmečkih puntov po Sloven-
ekem, tako ao tudi tolminski šuntarji pobirali od kmetov po-
seben davek za puntske namene in so razdelili na vsakega
posestnika denamo naklado. Ali nabrani denar so tolminski
vodite^i večinoma le za se porabili. Tak voditelj je bil To-
maž Kragiilj (EhraguU), ki je očitno na tolminskem tergu
k zbranemu ljudstvu govoril in ga Suntal. Pravi voditelj vse-
ga upom pa je bil Jarnej Maurič. Ta je ljudi najbolj
Suntal, okolo sebe zbiral in jih podpihoval proti grofu in nje-
govim uradnikom. On je tudi pobiral od ljudi puntsko na-
klado.

Glavar Dornberg naznani, se ve da, ta dogodek no-
tranjeaustrijski vladi u Gradcu. Na to poSlje cesar Ferdi-
nand n. posebno komisijo u Tolmin, ki je začela na licu
mesta zakonito preiskavo (sOrdentliche Inguisitions- Procesa").
Njen pervi nalog je bil, razne pritožbe sprejemati, zagovar-
jarga poaluSati. zlasti pa začetnilce upora in glavne iuntarje
preslikati. Dornberg je, se ve da, tožil svoje podložnike zlo-
čina ustanka (punta); nasprotno pa so se podložniki pritože-
vali o stiskanju in nepostavnem izterjevanju desetin od strani
zemljiškega gospodarja. Ko je komisija svoje delo doverSila,
poslala je svoje poročilo notraujeaustrijski vladni in dvorni
kamori u Gradec.

Usledi tega je odločil cesar u Gradcu 26. februaija
1628, da morajo tolminski podložniki od novin, katere so po-
samezne občine po 1. 1600 ukljub gosposkinim prepovedim
iztrebile, in tudi od tistih, ki so Že u urbarju zapisane, od
katerih se pa do zdaj še ni nič plačevalo, svoji postavni go-
sposki, t. j. baronu Dombergu, odrajtovati vse desetine in ro-
bote, kakor bode to posebno pooblaščen komisar primemo
in pravično odločil. Vendar pa se imajo te novine u urbarju
posebej zaznamovati *) in za naprej ne sme nihče oovin tre-
biti, dn^ače bode kaznovan telesno. Dalje so dolžni tolmin-
ski podložniki dajati vsa plačevanja in robote baronom Dom-
berškim, kakor so u urbarju zaznamovane, in kakor so jih že
od nekdaj dajali tolminskim ^avarjem. Cesar je spoznal Dorn-
bei^a za nekrivega glede dolžitve o zatiranju svojih podložnih

*} To se je tudi zgodilo, kakor se vidi iz urbarja za 1. 1633.

,y Google

— 100 —
in zf^j^otovil ma prsTico, da sme kakor dmgi zemljifiki gospo-
darji robote in ablŽDoati za groforsko kuhinjo (.Enheldienst")
primemo premeniti m deoareka plaJSeranja. Podložniki pa ima-
jo pravico svoje pritožbe (,gTaTamina'')soper groforske urad-
nike ulagati na postavnem mestu.

Potom sledi kazen za Suntarje in voditelje apora. Jurij
Kobal, Lenart G^olja in njih dnigovi zaslužili so sieer cesarsko
nemilost in za uzgled drugim prav ostro kazen. Toda cesar
jih pomilosti in le obsodi, da morajo srojo gosposko za od-
puščanje prositi, stroike komisije in nekatere terjatve Doin-
bei^T poplačati, ter po krivem iztenani denar ljudem po-
verniti. Kragulju nfy se uračuni za sazen že prestam zapor
in naj prosi tum on JDomberga za odpuSčanje. luLurii pa mora
pOTemiti od podložnikov nabrani denar in za vselej zapustiti
goriiko deželo. Kot glavni upornik bil je tore iz domovine
pregnan (^bandisirt"). Zadnjič je bilo ostro zabranjeno, da
se kmetje ne smejo veČ zbirati brez gosposkinega dovoljenja,
drugače bodo kaznovani na telesu in na premoženja. *)

Iz tukaj navedenega se vidi, -ia kazen za pnnt 1. 1627
oi bila posebno velika, in da se tore tudi pnnt nf bil posebno
nuiiril med Tolminci. Premalo zagotovljene pravice pred. go-
gpodarjevim nasilstvom in nekatere od njega npeljane novosti
eo bile glavni uzrok kmečkega nemira. Ko bo pa bili ljudje
bolje podučeni, pomirili so se in ndali u nove davke.

Tudi s če^dskJm kapitulom imel je Dombei^ svoje
prepire. Novi gospod Tolnunskega je težko prenaSal zraven
svoje ie drugo, skoro mogočnejSo oblast na Tolminskem. Za-
to se je prizadeval kapitulove predpravice kolikor mogoče
omejiti in svoj upliv povečati. Iz tega uzroka pritoži se ka-
lutul do cesa^ Ferdinanda 11., da Doraberg neče u novo upe-
hati župnika Vicentina, katerega so bili Cerkljani 1. 1629
sirovo izpodili; da nadleguje kapital pri pobiranju desetin, in
mu zabranja izvažanje žita, katero se ni do sv. Jelarja u Tol-
minu prodalo; da zabranja desetino po sv. Jurju oddajati a
dtmaru tistim, ki jo do tedaj niso plačali n bls^, kakor je
to stara navada; da se nekoliko časa sim kapitulu izroČqje
dabo in meSano Žito ; da so začeli grofovski uradniki, ki po-
birajo žito za kapitul, od nekoliko časa sim zahtevati po SO
cesarskih zlatov za svoj trud, (zato prosi kapitul, naj bi smet
imeti svoje lastne pobiralce, kakor jm ima hidi rosački opat);
da glavarski pobirači ostajajo več let z desetino na dolgu, in

*) Original te ruaodbe le nah^k u graiki registratnri, a prepis
n grofovikem arhivu n Tolminn.

,y Google

— 101 —

da kapituloTO j^to za se porabljajo, kakor bi bilo občinsko
blago.

Qiei& na vae te pritožbe sapove cesar Dombergu 28.
oktobra 1630, naj nemudoma upe^e župnika Vicentina, ter
mu vae oduzeto blago poreme in vso Škodo poplača, (objed-
nem naj pa tudi poroči, zakaj je bU Vicentini izpojen); naj
ne nadleguje kapitnla in mu ne brani izvažati žita, kadar in
kamor mu je drago; naj se derži stare navade, da kdor nI
SToJe desetine do sv. Jurja oddal, plačati mora za njo dotičuo
ceno; da se mora kapitulu lepo žito oddajati, in da se mora
tore zmerom poprej kapitoloTemu namestniku pokazati; naj
grof odpravi norost, po kateri se plačuje 30 zlatih gUvarakim
pobiračem, in naj poroča s kako pravico so njegovi uradniki
to upeljali; naj odstrani vse nestavnosti gled^ priderževanja
kapitulovih desetin. U ostalem naj stori grof vse, kar je prav
in naj ne nadleguje kapitula ter mu ne dela napotij z upe-
Ijevanjem novoetij, nego naj skerbi, da se mu ohranijo vse
njegove predpravice.

Ali Domberg je bil prepričan, da kapital sega predaleč
n srojib zahtevah, in zato nf maral hitro izverSiti cesarske za-
povedi. Zato se kapitul 1. 1631 z nova pritoži aoper grofovo
nasilstvo. Na to odgovaija cesar 2. maja 1S31, da je bil že
2. oktobra prejšnjega leta zaukazal, naj se vsa ta stvar prei-
šče in kapitulu pravica stori, da se mu ne bode več treba
pritoževati soper vedno kračenje njegovih privilegij. Da bi
se tema u okom priSlo, odloČi cesar, da ima vsakratni goriSki
glavar biti ona inštancija, kateri naj se podajajo vse pritožbe
od obeh stranij, ter, ko bi on ne mogel, ali ne hotel prito-
žeb spiejeti, glavar gradiSčanski iu vojaSki polkovnik u Oo-
rici. Tem zapore tore, naj u vsem zadosti terjatvam čedad-
skega kapitula, katere so opravičene usledi njegovih starih
predpravic. Oni naj tudi po pravici reSujejo prepire med bol-
Škim glaraijem in kapitulom. Važnejše in bolje zamotane
stvari pa naj naznanjajo notranjeausti-ijski vladi. *)

Dorubergi so vladali malo časa na Tolminskem. Zadnja
potomca te nekdaj mogočne rodovine sta bila Earol Dorn-
berg in nai OaSpar vid, dedni kamomik pokneŽene gro-
fije goriSke. Ker ni imel nf jeden nI drugi pravnih možkih
naslednikov, obljubi cesar Ferdinand II. gospostvo in glavar-
stvo tolminsko že 1. 1626 Maksimilijanu Breuner-ju,
baronu u Stdbingu, Ernauu iu Kammersteinu, dedne-
mu kamomiku u Austriji pod Anižo. ter njegovim pravnim

*) Liatins se nahaja n zbirki kapitulovih privilegij o

»Google

— 102 —
možkim dedičem, in to zaradi posebne zvestobe in njegovih
zaslug za cesarsko bišo. Eo umerje 1. 16S3 Vid GaSpac Dom-
berg, prosi Breuner še jedenkrat cesarja za omenjeno pode-
litev, sklicovaje sena popreJSnjo obljubo. Ker je bil po smrti
Dornbergov zopet cesar pravni gospodar Tolminskega, izpolni
Breunerju prolnjo zaradi njegove posebne zvestobe in skerb-
nega službovanja, zlasti pa zaradi natančnega oskerbavanja
pred kratkim podeljenega mu predseduiStva pri uotranjeau-
strijski dvorni kamori u Gradcu.

Tore podeli cesar u Gradcu 15. septembra 1633 Hak-
similijanu Breuaerju ia ujegovimmoikim postavnim na-
slednikom kot ^beneficium" gospostvo in glavarstvo tolminsko
z vsemi njegovimi dohodki, viio in nižo sodnijo, ribarstvom,
občinami, gozdi, regaliji in z vsem, kar k njemu spada, kakor
je je posedoval baron Domberg. U podelilnem pismu obljubi
cesar, da hoče on sam iz svojih stroškov u mirnem in vojsk-
nem času skorbeti za potrebne vojake kot stražnike u pre-
važnem mejnem gradu soper Benečane (t. j. na Kozlovem
robu).

Cesar pa priderži-za se (t. j. za cesarski erar) tolminske
gozde, ki so bili že pod Dombergom ločeni od glavarstva in
gospostva, ter podrejeni gozdnemu uradu za Frijulsko u Go-
rici. Domberg je imel pravico iz njih potegovati samo po-
treben les za kurjavo in zidanje in čez to potrebo nI smel
sekati. Ker je pa Breuner cesarja prosil, da bi tudi gozde
pridružil njegovemu beneficiiu, zato mu dovoli Ferdinand, da
sme iz tolminskih gozdov pobirati vsa suha in odpadajoča der-
va, pa tako, da ne poškoduje gozdov, nego jih obdeiži u do-
brem stanu, da bode vedno mogoče iz njih dobivati potrebne-
ga lesi za vojaSke namene. Odpadajoče vejevje sme tore
Brenner rabiti za žganje oglenic, ali za kar se mu bode ko-
ristnejše zdelo, toda vedno le z vedenjem gozdnih nradoikoT
a Goi'ici in proti plačevanju določene takse.

Breuner mora nadalje za to skerbeti, da bodo tolminski
podložniki vedno pripravljeni za potrebna dela {„Saubfahrten')
a idrijskih rudnikih, kader bode to zahteval idrijski oskerbnik
{„Verwoaer''), se ve da le proti primernemu plačilu, kakor je
to navadno tudi a drugih deželah, kjer se rudniki nahajajo.

Slednič priporoča cesar Breunerjem, naj ostanejo vedno
zvesti cesarski hiSi, naj trezi cesarskega dovoljenja niČ ne pro-
dajajo, tudi naj nikakor ne dopuSČEgo, da bi kedo kaj odter-
gal od tolminskega glavarstva, .posebno pa Benečani ne".
Sploh naj izpolnujejo do cesarja in njegovih naslednikov vse
one dolžnosti, koje so dolžni vazali svojim gospodarjem. Ka-

ivGoogIc

~ 103 —
dar pa izmeije prari možki rod BrenneijeT, takrat naj pripis
de Tolminsko zopet ceBarju, da on po svoji vo^ji in previdno-
sti razpolaga s tem dednim gospostvom in glavarstvom. *)

U soglasju s tem podelilnim pismom zapove gradka vla-
da 20. januarja 1643 goriškemu glavarju grofu Francu Lau-
thieru, naj naznani dedičem Dornbergovint, da predajo ur-
barje tolminske glavarskemu administratorju Maksimilija-
na Preinerju, ker so omenjeno gospostvo po emerti Doro-
bergovi dobili baroni Breunerji.

Tako je prišlo Tolminsko u oblodt Breuoerjev (Breiner).
Ali oni neso nikoli u Tolminu stanovali (uek baron Brenu^r
je bil 1. 1653 kapitan teržaSki), nego postavljali so u naSi
deželici le oskerbnike, ki so u njib imenu vladali in davke
pobirali. Tak oskerbnik je bil 1. 1642 Janez Korbi6 (Hans
Ehdrbitsch). Ta je imel prepire z bolškim glavarjem Jurjem
Filipom Qero zaradi meje med tolminsko in bolško oblasto.
Tudi ta meja je bila le bolj splošno zaznamovana in nikjer
natančno dolot^ena.

Največi prepir je bil glede Cez-8o(Se. Ta kraj je spa-
dal po glavnem urbtuju od 1. 1607 k gospostvu tolminskemu,
n Bodnijskem obziru pa k glavarstvu bolikemu. Kajemnino
od svojih zemljišč in posestev ter za ribarenje u SoJJi morali
80 plačevati CezsoJSani tolminskemu grofu. Po to najemnino
pa je moral grof ali njegov namestnik sam hoditi in to pervo
nedeljo po prazniku rojstva M. D., ko Je bil u Čezsoči sajem.
Pri tej priložnosti moral ga je vaški 2upan sprejeti in pogo-
stiti, kar 80 mu pa vaščani potem povemili. Drugi dau zju-
traj Je pobiral grof najemnino in popoldne so volili novega
župana. Vsak hišni gospodar Je stopil pred grofa (ali njego-
vega namestnika) in mu povedal ^u uho" ime tistega, kate-
rega je on želel za Župana. Ako sta imela dva jednako ^-
80V, odločil je grof s tremi glasovi za tiat^a, ki je bil qjema
po godu. Tretji dan odšel je novoizvo^eni župan z osmimi
priseženci u Boleč k tamošnjemn glavarju (ali oskerbn ku) in
ta ga je priznal in poterdil s tem, da je novi župan prisegel
njemu u roke. Tako se je vedno godilo po etarodavnej na-
vadi,

Korbič in Gera se pogodita o mejnih prepirih 3. decem-
bra 1643 takole: pervič, 6era priznava da Čezsoča pripada
k tolminskemu urbarju, ali da sodstvo in apelacija tiče gla-
vaijn bolškemu; drugič,- polovica ribonosne vode Soče do Je-
lenjega roba (nasproti Serpenici) spada gospostvu tolmin-

*) IsTiruik u Oroden, prepis u grof. arhifu a Tolminu.

»Google

— 104 ■—
skemu ; tretjič, u ostalem naj obvelja meja, kakor je bila ure-
jena 1. 1607; četertiČ, gled^ Bodnije FeteiiBtain od koba-
ridskega mosta do potoka Faniz (Pouizp) naj ostane prepir
nereden. SledojiČ si zagotovita oba glavarja sosedsko prija-
teljstvo, dobro sporazumljenje in u sili uzajemoo pomoČ. *)

Gled6 sodnije „Poteastain" nam ni nič podrobnega zna-
no. Grad tega imena se je nahajal u hribih nad Čedadom.
Verjetno je, da je spadalo nekdi^' Teraovo pod njegovo ob'
last. Drugi pa misI6, da je bil tudi med Kobaridom in Ter-
novim grad istega imena na mestu, katero smo omenili gore
str. 12. Naj si bo že kakorkoli, izvesmo je le, da so si to
sodn^o u XVII. stoletju lastili bo1£ki glavaijl in jo tudi res-
nično izverievall, čeravno so temu ugovaijali tolminski gla-
varji. Ti so mislili, da imajo pravico do Tomovega, ker je
ta kraj spadal vedno h Kobaridu, zlasti u duhovskem obiini.

Gore omenjeni Filip Jurij Gera je bil najvažaej^
vseh bolSkih glavarjev in je vladal svoj okrt^ blizu trideset
let 1612—1643 (P). Rod plemeoitib Gera naselil se je okoli
1. 1371 iz uzhodne Frankonije (Ostfranken) na Koroško.
Ttt 80 bili Gere poglavarji knezoSkofa bamberskega u Volfs-
b e r g u in oskerbniki drugih bamberških posestev na Korolkem.
Pervi tak glavar in oskerbnik je bil Jurij Gera, ki sije
pridobil grad Strassfried (umeri je po 1. 1402). Pozneje
so si pridobili Gere še druga posestva na KoroSkem in Aa-
Btrijskem ter ustanovili bolnico u Beljaku, kjer so se večkrat
mudili. Rajmund pl. Gera je bil od cesarja Rudolfa II. 5.
decembra 1589 u baronski stan pouzdignjen z dovoljenjem, da
ume njegov rod tudi za naprej le ime , gospoda" nositi u zna-
menje svojega starega plemstva. Rajmund se je oženili. 1564 z
Marijo Ano pl. Lembach in je umeri 1. 1607. Iz tega
zakona porodil se je kakor četerti sin Jurij Filip, gospod
na Strassfriedu in "VValterskirchnu, cesarski svetovalec
in glavar bolški, oženjen z Magdaleno pl. Ficin, bivšo
pridvorsko gospo. Sin tega zakona Jurij Rajmund je umeri
u cesarski bojui službi 1. 1641. Ž njim je izmerla ta veja
Ger. Ves rod je zameri u možkem pokolenju u sredi Xyill.
stol e^ a.

Gerino delovanje na BolŠkero je bilo jako mnogoverBtno
in uspešno. Najpoprej je znatno popravil in morda z nova
prezidal bollki grad u soteski, kjer je on tudi navadno sta-
noval. Ker terdnjavica nf imela vode, iskal je tako dolgo po
špranjah bližnjega skalovja, da je zasledil studenec. Do njega

*) Listina a grofoTskem arhivu a Tolminn,

,y Google

— 105 —

i'e dal napravit primerno pot in zavarovat ga pred aovražni-
Lovim očesom, vainost novo učveričene terdojavice ae je po-
kazala a drugi benedki vojski, ko je posredovala vojaško po-
moi iz Koroškega na Ooriiko.

Spominek svojega delovanja *) postavil si je Gera sam
z napisom i^ezanim u kamen, ki se dandanes vidi ob novi
cesti ravno nad najdenim studenoom. Ta napis se glasi u
nemSkem jeziku : ,Der "VVolI Gepora Herr — Georg Phillip
Her Von— Gera & Hat Die Festung Dals Pavt Vnt Renovirt
Vnt Die Baeer— Er Fonten Im 1. 6. 1. 3. Jar." Ta u kosma-
ti nemidini sestavljeni napis bi se glasil slovenski : ,Blago-
rodni Jurij Filip gospod iz Gere je pozidal terdnjavo in po-
pravil, ter naiel vodo u letu 1613." Pod tem napisom vidi
ae tudi Gerin gerb, predstavljajoč jelenje glave.

Kakor tolminski glavarji, upiral se je tudi Gera samo-
oblastnim naredbam čedadskega^ kapitula. Ta jo hotel 1. 1619
odstaviti starega in priljubljenega boUkega župnika Janeza
Stranla in mesto njega imenovati nekega Benečana. Bol-
čani so prosili Gero, naj se on potegne za njih župnika, in
ta piSe 23. maja 1619 kapitulu, naj ne upeljuje nepostavnih
novostij s tem, da če prestaviti župnika o binkoštih, mesto o
božiiu, kakor je bila stara navada, in naj ne dela proti volji
ftustrijskega vladarja, ki neče tujcev za župnike. To da on
(Gera) u prijaznosti svetuje kapitulu. •")

Proti pobiranju desetine je postopal Gera u istem smi-
slu, kakor Kck, Thuru in Dornberg. Zato je začel ka-
pitul tudi njega pri cesarju tožiti. Ferdinand II. odpiSe na
to goriškemu glavarju z Dunaja 9. aprila 1631, naj oddaja
boliki glavai' posebej in nepiikrajSano kapitulovo desetino,
in naj ne upeljuje nikakih novostij.

Ali ker to nf pomagalo, pošlje kapitul nove pritožbe na
cesarja, da tudi bolški glavar slabo oskerbuje desetino po
svojem uradnika Strasgiiete (Strausgiitl), ter da jo zelo
neredno predava in kapitulu s tem jako škoduje. Zato prosi
ponižno za odstranenje teh nerednostij, ter da naj se mu do-
vol^o za Tolminsko in Bollko posebni nabiratelji desetine,
kakor se je to tudi rozački opatiji od nekaj časa sim dovolilo.
Ka to pošlje cesar Ferdinand II. 2. maja 1631 iz Gradca pi-
smo bolškemu glavarju, u katerem tudi njemu zapoveda (ka-
koi' istega dne tolminskemu Dombergu), naj izroči kapitulu

*) Wi8sgril], Schsuplatz doB niederoeBt. Ad»la, Bd. 111. pg. 'JSS Bq.
**) Listina u kapituUkem arbivu u C«dadu.

»Google

— 106 —
prideržano desetino, naj ga pusti a mirnem uživanja njegovih
pravic in naj odpravi va^orŠne novotaiye. •)

Ta vsestransko za blagostanje svoje deželice uneti po-
glavar ustavljal se je tudi brezusmiljenemu pokonievanju bol-
Ikib gozdov, ki se je bilo začelo že u SVI. stoletju. Ali
škoda, da Qera nt imel potrebnih sredstev, tako pokončeva-
nje ustaviti, ali vsaj omejiti.

6eria naslednik u poglavarstvu bolSkem postane Jakob
Vaccano (Taccani) di St. Passo, (vkdin svetovalec a
Oradcu in popre] Škofovski komisar u Terstu), 1643 — 1648.
Ta je skerbel zlasti za natančno določenjepoglavarstvene me-
je. Ob njegovem Času (1. 1648) prepirali eo se Bolčani z
Rezjani in Terbižani zavoljo paše na meji med Prestrel-
nik-om in Pred SI o m, zlasti pa u plauini Prevala ali na
gori Bober, katero so Benečani imenovali Fort, Terbižanci
pa CMatschat. Bolčani so hodili takrat iz Možnice tudi
čez mejo past, zlasti u terbižko planino ,Pod sneženim ver-
hom". Ali usledi nasprotne pritožbe so morali to se ve da
opustiti. *•)

Tolminsko je med tem vladal u imenu Breunerjev Ka-
rol Formentini (1647 — 1651). Breuneiji neso bili posebno
zadovoljni s^ svojim novim gospostvom, morda za to ne, ker
jim nf toliko neslo, kolikor so pričakovali. Usledi posebne
pogodbe morali so izplačati dornbergkim dedičem 61.300 gol-
dinarjev, ker je bilo nekdaj tolminsko gospostvo Dombei^m
zastavljeno. Da bi tore ne izgubili vsaj te svote, obemeta
se Haksova sina E a r o 1 Gottfriedin Ferdinand Ernest
Pra^ner 1. 1649 do cesarja Ferdinanda III. s proS^jo,
naj jima spremeni tolminsko glavarstvo iz beneficija u allo-
dium, t. j, naj je jima izroči kakor dedno in pravo lastnino.

Gledč na zvestobo in zasluge, katere so si Breunerji
vedno pridobivali za cesarsko hišo ; dalje gledč na zvesto služ-
bovanje Maksa Breunerja in tudi nasedanje brezmadeŽDO ob-
našanje Karla Gottfrieda; zlasti pa zaradi tega, ker so morali
Breunerji omenjeno svoto izplačati Dorabergom in imajo tore
nekako pravico zahtevati Tolminsko kot allodiumj spremeni
cesar 26. februarja 1649 na Dunaju gospostvo io glavarstvo
tolminsko iz beneficija u allodium in ga izroči omenjenima
bratoma Breuner kot dedno lastnino, odpustivSi jima ostalo
svoto, katero bi bila morala še doplačati za ta allodium. Ob
jednem pridruži cesar Tolminsko goriškemu urbarju kar se

*) Listine a tolminskem grof. arhivu n ibirki od 1698.
**) LiBtina u grofovakem arhivu u Tolminn.

»Google

— 107 —

ti<!e plačeTanja spIoSoih doneakoT in deržavnih daTkOT, kateri
naj se iz Tolmina u Gorico poSiljajo. *)

Tako BO postali Breunerji pravi gospodarji Tolminskega,
kakor je bilo meato Čedad u Xy. stoletju. To svojo novo
pravico ao porabili Breunerji u to, da so skušali prodati
gospostvo in glavarstvo tolminsko. Kot kupca so našli Petra
Antona Coroniaa. Ko se med seboj pogovori, izdasta
Ana Itegina Breuner, udova ranjcega Maksa ia poobla-
ščena varuhinja svojega mlajšega sina Ferdinanda Erne-
sta, ter Earol Oottfried Breuner 18. septembra 1651 u
Gradcu takoimenovani permutacijski list, u katerem izroiSita

Eo takrat navadni obliki grofu Petru Antonu Coroninu,
ot pooblaščencu svojih bratov Janeza Pompeja in Ja-
neza Baptista, gospostvo in glavarstvo tolminsko s presta-
rim gradom , Kozlov rob", in to z vsemi pravnimi pristojbi-
nami, s pripadajočimi terdnjavami, tergi, vasmi, občinami, hi-
šami, pristavami, travniki, gozdi, rudečo in černo divjačino, z
libnjaki in ribolovom, z vsemi gosposkinimi pravicami in re-
gal^i, s privilegiji, sloboščinami, mitnicami, nižim in kriminal-
nim sodstvom in globami od naloženih kaznij ; z razsodbo per-
ve in druge inStancije, z odvetništvom (cerkvenim), s pravico
praznike dovoliti, neutralne kraje določevati, kjer se ne sme
bojevati itd., itd. ; sploh vse tako, kakor so bUi Bceaneiji
Tolminsko kot allodium iz cesarjeve roke prijeli. KoaeČDO
si Se zagotovita obe stranki nzajemno brambo in si garantu-
jeta jedna drugi svoja posestva. SS)

Na posebni listini bila je zapisana pogojena svota in
način, kako jo misli Coronini plačati. Vsega vkup so imeli
terjati Breunerji od Coronina 46.590 goldinarjev. Od teh pla-
čal je Coronini u gotovini 12.500 fl.; za 20.000 fl. bil je porok
grof Straasoldo in za 15.000 grof Fetazzi ter za obresti
od teh svot lest po sto. Da bi Coronini vsaj deloma popla-
čal svoj dolg Breunerjem, prepustil jim je svoj grad (Edelsitz)
Dambschach (oa Koroškem P) s pristavo uredi in z drugi-
mi posestvi. **)

Pripoveduje se, da so bili Coronini iz počatka italijan-
ska rodovina, U se je n XYL stoletju naselila u Gorici. Tu
se je razcepila na več vej. Ustanovitelj tolminske veje je bil
Orfej Coronini, najmlajši sin Ciprijana starejšega, sve-
tovalca cesarja Ferdinanda. Tolminski Coronini so se pisali

■) Listina u priratnem arhivu notarja D.r Premersteina.

**) LiBtiaa u priTAtnem uhiru notarja D.r Premersteina u Tolminu.

»Google

— 108 —
,baroDi u PrebsJiini (Pr&watsoh) iu Oradiikuti, gospo-
dje u Rubijah in TileSa". L. 1687, 23. oktobra, pon-
zdigne oeBar Leopold Coroniae u atan grofov nemškega ce-
sarstva.

U zamenjevalnem pisma med Breunerji in Coronini ome-
nja se zadnjikrat ^prestari grad Kozlov rob*. Od sedaj na-
prej oe eliSimo nič več o njem. Izvestno je začel že u drugi
polovici Xyil. gtole^a razpadati, ker se Coronini neso več
zmenili za njegovo popravljanje. Sedaj leži že 200 let u raz-
valinah in drevje raste po njem. Kazvaline tega slavnega
grada je lepo popisal preČ. g. župnik Ca rli u goriškem ,G1 a-
su" 1. 1874.

Coronini sq navadno po leti s^anovidi m Tolminu n ve-
liki hiši (tudi nS'''''^'' imenovani), kjer so zdaj c. kr. aradnije.
Po zimi pa so se selili a Gorico, kjer so imeli svojo lastno
hišo u magietratski ulid blizu stolne cerkve. Ž njimi so se
mnogokrat mudili na Tolminskem in uživali čisti zrak u hlad-
ni senci drugi jilemiči, prijatelji ali sorodni Goroninom. Ob
takih prilikah napravljali so velike pojedine in trosili mnogo
denaija. Ualedi takega zapravljivega življenja morali so pod-
ložni kmetje toliko več plačevati in hujŠe terpeti.

Pregovor pravi, da vsaka nova metla dobro pometa. Tu-
di novi gospodar in glavar u Tolminu, Peter Anton Co-
ronini, začel je ostro in nataLko gledati na izverševanje svo-
jih pravic. Kjer se mu je le zdelo, da terpi DJegov žep kako
škodo, postavil se je na pete in skušal stvari predruga^iti se-
bi na korist. Najpoprej se je lotil Nemškorutarjev, ki so bili
usledi svojih starih predpravic oslobojeni davkov. Orof je
zahteval, naj bi pozdaj tudi oni plačevali desetino in laude-
mij od prodanih posestev (hiš in zemljišč). Ker so se pa
Nemškorutarji tega stanovitno branili, zaČel jih je Coronioi
tožiti. Ali zdi se, da je grof pravdo izgubil, ker Kemškoru-
tarji ostali so tudi za naprej prosti od davka. *)

Na drugi strani poskusi Peter Anton Coronini tudi s
čedadskim kapitalom svojo srečo. Že cesarju Ferdinanda po-
slal je bil poročilo, n katerem popisuje hirajoče blagostanje
u onih &rah, ki so čedadskemu kapitulu podložne, in ga opo-
minja, naj pazi, da bode Čedadski kapitul svoje dolžnosti iz-
polooval, kakor n. pr. da popravlja cerkve onih podložnikov,
od katerih dobiva cerkveno desetino. Nadalje grof ni hotel

*) „ProceBaua Vicinornm et hominum de Nembscherutb enb jn-
risdictione Tulmini oam Perill. D. Petro Antonio Coronini eto." Olej :
Koojanei^, SIot. Bčela 1853, pg. 69.

,y Google

— 109 —
mi eliSati o kapitulovi pravid duhoTnike postavljati, nego mi-
slil je to ptaTioo sebi pridobiti. Pri tem se je sklicoval na
nek nkaz od 17. au^eta 1613, iSeravno je drug odlok od
Id. septembra 1614 in ie starejSi temu podoben od 26. no-
vembra 1569 priznaval vse kapitulove pravice na Tolminskem.
Salje je grof odrekal kapitulu slobodno razpolaganje o nje-
govem premoženju, kakorSno je bilo sicer dovoljeno vsakemu
beneikema podložniku u Tolmina iiveSemu. Konečno se je
atikal grof tudi u strogo cerkvene pravice kapitula. Tako je
hotel kapitulov naddijakoa meseca junija 1659 pregledovati
cerkev in duhovščino kobaridako. A grof je poslal k tej vi-
zitadji kakor svojega namestnika nekega nerazumnega ilove-
ka, kateri je z naddijakonom tako sirovo postopal, da se je
moral ta brez uspeha domov vemiti.

Na te pritožbe kapitulove odgovori cesar Leopold iz
Požana 28. augnsta 1659 ter poterdi odlok cesarja Ferdi-
nanda m. od 16. septembra 1651, u katerem se priznava
kapitulu duhovno sodstvo in pravica Stolne dohodnine. Toisto
ponav^a tudi c. Leopold in poterjuje, da ima kapitul popolno
pravico izverBevati duhovno sodstvo in vizitacijo po Tolmin-
skem in Bolikem, ter da sme prosto razpolagati s^ svojimi
dohodki. U tem smisln zapove cesar Coroninu, naj pusti ka-
pital pri mirnem uživanju vseh njegovih pravic *)

Ali kljuba tej zapovedi Coronini nf nehal kapital nadle-
govati. Zato poSlje ta nove pritožbe do cesarja Leopolda.
Cesar prizna x nova 22. septembra 1661 u Ebberstorffa
kapitalu vse ujegove stare pravice ter zaukaže grofu, naj mu
izroči zaplenjeno premoženje, za kar se je bil kapital celo a Rim
pritožil. Zapovedal je pa Leopold kapitala, naj ne oddaje
pobiranja svojih desetin po javni dražbi tistemu, ki bode za
1^0 največ obečal, nego naj jih sam pobira; ali pa ie jih že
po dr^bi oddaja, naj se zgodi to vselej pričo groCa.

Nadalje priznava cesar tudi kriminalno sodstvo kapita-
lovo nad duhovniki, ali proti tema, da mora pri vsakem slu-
tSaju prositi tolminskega grofa za svetno pomoč, in da ma
naznani vso pravdo. Vizitacije bo dovoljene kapitulu le u stro-
go dnhovskih rečeh, posvetne pa mora vedno vladi naznanjati,
da jih tudi ona zaukaže in dopusti, če bodo potrelme. Tadi
n^ se kapital vedno derži svoje obljube, da bode za vikaije
na BoUkem in Tolminskem postav^al le aastrijske der-
žav liane, kakor je tudi pred nedAvnim imenovani tolminski
Ža[Hiik ZanatiČ rodom Solkanec. (Ali te dolžnosti ga

*) Listina n grot arkivu u ibirki od L 1

,y Google

- 110 —
oslobodi cesar ie 12. decembra 1661). DeželDi glavar goriiki
ima dolžnost paziti, da Be bodo te določbe izpolnorale. *)

Ker so Coronini vedno pisano gledali kapitulove pred-
pravioe in jih skušali kolikor m<woie omejiti po aegledu gla-
varja Thuma, obeme se kapitul 1. 1693 do cesarja Ijeopolda
s prošnjo, da bi mu poteriUl vse njegove stare pravice na
Tolminskem. Ali cesar hotel se je ob vsem dobro podučiti
in zato poprafia goriškega naddijakona Erižaja in tolmin-
skega grofa za njih mnenje. Kr^ajevo poročilo od 14. mar-
cija 1694 pravi, da kapitul soper škofovsko navado vsako leto
obiskuje podložne mu cerkve in to vselej s pet ali šest ose-
bami, katere morajo dotifne cerkve prehranjevati. Čeravno
nema kapitul nobenega nadd^akona stalno na Tolminskem,
vendar okozuje, preiskuje in sodi neprenehoma, ter sili au-
strijske podložnike pošiljati njih pritožbe u beueSko deržavo,
kar duhovnikom veliko sitnostij in težav prizadeva. Tako pu-
sti austrijska vlada vsako leto več tisoč goldinoijev u tujo
denarnico brez svoje koristi. Kapitul se tore po krivem pri-
tožuje, da mu cesarske oblasti kratijo njegove predpravioe.

Svoje poročilo sverSuje Križaj tako-le: ^Jaz mislim, ka
bi bilo samo to potrebno, da bi postavil čedadeki kapital za
svojeg»i naddijakona austrijskega podložnika, in da bi ta oprav-
ljal u njegovem imenu vse posle, kakor ima tudi rosački opat
svojega naddijakona na austrijski zemlji. Tendar bi jaz ne
mislil drugače, nego da Vaše ce8srsko''Yeličanstvo poterdi vse
kapitulove predpravice, ker <<eravno je on do sedaj svojo oblast
pretiroval, delal je to po stari navau, kakor takrat ko je bilo
Tolminsko Se čedadsko in zato je rabil svojo oblast z dobro
ves^o.*

Tudi tolminski grof je odposlal svoje pojasnilo. Ali on
ni sodil tako nepristransko, ker je le krivice poudarjal, ka-
tere BO se Tohniocem godile s tem, da so bili siljeni zaradi
svojih dubovskih pravd hoditi u tujo deržavo in s tem mnogo
troSiti. Poudarjal je nadalje neizmerne stroške, katere so
imele cerkve njegovega glavarstva ob Času kapitulovih vizi-
tacij, ko je petero do šestero Ijadij celo po dvakrat a leta
na Tolminsko prihajalo cerkve pregledovat in se na njih stro-
ške gostit. "Sa ta način zapravljalo se je cerkveno premoženje.

Toda pokroviteljstvo, katero si je znal kapitul na dvoru
pridobiti, premagalo je prostodu&no resnico, katera je hotela
ustaviti zlorabo kapitulove oblasti. PapeŠka pisma, poterdila
austrijskih vladarjev in še druga, ravno tako moČna kot skriv-

*> Listin« D grof. arhivn n tbirki od 1. 169a

,y Google

na, sredstva pripomogla so kanonikom, da so kljaba vsem zlo-
rabam in nerarnostim njih vladanja dosegli, kar so želeli. L.
1698, 13. marcija, poterdi cesar Leopold vse kapitulove pred-
pravice, ali to se je zgodilo zadnjikrat, ker ie osemdeset let
pozneje razpadlo je kapihilovo gospostvo na Tolminskem.

L. 1661 (ali že 1660) umerje Peter Anton Coronini in
sledi mu istoimni sin Peter Anton, oženjen b Terezijo
grofico Strassoldo. Ob njegovem Času izgubila se je bila
neodvisnost tolminskih glava^ev od goriSkih. L. 1661, 8. au-
gusta, sklene eesar Leopold, da mora tolnunski glavar podlo-
žen biti goriškemu. Zato je po sedaj graika kamora poSiljala
tdtminskemu glavarju vse odloke in ukaze skozi gonlko po-
glavarstvo. Soper to se pritoži 1 1698 nasladnji tolminski
grof Jakob Anton Coronini 1687 (P)— 1734. Usled tega
odloči cesar 10. septembra 1698, da morajo vsi viSi uradi
svoja povelja, bodisi poIitiSka. Bodisi upravna, tolminskemu
grofu naravnost po&iljati. *)

Čeravno bolško glavarstvo nf bilo dedno, kakor tolmin-
sko, vendar je bilo pnšlo u drugi polovici XVII. stole^a skoro
popolnoma u oblast baronov Zemljerjev (Sembler). Žeime
kaže, da je spadala nekdaj ta rodovina med slovensko plem-
stvo. Pervi boUki glavar iz te rodovine je bil Janez An-
drej (1675?~1690), katerega je bil cesar Leopold u baron-
sld stiui pouzdignil s priimkom „von Scharffenstein". Ta si je
bil sezidal hiSo u Bolcu nad tergom, uzporedno s farno cer-
kvijo sv. Urha, ter napravil poseben hodnik od svoje hiSe do
cerkve. Storil je veliko dobrega ubogim in cerkvi. Pokopan
je a cerkvi sv. Urha. kjer se Še vedno vidi njegova spomin-
ska ploSča. Njegov sin Julij Feliks Zemljer je bu 1700
— 1718 boliki glavar in zadnji možki te rodovine. Njegova
h6i seje omo^la z grofom Ferdinandom Attemaom
iz 8 v. Križa in od takrat se je začela imenovati ta rodovi-
na Attems-Senvbler. Od Zemljerjev bo podedovali Attem-
si vse posestvo na BolSkem.

Tudi pod Coronini se nf godilo dobro tolminskim pod-
ložidkom. Stiskanje in zatiranje ubogih kmetov bilo je tako
veliko, da se Se dandanes naše ljudstvo z grozo spomiqje onih
Časov, čeravno se grof Janez Ignac I. 1738 u nekem pi-
sma do vlade u Gradcu hvali, „da Se tistih dohodkov vselej
ne te^a, kateri mu po pravici gred^", se vendar ne sme ta-
kim izjavam preveč verovati, in tudi če je grof resnico go-
voril, bila je to le nenavadna izjema.

*) Liatina u grofovakem arblru u Tolm

,y Google

— 112 —
Eskor veaka „8ila silo rodi", tako eo si skuSali tudi
tolmiDski "kmetje večkrat aami pomagati in z javnim uporom
breme olajSati ei. Kjih grofoTski gospodje so dolžili Tolmin-
ce, ^da BO k puntanju nagnjeni." '*) Dalje so terdili, da tudi
duhoTičina iunta kmete Boper grofe. To je deloma res, ker
duhoTniki so bili popolnoma neodvisni od grofovskega sodstva
in sluSali aamo Čedadskega naddijakona. Ker sta pa bila grof
in nadd^akon u vednih prepirib med seboj, zato je prav na-
tomo, da so duhovniki gledali dkodovati grofom, ^er so le
mogli, Saj jim ni moglo nikakor po volji biti, da so se grofi
utikali u oekerbovanje cerkvenega premoženja.

.Tendar se ua^i kmetje neso puntali le proti svojim po-
svetnim oblastnikom, nego tudi prott duhovnim, t. j. proti svo<
jim župnikom. Da, Tolminci so se bili prederznili o boži£n
leta 1&5T celo kapitulovemu uaddijakonu BOperatavIjati se,
ali o tem nam ni nid natančnega znano. Cerkljani so se 1.
1538 — 1540 zelo pritoževati aoper svojega nepriljubljenega
župnika Florjana in prosili tolminskega glavarja Bonaven-
turo d'Eok, naj zahteva od kapitula, da odstavi tega žup-
nika (18. oktobra 1540). **) Mnogo hujie postopali so Cer-
kljani 1. 1629. Takrat so bili svojega župnika Nikolaja
Vicentina sirovo izpodili iz njegovega stanovanja in iz ce-
le fare ter mu vse njegovo premoženje vergli na ulico. Ea-
pitul je večkrat prosil tolminskega glavaija Dornberga, nf^
Vicentina zopet upelje u njegovo faro, ali vse zastonj. Zato
se je kapitul obernil nacesaija in tazapove 28. oktobra 1630
ostro tolminskemu glavaiju, da naj nemudoma upelje Župni-
ka u Cerknem ter mu poveme vee oduzeto blago in popla-
jfa T80 ikodo. ••*)

Tudi Bolčani so se 1. 1638 in 1539 sirovo obnaSali pro-
ti svojemu staremu in novemu Župniku, za kar jih je njih
glavar Herman Grienhoffer ostro strahoval. L. 1675
pa so posnemali tudi oni Cerkljane in so vergli svojemu ž^-
oiku Jurju Klinkonu iz ŽabiČ vse pohiStvo na ulico. Ne-
so ga mogli terpeti in neso ga hoteli priznati za svojega žup-
nika ter 80 mu zadrževali postavno beramjo. Na pritožbo
£edadsk^a ki^titula zapove cesar Leopold 13. julija 1675 iz
Oradoa bolSkemn glavaiju Janeza Andreju Zemljerju,

*) U onenjeni promemoriji iz Gorice 5. decembr«IT3S piGe grot
Janez Ignac o podmelikem Inpniku dtefauu Oolji : ,B oon oio tr
instillondo naovi eemi di ribellione in questi Villani, purtraqpo inoli-
DKti bIIb medesima."

**) Listina u kapitul ikem arhim n Čedadu.

***) Liitina a grofavtkem a^va n Tolminu, u ibiAi od L 1698.

,y Google

— 113 —
nftj V80 stvar preifiče in o ojej poro6a. Usledi tega Bestavijo
Bolčoni tožbo aoper Elinkona in jo poSljejo vladi u Gradec
Tlada izroči sedaj prelfikavo poaeboi komisiji. Ali ker se je
kapitul živo potegal za sTojega vikarja, izvestno je skoro, da
so BoItSani pravdo izgubili. *)

Tudi SetiTidskogorci so se bili 1. 1699 nperh proti svo-
jemu župuiku z geslom: ,butica, štor' pravica !~ (za: pravico!)
Uzdignili so ga šiloma ii njegovega staaovanja in ga neeH
2ez &rao mejo ter mu branili nazaj.

Očitni upor proti grofu Jakobu Antona Coronina
se je bil unel poČetkom XV1U. stoletja. Glava tega upora
je bil nek Simon Golja s Eneie. Ta je Ijadi luntal pro-
ti grofu in zapeljeval 8^ slepilnimi obeti. Ali kme^e neso
mogli nič opraviti prott grofu; zato se je podat Golja z iiek-
terimi drugimi somi&ljeniki na Dunaj pred cesarja Leopolda,
da bi se oade pritožili aoper stiske in krivice, katere terpi
od strani svojih gospodov. Toda vlada je bila prepričana, da
so se kmetje brezi azroka uperli svojej postavni gosposki.
Zato je dala nektere omenjenih poslancev zapret in jih ukle-
njene k javnim delom obsodit. Golja pa in Se nekateri so
srečno uoesli pet6. Toda prišlo je cesarsko povelje u Tolmin,
naj tudi te zaprti. Ker se pa Golja ni več prikazal u doma-
čiji, obsodijo ga, da mora izgubiti vse svoje precej veliko
premoženje, katero je pripadlo deržavoi denarnici. Ob časa
velikega punta 1. 1713 Golje ni bUo na Tolminskem, ker se
je bal za svoje življenje.

Grofje bil prepričan, da so pri tem uporu zlasti duhov-
niki kmete šuntali. Coronini je predložil vladi jedno pismo,
iz katerega se razvidi, da je nek duhoven župana učil, kako
naj se ta ustavlja grofovim ukazom. Preiskovalna komisija
je tudi izrekoma poterdila sodelovanje duhovSČine pri tem
pantu in zato je nekatere duhovne pokarala. **)

Ali vse to je bUo samo pripravljanje za veliki ^tolminski
pant" 1. 1713. Na sosednjem Kranjskem so se kmetje več-
krat šiloma upirali svojim grofom tlačiteljem, ali na Goriško
se taki punti ue^o nikoli razširili. Tudi ob času velikih upo-
rov slovenskih kmetov 1. 1515 in 1573 ostali so bili Goričani
mirni, če pomislimo to in znano poterpežljivost našega ljud-
stva, ki radovoljno prenaša, dokler more, razumeli bodemo,
da je morala biti velika krivica, ki je razžalila pravočutje
Tolmincev. Sedaj neso bile cerkvene desetine ali grofovska

*) Listina n kapitalskem arhiva u Čedada.

**} Iz koncepta grofave promemorije do vlade I. 1738.

»Google

- 114 —

flftčila, uego deržETni davki, ki bo kmetom kri ugreli,
'ravi uzi-ok je bil ta-le.

Leta 1706 upeljejo po vsem GoriSkem davek na meso
(5000 fl. od vse grofije) in na vino (7000 fl.). Temu noTema
davku BO ae Tolminct staaoTitno upirali, zlaeti od mesa neBo
hoteli nič plačevati. Za vino pa so morali mitnino plačevati,
če 80 ga hoteli piti. SploSni davkar za GoriSko bil je nek
Bandel, oBter človek, ki nf nikomu pnzanaial. U izterjava-
nju davka bi] je silno natančen, in kdor bi bil ostal le kaj
malega na dolgu, kaznoval ga je brez usmiljenja, naj je bil
gospod ali kmet. Ta vsestranska pazljivost in natančnost je
mnogo koristila Bandelovemu žepu. Sin ubogih stariSev je u
šterih letih tako obogatel, da se je začel oblačiti kakor naj-
veča gospoda. Posebno pa njegova žena je z dragoceno ob-
leko prekosila najplemenitejše gospe. Zato je začelo neza-
dovoljno ljudstvo Bandela dolžiti krivičnosti in odertije. Po
celem Goriikem so godernjali, da to nikakor ne gre, ka bi
jedni stradali, drugi pa od njih žuljev sijajno živeli.

Bandel je imel okoli sebe veliko davkarskih pomagačev,
ki so ga nadomestovali ter z dejanjem in svetom podpirali.
Število takih pomagačev je rastlo od dne do dne. ker ae nI
nikdo tega posla branil, vedoč da pri tem obogati Ti po-
magaČi so pa imeli zopet svoje namestnike, in tako je vse
mergolelo davkarjev. Zato pa je tudi nevolja med ljudstvom
vedno bolj rastla. Obrekovali so te davkarje, da je bilo kaj,
ter pitali jih z „odenihi in pijavkami."

Tolminci so bili že nekaj let z davkom na dolgu, in
Bandel jih je zastonj opominjal, naj ta svoj dolg poravnajo.
Tudi Bandelov brat, ki je bil župnik na Šenvidski gori, mt-
govarjal je kmete, naj se udajo in poplačajo zaostale davke.
Toda kmete je to prigovaijanje tako razjezilo, da izpode žup-
nika iz fare in mu zažugajo, da naj se ne prikaže veČ, če ne
mu bode Se hujSa pela. (Ta dogodek je morda ravno tisti,
kakor gore opisani od I. 1699).

Med tem se je na Tolminskem natihoma snoval upor
proti Bandelu. Središče tega upora je bila idrijska dolina,
zlasti 9v. Lucija, Idrija, RoČe in Šenvidska gora. Tudi Tre-
buSarji, Cepovanci in BaojŠkari so se počasi pridružili. Kakor
1. 1628, tako ao tudi zdaj nekateri ^untarji (Ivan Gradnik,
Gregor Kobal, Lavrencij Kragulj, Martin Munih
itd.) ljudstvo zbirali, pregovarjali in zahtevali od njega denar
za puntarske namene. Znamenje za zbiranje so si dajali sh
zvonom. Vsa upor ae je eooval na skrivnem, tako da niti

,y Google

— 115 —
tolminski grof uf niČ od njega zvedel, posebno ker bo je ta-
krat u Gorici mudil.

Povod uporu je dal zopet Bandel sam. Hotel je Tol-
mince prisiliti, da mu plačajo zaostali davek. £o pridejo Tol-
minci sredi marca 1. 1713 po svojih opravkih u Gorico ter
se ho£ejo z nakupljenim žitom in soljo mimo domov vemiti,
ukaže jih Bandel prijeti, ter s konji in polnimi vreiami ured
na goriški grad zapreti.

Kakor blisk se je raznesla ta novica po Tolminskem in
razgrela kmetom kri. Mahoma se jih zbere 500, oborožijo
te z dolgimi lesenimi palicami in kosami, ter se podajo na
pot u Gorico, 27. marca zjutraj. Pri solkanskem pokopališču
lih sreča tolminski grof Jakob Anton Coronini, ki se je
bil z baronom Orzone u Tolmin namenil. Grof praSa kme-
te, kam da gredd, in ti mu odgovori, da eo namenjeni u Go-
rico, da naredijo z Bandelom račun zaradi njegovih stiskanj
in krivičnega obnalanja proti Tolmincem. Grof jih je skuSal
potolažiti in pregovoriti, da naj se vernejo domov, ali vso
zastonj. Zato se obeme grof in odjezdi hitro u Gorico ter
pove vso stvar deželnemu glavarju Leopoldu Adamu
Strassoidu. Ta se precej napoti z nekoliko dragoni in 40
mušketirji u Solkan. Od tu poSlje najprej dva poslanca do
Tolmincev, da bi jih praiala po uzroku prihoda. Ti odgovori,
ka so priSli zahtevat, da se izpusti njih rojaki iz zapora. Na
prigovarjanje poslancev, naj določno izreko svoja zahtevanja,
ker jim nauzočni glavar izveetno ne bode kratil njih pravic,
odgovori Tolminci, da 6e le takrat razložijo svoje pritožbe,
kedar ee dogovori z ujetimi rojaki.

Ker se poslanca dolgo nesta vemila, poda se glavar ose-
bno k apomikom. spremljan od dragonov in mušketirjev. Pri-
zadeval ai je na vso moč Tolmince pomiriti, ali tudi njegove
besede neso imele zaželenega uspeha. Zato ukaže glavar zbra-
ne razkropiti in največe kričače ujeti. Ker neso hoteli Tol-
minci odstopiti, začeli so vojaki med nje streljati. Pri tej
priležnosti je bil jeden Tolminec ustreljen, dva u Sočo pah-
njena, 25 so jih pa ujeli. Vsi ostali so zbežali po cesti proti
Sv. gori. Ujete so odpeljali na goriSki grad, kjer so mimo
in brez mermranja preiašali sramoto, ker jih je glavar zago-
tovil, da se ne bode nikomu nič Zalega zgodilo. Se tisti dan
umaknil se je tudi Bandel z vsem svojim imetjem na goriški
grad. Tudi vse GoriČane je osupnil ta dogodek.

Raznesla se je bila novica, da hoče drugi dan blizu 5.000
Tolmincev in Kanalcev u Gorico pridreti. Zato ukaže goriški
glavar, naj posede solkanski klanec jeden oddelek deželnih

,y Google

— 116 — .
bramboTcev, podpiran od nekoliko mušketiiier. Ali ko so se
razkropljeni Tolmiaci drugi dan zopet zbrali in z novimi pri-
Slici pomnožili, sporazumeli so se brambovci z uporniki in se
jim pridružili, mušketirji pa so morali u Gorico zbežati in
naznaniti, kaj se je godilo.

Kmalu potem pridejo tudi Tolminci na Travnik. Ta
obetopijo glavarjevo hiio in začnejo od njega zahtevati, naj
izpusti ujete rojake ter naj jim izroči zaperte konje in blago,
dlavar jim ponuja konje in blago, ako se boČejo mimo do-
mov veroiti. Ali uporniki neso bili s tem zadovoljni, nego ao
hoteli tudi svoje rojake osloboditi. Ko elavar vidi, da Tol-
miud ne odstopijo od svojih zahtev, obide ga strah in sklone
umakniti se na grad. Svoje vrednosti id dragocenosti spravi
na tihoma a kapucinski samostan in skrivej se poda skozi
Podtum na grad.

Goričani so imeli s početka velik strah pred Tolminci.
Ali ker so videli, da nobenemu meš«!aDU nič zalega ne storč,
začelo jih je zanimati vedenje Tolmincev. Ti so bili strogo
disciplinirani. Ostro je bilo med uporniki prepovedano, ka-
teremu koli OoriČanu kaj zalega storiti, če se to posebej ne
ukaže. Kdor bi le hlebec kruha uzel in bi ga ne plačal, ta
se ima koj na mestu ustreliti. In res se ni nikomur mč za-
lega zgodilo, razen Bandelu.

Z grada je bil začel glavar novo pogajanje e TolmincL
Ti so zahtevali od njega, naj jim izroči Bandela, da se bodo
ž njim pobotali. Ali glavar jim samo obljubi, da hoče na-
tanko preiskati, kpliko je Bandel preveč uterjal, in da to ho-
če Tolmincem vestno povefniti. Med tem so se podali neka-
teri na Studenec in so začeli razdirati Bandelovo hiSo. Ker
je bila zaperta, odkrili so streho in poprodali iz biSe vso po-
sodo po nizki ceni. Bandela ni nihče branil, tako ae je bil
Že vsem pristudil.

Sedaj zahtevajo Tolminci z nova svoje ujete rojake. Ker
ni bil glavar precej pri volji to željo izpolniti, žugali so mu,
da si bodo aami poiskali pravico šiloma, in da bodo tudi nje-
mu hiSo razdejali. Freetrašeni glavar uvidi sedaj, da se ne
da s Tolminci nič opraviti, izpusti jim še jetnike in da pis-
meno zagotovilo, da bodo Tolminci po sedaj slobodni pristu-
jenega davka. Izpuščene jetnike so sprejeli uporniki z neizre-
čenim veseljem in upitjem. U procesiji šli so vriskajo Čez
Travnik.

28. marca zvečer začeli so se Tolminci vratJati proti do-
mu. Nekteri so se obemili čez sočki most u Berda in za-
nesli iskro upora tudi med Brice, katere so našuntali proti

,y Google

— 117 —
grof" in ilandelu. Drugi so ostali 3e do 29. u Gorici, Hoteli
80 razdajati Še hiio grofa dellaTorre, ali bilo je že pre-
pozno. Qradiičanski glavar je bil poslal 300 TOJakOT na po-
moč goriškemu. Ta je ukazal tudi Štiri tope z vso posadko
z grada ua Travnik spraviti. Grad pa je izročil, meščanom
ia Študentom u varetvo, Omenjena straža je ostala tri dni na
Travniku, dokler neso Tolminci popolnoma odfiii. Nazaj grede
razrušili eo tudi hiSo kanalskega dacrrja, ki je pobiral u Ban-
delovem imenu davek na vino. *)

Domov prišedši znesejo se Tolminci nad onimi, ki se
neso hoteli upornikom pridružiti Id u Gorico iti. Jednemu
poeujejo hišo, drugemu poberejo posodo, tretjemu izpijejo vi-
no itd. Dober uspeh u Gorici opijanil je Tolmince, da sami
neso vedeli, kaj bi počeli. Malo dnij po dohodu iz Gorice
zbere se zopet kakih 600 Tolmincev in Kanaloev, ki jo sku-
pej urežejo proti Solkanu. Iz Gorice jim pošljejo zopet dva
konjika nasproti, katera jih prašata, po kfy' so zopet prišli.
Ko Tolminci rasJože svoj namen (kakošenP) in obljubijo, da
bodo mirni ostali, verneta se poročnika k glavarju. Misliti
je, da BO se tudi Tolminci na to domov vemili.

Med tem se je bil upor razširil po Berdih in ne dol-
go pozneje tudi po vipavski dolini, zlasti u Rihenbergu.
Saj so imeli kmetje povsodi jednak uzrok pritoževati se Čez
tlaičenje od strani svojih groFovskih gospodarjev. Na zadnje
so se tudi Devinci uzdignili proti svojemu grajščaku in ta-
ko je postal upor skoro občen po vsem Goriškem. U tej stiski
prosi goriški glavar u zvezi z drugimi grajščaki pomoči z Du-
naja. Vlada pošlje koj 700 Hrovatov ter nekaj pešcev in
konjikov. Ti so u kratkem času vipavske upornike ukrotili
in polovili.

Kakih osem dnij pozneje poči u mestu z nova glaa. da
80 Tolminci že zopet na potu u Gorico z namenom, da Hru-
vate prežen6, plemiče pobijejo in jetnike rešijo. Tolminci so
se bali, da bode glavar tudi' ž njimi tako postopal, kakor z
Bihenberžani. Dolžili bo ga nepoatavnoeti, češ da si prilastu-
je izvršujoče oblast, katera gre samo cesarski komisiji. Glavar
se prestmši pred Tolminci in pokliče berž Hrovate iz Rihen-
berga ter jih pošlje u Solkan. Tudi korminski grof in sodnik
zbereta kakih 400 moŽ in jih peljeta verh Sv. Martina,
ker so nameravali Tolminci tudi a Berda udariti. Ali ko so
ti slišali, da so jim Hrovate nasproti poslali, ostali so nySe
domi. Dasiravno se nčso Tolminci veČ ganili, pošljejo ven-

*) Primeri goriiki list KL'l8onEo'' 1878, 26. muCB, Appendice

,y Google

— 118 —
dar čez osem dnij Hrovate na Kanalsko in Tolminsko, kjer
se nastanijo po vseb vaseh. Hrano so jim morali kmeti de-
loma sami dajati, deloma 12 Gorice robotaje prinašati.

Ker so ee Tolmicci mimo obnadali, ostali so HroTati le
nekaj dsij med njimi. U tem času bo ujeli sedem natSelni-
koT opora in potem so odSli nazaj u G-orico. Ali OoriČani
so se 6e vedno bali Tolmincev in zato si izprosijo na Dunaju
novo četo vojakov, od katere podrejo jeden oddelek mi ko-
baridsko mejo.

Tolminci so strahoma pričakovali izid preiskava, ki se
je imela začeti proti načelnikom pimta. 29. julija dospe u Go-
rico sodnijska komisija in u kratkem se začne preiskovanje
in zasliševanje. Pritožbe soper Bandela so trajale veČ tednov,
na grajSčake in njih sodnike so letele ostre pufiice in Tol-
minci so mnogo tožili soper svoje župnike. Toda upornikom
je vse to malo pomagalo. Po stari okrutni navadi primorali
so jih z natezanjem in različnim terpinčenjem, da so obstali
in priznali svoje uporno vedenje proti svoji postavni gosposki.
Meseca aprila 1714 je bila kocečna obravnava. 150 Tohnin-
cev je bilo obsojenih za več časa u zapor na goriški grad.
18. aprila se je oznanila obsodba glavnim šuntaijem, t. j. na-
čelniku tolminskih puntarjev Ivanu Gradniku, šestindvaj-
setletnemu mladenču, ter Gregorju Eobalu, Lovrenca
Kragulju in Martinu ilunihu, da bodo razčetertjeni in
njih premoŽenje zaplenjeno.

Kazen nad obsojenimi Tolminci se je izverSila 20. apri-
la na Travniku onde, kder stoji sedaj steber sv. Ignacija. Od-
sekali so jim najpoprej glave in potem razčetertili njih tolesa.
Pojedine- ude so potem obesili pri Solkaou, u Panovcu
in u K roj in i. Drugi dan so usmertili Štiri druge Tolmince
in 23. aprila so obglavili zadnje tri: Matijo Podgoruika,
Andreja Lahajnarja in Valentina Lapanjo. Vsi
tolminski župani so morali nauzoči biti pri izverševa^ju ob-
sodbe. *)

Tako se je everSil za naio deželico žalostni upor. Ka-
zen je bila ostra, glede na to, da so bile pritožbe Tolmincev
opravičene. Na drugi strani se pa nf nič storilo za zboljšanje
B^nja stiskanih kmetov. Kakor pri vseh drugih uporih, tako
tudi pri tohninskem neso gledali na to, da bi odstranili naj-
poprej uzrok upora in ga za bodočnost nemogočega naredili,
nego* hoteli so le z ostrostjo kazni ostrašiti kmete pred vsakim

*| Tolminski pimt je popisal sedanji tolminski dekan preC goip.
Josip Kragelj a gori&ki „Doiuoviui*' I. 1B67.

»Google

— 119 —
Jednakim početjem. Tako uf ostalo atiakanim podložnim tudi
zdaj drugo, nego upanje u boljSo bodočnost in mirno prena-
fianje sedanjosti.

U spomin na ta dogodek pa je ostal Tolmincem pride-
vek npuntarjev", in s to psovko zmerjajo goriški pobalini gor-
ske prebivalce sploh.

Ali tndi pozneje nahajamo sledove puntanja med Tol-
minci. Sin gore omenjenega pnntaija Simona Oolje, Šte-
fan dolja, je Študiral za duhovnika in postal okoli 1. 1727
župnik na Eneži. Farna cerkev je bila takrat Že u Mel-
oin, a župnikovo stanovanje ie vedno na Eneži. Ker se je
Golji zdelo predaleč pod Melice hoditi, sezidal je na Kneii
novo cerkvico sv. Jurja in to, kakor je on terdil, na svojem
posestvu in s^ svojimi denarji. U resnici pa mu je ljudstvo
veliko pomagalo pri tem delu. Eo je hotel Oolja zraven cer-
kvice 8e hiSo sezidati, kakor je on rekel, za cerkvenca, pre-
povedal mu je to Dovi grof Janez Ignac Coronini (1734
— 1754), pervii ker je imel samo grof pravico dovoljevati
BOva zidanja, *) in dni^č, ker bi bua imela nova faiSa stati
snnaj vasi, kar pa tedaj na Tolminskem zaradi mnogih ne-
prikladnostij nI b.io dovoljeno. U novi cerkvici pa je oprav-
ljal Golja vso božjo službo, kakor poprej u Melcih, in celo
milodčino, ki je b^a namenjena za farno cerkev, porabljal je
za olepianje cerkve na Knezi, tako da so začeli nekateri fa-
rani soper to mermrati.

U kratkem je dobil Golja Se več priložnosti, grofu na-
sprotovati. Grof je namreč tolminskim kerčmarjem sam vino
tBgni\, in le tisti je smel na drobno prodajati, ki je imel
dovoljenje od njega, drugi pa nihče ne. Bila je pa takrat
navada po Tolminskem, daao tudi duhovniki ljudem vino
prodajali. Zlasti se je to godilo o keretih, porokah in pogre-
bih, ko BO duhovniki po cerkvenem opravilu kmete u svoje
stanovanje vabili, ter jih z vinom in raznimi jedrni gostili.
Zato so pa terjali od dotičnih njih bogastvu primemo plačilo,
in tolminski grofi so duhovSčino dolžili, da nalaič tako dela,
da bi si s tem kaj prislužila. Izveatno bilo je nespodobno,
da so kmetje po duhovskih hišah popivali in se večkrat pi-
janili ter mandkake nerodnosti uganjali. **)

*) Primeri točko 6. grof. ipomenioe od L 1740, u „DoBteTlrili'' 6t. H.

**) „Easendo facile il comprendere le abbrUoheite e gl' inconve-
nienti, ene Buoceduno in que8te ocea^ioni chiamate d' allegreiza tra qne-
■ti Villani incolti e proclivi ad ogni eregolamento. ^t intanto U Pieraiii
devono applaudire, o almen diBsimulare, per nou dis^starii et bIIob-
tanarli della laroCuitiiia",pt8Tigiof u eroji pfomemogi do vlade 1. 1738,

,y Google

— 120 —

Zato je izdal ecot Janez Ignac 16. januarja 1738
okaz, katerega je dal razglasit na KneŽi sred vaai u pričo
zbranega ljudstva, da oe Bme lohče ve<! o oikaki priložnosti
od knežkega župnika vina kupovati pod kaznijo od 25 goldi-
naijev. Z drugim jednakim iikazom od istega dne prepove
grof Štefanu Golji vino na drobno prodajati. Sledoifi prepove
29. augusta 1738, da ne sme nobeden njegovih podložaikov
kateremu duhovniku u tolminskem glavarstva pomagati vino
voziti ali prinaSati brez izrečenega dovoljenja grofovego, ki se
ima za vsak slučaj posebe prositi.

A Štefan G-olja ne le da se ni zmenil za take prepove-
di, nego je o kerstih in porokah ljudi Se celo vabil in klical
n svojo kilo, in če se je kateri branil, rekel mu je, da hoČe
on zanj globo plačati, če ga bode grof kaznoval. Tako je
CK)lja u resnici povemil žnpann na Koritnici globo od 25
gola., katero je moral grofu plačati. Grof je bil namreč pre-
povedal, da ne sme noben cerkven ključar o prilikah vizita-
cije pred naddijakona priti brez posebnega dovoljenja grofo-
vega. Zahteval je, naj bi naddijakon le Ž njegovo vednostjo
in njegovim posredovanjem občeval s ključarji. To prepoved
je ovadil omenjeni koritniSki župan Golji, in zaradi tega, ka-
kor tudi zaradi dru^b nepokornostij, dal ga je bil grof vreči
n najglobokojii turu in obsodil ga k omenjeni globi. Ko je
pa Župan spoznal svojo krivico,' izpustil ga je grof precej.

Štefan Golja zloži potem pritožbo soper grofova nasilstva
in ^iše u njej njegovo prepoved o zidanju cerkvencove hi8e
na Sneži in o prodajanju vina, ter ravnanje a koritnigkim žu-
panom ; vse to se ve da tako, kakor bi župnik imel pravo.
Omenil je nadalje, da mu je grof jedenkrat zabranil cerkvene
račune aklepati b^ svojimi ključai^i, in slednjič, da ga je bil
grof jedenkrat u Tolmin povabil in ga prav dobro pogostil, —
potem pa ga u svojo kancelijo odpeljal in pri zapertih durih
prisilil, da je nekaj podpisal, kar je bilo soper njegovo vest
m prepričanje. — Na to pritožbo posvari gradka vlada tolmin-
ekega grofa 3. septembra 1738 in mu zažuga, naj se za na-
irej varuje jeduakih nasilstev, ki dajajo povod pritožbam stis-
:aaih podložnikov.

Grof se je ekuSal, se ve da, opravičiti u posebni (Že
večkrat omenjeni) spomenici iz Gorice 5. decembra 1738, Ear
se tiče cerkvenih računov, pravi grof. je bil zvedel, da so se
pod prejSnjim njegovim oakerbnikom, ki je preveč zaupal
vestnosti dotičoih duhovnikov, godili veliki neredi u cerkve-
nem oskerbnidtvu, in da je tore sedanjemu oskerbniku naložil
ostreje postopati. Ta se je podal u Melice ob Času, ko je

E

»Google

bilo napOTedano sklepanje cerkvenili račimov. Ali ko pride
tja, Eve da je letoa župnik Oolja proti dosedanji navadi klja-
iaije k sebi na Enežo povabil. Zaradi tega je ukazal oskerb-
nik pregledovanje radonoT ustaviti, dokler ne bode tudi on
ETBTea.

Qrof nadalje razlaga, da upornost dnhomikoT podpira
novi naddijakou Foramiti, proti kojemu se ne more brani-
ti, ker vlada ne posluša njegovih pritožeb iu mu ne odgovarja
na njegova poročila. *)

Zaduji sledovi upornosti med Tolminci pojavili so se 1.
1787, koso na podlagi nove mere preračuoili zemljilki davek.
Temu davku, kakor tudi mnogim drugim prikladam, ustavlja-
le so se z vso močjo občine tolminskega glavarstva, , gnane '
od ujib vedno kljubujočega ia termoglavega duha", kakor
pravi goridki zgodovinar Morelli. „Toda uzgledi dn^^ih »od-
ložoikov iu prepričevanja glavaijeva podvei^Ia so jih pokor-
ščini in postavi'.

Tudi grof Janez Ignac je ime) hude prepire s kapi-
tulom kot namestnik svojega starega, še do 1. 1741 u Oorid
živečega očeta Jakoba Antona. Eapitul je imel pravico svojo
desetino ali u blagu pobirati, ali pa u aena^ih po kupu, ki
ga je imelo dotično leto žito iu Živina- Zato je običaval po-
biranje desetin prodajati po javni dražbi onemu, ki je največ
ponudil, in sicer ali vso desetino samo jednej osebi, ali pa
pojedine njene dele ra/JiČnim osebam. Iz tega pa so nasta-
jali mnogi prepiri med kapitalom in tolminskimi podložniki.
Tolminski grof je imel pravico soditi te prepire in po zasli-
šanju obeh Btrauk določiti, kar je bilo pravično iu spodobno.
Ker se je ljudstvo pri grofii pritoževalo, da mora kapitula
preveč plačevati za desetino, zato objavi grof 1. 1735 svojim
podložnim razglas, u katerem jim ostro prepoveduje, da ne
smejo za žitno desetino več kalior ^2 lir ali 4 goldinarje in
24 krajcarjev (takratnega denarja) plačevati. To je bilo za
24 krajcarjev manje, nego je kapitul zahteval in je ljudstvo
do sedaj moralo plačevati. Kdor bi pn bil desetino že plačal
in tore 24 krajcarjev preveč dal, ta naj si to odterga pri pla-
čevanju desetine za naslednje leto.

Soper to prikrajševanje in omejevanje kapitulovih pra-
vic glcd6 določevanja cene za desetino pritoži se kapitul pri
cesarju Karlu VI. (1711 — 1740). Ta da kapitulu prav in
zapove grofu (30. julija 1735), naj prekliče svoj razglas in
naj pusti kapitul pri mirnem uživanju njegovih pravic. — Orof

*) Grofov koncept spomenice se naii^a d tolminekem arhivu.

,y Google

— 122 —
je rekuriral prod temu odloka ia skušal dokazati, da ima on
prav^ ker brani svoje podložnike pred kriviČulm zadraDJem.
Ali cesarja ni mogel prepričati, in zato je cesar ponovil svo-
jo zapoved ie jedenkrat 3. septembra 1735.

Ker je videl kapitni, da je cesar na njegovi strani, to-
žil je fie na dalje grofa, da moti kapitnlovo sodstvo in se utika
D cerkvene račune. Tožil je, da grof je prepovedal kapitn-
lovim pooblaščencem nanzočnim biti pri sklepanju cerkvenih
računov, da je ukazal cerkvenim oskerbnikom vse knjige ia
zapisnike pobrati, da je ostro prepovedal knjige in zapisnike
naddijakona pokazati ; potem dolži grofa, da neče več dajati
naddijakonu navadnega ^generalmandata'', t. j. pisma, n k^
terem je grof dovoljeval, da sme naddijakon tolminske cerkve
pregledovati, ali pa pred svojo sodnijo zvati tolminske podlož-
nike, bodisi kot obtožence, bodisi kot piiče; da je prepovedal
nekemu Ivanu Juvaniču pod kaznijo od 25 goldinarjev
prikazati se pred naddijakonom zavoljo neke zakonske pravde ;
daje prepovedal občinama Doblar inNem&ki verb (Kiiti)
pod kaznijo od 25 goldinarjev prikazati ae pred naddijakonom
gled6 svoje pravde z volčanskim župnikom zavoljo pode-
ljevanja 88. sakramentov; in da še druge duhovske prepire
spravlja pred svoje sodišče. Zato prosi kapital cesarja, oaj
grofii take nepostavnosti prepove, naj prekliče grofove nared-
oe in naj mu zapove, da pusti kapitul pri mirnem uživanja
njegovih starih pravic. Cesar usliši kapitul ter izpolni u veem
njegovo željo 3. aagasta 1735. *)

Sedaj ni ostalo grofu drugo nego mirno pogoditi se s
kapitulom. 2. maja 1736 skleneta grofa (stari In mladi) s ka-
pitulovimi poslanci (med njimi je bil tudi Foramiti) u Go-
rici pogodbo, ki je končala skoro dveletni prepir med kapi-
talom in grofom Pojedine točke le pogodbe so tako uravna-
ne, da je dobila vsaka stranka nekaj pravic, pa tudi vsaka
popustila nekoliko od svojih prenapetih zahtevanj. ^)

Ker je cesar Karol VI. tako dobro poslužil kapitiila,
hotel se je tudi ta proti njemu hvaležnega skazati. Ali to je
bilo le na videz, ker u resnici je kapitul le na svojo korist
gledal in hotel z malo žertro odvemiti veliko nesrečo, ki mu
je pretila, od kar se je austrijska vlada pog{yala z beneSko
republiko in papežem o ustanovitvi nove škofije u Gorici za
austrijski del nekdanjega oglejskega patrijarbata. S tem se
je bližala nevarnost, da izgubi kapitul svoje duhovno gospo-

*) Na Tsa dolžeaja kapitulova odgoTori grof ie le a cponteniol 1.
1 740, glej „DoBtaTke", It. 4l.—

,y Google

— 123 —

atvo oa Tolminskem. Da bi to nevarnost kolikor mogo£e od-
vernil, ponudil jo kapitul eam, da bode svojega naddijakona
za Tolminsko vselej imeooval izmed austrijsnli podložnikov,
in da bode ta n Tolminu stanoval.

Grofova poročila so bila namreč vendar nekoliko o£i od-
perla vladi, iniato je prepovedala 25. maja 1736, da kapitnl
ne sme nobene fare vizitirati brez posebnega dovoljenja od
vlade in tolminskega grofa. Ali kapitul poS^e u Gradec dva
pooblaščenca, da bi rekurirala proti temu, sklicovaje se na
svoje stare pravice in zlasti na to, da je on neodvisen od
oglejskega patrijarba u Vidmu, ter da se kot ud de-
želnega zbora u Gorici ne more smatrati za tujca. Da po-
kaže svojo udanost do cesarja, obljubi, da hoče svojega nad-
dijakona za Tolminsko u Tolminu nastaniti. — Vlada odgovori
(27. junija 1736), da je sicer kapitul kot društvo austrijski
deržavljan, ali da njegovi pojedini udje so vendar le tujci ; a
ostalem pa da prejema kapitulovo ponudbo z ozirom na splo-
šni zakon (^univerBalobservanz'), lu je u notranjeauatrijskih
deželah navaden, da imajo tuje duhovske gosposke postaviti
domačega namestnika za izverševanje vizitacije in duhovskega
sodstva po austrijskiti deželah. Zatore ima 'tudi kapitul ime-
novati domačega naddijakona, le za sedaj se lahko izjema
dovoli, ako nema med svojuni nobenega austrijskega podloŽ-
nika. Konečno poterdi Karol vse kapitulove pravice s pogo-
jem, da bode vedno postavljal samo dobro izučene župnike,
so lepega obnalanja. Kljubu temu znal se je kapitul ne-
stanovitni vladi tako prilizovati, da se mu pri nobenem ime-
novanju naddijakona ni delalo napotje, akoravno je postavljal
tujce na to častno mesto. Mariji Tereziji so bih od ka-
pitula trije tuji naddijakoni priporočeni in vsi trije bo dobili
poterjenje. U istem Času, ko se je po vsem Goriškem po-
stava razglašala, da ne sme noben benešk podložnik dobiti
kake cerkvene službe u Austriji, vladal in sodil je Čedadski
kapitul nad 20.000 duS tolminskega okraja,

Kapitul se je po dogovoru 1. 1736 še dve leti obotav-
^al izpolniti svojo obljubo gledč naddijakonovega stanovaliSča.
Kot svojega naddijakona za Tolminsko je sioer imenoval že
L 1737 Andreja Foramita, doktorja sv. pismi in oboje-
ga prava, katerega je tudi austrijska vlada poterdila, čeravno
je bil tujec; pa Fontmiti je prišel Se le 1. 1738 u Tolmin in
se tu stalno naselil. Od sedaj naprej kapitul nf zbiral več
vsako leto svojega naddijakona za Tolminsko, nego naddija-
kon je ostal do smerti u svoji službi. Od 1. 1737 pa do 1.
1782, ko je cesar Jožef II. zaterl kapitulovo duhovno oblast

ii

»Google

— 124 —
na TolmiaBkem, bili so vsega ukap Štiri naddijakoni a Tol-
minu, namreč Foramiti (1737 — 1752), JožefMarija Ma-
ronus (1753—1763), Janez Erstitelj Campeie (1763
—1772) in Peter Janez Noltinghen (1772—1782, 13.
auguBta), lep mož in izvereten musdkar. Ali nobeden teb nI
bil auetrijsk podložnik in poslednjega, Noltinghena, je vlada
L 1772 le poterdila z izrecno opazko, ka priJSakuje, da bode
kapitul za naprej aamo auetrijske podložnike imenoval za nad-
dijakone. Tudi drugega pogoja se kapital ni deržal, da bodo
namreč naddijakoni vedno u Tolminu stanovali, ker vsako zi-
mo 80 se ti preseljevali nazaj u Čedad z izgovorom, da sa
gredo tja zdravit. Tako se vidi, da je kapitul res delai, kar
je sam hotel.

Komaj se je bil novi naddijakon u Tolminu naselil, že
ao se ponovili oni straloi prepiri med kapitulom in tolminskim
grofom. Uzroki tem prepirom so bili stari, namreč širjenje
naddijakoneke oblasti na škodo cesarskih pravic. To širjenje
je bil kapitul začel že 1. 1734 proti jasnim in točnim določ-
bam austrijske vlade. Zato se je tolminski grof Širjenju ustav-
ljal, in nastalih prepirov nI mogla poravnati niti pogodba od
2. maja 1736. Usledi te je bil zadobil kapitul sicer nekaj
več oblasti, pa vendar bistveno je bilo vse pri staram ostalo.

L. 1737 je naddijakon zopet poskuSal svojo oblast raz-
širiti. Bil je namreč običaj, du je grof tudi duhovne pozival
pred svoje sodiSče u neduhovakib osebnih pravdah, ali kadar
jih je potreboval kakor priče, da so mu kaj razjasnili in svo-
je pričanje s prisego poterdili. To so duhovniki vedno radi
delali in kapitul se ni nikoli poprej temu ustavljal. Nasproti
pa je potreboval naddijakon posebnega dovoljenja od grofa,
kadar je hotel katerega neduhovnika pozvati kakor pričo pred
svoje duhovno sodiSče. Vse to zdaj ni bilo več naddijakonu
po godu. Tudi iz tega nastale prepire bi bila imela porav-
iLati pogodba od 2. maja 1736. AU ko so imeli dogovor io
sporazumljenja napisati u javno listino, prinesel je naddijakoa
Foramiti nove pritožbe soper grofa na dan in dogovoijanja
so se razbila.

Ko je bil grof 1. 1738 nekega duhovnika za priČo po-
vabil, zahteval je naddijakon, da bode on tega duhovnika iz-
praSeval in da ga on v prisego uzame. Ker grof ni hotel tega
dovoliti, zato prepove naddijakon duhovniku prikazati se pred
grofom pod kaznijo odstavljenja od njegove službe („sub poe-
na suspensionis"). Zato uloži grof pritožbo soper naddijakona
pri dvomi kamori 12. aprila 1738. Njegov opravnik (agent)
u Gradcu je vso stvar podvizal, pa vendar ni dobil grof ni-

,y Google

— 125 —
kakega odgovora. Zato prosi zopet 15. augusta, naj mu dvor-
na kamora odgovori, ,da pomiri razbarjeno ljudstvo in po-
pravi pohojialue, kolikor je a njegovi moči*. *) Ali grof je
zastonj vlado zaklinjal. Še dve leti je uada^eval brezuspedni
boj 2 naddijakonom, potem pa se je ndal u svojo osodo.

Zelo važen dogodek za naio deželico u X'VIU, stoletju
bilo je konečno urejenje deržavne meje proti Benečiji. Da
bi se odstraotli večni mejni prepiri, ukazala je cesarica Ma-
rija Terezija (1740—1780) natančno določiti, kaj spada
pod Austrijo in kaj je beneško. To se je na Tolminskem
zgodilo u letih 1751—55 in sicer tako, da so tndi zdaj ostale

?ri Benečiji občine Breginj, Logje in Livek, ter daje
Irenka stalno priSla pod Benečijo, akoravno je ie do leta
1760 spadala pod volčuisko foro. To mejno čerto so Se je-
denkrat pregledali in poterdilj 1. 1771.

Pa tudi med Bolikim in Tolminskim onemali bo se po-
gostoma hudi mejni prepiri, zlasti med Ternovci in Dre-
žničarji, potem med Drežničaiji in Cezsočani. L. 1735
naloži vlada tolminskemu grofa, naj ne nadleguje bolfikih pod-
ložnikov, in naj jim poveme storjeno fikodo. Tako so imeli
Bolčani tudi z Rezijani mejne prepire. Julija meseca 1757
jHidejo benefiki podložnikd z one strani £anina u bolSka

flanine in pobijejo onde vso živino, ki so jo na paii naŠli.
aradi tega prestopijo nekatere tolminske (?) občine septem-
bra meseca istega leta beneško mejo in se hudo maščujejo
nad bližnjimi Benečani. L. 1766 se ponovi prepir zaradi Če z-
soČe. BolSka gosposka nf hotela več priznavati čezsoČkega
Župana, ki je bil izvoljen u pričo tolminskega grofa, nego po-
stavila je sama druzega. Temu se je z vso močjo ustavljal
tolminski grof. Zato gaje tožil 1. 1766 in 1767 boUki sod-
nik Anton Hilost de Mildenburg u imenu svojega gla-
varja, da kali mir na meji. Ali Bolčani so izgubili to pravdo
in BO zastonj rekurirali proti vladini razsodbi.

Pri urejevanju mej so se tolminski grofi vedno potego*
vali za svoje podložne in branili možko njih pravice. Tako
le zagovaijol grof Janez Ignac Sedlane u njih prepiru z
Ložani zaradi gore Mija (1. 1736). Prizadeval si je, ljudi
pomiriti in ogniti ae kolikor mogoče prepirom z Bene&ini. Ali
takratni goriški glavar Anton grof Rabatta zapove 12.
maja 1738 tolminskemu grolu, da se ne sme utikati u dolo-
čevanje mej. To razžali tolminskega grofa tako, da že dru-
gi dan odgovori u Gorico, ka on dobiva svoja povelja narav-

t

•J Primeri „DiMtavek" St. 46.

,y Google

— 126 —
nost od cesarske rlade u G-radcu, ne da bi dla skozi roke
goriškega glavarja, ia da ako se tolmiDski podložniki proti
njemu pritožujejo, poliljajo svoje pritožbe naravnost vladi a
dradeo, ter da se o teh pritožbah sodi ali u Gradca ali na
Dunaju. AU kljubu temu ponovi Rabatta srojo zapoved 21.
maja i. 1. Soper to protestira grof odloJino 24. maja in pravi,
da je vedno dobival in dobiva vse ukaze naravnost od vlade,
kakor tudi on vsa svoja poro<Jila neposredno vladi poiilja.

Usled tega se obeme Rabatta do vlade in ta zapove
tolminskemu grofu 25. junija 1738, naj se opraviči, zakaj ne
elufia ukazov goriškega glavarja, ker vendar leži Tolminsko u
okrožju goriške oblasti *), ter da se ima za naprej varovati
vsake nepokoruosti in nasprotovanja proti goriškemu glavaiju.
— Na to odgovori grof, da je sicer res, da leii Tolmin na
Goriškem, in da se zato tudi deržavni davki u Gorico plaču-
jejo, ali vendar da ne spada in nI nikoli spadal pod oblast
^riikega glavarja. Ko je bilo tolminsko gospostvo Se vladino
in oekerbovano od GaSparja Formentina, dobival je tudi ta
povelja iz Gorice, Ali zaradi tega so nastali prepiri in zato
je vlada 1. Ia99 določila, da je tolminski glavar vedno bil in
je neodvisen od goriSkega, kakor gradiSčanski, razen kar se
tiče apelacije u civilnih pravdah *•). Druga gospostva na Go-
rskem 80 bila sicer podrejena goriSkemu glavarstvu ob £asu,
ko BO preila u roke zasebnikov, Tolminsko pa je ostalo tudi
potem neodvisno, kakor se vidi iz podelilnega pisma na Dom-
berga od i, 1607. Na isti način je preSlo u roke Breuuer-
jem in potem kot allodium Coroninom. Določeno je bilo si-
cer, da naj Tolminsko davke plačuje u goriško stanovsko de-
narnico, ali u ostalem pustili so Tolminskemu njegovo staro
pravo, katero je vsak novi vladar z nova poterjeval- Gori-
ški glavar je ^icer mnogokrat poskušal Tolminsko pod svojo
oblast spraviti, ali ob času Ane Breuaerce izdal -je bil cesar
pismo, u katerem prepoveduje Tolmincem pod kaznijo na pre-
moženju in življenu priznavati za svojega gospodarja katerega
drugega, kakor omenjeno Ano Breuner. (Yse to dokazuje grof
z izvirnimi priloženimi listinami.) Ko je bila cesarska kamora
1. 1698 prenehala grofu povelja naravnost pošiljati, pritoži se
.on soper to, in prišel je odlok, da se mu imajo neposredno
pošiljati (navE^a listino). Le kadar bi bil goriSki poglavar od

*) „es8endo Tulmino indiaputabilmente entro di Confini della U-iu-
riaditione di Oorizia e viene in oonseguenzs, che aia anco sogetto a oo-
testa Cel. Bapresentanza."

■*) „eic«ptis causia Civilibus Subditonun in Apellatioiiis Judioio."
(Listina u grofoTBkem arhivu).

»Google

— 127 —
vlade posebej izbran komisar za kak poseben pose], tedaj je
tolminski grof dolžan priznati ga za svojega Ti§ega. Zato pro-
si grof, naj se mu poterdijo njegove stare predpravioe, in naj
se mn tudi za naprej vsa povelja naravnost pošiljajo. To se
je tudi zgodilo.

Med tem pa je vlada tudi izraJEala svoj dvom o tem, da
je Tolminsko kot allodij gospostvo Coroninov. Zato so mo-
rali ti svoje pravice do Tolmina zopet dokazovati in, ko so
bili to z veljavnimi listinami storili, poterdi jim cesar Franci,
na Dunaji 24. junija 1754 Tolminsko kot dedno lastnino.

Po 1. 1753 začela je bila gralka vlada zopet svoje uka-
ze pošiljati tolminskemu grofii po goriškem glavarju. Zato
se obeme grof Janez Ignac 1. 1754 s prošnjo do ljubljanske
namestniške kamore. naj bi spoStovala predpravice tolminske-
ga glavarstva. AH ker tega n{ hotela storiti, pritožil se je
grof nai-avnost na cesarja, 23. maja ]754. *)

Ali grofova želja se ni vefi izpolnila, ker vlada je bila
sklenila vso upravo austrijskih dežel temeljito preustrojitL
Usledi tega je izgubilo Tolminsko svojo samostalnost kot po-
sebna notranjeaustrijska deželica, in tolminski grof je postal
odvisen od novoustanovljene okrožne oblasti u Gorici ter po-
zneje od namestništra u Terstu. Zato sta naslednja dva tol-
minska grofa tega stoletja, Jakob Anton (1754 — 1773) in
Peter Anton (1773 — 1798), brez posebne važaosti in zgo-
dovina jih le redko kedaj omenja.

Ka Bolškem so bili po smrti Zemljerjev važnejši gla-
varji: Henrik grof Orzon (1726 — 1741), gospod u So-
vodnjem in Ruacu, tajni svetovalec in vicedom na Koro-
škem. U njegovem imenu je vladal Bolško stari oskerbnik
Urban Krsto "VVasseniznig (VaŠeniČnik), ki je blizu 40
let oskerboval ta okraj (še do 1. 1760) in se mnogo pravdal
8 tolminskimi groii. Za Orzonem postane bolški glavar in
zapovednik terdnjave Albert grof Ed lin g, baron de Saul-
burgo, gospod iu sodnik u Ajdovščini, 1742—1750 (P).
L. 1757 zastavila je bila vlada tudi bolško glavarstvo grofu
Francu Gorgu. Ali že čez tri leta (tore 1760) pride šol-
sko zopet u oblast cesarske kamore. Vendar je ostal Oorgo
tudi de na dalje bolški glavar. U njegovem imenu je osker-
boval okraj Janez Kerstitelj Damiaui, javni c. kr. no-
tar u Bolcu (še do 1. 1778 bil je on oskerbnik bolški).

U drugi polovici preteklega stoletja zgodile so se tudi
pri nas važne premembe glede uprave in sodstva, upeljane po

*) Tse tu omenjene listine ae Dahiijajo prepisane u grof. arhivu.

»Google

— 128 —
veliki cesarici Mariji Tereziji in ojenem duhoTitem sina
Jožefu H. (1780—1790). Marija Terezija astanovi 1754 za
TBO goriiko deželo posebno okrožje ali gkresijo", obatojetSo
iz deželnega glavarja in osem glavarstvenih svetovalceT. Nar
men te ^kresije" je bil, zlasti kmetom na roke iti proti Ua-
ienjn gradskih veleposestnikov in njib uradnikov. Natomo je,
da je ta gosposka zelo zmanjSala tudi oblast tolminskih gro>
fov. Jožef II. je pridružil 1. 1783 goriiko okrožje novonsta-
nov^enemu namestoifitvu u Terstu, (poprej je spadalo pod
kne^o kamoro o Ljubljani).

Cesar Jožef II. je bU blag človek, imel je dobre misli,
ali hotel je vse prehitro izpeljati. Ljudstvo ga nf umelo in ce-
lo sovražilo gaje, ker je bil pregloboko segnil u verske reži, (dal
je samostane odpravit in veliko manjših cerkva zapret). Da
bi okrepčal kmečki stan, osloLodil ga je vse osebne pod-
ložaosti in robote, ter dal preustrojiti urbarje (I. 1781 — 1785).
Prepovedal je mučenje obtožencev in updjal nov sodnijski
red ter popolnoma ločil sodstvo od uprave, tako da so posta-
li sodniki neodvisni. UsTed tega izgubili so pojedini grajSčaki
pravico soditi, ld mesto njih je vlada upeljala veče osrednje
sodnije, pri uas u Tolminu in Bolon.

Glede Tolminskega bUa je najvažnejSa Jožefova novo-
tarija, da je 1. 1782 popolnoma odpravil duhovno oblast če-
dadakega kapitala in, kar je bilo najhujSe, zaplenil mu celo
vse njegove dohodke na korist novo ustanovljenemu verskemu
zalogu, čei da ne sme nobeden tujec kakorŠnekoIi oblasti iz-
verčevati na austrijski zemlji. Kapitulova duhovna oblast pro-
fila je popolnoma na 1. 1751 utemeljeno goriSko Škofijo. (Tudi
že poprej bil je kapitulov uaddijakon samo komisar goriškega
škofa.) Kar se pa tolminskih dohodkov tiČe, prizadeval si je
kapitul na Vso moč, da bi dosegel preklic zaplenjenja. Čerav-
no je bilo s početka vse zastonj, vendar kapitul ni obupal,
nego zanašal se je na ugodnejši Čas. In zares, po dveletnem
naporu posreči se mu 1. 1784, da vse svoje prejšnji dohodke na-
zaj dobi, samo je moral obečati, da plača vsako leto 800
goldinarjev za tolminsko šolo.

Kako strogo je pazil cesar Jo£ef na svoje podložne go-
sposke, da so natanjko veršile cesarska povelja, vidi se iz te-
fi, da je dal 1. 1786 po svojem komisaiju Alfonzu Ga-
rij.elu grofu Portia preiskat gospostvo ter vse &re in
duhovščino na Tolminskem. Vsi župniki, ključarji in župani
morali so priti pred njega s^ svojimi zapisniki o rojenih,
mertvih, poročenih, o cerkvenih dohodkih, o plačevanjih in
dolžnostih itd.

,y Google

Jožefov naslednik Leopold II. (1790 — 1792) je od-
pravil po večem njegove prenaredbe in upeljal zopet Marija-
Terezine zakone. Po kratkem vladanju sledil mu je cesar
Franc II. (1792—1835), ki je hitro u začetku evoje vlade,
1. 1793, poterdil Bolčanom njih stare predpravice giedč opro-
ičeBJa od davka.

DOSTAVEK.

A. Imenik vseh iz listič zuanih tolminskih glavar-
jev od 1. 1509 do 1798:
1509 — 1510 Henricns, Dux PranaDichy et Luneburgi.

1515 — Johaonee de Castelnuovo, oskerbnik glavarstva.

1516 — Wolfgang Wa}teQhofer, glavar.
1519 — 1523 Michae] de Ifeuhaus, capitaneus.
1528 — 1526 Georgius Stampa, capitaneus.

— 1532 Bonaventura d' Egk, capitaneus.
1533 — 6eorg d' Egk, Vicecapitaneus.

1538—1540 (27. Febr.) Kiclas a Turri, oskerbnik glavarstva.
1540 — 1541 Bonaventura d' Eck, capitaneus.
1542 — 1553 (25. aprila) Franciscus a Thurri, capitaneus.
1547 — 1550 AiidreaB de Orzon, vicecapitaneus.
1553 — 1556 (6. marca) Conradus de Oizon, capitaneus.
1556 — 1558 Jakob de Orzono, vicecapitaneus.
1558 — 1562 Tito Dorimbergo, oskerbnik glavarstva.
1563 — 1589 Georg della Torre-Talsassina, capitaneus.
1569 — Sigmund Freiherr zu Egk und Ungrispach, oskerb.

1571 — Pietro Campana, vicecapitaneus.

1581 — 1582 Elias de Naochoite, lut^otenente.
1594 — ITicolans Baldassar Raasauer, oskerbnik.

1597 (?) — 1605 Caspar Formentini, capitan.-us.

— 1608 Pietro Urbano Neuhaus, capitaneus.
1608 — 1633 Vid Oaipar Domberg, gospod in glavar.
1634 — 1648 (?) Maksimilijan Breuner, gospod in glavar.
1642 — Hans Kbdrbitsch, davarstven oskerbmk.

1648—1651 Kari Oottfried in Kari Emest Preyner, gospoda

in gbvarja.
1649 — 1651 Carlo Formentini, luogoteneote.
1661 — 1660 Peter Anton Coronini, go^od in glavar.
1660—1687 (P) Peter Anton C, poprejšnjega sin, goiepod in

{^avar.
1687—1734 (t 1741) Jacob Anton C, gospod in ^avar.
1734 — 1754 Johaan Ignaz C, gospod ld glavar.
1754 — 1773 Jacob Anton C, gospod in glavu.
1773—1798 Petor Anton C, gospod in glavar.

,y Google

— 130 —

B. Imeidk boUkib poglavarje t, ki so u listinah
omenjeni :

1509 — 1510 Henrik vojvoda BransviSki.

1510 — 1514 Krsto grof Fraokopan. mejni sapovednik.

1514-1516 NicIoB Salm, mejni zapovednik.

1531 (P) — 1541 Hermann Orienhofer, capitanena.

1538 — 1540 Nicolaas de Tnrri, oskerbnik.

1613—1643 Georg Philipp von Gerra, glavar.

1643 — 1648 Jaoob Vaccaai (Taccano), glavar.

1675 — 1690 Johann Andreas Sembler, glavar.

1695 — Leopold Edler von Stubenberg, oskerbnik.

1699 — Georg Cbristian Strassgietb (Straasgietl), namest-

nik Zemljerjev.

1702—1718 Juliua Felix liber Baro de Sembler von Sohar-
fenstein, glavar.

1719 — Ferdinand Rechbach, oskerbnik.

1726 — 1741 Heinricb Graf von Orzon. glavar.

1739 — 1741 Urban Cbristian 'WasseDizaig, oskerbnik.

1742—1751 (?) Albert Graf EdUng, liber Barode Saulbui^,
glavar.

1750 — Franz Xaver von 'Walbnin (Walbflng), oskerbnik.

1758—1761 (?) Albert Anton Rodelli, poglavar in sodnik.

1757 — 1763 Conte Francesco Gorgo, glavar.

1766 — Anton Uilost de Mildenbnrg, poglavar in sodnik.

1777 — Johann Baptist Damiani. oskerbnik.

C. Imenik nam poznanih naddijakonov tolminskih:

1524 — Canepis (?). archidiaconus austnacus, commisB«-
riuB et reformator imperialis.

1525 — Chriatophoma de Caballis, archidiaconus in mon-
tibuB.

1338 — Thomas Faloidius, archidiaconus.

1539 — Bemardinus de Puppis, archidiaconus.

1540—1541 Thomas Falcidius, arcbid.

1541 — Francesco Maniuius, archid. substitutus.

1541 — 1542 Zacbarias de Maninis, archid.

1542 — 1543 Bemardinus de Puppis, archid.

1548— NiGA16 Padavino, arohid.

1549 — Nicoli Trovomala, arohid.

1550 — Ambrosius Simoteo. archid.

1551 — Giovaoni Autonio Rebugio. archid.

1553 — Francesco de Portu, an3iid.

1554 — Thomas Falcidius, arohid.
1647— Fabritios del Torre, arohid.

,y Google

— 131 —

1670 — DominicuB BasBUs, arcMd.

1671 — Oiuseppe Cusano, archid.
1686 — Alessandro Piseuti, archid.
1702 — Francesco de Brandis, archid.
1731 — Franceeco de Brsodis, archid.

1737 — 1752 Dr. ADdreas Foramiti, archidiaconus a parte im-

perii.
1753 — 1763 Dr. Josephue Maria Maronue, archid.
1763—1772 Dr. JoauDee Baptista Campeis, archid.
1772—1782 Dr. Petnis JoanneB Noltinghen, archid.

mitiiTiii razmem u Tolmiisken

OD- XVI. DO XVIII. STOLETJA.

Od zunanjih dogodkov do notranjega razvijanja naSe
deželice vodijo drb mejai prepiri, ki eo se redno ponav-
ljali, odkar 80 bili u voruiaciJBkem miru tako nerazločno po-
stavili meje med austrijsko deržavo in beneško republiko.

Že u glavueni urbaiju tolmiDske gosposke so meje le
načez opisane. Izpisek iz tega urbarja, napravljen u Gorici
6. februarja 1607 (ko so Tolminsko zastavljali Dornbergu) zazna-
muje tolminsko-beneško mejo tako-le : „\J Sedlu cerkev sv. Kri-
ža, ob Nediži potok .slovenski" Rompet Rapid imenovan.
Proti Livku sega Tolminsko do polovice livSke gore; proti
Klobučarju je meja verh gore Kolovrat, od tod gre k
skali na gori VogrinC (Ogrincbe, današnja meja med Tol-
minskim, Kanalskim in Fnjulekim). Proti Doblarjn je meja
verh gore Zaponice in gore Vogim (P), kder mejijo Tol-
minsko Kanalsko in Benelko. Drugod! dela mejo med Tol-
minskim in Kanalskim potok VoginŠček (Vogischa?)"

Nič bolje ni bila u glavnem urbarju meja zaznamovana
med Tolminskim in Kranjskim. „Potok Sala in ^t^^^j^ j^'
zero" pri Kobili loči Tolminsko od Vipavskega. Proti go-
sposki Loka je meja kraj „Novorisla njiva" (P) do kamna tam
gori; potem na vrhu Oslice do potoka H ab ovca (Q*rbiwze)
in do vode Kopačnica; kraj blizu RobidniŠkega berda
do potoka Ho t a vije (OattaugliaJ ; proti Sorici potok Dav-
Ča; potem kraj Petrovo berdo, kjer spada jedna biSa pod

,y Google

— 132 —
Loko, dve drugi pa pod Tolmin ; dalje nauzgor do verh gore
BatSa (Voich, Votsch). Potem začenja meja proti gosposki
Bled (Fela) in derži od verha gore Bačado verha gore Slap-
Bik- (?).•)

Iz tu opisanih mej se vidi, da na beneSki stram si se
y&6 prištevala Tolminskemu Dren k a, paČ pa še vedno Do-
blar. Proti Kranjskemu Begalo je Tolminsko mnogo dalje,
namre£ na jugoizhodu do gorenje Idrijice, proti izhodu pa
do potokov HobavČa, Kopačnica, Hotavlje in Dav6a. Tako
je imelo Tolminsko, čeravno mu je Se manjkal Livek, Breginj
in Logje, vendar za 410 G kilometrov več sveta, nego dan-
danes.

Ali idrijska okolica, obe Oslici in Leskovecod-
teigali so Be u XYIII. stoletju od Tolminskega usledi politič-
nih razdelitev Marije Terezije. Žena Florjančičevi karti kranj-
ske Vojvodine od 1. 1744 prišteti so omenjeni kraji h Eranj-
akemn razen viaočine Vojski, katera je bila ostala še pri
Tolminskem. Pa tudi ta nova meja ni bila stalna; zato se

?orodijo 1. 1771 prepiri med Tokninskimin gospostvom nem-
ke Idrije. 21. julija omenjenega leta poda se mejna komisija
na zemljišča, o katerih ao se prepirali, in najde mejni križ
verh gore Na strojnici, katero Idrijčani imenujejo , Okro-
glo goro". Od tod naprej določijo mejo u ravni potezi do
kraja Konjski rob (Cognize Rob ?) in potem čez Konjice
(Coguiza) mimo studenca Laputnik (LaltudnikP) čez Okto-
glico u Opnem (?) do Debelega berda pri Idrijici (ns
severozahodu od nemSke Idrije) **)

Mnogo hujši in dolgotrajnejši so bili prepiri o beneški
meji. Dolžnost to mejo varovati imeli so tudi na tolminski
strani goriški glavarji. Ali ti so se malokada zmenili za tol-
minski del beneške meje in prepuščali so vso stvar tolmin-
skim glavarjem (izuzemši goriškega glavarja Antona Rabatte
1. 1738). Pa tudi ti neso mogli nikoli zabraniti strašanskih
mejnih prepirov in pobojev.

Ze teta 1506 začeli so bili sedelski, borjanski in
kredski občinarji veliko pravdo z Loi^ani in landrij-
skimi podloiniki zaradi paše in dervarenja na gori Mija.
Sodnija u Yidmu (!) določila je 11. decembra 1508, da imajo
oboji pravico po vsi Miji skupno (promiscue) pasti in derva
seči. Na to so se opindi Sedlani pri vseh svojih poznejših

*) Itfiti iz glavnega urbarja u grofoTikem arhivu u Tolminu.
■*) Zapisek o tem se nabiga u grofovsken arhivu a Tobnino.

,y Google

— 133 —

Srepirih. *) Ali Ložani zsbteTali so ves zahodni obronek M^«
o Terhuaca za se in terdlli, da je bilo tako dogovorjeno u
nekem opisu austrijeko- beneške meje I. 1521 o priložnosti
Tormaoijakega miru. Sedlani pa neso hoteli o tem mi slilati
in so zagotavljali, da imajo ooi drugo pismo z dnigadnim opi-
som meje. Toda tega pisma neso mogli nikoli pokazati. Ter-
dili so le, da ao jim painiki na Miji neobhodno potrebni, in
da so oni sami od nekedaj brez beneSkib podložnikov na Miji
pasli in sekli. Vendar se je pa u tej zameSani pravdi vedno
bolj pokazovalo, da zahodni obronek Mije pripada austrijakim
podložnikom.

Eljubu tej cedoločenosti bilo je u ZVI. in perrf polo-
vici X.VII, stoletja Se precej mirno na tolminsko-benedki me-
ji. Se le 1. 1663 slišimo pritožbo od strani beneSkih podlož-
nikov, da so Sedlani prestopili mejo svojih posestev. Tedaj
jo vlada spoznala potrebo, da se uredi beneSka mej& u Kota
(pri Logih in Branju). Ukazala je tore 1. 1688 ntg se snide
mejna komisija, pri kateri bi imel zastopati deželne stanove
gonSke grof Anton Lanthieri. Ali ta komisija se je opet
rozfila brez uspeha.

L. 1694 uname se hud prepir zaradi planine Razor
ali Uobič na Miji, katero so bili beneški podloiniki okoli
polovice XYII. stoletjaRobiču prodali. Toda oni so terdili,
da so mu jo le zastavili, ker se je bil RobicS ziivezal pla-
čevati jim neko najemnino. U Tolminu pa so dokazali (L
1765), da Robič plačuje najemnino od omenjene planine že
ve6 nego sto let tolminskemu nibanu. Planina Ruzor je se-
gala na južni strani M^e do Fredola, ozke doline, ki se
bliža NediŽi pn Logih in pri Stupioi. Do tam so Austrijd
pasli in sekli, kakor je bilo 1. 1765 dokazano.

HujSe se je razonel mejni prepir 1, 1706. Od tedaj
naprej pa do I. 1772 slifiimo skoro vsako leto, kako siaustrij-
ski in beneški podložniki drug drugemu nagajajo, kako drug
drugemu drva sekajo in plenijo, kako rubajo živino na paii in se
učaai celo pobivajo. 2^J 26. septembra 1707 zapove vlada tol-
minskemu grofu, naj napravi mapo o mejnem svetu in zlasti
o mestu najveČih neiedov. To zapoved je morala vlada 1.
1709 ponoviti in grofu naložiti, naj poSlje mapo z obiii-nim
poročilom o mejnih neredih u Gradec.

L. 1734 ubije nek austrijsk podložoik iz Sedla beneSke-
ga kmeta iz Logov o priložnosti, ko so dtlali mapo nekega

*) TJ nrbsrja od 1. 1607. je od SedlonOT opomnjeno: ,.S
ihreD Plaembbeeueeh und BebOlzniiK auf dom TenelianiBcheD".

,y Google

— 134 —
paSnika. 11. junija zapove ceear £arol tolmioslcemu grofii
Jakobu Aatonu, aaj vas dogodek natančno opi6e iu mesto
nariše, da se bode videlo, na katerem svetu se je umor do-
godil, naj vse stori, da se ubojnik ujame in zapre, sicer
pa naj skuša mirno iu prijateljsko živeti z Benečani, ter naj
ne povraduje sile ah silo. Toisto ponovi cesar 21. augusta
1734 in mu naloži, naj z le^Jimi besedami zahteva zadostenje
od Benečanov zaradi tolikih nadlegovanj.

Da bi se mogla konečno meja urediti, sklenila je vlada
napraviti nove mape vseh mejnih krajev. L 1735 naroči zem-
Ijemercu Ivanu Zorzu. naj nariše pogorje Kolovrat in
Matajor. Ali to je bila težka naloga, ker Benečani eo se
tema protivilt. Ko so zagledali cesarskega zemljemerca, za-
čeli so zvoniti in zbirati se ter žugati mu. Kljubu temu sov-
ražnemu mišljenju doverSil je Zorzi svojo nalogo zadnjega ju-
nija 1735 in sicer na Kam ne m.

NajsilnejŠi je postal mejni prepir u letih 1736 do 1739.
Sedlani so se veduo opirali na odlok od 11. septembra 1508
glede gore Mija, in Ložaoi so nasproti tetdili, da je ta gora
njih izkljuČljiva lastnina, in da Austi-ijci nemajo tam nobenih
pravic. Da bi svoje pravice u dejanju pokazali, rubili so
jeden drugemu živino. Da bi se ta hudi prepir vsaj za ne-
kaj časa polegel, bila je resna volja austrijske in beneške
vlade ; zato skleneta mejo začasno urediti, pa tako. da se no-
benemu ne bodo kalile njegove pravice, samo da se poverne
mir in složnost med sosede. Ložanski poslanec za urejenje
meje bil je Jožef grof Pianese (di Piano), austnjski pa
tolminski grof Janez Ignac, kakor namestnik svojega sta-
rega očeta Jakoba Antona, Ta dva sicer nesta mogla prava
meje določiti, ali da bi ljudi pomirila, predložila sta glede na
obojestranske zahteve sledečo mejno Čerto: ,0d Kediže naj
gre meja ob potoku „Zs Unelkovim lazom" (aa uneloouao
lasu?) in potem u ravni Čerd po sredi gozda U osojnioi do
verha imenovanega Naklobučajnici, od tu do visočioe
Mlinart (ali Meline). Ta čerta naj velja kakor meja za paš-
ujo in sekanje, le travniki na jedni ali drugi strani te čerte
naj ostanejo tistemu, katerega so bili do sedaj. Za Mlinar-
tom naj ostane dolina Razor Ložauom, kakor je to tudi po-
prej bilo. in sicer do stana Robičeve planine; ta pa naj ima
svojo pašo u drugem delu omenjene doline. BobiČu se pri-
poroča, da ne sme svojega stanu prestavljati na drugo mesto".

Da bi se mir bolje uterdil. določila sta nadalje poslui-
ca: pervič, austr^ski in beneški podložniki ne smejo jeden
drugemu rubati niti maščevati se jeden nad drugim zaradi

,y Google

— 185 —
rubeža, nego vsakdo naj kririco, ki se mu zgodi, naznani ero-
jemu poBtaTnemu sodniku : drugi6, ae sme nikdo za paSo od-
meujenih prostorov spreminjati ti polja in verte (niti delati ds-
vin iz ^komunje"). niti zmasjSevati občinskih paznikov ter
segati u pravice goaposkine j tretjič, na svojih travnikih sme
vsakdo pasti po koinji; četertič, naj vsakdo pozabi in odpu-
sti vse do sedaj etoijene Škode brez povračila, kakor bt se
ne bile dogodile, in naj vsakdo molči od vseh sovražnih pri-
tožeb.

Ali austrijski podložniki oeso bili zadovoljni s to raz-
sodbo in BO bili zelo nevoljni, ker jim je bilo ukazano zam-
bano živino (110 koz) povemiti. Da nočejo priznati nove me-
je, pokazali so s tem, da so začeli hitro pasti na dru^ strani
meje. Kmetje iz Kreda, StanoviSČ, Sedla in Fodbe-
le pritožijo se soper novo mejo pri goriškem glavaiju, grofu
Antonu Rabatti. Ta pošlje 12. maja 1738 tolminskemu
grofii zapoved, da se nema utikati u mejne stvari, in niy pu-
sti pritožujočim se podložnikom mimo uživanje njih pravic,
dokler ne bode viia oblast drugače določila. Ali tolminski
grof ni hotel sprejeti tega povelja, ker al bil od goriSkega
grofa odvisen, Čeravno je bil ta dolžan celo beneško mejo
varovati. Rabatta ponovi svojo zapoved 21. mfqa in zažuga
grofu pod kaznijo 100 ogerskih goldinaijev (gOngari"), naj
na meji ne upeljuje nikakih novotarij.

Eer je tolminski grof tudi sedaj oporekal proti zapove-
di goriSkega glavarja, zapove graSka vlada 25. junija 1736,
naj se grof opraviči, zakaj se je utikal u mejne stvari, in o
teh razglasil patent svojim podložnim. Ta odgovori (14. ju-
lija 1788), da je imel od vlade določno nalogo, pomiriti se z
beneSkimi podložniki, in zato da je posredoval, ko se je me-
ja urejala, in zato da je moral tudi svojim podložnikom raz-
glasiti, kaj se je sklenilo, (glej gore str. J25 — 127).

Ko so kmetje začasno razsodbo natanjko razumeli in
sprevideli dobro voljo grofovo, nehali so ga tožiti u Oorici.
Med tem pa so se nadaljevala rubanja in pobijanja med Sed-
lani in Ložani, Austrijski podložniki so se pri tem opirali na
grofovo povelje od 2. msrcija 1737, naj se Kredci, Borjanei
in Sedlaai z vso silo upirajo Benečanom, ko bi ti hoteli me-
jo prekoračiti in Škodo delati na austrijskih tleh. Cesar sam
je bil naiAreiS grofu zapovedal, naj silo s& silo odbija.

Tako eo mejoi prepiri trt^sli nadalje. Yse to je opisal
in z mejno mapo razložil Janez Kerstitelj Damiani,
javni DOtar, 19. oktobra 1749 n Kobaridu. Med drugim piSe
Damiani tako-le: .Ker nI moja od Idrije (Judrio)do Uče-

,y Google

— 136 —
j e (Utsoha) natanko določena, gajajo se pogostoma prepiri
med obojestranskimi podložniki. Večkrat ai mbajo žiTino :
OToe, koze in vole, kadar mislijo, da je na paii predalei za-
ila. Zgodilo se je tudi, da so prišli beneiki podložniki na
auBtrijska polja ter odnesli žito iu druge pridelke u STOje va-
si. Zlasti pa so si lastili beneški podložniki (iz Stupioe, Uer-
sina, Loga in Brišč) gozd „U Široki dolini" ob Cerni vodi
pod goro Mija. Tudi po drugih gozdih so Benečani večkrat
sekali derra, ali Austrijci so jim jih navadno zaplenili in od-
nesli. Tako BO ei iztrebili tudi senožeti na auetrijskih tleh in
80 sploh smatrali vse kraje ob Nediži od Kobiča in kapelice
av. Jelarja nauzdol kot svojo lastnino".

Eer je prihajala razdraženost in razburjenost na meji
vedno veča, bila je dolžnost vlade tem večnim razporom a
okom priti z natančno uredbo in določbo meje. Iz tega na-
mena eella se je 1. 1751 mešana komisija austrijsko-beneika
a Kobaridu in že 23. oktobra beremo o novem mejnem na-
čertu. 28) Ali vendar se je urejevanje meje uleklo Se škod
Štiri leta in ie le 6. novembra 1755 podpiSeta konečne do-
govore austrijski komisar feldmarSallajteuant grof Harrsch
in beneški poslanec Janez Dona to. TJ podpisanem proto-
kolu je meja natanjko zaznamovana in s pridjano mapo raz-
jasnjena.

Fo tem takem se je začenjala nova meja pri mlinu ob
Idriji, l^er se stekata potoka JavorŠček in Idrija (od
Benečanov imenovana ^Zapotem") in je peljala ob posle^i
oau^or mimo kraja Robovnica (tudi ^Sief&nco, Chemiza"
imenovanega) do visočine Sleme gauge uEolovratu. Od
tod je šla meja po verhu Kolovrata do Kuka. Vendar se
je dala beneškim podložnikom iz gorenje in dolenje Drenke
pravica, derva sekati za domačo potrebo tudi na austrijski
strani, ali proti temu, da plačuje vsak hišni gospodar po je-
den goldinar na le.o gozdnemu uradu u Qorici.

Od Kuka Sla je meja nauzdol proti livškemu sedlu
in potem vodoravno poprek obronka mimo skale Pod kolom
in da^je do kamna n znožju hribčeka Sabljerica. U ta
kamen eo udolbli po komisijinem sklepu gerba obeh deržav
(kar se Se dandanes vidi). Od Sabljerice peljala je meja mi-
mo hribčeka Fortin in potem po herbtu nauzgor proti Ma-
tajoiju („na verh Polic", kakor pravijo Austrijci). Potem je
Sla meja u ravni čerti proti eeveiju do kraja Smrečje ia
od tod zopet u ravni čerti na jugozahod do izvira potoka
Helnik (dandanes ^Fočivalmk" ali »Bela" imenovanega) in
ob tem do Nediže.

,y Google

— 137 —

OnitraD Nediže peljala je meja ob potoku Rojana in
potem skoro u ravni čerti nauzgor 2ez Mijo, kjer je najviSe
mesto ,Na prevalu" imenovano; od tod nauzdol do Nediie
in potem onstran te reke do poti pod hribom sv. Helene in
do fiele, ter na dalje do potoka Romafik (ali .Eoroiki
laz, CoroBeolaz") in ob tem nauzgor do izvirka ter dalje do
Stola (nem6ki .Plassenberg* , morda plazai breg. imeno-
vanega). — Tu opisana mejna Čerta je tista, ki 6e dandanes
mej) občine Volče, Eamno, Idrijsko, Kobarid, Kred in Sedlo,
ki 80 bile pred 1. 18)4 mejne občine proti BeneČjji.

Jlejna komisija sklenila je bila na dalje, da se imajo
povBodi ob tej meji postaviti vidna znamenja, da se imajo ni^
staviti kamni, zasaditi veczeli, izkopati jarki, sezidati zidovi,
ter urezati križi u Živo skalo. Nadalje je bilo sklenjeno, da
naj ostanejo posestva, katera imajo Austrijci na benedkem
svetu in Benečani na austrijskem, tudi za naprej u rokah do-
sedanjih lastnikov. Vendar pa naj se obojnim podložuikom
dopuiča in priporoča, ta posestva zamenjevitti jedao za drugo.

Ali tudi s to ureditvo Se neeo bili dokončani prepiri ob
meji, ampak so se ponovili že 1. 1751, toreprej, nego je bila
meja konečno urejena. Razdražene in prepira navajene mej-
ne sosede bilo je zelo težko krotiti. Zato je morala komisija
sa luejjevanje meje skoro neprenehoma zborovati. L. 1756 je
sklenik, da vsako dritgo leto u mesecih od junija do septem-
bra se ima meja z nova obhoditi in pregledati, mejna zname-
nja se imajo ponoviti in vse nepovoljnosti odstraniti.

L. 1766, 18. julija, dodelata zemljemerca Janez An-
ton Capellaris od auatrijake in Tiberio Uajeroni od
beneške strani mapo gore Mija in njene okolice, in to u Ko-
baridu (aalle Linee Con&iali della Schiavonia").

L. 1771, 28. septembra, zaukaže cesarica Marija Tere-
lija fie jedenkrat, naj se snide mejna komisija u Kobaridu
pod predsedniStvom F om p e j a barona B r i g i d a. Beneška
republika je poslala tja kot svojega poslanca Antona Bra-
gona. Ta komisija se je pečala zlasti s postav^anjem onih
gvidnih znamenj" ob poprej določeni meji. Konec svojega
delovanja naznani 7. julija 1772 in razglasi, da če ima keao
kako posestvo u drugi deržavi, naj dokaže svoje pravice do
njega u šestih mesecih.

,y Google

— 138 —

L. 1772 in 1773 uname se tudi velik prepir zaradi pla-
nine Kukanja ali Verb na Miji, o katevi so beneški pod-
ložaiki terdili, da so jo bili Eredcem 1. 1498 le zastavili; to-
da neso mogli dokazati Bvojih pravic do te planine. ^) — Fri-
godilo 80 je tudi, da so si kmetje iz Iderskega lastili neke
livSke senožeti. Ali benefika komisija se je pritožila soper to
pri austrijeki, in ta je obsodila Iderce, da so morali poplačati
storjeno Škodo (1. 1773). — Pozneje se ne sliii več o mejnih
prepirih med Austrijci in Benečani.

Istočasno pa je imelo Tolminsko ie druge mejne prepi-
re z goriSkim in bolikim glavarstvom. Z Ooričani so se Tol-
minci prepirali večidel zarad Loma in zarad planine Na vratih,

Lomljani tolminski in kanalski imeli so že od nekdaj
navado skupno pasti in sekati po obeh občinah. To so jim
bile priznale in poterdile tolminska in kanalska gosposka Že
1. 1695. Da bi se pa vsem prepirom u okom prišlo, sesta-
vili 80 komisijo za natančno urejeoje meje in ta je 20. maja
1706 u Kanalu natanjko opisala mejo med Tolminom in Ka-
nalom in to od Soče do verh Pregona. Tendar je poro-
dila uzajemnost painje in sekanja marsikateri prepir med oboj-
nimi Lomljani. Zato prosijo 1. 1738, na^ se jim razdele paš-
niki in gozdi (kakor n. pr. Terh Spilja in drugi), da bndo
mogli vsak zase bolje varovati svojo posest. To le jim je
tudi dovolilo in izveršilo 17. oktobra 1738. — Pozneje (1. 177S)
nadlegovali so Lomljani Bačane in Iderce s tem, da so jim
na meji živino rubali. Proti temu je bila razglašena globa
od 25 goldinaijev.

Mejni prepir med tolminsko gosposko in Če^ovaDom
unel se je 1. 1744 največ zaradi planine ,Ma vratih", ki je
pripadala nekdaj goriškemu plemiču Uais-Khienburgu, u
XYIII. stole^u pa grofu Strassoldu. Pozneje se je nase-
lilo oa istem mestu veČ družin, ki so si hiše sozidale. Prava
meja med omenjeno planino in občino Slap bil je potok G- re-
benik pri rutu „U občnih". To mejo so tolminski grofi tu*
deržali kljubu napenjanju Strassolda. ^)

Kič blaži neso bili tudi mejni prepiri med tolminskim
in bolškim glavarstvom. Kakor povsodi, tako so zlasti na BoU
Skem ekerbno pazili na okrajne meje in terdovratno branili
vsak prestopek teh mej. Da bi vsak podložnik natanjko po-
zobI okrajne meje, oznanjal jih je vsuo leto uradnik bolške
gosposke na Serpeniei in to na sajem sv, Floijana, ko se
je tam zbralo premnogo Ijudij od vseh stranij Bolškega. He*
je so bile ljudstvu tako prebrane, kakor so se nahajale a ce-
oarekem urbarju u Bolca, u slovenskem jeziku opisane. 31)

,y Google

Mejne prepire zavoljo TernoTega omenili emo že zgo-
re na str. 103 n. Ali mnogo hujii prepiri bili so se uneli med
TemoTci in Crežničarji zaradi paie u Prebejku (Pie-
velku) na podnožju Polovoika. Ker Je Temovcem pade pri-
manjkoralo, prOBili eo Drežničarje in tolminskega grofa Coro-
nina, da bi emeli goniti svojo živino u Prebejek. U apora-
Kumljenju z Drežničarji dovoli grof Temovcem, da smejo go-
niti svojo drobnico (koze in ovce) iez 8060 in pasti u Pre-
bejku. Ternovski in drežniiki pastirji naj bi tu skupaj pasli
in stanovali, u prijateljstvu med seboj živeli in zafiio živino
iadoToyno sprejemali u svoje staje. Ali kmalu so postali Ter-
Dovci kot jež u lesičji jami in začeli zahtevati tudi pravico
derva seči u Prebejku. Iz tega so se porodili dolgotrajni pre-
piri, ki so se ulekli skoro skozi celo XYIII. stoletje. ^) Naj-
hujši je bil prepir od 1. 1750 do 1779, Ka zadnje so morali
Ternovoi vendar odnehati, ker so je tolminski grof krepko
potegnil za (^'einifike pravice.

Silno hudi so bili tudi prepiri -med Drežničarji in
CezBoiSani zaradi planin Za grebeni pri Slaliuku in Qo-
lobar za Javor<Skom. „Za grebeni' so bili Drežničarji Že
leta 1695 zanibili živino in pobrali sir. Zato so se obemih
Čezsotiani do tolminskega grofa in ga prosili, naj zapove svo-
jim podložnim, da povemejo zaplenjeno blago. — Velik prepir
mej Drežničarji in najemniki golobarske planine trajal je od
leta 1736 do 1772 in napolnil cele kupe pisem u tolminski
uradniji. U Čezsoii je bil takrat (I- 1742) župan Ivanec
6opi (Zopy).

L. 1766 se uname hud prepir med prebivalci čezso-
Skega Loga in Drežničorji zaiadi meje pri Jeleujem ro-
bu ^i ,U prevejoi". Kavno tega leta prepiral se je tudi bol-
Ski glavar s tolminskim zaradi T&Iitve iezsolkega župana (glej
gore str. i 25).

Ako hočemo dobro razumeti DOtFanjein posestne razme-
re naSe deželice u XYI. in naslednjih stoletjih, ozreti se
moramo de jedenkrat na sploioo ustavo in upravo naših
dežel. Odkar je priSlo Oorifiko pod Austrijo, bilo je pridru-
ženo takoimenovanim „iiotranjeau8trijskim deželam" (Štajerski,
Koroški in Kranjski s Terstom in Reko) ter je imelo s temi
deželami skupno vlado u Oradcu. Pri tej vladi imelo je Go-
riSko jednega zastopnika, kateremu je bila zlasti dolžnost sker-
beti za obnunbo beneške meje. Njemu neposredno podložen
je bil glavar bolški (kakor sploh vsi mejni glavarji) in veči-
noma tudi glavar tolminski, ki si je bil pridobil neodvisnost
od goriškega glavarja, poterjeao z raznimi cesarskimi dopisi.

,y Google

— 140 —

Kav se tiže bolfikega glavarja, opisal je pjeROve pravice
in dolŽDOBti 1. 1719 Ferdinand Rechbaoh, kije bil sam
bolSki glavar, u knjižici imenovani: ^Observationee ad 8ty-
lum curiae G-raecenBis etc. Ampletii", Tu beremo : „Boliko
glavarstvo nt dedno ali zastavljeno. Glavarja imenuje cesar
po nasvetu dvorne kamore. On ima dolžnost braniti terdnja-
▼0 u tamofinji soteski in vladati kmete. Pod njegovim po-
veljstvom stoji jeden bombardir (topničar) in Itirje vojaci,
katere plačuje vlada. Glavar ima soditi o dvilnih in krimi-
nalnih stvareh, a pritožbe Čez njegove razsodbe u]^|;ajo se
naravnost pri vladi u Gradcu, — Ker je večina Bolčanov pod-
ložna urbaiju rosačkega opata, in ker je ta opatija zopet od
BeneSanov odvisna, mora glavar dobro paziti, da ne nastane
podložnikom kaka Skoda iz te razmere. Tsakikrat, ko opat
umeije, dolžan je bolgki glavar napraviti inventar in apeljati
sekvester £ez vsa posestva rosačkega opata*.

Jedoake dolžnosti in pravice je imel tudi tolminski gla-
var, le da je moral ta braniti podložniike pravice proti če-
dadskemn kapitnlu, mesto proti rosaŽki opatiji. Kakor je ime-
lo Bolško u po(!etku XTI. stoletja iste glavarje z Gradišfiem
in Maranom, tako so tudi Tolminsko takrat upravljali navadno
goriSki glavaiji. Tako je o. pr. 1. 1515 vladu Tolminsko Ja-
nez de Castelonovo, podglavar goriiki; 1. 1S33 Jurij
d'Egk, glavar goriSki; I. 1547 — 1550 Andrea d^Orzon,
tudi glavar goriški.

Glavar (ali njegov namestnik) je vodil vso notranjo upra-
vo deželice, pazil na zunanjo varnost, varoval meje, pobiral
vse dohodke in davke za deželnega kneza, bil je tudi sodnik
n civilnih in kriminalnih stvareh, le da se je smelo od njega
prizivati na vlado u Gradec. Zato se je imenoval glavar «nB-
kerbnik in sodnik" (eapitano e gastaldo, Pfleger und Riohter).
Od tolminskega glavarja je bil odvisen oskerbnik (^il Ter-
bessero 1" Yerweser) idr^ske okolice, dokler je ta spadala pod
Tolminsko.

Važna je bila tudi vojafika oblast glavarjev ob času,
ko so se vedno ponavljale vojske z Benečani, in ko so Turki
neprestano Žugali našim deželam. Se 1. 1766 prepove grof,
da se ne sme pri nobeni priložnosti ali cerkveni slovesnosti
streljati, ako ni poprej gosposka dala dovoljenja. To prepo-
ved je bil grof zato razglasil, ker je bilo streljanje znamenje
nevarnosti, da se sovražnik bliža, tore da bi se ljudstvo ne
plaSilo brez uzroka. U tem času de nI bilo stoječih voj-
B^k, nego imeli so samo nekake domobrance, imenovane ,čer-
nide". Vsak domobranec je moral služiti osemnajst let (od

,y Google

— 141 —
18. do 36. leta). Ali ti neso opravljali stalne elužbe, nego
ostajali so navaldiio doma. Samo k Tojaikim vajam ao se zbi-
rali vsako leto za malo časa in jedenkrat k velikemu pregle-
du (.musterung"). Orožje, kakor tudi obleka, teh domobran-
cev bilo je zelo pomankljivo. Vendar so se skazali ob Časa
nevarnosti kot dobri vojaki, zlasti ko je bilo treba u deželo
priilega sovražnika izgnati. Kadar pa je bilo treba vojakov
za kako vojno zunaj dežele, takrat so dali kakemu izkušene-
mu stotniku ^patente", da je smel nabirati dobrovoljce in ure-
jevati polkovnijo.

Okoli I. 1750 začeli ao upeljevati stalne vojske, in k te-
ma so nabirali novince jednakomerno iz vseh dežel. L. 1755
so pervikrat pozvali k vojaikomu naboru tudi u deželi stana-
joče tigce. B početka neso naberali vsako leto vojakov, nego
le kadar so imeli potrebo ; kmalu pa so začeli redni, vsako-
letni nabori. Ali grofi so imeli pravico od vojaščine oprofiČati
in zato so navadno puičali plemiče in bogate, ubogim stari-
šem pa so učasi jedrne sinove jemali. Kmečki mladenči so
BO zelo bali vojaSke dolžnosti, zato so mnogi izmed njih ute-
kali na bližnje Beneško, ker tam ni bilo splošne vojaščine,
dragi pa so se kolikor moeoče doma skrivali. Zato jih je
bilo treba .loviti" s tem, a& so bdEeoemu palico pod noge
vei^li. Okoli 1. 1760 — 1770 zadeli so dajati vojake tudi Nem-
Skomtarji, ki bo bili poprej vojaščine prosti. Pripoveduje se,
da so bili postali nemŠkorutarski mladenči zelo preuzetni, in
da BO učasi tako razsajali, da jih ni bilo mogoče krotiti. Da
bi jih malo postrašil in u bodočnosti lože berzdal, da župan
Laka Kikli jednega u vojake. Od takrat dajajo tudi Nem-
ikorutarji redno svoje novince. *)

L. 1786 prosi tolminski grof, naj bodo od vojaščine opro-
ščeni vsi oni Tolminci, ki so stalno nameščeni delalci u Idriji,
ali kot dervarji, ali kot rudokopi. Ta grofova prošnja se je
tudi usliSala.

Ako je kdo od vojakov pobegnil, naznanile so to voja-
ške oblasti grofu, in ta je moral ostro paziti na take ljudi
ter, ako BO imele premoženje, zapleniti ga na korist deržave.
TJ tem smislu je potem grof vso stvar naznanjal županu be-
gunj^evemu in ta je mor^ viSo zapoved izpeljati.

Tolminski grof je imel tudi svoje posebne vojake, da
so varovali grad, uzderževali javni mir, zapirali nepokoraike
in pomagali pri eksekucijah. 8e 1. 1739 omonja se .vojak tol-
minskega graidn". Te vojake je ljudstvo navadno le .biriče"

*) dteL KooJMiči«, BI. Btela 1853.

,y Google

— 142 —
ali ^galijote" imenOTalo, ker so bili u reanici ljudje, katerim
se drugo delo nf ljubilo.

Sodstvo so izverievali razen glavarja tudi nekateri
drugi zemljiški gospodarji uad svojimi kmed. (To so bile ta-
koimeaovaue ^patnmouijalae sodnije".) Tako je imela lodo-
vina Cuk svoje sodstvo u Kobaridu. Staremeelu in
na TernoTem. . Tolmutaki grofi imeli so začasno svojo po-
sebno sodniško uradnijo tudi u Kobaridu. Zato jih imenuje
neka listina od 1. 1767 celo ^grofe kobaridske".

Cesarica Marija Terezija je uvedla nove spremembe gle-
d6 uprave in sodnije. LoČtla je popolnoma aoduijsko oblast
od politične. Celo goriško grofijo je razdelila u dve o>:rožji
(goriško in gradiščansko), ter ji [)'>dredila kamori u Ljubljani
(I. 1747). Ka čelu deželne uprave stal je glavarstvun sv&t
(Consiglio capitanale) u Gorici. Sestavljen je bil iz osem sve-
tovalcev pod predsedništvom glavarjevim, in imel je sodnijsko
ter politiško oblast u svojih rokah. Ude deželne sodnije je
imenoval vladar. Cesar Jožef je ustvaril za Gorico in Terst
nameatništvo u Terstu, odvisno od dunajske vlade. To je bila
važna sprememba za ustavo in upravo naših dežel. Na ta
način je prenehalo Tolminsko biti deželica za-se in bilo je
pridruženo grofiji goriški ter s to ured ilirsko - austrijskemn
Primorju. Cesar Leopold II. je bil sicer zopet upeljal gla-
varstven svet za Goriško, ali to ni premenilo nove ustave.
Tako je tudi sodstvo ostalo za vedno ločeno od uprave, ka-
kor je bil cesar Jožef 11. naredil.

Usledi teh sodnijskih sprememb je moral tudi tolminski
grofi. 1766 postaviti za svoj okraj posebnega izučenega sod-
nika, kateremu je plačeval na leto po 1200 goldinarjev. Nje-
gov pomočnik bil je nekak preiskovalen sodnik, imenovan
-Bodija". Razen tega uzderževal je grof u svoji sodnijski urad-
niji še jednegs kancelarja s 500 goldinaiji letne plaČe, in
tri aktuarje s6 150, 100 in 60 goldinaiji. L. 1790 poterdi
vlada to urejenje tolminske sodnije.

Apelacijsko sodnijo sa slovenske dežele postavil
je bil cesar Jožef II. u Celovec Ta je zahtevala I. 1788 od
tolminskega grofa, naj razdeli svoj sodniški okraj na dva.
Ali grof se je močno opiral temu in dokazoval, da tega nf
potreba, pač pa da bi to njemu prouzročilo veliko stroškov.
Tako. je ostala za vse Tolminsko do 1. 1848 le jedna sodnija.
U Bolcu pa je vlada sama preustrojila sodnijski urad po no-
vih zahtevah časa.

Sodnijske obravnave postale 80 bile u preteklih stoletjih
zelo dolge. Pisalo se je mnogo in razpravljalo po malenko-

,y Google

stilih fonnuish. Zsto pa je bilo potreba zvedenih iu izuče-
oih pisaijev, kateii ao ee notarji imenovali. L. 1762 ime-
nuje se kot javni cesarski* notar u Bolcu Janez Kerstitelj
Damiani in 1. 1767 Teter Anton Frassinelli. Usledi
strafinih mejnih prepirov med Austiijci in Benečani naselil se
je bil I. ITdl celo u Breginju javni notar. L. 1758 kaznu-
jejo nekega boISkega podložnika, ker je bil dal svoje javno
pismo zunaj okraja napraviti, in ne pri svojem domaČem no-
tarju.

Pod glavarjevim nadzorstvom obderžale ao bile ob č i n e
svojo malo samoupravo in najniže sodstvo, kakorino so imele
u srednjem veku. Pravilnik (itatut) za Tolminsko iz XV. sto-
letja obranil je bil svojo veljavo in je bil podoben pravilniku
drugih občin na Frijulskem. L. 1586 sestavijo poseben pra-
vilnik za goriško grofijo (popravljen 1. 1605 in 1651), in ta
je veljal po zapovedi cesarja Ferdinanda II. tudi za druge z
Goriškim združene okraje, tore i za Tolminsko.

U XTI. stoletju zudobila je bila tolminska občina zelo
važne pravice. Goriiki zgodovinar Uorelli piie, da jej je
bilo dovoljeno usledi tridentioskih dogovorov za urejenje me-
je med Austrijo in Benečijo, da sme soditi svoje občinaije n
drugi inStanciji gledč mejnih prestopkov in glede dolžnosti za
obrambo terdnjave u bolški soteski. Zato pa se je morala
vlada zavezati, da prepusti dohodke vseh na Tolminskem le-
žečih gradov na korist te občine. (Te določbe neso prav ja-
sne in nikjer se ne bere, da bi bila tolminska občioa take
pravice u resnici izverševala).

Poleg tolminske bila je najvažnejša nemškorutarska

občina, kakor se jidi iz tega, da je bila tudi ona posebej

Čedadcem zastavljena (glej zgore str. 87). Nemškorutarski

- župan je imel precej veliko sodnijsko oblast nad svojimi ob-

činaiji in je bil zelo spoštovan.

U ostalem je obstajala Še vedno feudalna ustava,
kakor u srednjem veku. Lastnik zemljiška bil je samostan,
cerkev ali pa plemič: kmet ni bil druzega, kakor najemnik
in rob teh lastnikov. Akoravno je bil zemljiški gospodar na
Tolminskem večinoma grof. na Bolškem pa rosački samostan
in nekoliko tudi vlada, vendar se je nahajalo poleg teh Še
mnogo manjših posestnikov po našej deželici. Nekateri teh
plemičev so imeli svoje hiše na Tolminskem in so uČasi tudi
tam stanovali, navadno pa u Gorici ali Čedadu, ter hodili na
Tolminsko stanovat samo ob letnem času. K takemu dežel-
nemu plemstvu imamo prištevati: Dornberge, Formenti-
ne (sprejete med deželne stanove goriške 1. 1541), Kneze

,y Google

- 144 —
(1541), Černce(1546), Čuke (1569), Breunerj«, Coro-
Dine, Zemljerje (1627), Nemizhofne (1737), Bravni-
iarje de Braunthal itd.

Tolminski grofi (Dombei^i, Breunerji iu CoroDini) bili
so gospodarji zemlji&ča na Tolminskem; kot laatniki gospo-
stva imeli so pravico terjati rabato od sTOJih podlojbikov.
Orofova zemljiS<^ so ležala po vsem pravem Tolminskem in
Cerkljanskem in Id^ekem, nadalje u Doblarju, u Kobarida
in po kobaridskem Kotu ^agor do Sedla, potem u Čezsoči in
celo u Bolou (neka planina, mlin in žaga). 33)

Kfy'teža za kmečke podložnike bila je rabota. (Jrofovi
podložnibi so morali 82 grofovekili zemljišč u dolini in na go-
rah obdelati, izorati, posejati, požeti in pokositi Vsak pod-
ložni kmet moral je izorati sedem leh in pol, požeti pa tri
lelie, kadar je prišla versta nanj. £ setvi moral je vsak ra-
botar poslati po jedno žensko. Vseh rabotnikov za taka dela
je bilo 82, t. j. na Kamnem 8, na Volarji 6, u Doljah 6,
Zatolminom 6, u Žabicah 2, u Poljubina 16, a Vol6ah 15,
na čiginju 9, na Kozarskem 6 in o Modrejcah 6. U jeseni
je moralo 22 rabotnikov orati in žito sejati, u postu je mo-
talo 8 rabotnikov sejati rž, bob, turfiico (sirk, soi^) in kore-
nje (carotte) ; o sv. Mohom je 24 rabotnikov sejalo repo, ka-
pns in ajdo (saraceno). Za vse to, kakor tudi za privsžanje
gnoja, dajal je grof rabotnikom male darove.

Orofoveke travnike u dolini pokosili so navadno u pol
dneva in zato so dobivali kosci 60 funtov težek sir, katerega
so morali Kamenci grofu dajati od svoje planine Zaslap. Seno
80 poeniili in pograbili o ugodnem vremenu n dveh poldne-
vih in Foljubinci eo morali seno domov speljati. Zato pa so
smeli spomladi in u jeseni pasti grofove travnike Dobrave
blizu Poljubinja. Te Dobrave užival je vedno najstarejši ud
grofovske rodovine. Kositi so jih morali : Versenci, Poljubinci
Modrejiaai in Lomljani; grabsti pa: Idrijčani, Slapljani, Ho-
drejani, Kozarš6ani, Čiginjci, Volčani, ŽabiJSani in vsako dru-
go leto tudi Doljani. Travnike po gorah kosili so jedno leto
Poljani, drugo pa Zatolminci, in za vsake domov pripeyane
vlake »ena plačal jim je grof po osem soldov.

Tudi vino so morali podložniki grofu u raboto voziti is
Gorice n Tolmin. Ta rabota je bila precejšna, £e se pomisli,
da je grof tegnil vino tolminskim kerfmaijem. Da, celo u
Bubijo in VileS morali so Tolminci rabotati svojim gro-
fom, ker 80 imeli Coronini tam doli svoja posestva. Ali to
se je smelo k večema dvakrat na teto zgoditi, in grof je mo-
ral vsakemu rabotniku petico darovati.

ivGoogle.

— t45 —

Taka rabotanja bila so uzrok velikih pritožeb, da grof
Btinka in odira svoje podloinike, se dandanes je povsodi zna-
na pripoved o kmetica, ki je Sel zjutra rabotat z lepim pa-
rom Toli£ev, a zvečer prinesel le koŽo domov. Vendar i?,
listin nam je znan le jeden primer, da se je 1. 1737 relki
župan Jožef Bevek pritoževal soper preobloženje kmetov
z rabotami od strani tolminske gosposke.

Poleg Coroninov imeli bo na Tolminskem največa po-
sestva Formentini. Pripoveduje se,' da ta rodovina izvira
iz Ogerskega, ali že u XIII. stoletju jo nahajamo na FrijuU
Bkem. Od todi se je razširila u XrV. stoletju na Tolminsko
in postala €\&a tolminskega plemstva. Tu se je večkrat odli-
bo^a pri obrambi tolminskega gradu. L. 1623 pouzdigne
cesar Ferdinand IL to rodovino u baroaski stau s pridevkom
„iz Tolmina in Bilj", (ker so si bili 1. 1606 tudi Bilje prido-
bili). Svoje kmete so imeli Formentini po vsem Tolminskem
(in tadi u Cezaoči, kjer so jih kasneje Zemljerom prodali),
toda u, vsaki vasi le po jednega ali dva. 34) U XyiII. sto-
letju je bila ta rodovina zelo obožala in vsa njena posestva
Da Tolminskem prešla so u roke Coroninov.

Druga važna plemiSka rodovina na Tolminskem se je
imenovala Locatelli detto Gibilino (ali ,delle Gebelli-
ni"), boržkone stranska veja kormiaskib Looatellov. Ta
rodovina je prišla s koncem XYI. stoletja na Tolminsko in
od nje se je odcepila okoli 1. 1690 druga rodovina Oran-
de nt i. liocatelli in Grandenti opravljali so navadno službe
za tolminskega grofa, bili so njegovi oskerbniki, kancelarji,
DOtagi, pisarji itd. L. 1727 in 1728 nahajamo jih tudi kakor
župane (decani) tolminske. U teh službah pridobili so si bili
več posestev n Tolminu. L. 1771 je bil lastnik teh posestev
komisar Jožef Locatelli. Tolminski grof je hotel tudi nje-
ga prisiliti u raboto zaradi njegovih posestev, pa ni šlo, ker
Locatelli ma je naštel dolgo versto svojih prednikov od leta
1671 naprej, ki so vsi brez razločka uživali tolminska pose-
stva kot svojo slobodno lastnino.

Važna plemiška rodovina n Kobaridu so bili čuki ali
Zncco iz Čedada *) L. 1523, 29. oktobra, pouzdigne cesar
Earol V. Jakoba Čuka in vse njegove naslednike u stan pa-
latinskih grofov; 1. 1569 je bila ta rodovina sprejeta tudi med
deželne goriške stanove. Njena posestva bo ležala u Koba-
ridu, Starenuelu, na Temovem iu sploh po ^Kotu* (n. pr. a.

*) Urbar od 1. 160T imai»ija„Der ParadejteriBoke Oabriel Znckh
a Vajden (Tidem)".

,y Google

— 146 —
8tanoTiS£ih), kjer je tudi sodstvo ieverierala. U Kobaridu
je imela stojo lepo hišo blizu flune cerkve, na kateri se Se
dandanes vidi gerb Čukov, t. j. ptica čuk z letnico 1611.

Razen teb omenjenih plemiškib posestnikov bilo je ie
nekaj manjih, kateri so pa navadno prodajali Bvoja posestva
Coroninom, tako da ao ti skoro vse kmetije združili Bh svojo
gosposko. Tako je kupil Peter Anton u dnigi polovici
Xvlll. sloletja posestva od nekegti Stocbenraimba, ki
so donadala vsako leto 267 lir in 10 soldov. L. 1773 kapi
tolminski grof od gozdnega urada jeden ^rut' u TrebuSi. Grofi
llontecucoli posedovali so že 1. 1675 zemljii6a pri Koba-
rida (n. pr. travnike Predel, Na vrbu, Fredolina itd., katere
je obdelaval nek Fant on). Pozneje so prodali ta posestva
grofu Colloredu. L. 1714 je imela kneginja adova Hon-
tecucoU planino Podkuk u zalaikib gorab. leržaiki grofi
Petazzi so imeli svoja posestva na Idriji in n Cerknem (tu
je obdelaval I. 1727 njibzemljiS^ Bevek), katera so jim a
začetku naSega stoletja nesla 116 do 117 gold. na leto. ISa
početku XIX. stole^a imeli so veliko posestev na Tolminskem
grof Colloredo z letnimi dohodki 330 gld. 36), Juh An-
ton 36), Branničar in Juvančič.

Eab;or posvetni plemiči, tako je imela tudi vsaka oerkev
svoj urbar, t. j. knjigo, u katerej je bilo nataojko zaznamo-
vano njej pripadajoče posestvo, in koliko je do^an od qjega
plačevati oni, ki ga je obdelaval. Te urbatje so sestavili in
uredili večinoma u XVI. stoletju. Najstarejši urbar tolminske
gosposke je od 1. 1591. Popolnoma urejen pa je bil tolmin-
ski urbar ie le 1. 1607, ko so preuzeli Dombei^ tolminsko
gospostvo. Eedaj je bil boUki urbar sestavljen, nI znano
(beHikone 1. 1524). Izvestno pa je, da je imel le malo po-
sestev, ker je bilo skoro vse boliko zemljišče lastnina rosatJ-
kega samostana. Vendar je pripadalo boUkemu glavarstve-
nemu urbaiju tudi nekaj posestev u Kobaridu, Staremselu,
Kredu in u Potokih. Nadalje so plačevale bolSkemu urbarju
Df^emnino sledeče planine : Cloričica, Eernica, Oozdee, Cllobo-
ta, Vuriica (BuSčica), Polovnik, G-olobar in Zagrebeni.

Ued zunanjimi cerkvami je imela najbogatejši urbar ro-
sačka, katerej so pripadale vse že u XI. stoletju darovano
vasi. Razen tega pa je imel tudi samostan S. M a r i a in
Valle u Čedadu nekaj posestev u kobaridski dolini in na
Livku. Ročinjska cerkev kupila je bila 1. 1688 od Če-
dadske rodovine Cjottis planino ^Na krasi" verb Orežnice,
in dobivala je od nje kot najemnino vsako leto 15 liber sira.
L. 1709 kupili so to plaoiuo kmetje iz Ravnij.

,y Google

— 147 —

Tudi domaČe cerkve dobile so počasisvoje premoŽenje,
nekatere ve6e, nekatere manjSe. Ta posestva so narastla iz
pobožnih zapuičin. Premožni lastniki zemljišča zapustili so
na smertni postelji za izvelifanje du&e po .kojo njivo, planino
ali kak mJin bližnji cerkvi, toda s pogojem, da se ima za vo-
lilca toliko in toliko »večnih maS" opravljati. 37) — Tolminska
farna cerkev je imela n. pr. vso cerkveno desetino, u Tolmi-
nu in Doljah, le da je morala od te 28 lir kapitulu plačevati.
Kadalje so bile lastina tolminske cerkve tri njive in dva travnika.

Poleg najemnin, katere so morali kmetje zem1ji6kemu
gospodaiju plačevati, in poleg cerkvenih desetin, ki so se pla-
čevale čedadski cerkvi, tlačili so poljedelce Se precejSnji d e r-
žavni davki. ZemljiSki in obertnijski davek je ostal de-
želnemu knezu tak, kakorSen je bil u srednjem veku. Yerh
tega pa je upeljal cesar Ferdinand 1. 1524 še davek za hram-
bo proti Turkom. Ta davek je moral vsak plačevati in celo
težaki in dekle so morale prinaSati svoje vinarje.

L. 1532 razdelijo z nova davek in preračuoijo, da ima
Vsak kmet (s celim »gruntom") plačevati po 80 krajcarjev,
vsak maqjSi najemnik primemo po velikosti svojega zemljišča,
bajtar pa po 8 krajcarjev. Ker se pa pri tej razdelitvi of
gledalo na različno dobroto zemljišča, zato nf bil davek pra-
vično porazdeljen. Da bi to mogoče bilo. trebalo je upeljati
sploSen kataster ali zemljiSko knjigo, u kateri bi bilo vsa-
ko pojedino zemljiSče narisano, 8 Številko zaznamovano in po
svojih lastnostih opisano. Vsak je moral natanjko n^maniti
svoja posestva in dohodke, ker so žagali, da oduzamejo, kar
bi kdo zamolčal. Tako so vsaj deloma uredili davkarsko knji-
go od 1. 1537 do 1542.

Pri tej priliki so naSIi, da ima vse Tolminsko in BoUko
obdelane zemlje 593 zemlji&č (ali terrenov, v^ako po 12 kom-
pov ali 36-5 arov) in 6 kampov, t. j. 9041 austrgskih oralov,
tore jedno dvajsetino vsega pover&ja. Od tega bi bilo imelo
Tolminsko plačevati 1371 goldinaijev zemljiikega davka. Ali
tolminski kmetje so se močno branili davek plačevati, rekoč
da je plemstvo dve tretjini vsega davka le na kmete navali-
lo. Hforala je priti cesarska komisija ' kmete mirit. Ali ko-
maj jih je bila malo potolažila in je bila od&la, že so začeli
zopet godernjati, ker so se davki vedno spreminjali, in ker
BO se bali novih sleparstev. Tolmincem so se pridružili tudi
kmetje po goriiki grofiji, ali dosegli neso nič druzega, nego
da so izgubili pravico sodelovanja pri razdelitvi davkov.

EJitaster od 1. 1542 bil je tako nepopolen, da so ga mo-

,y Google

- 148 —
rali redno popravljati, in da bo ga 3e le I. 1587 nekoliko
uredili. Toda Število obdelaniti zemljilč je vedoo rastlo in
zato 80 morali 1. 1615 zopet začeti pregledovati kataster. To
pregledovanje vleklo se je pa skozi celo stoletje. Posebna
težava je nastala 1. 16^7, ko so izpustili iz katastra kameral-
na posestva na Tolminskem (in ostalem Oorilkem), (čeravno
80 se bili poprej deželni stanovi le s tem pogojeni splošnemu
davku podvergli, da se tudi kameralna posestva primemo ob-
dačijo. Še le 1. 1642 se udi cesar Ferdinand III. pravičnim
zahtevam stanov. — L 1626 začeli so zopet pobirati od vseh
podložnikov izreden davek za vojne stroške. L. 1686 upeljali
80 tudi na GoriSkem ^tempeljski davek za vsako javno pismo.
Ob Času nesrečnih vojna proti Turkom na Ogerskem 1. 1691
in 1693 terjali so zopet izreden davek od vsake glave.

U XVni. stoletju nadaljevali so znova brezkončno ure-
jevanje in popravljanje davkarske knjige. Ko so zadnjič 1.
1762 do sklepa prišli, pokazalo se je, da je vlada u stimaj-
stih letih davek sedmerukrat pomnožila. Cesar Jožef II. je
hotel davek popolnoma preuatrojiti. Po zapovedi njegovega
dekreta od 15. decembra 1785 podalo se je naslednjega leta
nad 60 zemljemercov na Tolminsko in Bolško z nalogo, da s
pomočjo nekaterih domačinov pregledajo in popravijo Kmape"
ter preiščejo rodovitnost vse obdelane zemlje. Čeravno je bilo
to leto nenavadno deževno in tore za tako preiskovanje
neugodno, doverMla je vendar delalnost zemljemercov svojo
nalogo. ■

Tako je bil kataster 1. 1786 na novo urejen in nasled-
nje leto pregledan. ZemljiSČa so razdelili po dobroti na tri
verste in upeljali so zraven še hišni davek. Po tem so
preračunili, koliko bi moral vsak posestnik plačevati od svo-
jih zemljišč in hiS (na vso goriško deželo je prišlo 90.497 g].).
Dasiravno je po Jožefovi smerti tudi glede davka večinoma
vse pri starem ostalo, kakor je bilo za časa cesarice Marije
Terezije, vendar je ohranil kataster od 1. 1786 svojo veljavo
de do novejših časov in služil je za podlago vsem poznejšim
preračunjevanjim davka.

Pii takih gospodarstvenih razmerah ne more se govoriti
o blagostanju našega ljudstva u preteklih treh stoletjih.
Yerb tega so še hude beneške vojne in mooge pri rodne
nesreče ovirale razvitek gmotnegii napredka. L. 1511, 26.
marca, ob 3 urah in 42 minutah popoldne, stresla se je zem-
lja po vsem Frijulskem, Goriškem in Kranjskem tako hudo,
da se je mnogo hiš, cerkva in gradov posulo (tudi Kozlov rob

,y Google

— 149 —
je bil zelo poškodovan) *). Jedoako se je čutilo tudi dve
naslednji leti mnogo manj&ih in večih potresov.

Istega leta 1511 razunela so je bila strašna kuga po
vsem Frijulskem. Na Tolminsko se je bila pa Se le 1. 1532
raziirila. L, 1542 zaukaže gorilko-tolminski glavar Franc
Thurn, da se imii na tolminsko - kranjski meji (kakor tudi
proti Vipavi in Senožečam) gost kordon postaviti ia prehod
aobvo zabiaojti, ker je bila po Kranjskem kuga razširjena.
L. 1562 prikazala Be je kuga tudi na Tolminskem, in Oedudci
so hitro zaperli podboneiko cesto.

L. 1549, 13. aprila, padlo je neizrečeno veliko sneg«
po vsem Frijulekem. Naslednje leto bila je zima zelo huda
in dolga. L. 1551, 6. oktobra, utergali so se oblaki nad Fri-
julskem in povodenj je napravila veliko Ikode. L. 1554 bilo
je zopet neizrečeno veliko snega. U letib 1597, 1598 in 1599
prikazalo se je bOo mnogo volkov, ki so se z gor nizko u
doline podajali.

L. 1595 morali bo zapreti bolSki okraj, ker je žugala
nevarnost, da se a njem kuga uname. Julija meseca 1. 159&
zaunela se je res kuga po vsem Bolškem in Kobaridskem,
tako daje veliko ljudi pomerlo. Z začetkom meseca auguBta
zaprejo Cedadci vse poti na FrijuUko, ali kljubn temu se raz-
Siri kuga tudi u Čedad in njegovo okolico.

U letih 1628 in 1629 nastala je bila velika lakot po
vsem Goriškem. L. 1634 raziirila se je bila kuga iz Kranj-
skega na Tolminsko. L. 1682 bila je zopet huda letina za
goriško grofijo, ali Tolminsko ni terpelo lakoti ker je imelo
dobro letmo. Zato so prihiteli Tolminci z vsakoverBtnim ži-
vežem Qoričanom na pomoč in bo rešili marsikoga gotove
smerti.

Pri takih okolnostih ni moglo poljedelstvo na Tol-
minskem skoro nič napredovati. Neobdelan svet se ni mogel
spreminjati v njive in travnike, ker vlada in gospostvo sta
ra/.glasila gozde za svojo lastnino. Drugače je bilo u onih
vaseh, katere so bilu u preteklih stoletjih Benečanom pod-
ložne. Beneški senat dovolil je Livčanom Že 27, aprila 1613
in Breginjcem 25. juuija 1614, da smejo svoje občinske pa-
znike in gozde potrebiti, ter u travnike in polja spremeniti.
Samo zavezati so se morali, da ne posečejo visokih debel u
gozdih, ker ta so se morala ohraniti za potrebe arsenaia in.
lodjodelalnioe u Benetkah.

■) p. v. lUdics, Das grogae Erdbeben in Kraiu Im J. ISll.-

,y Google

— 150 —

Tudi Tolminoi so bili začeli po£etkom XVII. stoletja
gozde trebiti in sDoriDe" delati, ne da bi hoteli od teh kak
davek plačevati. Ali 1. 1628 prepovedala je vlada sUiio ostro
tako trebljenje. Do takrat napravljene novine bile ao spre-
jete u urbar od 1. 1633. Sicer so pa bile te novine večino-
ma le sredi gozdov iztrebljene seaožeti in so obsegfde red-
kokedaj prave travnike ali njive.

Na majhno korist poljedelstva, pa na veliko ikodo ob-
čega blagostanja bilo je deljenje celih zemljiSČ na rnanj-
ia posestva, kakor je bilo to u pretečenih stole^ih zelo na-
vadno. 8 tem se je sicer doseglo nekoliko boljSe obdelovanje
zemlje, ali premožni kmeti so ginili vedno bolj in mesto njih
množili so se mali posestniki, ki se oeso mogli vselej poSteno
preživeli. Poleg kmeta, posestnika celega zemljišča aU grun-
ta, nastali so sedaj ruta rji, polovica rji, kolani in ose-
bivniki, ki so imeli samo tri četertine, polovico, četertino
ali celo le osmino celega zemtji&ča. Rut se je imenoval sploh
položen, iztrebljen svet, kder je poprej gozd rastel. Kogana-
rije omenjajo se mnogokrat u tolminskih urbarjih.

Ear se tiče poljskih pridelkov, sadili so Tolminci
to kar u srednjem veku. Začeli so vedno bolj opuSčati lan,
ker je vsled velikih mrazov rad pozebal, in oves, ker so se
bila zemljišča zboljSala za žlahtnejSe žito. Nasproti ee je raz-
širila tndi na Tolininsko ajda, katere so sejali dve versti,
imenovani nslovenka' in ^tirolka". Po uzgledu Frijulcev, ki
ao začeli Že okoli I. 1600 tiirSico (sirek) sejati, poprijeli so se
tudi Tolmiuci tega žita in so ga- sejali od leta do leta več.
Krompir (na BolSkem gčompe' imenovan) začeli so ie le kon-
ttem preteklega stoletja saditi. Za pouzdieo poljedelstva in
Živinoreje se je mnogo trudila cesarica Marija Terezija; po
njenem prizadevanju ustanovilo se je 1. 1765 ^kmetijsko dru-
Stvo" u Gorici, ki je kmalu razširilo svoje delovanje tudi na
Tolminsko.

&lavni živež in največe dohodke pa je dajala ljudstvu
Živinoreja. Njeni pridelki (mleko, sir, maslo in volna) bili
so jedina podpora ubozega kmeta. Ali za napredek Živino-
reje, za zboljSanje plemena in za pouzdigo sirarstva storilo
se je toliko, kakor nič. Ysa domača živina bila je vedno jed-
oaka: goveda so uvažali na Tolminsko s Kranjskega, praSiče
pa iz Frijulskega.

Jedino kar se je u preteklih stoletjih za živinorejo sto-
rilo, bilo je zboljšanje paše in kerme. Tolminsko je slovelo
od nekdaj po dobrih paSnikib. Zato so imeli Benečani na-
vado svoje cede čez mejo na tolminske gore na paSo goniti.

,y Google

_ 151 —
Za odškodnino pločerali so le nekaj malega dotiŽnim kmetom.
To razvado pa je ostro prepovedal glavar France Thurn,
da bi ohranil občinske paSnike na korist domaiSe živinoreje.

Usledi neprestanega trebljenia gozdov nastalo je mnogo
novih paSnikov in senožetij. Glede dobrega sena slovel je
zlasti Kolovrat. Tu so bili Livčani po dovoljenju od 1. 1613
iztrebili mnogo senožetij in pridelovali so toliko sena, da so
ga vsako leto mnogo prodajali u Kobarid, ter sploh na Tol-
minsko in Bolfiko.

Le Skoda, da je kmeJSka kratkovidnost zapravila mnogo
občinskih paiuikov. U XV1JI. stoletju za6flli so bili namreč
prodajati zasebnikom one dele občinskega sveta, kateri jim
neso bili neobhodno potrebni za prerejeoje svoje jdviae. To
so tolminski grofi po mogočnosti zabranjevali, ali 1. junija
1754 odloči cesar Franc L na poročilo svojega komisaija
grofo Harrscha, da naj ostanejo vse občine u mirnem po-
sestvu in umivanju tistega občinskega sveta, katerega rabijo
za svoje namene, in da smejo tore tudi prodajati painike, ako
jih ne potrebujejo za svojo domačo paSo.

NajalabSe pa se je gospodarilo u preteklih stoletjih z
gozdi. Se u srednjem veku ao bili vsi naSi hribi do pre-
cejšne viiine pokriti z gostimi gozdi, večinoma mecesnovimi in
smrekovimi. U preteklih treh stoletjih pa se je zmanjiala
z gozdi obrastena poverilina več kakor za polovico. Zgodilo
se je večkrat, da so pastirji zapalili jelove gozde, in da so
usledi tega ostali goli celi obronki. To velja ^asti o BoUkem,
kjer je uničil velik požar ves krasni gozd na podnožju Ve-
likega verha (Kombona). Takim nesrečam pridružilo se
je hudobno (mt benefiki meji) ali nepremišljeno sekanje goz-
dov in pohlepnost vlade, ki je hotela iz gozdov, katere si je
sebi lastila, u kratkem času kolikor mogoče 'velik dobiček
imeti.

L. 1533, 1. novembra, ustanovi cesar Ferdinand I. goz-
dni urad za gorsko grofijo. Kras in Istro ter postavi za ver-
hovnega gozdnaija Hieronima di Žara. Ta nova gospo-
ska je imela pregledati in opisati vse cesarske gozde in po-
ročati, iz katerih bi se moglo kaj dobiti s prodajo u Benetke.
Mnoge občine so se bale naznaniti svoje gozde, da bi jim ne
bilo treba od njih davkov plačevati, in zato je deržava raz-
glasila te gozde za svojo lastnino. Tako so zlasti Bolčani iz-
gubili skoro vse svoje gozde.

Ba bi tolminske in bolSke gozde lože u denkir spravil,
zapove cesar Ferdinandi. 1536, naj seizveriijo vse priprave,
da se izpelje po Bolikem terdna cesta, in da se SoČina stra-

,y Google

ga tako UTavna, da bode za plavljeDJe derr sposobna. *) U
komisijo izvoli Ferdinand Nikolaja Tharna, glavarja grs-
di^anskega, kot predsednika, in kot izvedence EriStofa
Fraunfalka, oskerbnika u Aussee, Vilhelma iz Uoos-
heima, Martina Čota (Zott), Mibela Meilingera in
naddervaija mojstra Janeza pri solarstvu u Auasee.

L. 1544 je bil gozdni nadzornik za Oorifiko. Eraa in
Istro Martin Cernoca. Za pouzdigo vladine kupčije z
dervi a Benetke in sploh na Frijulako izdela Čemoca s po-
moijo mojstra Tolfanka Patrona grablje iu druge vodne
stavbe za lovljenje dt^rv na So£i pri Gorici. Oesar Ferdinand
seetavi 4. septembra 1544 komisijo, obstoječo !z cesarskega
svetovalca Vida Zolloerja (colnioarja) u Massenbergu,
grabljarja (Rechenmeister) Ijubenskega ; Volka Hobenvar-
terja, gozdnega nadzornika u Štiri; in izgrabljarja tirolske-
ga, z ukazom, naj se zbere u Gorici in pregleda CernoSine
stavbe in jih presodi; ob jednem naj predloži načerte, kako
bi se dale Se druge jednake stavbe ob Soči napraviti u po-
speševanje vladino kupčije z dervi. **)

TJsledi te zapovedi nnsvetbje komisija, naj se napravi
blizu Tolmina še dvoje grabelj, za katerimi bi se derva ustav-
ljala, in sicer jedne na Soči, a druge na Tolminki. To se je
tudi u kratkem zgodilo. Razen tega so postavili Se jedno ža-
go za deske na Tolminki in drugo na Buči blizu njenega iz-
liva u Idrijico. Potem so začeli SoČino strugo urejevati in
odstranjati iz nje vse zapreke, da bi se mogli po njej voziti
plavi (flosi) od Kobarida do morja. Čeravno je k temu zelo
primanjkovalo denarne podpore, vendar so u kratkem Času
potrebili Sočino strugo od Kobarida do Gorice, kjer je bila
plavom najnevarnejša. Tako je bila sedaj Gorica z dervi obil-
no preskerbljena, in ostalo jih je Se mnogo za zunanjo kupčijo.

Iz vseh teh velikanskih priprav vidi se, da si je vlada
obetala velik dobiček iz tolminskih in bolških gozdov. Ven-
dar ta dobiček nE bil poseben, ker se vsa stvar nI umno urav-
nala. Posekali so pač mnogo derv, in sicer ne glede na pravo
potrebo. Se manje pa na štedeuje gozda. ZgodUo se je mno-
gokrat, da so posekana in pripravljena dei-va na mestu s^goi-
la, ne da bi jih bili po vod^ u Gorico splavili.

*) ndamit die Kaufleute und HandthierendeD solchen 'Vfog nnd
Schiffahrt, Buch wie die Holzscfaveiiiine gebrauchen mSchten; das UnB
BelbBt zurAlehruDg unseree KammerguteB, auch eur Aufnah-
me (pouzdigo) unserer LSnder und Leute in denselben Orten hocher-
■prioBsIioli 96711 vird." Muchar, Oeechiohte Stelermarks, Tli. 417.

**) Muchar, Oescbichta Sleigrmarks, VIII, fg. 489.

,y Google

_ 1B3 —

U XTn. etuletjtt so nadaljevali neuemiljeao izsekoTanje
tolminskih in bolSkih gozdov. BolŠki glavar Jurij Filip GFera
je pisal 26. maja 1616 u tem obziru pomilovalno pismo nad-
zorniku gozdov A r a r d u. U njem spominje brezmiselno po-
končevanjt) gozdov in pravi med drugim takole: „Uilo se
stori človeku, ko vidi toliko derv od prebivalcev Soče (Satche F)
brez potrebe posekauih, iu ko opazi pokonČevaiije gozdov "ne
glede na germičje in mlada drevesa. Ker že ni u mojej ob-
lasti, tako pokonČevanje ustaviti (treba je za ta najpriprav-
nejSib sredstev), prosim Yaše blagorodje, kateremu gre ekerb
za take posle, pridite nemudoma u te kraje in preglejte sami
vso stvar. — Tudi hodijo Benečani od IfediŽe do ^Kompet Ra-
pida" u tolminskem glavarstvu iu se poslužujejo ondeSnjih
gozdov, kakor bi bili ojihova lastnina". (Morelli).

S početka se je zdeio, kakor bi hotel gozdni urad tem
opravičenim prjtožbam zadostiti, ali počasi se je ua vse to
pozabilo. Tudi vladina zapoved od 5. aprila 1657, naj se
tolminski in bolSki gozdi pregledajo in potrebna sredstva za
njih obrambo nasvetujejo, ostala je brez uspeha. Tudi so
elementarne nesreče ia malomarnost deržavnih gozdnih urad-
nikov prouzročile mnogo škode u deržavnih gozdih iu vladina
denarnica nf dobivala nič od njih.

tie le pod oskerbništvom marljivega Foraasara bili
80 gozdi toliko podraatli, da je bilo zopet mogoSe. derva se-
kati in ž njimi precejšno kupčijo začeti. Tega podjetja lotilo
se je posebno društvo 1. 1662. Za svoje potrebe napravilo
je dvoje grabelj, jedne na Idrijici, a druge na TrebuSi.
Iz tega vidimo, da so takrat najbolj sekali derva po izhodni
in jugoizhodni strani Tolminskega. Omenjeno sekanje veršili
80 u veliki meri in to je donašalo vladini denarnici lep do-
biček.

Yse to in prirodne nesreče oslabile so bile bolške in
tolminske gozde tako hudo, da je začela vlada zadnjič resno
premišljevati, kako bi se dali ti gozdi zopet pouzdigniti. Naj-
pervo sredstvo je bilo to, da je vlada začetkom XVIII. sto-
letja nekatere gozde u ^prepoved djala" (^bandisirala", zato
se nahaja Še sedaj poznamovanje ,prepo vodnica" ali ^u pan-
tu"). U takih gozdih se nf smelo skozi nekaj let ne sekati,
ne živina pasti. Tako razglasi tolminsko gospostvo 1. 172b
prepoved stanovalcem vasij: Volče, Dolje, Volarje, iCamno,
ISmast, Ladri in Idersko, da ne smejo pokončevati gozdov na
Kolovratu in Matajorju.

L. 1732 izda cesar Karol VI. nov „gozdui red", u ka-
terem prepoveduje pod smertno kaznijo, drevesom verbe se-

,y Google

— 154 —
kati, u gozdih a koso traTO se&i, koze in ovoe n gozde goniti
in gozde zažigati. Uriedi tega naroČi gozdni urad u Gorici
tohninskemu grofa, naj da ra^lasit sTojim podložnikom naok
o gozdih n .ital^nakem jeziku' (!). Ob jednem se je pre-
povedalo EuDencem, da ne smejo u Kolovratu siroviii derv
sekati, nego samo suh^ odpadle veje za svoje potrebe pobiratL
Po oesarski naredbi zaČel je gozdni urad uovo delalnoat
in pazil strogo, da se ne kvarijo ^prepovedani gozdi". Iz te-

S. pa BO nastale velike sitnosti za podložnike, katerim je se-
j paie primanjkovalo. Zato so se zabeli kmetje upirati
naredbam gozdnega nrada. Da, po nekaterih krajih se neso
celo niJ! zmenili za njegove zapovedi, kakor bi ga niti ne bi-
lo. Zato je moral gozdni nadzornik Tihtelič (n^on Wich-
tenstein") I. 1736 tolminskega grofa prositi, naj svoje pod-
ložnike podoči, da imajo gozdni urad priznavati in spoStovati
kot cesarsko gosposko, in da ne smejo brez ozira na njego-
ve zapovedi gozdov kvariti, da drugaie bodo kaznovani kakor
protivniki cesarskih postav. Blizu jednako je naročila grofd
tudi dvoma kamora 1. 1738.

Ali grof sam ni bil posebno zadovoljen z gozdnim ora-
dom. Terdil je, da urad daje n n^em tudi neprepovedane
gozde in take, ki očevidno spadajo pod njegovo gospostvo.
ZiUitevat je. naj se z nova zmerijo in obmejijo prepovedani
gozdi. To se je tudi zgodilo I. 1736. Nadalje sklene gozdni
orad meseca septembra I. 1737 s tolminskim grofom pogodbo
glede obmdenja painiSkih in dervinskih pravic u prepovedanih
gozdih na Kernu, Matajorju, Kolovratu, u HlapiSči
in u Tolminski.

Ali s tem ie neso bili vsi prepiri poravnani. L. 1737
začne grof svoje in svojih podložnikov pfavice u cesarskih
gozdih poudarjati. Terdil je, da imajo vsi njega podložniki
brez izjeme po vseh cesaiskih gozdih pravico painje, kar mu
je prav lahko dokazati. Derva sekati po cesarskih gozdih pa
naj bi imeli le tisti pravico, ki so jo že do sedaj uživali, in
dcer za kurjavo brezplačno, za stavbe pa proti plačanemu do-
voljei^u. Take pravice imajo n. pr. občine Smast, Idersko
in SeŽid u gozdih na Kolovratu in Matajorju.

Tako je grof tudi za se zahteval pravico uživanja (^jus
ntile") u cesarskih gozdih. Tlada je grofo pozvala, naj te
Bvoje pravice dokaže. 8. oktobra 1741 odgovori grof, da te
pravice nema u obče (,iu generale"), ampak le deloma, da
sme namreč za potrebo derva sekati on in njegovi podložni. —
Toda vse te terditve pomagale so malo grofu in njegovim
podložnikom. Gozdni urad je tudi za naprej ostro psžil na

,y Google

— 165 —
Tsak prestopek gozdnih postaT. L. 1790 in 1791 je toiil Ka-
meace, ki ho bili poSkodovali gozd u Kolovratu.

Da bi se nepotrebno sekanje derr ustavilo, prepovedal
je tolminski grof 18. januaija 1744, da se ne smejo derva
na Benefiko izvažati, in to pod kaznijo od 25 gold. za vsak
Tot derv. Ifekateri, ki so to prepoved prestopili, bili ao brez
usmiljenja kaznovani. Ali tudi to ni dolgo pomagalo, ker
pozneje so za£eli Eota^i zopet derva izvijati. Zato je mo-
ral grof 1. 1761 omenjeno prepoved ponoviti.

EAko zelo BO bili izgubili tolminski gozdi svojo vrednost,
vidi se najbolje iz tega, da je bila vlada I. 1763 za samih
1000 goldinaijev prepustila pravico, na Tolminskem derva se-
kati in plaviti, dmitvu Santo Bnsinelli. L. 1767, 20.
marca, sklene gozdni nadzornik Leonhardde Bugliooi
n Gorici pogodbo z omenjenim društvom na 28 let, da sme
derva sekata po cesarskih gozdih naEernu, uSIapiiči,
u Tolminski, ob Zalai^ioi, n stari in novi Eneži, u
Ba£i in na Petrovem berdu. Usledi te pogodbe smelo
je društvo u omenjenih gozdih sekati les vsake verste (za
stavbe, deske in derva) ter izvažati ga tndi iz dežele, ali
vselej samo po nakazu gozdnega urada u Gorici. Vendar ima
vlada pravico, jemati iz omenjenih gozdov potreben les za
Tse javne zgrade, ceste itd. Mlado drevje moralo je dmfitvo
fitediti; smelo pa je u omenjenih gozdih tudi pasti, ali nika-
kor ne kozi, ki so bile popolnoma prepovedane, in le tam,
kjer je bil Se visok gozd, in ne tam, ^er so bila derva že
posekana.

Teh lepih pravic se je druStvo Businelli popolnoma po-
služevalo. Pri tem podje^u imelo je tako sijajen dobiček,
kakorSnega se ueso bili družabniki nadjali.

Cesarica Marija Terezija izda 1. 1771 nov gozdni red.
U tem zapove, da se imajo derva nizko pri tleh sekati, in
ne kakor poprej 1 — 2 metra viSe, Gozdne plete naj se z no-
va zasadijo, goveda, koze in ovni se ne smejo pasti po goz-
dih; za tertne kole se ne smejo sekati veršiči, nego samo
veje;~ takoimenovani majoiki se ne smejo iz gozdov jemati;
naj se samo po zimi se£e in kader mesec pojema ; u gozdih
BO ne sme s koso se6i, Se manje pa ogenj kuriti. Tsaka dru-
žina naj vsako leto dvajset novih dreves zasadi.

Marija Terezija je tudi priporočila razdeljenje gozdov in
občinskih pa&nikov, ker se na ta naČin gozdi bolj varujejo.
Občinske pašnike so bili začeli takrat tudi zaradi tega deliti,
da bi ne mogla živina na paSi mešati se, in da bi se tako.

,y Google

— 156 —
kolikor mogotSo, zabraailo Širjenje takrat zelo Davadne živin-
ske kuge.

Oore opisano nespametno ravnanje oropalo je tolminske
in bollke hribe njih najboljšega lepotičja. Poprej ah zelenimi

gozdi pokriti hribi in gore ostale so sedaj gole in prazne.
•ež in Toda sta izprala rodovitno zemljo z obronkov ia jo
odnesla u nižine, ali pa celo u morje. Na BoUkem in Tol-
minskem pa so se pomnožila kamenita tla na veliko ikodo
narodnega gospodarstva. Razen tega pa začelo se je tudi že
čutiti pomanjkanje za kurjavo potrebnih derv in to pomanj-
kanje prihajalo je zlasti na BolŠkem vsaki dan ve6e.

Kupčija z deivi napotuje nas spregovoriti o tergo-
vini n obče na TolmiDskem Neobhodno sredstvo za kup-
čijo in razvitek narodnega blagostanja so dobre ceste. Ali
ravno u tem obziru bilo je Tolminsko u minulih stoletjih precej
na slabem.

Odkar so Benečani Frijnlsko dobili, začeli so najbolj
skerbeti za cesto čez P o n t e b o. Kakor so bili na morju per-
vo kupČijsko ljudstvo, tako so hoteli sedaj tudi po suhem vso
kupčijo na se spraviti. Benetke naj bi postale srediSČe vse
kupčije, tja naj bi vodile vse glavne ceste.

Ta beneika politika navedla je goriike stanove do pre-
pričanja, da si morajo napraviti od Benečanov neodvisno ce-
sto na Koroško in u severne austrijske dežele, drugače ni
bilo mogoče Bpečati goriikega vina, največi pridelek te de-
žele. Starodavna predelska cesta je res obstajala, ali ta se
je zavijala pri Kobaridu proti Beneikemu in prestopila še le
pri Korminu zojiet goriška tla. Toda ta cesta je bila u teku
Časa razpadla in postala zelo slaba. Bamberški škof, kot go-
spodar T e r b i ž a, je sicer pobiral mituino na Predelu, ali za
zboljšanje ceste ni storil nič.

Treba je bilo tore med Solkanom in Tolminom novo
cesto speljati po sočki dolini in popraviti ostali del predelske
ceste. Za ta načert se je močno potegoval deželni glavar grof
France Thurn. Cesar Ferdinand sam je spoznal važnost te
ceste in zapovedal, da se ima početi delati zlasti za pospe-
ševanje kupčije z dervi. Toda prazne denarnice ovirale so
izveršitev tega načerta.

Se le ko je preuzel nadvojvoda Karol vlado notranjeau-
strijskih dežel, začeli ao Ž njegovo pomočjo 1. 1576 izdelovati
cesto med Tolminom in Solkanom. Toda bilo je treba pre-
magati mnogo zaprek, prodno ae je ta cesta doveriila. Še le
I. 1580 80 dodelali zidan most Čez Sočo u Kanalu. Največe
zapreke pa so bile med Uočinjam in Fodseli. Preteklo je tore

,y Google

— 157 —
Se mnogo lat, predno je bila Bočka cesta popolnoma dode-
lana in za Tožnju sposobna. Ali ie tako je ostalo na njej
mnogo klancev, ki bo zahtevali velike priprege.

Da bi 80<Ska cesta zadobila večo važnost, ukaže aadToj-
Toda Karol 28. marca 1590, da se sme zunanje Tino le po
tej cesti na Koroško uvažati. Ta ukaz ponovi tudi nadvoj-
voda Ferdinand H. 1. 1603 in 1604. Ali to Korošcem ni bilo
prav, ker je bila predelska cesta težka in zato bo tako dolgo
protestovali proti temu ukazu, dokler ga ni vlada 1. 1609 pre-
klicala. Za uzderževanje ccBte upeljal je že Karol mitnice,
kakor n. pr. u Bolcu, Kobaridu, VoHab itd.

Važnost nove predelske cesta spozuali so tudi Benečani.
Da bi moglo blago b EoroSkega tudi u njih dežela dohajati,
lotili 80 se I. 1593 popravljati staro podboneSko cesto med
Čedadom in Kobaridom. U svoji linetosti popravili so cesto
3e celo na austrijskih tleh dve italijanski milji dale<S. Bližnji
prebivalci so bili tega .veseli in so Benečanom pomagali pri
delu. Kobaridski davkar in tolminski glavar neeta k temu
nič rekla, ker sta gledala bolj na korist svojih neposrednih
podložuikov, nego oddaljenih Goričanov. Tako je bila cesta
Že dodelana (Benečanom se je mudilo!), ko še le zvedo o
tem u Gorici. Sebičnost Goričanov nagne glavarja, da zapove
toimioBkemu grofu, naj pošlje sto kmetov razdeiat oni novi
kos ceste na austrijskem svetu, čel da ne bode mogel sov-
ražnik u deželo hoditi! Pravi uzrok pa je bil ta, da so hoteli
Gončani Tolmincem zabraniti kttpčijo z Benečani.

Toda za ohranitev predelske ceste storilo se je zelo malo.
Koroioi 80 bili sicer ustanovili mitnico na Teibižu, da bi iz
njenih dohodkov popravljali predelske ceeto na koroški strani
in na goriški celo do Bolca. Ali to se ni nikoli zgodilo, ker
se je Korošcem ta cesta premalo važna zdela. Tako je cesta
8 časoma zopet razpadla in poškodovani mostovi se neso več
popravljali. Goričani, ki so tako važao cesto na svojej strani
uzderževali, pritožili so se (1. 1606) čez Korošce pri deželni
vladi. Al! ta je imela takrat druge poele in zato ni nič sto-
rila za predelsko cesto. Tako je bilo mogoče spretnim ia de-
naropolnim BeneČEinom u kratkem času zopet vso prehodno
kupčijo čez Pontebo oberniti. To je prinašalo Goričanom to-
liko škode, da 80 jedenkrat od cesarja Ferdinanda II. celo
zahtevali, naj ukaže cesto čez Pontebo razdreti !

Nazadnje so se začeli goriški stanovi naravnost s koro-
škimi poganjati zaradi predelske ceste in njenega skupnega
nzderževanja. Korošci so sicer prijazno odgovorili (1. 1650),
ali vso stvar na ugodnejši čas odložili. Še le 20 let pozneje

,y Google

— 158 —
sporazumejo se obojni stanovi, da hočejo vsak jedno tretjino
stroikoT predelske ceste preuzeti, za ostalo tretjino pa na-
prosijo ceBarja Leopolda I. Vendar je moral ie le cesarski
komisar KoroSce prisiliti, da so plačali svoj del in tako se
je dobilo 15.000 goM. za cestne potrebe. Ali goriški stanovi
80 morali poleg svojega dela 3e mnogo dodati, da ao rse po-
trebne stroSke poknli. Terbu tega preuzeli bo a svoje po-
sebno varstvo predelsko cesto od Kobarida do Devina.

Ali kljnbu temu neso goriški stanovi popravljali predel-
ske ceste in ko je bila začela z nova razpadati, morala jo je
vlada popravljati. Okoli 1. 1770 izdela gonSki zgodovinar Ku-
dolf Coronini na£ert, po katerem bi se imela popraviti
Tsa predelaka cesta. Ker je počasi vsa skerb za to cesto vla-
di pripadla, zato je tudi postala iz deželne deržavna cesta.

Razen predelske ceste ne more se skoro o drugih go-
voriti po našej deželici. Tsa ostala občila bila so le boljši
ali slabši tovorni poti. Po vsem Tolminskem nahajali ao se
le trije zidani mostovi: pri Kobaridu čez Sočo ter pri Sv. Lu-
ciji čez Sočo in Idrijico. Ali 1. 1758 posuje se stari koba-
ridski most. Zato so zacelil. 1759 nov most zidati in so ga tndi
srečno doveršili 1. 1750. Vse občine od Podbele do Podme-
leo morale so rabotati za novi most. Tudi vse cerkve teb
občin 80 morale prinesti svoj delež za njegovo izverSitev in
marale ao celo denar posoditi na račun dotičnih občin, ki so
tudi obresti od tega posojila plačevale. Vsi stroški la ta most
so znašali 1381 lir in 19 krajcarjev,

Cesar Jožef II. zapove 1. 1781, naj se napravljajo tudi
^občinske ceste". Ali kakor večina drugih njegovih zapove-
dij, tako ae tudi ta nf izpeljala. Zaradi tega nf imelo Tol-
minsko do najnovejšega £aaa razen glavne ceste nobene dru-
ge, nego aamo nekaj voznih poti. Med temi bil je izvestno
najvažnejši oni od 8t. Ludje ob BaČi n Železnike in drugi,
katerega je bil dal grof Attems I. 1690 iz Trente u Boleo
izdelati.

Z novo sočko cesto bilo je Tolminsko pervikrat gedi-
njeno z Oorico in od sedaj naprej začelo se je vedno bolj
prištevati goriški grofiji. Natomo je, daje sedaj tndi njego-
va kupčija dobila drugo smer. Vendar Tolminci neso mogli
pozabiti svoje stare kupčije z Benečani in zato so tudi pozneje
radi pošiljali svoje blago u Čedad in Videm. To pa ni bUo
G-oriil^nom po volji, ki so hoteli vso kupčijo le na svoje me-
sto potegniti.

Zato prepove 1. 1628 goriški glavar Tolmincem, da ne
smejo več prodajati Benečanom sira, masla, sala, telet in dru-

,y Google

gih pridelkov. Ali proti tej zapovedi rekurirajo Tolminci tako-le :
„Goričaiii, katerim prodajamo svoje živinske pridelke, zahte-
vajo od nas, naj bi samo njim dajali svoje blago, in vendar
cesmo mi nikoli teijali, da bi oni samo nam svoje vino pro-
dajali. Prepoved, zunaj dežele knpčevad, pomeni za nas to-
liko, kakor ukaz, da moramo svoje pridelke tisti kup proda-
jati, kakor ga bodo Goričani določevali, in da qe smemo Te6
sala in masla pridelovati, kakor ga bodo Gori6ani porabiti
mogli". — G-oriSko glavarstvo sicer n£ botelo svoje zaslepljeno-
sti pripozaati s tem, da bi bilo to prepoved preklicalo; pa£
pa je opustilo skerb za izpolojevaDJe svoje prepovedi, tako
da BO mogli Tolminci zopet svoje blago prodajati, kamor jim
je bilo drago.

Kakor izvozna, tako je postajala tudi uvozna kupčija
zmerom važnejša. Kakor so Tolminci svoje žito iz Gorice ali
Čedada vozili, tako BolČani s Koroškega. Ker a svoji gorati
deželid dobo mogli dospeti do posebnega blagostanja, dovoli-
jo jim koroSki stanovi z razglasom od 27. junija 1594 oslo-
bojenje mitnine za vse blago, ki je bodo na KoroSkem ku-
pili. Temu nasproti morali so se Bol<!ani zavezati, da bodo
smatrali to oslobojenje le kot izjemno, katero more dežela
zopet preklicati.

DomaČo kupčijo pospefievali so mnogo letni sajmi in
tergi ob času cerkveniE praznikov. K starim eajmom sred-
njega veka pri farnih cerkvah pridružili so se bili u XYI.
stoletju ie Štirje zelo važni in mnogo obiskovani pri Sv. Lu-
ciji na mostu. Tu so bili 1. 1612 dozidali novo cerkev
Marije Device in sv. Lucije. Ker je bila ta cerkev ubožna,
dali 80 od volčanske fanie cerkve jeden sajiim k novi podru-
žnici. Ker pa je 8v. Lucija natorno srediSče Tolminskega,
razvili so se tii u kratkem času Štirje sajmi ob itirih letnih
časih, katere je ljudstvo le priprosto ^Stmavre" imenovalo po
starem svetolncijskem svetniku sv. Mavru. Za varstvo teh
sajmoT moralo se je plačevati tolminskemu oskerbniku, sodiji
in biriču. L. 1762 začeli so Volčani svoj sajfem nazaj zah-
tevati in iz tega so nastali veliki prepiri. Ker so pa Moataiji
dokazali, da so ^nekateri sajmi Se le pri sv. Luciji začeli, osta-
lo je vse pn starem.

Mnogo dobička prinašala je Tolminskemu, in zlasti Bol-
Skemu, tudi prehodna kupčija. Kakor u srednjem veku, tako
so Gorenjci tudi u preteklih stoletjih čez Tolminsko tergovali
z Italijo. Pri tem so se služili stare kupčijske poti, dokler
nI cesar Karol YI. odperi teržažko-dunajske ceste čez Kras.
Od takrat pa ae je nekdanja zveza med Gorenjci in Tolmin-

,y Google

ci popolnoma pozabila. Le Cerkljani so Se kaj malega ob-
čerali ah svojimi sosedi.

Na drugi strani pa je bila začela po novi sočki cesti
iiTahna kupčija med OoriSkim in Koroškim. KoroSci so radi
hodili po gonška vina io nasproti so prodajali Goričanom že-
leznino in lan. Usledi te žive kupčije začela je bila tudi
obertnija napredovati. Največi dobi<!ek od prehodne tergovine
imeli so pa stanovalci ob glavni cesti. Uzdignile ao ae kerč-
ma pri kerčmi. ki ao akerbele za telesne potrebe voznikov in
njih živine, pa tudi za potrebno priprego u stermih klancih.
Tu pa tam ob cesti videl si velikanske hleve, n katerih je
dobivala vozna živina z vozovi ured svoje prenočišče. Zajelo
je živo občevanje in kretanje po glavni cesti, po kateri je
oič Deprenehoma pokal. In tuji kupci ter njih vozniki puSČali
ao lep denar u deželi.

Od kupčije pa je hotela tudi vlada imeti svoje koriad
in zato je ustanovila ob cestah svoje mitnice. Razen že ome-
njenih colnij ob predelski cesti imela je vlada še drago u
Ba£i že od 1. 1544. Tu se je moralo plačevati od goveje
živine, katero so gonili s Kranjskega na Tolminsko, ali pa
skoz Tolminsko na Italijansko. L. 1725 ustanovijo cesar-
sko mitnico Na mostu pri sv. Luciji, ali tam ao poberali
mitnino komaj 6 let. L. 1759preuzame vlada od tolminskega
grofa mitnico na Knezi (drafenbach) io 1. 1767 ustanovi no-
vo mitnico Podberdom (u zvezi z mitnico u Železnikih).

Razen teh imel je tudi tolminski grof svoje mitnice: u
Tolminu, na Kne£i (do I. 1759) in na BaČi. Vsaka mu js
nesla po blizu 120 gold. na leto. Nad mitnico u Tolminu
postavil je bil cesarskega orla; ali I. 1780 mu zapovedo, da
mora postaviti svoj gerb nad svojo mitnico. (Jslem pogodbe
od 1. 1757 iinel je grof pravico le od konj in živine ^tretje-
ga reda' mitnino pobarati; vendar je zahteval na BaČi mitni-
no od vsake živine, tudi od take, ki je le skoz deželico šla.
£o se je to gro(u prepovedalo in so ga opomnili na pogodbo
od 1. 1757, rekuriral je in prosil, naj mu pustč njegove stare
pravice in oavade. L. 1775, 15. julija, odpravi vlada vae za-
sebne mitnice; ali grofje terdil, da o tem nič ne ve, ia je
pobiral mioiino na Bači poslej, kakor prej, dokler mu nI vla-
da tega ostro prepovedala.

L. 1725 29. augusta, uredi graška vlada mitnino oa Tol-
minskem. Po tarifu ob tej priložnosti izdanem moralo se je
plačevati od vsakega teleta, ovce, ovna ali koze, na 6ori6kem
ali zunaj dežele prodane, po 1 sold; od vola ali krave sta
se plačala 2 solda; od Cede volov s Kranjskega ali doriške-

,y Google

— 161 —
ga prignane, ako je Sla skozi Tolminsko, so plačevali 2 sol-
da; 6e je bila na Tolminsko pripeljana in potem iz dežele
prodana, 4 solde in 1 denar (vinar). Od vsakega konja, naj
se u deželi ali zuni^ dežele proda, plačevali so 4 solde in 1
denar, od vsake kože 1 sold, od jedne gnjati ia od svinjske
masti 1 Bold, od boka s Kranjskega pripeljanega in na do-
riSko ali zunaj GoriSkega prodanega 2 solda. Ako so Tol-
minci svoje blf^o in živino na G-oriško prodajali, ni jim bilo
treba plačati nič mitnine. Kadar bo pa svoje blago in živino
zunaj grofije prodajali, morali so plačati mitnino, kakor drugi
kupci.

Ali kljubu tem colnijam in mitnicam kupčevali so ljudje
skrivej, ne da bi plačali omenjeni tarif. Tihotapstvo se je u
naSei deželici močno iirilo, posebno Se zato ker je bilo Tol-
minsko na beneSki meji. Že 22. decembra 1594 dobi oskerb-
nik tolminskega glavarstva N i k o 1 aj (imenovan Baldasar)
RaSar (Rassauer) iz Gradca povelje, naj obustavi neprene-
bano tihotapstvo svojih tolminskih podložnikov, zlasti pa kerč-
marja u Cerknem (von Kirchbaimb). Ta je skrivaj kupce-
val z vinom na veliko Škodo vladine denarnice. ") Toda uklja-
bu takim zapovedim nf bilo mogoče tihotapstva na Tolmin-
skem zatreti.

Ob času Marije Terezije ustanovi „finan£no slfažo," in
tako dobi tudi Tolminsko nekoliko takih mož. Kot finančne
postaje odločili so Kamno (kjer je stanovalo 10 financ«v u
ondaJnjem mlinu), Bobič in Sedlo (2 revizorja in 4 kor-
donisti). L. 1786 prestavijo finance iz Sedla Podbelo in
odBobiČauKred.

Oledč obertnije preteklih stoletij mora ee u pervi
versti pohvalno omeniti mala domaČa obertnija, ki se je z
vsem pečala, kar je bilo kmetu treba na orodji in na obleki.
Takrat neso Se poznali navade, da bi si bil kedo kupil svojo
obleko ali svoje navadno kmečko orodje. Samo kovačije, mli-
ni, strojarije za kože, valjalnice za sukno in klobučarije de-
lale 80 za kmeta stvari, katerih si nf znal vsak sam napraviti.
Zlasti suknarstvo in platnarstvo cvetlo je na Tolminskem u
XVI. stoletju, ali u XTIIL stole^u je vse to propadlo.

Med večo obertnijo moramo Šteti obdelovanje rud, ka-
tero je bilo u preteklih stoletjih na Tolminskem prav lepo
začelo in se je bilo precej razvilo. TJ Idriji bo živo srebro

*) Formentini, Snnto di alouni docomenti del leoolo XVI. a g«-
rUlcem koledarju kmetijskega dmitrB 1858.

,y Google

— 162 —

vedno obilofljie kopali in nmetnejie topili. Ta obertn^a se
je zlasti ponzdignila, odkar je nadvojvoda Earol 1. 1580 rod-
D)k u oBkerbniStTO vlade sprejel. Tolminski grof je moral
skerbeti za potrebne delalce, in tako so dobivali Tolminci lep
zaslužek.

U XYI. atole^n začnejo u Trenti železno rado kopa-
ti. Ivan Gibellino in G-regor Kumar lotita se tega
fodjetja in napravita lastne fužine. Nadvojvoda Earol dovoli
1679 potrebna derva iz cesarskih gozdov. Ali k^jabn temu
radnik id donaial posebnih dobitkov, ker trentanko železo
nI moglo konkurirati e korolkim in kranjskim. Rudnik preide
skoro u druge roke; 1. 1624 so ga imeli baroni „de Grotta".
Od Zemljerjev ga dobijo nazadnje Attemsi. Grof Hei^
man Attems trudil se je mnogo za ta rudnik. Na svoje erbo*
ike da napravit ftest ur dolgo vozno pot iz Trente u Boleo.
L. 1690 da sezidat cerkev Marije Deviee Lavretanske za tu*
dokope in 1. 1693 ustanovi onde poseben beneficij. Attema
je navadno u Trenti stanoval in sam delo vodil. V svojem
testamentu od 27. marcya 1693 določi, da ima mdnik vedno
ostati kot lastnina pervorojenega sina u rodovini njegovega
unuka Henrika Attemsa in njegovih potomcev.

Po takem prizadevanju je poprej divja trentarska dolina
u kratkem oživela. Pervi delalci so bili vojaSki in jetniiki
begunci, nekateri celo iz laških Tirolov. Zato je menda tudi
kraj dobil ime Trenta po laškem Trenta ali Tridentu n
Tirolih. Delalci u rudokopu pDstavijo po dolini svoje koče
in utemelč lastne družine. Železne palice iz Trente bUe ao
znane po vseh primorskih kovačijah.

Eer pa trentarsko železo zaradi prevelikih stroškov pri ko-
panja u tako oddaljenem kraju nI moglo z drugim konkurirati za-
to prodajo Attemsi rudnik okoli 1. 1750 nekemu Silbernaglu.
Ali tudi ta ni imel boljšega uspeha, in zato opu^l. 1778 popol-
noma kopanje železa. Od takrat se razkrope delalci aa vse kra-
je, samo nekaj družin ostane u Trenti. Te pa se na malo ro-
dovitnih tleh neeo mogle drugače prežiriti, nego da so zame-
nile rudarsko kladivo s pastirsko palico in začele živino re-
diti. Tudi zadnji trentarski beneficijat Eranc Yaclav Ln-
cenperger (1721 — 1781) postal je u pravem pomenu bese-
de pas£ir, da se je mogel preživiti po preneliaDJu rudnika,
ljudstvo ga je sploh le ^Trentarja" imenovalo in ve ie mno-
go o njem pripovedovati. Po njegovi smerti ostali so Tren-
tarji 77 let brez duhovnika. *)

*) A. Cerv, »GlM" 1874, podltalek U. 42-60.

,y Google

— 163 —

L. 1684 najde kobaridski davkar Jaoez WiQkIer že-
lezno žilo blizu Kobarida. Ali nihče ae ni lotil kopaqja, da
bi bil porabil to najdbo. (Tudi 1. 1874 se je poro&do, da
BO naleteli na bogato železno rudo pri Kobaridu.)

U drugi potoTici SVII. stoleda hotel je grof Anton
Lantfaieri na meji Ctoridkega in Koroikega (tore u Lognf)
napraviti papirnico in predilnico za volno, ali oboje mu je
spodletelo.

Bolj srečni so bili nekateri Hamburiani, ki so ustano-
vSi 1. 1772 a TrebnSi tovarno za steklenice izSeraega ste-
kla, da bi a njih razpošiljali Spanjolska vina. Tlada je do-
Tolila za potrebe te tovarne derva iz svojega gozda ob poto-
ku Trebufii.

Na koncu preteklega stoletja naili so bili u Trebu6i
celo srebemo rudo. Ifekteri podjetniki lotili so se kopanja,
ali ob času francoskih vojna opustilo se je to. Še le pred
nekoliko leti so našli zopet rAr in ga uverstili med druge
idrijske rudnarije.

L. 1787 so bili začeli Ifemci svinec kopati kakih 20
- minut nad Orehkom pri selu, ki se še sedaj imenuje ,Na
Nemcih''. Ti Nemci so bili tudi nzrok, da se je u Or^ku
sezidala cerkev sv. UbsJda. Ko se je pozneje rov zasul, nese
več nadaljevali kopanja.

Od zunanje omike našega ljudstva poglejmo na no-
tranjo, dulevno in versko. Čeravno je bila vera na-
ših Tolmincev u obče rimsko-katoliška, vendar je imela u.
preteklih stoletjih Se neke posebnosti, katere je zdaj že iz-
gubila. Tako se vidi iz zapisnika cerkvene vizitacije od leta
1767, da so na Bukovem po obhajilu dajali obhajancem vina
da 80 si splaknili usta. 38) pri vizitacijah drugih cerkva se to
ne omenja, tore ni mogoče vedeti, ali je ta navada obstajala
tudi po drugih krajih na Tolminskem. — Feta cerkvena zapo-
ved ae ni glasila tako, kaker dandanes, nego : ,1^ imaš od-
potovati zapovedano desetino in kvarteŽ*. Tako so neka-
teri duhovniki Se u novejšem času učili.

Bazen tega pa nahajamo tudi u preteklih stole^ih sle-
dove krivoverstva med Tolmind. Luteranstvo sicer nt bUo
Sroderlo ua Tolminsko, ali vendar nas spominjajo nekateri
ogodki na-nj, Pt> noči 27. junija 1587 pripeljejo deželni
sodnik kranjski in sedem brižinskih lovcev protestantovskega
pridigaija Petra Eoplanika peš iz Loke Čez Cerkno u
Tolmin, kder ga izroČe glavaiju n varstvo. Ko se je ta pre-

Eričal iz pokašuiega ukaza nadvojvode Karla, da so zgra-
ili Knplenika na i^^;ovo izrečeno poveže, poslal ga je na-

,y Google

— 164 —
prej a Gorico župniku Andreja Nepokoju in od tode je
moral potem Euplenik u Tidem. *)

NapredoTanje luteranstra mislil je uadTOJToda Ferdinand
najbolje a tem zaprečiti, daje upeljal po aTOJit deželah cerkveno
inkvizicijo. Fralal je svojega nameatoika na Štajerskem, la-
vantinskega 6kofa Stobeja, u katere dežele bibUo potrebno
inkvizicijo upeljati, in ta mu je odgovoril, da tudi oa Tol'
minsko in Idrijako (kakor sploh na QoriSko), ker te so bile
do eedaj Se popolnoma proste luteranstva.

Eljubu inkviziciji razširile ao ae bile slovenske prote-
stantoveke knjige tndi na Tolminsko, zlasti na Cerkljansko.
Tu je bilo ie okoli srede preteklega atole^a mnogo takih
knjig med ljudstvom. Tolminaki naddijakon ukaže, da imajo
duhovniki paziti na take knjige in si jih prisvajati „pia frau-
de". Ali ljudstvo je te bujige skerbno varovaJo in tako so
ae nekatere Se do naSih £aeov obranile.

L. 1584 prikazala se je bila čudna verska sekta ^ska-
kajev" pri Sv. Luciji. Ta sekta je imela svoj začetek u neki
bolezni, ki je bila u Xin. in Xiy. atole^u po NemSkem ob
reki Rani zelo navadna. Mlade in stare zgrabila je neka
zamaknjenost, ki jih je silila skakati in plesati. Na stotine
Ijudij je romalo od mesta do meata in plesalo po vseh ce-
stah, prepevaje svete pesmi. Taki ljudje so mialilt, da je
tako plesanje posebno Bogu dopadljivo delo. Mno^ so ska-
kali in plesali tako dolgo, da so jim Čevlji poknili in noge
kervavele, ter pripetilo se je celo, da so nekateri od preve-
likega truda na mestu obležali. Kot spomin na ono bolezen
ohranila se je Se do danaSnjega dne , procesija skakačev" a
mestu Echternacb na LuksemburSkem.

Proti koncu X'VI. stoletja prikazali so se bili akkkači
tudi na Slovenskem in, sicer pri a v. Duhu blizu Luč (pri
Amovžu) na dolenjem Štajerakem ter pri sv. Luciji na Tol-
minskem. Sočasni kronist nam opisuje svetolncijske akakače
takole: „Ljudje obojnega spola letali so tja pa sim ter hiteli
po vaseh od cerkve do cerkve, kakor bi bili z uma prišli.
Tresli ao ae na vsem životu, ploskali in tolkli z rnkami, de-
lali 80 se plasljive, valjali so se nekateri po trebubu, drugi
po herbtu okoli cerkve in pretvaijali, kakor bi jih bil Bog
tako naudihnil. Ali vendar so bili le brezpametni ljudje, ki
ao z besedami in dejanjem žugali duhovnikom, kateri so jih
Ddganjali od tega neumnega početja". — Vse to se je godilo
ravno takrat, ko ao bili začeli pri av. Luciji novo cerkev zi-

*) Dimits, OeBchiohte Kraina, III. pg. 181).

,y Google

— 165 —
dati- Vso Btvar ao poročili verski komisiji u Ljubljano, in
ta je začela veliko preiskavo proti svetolu^skim skakačem,
ali ne ve se, kako je bila pravda iztekla. 39)

Da bi se verski duh med ljudstvom pouzdignil, upeljali
so takoimenovane bratovščine („coD^aternitates ). To so
bila druStva, kterih udje so se zavezali pobožno živeti, sku-
paj moliti, B procesijo hoditi io romati. Izbrali so si posebno
cerkev ali altar u njej (in po tem je dobila bratovščina svo-
je ime), ter so skerbeli za njegovo olepSanje, in da so se na
njem maše brale za žive in loertve ude. Bratovščine so ime-
le svoje zastave (po mestih tudi svojo obleko) in svojo de-
naruico, iz katere so podpirati uboge sobrate, dajali za sv. ma-
še ip plačevali stroške za ukupne procesije. Premožnejši udi za-
puščali BO navadno po kako njivo bratovščini in tako so neka-
tere prišlo do precejšnega imetka. Cesar Jožf II. je razpu-
stil vae te bratovščine ter ukazal, naj se njih premoženje zje-
dini z občinskim.

Število cerkva se je bilo u preteklih stoletjih na Tol-
minskem zelo pomnožilo. Zlasti u drugi polovici Xyi. sto-
letja sezidali so skoro na vsakem bribčeku posebno cerkev.
Mnogo starih cerkva so poderli in prestavili na pripravnejSe
mesto. Tako bo postale nove cerkve u Šebreljah, u Ko-
čah, pri sv. Luciji (1584—1612), na LibuSnjem (1573)
itd. Zlasti okoli Tolmina uzdignllo se je bilo vee polno ma-
lih kapelic, h katerim so po jeden ali dvakrat u letu proce-
sije hodile. Ali te cerkvice so bile zelo zapuščene in prigodilo
se je celo, da je živina u nje zahajala, ali pa da so kmetje
seno in frodelj notre branili. Zato je dal cesar Jožef U. vse
te male cerkvice zapreti ali podreti in njih premoženje, ako
ga je kaj bilo, pridružiti farni ali vikarjatni cerkvi.

U Tolminu prenesejo I. 1667 farno cerkev od sv. Urba
pri Soči k Hariji Devici „Na ilovid" blizu terga, kjer še dan-
danes stoji. Tu je bila poprej romarska cerkev jednakega
imena. Župnik Simon Vicentini, kije bil 9. maja 1677
leta Se pri sv. Urhu inštaliran, začel je širiti in popravljati
cerkev Marije Device. Ko je bila gotova, posveti jo 1. 1687
teržafiki škof Jakob F erdinand Oorizutti. Vendar je manj'
kaio novi farni cerkvi še mnogo stvarij. Tako je bil veliki
altar le lesen, in Še le 1. 1787 kupijo lep marmornat altar iz
opuščene cerkve sv. Klare u Gorici. Bazen tega pa je ta-
kratni župnik in dekan Janez Bonež še veliko storil za
olepSanje tolminske cerkve. L. 1789 dal jo je vso popravit
od zidarskega mojstra Vovka iz Ajdovščine. Glavno lepo-
tičje popravljene cerkve je bila lepa erebema monštranca u

,y Google

— 166 —
gotiikem slogu, darovana od neke florentiuske gospe že okoli
L 1500. L. 1798 kupi Bonež stolico za dekana pred altw-
jem in sicer tisto, ki je poprej alužila za sedež zadnjemu be-
neikemu dožetu.

Ifore farne cerkve so bile postale u Melcih u spod-
nji Idriji ali Pri fari in nazadnje tudi u Šebreljah
(samoatalna kaplanija). U spodnji Idriji bila je &ra že pred
1. 1566. Kemika Idrija (,Idria mineralis") pa dobi svo-
jega duhovnega oskerbnika za rudarje 1. 1522. L. 1752 lo-
čili so jo od spodnje Idrije in ustanovili u Demški posebno
faro, L. 1792 pridružijo obe Idriji ljubljanski Škofiji. — L. 1665
se dovoli Drežničarjem („magna Dresniza") in Ladri-
oem, da smejo na kerst nositi u bližnji Kobarid, mesto u
oddaljeni Tolmiir, pa samo kadar bi bila sila.

Bolje je preustrojil cerkveno uredbo cesar Jožef. On
je 1. 1782 popolnoma uničil dufaovsko oblast čedadskega ka-
pttula in postavil od njega neodvisne Župnike. Zapovedal je
tudi, naj se ustanove nove podružne duhovnije, imenovane
^lokalije" Usledi te zapovedi dobili bo svoje stalne duhovne
sledeJSi kraji: Logje 1770, Cezsoča 1770, Grahovo 1772,
8teržifi£e 1772, Orehek 1774, Libulinje, Livek 1781,
Bregini 1784, Trebuša 1T85, Borjana 1785, Sedlo
1785, Idrija pri BaSi 1786, Ravna 1786, 8v. Lucija
1787, Bo«e 1.87, Soia 1788, PeCine 1789.

Tudi a preteklih stoletjih ohranilo je bilo ljudstvo* pra-
vico izbirati si svoje župnike. Določeni dan zbrali so se ob-
(inaiji na dvorišču farovža in izbirali so svojega duSnega pa-
stirja bP° svoji stari pravici in navadi". 40) Izid volitve na-
znani tolminski glavar JSedadskemu kapitniu s prošnjo, naj
izvoljenca potordi. To se je navadno tudi godilo, ali vendar
imamo dokazov, da kapitul tega ni botel storiti (n. pr. 1. 1653
nf poterdil od Gerkljanov izvoljenega župnika Rejca, nego
imenoviU je Ter ban ca).

Župnik je potem izbiral in plačeval svoje pomojine du-
hovnike. Te je razpošiljal od časa do časa po vaseh, da so
ljudstvo u verskih resnicah podučevali in mladino pripravljali
za sv. sakramente. To se je godilo u cerkvi, ako je btla u
dotični vasi, ako- ne, pa u katei-i hiSi. Duhovniki so po cele
tedne ostajali u jedni vaei in med tem zlasti bolnike obisko-
vali ter delili jim sakramente umirajočih.

Razen teb pravih rednih duhovnikov pa je bilo po Tol-
minskem ie vse polno takih, ki bo smeli le nuiSo brati, in ni-
so smeli sakramentov deliti, razen u sili. TakimaSniki CUee-
sensteeher, Hessenhaspler") hodili so okoli po vaseh, kjer so

ivGoogle

— 167 —
bile cerkvice, in ao ni^Tarjali ljudi, naj jim dajo za maSe,
ker oni ne ^terajo toliko, kakor drugi redni duhovni. Bili
80 celo neomikaoi (neso znali druzega, nego nia6o brsti) ia
ao 8^ svojim nespodobnim obnaSanjem ljudi pohujševali. Pa
tudi slepili bo jih včasih z blagoslovljenimi podobami, čudo-
delnimi molitvami, zagovarjanji itd. Od vsega tega nahajamo
ie dandanes mnogo spominov med uaiim ljudstvom.

Eo je začel kapitulov naddijakon 1. 1737 stalno u Tol-
mina prebivati, lotil se je tudi teh maSnikov in jih skušal
pripraviti k boljSemu, rednejSemu življenju. Ali delal, mu je
velike sitnosti dasti nek Locatelli, od katerega se po Tol-
minu fie dandanes mnogo pripoveduje. Tudi po odprav^enju
naddijakonata 1. 1782 imel je tolminski dekan Bonež mnogo
opraviti a temi mašniki. Ta je nataako opisal njih pohujšljivo
življenje 2. aeptembra 1786. *) Imenuje jih ,echwannende
Friester" (klatetJe se maSnike), ki ne delajo druzega, nego
da ae po vaseh potikajo in ljudi za male in proSnje nadle-
gujejo, z maiami kupčujejo in učasi celo za 20 soldov maše
berejo. Eljubu vaem prizadevanjem dekana Boneža vabili so
kmetje iz Staregasela, Ereda in Potokov beneSke maSnike,
da BO jim božjo službo opravljali. Zato ukaže 1. 1786 goriiki
ikof Bonežu, naj za vedno odpravi to razvado in mu akerbl,
da bodo dobivali re2eni kraji verski poduk od reiuiih du-
hovnov.

Tudi oerkvence ali „mežnarje„ je Ijudatvo eamo volilo.
Na dan sklepanja cerkvenih računov monl je priti stari oor-
kveneo in položiti cerkvene ključe na mizo pred nadd^akona
ali njegovega namestnika. Pri tej priložnosti morala je ob-
čina ali prositi za poteijenje starega cerkvenca, ali pa pred-
ložiti novega, katerega je potem naddijakon poterdil.

Tridentinski cerkveni zbor 1543 — 1552 je bil zapovedol,
da imajo župniki spiaov&ti cerkvene knjige o rojenih, po-
ročenih, umerlih itd. Ali ta zapoved se ni začela poveodi
hitro izpolnovati. Ka Tolminakem imamo najstarejše cerkvene
knjige od 1. 1652. Toda te knjige hranile ao se tu pa tam
tako slabo, da jih je vlažnost in nečiatoba zelo poškodovala.
N'dkatere so tudi po požaru zgorele, n. pr. u Volčah, I^em-
ikem rutu, Cerknem (1551).

Stole in pristojbine župnikov uredil je bil čedad-
aki kapitul za I^lminsko že 1. 1670. Eljubu temu začeli ao
bili nekateri župniki svojevoljno zahtevati pristojbine za avoja

') Konoept BoneieTeg« opita h nali^ja d dekan^Bkem arhivu a

,y Google

— 168 —
cerkvena opravila. Da bi te razvade odpravil, dal je naddi-
jakon Andrej Foramiti 13. novembra 1747 razdeliti med
TBe župnike natisneno pregledaico vseh pristojbin, katere sme-
jo od svojih faranov zahtevati. To pa, se ve, ni branilo kme-
tom, darove prinaSati svojim duinim paetiijem. Taki darovi
postali BO sčasoma stalni in redni. Tudi prosjalki redori go-
riški hodili BO redno na Tolminsko maslo in jajca brat. Tako
80 n. pr. fcan<!iškaiii se Sv. gore po dvakrat na leto po
Tolminskem pobirali. Vsak kmet jim je dal svoj delež, ker
mislilo se je, da bi onega nesreča zadela, ki bi menihom
ne dal. Ako bi slučajno ne imel blaga, ali da bi ga ne bilo
doma ob času ^berovnje", poslal ali nesel jim je pozneje u
samostan svoj delež.

Terhovna duhovna oblast na Tolminskem bil je do 1.
1782 čedadski kapitul, zbor od 25 kanonikov (učasi celo do
40), ki so vsako leto izmed sebe izbirali naddijakona za Tol-
minsko, kakor že u srednjem veku. Zaradi svojega posestva
na Tolminskem bil je tudi kapitul ud stanovskega zbora i^
Gorici, io kolikokrat je vlada ta zbor sklicala, poslala je tudi
njemu povabila, katera je skerbno hranil u svojem arhivu.
Zaradi škofovske oblasti, katero je imel kapitul na Tolminskem
in BoISkem, sedel je njegov poslanec pri deželnem zboru go-
riškem na pervem mestu med duhovniki. Po letu 1782 imeli
BO pa tolminski župniki pravico sedeti u stanovskem sbora.
Tolminski glavarji so nagovarjali u svojih pismih na kapitul
kanonike z naslovom „Častiti gospodi prijatelji" (Beverendi
Domini Amici).

Čedadski kapitul je skerbno varoval svoje imenitne pra-
vice na Tolminskem, katere je bil zadobil od papeža Pija II.
1, 1459. Dal si jih je večkrat poterditi od papežev in od
austrijskih vladarjev. Tako poterdi na kapitulovo proSnjo pa-
pež Pavel IV. 12. septembra 1558 u Rimu čedadskim ka-
nonikom vse njih predpravice, katere sta jim bila podelila
papeža Celestm III. in Pij II., zlasti pa popolno oblast u os-
kerbovanju podložnih jim cerkva ter u nastavljanju in odstav-
ljanju duhovnov, kakor tudi, da morejo svojo duhovščino k
zborom sklicovati in nadležnike ter nepokorneže svoje kazno-
vati z interdiktom in odtegnenjem božjih opravil.

Tolike pravice so bile na poti tolminskim glavarjem in
zato so ti skušali kratiti in omejiti jih. Čedadski kanoniki pa

§ okličejo za posredovanje papeža in ta ae obeme naravnost
o cesarja. Tako piše 10. januarja 1604 papež Klement VII.
nadvojvodi Ferdinandu, naj posvari svojega glavarja u Tol-
minu, ker krati čedadskim kanonikom uživanje njih pravična

,y Google

Tolminskem. Da bi vse to nadvojvodi razložil in ga na svojo
stran pridobil, poslal je papež k njemu Hieronima, Škofa
u Adriji, kot svojega pooblaSčenca.

T^o se pritoži tudi papež Pavel Y. 11. januana 1613
iz Hima do nadvojvode Ferdinanda, da se iedadskim kanoni-
kom ualedi nekega dekveta graške vlade delajo velike zapre-
ke u oprav^anju njih cerkvenih dolžnosti, zlasti pa, da ne
morejo veČ potegovati desetin iz Tolminskega. Da bi nad-
vojvodo do milojSih sklepov nagnil, pošlje papež k njema
ikoia oleksandrijskega Erazma.

Pti vseh prepirih, katere je imel kapitul s tolminskimi
grofi, obračal se je za pomoč do austrijskah vladarjev, in ti
BO skoro vselej kapitulu prav dajali in ob jednemtudi poter-
jevali njegovo pravice na Tolminskem, tako 1. 1538, 1549,
1569, 1604, 1630, 1631, 1651, 1659, 1661 in zadnjič 1698.
L. 1693 in 1694 namreč porodili so se bili novi veliki pre-

Eiri med kapitulom in tolminskim grofom. Kapitul je dobival
ogate dohodke s Tolminskega, ali njegova skerb za to de-
želico ni bila tem dohodkom primerna. Temu Je hotel tol-
minski grof u okom priti, ali kapitul je zmagal tudi sedaj
pri cesaiju Leopoldu.

L. 1698 prosi Čedadski kapitul cesarja Leopolda, naj
mu poterdi vse privilegije in predpravice, katere so mu bili
podmili ali poterdili rimski papeži, oglejski patdjarhi in au-
strijski vladarji u petih stoletjih, in katere se nanašajo na du-
hovno oblast in desetino, kakor tudi na duhovno sodstvo po-
dobno Škofovskemu u gospostvih Boleč, Tolmin in dolenja
Idrija. Prošnji so priložili prepis vseh svojih privilegij od 1.
1192 do 1661, po številu dvaindvajset pisem.

Ker je cesar Leopold ,spoznal neomadežauo obnašanje
kapitulovo u nravnem obziru, dalje zavoljo njegove gorečnosti
u službi božji in zaradi vedne njegove zvestobe do austrijske
hiSe", poterdi mu 13. septembra 1698 u Ebersdorfu pri
Dunaju vse navedene njegove pravice na Tolminskem, Idrij-
skem in Bolškem, podeljene mu od papežev, oglejskih patri-
jarhov in austrijskih vladarjev, „če le ne nasprotujejo posta-
vam in pravilom goriške dežele („Patriae O-oritienais"), ali pa
deržavnim zakonom in dosedanjim ali bodočim določbam ce-
sarjev". Ob jednem zaukazuje cesar Leopold vsem svojim
namestnikom in uradnikom, naj zvesto nad tem čujejo, da ae

•) Vbo tri listine od 1558, 1604 in I6l3 ae nshaj^o u sbirki ka-
pitulorih prsvio od 1. 1698.

»Google

— 170 —
bode njegova volja glede fedadsk^a kapitala izpolnovala, in
zažuga veem onim, ki jej bodo nasprotovali ali lupitul kakor
si bodi nadlegovali, coBarako nemilost in globo 30 mark ii-
etega zlata, katerih polovica naj pripade deržavni denarnici,
druga polovica pa kapitulovi blagajoici. •)

To poteijenje polije kapitulu goriSki glavar FranoStu-
benberg s pismom, u katerem mu naznanja, da s tem pre-
klicuje Bvojo prejSno prepoved gledd izverievanja duhovnega
sodstva, in da kapitul eme to po sedaj slobodno veriiti, ka-
kor to dovoljuje cesarsko poterjilo in posebno uaroŽilo vsem
aradnikom.

Tako je bil kapitul slavno zmagal vse svoje nasprotnike
in njegova oblast po Tolminskem bila je veJSa, nego li kedaj
poprej. Tendar pa tndi zdaj 6e nf izgubil strahu, da bi se
nm znale njegove pravice kedaj oduzeti, ker je vedel, da -se
je austrijska vlada močno poganjala z& ostanovitev posebne
fikofije u Gorici, ki naj bi obsegala ves aastrijski del oglej-
skega patrijartiata, tore tudi Tolminsko. Zato si je dal kapital
pri nastopu vsakega novega vladaija in vsakrat, kadar je ka-
ko nevarnost slutil, z nova poterditi svoje predpravice. Se
leta 1753, 3. februarja, tore že po ustanovitvi goriSke ikofije,
dal si je kapitul od cesarice Marije Terezije poterditi svoja
pisma. Zato pa je plačal pristojbinskemu uradu na Dunaju
450 goldinarjev.

Natomo je, da je kapitul vse svoje pravice na Tolmin-
skem u polni meri tudi užival. U perti versti zanima nas
kapitnlovo duhovno sodstvo po Tolminskem. Tu vidimo,
da je kapitul res svojo ndkofovsko" oblast izverfieval in sicer
ne le nad duhovniki, nego tudi nad svetnimi ljudmi. Celo
Dfyve£o cerkveno kazen, interdikt, rabil ie kapitul pfoti svo-
jim podložnikom. Tako je bil dal 1. 1524 pribiti interdikt na
vrata volčanske cerkve iz neznanih uzrokov. Skesani Tolčoni
so se obemili do tolminskega glavarja Ju rja Stampein
ta prosi 25. augusta 1524 kapitul, naj blagovoli Volčane re-
iiti interdikta, kar se je tudi zgodilo.

Ualo let pozneje (1. 1531) kaznuje kapitul z interdiktom
bolikega vikarja in sicer na zabtevanje kobaridskega vikaija
Btradi neke desetine od sira iz jedne bolSke planine, (,per
occasione de certa decima de naa executione de formaggi,
qualli 81 riscodano da una montagna d' Amplezio"). Boliki

*) Tie to ae nah^a u icrimiltn a kapitnloTem ailuTU, u prepisu
pa n grofovakam arhim a Tolminu.

»Google

— 171 —
^aTOr Chrienltoffer obeme ae S. decembra 1531 do kapitula
a profinjo, naj prekliče interdikt, ker omenjeni sir tiie boUke-
mo in ne kobaridskemn župnikn. To je kapitnl tudi sprevi-
del in odvezal bolikega Tibuja *)

NigTetSkrat pa imel je kapitulpriloiDOBt aodid in kazno-
Tati STOJO neomikano dahovMino. TJ kapitulovem arluTn ima-
jo zapisnik, u katerem so napisana imena TBeh tolminskili
dnhoTmkoT, proti katerim je vodit kapitul kriminalno prei-
skavo od 1.. 1554 do 1746. In ta imenik oapolnuje dve oeli
strani in folio. Med njimi se ne nahajajo le dobovni pomofi-
niki, nego prav dostikrat tudi vikali. Ko je 1. 1736 kapitul
dokazoval tolminskemu grofd, da ima on sodstvo tudi u me-
lanili pravdah, kadar se titSejo katere duhovne osebe, naitel
je od I. 1525 do 1543 dvanajst slutSajev, u katerih je čedad-
aki naddijttkon sodil tolminske dohovne, in to večinoma za*
radi doleov. 4t)

KajveJSkrat pa je imel kapitul odloj^vati pravde zaradi
imenovanja ali odstranjenja župnikov. In .u so mnogokrat
nastali veliki prepiri med njim ter med tolminskimi grofi in

Eodložniki. i^oravno je usledi papežkih privilegijev Kapitul
rezdvojbeno imel pravico župnike imenovati, vendar si je
tndi ljudstvo po stari navadi to pravico lastilo, in tolminski
grofi so ga u tem podpirali, ker so na ta način kerčili kapi-
tolov uplir in Sirili svoj. Jednako so se tudi protivili odstav-
ljanju zupiiikov, ako so bili ti ljudstvu in gro^ po volji.

L. 1524 hotel je kapitul odstaviti tolminskega vikaija
Janeza Pobtrebuježa iz neznanih uzrokov. Ta se ober-
ne do nadvojvode Ferdinanda s proSnjo, da bi ga branil pred
kapituloTo' samovoljo. Nadvojvoda ga usledi tega gorko pri-
poroči (na Dunaja 28. oktobra 1524) kapitalu, katerega ob
jednem opomni, naj zopet poterdi zasluženega župnika na
mestu, kder je že toliko let deloval za blagor ljudstva. **)

L. 1656, 21. junija, pritoži se rudarski sodnik TomaŽ
Lingič (?) u nemSki Idriji soper ondefinjega provizorja An-
tona Rejca, ki se slabo obnaia in večkrat upijani, ter prosi
kapitul, naj ga prestavi. — L. 1567, 18. julija, naznanja pod-
davar tolminski Jakob Orzonar Čedadskemu kapitulu, da
je oskerbnik tolminskih plemičev gerdo postopal ah župnikom
u dolenji Idriji, da mu je oduzel cerkvene kljaie in znbranil

*) Listine o obefa interdiktih n kspitulOTem arhiTu u Čedadu.
**) Listina n ibirKI od 1. 1608, kAor tadi naslednja od L 1604.

,y Google

— 172 —
deliti BT. sakramente. Eapitul naj atori btojo dolžnost in po-
reme prejSoji red. — *)

Tolminski grof je hotel zakonske pravde spraviti
pred Bvoje 6odi§£e. Ali proti temu se pritoži kapitul na vla-
do u Oradec, in ta odpiSe 18 junija 1604 kapitulu, da se tol-
minski grof ne sme nikoli prederzniti razeojevati zakonske ali
katere druge duhovne pravde, ter da ne sme duhovnikov ka-
znovati in zapirati. Tolminski glavar je sicer tajil, da tega
nikoli nf storil, a vendar se mu je zaiugalo, da se ima tudi
u bodočnosti tega skerbno varovati.

L. 1619 prosi bol&ki glavar GFera čedadeki kapitul, da
Daj ne prestavlja priljubljenega župnika Ivana Straula. —
L. 1630 ni hotel tolminski glavar GaSparVid Domberg upe-
ijjati od Cerkljanov izpojenega župnika VitJentina, kakor
je kapitul zahteval, dokler mu ni tega sam cesar zapovedal.
Vendar tudi te zapovedi ni Domberg hitro izpolnil, ker &e
aprila leta 1631 ponovil je kapitul svoje pritožbe do cesarja,
da cerkljanski župnik 6e vedno nf upeljan. U ta posel utikal
ee je tudi goriiki glavar, in zato mu piše 9. aprila 1681 ce-
sar Ferdinand perviiS, da on nema nikake oblasti, pregreške
cerkljanskega Župnika soditi; drugič, da se nemanihže utika-
ti u kapitulove stvari, pravice in njegovo sodstvo.**)

L. 1651 odstavi kapitul župnika u spodnji Idriji,
Andreja I^ovaka, iz duhovnih uzrokov. Cesar Ferdinand
III. prizna sicer (16. septembra 1651) u obče kapitulovo pra-
vico duhovne postavljati in odstavljati, vendar pa določi, naj
se vodi preiskava soper idrijskega župnika na austrijskih
tleh, kder se morajo tudi farani presIiSati. Še le če bode
Novak kriv spoznan, naj se odpelje u Čedad in to, če treba,
tudi 8 pomočjo svetne oblasti, a le austrijske in ne tuje. Do-
kler nI pravda končana, naj se fara ne namestuje z nova, ne-
go naj jo začasno oskerbuje Marko Anton de Oratia.
To naj se naznani kapitulu in deželnemu podglavarju kranj-
skemu, da Harka začasno upelje ter mu izroči oskerboranje
fare. •**)

L. 1661 je zahteval tolminski grof, naj se odstrani tol-
minski župnik Zanutič, rodom Solkanec. Na kapitulovo pri-
tožbo soper tako zahtevanje odgovori cesar (iz Eberstorffii,
22. septembra 1661), da naj ostane ZanutiČ na svojem mestu,

*) Dotičue liBtine n kapitulBketn arhiva u Čododn.
**) Listina se nahaja a zbirki od I. 1698,
•••) Ibidem.

,y Google

— 173 —
kei je auetrijsk podložnik, in ker se ima kapitul deržati svo-
je obljube, da bode ]fl austrijeke deržavljane za župni-
ke imeiioTal.

Ali ravno ta obljuba bila je kapitulu zelo neljuba. Zato
poSlje iz svoje Brede posebnega kanonika k cesarju, da bi ta

fireklical svoje zahtevanje glede imenovanja austrijskih pod-
ožnikov za župnike, čeS da kapitul ne gleda na narodnost,
nego samo na sposobnost in zasluge prosilcev, ter da je tudi
na Benefikem namefičenih mnogo austrijskih podložnikov, ki
bi morali svoje službe zapustiti, ako bi se ne smeli vei Be-
nečani na Tolminskem nameiČevati. Glede na vse to prekliče
cesar svoje zahtevanje, vendar pa priporoči kapitulu, naj ni-
kar ne prezira austrijskih podložnikov. *) — To je bila posled-
nja važna pravica, katero je austrijski vladar podelil čedad-
skemu kapitulu.

Usledi takih pravic ia poterjil nadaljeval je kapitul tu-
di u XTI[I. stoletja izver§evanje svojega duhovnega sodstva.
Ali vedno veči so prihajali tudi prepiri med njim in tolmin-
skim grofom, ki je imel posvetno sodstvo u svojih rokah. Vsi
ti prepiri so izvirali iz pra^anja, kaj spada pred cerkveno in
kaj pred svetno sodnijo. Na cesarsko povelje sestavijo leta
1700 iz starih navad in cesarskih določeb nek pravilnik „De
fori competentia", veljaven za vse Goriiko, ki določuje u de-
setih točkah, kaj spada pred cerkveno, kaj pred svetno sod-
nijo. E tem točkam pristavi svoje opombe in pojasuovanja
takratni izrerstni pravoslovec France Ignac Gorčar, ce-
sarski denamičar (fiscus) u Oorici. Jeden prepis tega pravil-
nika 8 komentarom poslali so tudi tolminskemu grofu, da se
ga je posluževal u svojih pravdah s kapitulom. 42)

Kljubu precej jasnim določbam omenjenega pravilnika
nahajale so se pa če natančnosti in podrobnosti, zavad kate-
rih je vedno lahko prepir nastal, pred katero sodnijo da spa-
da kaka reč. Da bi se te zadeve konečno uravnale, prosi
12. februarja 1735 tolminski naddijakon u imenu čedadskega
kapitula graSko vlado, naj določi nekatere točke na korist
naddijakonovega sodstva. Prošnja pa je ob jednem tudi pol-
na pritoŽeb soper tolminskega grofa, in zato jo poSlje vlada
tudi njemu, da se opraviči in o zahtevanih točkah svoje mne-
nje izrazi ter spremembe nasvetuje.

Grof odgovori občimo na vsa pojedina zahtevanja nad-

*> Ta j« zadiija listina a zbirki od 1. 1698—

»Google

dijakona Se le 1. 1740. Med tem pa se je pletla med njim
ia naddijakonom hada pravda, ,ali naj Bfl <uvilne tožbe du-
hovnikoT" (causae ciriles personales Glericorum) obravnujejo
pred duliovno ali pred STetoo sodnijo. Ta prepir je bil na-
stal o priloŽDoati, ko je nek duhoreo Eurinčii tožil koba-
ridskega župnika. Pravilnik od 1. 1700 izraža odlo&io, da
take OBebne tožb« spadajo pred svetno sodnijo. A jedadski
kanoniki so vedno terdili, da po svoji vesti ne morejo priter-
did takemu poetopanju. Terliu tega so terdili, da njih ne
more vezati pravilnik od 1. 1700, ker oni imajo svoje privi-
lo^JB) i° ^Bi* ^<^ ^^ BeneSkem izveršujejo sodstvo a osebnih
pravdah duhovnikov.

Tolminski grof pa se je sklicoval na za Tolminsko ve-
ljavni pravilnik, in da tndi goriSki aaddijakon prepuiča taka
osebne pravde svetiiim sodnijam. Izvestno je, da so osebne
pravde duhovnov po svoji snovi svetnega zapopadka, in da
tore spad^o pred svetne sodnije, če so tudi glede oseb du-
hovne in če BO tudi ti duhovniki Sedadski vikatji in tore pod-
ložniki kapitulovi. — Sicer bo pa tolminski glavarji vedno so-
dili tudi osebne pravde duhovnikov, kakor pričajo premnoga
pisma u grofovi pisarni. Tako je kaznoval grofov namestnik
1. 1497 nekega duhovnika, ker je segal u grofovo aodatvo,
(„ob perturbatam iurisdictionem per actum ab ipso interposi-
tnm Declinatoriae fori**). Pozneje je ta duhovnik spoznal, da
je imel grof pravico obsoditi ga, in zato je prosil odpuičanja
globe, katere polovica se mu je tudi odpustila. Kot novejSi
ozgled navedel je grof dolgotrajno pravdo barona Forme n-
tina BOper biv&ega župnika u Kobaridu, ki je že lla skozi
vse initancije od grofovske sodnije k tribunalu u Gorici in
od tam k vladi u Gradec,' in stoji He vedno nerazsojena pred
grsiko nadaodnijo, ne da bi ta mislila spoznati, da ni kom-
petetna soditi a takih pravdah.

Čedadski kapitul dobi že 3. augusta 1735 od graSke
vlade nek odlok, s katerim se je hvalil, čeS da mu potetjuje
vse pravice, in da zavrača grofova zahtevanja, med drugimi
tudi to, da bi se izročila njegovemu sodstvu Kiirinčičeva prav-
da aoper kobaridskega vikarja. Soper ta odlok izroči grof
22. marca 1736 pritožbo in poudarja, da je bil odlok izdelan
brez njegovega zashianja, da ne more biti veljavno odločiven,
ker se opira na neresnično podlago in domifiljenja, in ker žali
nekatere grofove pravice, ki so od vseh priznane, katerih tu-
di kapitul ne more tajiti. — Grof opomni memogredč, da ka-
pitul je znal od cesarja že take odloke izprositi, iz katerih bi
se lahko sodilo, da ii podložen oglejskemu patrijarhu. Ali

,y Google

— 175 —
ta podložnost ae vendar ne da tajiti, ako se pomisli, da so
papeži dovolili apelacijo od kapitula na oglejskega patrijarha. *)
Najfauj&i pa 80 postali prepiri med grofom in kapitulom
zaradi sodstva u mešanih pravdah potem, ko je bil zaČel 1.
1737 Q Tolminu stanovati Kapitulov naddijakon, prebrisani in
učeni doktor Andrej Foramiti. O njem piSe grof vladi
(iz 6orioe 6. decembra 1738), da zapoveduje neomejeno svo-
jej dohovičini, in da se obnaia, kakor bi bil on papei in ce-
sar na Tolminskem, (^con un' autoritk assoluta la i& in qae-
Bte parti da Fapa e da Imperatore"). Foramiti nf hotel ter-
peti, da bi bili duhovniki grofu podložni u civilnih in svetnih
stvareh ter u zadevah njih lastne osebe. Orof pa je to svojo
pravico odlot^o terdil in zato je uložil ve2 pritožeb soper
naddijakonovo postopanje. Toda te pritožbe so bile nepovolj-
no reiene, ali pa se vlada še zmenila nf za nje, ker je imel
kapitul u Gradcu svoje podkupljene osebe, ki so zanj delale.
Soper tako preziranje se je grof bridko pritoževal in je med
drugim omenil, ka ve, da ima naddijakon u svojih rokah je-
dno njegovih spomenic, katere nek vladni svetovalec nf hotel

Sredložiti na dotičnem mestu, ter da se mu naddijakon žara-
i tega posmehuje, čei da vsa qjegova porotSiJa u Oradon u
koS mečejo. Zadnjič prosi grof, naj se mu vendar blagovoljno
odgovori na njegova pralnnja. dasti kako naj se obnala
proti naddijakonovemu postopanju, in kako naj ravna, kadar
pridejo podložniki k njemu (grofii) tožit svoje duhovne.

Ali tadi na to spomenico vlada menda nf odgovorila,
ker grofovo poročilo do nje 1. 1740 je zopet polno pritožeb
čez nadd^akona in njegovo preuzetno postopanje 43). Po letu
1740 pa je nekoliko potihnil prepir, ali kerata se obe stran-
ki tega naveličali (1- ^'^^1 umerje delalni grof Jakob Anton
Coronini), ali pa ker se nI več dogodil noben slučaj, ki bi
bil pr^ir z nova razunel.

Ves ta dolgotrajni in hudi prepir pojaannje natanko cer-
kvene razmere na Tolminskem in Življenje duhovščine a pre-
teklem stoletju. Iz vsega se vidi, da so bili papeži kapitu-
la podelili veče pravice, nego bi ae bilo smelo zgoditi u
tuji deržavi. Te pravice so morale skoro priti nauskriž z
deželnimi in deržavnimi navadami in zakoni, ker so poleg
deželne in deržavne oblasti utemeljile na Tolminskem 6e dru-
go moČDqio od pervih dveh in nevarno celo za združenje
Tolmioskega z Austrijo. Čedadaki kanoniki so bili benaiki

1 Gradec le-

,y Google

— 17« —
podlohiiki in m imeli zmerom d svojih rokah sreditrm za pre-
gOTftjjaoje Tobnincer na beDelko etraiL

K^ital je ncer b počeika le sroje ugotovljene pmiice
bimnil, ali počasi je začel Tedno dalje segad in lopind se,
kakor jež a linčji jami. Tee to je delal z izgororoiiL, da le
•roje pririlegije bnuu. ali ramo te priTilegjje tohnačil je on
MinoToljno. Zlaati naddijakon Foramiti se je tares obna-
ial, kakor bi imel 6e vec, nego ikofonko oblast, katero je
▼edno za te zabteTs]. To je hotel tadi po stemeljitri gori-
ike ikofije nadaljerati in svoje zahteve celo proti novemu
ikofii nzderževati. ali nazadnje bo ga zavrnili v meje dostoj-
noati ID cerkvene podložnosti. Že iz tega se vidi, da je ho-
tel kritni svojo oDlast čez postavne meje razširiti, in da je
kratko pred svojim padcem najbolj napenjal svoje laoa.

Nasproti je pa tudi razvidno iz onih dolgotrajnih prepi-
rov, da te je tolminski grof temiasto deiial svojih pravic, ia
ne le da nf hotel n najm^ijSi reči pnpostiti, nego hotel si je
te kolikor mogoče ve£i delokrog priboriti. Če je nadd^akoo
po svoje razlagal kapitolove privilegije in cesarske odloke,
katerim je očitno kljuboval, mora se to le tim bolje reči o
tolminskem grofu, katerega so morale vile oblasti večkrat
svariti, da dela proti njih zapovedim. Izvestoo pa je, da je
imel grof pri tem veČ pravice, nego kapital, ker on je ven-
darle deloval na korist austrijske deržave nasproti prenapeto-
sti tujega kapitula.

Grof je imel nadalje prav, če ee pomisli, da cesarski
navod za deželnega glavarja goriškega od 1. 1721 pravi a
točki 19., da ntakoimenovani" oglejski patrijarh nema na Au-
strijskem niČ zapovedovati, da se nema nihče uklanjati nje-
govim poveljem, da zlasti noben duhovnik ne ame e patrijar-
hom občevati, drugače bode ostro kaznovan. In točka 20.
tega navoda pravi, da se goriški naddijakon nikakor ne
sme prederzniti eoditi civ^ne pravde duhovnikov (npersonaa
Clerioales in caueis civilibua"). *) Natomo je tore, da grof
ni pustil na Tolminskem veljati, kar ee ni smelo na GoriSkem
verliti.

Priznati pa moramo, da je grof tudi nalaič stiskal ka-
pital in njegove duhovnike po Tolminskem. Hotel je moč
pervega omejiti in tako je tudi poslednjim storil marsikatero
krivico. Začel je bil že preveč u cerkvene posle ntikati se,
morda ne toliko iz hudobije, nego iz prevelikega hrepenenja,

*) Jedeo prepia tega naTod« za goriSkega glsvaija dobil ja tadi
■ki grof in ga branil n BTOJem aMiivn.

ivGoogIc

da bi izpodriDil kapitulovo prevlado. Zato pa se je bilo za-
čelo veliko BOvraStTo med grofom in tolminskimi duhovniki,
in ni se čuditi, če so poslednji kedaj kmete iuntali soper
grofa.

Pri duhovnem sodstvu omeniti nam je Se, kake kazni
so se nalagale za cerkvene prestopke. U navadi so bile še
do srede preteklega stoletja javne cerkvene kazni. Slabo ži-
večim in pohujšljivim osebam prepovedali so stopiti u cerkev,
dokler se neso poboljSale. Kdor bi se bil cerkvenim zapo-
povedim upiral ali kdor bi bil se svojimi starimi gerdo ravnal,
tega bi bili javno privezali na križ pred cerkvijo ali k nad-
grobnemu kamnu. Te kazni so rabili tudi proti nezakonskim
materam, ali pa so jih celo zapirali med mertvaike kosti. 44)
Tse to je odstranilo preuatrojeno sodstvo Marije Terezije in
Jožefa II.

Naddijakon imel je nadalje pravico u kapitulovem imenu
cerkvene račune pregledovati in poterjevati. To pregle-
dovanje godilo se je navadno ob času cerkvene vizitadje in
n pričo grofa ali njegovega oskerbnika, ki je za to dobival
nekako odškodnino. Vikarji so napiavljali ob tej p-iložnosti
cerkvenim ključarjem, ki so hranili cerkvene urbarje, in tudi
dru^m veljavnim občinskim možem posebno kosilo. To ko-
silo hotel je grof odpraviti, a pomislil je, da ključarji nemajo
dmzega plačila za svoje cerkveno oskerbovanje, in da oni, ki
od tega kosila kaj dobivajo, dado potem toliko več milolčine
cerkvi.

L. 1735 začeli so bili prepiri med grofom in naddijako-
nom tudi glede sklepanja cerkvenih računov. Zato se je ka-
pitul pritožil do vlade, da grof ovira sklepanje računov, in
da je ključarjem zapovedal, naj vikarjem oduzamejo cerkvene
»irbarje. — Na to odgovori grof, da je zato ključarjem prepo-
vedal prikazati se pred naddijakona, ker je hotel naddijakon
pregledovati cerkvene račune ob času splošne vizitacije. Gro-
fu se je perviČ ta čas neprimeren in nenavaden zdel ; drugič
je mislil, da naddijakon nema pravice ključarje pred se kli-
cati brez grofovega dovoljenja, ker ti spadajo pod svetno sod-
stvo; in tretjič je treba pomisliti, ali ima grof, ali naddijakon
oblast določiti, kedo naj hrani cerkvene urbarje. On misli,
da to spada u njegovo področje, in da tore lahko zaukaže,
Daj ključarji urbaije hranijo. *)

Naddijakon je imel tudi navado ob času vizitacije ali
ob drugih velikih praznikih pridigovati zbranemu ljudstvu. Ali

*) U f^ofovi veliki spomenici od 1, 1740.

,y Google

— 178 —
ker naddijakon navadno ni znal sam slorenBkif sestarU je pri-
digo italijanslri in jo dal potem poeloTenit od Bvojega kanoe-
larja, ki je bil navadno tolminski kaplan, ali pa lcat«ri drug^
tolminski duhovnik ki je bil za to sposoben. Tako je di^
naddijakon Jožef Uarija Maronus 15. augusta 1761 u
Tolminu brat svojo pridigo, katera se nam je zapieaua obnip
nila. 4B)

Oblast Čedadakega kapitula na Tolminskem omajalo je
UBtanovljenje Škofije u Godci. Dve sto let bo se dogovarjui
o tej ustanovitvi med Bimom in Dunajem, ali brez uapefaa,
ker 80 sebični Benečani temu kljubovali. Papež je bil sicer
večkrat pri volji imenovati za Goriško posebnega vifieni pa-
Btiija; ali takega, ki bi bil od oglejskega patrijarha odvisen,
ni hotel cesar, samostojnega pa neao privoščili Benečani in.
od njih podučeni papeži. Še le 1. 1750 se je bila ceBarioa
Marija Terezija toliko porazumela s papežem Benediktom
XIT., da ta imenuje posebnega apostolskega vikarja za Oo-
riiko (grofa Earla Mihela Attemsa), ne glede na pro-
tivljenje Benejianov. Naslednjega leta prekliče papež sbiro-
slavni oglejski patrijarhat in napravi iz njega dve nadftkofiji,
jedno u Gorici, a drugo u Vidmu. Kar je bilo zemlje nekda-
njega patrijariia pod auatrijsko državo, pripadla je sedaj go-
ri&ki nadikofiji. tore je moralo tudi Tolminsko kot svojega
vifiega dušnega pastirja spoznati gkofa u Gorici in ne veČ £e-
dadski kapitul.

Ustanovitev goriške škofije bila je velika dobrota za na*
So zapuičeno deželo. Eer je hotel novi škof u resnici zbolj-
šati nravno stanje svojih vernikov, moral je najpoprej sker-
beti za dobro duhovščino To je bilo pa treba še le počasi
odgojiti, in zato ustanovi Škof z velikim trudom bogoslovni
zavod ali semenišče u Gorici. Tudi Tolminsko je pripomoglo
k iemn. S početka je bilo sklenjeno (14. maja 1757), da se
ima u ta namen dati tretjina vsega, kar cerkvam na leto ostaja.
Pozneje pa so le prostovoljne doneske nabirali za semenišče.
Dekani in župniki morali so iz tega namena poročati o pre-
moženju vseh njim podložnih cerkva. Tolminski grofje bil
s početka protiven, da bi tudi cerkve njegovega gospostva
plačevale za goriško semenišče, ali pozneje se je prepričal o
koristnosti tega zavoda.

Z utemeljenjem goriške Škofije izgubi kapitul sVojo .Ško-
fovsko oblast" po Tolminskem in tore u pervi versti svoje
duhovDO sodstvo. Soper to nf mogel kapitul ničesa nkremti
in zato se je mimo udal svoji osodi ter skušal rešiti, kolikor
je bilo Se mogoče. Priznal je nadoblaat goriškega ško& in

,y Google

— 179 —

ta imeBuje kapitnlovega naddijftkona Marona (1753 — 1763)
za BTOJega komisarja na Tolmiiukem. NaddijakonoT kancelar
pa je bil tolmioski kaplan Mihael Bone Ž. Haronu poiUjal
je goriSki Škof mnogo odlokov in vodil, kako ima duhovičino
nadzorovad. Tudi duhovnom samim pošiljal je nadSkof mnogo
podukov, kako naj ae obnašajo in uzgledno živijo, da ne sme-
jo opravljati cerkvenih poslov brez talkrja itd. L. 1762 od
26. junija do 9. julija pregledoval je ikof tolminske Cue in
cerkve ter naSel mnogo neredov in nespodobnega živenja. Vse
to si je prizadeval Škof z lepim podutSenjem odstraniti in bolj-
še živenja uoepiti.

Ali le ie dva kapitulova naddijakona sta opravljala na
Tolminskem službo Škofovskega komisatja. Ko je bU cesar Jo-
žef postal samostojen vladar in začel korenito preustrojati svo-
je dežele, izda 1. 1782 zakon, da ne sme nobena tuja oseba
ali druStvo nikakega sodstva izverševati na austrijskih tleh.
T/sledi tega preneha augusta meseca naddijakouova oblast na
Tolminskem. Eapitul izguhi svojo pravico župnike imenovati
in odstavljati, ter od njega odvisni vikaiji postanejo sedaj sa-
mostalni župniki. Svojo pla6o so dobivali iz verskega zaloga,
8 katerim je biJ Jožef 11. zjedinil tudi lapleojene kiapitulove
dohodke na Tolminskem.

Pervi cesarski župnik u Tolminu postal je tako Janez
Bo ne ž iz Kobarida, ki je mnogo storil za olepdanje župnij-
ske cerkve in zboljšanje nravnega obnašanja duhovnikov. On
je bil tudi dekan tolminski in bolSki. L. 1803 preseli se kot
dekan u Tipavo. Že I. 1768 razdelil je bil goriški škof svojo
škofijo na dekanije. U naddijakonatu tolminskem utemeljil
je tri dekanije, t, j. Tolmin, Cerkno in Idi-^o. Drugi goriški
škof Inzaghi razdeli t. 1790 vso svojo obširno 6koqo na
^okrožne dekanije" in te zopet na .,okrajne dekanije". Ušle-
di tega pripade Tolminsko fienpeterski okrožni dekaniji.
Za se pa je bilo vse Tolminsko jedna okrajna dekanija s fa-
rami Ttilmin, Volde, Kobarid, BoIec, Podmelioi, Nemški rut,
Cerkno, Šenvidska gora m Šebrelje. Ali ta razdelitev je tra-
jala le dve leti, ker že 1. 1792 ustanovi isti škof manjše de-
kanije, kakor jih imamo Se dandanes, t j. na Tolminskem :
Tolmin, Boleč in Cerkno.

Zaplenjene kapitulove dohodke na Tolminskem prepusti
vlada že 1. 1784 njih pravemu lastniku. Tako je obderŽal
čedadski kapitul svojo desetino po Tolminskem še do 1. 1848.
Ali čim bolj se je bližalo to leto, tim manje se je desetina
plaJSevala, ker kapitul ni imel veČ moči prisiliti kmete k pla-
čevanju. Tudi BO dajali desetino le pravi kmetje in ne tudi

,y Google

— 180 —
rutatji. Kapitul je imel pravico btojo desetino aH a blagu
pobirati, ali pa dotično svoto denarja terjati. Do bt. Juija
dajalo ae je navadno žito, pozneje pa je kapitul le denar
sprejemal. Navadno je kapitul svojo desetino vso nkup ali
pa njene posamezne dele po javni dražbi oddajal tistemu, ki
je največ za njo ponudil. Tako se priporoča 22. oktobra 1555
tolminski podglavar Jakob de Orzono kapitulu, naj mu
prepusti za prihodnje leto svojo desetino na Tolminskem. TJ
začetku naJega stoletja je pobiral kapitnlovo desetino na Tol-
minskem Andrej BrauniČar, in zato mu je plačeval ka-
pitul po 600 golcunarjev na leto.

Ker je imel grof pravic« soditi o pritoževanjih svojib
podložnikov proti stiskanju od strani kapitula, hotel je grof
I. 1733 določiti ceno, po kateri naj bi podložniki plačevali
svojo desetino. Iz tega pa se je bil unel hud prepir med
grofom in kapitulom, katerega bo &e le 2. maja 1736 usled
pogodbe poravnali. U tej pogodbi ao določili, da naj ima
kapitul po „starodavni navadi" pravico pobirati svojo desetino
od praznika sv. Jelarja in Tacjana, pa do sv. Jurja. Ako bi
hotel kdo u tem času svojo desetino u denarjih plačati, ima
naj kapitnlov pobirač pravico denar uzeti ali ne. Ako ga
sprejme, mora uzeti toliko, kolikor bo ob tistem Času stalo
žito na tobninskem tergu, ali pa u razmeri na tisti kup, ki
se bode za vse določil vsakega leta posebej na dan 15. juni-
ja. Ako je tore pobirač po zimi od kmeta veČ prejel, nego
bo sploini kup 15. junija, moral mu bo, kar je več, povemiti,
ako je pa manje prejel, moral bode kmet dodati. Tudi ko
bi kedo le del svoje desetine, drobnega ali debelega žita, u
blagu oddal, moral bode ostalo u denarjih doplačati ali po
kupu ob času plačevanja, ali pa po ceni od 15. junija. Rav-
no to velja za one, ki bodo svojo desetino Se le po sv. Jur-
ju plačevali- Ceno od 15. junija more kapitulov pobirač sam
določiti brez grofovega upliva, in to glede na kup, po kate-
rem se je žito u Tohninu prodajalo pred 15. junijem. Drugi
posestniki na Tolminskem (iznzemii kapitul) imeli so navado,
da so drobno žito ceniU za polovico debelega, izuzemSi jaro
plenico (siligo). Ali to ni smelo uplivati na kapitulovega po-
birača, kadar je ceno določeval. (Debelo žito so delili takrat
na dve vrati, k jedni je spadala rŽ in oves skupno s pSenico;
k drugi pa proso, turSica (saracenum) in plenica. Na drugi
strani pa so imeli tudi kmetje pravico pritoževati se čez po-
prečno ceno od 15. junija in sicer pri tolminski sodniji. Ali
u tako pravdo se ni smel grof niČ utikati, nego pobirač sam

,y Google

— 181 —
imel je praTieo, pozvati one, ki bi ne hoteli pltičati zabteTa-
ne ceno, in jih po svoji pameti ali obsoditi, ali pa izpustiti.

Ali čeravno ie to pogodbo celo oeear odobril in poter-
dil, vendar nI odstranila vseb prepirov glede pobiranja dese-
tin. Grofov! uradniki so bili nevoŠIjivi kapitulovemu bogastvu
in zato BO kolikor mogoče ovirali pobirače pri njih poslu.
Kapitul se je soper to pritoževal in dolžil grofa, da je od
svojim uradnikom tako postopanje zapovedal. Orof je to od-
ločno tajil, kar mu tudi radi verujemo, ali vendar ni nikoli
Bvojim uradnikom zapovedal, da nemajo nadlegovati kapitulo-
vih pobira če v.

Kapitulovi dohodki na ToImiuBkem bili so se iz raznih
uzrokov nekoliko zmanjSali Rodovitnost zemlje bila je ne-
koliko ponehala in nekatere desetine so se bile popolnoma
izgubile, kakor n. pr. od lanu. Prigodilo se je celo, da je
patrijarh Bertrand 25. maja 1. 1612 daroval vso desetino n
Smaetih svojej dekli Magdaleni iz Smastij in ta svojim
sovalčanom. 46) Vendar pa bo znašli vsi kapitulovi dohodki
na Tolminskem in Eolskem okoli 6000 gold. na leto. Leta
17d3 vergla je kapitulu vsa desetina 17.993 lir in 4 solde.
Od teb je dobil samo žitne desetine iz Tolminskega a blagu
15.722 lir in 7 soldov ter u denarjih 82 lir in 17 soldov.
Desetina bollka znašala je le 528 lir. Desetine od mlade ži-
vine pa je dobil kapitul omenjenega leta s Tolminskega in
BolSkega za 1660 lir. L. 1797 se je bila vsa ta desetina celo

fouzdignila na 22.428 lir in 14 soldov. In vendar je kapitul
1745 zahteval, naj vlada oprosti mitnine njegovo desetino
(živino in žito), kar se mu pa, se ve da, nf dovolilo.

Splošna ljudska omika preteklih stoletij bila je še na
nizki stopinji. Tudi u XVI. in XVII. stoletju je bilo ljudstvo
Še skoro toliko nevedno, kakor u siednjem veku. Javne var-
nosti je bilo malo, ker po deželi so se klatili vsake verste
malopridni ljudje, zlasti odkar so bili začeli beneški hudodel-
ci na Goriško utekati. Skoro vse srednjeveške vraže ohranile
BO se bile tudi u preteklih stoletjih, zlasti pa vera na coper-
nice. Še 1. 1558 napravili so bili u Gorici velikansko sod-
nijsko preiskavo proti nekaterim ženam, ki so bile copemije
obdolžene.

Kako neomikano je moralo biti priprosto ljudstvo si lah-
ko predstavljamo, ako pomislimo, kaj so učeni, plemeniti lju-
dje in celo duhovniki 47) počenjali. L. 1558 pretepe tolmin-
ski plemič Janez Gibellino duhovnika TomaŽa Sko-
Čirja, za kar so ga pa ostro kaznovali. Gore omenjene pravde
proti duhovnikom jasno pričajo, kohka je bila njih omika. L.

,y Google

— 182 —
1670 je bil mafinik Nikolaj Tacod razrezalz britvijo Ur-
šo Leban po obrazu in ro^ib, ter napadel b pušo gospoda
Janeza Daniela Looatella na javnem te:v;u u Tolmum.
Zato je naddijakon pribil oa vrata cerkve Bv. Urha poziv, naj
ae ta hudodelec ujame in sodniji izroči. ^) L. 1738 bo dol-
Žili Volčani svojega župnika M a tka, da se je mudil u ne-
pošteni družbi, mesto da bi se bil u cerkev podal in odvemil
strašansko to6o. ki je vee razdrobila in drugi pridelek popol-
noma uničila. 49)

Ob času beneških vojoa postalo je bilo ljudstvo zelo
divje. To divjost redili so brezštevilni mejni prepiri in pravde
zarad lastnine. U teh pokazal se je značaj našega ljudstva,
ki brani do skrivnosti celo senco svoje pravice. Ob &wu, ko
80 je zatirala kmečka samostalnost. bilo Je natoroo, da je od
časa do časa uzkipela kmetova osebnost, ki je zlasti pri nas
Slovanih zelo razvita. U pravdi pokazal je kmet, da je tudi
on mož, da tudi on kaj velja da more s^ svojo pravdo celo
pred cesarja stopiti in zahtevati pravo ali ^ražon". Od takrat
ostala je našemu ljudstvu neka pravdoželjnost, ki ga še sed^
na beraško palico spravlja. Ker so bile najhujše pravde ob
tolminsko-beneški meji, zato so tudi še dandanes Kdtarji naj-
veči pravdarji.

Hudodelstva in veliki pregreški sicer med našim ljud-
stvom neso bili nikoli navadni, le nravno živenje ni bilo vse-
lej uzgledno. Take napake bile so največe u glavnem kraju,
ker tu so se shajali različni ljudje in pohujSljiv uzgled dajali
so plemiči iu učasi tudi mašniki xa silo. Ali tudi drugi kraji,
zlasti ob cesti, neso ostali brez sledu pohujšanja. Škofovska
vizitacija od 1. 1762 našla je skoro povsodi velike napake in
razvade, zlasti n ženski obleki. U VolČah n. pr. kazale so
Ženske skoro gole persi. Se ve, da je preteklo mnogo Časa,
predno se je vse to odstranilo in poboljšalo.

Za pouzdigo ljudske omike začele so akerbeti ljudske
(normalne) Šole, katere sta zapovedala Marija Terezija in
Jožef II. Že 1. 1768 je bil zapovedan goriški škof, naj se
ostanove ljudske šole po mestih in večih teigih. ali u pervi ver-
sti „le za otroke premožnih starišev" Cesarica Marija Terezija
utemelila je poseben zalog (gDormalni šolski zalog"), iz ka-
terega bi se imele ljudske Šole uzderževati. U ta zalog bi
bil moral čedadski kapitnl po zapovedi od 1. 1775 plaieva-
ti vsako leto 100 golmuarjev od svojih bogatih dohrakov na
Tolminskem. Ali kapitul se je temu krepko ustavljal. Marija
Terezija je uteme^evala ljudske iole, da bi se u njih učil
nemški jezik (zato jih je ljudstvo imenovalo „nemške šole").

,y Google

— 183 —
potem začetni pojmi iz ket:Saa§kflga nauka, raJSunstva in zgo-
dovine. Usledi takih naredeb utemelili bo ljudske Šole tudi
u Tolmina (po nekaterih poročilih ie I. 1767), potem u Bol-
cu in Kobaridu ter zadnjič celo u Volčith. L. 1784 poTeroil
je cesar Jožef U. čedadskemu kapltulu njegove dohodke na
Tolminskem s pogojem, da bode vsako leto plačeval 300 gol-
dinarjev za tolminsko iolo.

Tu se mi zdi sajlepSa priložnost omeniti imenitnega Tol-
minca, katerega ime je nčeui svet ob svojem čmu poznat tu-
di zunaj goriške dežele. U mislih imam Antona Hnžnika,
rojenega pri sv. Luciji 1. 1726. U svojih mladih letih prifiel
je k vojakom in se tu izobrazil za vojaSkega ranooelnika. £o
je doslužil cesarja, naselil se je u Gonci in tu po svoji zdrav-
nifiki spretnosti kmalu tako zaslovel, da ga imenujejo 1. 1765
za protomedika. V tej službi izdajal je od 1. 1781 do 1788
vsako četertletje poročila o boleznih u časniku kmetijskega
dručtva goridkega. Yerhu tega izda I. 1781 Se posebno knji-
go o goriškem podnebju (gClima Goritiense"). U tej knjigi
opisuje Hužnik goriško podnebje u zdravilstrenem obziru in
razlaga postavo o puhasjn vetrov, kar je med učenjaki veliko
pozornost uzbndilo. ^)

Tudi obleka in noša bila je u preteklih stoletjih vsa
drugačna, nego dandanes. Kakor je imel vsak stan svoje last-
no pravo in postavo, tako se je tudi vsak drugače oblačil.
L. 1671 izda vlada zakon, kako se ima vsak stan (naStelajih
je osem) oblačiti, da bi posamezni ne troiili preveč na svojo
obleko, in da bi se nizi stanovi ne preuzeli u obleki nad vi-
Simi. Sega je u pretepenih stoletjih zahtevala, da so se možki
brili in no^ svoje lase zvezane u kito, ki jim je po herbtu
visela. Na glavi so nosili kmetje velike klobuke z okroglim
oglavjem in širokimi krajci, tako da neso dežnika potrebovali.
Terhu spodnje obleke (It^atkajanjka, kratke hlače, dolge no-
govioe in nizki čevlji) nosili so dolge ohlapne sulaije iz do-
mačega Bbukovega" sukna. Po leti so obuvidi bele ali čerae
pertene hlače (^pertenice"). Ledja so si prepasavali pod suk-
njo se Širokim, nsnjatim ali suknenim pasom, za katerim so
nosili u Božuioah svoje dolge, nezaklepavne nože.

Ženske so devale na glavo zelo velike bele ^peče", ka-
tere so mnogoverstno pregibale, ali patmii z nitmi pretikale,
da so se jim po volji nagubale. Ubožnejše so nosile peče iz
domačega platna. Lase so spletale u kite in jih zavivale ver-
hu glave ter pretikale skozi nje medene igle (.špalete"), ki
80 imele na obeh koncih svetle krogle. Tudi okolo vratu so
nosile bel, domač robec. Ledja so si pasale ab fitiri perste

,y Google

— 184 —
širokim plavim pasom, debelim ib terdim, ali lepo pletenim.
Terhu tega nosile bo navadno Se drug železen ali meden pas
„Bkle[»anec" imenovan, tako da jim je prišlo krilo visoko nad
život. Modrec in krilo bila sta vkup sedita, ali veak razne
barve, za leto jiapravljena iz čemega platna. Spredej so no-
sile široke predpasnike, na nogah rudeče (ali bele) nogovice
in majhne černe čevlje. Po zimi so nosile tudi kratke kožuhe
in po nekaterih krajih bote do kolen. Za posebne svečanosti
(n. pr. za poroko) začele so bile tudi kmetice nositi navbe",
kar se je le u naiem stoletju videlo.

Zadnjič nam je mogoče tudi naznaniti, koliko prebival-
cev je itelo Tolminsko u preteklem stoletju. Po cesarski za-
povedi morali so 1. 1762 vsi Župniki natanko naznaniti Števi-
lo duš. Po tem Steviljenju naSli so, da je fitela Župa
Tolmin 1924 možkih in 2083 ženskih, vkup 4007 duš

Kobarid 1606

1452

, •) . 3058 .

Boleč 1820

1505

, 3325 .

ToWe 1082

1221

. 2303 ,

Podmelici ") 660

703

, 1363 ,

Nemiki rut 683

715

. 1398 ,

Cerkno 1845

2066

. 3911 .

Šenvidskagora 901 ,

1125

. 2026 .

Šebreljs 397

405

802 .

Vkup 10.918 „ 11.275 „ 22.193

Vse Tolminsko je imelo tore I. 1762: 22.193 duS (med
njimi so ženske očitno premagovale) tore za 13.400 manje,
nego sto let pozneje (1. 1857). Po številjenju od i. 1783 ime-
lo je Tolminsko (in Cerkljansko) 3520 hi5, BolSko (s Koba-
ridskim) pa 1084, tore vkup 4604, ali za 2135 manje, nego
sto let pozneje (t. j. 1. 1870).

Tudi u pretočenih stoletjih naselilo se je kaj tujcev na
Tolminsko, zlasti Lahov u Tolmin in bližnjo okolico, kder je
še zdaj mnogo italijanskih priimkov. Nemška naselbina u
Orehku je bila že zgore omenjena. Tudi volčanski Ruti se
u listinah imenujejo vedno le , Nemški verh**, kar bi dalo
misliti, da so se bili tam Nemci naselili. Na Šenvidski gori
omenja se mnogokrat neka nBizikija" ali HBi^akija". Tudi
to poznamovanje nam dovoluje sklepati, da so se tam kaki
tujci naselili, morda Lahi

*) Od teh spadalo je pod Boleo (Ternovo) 96 moikib io 92 ien-
Bkih.

**) Podmellka fars je obiegalk tudi Knelo io OralioTO-KoTitiui:«.

,y Google

OA [Mcosi m

TJ primeri z oaemnajst etoletji je to majben oddelek 6a-
sa, katerega zgodovino nam je pregledati. Ali ravno ta doba
je silno va^na, ker u nji premenilo se je popolnoma vse javno
' in domače živenje oašega naroda. Kove mi^li. novi nazori,
nove Šege in nova obleka stopile so mesto nekdanjih, tisoi
let Btarib. Kmet postal je od gospoda neodvisen in sloboden
lastnik svojega zemljišča. Stara priprostost je izginila, nov
jSas porodil Je nove potrebe, a dohodki se neso množili u isti
meri, in zato je začelo blagostanje pešati, tako da se danda-
nes naSe ljudstvo le le z velikim trudom uzderžuje.

Vse te velikanske premembe prouzroČila je francoska
revolucija od I. 1789 do 1793. Ona je postavila in uterdila
načelo, da so vsi ljudje tudi politično jednaki, bratje u
uživanju državnih pravic, da tore ne sme biti med prebivalci
jedne deržave razlike gledč političnih pravic po stanovih.
Francoska revolucija je uničila staro feudalno ustavo in raz-
glasila kmeta za slobodnega posestnika od njega obdelovane-
ga zemljišča. S tem se je popravila tisočletna krivica, ki se
je godila ubogemu slovenskemu narodu, katerega so bili zma-
gajoči ffemci naredili roba iz slobodnega posestnika. Toda
dobri nasledki francoske revolucije pokazali so se Se le počasi
in le le 1. 1648 zmagala so popopolnoma njena načela.

Sama na sebi pa je bila francoska revolucija jeden
najstraSnejiih dogodkov, ki je terjal brez števila človeških
žertev, tako da je skoro po vsej Europi u potokih kri tekta.
Grozovitosti, ki bo se takrat na Francoskem počenjale, nema-
jo primera u zgodovini. S Francoskega segala je bojna Šiba
skoro po celi Europi. Tako je tudi nalo deželico zgrabil splo-
šni prevrat in tudi pri nas se je živo občutila obča razbur-
jenost, katero so prouzročile francoske čete. To se je pa ta-
kole godilo.

Francozi okličejo, potem ko so pomorili kraljevo rodo-
vino, republiko in postavijo 1. 1799 njej na čelo slamega
generala Napoleona Bonaparta, kateri se da 1 1804

,y Google

— 186 —
celo z» francoskega ceaArja okHeat. Do tolike lUTe
pripomogle bo Napoleona jediao le njegove Bretine rojoe. Že
I. 1795 postavili so ga bili na £e1o veliki vojski, katera je
imela n Italiji uničiti Bovražnike francoske repnbUke in ra>-
iiriti njeno oblast. S to vojsko predobil je Napoleon oelo
gorenje Italijo in oniM staroslavno beneško republiko 1. 1797.

Nasprotnik francoske republike bil je tudi austrijski vla-
dar Franc II., in poBlal je tudi oa svojo vojake u Italijo,
da bi Bd upirala Napoleonovemu napredovanju. Ali Ausliijci
neso imeli sreče in Napoleon jih zaporedoma potolče ter pri-
sili, da se umaknejo iz Italije. Za petami sledil jim je Na-
poleon celo na austrijska tla. Tako pridere začetkom marca
1797 u Gorico, postavi tu začasno francosko vlado in naloži
deželi 150.000 frankov kontribudje za francoske bojne potrebe.

Glavni zapovednik umikajoče se austrijske vojske bilje
cesarjev brat nadvojvoda Kar o I. Ta se je bil podal iz Go-
rice čez Ljubljano n Kranj in hotel je zbrati pri Beljaku vse
oddelke potolčeae vojske ter se z nova upreti Franeozom. Ob
Soči gori proti Beljaku pomikale so se austrijske brigade, katerim
BO zapovedovali generali Gontreuil, Kdblos in Graffen,
ter manjši oddelki vodjeui od Fedaka, Paumgartna in
Uiera. Vsega skupaj korakalo je po predelski cesti IOI/2
bataljonov in 3I/4 eskadrooa, ali 6500 pe&cev in 400 konjikov.

Se prej pa, nego so te Čete čež P redči dontelo, poda
BO francoski general Hassena iz Vidma čez Pontebo,
prežene onde postavljen^a generala Ocskaja, ter posode
Terbiž in odseče tako vso sočko kolono aoBtiijske vojske.
Nadvojvoda Earol botel jo je rediti in zato zapove Ocakaju^
ki se je bil med tem na Kranjsko do Korena umaknil, naj
z nova napade Terbiž, „ako ni nevamoat preočitna, da izgu-
bi vso vojsko". Ob istem času dospela je bila sočka kolona
že do Predela. Ozrimo se malo nazaj na njeno pomikanje.

S Frijulskega umikal se ie general Bajalic h ak svo-
jun oddelkom po podboneSki cesti proti Kobaridu. Francoski
general Gnieuz mu je bil vedno za petami. Fredpolndne
21. marca zjedinita se generala Bajalich in Gontreail. Nemu-
doma pofiljeta svojo reaervno artilerijo proti Ternovemu
in, ko prideta sama dagori, dobita poročilo, da je Massena
Terbii že posedel. AJi to jima ni oduzelo serčnosti, nego
Gontreuil sklene hitro čez Predčl kreniti in Francoze napasti.
Pod mrojim poveljstvom imel je štiri bataljone peioev in dva
eskad'0Qa Erd5dyjevih huzatjer, katere je vodil obristlaj-
tenan: Fedak. Bvoji artileriji zapove Gontreuil, naj gre na-
prej n niy pomnoži posadko u bollkem gradu z dvema to-

,y Google

— 187 —

poma. Žago in stese, ki rodijo is Rezije, posedle lo tri stot-
njje HroTfttoT. Zvečer 21. marca doepe GKiDtreuil na Predčl
in se ustavi. Bajatioh in Kdblds sta bila zadej in morala sta
braniti umikaaje glavne kolone. B Predela pofilje Gontreuil

foroČilo Ocakayu, naj se ž njim združi, ravno tisti čas, ko je
il ta dobil povelje, naj napade Terbiž. Dvuodvajstega zju-
traj pusti Oontreuil tri stotnije na Stermou za zvezo z Ba-
jalichem in dere proti Rablju, ter pobije tu francosko etraio,
ki se je morala na Terbiž umakniti. Pustivli ie dre stotniji
u Rablju za zvezo z Ocska7em, udari Guntreuil na Terbiž in
ga tudi premaga s pomočjo stanovalcev. Tedaj dospe tudi
Ooskar na Terbiž in 23. marca aname se tu huda bitka. Nad-
vojvoda Karol sam je bil navzoi, ali zmagali so vendar
Francozi. Karol je zastonj pričakoval Bajalicha na pomoč.
Poslal mu je poročilo o nesrečni bitki in svet, naj se sku&a
reiiti čez Trento na Kranjsko. Ali ta svet priiel mu je bil
prepozno.

Na svojem maršu čez BoUko imel je Bajalich za seboj
brigado KSblos, katera ga je branila od zadej. To brigado
so bili Francoz' že 22. laaroa napadli a okopih pri Btupi ci
ter jej ujeli lOO mož in uzeli dva topa, ostale pa so podili
do Kobarida. Tu se je sovražnik muo odpočil, Koblos pa
se je med tem umaknil na Bol6ko iii zaperl u terdnjavo ob
Koritnici, katero posede s 500 granadirji. *) Bolfiki grad bil
je n teku časa že precej razpadel in sedaj so ga morali ro-
jaki a naglici nekoliko popraviti. Takrat je Se redno deržala
cesta ob lerem bregu Koritnice mimo gradu in je peljala še
le niže čez rečico.

Kmalu za Koblosom priderejo tudi Francozi do bolške
soteske in se utabore ob besti nasproti gradu. Ker bo spozna-
li njegor terden položaj, začnejo ga hitro oblegati (22. mar-
ca). Posadka je sicer hrabro odgorarjala francoskemu ognju,
ali spreridela Je tudi, da se ne bode mogla dolgo braniti
nasproti toliki sili Francozov. Zato sklenejo, pomagati si sfe
zvijačo. Zvečer ko se stori terda noč, zapusti jeden oddelek
posadke terdnjaro, drugi pa so ostali mirni in skriti n gradu.
Skrirej razkrijejo tudi most, ki je rodil preko globokega pre-
pada u grad.

Francozi so mislili, da je rsa posadka grad zapustila.
Bali so se, da bi se Austr^ci ne utegnili premisliti in tako
razno mesto zopet posesti, zato sklenejo še tisto noč polastiti
se gradu. TJzdignejo se tore in začnejo a temi korakati proti

*) Vodsikove ^Ljab^uiaks novice* L 1797, 2f>. malega travna.

»Google

razkiitemu mostu. Ali groza I Jeden za drugim popadajo sko-
zi moBt u neizmerno globočino. Ko jih je bilo že lepo ite-
vilo popadlo, prikorači tudi bobnar na moet, ali tudi njega
je zadek jednaka osoda: z bobnom ured kotolil se je u glo-
boiino. Pri tem pa je boben nenavadno ropotal in to opomni
zadej korakajoče Francoze, da tu se mora nekaj posebnega
goditi. Zato odjenjajo od svojega početja iii prepričajo se o
zvijači, na katero so naleteli.

Natomo je, da zgrabi sedaj Francoze silna jeza nad po-
sadko, in da sklenejo, na vsak način grad predobiti. Kupili
80 za suho zlato izdajalca (nekega pastirja), ki je dobro po-
znal vse steze okoli. Ta pripelje Francoze na risočino nad
gradom, s katere se je praT lahko u-anj streljalo. Zjutraj 23.
marca posedejo Francozi vse bližnje stermiue in ponore stre-
ljanje na grad. *) S.^daj je posadka sprevidela, da ee ne mo-
re več deržati. Ker ni bilo od nikjer nobene pomoči priča-
kovati, poda se posadka sovražniku ob 1. uri po poludne.
Koblos in vsi njegovi vojaki so bili ujeti in kot jetniki od-
peljani.

Francosko bojno poročilo govori o tem dogodku takole:
gltfed tem je preganjal general Onieux kolono, katero je bil
pri Pusaru (Pulfaru — Podboneecom) potolkel, do austrij-
ske Chiuse (soteske), jako uterjeuega gradu, katerega smo
pa po silo terdovratnem boju z naskokom uzeli. Pri tem sta
se posebno poslavila generala Bon in Yerdier ter četerta
polbrigada, kakor tudi triinštirideseta. General Koblos sam
je branil grad s 500 granadirji. Po bojnem pravu bi bilo mo-
ralo teh 500 pod mečem glave izgubiti, ali te barbarske pra-
vice se francoska vojska ni nikoli posluževala"

Zadnje besede tega poročila nanaSajo se na ono zvijačo
posadke. Ljudstvo pa pripisuje nesrečo Francozov Turkom
(glej stran 81). Kmetje iz bližnje okolice morali so u rabo-
to hoditi vlačit ubite Francoze iz Korituice in pokopavat jih.
Pravijo, da je voda če u novejiem Času orožje na dan me-
tala. Nad bollkim gradom pa so se Francozi znesli in ga,
kolikor je bilo u naglici mogoče, razsuli. Od takrat ostal je
bil razvalina, dokler ga neso začeli 1. 1881 znova poprav^ati
in uterjevati. *•)

Jlted tem ko se je to godilo pri boISkem gradu, kora-
kal je general Bajalich se svojo divizijo (1700 mož) proti

*) Celovfiki list Carinthia 1832, it. 52.

*') Podobo bolike soteske z razvalino prinesel je hrofoiki Vie-
I 1874, str. 237 in dunajska Heimat 187:, lut 50.

,y Google

— 189 —
Predelu. Ali slabi poti so ga jako zaderževali in njegovi vo-
zovi mogli so se le po<!asi naprej pomikati. Najedenkrat na-
padejo ga od zadej Francozi pod vodstvom Onieuza. Ob istem
£a8U zadene tudi njegova sprednja straža na Maesenine voja-
ke a Rablju. Uname se kratek boj in Bajalich, videvSi ne-
ipogočnost rešitve, preda se s celo svojo divizijo. Vendar se
je posredilo 800 vojakom z oficirji uredi pobegniti čez gore
k Ocskayu u Koren. Od treh stotnij lovcev priSlo jih je mno-
go u Celovec, in Se več eto se jih je razkropilo na vse etra-
si. Tako vsa izguba Austrijoev 22. in 23. marca ni znašata
več, nego 3000 mož, ali poleg teh zaplenit jim je bil sovraž-
nik 25 topov in 400 voz polnjh bojne priprave in živeža. *)

Vse posedene dežele priSle so začasno pod francosko
vlado, tako tudi Tolminsko od 21. marca do 17. septembra
1797. U Tolminu samem bili so francoski vojaki od 23. mar-
ca do 23. maja. U tako kratkem času ni mogla francoska
vlada ničesR spremeniti, le da je od prebivalcev marljivo da-
vek pobirala. Ker se je ta davek u francoskih ^frankih" pla-
čeval (austrijski denar je bil izgubil ekoro vso svoj« veljavo),
zato imenuje naSe ljudstvo ie dandanes davek frank e
(franjke).

17. septembra 1797 podpiSejo mir u Campoformu
pod Vidmom in usledi tega pridejo slovenske dežele nazaj
pod Austrijo. NaSa deržava dobi takrat (mesto drugih dežel,
katere je morala odstopiti) tudi ves suhi svet nekdanje be-
nefike republike. Usledi tega priili so nekdanji sovražni so-
sedje pod Austrijo, in Tolminsko nI bilo več mejna deželica.
Zato je tudi prenehala finančna straža ob beneSki meji in
kupčija B Frijulfikim se je hitro pouzdignila.

Za vojno hodijo rade Se druge neareče. Tako je nasto-
pila tudi 1. 1798 do 1799 strašansko buda zima. Ljudje so
mnogo terpeli in nekateri tudi od revščine pomerli.

Jednaki uzroki in dogodki, kakor 1. 1797, pripeljali so
tudi 1. 1805 zopet Francoze na Goriško. Jourdan in Mas-
B e n a posedeta deželo ter postavita u Gorici začasno vlado.
Sedaj so mislili Francozi več časa n deželi ostati, zato so jo
začeli po svoje deliti. Ves svet na desnem bregu Soče pri-
družili so pokrajini Frijulski in tako je bilo tudi Tolminsko
razcepljeno na dva kosa. Ali k sreči to ui trajalo dolgo.
Usledi požunskega mira 26. decembra 1805 uzamejo , Francozi
Benečijo za se in pridružijo jej tudi vso nižino ob dolenji
Soči z B^rdi uredi. Mejo so pa Še le 10 decembra 1807

*) Oesterreiohisohs milit&rische Zeitachrift IS37, t

»Google

— 190 —
natanko določili. Ueledi tega pode tudi Tolminsko na desni
strani SoJie nazaj pod Auetrijo in naia deželica postane zopet
mejna, kakor je bila deset let poprej.

Iz teh dogodkov se vidi, da je bila Austrija u zajSetka
našega stoletja u velikih stiskah. Nikoli poprcjj nf bila tolika
potreba, da vsi deriavljani svoje sile napenjajo za ohranitev
skupne domovine, in da vsi terdno deridjo jeden k drugemu.
Da ni tako edinost dosegel, sklene cesar Franc leta 1804
vse svoje dedae pokrajine spojiti u jedno celoto. Zato raz-
glasi zakon, da naj bodo po sedaj vse austrijske dežele ne-
razvezljivo združene pod imenom austrijsko cesarstvo
(11. augusta 1804). Tako je bila dovedena od cesaija Jo-
žefa zapojeta centralizacija in posamezne dežele bite so po
sedaj le pokrajine velike deržave.

Eer so bile francoske vojne nato vojsko zelo oslabile,
skleue nadvojvoda Kaiol upeljati domobranstvo. Za bram-
bovce 80 jemali starejie može, ki so bili ie sposobni za boj.
Vsaka polkovnija peScev dobila je po jeden ali dva bataljona
brambovcev. Njih glavni namen je bil, braniti domačo deželo
pred sovražnikovim napadom. Čeravno so u pesmih in spisih
ljudi za domobranstvo nauduSevati, vendar se neso hotele iz-
polniti nade Earla, ki je mislil, da bode mogoče 800.000
brambovcev zbrati. Pri naslednji vojni s Francozi skazali so
se prav dobro tudi brambovci.

Leta 1809 poskusi namreč cesar Franc Se jedenkrat svo-
jo srečo in napove vojno Napoleonu, da bi izgubljene dežele
nazaj pridobil- Na čelu austrijske vojske stala sta dva brata
cesarjeva, nadvojvodi Karol in Ivan. Pervi napade Bavar-
sko, drugi pa odide u Italijo, da bi od tu pregnal Francoze.
Ali Karlova nesreča primera tudi Ivana, umakniti se, dasi je
zm^aval. Hitro za njim jo udere italijanski podkralj Eugen
in preganja Austrijce proti središču deržave in proti Oger-
skemu.

Da bi se austrijska vojska lože in nenadlegovana umi-
kala, zapove nadvojvoda, da se imajo ob cestah napraviti ma-
le terdnjavice in iz teh ovirati napredovanje Francozov. Sre-
dišče tega uterjevacja bilo je na Terbižu. Okoli njega nare-
dili so šest zvezdatih terdnjavic, katere je imelo braniti 4500
mož pod verhovnim z^ovedniStvom Alberta grofa Oiula^a.
Jeden del tega uterjevanja bili sta tudi Hkladari* (Blockhfiu-
aer) u Čalabaju pri Naborjetu (UaJborget) in na Pre-
dalu.

Na predelskem sedlu začel je ženijski stotnik Hermana
že jeseni 1. 1808 stavid kladaro, nekaj baterij in redut. Po

,y Google

— 191 —
zmBgi aiutrijske vojake pri Sacilu 1809 6el je bil tudi on
k armadi ; sli ueledi francoskega napredovanja ob Dunavn
moral ae je akoro nazaj vemiti in nadaljevati uterjevanje Pre-
dela, Med časom tega dela stanoval je Hermanu na spodnjem
Terbižu pri Jožefu Millerj u pl. Schafer, kateri ga je
tudi navadno vozil na Predel in nazaj. Pri zadnji vožnji ra-
zodene Hermann Stilletju, da bode na Predelu padel.

Kladara je stala nekoliko pred selom Predčl nad der-
Savno cesto, da koncu nizkega berbta (nLandspitzberg* ime-
novanegs), ki se je stermo spuSčal k globoko doli tekoči
Predel i C i. Terdnjavioa bila je pravilen čveterokot, strani
po 8 — 10 sežnov dolge in Sest sežnov visoke, spodej sezida-
ne iz debelega kamenja brez malte. Zunanje stene so bile
iz 12 — 16 palcev debelih kolov, notranje iz drobnejSih. Med
obema stenama bilo je pet čevljev prostora, katerega eo »h
zemljo natlačili. Kladara je bila razdeljena na več nadstro-
pij, njena streha uzdigala se je od dolenjega konca proti go-
renjemu kakor stopnice. Po strehi so utepli zemlje in ob robu
napravili persobrane. TJhode so zabranili e premakljivimi rao-
atovi in mrežastimi vrati. Da r.i cesto popolnoma zaperli, se-
zidali so ravno pod njo na robu prepada manjšo čveterokotno
kladaro s^ Sest sežčnov dolgimi stranmi. Pregraja iz kolov
(Htamburiranje") družila jo je z večo kladaro. Za posadko,
živež in vodo bilo j6 vse preakerbljeno, prostora za tope do-
volj

Ali prej nego eo mogli utegevanje doveriiti, približali
so ee že Francozi Predelu. Takrat je bila de le veča terd-
ajava popolnoma doverfiena. Živeža, vode in municije bilo
je u njej za 6eat tednov. Imela je vaega ukup deset topov,
in sicer dva trifiintna poljska topiča za manjio kladaro, dva
trifimtna in dva destfuntna kazamatna topa, ter Štiri ,doppelhac-
ken" imenovane za veio kladaro. Za postrežbo topov odme-
njenih je bilo 10 artiljeriatov in 25 pom^ačev. Hermann je
sam prosil nadvojvodo Ivana, naj ga postavi zapovednika pre-
delske terdnjavice.

14. maja 1809 posode kladaro jeden oddelek 62. peš-
polka (takrat Franc Jellacich), a že drugi dan okoli poludne
ga namesti stotnija elunjskih graničarjev pod stotnikom Vit-
kovičem. Štela je ta stotnija žtiri častnike in 218 moŽ,
med temi 14 strelcev. Ualedi dolgega popotovanja bili eo
jako utrujeni vendar po njih žilah ae je pretakala lirabra kri,
oapolnena z ljubeznijo do domovine in cesarske hiSe.

Stotnik Janko vič, tudi od slunjakega polka, ki je o-
pravljal ni svojo stotnijo zadnjo stražo bataljona, doape 16.

,y Google

- 192 —
maja po predelski cesti pred kladaro. Ker ga je sovražnik
Bilno nadlegoval, proai za ustop u terdnjavico, A ker nI bilo
ne prostora ne živeža za. veČ kakor jedno etotnijo, dovoli
Hermann ustop ]e Djemu iD Se nekaterim najboljšim junakom,
ostali vojaki pa eo se morali dalje prebiti, kakor so vedeli
in znali.

Zdaj BO bili tudi sovražniki Že pred terdnjavico. Fran-
cozi se neso nič dolgo pomiSljali in že tisti dan začela je njih
prednja straža na kladaro streljati. Na Stermec priSedSi
skuSali so postaviti tabor in zato so začeli okolico preiskovati.
Ali streljanje iz kladare jih je pri tem poslu zelo oviralo. Še
le po noii posrečilo se jim je utaboriti se.

Komaj napoči jutro 16. maja, že napade sovražnik od
Tseh stranij terdnjavico. Toda silen strel, ki je brez prene-
hanja gromel iz kladare, ni ga pustil do okopov. Hermann
je bii nad terdnjavo previdno razpostavil svoje strelce in ti
so branili sovražniku približati se topom. Ob treh popoludne
pozove francoski parlamentar posadko, naj se pod&. Ali po-
veljnik terdnjavico mu kratko odreče in streljanje se nadalju-
je do večera. — Tega dne so bili priderli Francozi tudi po
rakolanski dolini za Predelom u Babelj in pregnali tri
austrijske stotnije, ki so uzderžsvale zvezo med Calavajem
in Predelom.

17. maja zjutraj ponovijo Francozi streljanje na kladaro.
Kmalu se posreči sovražniku tope (štiri ali pet) tako blizu
piimakniti, da so z uspehom delovali. Ker je bil ta naval
mnogo hujči, nego prejSnji dan. bil je Hermann prisiljen po-
klicati strelce u kladaro.. Od francoskih topov je terdnjavica
mnogo terpela. Zlasti strelne luknje, skozi katere je posadka
streljala, bile so že zelo poškodovane, ker so Francozi ober-
nili svoj ogenj ravno nanje, in tako marsikaterega topničarja
ubili ali hudo ranili. Kljubu temu so si branitelji vsi nau-
dušeni obečali jeden drugemu bratovski pomagati in do zad-
njega uztrajati. Poveljnik Hermann jih je 5e bolj oserčeval
sS svojim uzgledom. Po poludne tega dneva pride drugi par-
lamentar in pozove drugič posadko, naj se Francozom preda.
Ali ona se ni hotela predati na noben način, nego raje bra-
niti Se do zadnje srage.

Sedaj so bili Francozi u veliki zadregi zaradi živeža.
Seboj neso bili niČ pripeljali in rekvirirati se tudi nič ni da-
lo u tako ubogi deželici. Terdi se, da je francoski general
skušal Hermanna celo podkupiti, ali brez uspeha. Pravijo, da
je bila u francoskem tabom tako velika lakota, da neso ime-
li prav nič jedil. Eoje Janez MošiČ, fabrikant za svilo

,y Google

— 193 —
iz Žab niče, na avojem povratku iz Tersta od Francozov
zaderžan Štiri dnij pri njih oatal brez jela, in zacadi tega zah-
teval, caj ga izpuste nazaj u Gorico; pokazal mu je general
SerraB kos čemega kruha na svoji mizi in mu rekel, naj
si od tega polovico ozame, drugo polovico naj pa njemu pu-
sti. Kato izpusti general MoSiča nazaj u G-orico. Iz tega se
vidi, zakaj se je Fracozom tako mudilo Predel uzeti in u
rodovitnejše kraje dospeti.

18. maja zjutraj začne zopet streljanje od obeh stranij.
Ob osmi uri pride tretji parlamentar in naznani, da so Fran-
cozi uzeli Calabaj in že napadli Austrijce pri Terbižu. Par-
tamentarja je spremljal častnik od ogulinskega polka, ki je
bil u Naboijetu ujet in ki je moral posadki u hrovalkem je-
ziku poterditi, da je Čalabaj zares padel. Ali to je posadko
le le bolj spodbudilo k uztrajui brambi in smert bratov nau-
dulila jo je Se k veči hrabrosti. Henoann je vedel, kaka
naloga mu je izročena in zato se n! straSil gotove smerti. Od-
govoril je pismeno, da mu je naloženo braniti se do zadnje-
ga, in posadka se je izrazila u jednakem smislu proti ogulia-
skemu častniku. Na tak odgovor ponovijo streljanje, ki je
trajalo celo dopoludne.

Ob dveh pnde 6e četerti parlamentar in pozove zadnji-
krat posadko, naj se poda. Ah poveljnik zaterdi, da ostane
pri svojem pervem odgovoru, Na to podvoji sovražnik svoj
ogenj. Nekateri francoski oddelki pomaknili so se bili po
strugah in za germovjem skriti prav blizu kladare ter pri-
pravljali se za naskok. Pred njimi so delali pot vojaSki ko-
paJSi (sapeurji). Oranadiri so stali pripravljeni, da naskok podpi-
rajo. Štiri stotnije lahkih pešcev (voltigeurjev) splezale so
skrivej pod cesto dtf sedla Predčla, tukaj Sle so za hišami skrite
nad cesto, ter so prišle z veliko težavo po grahotih, skalovja
in deloma po gozdu do nekih visočin, ki so stale nad kladaro.

Ko se je odbil zadnji opomin, bližali so se Francozi (5 —
6000 mož) od vseh stranij hitrim korakom proti kladari. Ali
iz nje so letele karteče in puSkine krogle, ter podirale fran-
coske verste, da so padali vojaki kot anopi na tla. Te so
nadomestovale nove Čete, ki so bile pa zopet postreljane.
Strašen boj se uname na obeh straneh. Zadnjič se posreči
sovražniku, da se priplazi do lesene ograje (do npalisad"), in
sedaj se začne boj na persobranu, mož proti možu. Okopi
(nglacis") in jarek bili so polni mertvih in ranjenih. Ali hro-
valki junaki neso prenehali streljati iz kladare.

Zadnjič pridejo oni vojaki, ki so bili nad terdnjavico

I

„ Google

— 194 —
plezali, tako blizu kladare, da jo Bažg6 eb smolenimi vencL
V eter je plamen hitro razpihal in požar ee razSiri na vse stra-
ni, tako da zaradi dima in ognja nI bilo veČ mogoče kladare
braniti. Sedaj ekoČi Hermann z mečem a roci na čela po-
sadke iz goreče kliidare in skuia predreti sovražnika, da bi
dospel na bližnje risočine. Ali Francozi obdajo maio posadka
od TBeh etranij in bijejo po njej, da je bila groza. Hermanu
je dobil toliko ran, da mu je kriizteUa, in zgrudil se jemer-
ter na tla. Tako se je godilo tndi njegovim tovariiem, ki
BO se tudi zadnji trenutek bOi kot levi in skuSali prodati svo-
je živenjfl, kolikor mogoče drago. Tako je popadal mož za
možem, poginil tovariS za tovanlem in u kratkem 2aau bila
je vaa posadka posečena.

Francozi so ujeli le nekaj ranjencev, med njimi vsega
kerravečega stotnika Jankoviča in narednika (gieldrebla")
Golka. A Še ta dva sta sovražniku ušla med potom. Razen
teh reSili so se fie jeden narednik in Itiije vojaki, ki so le-
žali pod ranjemmi in mertrimi trupli, in katerih sovražnik n(
bil zapazil. Ti so ponoči pobegnili k austrijski vojski in oz-
nanili junalko smert svojih bratov.

Ko se je tiba noč med 18. in 19. m^em na zemljo ole-
gla, ponehal je že bil divji boj in okoli in okoli bilo je vse
mimo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Bleda luna pa je ab
svojimi kervavimi žarki obsevala cele kupe a kervjo oblitih
merilcev, ki so ležali okolo kadečib se razvalin, iz katerih je
bilo težko spoznati, da je to bila jedenkrat ponosna terdnja-
vica. Ali ta mertva telesa in ta kadeči ae kup ostankov kla-
dare oznanjali so jasno, kako neugasljiva je domovin-
■ ska ljubezen, ki tudi za siromaSno oČetnjavo ra-
da preliva svojo serčno kri. Na Predčlu so povemilj
junaki Hrovati bratovsko pomoč, katero so jim skazorali
Slovenci ob Času turških navalov. Čeravno njih junaška smert
ni mogla rešiti austrijske vojske in osloboditi Slovenije ti^e
vlade, vendar storili so oni svojo dolžnost in zato naj jim bo-
de med nami večen častni spomin!

Da je predelska terdnjavioa tako hitro padla, temu je
bil glavni uzrok preslaba in nepopolna nter<£tev. Posadka
bila je na8|)roti velesili premajhna, ločena od glavne armade
in brez vsake podpore od njene strani. Mnogo je pripomoglo
Francozom k zmagi, da so pHŠli poprej in po drugi poti u
Kabelj. posadki za herbet. Napačno bilo je pa, da se že po-
prej ueso napravile ob cesti zapreke sovražniku, in da se ni

,y Google

_ 195 —

poBekel ODI gozd, pa katerem je bilo Francozom mogoiSe tako
blizu kladare priplaziti. *)

Na mestu, kjer sta bili 1. 1809 leaeoi kladari, sezidajo
a burnem letu 1848 precej moŽen fort z jedao predterdnja-
vico, spozDavii, kako Tažno utegne postati predelsko sedlo za
bodoče dogodke. Ob cesti med terdnjavicama dal je posta-
Titi cesar Ferdinand I. lep spominek Hermannu in ž njim
padlim Hrovatom. Spominek je iz belega granita, giljast iii
blizu itiri metre visok. Na njem stoji u zlatih 6etkab napi-
sano, da ta spominek postavlja cesar Ferdinand hrabrim bo-
rilcem od 18. maja 1809. **) Pod napisom poJiiva ranjen lev
iz medi na butari palic. Ta spominek bil je dodelan I. 1851.
U spomin junaške smerti hrovaikih Špartancer na Predelu in
u Čalavajn ustanOTili so u vojaSki akademiji na Dunaju dva
štipendija pod imenom »Hermnun-Henzlova ustanova".

Bazen na Predelu bile so u naši deželici Se druge ma-
le praske, o katerih v^ ljudstvo še dandanes kaj pripovedo-
vati. Kakor po drugih krajih, osnovali so bili tudi na Tol-
minskem domobranstvo. Nafiim domobrancem zapovedoval je
tolminski grof Pompej (<oronini, major u cesarski vojski.
Male bitke med Francozi in brambovci bile so na mostu pri
Bv. Luciji in pri Kobaridu. Ali nasproti velesili neso mogli
brambovci nič opraviti in umaknili so se zadnjič na Gorenj-
sko, prepustivši vse Tolminsko Francozom. Hed vsemi bram-
bovci se je najbolje odlikoval Bolčan Kofol (z Žage?), ka-
terega je nadvojvoda Janez imenoval primorskega Ho-
feria, primerjaje ga s tem slavnim tirolskim junakom. Kofol
je dobil zlato medalijo za svoje zasluge u brambi domovine.

Ukliubu hrabremu naporu austrijske vojske končala ae
je vojna 1. 1809 nesrečno za našo deržavo. U dunajskem mi-
ru 14. oktobra 1809 odstopiti je morala Austrija jedno šesti-
no svojih zemelj Francozom in ž njim združenim detžavam.
Med temi zemljami bile so tudi skoro vse slovenske dežele,
namreč celo Primorsko in Kranjsko, ter beljaško okrožje na

*) Ta opia je posnet po knjigi: ^U&lborghetto nad Pre-
di!, rahmvolle Vertheidignng und Heldentodt der tiester. Bezatzungen",
litografovani knjižici, aeataTljeni po zapiskih Ignacija Hartwiga,
žapoika u Žabnici, po aktih teniJ-direkciJBkega arhiva in po knjigi
nFeldiug doB Eaisers Napote on in Deutschland ISO9", III. et. pK-
184— 201. — Die Vertheidignng und der Fall deg BlookhauseB anf dem
Predli 1809, u ^Oegter. militar. Zeitechrift", IS43.

**) „Zur Erinnerung an den Heldentod des k. k. Oeniehanptmanna
Hermann vod Hermannsdorf am 16. Hai 1809 und dermitihm gefaUeBen
EampEgenossen.—KaiBer Ferdinand I.'*

»Google

— 196 —
Eoroikem. Iz Blovenakih in hroralkih pokra)iD (dvilne Hro-
TaSke in Dalmacije) osnuje Napoleon jilireko kraljestvo
z glaTDim mestom Ljubljano. doriSko je spadalo k pro-
Tinoiji letra z glavnim mestom Terstom. Istra se je de-
lila na fitiri okrožja (»distrikte") in jedno od teh obsegalo je
bliža naio gorilko grofijo. Vse Goriško pa je razdelil Napo-
leon na šest okrajev (^kantonov") in jeden izmed teb bilo je
tudi naie Tolminsko ter ž njim združeno Boliko.

Mesto nadih županov postavih so Francozi tako imeno-
vane mere (maire), katerih se ljudstvo le dobro spominja. U
Tolminu bil je za mera Pencin, a za podžupana Lužnik
iz Poljubinja. Župani so imeli med drugim tudi oblast po-
ročati, ker Francozi so bili upeljali tudi pri nas takoimenova^
ni nCivUni zakon". Sploh so veljale pri nas tiste postave,
kakor na Francoskem. Za Slorenoe dal je Napoleon celo po-
seben katekizem natisnit, u katerem se je u četerti zapovedi
razlagala pokorščina do Napoleona in do vse njegove hiše.

Ljudje so se iz početka silno bali Francozov. Ali skoro
80 se prepričali, da ti vendar neso tako strašni, kakor se je
mislilo, Upeljali so marsikaj dobrega, zlasti popolno jedna-
kost vseh deržavljanov glede dolžnostij in pravic. Usledi tega
morali so se tudi Bolčani podvreči deržavnemu davku, kate-
rega 80 bili do takrat oproščeni. Jednako so izgubili tudi
Nemškorutaiji vse svoje predpravice. Francozi so odpravili
Tie rabote in desetine, ter oslobodili kmeta vse podložnosti
do grofov. Tako sta izgubila Čedadski kapitul in tolminski
grof svoje prevažne pravic«. Nasproti so pa z veliko ostrostjo
teijali deržavne davke, Česar se ljudstvo Še dobro spominja.

Sploh je bila pod Francozi vsa uprava točnejia in pra-
vilnejša. Lepo so skerbeli tudi za Šolski poduk in za zbolj-
šanje cest ter sploh za povišanje blagostanja. Največo hvalo
pa so si pridobile francoske sodnije. Na tatove, roparje in
javne hudodelce pazili so Francozi silno ostro in, kadar so
jih ulovili, kaznovali so jih na mestu brez usmiljenja. Hudo-
delca dali 80 navadno u njegovi vasi ali na mestu hudodel-
stva obesiti za svarilen uzgled drugim sosedom. Zato je bila
Tsa dežela u kratkem času očiščena potepuhov in vseh dra-
gih nevarnih ^udij.

Ali francoska vlada je trajala pri nas le štiri leta. L,
1813 uzdigne se skoro cela Europa proti Napoleonu in ga
popolnoma potolče u velikih bitkah pri Lipskem (16 — 19.
oktobra) in Hanauu (30 in 31. oktobra 1813). Istočasno
podili "so povBodi francoske posadke iz deŽel. Gorico morali
80 Francozi zapustiti 6. oktobra 1813 in mesto njih povemili

,y Google

— 197 —
BO se u deželo austrijaki Tojaki. To je storilo tudi konec
francoski vladi na GoriSkem. Ali francosko upravo obderžali
80 začasno Se do junija I. 1814,

Kapoleona so zvezne vojske prisilile, da se je moral od-
povedati francoskemu prestolu in podati se u pregnanstvo.
Jia, to se snide meseca septembra 1. 1814 na Dunaju sijajen
zbor ali kongres vseh enropejskih vladarjev ali njih poslan-
cev, da bi se posvetovali, kako se ima Europana novo pren-
strojiti. ITa dunajskem kongresu določijo, da se ima Beneiko
zopet poverniti Auetriji. Tako je Tolminsko zopet prenehalo
biti mejna deželica. Po vladinem povelju uredili so na novo
mejo med Oorilkim in BeneSkim tako, kakor Se dandanes
obstoji. Takrat pridružijo Goriškemu in sicer tolminskemu
glavarstvu občine Breginj, LoKJe, RobediSče in Livek.
Tako je prirastlo naSi deželici 49 Q] kilometrov sveta, ali to
je bila le mala odškodnina za ono, kar je moralo Tolminsko
u drugi polovici preteklega stoletja Kranjskemu odstopiti. —
14. junija 1814 izda vlada organizacijski patent, ki je zauka*
zoval novo upravo Goriškega. 8. novembra 1814 združijo Go-
riško 8 Teratom in Istro ter dajo vsem tem deželam ime
austrijsko Primorsko. 3. augusta 1816 razglasijo ,ilir-
sko kraljestvo" (ali brez Dalmacije), ki se je obderžalo celo
do 1. 1848.

Kakor se po velikih vojskah rado gaja, tako je tudi t.
1816 in 1817 nastopila silna lakota, od katere je naše ljud-
stvo mnogo terpelo. Vlada je sicer pomagala, kolikor je bilo
mogoče, ali vse to ni zadostovalo odveruiti hudo nadlogo.
Takrat je ljudstvo spoznalo, kako velika dobrota je krompir,
in zato ga je začelo prav obilno saditi. Meščani so se pa
vedno bolj popr^emali kave.

L. 1821 zadobi Tolmin važne pravice. Cesar Franc pou-
zdigne ga *) namreč 29, marca u t e r g, ,na prošnjo naših
ljubih zvestih sodnikov in občinarjev tolminskih". Usledi tega
podeli Tolminu dva letna sajma, t. j. 20. in 21. aprila ter
21. in 22. septembra vsakega leta. **) — Tudi u obertnijskem
obziru napredoval je Tolmin lepo. Tako beremo 1. 1806, da
je bil napravil Jožef Beber iz Dabra (priŠenvidski gori)
u Tolminu tovarnico za solniter (salpeter).

Takrat je bil tolminski grof Mihael Fompej Coto-
nini (1798—1739). Ta je bil do 1. 1802 8e maloleten in

*) ^Diese Hanptgem
**) Originalna listina z

»Google

Eato je imel varha gro& Franca Antona Lanihiera.
IJa je imel 1. 1800 velike prepire sh svojimi podložniki. U
pervi versti prepiral se je grof 8 kmeti, ati imajo td najemni-
n» platJerati u blagu, aU u denaru. Podložniki eo si tudi la-
stili nekatere gozde, ki so bili odmenjeni (nreBerriram") sa
grajSčinske potrebe. Tako so Tolminci in Zatolminci sekli
gond „Za gradom", Volčani in Eameaci so gospodarili po
gosdu u Eolorratu. Idrijci (pri Eobaridn) so se bramli
p]a£eTati grajSčini vsako leto po 60 lir, kakor so to popr^
delali po svoji dolžnosti. Olede na vse to prosi Lanthieri
vlado, naj pošlje u Tolmin cesarsko komisijo, ki nemire preifiže,
nerede odstrani, uporne podložnike kazni ter med njimi in
grofom novo pogodbo ustanovi. Vlada usliii grofovo proSnjo
in komisija se zbere 1. 1801. Ali nI mogla veliko opraviti
in grof je bil nezadovoljen z njeno razsodbo. Zato se pritoži
24. junija 1802 na cesaija samega. Vendar tudi to nI po-
magalo, ker prepiri med grajiČino in podložniki zavoljo gozdov
trajali so še na dalje do leta 1848.

£o grof Pompej doraste, stopi n anstrijsko vojsko, po-
stane major, c. kr. kamomik in vitez reda Leopoldovega. L.
1821 zahteva vlada od njega, naj natanko dokaže, da je Tol-
minsko zares gospostvo, in da bo prebivalci njegovi pod-
ložniki. Grofje to dokazoval 21. aprila 1821 in skliceval
se pri tem zlasti na aodnijski pravilnik za G-oriSko od U. ma-
ja 1784, toJiko tretjo (it. 283 zbirke nJuBtitzgesetzsammlung"),
katera veleva, da naj tolminski grof ravna po „podložniSkem
patentu" od 1. septembra 1781 pri vseh političnih obravna-
vah ; sodnijske obravnave in razsodbe pa n^ pošilja deželni
Bodn^i u pregjed, tudi ie je toženec podložnik.

Grof je začel sestavljati 1. 1823 novo zemljiSČno knjigo,
u kateri so bila vsa gospostvu podložna zemljišča natanko
zaznamovana, kakor sta zapovedovala dvoma dekreta od 6.
marca 1806 in od 21. maja 1808. Tolminska gosposkina sem-
Ijiiča bila so Že upisana pri deželno-knjtžnem uradu u Gorici.
Zato prosi grof 25. junija 1823 gorilko kresijo, naj njegova
zemljišča od tam izloči, da se bodo upisala u posebno knjigo
za Tolminsko. Pri tistih zemljiščih, o katerih še traja prepir
med gospostvom in. njih užitniki, naj se pristavi opomba ,o
njem je prepir'.

L. 1823 sestavljal je grof ob svojih stroških zemljiSČno
knjigo na po<^lagi popravljene mere odi. 1752 in a pripomoČjo
poznejših katastralnih- mer, kakor tudi ravno takrat doverSe-
nih novih map za Tolminsko. Začel je bil z občino Tolmin
in poslal je pervi svoj izdelek goriški kresiji, naj ona zreiče

,y Google

— 199 —
o njem svoje mnenje in ga ali poterdi, ali pa nasnam njego-
ve pomanjkljivostd. Kaj je kresija na to odgovorila, ni znano.

Ob istem času (1817 — 1627) imel je tudi baron Franc
Codelli po Tolminskem razna posestva, od katerih je do-
bival na leto blizu 330 goldinarjev dohodkov.

Četerti goriSki Škof Joief Wftlland (1819—1834)
upeljal je nekatere spremembe pri božji službi. Po uzgledu
ljubljanske Škofije zapovedal je, da se imajo molitve pri ve-
Žernicah in litanije u slovenskem jeziku opravljafi in ne
več u latinskem, kakor je bilii navada od starih časov. Skeiv
bel je tudi za nravno odgojo ljudstva in zato je gledal
na to, da je imel vsak veči kraj svojo šolo. Tako nahajamo
okoli 1. 1825 po Tolminskem sledeče ljudske Šole: u Tolminu,
Kobaridu, Bolou in Cerknem, ter zasebno Šolo za dečke u
Volčah.

Ear se tiče uprave naSe deželice, nahajamo ob istem
6a8u sledeče urade na Tolminskem : u Tolmmu jeden politični
komisar in jeden sodnik b potrebnimi pisarji ; u Bolcu bil je
komisar, sodnik in oskerbovalec deržavnih posestev vse a je-
dni osebi; n Cerknem in Podberdom bih sta davkariji za
vinski dac. Politične viSe oblasti so bile: okrožno glavarstvo
u Gorici, gozdni arad in glavna dogana; uTerstu pa namest-
nifitvo. U aodstvenem obziru bila je civilna deželna in kri-
minalna sodnija u Gorici, najviSa kriminalna in apelaoijska
Bodnija pa a Celovcu.

K najvažnejšim notranjim poslom na£e deželice morajo
se prištevati tudi u tem stoletju gozdne zadeve. Brezpa-
metno posekovanje gozdov in plavenje derv po Soči □ Ooneo
nadaljevalo se je kakor popr^. Do 1. 1835 sta kup<Jevala z
drvi grof Thuru io gospod Catarini a Gorice. Tega leta
L so uzeli domačini ta posel u svoje roke in sicer najpoprej
ovačič od Sv. Lucije in Eacafura iz Tolmina. Zasluga
teh gospodov je, da nesta jemala tujih (večinoma kamjelskih)
dervaijev nego domače delalce. Tolminski dervaiji bo se u
tem rokodelstvu tako izurili, da si zdaj tudi po dnigth deže-
lah (zlasti na Auetrijgkem in u Banatu) mnogo z dervarstvom
zaslužijo.

^a BolSkem si je vlada popolnoma osvojila 0DdaJiqje
gozde. L. 1826 začne bolSka kameralna gosposka (H je bila
ob jednem tudi sodnijska oblast) terditi, da so gozdi po Bol-
Skem deržavni, in da občinazji do njih nemajo druge pra-
vice, nego da po njih pasejo in za potrebo derva sekajo. Od
taknt so začeli hudi prepiri med občinarji in gosposko, ki
so tn^ali blizu trideset let. Nazadnje so se moriui kmetje

r<

»Google

— 200 —
ndati STOji oaodi, ali deržava ai imela od bolških gozdov no-
benega dobička, ker so stroški za njih nadzorovanje preveli-
ki. *) Odkar je vlada bol&ke gozde preuzela, nehalo je pla-
veiije derv iz onih krajev.

Zima 1. 1829 do 1830 bila je neizrečeno huda, in padlo
je tisto zimo premnogo snega. Bilo ga je toliko,, da eo tol-
minski kupci svoje blago na saučh u Gorico vozili, kar se je
silno redbokrat zgodilo.

Tudi 1. 183^ vrelo je med Tolmiaci zaradi stiskanja od
strani tolminskega grofa. Ta se je zbal, da bi se ne uzdignil
kak punt, in zato prosi vlado za vojaško posadko. Ifjegova
prošnja je bila uslišana, in poslali so na Tolminsko dve stot-
ngi Poljakov. Kako težko je bilo kmetom, ki so morali vo-
jake pod svojo streho rediti, in koliko so morali preterpeti
od prevzetnih gostov, to si lahko mislimo. Zato so ostali ti
Foljaci našemu ljudstvu še do danes u slabem spominu. Ko
je vlada videla, da se Tolmiaci ne ganejo, poklicala je voja-
ke nazaj.

Naslednjih petnajst let bilo je na Tolminskem vse mir-
no, tako da iz te dobe čisto nič ne slišimo |o naSi deželici.
Zabilježiti pa imamo, da je 1. 1841 obiskal Dašo deželico
saksonski kralj Miroslav August U. Ta vladar pečal
80 je najrajše z rastlinoznanstvom, zato je hodil po vseh kra-
jih nabirat rastline. Tako je pnšel tudi na černoperst
nad Podberdom, ki slovi daleč po svetu zaradi svojih rastlin.
Z gore priSedši prenočil je saksonski kralj u farovžu Pod-
berdom.

Ali gore omenjeni mir na Tolminskem bil je le za silo.
Ljudstvo je u resnici zelo terpelo od naailstva svojega grofa.
Kljubu postavam Jožefa II. postopal je grof Anton Coro-
nini (18i)9 — 1848) tako okrutno s^ svojimi podložuiki, kakor
le kateri njegovih prednikov. Zlasti rabota tlačila je hudo
ubozega kmeta. Pa tudi desetino in zemljiščno najemnino iz-
terjeval je grof z vso natančnostjo in ostrostjo in mnogokrat
tudi po krivičnem (ponart-jal je celo urbarske zapise). Zato
so ostali tolminski groH pri ljudstvu u neizbrisljivem spominu
kot njegovi zatiralci in tlačitelji. Pripoveduje se zlasti mno-
go o nekem grofu Maninu („Cont' Menin"?), ki je bil dal
kmeta zapret zaradi jednega samega krajcarja, katerega mu
siromak ni mogel plačati. Ljudstvo misli, da je tega brez*
serčoika hudič živega u pekel odnesel zaradi njegovih krivič-

r poslanca Gorjupa u deržaTDem zboru na Dunaju 20. i

,y Google

— 201 —
D08ty. Se dsD danes, kadar kmet vidi kako podobo, kjerje
naslikan hudič, kako nosi grelnika u pekel, reeno terdi svo-
jim mlajšim spremljevalcem, da je to „cont Menin*'.

Sploh ve ljudstvo mnogo slabega pripovedovati o tolmin-
skih giofih. Okoli hriba ^Gradu" morali so kmetje narediti
pol zidano, pol leseno ograjo, da so imeli grofi zverinjak
na lepo obraščenem hribu. Ostanki te ograje se 3e sedaj po-
znajo. Orofi 80 najstrože pazili na svoje lovske pravice. Gor-
je tistemu, katerega je grof zasačil, da je zverino lovil! —
Kmetje so morali grofom tudi ribnjak izkopati pod vasjo
Dolje, tam kjer je zemljišče močvirnato. Kadar je ob času
suSe u ribnjaku vode primai^kovalo, morali so jo bližnji pre-
bivalci iz Soče donadati. Tudi ostanki tega ribnjaka se le
dobro poznajo.

Zlasti pa je znan ne le po Tolminskem, nego po vsem
Goriškem, tisti tolminski grof, ki je baje za uSivostjo umeri.
U okrutnosti in krivičnosti presegal je nek vse druge. ^I) Ali
izvestno je tega grozovitega tolminskega grofa ustvarila le
ljudska domilljija na ta naČin, da je stiskano ljudstvo vse
preterpele krivice in vse slabe lastnosti vseh svojih gospodar-
jev preneslo le na jedno osebo, kakor to povsodi dela ljud-
ska domišljija. U nenatomi smerti jednega grofa videla je
kazen božjo in zato mu je napertila vse pregrehe njegovega
roda.

Da pa brez krivice grofi neso bili, to je dokazano. Že
njih samopadno Živenje je moralo kmete razserditi in naudati
jih B pravično jezo proti svojim tlaČiteljem. Med drugimi li-
stinami nahajajo se u grofovskem arhivu tudi zapisniki o na-
vadnih stroških za živeŽ tolminskih grofov. Tako se vidi iz
nekega računa, da se je I. 1816 le za gcofovsko kuhinjo vsa-
ki dan poprek po 20 goldinarjev in 74 krajcarjev potrosilo !
Samo za kruh izdali so na mesec po 35 goldinarjev, za vo-
lovino 16 goldinarjev (funt mesa je veljal takrat le 8 kraj-
carjev), za teletino pa 13 goldioaijev!

Po smerti Pompeja Goronina 1. 1839 pripade tol-
minsko gospostvo grofu Antonu Coroninu iz kronber-
6ke rodovine kot dedSčina. 20. decembra 1845 izroči dekret
goriške deželne sodnije gospostvo in glavarstvo tolminsko An-
tonu Coroninu. Ob tem času si je bila vlada pridobila neke
pravice do tolminskega gospostva in ga razglasila za tako-
imenovano „fideicomisno posestvo". Ali grof Anton oslobodil
je svoje gospostvo te odvisnosti. Tendar mu Tolminsko ni
delalo posebnega veselja. Bodisi, da mu ni donasalo, kolikor
je pričakoval, bodisi da je denar potreboval, sklenil je je

,y Google

- 202 —
prodati. Kakor bi ga bila neba poseboa alntnja vodila, pro-
dal je Coronini sTOje gospostvo ravno takrat, ko je imelo iz-
gubiti STOje najvažnejše pravice nsledi terjatev novega £aaa,
ki je kmete popolnoma oslobodil podloinilke odvianoBti.

1. jannaija 1. 1848 kupi Alois Silverius Kremer,
vitez iz j&uenrode, doktor obojnega prava in dvorni sveto*
valeč, vse gospostvo tolminsko z vsemi pravicami in pristoj-
nostmi, premak^ivimi in nepremakljivimi, s takoimenovanim
gradom ali gosposko hiSo in z vsemi drugimi ž tqo zvezanimi
poslopji, na dalje z dvema urbarjema, katera je bil grof Co-
ronini kupil od Antona Brauničarja in Jožefa Javan-
6i6a., in sicer vse to za 230.000 goldinarjev konvencijskega
denara. Ta svota se je imela pla<!ati u samih srebemih dvaj-
seticah, od katerih gredo tri na jeden goldinar. Tsi pojedini
deli gospostva bili so posebe cenjeni. Takoimenovane ,ko-
muDolije'' (občinski pa^ki) in gosposkine gozde cenili aozelo
nizko, ker pravica gosposke do njih nf bUa dolo^Jena. Zato
je preuzel kupec te stvari na svoj ra<San in lastno odgovoi^
nest. Coronini si je izgovoril pravico sekvestra, dokler se mu
pogojena svota ne izplača. *)

K lastnim gosposke spadala so takrat sledeča posestva:
u Tolminu: .Brajda, Pod Drajdo, Za plotiičem, U mejah, U
mpi"; u Poljubinju: ^Dobrave" in mnogo komuaalij, gozdov,
germovja in pa&nikov. Ravno taka posestva je imela gospo-
ska tudi po sledečih krajih : u Kobaridu, Ulinekem, Idrijskem,
na Svinah, u Sužidn, Starem selu, Kreda, pri Robiču, n Po-
tokih, u obeh Borjanah, Sedlu, Homcu, Podbelo, u Stanoviš-
2ih, Drežaici, Magozdu, Jezericah, u obojih Bavnjih, na Ko*
seču, Libuinjem, Versnem, Selicu, u Kemu, Ladrih, Smastih,
na Kamnem, SeliSčih, Y61aiji, u Oabiijah, Doljah, Zatolminom,
a Cadrah in Zalazi, u Ravnih in Zalazi, u &bičih, na Pra-
potnem poljubinjskem, Ljubinju, Dolenjih Selih, Podmelcom,
na Kneži, u Nemški Koritnici, BaČi, Podberdom, na Petrovem
berdo, u Oblekah, Hudijužini, u Forznem (mnogo njiv), na
Bukovem, u Go^ah, Fočah, Trebenčah,. Polici, na denvidski
gori, Prapotnem-Berdu, Pečinah, u Šebreljah, na Slapu, Idr^i
pri Bači, pri Sv. Luciji, u Treboznih (ali Tribuži, od tod Tre-
bovznar ali Tribudar), Lomu in Kalu, Modreju, naUodrejoab,
Xozar8kem, Čigiaju, u VolČah, NemSkem verhu in Doblaijn
(prav malo). 52)

Kako malo so bile zagotovljene gosposkine pravice do
tu omenjenih posestev zlasj občinskih pašnikov in gozdov,

*) Listina u priratnem »rhiTii notarja it. Premsreteina.

»Google

— 203 —

vidi ae iz tega, da se je vitezu Kremeiju najprimernejše zdelo,
taka semljiSča po mogočnosti prodati. Tako prepusti 26. ma-
ja 1S52 Zatolmincem nekaj zemljiSČ nnjih občini za 462 gol-
dinarjer. Ob£iaaiji so bili dokazali, da imajo svoje pravice
do teh zemljišč.

Eremer je kupil tolminsko gosposko ob zlem času. - Fe-
bmarja meseca 1. 1848 nzdignejo se Francozi novic, prepo-
dijo svojega kralja Lndovika Filipa (stričnika velikega
Napoleona) in okličejo zopet republiko. Novica o tem raz-
neda se je hitro po vsej Europi in prebudila je narode iz
njih oterpaeloBti. Tudi na Dunaju so se prebivalci uzdignili
in BO zahtevali, naj se način vladanja premeni, naj se dajo
jednake pravice za vse narode in vse stanove, naj se dovoli
pravica združevanja, sloboda tiska itd. Xajvažnejle pa je bilo
zahtevanje, da naj se skliče deržavni zbor poslancev ne-
posredno od ljudstva izbranih po vseh austrijekih deželah. Ta
zbor naj se posvetuje in naj določi novo ustavo za Aitstri-
jo. Vlada se nf mogla tem zahtevam protiviti ia dobrotljivi
cesar Ferdinand (1835—1848) dovoli volitve za uetavoda-
jaLot zbor.

Usledi tega so bili tudi Tolminci poklicani, da si volijo
svojega poslanca u deržavni zbor. To čast dobiti prizadeval
se je močno tolminski gospod in vladin svetovalec Alojzi Ere-
mer. Ali ljudstvo bilo je že prebujeno in izbralo si je za
svojega poslanca neodvisnega moža, sodnika Antona Gor jo-
pa z Terha kanalskega, ki je nad trideset let zastopal svoj
okraj pri vseh javnih poslih in je neumorno deloval za blagor
svojih volilcev. Plemeniti gospodje pa so se bili silno raz-
serdili nad Gorjupom, ker so slutili, da je njih gospostvu od-
klenkalo.

22. julija snide se novoizvoljeni deržavni zbor na Duna-
ju in loti se nemudoma svojega posla. KajvaŽnejSi predlog
stavil je poslanec Endlich, krepko podpiran od naše-
ga Oorjapa, „da se imajo odpraviti vseraboteiu odvisnost
kmetov od gospodarjev, da se imajo uničiti vse pravice do-
sedanjih zemljiških gospodov ter izročiti zemljišča njih dose-
danjim užitnikom in obdelovalcem brez odkupnine u po-
polno last*^. Ta predlog zbudil je strašansk upor in velik
nemir med vsemi plemiči. Tendar je bila večina poslancev
za-DJ, in zadnjič obvelja s to premembo, da naj kmeti svoja
zemljišča odkupijo (u večletnih obrokih) z jedno tretjino
vrednosti, drugo tretjino naj plača deržava dosedanjim zem-
^iSkim gospodarjem, a zadnjo tretjino naj oni sami terpč. U
tej obliM poterdi cesar 9. septembra (in zopet 4, marca 1849)

,y Google

— 204 —
OBlobojeoje kmetov, 17. septembra 1849 izide patent za Pri-
morsko, ki natanko ureduje naČia zemljiS6nega oelobojenja
ali zemljifične odveze.

5 tem je bila storjena prevaina prememba u vsem ži-
Tenju našega ljudstva. Tolminsko gospostvo izgubUo je pra-
vice do Bvojib nekdanjib podložnih in Čedadski kapitul je iz-
gubil vse Bvoje starodavne desetine. Te desetine so se sicer
že mnogo opuičale u poslednjih letih, ker kapitul nf imel
moiSi, da bi jih strogo iztetjaval. Na drugi strani je bil nje-
gov pobiral, Andrej Brauni6ar, nevesten človek in je
nabrano desetino za se rabil, tako da kapitulu nf ostalo dru-
gega, nego da je sekvestriral BrauničarjeTO hiŠo. To je tista
hiša, kjer stanuje sedaj c. kr. okrajni glavar. Poslednji po-
biral kapitulovjh desetin bil je tolminski cerkvenec Jelin-
čič. 53)

Po omenjenem patentu od 17. septembra 1849 odkupo-
vali so tudi tolminski kmetje svoja zemljišča od viteza Kre-
merja. Mora se reči, da morda nijedna druga grf^ščina u
Austriji nI tako milostljivo ravnala s^ svojimi kmeti, kakor
ravDO tolminska. N& svojo veliko Škodo odstopila je kmetom
vse zemljišče, tudi tako, ki jej je bilo neobhodno potrebno
in že od nekdaj za njene hišne potrebe priderŽano (takoime-
novani nreservirani gozdi"). Za vsak oral občinskega sveta
plačali so kmetje le 30 krajcarjev konvencijske Teljave, t. j.
521 2 krajcarja sedanjega denarja.

Lahko si tore mislimo, da vitez Eremer ni imel več ni-
kakega veselja do revnih ostankov tolminske grajŠČine, in da
jo je skušal prodati. Kupila stajo od njega 1. 1871 gg. dr.
Janez pl. Fremerstein in Filip Persoglia za 27.000 gl.

Naš kmet postal je tore 1. 1849 sloboden gospodar
in posestnik svoje zemlje, kakor so bili nekdaj naŠi stari
slovenski očaki. To oslobojenje in druge deržavljanske pra-
vice, katere je ljudstvo dobilo usledi dogodkov 1. 1848, kakor
tudi veliki napredek novega časa (železnice, telegraf, tovarne
itd.), 80 popolnoma predrugačili živenje nalega ljudstva. Po-
prej je imel kmet malo potreb; živel je z malim zadovo^no
ter dtedil u jedi, pijači in obleki. Po letu 1848 pa so se od-
perla nova sredstva, po katerih je človek lahko hitro oboga-
tel. Ljudje ob železnicah in velikih cestah navadili so se
hitro pridobivati, pa tudi hitro zapravljati. Najenkrat je bilo
zdaj sto potreb u hiši (tabak, kava, lepa obleka), za katere
se poprej ni znalo. Nasproti tem potrebam pa je obdeloval
naš kmet svojo zemljo še vedno po staretn kopitu ter je re-
dil živino, kakor njegovi očaki. Tako so ostali dohodki Vedno

,y Google

isti, strofiki (zlasti davki) eo ee pa množiti od dne do dne,
in marBikater gospodar je priSel na boben. U tem obziru
imela je revolucija 1. 1848 tudi slabe naslodke, ker je ljud-
stvo prevei naglo oslobodila in ga najankrat postavila na last-
ne noge, mesto da bi ga počasi in korak za korakom priva-
dila novim razmeram.

To je bil sprevidel tudi na6 sedanji presvetli cesar
Frano Jožef I., kateremu je bil prepustil njegov stric Fer-
dmand krono in prestol 2. decembra 1848. Zatore razpusti
meseca marca I. 1849 deržavni zbor, ustavi njegovo delovanje
in razglasi po svoji previdnosti novo ustavo za vse austrijske
dežele. Po tej ustavi oživeli so u vseh austrijakih deželah
takoimenovani ^pokrajinski stanovi" (podobni nalim sedanjim
deželnim zborom). Deržavni zbor pa naj bi se Se le potem
sklical, ko bodo domače, deželne razmere urejene. - Ustava
je preustrojila tudi sodstvo in upeljala „porotne sodnije" za
nekatere posebne zlo^e. (Ta ustava je bila preklicana leta
1852.)

SpIoSno preustrojenje Austrije zadelo je tudi Tolminsko.
L. 1850 BO odpravili staro bolSko glavarstvo in so združili
vse Tolminsko zopet u le jedno okrajno glavarstvo, od-
visno od okrožne oblasti u Gorici. Poleg glavarstva ustano-
vili so tudi nekako okrožno sodnijo (Collegialgericht), pri ka-
teri je bil deržavin zagovornik znani slovenski pisatelj Peter
Kozler. To je trajalo pa le do 1. 1854, ker tedaj razdeli
tolminsko glavarstvo na tri okraje: Tolmin, Boleč in Cer-
kno. U teh okrajih ustanovi tudi posebne okrajne sodnije
in davkarije, kakor jih imamo Se dandanes. L. 1858 oslobo-
dijo te okrajne oblasti odvisnosti od gori&kega okrožja ter jih
podredijo naravnost namestniStvu u Terstu.

Ustava 1. 1850 priznala je tudi samostalnost občin
in pravico njih samouprave. Pri tej priložnosti pa je izginila
poslednja senca izvenredne oblasti oemškorutarskega župana
in Nemikoruta^i so bili pridruženi novi županiji na Graho-
vem. Poslednji nemškorutarski župan in sodnik bil je S i-
mon Kos, ki je umeri §e le 1. 1872.

L. 1850 ustanovijo na Tolminskem sledeče aamostalnd
žnpanije: Tolmin, Grahovo, Cerkno, Šenvidska gora, Poni-
kve, Sv. Lucija, Tolče, Kobarid, Boleč, Log, Soča in Trenta.
Kakor se iz tega vidi, bile so občine (razen na Bolikem)
precej velike in bilo jim je lahko upravljati se, pa tudi svo-
je pravice braniti. Ali žalibože je kmečka oholost in nealož-
nost zahtevala vedno nove delitve občin, in to je Slo tako
daleč, da imamo dandanes mesto 12 perrotnih Se jedenkrat

,y Google

— 206 —
toliko samostalnih iupuuj! U iia8lediy'ih draJBetih letih usta-
novile BO Be DamretJ še te-le Žapanije : Breginj, črezBoča,
Drežaica, Idrijsko, Kred, Libuiinje, Livek, Prapotno - Berdo,
Sodlo, Serpenica, Sebrelje, TernOTo in Žaga. Samo grahov-
ska in ceikljaneka županija OBtali Bta nespremenjeni. Ko je
bil deželni zbor goriSki 1. 1876 sklenil postavo, po kateri bi
se imele sedanje male županije zopet združiti u veče, prote«
stirale so vse ob(!ine proti temu in postava se je odloi^a za
poznejfie Saše.

Spremembe leta oseminštiridesetega pieustrojile so tudi
šolstvo in pouzdignile zlasti ljudske šole. Ker so se po
sedaj vsakemu narodu priznavale pravice, da se sme povsodi
služiti svojega jezika, in da sme od vlade zahtevati podufc u
svoji materinfiČiui, zato so dobili tudi Slovenci svoje narodne
niže Šole. Za Primorsko je bila velika sreča, da je imelo
takrat izverstnega namestnika viteza Stadjona. Po njegovi
akerbi dobile so naše Šole potrebne Šolske knjige, in Primor-
sko je bilo med vsemi slovenskimi deželami pervo, ki je bilo
oskerbljeno ak slovenskimi knjigami. Ali tem knjigam stavile
80 se B poiSetka velike zapreke, in tudi skerb za niže šoUtvo
bila jfl ponehala, dokler se ni vlada 1. 1868 z novo gorečno«
stjo popryela tudi tega prašanja.

L. 1854 in 1855 obiskala je bila tudi naSo deželico hu-
dobna morilka kolera in navdajata z velikim strahom vse
prebivalstvo. L. 1855 zajiela je bila meseca julija, dosegla je
svoj verhunec meseca augusta, a trajala je še septembra.
Vendar je gorata tolminska deželica s& svojim zdravim zra-
kom manje terpela, nego druge ravne dežele s toplejšim pod-
nebjem.

L. 1855 zadene Tolminsko velika iast, da je naš seda-
nji presvetli cesar potoval skozi naše kraje. Na. svojem po-
vratku iz Italije prenočil je u Kobaridu u biši blagorodnega
gospoda Pagliaruzza in potem drugi dan odpeljal se na-
prej Čez BolŠko proti Dunaju.

L. 1857 je bila perva natančna štetev ljudstva in
živine. Kašlo se je, da je imelo vse Tolminsko 35.593 pre-
bivalcev in sicer okraj tolminski 21.880, cerkljanski 7495 in
bolški 6218. Tsi ti bo stanovali u 87 tergih, vaseh in Belih
ter u 6700 hišah. Živine so našteli takrat: 113 žrebet, 432
kobil, 225 konj, 1124 volov in bikov 10.716 krav 24.056 ovac,
8 mul in oslov, 7.193 koz& (4298 na Tolminskem, 3557 na
Eolskem in 938 na Cerkljanskem) ter 4993 prašičev. Tse
obdelane zemlje imelo je takrat Tolminsko 390 Q kilometrov,
tore nekoliko več, nego tretjino vsega poverija. M)

,y Google

— 207 —

L. 1859 bila je velika vojna u Italiji 8 Piemooteii
in Francozi zaradi lepe Lombardije. Vojaki so hodili tudi
iez Tolminsko na Laiko. Pri tej priliki pokazala se je ve-
lika važnost predehke ceste, kakor tudi že 1. 1848 pri oble-
ganju Vidma. Ta cesta veie po najkrajSi črti Italijo z no-
tranjeaustnjBkimi deželami, zato je začela tudi vlada vedno
bolj svojo skerb obračati na njo.

U Desretioi vojoi 1. 1S59 izgubi Austrija jedno najlep-
iih svojih dežel. Oslabljena deržava čutila je potrebo, pceu-
strojiti se od znotraj in tako z nova se okrepiti. Zato izda
cesar 20. oktobra 1860 diplom, u katerem izreka, da hoče
z ljudstvom deliti zakonodavDo oblast in dati svo-
jim deželam novo ustavo. To novo ustavo izdelal je mini-
ster Šmerling, ali omejil je preveč delalnoat deželnih zbo-
rov in položil vso težo in moč u deržavni zbor na Dunaju,
Tako izdelana ustava razglašena je bik a cesarskim patentom
od 26. februarja 1861. S tem je nastopila naia deržava nove
poti in dala vsem svojim narodom jednake pravice ter mo-
gočnost samostalnega razvoja. Se ve, da bo se Nemci, ki so
bili poprej navajeni gospodovati nad drugimi narodi, le težko
in počasi odrekli tega gospostva.

Po novi ustavi so bili zopet oživljeni deželni zbori in
deržavni zbor na Dunaju, u kateri so posamezni deželni zbo-
ri poiiljali svoje poslance. Usledi tega izbirale so kmečke
občine tolminskega glavarstva dva zastopnika u deželni zbor
goriški. Tergi Boloc, Kobarid in Tolmin voliliso skupno
z Ajdovščino in Kanalom zopet jednega poslanca u Tolmi-
nu. Naši veliki posestniki (katerih pa imamo zelo malo) vo-
lijo skupaj z drugimi slovenskimi veleposestniki tri poslance.

L. 1873 premenijo nekoliko volitven način e tem, da
upeljejo neposredne volitve za deržavni zbor. Po
tem volijo vsi davkoplačevalci in omikani ljudje „volilne mo-
že", a ti se snidejo na volilčih u Bolcuin Tolminu (za
Tolminsko in Cerkljansko) ter volijo jednega poslanca u zve-
zi z volilci u Gorici in Sežani. Tako volijo tudi naii tergi z
drugimi goriškimi te^ in mesti jednega poslanca u deržavni
zbor.

Tudi Tolminsko je občutilo spremembe novega časa.
Splošni napredek zgrabil je tudi naše ljudstvo in ga tiral se-
boj od stopinje do stopinje. Zlasti sredilče vsega okraja,
Tolmin, začel je napredovati in kmalu se je mogel ponosno
uverstiti med druge slovenske terge in mesta. 30. novembra
1861 prižgejo pervikrat uove svetilnike po tergu. Takrat je
bilo za6elo tudi živahno narodno delovanje po prizadevanju

,y Google

— 208 —
neutrudljivega rodoljuba Dr. Lavriča. On je zbiral okoli
sebe mlade ljudi in jih nauduševal za narodno petje ter liril
n lepem goTOijenju. Lavrič je naudušil Tolmince, da uteme-
ljijo 20. febravarja 1862 narodno čitalnica, perro na Go-
riškem. Ta zavod je Čversto napredoval in ponaSa) 8e z le-
pim pevskim zborom vee čas, dokler je Lavrič u Tolmina
bival.

Novo duSevuo prerojenje po letu 1861 kazalo se je zla-
sti lepo a naSem duhovstvu. Če so tudiToIminci po ome-
njenem letu u narodnem in političnem obziru mnogo napre-
dovali, zahvaliti se imamo u pervi versti prečastjti duhovičinij
ki nf nikdar zamujala priložnosti, ljudstvo svariti, podučevad
in na boljšo pot spravljati. Eer mi ni mogoče tukaj vse za-
služene može po dostojnosti opisati, naj omenim \e jednega
uda onega časBtljevega stanu, u katerem so poosebljena vea
prizadevanja njegovih sobratov za obči napredek našega ljud-
stva. Ta je Filip Jakob Eafol.

Porodil se je Kafol 4. maja 1820 na tolminskih Peči-
nah. Po doveršenem učenju u Gorici bil je za duhovna po-
svečen 21. septembra 1845. Fastiroval je potem kot duhovni
pomočnik u Volčah in RoČinju ter postal župnik u Batujah.
Ali njegovo preveliko hrepenenje po osrečevanju človeštva nI
mu dalo miru in zato je šel med miajonarje imenovane „Ia-
zariste" na Francosko. Pa tudi tu ni našel svoje sreče in
zato se je vemil nazaj u svojo domovino ter sprejel meseca
junija 1. 1859 duhovno pastirstvo u svoji rojstni vasi na Pe-
činah. Tu je neumorno deloval za omiko svojih milih roja-
kov, dokler mu ni smert življenja pretergala 29. febniaija
1864, Na peČanskem pokopališču postavili so mu prijate^i
lep nadgrobni spominek. *)

Tolminci so bili poplačali Eafolovo prizadevanje s tem,
da so ga 1. 1861 izbrali kot pervega svojega poslanca u de-
želni zbor u Gorici. Tu je bil Kafol na pravem mestu. Krep-
ko se je ustavljal italijanski večini in pervi u slovenskem je-
ziku zagovarjal z ostro besedo pravice svojega naroda. Ali
ravno ta ostrost nakopala je Kiifolu toliko neptijateljev, da
je bil I. 1863 prisiljen odpovedati se poslanstvu. Mesto njega
izvolijo Tolminci u deželni zbor Dr. Volšiča, in ko je ta
skoro potem uinerl, Izidora pl. Pagliaruzza.

Kafol je bil izversten cerkven govornik. Svoje pridne
spravil je sam na svetlo. L. 1853 je izdalo društvo sv. Uo-

*) Prim. Joi. Eragljev životopis Kafola n Slov. večeniicah, 18T8.

,y Google

— 209 —
liora njegove ,I)omaJie ogovore po nedeljskih erangelili* (dra
dela) in 1. 1861 isda sam Kafol u Gorici dva zvezka „Ye£niti
resnic u pogovorih za ljudske misjoDe". Kafol je bil začel
že 1. 1848 8loTen3ki pisati. Takrat je poSiljal svoje dopise
ljubljanskim nKovicam". Tudi zdomado zgodovino se
je marljivo pečal. To nam priča njegov spis ^Oorkvioa sv.
Mohora na tolminskih Pečinah" (natisnjen u VIII. zvezku
Slov. večeniic). Razen tega zapustil je £e u rokopisu zače-
tek ^Tolminske zgodovine". Ali ta rokopia nema nobene vre-
dnosti za zgodovino, ker se peČa le s pustim razl^anjem kra-
jevnih imen, da bi dokazal nekdanje bivanje Slovencev
u Italiji.

Vainost Tolmina pokazala se je tudi pri občem zboru
goriikega kmetijskega društva, ki po svojih pravilih sklicuje
take zbore tudi po glavnih krajih na deželi. Na. 21. septem-
bra 1863 sklican je bil kmetijski zbor a Tolmin. Tega
zbora udeležilo se je mnogo kmetov, ki so vse razgovore
marljivo poslušali. Govorilo se je slovenski, ital^anski in nem-
ški, zato 80 se morali govori kmetom tolmačiti ia zbor je tra-
jal šest ur. Slovenski je govoril Dr. LavriČ. Razpravljalo se
je o vseh gospodarskih poslih, zlasti pa o sadje - in živinoreji.
Ifaj živahnejša je bila razprava o kozah. Mladi doktor Jo-
žef Tonkli zagovarjal jih je prav živo in se je s tem kme-
tom močno prikupil. ' Vendar vse zagovaijauje nf moglo re-
šiti Živali, ki je bila z druge strani za mlade gozde prenevarna.

L. 1866 pride zopet nemimi čas velike vojne z Ita-
lijo. Xaia deželica je to sicer manje občutila, ali vendar
bilo je usledi bojnih nesreč, in kei se je sovražnik bližal, tre-
ba ustanoviti narodno stražo (nationalgarde) za obrambo do-
mače dežele. Čeravno je to le malo časa trajalo, je vendar
ljudstvo precej uznemirilo. 20. oktobra sklenejo na Dunaju
mir, in usledi tega dobi Itahja Beneško celo do naše meje.
Tako je postalo Tolminsko zopet mejna deželica in je dobilo
8 tem tako važnost, kakor u preteklih stoletjih.

Ko se je sklepal dunajski mii, zgrabila je bila italijan-
ska vlada pnložnost, da je poudarjala nekdanje pravice čedad-
skega kapitula do Tolminskega. Saša vlada je morala one
pravice priznati, in ker se je italijanska vlada vedla, kakor
bi bila zstopnica kapitula, morali so Austrijci postaviti u ra-
čun 30.000 goldinarjev kot odkupnino za kapitulove pravice.
Se ve, da se ta svota nf plačala, nego le odštela se je od
one vsote, katero se je bila Italija zavezala Austriji plačati.

Zaradi nove meje uveretili so vse kraje na desnem bre-
gu Soče u „colni mejni okraj" in ustanovili pri RobiČu col-

,y Google

— 210 —
iiijo n. verate. Upeljala se je zopet finantJna etntža in usta*
BOTile ee njene postaje a Tolčah, Kobarida, Breginju in na
Serpeniot. Zato se sedaj le malo čuje o tihotf^stru in kon-
trobantarstvu, ki je nekdaj pri nas zelo ovetlo. Zlasti E6-
tarji BO se do 1. 1848 mnogo s tem pečali in prenašali tabak
s HrovaSkega na Beneiko. Pri tem poslu se je marsikedo
ponesrecSil u naiih stermib gorah.

L. 1868 združijo zopet Tse tri tolminske oknge a jedno
samo „okrajno glavarstvo tolminako", ki je neposredno odri-
SDO od namestniitra u Terstu. Okrajne sodnije in davkarija
ostale so pa, kakor bo bile poprej.

Za pervega okrajnega glavarja pride u Tolmin vitez An-
drej Winkler, sedanji velečislani c. kr. deželni predsednik
na Kranjskem. Ž njegovim prihodom začela je zlata doba
za Tolminsko, ker odkar je grof Franc Thum I. 1563 umrl,
nf imelo Tolminsko ve£ tako skerbnega' načelnika. Kmala
se je pokazala razumna roka glavaijeva u vseh javnih poslih.
Njegova pisarnica uradovala je Bloveuski in tako so začele
tudi županije slovenski dopisovati. Po vseh vaseh napravljene
so bile nove krajne tablice s pravilno pisanimi imeni krajev
in viSih oblastnij. 'Winkler je bil sin naSe dežele, naSega na-
roda (roj. 1825 na Ternovem t Solkanski fari), zato mu je
serce gorko bilo za deželo in narod, med katerim mu je zi-
bel tekla. Pri vsaki priložnosti in u vseh svojih službah po-
tegal se je gorko in UBpeino za vsestranske potrebe oaSe de-
žele. Zlasti si je prizadeval pouzdigniti gmotno blagostanje
i^egovi skerbi izročenih krajev. Zato se je močno prizadeval
zboTjšati ceste in olajSati občevanje po Tolminskem, ker u
tem obziru bila je naša deželica silno zanemarjena.

'Winklerjeve zasluge je znalo ljudstvo ceniti in zato mu
je zaupalo svoje zastopstvo u deželnem, kakor tudi u deiŽav-
nem zboru. U deželnem zboru goriSkem zastopal je Winkler
slovenske terge in obertne kraje Boleč, Kobarid, Tolmin, Ka-
nal in AjdoTJičino. Njegovo zmerno, skozi in skozi nepristran-
sko postopanje koristilo je neizmerno slovenski stvari na Go-
riškem, in u prejinjih časih so laški udje deželnega zbora le
bolj gledč na osebno veljavo ^inklerjevo slovenski narodno-
sti marsikaj dovolili, kar bi jej bili sicer izvestno odrekli. —
Škoda, da je ostal Winkler le do 1. 1871 okrajni glavar a
Tolminu. Ali njegove zasluge morale bo biti poplačane, in
zato poBtane 1. 1871 namestništven svetovalec u Terstu, leta
1875 dvomi svetovalec in 18. maja 1880 deželni predsednik
kranjski.

Od 1. 1868 sim napredovalo je Tolminsko zlasti glede

,y Google

— 211 —
SoUtrs in cest. Pred doto šolsko postavo od I. 1868 bilo je
koncem 1. 1865 vseh Sol na Tolminskem 29. Ali od teh bi-
le 80 redne, po zakonu ustanovljene samo Štiri (u Bolcu, Ko-
baridu, Tolminu in Cirknem), vse ostale pa so bile „SoIe za
silo", mnoge samo s polletnim obiskovanjem ,(Log, Čez-Soča,
Serpenica, Soča, Ternovo, Kred, Drežuitia Šenvidska gora,
Libufiipje, Volče, Sv. Lucija, Idrija pri Bači, TrebuSa Pečine,
Ponikve, Podmelci, Grahovo, Nem&ki rut,, Steržišče, Podber-
do, Obleke, Bukovo, Orehek, Novaki in Sebrelje). Ali u te
gole hodili so otroci iz več vasij, 37 vasij in sel pa je bilo
popolnoma brez Šole. Na teb šolah podučevalo je le Sest pra^
vin učiteljev, vsi drugi pa so bili duhovniki. U Šolo je ho-
dilo vsega ukup 1840 učencev (976 dečkov in 864 deklic),
verbu tega le u ponavljalne šole 153 učencev. Lastna šolska
poslopja BO imeli le sledeči kraji : Log, BoIec, Serpenica, Tol-
če, Sv. Lucija, TrebuSa, Ponikve, Podberdo in Obleke. Vsa
druga poslopja so bila ali najeta, ali pa brezplačno prepušče-
na, vseh šolskih sob je bilo 29, ali med temi večina u sla-
bem stanu, t. j. 15. ^)

Sedaj je na Tolminskem 41 šol in sicer 14 rednih in
27 za silo. Redne šole so u Tolminu, Kobaridu in Bolcu
čveterorazrednice ; u Cirknem trirazrednica ; na Sen>enici in
pri sv. Luciji dvorazrednici ; u Breginju, Sedlu in Kredu, na
liivku, u Volčab, Podmelci, na Šenvidski gori in u OtUeža
enorazrednice. Lastna šolska poslopja imajo zraven aže gori
omenjenih še sledeči kraji: Tolmin, Kobarid, Cirkno in Bre-
giuj. Posebno krasno je prostorno šolsko poslopje u Tolminu,
ki je bilo 3. oktobra 1881 slovesno blagoslovljeno in svojemu
namenu izročeno. (Gl. ,8060", tečaj XI., štev. 41.)

Za ceste se je na Tolminskem u zadnjih desetih letih
neizrečeno mnogo storilo. Po WinklerjeTi zaslugi izdelala se
je zelo težavna ali neizrečeno potrebna idrijska cesta od Sv.
Lucije do Cirkna. Tako je sedaj ne le ves cerkljanski okraj
zdruiEen ek središčem glavarstva, nego ponovila se je tudi sta-
ra zveza med Kranjskim in Tolminskim, ona zveza, ki je bila
za kupčijo tako važna u srednjem veku ia celo Se u novej-
Sem času do naSega stoletja. U dopolnitev te čerte izdeluje
se zdaj tudi cesta s& Želina u nemSko Idrijo, in tako do-
bi Tolminsko u kratkem neposredno zvezo z Ljubljano. Ker
je ta cesta tudi u vojaškem obziru zelo važna, zato daja tudi
vlada svojo denarno podporo za njeno doveršenje (1. 1881 n.
pr. 6000 gold.)

Druga vezalna čerta med Tolminskim in Kranjskim iz-
peljuje se iz Tolmina ob BaČi Čez Petrovo berdo u Železnike.

,y Google

— 212 —
VaiDort te ceste aponial je bil ie nekdanji tobninski iapan
Mihael Eacafara inae je mnogo prisadeval a njeno iipe-
Ijavo. Tendar jo oTirajo mnoge zapreke, slasti nestanoritna
tia, ki ob raaki poTodnji zderčijo izpod etavb SioveSke roke.
Tako ta ceata ie sedaj ni popolnoma dodelana.

Dmgi ražnejii cestni načerti. ki se sedaj iicpeljnjejo m:
cesta ob levem bregu Soče od Kobarida do Tolmina, cesta
od Kobarida skozi Kot do Breginja in certa od St. Ladje
6ez Hodrejce do deržame ceste n Ufiniku. Vse brale vreden
je novi ^ 1880 dodelani) krasni most čez Tolminko pri Tol-
minu. Cez Soio je most že o^ 1. 1846. Iz vsega tega se
vidi, da je cestni odbor tolminaki, sedaj pod vodstvom dežel-
nega poslanca in tolminskega inpana g. Jožefa Deveta*
ka, zelo marljiv, in da vestno izpolnuje svojo dolžnost. Škoda,
da se ne more tako pohvalno omenjati tudi boISki cesbii odbor.

Po azgledu okraja, ki skrbi za te skladovne ceste,
začele so tudi posamezne občine zboljSevati svoje poti in se
trudijo, da bi svoje oddaljene vasi kolikor mogoče zvezale s
glavnimi cestami. U tem obziru so se do zdaj pohvalno pri-
»idevale občiae: Šebrelje, Nemški rut, Drežnica in Livek.

Zraven tegn se pa ni pozabila tadi glavna in najvažnej-
ša deželna ceata, t. j. predelska. Še 1. 1870 naredil je in-
ženir Friedrich Kraus nov načert za predelanie iu po-
pravo te ceste. Po tem načertu zmanjkujejo se vetrno kluici
in napravljajo se zloŽnejSe proge. Vendar se nabijajo med
Kobaridom in Serpemco še sedaj 60 do 70 m. visoki kland,
pri katerih znaša stcrmina do 10 palcev na joden seženj. — '
Tudi kos stare predelske ceste med Kobaridom in beneško
mejo začel se je 1. 1881 popravljati z vladino podporo (za
rečeno leto je bilo namenjenih 16.700 gold.), ker ima ta ce-
sta vetik vojašk pomen z obzirom na bližnjo deržavno mejo.

Dokler se potrebna predelska železnica ne izpelje, nave-
zana je vsa tolminska kupčija na deržavno cesto. Važnost te
ceste pouzdignila se je, odkar je bila dodelana železnica
od Beljaka do Terbiža. To važnost priznalo je tudi mi-
nieterstvo za tergovino s tem, da je dovolilo od 1. julija 1867
naprej, da se vozi pošta iz Bolca tudi čez Predčl na Terbiž.
L. 1869 dodelajo tudi tetegrafično zvezo med Terbižem
in Oorico ter početkom 1. 1870 odperlo se je občevanje po
njej. Ali ta zveza ni imela za Tolminsko nobene vai^osti,
dokler neso odperli u začetku 1. 1871 berzojavne postaje u
Tolminu. Kmalu potem ustanovijo posebno postajo tudi u
Bolcu,

Poleg gmotnega napredka Tolminci neso pozabih nasvo-

,y Google

— 213 —

jo narodnost. Za 1. maja 1. 1870 sklicali bo bili velik ljud-
ski zbor ali tabor na Log pri tolminskem mostu. Zbralo
86 je bilo blizu 8.000 Ijudij, Te£iaoma domaJiib kmetor, (ali
akoro polovioB je bila le radovednib žensk). Za predsednika
taboru izbran je bil Dr. Lavrifi. Govorilo se je 1. o zjedi-
njenju Slovenije; 2. o predelski železnici; 3. o znižanju dav-
kov; 4. o slovenskem nradovanju, in 5. ob osemrazredni me-
Sčanski Soli u Tolminu. Govorniki so bili ti-le: Dr. Lavrii,
Dr. Žigon iz Eojekega, Katija Doljak h Solkana, Bobert
Miani iz Tolmina, Dr. Josip Tonkli, notar De. Premerstein,
Emest Klavžer iz Gorice in župnika TomaŽ Butar la Anton
Butar. Skoda, da mnogo nauzoČih kmetov nI razumelo pra-
vega pomena in namena tabora, in da so tore Se pred kon-
cem odhajali. Zato tolminski tabor ni imel velikega politič-
nega nasledka.

Pa tudi u drugem obziru skerbelo se je za gmotni na-
predek naie deželice. Tako so zabeli mnogo varčnejše po-
stopati z gozdi in sedaj se derva skoro nič več ne plavijo s
Touninakega, Za nadzorovanje gozdov ustanovila je vlada
posebnega uradnika pri okrajneia glavarstvu u Tolminu. Ju-
nija meseca I. 1870 nastopi svojo službo gozdni komisar Goli.
Po njegovem prizadevanju zboljSalo se je mnogo u gozdnem
gospodarstvu. Goli je potoval po vsem okraju, pregledoval
stanje gozdov, dajal modre ukaze, zabranjal izvažanje derv in
paio u mladik gozdih ter ukazoval pogozdovanje golih mest
(d. pr. na Žagi). Za boljši uspeh napravil je deset dreves-
nic in sicer: u Tolminu, Podmelci, na Grahovem, pri Sv.
Lucyi, u Cerknem, Volčah, £obaridu, Eredu, na Serpenid in
u Bolcu. Najmarljivejie občine u pogozdovanju so bile še-
bieljska, serpeniSka in tolminska.

Jednako hvalevredno prizadevala se je tudi kmetijska
družba u Gorici za zboljšanje poljedelstva in živinore-
je. U ta namen dajala je premije za najboljšo rejo živine,
pošiljala raznim posestnikom plemenske živine, dajala sadeže
m semena eh svojega verta ter skerbela, da so njeni učitelji
po raznih krajih ljudstvo podučevali u kmetijstvu. Da bi tudi
naše planinarstvo zboIjSala, priskerbela je nalašč izuije-
nega švE^carskega mlekarja Mulleija. L. 1873 pošlje ga u

foljubinjsko planino Bazor, ali brez uspeha. Naslednjega
eta pride u to planino drugi Švajcar g. Tomaž Hitz. Ta
se po dolgih ovirah iu usledi dobrega dela naposled ljudstvu
prikupi in osnuje u Poljubinjupervo mlekarsko društvo.
Bil je g. Hitz od goriškega in kranjskega deželn^a odbora

,y Google

— 214 —
ob jednem najet, da je podutJeval pastirje tolmiiukfl in bo-
hiajske u umnen mlekarstvu.

Vsa ta prnadevanja za zboljšanje gmotnega stanja ko-
ristila 80 pa do sedaj najmanje prebivalcem ob gorenji Soči,
t. j. Trentarjem in SoiSaDom. Zato ee zbere 15. aoga-
ata 1872 u Bolcu posebna komisija, da bi preiskovala, kako
bi se moglo zdatnejSe pomagati omenjenim vasem. Komisija
je nasvetovala, naj se uversti cesta iz Bolca u Trento med
skladovne, naj se dobro varujejo ostanki gozdov, naj se sker«
bi za pogozdovanje golih obronkov, in naj kmetijsko draStvo
preskerbi majhno goveje pleme, primemo tamo^sjim atermim
krajem. Ali ker se vsi ti nasveti Se neeo izverŠili, zato se
tudi blagostanje omenjenih prebivalcev 9u ni zboljdalo.

Kmečkemu stanu bremena zlajiati ima namen tudi pni-
viČnejSa razdelitev zemljilčuega davka. V ta namen so
se o zadnjih letih vsa zemljiiča z nova preinerila, napravile
sataučne mape in opisale lastnosti raznih obdelanih kosov. Iz
domačinov sestavljena cenilna komisija doverlila je n jeseni
1. 1881 svoj posel in pregledala Se jedenkrat posestva, o ka-
terih so se bile uložile pritožbe soper previsoko ucenitev.
Na podlagi tega se je preračunilo, da čisti zem^iščni dohod-
ki znaSajo za vse Tolminsko 207.295 gold. Tako je priprav-
Ijemt pot novemu zemlji&čnemu davku. U pouzdigo javnega
upanja in ložega dobivanja posojil izdelujejo sodnije zemlji-
ške knjige (,gruntne bukve"), ki bodo zelo koristile na-
predku poljedelstva in varnosti upnikov.

Iz vsega tu opisanega razvidi se jasno, da je tudi Tol-
minsko zadnja leta čversto napredovalo, kakor katera koli
druga dežela. Bes je, da so ta napredovanja in zboljSevanja
prouzročila nenavadno visok davek, in da se marsikateremu
kmetovalcu to breme neznosljivo zdi. Ali pomisliti je treba,
da u nekaterih letih mnogo teh bremen odpade, kadar bodo
doveriene neobhodno potrebne stvari. Xa drugi strani pa bo-
de tudi kmetovalcem lože prenašati davke, usledi njih veče
omike, boljega obdelovanja zemlje in umnejge živinoreje. Priti
mora čas, ko ne bodo le stroiki rasli, a dohodki manjšali se,
nego ko bode ravno nasprotno, ali vsaj ko bodo dohodki to-
liki, da bode mogoče vse stroške pokriti.

Ue Tse to dobro premislimo, tedaj se lahko brez skerln
u našo bodočnost ozirtuno in mirno pričakujemo, kaj nam
je božja previdnost odmenila. AH poleg tega Čverstega zau-
panja u našo bodočnost treba nam je tudi nenmom^^ in

,y Google

— 215 —
TBestnuiskega dela, ki se ne straii malih nes^od ali časne^
neuspeha, temveč se z novo močjo poprijema spodletelega
poela. Zato je najbolje, da se vedno in povsodi detžimo pre-
govora, ki pravi:

■ OLI IN DELAJI

»Google

S«st«iTkl U f«i««iiU«.

1), Nekteri zgodoTinarji so hoteli Tonete Keltom pri-
iterati. Ali že Poljbij piSe (II. 17), da so bili Veneti ,od
Keltov različno Ijndetro", in Herodot jih naravnost ll\y-
rom priitevs (I. 196): 'hviftav 'Everol. Dandanes priStevajo
vsi nepnstrfuiBki zgodovinaiji in geografi Tenete k Ill^rom.
61d_: Kiepert, Lehrbach der alten Geographie pg. . — Kar
se KarnoT tiie, tu je že dvomba atSenjakov veča. Po spri-
čevanju Appiana (B. C. in. 97) govorilo (aH vsaj razu-
mevalo) se je n Akvileji, Norikuin Rhaetiji keltski. Ime
Kami, Kamija izviralo bi od keltske besede k a r ■« pe£ina.
O Akvileji prida Livij, da bo jo utemelili ^in agro Galltt-
rum". Ali to 6e reči samo, da so bili Galci takrat gospodaiji
zemlje okoli Akvileje, kamor bo bili razSirili svojo oblast iz
gorenje Italije. Kimljani so jim oduzeli oglejsko okolico in
jih nazaj potisnili u Veoecijo. Tudi oglejski Belen ali Be-
lin nf bO keltsko božanstvo, kakor se je navadno terdilo,
nego le karnako, ker se nahajajo njegovi apomeniki samo
u Kamiji. (Mommsen, Corpus Inscriptionum Latinantm V. 1.
pg. 84, N.ro T62). Znano je, da so bili Kelti pri nas le mi-
mogrede zapovedujoče pleme, ki se of u velikem števi-
lu med nami naselilo. Ker so Kami u bolj goradh krajih
stanovali, znamenje je, da bo bili nekdaj premagani in od
morja u gore potiBnjeni. Nf tore mogoče, da bi ti podju-m^e-
ni Kami bili keltskega rodu. — Str. 6.

2) lUjiogi učenjaki dvomč, da bi bila ie u prestari dobi
vodila važna cesta čez Predal. Tako če učeni Mommsen
a Bvojem ogromnem delu nič ne sluti o tej cesti, nego misli,
da je bila jedina zveza med Akvilejo in Tirunom čez Pon-
tebo (C. I. L. Y. 1. pg. 169). Ali bistroumnemu možu je
nfila ta okolnost, da, ako bi bila vodila od Akvileje pro-
ti severju le jedna sama cestf^, ne bi mogla stati
u jednem in istem viru (Itinerarium Antonini) n jednaki da-
ljavi od Akvileje (XXX miljar) postaja, ki bi nosila dve raz-
lični imeni: sedaj ,Ad Tricesimum", sedaj g-vU. Beloio (Bel-
lono)". Dalje je nemogoče misliti, da bi se bilo moglo če-

,y Google

— 217 —
dftdsko mesto tako zelo poazdigniti, ko bi bilo stalo o
strani od velike ceste. Tretjič bila je nsledi ItiDeraria in Peu-
tingerjeve karte daljava med Akrilejo in Tirunom manjia,
kakor je u istini |ta daljava čez Pontebo meijena, dočim ae
daljava Čez Predel njema b6 Btarimi poročili. Četertičje Al-
boin čel iz EoroSke u Italijo Čez Predal, a ne čez Pontebo,
kakor bodemo dole dokazali.

Izvestno je tore, da je peljala čez Predel ona cesta, ki
je ultinerarijuAntoninJjevein zaznamovana :Aqnileja XXX.
▼ iam Beloio (Bellono) XXIII. Lacire (Larice) XXYII
(XXiy) Santioo XXX. Tiruno. U tem Itinerarju pa so
nekatere postaje izpničene in te dopolnujePentingerjeva kar-
ta. Ta ima zaznamovano: Aquileja XXXy Ad ŠilauoB
in zatem mnogo neimenovanih postaj, ter Še le proti konca
zopet dve mali štadji med Saatioom in Tirunom. Ker
ta karta ne pozna druge ceste iz Akvileje do Viruna, iz-
vestno je, da je ta njena čerta ista, kojo zove Itinerar „via
Beloio". To ime naznaČnje samo cesto, a ne perve posta-
je od Akvileje nauzgor. Tu perva postaja bila je Čedad,
ki leži ravDO XXX milj, t. j. 44 kilometrov od Akvileje.
Drugo postajo imenuje Feutingerjeva karta „Ad Silanos". Ali
njena daljava od Akvileje XXXY miljar (52 km) ne more
biti prava, ker bi potem ležala preblizu Čedada ; a Rimljani
so imeli svoje postaje u primerni daljavi jedno od druge. Za-
to je morda na Peutingerjevi karti jedna X. izpadla in mo-
ralo bi pravilno stati XXXXY miljai' t. j. 66 lulometrov od
Akvileje ali 22 od Čedada in ta postaja stala bi tore pri Ro-
biču. Ued to drugo in tretjo postajo je po Itioerani XXIY
(XXVn) miljar, tore 35-5 (40) kilometrov. Ako uzamemo,
da je stala tretja postf^a predelske ceste Larice u Logu,
kakor spričuje daljava med Santicom (Beljak) in Larice (Lo-
gom), tedaj je morala postaja Ad Silanos biti prav pri Roba.
Ako pa je stala Larice na Stermcu ali celo na Predilu,
tedaj je bila Ad Silanos izvestno u Kobarida.

Z našim mnenjem o predelski cesti zlagajo se popolno-
ma naj bolji domači zgodovinarji, kakor Ankershofen, Haad-
bucb der Geschiobte Kamtens, I. pg. 563 in Czornig, Gorz-
Oradisca, I. pg. 163. Le u določevanju pojedinib itadj in
njih lege neso preiskovalci jedinih misli. Tako iiče kritični
Kenner, ki nikakor ne dvomi o predelski cesti. poBtiy'o La-
rice n Bolcu (Noricum nnd Pannonia u ,Bericbte und Mit-
theilnngen des AltertbumsvereiuB zu WieD'' XI. 1870, pg. 315),
in tudi Spruaner postavlja na svojem zgodovinskem atlantu
Ijarice u Boleo. Smete, Geschichte der oest. ungar. Mosar-

,y Google

— 218 —
chie, pripoveda na str. 52, da je Alboin potoval u Italijo iz
Ptuja skozi srednje Koroško in potem Čez Beljak, Ad 8i-
lanos (Podkloiter — Arnoldstein), Larix (TerTiž}iD £ez Pre-
del po Via Belojo (Volče) na Prijulsko. StarejSi preisko-
valci, kakor n. pr. Mannert in Reichhart (TheBaurus topogr.)
tudi neso dvomili o predelski oeeti, ali pri določevanju postaj
sledili so le imensko podobnost in stavili n. pr. Larix u La-
dri pri Kobaridu. — Str. 9.

3) O prehodu Alboiuovem u Italijo piše Paolus Diaoonns

takole (II. 8) : ^Ig^tai oum Alboin ad extremos Italiae

fines pervenisset montem. qui in eisdem locis prominet, ascen-
dit, iDdeque prout oonspicere potuit, partem Italiae contem-
platue est. Qui mons propter hanc, ut fertnr, oansam ex eo
tempore Mons regis appellatus est. Ferunt in hoc monte
Bisontes feras enntriri, nec mirum, cum nsque ad Fannoniam
pertingat, quae honim animantium ferax est." O legi te gore
80 se učenjaki že mnogo prepirali. Ankershofen (G-esch. Karu.,
n. 23 — '.^4) je mislil na Konigsberg pri Rabeljnu, večina
pa (Jireček, Entstehen der christl. Reiche im Oebiete des faeu-
tigen Oesterreich, pg. 28j Dimitz, Gesch. Krains I. 87; Czor-
sig, GoTz-Gradieca I. 186 nota 2) odloČila se je za vipavski
I4^anos, češ da leži najbliže piehajalni cesti, in da se tudi z
njega pregledati da lep kos Italije. (Italianissimi so hlastno
sprejeli to razlaganje in imenujejo sedaj dosledno naš Nanos
Monte re). Ali Zahn dobro opaža, da se z Nanosa ne more
tako hitro priti u čedad, kakor je to Alboin storil po Pavlo-
vih besedah, in da se Italija da najlepše pregledati s kake
gore na meji Italije same. Zato so domači zgodovinarji (Q.
Tiviani, Storia dei fatti dei Langobardi pg. 74 nota 1; Biz-
zaro, Sarcofago a (^ividale pg. 14, n. 2; Casasola, Bicordino
atorico d' Aquileja I. pg. 254 & 255) že davno spoznali, da
je mogel biti Mons regis samo naš Mataj6r, ker so Lango-
bardi mimo njega potovali, ker stoji ta gora na meji Italije in
se ž nje lahko vse Prijulsko pregleda. (Primeri tudi: Smeta
itd. u prejšnji opazki). — Str. 15.

4) Pogodba med patrijarfaom Bavengarom in njego-
vim odvetnikom Markvardom Eppensteinskim 1063 —
1066 sklenjena ima podpis ,.Praeoeptum in Tuimine (Tol-
mineP) Actum Octavo Idue junii". (Stnnacher, Beitraga
Bur Geschichte der Kirche Saben ILBd.pg. 619—621; Tangi,
Markgrafen, Grafen und Herzoge ans dem Hause Eppenstein
im Archiv fQr Kunde oest. Ge8chichtsqu6llen 1854 Bd. XII,
anb III. pg. 181). Da ta kraj ne more biti drugi, kakor naŠ
Tolmin, stoji brez dvombe. Ker je bila listina podpisana 6.

,y Google

— 219 —
janija, izr^tno je, da se je takrat patrijarh na STOjem letiiJSi
u Tolminu mudil. — Str. 26.

5) „Decinia, quae habet exire de plebe, qaae Tocatui

'Walcana Decaniam (morda napa(!noza .decimam")

in loeo, qui dicitur Lanc". (Rubeis, Monumenta Eccl. Aqnil.
pg. 493 — 494). 'Walc&na pomeni izrestno Tolčane, daualnje
Vol če (Volzaua, ^oltschach). Ali ae pa mora pod imenom
nLano" razumeti boliki Log pod Predelom, to se ne more
jaeno dokazati. Kocjaučič je odločno tega mnenja: a^go-
dovinske čertice nabrane po Gorifikem 1. 1853", ponatisnjene
n EinepieleijeTem Prijatlu 1852, str. 384. Stari Slovenci bo
izgovarjali čerko ot' kakor an in zato je lahko veijetno, da se
je naS Log Se 1. 1015 glasil kakor L^g, Lang. Verjetno
bi bUo, da ae je na razvalinah atare postaje Larice že zgo-
dej uzdignilo novo eelo, kateremu so Sloventa Log rekli. Ita-
Ijanako-nemško ime Pret — Breth (od it. prato —travnik)
^že, da je ta kraj zelo star in da so morda Slovenci tu na-
šli Se ostanek prejSnih stanovalcev u Logu. Ali z druge atra-
ni poterjuje nai sum o Lanc — Logu to, da se ta kraj ali
njegova cerkva pozneje ne omenja več u listinah leta 1192,
1297 in 1306. Tako se to praSanje ne da Se regiti.— Str. 34.

6) L. 1297: „Gum iNos totam plebem Tulmini cum
omnibus Mausis, Decimis tam vivorum, quam mortuomm et
Eocleaiis seu Capellis, et cum dotibus et iuribus eorundem,
et aliia Juribus ad ipaam Plebem apectantibus dilectis filiia
Decano et Capitulo Ecdesiae Civitatis duximu8 dimittendam
dilecto filio Leonardo Canonico eiusdem Ecclesiae, etc". — Do«
čim se nam omenja u listinah 1. 1015 ter 1192 Volče kot
cerkveno erediSče na Tolminskem, prikazuje se nam tu per-
vikrat Tolmin kot tako središče, ker pod izrazom ^plebs
Tulmini" nemarno razumeti samo duhovnijo tolminsko, nego
sploh vse cerkvene podložnike na Tolminskem. Ce se pa
omenja 1. 1297 Tolmin kot versko srediSče, tedaj je mor^
istega leta tudi u Tolminu že biti samostalna duhovnija. Te-
daj je bila pri sr. Urhu fara ustanovljena že pred letom 1297.
(CeU listina nahaja se prepisana a grofovskem arhiva u Tol«
minu; glej Dostavek 6t. 7). — Str. 35.

7) „In nomine Domini Amen. Anno Domini Milessimo tre-
centessimo sexto, Indictioue quarta, die vere exeunte Julio in Ci-
vitate Auatriae. In Capitulo majori Ecclesiae Civitatis praesenti-
bus Dominis Ludovico, Magistra Valberio, Joanne Bemardia, Ni-
flolao de Portis, Elezzoio et Damjane de Bndrio Canonicis Civita-
teneibus, Leonarducio de Civitate fil. qdm. D. Varaerii Stenchez,
Tomaaino fil. qmd. D. Leopoldi de Vileesio testibus et aliis vene-

,y Google

tabilibua. Domini Bernardus Dfloanaa et Capitnlmn EcdeaiBe
CiTitatia ibidem ad hoc more Bolito oongregati cotuiderantes,
qnod Ticarii sive Sacerdotes Plebium Tullzanae, Tulmi-
ni, Plfltz, S. Yiti et ChiaToret non habeant certum quid
detenoinatum pro buo beaefioio, unde poBsent conprue Bosten-
tari, Toluenint et ordinaTerunt quod quilibet dictonun Vica-
riomm habdat de Deoima praediotanuD Plebium pro buo be-
nefido oum aliis tn&aaoriptiig, ut inferius contiBetur. Imprimis
Ticariua Valzanae septem seztarioB Milii et septem serta-
rioB avenae introitu Ecdesise, et quidqiiid obtinebit pro pn-
rifioaoionibus mulierum, pro signaiiaiB domibuBi ed medieta-
tem oasei et lanas, quae colligu^^^ i" ^-^ Georgio et S.o
Micbaete ; medietatem Septiminanun et Legatonim seu mor-
tuonim; ex proprium tenendo Becumoiium Sacerdotem. — Item
Ticarins S.i Viti tantuadem debeat habere de praedictia,
teuendo Becum unum Sacerdotem. — Item Vicariua Tulminl
Decimam sez llatofum, videlicet trium in Tulmino et trium
in Dogliano, et alia eiouti Vicarios Tuolsanae et S.i Titi,
tenendo secum unum Scolarem. — Item Tioarius de Plez de-
cem et octo BeztarioB frumentum, mileom et mixturam et om-
nia alia Bicuti alii Vicarii BupraBoripti, tenendo Beoum unum
Scolaron. — Item VicariuB CaToretti tantum debet habera,
Bicud TicaiiuB de Ples, tenendo secum unum Soolarem".

Ta listina, kakor tudi oni od 1. 1192 in 1297, nahaja
se a prepisu utolminskem grofovskem arhivu, ki je se-
daj lastnina ckr. notarja Dr. Janeza Premrona pl.Fre-
mersteina n Tolminu. Prepisi teh listin so priloge k proS-
nji čedadskega kapitula jm cesacja Leopolda 1. 1698, da naj
mu blagovoli poterditi vse privilegije in pravice, katere soma
bili podelili papeži, patrijarni in anstrijski vladarji glede du-
hovne oblasti in desetin na Tolminskem. — Str. 36.

8). KoBa6ki komendator Bandolo iz Benetek prosi 1.
1496 goriškega grofa Leonharda, naj bi poterdil rosafiki
opatiji TBa ona posestva, katera so ji bili nekdaj goriSki
grofi (Eppensteinci) darovali. U tej profinji ee bere: ,Con-
stat insuper, quod illustriB dominus Henricus Oorildae cdmeB
dedit et donavit BUpra scripto monasterio contratam de Ple-
tio cum omnibus adjacentibas montibus, alpibns et pertinen-
tiis, quoram montium fines sive termini versus Tarvisiam et
plagam septentrioualem extendentur uBque ad dominium re-
verendisBimi dominj episcopi Bambergensis (Beljak in Terbiž
bUa sta namreč posestvo bamberikih Škofov); versus autem
plagam orieatalem U8que ad dominium serenissimi domini Ha-
zimiliani invictisBimi Komanorum regis (t, j. do kranjske me-

zcdbv Google

— 221 —
je, ki je bila ausfarijska); versua vero Talminum et plagam
aaatralam us^ae ad dominiom oivitatis Austriae; et versus
plagam oocidentalem asque ad ditionem iUustrisBimonim do-
minorum ducum Venetiaram, com in&a scriptia ruribus, Tillis
et lods, Tidelicet; ^Sedala, Boriana maior, Boriana minor
Fotalch, Čreda, Melisca, Idrisca, Livisca (t. j. Livek ; CidrniK
razlaga to ime z ^LoTiBche', morda LoviiČebltzu Marije Cd
mid Kanalom, Gorz-Oradisca I. pg. 725); aupra Tulminum:
Idria, liiTioa ; eto." (Primeri : Czomig, Odra I. pg. 486).

Ne more se izrestao dolot^iti. ali ao Tsi tukaj naSteti
kraji že I. 1083 (1085) pod rosački samoatan prifili. Dondolo
je opiaal meje BoUkega, kakorfiae bo ob njegovem čaaa,
prati koncu Xy. atoletja, ^u resnici bile, a ne kakor jik je
morda kaka starej^ liatina zaznamovala. On je naStel vse
kraje, katere je roaafiki aamostan takrat na BoUkem in Tol-
mioBkem poaedal, ia ni tožno razločil, kedaj ao bili ti kraji
darovani. Zato tudi ne moremo terditi, da ao vai tu naite i
kraji že takrat obstajali, — Str. 37.

9) Pri reki Fisoba daruje cesar Henrik IV. 27. sep-
tembra 1063 ,dva hriba Stainberch in Ottales imeoo-
vana, inter terminum Linta (P) et flumen Stainbaoh sitos et
in Harcbia Oudabrici Marohionis". (Sionacher, Beitrfige zur
CleBchichte von Siben — Brisea II. 671.) — Svoja glavna po-
aeatva je imela Babijooska cerkev u Bohinju in okoli Bleda.
—Str. 37.

10) To listino je razglasil Bella Bona a „DoataTkih
k Morellovi zgodovini^GoriŠkega", zvezek IV. — Listina je po-
znana tudi Kocjančiču, ki je mnogo pisal o NemSkorutarjib u
Arkivu za povjeatniou jugoslaveneku, sv. III. in n 81. Bčeli
1. 1853, etr. 54 in naal. Ali iCocjančič bere mesto ^Loco
theutonii" „Loco Rutharii" ter razlaga to ime z Grand,
Ravno tako bere on tudi .Treuanioh" mesto Trentinioh»
Tertnik in razlaga „ G-radiaoha" 8^ SteržiSUe. — Str. 43.

11) Druga točka pogodbe 4. jul. 1350 u Ljubljani sklenjene
glasi se: „Vult etiam dominusdux, ut idem oives(i. e. oivitatis
Vtini et Glemonae) šibi aseignent immediate caatra inferius no-
minata, videlicetTulmin, Schetl (Sacile) et Schoneneld
(ScfaonJfeld, Tolmezzo) cum pertinenciis eorundem, et debet
domiuua dux eadem oastra manntenere et suos purgrauioa in
ets oonatituere, doneč patriarcba secum et cum praefatis co-
mitiboB Ooricig concordatur pro bonore, necesaitate et juribua
ducis et comitum eorundem". Točka tretja: „Quodsi patriar-
cba praediotus non fuerit infra aDnum cum eisdem domino
duce et comitibus Ooriclg concordatoa, castra aupradicta in

,y Google

— 222 —
poteatate domini dacia remanebunt, quousQue inter ipsum do-
minum ducem ac comites Goricl§ et praedictum patriarcham
plena fuerit concordia celebrata*.

Dogovor od 10. julija 1350 določuje; „CoDtentantur ci-
Tea Utint et Glemouae, quod častnim Tulmetii coDsi^etnr
domiao dud, vel eiua purgrauio, ealvia pignoribue Communis
Utim in dioto caatro et eiua jnribus; castea autem Saoili et
Tulmini, qaia non Bunt in poteetate ipaorum, teneantur di-
eta Communia dare auxilia dieto domino duci ad dieta castra
reouperanda iuzta poase eorum, bona fide cnm bonis et per-
sonis sicut seruire deberent dieto domino patriarcb^ que ca-
stra remaneant et remanere debeant in manibus domini ducis,
doneč dominue patriarcha fiituruB fuerit concors cnm dieto do-
mino duci et comitibns Oorici§ supradictie". Glej Zahn, An-
etro-Fdulana, Fontes rerum Austriacaium, zr. XL. pg. 62, 63
in 66.— Str. 52.

12). Imena dvainsedemdesetih od Ozore posedenih kra-
jev obranila so se' nam u listini, ki se nahaja u fraokobrod-
skem a/U mestnem arhivu. Hed kraji „citra Tulmentum et
Lovenzam" ležečimi naiteti so tudi: Videm, Čedad, Teržič in
nDelmin" (Tolmia). Fnmeri: Eberbard ^indeck, Lebensbe-
schreibung des K. Sigmund (Mencken S.8. I.) cap. 28 ; Verci,
Storia della mareba Trevigiana XIX. 62 ; ABchbach, Geschich-
te des K. Sigmund I. pg. 336— 350.— Str. 57.

13) L. 1306, 14. septembra n Čedadu, skleneta gospod
„Cancianus vicarius Goritiae" (pozneje škof u Cittenuovi
u Istri) in ,Aynricu8, filius d. I)yetmari, vicarii S. Viti
de oontrata Tuljnini", naslednjo pogodbo: 1.) Aynricus bo-
de od bodotSega praznika sv. Mihaela jedno leto skupno sta-
noval s Cancianom u isti hiši ; 2.) kaderkoH bode Cancianos
Afnrieu zapovedal, naj gre ribarit, lovit divjačino ali ptice,
ali naj opravi druge pohiŠne posle, prizadeval si bode Ayan-
cus to kolikor mogoče natanjko izpolniti, in kar bode na lovu
ali pri ribarenju dobil, izročil bode vse Csncianu, ter njegovo
premoženje varoval in ohranjeval; 3.) Cancianus bode Aynri-
ca spodobno hranil, oblačO in obuval ter ga po izgovorjenem
obroku za njegovo delo in trud nagradil, kakor se mu bode
dobro in prilično zdelo. (Btancbi, Documenta hist. Forojul. u
Archivu f. oest. Gq. XXXI. pg. 187). — Str. 64.

14) L. 1364, 11. februarja u Čedadu. (OmissiB.) ,Vo-
lentes igitur dilectis fidelibus nostris, gastaldioni, provisoribus
et Communi atque iucolis et vniversitati nostrg Civitatia
Austrig impertiri gracias, per que6 utilitatem et commodtun
Borciantur, stratas nostraa et n«8lx§ eocissig a loois

,y Google

— 223 —

(Circ)biniz, Oslize et Flezii, et per illalooa et oaaaliii
directe U8que ad nostram Civitatem Austriam omnibus et sin-
gnlis mercatoribufi, undecunqae ducentibus mercationes suas
TersuB dietam Civitatem Austriam, et ut mercatores prgdicti
in Doetris distriotu et dominio eo libentius Teniaot, qao (ma-
gis) securitate personarum et rerum gaudeant et fruantur,
BOB omneB et siogulos mercatores per dieta loca veaientea et
ducentfis eorum bona et mercationes direeta uia ad nostnun
dvitatem pr^dictam, affidamus et assecuramas in personie et
rebaa per nos et noatros et dictg ecclesi^ fidelea, servitores
et eubditCB, Teniendo, stando, eundo et tedeundo etiam per
nostram dominium et diatrietum, et ipaoa in noatra protectio-
ne suacipimua et tutela, ita tamen quod pet eosdem merea-
torea de ipsonim mercatoribus abBque quouia grauamine vel
molestia mut^, dacia seu pedagia conaneta et dobita persoluan-
tur, horam sub nostri apponsione sig;il1i testimonio ueritatis,
etc," (Zahn, AaBtro-FriuIana, Fontes rerum Auatriacarum XL.
pg. 222— 23).— Str. 67.

15) „J)b TisitationibuB Eccleaiarum antiis singulis facien-
dis" 1356. — Tisitationea Ecelealarum et etiam perBonarum
Nostro Capitulo subjectarum, ex quo eitirpantur vitia et plan-
tantur virtutea, cnltus dirinus diligenter obaervatui, et multo-
rum bononim incrementa proreniunt, oonspicieutea, fore ad-
modam oportunum, statuimus et ordinamua, quod praedieti
ProTisoreB, seu duo ex eis, omnea plebes et ecclesias et rp-
sanim Vicarioa aiio8que Clericoa et Populos tam in dieta Ci-
Titate Auatriae, quam alibi ubieunque eonstitutos, Dobisque et
Eoelesiae Nostrae praediotae subjectoe, aanis singulis,
cum eomode poterunt, vice et nomine totiua Nostri Capituli
com Dei timore studoant visitare, ao corrigere, punire et re-
foimare quaecunque punilionia et reformationis remedio do-
▼erint indigere, ip8oaque et familiares eorum aolis eipensis
moderate recipiendis non in pecunia numerata, sed in ipsia -
necessariis rebus volumus ease contentos condemnationes edam
si duas fecerint non eis, sed Capitulo appliceutur de iuriboB
quoque et bonis spiritualibuB et temporalibus in
locis Tiaitatia ad dictum Capitulum Bostrum spe-
ctantibus se studeant informare et tam de iis, in Visitatio-
ne invenerint, quam de atatu eoruudem bonorum et
iurium fidelem relationem eidem Capitulo ut 8up«r maiori*
bua defectibue consultius et efKcacios providere raleant, flace-
re teneantur.

Snper Arcfaidiaconatum definitum fuit, quod qnuido Ar-
ohidiacraiuB itnrus est ad sedendum ad Flacitum, £iKiat nian-

,y Google

— 224 —
datum solemoe in forma cum si^lo affito VioariiB, qao itaras
eat, 8ub poena ezoomnnicationis et quod ipei Ticarii
mandare debeaot et intimare curatie et subdltiB suis, qnatenaB
Bub poena denarioiain ooto sint et esse debeaat
praesentes die tali praefisa Placiti, qiubue sedete et tua
uiucaique peteuti admrnistiare intendit, alioa quod procedet
ipse ArohidiaconuB contra contumaoeB prout iustitia suadebit.

In Capitulo et deliberato prius, quod emens teneatur
facere Tisitationes per Contra tam Tulmini et per singu-
laa Plebee, vicariales Ecciesias Tulzaaae, Talmini, 8. Yi-
ti, Circbigniz, Kut, GaToretti et Fletii snb poena
XXy. libiarum denariorum pro aingula plebe noa -visitata.
Positom fdit Archidiaoonatum Tulmini ad incanturo et vendi-
tum, tamen cum onere et honore, Domino Antonio Andreae
Canco pro M. Deo. riginti, pro quo Domini Georgins etAI-
bertua se obligaverant iuzta morem Capituli. (Izpisano iz zbir-
ke listin o tolminskih stvarib, Num. I^TI. n kapitalskem ar-
faiTU u Čedada. Izpis je oskerbel i. g. libufienski kaplan L
Tuga.)— Str. 76.

16) čedadski zgodovinar Maroantonio Niooletti (umeri
20. aprila 1596) opisuje Tolmince u životopisu patrijarba Fi-
lipa d'Aleacon takole: ,1 Tolminesi sono semplici e reli-
giosi, si piegano ali' obbedienza de' superiori, astengonsi da' li-
tigi, difendono gelosamente 1' onor loro, ah perdnnano P offesa
se Qon espiata legittimamente. Mantengono le fraochigie a
tntta fermezza, indossano costantemente lo stesso Testito, n6
si oangiano epesso a foggia spftnuola, o tedesca, o fraaoese,
come leggiermentfl accostuma tutta Italia. Frorvedono al bi-
sogno della vita col beatiame, di cui son ricohi pe' pascoli che
possedono, e coi prodotti della loro terra. N^ella maggior par-
te dei ricchi domina 1' avarizia e sono strettamente parimi d
nella loro abitazione cbe al di fiiori ; nullameno in certe oc-
casioni, ricercandolo i costumi, non si astengono dallo spen-
dere. Maritano le iigliuole con una dote d' a1quanti animali,
e per lo pib d' uno de' groasi; nella qualQ perb cifi che piA hassi
a caloolo, sono i doni, che alle nozze vengono fatti dai convitati
parenti. In queste, doppo il lauto banchetto abbondante di
cibi grassi, Toluto dali' accostumanza, si pone suUa taTola ud
pane di T^;a Forma piano sferica, sovra it quale con stimabile
gara versasi da que' rustici quella maggior somma di danaro,
in corelazione ali' esaer loro piil o meno agiato, o alla volont^
di moatrarsi da piti degli altri : e quello ehe risulta piit cor-
teae, Tiene disdnto con onoranza e vivo applauso da' circo-
stanti, ed in seguo di trionfo bu quella gara di oortesia e ca-

,y Google

— 225 —
riti portasi a. oaaa i1 pane accenato, Superstizioai, credono
oltremodo alla magia: perci6 la eposa accompagnata da altre
dontie da una parte. e lo sposo con altri auoi pib čari dali' al-
tta, con grida contadinesclie e con le spade snud^te, tagliaa-
do gli alberi Tidni, a rapido corso recanei alla caaa maritale,
non gia battendo Y osata via, ma per oampi e laoghi insoliti,
onde malvagi la volont^ di nasoondere sotterra ^cun laccio
magico, che inavredutamente oalcato prodncesee a que] ma-
rita^o inaspettato malauno. — TJsano essi cantare in versi
ne' yarii mo£ della loro lingua le lodi di Gristo e de' Beati,
Donohfl di Mattia re d' Uogheria e di altri celebri personaggi
di quellaIfazioae''. (Manzano, Annali del Friiili t. II, pg. 332).

— Str. 80.

17) TJ aErecu" pripoveduje DamreiS Hartmann, da jezdi
njegOT junak Erec z lepo Ginevro (morda epominje ta na
istočasno Oinerro Strasgoldo, Czornig I. 671) u Tolmin,
ImainoT grad. Stih 173 začenja:

„Nii Bach er v& gegen im Bchein

ein h&B geheizen Tulmein (Dulmeiu),

der wirt der berzoge tm&Sn."
Id Btih 623 bb glasi:

„Dd der tac vol ersohein,

dd ritten b1 ftf Tulmein (Dulmein) ;

si biez der herzoge Imfthi

grfize willekomen Btn." (Erec, eine Erz&hlung Ton
Hartmann Ton Aue, ausgegeben von ii. Haupt, Leipzig 1838.)
Ali je imel tu Hartmann res naS Tolmin u mislih, je težko
določiti, ker je on svojo povest zložil po francoskem uzgledu.

— Sti-. 82.

18) AJi pripovedi o Dantovem boravljenju u Tolminu
80 le izmišljene. Abbate Bianchi je natančno iz lutin doka-
zai (,Del preteso sodomo di Dante in Udine ed in Tolmi-
no; tJdine 1844), da so vsi pisatelji zajemali vest o Danto-
vem bivanju u Vidmu in Tolminu iz Giovanna Candida
(Commentarj AquileJeBi 1521), in da jo je ta zopet uzel iz
Platin'e (Le vite dei Pontifici), kateri pa piSe, da je šel
Dante iz Firence u F.orum Livii (Forli), a ne u Fo-
rum Julii, kakor je Candido zamenjal.

U drug polovici Xy. stoletja poSlje beneSki senat Ja-
kopa sina valvasona iz Maniaga kotsvojega komisarjana
Tolminsko, naj bi pregledal te kraje in poročil, kje bi se da-
le majhne terdi^avice napraviti za ložo brambo pred turškimi
Dapadi. PričedSi na Tolminsko čudil se je Jakop prirodnej

,y Google

— 226 —
lepoti nsSih gora in dolia, ter mislil, da je naiel one kraje,
katere Dante popisuje (Purgat. cant. XXVII) ;
„EraTamo tutti e tre allotta,
lo come capra ed ei come pastori
Faaciati quiQd e quindi dalla grotta".
Jakop Valvasone je bil tudiu zalaški jami in zdelo
se mu je, da je bral na jednem kamnu Dantovn ime zapisa-
DO. Zato se Je prepričal, da je Dante s patrijarhom Paga-
nom u Tolminu prebiTal in u životopisu tega patrijarha piSe
Talvasone takole: „Col Pagano dimorb con molta soddisfa-
zione Dante per buon tempo, et con lui frequentf> aovente la
bella contrada di Tolmino, castello situato nei monti Norici
sopra Ctvidale del Friuli da 28 miglia ; luogo nei tempi estivi
moUo dileteTole, per la bellezza et copia incredibile di foo-
tane e fiumi limpidiBaimi et sani, per 1' aria Balitberrima, per
1' altezza dei monti, et profondit^ spaventosa delle Yalli, pei
11 paaei strettiasimi et novitfi del Paese; ilquale tenendo mol-
to del barbaio, accompagnia percid con 1' orrore del Bito una
graziosa viata di campagne. di rivi et dj terre graese et ben
ooltirate. In auesto sito si mirabile, che par nato per ape- '
culazione dei mosofi e poeti, si ti ene, che Dante acriTease
a comptaceoza di Pagano alcime parti delle sue Cantiohe, per
arer li luoghi desaritti in esae molta corispondenza con que-
sti: et a questa credenza consente uno scoglio pošto aopra il
fiume Tolmina, chiamato fin al d) d' o^ nSedia di Dante",
nei qual luogo la farna di mano in mano ha couservato me-
moria, cV egli scriTcase anche della naturadei Peeci." (Bian-
chi, o. C pg. 167—168).

Tako se je izcimila povest o Dantorem bivanju u Tol-
minu. Naslednji pisatelji so jo prepisovali jeden od dnizega
in nazadnje se je razširila tudi med ljudstvo. To se je do-
kazovalo celo iz Bocoaccijevega pisma Petrarki, u katerem
se bere, da je Dante obiskal na svojem potovanju tudi „an-
tra julia Pariseos." A. pod temi se ne ame razumeti kaka
jama u julakili Alpah, nego neka dola u Parizu!

Bianchi je z veliko zgovornostjo dokazal, da P^^ano 1.
1319 nf bil u Tolminu, in da tudi Dante ni mogel onde pre-
bivati. Pri tej priložnoati govori precej zaničljivo o ^tolmin-
skih barbarih". Češ da oni nitineso bili vredni, tako velikega
pesnika, kakor je Dante, med seboj imeti in gledati ga, — Str. 82.

19). Ves ta dogodek o predaji Bolčanov popisal je njih
poznejši glavar Ferdinand Rechbach pod naslovom:
„Waa3niaaaen die Vostung Flitsch widerumben an das hochst-

,y Google

— 227 — ■
lobliohe Erzlians OeBterreich kliomben, di dato anno 150dim
Monat Auguet". — Str. 85.

20) gHenricuB Dei gratia Pran8uiohy et Luuebnrgi Duz,
serenUaimt Komanorum Imperatoris supremua Capitaneus ei
Locamtenens Goritiae", (omissis) „pollicemus, quod de caete-
ro couBervabuntur apad sua aiitiqiia privilegia. Imuaitates at>
qae bonas consuetudineB item concedendo illis, quod non te-
neantur ad aliquem cenaum petsolvendum, quein cuipiam Ve-
neto aut Tenetonim subditis ex retroactiB temporibus tenerent.
Itflm concedimus illis, ut in aiitea non teneatur perBolvere
nisi tres partee censuum, quo8 suis DominiB conaneverunt per-
solvere ; quartum vero pro se ipais reserrent. Itentm pollicemus
illis CaeBateo nomiae, ut in antea duUo graramine salia op-
primaDtur, Bed ab illo onere liberi Bunt, etc." (Poverjen pre-
pis te listine u grofOTBkem arhivu u Tolminu.) — Str. 8^.

21) Poterdilno pismo Ferdinanda L od 2. oktobra 1534
omenja nemgkorutarsko dogodbo a temi besedami: „und ba-
bea durch ainea Graff«n daaelbst verpfendet vordea und yetzt
am jfingsten Kbrieg guetwillig viderumben ao bemelte unaer
Grafschaft Oorz kbuemen eeiu etc.*' Matica te listine nI po-
znana, ohranil se je le prepb. (Eocjan<!i6, 81. B£ela 1853,
str. 69.) — Str. 87.

22) U takoimenovaaem izpisku iz zapisnika vormacijske
kapitulacije popisana je austrijsko - beneška meja na Tolmin-
skem tako-le: „0d Canioa na Baba, od Babe na strik, od
Strtka na Craai grizh, od grizha na Cau, od Cala na Lostou-
zizfa, od Lastouzizha na Collino (Klin P), od Collino na Stru-
ge, od Struge na Uerscizh, od Uersoizhe na Bieli potok,
od Bielga potoka noter na vodo TJzha, od Uzhe vode noter
u Veliki Camen, V Geterimu So tri Orisi VBOcani, od tistiga
Camina na Muaiz, od Muaiza na Berginscfai Verh, od Bergin-
Bohega Vroha na Stu, kirie N^aruiBche, one (ino) od Stola
u priesek, od prisca na clapini Zob per Rubidisce, od Eubi-
disoia na Fodouenzo na Patoch, od Padonza na Eorofike las,
od KoroSkega lasa na Stodenz Ruomarz, od Ruomarza na
Mulin di Cubin noter u potok voda Biela na Syzo sa Sup,
od Syza Cognas Podrieze griua, otistega miesta Fodreche

griaa na Chuischia Scerbma na Mio, od Mie

□a Bumpet, od Bumpeta !N'amataior kirie narvisce, chocher
camen ana voda parti; od Mataiura na Liuuao, od Liuca na
Colovrat, od Colovrata do Clobuzara". (Grofovski arhiv u
Tobninu.)— Str. 88.

23) Omissis: „Yidelicet quod agentes siogulis annis te-
neantur demittere Blada eonim minu.a ex Decimis et aJiter

,y Google

quomodo libet esigeoda U8qae ad dietn S.S. HiUrii et Ta-
ti ani (16. Martii), ut si eo interim Subditi Capitanatus illioB
Bladis illis indigaeriat, eam mediaate debita mercede sire po-
tius pretio de die in diem currenti ea conBequi Taleaat et
debeant, quo feato pacto mox dioti agentes abducere valeaot,
et abdnoant dieta Btada minuta quoque malint. De Bladis
antem groasioribus similitei* conoordarunt, quod a^ntes pro
dieto Capitulo pOBsint lila ad eorum libituin et quoqne tem-
poie Tolunt abducere Ciritatem Auatriae, vel quo malnnt,
cum hoc tamen, puod bi Capitanus illa, vel de illis habe-
re Toluerit pro intertentione Castri Tulmini, eidem agentes
teneaotur dare, debita tamen mercede, aive potius pretio ea
die et tempore ourrenti etc." (Prepis listine u tolminskem ar-
hiTu u zbirki od I. 1698.) — Str. 92.

. 24) Omiseie. nimprimia quod mensarae Bladorum Capi-
tuli io Contrada Tulmini udtatae, videlicet pirinale et pallota,
reducantur in pristinum modum, qaaiititatem et capacitatem,
pro ut fiierunt ab antiqao, et ita per Capitulum Ulud idem
pielnale cum pallota iuxta suam antiqnam mensuram ^pitn-
laliter in dieta Cootrada Tulmini servari) solitum iustificare
facere, bullare et utendam tradere debeant: Pare formiter-
que qaod pisinale comrnunis (Tulmini in pristinum et pro ut
antiquo serratum) fiiit. et reetitni et redintegrari debeat. Et
quia gravabatur Capitanus, quod a paucis diebus citra maio-
res capacitatis faotum fuisset, quod ad eius praeiudicium rer-

Sebat, et propterea Vioe Capitanus curabat et faciet, quod
lud sic et quaiito citius in pristinum reducatur et iustificatui
iuramento Magniiicorum Dominonim Consortum et oum prae-
sentia etiam nonnullorum ex antiquioribu8 Tloinis CoDtratae
Tulmini, quibuB tamen, si gravamen praetendereDt, salvurn
debet esse iua gravandi etc." (Prepis u zbirki od 1. 1698 a
grof. arb. tolm.) — Str. 93.

25) „Ich Acna Regioa Frau Breinerin Freyin Wittb Ge-
bome Fraiiu tou WageD8perg, alsB Tollmeohtige Gerhabia
meines Jungem Sobn Ferdinandt Ernat Preiner Frevherm etc,
dan Ich Kari Gottftidt Preiner, Edler Herr Ton Staž, Frey-
herr Zu Stibing, Fladniz vnd Rabenstain, Herr auf Ehroaa,
Oamerstein, Creunzig vnd Urbin Erb-Oammerer in Ostereioh
Tudter der Enss, oberster Erb-Cammerer der furstl. Grafschafit
Gorz, R6m. £bay. Maj, etc. C&merer Tnd I. O. Hof-Camer-
Ratb etc., Bekbenoen biemit fur Vos vnd ali Vnsere Erben,
dass irier vrob vnserer besseren gelegenbeit Tnd vollfarth
wi11eD, Tueer in der furstl. Grafschafft Gfirz gelegeu Herr-
Tnd Haubtmannscbaffl; TbulmeiD sambt allen deren recht- .

,y Google

lichen Ein - Tud ZugebSrigen ; Dem wollgeborea Herm HerrD
Peter Anthonio Coronin PreTherrn 2U Pravatsch vnd Gra-
disout«, Herrn zu Rubia vnd Villee, alss Qewaltgtreger aeiaer
Herin Gebrfider, Herrn Johan Pompey Tnd Herni Johaa Bap-
tista GoronineD Freyhemi etc. vai allen deren Erben in ai-
nen frejen, ricbtigen Ynd Tnnidersprechliohen Wdxel hinge-
ben Tnd Tbeilassen: allermaseen mer von Ihr Khnj. Mar.
ins Alodium vberkhombea. auch solohen bisher Incn gehabt
Tnd geDOBseo faaben vnd zvar die Herr • vnd Haubtmannschafft
Tbnllmein in der GrafBohaffl: 66rz gelegen sambt dem
tiralten nnnmehr allhie auf Thullmein incorporirten Schloss
Pocbenstein, mit allen ihr zugefaerigert Vdatungeo, Merk-
ten, Dorfern, Gemeinden, Kanzlei - Gerechtsamen. Freiheiten
vnd Regalien, HauBsem, Maierfaofen, Ackera, Wieeen, Wal-
dern Teichen; ereter vnd ander Instanz, Uauth, Kirchtagfrei-
heiten, Landgeriofat, Burgfriden, Hoch-vnd Nider — Halefiz vnd
Landgericbt, Straf, Bubb vnd Wandel (P), Togteien, Roth —
Tnd Schvrarz— WildbaD, Geiadern (Jagden), Fischereien etc.
etc." Groz, 18. September 1651. Podpisani: Anna Regina
Frau Brainerin Wittib (na levi) in Gottfiied (na desni strani).
(Izvirna ta listina z velikim pečatom se nahaja a privatnem
arhivu notatja Dr. Fremersteina u Tolminu.) — Str. 107.

26) U pogodbi od 2. maja 1736 bilo je dogovorjeno:
1.) Grof priznaje uaddijakonu pravico, da sme tudi za naprej
zvati pred svojo sodnijo svetujake (n. pr. glede zakonskih
pravd), ne da bi moral poprej groiaza dovoljenje prositi; 2.)
grof preklice svojo prepoved od 14. junija 1735, da ne sme-
jo podloiaiki iz Doblarja in :N'emfikega v e r b a prikazati
se pred naddijakonom zavoljo njih pravde z vničanskim žup-
nikom glede oskerbovanja ss. sakramentov; 3.) grof dovoli,
da sme naddijakon pri izverSevaoju svojega sodstva tudi de-
narne kazni nalagati, ali ne take, ki bi presegale 10 goldi-
narjev. 4.) Kar se tiče ,mandatum generale", ki ae je poprej
zmerom dajal, 1. 1706 ,coepit relaxari", in od 1. 1711 do
konca 1715 „derogatum fuit non oontradicentibus archidiaco-
nis". Zavoljo medsobne sloge, in da bi olajšal naddtjakouovo
sodstvo, obljubi grof „mandatum generale" zopet dajati, ako
bode naddijakon to zahteval, in sioer za čas, kolikor bode
trajala cerkvena vizitacija junija meseca vsako leto, da bode
mogel naddijakon pozivati svetnjake za priče in izpoved res-
nice ; ali po averieni vizitaciji bode moral naddijakon grofn
naznaniti imena pozvanih oseb in pravd, a katerih so pričali;
zunaj 6asa vizitacije pa bode moral naddijakon za vsak po -
seben slučaj in za vsako osebo prositi ^mandatum" od grofa.

,y Google

,. Ufir-vi tfi -arK-j^ ia>'ji;;^i^-iL tO. v^tia lun. ra. r~"Ti ift

b:!*-;!; V'J»^>t za-ir,*-..-. ,jianjurT-.aL " Ijt *« ^k ■»■ * m-
f t rjiiti-^ n •j''^*'^;! .ti-i.iii'' jnziai ;h- ff-id. i& nut -n^f—
\.^.v\. v-vi'v n.-."^!,-^, n3iir:i.vi» ^*sn— ^ini siiii« n ao-
^»Tr' y.i:*m 'j.t ■.■^■'." a: CiLti^^ ns--.i m^tii inisii"*^ Ji «tT-_-.»-
a;* Ti-,- I IT'.'," i.fc(..r --iiu^ Ba«":!-at-Ti: jl XLr!,it£ »"» jt^

VVVl'* ir/^i* Zk lliTT"' ,1.1'* li^.-S«* fcn-TTi i* TI ^ TI "TlilTiT

ii*-'^ ,n **-"f*»-,-. v** ir".-:ii ti i«? «!•»;! ir'!« i^ZiZJuiaiiT^i^
T*xfiA tm; v. r*.^^ c^cA tcv:;^ ^■■^^~ i:i>!-!ii: ■■■"■«■ t- ^ - ^^^

<» xrjtZM ^-.i jT. i*-:._Mvi *rL;-: ■.■: i* >; ir*£3&; ibtia-

vnh.-j.t. tiAi-n iis «w <>-.>'»{ T«*Ti. a^ aks, is a »«m •«
ft«*tw.%'. '>rr/T*-(i T^ «r-,-*i± Ak-> se ':: ^;^I cftiii^^&koo
<■/«*:', vj ;,,->' -.//^ ',.ti pr. <wriT*ciš r»č-::fb. Eij «» t* ioafiii

f'ii*:'iiui «tlfryar,j% rniL-.h in izredni. «j pi Eord* d>l5oo>i-
}iAtfi'.h rs*6ja'jT, t«r rarao Uto grof npasoa i= kij-eArjem.
h-tZMttts M I« *'-j'>ij, aVo bi ce«r srofa iapoTed*L da ima
'/« Dnttn f^^rkvene račuo« zabierad od Tikarje» io kijačaijer.
ff.> f''ft^O'lij'> M, da naddi;akoD ne nue nikakih noroarij op«-
Ij^vati (({(^d« oklffpanja cerkreoib račanor. in da ima ob čaaa
•v/j« Tjzitaftije prrr^ledati tndi cerkTcne knjige, dohodke in
rakune, ker morajo kljuijiarji že tako naozoči biti in sroje
»pimiike prioeMti. Gruf tma potem skerbeti in lapoTedad, da
m trn knjige na tinto mesto prenesejo in tistim osebam ixn>^
kj'ir in pri katerih s« poprej bile, razen ako bi bfln zares po-
trnha dnigcmn izročiti jih. L. 1734. 21. jonija, zažogal je
natlfJijakon onim vikarjem, ki bi cerkvene dohodke izneveiili
ali ttkrivflj 7A fto porabili, kazen „suspensionis a dlvinis* in
Jih JA 'tbvnzal poverniti ves izneveijen denar. 10.) Pogodba o
coni žita in načinu pobiranja desetin n denagih; 11.) kedo
Ima pravico (lolodevati Sitno ceno; 12.) pritožbe proti tej do-
ločbi. T» tri poolednje točke glej u kulturnem delu str. 180.
Koiio^iio odpovesta se obe stranki vsej dosedanji prepiiljivo-

,y Google

— 231 —
atf, odpaatita si uzajenmo tn obljubita pravo prijateljstro, ne
da bi se hotela b tem dotikati pravic Njegovega veličanstva
ali Bvete cerkve. (Prepis te pogodbe se nah^a u grofovskem
arhivu a Tolminu.) —Str. 122.

27). L. 1706 zarubili so anstrijski podložniki beneikim
živino, ti pa so jim sežg&li 200 .paBsa" (kubičnih metrov)
derv in jednega pastirja tako pretepli, da je oslepel na jedno
oko.— 7. januarja 1707 naznani podbelski župan a Tolmin,
da BO Benečani blizu 100 glav austrijske drobnice potolkli in
pobili. Istega leta razderejo Ložani dve apnenici na austrij-
skih Ueh in ubijejo jednega podložnika. Usledi tega naroči
gTEiSka vlada tolminskemu grofu, naj vso stvar natanjko opiie
in s pridjano mapo razloži. — L. 1724 napravili so Benečani
apnenice na austrijskih tleh in nbili jednega Austr^ca. Usle-
di tega zapove vlada 27. juhja tolminskemu grofa, naj BkuSa
beneSke prestopke na aastrijski meji po mogočnosti zabraniti,
in naj „silo eb silo* povrača. — L. 1734 novi napadi Beneča-
nov na austrijske podložnike. L. 1735 in 1736 nadlegovali
80 Benečani iz Log^, ]U[ersina in Landrov austrijske podlož-
nike terdč, da imajo na Miji npromiscaitas pascendi et li-
gnandi", in zarubili so jim desetkrav. — Začetkom 1. 1737 pož-
gali so Ložani (n^uelli di Long") gozd ,Na klaviSČi*. Tega
leta BO si zopet medsebojno pobijali živino. Ker so se
Benečani pritoževali čez Austrijce, dobi tolminski grof za-
poved, naj preiskuje, ali in koliko Škode so napravili austnj-
»ki podložniki Benečanom. — L. 1738 zarubijo Sedlani Loža*
nom 110 kozA, ali 8. maja dobijo povelje pod kaznijo 25 fl.
vemiti jih. Pri nekem tepežu pobijejo Benečani tako jedne-
ga Sedlana s pestmi in kamenjem, da je kmalu po tem umeri.
12. decembra tistega leta poroča ,SaniUi di Udine" u Tol-
min o medsebojnih prepirih in poikodovanju sosednih goz-
dov. — L. 1739 ustreli nek Sedlan beneškega podložnika. Ker
BO imeli Benečani navado u auBtrijskih gozdih derva seči, za-
pove tolminski grof Sedlanom 14. novembra 1739, naj u ta-
kem slučaju zarubijo od Benečanov preseČena derva, in jih
prenesejo na tak kraj, kjer bi jih Benečani ne mogli uzeti.
Bazen tega pa se priporoča Sedlanom, naj kolikor mogoče
itedijo svoje gozde. — L. 1747 posečejo Benečani austrijski
gozd u Počivavniku na Matajona, poldrugo italijansko mi-
^0 od beneSke meje in potem tJ senenem berdu („a
^edneaim berdi") na Miji. Austrijski podložniki dobijo po-
velje preseČena derva zapleniti in u varstvo spraviti. Ravno
tega leta urubajo Eredci Benečanom dva konja in dva voza.
Tudi 1. 1748 sekli bo Benečani derva u austrijskih gozdih na

,y Google

- 282 —

' Miji. —L. 1749 unibajo BeneJSani Eredcem 110 glav živine.
Cesarica Marija Terezija zapove tolmiiukemu grofu, naj sku-
ia zaplenjeno iiTiao mimim potom nazaj dobiti, in ako bi to
ne bilo mogoče, naj poro(!a vladi, da poSlje vojake na bene-
ško mejo. — Borjaaflki župan se pritožuje 28. februarja 1750,
da je pri&lo več kot 50 podložnikov gosposke Landri in po-
aeklo zozd na Miji. 28. junija 1750 pošlje Bedelski župan Ja-
nez CuŠ pritožbo u Tolmin, da bo Benečani veliko dervna-
sekli u austrijskem gozdu na Miji. Naslednjega leta poroča
Cufi u Tolmin, da bo Benečani tri Sedlane s kamenjem ua-
padli in ranili. — L. 1760 eo se pritoževali Breginjct in
LoŽani, da bo prestopUi mejo, plenili in druga sovražna dela
počenjali atanovalci 3fldla, StanoviŠČ, Homca, Bele i.t.d,
Nasprotno bo se tudi austrijski podložniki pritoževali, da jih
Benečani nadlegujejo; zlasti da Ložani neprenehoma požigajo
gozd na Miji in napravljajo tam svoje senožeti, akoravno je
bil ta gozd od nekdaj sedlansk, in da so celo jednega Sedla-
na ubili. Tolminskemu grofu Petru Antonu naloži goriška
vlada, da naj vso stvar preišče in o njej poroča. — L. 1772
sezida nek Gosnjak iz Mersina na kredskem svetu hlev in
malo kočo ter začne obdelovati bližnjo zemljo. Ali prišli so
Kredci, izpodili Gosnjaka in mu poderli hlev s kočo. (O vseh
teh prepirih nahaja se premnogo listin u grofovskem arhivu
u Tolminu.)— Str. 133.

28). Po načertu meje od 1. 1751 med Tolminskim in
beneško Slovenijo (,Veneta Schiavoma", ali „Schiavonia
del Friuli' imenuje se u listinah) imela bi deržati meja od
Idrije onstran gore ,TJdigim" proti Drenkiji in od tod po
Kolovratu mimo Livka (Lovicfa 6 Liuch) čez najviši herbet
Matajorja; potem nauzdol ob potoku Melnik in onstran Ne-
diže ob studencu Kojana (ali nRovich") nauzgor čez Mijo
do potoka „Koroškt kz" ali Bela in ob tej do verha Zlate
gore (Monte d' Oro) ali Babe, ter od todi do Učeje. U tej
dolini naj ostane rezijansko, kar so si bili ti do takrat pri-
svojili.

Od ffamarja do Kuka imenujejo zapisniki še sledeči
Ttsočiue: Štefič (od Benečanov .Chemiza" nazvan, najiztoč-
nejša točka), Sleme gauge, Yeth podskale, Planent-
ca, Zagradom (t. j. verh ^Na gradu"), Krejsko berdo,
Na kunioi, Na brenkovici, Na traci. Kolovrat (od
Benečanov imenovan ^Na skali"), Kuk. Med Kunioo inKrej-
skim berdom, na severni strani austrijske meje, bil je oni gozd,
kjer so imeli prebivalci Drenkije in Klobučarjev pra-
vico derra sel^ usledi pogodbe od 1. 1755. — Str. 136.

,y Google

_ 233 —

29). 6rof Carlo in brata Freschi de Cucagna so
terdili, da sta bila 1. 1498 planino Verh (^Cuca^a") na Mi-
ji brata Franc in Simon Freschi de Cucagna Kredcem za-
stavila proti Dajemnini od 22 liber sira. Ali ker je morala
ta planina najemnino plačevati tudi samostanu „della Cella"
(Valle?) u Čedadu in cerkvi u Staremselu, zato omenjena
planina nf mogla biti izključljiva lastnina bratov Cucagna.

— Str. 138.

30). Tolminski grof pošlje 1. 1738 slapenskega Žu-
pana Ko bala z nekoliko možmi „Na vrata", da bi poizvedel,
kje je prava meja med Tolminskim in Čepovanom. Kobal
pride Na vrata in praSa tam blizu stanujočega kmeta Hoja-
k a za pravo mejo. Ta se je a po6etka branil naravnost po-
vedati, pozneje pa reče, da dela to mejo potok Grebenik
proti mestu „U kozolci", blizu ruta „U občnih". Malo pozne-
je pride Na vrata grof Franc Strassoldo s& svojimi ljud-
mi, katerih se je malo po malem nabralo do 100. n.o se je
grof približeval mestu „U kozolci" zaklicali so mu Slapljani,
naj se ustavi in naj ne prestopa tolminske meje, katero je dol-
žan spoštovati. Ko pa grof odgovori, da to nI prava meja,
zahteva Kobal od njega, naj to s pismi dokaže. Ta zatet^i,
da je iz tega namena Na vrata prišel, ali da ne vidi tolmin-
skega grofa, kateremu bi hotel pravo mejo pokazati. Kobal
ugovarja grofa, da ni mogel priti, ker je odpotoval u Tidem.

Tedaj stopi Strassoldo s konja, izvleče nek papir in se
pripravlja, kakor bi hotel brati. Zdaj pa začnejo Čepovanoi
strašansko upiti: „Naprej, naprej, tu ni prava meja I Pojte
proč od tu, vi Tolminci !" Ali ti se neso hoteli umakniti, ter-
deči, da stoje na svojem svetu. Tedaj zajaha grof zopet ko-
nja in upije Slapljanom: ,Vaš gospodar je „un coglione etuD
hunzfutt". In ko je bil malo naprej odjahal, oberne se Se
jedenkrat nazaj in reče : „Jaz pa vaš gospodar bova se Se za
lase pulila ter s^ sabljo in pištolo merila, in če ne bode dru-
eače, kupiva sod strelnega praha in razsodiva svojo pravico".
Potem se poda grof k nekemu s kamnom zaznamovanemu
križu in izpraSuje nekatere svojih spremljevalcev, ravno tako
tudi Čepovandki župan. Ali vsega tega neso mogli Slapljani
razumeti zavoljo prevelikega upitja. Samo to so zvedeli, da
je sodnik Hojaka u čepovan pozval, ker je bil Tolmincem
pravo mejo pokazal. (Idstina u grofovskem arhivu u Tolminu.)

— Str. 138.

31). Meje bolikega okraja slovenski opisane: „Nai
popried na Gopo, od Čope na coriudo {omissis), od Vzthiza
na bielli Fotoch, od bieliga Potocha noter v' uodo atzka (Uče-

,y Google

— 234 —
ja), od utzke noter v' beliobi Camen, t katerim eo trij Chri-
8hy ueechflDi, od letiga Camena na Musiz, od Musiza na Bor-
gineclii nnrh, od Boi^achiga uurha na Qo\\i uurh, od G^ol-
liga uurha na Ratao (RotooP) dolino, od Batne doline na
Predielzo, od Predielze na Oradiz, od Oradiza na Coboriski
□urh, od GoboriBkiga aurha na Coboriski ]U[ue8t, od letiga
Mosta po polu uode Sozhe na Jellenie brued, od Jeleniega
brouda na Jelenie Rob, od Jeleniega robu na PolloTnik, od
Pollovnika na Pirhni viurch (PirhoTec), od Pii-bniga uurha
oa Douz, od Douza na Slatenlk itd. „koker -camen inn voda
uliezhe". — Tu opisano mejo je lastnoročno izpisal iz cesaraka-
ga urbarja boISki namestni glavar Urban Eriatjan Waa-
seniznig 29. oktobra 1738 in 24. decembra 1757.

Tudi bolSki glavar Jakob Taccani iz Sempasabil je
že ]. 1647 opisal boliko mejo: Baba, Ostrig, LastovSiJS, Eo-'
leno, Kraqiinik (Cragninigg) itd. ^kar kamen Inu voda nliet-
sche.'— Str. 138.

32.) Že 1. 1718 razderejo Drežoičarji berv, ki je obsta-
jala iz neke „1086", vodetSe preko Soče med ternovsko in
drežniško občino. Terdili eo, da eo tako storili ua povelje
tolminsk^a grofa, ker ee je bilo bati, da ee goveja kuga za>-
neee z BolSkega na Tolminsko. Temovoi so se silno prito-
ževali soper to in terdili, da potrebujejo omenjeno leso za
pregonitev evoje živine. DreŽničani pa so odgovorili, da so
po prenehanju kuge mostič zopet postavili, in da ako je poz-
neje z nova izginil, neso oni tega krivi. Sicer pa da Tet-
novci oemajo nikake pravice na drežnilki strani pasti.

Iskra prepira ee je kmalu raznnela io od besedi priSlo
je 6ez ne dolgo do dejanj. L. 1744 zanibijo Drežuičani Ter-
Dovcem 200 koz& in jim zopet poderejo ^leso" L. 1750 Za-
mbijo DrežniČani z nova ternovsko živino. 1754 tožijo DreŽ-
ni&iai Temovce, da pasejo in sečejonepostavno na dreŽniSkem
svetu, in da eo na tem celo apnenice sezidali. AH te so DreŽ-
nitSani na povelje tolminskega grofa razsuli. L. 1759 zarnbijo
Tem ovci živino nekemu DrežniČanu, kateremu je bolSka eodnija
prav dala. L. 1766 zaunel ee je prepir zaradi paše tudi med
Temovoi in Kobaridci. Plenjenje živine se je nadaljevalo. L,
1767 do 1769 zahtevali so Ternovd zopet pašniike pravice na
drežniSkem svetu. Ali temu se je krepko upirala tolminska
gosposka. (Vee dotitSne listine u grofovekem arhivu u Tolmian).
— Str. 139.

33.) Po urbarju od 1. 1591 imelo je gospostvo Tolmin
po sledečih vaseh svoja posestva: Boleč (malo), Drežnica,
Idrijsko, Eamno, SeliSČe, Volarje, Gtabrije, Dolja, Zatolmin

,y Google

— 235 —
(mnogo), Tolmin (mn.), Žabiie, Čadra (Cadreg), Poljnbiig,
Prapetno, Ljubinj, Sela gorenja, Podmelici, Tamline (Temline),
Kneza gorenja (mn.), Orabovo, KoritnioA, Tlake, Rut (mn.),
Kal, Podberdo (Pobirda), Tertnik, Kožica (t. j. Kojica prav
mn.). Bukovo. Započe, Orebek, Jesenica, Zakriž, PoJSe, Gorje,
Trebenče, Labinje, Poljana, Podnjivioa, Novaki (p. mn.), Če-

?lez, Planina, Cerknica (Oerkno), Podcerkno, Ravni, Lazice,
lažna, Otalež, Mlaka dolenja. Jazbine, Jageriče (Jagodiachia),
Želin, Idrija nemška (mn). Idrija (p. mn.), zopet Idrija, Še-
brelje (Sibril, p. mn ), Reka. Police, Laharna, Na berdu (pri
Idrijci), Podsevnik (Podtemnik P), Bizikija (inn.). Polje, Pra-
petno na gori (Prapot sni monte, mn.). Pečine, Trebuša, Ho-
tenje, Ponikve (Ponicul, mn.), Logariiče (Logischa), Rofie,
Slap, Idrija pri Bači, Ba5a, 3topec, Modrej, Lom, Log dole-
igi, KosmeHca, Sela dolenja, Doblar in Njivica (?), Modrejoe,
Eozarsko, čiginj, Yolče.

Urbar od 1. 1633 imennje a eledečib vaaeh tolminske
podloinike: Čezsoča (mn.), Log, Tolmin (zlasti mnogo novin),
Zatolmin (novine), Cadra, Zalazi, Žabice. Poljubinj (mn.),
Prapetno, Ljubinj, Sela gorenja, Podmelici, -Kneza (mn.), Tam-
line, <}raho70, Koritnioa, Bukovo, Kortečina, Podkozica, Rn-
taiji podkozifiki, Zapo<!e, Selica, Zakozica, Rut nemSki, Ko-
ritnica nemSka, Gh^t, Obloke, Znojile, Kuk, Kal, SteržiSJSe,
Ba£a gorenja, Podberdo, Tertnik, Podporznom, Petrovoberdo,
Zakriž, Orehek, Jeaenica, O-oije, Poče, TrebenČe, Labinje,
Poljana, Podnjivioa, Novaki gorenji (mn.), Novaki dolenji.
Planina, Čeplez, Cerkno (p. mn.), Rutarji iz Slamovlja (Sla-
movia ali Sotto Cerchina), Kot, Jazbine gorenje. Jazbine do-
lenje, Otalei, Plužna, Lazice, Mlaka, Želin, Reka, Ravne go-
renje, Ravne dolenjoi Šebrelje (Subrelia), Rutarji debreljaki
(p, mn.), JagodiSče, Šeovidsk^ora in Bizikija, Rutarji bizija-
fiki, Zakraj, Polje, Šrt, Daber, Polica, Prapetno, Pečine (mn.).
Hotenje, LogarŠče, Laze, Ponikve, Rutarji ponikoveki. Slap
in Roče (mn.), Idrija pri Bači, Bača, Stopec, Uodrej. Lom in
Log, Sfodrejice, Sela dolenja in Kosmerica, Doblar in Njivi-
ca, čiginj, Kozarsko, TolJSe (mn.), Kamnica, Idrijsko in mlin-
sko, Sužid in Svina, Sedlo, StanoviiČe, Podbela, Borjana,
Kred, Staroselo, Kobarid, Dreinica, Ladri, Sma^t, LibuŠinje,
Versno in Belice, Kamiio, Volarje, Dolja in Gabrije. — TI ka-
zalu k urbarju 1633 se nahajajo Se sledeča gore ne našteta
krajevna imena: Khm (Chren), Hud^uŽina. Lipete (pod Bu-
kovem), Mlaka flin der sup (županlja) Kott", Zakraj, Št. Ma-
ver (Sv, Lucija) in Tolminska. — Str. 144.

34.) L. 1664 80 imeli Farmentini (Janez Keretitelj

,y Google

in France, ter njegov sin Gamillo in nj^ovnežah J&nez Tjn-
cingnera) po sledečih ^aa^h na Tobninakem svoje hmete: Ci-
sinj 2, Yol<Se 3, Dolja 2, Eamno 2, Smast 1, LibuMnje 1,
Terano 2, Seliiče 1, Volarje 1. Tolmin 4, Čadra 1, Poljubinj
5 kmetov, 1 koSana, 1 mlinarja; Fodmelici 1, Kneza 2 kme-
ta in 1 ko&ana; Gorenja 8ela 1, Temline 2, Bukovo 2, Po-
ljana 1, Podnjivica 1, Novaki 1, Jesenica 1, Ckirje 2, FoČe2,
TrebenČe 1, Mlaka 1, PluŽna 1. Planina 1, Cerkno 1, Otalež
1, Želiu 1, Reka 1, Ravne 1. Poljanica 1, Polje (Poglia) 2,
Polica 1, Bi^akija nad Šenvidsko goro 1, Prapetoo-Berdo 1,
Ro6e 1, Pečine 1, Ponikve 1, ^Logischa*' (Logersko) 1, Sto-
pec 1, Modrej 2, Modrejice 1, Šefa dolenja 2, Kozarsko 1,
Log dolenji 1, Lo2i£ I, Doblar 2, Poljana (zopetl) 1— Str. 145.

3&) Colloredi ao imeli svoja posestva u Jesenici, Za-
križu, a Sebreljah, na Šenvidski gori, FetJinah, Ponikvah, Kne-
zi, n Kota (knežkem) in kar h njemu spada, u Podmelicih,
Foljubinju, Modreju, Badi,Stopcn, na Slapu, u Tolminu, Žabčah,
Ca<mh, Doljih, Oabrijah, Drežnioi in na '1'emovem. — Str. 146.

36). Jugova posestva ao ležala n TolČah. na CigiDJu,u
Hlinakem, Iderskem, u Sužidu, Kobaridu, Smaatih, na LibiiB-
njem, SeliŠčih, Volarji, u Doljih, Oabrijah, Tolminu, Gadtih
in Zalazi. —Str. 146.

37). L. 1685, 24. septembra Podgoro pri Gorici, zapusti
Hijeronim Formentini poljubinjaki cerkvi (sv. Mar-
ka) mlin u Foljubinju in 24 dukatov proti temu. da ae ima
Q tej cerkvi 40 veJinih mafi brati. (Dekanijski arhiv u Tol-
minu). — Cerkvi av. Markan Foljubinju daroval Je bil nek-
do tudi planino Rdzor.- Cerkev bt. Mihelana Ljubinja je
imela mUn na potoku Sopotnica uljubiujaki občini — Cer-
kev sv. Petra Zatolminom je imela planino Sleme. — Cer-
kev sv. Brikcijana SeliSčihje posedovala njivo in travnik ,Na
cerkovnici*. — Cerkvi ev. Duha in sv. Lavrencija na Libuinjem
imelista skupno jeden mlin naRočici u občini Smaet. — Cer-
kev sv. Jurjnu Drežnici je uživala dohodke mliua na Ročici
a drežniilJ občini. — Cerkev sv. Julta na KoaeČu je imela
mlin na Ročici u kosefiki občini. — Cerkev sv. Matije u Rav-
nih imela je mlin na potoku Mlaka u ravnijaki vasi. — Cer-
kev sv. Kr^ u Sedlu je imela štiri kmete u Sedlu (ostalih
šest je plačevalo najemnino rosaČkemu urbarju). — Cerkev av.
Helene u aedelski občini je imela Štiri kmete u Stanovifičih
(drugi štirje u tej vasi ao plačevali najemnino Čukom^. — Str. 147.

38). Pri vizitaciji 9. julija 1767 na Bukovem praša nad-
dijakon: ,Quis det viaum pro ablutione communioantium f "
Responsum fuit: gOaupo". — „Ordinatum fiiit, ut aemper pro-

,y Google

_ 237 —

Tidestnr de Tino pro ablntioae oommimioaDtium sicut pro Sa-
crificio Missae, optimae aaalitatis ad avertenda inooDTenieotia
Id ipaa ablutione". (Naddijakonaki arhiv u Tolnunu u deka-
i4J8kflm urada). — Str 163.

39). PrebuSineki fajmoSter itfoctua (Sova P) iz druge po-
lovice XYI. stoletja piie u svojem farnem zapisniku: „A. 1684
erat reperta eoclesia S. Ludae prope Tulminum; et bominea
utriu8que sesue hinc inde euntes et per villas ourrentes ad
eoclesias tamqHam delirantes et se non habentes. Laici tamen
erant et eontra ecclesiaatiooa se erigentes, verbis et factis,
stolide manibus strepitantes, tremeutes toto oorpore, timorem
etiam simulantes, Bbqui proni, oeteri vero snpini oircum eoole-
siam se TolTentes, tamquam a Deo ipsis esaet datum, atta-
meu erant homioes decipientea. Lubianae erat quidam cri-
minali sententia . . . ." (naprej se ne more brati). — Str. 165.

40). L. 1563 izberejo Cerkljani za svojega župnika ne-
kega Rejca, „eecondo l'aQtiqua lor rason et obserration'. —
L. 1581 izberejo Tolminci za avojega župnika Tomaža
AbaČiJSa iz Stverjana u Berdih. ^Oliplebisani del Vicariato
di Tnlmino nella corte di detto Vioariato hsno aecondo V an-

tiqua uaanza et (ne more ee citati, morda „ob-

servantia") loro eletto in suo Vicario eto." (listine u kapi-
tulskem arbivu u Čedadu). — Str. 166.

41). L. 1525, 15. julija, obsodi tolmineki naddijakouEri-
gtofde Caballis kobaridskega vikatja G-regorja Frie-
staina, da naj plača svoj dolg udovi Antoniji Jnrgi6 iz
Kobarida. — L. 1538, 17. augusta, obsodi naddijakon Tomaž
Falcidiua tolminskega vikarja Janeza, da naj pla<!a svoj
dolg JSedadskemn kanoniku N". Kanonik ga ima trikrat opom-
niti, perva dva krata čez Sest dnij, tretji krat pa 6ez dva dn^. —
Ravno ta naddijakon obsodi takrat Senvidskega vikarja M a-
tijo, da plača svoj dolg za vino Ivanu Frumentinija,
drugače da bode odstavljen od službe ip izobčen iz cerkve. —
L. 1538, 1. septembra, obsodi iati naddijakon duhovnika n
Tolmiuu Sebaatjana Kapelana. — L. 1539, 30. septem-
bra, obsodi naddijakon Bernardinus de Pnppis fienvid-
akega vikarja Matijo C oll te, naj plača avoj dolg Petru
Saineru de JarinovitJ (P). Ravno tisti naddijakon pozo-
ve 31. januarja 1540 volčanskega vikai^a Odobrika n Če-
dad, da se opraviči zavoljo nekih dolžitev. — L. 1540, 23.
apr^a, prepove iati naddijakon bratoma Jurjn in Martinu
iz Cezsoče, da ne smeta deliti zemljišča, katero ata imela u
najemu od čedadskega kapitala. — 17. maja 1540 opomiiga
isti naddijakon Jarneja meniha (Bartholomans Monacas),

,y Google

— 238 —
Tikaija a spodnji Idr^t, da naj opoati svoje brezbožno žirenje
in 86 poboljša ter pride 15. junija, t. j. na praznik bt. Vida,
na Šenvidsko goro pred naddijakona. — L. 1541, 31. januarja,
ukaže naddijakon Tomaž Falcidius cerkljaaskemu vikar-
ju Matiji, da naj plača a navadnem obroku desetino, katero
je bil u Tolminu u najem uzel od Antona Puppisa. — L.
1&41, 17. septembra, pozove naddijakonov namestnik Franc
Maninns tolminskega vikarja Ivana Potrebuježa u Če-
dad, da se bode zagovaijal in opravičeval, drugače plača elo-
bo od 200 dukatov. — L. 1541, 28. novembra, obsodi nadd^a-
kon Caharija de Maiiinis kobaridskega vikarja Gregor-
ja Precestani (?), da naj plača svoj dolg gospodoma Pla-
oitu in pl. čuka. — L. 1542, 14. augusta, obsodi nadd^a-
kon Bernardin de Pnppis zopet kobaridskega vikaija za-
radi dolgov. Ravno tega pozove na<idijakon 9. decembra 1543
u Čedad na odgovor, m ker nI prišel, zopet 30. decembra, da
ee mora prikazati u šestih daeb, drugače bode odstavljen in
izobčen. *) — Str. 171.

42). Točka 4. pravilnika od 1. 1700 se je n, pr. glasila :
„Spectent quoque ad forum ecdesiasticum causae criminales
laicorum fidelium, nimirumque quae mix:ti fori dicuntur, ut
est baeresis, simonia, adulterinm, usura, blasphemia, periurium,
Borlilegium, sed tamen non aliter, nisi guatenus agatur ad
poenam spiritualem et in corpore iuris Canonici expressam
et quatenu8 aliam poenam temporalem dictare convenerit in-
feriuB §.§. 9. observandus erit. Relicta de caeteio cognitione
et iurisdiotione iudici laico quotiescunque ad vindictam publi-
oam, vel poenam temporalem eamque ordioariam vel ezor-
dinariam vel ex offo. vel ad iostantiam partium coram ipso
a^ vel procedi contigerit. In tantum ut licet crimen a laico
cum clericum perpetratum eeeet, aut quaeBtio criminis inci-
denter vel per modum ezceptionis, non actionia ad iudidum
veniret tamen iurisdictlo temper&nda, non proroganda sit, sed
salva moz praemisBa distinctione et declaratioae BubBequentis
§.§. 6.ti coram hoc vel alio foro contra laicum agi et procedi
debeat.' (U grofovskem arhivu u Tolminu). — Str. 173.

43). Na pritožbe in zahtevanja kapitula od 1. 1735 od-
govori grof 1. 1740 sledeče (a izpisku): 1). N'addijakon je
zahteval, da naj se pri veeh razsodbah in ukazih ali vedno
rabita ali pa vedno izpuščata. (kakor bi se samo po sebi ra-
zumelo) obe klauzuli „salva immunitate ecclesiastica''. in ,sal-

,y Google

— 239 —
vo iure CaesariB ac Imperii et saMe HesoiutionibuB CaeBareis
etc". — Na to izreče in uterdi grof Bvoje mnenje, da je perva
klauzula nepotrebna, paČ pa naj se vedno rabi druga, ker je
oer.ar čedadBki cerkvi dal ali poterdii več privilegijev, ki bi
znali prej ali slej nauskriž priti z deželnimi ali deržavnimi
sakoD'. — 2). Naddijakon prosi, naj mu bode dovoljeno u prav-
dah ninizli fori, ut sunt adulteria, fornicationefi et Binules',
nalagati globo do 10 gold. u prid kake cerkve ali u kateri
drugi pobožni nameu. — Orof miBli, da ae ne Bme nikoli kapi-
tulu dopustiti nalagati globo, kakor tudi ne sme svetovni sod-
nik nalagati duhovnih kaznij. Iz jednakega uzroka preklicala
je bila vlada oznanilo aekovskega Škofa, ki je žugal z de-
narno kaznijo duhovnom, „qui in bacanalibus saltua agerent".
— 3). Ifaddijakon zahteva, naj bi se, kakor na dolenjem Au-
atriJBkem, duhovne osebe, ki morajo izprašane biti kot priče
u civilnih ali kriminalnih pravdah, (pa ne takih, za katere je
smertna kazen odločena), izpraSevale pred duhovnimi oblastni-
ki in bi tudi pred njimi prisegale. — O tem je bil grof že 11.
aprila 1740 iziazil svoje mnenje, da je to soper obstoječe na-
vade in deželne postave, ter da se to nikakor ne sme dovo-
liti. — 4). Naddijakon terdi, da gCamae civiles pereonales Cle-
ricorum" spadajo pred njegovo sodišče in o tem se je bilunel
hud prepir že o priložnosti, ko je duhoven Kurinčič tožil
kobaridskega vikarja. — Orof je temu nasprotoval in se skli-
ceval na pravilnik od 1. 1700 ter na druge jednake slučaje,
ko 60 svetne Bodoije odločevale slične pravde. Nadalje opom-
ni grof, da, ker goriški pravilnik govori soper kapitul, zato
hode ta, n^j ve^a klauzula „salve iure Ecclesiastico". A s
tem kapitul le pokazuje, da je nepokoreo auBtrijskim zako-
ntMu. Cedadski kanoniki obiavnujejo na skrivej osebne prav-
de duhovnov pred svojo sodnijo in potem se s tem le hvalijo.
Zato meni grof, da se jim mora prepovedati vsako sodstvo
nad austrijsktmi deržavljani brez vednosti svetne oblasti. Zna-
no je tudi, da ravno beneška republika, pod katero spada
kapitul, ne postopa posebno prijazno z duhovniki, in da, ako
se kaj pregreŠe, kaznuje jih ravno tako očitno in ostro,
kakor neduliovnike. Zaradi tega pa ne bode nihče mi-
sUl, da je republika zadobila večo oblast od papežev, nego
cesar. Nadalje razlaga krtpitul po svoje papežke privilegije
in jim podtika večo veljavo, nego so jim jo mogli papeži sa-
mi dati z obzirom na obatoječe deželne in deržavne zakone.
Če kapitul pravi, da je bil pravilnik od I. 1700 zato oglasen,
da bi se poravnale razpertije med goriškim glavarjem in ta-
moSnjim naddijakonom, ter da nema splošne veljave za vse

,y Google

— 240 —
Goriiko; spozna se iz tega, da ho6e kapital zanikati, kar je
Tsem jamo in znuio, ker 8e omenjeni pravilnik rabi od vseh
BodnikoT na Oorifikem in tndi od tolminskih. — Iz Tsega pa
je oSitno, da naddijakon Foriuniti mieli, ka sme VBem cesor-
skim in vladinim zapovedim brez kaznt nasprotovati. ^Zato
se ne čudim,' nadaljuje grof, y,i& moram jaz toliko preter-
peti od kapitala, ker da bi uzderžal svoje nezakonite preten-
zije in motil svetno pravo, terdi da se morajo tako jasno

Sovoreži odloki drugače razumevati, in ker se je celo pre-
erznil tisti vladi, ki je odloke izdala, razlagati jih u smisla,
katerega ne more nihče zdrave pameti a njUi najti."

U to točko svojega odgovora uplete grof tndi odgovor
na kapitulova dollenja od 1. 1735, katerim je vlada verovala
in zato grofa posvaiila. Takrat je tožil kapitul grofa, da za-
braiyuje sklepanje cerkvenih računov; drugič „Capitaiinm re-
oasasse generale mandatum (grofovo dovoljenje za vizitacije
cerkvH), quod alias semper, facta debita requisitione, fuerit
coDcessum*. Na to odgovori grof, da ima on pravico ta man-
dat dovoljevati ali ne, ne da bi s tem žalil kapitalove pra-
vico. — Tretjič se je bil kapitul pritožil, ker je bil grof Iva-
nu Ivančiču prepovedal iti pred naddijakonovo sodnijo za-
radi svoje zakonske pravde. Orof odgovori, da je Že iz nje-
govih preJSnjih dokazov razvidno, da naddijakon nf imel pra-
vice IvančiČa u takih pravdah kot pri£o citirati, nego da je
to grofova pravica. Kapitul je tudi poprej vselej grofa za
dovoljenje prosil, kadar je mislil koga pred svoj stol za pri£a
pozvati. — Četertič pritoževal se je kapitul zlasti zaradi tega,
ker ja bil grof občini Doblar prepovedal prrd naddijakonom
„agere causam administrationis 88. eacramentorum". Na to
odgovarja grof, da tu ni žlo samo za oskerbovanje sakramen-
toT, nego za lastnika tega oskerbovanja (tore za duhovno o-
sebo), in da mu pravilnik od 1. 1700 dopuSfa': gposeseoriam
fltiam rei vel oausae Ecclesi&sticae cognosci debere a foro
laioo". — Iz vsega je tore razvidno, da cesarski odlok od 1.
1735 na kapitalove pritožbe ne more biti odločiven, ker opi-
ra svoje ukaze deloma na krive praemiBse, deloma ker je
bil že preklican od poznejših reskriptov, Čeravno kapitul
z^otavlja, da ne more po nikakem od svojih pravic odstopi-
ti, ako bi tudi cesarski odloki drugače ukazovali, in da bi on
teh odlokov ne mogel drugače izverSevati, nego ,petiurii la-
be". Ta pristavek kaže, da hoče kapitul cesarskim ukazom
nasprotovati. G-rof sicer priterdi, da je imel papež pravico,
čedadskim kanonikom privilegije podeliti : „Yeram enim eat
a Pontifice debere haeo et similia concedi, sed veram veris-

,y Google

_ 241 —
emLamque est, necessario debere a terrae Principe in sno
Dominio admitti, antequam possint exerceri ; et Tfirum ac ve-
riBsimuni eat, ea exerceri non poeee, licet a Pontifice conceasa,
si a terrae Principe non admittantur. !Non talem Pontifex
Bupra Keges et Principes potestatem habet, nt eis invitis pos-
sit aliqaam iurisdictionem ecclesiaaticam, quae non sit pure
et stmpliciter spiritualis, sed vel in minimo temporolitatem
eapiat, in eonun dominiis introdure". — Ctrof navede za ozgled,
da ee Foramiti ni bal „labem periurii" takrat, ko je spoz-
nal, da tožba nekega kamnoseka soper ienridskega župnika
spada u področje goriškega glavarja (nEzcelsae Rapraesen-
tantiae"). —

5). Cedadski kanoniki so prosili, naj se zapove tolmin-
skemu gtofu, da ne bo smel nikakega ukaza izdajati duhov-
nom, tudi Če bi mu vifii uradi kaj za nje poslali. — Na to od-
govarja grof: „Cum enim Clerici multis rebus ac materiis se-
cnlaribuB se inmiecent, in iis uod sunt simplidter Clerici, ne-
qvifi qua tales considerandi, sed sunt revera partes ac mem-
bra Beipublicae, ac propterea <juoad rem vel materiam prae-
cise foro laico subiecti. — Igitur instanter supplico declarari,
me posse relaxare mandata praeceptiva vel inbibitiva etiam
olencis in iis, quae puram secularem materiam concemunt,
prout sunt veuationes, piscationes et similia; atque insuper
ad poenas eosdem, si quando iucurraut, perBolvendaa, seque-
strationis vel ezecutionis mediia contra eorum bona vel redi-
tus cogere". Kaj se tudi ne priterdi naddijakonovemu sah-
tevanjn, da bi u teh slučajih grof moral za jednake ukaze
moledvati u naddijakonovej pisarnici. Eo bi se to kapitulu
dovolilo, bil bi grof lišen vsega sodstva. — Kar se pa tiie po-
slov „mizti fori", kakor je oakerbovanje cerkvenega premo-
ženja, ali n^ grofu pristiije pravica odvetništva, ali naj se
mu dovoli, da sme tudi vikarjem in duhovnikom ukaze po-
šiljati, izpolmevaje viSa povelja, Če tudi bi bili ti kazenskega
zapopadka. K.er je znano, da se morajo cerkveni računi skle-
pati u nauzočnoati grofa ali njegovega pooblaščenca, ne bi bi-
lo to n bodočnosti mogoče, ako bi grof ne smel vikaijem
ukfuati, da mu naznanijo dan, katerega so za pregledovanje
določili. Tore se mora grofu dopustiti, da poSilja duhovnom
ukaze, tudi Če so kazenski, u poslih oskerbovanja cerkvenega
premoženja, in sicer ne le, kadar se mu bode to od zgore
naročilo, nego vselej „quando per similia mandata facilior de-
mandatarum renun exeoutio obtineatur." To je tim bolj po-
trebno, ker atantam aliquando et in aliquibus olencis petu-
lentiam inveniri, ut non solum in Spiritualibus, in qmbu8 a

,y Google

— 242 —

iudice ecolesiastico animadTerti debeant. sed etiam in tempo-
ralibua contra quietem et bonum publicum deUDqi]aiit, unde
necesaarium sit a potestate ]atca (cui profecto competit, quia
de temporalibufi agitur, et non fit ezecutio ia personam), eos
poena pecuniaria, vel etiam per demaodatam a patria elon-
gationem coCrceri." — 6). Terdil je kapital, da ae njegova ako-
ro Škofovska oblast uničuje, ako ne more naddijakoii ukazo-
vati, novih cerkvenih poslopij zidati in drugih potrebnih rečij za
božjo aluiSbo napnivljati, brez poprejšnjega dovo^enja grofove-
ga. liaddijakon meni, da zadostuje, &e se grofu le toliko nar
znani, da bode on izverievanje poslopij pospeševal. — Na to
odgovori grof najpoprej, da je ona nrekelbi (guaai) Škofovska
oblast kapitulova" prazna is nečimerna. Potem meni, da bo-
de on ali njegov namestnik vedno toliko unet za božjo služ-
bo, da dovoli zidanje, kadar bode zares potrebno ah kadar
ae bode moralo kaj pomanjkljivega popraviti. Co ae bode
pa hotelo kaj nepotrebnega, le zaradi zložnosti zidati, tediy
naj se ga vselej za dovoljenje prosi, da bode on razaodil, ali
je novost primerna in, ali ne bode pri tem preveč terpelo cer-
kveno premoženje, ter mord« prouzrokovalo preveč bremeo
za uboge podložne, ki so že tako z davki in robotami preo-
bloženi. — 7) Kapitul je zahteval, naj bi ne smel grof mesto
aebe podUjati avojega oskerbnika k cerkvenim računom, nego
k večemu le aodnika; ali da se temu ne daje več navadnega
plačila, kakor do sedaj; dalje naj se odpravi kosilo, katero
so vikarji dajali cerkvenim ključarjem ; slednjič naj bi se sme-
li tudi vikarji mesto naddijakona podpisovati pod cerkvene
račune. — Na to odgovori grof, da je povsodi navada, da sme
oskerbnik svojega gospodarja nadomestovati ; da je mislil ko-
silo ključarjem že aam odpraviti, ali da se je prepričal, da
je boljše, če ostane stara navada; da dobivajo oskerbniki pla-
čilo, je tudi pravično, ker takrat i kurati prijemajo jednako od-
škodnino; kar se pa podpisa vikarjev tiče, smatr^ ae ni po-
prej nikoli kot zadostujoč zato naj se tudi aedaj ta novota-
rija ne upeljuje. — 8). Terdil je kapitul, da ne ve katen bi
bil oni „caaua precisae neccasitatis, quem possit Capitaneua
escogitare praecipiendorum computorum", Cene ta, da bi nad-
dijakona izključil od pregledovanja ničunov. — Proti temu pa
se grof odločno zavaruje. Potem prosi, naj mu poterdijo, da
ne bode „nuUum amplius generale maodatum pro visitationis
tempore" dovoljevati dolžan, ker so ti »mandati' Če le nekaj
časa sem upeljani, in ker so ae tudi med tem čaaom že opu-
ščali, ter neso strogo potrebni za izverševanje cerkvenega sod-
stva. Nadalje prosi grof, naj vlada tako naredi, da bode mo-

,y Google

— 243 —
Tftl naddijakon vselej, kadar bode hotel svetne ljudi ali kot
jHi^, ali Icot krivce pred svojo sodnijo klicati, to grofu aa-
snaniti, da jih oa pred uaddijftkona -pokliče, kakor je bilo to
tudi poprej aavadao. N^asproti pa naj ne bode teeba grofu
naddijalcona za dovoljenje prositi, kadar bode hotel on kate-
rega duhovnika za pričo pozvati pred svojo sodnijo u civilnih
ali kriminalnih pravdah, ki ne zahtevajo smertne kazni. Sled-
njih prosi le grof, naj blagovole vifie oblasti naddijakonu
zaukazoti, da ne sme preskakovati pravnih mej in ne motiti
svetnega sodstva. Med tem pa. naj mu naznanijo, kako naj
se obnaša ta Čas, dokler bode pravda tekla med njim in nad-
dijakonom. — Ta mojstersks spomeniou je podpisana u Tolmi-
nu 10. junija 1740. Njen koncept se nahaja u grofovskem
arhivu. — Str. 175.

44). Pri vizitadji u spodnji Idriji 1. julija 1767 od-
govori Župnik Joanes BoratelH (inštaliran 1. 1736) na
prafianje, ali se nahajajo u njegovi fari pohujfiljive osebe, ta-
kole : „Antequam venerim huc tamquam Parochue, fuerunt
uno auno inventae quinque praegnantes ex illicito concubitu ;
cum autem pervenerim huc, paravi pro eiuemodi detinquenti-
bus varia poeaaria instrumenta, utpote Crucem, Cypum et
Ossuarium. et a duodecim annis nonnisi una fiiit comperta ez
delicto puhlice praegnans. Soleo quoque ligare ad crucem,
vel c^pum, nec non in ossuarium indudere etiam illoe, qui
contra parentum reverentiam pecoant, aut contra Eccleenae
praeoepta. Eiusmodi poena«, ut ezperientia me docuit, ut
pluvimum arceut a Sceleribus." (Naddijakonski arhiv u Tol-
minu). — 8tr. 177.

45). Jedno mesto Maronove pridige od 15. aagusta 1762
glasi se takole : „ Ja, she eni so apot dellali, enu so mermrali
Zhee-me, kier Bem pieeu, de hishni Gospodar) enu G-oapodine
imajo Skerb imeti zhes soje sine enu hzhere, enu soje posle,
de niemajo si tovarshije dershati, enii Sgovor imeti, de en
Sam S' eno Samo niema na Skriunih krajah mamiati, de to
umozhvanie, zukanie sa roke enu druge nespodobne rezhi
Se imajo odpustiti, de Shenske Pcraone 8e imajo bulie Spo-
dobno guantati, hori do Grla sanankati. Te, so eni rekli, de
use so nanuzne besede, de tega nie trieba ondi govoriti, kier

se sicer brumno, pošteno, enu nadushno shiveje Ali

vi moij lubesnivi, vi na Samerkate, kochu vas Samize Sa
aorza storjo, one vass Sopertimi ozheai buiie kocher S' vinam
upianio, de Sami naveste, kai delate!" (Naddijakonski arhiv
u Tolminu). — Str. 178.

46). „E(oB Bertrandus etc. dono dedimus in perpetunm

,y Google

_ 244 —
fidelisBunae nortrse Magdalenae deoimam de Snuut etc. Prae-
dicti Yicim obligati sunt tenere Misaaa et elemorinaB post
mortem praedict^ Magdalen^. Ytiiii die XV (P) menais fr. (?)
CXII. (IzTirnik hranijo potomci Ifagdalena u Smaatih). —
Str. 181

47). Omiko in živenje tolminske duhovilčiDe opisuje grof
11 BToji spomenici od leta 17-^8 takole; „Si 6 introdotta da
qiutlcli' anno tnqaa eotto gl' auspicj del duoto Spiritnal G-o-
verno ^uasi geaeralmente nel Clero di onesto CapitaDato per
infalibile gnest' empia maseima, ohe 11 Sacerdoti non devona
rendersi venerabili ool viver santamente, ma cke devon essere
venerati perche sodo Sacerdoti, bencke non viran da tati; e
essi cercano adeaao il ben spirituale deli' aoime šolo quaDdo
arreca seco il ben temporale delle loro boree etc. — Li pieva-
ni d' adesBO sono piu atteatj al proprio ben temporale, ch' al
spirituale deli' anime, di eni per alb-o si Tantano, e non to-
gtiono amminietrar li Sacramenti, se prima non sono sicoari
del loro guadagno etc". (Tolminski arhiv). — Str. 181.

48). „NicolauB Tacco presbjter ocoasiooe offensionia
impie perpetratae in TJrsnlam Leban cnm cultro rasorio
snb foc!e et capite manuque, et in procesen pro aggreasione
et attentatis oontra Dominum Joanaem Danielem Loca-
tellnm in puhlica platea antedicti oppidi cam duplidbus
flcloppis cheruhina (karabinar) et pištola sermone vemacolo
deDominatis". (Kapitalski arhiv u Čedadu). — Str. 182.

49). Janez Friderik Matko (Madcho) toži leta
1738 nekatera volčanaka dekleta, da ga obreknjejo, ter
raznaSajo novico, da se on na prepovedan natSin peča z nekim
dekletom. To dekle bilo je u njegovi službi, in naddijakon
mu je bil zapovedal odpustiti ga. Ali Matko se nI za to zme-
nil in naddijakon je k temu molčal. Eo je pa 9. an-
gusta toča vse potolkla, zadeli so VolČani hudo mermrati so-
per svojega žapnika, Češ da zarad svoje 'kuharice ol hotel
u cerkev iti, da bi nevihto z molitvijo in blagoslovom od-
gnal, kakor drugi župniki delajo. Zato so hoteli Tol£a-
ni Mfttka iz fare izgnati. AJi k sreči so nekateri pametnej-
ši ljudstvo pomirili, da se neso dogodili neredi, toda med Vol-
čani je ie dolgo hudo vrelo. 15. augusta obeme *se grof do
vlade, naj mu naznani, kako ima ta nemir potolažiti in po-
hi^jSanje kolikor mogoče popraviti, ker odkar vlada na Tol-
minskem novi naddijakon Foramiti, so grofii roke zavezane.
(Koncept u grofovskem arhivu u Tolminu). — Str. 182.

50). U časniku kmetijskega društva „Notide della im-
perial regia societa agmria d^le unite oootee di Oorizia e

,y Google

— 245 —

Gradišča" opisaje Muinik u 55 SteTilkah Davadne boleani,
njih nzroke in nasledke tet naznanja točno sredstva, katera
«e imajo proti ojim rabiti. I2 tega se vidi, da je bil MuŽnik
mnogo j^oTomejii, nego so navadno zdravniki. — U knjigi
„Clima Goritieose" piSe na 16. stiani sledeče: »Venti prae-
terea dividuntur in regulares, irregulares et (periodicos. lili
bona tempeatate secundum certum ordinem procedant, nuus-
c|ne alteri rite saocedit, quorum duo sunt generales, alter ia
sona torrida ab ortu in occasam, et aJter in zonis tempera-
tis oontraria ratione sen via, ab ocoasu in ortum indeainanter
refluit, nisi ab irregularibus impeditur, qui sine ordine et ir-
regulariter fiuat, hinc vagi et liberi etiam vooantur." Iz tega
■e vidi, da so že pred Do vejem poznali zakon o pubanju
vetrov. — Str. 183.

51). O tolminskem grofa, ^katerega so nSi snedle", pri-
poveduje se med ljudstvom sledeSe : Enkrat povabi Poljubinj-
ce na veliko gostjo. Prigovaijal jim je zlasti, naj prii^o pi-
jejo. Eo jib na ta način npijani, obečajo mu dati vse, kar bi
od i^ih zahteval. Sedaj jim reče grof, naj mu odstopijo kra-
sne travnike ^Bobrave" med Poljubinjem in svetoluc^sko ce-
sto. Pijani kmeti mu privolijo. Jeden pa ni hotel o tem m&
slišati in rajSe plača grofu kosilo. Zato je ta obderžal svoj
del travnika, ostalo pa je bilo poslej grofovsko. — Ta grozo-
vitni grof vergel je baje vsakega, kedor se je le kaj miileffa
pregrešil, u globoko jamo, ki je segala nauzdol bajč do
polovice hriba (sedaj se vidi le u jednem stolpu jama skoa
prederti obok u spodnji prostor) in je imela u dnu železno mre-
žo verbu vode, ki se je ntodej nabirala. Na tej mreži zdi-
hovali ao ubogi jetniki. Od zgorej dol spuščalo se jim je
vsaki dan po malo kruha in vode, dokler neso revno pogi-
nili. To se je pa navadno ob kratkem zgodilo, ker nihče n(
mogel dolgo prenašati smradu a jami trobnečih trupel. Umer-
lih nI namreč nihče pokopaval, nego segniti so morali na mestu,
in njih ostanki počepali ao malo po malem skozi mrežo u
spodej stoječo vodo.

Najbolj znana pa je pripoved o njegovi nenatomi amei-
ti. Nekdaj prisili namreč veuko Ijudij k zelo težkemu delu
na po^u. Ljudje so nevoljni delali in želeli vsako zlo svo-
jemu dačitelju. Orof pošlje svojega oskerbnika na polje gle-
dat, kaj ljudje delajo. Yomivši se poroči oekerbnik: ^Grof,
kolnejo vasi". Na to grof vesel odgovori: , Dokler me kol-
nejo, je že dobro!" — 6rof pošlje drugič svojega oskerbnika
na polje in ta se verne z jodnakim odgovorom, kakor pervi
krat. Tudi sedaj se grof zveseli tega poročila. Ali tre^i krat

,y Google

— 246 —
priuese oskerbnik porodilo, da kmetje molijo in Boga prosijo,
nnj bi jih rešil tako okrutnega gospodarja. „Zdaj pa je alaba
za me!", odgovori grof, in u istem trenutku zapnejo mu lezti
ufti iz celega života^ Služabniki so prihiteli in začeli gro&
čistiti. Neprenehoma so ga preob1a£eTali, in ko ni vse to nič
pomagalo, devali so ga spat u stekleno posteljo, da bi odstra-
nili ta Bitni merčes. Ali vse to nf niČ zdalo in grof je moral
na zadnje revno poginiti. Ljudstvo pa je u tem spoznalo bož-
jo kazen za grofovo okrutnost.

Pa tudi laljivih pripovedij ima nafie ljudstvo o tolmin-
skih groSh. Pripoveduje se zlasti o jednem, ki ee je povsodi
hvalil kot oenstraSen lovec, ki se tudi medveda ne boji. Ali
ko so nekdaj na lovu naleteli na medveda, zbal se je grof,
splezal na bližnje drevo in od velikega strahu pripetilo se mu
jfl nekaj zelo neuSečnega. Kmet, ki je grofa spremljal, mo-
ral mu je posoditi svoje irhaste hlače. To so pa Iju^e opa-
zili in so se potem dolgo grofu smijali. — Str. 201.

52). Za dokaz, koliki bo bili dohodki, katere je užival
grof od svojih podložnih, naj sledi ta sledeči izkaz od let
1825, 1831 in 1837.

,y Google

»Google

1

■a
E

1

1825

1831

1887

1

i

1

i

i

■d
%

i

Polica

BeziUs

ŠenTidska gora

Praprot-BeMo

PeiiDO

PonikTO

Slap

Idrija pri Bazi

23

8
19

8

17

12
22
21

t9

19
18
131/2

43
93
151
202
111
205
176
67

19
19
53,

Si
12"!

43

202
111
206
178

19

30

67
22
33

2

3
3

Skupaj

6114

555li

Str. 202.

53). Da 86 bode mogla primerjati desetioa s grofovskim
davkom, zato postavimo tu Se pregled, koliko je plačevala
vsaka vas desetine u denarjili na početkn naSega stole^a.

Kobarid

1110 Ur

Bramica (P Bukovo f) 240

lir

Predenice kobaridake

5 .

Lahama

3

Boijana in Selioe

15 ,

Beoioa

60

Ladri

330 ,

Onibek

300

Libaioje-Siniuti

180 ,

Zapoie
Zakriž

120

VorBBO

360 ,

360

Selioe

120 ,

Trobenče

240

Eamno

MO ,

Gorje

300

SeliHe

120 ,

PoSo

420

Volaije

270 .

Poljano

60

Oabrye

1(P)

Labinje

480

polj.

128 ,

Podavia (F)

300

Žabie

800 .

PodavSa (P)

98

Poljnbiaj

930 ,

Novaki

245

Prapetno

240 ,

fieplež

300

Iljubinj

420 ,

Planina

240

Podmelici

196 .

Cerkno

371

16b'.

Loje

Sela gorenja

14 s.

Cerkno

180

lir

180 lir

Ravne dolenje

180

Bravnica

30 ,

Ravne gorenje

345

14^

Eneia

300 .

ŽeBn

14

lic

Tamline

340 .

Hlaka

240

Grahovo

180 .

Lazice

360

Eoritnioa

300 ,

Plnina

360

»Google

Otnlai

360 lir

Stopec

210 lil

Jazbine

330 16 s.

Modrej

810 ,

ix^?'

127 4 .

Lom

171 10 s.

686 16 ,

Eosmerica

120 lir

Polica

90 lip

Pod.eU(Selladi«)t.)390 ,

Daber

180 ,

Log dolenji
Doblar

172 ,

Zakrii

300 ,

172 ,

BezižSe Lapanjia de

248 10».

ČSginj

450 ,

BeziHe PirihoT del

142 4 ,

Parii (P)

61

Polje

480 lir

Rut nemgki

20

Praprot

480 ,

Predenice u Ruto

46 17 a.

Feeiae

292

TolJe

890 lil

Fonikre

778 .
60 ,

Eamnioa

46 .

Laz ponikrenski

Skupno (po

Logenko

300

računu kapi-

Ro«e

240 ,

tulovegft pi-

SUp

240 ,

aaija): . 22.428 lir in 14 ■.

Idrija pri BatSi

346 ,

Koliko so bolfike vasi dajale desetiDe čedadskemu ka-
pitulu, o tem se u njegoveia arhivu ne nahajajo podrobni iz-
kazi. — atr. 202.

54). Ker je zelo razno primešati dohodke naSe deželice
iz poprejSojih Šasov ek sedanjimi, da ae razvidi, kako je u
gmotnem obziru napredovala, zato postavimo tu aim nekoliko
natanjčnej^ib dat o fitevi^enja 1. 1857.

,y Google

" • SS-* ?.e|° i "2.

S I

° 'š
I I I ||i| lisi I I

.a ? ^

.s.ss.ilisilll j J; J-

fOp CD -^ os • p F

.gllllllllll I I
> = = „„ = „|1

■ ■• „ " ■■ a * " ■■ 5 ■•■§

-M - "^

fsglil.sslllllll
» F -s"

*.*-»PPi=' i*-^^ ® o g g^

ii8'l.si|||||iif

eoi-fOBSKiatoDiOOg-oSo"'
p_pp_p js p ^^^J^S'.>'J^ o C

^

r

T

i

O

C

^

e

?

v

!>■>

S

•

H

>^

^

tis

u

iil

ft

a

— f.

P>;

t

S*

i-;-

e

V-

n

N.

te

:&
g

1

i.

f!

1 1

s

■5.?-

B

e

?

ft

s

f.

«

5^

2

II

w

D

3

00

as

8

tt.

— K-

■0

n

^

r,-.

%

»

;^

o

S

?l

9"

,„

9

s

s

-3

i

1

S?
Še

a
o

u

1

00

§

;^

»

=^

^s

^

n

ii

»Google

5-

5 -B ^

•I so

*^ o J"

i

Oo

1!?or"iI«qO

SSI 1 M M 1 ISSl

n-

liop ■j|B!qo

SSSSSSSŽSSSS?

JI''

»ntaa

S-SSSSSS5S"2S

io^jsa

s-ssssss^-sg

s
1

o

is

oni«a

1 1 M 1 1 1 1 ISS

ioii}»a

1 1 1 1 1 1 M I2S

-s

oiinea

E^SSSSSSSSŠSSSS

ioil?aa

ssssggsssass

|:3

I« oSflM n

1 1 1 1 1 1 § 1 1 1 1 1

■I« "8p n

iiiing

}fl9i!}ii rajomoa

--" 1 1 1- 1- 1-

!riBl!?n

-1 l-l 1- 1 M-l

!ieqaiTS

BI05 9l[triniJ9qo

—

11^

«P9JM« B

1

P""H 1

- —

— «

ti

ueap jod

1 1 1

- 1 ^

mrp !190

II M 1 1 1

M

BA9np I od

1-"- 1""- "

irep !i80

- 1 1--" Ml 1

aqo8

N - - « ^ ^ ^ rH -, ^ - «

13II9PPO

N-* — M — N(M — -Hr-— «

ipsJCTa

01.S «z 8109

1"- 1-- 1 1-

eioj Bnafeia

- 1-1 - 1 1 1- 1

»10? »wq CiSBi. onnoH

i III 1 i !'- 1

■101 gr n«» 0,110, -z

f- w m ^w^« w w - - t- -

fl

»Google

s-s-s-ls-llll^s

' III li| lili I 1

g" I
ca ^'

^lllllllljl f I
= = = = = = = .„1?

l.sil i.s sii i lil I

»s ^ -Jo

■».os 1^

il?'i.5ii|||||jf

r* oi — e»fowcB-2

■a

= f 1

»

B

e

e
e

-q <D —

1

1}

■— CO SO
tn rf». -J

i

C

lil

D

ll

i 2 s

a

cc

1

11

g

D

%

i i i

i

!?

š 1 S

D
1

s

= „ s
III

1

li

ES

i 1 i

D

1
S

i

1
5"

II

9

O

Al

«

B

e

i 1 »

D

s 2 5
S 2 S

ll

S g 2

D
S5-

p

-.se

3 3 s

1

i

lis

D

»Google

n

H

S

i§

■g

o

1

s h

TJ,

S

"-g '

<p

n

9"

o

i

^ a,-3.S>

— 251

-

IP

i,i)orBq«iiqo

^SS 1 1 1 1 j 1 1 |g3 1

liop ■j|iiqo

|2^SSSgg5Sj:S

oqJi«a

S-^SSS5S2«2g3

ioq}»a

S^-SS^ggg^-^SS

1

s

1

o

1

OTiiaa

1 1 i 1 1 1 1 ^S

*oj|?»a

1 1 1 1 i 1 i e^S

1

S

oiHoa

Aonjaa

*aoifl-.«5-*OON — »rt

1^

-iS n9«iq n

1 1 1 1 1 1° 1 1 1 1 1

■]S nap n

illillSiMI!

ifieiijn injomoi

^_r--^j 1 l^j^l«

m^jijn

-I l"l l-l 1 l-l

!)»qai»H

- 1 II

1

1 1

8l|

»P8J2»H B

II II

1

1 1

£5.-5

pwz»H 1

1 1

1

--

aianp jod

. 1 II

i-i-

(£o

iMp iieo

1 1 1 1 1 1

II

BAavp I od

1 —•" 1 ««— —

n«p !i80

-1 1---1 1 1 1

9qog

N — — d^"« — — ^ — —

WI9PP0

ip9ji»a

WeOCaOT^ — IN<M-H — »J«

OIJS «Z 8I0§

1^« 1^^ 1 1-

8toj snsrBja

'- 1 --

-H 1 [ —

aio; isjq ftsBi o^iioj

1 1 1

1 1 ^""

>-»« « eaioio— '^t-rt

t 1

a
a,

s-slsi f sit

»Google

—

262 —

s|||l|S!s-ii-|si-g:||.||

II

1 cocoKi*.«! 1 i-M^cogsl «t«cocoH-i-

Za koliko TuU Je lol>

O.I -tol N,00

1

EolikovaBijbreEi

1 M 1 -

^

1 1

Ursjene tole

^^ 1

Šole ■;» Bilo

M.^^IO^ to«---

„„„„„K,

RMMdl

— — h-i-CO — — ^^«

Oddelki

-►-H--CO ---^M

Bobe

1 1

1 ^ ^« MB-ta

1 1 1

-1

celi dan

n

1 -

„1 1 1

1

-H-^

1 ^-

pol dneT»

1

1 -I

celi dan

ii

1

1

1 1

pol dnera

1 - lil

„ 1 -

1 Rured

ril

Ml 1 '-.'I i III

2 Razreda

11! I 1- 1 III

EateheU

1111» M 1 1 » 1 1 1 1 1 1

Učitelji

1 1 1 1 „„ ,„„ „„..

PoBoeni učitelji

1 1 1 M il 1 gll §11 1 1 1 1 1

U denar. gl.

=1

1 1 1 1 1 £1 1 1 1 M 1 1 M II 1

U blagn gl

1 SSSfeSi sssssi ts.zs.ss.

DeekoT

s.

o
5

1

1 tSESSl g£ssil S3SSSS

Deklic

Si ssi sil 1 1 1 1 §§l 5l i 1

Dečkov

i

gIgSlSSl M 1 Igsigll 1

Deklic

1 ggSggl §SS5§I googSSS

DedkOT

£

'4

I535ggl SSggSlESSSgE

Deklic

gS§§2gSS5SS3§SSS§§SB

Obiik. dal&

.M

1 1 1 II5SI 1 1 lg£l l=Mgl

Obiakajočih

y

»Google

— 253 —

K temu pregledu je Se priataviti, da bo bila na Bolikem
lastna Šolska poslopja 3 (Boleo, Log, Serpenica), najeti
dve (u alabem stanu u ČezsoČi) in 1 zastonj prepuščeno (So-
ča). ISa Tolminskem so imele šole iest lastnih poslopij (Vol-
6e, Sv. Lucija, TrebuSa, Ponikve, Obloke, Podberdo), ali med
temi sta bili u slabem stanu 2 (Tolče in TrebuSa); najetih
poslopij 8, med temi 7 u slabem stanu (Tolmin, LibuSnje,
Dreinica, Kobarid, Ered, Podmelici, Nemški rut) ; 3 ao bila
brezplaiuo prepuščena (Idrija pri Bači, Šenvidska gora, Ster-
ŽiSče), ali od teh perri dve u slabem stanu. — 'S& Cerkljan-
skem nf imela nobena šola lastnega poslopja. Ono u Cerknem
bilo je najeto, ali nahajalo se je n slabem atanu; 4 poslopja
so bila brezplačno prepuščena iu med temi 2 u slabem sta-
nu (Bukovo iu Orehek).

Te Številke zadosti jasno pričajo, kako na slabem je
bilo naše ljudsko šolstvo pred letom 1865. Ko bi bilo ite-
viljenje natančno, pokazala bi se Še veča nedostatnost. Ali
da ao gore navedene številke pomanjkljive in napačne, to se
jim vidi na pervi pogled. Tako je n, pr. pri nekaterih do-
tičoi duhovnik uračunjen samo kot katehet, pri drugih pa
kot katehet iu pomočni učitelj posebe, tako da se zdi, kakor
bi na teh šolah podučevali dve sili, a vendar je bil katehet
iu podučitelj jedna in ista oseba. — Str. 211.

,y Google

Frirotatf ogls TolniiislLeia.

A. Bplofini pregled.

Sedanje tolmiosko glavarstvo obsega severni del pokne-
Žene grofije goriSke in gradišianske, ter leži ob go-
renji 8o£i in njenem pritoku Idrijci, med visokimi grebeni
julijskih Alp. Ta ^goriška Švica" zauzema najvide, pa
tudi n^romanti6nej6e kraje tako različne in mnogoverstne go-
riSke grofije.

Tolminsko gorovje, sestavljeno iz veli£asbiib golib apne-
nih sten in peiij, ne pokazuje nam sicer one prirodne lepote,
kakor ab zelenimi gozdi in bujnimi paSniki obrastene srednje
Alpe, katerih grebene in verhe eneg in ledeniki krasčj in
tudi glede prijetnosti ne da se primerjati severnim apnenim
Alpam na 8aligra6kem in Austrijskem. Ali čeravno se tol-
minske gore po natorni lepoti ne morejo meciti z ravnokar
omenjenimi Alpami, vendar jih presezajo po svoji veličanstvo-
nosti, po visokosti prepadov, po divjosti in razoranosti planot,
katere bo na vse strani razjedene od globokih jarug (grap)
in lijcu podobnih udertin. Vse nale doline so podobne glo-
bokim brazdam, zarezanim u poverfiino naSe deželice. Ali
tolminske doline se u tem razlikujejo od drugih med apneni-
mi Alpami izdolbenih dolin, da se ne uzdigajo kakor stop*
niče, nego prav počasi, da to komaj opazil, ker je voda
preglodala in razderla že vse one zapreke in zapahe, ki so
nekdaj doline na različnih mestih zapirali in za seboj vodo
zaustavljali ter jezera delali. Kakor med srednjimi Alpami,
tako tudi po tolminskih dolinah lahko potujeS skoro brez over
in truda, dokler ne prideS do njih zadnjega konca. Tu pa
se ti zdi, da je dolina z velikanskimi stenami obzidana in le
skozi ozke jaruge vidiS potoke padati u kotlino, ki je bila
nekdaj z jezerom napolnjena. Še le s težavo in po velikih
ovinkih pridei do sedla in prehoda na drugo stran.

Ali Še več truda in časa potrebuje tisti, ki ee hoČe uz-
peti na verhunce naiih gori, ker se herbti in slemena kar

,y Google

— 265 —

jeden za, drugim veratč Vae gorovje je razoraoo in razseSeno,
tako da je zelo težko vse grape ia bovte prekoračiti. Ka-
menje je zelo teido in ostro, zelo dolomitu podobno. Ker o
laporju (opoki) in peičencu nI sledu med visokimi gorami,
zftto tudi nf tistih lepih, tolstih planinskih paSnikov, kakor
med severnimi apnenimi Alpami. Kamor pogledal, ne videt
druzega, nego velikanske sterme gorske gromade, polne čud-
nih, fUi oeiepih oblok. Med temi najvišimi gorami čuti se
zelo pomanjkanje oživljajoče vode, in veličanstvenih slapov in
vočih jezer. Be le sloboko doli u dolinah prikazi^ejo se po-
toki in rečice izpodi svetlobelega proda.

Sicer je i>a zelo težko natančno opisati podobo visokib
boUkih gor Človek mora jih sam obiskati io skusiti oevamo
potovanje po njih. Splezati mora na igih omotičeve atene
in gledati raz nje globoko doli u grape in jaruge ter ozreti
se okoli in okoli, kolikor daleČ oči nesejo tji^ori do Visokih
tur in doli do beneSke nižine ter jadranskega morja. Kdor
se pa nevarnosti io truda boji, a bi vendar rad užival lep
razgled, temu nf treba na najviie gore plezati, nego zadosti
je da se uzpne na srednje gore (n. pr. na Čemo perst ali
Stol) in užival bode isti pogled, kakor raz najvitih verhuocov.

Med tolminskimi visokimi gorami se nahajajo obSime
kamnite planote z mnogimi okroglimi udertinami, ki se zde
pravi labirinti tudi tistemu, ki te kraje pogostoma obiskuje.
Ako si se z velikim trudom u tako dolino ntustil in na dru-
gi strani zopet na planoto uzpel, tedaj zagledal pred seboj
globok prepad, ki te loči od bližnje gore, in brez uspeha
morai se verniti nazaj. Valoviti griči zapirajo ti vsak razgled

Eo najbliži okolini. Zato morajo tudi najlzumejdi vodnikih
amnenimi kupci pot zaznamovati, da se vedo kodi nazaj
verniti. Kadar pa megla pritisne, tedaj lahko pol dneva na
taki planoti blodig, ne da bi mogel najti pravi pot. Ako te
žeja nadleguje, osiraS se navadno zastonj po auhih bovtih in
Špranjah, da bi kje kak studenec zasledil. Na jltugem mestu
pa zagledaš u znožju gole, popolnoma suhe in mnogo metrov
vuoke stene na jenkrat temnomodro pogorsko jezerice, ki se
ti ljubo nasproti smehlja.

Tako nam podajajo tolminske gore sš svojimi visoko-
Sterlečimi verhi, skalnatimi, večkrat po tisoč metrov navpično
stoječimi stenami in strahovito razdertim poverijem svojih pla-
not impozantea in veličanstven pogled, ter skrivajo u svojih
dolinah marsikatero prezanimivo, aJi de malo poznano čudo.
Tu sim moramo prištevati široko predelsko sedlo; bol-
Ško sotesko z novo terdnjavo (do 1. 1881 romantična laz-

,y Google

Talina); divji predol Barvice, u kojedan jako nizko ve&en
mef^ 1c^ pod katerim si je mal potok svojo strugo izdolbel ;
cerkri podobna dolina a zadnji Trenti; gonka kotlina
Zadnjice na zahodni etrani Triglava, ki se kakor rimsk
amfiteater a polokrogn ovija okoli Bubice, in katero obda-
jf^ajo neboti£ne gore, ki so zdole s^ zelenimi gozdi obrastene,
zgore pa molijo svoje gole sive stene in zobe proti nebu;
prekrasen vodopad Boke, kakor tudi mnogoštevilni slapi
So£e, Eoritnice, Tol&rje pod Versnom in Zalafičice
n enožju Razora, BaSe n ^ovlah ; piramidi podobni Eern
ab svojim znamenitim razgledom; divna okolioa kobaridsfca in
tolminska; osamljeni tolminski Grad s prestaro razvalino in
zelena Buionica z božjo potjo k M, D, na Kenjgorah; iz-
Ut Idrijce n Sočo in stroga te reke pod Sv. Lucijo, ter še
brez£tevila dragih poaebnosm in lepot, ki leže botj ditleS od
glavne ceste.

Ta zanimiva deželioa leži med 46<* 3' in 46<^ 27' sever-
ne zemljepisne Siijave, ter med 31^ 2' iu 31** 46' izhodne
dolgosti (od Ferra). Njena največa dolgost od najzahodnej-
iega mesta blizu Golovca, do najizhodnejSega blizu Čemega
verba nad Novaki iznoSa 570 kilometrov; in njena največ
fiiijava od najsevernejšega mesta blizu Mangarta pa do naj-
južnejšega (pri ustopu GatSnika na Tolminsko) 467 kilometrov.
Ali blizu sredine je Tolminsko zelo stisnjeno, tako da med
Eukom (Verh R&zora) in Gradom n Kolovratu ni širŠe,
nego 11 kilometrov (po zraku merjeno). N^više mesto Tol-
minskega j^e verh Triglava 2865 m. nad morsko gladino, naj-
niže pa ob prestopu So6e na Kanalsko, komaj 110 m. mul
morjem.

Tolminsko meji proti severu s Koroikim (in sicer s
terbiškim okrajem) in s Eranjskim (kranjskogorskim okra-
jem in deloma tudi z BofaiDJem). Izhodna stran se dotika
zopet Kranjskega (Bohinja in loškega okri^a). Ob jugu leži
idrijska okolica na Kranjskem in goriško okrajno
glavarstvo na Primorskem, (deloma tudi Benečija). Na
zahodni meji je italijansko kraljestvo si svojo provin-
mo Videm ali Frijulsko (distrikti Št. Peter, TaHSet in
Uožnica z Rezijo). Tes obseg Tolminskega znaša 236 kilo-
metrov ali blizu 50 ur, in sicer meri tolminska meja proti
Kranjskemu 128 kilometrov, proti Goriškemu 30*4 kilom.,
proti Benečiji 67 kilom. in proti Koroškemu 106 kilometrov.

Meje naše deželice so, izuzemši nekoliko južno stran,
skozi in skozi prirodne. Severoizhodna meja se vleie po ob-
gorjih Mangarta, Triglava, Kuka in Hoohkogla ter po nižjih

,y Google

— 267 —
predgorjih do Idrijce. Jažno tolminsko mejo dela uiy'Bever-
nejSi rob EraSeTioe, proti Benečiji pa Kolovrat ter pogoiji
Matajura io Mije. Na zahodni strani stoji OoloTČevo in Ka-
ninoTo pogorje. Tolminsko obdajiyo okoli ia okoli .Slovenci.
Le na serom se ga dotikata dve nemSki naselbini: Rabelj
na Koroškem in Belapeč na Kranjskem.

U opisanih mejah obsega tolminsko glavaratro 1065 Q
kilometrov (nataninejSe : 106.bl6-37 hektarjev) ali 185.101
oralo (po katastru pa samo 180.966 oralov). Od teh pride na
tolminski okraj 50813 D_ki!oni., na boiški 397-07 |~| km.
in na cerkljanski 159*98 |_| km.

Prebivalcev ima tolminsko okrajno glavarstvo po zadnji
štetvi od 1880 leta: 36.459. Tsi ti so po narodnosti Sloven-
ci in po veri rimski katoličani. Ali Če primeijamo Številke
zadige štetve Bk svoto od I. 1870, ko je imelo tolminsko gla-
varstvo 37.916 prebivalcev, videli bodemo hitro, daiteviljettje
od 1. 1680 ne more biti natančno, ker po tem takem bi ime-
lo Tolminsko zdaj 1457 dnS maaje, nego pred desetimi leti.
To pa n[ mogoče, ker u tem času nI bilo ne bolezni, ne ve-
likih izeelovanj, nego je izvestno, da se nade prebivalstvo
vsako leto usledi porodov za blizu 140 Ijudij pomnoži. Tako
ima po cerkvenem Iteviljenju vse Tolminsko zdaj (1881) 44.412
dui, a I. 1870 le: 42.959.—

B. Oore.

Tse poverSje tolminskega okrajnega glavarstva je, z ma-
limi izjemami, gorato. Gtoroviti avet tolminski spada geolo-
gično in zemljepisno k južnim apnenim Alpam, nekoliko
pa tudi h Kraievini.

Po naupični izobrazbi deli ae tolminsko gorovje na v i-
Boko in srednje. Meja med visokim in srednjim gorovjem
je že od prirode jako vidljivo izražena, t. j, globoka zareza,
ki ae vteče od Breginja čez Kobarid, Tolmin, Podmelice, Gra-
hovo in Podberdo do Petrovega berda ter dalje na Kranjsko
proti Železnikom. Na severni strani te čerte uzdiga se viso-
ko gorovje, sestavljeno skoz in skozi iz apnenca dachsteinske
tvorbe (rhatilke formacije), na južnej pa srednje gorovje, ki
obatoji večinoma iz apnenca in lapocjevega Sknljenca (kredne
tvorbe). Le na vrhu Matajora nahaja se Se dachateinaki ap-
nentk. Cerkljansko gorovje pa je etarejle, voglene in triasne
tvorbe.

Tolika večina tolminskega poveržja pripada visokemu
gorovju, ker ono pokriva več nego sedem itiijaSkih miriame-

,y Google

— 258 —
troT (732 1^ km.), srednje gorovje pa le nekaj nad tri mi*
riametre (333 \Z\ km.).

Visoko goroTJe epoznaS že od daletS po njegovi svetlo-
sivi barvi. Neka posebna groza obide človeka, ko je ogle-
duje. Zdi se niD, da se bodo oni gorski velikani zdaj pazd^
nai^' posuli in ga sh svojo težo pokopali. Pojedina gorstva
kažejo se kakor staro, razpadajoče zidovje. Po vb^ svoji-,na-
botidni visokosti odkrivajo gola, skalnata rebra. Posamezni
^jih doli 80 divje razriti in razklani. Oblika jim je nepravil-
na, učasi jaki> čudna in strahovita. ,1Izviieoo8t in strabovi-
tost pluje B teh velikanskiK skladov, s teb derzovito obeSenili
robov in omotično pribitih polio. Kakor velikanske pasti pre-
16 ravno nad glavo prek in prek rahlo obeSene debele skale,
ki željno pričakujejo pervega plaza ali naliva, da oproSčeoe
zderčijo in zbobnijo nizko doh u dolino*. — 8im ter ^a pa
stene neso tako naupične, tako žalostno suhe in puste. Obra-
stene so nekoliko, čeravno se le borova pritlikovina (oerenje
ali niSevje) po njih obefia ia le tu pa tam borna planinska,
travica (lež^) izmed kamenja kuka. Ali čem redkejSe so
rastline, tim lepie so in tim prijetnejše diS^o. Njih cvetna
peresca se odlikujejo po svoji velikosti in njih živa, svetla
barva vabi ie od daleč popotnikovo oko.

Naie visoke gore razdeljene so na veČ mogočnih, na
vse strani razrasteuih pogorij. Ali učasise ta pogoija stisnejo
jedno k drugemu in potem svoje herbte razSir^o, tako da
napravljajo velike kamnate in peSČene planote, dasti bliža
Kanina, Kerna in Vogla (bolškega). Te visoke, pušča-
vam podobne planote razkladajo radovednemu potovalcu vso
svojo divjost ia strahovitost. Njegovo potovanje ovirajo in
ustavljajo strafini prepadi in eijoča žrela, ki se dajo le redko
kedaj preskočiti; treba jih je navadno daleč obiti. Učasi na-
leti potovalec na vodoravno skril, po kateri misli lože in hi-
treje dalje priti; ali najenkrat mu zaustavi korake globoka
in Široka razpoklina, ali pa lijcu podobna udertina. In če je
potovalec srečno premagal te zapreke, naleti že Čez par ko-
rakov na jednake, ali pa Še veče. Taki prepadi so pogosto-
ma le s tenko, zapeljivo ledeno skorjo prekriti, kakor s& zvi-
jačno nastavljenim mostom, katerega pervi nanj verženi ka-
men predere in seboj u globočino potegne.

Vsa planota je polna razpoklin. Špranj in prepadov, ka-
terih globočine ne more oko premeriti. Le uho jo lahko pre-
sodi po tem, kako dolgo pada u njo veržen kamen. Po osoj-
nih najih, u kotih in bovtih leže skozi celo leto veliki kupi
neizkopnelega snega. U omenjene pokline in jame pa se od-

,y Google

— 259 —
cejajo in izgubljajo vse
potflm ob zDOŽju goro u
BO po navadi jako močni

zpodnebne padavise ter prihajajo
brezštevilnih studencih na dan. Ti
ia delajo neredko prav mičae sla-

pove. Planote same pa ae spuščajo zelo stenno k bližnjim
doliuam. Obdajajo jih večinoma krog ii> krog skoro naupiČne,
mnogokrat do 1500 m. visoke skalnate stene. *)

Čeravno verhunui naSega visokega gorovja večinoma pre-
segajo mejo večnega snega (2200 m. nad morsko gladmo),
vendar nemajo u svojem okrožju nobenega ledenika. Le
Triglav ima majhen na svoji severni, kranjski strani. Nahaje
se pa med našimi gorami mnogo sterjenega in oledenelega
snoga (Hfirn"), ki čez leto obleži po nizkih dolinah in bovtih,
ki se ob vročini topi in potem zopet zmerzuje ter počasi na-
pravlja terde snežene kupe. Kadar se ta sneg sterdi, napravi
ae iz njega jederčast in meburčast led, ki je zelo moten in
mleku podoben. Pri topljenju od solnčne gorkote useda ae
voda u-anj in, ko potem zopnt zmerzne, ukrepi in uterdi zme-
rom bolj ledeno gromado.

Ves zimski čas, zlasti pa ob južnem gorkem vremenu,
apiiSčajo se plazovi raz visih gor in atermih pobočij ter
guče u nižine, podirajo aeboj akale, drevje, učasi tudi senike
m senene kope. Navadno se počasi spuščajo, le na stermej-
Sih mestih padajo in se perSijo kot moka na vse strani („Rutsch-
und Staublavinen"). O deževju pa se delajo po stermih se-
nožetih in pašnikih velikanski usadi (usodi, ker se zemlja
useda) zlasti tam, kjer so pred malo časom gozde posekali. —
Jako navadni so po obronidh nadih gor& tudi kamneni in
peščeni plazovi, tako imenovani ng"^i ^li gri^s^i ki iz-

Eod najviših verhov po grapinah in grahotib počasi nauzdol
izejo in se nizko doli spuščajo tet vedno več grušča u do-
line nanašajo. Kakor Široki, večkrat razprani trakovi vlečejo
se mnogokrat zelo nizko u doline ter služijo prebivalcem kot
prirodne riže, po katerih vlačijo derva in aeno iz svojih vi-
sokoležeČih senožetij.

Med visokimi gorami je tudi podnebje skozi veči del
leta ostro in merzlo. Le od polovice junija do polovice sep-
tembra postaja vročina precej občutljiva, tako da učasi celo
suša pritiska. Kaj rada priletuje tudi to£a in z veliko silo
uničuje poljske pridelke. Spomladi in jeseni dežuje. Učasi
se ulijejo strašne plohe in napravljajo velike povodnji, ki de-
lajo mnogo škode ob vodah ležečim poljim.

') D. Stu:', Daa iBonzothal, u Jahrbucli der geologischen Reichs-
anstrit, pg. 328.

,y Google

Zarftdi množine silnih gotk io stennih poboJ^ij primanj-
kuje skoro popolnoms rodovitne zemlje za njive in travnike.
Le Btermih aenožetij, po katerih je pa koSnja mnogokrat eh
smertno nevarnostjo združena, nahaja se 6e precej. Vendar
tudi te ne zadostujejo, in ljudje so primorani po nt^viBih go-
rah in peččh planinsko travo žeti za zimsko kermo svoji ži-
vini. Zaradi uerodovitnosti tal je prebivalstvo zelo redko ter
stanuje po malih vaseh in selib tu pa tam po ozkih dolinah
in gorskih pobočjih. Bedf se največ od živinskih pridelkov,
potem od krompirja, repe, kapusa in polente, za katero ku-
puje tur&ico z onimi denarji, ki jih potegne od živinoreje.

Živinoreja je tore glavni pridelek visokogorskih pre-
bivalcev. Podpirajo jo dobri gorski painiki, kateri zanzemajo
skoro polovico vsega poverSja visokui gor, t. j. 380 J^J kilo-
metrov. Med temi je pa večina planinskih painikov, t. j.
204 131 km. BoUke in tolminske planine slovijo že od starih
^asov in n njih izdelani sir prodaja se daleč okoli po sveta.
Po planinah ostaja živina po 8—10 tednov, na BolSkem pa
skozi celo poletje. Se le na zimo preselijo se pastirji ah svo-
jo živino u domače vasi. (Planinsko življenje je prelepo opi-
sal ranjki župnik svetolucijaki TomaŽ Butar n podlisua
goriike »Soče" 1. 1879, 6t. 42.)

Mnogo drugačno podobo ima srednje gorovje. Že
južna pobočja visokih goril so bolj zložna in kažejo bolj pri-
jazno lice, tako da so z ljudskimi seliiCi gosto posejana. Med
srednjim gorovjem so verhi in herbti mnogo nižji in se uzdi-
gajo le malo nad srednjo višino. Posamezna obgorja neso
več tako strašno razjedena in razkosana, nego deržijo se bolj
skup^ in vlečejo se u dolžjih herbtih ter oklepajo mnogokrat
valovite planote. Ti herbti so na verhu naploskani in raz-
dujeni, da se na njih cele vasi nzdigajo. Pobočja in obronki
so pa §e vedno zelo stermi, večinoma s temnimi gozdi in ze-
lenimi senožetimi opasani. Na Cerkljanskem spremiDJa se go-
rovje že skoro u hribovje in prijazno berdičje.

Srednje gorovje namakajo brezštevilni potpki in studenci,
ki se u majhnih slapih u dolino k rekam spuSČajo. Le oni
del tolminskega glavarstva, ki Kraševini pripada, terpi po-
manjkanje vode, zlasti studeočoice. Sploh pa je večina po-
verija lepo obdelana, zlasti po iirjih, solnčoih dolinah. Pusti,
neobdelani kraji so le redki, večinoma taki, katere je usledi
posekanih gozdov voda oprala Jn iz njih zemljo u doline od-
nesla. Srednje gorovje je tudi primerno gosto naseljeno. Po
Širokih herbtih raztresena so človeška bivališča visoko gori do
1000 m. nadmorske višine. Na Cerkljanskem se nahajajo še

,y Google

— 261 —
▼iie posamoe kmetije. T»ko l^i Poddrerec a gorenjOi
NoTftkih 1040 m. nad morjem, Terhorec nad Šeoreljsmi
1060 m. in Yoj6£ica na meji proti Vojak4mu celo ll20m.,
tore le za 40 m. niže, nego Predal, najviSe ležeče selo na
Tolminskem in vsem Primorskem.

Tolminska pogorja neso slučajno, neredno razveričena,
nego njih smer je vedno ista, z drugimi uzporedna. Olavna
smer tolminskih pogor^ derži od Beverozahoda proti jugoiz-
hodu, (približujoča se bolj pravcu izhod - zahod, iieeo eever-
jug, tako da napravlja z Dzporedsiki kote od 30 0). Isto smer
imajo vse gorilke, isterske io dalmatinske planine in u istem
pravou izdolbene so tudi največe naSe doline. Vendar ta
smer nf jedina, nego poleg te imamo ie drugo, na prvo nau-
pično stoječo, t. j. od severo-severoizhoda proti jugo-jugoza-
nodu deriečo. Ta poslednja smer celo prevaguje na severoi
in iztočni strani in najviSa naSa pogorja imajo ta pravec. Iz
tega se vidi, da takrat, ko se je zemeljska skorja na Tolmin-
skem u pogorja gerbanČila, sta se dve nasprotni sili med se-
boj borile in naSa pogorja križem nametale. Todeua sila je
potem izprala in urezala doline ter učasi tudi prelizala oela
pogorja (a. pr. pri bolSki soteski, pri trentarski cerkvi, med
Temovim in kobaridskim mostom, pri Sv. Luciji, med Tre-
buSo in Eeko).

Eakor je bilo že rečeno, spadajo tolminske gore (malo
da ne vse) k južnim apoenim Alpam in sicer k onemu delu,
ki se u zemljepisu julijske Alpe imenujejo. To ime so
dali nadim goram že Rimljani po bližnjem mestu Forum
Julii, t. j, po našem Čedadu (Staro mesto). Julijske Alpe
deli na iztočne in zahodne velika zarez, ki začenja na
Predelu (1162 m.) in se potem na jug steguje kot dolina,
po kateri tek6: Predelica, Koritnioa in Soča. U bol S ki so-
teski (most čez Eoritnico 532 m.) stojita si oba dela naj-
bliže, tako da so tu stene komaj 150 — 200 m. jedna od
druge. •)

U zahodnih julskih Alpah se nahajajo sledeče
gorske skupine:

1). Kaninovo obgorje. To obgorje je razSirjoDO ob se-
verozahodni goriško - beneiki meji med Predelioo, Koritnioo,
Sočo in Rezijansko belo terzauzema 110 \~\ km., tore skoro

*) UČMi priiteTBJo zemljepisci zfthodne julijske Alpe takoimeno-
vBnim fcarnikim Alp»m, bi se vlečejo ob kortM^ko-benefiki moji pro-
ti Tirolo,

,y Google

— 262 —
desetino vee^ tolminskega poveršja. iNjegovo BrediitSe je go-
ra Kanin (Ganina) 2582 m. nadmorske viSine. *) Eanin leži
na Bevenio-zahodni strani 1/4 IZI miriametra velike kamnite
planote, podobne peičeni, nerodovitni pufičavi. Drugi trije
njeni mejniki ao: Černjelec (na seTem), Rombon (na jugoiz-
hodu) in Velika baba (na jugu). To planoto deli na manjfii
severni in veži južni del velik presek Prevala, ki deržj pod
Tratnim verhom 1990 m. od jugoizhodne strani (mimo
planine Kernica 1250 m.) proti severozahodu ter vodi Čez
sedlo Prevale 2063 m. u rakolansko dolino. Južni del pla-
note je podoben veliki terdnjavi, obdani krog in krog z moč-
nimi nasipi, stolpi in zunanjimi terdnjavicami. Zunanje po-
bočje je zelo stermo, mnogokrat skoro po tisoČ metrov nau-
pik stoječe in iz strašanskih, jedna verhu druge naloženih
pečy sestavljeno. Poveršina planote ima srednjo višino od
1500 — 1800 m. in je popolnoma taka. kakor so bile gore
kamnate planote opisane. Iz pustega kamnatega morja uz-
digajo se posamni, pe&čeni in kopičasti verhi, raz katerih se
počasi drobno kamenje u dole terklja. Kekteri teh verhov
združeni so u manjša pogorja, ki se vlečejo čez planoto od
severozahoda proti jugoizhodu. U teh pogorjih se uzdigajo :
Veliki skedenj 2300 m., Štandera Spica 2103 m. in
Studor 2147 m. Severozahodni rob planote je mnogo visi
(poprek 2300—2500 m.) od jugoizhodnega (1700—1800 m.).
TJ pervem se uzdigt^o poleg Kanina še sledeči verhi : V e r>
žič 2546 m., Prest reljenik (po svoji votlini pod verhom
tako imenovan) 2505 m., Golovec 2407 m., Cernjelec
ali Konfin 2355 m. in Možnica 2340 m. U zahodnem
robu je Mali Eanin 2566 m.. Verh žleba (tudi Velika
baba imenovan) 2450 m. in Velika baba ali Babana
2162 m. Jugoizhodni rob planote se vleče Čez Mali ske-
denj 1952 m., PleŠivec 1702 m. in Čuklo 1768 m. do
Bombona ali Velikega verha 2210 m. nad Belcem.

Globoka grapa Možnica, ki leži 1350 m. uižeod Bom-
bona, deli kamnato planoto od nizih predgorij na severni
strani. Tu se svet počasi znižuje proti Predelu. Pojedini ver-
lii tega gorskega herbta med Kontnioo in rabeljskim jezerom
so: Veliki jamar (Schiichtel) 1964 m., Jerebica (Seekopf)
2106 m. in Cota (Zottenkogel) 1582 m. — Tudi na južno
(južnozahodno) stran od Velike babe spušča se polagoma k
Bezijaneki beU nižji herbet, iz katerega se uzdiga važnejša
gora Skutnik 1721 m.

*) O tej gori zn^jo Reiijaiii mnogo inyttiotogiEkili bt^k.

,y Google

2). jalovo pogorje. To se vleče u podobi grebena med
Rez^onsko belo, Sočo, Idrijo in Nedtžo od kobaridekega mo-
sta proti zahodu- severozahodu H3 kilometrov daleČ do bene-
ške meje, katero prestopi malo pred O^olovoem (Monte
maggiore) 1617 m. U svoji pervi polovioi je to pogorjena
južno stran precej stermo, od Kobuida do Starega sela zelo
gtermo ; prod severu pa bolj zložno, čeravno od potokov bolj
razrezano. Od Stola naprej se to razmeije spremeni: Južna
stran })ostaje bolj zložna in premnogi potoki derejo Ž nje u
Nedižo, severno poboiJje pa se spulča bolj stermo proti Re-
zijanski beli. Podoba tega pogorja nf več tako divje pusta,
nego približuje se bolj značaju srednjega gorovja, h kateremu
bi se tudi po svoji viSini moralo prifitevati. Izhodni herbet
ima namreč poprečno viiino od le 1200 m., zahodni pa ISOOin.
Tse pogorje, razen oajviših verhov in najstermejših pobočij,
je lepo obrasteno s painiki in senožetimi, pa tudi z gozdi.
Zlasti severozahodno stran proti UČeji pokrivajo lepi gozdi.
Tudi planine se nahajajo po zahodnem širjem dela tega po-
gorja. Ob Nediži, med Breginjem (558 m.) in Logmi (518 m.),
je svet že popolnoma hribovju podoben. Tu se razprostirajo
široki herbti, med katere so deroči potoki svoje jaruge in
grape zarezali. Nad Žago in Serpenico pa se nahaja veČ ko-
pičastih verhov, oddeljenih od gorskega pobočja.

NajviSi verh je skoro u sredini stoječi Stol 1667 m.
nad Breginjem. 3 te gore se uživa jako lep razgled na vse
strani in zato ga domači radi' obiskujejo. Na zahodni strani
Golovca uzdigata se dva veča vernunca: MusiČ (Musec)
1613 m. in Ctabrovec 1633 m. Pod njima pa, na severo-
zahodni sti-ani Breginja, odcepila se je osamljena kopica N a
berdjn 910 m. HitrejSe se znižuje pogorje na izhodno stran
proti Soči. Tu se nahajata važnejii gori Verianja glava
1365 m. in Starijski verh 1138 m. Od todi se herbet
hitro spugča do kobaridskega mosta in napravlja konečno nos
309 m., na katerem stoji prestara cerkvica sv. Antona z le-
pim ra^ledom. — Na severno etran od Stola se odcepi pre-
cej širok herbet, u katerem je omembe vreden verh H u m
1110 m. na jugozahodni strani od Žage.

3). Ohgorje Mija spada že k srednjemu gorovju. Zače-
nja se u okljuku, ki ga dela Nediža pri Kredu, steza se ob
goriško - beneSki meji do rečice Legrada ter ae vleče potem
po Beneškem proti jugozahodu do Fojde (Faedis). Tako
sega le majhen del tega obgorja na Tolminsko. Sestavljeno
je večinoma iz hipuritskega apnenca. Mijina visokost je zmerna
in njeni obronki proti severozahodu precej položeni. K NediŽi

,y Google

— 264 —
med BobitJem in Stupico spuSča ee pa doata atermo. Tolmin*
ski koB tega obgorja razdeljen je na dva dela po globokem
Predolu (okoli 600 m. nad morjem), ki ee Tlede od Logčr
proti jugoizhodu do Stupice. Hijioa gromada u NediŽnem
okljnka se uzdiga do 1189 m. riSiD« in konJSuje, kakor po-
prejšnje pogorje, z malim nosom u kotu Nediže (nasproti no-
Di£u), Ds ^terem stoji cerkvica sv. Volarja (Jelaija) 329 m. —
Na jnžnozabodni strani Predola uzdiga se Verh Ijubja
1040 m. in blizu njega, ali že na BeneSkem, Za voglom
1108 m. Proti Legradi se svet počasi znižuje in Beli verh
nad Bobidifičem je Se le 819 m. visok.

4), MiUajorjevo pogorje ali Kolovrat. To pogoje zadenja
ob Nediii pri Bobidu in se vleče ob tolminsko-beneSki meji
proti izhodu-jugoizbodu do volčaoskih Butov. Ob viru Idrije
obeme se njegova smer u naupičnem praven proti jugozaho-
du na Kanalsko. Vse pogorje je blizu 23 kilometrov dolgo
in napravlja razvodje med Sočo na jedni ter med Nedižo in
Idrijo na drugi strani. LivSko sedlo 720 m. deli pogorje
na dva nejednaka dela. Zapadni je mnogo dirji in viSi. Proti
severu spušča se ne preveč stermo u kobaridsko dolino, in
mnogi gorski potoki režejo njegovo pobočje, padajoči u naglih
skokih proti 'dolini. Razume se, da zlasti o deževja mnogo
ikode napravljajo in mnogo grufiča prinaSajo na rodovitno
zemljiSče. Ued temi potoki se najbolj odlikuje Šijak, ki zfi-
sipa močvirnato dolino ob gorenjem toku kobaridske Idrije. —
Izbodni, ožji del pogorja ali pravi Kolovrat spuSČa se
veliko stermejSe proti Soči, dočim se na beneško stran le po-
lagoma znižuje in na več uzporednih herbtov cepi. Tudi na
izhodno stran proti Soči in Ufioiku pošilja Kolovrat nekaj
manjših vej Tako se ob viru Kamnioe loči od glavnega berb-
ta mali odrastek, ki nehuje nad Volčani (Verh lejiŠča
667 m.). Zadnji odrastek med Ušnikom, Sočo in Lepenkom
obemjen je, že naravnost proti jugu.

Uatajorjevo pogorje je Se precej dobro obrasteno, le
njegov kralj ima pri verhu kamenito kapo. Tudi okoli Ha-
t^ora se nahajajo planine. Ob vsem severnem pobočju tega
pogoija vlečejo se gladke, pa tudi jako sterme senožeti. Pod
njimi se širijo nevarni prepadi in robovi, ali pa lepi gozdi,
ki segajo skoro doli do nižine. Na pogorju se oahfgajo člo-
veška bivališča le okoli livikega sedla in po nižem herbtn
med Ušnikom in Lepenkom (takoimenovaui Ruti), ker tam
je svet ravnejši in zfožnejši. Sploh so u vsem tem pogorju
najbolj sterma ravno najniža, k dolinam padajoča pobočja.

Kajviši verh pogorja je Hataj6r, italijanski Monte

,y Google

— 266 —

moggiore hnenoran *) (od todi je shrajisno slovensko ime
MaW6r), 1643 m, ijadmonke viSine. Na zahodno stran spufi&t
se Matajorjevo pobočje pravstermok Nediži. Blizu Matajora,
na njegovi izbodai strani, Tzdigujeta B6 Merzli verh 19&6m.
in Slemen verh 1241 m., potem ae pogorje zniŽa do liv-
ikega sedla. Hitro na izhodni sti-ani tega sedla uzdiga se
livški Kak (Kolk) 1243 m. in potem verh Fonov Na gradu
1187 m., na tromeji tolminski, kanalski in 'beneški pa gora
Kolovrat 972 m. in blizu te Jež 931 m. nad Čigiojem.
Od Ježa derži proti jugu nizi herhet do Doblarja. Iznad nje-
ga se nzdigata verhimca Verh berda 678m.inOrad 648 m.
na meji Butov proti Doblaiju.

U modiejekem okljuku Bo£e, med volJSanskim potokom
in Uinikom, uzdigata se dva sklenjena osamljena hriba, ki
sta prav za prav le podaljiek Kolovrata. Deli ju cesta &es
Kozarsko in Modrejce, ki doeeza na sedlu Verh poljan vi-
iino od 250 m. Severni, manjši in nizi hrib leži u isti smeri,
kot Kolovrat, in je podoben velikemu zapahu, okoli katerega
se mora So<Sa zavijati. Najvisi del tega hriba imenuje seBu-
JSenioa 510 m., ki se zelo stermo k So£i spuŠČa, tako da
je vse njeno pobočje le jeden ^m velik mel. Na zahodnem
niiem holmu uzdiga se pa kaj lepo romarska cerkvica M. D.
na Menjgorah 468 m. — Južni, skoro naupik na poprejgigi
nastavljeni hrib ima tisto smer, kot kanalske gore. Njegov
obseg je jajčasto obel, in njegova pobočja aeso posebno ster-
ma. Samo proti SoČi se spuščajo dolenji obronki tako stermo,
da je nemogoče ob tej vodi prodreti. Više pa se vleče od
gorenjih Sel (238 m.) do Sv. Lucije ozek raven pas, toliko
da vodi po njem pot in da imajo selišča svoj prostor. N^vi-
6e mesto te skupine se imenuje Belski verh iii doseza vi-
šino od 690 m.

3 tem smo pregledali zahodne julijske Alpe, kolikor jih
pripada Tolminskemu, in obemiti ee nam je sed^ k izhod-
nim. Tu imamo najpoprej

1). Mangartovo obgorje. To obgorje začenja na Prede-
lu 1162 m. in se razprostira ob goriško - kranjski meji do
sedla Teriič (VorSec ali Mojstroka) 1616 m. med Sočo in
FiGčeaoo. Na tolminsko-bolški strani napolnuje Mangartovo

*) HAcqaet (Politisch-phiiilMliBohe R«ise durch die julisoliea Al-
pen 178S) imenuje Mktajor HfttaluB, kar baje u frij'i1SSiai „ norca"
pomenja. Potovanje na Matajor je popisal C. t. CzBrnig, „&uf den
MatajuT", ZeitBchrift dea deattcli-oeBter, Alpenrereina 187i, Bd. VL

,y Google

obgorje ves prostor med Predelioo, Koritnioo in Soio, ter
zaiuema tedaj blizu 90 |^[ kilometrov sveta. Poprečna viiSina
tega gorovja znaia 1900 — 2000 m. in nad to se uzdigajo gola
slemena s kljukastimi verhi is 200 — 250 m. visoko, okoli
Mangarta pa celo ie nad 600 m. Slemena in verhi so se-
stavljeni skozi in skozi iz daohsteinskega apnenca ; po etermih
rebrih nahaja se tudi pisani lapor in triasni dolomit, po do-
linah pa japnenec, peiČenec in premogov skriljenec. Vse go-
rovje je jako divje in razrito. Pojedini verhi se uzdigajo u
Di^dudnejših podobah: ta dkerb, 'oni ipiČasto, ta počasi, oni
na jedenkrat\ot sveča. Veiina verhov pa je podobna po
koDCU postavljenim skrilam. Rastje po teh gorah je precej
bomo, le gorska gleSka" je zelo razširjena. Posebna zanimi-
vost je divja koza, ki še vedno po teh gorah skače od
skale do skale in £ez omotičeve prepade. Ali tudi ta se od
dne do dne bolj izgublja, ker ji lovci ne dajo miru. Sicer
se pa nahaja več planin ob dolenjih pobočjih Muigartevega
obgorja.

Mangartovo obgorje je sestavljeno iz treh ozporednih,
od jugozi^oda proti severoiztoku deržečih slemen, ki so blizu
svoje srede med seboj sklenjena z visokim, ostrim herbtom,
kateri se vleče od severa proti jugu ravno u sredi med Ko-
ritnico in Trento. Ta slemena se imenujejo po svojih najve-
čih verhih: Mangartovo, Ožebnikovoia Grintovčevo.
Med njimi se razgrinjajo visoke podolgaste dolioe (gorenja
Koritnica, Baviica in zadnja Trenta), po katerih tečejo hu-
dourniki deloma u Eoritnico, deloma u Sočo.

GMavno sleme Mangartovega obgorja je razpostavljeno
ob gociSko-kranjeki meji tako, da se njegovo srediiče na ju-
žno stran izboči in potem Se le skoro naravnost proti severa
na Kranjsko zavije. TJ sredi omenjenega boka stoji Mangar-
tov greben, ki se kot velikanski zid dva kilometra in pol
daleč (do Žagice) skoro naravnost od zahoda proti izhodu
vleče. Mangart uzdiga se na zahodnem početku tega zida
2678 m. visoko proti nebu. Tudi to goro so začeli tujci u
novejlem času zelo obiskovati in zate je sezidalo planinsko
druitvo kolibo za prenočišče u bovtu na zahodni strani Man-
gart%. Ne daleČ od njega na severozahodni strani, na početku
gore opisanega oboka, uzdiga se Mali Mangart 2506 m.
Ob njegovem zahodnem pobočju derži steza Čez škerbino Lah n^
B^ Stermca k belo peškim jezerom in potem u Belo peč. ISa
zahodni strani Lahna zavija se proti severu 2300 m. visoki
greben Griin. Od todi se pogorje hitro znižuje proti pre-
delskemu sedlu. Le Verlič ob goriško - kranjskp - koroški

,y Google

_ 267 —
tromeji je Se 1918 m. visok. Ob njegovi izhodni strani vodi
aedlo Veriič od predelske terdnjave u Rimsko dolino in
Belo pe£. Kiie. nad sedlom istega imena uzdiga se PredčI
(Predilkopf) le do 1626 m. — Na izhzdni strani Mangarta uz-
diga se u tem slemenu te še Žagioa 2345 m. na goriSki
meji, potem prestopi pogorje na Kranjsko, kjer oa njega iz-
hodni strani Sava izvira.

Od Zagice se vleče proti jugu (malo na zahod obemjen)
2200 m. visok in ekoro 3 kilometre dolg greben do Jalov-
ca 2655 m. Tu ee natakne nanj Ožebnikovo sleme, ki
prihaja od jugozahodne strani, od bolSke soteske, in se potem
dalje ob kranjski meji vle^e pod imenom Velika divjina,
dokler ne prestopi blizu sedla Veriiča popolnoma na Kranj-
sko. Pervi del tega slemena je znaa tudi pod imenom Lo-
9ke gore. Te se uzdigajo zelo stermo iz kontniške doline
in dosežejo najenkrat u gori Kernici viSino od 2322 m.
Btermi, gladki obronek proti boISki soteski se imenuje Izgo-
re (od iz — goreti abgebrannter Abhang). Od Kemioe na-

Erej znižuje se sleme n^ollko, tako da je Kranjska Sker-
ioa že le 2262 m. in PleSovec, južno od Mangarta, sa-
mo 2167 m. visok. Ali na severoizhodni strani zviSuje se zo-
pet sleme k Malemu Ožebniku do 2225 m. in potem k
Velikemu Ožebniku do 2476 m. ter dosega u Jalovcu
svojo najvetSo visokost (2655 m.). Na drugi strani Jalovca
pa se sleme zopet znižuje k Travniku 2200 m. in Moj-
stroki 2367 m. ter prestopi potem na Kranjsko.

Od Malega OŽebnika derži proti jugu (u isti smeri, kot
med Žagico in Jalovcem) zopet oster greben, skoro pet kilo-
metrov daleč med BavSioo in zadnjo Trento. U tem grebenu
se uzdigajo: Moreš 2350. botanikom dobro poznana gora.
potem Veliki Jelenek in Prižel (Pnezel) aU Šmihel
2208 m. — Na ta greben je nataknjeno kotna ^ročaj" Gtrin-
tovČevo pogorje. To se vleče kakor mogočen zid od
jugozahoda proti severoizhodu med BavSico, Eoritnico, gore-
ajo Sočo in njenim okljukom s potokom Trenta. Na obe
strani spuSča se Orintovčevo pogorje zelo stermo. Po vsej
svoji dolgosti ID visokosti kaže nam svoja ogromna, gola skal-
nata rebra. Središče pogoija in ob jednem njegov najviii
verh je Grintovec nad Sočo, 2350 m. visok. Tudi okoli
njega se nahajajo sledovi kamnite gorske planote, zlasti
na zahodni strani do Planje na berilu 1966 m. Dalje
stoji Špičica 1779 m. in zadnjič kopičasti Svinjak (Sau-
riissel) 1639 m. nad Kalom, s katerega se uživa lep razgled
po bolški kotlini. — Severoizhoduo od Grintovoa uzdiga oe

,y Google

Terevtoa 2103 m. in potem se pogorje do Soče imennje
Srebernjak (Serbeujak). U njem je najviSB točka Terli
Srebernjaka 2006 m.

2). Triglavovo obgorje. To je najveličastnejie obgorje
julijskih Alp in zauzema ves prostor med Sočo. Savo in ^
vico. Njegov največi del leži tore Da Kranjskem. Na Go-
riškem se razprostira 22 kilometrov daleč ob meji od sedla
Veriiča pa do sedla Trata pri planini Komna, okoli 1850 m.
visoko med dolinama Brusnika in Savice. B početka je nje-
gova Biner jugoizhodua, od Triglava naprej pa ravno nasprot-
na, t. j. jugosah|]4na. Triglavovo obgorje ima najviše gore
vsega Goriškega. Iz njega mole proti oebu fantastično ofipi-
ceni, sedej razorani in zobčaeti, sedaj zopet kopičAsti golovoi.
človek bi mislil, da delijo dva sovražna soseda in ju varuje-
jo, da se ne spopadeta, ali vendar stanujejo na obeh straneh
isti bra^e Slovenci. Po sestavi in zunanjem značaju je to
gorstvo popolnoma jednako Mangartovemu. Gore so polne
velikih Špranj in razpoklin, katere sta sneg in voda z velikim
trudom izdolbla. Razpoke in brezdna ponavljajo se po vsem
gorstvu. Le redke, zelo visoke škerbine deržijo Čez pogorje
na Kranjsko. Ali ta sedla so na verhu zelo dolga, ^oro
ravna, tako da se nahaja po njih več gorskih jezeric. Ka
podosojni strani in u globokejših kotlinah leži sneg celo leto.
Skozi jarke in pokline odceja se snežnica, da zadnjič a mo-
gočnih potokih izpod zemlje privre (n. pr. Soča).

Nad vsemi temi gorami ponosno gospoduje oče Triglav,
najviŠa gora na Slovenskem. Vso svojo gorostasno rast od
podnožja do meglenih dveh glav predstavlja gorifiki strani, vse
tri glave pa se vidijo le s Kranjskega. Mali Triglav je zdru-
žen z velikim po blizu 40 m. dolgem eilao razoranem in os-
trem grebenu. Ta je po nekaterih mestih le nekaj metrov
^rok in se na obeh straneh po 100 — 400 m. etermo nauzdol
spušča. Najviša točka je veliki Triglav, prav za prav
le velikanska kleč, blizu 30 m. dolga, 4 — 6 m. Široka in 6 m.
nad grebenom visoka, na dva roglja razcepljena. Triglav leži
46°, '-^3' severne širjave in 31". 30 izhodne dolžine ter se uz-
diga 2865 m. visoko nad morjem, nad dolino Zadnjico pa
1863 m. Triglavov panorama in razgled z njega je med
najlepšimi u austrijskem cesarstvu. *) Zato ga bližnji in dalj-
ni turisti marljivo obiskujejo. Najstrašnejše potovanje na Tri-
glav doživel je stotnik Bosio 5. in 6. serpana 1822, ko mu
je bila strela po noči štiri spremljalce ubila.

*) Schmidl— 'Warhftnek, Eaiaerthum OsBlereich.

»Google

ffitro na sevemi atrani Triglava se nahaja precej nizko
sedlo Luknja 1779 m. med Zadnjico in Hojetransko bistri-
co. Onoetran tega sedla se uzdiga Razorova skupina
do TerSi£a. Njen glavar Rasor (Suhi plaz) 2601 m. spulča
mali odiastek proti Trenti, kinehujez goro Knglo 2110 m.
in deli Zadnjico od Soče. N'a severozahodni strani od Razo-
ra je sloveči Prisanek (Prisenska Spica) 2555 m., na jugo-
izhodni pa Pihavec 2418 m. blizu sedla Luknje.

Na južnozahodoi strani Triglava uzdigajo se ob kranjski
meji sledeJSi verhi: Eanjavec (Knjave) 2570 m., Lipa«!
2400 m., Vogel 2350m., Celo 2228 m. iiiKol (Kal) 2003
m. Med Eanjavcem in LipaČem je Široki prehod Dol 2011 m.,
na katerem se nahajata dve jezerici. Od todi se spuiža proti
trentarskemu Logu mala veja, u kateri se uzdiga verh O ž e-
bnik do 2085. m. Ravno tako se cepi od Lipača odrastek
proti Soči, iznad katerega se uzdigajo Cisti verh 1876,
Velika tičarica 1898 m, in Mala ti6arica 1800 m.
Od Vogla pa ee cepi proti Brusuiku sleme Travnik, ki ne-
huje z verhom Kuk 1902 m. (nad izvirom Bruenika).

3). Kernovo obgorje. To obgoije je pravo oserčje Tol-
minskega, ker se nahaja ravno u njegovi sredi in napolnuje
300 P| kilometrov sveta, t. j. ves prostor med Bohinjem in
okljukom Soče od Lepene do Bače. TJ tem ohgorjn se jasno
razločuj ej o tri posebna slemena : Kukovo, Eemovoin
drežniške gore. Prvi dve sta uzporedni med seboj in se
vlečeta od severozahoda proti jugoizhodu. Deli ju na severu
dolina Lepene, na jugu pa Tolminke. U sredi sta mogočno
med seboj zrasteni po dmgi veliki kameniti planoti na Tol-
minskem. — Drežnilke gore loČi od Eemovega pogorja sedlo
Fredoliaa 1289 m. med Slatiukom in Eozjekom, tako da
napolnjujejo Sočin okljuk pri Žagi.

Drežnilke gore imajo skoro ravno smer od zahoda
proti izhodu, le malo proti jugoizhodu nagnjeno, in prihajajo
tim SiiSe, čem bolj se približujejo Kernu. Obe njih pobočji
sta dosta stermi in goli. južno bolj, nego severno. Zlasti za-

Eadni del južnega pobočja, takoimenovana Marizma, je ta-
sterm, da se njegove stene kar po 7 — 800 m. malo ne
naupično U2digajo. Tudi greben je na izhodni strani čim viii,
tem oatrejgi, dočim je zahodno sleme, takoimenovani Folov-
nik, precej naploskano. Okoli drežniških gor se nahaja več
planin, in učasi celo prav blizu slemena. — NajviSa gora drež-
niSkega pogorja je Krasi 1780 m., prav blizu Predoline.
Od todi se pogoije neprestano znižuje proti Žagi, Drugi važ-

,y Google

— 270 —

Dejdi Terhi bo: Veliki Terh 1767 m., Firhovec 1663 m.
ID Verh PoloTnika 1472 m.

KernoTO pogorje se vleče od levega brega 8o£e
med Ijepeno in Slatinkom, pa zopet do 8o£e blizu Tolmina
in do njenega pritoka Tolminke u daljavi od 21 kilometrov.
To pogorje ima po ve£em tisti znatSaj, kot Triglavovo. Goli
grintovci bo podobo! velikanBkim zobem, po katerih se le div-
ja koza speiija, a 6e ta u novejšem čaan jako redko. Posa-
mezni njegovi deli imenujmo ee le nP^^'* (P^j*^) b predlo-
ženim krajevnim imenom. Čeravno so stene mnogokrat skoro
naupične (po 500 — 600 m. visoke), vendar se ooeSa po njih
vse polno lepodiSečih cvetlic in planinske trave. Uboiaejši
prebivalci bližnjih vasij kosč in žaojejo to travo ter spravlja-
jo potem seno z veliko težavo domov. Plazovi bo po teh
obronkih, se ve da. jako mivadni, ah ne napravljajo Škode,
ker bo vasij in seniki tako poatavljeni, da jih ne morejo do-
seči. Na seiemi strani pogorja, zlasti u dolinah gorske pla-
note, nahajajo se tu pa tam zelo stari in debeli mecesoi. rev-
ni oatanki nekdanjih jelovih gozdov. Ali tudi ti očaki ginejo
pod sekiro od dne do dne, ker je njih les zelo koristen.

Najviši točka vsega obgoija je E^rn (bližnji prebival-
ci mu pravijo le „Yerh planje"), ki se kot veliČanska ertasta
piramida 2246 m. vieoko proti nebu uzdiga. Od južne strani
je ta gora precej zložna, tako da lahko konj prav verh nje
dospe. Imeniten je razgled s Eema. Posebno lep in veli-
čansk je pogledna južno pobočje Tiaokih tur z Velikim
zvonarjem. Erasen pogled se odpira tudi na južno stran,
po aeveroitaljanski nižini, kadar je ozračje čisto. Tedaj se
prav lahko opazijo ponosne Benetke in razgled sega Se dalje,
čez Bassano, Padovo in Chioggio. Zato pa domačini in tujci
kaj radi K^m obiakujejo, in to ne le prirodoalova, nego aploh

Srijatelji prirode. Le žkoda, da je za pot in prenočevanje
o sedaj Se tako malo preskerbljeno. *)

Od E^ma proti severozahodu derŽi Se zelo močno sle-
me, ki ae na drežoiSko Btran prav stermo, učaai skoro nau-
pično apufiča. Na koncu tega 2V2 kilometra dolzega grebena
se uzdiga verh Trata 1922 m. Skoro za tira stojita Ver-
iič (Veržik) 1899 m. in Lipnik 1869 m. Potem se sleme

*) PotoTBnje n» Khra je popisal bar. CzSmig u „Zeiticlirift dei
deutech-OBBterreiohisoheo Alpenverein« 1873 III, 3 Heft". — U norejtem
čuu obiakall eo Kem tUIe poznani prirodoBloTci in prijatelji natoro:
gg. prof. Bchreiber, Erjareo, Eragan, Lazar, Oloirackj, Leveo; potem
grof Coronini, baron Tacco, bar. CzOmig itd.

»Google

— 271 —

precej razSiri in zadnjij a dve gromadi razcepi. Severna se
imenuje Kozji breg (gorenja glava 1703 m., dolenja pa
1228 m.) ia južna JarorČek 1651. m.

Pod £eraom ae odcepi nižji mnogo prijaznejši odrastek
proti jugu, ki se pa nad LibuŠojem proti zabodu zavije, Ro-
čico pr^opi in pri kobaridskem mostu ob So£i nehuje. U
tem odrastku se uzdiga ravno pod Kerooro Kožljak 1524 m.
Z njim zgine znatSaj visokih gora in odrastek je po sedaj ves
lepo obrasten. U njem se uzdigajo Se: Pleče 1299 m..
Špik 800 m. in Ozeben z najviSim verhom Tolnik 746 m.

Tudi proti jugoizhodu je Kemov greben s početka zelo
oster in stetm. Tu nahajamo Botognice (Fognice) 2172 m.,
Rudeči rob 1914 m. in Studor 1909 m. Od tega nan-
zdol se gore moogo znižujejo in preuzamejo značaj srednjega
gorovja. Tu imamo najpoprq od severa proti jugu deržeče
Sleme (do 1484 m.) med Vol&rjo in Tolminko. Ka južni
strani sedla Fretovec 1118 m. uzdigaaekup Merzli verh
1361 m. Od tega se pogorje hitro znižuje proti dolini, tako
da je Terh odfl nad Zatolminom že le 1059 m. visok. Tu-
di ta del pogorja je z gozdi ia senožeti lepo obrasten, Čerav-
no so njegovi stermejfii obronki polni gnifičevih plazov in me-
lln. Blizu najjužnejšega podnožja Kernovega pogorja uzdiga
se med Tolminom in Zatolminom osamljeni kopirati hrib
0rad 438 m. Obrasten je ves do verha z različnim drev-
jem (bukovjem in jelovjem), na njegovem temena pa so u
goSči skrite razvaline nekdanjega tolminskega gradu „Kozlov
rob".

Ob Eern se naslanja na njegovi severolzhodni strani
14 j~| kilometrov velika kamnata planota, ki se vleče celo
do kranjske meje. Značaj te planote je isti, kot Eaninove.
Kjeua srednja vifiina zoaSa 16CK) — 17O0 m. Ali u njeni se-
verozahodni polovici nahaja se nizka podolgasta kotlina, ka-
tere najniže mesto (malo jezerice blizu planine Duplje) znaSa
le 1328 m. nad morjem. Blizu u sredi te kotline leži naj-
veče jezero tolminskih gor le 1383 m. nad motjem. Okoli
jezera je svet precej obrasten, tako da imata dve planini
zadosti pade. Drugod pa je svet popolnoma kamnit in divje
razoran. Iznad planote uzdigajo se posamezni, večinoma ko-
pičasti in peščeni verhi brez posebnega reda. Blizu jugoiz-
hodnega Kernovega grebena uzdigata se Peski 2175 m. in
dkofič 2011 m.} blizu srede planote Smogar 1938 m.;
blizu njenega severoizhodnega roba pa goriški Bogatin
>d6I m. O tej gori pripovedujejo, da je polna zlate in sre-
beme rade, ter da leži u njej 700 vozov blaga zakopanega.

,y Google

— 272 —
Zato radoTerni poBtopaiSi neprenehoma kopljejo in rijejo po
Bogatina. — Severoizhodni rob planote spušča se bolj pola-
goma proti Lepeni. Tu se uzdigata Te lik i le me ž 2037 m.
in Malt lemež 1867. Mnogo bolj sterm in pust pa je ju-
goizhodni rob proti Tolminki. Ob viru te rečice napravlja
pogorje proti eeveru obernjen lok od Bude£ega roba do
kranjskega Bogatina. Blizu njegoTO srede se znižujejo gore
do sedla Sleme ali Durice, na katerem se nahaja malo
jezerice. Mnogo niie spodej izvira Tolminko. Izhodno od
sedla uzdiga se PirhoT verh le 1739 m. visok.

Eemovo planoto zapira na izhodni strani Eakovo (Ra-
zorovo) pogorje. To se vleČe nekoliko zavito ali po ve£em
a severozahodni —jugoizhodni smeri 28 kilometrov daleJS od
izliva Lepene u Sočo pa do izliva Kneze u Bačo. Od sedla
Trata pa do sedla Suha 1770 m. (verh knežkih Ravnij) de-
la 14 kilometrov daleč mejo med GoriSkira in Kranjskim.
Blizu srede pogorja nahaja se najvažnejše sedlo med Tolmia-
skim in Bohinjem, t j. Skerbina 1908 m. visoko. Čeravno
je to sedlo od oktobra do maja in učaai Se dalje ak snegom
pokrito, vendar se čez-anj najbolj občuje in zlasti bohinjska
živina na Tolminsko uvaža. Sicer pa je glavni greben tndi
tega pogorja zelo sterm in gol. aa goriški, kakor tudi na
kranjski stotoi obdajajo ga manjše peščene planote. Po obeh
straneh pa se nahajajo tudi dobri pašniki, tako da je tu nfy-
več planin.

Najviša točka tega pogorja je Kuk ali Terh razora,
tudi Teliki verh imenovan, 2086 m, visok. Tudi a te gore
se uživa lep pogled na vse strani, zlasti pa na bohinjsko je-
zero. *) Severno od Euka stoji Teliki bogateč, kranjski
Bogatin ali MahavŠček 2008 m. in potem Mali bogateč
1978 m. 6e severnejše, na koncu Eernove planote in blizu
sedla Trata, uzdiga se LanŠevica 2004 m. Od te gore se
zavija pogorje bolj proti severozahoda čez verh Kaluder
1982 m. do gromade Cerni verh 1517 m., južno od vasi
Soča. — Ka južni strani Euka pa nahajamo najpoprej goro
Skerbina 1997 m. (blizu sedla jednacega imena); potem
Dlana 1915 m., Terh planje 1855 m., Togel ali Euk
1923 in dija 1881.

Od Togla (Euka) proti jugu derži velik odrastek, ki
napolnuje ves prostor med ZalašČico, Tolminko, Sočo, Bačo
in Enežo. Spušča in znižuje se kakor velikanske stopnice
nauzdol in sicer tako, da je predaji rob stopnic mnogo visi,

*) Ta roEgled je opbal T. Rutar n „Boii" 'št. 41.—

,y Google

— 273 —
nego mesto, kjer so z obronkom zrastene. Herbet ima k mno-
gim avojim grapam precej sterma pobočja, vendar pa je skozi
in skozi lepo obrasten in visoko gori naseljen. Hitro pod
Voglom uzJiga se Euk še 1888 m. visoko. Druga niža stop-
nica, Krajkov verh, doseže že le 1301 m. in tretja, Tri-
glav nad Foljubinjem, le 1141 m. OdTriglava se vleče pro-
ti j ugoizhodu do Kneze Eobilina glava, katere najviše
mesto 1475 m. preseza celo Krajkov verh. Tu se nahaja lepo
obrasteni kopičasti Jalovnek }453 m., katerega pogosto
obiskujejo zavoljo lepega razgleda. Celo pogorje zveršuje s
Tlako 913 m. nad Podmelici. — Najjužnejši del tega
odrastka je Benica nad Modrejem 658 m., katero loči Iju-
binjsko sedlo 395 m. od glavne veje.

Manjši odrastek cepi se od Kuka-Razora naravnost pro-
ti jugu med Tolminko in Zalaščico. U tem se uzdiga blizu
Kuka stermi Uigovec 1884 m., izpod katerega Zalaščica
izvira. Daljeprotijugunahajamo: Verh hruševice 1571m.,
Verh ruta 1172 m. in Kaleo 946 m. med Čadri in
Zalazi.

3). NemSkorutarsko pogorje. To pogorje se vleče po
Goriškem le 13 kilometrov' daleč ob kranjski meji, od sedla
Suhe do Slatnika, in prestopi potem pod imenom Jelovica
na Kranjsko, To pogorje vidi se od daleč kot velikanski
mejni zid, iznad katerega se posamezni verhi le malo uzdiga-
jo. Oorenji del pogorja je zelo sterm in na južni strani tudi
neizrečeno gladek, dočim se na njegovi severni strani velikan-
sko skalovje in razorsine pečine nahajajo. Južna stran je tore
ak senožetimi, germovjem in redkim drevjem lepo obrastena.
Odrastki, katere pošilja pogorje na jug, se blizu slemena
komaj ločijo od splošnega pobočja. Niže pa, u višini od 1100
— 1200 m., prihajajo odcepljeni herbti vedno samostalnejši in
vedno razločnejši, ter so le niže blizu fiače že po globokih
grapah jeden od druzega oddeljeni. — Kakor že rečeno, le-
^jo sedla u tem pogorju le malo pod srednjo višino verhun-
cev. Taka sedla so: Suha (nemškorutarska) 1850 m., Šar-
ta 1765 m. med Hochkoglom in Cemo perstjo, Žovbik
1830 zraven čeme persti, Rindloch aliBačko sedlo
1273 m. Najvažnejše pa je sedlo Petrovo berdo pod
Blatnikom, le 817 m. visoko med dolinama Bače in 3ore.
Čez to sedlo derži najvažnejša zvezna pot med Tolminskim
in Gorenjskim, in je bila u poprejšnjih stoletjih zelo obisko-
vana. Kadar se dodela nova bačka cesta, oživelo bode iz-
vestno zopet ono staro kupčijsko občevanje.

Najviši verh n nemškorutarskem pogorju je Hochko-

,y Google

— 274 —
gel, ravno nnd vasjo NemSki rut, 1989 m. visok, dosele tore
malo ne višino Kukovo. Prav malo nižji so njegovi sosedje
na zaliodni strani, med katerimi se posebno odlikujeta Novi
verhali Spitzkogel 1969 m. in O- rad i ca 1964 m.
Ifa nasprotno, izhodno stran ae pogorje pa bolj bitro znižuje.
Tako meri Wocbeinerkogel že le 1833 m. in malo ve<S
Černa perst (Scbwarzberg) nad SteržiSčem, t. j. 1845 m.
To goto imenujejo navadno „botaniSki vert" zaradi množine
njenih različnih rastlin, in ker je celo do verbalepo obraste-
na in se tore zelišča lahko brez nevarnosti nabirajo. Zaradi
tega prijatelji uatore prav pogostoma obiskujejo Cerno perst. *)
— Proti izhodu od Cerue persti se pogorje Se hitrejše znižuje.
Kolba nad Bačo je že le 1497 m. visoka. Onstran baike-
ga sedla se pa svet zopet malo uzdigne in napravlja S 1 a t-
nikovo sleme, čegar najviše mesto je 1550 m. visoko.

Najvažnejši odrastek nemškorutarskega pogorja spušča
se od Gradiče naravnost proti jugu do Bače med Koritnico
in Knežo. Hitro pod Qradico se uzdiga F 1 o č a, ali samo
1277 m. visoko. Od nje derži majhen herbet proti LišČe-
vemu ovinku Kneze, kateri sverSuje s čelom Verh Lisca
1047 m. U glavnem odrastku pod Pločo najdemo Luknjo
1148 m. in še niže Kronberg 1099 m. Pod Eronbergom
začne se odrastek zopet uzdigati in nebuje z gromado Kotel
1175 m. nad Tumlini. — Prugi odrastek začenja na južni
strani 'Wocbeinerkogla iu se spušča zelo hitro do sedla med
Nemškim rutom in Steržiščem, ki je I9 825 m. visoko. Od
tega sedla pa se začne odrastek pod imenom Obločki hrib
zopet uzdigati, zasukne se proti jugoizhodu in napolnuje a
podobi precej širokega herbta prostor med Koritnico in go-
renje Bačo. Svoje najviše mesto doseže u Zuojilu (Nem-
ški verb) 1138 m., končuje pa s^ stermo, okroglo Koriško
goro 1073 m. — Še tretji zelo kratki odrastek se cepi ns
izhodni strani Cerne persti, se potem bitro znižuje ter nebuje
z verhom Ueornje 1118 m. nad Tertnikom.

4). Cerlijansko gorovje. To srednjegorsko višavje na-
polnuje ves cerkljanski okraj in sega na severozahodu celo na
Tolminsko. Razprostira se med Idrijco, Kozarsko, Bačo in
kranjsko mejo, ter dela razvodje med pritoki SoČe in Save,
8 poprejšnjim pogorjem združeno je na Petrovem berdu. Od
todi se vleče proti jugu (malo na zahod obemjeno) iz početka

*) L. 16J1 bil je celo saksonski kralj MirosUT Auguat II. na Cer-
ni persti inje baje rekel, daje to u botaniSkem obziru ntgbigatejta gora,
kar jih je od obiskal.

»Google

— 275 —
u jedoem samem herbtu do Forezna. Tu se razcepi na
tri herbte, od katerih je na;ikjajši zahodni med Bačo in Fo-
rezenskim potokom z verhom Durnik 1155 m. Pervotui
herbet derii od Forezna datje proti jugu do Rit ovca. Ka
zahodni strani tega verha, onstran jeseniškega sedla
826 m. uzdiga ae lep, kopiČast hrib Kojica 1301 m., od
katerega ee tudi epuSča prati jugu nižji, naploskani herbet
(KutroT verh 699 m.) med Jesenico in Kozarsko celo do-
le do Idrijce. Uzporedno s tem derži od KitOTca naravnost
u pervotni smeri cerkljanskega gorovja drugi nokoliko vi^i
herbet med Jesenino in Cerknico tudi do Idrijce. Izhodni
Poreznov odrastek vlefie se kakih 10 kilometrov daleč ob
kranjski meji, prestopi potem (blizu Černega verba) na Kranj-
sko in napolnuje pod imenom Blegalevo pogorje pro-
stor med Soro in Poljaniico. Od tega pogorja pa se cepi pri
čemem verhu ob izvini Cerknice drugi nizi herbet. ki ae uz-
poredno s Foreznovim vledeob kranjski meji proti jugozahod-
ni strani med (.erknico in Poljanšičnimi pritoki. Pod Cerk-
nom zasukne se z malim lokom proti jugoizhodu in prestopi
na Kranjsko ob desnem bregu Idrijce. Od svoje največe vi-
iine spušča le neznatne odrastke do Želina ob Cerknici.

Značaj cerkljanskega gorovja je precej prijazen. Herbti
neso več tako visoki in tako ostri, kot med visokim gorovjem.
Čez nje se uzdigajo le nizki verhi, ki neso razorani in šker-
bi, nego lepo okrogli in kopičasti. Tudi grape neso globoko
zajedene, ni'go dolinice so mnogo iirše in pobočja veliko zlož-
nejša, kakor pri vseh do sedaj opisanih pogoijih. Fo dolinah
se nahajajo polja in travniki, po obronkih navadno gozdi raz-
ličnega lesovja (med njim tudi mnogo jelovine, zlasti meces-
Qov), po herbtih razprostira se zopet obdelana zemlja s člo-
veškimi bivališči in verhovi so navadno pokriti z lepimi se-
DOŽetmi, ki pa neso tako sterme, kot po odrastkih Kernovega
in Matajorjevega pogorja.

Že iz tu opisanega splošnega značaja sledi, da ima cer-
kljansko gorovje mnogo zložnih prehodov in nizkih sedel. Fec-
vo tako sedlo je bukovsko 606 m. med Grahovim in 6u- .
kovim, nad izvirom Kozarske. Čez to sedlo vodi starodavna
tovorna pot iz bačke doline na Cerkljansko in dalje oa Kranj-
sko. Omenjena pot se vije ob južnem pobočju Kojice, pre-
korači potem zakrižko sedlo 700 m. med Orehkom in
Zakrižem in od todi se spušča polagoma do 325 m. nauzdol
u dolino Cerknice. Iz te se mora zopet nauzgor viti čez Pla-
nino do kranjske meje. Tu prekorači novo sedlo Terh uli-
ce ali Podlaniščem (Na kladju) 791 m., ki je poleg Pe-

,y Google

— 276 —
trovega berda najvažnejše ob tolminnko-kranJBki meji. Tažno
je tudi sedlo Robideneki verb 824 m. med NoTaki in
LeskoTcem, ter Davški verh 1006m. medKovaki in BaT-
60. Cez južnoizhodno cerkljansko pogorje deržita sedil Te-
hariiče 874 m. u Noto oalico in Znojilo 685m. iz Jaz-
bin u HabovSče.

Najvili Terh cerkljanskega goroTJa je Forezen (Bo-
rodin) 1631 m., na tromeji tolminsko-cerkljansko-kranjski. Na
njegovi eevemi strani proti PetroTemu berdu je bnenitnejfii
vera samo le Hoče 1514 m., južno od Podberda. U južnem
delu pogorja pa imamopoleg žeomenjenega Ritovca 1157
m. Se dva Kuka, na vsaki strani Ravnij jeden. Severni viSi
se uzdiga do 840 m., južni pa le do 707 m. Od tega se spu-
6i& svet naglo k Idrijci. U izhodni potezi Porznovi uzdiga
se nad Gorjem Hum 1387 m., potem nad PoŽami Ve rh ko-
pa 1258 in dalje LabniČki verh 1349 m. ter pod njim
Ternova 1006 m. nad Poljano. Na izhodni strani DavSkega
sedla stoji sleme Cernega verh a, katerega najviSa točka
ie 1288 m. visoka. — U mejnem pogorju na LKbodiii strani
Cerkna leži podolgasta ;gora Škofje 974 m. iu potem na
južni strani Tohari&č ploskasti B c 1 e k (Beuk), čegar najviSe
mesto 1052 m. je že na kranjskem svetu. Od tega pogoja
spu&čajo se proti kotu med Idrijco in Cerknico nižji okrogli
herbti, iz katerih se uzdigata Veliki verh 884 m., uajni-
ni strani Cerkna, inFluŽenska gora 1015 m. pred
Belkom.

5). Šenvidskogorska planota. To visoko ravan lotSita bu-
kovsko sedlo in potok Kozarska od cerkljanskega gorovja,
tako da ona napolnuje ves kot med Idrijco in Bačo. Senvid-
skogorska planota je podobna trapecu, katerega severna stran
je čez 8 kilometrov dolga, južna s prejfinjo uzporedna pa le
5 km. Nad morjom ae uzdiga od 650 m. do 800 m., ter
pokriva 24 \Z_\ km. sveta. Iznad nje molijo posamezni griči
le malo, komaj 50 — 100 m. visoko.

Ta planota je že predpodoba Erasevine. Tudi tukaj »e
verste lijcu podobne kotlinice in ponikve z okroglimi griči,
tako da ima ves svet valovito podobo. Po kotlinah so na-
vadno njive in verti. znožja gričev obdajajo travniki, temena
pa, ki ao skoro vedno skalovita, bukovi gozdi. Sicer se pa
nahajajo tudi veči gozdi, ki so po dolinicah in gričih, zlasti
pa po zunanjih pobočjih razširjeni. Ves ostali svet pokrivajo
obširni pašniki, ki so pa tudi že zelo kraškim podobni. Rav-
no tako nemajo skoro nikjer studenčnice, nego le kapnicopo
vodnjakih. Samo slapški potok sega precej globoko u

,y Google

— 277 —

Slanoto, ekoro do njenega severnega roba, ter na ta DaJSin
eli planoto a manjii zt^odni (poaikvenski) in mnogo Teči
izhodni del. Eljubu kraikemu zna£iyti je genridskogorska pla-
nota ie precej rodovitna. Tudi sadnega dre^a ima Se dosta.
Tem okolnostim primemo je tudi Število prebivalcev, t. j.
blizu 3500 duS. •)

Pobočja Senvidskogoreke planote so na vee strani pre-
cej sterma, zlasti pa severno proti Bači in južno proti sred-
nji Idr^d. Le jugozahodni obronek proti Idrijci med Trebu-
So in Bačo spušča se bolj polagoma u dolino, tako da je ta
zemljišče nekoliko pripravnejše za poti in človefika bivaliSča.
Ali čeravno so pobočja nezložna, vendar eo ravno najstermej-
Si kraji z gozdom in germičjem obrasteni. Razen bukovja
taste ob severnem obronku posebno veliko mecesnov. Blizu
verha pobočij pa se večinoma senoietidirijo, po katerih raste
le tu Pa tam kak bukov germ, ali kak mlad mecesen.

Čeravno so pojedini kopiČasti griči neredno po planoti
raztreseni, vendar se dajo ločiti tudi cele verste gričev, ki
se vlečejo počez čez planoto, n. pr. na zahodni strani Sen-
vidske gore, kjer so griči večinoma zelo peSčeni in malo ob-
rasteni. Največe viSine nahajamo u severnem in severoizhod-
nem robu. Ta se uzdiga Červov verh do 972 m., južno
od Orahovega.U izhodnem robu je najviSi V erh Degarnika
964 m., potem Jelesje berdo 722 m. na izhodu Senvid-
ske gore. U sredini planote se uzdiga Volčje berdo do
817 m. Mnogo uiitji so verhi u južnem robu, n. pr. Verh
leske 696 m. nad Stopnikom in OgnjiSka glava 654
m. nad Slapom. U zahodnem delu planote uzdiga se Oblač-
no berdo pri Ponikvah do 757 m. vidine.

KraSevina.

EraSevini pripada ves svet, ki leži na južni strani Idrij-
ce. Na Tolminsko sega tore prav malo te tvorbe. Poznana
je pod imenom 1). idrijski svk (Idrianer Boden), ker je raz-
širjena okoli tega mesta. Čeravno je Kraievina sploh visoka
ravan, vendar se na Tolminskem prikazuje le kot mnogo raz-
rasten herbet. Ta herbet se vleče jod Dolenje Trebuie med
Hotenjem in Idrijco proti jugoizhodu do tolminsko - kranjske
meje in potem dalje ob tej na severni strani Kanomle do

*) Šenridskogonko planoto je lepo opiul F. Kafol u 81. Veier-
BiMk IS68.

,y Google

— 278 —
njenega izlira u Idrijco blizu Fare, vsega nknp blizu 16 ki-
lometrov da]e<!. Uzporedno s tem herbtom derži druga juž-
nejša poteza med Hoteajem i o Kaaomlo na severni, ter
med Trebudo, Gačuikom in gorenjo -Idrijco na južni strani, od
katere pa spada le majhen del k Tolminskemu. Med obema
herbtoma se nahaja blizu meje sedlo Jerebov verh 726 m.,
preko katerega derži glavna pot in stara zveza med Tolmin-
skim ter Idiijo. Od glavnega herbta spuš(!ajo se na severno
stran k Idrijci trije manjši odrastki, razdeljeni po treh Se
precej močnih potokih (Oluska, Sevnica in Stopnica), ki po
globokih grapah u Idrijco derejo.

Značaj idrijskega sveta je precej jednak onemu cerkljan-
skega gorovja, le da so posamezni herbti nekoliko bolj stermi
in deloma tudi viSi. K Idrijci se spufiČa, zlasti na severoza-
hodu, spodnji del poboj^ij zelo stermo. ViSe gori prihaja svet
bolj zložen in na verhu so herbti precej naploskani, n. pr.
pri Sebreljah in JagerSčih. Zato so tudi po teh herbtih člo-
veška bivališča zelo raztresena in segajo prav visoko gori
(aelo VojSčica leži n. pr. 1120 m.). Herbet med Hotenjem
in Gačnikom prehaja blizu meje u visoko ravan, ali 6e le
onstran kranjske meje se planota prav razvije okoli Vojakčga
(cerkev 1090 m.). Tudi idrijski svet je precej dobro obrasten,
z gozdi in senoŽetmi pokrit. Razen že omenjenega najvažnej-
šega sedla deržita še dva prehoda čez glavni herbet: jeden
iz JagerSč u idrijske Eernice, drugi iz Olovške grape k Fari
(sedlo „Na prehodu" 951 m.).

NajviSa točka idrijskega sveta na Tolmioskem se nahaja
u manjšem herbtu blizu kranjske meje proti Vojsk^mu in se
imenuje Planinica 1136 m. Ob njeni severni strani raz-
prostira se visoka, proti zahodu nagnjena ravan tjegori do
Mačkovih lazov 1067 m. Tu prehaja planota u herbet,
ki se naglo spušča proti Dolenji TrebuŠi, tako da je Oabro-
vo berdo že le 8S5 m. visoko. — U glavnem herbtu Je
najviši verh Jelenek 1108 m. južno od Otaleža in severo-
zi^odno od Fare. Na zahodni strani Jelenka se uzdiga Kol
1059 m. že na Kranjskem. Njegov odrastek proti Idrijci, na
katerem ležijo Jageršče, nehuje z vrhom Davče 706 ra. 9e-
breljski odrastek začenja pri Verhovcu 1079 m., na izhod-
ni strani Jerebovega verha. U tem odrastku uzdiga se Kuk
674 m. (med dolenjimi in srednjimi Šebreljami) in na čelu
njegovega obronka proti Idrijci cerkev Sv, Ivana 580 m.
Odrastek med Stopnico in Hotenjem začenja tudi pri Ver-
hovcu in nehuje z verhom Na plesu 783 m. nad Idrijco.

2). Lokovško pogorje. Od tega pogorja spada k tolmin-

,y Google

~ 279 —

skemu svetu )e najseTeinejSi obronek velike teraOTsko-banjike
planote, po£emSi na levem bregu TrebuSe ter dalje ob levem
bregu Idrijce in SoČe do izliva VogerSčeka u njo. To rebro
se proti Idrijci jednakomemo in precej stenno spuiča, proti
Soči je pa le najniži del pobočja zelo sterm, skoro skozi in
skozi le jeden sam rob. Yiie gori pa je svet bolj zložen,
tako da ro se mogli ljudje po njem naseliti in obdelati ga.
BanjSka planota leži okoli 600 — 700 m. nad morjem, ali Tol-
minskemu pripada od nje le lomska okolica in majhen krajec
pobočja ob Idrijd. Iz te popolnoma kraškemu svetu podobne
planote uzdigajo se posamezni verhi ie do 300 m. visoko. Ti
verhi so razverSčeni ob robu planote zlasti na izhodni strani
Loma proti Lokovcu. Tudi tu se nabajajo hiSe in njive po
dolinicah, po hribih pa večinoma gozdi. Proti Idrijci segajoče
rebro obrasteno je po vsej svoji dolgosti z lepim gozdom.
Uhod u čepovanako dolino, ki deli temovsko planoto od banj-
ike, imenuje se Vrata in leži 567 m. nad morjem.

Jedina ^nenitnejSa viSina lokovškega pogorja na Tol-
minskem imenuje se Veliki verh 1072 m., jugoizhodno od
Loma. Proti severu od njega stoji nad Lomom Verh jame
890 m. in potem Terh čuklij 681 m. na jugu od Sv. Lu-
cije. Na izhodni strani Čepovanske doline uzdiga se ob tol-
minsko-goriSki meji Skopioa do 865 m.

Da se izobrazba tolminskega poverSja ie bolj pojasni,
nty sledijo tu Se primerjajoče

Vifiine posameznih vasij in sel.

Bača gorenja c. •) 757°

Boleč M. D. na polju c. 448"
Boleč, farna c. 485"

, grad u soteski 532"

Boijana dolenja 430"

, stara c. 473"

Bregim o. 358"

, U. D. SneŽDica o. 645"

, Sv. Marjeta c. 977"
Bukovo o. 715"

Cerkno c. 326"

Čadra, sredina 700"

Čei Soja C.

368-

Čiginj

223-

Dolj»

220-

Drežnica c

668-

Foni

600-

Grahovo o.

305-

Gtant

760-

Hudajnžiia

390-

Prodar

434-

Idrija pri Baii c.

195-

Idrinko C.

211-

Jageriie o.

657«

»Google

JagerSie, SteriSenica

827"

Polico e.

647-

Jazbine c.

682"

Pologar ob Tolminki

470"

Jesenice

710"

Poljnbinj

210-

Kal boliki c.

470-

Ponikve c.

725"

Kamne C.

206"

Predel terdnjava

1122"

Kem sredina vasi

880-

. selo in sedle

1162"

„ najvi&a hiSa

1008-

Ravne žabijske

930"

Kobarid farna c.

236-

„ Ijubinjske

653"

Kontni ca grahovska, most 288"

„ cerk^anske c.

707-

Kosci C.

566-

, livike

1050-

Kred o.

259"

„ dreiEniške e.

621-

Labinie c.

669"

Reka

240"

Ladri

208-

HobidiiSe

680-

Lazeo c.

551"

RoSe 0.

364-

Lepena gorenja

679-

Rut nemSki c.

679-

Libušnje C. Bi. duha

419-

Sedlo C.

486-

, 8t. Lovrencij

270-

„ C. sv. Helene

364"

LiTek C.

720-

Sela gorenja c.

238-

„ C. na Feratu

■ 814-

920-

l^ubiiij C.

399-

Seli ca

360"

Log srednji C.

650"

Selišče c. sv. Brica

203-

Log u Trenti

610-

Serpenica c.

362-

LogariSče c.

585-

Soia C.

476-

Logi (Logje) C.

508»

Staro selo o.

256»

Loje, C. 8V. Petra

457-

Stennec c.

961-

Lom tolminski

590"

SteržiSče c.

802"

„ Grudnica

840-

Straža c.

477"

Sv. Lucija na mostu c

160-

Sužid C

-255"

„ Sv. Mavra c.

206-

Svina C

303-

Magozd C.

442-

Šebrelje gorenje c.

638-

Novaki dolenji c.

609-

„ Verhovec

1060»

„ Zarobar

980-

Ternovo c.

322-

„ Podprevec

1040"

Tolmin terg

196-

Obloke 0.

559-

B C. sv. Urha

167-

Orehek c.

541-

, C. M. D. Na ilovici 202»

Otalež C.

603-

TrobenJe-GradaSe c.

668-

Peline c.

641-

Trebnga dolenja c.

197»

Planina c

563"

, VojSiioa

1120-

Plužina c.

461"

Trenta c. ■

748-

PoiSe

610-

Veričevje

271-

Podbela

296"

Versno

696"

Podberdo 0.

521-

Š. Vidska gora c.

647-

Fodmelici c.

284-

VoKe 0.

213"

»Google

— 281 —
Tolže, St. Danjela c. 185" I Žaga 386"

Zakriž C. 595° Želin 249"

ŽabJJe 294» [

C. Doline.

Komaj trinajsti del vsega tolminskega sveta je raven.
Te ravnine se pa nahajajo samo po dolinah ob Soči in njenih
vežih pritokih. Drugačuih ravnin Tolminsko nema.

Kakor povsodimed Alpami, tako so tudi na Tolminskem
podolžne, s pogoiji uzporedne doline mnogo Širše, nego po-
prefinice, ki navadno pogorja sekajo in so tore le ozkim pre-
sekam podobne. Samo tisti, ki ne pozna dobro glavnih smerij
naših pogorij, ne najde te razmere med naSimi dolinami, ne-
go skoro ravno nasprotno. *) Tako se hode ozka bačka do-
lina marsikomu podolžnica zdela, ali vendar je u resnici le
poprečnica, ker stoji naupično (ob gorenji in dolenji Bači)
proti glavni dolini. Tam, kjer se poprečnice u podolžnioe
stekajo, postaja veča, navadno kotlinasta ravan, n. pr. pri Bol-
cu, Kobaridu, Tolminu in av. Luciji.

Najglavnejda podolžnica je dolina med Breginjem in
Trebušo. Smer te doline je tista, kot veČine tolminskih po-
gorij, in se da tudi zunaj deželice slediti. Ravno u tistem
pravcu leži namreč dolina Hotenja, Kanomle, Unca, cerkni-
škega jezera in Kolpe na Kranjskem. Pa tudi pri Soči ae
ta smer opetuje (med Plavmi in Solkanom, med Fiumicelom
in morjem). Tudi Idrijca ima u svojem gornjem toku in po-
tem med VerSčevjem in Reko prav isto smer, tako tudi po-
tok Lepena na Bolškem. PopreČnice imajo na Bolikem smer
od severa proti jugu (Koiitnica in SoČa od izvira do Loga),
na izhodnem Tolminskem pa skoro od zahoda proti izhodu,
malo na severoizhod nagnjeno (n. pr. srednja Bača, Idrijca
med Reko in Trebušo). Spomina vredno je še, da ležijo uz-
poredno doline: Soče med Logom in Žago, Bače, in potem
Cerknice z Idrijco od Želina do Trebuhe.

Se ve, da so najlepše in najziožnejše široke podolžnice.
Zlasti nedižka, kobaridska in tolminska dolina spominjajo prav
živo na lepe podolžnice srednjih in severnih Alp. U teh kra-
jih je pa tudi prirodna in deželna lepota najpopolnejše razvi-
ta. Od nje se prav živo razlikuje stisnjenostin otožnoet skoro
vseh popiečnic. U tem obziru nam more za uzgled služiti

*) Prim. Star, Das laoDzolhsl, pg. 2

»Google

— 282 —
baJSka dolina. Tu ne nahajamo skoro 6iato a\& doluuke iiriae
ia Se kar je je, podsuta je Tsa s prodom in kamnjem in ob
Tsaki povodnji gospodari voda svojeroljno po njej. Zaradi
tega so ljudje priBiljeni ataviti avoja bivališča ne a dolini,
nego kakor lastoTi<!Da gnezda ob stermth pobočjih in nevar-
nih rebrib. Najlepgi uzgled tega je na aamem aklalovju se-
zidana vas Ba£a ob izlivu Bače u Idrijco. Ker je dolinska
ravan mnogih poprečnic popolnoma podveržena slučajni samo-
volji potokov in rek, zato je lahko razumeti, zakaj bo bile
ceste io poti do novejšega časa u tako slabem stanu, in za-
kaj se dandanes s toliko težavo zidajo in s tolikimi stroiki
uzderžujejo.

Tolminske doline, zlasti širSe, so navadno odperte proti
jugu, tako da jih solnčni žarki lahko dosezajo in ogrevajo.
Zato je "podnebje po dolinah veliko milejSe in prijetnejše. O
hudih vetrih ae le na nekaterih krajih kaj večega čuti. Usle-
di tega je tudi zemlja, navadno s peakom pomešana naplavi-
na, mnogo rodovitnejša in zelo hvaležna svojim marljivim ob-
delovalcem. Zato se ljudje po dolinah ne pečajo toliko s^
Živinorejo, nego bolj s poljedelstvom. Turšica in sploh žita
se aejejo po sočki dolini celo do Bolca. Tudi je Tolminsko
in Cerkljansko nekdaj zelo slovelo in je Se dandanes na gla-
su zavoljo svojega obilnega in dobrega sadja. Celo vina se
Se precej prideluje (kislega cividina) tjagor do Kobarida in
na cerkljansko stran do Grahovega in Cerkna. Vendar se
sadjereja poleg poljedelstva precej zanemarja.

1). Največaravan na Tolminskem je bolška kotlina
(Flitscher Kessel). Ta se razprostira od Boke do Koritnice
blizu 6 kilometrov daleč, ali njena oajveča širjava pri Bolcu
znaša le 2 kilometra. Nad morjem leži. ta ravan od 350 —
480 in pokriva vsega ukup 15*7 |~j km, sveta. Na izhodni
strani Bolca uzdigatase nad Koritnico dva hribčeka: StražiSče
in Babeljnik 520 m.

Med čezsoČo in Bolcem reka 3o£a nema določene stru-
ge, nego teče kodar se jej poljubi in kvari tako mnogo rav-
nega sveta. Više nad strugo, okoli Čezsoče in potem na
pravem bolškem polju je zemlja še precej rodovitna in lepo
obdelana ter z drevjem zasajena. Vendar zaradi njene višine
nad morjem in njene oddaljene lege med najvišimi gorami
ta ravnica ne more dajati obilnih pridelkov.

2). Kobaridska dolina. Ta ravan leži med izhod-
nim delom Stolovega pogorja in med Matajorjem, ter se raz-
prostira od Soče do Nediže onstran Kreda. Dolga je 7 ki-
lometrov, široka pa skoro nikjer Čez 1 kilometer. Njena višina

,y Google

nad morjem snaSa od 220 — 300 m., porerSina pa 6-n \Z\ km.
Po sredi te doliae teče potok Idrija, ki redi veliko močvirje
(^Blato"), ki Be pa sedaj euSi, tako da se pridobiva še mno-
go rodovitne zemlje za pridno obdelovanje. Pri Starem eelu
leži eredi doliae majhen grič, ki se je berikone z bližnjega
Matajoijaprivalil, ker je njegovo kamnje različno od dolinske
eestave. Ta grič dela razvodje med Sočo in Nedižo. — Koba-
ridsko polje je zelo rodovitno. Pridelujejo sena njem vsako-
jaki sadeži, zloeti pa obilo turSice.

3). Zvezo med kobaridskim in folminakim poljem delata
idrijsko-smaSčansko, ter kamensko-volateko po-
lje. Ta polja zaiizemajo sočko dolino od Mlinskega do Ga-
bri] in pokrivajo 9 |~| km. sveta. Nadmorska viSina teh polj
Lskoro povsodi jednaka, ker se menjujelemed 3(0 in 250 m.
dovitnost in pridelki se ujemajo z onimi na kobaridskem
polju. Le ob izlivih mnogih potokov nahaja se veliko kam-
nitega in s peskom pokritega sveta.

4). Tolminsko-volčansko polje. Ta ravan leži
med Bučenico in Merzlim verhom ter se vleče od Gabrij do
Prapetna. U teh mejah obsega ta ravan tudi doljanako, za-
tolmiusko in poljubinjsko polje. Dolga je vsa ta dolina od
severozahoda proti jugoizhodu 6'5 kilom., Široka pa na naj-
čiriem mestu 2*5 kUom. Kad morjem leži 160 — 250 m. m
pokriva blizu 10 {~| km. sveta. Glede rodovitnosti in pridel-
kov je ta ravan blizu jednaka s kobaridsko. Le žkoda, da
spravljajo vode mnogo sveta pod se, ker Soča in Tolminka
režeta polje ravno po sredi. Tudi Eamnica in GodiČa zau-
zemata več prostora, nego bi jima bilo potreba. Ob tokih
teh potokov in rek naneienega je mnogo proda in peaka, po
katerem k veČemu verbovje raste. U novejSem |Časa so za-
čeli tudi to verbje dobro prodajati u Lahe za pletenje kolev.

5). Manjše doline. Takih se nahaja še mnogo po
Tolminskem, zlasti ob izlivih rečic in potokov, pa tudi ob
srednjih tokih rek. Tako imamo manjSe ravnice ob Ko-
ritnid u liOgu (1-7 M km.), ob Soči okoli vasi Soče (3 H
km.); visoka dolina u BavSid (18 |~| km.); eočka dolina med
Žago in Serpenioo (35 |^ km.), na Ternovem CO'6), ob 'Se-
diži pri izlivu Bele (06); pri Sv. Luciji med Sočo in Idrijco
(1'3 Tli km.), čiginjsko in kozarsko polje (0-6 \Z\ km.); do-
lina Idrijce od Bače do Trebuše, dolina Cerknice itd.

C. Vodovje.

Poudarjati se sme, da fe Tolminsko bogato z vodami
obdarovano. Nema sicer nobene velike reke, ali ne manjka

,y Google

nm reJHc, potokor in stadeneeT, t taterimi je na iaiaStm
go*to premreteiia. Suno jezera, katera so nekdaj tndi po
naiih dolinah ležala, odtekla bo že sdamo in dandanea ima-
mo le nekaj majboih plantnakih jeur. Vse vodovje s Tolmin-
tkegA te odteka o jadransko moije in sicer po SoJEi io nje-
nem desnem pritoku Ifediži.

Bo^a (tzaica, Isnitz, Isonzo, Sontios) izvira ,na podni'
izpod Snite a zDOŽjn Mojstroke, skoro ravno na na^robii
strani od Savinega izvira. 916 m. visoko nad morjem. Že
visoko gori se 6aje u globini njeni vir a Se le malo niže se
prikaže na dan izpodi gmi^ in kam^ja. Izvir obdan je sko-
ro okoli in okoli z naupičnimi stenami in le težavno je priti
do njega. Hitro pod izvirom dela 6o£a miJen slapič, kate-
remu sledi zaporedoma ie mnogo drogih. Po ozkosliBnjenem
bovtu pada ekoro neprenehoma u iirio trentarsko grapo, po
kateri jej prite<!e od desnice pervi vedi (skoro 7 km. dolgi),
navadno suhi potok Trenta. Pa tudi od sedaj naprej je
so£ka dolina 6e zelo ozka. „3tene so po obeh straneh tako
malo narazen, da skoro s komolci u nje terčiS, ie se sredi
grape ustopiJi. Stermine so na levi in desni skoro naopiifne,
kakor bi jih bil izui^'en zidar po svinJSenotežnem ravnila zlo-
žil. Le visoko gori na verhu se blidči za nožev herbet sinje-
ga neba. Tu skozi se vije Soča po globokozarezanem kori-
tu. Kakor malo dete, ki se ob vsak kamen spodtakne in
fiim več zaprek najde, tem hitrejie na vrat na nos naprej
dervi ; prav tako se mala reka, jezna da jo ustavljajo veli-
kanske po strugi raztresene skale, peni in bije ob nje, ter
zaletava iz kota u kot.'' *)

Tako teče Soča mimo cerkvice M. D. u Trenti, ki se
ravno pod naupično steno na mali ravnici uzdiga, tako da
imajo poleg nje le Se tri hiše prostora. Po pet kilometrov
dolgem, malo proti Kraajskemu zavitem toku, dospe SoČa do
Loga ali spodnje Trente. Tu (blizu 600 m.) sprejme pervi
veči pritok Zadnjico, ki se za čudo nutna in bistra izpod
Triglava privleče, dočim Soča Čez peneče slapove grozovito
bobui in Sumi. Tu Se le izgubi Soča svoje krajno ime Šni-
ta ia sprejme obče zoano. Ob jednem preuzame smer Zad-
njice ia teče od sedaj naprej do izliva Brusnika pri vasi Soči
proti jugozahodu. Sočina grapa je tudi na tem potu Se vedno
ozka. Severni obronki so jako stermi in skaloviti. Podosojna
južna strau je nekoliko prijaznejSa. Trudno oko se vsaj ta
pa tam odpočije na matiovem zelenju in redkih smrekovih

•) A. ČotT tt toriikon .OImu* I8T4, it. 42-44, 48, 47, 49, 50.

,y Google

— 286 -
deblih, ki Se neso plazu ali sekiri zapadla. Oloboko doli si
je aerdita Soča izlizala in u živo ekuo udolbla po 4 metre
globoko korito, po katerem zamolklo brunda, kakor po ogrom-
nih skalnatih ceyih: golčenje bMH, nje pa ne vidiS. U sredi
struge leže velike skale, ob katere se SoJSini valovi zastonj
upirajo. U obče je njeno korito zelo stisnjeno, le jedenkrat
(u zadetku Trente) se malo bolj raziiri. Od mnogih potokov
pomnoženi njen tok je zelo hiter in dero£, le tu pa tam (pri
zeniljidču Babnica) se malo bolj umiri.

Po brezštevilnih ovinkih in ah zopet pomnoženo hitrostjo
dospe Soia do vasi, katera je po njej svoje ime dobila. Od
todi naprej je njen tok do Žage le malo proti jugu in mno-
go bolj proti zahodu obernjen. KebotitSne visočine se po obeh
straneh nekoliko razmaknejo in kmalu se ti prikaže kopica
nizkih bajt, čepeča u kuStrastem drevičju; to je vas SoČa.
Malo pod to vasjo napravlja naSa rečica zopet precejšen slap
in od todi naprej rabila se je že za plavenje derv. Po izlivu
Lepene se njena struga zopet precej razširi in u sredi nje
stoji celo mal prodast otok. Čim bolj se približuje boUkej
kotlini, tem mirnejša postaja Soča. Ob izlivu Koritoice je
že le 380 m. nad moijem visoka. Vendar je njena struga
de vedno ozka, med stetme bregove Btisnjena. Se le sredi
bolŠke kotline, po izlivu Slatnika, razmaknejo se najenkmt
Sočini bregovi in voda stopi u Široko dolino. Zato se pa
reka sedaj razdeli na več panog in teče jako zavito po ob-
širnem produ, ki leži na obeh straneh prave struge. Le
majhen del te prodovine je z drevjem zasajen. Ob povodnjih
se So<!a, se ve da, razširi, in poplavi vse niže ležeče kraje,
tako da je bolj podolgastemu jezera podobna. Še le ob iz-
livu Boke se struga uovič zoži, ali le za malo časa, kajti pred
Žago se zopet znatno razširi.

Pri Žagi oberne Soča (331 m. nad morjem) svoj tok
proti jugoizhodu in preuzema glavno smer naših pogorij, ter
Idrijce med Sv. Lucijo in TrebuSo, potem Hotenja, Kanomle
itd. (glej gori str. 261). Od Žage do pod Serpenice je nje-
na struga Se precej široka. Yendar voda se derži levega bre-
ga in teče tik ob podnožju Polovnika. Ob njeni desni strani
pa ležijo široka polja grušča in proda, katerega je nanesla
kez^anska bela in drugi hudourniki (Suha ali SuSec). Redi
Serpenice zoži se Sočina struga tako, da nI nič širša, nego
pred izlivom Kolitnice. Tudi njeni bregovi postanejo sedaj
zopet prav visoki in stermi. Zlasti levi breg je tako sterm,
da se ob njem po 100 m. visoki melovi k Soči spuSžajo.
Najože in najglobokejSe je njeno korito pod Prevelkom,

,y Google

— 286 —
nasproti hribčeka K u n t e r j a med Serpenico ia Ternovim. Rav-
no tu pada Soča zopet prav hitro in napravlja ye£ znataih
berznic Tudi se pod Serpenico kaka dra krata prav možno
zavije. Še le po 4 kilometre dolgem toku izvije se Soča iz
t^a globokega korita in prestopi [zatim u ternovsko dolino.
Tu se njena struga nekoliko raziiri in bregovi neso veJ tako
visoki, čeravno pa ie vedno prav stenui. Ali pod Ternovim
postanejo bregovi zopet visoki, struga pa ostaje i^ veduo do-
sti liroka. Se le pri izlivu potoka Kozjeka zsdolbe se SoiSa
u prav ozko skalnato korito, dočim pravi bregovi neso prav
zelo fitermi, nego bolj žlebu podobni. Kajbolj stbnjena je
Sojina struga pod kobaridskim mostom, kjer voda globoko
doli med dvema skalama kakor etrelica iz ozkega tula Šviga.
Še kakih 250 metrov od mosta naprej je Sočina struga ozka,
potem se pa naj enkrat razširi.

Pri Kobaridu zapusti Soča visoko gorovje in prestopi
med srednje (200 m. nad morjem). Ravno tu končuje tudi
njeni gorenji tok in nastopi srednji, ki traja celo do
Solkana. U srednjem toku je Soča Že skoro popolnoma umir-
jena in njen pad znala poČez le 3*5 m. na vsak kilometer
daljine. Po široki kobaridsko-tolminski dolini postaje tudi
njena struga precej iiroka, mnogo fiirSa, nego u i3oliki kotli-
ni, ker ima sedaj tudi mnogo več vode. Tudi njeni bregovi
BO sedaj prav nizki in ravni. Le okoli Kamna in potem na-
sprot Gabrij so bregovi malo visi in jasno izraženi. Nasledek
nizkih bregov je pa, d» tu Soča mnogokrat svojo pravo
strugo zapušča in bližnje zemljiSče poplavlja, ali pa si celo
od časa do časa drugo strugo poiSče. Oo povodnjih stopa čez
bregove in podsipa bližnja polja s peskom, ali pa napravlja
drugačuo Škodo. To poplavljanje se tem lože dogaja, ker
mnogi močni potoki, kateri se u tej dolini u Sočo izlivajo, o
deževji z veliko silo od obeh strani skoro naupično u glavno
reko hrumijo in tako njeno vodo zajezijo, da je ta potem
prisiljena čez bregove udariti. Usledi vsega tega je Sočiu
tok med Kobaridom in Tolminom nestanoviten; sedaj se bliža
bolj levemu, sedaj bolj desnemu bregu. Ker je Soča tu Že
zelo umirjena, zato puSča ob obeh straneh pesek ia prod,
katerega je iz višlh krajev seboj prinesla. Zlasti pod ISma-
etmi, Volarjem in Dolji Siii na ta način po nepotrebnem
svojo strugo in pustoši bližna zemljiSča. Kjer je pa njena
struga urejena in bolj stisnjena, tam se tudi voda po njej
mnogo hitrejše pretaka, n. pr. okoli Kamna. Pod Tolminom
se Sočina struga zopet zoži in reka teče tik ob BuČenici, ta-
ko da se njeno severno pobočje u velikih melih k vodi spušča.

,y Google

— 287 —

Pod vasjo Prapetno, konec BuČenice, oberne se Soča
skoro u jpraTem kota proti južni, malo na zahod nagnjeni
strani. Od todi teče Soča po precej široki strugi, ki se pod
Hodrejcami celo čez potrebo razširi. Kmalu pa se struga no-
vic zoži in u velikih skokih hiti voda k Bvetolucijskeina mostu.
S tega 34 m. visokega mosta je piav zanimivo opazovati glo-
boko doli bobneče in penečo se vodo. Kakih 200 metrov nizi
pridružuje se Idrijca Soči Strugi obeh rek sta do 30 in Se
več metrov globoko zajedeni med Živo skalovje a le 4 — 6 m.
Široki, U tem skalovju izdolbla je voda okroglaste kotlinice,
kjer ee potem zaustavlja in verti, kot bi vre^. Sim ter tja
leži po strugah tudi debelo skalovje. Soča teče kaj naglo po
svojem ozkem koritu, Idrijca pa prihaja bolj pohlevno od iz-
hodne strani. Kadar Soča od velikih povodnji naraste, takrat
zaustavlja IdrijČino vodo, da je daleč gore po strugi zajezena.
Tudi čez Idrijco derži blizu njenega izliva precej visok most.
Za vsacega tujca je sfetok Idrijce in Soče prav zanimiva in
mična prirodna lepota.

Od izliva Idrijce teče Soča se 44 kilometra po Tolmin-
skem. Njena struga je tudi od sedaj naprej zelo zelo stisnje-
na, globoko u živo skalo udolbena. Bregovi so ob tem toku
zelo stermi, skalnati in 80-— 100 metrov visoki. Malo niže
od izliva Idrijce je Sočino korito na jednem mestu tako zo-
ženo, da bi ga človek lahko u skoku preskočil. Struga je
tako ozka, da se ob vodi ne more nikakor prodreti, nego da
je moral človek visoko gori svoje poti izdelati. Le kjer kak
manjii potok u Sočo pada, tam je voda bregove globoko iz-
jedla ia razcepila. Pri Fodselih ob izlivu Ušnika se gorenji
del pobočij malo razmakne, ali dolenji spušča ae Se vedno
skoro naupično k Soči, tako da je bilo prav težko todi skozi
vozno cesto izdelati. Ob izlivu Yogerčka zapusti SoČa s^ svo-
jim levim bregom Tolminsko in 700 metrov pozneje tudi Ka-
nalsko 110 m. nad morsko gladino. K^atorno je, da tudi po
tej stisnjeni strugi Soča mnogo hitrejše teče, nego skozi širo-
ke doline.

Soča teče od svojega 143 kilometrov dolzega toka 68*8
kilometrov daleč po Tolminskem. Na tem toku iznaša njen
pad 11'5 metra na vsak kilometer. Ali ta pad je u raznih
delih zelo različen. Tako iznaša ves gorenji tok Soče od iz«
vira do Kobarida 448 kilometrov in njen pad na tem potu
15'6 m. na vsak kilometer. Pa tudi u gorenjem toku je pad
zelo različen. Tako teče SoČa od izvira do izliva Koritnice
23'5 kilom. daleč in pada na vsak kilometer čez 22 metrov.
Od Koritnice do Rezijanske bele teče Soča 9*2 kilometrov

,y Google

dale£ iu pada za 5*4 m. na kilometer. Od Bele do beiznice

?i>d Prevelkoin znaia njen tok 5*2 kilom. in pad 6 m. Od
'revelka do Kobarida na 7-1 kilom. dolgem pota pada Soča
zopet Čez 14 m. na kilometer.

Od srednjega Sočnega toka (52-3 klm.) pripada Tol-
minskemu samo 258 kilometroT. Na tem pota znaša pad po-
čez 3-5 m. na kilometer. Ali od Kobarida do izliva Tolnun-
ke (16-1 kilom.) je pad malo manjM in znaSa le 3-23 m.
Mnogo Teči je med izlivom Tolminke in Idrijce (4*1 km.), ker
znaia skoro 6 m., in blizu jednak srednjemu padu je tudi na
dalnjem potu do kanalske meje, znašajoč 3'4 m. db kilometer.

{tazen veliko manjših pritokov sprejema Soča de mnogo
veČih potokov in rečic od obeh stranij, zlasti pa od leve.
VažnejSi pritoki od te strani so:

1). Zadnjica, izvirajoča izpod Triglava, druži se pri
trentarskem Logu sfe Sočo.

2). Brusnik, ki izvira izpod Kaludra in Kuka ter se
izliva pri RevmSici u Sočo.

3). Lepčna, izvira na zahodni strani Kaludra in se po
precej dolgem, u dolini dosti širokem toku pri Dolenji Soči
izliva.

4). Slatinek, izvira izpod Verliča in se idiva nad
čezsočo. V dolioi je njegova struga precej široka.

5). K ožje k. Ta blizu 7 kilometrov dolgi potok izvira
pod goro Vrata in sedlom Predolino, teče skozi drežniški svet
in se izliva pod Magozdom u Sočo.

6). Ročica, izvira izpod Kema in Eožljaka, predira
jugozahodni Kecnov odrastek, pada čez mnoge slapove u soč-
ko dolmo in se izliva pod Ladri.

7). Potok Volovščak se izliva pri Kamnem.

8). Volarnica ali Volarja. Ta 6 kilometrov dolgi
potok izvira iz južnega Kernovega pobočja, sprejema u se
več manjših potokov, ki mu o deževju mnogo vode prinesejo,
in se izliva pod SelišČi. Ked Versnom in Selid dela Volaija
se svojima pritokoma prav zanimive ali malo poznane slapove.
Največi in najveličastnejši je slap Brin t a pod Versnom.

9). Tolminka izvira pod Slemenom med Studorom in
Bogatcem ter napr&vlja koj pri izviru lep, ali malo komu
znan slap. Na levi strani sprejema več gorskih potokov, ki
se „Na prodih" 532 m. visoko stekajo. Od tooi se spušča
Tolminka po globoki stisnjeni grapi precej hitro nanzdoL Za-
steno ob izlivu desnega potoka je že le 323 m. visoka. Tudi
naprej je njena struga zelo ozka in zlasti levi breg pod Ca-
dri prav sterm in polen melin. Poprej nego dospe u dolino

,y Google

— 289 —
zajč se u 150 — 200 m. globoko, zelo stisnjeno in nepredorno
korito. Kakor hitro ee iz njega izvije, sprejema na levi stra-
ni pritok ZalaSČioo ali Laččioo, ki priteiSe po malo manj
irtisnjeui grapi. Njih setok ki nosi znadajno ime , Korita" je
divjeromantičen in zaslužuje, da ga vsak tujec obišče, Se zla-
sti ker se blizu tam nahaja slavnoznana Dantejeva (Zala-
ika) jama. ZalaŠčica izvira pod Migovcem, napravlja tudi
prav lep slap in sprejema na desni strani potok VolovSčak
(TeloT(!ek). Po 13 kilometrov dolgem toka izliva se Tolmin
ka pod Tolminom 148 m. visoko u Sočo.

10). Lijak Godi6a prihaja izpod Jalovnika in se izliva
pod cesto, ki vodi u Modrej.

12). Idrij-ca (Idrija).

13). Vogerdček izvira severno odLoma, deli Tolmin-
sko od Kanalskega in pada po kratkem toku niže Fodsel u
Sočo.

Idrijca je za Tolminsko tako važna reka, da zaslužil-
je posebej opisana biti. Ona izvira zunaj deželice na kranj-
sko-goridki meji u ,MerzU rupi" 927 m. visoko. Iz početka
te£e proti jugoizhodu, potem se pa malo po malem proti iz-
hodu in severu zakroži, dotica se Idrije (323 m.) in spodnje
Idr^e (pn Fari, 312 m,), ter doseže tolminsko mejo u Ter-
Sievju 271 m. visoko. Tukaj oberne svoj tok proti severo-
zahodu in ohrani to amer do Reke. Od todi do TrebuSe je
njen glavni pravec zahodni, malo proti jugu nagnjen, le da
pod Senvidsko goro napravlja velik, a herbtom proti jugu
obflrnjeni ovinek. Od Trebuše naprej (176 m.) teoe Idrijca
zopet proti severozahodu (u smeri glavne soiSke doline) do
njenega izliva u So6o pri Sv. Luciji (124 m.). O povodnjih
ima Idrijca mnogokrat veJ! vode, nego So(!a.

Cela Idrijiina dolgost znaša okoli 55 kilometrov; od teh

Sripada Tolminskemu (z njenim levim bregom) 334 klm. Tu-
i IdrijtSin pad je zelo velik, ker znaSa za vso dolgost blizu
800 m., tore skoro 15 m. na vsak kilometer. Na Tolminskem

fia je njen pad zadosti majhen, ker znala na vsak kilometer
e 4'4 m. Vendar je tudi po Tolminskem na raznih krajih
različen. Od Verfiievja do Želina teče Idrijca 8'5 km. dalefi
in pada za blizu 5 m. na vsak kilometer. Med Želinom in
TrebuSo znaša tok 132 kilom., pad pa 4 m. Najpočasnejša
je pa Idrijca u svojem dolnjem toku. Tukaj pada na 11*65
kilom. dolgi poti le za 2*8 m.

Vse porečje Idrijce po Tolminskem (z Bačo uredi) zna-
ša 370 Q kilometrov. Od teh pa pripada na porečje BaČe
same 118 O kilometrov.

,y Google

— 290 —
VaŽD«jii pritoki Idrijce (na Tolminskem) od lere strani
BO ti - le :

1. Eanomla. Le njeni izvir pod Jerebovim verbom
leži na Tolminskem, izliva se pa Pri Fari.

2. Oludka prihaja izpod Jelenka, tečeakoro nzporedno
3 Idrijco in se izliva pod Jagerfi^i.

3. Sevnica izvira ob kranjskimeji pod Erželjem, te£e
mimo debrelj in se izliva nasproti Beke u Idrijco.

4. Trebala izvira na Kranjskem ne dalefi od Idrijce
in te6e spotJetka proti severozahodu, od Gorenje TrebuSe pa
naravnost proti severu po globoki ozki dolini ter se izliva po
15*8 kilometrov dolgem toku pri Dolenji TrebuSi u Idrijco
174 m. visoko. Od desne strani sprejema TrebuSa eledeia
dva pritoka :

a) Ga^nik, ki tudi na Kranjskem izvira (blizu Vojske-
ga) in proti severozahodu te<Se ob meji med Tolminskim in
GoriSkim ;

b) Hotenje, ki izvira izpod Jerebovega sedla in uzpo-
rodno z GatSiiikom teče, ter pada u Trebu^o malo pred nje-
nim izlivom u Idrijco.

Od desne strani dobiva Idrijca na Tolminskem sledeSe
pritoke :

1. Cerknica. Ta 14 kilometrov dolgi potok izvira iz-
pod Cernega verlia u najizhodnejSem kotu Cerkljanskega, te-
če ekoro naravnost proti jugozahodu skozi Cerkno in le izli-
va pod Želinom u Idrijco (230 m. visoko). Njena gorenja
dolina je precej široka in zlasti zahodni breg lepo raven. Pod
Cerknem pa se dolina zelo zoži, tako da ob rečici ima konu^
še cesta svoj prostor. Od desne sprejema Cerknica potok
Zapoiko, izvirajočo izpod Porozna, od leve pa malo Va-
resovko.

2. Jesenica izvira izpod jeseniškega sedla, na izhodni
strani Kojce, in se izliva blizu Reke u Idrijco.

3. Kozarska. izvira pod bukovskim sedlom in se iz-
liva blizu Jesenice.

4. Bača. Ta rečica izvira izpod Slatnika u voglu med
kranjsko-podberdsko mejo. Blizu vasi Bača zbero se pojedini
potoki, izvirajoči čez 900 m. visoko. Bača teče iz početka
proti jugozahodu do Grahova. Od todi dalje skoro naravnost
proti zahodu blizu do izliva, le u najzadnjem toku zavije se
skoro naravnost proti jugu, malo na zahod obemjflno. Izliva
se pod vasjo BaČa 161 m. visoko u Idrijco. Ves njen tok
je 24'6 kilometrov dolg. Njen pad je zlasti u gorenjem delu
prav velik, tako da neprenehoma pada ~a kotlino podberdsko.

,y Google

— 291 —
Tu ae rečica precej amiri, ali vendar znaSa od todi do Gra-
dova i^eo pad Se zmerom počez 21 m. na kilometer. Ka
tem potu dere Bača po globoko izdolbeni grapi. Njena stru-
ga je zelo ozka in zanzema skoro vso dolinsko Širino. Le
pri Praugarju ee struga za dober kilometer dolžine precej
razSiri. Kolikor nema voda doline pod seboj, zasipa jo pa a
prodom. Ob deževju je vsa dolinica z vodo zalita iu poto-
vanje je bilo poprej ob tem času zelo nevarno, dokler neao
izdelali nove ceste. Pod Grahovim se Bačina struga z nova
razSiri, čeravno so bregovi že vedno zelo stermi. Tudt umiri
se rečica ie precej in pada na svojem daljnem potu le za
100 m tore blizu 10 m. na kilometer. Le pri Elovžah spu-
&Ča se Čez precej visok alap in Sumi skozi ozko, zelo roman-
tično premosteno korito. Pod tem slapom teče BaČa prav
mimo do svojega izliva.

Bača sprejema od leve strani lejedenmali pritok: Por-
zenskl potok, ki se pod Hudojužino izliva. Od desne stra-
ni pa dobiva sledeča pritoka:

a). Koritnica, izvira u mnogih potokih izpod Hochko-
gla in Gradiče. Pod ^N^emSkim rutom se vsi ti potoki zjedi-
nijo in potem teče Koritnica po zelo stisnjeni grapi do svo-
jega izliva pod vasjo jednakega imena.

b). Kneza. Ta 11-4 kilometrov dolgi potok izvira na
zahodni strani sedla Suha in izpod Yogla. Pod knežkimi
Kavaimi zberajo se potoki u stisnjeni grapi in sprejemajo
malo niže od desne stranipritok Lipovček (408 m. visoko).
Od todi pade KneŽa še za 190 m. (tore poprek 28 m. na
kilom.) in še le malo pred izlivom, pod vasjo tega imena,
umiri se nekoliko ter razširi svojo strogo.

Besni pritoki Soče:

1. Koritnica (bolška), izvira u kotu med Mangarcom
in Jalovcem, teče 18 kilometrov daleč večinoma proti jugu
in se izliva pod vasjo Koritnico u Sočo (380 m. visoko). Ker
teče Koritnica naravnost od predelskega sedla proti bolški
kotlini in ker je tod mimo prestara predelska cesta vodila,
zato so stari mislili, da je ona pravi vir Soče. Koritnica spre-
jema na desni strani izpod Predela Predelico, u katero
Sada Mangartski potok; ia Možnico izpod Cernjelca.
a levi strani pa se izliva u Koritnico sušeč Bavšica. Pri
bolški soteski predira Koritnica 470 metrov dolgo, okoli 50
m. globoko in po nekih krajih komaj dva metra široko, zelo
romantično korito, po katerem je rečica svoje ime dobila.
Njen pad znada od izliva Predelice dalje na 11 kilometrov
dolgem potu 260 m., tore na vsak kilometer po 23'6 m.

,y Google

— 292 —

2. Gtlejon (Glijan, GlivenP) ali Loj je kratka retEica,
ki izvira izpod Velikega skednja os zahodni etrani Plužine.
Vije se nekoliko časa po bolSketn polju in sprejema od leve
(navadno suhi) potok Pritok. Glejon se izliva u Sočo na
polu pota med Bolcom in Žago.

3. Boka izvira izpod gore Kopa (1435 m.) kot visok
slap, ki se čez naupično steno globoko doli stermoglavi in
pri tem na tisoč in tisoč vodenih nitij cepi ter na tla pada-
joč na vse strani perSi, tako da se voda od zdole gore u po-
dobi bele megle zopet uztUga. Izpod slapa odteka ae voda
po kratkem potu u Sočo nad Žago.

4. Rezijanska bela ali Rezija (Hia Biaoco) izvira
u dveh potokih na obeh straneh Mužca na Beneškem. Južni
potok se imenuje Bela, severni pa Učeja. Oba se družita
pri vasi Učeja blizu austrijske meje indelata potem nekoliko
časa gori&ko-beneSko mejo, dokler ne prestopi Rezija popol-
noma na Tolminsko. Rečica teče večinoma izhodno, malo
proti seveiju obemjena. Po blizu 12 kilometrov dolgem toka
(po Bolikem teče le 7 klm. daleč) izliva se Bela pod Žago
u Sočo, 330 m. visoko. Za BoUko znaSa njen pad 38 m.
na kilometer. Njena struga, zlasti dolenja, je prav globoko
zajedena med golo skalovje in ob rečici derži le zelo nevarna
steza u Rezijo. Ker deroča Bela ob deževju zelo naraSča,
zato je nanesla ob svojem izlivu že celo puščavo peska in
proda, ter podsula mnogo rodovitne zemlje, čeravno pridni Ža-
gaiji uzterpljivo bran^o poplavljenje niže ležečih zemljiSČ.

5. Suše C (Suha) je mal hudournik med Žago in 8er-
penioo.

6. Idrija. Ta 72 kilometrov dolga rečica izvira na
južni strani Starega sela, le 254 m. visoko, na zelo močvir-
nati ravnici. Njen tok je proti izhoda obernjen, le bliža Ko-
barida se zavije proti jugu in potem proti ingoizhodu ter se
pod Idrijskim u Sočo izliva, ravno nasproti Ročice. Ves Idri-
jin tok je počasen, tako da znaša njen pad poČez le 8 m.
na vsak kilometer. Ali u gorenjem toku se Idrija nenavadno
leno vije, tako da se njeno gibanje komaj pozna ia zato redi
ob svojih bregovih precej veliko močvirje. L. 1874 pa so
začeli urejati njen tok in, odkar so jej izkopali bolj ravno
strugo, teče tudi hitrejše in močvirje gine. Sploh je pa Idri-
jina struga zelo ozka in nizka ter z gostim germičjem obra-
stena. Med Sužidom m Svino izliva se o Idrijo hudournik
Šijak, ki prinaša silno mnogo proda z Matajorja.

7. DraganjiČek in Kokodjak sta dva potoka, ki
se pod Idrijskim u Sočo izlivata.

,y Google

8. EamnicA je potok, Id izvira u Eolovratu in se po
kratkem toku nad tolminskim mostom u Sočo izliva. O de-
ževju tudi on silno caraSča. Po mneoju Dr. Prekopa ima
Kamnica zdravilno moč, ker je u njej mnogo rudnin raztop-
ljenih. Zato ao napravili ob njej malo, zelo jednostavno ko-
paliSČe.

9. Uinik, precej velik potok, ki izvira u Eolovratn
nad Ciginjem in se izliva pri Podselih.

10. Lep ene k, potok, izvira u Kolovratu izpod gore
Jei, deli u gorenjem toku Tolminsko od Kanalskega in ee
izliva pod Doblarjem.

Tudi Nediža (Natisone, Nadela) je prav za prav le
desni pritok Soče, ker ae po Tem u njo izliva. Ali ker je
ta izliv daleč zunaj nato deželice, zato se Nediža na Tolmin-
skem lahko kot posebna reka smatra. — Ifediža izvira okoli
1000 m. visoko na južni strani Golovca in sicer u mnogo po-
tokih, med katerimi je najvažnejši Černi potok. Ta teče '
ob beneSki meji od severa proti juga in pod Srednjim ber-
dom 86 druži (440 m.) z Belim potokom, ki prihaja od
benefike strani. Tu 6e le dobi N'ediia svoje ime, se počasi
proti jugoizhodu oberne in teče zmerom ob meji. Pod Logmi
(330 m.) zasukne se potem na izhod in kmalu zatim proti
Bevoroizhodu do Fodbcle. Od todi je njen tok večinoma iz-
hoden do Kreda. Tu pa se najenkrat zaaukne proti jugu in
jugozahodu do beneike meje med Mijo in Matajwom. Od
todi teče potem med beneškimi Berdi mimo Čedada dalje po
frijulski nižini in se izliva pri Trevignanu u Ter in, presto-
pivši zopet na goriško stran, združi se potem pri Turjaku si
Sočo. Ves njen tok znaia 60 kilometrov, na Tolminskem pa
le 21 kilometrov (uStevSi dolžino Cemega potoka). Na svo-
jem umirenem potu od setoka čemega in Belega potoka pa
do beneške meje nad Stupico padaNedižaza 8-7 m. na vsak
kilometer. Vse njeno porečje na Tolminskem obsega 74 |~{
kilm. (ufitevSi 10*7 |~| klm. sveta onkraj livSkega sedla).

Nediža sprejema od desne strani rečico Legrado, ki
izvira na Beneškem blizu Cančble io teče proti severoizhodu,
od RobidiSča naprej ob tolminsko - beneški meji ter se pod
Logmi u NediŽo izliva.

Na levi strani se izliva u Nedižo (razen mnogo potokov,
D. pr. Jamnik na zahodni strani Breginja) Še Bela, ki iz-
vira izpod Mužoa in teče skozi Breginj, ter se Podbelo u Ne-
dižo izliva (285 m. visoko). Ob deževju naračČa ta pritok
silno in ker se naupično u Nedižo zaganja, zaustavlja njeno
vodo in prouzročuje tako z Nedižo uredi poplave bližnjih

,y Google

— 294 —
zemljiS6 (.podbelekega polja"). Zato se nahaja ob Belinem
izlivu in niže doli prav mnogo prodnatega sveta. Tudi naprej
ob Nediži je njen široki breg ves s peskom podsut in reka
se ta cepi na več panog (^curkoT").

U KedijSo se izliva tudi KekaaliAlborna. ki izvira
izpod livSkega Kuka, prestopi po kratkem toku na Beneško
in se potem s Kožico združena pri Ažli u Nedižo 8puS£a.
Njeno porečje na Tolminskem je zelo majhno.

Jezer Tolminsko nema. Le po visokih gorah se na-
haja mnogo planinskih jezeric, zlasti med Kernom in Trigla-
vom. Med temi je najvefe jezero za Kemom, u dolini med
planinama TSa polju in U duplji. To jezerice leži 1383 m.
visoko nad morjem in zauzema blizu 560 arov (0056 Q klm.)
sveta. Redi ga večinoma snežnica in zdi se, da ima koji pod-
zemeljski odtok. Do sedem mesecev je sh snegom iu ledom
pokrito.

Tudi močvirja je natomo le malo na Tolminskem.
Skoro jedino je takoimenovano Blato u kobaridski dolini.
To močvirje redi potok Idrija, ki jako leno te6e po omenje-
ni dolioi. MerzliČasti obrazi prebivalcev bližnjih vasij ovajajo
že na pervi pogled obžalovanja vredno in u gorskem kraju
nepriČakavano nauzočnost predobro znanega gosta nižav (t. j.
merzlice). Kadar močno dežuje in s^ stermih gor& veliko li-
jakov priŠuml, napolni se vsa mlakuža z vodo, da se vidi kot
majhno jezero. Zaradi popolnoma ravnega zemljiiča ne more
se voda zadosti hitro odtekati. Po verhu tega je poprej z
Matajora tekoči potok Sijak še dolino kakor z jezom zapir^.
Prod, kateri je lijavina seboj nosila, zviševal je ta jez in do-
lino tako gradil, da so je voda gori do Starega sela zaustav-
ljala ter udarjala čez kupČijsko cesto na Čedad, ki je za vso
forsko stran zelo važna. Ta cesta je bila učasi tako pod vo-
0. da je bilo prav nevarno po njej voziti se. Id ako je Se
htida zima pritisnila, tedaj je bila vsa hoja iu vožnja za ve<S
časa pretergana. Pervo četert ure svojega toka pa nema
Idrija tudi pri navadnem vremenu nikake prave struge, nego
se odceja ekoro po vsi dolini razdeljena. *) Ker se je na
Blatu obilo sena pridelovalo, zato so se nekateri kratkovidne-
Ži dolgo protivili njegovemu izsušenju. Še celo riž so bili
poskusili ajati na tem močvirju, ali brez posebnega uspeha.
Pred začetkom izsuševanja obsegalo je Blato okoli 1*6 |~j ki-
lometra.

*) Glaj grof CoroninoT spis : Ueber BodenmelioTationen in OSrz.

»Google

Po dolgem gOTorjeigu in omogem sklepanju zaJSeli so
zadnji«! Blato anSiti spomladi 1. 1874. Tee BtroSke izmo£vire-
Dja preračuDili so bili na 40.000 gold. U ta namen dala je
deržara bitro 4000 gld. in obljubila le drugih 6000 gld. Dru-
ge etroSke je prevzel deželni zalog goriški. Tjae podje^e je
Todil deželni inženir Baubella. Do sedaj bo najsilnejls dela
že izrerlena, t. j. dolgi prekop od početka Blata do Kobari-
da in most čez ta prekop, po katerem teče Šijak na severno
stran Idrije in pušča tam seboj prineseni prod.

Ifekdanje močvirje pod vasjo Dolje je že večinoma iz-
sušeno in u travnike Bpremenjeno.

Tndi slatine in mineralne vode se naluyfyo po
Tolminskem. Na to kažejo že lastna imena nekaterih stn-i
dencev in potokoT, n. pr. Slatinek pri Cezsoči. U takoime-
novanih ^koritih" pred vasjo Zahui nahaja se prav blizu Tol-
minke topel studenec (^toplica'), ki bi se dal lahko porabiti
za zdravilne toplice.

Al) naSi studenci in reke bili so dozdaj še premalo znan-
stveno preiskovani. Le Kamnico preiskoval je Dr. Prekop
in poterdil njeno zdravilno moČ. Zato pa radi zahajajo do-
mačini in bližnji tujci tja kopat se, čeravno je kopališče zelo
primitivno.

Celo periodični studenci nahajajo se pogostoma
na Tolminskem. Jedea tak je n. pr. u Ravnih pri Cerknem.
IT oerkniSki dolini izvira pri ^Frikuli" (dobro nro od Cer-
kna proti Novakom) prav močen studenec, ki vsakih pet
minut skoro popolnoma presahne, potem pa u novic z veliko
močjo priteče in po grapi zaiumi. O lepem vremenu ima
mnogo več vode, nego o deževju.

Znan je tudi mezli studenec pod vasjo Prapetno ob ce-
sti iz Tolnmia k Sv. Luciji. Njegova voda napravlja velik
glad onemu, ki jo pije. Kot nek^ posebnega se mora ome-
niti tudi veliko število močnih studencev, ki izvirajo u Koba-
ridu izpod hriba Sv. Antona. Skoro izpodi vsake hiše izvira
po jeden studenec in mnogi so celo potočičem jednaki.

D. Oeologidka sestava.

Ohrodje tolminskih gorž nf posebno staro, ako se pri-
merja z onimi skladi, kateri sestavljajo srednje Alpe. Tvarina
uaČih gora sterdila se je u kamenje Se le tedaj, ko so že
perve rastline zemeljsko skotjo preprezale, in ko so že perve
živali po vodah živele. To dobo imenujejo geologi „palaio-
zoiško" in takrat postale sklade prifttevajo ^primarni tvorbi".

,y Google

— 296 —
Ali ve^ns naiega kameDJa (t. j. Tapoenec) niti ni postala u
tej dobi, nego ie le u naslednji, sBekundami', do6im aaha-
jamo iz perTe le malo sledu po Tolminskem.

Ako Da 6ez pregledamo tvarino tolminskih gora, najde-
mo, da je Tse visoko gorovje na severni strani Breginja, Ko-
barida, Tolmina in Podberda sestavljeno iz dacbsteiiiske-
ga vapnenca „rliatiSke tvorbe* (iz druzega oddelka se-
knodarne dobe). Le u bolfiki kotlini nastopajo nideči vap-
oenci in vapneni skriljenci (Četertega oddelka te dobe) ter
sivi pelčenci, ki so mnogokrat u konglomerate sterjeni (kre-
da). Med srednjim gorovjem se prikazuje dacbeteinski vap-
nenec le na Matajorju. Ob južnem pobočju vieokib gora le-
žijo po verbu dachsteinskega vapnenca sedaj nideči peičeoi
vapnenci in laporji (Mergel), sedaj sivi peiČenci in vapneni
konglomerati; sedaj laporaati, si'#i ali celo čemi, učaei z ro-
govcem pomešani vapnenci. Ysi ti stvori ležijo jeden poleg
in poverh druzega, brez posebnega reda, tako da jih je težko
razločevati.

Pogorji Mija in Kolo-frat pripadata krednati tvorbi.
Ta je sestavljena najbolj iz pelŽenca, lapora, konglomeratov
in vapnenca, u katerih se nahajajo okamnine Školjk „rudistoT"
(zato „rudistni vapnenci"). Obdana je ta tvorba na severni
Id južni strani od vapnenskih prog, ki se vlečejo od severo-
zahoda proti jugoizhodu ; le pri Volčah se razširja jedna pro-
fa proti severu. 8 to vapnensko progo u zvezi so peščenci,
onglomerati in vapnenci, ki deržijo od Volč proti jugu celo
do Kanala. Na livSkem sedlu proti Kobaridu lež^o verh la-
porskega vapnenca peSČenci, konglomerati in argonijske brek-
cije. U Eamnici, potem okoli Modreja, Sv. Lucije io Fod-
melcoT nastopajo u velikih plastih sivi in rudeči laporski vap-
nenci, pomešani z rogovcem in razkrojeni na tanjke skrile.
Bavno ti laporski vapnenci prikazujejo se tudi u sredi kred-
nate tvorbe ob Soči med Fodaeli in Doblarjem. Ker se ta
tvorbina nahaja zlasti okoli Volč, zato so jej dali geologi
ime „voldanski vapnenec".

Temovska planota, tore vse Tolminsko na levi strani
TrebuŠe, Idrijce in Soče sestavljena je od belega vapnenca,
ki se imenuje ^plaBsenski vapnenec" in pripada gorenji jurski
tvorbi (iz tretjega oddelka sekundarne dobe). Tu pa tam je
ta vapnenec storjen u čudne konglomerate, polne okamnin.

Vse Cerkljansko od Trebuhe do Grahova in Fodberda
sestavljeno je iz starejših, ogljenih in triastiih tvorb. Skrilje-
nik in vapnenec ogljene tvorbe prikazuje se le okoli Cerkiia
in aploh po dolini Cerknice, kakor tudi po bački dolini od

,y Google

— 297 —
HudejnŽine nauzgor. Vse ostalo zemljiSče, t. j . bačka dolina
med Hudojužino in Fodmelici, ter idrijska dolina od TrebuSo
do kranjske meje, pripada triasoi tvorbi.

Iz novejSe „tercijarne dobe" nahajamo po Tolminakem
le malo tvorb, d. pr. u gorenji eočki dolini, potem okoli Bre-
ginja, Volč, Modrejec in Ljubinja. — Tudi naplavine iz naj-
DOvejSe ^kvartarne dobe" nahajajo se le po sočki dolini.

Ako uatanČnej&e pregledamo posamezne tvorbe, ozreti
se moramo pervič na najstarejšo oglena tvorbo. Eakor že
rečeno, prikazuje se ta ob gorenji Cerknici in gorenji BaČi.
Oglena tvorba obeh dolin razdeljena je po tnasni progi, ki
se vleče od Orehka čez Gorje in PoČe do kranjske meje.
Tia njeni južni strani sestavljajo ogleno tvorbo čemi, bliSČeči
se skriljenci, potem peSčenci in gnajsu podobni konglomerati.
II skriljencu nahajajo se debele plasti gostega, drobnozerna-
tega vapnenca, zlasti med Cerknom in Labinjem na jedni,
ter SkoQem na drugi strani. Druga proga černega vapnenČa
(trias ?), obdanega od rudečega peičenca, sestavlja verb Škof-
je ter se vleče u dolino do cerkve sv. Jarneja. Vapnenee
te tvorbe se nahaja še na izhodni in severni strani Tfovakov.
U sredi skriljenca oglene tvorbe prikazuje se močna proga
belega vapnenca pri Trebenčah, Poljani in Njivici, ki je zelo
podoben dachsteinskemu in oglenemu vapnencu u zilski do-
lini in u Earniji.

Oglena tvorba u bački dolini sestavljena je skoro samo
iz temnosivih ali čeniih, malo bliščečih skriljencov. Ti ogleni
skriljenci prikazujejo se trikrat na svetlo: naKasoki, pri Eu-
ku in pri Kalu. Pervi in tretjikrat leži po verhu njih vol*
čanski vapnenee in potem rudeČi laporski skriljenec; drugi-
krat (pod Ealom) pa poprej skriljenec in potem vapnenee,
na katerem leži zopet tretja plast oglene tvorbe, Ogleni ekri-
Ijenci 80 povsodi prav dobro razkriti. Samo pri Hudojužini
se nahajajo med njimi peSčeni, sivi, od belih kalovcev („Spa-
the") pretkani vapnenci in vapneoi skriljenci. Ysi nasadi so
proti severu nagnjeni, kakor tudi više ležeči volčanski in čer-
ni vapnenci. Po verhu oglene tvorbe nahajajo se okoli Po-
rezna, Hoč in dalje ob pobočju proti Kuka in Tertniku sivi
ali nideči laporjevi skriljenci in vapnenci, ki se naslanjajo na

tvnrhn iiijtnih nhmnlcnT dnohatpinnkih trni* in ra hndo tore

»Google

— 298 —
Bkem skriljencn Podberdom našli so okamnele ostanke mor-
ske trare Fucub 8ntiquue Strnbf.

Ka zahodni in južni strani oglene tvorbe naslanjajo so
na njo mlajSe triasne tvorbe. Ona triaena proga od Poč
do Orebka yle£e se naprej Čez Eojco Bukovo in Grahovo
do Fodmelcov. Ob tej progi ležijo po verbu ziljskih skriljen-
cov tako imenovani kassijaoski naesdi in po verbu teb čemi
Tapnenci, ki sestavljajo Eojico. Kassijanski nasadi obstoje iz
sivib ali rujavih debelibpeŠčencov, ali pa iz Černih, bliiČeČib,
tanko razkrojenik Skriljencov; ali slednič iz vapneno-laporske
tvorbine, ki se u tanjkib skoro vodoravnih, malo proti jugo-
zahodu namjeuih nasadih med seboj menjajo in zlasti pri
Selih nad Fodmelici z okamninami obilujejo, katere ba§ pri-
čajo, da so to pravi kaaaijanski nasadi. Omenjena proga ni
nikjer do 40 m. široka. Pri Grahovem se spušča mali odra-
stek n koritniško dolino. Od Tumlin zavije se potem čez Sv.
Peter u Lojah do Sel in izgine potem pod to vasjo. Med
Enežo in Humom pijkazuje se zopet manjša proga kassi-
janskih nasadov. Jedoa zelo ozka proga teh nasadov derži
tudi od Orehka čez Jesenico, Zakojico, Hudojužino in Obloke
do Znejil. Okoli Obtok se nahajajo u teh nasadih tufu po-
dobni peščenci. Na. Ritavcu nad Jesenice leži po verhu kas-
aijanskih nasadov černi krinoidioski vapneoec z belonitnimi
brekcijami.

Med Grahovim in Nemškimrutom leii 120 — 150 m. mo-
čni nasad čemih, tanjko razklanih vapnenoev, Njih gola re-
bra se ob Eoritnici prav dobro vid^o. Hitro u soteski nad
vasjo Eoritnico derži Čez potok most, ki se na obeh straneh
naslanja na čeme, rogovčeve vapneoce, ki ležijo nad kassi*
janskimi nasadi. Eo se potem soteska razširi, pelje pot ob
desnem pobočju čez tanjko razklane černe vapnenoe. Okoli
Prisenika se menjajo mogočni vapnenčevi nasadi s tankim
vapnenim škriljencem, ki so zelo podobni ziljskim. Od Pri-
senika do izliva grantskega potoka u Eoritnioo nahajf^o se
med temi vapnenimi nasadi še sivi ali rudeči pešČenci, ki se
tim bolj širijo, čem bolj se bližajo omenjenemu potoku in
zadnjič prehajajo u mogočno rudečo peščenčevo tvorbino. S
to pa tudi izginja triasna tvorba, ker se že hitro u grantski
grapi prikazujejo mnogo mlajši (jurski) rudeČi akriljenci in
sivi vapneni skriljenci. Na južni strani gore opisane proge
kassianskifa nasadov prikazuje se triasna tvorba u dragatSni
podobi. Dočim se na severni strani med njo ne nahajajo pe*
ščenci, prikazujejo se ti na jugu u pisanih, mogočnih nasa-
dih (nVerfenski skriljenec") hitro po verhu oglene tvorbe.

,y Google

— 299 —

Oni napolnjajo idrijsko dolino od Želina nauzgor Sez kranjsko
mejo in zavijajo ee potem na sever u cerkljansko kotUno,
kjer 80 prikazinejo na južni strani Cetkna in imajo polno
okamnin okoli Cel. Tudi del ŠkoQega pobočja pri OapleŽa
sestavljen je iz pisanih peSJencev. Werfenski skriljenec na-
haja se ie pri Sevnici in Terhovcu na juini strani Šebrelj,
zavija se potem u hotenjsko dolino in napolnuje njeni doljni
del celo do TrebuSe. U gorenjih peSČenČevih nasadih prika-
ZDJejo se tudi vapneno-laporske plasti, u katerih se nahajajo
najbolje ohranjene okamnine. Te plasti so navadno zeleno,
Žolto-rude6e ali rudei^kasto, redko tedaj bolj temno pobarva-
ne in se ne dajo nikoli cepiti na tanjke sknle, kakor d. pr.
viSo ležeči čemi vapnenec (^guttensteinski vapnenec'). Tate
vapneno-laporske plasti se nahajajo Se u grapi med Zakrogom
in Lazcem ter ob setoku Idrije in Cerknice. — N^a pisanem
peččencu ležijo ^gultensteinsU vapneaci" zlasti na levem bre-
gu Idrijce od Jager66 čez Jelenek do Fare. Pn Otaležu so
ti vapnenci u idrijski dolini zelo razdrobljeni. Pefičenec in
čemi Tapnenec naložen je u skoro vodoravnih, ali pa malo
proti severu položenih nasadih.

Okoli potokov Sevnice in Eozarske ležijo mlajše dolo-
mitove tvorbine, katere prištevajo nekateri že naslednji
grhiitigki tvorbi". Tudi med temi tvorbinami ležijo najgloblje
zUjski vapnenoi in skriljenci (prikazujejo se pri Zakrižu) po-
tem pa pisani peSčenci. Po verhu njih ležijo peičenasti ali
konglomeratasti tufi, ali pa takoimenovana „pietra verde",
sestavljena iz augitporphjrskit erupcij. Ta se nahaja med
dolomitom in guttensteinskim vapnencem pri Jageričih in
Sevnici, ali pa u globočinah dolin pri Lahami in Reki ter
pod Šebreljami in na Stopniku globoko doli do Idrijce. Le
okoli Raven prikazuje se dolomit visoko gore na pogorskem
herbtu, pomeSan z aagitporphvrom. Pri Jablanici nad Jager-
Sči ležijo po verhu pietre verde tufi in čemi vapneni skriljen-
ci, a katerih so posku&ali premog kopati. AJi nasadi neso
tako debeli, da bi se mogla u njih močna premogova žila
najti, Jednaki čemi, tanjko razkrojem vapneni skriljenec (z
okamnino Halobia Lomelli WisB.) se nahaja tudi u laharnski
dolini naravnost po verhu pietre verde, ki je ob izlivu £o-
zarake precej mogočna. Drugodi pa leŽi neposredno verhu
pietre verde dolomit, učasi lepo zložen u skoro vodoravne na-
sade, učasi pa (okoli Sebrelj in na izhodu Reke) brez skla-
dov, bel in lukigičast.

Le manjšina dolomitske tvorbe je u vodoravne nasade
zložena, n. pr. u cerkniški dolini med Gerknom in Želinom.

,y Google

— 300 —
Tu ao nasadi okoli 8 centimetroT debeli in kažejo na svoji
Bperhneli poTeriini lepe okamnine bivalv. TetSina dolomita

5 a je nezložena, n. pr. zahodno odŽelina, od izliva Cerknice
o Ravnij. Le redko kje (n. pr. Na lazu) se nahaja a do-
lomitu kakoSno mesto, kjer se vapnenec še ni spremenil u
dolomit. Od izliva Gainika do gorenje Trebuše prikazuje se
proga Čemih vapnencev in vapnenih skriljencev, u kateri se
nahajajo sledovi rabeljskih skladov, vendar ne pripada cela
proga tej tvorbi. Nad temi čemimi vapnenci leŽi okoli Do-
lenje Trebuhe beli luknjičasti dolomit in po verhu njega (pro-
ti Cepovanu) plasenski vapnenci. Nasadi bo tu še precej moi-
no proti jugu ni^jeni.

Dolomitska tvorba se nahaja tudi okoli Triglava in si-
cer na tolminski strani u Trenti okoli cerkve M. D. Ped njo
ležijo nasadi Uporskih vapnencev, kakor tudi u Bohinja na
južni strani Draikega verna.

Ravno tako je tudi Mangartov greben iz dolomita se-
stavljen, le da je vapnenec na verhu Mangarta manje dolo-
mitast in z rogovcem pomešan. Ti dolomitov! nasadi so zelo
debeli, dajo se le s težavo Io6iti, ter padajo navadno proti
jugu. Visoko gore, na desni strani izpod Uangarta izvirajo-
iega potoka začeli so bili železo kopati in, kakor se zdi, do-
bili BO bili nekaj slabe rude. Tam se nahaja prostorna jama,
u kateri je ilovica rudeče pobarvana od železnega oxyhydrata.
Hed to ilovico ležijo peščene scvertine, kot krompir debele.
Tudi pobočja ob Fredelici in Mangartovem potoku se-
stavljena soizgorenjega alpinskega vapnenca, kije že popol-
noma u dolomit pretvorjen. Ta dolomit je zložen tako lepo
u OS — O 5 m. debele nasade, da eo ga geologi večinoma sma-
trali le za navadni vapnenec. G-omji dolomit je učasi prav
fost, učasi pa bradavičast in to brez posebnega reda. Na
'redelu se nahaja u dolomitu lepi rajavi k^^^^c, ki je ka-
kor lupine pregnjen.

Za triasno sledi rh&tiška formacija, kateri pripa-
dajo Tse naše visoke gore, sestavljene od dacbsteinskega vap-
nenca (liasne dobe), u katerem se nahajajo goste okamenine
takoimenovanih ^bivalv" (Cardium triquetrum), t. j. kravljim
parkljem podobnih školjk. Dachsteinski vapnenec naložen je
u najmogočnejših skladih celo do verhov naših najviših goril.
Sočka, koritnififca in rezijaneka dolina so popolnoma zajedene
med dachsteinski vapnenec. Ta ima skoro zmerom svetlosivo
ali belo barvo in po nekaterih skUdih se nahaj^o zelo tanj-
ke kremenčeve plasti. Zato letijo tskre od njega, (kakor tudi
od dolomitastega vapnenca), ako s kladivom po njem tol£ei.

,y Google

Dacbeteinski vspBeiiec je povsodi lepo n 1/2 — ^ ™- debele
nasade zložen, ki bo u Triglavorem in Mangartovem pogoiju
od severa proti jugu nagnjeni (pod kotom 20 — 25°) m se po-
časi proti izhodu znižujejo. XJ KaninoTeni pogoiju bo nasadi
skoro Todorami, le blizu BBTemega in južnega pobočja malo
nauzgor prizdignjeDi. Ta prizdijgnjenost postaja na jugu vedno
Te£a, tako da eo dolnji oasadl ob lerem bregu Rezijanske
bele Že močno proti severu nagnjeni. Tudi u Stolovem in
Hijinem pogorju so dacbsteinski nasadi proti aoTeru nagnjeni,
ali ne močno. Ista razmera se ponavlja tudi u Kernovem
pogoiju ; u nemSkorutarekem pa so nasadi že bolj stermo na
sever nagnjeni.

Na. južnem poboiJju Prisanka blizu ondešnje planine in
verb planine Zapotok u zadnji Trenti ležijo po verhu daob-
steinskega vapnenca konglomerati in brekcije gorenje kredoe
tvorbe. Te nad 1500 m. visoko ležeče tvorbine bo ostanki
nekdanjih reških bregov.

Po nekaterih krajih je dacbsteinski vapnenec mlajše
jurske tvorbe iz čaea, ko bo živeti sauriji (straSanski zmaji
in krokodili). Sledovi te tvorbe nahajajo se že u bolSki ko-
tlini (ob južnem pobočju Velikega verha nad Boloem, pri
boliki soteski pod diluvijalno tvorbo, ter izhodno od Koritni-
ce) in na severnem pobočju Čemega verha pri Soči. Na teh
mestih se prikazujejo mdeči vapnenci, potem rudeči in sivi
vapneni skriljenci, katerih starosti neso mogli geologi natanj-
čno določiti.

Brez dvombe pa pripadlo jurski tvorbi vapnenci. ki
napravljajo sleme Stolovega podgorja. Tu ležijo po verhu
dachsteinskega vapnenca skoro popolnoma vodoravno in se
dajo prav lahko slediti od Podbabe nad Kobaridom do znoŽja
Stolovega. Na sedlu med Podbabo in Stariskim verhom leži
mnogo velikih skal tega rudečega vapnenca, ki so se od zgo-
re dol pritočilfl. U tej tvorbi se nahaja mnogo amonitskih
okamnin, ali le redko ao dobro ohranjene.

Tudi u dolini Rezijanske bele, ob podnožju Velike babe
prikazuje se ozka proti severu nagnjena proga ietih rudečih,
z rogOTcem napolnjenih vapnencev, ki se vlečejo od Žage
celo čez beneško mejo. Prav u isti smeri nahajamo mati na-
sad skriljastih nidečib vapuencov in pod njimi zelenkaste vap-
uene pešČence tudi pod verhom Slemena, izhodno od Kema,
in sicer popolnoma med dachsteinskim vapnenoem.

Za jursko sledi kredna tvorba. Tudi od te se na-
hajajo sledovi u bolSki kotlini in sicer po verhu rudečih vap-
nencev pri Eoritnioi ter ob poti iz Kuritnice u Boleč. Tu se

,y Google

— 302 —
prikazajejo temno barvani debeli peS£eaci ia konglomerati,
ki 80 mo(!no proti zahodu nagnjeni in malo tudi proti jugu.
Nad konglomerati leži sivi peSčenec in lapor, zlasti na za-
hodni strani Bolca. Pri ČrezBOt^i se prikazajejo siri ali ru-
de<Ji peSčenci in laporji, kakor tudi na jožnem pobočju Eer-
na, in se imajo beržkone prištevati takoimenovaui gHca^li"
gorenje kredne tvorbe. Tej nScagli" podobni so tudi rudeč-
kosti in sivi laporji, potem pe6{eui Tapuenci in peSčenci, ki
napolnujejo vso nedižko dolino fie tja čez Bregicj. Tu bo
Bcaglini nasadi močno proti severu nagnjeni. Po verhu njih
leži okoli Breginja gruSČev nanos.

Kredni tvorbi pripada skoro vse kamenje na južnem
pobočju visokih gora in potem vse tvorbiae po soČki dolini
okoli Tolmina, Volč in Sv. Lucije. U sočki dolini leži naj-
niže nvolčanski vapnenec" in po verhu njega kaprotinski vap-
nenec dolenje kredne tvorbe, oba u vodoravnih nasadih. Ka-

frotinski vapnenec prikazuje se na severnem pobočju livfikega
[uka, potem na levi strani Soče nad Selili in Volarji, le
da ga tu mnogi gnidčevi plazovi pokrivajo. Potem ae vleče
kaprotinski vapnenec čez Glabrije, Dolje, Zatolmin, Žabce in
Poljubinj, kjer ae selo razSiri ter sestavka sleme med ZalašČico
in Godičo. Čez Ljubinj zavija ae potem ista proga do Mo-
dreja. 'Sa vsej tej poti spremljajo in pokrivajo kaprotinski
Tapneneo nideči ali sivi laporjevi skriljenci.

Po verhu kaprotinskega vapnenca in skri^enca leži dru-
ga proga, ki je pervi podobna. Sestavljena je iz laporierega
vapnenca, ki je učaai zelo podoben volčanskemu, učaai pa
tudi rudečkast, Čem in bituminozen. Ta proga sestavljena je
Tsa iz volčanskega vapnenca, aamo da je med njim uklenjena
od Teroovega do Drežnice plast rudečega skriljenca z rogov-
cem. Vleče se od Temovega in DreŽnioe naprej čez Libuš-
nje in Versno, kjer se zelo stisne in potem Se le u Uerzlem
verhu zopet razširi in nadaljuje čez Oadra, Zalazi in Zabče,
do Eobiline glave nad Podmelci, ki obstoji vsa iz tega vap-
nenca, S početka je barva teh laporjevih vapnencev rudeča
do Zalazov, med Zalazi in Žabci so bolj tamui in bituminozni,
na Eobilint glavi pa sivi. Pri Zalazih in ŽabČih se nahajajo
mlajSe okamnine braohipodskih terebratul. Vsi nasadi so moč-
no na sever nagnjeni. Verh Ozeben na južni strani Drežoioe
je sestavljen iz dachateinskega vapnenca, po verhu katerega
leži volčanski vapnenec in rudeči laporski ekriljenec, ob Ro-
čici pa kaprotinski vapnenec ter ž njim združeni laporaki
ekriljenec in peSčenec Pod Eoaečem začenja že sivi laporaki
skriljenec, ki se u mogočnih nasadih ponavlja in sestavka

,y Google

_ 303 —
celi dolenji del gore Pletie. Po verliu teg& sledi ns Kupskali
scagliD peš(!eDec ter verha njega dacheteinBki viipnenec u
Eernu ia Koiljafcu. NajgoreDJi sivi pe6<!eaceT nasad razlikme
86 prav lepo od dachsteinskega Tapaenca u Eožljaku. Vsi
skladi so mo^no in jednskomerno proti severu nagnjeni, le
daohsteioBki vapnenec je malo bolj položen.

Izhodno od vasi Kerna* in na sevemem pobočju Merzlega
Terha leži verhu volčanskega vapnenca več nasadov kapro-
tinskega vapnenca tjadoli do Zastene. Med temi so pa tudi
plasti sivih in mdečih laporjev ter pelčencov. Po verhu teh
nasadov prikazuje se od Rebra do Zasteae tretjikrat volčanski
in verhu njega zopet k^rotinski vapnenec do Petrovča. Tu
sledijo Se jenkrat laporjevi peSčenci ia Se le potem daohstein-
ski vapnenec, ki sestavlja Sleme. U dolini Tolminke pa leži
hitro po verhu kaprotinskega dacbsteinski vapnenec. Ysi ti
nasadi so pravilno in redno, precej stenno proti severu nag-
njeni, le verhu Slemena so dachsteinski nasadi bolj vodoravno.

Tudi na izhodni strani Jalovneka sledijo si na jednaki
način proge volčanskega vapnenca ter rudečega in sivega ka-
protinskega lapoija čez Lisec, Kemškirut, Znojila, Tertnik in
Bačo blizu do sedla Fetrovoberdo. Ali nasadi bo tu zelo ne-
redni in tvorbe se zelo spreminjajo. Verh Tlake n. pr. je
zložen na kaesiaoskih nasadih. Po verhu teh sledi čemi tria-
sni vapnenec in za tem kaprotinski vapnenec ter sivi laporski
skriljenci. Tsi ti nasadi so le malo proti jugozahodu nagnje-
ni. Okoli Liscr. prihajajo čemi vapnenci zelo debeli. Verhu
njih ležijo sivi in radeči laporjevi skriljenci (verh Lisca) in
nad temi volčanski vapnenci. Potem sledijo mogočni nasadi
ziljskega skriljenca (oglene tvorbe) in za tem zopet volčanski
vapnenec. Verhu tega se prikazuje na PloČi rudeči laporski
skriljenec in nad njim leži tretjikrat volčanski vapnenec. Se
le verhu tega je naložen dacbuteinski vapnenec, ki sestavlja
ves gorenji del nemikorutarskega pogorja (nad 1400 m. viši-
ne). Vsi ti nasadi od Sv. Petra u Lojah nauzgor padajo Se
dosti stermo proti severu.

Od Nemškega mta naprej je kredna tvorba zelo stisnje-
na med dachsteinskim vapnencem ter med gore opisano tria-
sno in ogleno tvorbo. Okoli NemSkega mta prevagujejo ka-
protinski vapnenci in rudeči laporji nad volčanskim vapnen-
cem. Ka Porznu se zopet prikažejo sivi laporji, ali zelo po-
dobni iloTiČasti opoki,

EoloTratovo pobočje med Kobaridom in Liykom je se-
stavljeno iz pelčenca in konglomeratov, ki so popolnoma jed-
naki volčanskim. iCukovo severno pobočje od nad Fonov celo

,y Google

— 304 —
do soSke doline obatoji iz po koncu poetavljenili nasadov k»-
protioBkega Tapnenca. Od Knka se vleče skoz Kamoico, iez
Tolče, Modrejce, Hodrej in Sv. Laoijo do Klovi (skoro do
izliva homskega potoka) proga volČanskega vapnenea.
Isti vapnenec se nahaja tndi n sočki dolini med Doblaijem
in Podseli. Pojedini nasadi taojko nizkrojenega vapnenea so
zelo nizki, učaei stermo postavljeni (n. pr. a Bučenici do So-
če) ačasi pa večkrat zviti in prcgnjeni (sterma stena pri Mo-
drejo). Po verha voIČanskega vapneuca ležijo povsodi debe-
lejM nasadi temnih, nerazcepljenih vapnencev ali brekcijsko
konglomeranih vapoenih nasadov. V teh se nahajajo zelo
poškodovane okanmine .kmTOtine'' imenovanih 6koljk (odtodi
gkaprotinski vapneneit"). vendar te okamnine neso določene,
ker dmgi priStevajo nektere nasade ta imenovanega kapro-
tinskega vapnenea k gorenji kredni tvorbi, ali pa celo ,ter-
oijami dobi".

Po verhn kaprotinskega vapnenea leži tanjka proga ra-
dečih ali sivih bleščečih laporskih skriljenoev (n. pr. gorenji
del Selškega verha). In tako se ponavljajo Še večkrat vap-
nenaki in laporski nasadi a skoro vodoravni legL U Kamnid
D. pr. ležita nad volčanskim vapnencem dva kaprotinska na-
sada, ločena le po tanjki laporski plasti. Vendar gorenji na-
sad ni sestavljen iz kaprotinskega vapnenea, nego kaprotin-
skega konglomerata. Temu konglomeratu sledi ie vei plastij
kaprotinskih konglomeratov, vselej ločenih od laporskih in
peSčenčevih nasadov, ki postajajo tim debelejSi, čem bolj se
uzdigajejo nad dolino. Ravno ta prikazen se ponavlja ob
setoku Idrijce in Soče. Med dvema nasadoma kaprotinskih
vapnencev in konglomeratov leži rudeča laporska plaet. Od
Sv. Lncije do VogerSčeka sledi še več nasadov kaprotinov in
konglomeratov, ločenih po zmerom debelejših plasteh lapoijev
in peščencev, dokler zadnjič ti popolnoma ne zavladajo. Slem-
ni verh nad Klovžami sestavljen je iz teh le vodoravnih na-
sadov (od zdole gori): 1). do 100 m. debeli, tanjko razcep-
ljeni in z rogovcem pomešam laporski vapnenec; 2). 20 — 40
m. debeli kaprotinski vapnenec in konglomerat; 3). 2 m. vi-
sok nasad rudečega skriljenca ; 4). 1 m. debeli nasad kapro-
tinskega konglemerata ; 5). 6 m. visoki sivi laporski skn]je-
nec ; 6). 4 m. visoki, debeli vapnencev in laporjev konglome-
rat; tet 7). 30 — 60 m. visok nasad laporja in pedčenca.

Ravno ista proga tanjko razkrojenega, z rogovcem po-
meianega vapnenea se vleče čez Modrej tudi proti Ljubinju,
Prapetau, Poljubinju, sim ter tja z gružčem prekrita, ter se-

,y Google

— 305 —
atavlja slednifi tolminski Orad z moČuo proti severu nagnje-
nimi nasadi.

Gorenji krednati tvorbi pripada tudi plassenski vap-
nenec na banjški in tetnovski planoti. Sestavljen je iz be-
lih vapnencev in vapneačevih konglomeratov, kateri se prika-
zujejo zlasti na Vratih iu okoli Grudnice, visoko gori nad
Idrijco. Ti konglomerati so sestavljeni iz belega ali eivo-be-
lega vapnenčevega gruSča, od katerega so pojedina zerna de-
loma popolnoma okrogla in z jednakomerno vapneoo tvarino
scverta. Druga zerna pa imajo Čudne oblike, ki jasno pričajo,
da 80 sestavljena iz odltišČeDih Skoljknih delov. Vendar eo
okamnine slabo ohranjeDe in se dajo težko določiti.

Ifa južnih straDen dachsteinskih gor prikazujejo se tudi
mlajši nauosi iz tercijarue dobe in sicer poznejše, neo-
genske tvorbe. Tu sim pripadajo konglomerati na južnem
pobočju Velikega verha nad Bolcem, 60— -80 m. visoko nad
sočko dolino. Od Bolca nauzdol naletimo ie le pri Gorenji
Žagi na jednake grušČeve nanose, ki so deloma u konglome-
rate scverti. Ti konglomerati so 20 — 35 m. debeli in ležijo
visoko nad 8oČo. Pod njimi prikazuje se plava smolnica (^te-
gel") tik deržavne ceste. Na zahodni strani Ternovega naha-
jamo zopet terde konglomerate, z izdolbeno dolenjo platjo in
sicer 35 — 50 m. visoko nad Sočo.

YeČe važnosti so nanosi vapnenčevega grušča, ki je de-
loma u konglomerat scvert, ob gorenji N^ediži med Kredom
in Breginjem. Ti so zelo razširjeni in pokrivajo starejSe sca-
gline tvorbe. Od Tfedižne doline iizdigajo se nauzgor ob
južnem pobočju Stolovega pogorja celo do 650 m. viSine. —
Tudi u Kamnici se vidijo gmSčevi nanosi; potem okoli Lju-
bi^ja, Modrejic in Sv, Lucije. Pri Ljubinju ležijo ti nanosi
430 m. visoko nad morjem, pri Modrejicahpa 230 m. (90 m.
nad Sočo). Pri Ljubinju in ModrejicaJi se nahaje pod gru-
šče vim konglomeratom j^olto-siva, smolnata ilovica.

Razen tega se nahajajo manjši gruščevi nanosi še u bač-
ki dolini pri Grahovem iu Eoritnici (okoli 300 m. visoko),
potem pri čadrah okoli 780 m. visoko. iNa Gradu nad Do-
blarjem opazovali so do sedaj najjužnejše mesto, kjer se še
nahajajo gruSČevi nanosi.

PovBodi se vidi, da te tercijarne tvorbine sestavljajo
manjše griče. n. pr hrib Sv. Uavra pri Sv. Luciji.

Tudi iz najnovejše kvartarne dobe imamo mnogo
naplavin (^alluvinu") u gorenji sočki dolini, pa tudi u
srednji med Kobaridom in Tolminom. Naplavine so sestavlje-
ne iz vapneno-gruŠČevih in vapneno-peščenih naoosov. Vse

,y Google

_ 306 —
te naplaTioe bo postale takrat, ko je bila SoJEina struga na
raznih krajih zajezena, tako da se je za jezmi voda ustavlja-
la in jezera naprarljala. Kajveče tako jezero moralo je nek-
daj ležati u bolSki kotlini. Kadar je bila voda prelizala ko-
rito pri bollki soteski, planila je z veliko silo u bolfiko kot-
lino in napolnila jo z neizmerno množino razoranega proda.
Zlasti niže ležeča mesta ob Soči bila bo popolnoma pokrita a
peskom in prodom, kakor se še dandanes lepo vidi.

Na jednaki mim napolnila se je tudi kobaridsko - tol-
minska dolina z naplavino, kadar je voda prejedla ožino med
Ternovim in Kobaridom. Izvestno je, da so gruičevi kupi
pri Magozdu in u Prevelku samo ostanki velike množine tva-
rine, ki ee je bila nekdaj raz drežniSke gore a Sočiuo stru-
go sesula in tako vodo zajezila. Pri Serpenici in Žagi ležalo
je tore jezero, u katerem se je nabiral prod in pesek. Ko
se je pa jezero odteklo, odnesla je voda nabrano tvarino u
kobartdako-tolminsko dolino ter jo tu pustila zaradi svojega
umirjenega toka.

Tudi stopnjevine pod Tolminom in PoljuMnjem postale
BO takrat, ko je bila Sočina struga nad Modrejem zaperta
in ko je voda Tolminke, kakor pri Bolcu Koritnica, z veliko
silo u tolminsko kotlino udaijala. Tendar se morajo te stop-
njevine po svoji sestavi malo starejši, diluvialni tvorbi
prištevati.

Tudi u bački dolini je vse polno naplavin, tako da na-
poloujejo tu pa tam celo dolinsko širino. Teliko manj raz-
širjene BO naplavine u idrijski in nedižki dolini.

Ako Še jedenkrat na kratko pregledamo, kar je bilo do
sedaj rečeno o poredju in nagnjenosti nasadov, spoz-
nali bodemo hitro, da so u tolminslub gorah nasadi zelo po-
mešani in prevemjeai. Ne le, da leži dachateinski vapnenec
nad mnogo mlajšimi krednatimi tvorbinami, nego tudi te so
z oglenimi in triasnimi tvorbinami tako pomešane in razmeta-
ne, da je težko mogoče samo slutiti, kako so iz početka le-
žale. Le blizu Tolmina vidi se jasno, da se isti nasadi tri-
krat zaporedoma ponavljajo, in iz tega lahko sklepamo, da je ',
velikanska Bihi krednate tvorbine trikrat prelomila in jih po-
tem jedno verhu dnige naložila. Tolsto se je moralo godid
tudi u bački dolini, le da je tam zmešnjava še mnogo veča,
ker 80 bili tudi ogleni nasadi med krednate potisnjeni. Pri
tem pa' se je moralo istočasno vse gorovje od severa ali se-
verozahoda proti jugu ali jugoizhodu pomikati, da so tako
dacbsteinski nasadi prišli nad mlajše kredne.

To splošno pomikanje je le malo skrivilo in premestilo

,y Google

— 307 ~

Tapnene nassde. Toliko bolj je pa preverglo na njih pod-
nožju ležeče lapoije iu peičence. Te je ona velika Bila stia-
nila in jeden verhu drugega nakopičila, dokler neso bili za-
dosti terdi, da je moglo pomikanje prelazitiaa južne vapnene
tvorbine. Vendar tudi te poBledoje neso ostale popolnoma
nespremenjene. Njih nasadi so se pregoili in izobokali, tako
da 80 pod njimi jame nastale. Usledi tega pregibanja pa so
nasadi poknili na toČ mestih in tako so nastale mnoge špra-
nje, pokiine, bovti itd. Tu pa tam se je tudi strop obokanih
nasadov uderl in tako so nastali različni prepadi in brezdna.
Čeravno so te prikazni bolje razvite §e le med KraSevino,
vendar imamo tudi že na Tolminskem nekoliko uzgledov tega
preobrazovanja zemeljske skoije.

Oeologi sklepajo, da se je vse to premikanje in preo-
brazovanje godilo u tercijarni (kaiaozoiSki) dobi in sicer med
njenim pervim (eocanskim) iu drugim (neogenskim) oddelkom.
Takrat so živele tapirom, konjem in svinjam podobne živali,
ki pa neso prežvekovale in neso imele razvitih kopit ali park-
ljev. Ko je bilo preobrazenje doverSeno, nastopile so veli-
kanske, slonom podobne živali, katere prirodopisci „niaatadon-
te" imenujejo. Pa tudi od teh se dandanes nahajajo le po-
samezne kosti ali učasi cela ohrodja u podzemeljskem pesku,
ali pa u sibirskem ledu. *)

*) Ves U oddelek je poBaet po D. Sturovem spisu : ^Dm I-
sonzothal von Flitacli Hbw&rtB bis G5rz etc., Jahrbnch der gfeologiaohen
Reichsanstoll, ^ieu 1858, pg. 324—366.

,y Google

Statlstičil AiiL

A. Politična in cerkvena razdelitev.

Kakor je bilo že rečeac, deli eeTolmiosko na tri sod-
nijske okraje, t. j. TolmiD, Boleč in Cerkno, ki so bili
do 1. 1868 tudi Bamoatojni poHtiSki okraji. Vsak okraj se
deli na županije in te zopet na davkarske ali kata-
stralne obiine. Vseh županij je Bedaj u okrajnem gla-
varstvu tolminskem Stirindvajset, vseh katastralnih ob6in pa
sedemtnSeatdeset. Na tolminski okraj spada trinajst županij
in Štirideset občin, na bolfiki osem županij in dvanajeet obČin,
na cerkljanski pa 3 županije in petnajset občin.

U tolminskem okraju so sledeče županije in občine :

oral

a sež.

hiie

piiblnlcl '1

1. ;870

1. 1870

1.1880

Bfeginj z

občinama ;

BregJDJ-Logje

4759

747

221

994

933

Robidiiie

340

1183

32

178

173

DreSnica,

Drežaica

6306

441

164

990

996

Grahovo,

Grahovo

210S

69

99

672

658

Eneia

3238

647

141

853

801

Komiki rut

2941

747

68

436

422

Oblolte

1050

1220

47

311

328

Podbordo

1510

1397

149

1029

1014

Storži ičs

2364

956

81

615

591

Idrijsb,

Idrij.ko

2787

346

99

568

548

Kobarid,

Kobarid

2459

1202

194

1176

1197

Kred,

Erod

5125

239

1388

1311

Libulnje,

Kamno

542

775

78

430

465

Ladri

592

113

39

212

206

Smast

1078

474

64

359

368

Vorsno

5327

498

75

503

501

Volarije

882

438

61

378

374

Limt,

LiTOk

2118

818

120

669

630

»Google

oral

Dsež

hile
1. 1870

probiTBlci |

1. 1870

1. 1880

Ponikve,

Ponihe

a070

1349

135

914

878

Fečioe

857

1286

70

412

401

Sedlo,

Sedlo

2100

995

143

886

774

Sv. Lucija,

Sv. Lucija

1288

1279

158

826

804

Lom tol.

1766

86

93

575

599

Mod rejce

532

1147

36

207

219

Idrija p. B.

889

818

81

403

414

Slap

1524

527

95

534

527

Tolmin,

Tolmin

455

569

143

846

894

Čadra

3784

1206

45

322

347

Dolje

1202

1338

66

406

416

Ljubiuj

1785

1590

46

280

307

Podmelici

3783

671

89

557

544

Poljubinj

4637

1374

113

658

651

ŽaMe

3579

1000

74

484

483

Zatolmiu

3278

118

69

433

458

Volte,

Tolče

2488

257

149

770

758

Čiginj

879

1664

45

266

262

Kozarsko

427

180

34

207

200

Euti

700

596

28

201

184

Sela

635

348

40

235

256

Pi-apotno—Berdo (b TrebuSo

3383

939

133

940

1008

dolenjo), združeno e^

šeaTidekogorsko župa-

ni j o u

Cerkljanskem

okraju

Skupuo

680731 908

3863

23578

22890

Sdški

okraj ima slede

ie županije in ohi

iae : |

Bohe,

Boleč

13355

1307

543

1990

1817

Koritnica

1360

117

76

323

274

Čeesota,

Čezeoia

6205

128

198

815

714

Loff,

Log

4450

1132

90

401

366

Stermec

4592

953

41

183

227

Serpaniea,

Serpenica

2312

326

158

608

491

Soča,

Soia ua levi

8351

554

99

590

} 792

Soča ua desni

2415

1403

45

250

Tenovo,

Ternovo

1842

774

62

353

299

Trenta,

Trenta na levi

9997

368

37

230

j 364

Treot. na des.

5672

541

20

127

Žaga.

Žaga

4481

442

142

684 603|

Skupaj

65112

45

1511

6554

59471

»Google

— 310 —
CerHjanski okraj ima Blede£e žapanije in obJiioe :

oral

D»».

Iiile
L 1870

"p,.l,i..l.l

I. 1870|1. I88(

Ckrhm,

Cerkao

1811

1055

163

987

985

Bukovo

2511

1385

129

715

666

Gorje

1450

30

71

363

356

Jesenica

1150

682

42

242

223

Labinje

937

1321

57

290

280

NoTaki gor.

1652

1113

69

372

340

Novaki dol.

721

167

43

220

242

Orehek

674

1609

45

218

194

Otaloži

5011

639

241

1399

1310

Plaoina

833

865

67

.118

320

Seka

1568

726

65

383

395

Zakriž

640

780

31

161

193

Š^dje.

Šebrelje

4730

1556

142

993

957

3250

552

168

965

983

Polica

835

250

32

158

178

{Prapotm

glej pri Tol-
minskem).

Skapao

27780

1430

1365

7784

7622

TJ cerkvenem obziru deli se TolmiiiBko sedaj na Štiri
dekanije, trinajset far (župnij), gestlokalij in dvaindvaj-
set TikarjatOT a 43 podnižnimi cerkvami. Razen tega spa-
da Se okoli 600 dufi u tolminskem Lomu k dekaniji ka-
nalski.

Po cerkvenih zapisnikih od 1. 1881 razdeljeno je bilo
tolminsko prebivalstvo na dekanije, fare in vikaijate tako-le:

Dekanija Tolmin : Tolmin, fara

LibuSnje, vikarjat,
(Eamno, vikarjat,
Drežnica, vikarjat,
Volie, fara.

Sv. Lucija, fara,

Idrija pri Bači, kuratija,

Roče, kuratija,

TrebuSa dolenja, kuratija

Senvidska gora, fara,

Pečine, vikarjat,
Ponikve, vikarjat,

4636 dnS
1160 „
521) ,
1116 „
1863 „
1661 „
503 „
649 ,
796 »
1475 ,
414 ,
712 ,

iy Google

— 311 —

Podmdid, hra,

1857 dui

OrahoTO, vikaijat,

719 ,

NemSki rut, fara,

595 ,

SteržiSče, Tikarjat,

700 ,

Obloke, vikaijat,

414 ,

Podberdo, fara,

1384 ,

Delcanija Kobarid i Kobarid, fara,

2261 ,

TernoTO. Tikarjat,

361 .

Kred, vikapjat.

668 ,

Borjana, vikarjat,

649 ,

Sedlo, vikaijat.

954 .

Breginj, fara

672 .

Logi, vikarjat,

607 ,

i. 936 .

Dekanija Bdeč : Boleč, fara.

3252 ,

Log, vikaijat.

804 ,

Cez806a, vikarjat,

990 .

Serpenica, vikarjat,

1879 .

Soča, karatija,

1199 ,

Trenta, vikarjat.

427 ,

Dekanija Cerkno: Cerkno, fara.

2770 ,

Otaleži, vikaijat,

1070 ,

Novaki, vikarjat,

804 .

Orehek, vikarjat.

530 ,

Police, vikarjat.

264 ,

Bohovo, fara.

816 ,

IJavne, kuratija.

269 .

Seirdje, fara.

907 ,

Jagerfiče, kuratija,

298 ,

B, FrebiTEilstTO posameznili tergov in

vasij.

Uie p r e b

ivalci

1870 1. 18?0

I. 1880

Baia podberdska, 35 270

224

Bata svetolucijska, 51 271

267

Boleč, 404 1463

1379

Dvor, 78 276

217

Borjana gorenja in dolenja 81 480

462

Breginj, 125 608

583

Bukovo z bližnimi seli 129 715

666

Cerkno, 163 987

985

6adra (th Zalazi iadr.). 45 322

.347

»Google

Uie

prebiva

loi

1870

1. 1870 1.

1880

Čezaoe«,

166

651

608

Ciginj-

45

266

262

Dolje,

42

246

260

Drežnica,

59

328

338

Gabrije,

24

160

156

Goria— Po«e,
Grahovo— Koritoica,

71

363

356

99

672

658

Grant,

17

136

118

Homec,

10

62

63

Hudajužina,

28

181

187

Idrija pri Baii,

81

403

414

Idrijsko,

88

494

491

Jezerica,

11

73

71

JeBeoica,

42

242

223

Kal-Koritnica,

35

160

165

Kal ateržiiJii,

13

102

106

Kamno,

78

430

466

Kkn,

23

168

177

Kobarid,

164

767

796

EoritDioa bolfika,

41

163

165

Ko.e6,

22

164

149

Kozarako,

34

207

200

Eneža-Temline, Liaec,

141

853

801

Kred in Robiž,

62

381

369

Kuk podberdaki,

U

80

73

Labinje,

57

290

280

Ladri,

39

212

206

Libuiioje,

18

99

108

Livek, (Poroti. Bavne),

120

669

630

Log arednji (Mittelbreth),

38

181

161

Log apodnji (Unterbretb),

52

220

205

Log čezsoSki,

32

164

106

Logje (Long),

76

386

350

Lom tolminaki,

93

676

699

Lubinj,

46

280

307

St. Lucija,

63

337

326

Magozd,

22

126

133

Mlinako,

U

74

57

Modpoj,

44

218

212

Hodrejice,

36

207

219

Kemiki rut.

51

330

304

KoTaki gorenji.

69

372

340

»Google

— 31!

1 —

biie

prebivalci

1870

1. 1870

1. 1880

Novaki dolenji,

43

220

242

Oblolto,

19

130

141

Oreheli,

45

218

194

OtoleJ (PIuHm, Lazeo,

Jazbine),

241

1399

1310

Pečine,

70

412

401

Petrovo berdo.

7

61

63

Planina,

67

318

320

Plniina bolika.

61

251

221

Podbola,

43

274

220

PodbJcdo,

46

319

306

Podmelici {Hum, Bela,

Klovže),

89

557

544

Poljubinj, (Ravne),

90

522

629

Ponikve, (togaridJEe),

135

914

878

PiSraen,

20

180

158

Potoki,

34

194

183

PrapotDO-Berdo, TrebnSa dol.

133

940

1008

Prapotno poljub.

23

136

122

Preda,

8

27

40

Bavne dteJniSke,

50

309

305

Ravne žabijske.

16

101

106

Reka— Ravne,

65

383

395

Robidiiče,

32

178

173

Buti volianeki.

28

201

184

Sedlo,

67

331

290

Sela volčanska.

40

235

256

Selica,

10

59

59

SeliHe,

11

57

66

Serpenica,

158

608

491

Slap-BoJe,

95

534

527

Smaet,

46

260

250

Soča,

144

840

792

Stanoviiie,

33

2t9

201

Staroselo,

62

333

297

St^rmeo,

33

156

187

Steriiiče,

44

326

292

Sniid,

48

264

256

Svinja,

28

145

145

Šebielje-Jageriče z okolioo,

142

993

957

Šenvidska gora, (Daber, Polje),

168

966

983

Tfemovo,

62

353

299

Tirtnit,

41

299

263

Tolmin,

143

846

894

»Google

ftl4 —
biie

pr ebi

ivalci

1870

1. 1870

1. 1880

Trenta,

57

367

364

Z.kra,

31

161

193

Zalazi žabijske,

29

202

196

Zatolmin,

89

433

468

Znojila,

13

107

120

Žaba«,

29

181

181

Žaga,^

142

684

603

V^no,

42

276

266

Volarje,

60

321

309

Volie, (Kanmioa,. Poni),

149

770

758

C. Oostost ljudstva.

Iz danega pregleda se vidi, da je vee tolmineko pre-
bivalstvo naseljeno po tteh tergih (Tolmin, Kobarid in Boleč)
ter ravno sto vaseh in eelih. Najvefii kraj je Boleč (1600
preb.), potem Cerkno (985 preb.), Tolmin (900 preb.) in Ko-
barid (800 preb.). Največa občina (katastralna) je zopet bol-
gka, ker Šteje 1817 prebivalcev. Več nego 1000 prebivalcev
etejejo &e sledeče občine: Kred 1311, Otalež 1310, Kobarid
1197, Podberdo 1014, Prapotno-Berdo 1008. Blizu 1000
duS imajo : Drežnica 996, Cerkno (985), Šenvidska gora (983),
Šebrelje (957), Breginj-Logje 933. Najmanjša občina je Ro-
bidigče z !e 173 prebivalci. Največa Županija na Tolminskem
je cerkljanska s 5504 prebivalci, potem tolminska si 4100
prebivalci; a najmanjša temovska z le 299 prebivalci.

Ako uzamemo, da le 38.000 Ijudij stalno prebiva na
Tolminskem, ^n to Število n{ preveliko), tedaj pride na
vsak |~| kilometer po 36 (natanjčno 35-7) prebivalcev. To
je izvestno malo, ako pomislimo, da'u goriški grofiji pride
po Čez 75 Ijudij na vsak |^| kilometer, po Berdih in po fur-
lanski nižini pa celo po 130 na 1 |~| km. Tudi glede na
druge austrijske dežele je Tolminsko redko naseljeno, ker
imajo le zelo gorate Saligradska, Koroška in Tirolska po
manje prebivalcev na vsakem \~\ kilometru.

Ako pa Tolminsko razdelimo na njegove tri okraje, te-
daj najdemo zopet veliko različnost. TJ tolminskem okraju
stanuje namreč 47, u cerkljanskem celo 50, a n bolškem le
18 (!) Ijudij na vsak četvorni kilometer. A n zelo gorati,
90 131 kilometrov sveta zauzemajoči trentarski županiji prišli
bi na vsak četvorni kilometer le po 4 prebivalci [

,y Google

— 316 —

L. 1870 *) naSteli so bili vseh IiiS n tolminekem glavar-
stra 6739. sli med temi 313 praznih, n katerih ni nih6e sta-
noval. Vseh družin bilo je istega leta 7506. Na pojedine
okraje bile so te številke tako-le razdeljene : Tolminsko je
imelo 3863 hiš (med teini 118 praznih) in 4020 družin; Bol-
Sko 1511 hiS (med temi 51 praznih) in 1466 družin; Cerkljar-
sko pa 1365 hiS (med temi 144 praznih) in 2020 (?) družin.

Poprek je tore priMo na vsako hifio blizu 6 lj'idij. TJ
celej goriški grofiji je pridlo istega leta 6'5 stanovalcev na
vsako hiSo, kakor tadi na sosednjem Kranjskem. Ali na Bol-
Skem so naili n vsaki hiSi poprek le 45 domaČe nauzoČne
prebivalce. Po največ Ijudij u jedni hifii bilo je na Cerkljan-
skem, t. j. 6-35; malo manjo pa na Tolminskem, t. j. 6'2.
Iz tega, kakor tudi iz gore rečenega, koliko prebivalcev pride
na jeden čvetorni kilometiT, vidi ae, da je na vsem Tolmin-
skem Cerkljansko najgoSže obljudeno. Tudi stanuje na Cer-
kljanskem po več družin u jedni hidi, in sicer je bilo u tem
okraju 511 družin brez lastne hiše; na veliko večem Tolmin-
skem pa le 325. Mnogo ugodnejSe so te razmere na Bolikem,
ker tu je bilo le Sest družin brez lastne hide.

B. Spol, starost in stan prebivalcev.

Eakor povsodi na deželi, tako je tudi na Tolminskem
več ženskih prebivalcev, nego možkih. L. 1870 je prišlo
na 1000 ženskih le 946 možkih. Celo med ptujci na Tolmin-
skem je bilo več ženskih (385), nego možkih (303). Samo u
tolminskem okraju so si možki in ženske blizu jednaki in
omenjenega leta naŠli so bili celo 61 možkih več doma, nego
Ženskih. To prihaja deloma od todi, ker mnogo mladih žensk
po bližnjih mestih služi. Nasprotno je na BoUkem, kjer so
možki navadno z doma in le ženske domača in poljska dela
opravljajo. Zato je bila našla Stetev ljudstva I. 1870 na Bol-
Ikom 726 veČ Ženskih, nego možkih. Dočim je bilo na Tol-
minskem blizu jednako število oženjenih in omoženih, našlo

*) Ker podatki najnoTsjie itetve od 1. 1880 ie vedno neao ob-
javljeni in ker je pisatelj doBta dolro saBtonj na nje čakal, tako da Bo
je dotiakaoje knjige iet mero zavleklo ; zato je prisiljen služiti se ne-
katerih podatkov predzadnje, Itetve od I. 1870. E tema ae je pisatelj
tim lože odločil, ker je videl, da najnovejša Itetev nI pokazala mnogo
razlike od predzadnje in ker je po najnovejši itetvi levilo prebivalcev
celo raanjie, nego po oni od 1. 1870. Ker je pa pisatelj le najvaž-
n ejae Številke omenjene itetve posnel, zato je „statisiiini del" te knji-
ge mnogo skromnejši postal, nego je bil pisatelj b početka osnoval.

»Google

— 316 —
ae je na Bolikem 850 več omoženih ženak, nego oženjenih
moških. ZnKČajno je tudi, da ee a tolminskem glavarstva
nahaja skoro Se jedenkrat toliko udov, nego udovcev (1- 1870 :
1566 udov proti 854 udovcem). To jasno kaže, da eo ženske
boy uztrf^ne, nego možki. Ženske primeroma tudi živijo bolj
dolgo, ker marsikatera u6aka celo sto let, kar se pri možkin
le bolj redko gaja.

Glede na starost bilo je 1. 1870 otrok od jednega
leta 1093 (in sicer 560 fontičev ter 533 deklic, tore Šestin-
trideseti del vsega prebivalstva) ; od dveh do treh let bilo je
1934 otrok (1016 + 918); od štirih do šestih 2799 (1451 +
1348); od sedmih do devetih 2439 (1254 + 1185); od de-
setih do gtiraajstih 3858 (2029 + 1829). Hladih Ijudij od
petnajstega do devetnajstega leta je bilo 3166 (in sicer 1510
mladenčev ter 1656 deklet); od dvajsetega do štirindvf^sete-
ga 2525 (1157 + 1368) Doraslih Ijudij od petindvajsetega
do devetindvajsetega leta je bilo 2655 (1211 možkih in 1444
ženskih); od tridesetega do devetintridesetega 4819 (2220 +
2599); od štiridesetega do devetinštiridesetega 4416 (2076 +
2340); od petdesetega do devetinpetdesetega 3605 (1750 +
1855); od šestdesetega do devetinšestdesetega 2708 (1350 +
1358); od sedemdesetega do devetinsedemdesetega 1127(570
+ 557); od osemdesetega do devetinoseradesetega 224 (120
+ 104). Devetdeset let in čez starih našlo se je bilo samo 10:
dva možka in osem žensk. Verhu tega pa sta imele še dve
ženski u tolminskem okraju po sto let.

Iz tega se vidi, da se rodi vsako leto vei5 fentižev, ne-
go deklic. U vsej mladosti prevagujejo možki nad ženskimi.
Ta razmera se pa spremeni med petnajstim in dvajsetim le-
tom, tako da od dvajsetega do šestdesetega leta očitno žen-
ske prevagujejo. Med šestdesetim in devetdesetim letom je
potem razmera obeh spolov precej jednaka in še le čez de-
vetdeset let starih je zopet več žensk, nego možkih.

Od novorojenih otrok nmerje u pervem letu blizu pet-
najsti del, u drugem letu pa jedna desetina. Peto leto jih
učakajo komaj tri četertine, deseto nekaj več, kakor dve tre-
tjini, dvajseto leto pa Še polovica ne.

Jedna tretjina vseh tolminskih prebivalcev je manje, ne-
go petnajset let starih: na vsakih 1000 Ijudij pride 328 otrok
pod petnajstim letom. Starčekov nad šestdesetim letom je
jedna devetina (med 1009 prebivalci je 109 Ijudij čez 60 let
starih). Navadno se računa, da je Človek le med petnajstim
in šestdesetim letom za delo sposoben. Fo tem takem je med

,y Google

_ 317 —
tolmiDskim prebivaktTom le dobra polovica (šest desetin) de-
laluih moČij (na 1000 prebivalcev pride le 568 delalcev).

To premišljevanje nas napotuje govoriti o stanu in opra-
vilu tolminskega prebivalstva, Natorno je, da se malo ne vsi
prebivalci pečajo a poljedelstvom in živinorejo, L. 1870 je
bilo na Tolminskem 5380 zemlji&Čmb posestnikov (2892 na
Tolminskem, 1004 na BolSkem in 1184 na Cerkljanskem). K
tem moramo priStvevati še 406 hišnih posestnikov (240 +
10 + 156). Tako vidimo, da je u naši deželici skoro vsaki
šesti Človek hišni ali zemljiški posestnik, kar je izvestno zelo
ugodna razmera. Pri poljedelstvu in živinoreji je stalno po-
magalo 15.308 poslov in razen tega še 3093 dninarjev.

Z rokodelstvom in obertnijo se je pe<!aIo vsega vkup
703 oseb, s kupčijo in prevaževanjem pa 1 10.

Od drugin stanov biva na Tolminskem 56 duhovnikov,
100 uradnikov in javnih služabnikov, 27 učiteljev in učiteljic,
2 notarja, 2 odvetnika, 1 zdravnik, 3 ranocelniki, 1 lekar,
10 babic in 10 uradnikov pri poljedelstvu ali gozdnarstvu. Za
osebne postrežbe nuiaja se 120 služabnikov. L. 1870 naSli
so bili 252 oseb (201 ženska ter 51 možkih) nad 14 let sta-
rih, ki se neso pečale z nobenim določenim opravilom.

Tu naj Se dostavim, da je bilo I. 1870 med nauzočimi
prebivalci 20 gljuhonemih in 10 slepih. Slaboumnega neso .
bili našli nobenega.

E. Gibanje ljudstva.

Natomo je, da ljudstvo vedno narašča, ako ni posebnih
boleznij, nesreč, izselovanj itd. Zadnja leta se nf nobeden
teh slučajev na Tolminskem primeril in zato tudi tolminsko
prebivalstvo vedno narašča, čeravno le po malem. Vsako leto
se jih več porodi, nego jih umerje, in tudi porokje vsako leto
več. To se razvidi iz sledečega pregleda:

L. 1876: 209 porok, 1823 živorojenih (704 m., 619 ž.),
1210 umerlih (592 -+- 618),

L. 1880: 216 porok, 1340 živorojenih (663 m. 677 ž.),
1036 umerlih (505 + 534).

Iz tega sledi, da iznaša prirastek od novorojenih ljudi)
vsako leto izmed 100 in 200. Na vsak zakon pride počez 6
otrok. Na vsakih 35 prebivalcev umerje po jeden človek na
leto, dočim se jeden porodi že na vsakih 30.

Ali ta prirastek ni jednakomemo razdeljen po vsem
Tolminskem. Cerkveni zapisniki in deržavne štetve se uje-
majo u tem, da cerkljansko prebivalstvo že kakih trideset

,y Google

— 318 —
let sim nič ne napreduje, nego derži se na vedno jednaki
stopinji. Uzrok temu se mora iskati u zmanjšanju domaČe
obertnosti, ki je nekdaj zelo cvetla na Cerkljanekem.^ Tudi
na BolŠkem se nauzočno prebivaletro ne množi, nego se celo
zmanjšuje. Tako so bili 1. 1870 nadli Tsefa nauzočih prebi-
valcoT 6554, a 1. 1880 le 5947. Izvestno je, da si mnogo
BolČanoT svoj kruh na tujem iSče, in da so le redko kedaj
doma. Ali zaradi tega so vendar le na fiolSkem domači, ako
si ne pridobijo kje drugod domovinskih pravic. Prigodi se
lahko, da taki npotujoči" Bolčani na dan Itetve odidejo iz
jednega kraja in pridejo u drugi, kjer je štetev že dovedena
in tako se ne štejejo ni tu ni tam. Natanjčaost je tore ne-
mogoča, ako se ne gleda izključljivo na to, kje ima kdo svo-
je domovinske pravice.

Ako se tore ne pozna mnogo prirastek tolminskega pre-
bivalstva, uzrok je temu to, da so mnogi po svojih opravkih
za več ali manje ča^a z doma. L. 1870 so bili našteli takih,
ki ob času Štetve neso bili doma 5314 (med temi 64 le za
malo časa), in to število se je do dandanes izvestno Se pom-
nožilo. Največ je bilo z doma Bolčaaov in sicer 2100 (1399
možkih in 701 ženska).

Nenauzočni prebivalci mudijo se večinoma po drugih
občinah Goriškega ali Primorskega. Mnogo jih je pa tudi
po drugih deželah austrijskega cesarstva. Največ Tolmincev
mudi se na Koroškem (1. 1S70: 1076), potem na Štajerskem
(506) in Kranjskem (456); pa tudi na Ogerskem (227) in
Dolenje Anstrijskem (179) jih je Se precej. Po drugih de-
želah živi le malo Tolmincev. Izven Austrije bilo je 1. 1870
največ Tolmincev u Italiji (35), potem na balkanskem poluoto-
ku (20) in u Afriki (14). Celo u Ameriki eo se nahajali ta-
krat 3 Tolminci. Vseh zunaj Austrije živečih Tolmincev je
bUo 86.

Kakor domači obiskujejo druge dežele, tako prihajajo
tudi tujci na Tolminsko. L. 1870 našteli so bili takih, ki
neso imeli na Tolminskem domovinskih pravic, 688 (303 moi-
ki in 385 žensk). Med tujci prevagujejo tore ženske. I4^ajveč
tujcev je iz drugih primorskih občin (565), in le nekaj ma-
lega iz drugih austro-ogerskih dežel (84), največ s Kranjske-
ga (59). Sašli 80 se pa celo taki, ki so bili iz drugih der-
žav, zlasti iz Italije, in sicer je bilo vseh 39 (24 m., 15 ž.).

F. Koliko je živine na Tolminskem.

Da 80 statietičoi del kolikor mogoče dopolni, prietavitj
je treba še pregled vse domaČe živine. Žal, da se mi je tudi

,y Google

— 319 —
tu posloSevati le starejših popisov od 1. 1870 in 1876, ker
Stetev od 1880 še nf objavljena.

Ce je bilo treba že o fitetvi Ijudij opomniti, da uradno
postavljene Številke neso popolnoma zanesljive, treba je to tim
bolj opozoriti pri podatkih o Žtvioi. Ljudstvo namreč misli,
da po vsaki novi itetvi pride nov davek, a ničesa se ne boji
bolj, nego novega davka. Zato kolikor mogoče taji in pri-
kriva pravo Število svoje živine, zlasti one, katere ni mogoče
tako lahko šteti. Sledeče številke naj se tore sprejmejo z
mislijo, da so u vsakem slučaja prenizke.

L. 1670: konj, mnl-osl. govedine, ovac, koz, Bvinj, panjev
Tolminsko, 597 2 9419 12896 35T1 2031 2807

BoHko, 75 6 1151 10495 6013 fil4 625

Cerkljansko, 44 3 3520 4156 548 766 411

Vsegliv8rBtvo:716,*; 11 i4390,**) 27547, 10132 3331, 3843

L. 1676:
Tse glavarstvo: 709, 7 14846, 29581, 11783, 3304, 3829

Po tem takem bi se bilo zmanjSalo Število konj in mul
(oslov), a znatno povečalo Število govedine, ovac in koz. O
teh poslednjih je povečanje sumljivo, ker vsakdo ve, da se
koze dandanes na vso moč preganjajo. Dobro znamenje je
pa Tsakako, da se goveja žmua množi.

*) Med temi je bilo : 6 Irebcer, 228 konj, 347 kobil in 137 žrebet.
*■) Med temi je bilo: 633 bikov, 9745, krav, 3009 jnnic in telet,
l«r 1000 volov.

,y Google

»Google

PREGLED.

Zgodovina Tolminskega.

Str.

Uvod 3

I. Tolminsko pred začetkom patrijaiike oblasti . . 5

A. Kajstarsjde zgodoTinske vesti do prihoda SIOTenoev 5

B. Od prihoda Slovencev do začetka patrijarfike oblasti 15

II. Tolminsko v srednjem veku ....... 27

A. Tolminsko pod oglejskimi patrijarhi 27

B. Tolminsko pod Čedadom in goriškimi grofi . . 48

C. Kulturno iivenje u srednjem veku 63

m. Tolminsko pod Austrijo do francoskih vojna . . 83

Dostavek 12»

IY. Kulturne razmere na Tolminskem od XYI. do

XVni. stoletja 131

V. Od francoskih vojna do 1880 186

Doatavki in pojasnila 216

Prirodoznanski opis Tolminskega.

A. Splošni pregled 254

B. Goro 257

Kračevina 277

Tifiine posameznih vasij in sel 279

C. Doline 281

D. VodoTJe 283

E. Geologiška sestava . . ' 295

Statistični del.

A. Politična in cerkvena razdelitev 308

B. Prebivalstvo posameznih tergov in voaij . . . 311

,y Google

— 322 —

C. Gottott Ijadstvs 314

D. Spol, starost in abui prebirslceT 315

E. Gibanje Ijndrtra 317

F. Koliko je iJTine na Tolminskem 318

Pregled 321

Kazalo knjeraili ia osebnih imen t cgodorinskem

delo 323

Popravki 332

,y Google

KAZALO

krajevnih ia osebnih imen u zgodovinskem delu.

StrM)

AdelluB 19

Ad SUanoa, .... 9, 217, 218
Akrilejft, glej 0;lq.
Albert n. gor. gf . . 44, 49, 50
Alboin, .... 16, 217, 21S

Alknin, 20

AlfUao, 84

Antonio I. p«tr. 69

Antonio dk Ponto, . ... 69
Antonio m. Puteier*, . . M, 66

Arudo, 15S

Arpncij, 3»

Artuieo Pidito, 44

AHU, 16

Attemii, .... 39, 168, 162

Attema ikof, 178

Angoit e«B 9

ADgaitin CikpkD 85

Anatrijft, 189, 190, 196, 197, 207,
209

AT«ri (Obri), 17

Aio 24

Ailft, 18, 46

Bkia gorenj«, .... 43, 156
Bata pri Idryi, . . . 162, 160
Baikft dolina, .... 12, TO

B^jalicb, 186—189

Balderich, 22

BBndel, 114-117

Bebor, 19T

BeU Tod>, 80, 81

Beleaj«, 37

Belin, 8, 21, 210

Stnui
Be^ak, . . . 104, 186, 196, 212

Benedikt XIT, 178

Benetke, 16, 47—49, 149, 162, 186,

189, 197, 209

Beneikni, 66—69, 62, 83, 84, 80—

89, »5, 96, 150, 156, 167, IT8

Birdk, .... 116, 117, 189

Beroeriiu, 80

BereogBr, 23

Bertold, patr. ... 31, 32, 42

Bertrand deSt.ainaei, 41,48, 46,

63, 66, 07

Berek, 146

Bled, 25, 132

Bojan Konrad, 55

Bojan Pavel, 45, 51

Boleč, 14, 36, 36, 40, 61, 66—67,

76, 86, 88, 111, 112, 126, 129,

142, 144, 157, 170, 179, 163,

184, 199. 206, 211 — 214, 220,

223, 224, 226

Bollka aoteaka (Elnia), 6, 62, 81,

84, 86, 89, 62, 104, 105, 140,

186-166

Boliko, 38, 37, 41, 60, 59, 62, 73,

83, 86, 86, 90, 104—10«, 111,

127, 138, 140, 143, 146, 149,

151, 166, 159, 187, 196, IM,

205, 207

BOD, 18

BonfiD kan 72

Bone« Janei, . . 165, 167, 169
BoneŽ Miha, 17»

,y Google

stran

Borktelli, 243

BorJAn«, 37, 40, 86, 96, 166, 2^1,
232

Bruioo, 74

BrkDCO Otuto, 4%

BnmiTer, 70

Bnniiikr, 144, 146, 180, 202, 204

Bregini, 28, 40, S4, 12S, U3, 149

166, 196, 210-212, 232

Broimeiji, 101—103,106,107,144,

228, 229

Brigido, 137

Briiie, 18

BmniTilki, .... 84—86, 237

Boglione, t65

BnkoTO, 81, 236

CkbaUia, . . ■ 287

CkdoTan«, 22

Cunpeit, 124

CAMpoformio, 169

CuioUdu viMriuB, .... 223

Cuioo, T6, 224

CuiasBio, 39, 41

C«p«1Utu, 187

Oarar*, 82

Cttarini, 199

Celeatm m., 34

C«l(>Tec, .... 142, 18», 19»

Cerkmo, 6, 12, 86, 41,67,77, 112,

160, 161, 163, 164, 164, 199, 20&,

206, 211, 216, 223, 224, 287

Ciril in Metod, 31

Clngik, 66

Codelli, 199

Colloredo, 146, 236

Coneii, 46

Conoilo kapeo 69

Coroainj Anion, . . . 200, 201

, Jakob Anton atar. . 110

111, 113, 116

. , , „ ml. 127, 134,

173, 176

„ Jan«i Ignac, 111, 119—

121, 126-127, 134

Stran

Coronini Peter Anton star. 107—

100, 111, 229

„ „ ml. 127, 146,

232

„ Pomp«j, 196, 197, 198

„ Rndol^ 158, 179

Cottis, 39

Cncagna, . . . . 40, 46, 233

Gnaani, 3», 86,

*»lab^j, 190, 1 »3

Čedad, 5, U— 17, 82—26, 28,'32, 84,

44, 47, 48, 63,-69, 68, 67—6»,

71, 85, 97, 143, 158, 150, 217-

2)9, 222, 225

Č«d'adBki kapitnl, 32, 34, 60, 74,

76, 77, 87, »1-94, lOO, 101,

105, 108, 109, 121—124, 166—

181, 220, 223, 228— 2il0, 238,

243

ČepoTU — VraU, G, 3», 136, 283

Čeruooa Mart 152

Cemoce, plemiči, 144

datBoU, 103, 125, 189; 166, 2S7

Čigioj, 5, 6, 68

Čopi, žnpan, 139

čuki, . . 40, 58, 142, 144, U5

Čni, 282

Damiani, .... 127. 136, 143
Dandolo konendatof, . 62, 320
Dante, ... 32, 82, 226, 226

DaTČa, 3, 27, 77, 131

Della-Bona, . . . ■ . 13, 221

Deretak, 213

DobUr, 27, 122, 131, 132, 889, 240

Dolje, 36, 801, 220

Donato 136

Dornberg Tid Oafipar, »5, 97, 9»—

101, 172

Dornbergi, 66, »O, 91, 101, 102, 148

Dragon, 137

Drenkija, 27, 126, 133, 186, 282

Drežnica, 22, 41, 42, l^, 139, 166

212, 234, 236

Dtoc tolminiki, . . . . 31, SI

,y Google

Stran

Eberlisrd 23

Eck (Egk;, . . 93, 91, 112, llO

Edling, 12T

Erec, . , 225

Erik, 22

Erizzo, 96, 97

Eugen podkralj 190

FsTB—Spodnja Idrq«, 34, 76, 166
172, 238. 24S

FalcidiDB, 237, 238

Febo delU Tom . . . . 43, 44
Febttsino, .... 41, 44, 45

Fedak, 186

Federik iz ToInuM, ... «3

Ferdinand I. 87—91, 95, 147, 151

152, 156, 171

„ IL 95, 96, 99, 101, 10&,

164

„ in. 96, 106, 148, 172

„ cesar anstrijski, l95, 203,

205

Fecdul^ 16

Filip plemič, 46

Filip FrančifikOT, 39

„ Liazaror, 39

„ d' Alencon, .... 47

Foloher, 33

Foloho, 54

Foni, 6

Focamili, 121, 123, 166, 175, 176,

ii40, 241

FormentiDi, 89, 54, 55, 56, 63, 35,

86, 95, 96, 106, IS6, 143, 145,

174, 235-237

Forn

. 153

Forti, 40

Frano 1 127, 151

Fmoo n. . . 129, 18«, 190, 197
Franc Jožef t . . . . 206, 206

Franceauuttua, 89

Francozi, .... 185—196, 203

Franki, 19, 28

Frankopan, 87

FrassiD«Ui, 143

325 —

Stran
FrijuUko, 5, 14—16, 22—25, 27,
29, 40, 54, 56-58, 72—76, Bi,
85, S9, U8, 149, :89
Galangano Siurido, .... 40
Oemona, 52, 53, 56, 67, 221, 222
Gera fil. 62, 103—106, 153, 172
Gibiliuo, ..... 145, 162, 181

Giztilf, .15

Giula;, 190

Oclja Lenart, . . . . 98, 100

„ Simon, 113

„ Štefan .... 119—121

Golko, 194

Oontcenil, 166, 167

Ooriar, 173

Gorgo, 127

Gcrioa, 29, 71, 63, 84, 97, 115-

118, 122, 123, 142, 143, 152,

157 — 159, 168, 178, 181, 186,

189, 196, 199, 205, 213

Goriški grofi, 44, 48, 49, 57, 56,

60, 6S, 75, 83, 89

Goniko, 5, 8, 22-24, 27, 48, 49,

61, 68, 114, 117, 143, 149, 160,

161, 164, 173, 176, I76, 169,

193— 1«6. 221

Gorizntti 165

Oorjnp, 203

ftoanjak, , . 232

Oolfrid patr. ... 31, 38, 81
Gotfiid iz Bcegin)«, .... 63
Gradec 83, 86, 99, 126, 139, 176

Gradnik 116

Graffen, 186

GrahoTO, . . 106, 205, 206, 213

Grandenti, 145

Grant, .... 42, 43, 79, 80

Gratia, 172

Gregor it Montelonga, ... 32

Gregor župnik, 95

Grienhcfer, .... 95, 112, 171

Grimoald 23

Gronumbergo, 69

Grotta, 162

,y Google

Stnn

Ornnter, 9fl

Onsmero, 45

OnidoDo 33

GaieuK, 186— 1B9

Gnijelmo Vftlter, 74

Ovntram, SB

Hkrtmum Ton der A.ne . . BI

Hanch, 136, l&l

Henrik goriSki grof I. . . . 37

„ „ „ m. 40, 44, 45,

SO

„ „ „ V. . . 56, B7

TOJToda koroftki,
nemiki cegar I.

» IV.

SI
27

HerniMi is Kunnikft, . . 69, 70
Hernum stotnik, . . . 190—195
Hiaronim iz Zftdift, .... 151

Hit«, 213

Homeo, 86

Hndkjniina, 43

IdriJB pri BftCi, 22, 87, 114, 166, 221
Idrija nemtka, 3, 5, 73, 77, 78, 102,
132, 141, 161, 166, 179, 211
Idrija flpodiij«, glej Faral
Idrijsko, 37, 133, 154, 19B, 231.

niri, 5, 216

Hinko kratjeatTO, . . . 106, 197

Inzaghi, 179

Istra, 17, 27

Italija, 5, 7, 16, 17, 23, 136, 190,
'm, 208

Ivan nadvoJToda, 190

Iran duhovnik, 340

Iiida 19

Jadmnda, 48

Janei IV. 29, 34

Janez HoraTgki, 55

JankOTiiS, 191, 194

Jelinčič, 204

Jourdan, IB9

J«ie^ n. 123, 142, 148, 158, 179,
182, 190

Stran

Jug, 146, 236

Julij Ceiar, 9, 14

Julijske Alpe, 8

Jnrij iz Loke, 41

JaTanCič, .... 122, 146, 202
Kaoafara, ..... 199, 211

KiU boliki, 22

Kal nemlkorntiki, .... 43

Kamno, 134, 144, 1S3— 155, 161,

198

Kanal, . . 5, 61, 71, 92, 93, 166

Karol Veliki, 19

Karol IV 52

„ VI. . 121, 123, 153, 159

Earol nadvojvoda, 90, 94, 95, 1G8,

157, 162. 163

„ „ ml^jBi, 136, 187 190

Kami, 6—8, 21«

Kamija, ... - 6, 16, 19, 27

Eamijola, 19

Kamske Alpe, 8

Katarina groftca, 53

Kelti, 21«

Kim, .... 8, 73, 154, 155

Kikli, 141

Klement VIT 168

Elinkon 112

Knela, 22, 39, 68, 78, 119, 130, 155,
160

Enezi, 143

Kobal Gregor 118

Kobal inpan, 233

Kobarid, 5, 6,9, 12,18,21, SS, 36,
40, 41, 58, 61, 65, 00, 96, 07,
196, 137, 142, 145, Ue, 149,
ISl, 15J, 167, 158, 163, 174, 183,
184, 166 — 188, 195, 205, 207,
Slo— 21S, 317,220, 234, 237, 338

EeblSs, 186—188

Eofol brambovee, ...... 196

Kofol Filip 308, 209

Kolovrat, 131, 134, 138, 151, 153,
164, 108

,y Google

— 327

Stran
Konnd u SMilt, ..... SB

Koplenik, «3

Korbii, '03

Koritnioa-OrahoTO, - H, 12, 180
KoroSko, O, 83, 24, 96, 166-160

Ko», 205

Kose«, 236

Kot kobaridiki, 40, 62, 88, 133,
146, 155, 182, 210, 212

KoTaiič, 198

KoBler, 206

EodoT rob, S5, SO, 81, 88, 4«, 86
B9, lOe, lOT, 108, 148, 229

KraCin«, »8

Kraffi4j LOTTenee, .... 118

„ Tomaž, ... 99, lOO

Eranjiko, 6, 16, 19, B7, 89, 46, TO,

89, 131, 14», 159, 180, 18«, 196

ET«aa, 212

Kred, 37, 186, 181, 167, 211, 213,
221, 231, 232

Kremer, £02-204

Eiiž^, 110

Endliob, 203

Enk, 43

Komar, 1«2

KurinCič 17*. 239

Labitga, 8»

Ladri, 138, 166

Lahajnar, 118

I*hi, 18. 1»

l^ndri, 6«, 72, 88, 182, S31, 232

I*>wol>»rfl. 16—1»

Lantbieri, . 108, 183, 163, 188

Lapanje, ''^

Larii (Luice), . . ■ ». 217, 218

LBTriC, 208, 209, 213

Leban Urla, 182

Lenart (?) naddijakan, ... 76

L«onard kanonik, 85

Laonard forifiki gro^ . . «2, 63
Leopold I. . . . 109-111, 16»

„ n. 129, 148

Leakorioa, 27

Stran

LiboilBJe, . . . 165, 1««, 236

LiTek, 28, 37, 126, 131, 14», 161,

168, 1»S, 211, 212, 231

Ljnbiiu 87, 221, 288

Ljubljana, . . . 128, 142, 196
Ljaderik delU Torre, 46, 55, 67

LjndeTik Filip, 203

Ljndevik Frijolaki, . . . 24, 27
LjndeTik Teck, ... 66, 67, 70
Looatelli, 40, 146, 167, 183, 244
Log, .... 9, 206, 217, 219
Logje, 185, 132 — 136, 166, 197,
231, 232

Laka, 6, 66, 131

Lom 87, 138

Longo Filip 41

„ Odorlioo, 41

Lotar, 22, 63

Lncenperger, 162

8t. Lucija, 6, 6, 10—12, 114, 168

—160, 164-166, 195,811, 213,

287

Lncillo, 38

Luinik, 1»«

Mainkard IIL 4»

IV 4»

„ Vn. . . 46, 62, K3, 68

Majeroni, 137

Hakaimiljan, . . ■ 63,68-86

Manin, 200, 201

Muiinna kanonik, .... 44

„ France, 238

VfmJTii« Ci^rija .... 288

Maniaao, 3», 83

Haroar, 22

Marija Tereiija, 123, 126, 128, 132,

137, 142, 160, 165, 161, 170,

178, 183

Harkrard Eppenateinaki, 24, 26, 48,

218

Markrard RandeAki, 32, 34, 46, 47,

76

Maronas, . . 124, 178, 1:9, 843

Hartinengo, »7

,y Google

StTM

.... 186, 1S9
Mat^or, 8, 15, 134, 136, 2SJ, 232

Matil* itninik, SO

Hktko, 182,244

Hanrie, 09, 100

Meli, 40

Hmio, 96

HeriUo <St. IUtat), . . 6, 10

ICenin, 137

Iflor, 186

Kij«, 88, ISS, 184—138, 231—288
Milort de Hildanbnrg, . . .185

■iller, 191

KiroiUT AnguBt, 200

Mlinsko, 37, 221

Hodraj, 6

Hodrajioe, 68, 212

Moai pioia, 8

Motu »gii, 218

Montuisiii, 44

HontMUColi, 148

Moiie, 192

Hnnib, 118

Huto Henrik, 40

„ Andreuuo 40

Hožnik, 163, 245

H«poUon. 185, 186, 190, 196, 19T

Nediž«, 5, 7

Nemizhofen, 144

Hemiki rut, 42, 43, 77, 79, 87, l08,

Ul> 143, 184,196,205, 212,231,

224, 227

Nepokoj, ......... 164

N«aenlmrg, 46

Benhanaer, 91, 140

Kieoletti, 224

NikoUj iz Čeded«, .... 46

Nikolaj strainik, 31

Noltinghen, 124

Koreja, ........ lO

Korak, 112

Katri«, 94

OU<^e 22, 42

Ookaj, 18e-.189

Stran

Odorioo Snaana, ..O

Odorakar, 15

OgUj, 6,1, 15, 27,47, 68, 67, 87,
216, 217

Orehok, 163, 166

Ottvin, 87

Orioner, »3,94, 127,140, 171, 180

Oilioa aoT* in stara, 3, 27, 67, 77,

131, 132, 823

Otalež, 37, 211, 221

Oto 1 28

„ U £4

„ m 2»

Ottobono, . . . 42, 44, 61, 74
Oiora Filip, ... 66, 67, 222
Pagano dellaTotie, 81, 44, 45, 51,
66, 67, 22«
PaglUnu«, .... 206, 208

Paulin £L 20

Panmgarten, 186

Parel IT 168

„ V 169

Peiine, ... 13, 84, 166, 206

Pelegrin I. 81, 81

Pemmo, 19

Penoin, 106

Pesjani, PeioglaTci, .... 17

PetaEii, IM

PetroTOberdo, . 42, 131, 166, 211

FUrgadia, S

Fianaie 134

Pij U 60, 168

Fipin, 20

Podbala, .... 40, 135, 161
Podberdo, . 5, 42, 160, 1», 200
PodboneHo, . 67, 167, 186, 188

Pedgomik, 118

Podkuk, 14«

Podmeliei, 68, 119, 166, 184, 211
213
Pookenatein, gloj: KmIov rob.

Polica. 80

Poljubinj, 22, 144, 202, 218, 288,
245

,y Google

stran

Ponikre, 87, 20fi

Ponteba .... 87, IS6, 186

PortU, 128

PortiB, de Filipo, .... 43

Potmutun, 104

Potoki, 87, 881

Fotrabnjei, . . , . ITI, 888

Poiuali, «8

Pnp«tno, 6

Pnb«Jek, iSfi

Predti, a, 7,9,16,67, 61, 66, 67,

TO, 156, l&T, IBB— les, 21% 216,

8IT

Predol, 138

Prementein, 220

Priuli, S7

Primotje, Ua, 1»7

Pnppia (Poppi), ... 8», 288

Puppii naddijakoti, . . 287, 238

Piutiliarum (PonU)— Braner«, SS,

»O, 96

Sabsta, .... 125, 127, 135

B«belj, . . 187, 169, 192, 194

RigniunddelUTorre patruarb, 31,

32, 35, 43, 70, 78

Kajmnnd delU Torre poglarar, 41,

45

Bapid, 86, 131

Baiar, 90, 161

BalbiB, 19

BavflDgar 36, 31, 818

BaToa, ISS

Barai drainiUo, . . . 146, 238
lUcOT M Mqi, . . . 1S3, 1S4
BuoT poljabinjakt, .... 213

lUobbMb, 140, 226

Rejec, 171

Reiija, ... 54, 89, 125, 187

Binuka oetta, U

Bimike postaje, . . . . 9, 217
Biiiardo di Camino, ... 60
Robič, ... 6, 133, 161, 209

Robidiiče, 107

Koie, lU, 165, 166

Stran

BoCinj, 146

Rmacio, 37, 146

Roid, »T

Botgand, 10

Bndolf HabtbDTiki, .... 60

„ IT. nadvojvoda, . . 63

Butar Tonai, .... 10, 213

Bnti volčaniki, 5,12,122,184,229

Salm Nikolaj, 31

Santo Bnainelll, 166

SaTorgnan, 64, 96

Sedlo, 28, 37, 86,88, 96, 131, 134,
135, 161, 166, 831, 832, 236

Sfllioa, 40, 41

Seliiče, 40

Serpenioa, ... 138, 810, 213

Serra«, lB3

Siagbard, 2T

Sigmoud, 56, 67

SUbemagel, 162

Skanderp^te, ^^

Skočir, 181

Slap, 6, 6, 839

SlOTOUoi, . . 16—20, 61, S07, 209
Smaat, ... 163, 154, 181, 244

SoSa, 16C, 200, i!14

SoSumbetgo, . . 41,47,55,88
Solkan, . . . 29,115,117, 118

SonHu 6

gorica, 8, l3l

Sperania, 39

Spilimbergo, 44

Sponkcomci, • 84

Srednje 5

Stadion, 206

Stanorii6a, . . . . 86, 135, 836
Staroaelo, ... 9, 4), 142, 167

Steržiiee 42, 166

Stenneo, . . ^, 187, 192, 21T

Stobej, 184

Slocbenraimb, U6

StraagOete, 105

Straesoldo. . . . 115, 138, 233
Stranli, 105

,y Google

stran

Stnbenbe^, .170

Stnpioft, .... 88, ISs', 187
Bniid, ....:. 22, 164

Srete gor«, 168

Svina, 40

fiebrelje, . . 22, 165, 166, 184

Čenridakafora, 13, 2S, 35, 86, IIS,

114, I84,2U6,2II, 220, S34,237

fimerling, 207

ŠUmp«, 90, 170

dtampfer, 87

Tkoo, 18S, 244

Tadej a HuiAna, .... 66

Tutini, »7, »S

Tuiilo, 20

Teodorik Veliki, 16

TernoTO, 40, 104, i2&, 189, 142,

186, 234

Tent, 142, 196, 197, 199, 30Ii, 210

Tertnik, 42, 43, 2:11

TerriŽ, 64, M, 106, 156, 186, 187,
190, 191, 193, 212

Tefian, 45

Tirolsko, <9, 60

Tiuano, 44

Tolbert, 36

Tolmin, 14, 26, 26, 31, 32, 35, sa,

39, 44- -46, 49, 51—54, 67, 61,

66, 68, 70, 75, 86, 88, 91, 97,

112, 123,124,128,143, 146,147,

162, 160, 165,167,179,180,183,

184, 189, 197 — 199, 202, 206,

207—209, 211—213, 218—222,

224—226, 228, 229, 237

Tolminski grad, 26, 43, 46, 51, 90,

92, 228

Tolminski pund, 98—100, 112-

119.

Tonkli, 209, 213

Torre, della, Antonio ... 44

„ „ Ermaeora. . . . 7S

„ „ (Thnrn; Franc, 93, 94,

149, 161, 156

„ „ Jnry, .... 94

Stran
Torre, delU,Nikolig, 91, 92, 94, 162
„ „ Viljem, . . 46, 51

„ „ Thnm gro^ . . 109

Trantmaiudor^ .... 96, 97
Trebnia, . . . 5, 22, 163, 16«
Trenta, 168, 1^, 187, 206, 214
TreTitanika maAa, .... 2!)

Tnllns, a

Toriti, . . . . <iO, 61, 80, 8»

Turiki križ, 80

tririk 1 31, 37

UlTino 41

UnGllrocl^ 23

Uraspergo, 69, 70

Uskoki, 96

Uiaik, 6

ntnssio PnlliiDt 64

Vaocano, 106, 2S4

Valle, 6t. Maria in, ... 146
ValteriuB, ....... 44

Valrasone, . . . . 62, 225, 226

VeeUri, 18

Tendrarain, 70

Vencon, 46, 53

Veneoijs, 5, 6, 8

Veneti, 6, 216

Venusti, 40

Verdier, 188

VerUten, 24, 2», 48

Terona, 23, 24

VioentiDi inpnik, , 100, lOl, 112

TioentiDi Simon, 166

Videm, 52, 63, 58, 67, 68, 71, 74,
158, 178, 206, 221, 222, 326

Vikteli«, 154

Viljem dekan, 46

Villalta, . . . 40, 44, 46, 69, 74

TitkOTi«, 191

Vojsko, 132

Volče, K, 22, 34, 36, KO, 98, 167,

169, 170, 183, 184, 199, 205,

Slo, 211, 218, 219, 2»>, 284,

240

VoUiČ, .

. 208

,y Google

stran

TonuMija, 88

VoTk, 166

Valfried, 23

Walluid, 199

VAltanhofar, 87

WHBeiiiiiiig, .... 1S7, 234

■ffelter, 85

Wiiikler Andrej, . . . 210, 211

Wiiikler Janet, 163

Zagrebeni 139

Zkkrii, 39

$. jama, . . . 21, 82, 226

Strao

Zanutie 109, 172

Zatolmin, . . . 198, 203, 236
Zeuljeri, . 111, 112, 144, 162

Znojila, 42

Zoni, 1B4

ZuBDolo, 33

Zaocola Folcberino, .... 33
Znccola Janei, .... 44, 69

Žabiee, 81

Žaga, fl, 187

Želin, 211

,y Google

Popravki.

str. Si, versU 10 odzdole iitaj : lalalka, mesto zadlafika, ker pri-
hkj« beržkoue od ^zalaziti" := zaiti, na drugo stran iti. Jed-
■Ukko krigemo ime je tndi u Cemigori,
Str, 86, Pri razlagsiga imena Tolmin dostari, da se j« perTOtna kai<
niJBka naielbina na mestn danainjega Tolmina izTestno zvala
TolmODa, kakor nam pri£a premnogo jednakih slntigeT, n.
pr, Labiu nAibona", Skradin ii „Scardona*, Solin le Ualona
i. t. d.
Str. 41, Torsta S odzdole eitaj: d«lla Tocre, mesto del Torra.

„ 54, zadnja rersta (itaj: DoBtarek it. S, a ne 9.

„ OS, „ 5 „ „ Seljani, mesto Sedljani, in lako por-

sodi, kjer se ponarlja to ime, t. j. nastr. 125, 133—135, 231.
Na isti način mora se glasiti pridavnik selsk, a ne sedelsk,
kakor napačno stoji na itr. 96 in 132,
Str, 96, Torsta 2 odzgore 6itaj': Gruutar, mesto Pruntet.

, lOl, „ 14 odzgorb čitaj: nepostarn o ati, mesto nestavnOBti.

„ 104, „ 2 „ „ Potenstain, mesto Petenstain,

„ 105, perra opatka idole spada na str. 104 in mora stati po bese-
dah: u sredi XVm. stoletja.

„ 133, versta 16 odigore Citt^: JuTaniiču, mesto JuTaniia.

„ 139 „ 10 „ „ Fransuiohf, mesto PraDaoiolij.

„ 129, „ l7 odzdole „ Nadcboitz, mesto NaocboitE.

„ 13T, „ 5 odzgore „ Romar, (mesto Komaik). Tako se zo-
re polje in potok med Sedlom in Bregiajem. — ,Plassenbeig''
prihaja izvestno od „plazui breg", ker se kr^j pod Stolom Še
Tedne imenike „d plasrib".
Str. 144, vereta 1 odzgore Citaj: černooe, mesto Čemce.

„ 158, „ 21 „ „ 1. 1760, mesto 1. 1790.

„ leZ, „ 16 odzdole „ in rndokopi, mesto n mdokopn.

„ 216, „ 7 odzgore manjka stran citata iz Eieperta, t, j, str. 389.

„ 327, „ 10 — 13 odzdole manjkf^o pojasnila k imenom Bubidisce,
PadoDza in Rnomarz. Te imena se glae^ dandanes: Rnbidiiie,
PadoToica in Romar,

Str. 249, versta 3 odzgore manjka: „HodreJce 600 lir."

„ „ „ 8 „ iitaj: „Bezifiče Lapanjin del 348", mesto 248.

„ „ „ 15 „ „ Logarsko, mesto Logersko.

„ 250, „ 6 „ Bolgko, kolona 9, čitaj: 51, mesto 990.

,y Google

— asa —

Str. 2S0, Tenta 7 odzgore Cerkljuulfo, holoDs 10, čibtj: 11.586 meito
11.588.

„ 2M, reratn 8, odigore Skupao, kolona 9, £itaj: 411, mosto 1850, in
kolona 10; 61.964, mesto 51.668.

„ 2Mli Torato 2 odzdole, Detr na CerklJMukem, iiUj : 1020, moito
1060.

„ 2&& jeni* 8 odigore 6tUj .- oblik, mesto oblok.

„267 „19 H X Konjska ikerbina, mosto KraqjskB i.

„ 271 „ 10 „ ,. Špik 867 m., mesto 800 m.

„ „ „ 16 odsdole iitaj; 15*21 Q kilom,, meito 14 kilm.

„ 27» „ 13 „ „ Čiginj 230 m., mesto 223 m.

„ „ „12 „ „ Dolje 230 m., mesto 220 m.

„ „ »10 „ n ^("li '^ m., mesto 600 m.

„ 280 „ 7 odzgore, 1. kolona, 6itaj : Kern, naJTita hita 1000 m.,
mesto 1008 m.

„ 280 Torsto 13 odzgore, 1. kolona, fiiUj: Ladri 200 m., mesto 208 m,

„ „ ,1 10 odzdole „ „ 8t, Lnoije oerkeT.l76, mo-

sto 160.

„ n versta 3 odzgore, 2. kolona titaj : Poljabtnj 208 m., mesto 2l0m.

„ H „ 7 „ „ „ RaTDO žab. 920 m., mesto 980.

„ „ „ lO „ „ „ BavBO liTike gornje 1060 m.,

mes^i 1050.

„ „ „ 19 „ „ „ 8«1a podmelika 645 m. me-

sto 820 m.

„ „ „ 20 „ „ „ Selica 3S0 m., mesto 360 m.

„ 281 „ 3 „ eitai: Žabice a.204m., kerras leži le 215 m.

„ 286 „ 3 odidole mesto „okoli Kamo«", iitaj: od Kamna do
Gabri j, ker na tem potu snaia Sotin pad 4'7 m. na Tsak
kilometer.

„ 388 versta 7 — II odigore, mesto „0d Kobarida do izlira Tolminke
i.t.d." £itej: od Kobarida do Modieja (ll}-8 kUom^ je
pad malo manjBi in inaia le 3*2 m. Mnogo reii je pad od
8t. Lnoije do kanalske meje, ker na tem 47 kilometra dolgem
potn pada la 6*3 m, na vsak kilometer.

„ 288 TOTSta 12 odidole, po besedali: „ rei manjlib potokov*' dosta-
vi: n, pr. Merili potok iisa Merslegaverha.

Rasen tu omenjenih pomot se nahaja a knjigi ie nek^ tiskarskih
pogrelkOT, katere pa vsak Citatelj lahko sam popravi.

»Google

»Google

»Google

»Google

Ta ponatis posvečamo
spominu profesorja
dr. Milka Kosa

,y Google

»Google

Branko MaruSdč

Simon Rutar in njegova
»Zgodovina Tolminskega«

Ti mrtve kopal si na dan,
ti zgodboslovec slavntnnan,
in mnogo drugih izkopui
pišoč podal sd nam v spomini

(Simon Gregorčič)

Nova Gorica 1972

,y Google

FotosraSja SIMONA RUTARJA,

nastala verjetno v Času, ka je pisal

■Zgodovino Tolminskega«

,y Google

SIMON RUTAR IN NJEGOVA »ZGODOVINA TOLMINSKEGA«

1.

V letu 1882 sta podkrnAa Simona, GiegorCič z Vršnega In Rutar
iz Kma, poklonila slcrvensketnu narodu in domačim krajem svc^a
knjižna prvenca. Ob veliki noči — natančno 17. aprila 1882, je izšel
prvi zvezek poezij Simona GresorčdCa. takrat Že vikarja na GradiSču
pri Prvačtnd, na začetku poletja pa je bila v gorilki Hilarijanski ti-
skarni natiskana >^odavina Tcdmioskega«, ki jo je na^mal sedem let
mlajS gimnaujsU profesor v dalmatinskem Splitu Simon Rutar, izdal
pa todmin^ Župan in deželni poslanec Jorip Devetak. Ce je Gregorifr
čeva ztMrka pesmi zapustila tolikino sled v tedanjem slovenskem Ute-
ramem življenju ta v slovenski literarni zgodonmi ter jo po LevCevem
vzdevku poemamo kot »zlato knjigo«, pa je Rutarjev čez tristo strani
<A>segajofii opis zgodovine, zemljeirisa in ostalih domoznanskih podat-
kov o tolminski dežeh (natančneje o tedanjih sodnih okrajih Bovec,
Cerkno in Tolmin) bila knjiga, kd ima v slovenski historiografiji po-
sebno mesto, zato jo je iSe ob koncu prejSnjega stoletja Hterami zgou
govinar dr. Karel Glaser proglasil za ■najboljši samospis, s katerim
se more ponašati kak slovenski kraj«.' Čeprav je knjiga zbir raznih
d<KnoiEnaatskih podatkov, velja predvsem za zgodovinsko delo in kot
tako se obravnava tudi na tem mestu.

TobtHnska se je spričo svojih prirodoih ki zgodovinskih svojstev
ter svojega upravnega položaja razvila v dovolj zaokroženo področje,
da ga je bilo mogoče predstaviti tudi v knjižni obliki. Bila je ena iz-
med listih redJdh slovenskih dežela, ki so dobile v slovenskem jeziku
napisane zgodovine. Čeravno se je od Megiserjevcga dela o KoroSki
ter od cteežnih Sch&nlebnovih in Valvasorjevih zapisov o Kranjski
pa rokopisnih dd jezuita Martina Bavčarja o goriški dežeH pojavilo
od 17. sitoletja več taldh In sličnih opisov za sloven^o ozemlje in je
Marko Pohlin zapustil v rcdcopisu po Schonlebnu povzeto >Kranysiko
fc)*oneko< (1770, 1778), je prva slovenska pokrajinska ^odovina ddo
A. Krempbia >Do80dovšine štajerske dežele« (1845). Knjiga je bila
tudi prvo, v slovenščini ti^uno zgodovinopisno delo. Do izida Rutar-
jeve >Zgodovine Tolnunskega« sta med slovenskimi pokrajinami in
večjimi kraji dobili svoji, v slovenskem jeziku napisani zgodovini, napii-
mcT KoroSka io Kranjska (samostojno izdana povzetka po J. Erbenu iz
leta 1866), dobil pa jo je tudi Trst z Go<Uiiovo »Opis in zgodovina Ter-
sta in <njegove okolice« (Trst 1872). Godinovi knji^ je čez deset let

1. Zgodovliu altnrenskega ilovstm. IV, Ljubljana 1S98, itr. 418.

,y Google

-VI —

— prav v letu izida RuUijeve knjige — sledila ie dnisa tiiaška zgo-
dovina, ki }o ie napisal Matija Sila tn je izila kot ponatis podlistka
v tržaiki lEdinosti«.' Obsežen bi bil seznam knjig, Id so izSle po Ru.
tarjevi s povsem pokrajinskim obsegom ali pa je bil ta zožen na večja
naselja. K. temu seznamu je dodal $tiri naslove tudi Simcai Rutar s
svojimi knjigami o GoriSko-Gradifčanski (1892—3), Trstu in Istii
(1896—7), Beneiki Sloveniji (1S99) ter s Šolskim ua>enikCHn o domoz-
nanstvu Gori^o—GradiifaDske, ki je izfel v letu izida tolmioslLe zgo-

Ceprav velja £as Rutarjevega vstofta v slovendo zgod oviu o t ibje
za prdooi med diletantizmcHn io znanostjo ter tudi istočasno umik
pcArajinskib koncepcij v korist zgodovinskega obravnavanja doven-
skega ooemlja kot celote, vratdar prva Rutarjeva knjiga mkakcv ni
poudarjala iz preteklosti podedovanih zasnov. Upravitetost zgodovine
tako majbnega področja kot je Tolminska je Rutar pojasnil v uvodu
svoje knjige, vendar odnosov med različnimi ozemeljskimi vidiki zgo-
dovinopisja (mesta, dežeJe, narod, driava) lu skušal razčiščevati. Slo-
vensito zgodovinapisje danes ne posna več pokrajinskih zasnov, vsaj
ne iHsanih po vzorih iz 19. stoletja. Pokrajinski vidiki, Id so jih vo^
dili razni vzgibi kot ljubezen do rodnih krajev, tradicdja tn tudi piak-
tiČDi oziri. seveda tudi Se danes niso aef>02iiam v zgodovinoipisju,
vendar so del dovenske zgodovine tudi zato, ker so skoraj v cdoti
odpadle nekdanje upravne meje, ki so razdvajale slovensko ozemlje.

Izid Ruiarjeve knjige prihaja potemtakem v času zaiumivih pre-
obratov v skromnem slovenskem zgodovinopisju. Simon Rutar tudi
sodi v vrsto tistih slovenski zgodovinarjev, kj so Hilemeljili sloven^o
zgodovinopisje kot znanost«.' Bili so izSolani strokovnjaki, poznali
so moderno tehniko zgodovinarjevega dela, družila pa jih tudi pri-
bližno oiaka starost. To so bUi, da omerimo le najpomembnejše,
Fran Suklje (1849 — 1935), Anton Kaspret (1850—1920), Simon Rutar
(1851-1903), JoHp KpJh (1853 — 1911), Ivan Vrhovec (1853 — 1902) in
dr. Fno) Kos (1853 — 1924), poleg ojih pa Se neizSolana zgodovinarja
Ivan Vrtiovnik (1854 — 1935) in Anton Koblar (1854—1928). Pojav
tolikih moči sočasno pomeni zagon za slovensko ^odoviin^isje. Iz-
sledki njihovega dela so bili objavljeni v različnih periodičnih in samo-
slojmh izdajah, med slednjimi je bila tcdnunska zgodovina po času
nastanka na prvem mestu.

SimcHi Rutar, Id je bil rojen 12. oktobra 1S51 v vasi Km, pod
goro z istim imenom ter je po končanj srednji Soli v Gorici nadaljeval
Študij zemljepisa, zgodovine, jezikoslovja in filozofije na miverzi v
Gradcu, je pričel kot zgodovinar že v nižji ginmaziji. O tem n^n je
ohranil podatejc v uvodu totmiiiske zgodovine, Id je bila iže peti iz.
delek istega predmeta«. Lahko bi nas danes presenečala tolikšna briga,
s katero se je lotil mladi gimnazijec proučevanja dormoznaostva svoje
o£je dežele, ki ga je nato objavil kot enaintridesetletni gimnazijci
profesor. Gotovo ga je spodbujala iskrena naklonjenost rodnim kra-
jem — tolminski »dežeUdii. Tiidi v svojem dnevniku* iz dijaSIdh in
študentovskih let (1869 — 1874), nam je (rfiranil več podatiov o priza-
devanjih, da bi zbral čimveč gradiva o rodnih krajih. V ginmamjskih

2. Rokopisno zgodoviito trtafke Škofije je zapustil trlaiki kanonik Jožef Ko-
vaču. Oslula ]e nedokontana. saj Je njem pisec prej umrl (Zsodnja danica.
186T, itr. 261: Domovina, 1568, sir. 47). Silovo knjigo Je oceiiil v iLjubljan-
skem Tvonu. (1883) Simon Rular,

3. B. Grafenauer, Struktura in tehnika ^odovinskc vede. Ljubljana 19H). str. 224.

4. Narodna in univerzitetna knjiinica v Ljubljani (MUK), rokopisni oddelek
(rlcp). Mi 706.

,y Google

letih, v času, ko mladi človek doeoreva, ko lapisuje svoja opazovanja
o sebi in okolju io je izpovednost zato usmerjena predvsem k literar-
nim po^usom, se pri mladem Rutarju pridruži tudi želja po domoe-
nanstvu. V njegovem neobjavljenem dnevniku najdemo v obliki spo-
nunov zapisano potovanje na božjepotne ViSarje leta 1865. Štirinaj-
stletniku so takrat ostali v sponunu zapisani podatki o krajih, skim
katere je potoval, pa tudi vs^ina napisa na ploSči pri trdnjavi Kluže
iz leta 1613 m napds na predelskem spomeniku; v dnevniku je tudi
ohranil krajSi opis in skico grajske mSevine na Koelovem robu, kjer
je bil v družbi 27. avgusta 1S68. leta. Ko si je za Šolske počitnice leta
1S70 pr^ravljal program potovanj po GoriSkem, je zapisal v dnevniku:
•Tukaj sem mislil za moj popis tolminskega glavarstva velJko gradi-
va nabrati, kakor sploh na ceH poti se mnogo naučiti o kraju, Ijudsitvu
itd. — in tudi kaka narodno 'Stvar najti.« Devetnajstletni dijak Rutar
je že načrtno zbiral gradivo za opis Tolminske, pa tudi »narodno
blago«, kar je bil tedaj med goriSkimj dijaki zelo raz$irjena in hva-
levrodna pobuda. O tem nam pričajo dijaške informacije jezikoslovcu
B. de Courtenayu, ki je z jezikoslovnimi nameni bival na Goriškem v
začetku sedemdesetih let. V počitnicah leta 1S70 je Rutar nabral nekaj
tovrstnega gradiva, v dnevih pa je beležil mnoge domoenanske po-
datke (na primer <^s Oslavja pri Gorici in svetolucijskih najdb).
Leta 1872 je v dnevruk tudi zapisal besede: »Jaz moram po svetu, mo.
ram živeti, moram kaj skusiti, moram delali. Moj duh ne more in
noče mirovati, aa nij ustvarjen za pokojno uživanje, nego za hrepe-
nenje, iskanje, borenje.« Rutarjev ustvarjalni duh je torej črpal sile
iz spoznanj, ki niso bila le mladeniško zanesena, saj nam to dokazuje
vse njegovo nadaljnje in kasnejSe delovanje.

Se kot študent se je Rutar poskušal na literarnem področju, leta
1874 je oelo objavil povest »htramar« (Zora 1874). Tega leta je v go-
riški >So£ii, tedaj ko je končal prvi letnik univerzitetnega študija, ob-
javil svojo prvo zgodovinsko razpravo 'Topografija goriške dežele
za časa Rimljanov«.' Književno ustvarjanje je poslej opustU in se po-
svetil predvsem znanosti. Prvi svoj članek je posvetil zgodovini ožje
domovine, objavil pa ga je v gorici >Sočiii, kar pomeni, da je 1^
politično mladoslovenec, — o tem nam prav zgovorno priča njegov
dnevnik, v katerega je beležil domaČe goriške razmere' ^ z druge strani
pa je Rutar povsem pravilno razumel vlogo zgodovinarja, zlasti za
slovenska zapadna ozemlja, kjer je bilo potreba tudi z zgodovino do-
kazovati in prikazovati pravice Slovencev v soočenju s stališči itali-
janske nacionalistične historiografije. Takšna vloga historiografije je
bila v Rutarjevih deldli trajno navzoča, včasih celo na škodo tistemu,
kar tri historiografija morala biti — iskanje čimbolj resnične podobe
preteJdosti. Značilno za Rutarja je gotovo to, da je svoj prvi objav-
ljeni izdelek posvetil domačim krajem. Obseg njegovega zanimanja
je kasneje prerasel lokalne meje, kar kaže že bežni pregled njegove
obširne bibliografije, objavljene v izvestjih druge državne gimnazije
v Ljubljani (1903). Takšen seznam je nastal kmalu po smrti in kljub
skrbi sestavljalca za izčrpnost, je precej nepopoln, dasti kar se tiče
objav v dnevnem in tedenskem tisku. Nepopolna tMbliografija obsega
255 enot za čas tridesetletne ustvarjalnosti.

5. K flanku (•SoCa*. 1»T4 Uev. 36-4), je napisal Se dodalek in ga po
ovoljni vojaški rok (1872—3).

a zdel »prcvef pimtarsk i

»Google

— vin —

Ze ob objavi dnigegs Rutarjevega članica »Razmere med Sloven-
ci in Langobardi«' — {KK^sal ga je kat Simonides — jo dobil pc^
valo, ko v uredaiiki pripombi stoji: »PresrAna hvala za izvnten tistek,
kateri naie Čitatelje posebDO Tgnimu in Vam zagotavlja zaupanje na.
Sega naroda, da mu kot $e prav mlada mo£ postanete važna zaslom-
ba na polju učenofitl«. O t«m članku je Rutar menil, da je v naglici
pripravljen, tako je namreč irisal svojemu aedcdanjemu gimnazijske-
mu profesorju Fraou Levcu iz Gradca 29. maja 1875 in zraven dodal,
da se za članedc zanima tudi Davorin Tretenjak in da za seminarsko
nalogo pripravlja hvaležno, a težko nalogo o pričetkih celjskih grofov.*

Dve leti za teoi je Rutar po končanih itudijah priHel za sufrienta
slovenskega jezika na goriiko gimnazijo. V Gorici imi sicer ni prijalo,
•ker sem predomač in preveč znan«, toda po drugi strani mu je bdlo
i^ljeoje v domačih krajih po volji, ker se je lahko bavil z domačo
zgodovino in tu imel največ pmnagal pri takem delu.' Ob koncu Šol-
skega leta 1877/S je v izvestjih goriike gimnazije objavil razpravo
iz goriške srednjeveike zgodovine o oljskih patriarfaUi in poiknc-
ženju goriikih gnrfov.

Na tem mestu nas zanima Rutarjevo delo do iiiida njegovega knjiž.
n^a prvenca S posebnim ogir o m na lokalno zgodovino. Z objavami
je nadaljeval v »Soči«. Verjetno je Rutar avtor odgovora »Kdaj in
kako je priSel Tolmin pod goriAke grofe?!" na Članek, 'ki ga je za
*Glas< napisal A. Carli Lukovtč pod naslovom »Tolnun kot kraj in
okraj«." S psevdoDimoimi Incialkaml M. L. je objavil kraji) zapis
>Soča — ,bcla rdca'«." Nepodpisani so obSiren članek o bovSki zgodo-
vina," članek o Kozlovem robu," o Brdih" in vipavskih tr^;" za te
nam avtorja pojasnjuje »Soča«." Prav tako je posredno (rfiranjono
Rutarjevo avtorstvo nepodpisanega Članka »KraSke starine«;" o Članiku
piie Fran Leveč Simonu Rutarju v pismu iz Ljubljane IS. janu-
arja 1881."

2e ob vdiki noči leta 1878 je Rutar izročil deželnemu Šolskemu
nadzcHniku vitezu Klodiču rokopis domoznanstva GoriSko— Gradilčan.
Ike dežele. Kasneje, kot je pisal Franu Levcu v pismu JK Splita 2. fe-
bruarja 1882, je pripravljal končno ureditev »Domopisa poknežene
grofije GoriJke*, za katerega je imel že vse gradivo pripravljeno in
je bil namenjen za iolako rabo; menil je, da lu več upanja, da bi
vlada izdala rokopis iz leta 1878." V pismu, poslanem na isti naslov,

I. Val kasneje navedeni podatki ii Rutarjeve korespondence s Franom Levcem
so iz pisem v laiti Slovanske knjižnice v Ljubljani (hnniteij NUK rkp).

9. Pismo F. Levcu 25. 10. 1877 iz Gorice. V pismu ii Splita 27. 10. 1W2 je Levcu
tudi pisal .Jaz sem se tistega lew, ko tem bil v Gorid za suplenta veliko
pečal z narodnim slovstvom in sebral lepo gradivu o pravljicah, pripovedih,
~ — ■■'"'" 'T tudi nekoliko o narodnem pesniltvu.<

rvikem. Soča 1879, «. 22-3. 25, 27-32.

ima Franca Levca. Druga knfiga, Ljubljana 1971, sir. 56, 118.

lodaja: >Rad bi. da (a knjlpi čim preje Izide tudi zaradi nove
alcev. da se najnovejši rezufuil tim bflrejte razSliijo. Samo ne
irem potu knjl» na svetlo spravili, ker la slovenske knjige se

0.1

■ r«'

1. G

;v. 12—16.

2. S

!V. 49.

•rilce o B

4' a

™: 34— 40.

6. S

!V. 0.

7. s

B. S

Iv! 4-9.

9. F

ima Franc

»Google

— IX —

piSe Rutar 23. marca 18S0, da je dokončal kratko gonjflco zgodovino,
ki Daj bi bila že v tdco eneca meseca godna za natis. To delo iri d^o,
verjetno pa ga je uporabil za prej navedeno domoznanstvo; malo
pred tem je tudi »SoČai poročala, da ima Rutar dokončano »domovi-
nosiovje« goriške deiele, aki ob kratikem aH temeljito razpravlja vse
ODO, kar bi moral vsak deželan vedeti o domači zgodovioi.«" Knjigo
je končno pod naslovom iDomoviitski naiik o avstrijakem Primorji«
na začetku 1S82 najavil sUčiteljski tovariSi," sporočal je, da Ima Si-
mmi Rutar rokopis fe dalj Časa pripravljen in da je knjiga namenje-
na predvsem učiteljiščema v Kopru in Gorici. Knjigo je nato odobrilo
tudi nrimstrstvo za uk; in bogočastje, i/Sla je proti koncu leta 1882
pod naslovom ■Doonogiianstvo poknežene grofije GoriJke Ja GradiSčan-
ske za meriičanake Šole in učiteljišča«.

Simon Rutar je sodeloval tudi pri taikratnem slovenskem osred-
njem revialnem tisku. Za čas, ki nas zanima, navajamo zlasti nasled.
nje objave. V maiiborsld iZorio, poleg povesti iz leta 1874, še slavno-
stni govor na Prefemovi besedi v Gradcu (1876), članek o Koseškem
(1879). V dunajskem ■Zvonu« je iz leta 1379 razprava o kralju Matjažu
v slovenskih ljudskih pesmih ter o slovenskih pripovedih o morju iz
leta 1880. Objavil je tudi v Sketovem .Kresu., tako sbupaj s Štefa-
nom Kocdaačičem pripombe k Bidermanovem članiku o naselbiosOcih
razmerah na Goriškem (1S81) in razpravo o NemSkem Rutu na Tol-
minskem (1882). V »Letopisu Matic« Slovenske«, je leta 1880 ofrjavil
razpravo uKako važnost ima Jordanis za sloven^o zgodovinopisje?«
PosieiMio pa je bilo inteasdvno Rutarjevo sodelovanje v »Ljubil j anskem
zvonu«, Id je pričel izhajati leta 1881; v pismu Franu Levcu je pred
izidom nove slovaiske revije pisal: »Na moje slabe rooči smete
v Ljubljani gotovo računati. Kaj da bodeoi pisal sicer Se ne vem, ali
nekaj bo že Morda nn bode mogoče že za prvi list prirediti ,Sloven'
Ske pripovedi o jezerih'«" Ta članeik je v »Zvonu« zares izšel (ISSl).
poleg tega pa Se isto leto tudi članek o Prežemu in Jenku pri Itafi.
janih. Rutar je v »Zvonu« objavil recenzijo pesniške zbdrke Jovana
Sundečiča, in oceno Imjige o etruščanskih ostankih na Štajerskem in
KoroSkem, ocen^ je tudj de Francoschijevo istrsko zgodovino, kar je
Leveč oeniačil za »izvrstno in času jako primemo pisano kritiko«."
Kot izvemo iz pisem Franu L.evcu je tudi pripravil spis o goriških
in celjsddh grofih pod naslovom »Razmere med gori^ima in cdj^kimi
grofi«, namenjen je hil za objavo v Ljubljanskem zvonu«, vendar tam
ni izšel. Leta 1882 je objavil krajih zapis o Prešernu v furlanščini, dalj-
šo razpravo »Jedkistvo ^ovenskih dežel od VIL do XIII. stoletja«.
članeJi o slovenski kiaAici pesmi o Lenori, ki je bila zaptsana v Hu-
dajužni, članek o slovenskem Faustu (zgodbi iz Drdtnice), članek o
bjčarjih in sk^ca^ na Slovenskem, v ^katerem je omenil skakače
pri nekdanjih Svet] Luciji (Mostu na Soči}, objavil je podatke o sve-
totvanskan evangehju, ocenil je Sumanovo knjigo »EMe Slovenen«."

21. Soč«. 1880, itev. 5.

22. lin. str. 64.

23. Za svoje hitenzivno sodelovsnje si je zaslužil prinuinje urednika Levca, ki
te v pismu Janku Kersniku 7. 2. 1SS2 zapisal: iRutar ... To je de£koI« (P.
Bemit, D. d. Prva knjiga, str. 109). Leveč pa je Kularju v pismu IG. I. Iti2
cporoCal; >Glej, ti imaj obilo uieoosti in znaS tako pripovedovati rezultate
—'*---''- -Jskovanja, kakor noljeden drug pisatelj sloveniki.« (F. Bemit.

I. DrugaTniia

24, F. B^rai^n.'^!

'? __^

i piie l^vec tudi J. Kersniku (F. Benuk, n, d. Druga Jcnji

ja knjiga, itr. 55.

.t knjige je »tako izvrstna, da si lialjie ne moremo feleti«, ,.

iT«rQ£aI ie^_ 1 . 18© Fran Leveč. ^(F^ Bernik, n, d. Diu^ knjiga, str. 56). O

,y Google

pisal je o bosenskih grobovih. Poleg objav v revialnon tiste velja
omeniti ic Rutarjevo soddovanje v Časnikih, kjer je razen v gini^
■So£i> sodeloval tutU pri »Sloven^on narodu'. Tu je objavljal pri-
Spevlu o Kotoru," ki&C je učil na gimnazij; od začetka leta 1880 dalje,
ter o Splitu, kamor Je kot gimnazijski profesor priSd poldrugo leto
za teoi in ostal v tej službi v Dalmadji do začetka leta 1889. Rutar.
jevo sodelovanje v časnikih je obsegalo tu(U recenzije." Njegovo to-
vrstno udejstvovanje pa £e ni raziskano. Iz njegovih prvih dalmatin-
skih časov je cmeniti članek >Starine Boktricotorske«, ki je izjel V
izvestjA gimnazije v Kotoru v dveii nadaljevanjih (1S79/S0 in I8S0/1).
In £e za nekaj je vafato Rutarjevo življenje v Splitu: >Sedaj sem se
začel baviti se starinoslovjem, ker imam za to najlepšo priliko u Spije-
tu», je pisal 7. novembra 1881 Franu Levgu. Sodelovati je namreč pričd
z don Franom Buličem in iz tega sodelovanja se je Rutar razvijal v
prvaka slovenskih arheologov.

Povrnimo se k Rutarju in njegovemu pisanju zgodovine rodne Tol-
minske. Začete delo iz ^mnazijskah let je nadaljev^ na univerzi, o
čemer pričajo objave. Ko je bil supleni na goriild fpmnaziji, je insal
Franu Levcu, da so mu odprfi arfaiv nekdanjih tolminskih grcrfov, >v
katerem sem naid veliko zanimivih poročil ne le o tolminski, nego
^loti o goriški zgodovini«. Tu obrani podatki so bili, kot b<HDo Icas-
neje videli, osnova za tekst tolminske zgodovine, ki je verjetno že
pred Rutarjevim odhodom v Kotor narasel v toliki meri. da je bilo
lahko pomisliti na knjižno izdajo. Rutar je iz Kotora 21. oktobra 1880
pisal F. Levca o svojih obveznostih in canenil, da je Tohnincem oblju-
bil, da spiše n^ »Spedjakio« zgodovino, Jri jo bodo sami zaloiUli. Po
dosegljivih podatkih je to prva vest o pripravah za pisanje zgodovkie
Tolminske če seveda ne upoštevamo načrtov izza dijaških let. Več kot
poldrugo leto nato je Rutar iz Splita pisal Jakobu Sketu »ako kolikor
n^ vendar čas in volja dopuščata spisujem sedaj .Zgodovino Tolnun-
skega', katero sem bil obljubil že pred letom dovršiti, a še sedaj
sem jedva polovico svršit. Dokler pa tega ne dokončam ne morem
in nečem Se lotiti nobenega drugega dela.«" Niti ne mesec dni za tem
je 15. januarja 1882 iz Splita pisal Franu Levcu, da je dokončal »Tol-
minsko Zgodovino« in >nrislim, da pojde skoro u natis«. Vendar delo
le ni tako kmalu končal, kajti še 5. februarja 1882 je pisal Franu
Levcu, da v prostem času dokončuje »Tolminsko zgodovino«, ki jo
namerava zalo&ti tolminski župan Devetak, ko pa bo to knjigo na-
pisal, namerava dokončati domoznanstvo goriške dežele. Če je tisb
mnogo časa pred izidom napovedal ta šolski u3>enrk, pa je prva vest
o tohninski zgodovini iz časa, ko je knjiga bila tik pred natiskom.
Rutar je sicer 19. junija 1882 poslal hkrati s pismom Franu Levcu prvo
polo svoje zgodovine, s prošnjo, da hi Jo najavil v »Ljubljansken) zvo-

mislitn ogniti , ^_,.

inancem«. Njegov dopis ve Kolom je otjji
tako tudi članek o Splitu <1S81, Slev. X»-

17. Poleg ocene zbranih spisov A. M. SlomSka (Slovenski i

javil članek o stalnih prebivalcih vzhodnih Alp (;

jemo je v listu »Tribilne. ot'--' "—" —

SEanski (Slovenski narod, I6&

28. NUK rkp, Ms 1(«9.

,y Google

— XI —

nus." V pismu mu je predstavil vsebino knjige. Kot je Rutar v tem
pdsmu napovedal, da bo knjiga tzila konec junija, tako je tudi v res.
nid bilo in iSoča« je zadnji dan tega meseca .prinesla vest, da je knji-
ga ravnokar natiskana, da bo v prodaji čez nekaij dni, da bo veljala
I goildinar, in dodala: rG. Rutar, naS rojak in vrli pnsatelj, nam je
porok, da so Slovend s ,Tolniinsko zgodovino' pomnožili slovend^o
zgodovino v obče. Torej le pridno sezimo po nji!«" Teden dni za lem,
je »Soča« kfljigo znova priporočala, navedla je mesto, kjer se knjiga
prodaja (PaUkova knjigarna v Gorici in poštni urad v Toiminu) za
ceno 1 goldinar in 20 krajcarjev, dodala je pri tem, da je adober
kup v p<^led na velike tiskarske stroSke«. Izid knjige je omenila tudi
treska »Edinost«, ki je pisala, da je mova krasna knjiga, katero
nam je naklonil slovečd naS zgodovinar, g. prof. S. Rutar. Uže na prvi
pogled smo se prepričali, da imamo pred seboj izvrstno strokovnja-
Sko delo«." Napovedanega c*5imega članka o knjigi pa tržaiki tednik
ni objavil. Praivzaprav je čudno, da izid knjige ni odmeval tudi v osred.
njem slovenskem tisku tistih časov," tudi se knjiga ni prodajala v
Ljid>ljani. ObSima poročila o knjigi so iziSila v goriški »Soči« ter v
revijah ^jubljandd zvon« in »Kres«." Poročilo v »Soči« povzema le
vsebino knjige brez kritičnih podalikov, ni podpisano, podobno kot
zapis v »LjubljanSikeni zvonu«, ki Rutarja predstavlja kot pisatelja, »ki
je vsemu svetu slovenskemu dober in drag znanec po prezanimljjvih
in kor^iitih zgodovinsldh študijah«, za njegovo tmjigo, ki >ima namen
do dobrega opisati najn važen del naše Slovenije ter seznaniti nas z
zanimljivo zgodovino ™ vrlimi stanovniki njegovimi«, pa pristavlja,
da mu ne bodo hvaležni le njegovi rojaki ToJmind »temveč vsi izob-
lažeiu in za napredek navduSeni Slovenci,« Pravo recoizijo je objavil
celovSki »Kres« napisal jo je soustvarjalec novega slovenskega ^odo-
vinopisja, tedaj suplent goriške gimnazije, dr. Fran Kos. V svoji re-
cenziji ni dela le opisoval, pač pa je navrgel več kritičnih opomb. Tako
je njegova kritika zadevala tehtuko pisanja knjige, češ, da nima dovolj
kritičnega aparata (navedbo virov in literature), da se citirajo v knjigi
dokumenti, ni pa navedeno, kje se nahajajo. Poglavja so predolga,
zlasti za preproste ljudi. V kritiki je dalje dal pripombe na nekatere
vsebinske in datum^e netočnosti. Iz leta 1882 je ocena, ki jo je podal
na jour-fiwi Hteramo-zabaveega kluba v Ljubljani dne 11. novembra
1882 Fran Suklje, »imenova! jo je izborno knjigo, katero naj bi m
omislil vsak, kdor se briga za domačo zgodovino in za domače
knjištvo.«"

Danes, po devetdesetih letih, se vprašujemo, kaj nam Rutarjeva
Imjiga lahko Se predstavlja kot vodilo k poznavanju zgodovinske res-
nice, kot za^s zemljepisnih in statističnih podatkov za področje, ki
danes ni več upravna tvorba kot pred desetletji, pač pa Se dalje ohra-
nja iz zgodovine, pa tudi zaradi zemljepisnih dejstev svojslva dovolj
poudarjene ozemeljske celote. Rutarjeva knjiga ni le zgodovina Tol-
minske, pač pa tudi zemljepisni pregled, toda središče je zgodovina,
kar je nakazano tudi v njenem naslovu.

30. Soia, 1S82. Štev

31. Edinost, iag2, Slev. 2S.

32. Časniki so več laskrbljenosll kazali la Rutarjevo boleien {črevesni katar),
la katero jI zbolel takrat, ko je začela njegova knjiga prihajati med bralce,

J3. Soča, 1SS2, Slev. 46; Ljoblianski Zvon, 1«!!, str. 442-3; Kres, ls«2, str. 445-6.
M. So£a, 1SS2, šlev. 46; Slovenski narod, lgS2, Štev. 261.

,y Google

— XII —

Odfovor in razl^o na vpraSanje pričntmo z analoeijo leposlovna
knjiga in zgodoviDopisno delo. Ce se prve pooatiskuj^o 'm obranjajo
današnjemu bralcu, seveda po kriterijili kvalitetn^a izbora, pa so po.
□atisi zgodovinopisjih del retllci, zlasti za dela, ki so nastala pred
desetletji aU stoletjem. Zsodovinopisje je znanost in je podvrženo
razvoju in odkritjem, zato lahko zgodovinopisno ddo v primerjavi
z le(>os]ovnim zastara in poslane za naS čas neuporabno. Sodobnost
dopolnjuje 9tarej$a odkritja zgodovinsd^ resnice ali pa jim daje pov-
sem drugafno preobleko v dohu razvoja zgodovinske vede. veljavne
metodologije, ob soočenju obstoječe literature in dosef^jivih lustorič-
nih virov. Usodo zgodovinskih del je doiivda in doiSvlja tudi Rutar-
jeva knjiga. Devet desetletij po njenem izidu poznamo več rai5>rav in
člaidcov, ki jo dopolnjujejo in popravljajo. Pričujoča izdaja knjige
bi zato lahko bila znanstveno-kntična, vendar bi bilo smotrneje kot
pisati pripombe, izdati novo knjigo o Tolminski. Zato se je izdajatelj
odločil za obliko ki je značilna za ponatise nekaterih starejših, t^nelj-
nih in danes ie redkih del iz slovenske književne zgodovine, obenem
pa naj pričujoča knjiga počasti stodvajsetletnico Rutarjevega rojstva
in devetdesetletnico prvega izida-

Ko govorimo o Rutarjevi knjigi, nas more predvsem zanimati, ali
je do njenega izida obstajalo v objavah gradivo, ki bi govorilo o
Toln^nski, kot literatura ati pa kot ^odovinski \dr. V odgovor l^iko
navedemo več podatkov in celo poskus, da bi se o Ttrimmski napisala
zgodovinsica knjiga v slovensikem jeziku.

Leta 1855 — 1856 je izšla v Štirih dehh MoreJhjeva knjiga o gonSki
grcrfiji z Della Bonovimi dodatki, leta 1373 obsežno, v nemščang iz-
dano ddo C. Czomiga o Goriško— Gradiščansld deželi. Bild sta to te-
meljni deli — tudi za današnji čas še vedno uporabni — poleg manj-
ših prav tako monografskih poskusov (R. Coronini — Cronberg, DeUa
Bona, G. J. Formentini, D'Ischia, A. E. Seibert, A. Wassennann, itd.).
Do izida Rutarjeve knjige je bilo znanih tudi nekaj izdaj virov, ki
so obsegale tudi listine, ki so se nanašale na področje Tolminslce
(B. M. De Ridieis, G. in J. Bianchi, A. S. Minotto, F. Manz^io, J. Zahn).
Očitno je, da so pri tem prednjačiU tujd dn da se je Tolnun»ka ob-
ravnavna v siklopu dežele, kamor je upravno spadala. Delež Sloven-
cev pred Rutarjem je sdcromnej^. Iz 17. stoletja je rodiopiano delo
patra Martina Bavčarja. Sredj 19. stoletja je oral ledino slovenskega
Egodovinopisja na Goriškem Štefan Kocdančič, ki je v svojih dveh
daljših prispevkih za zagrebški >Arhiv za povjestnicu jugo^vensScui
(1S52, 1854) prinesel marsikateri podatek za Tolminsko. V posebnem
članku je na primer pisal o Nemškem Rutu (Slovenska bčela. 1853).
Lota 1354 je pisec članka >Tolminsko< v >Novici^<, govoreč o tolminski
zgodovini, zapisal: »Naj bi se kak maSnik na Tolminskem tega dela
oprijeti hotel, in svest sem si, da bo veliko lepih reči v tajtstih ko-
ledarjih (goriške kmetijde družbe, op. BM) našel. Naj bi se tega lotil
ročinsld (?) kaplan gosp. Fil Jak. Kaffol, ker vem, da je mcž poln
domoljubja«." Kaffol je bil tedaj Že znan pridigar, dopisnik uNovico,
v (Slovenskih večemicah« (1863) je objavil zgodovino ceritve sv. Mo-
hora in Fortunata na Pečinah. Precej let po njegovi smrti so časnjiki
ipisali, da je zapustil nedokončano zgodovino >toLminiSke grofije«.
V rokopisu je bilo opisano razmerje tolminsice grofije do oglejskega
patriarha. O neznani usodi rokopisa je poročal tisk."

»Google

— XIII —

v tako naštevanje seveda sodita Se članka Aatona Cerva o Trenti
(Glas, 1874, Štev. 42-44, 46—47, 49-50) in Alojza Carlija-Lukoviča. ki
je omenjen spredaj. Dalje jezikoslovna razprava o kraju Logje (SoCa,
1S72 Štev. 44, 49,) in zgodovina te fare (FoUum periodicum, 1S79),
aanet >Toliirin v srednJeveSkej poeziji« (Soča, 1876, iSiev. 8), Petra
Kobala O&aek »Bovec in njegova okcdica* (1S7S, Soča, itev. 19. 26. 28).
Dalje poročilo o izkopavanjih pri Sveti Luciji (Soča, ISSO, itev. 3S,
40) in krondca sveteludjske fare, ki jo je napisal Štefan Kociaii£ič
(Folium periodicum, 1S81). Sem M seveda uvrstili vsa prej navedena
Rutarjeva dela.

Simon Rutar je svojo knjieo gradil na podlagi obstoječe litera-
ture, objavljenih virov, virov, ki jih je sam naSel v artiivih in iz oseb-
ne dokumentacije, ki jo je kot smo ie videli, ^ral od zgodnjih ^tn-
nazijskib let dalje (ta je obsegala zapiske s terena, različne podatke
iz tiska itd). Knjigo je pisal brez predhodnih tematskih vzorov, če-
ravno mu tfddh glede tehnike in metodolofpje pisanja nd manjikalo.
Poleg tega pa je v knjigi zditižil znanje in ioikuSnje, pridobljene na
univN^ntetnon Študiju. Upor^ljeni viri in literatura veljajo vsdcak(»'
za celotno knjigo in ne le Tia njem zgodovinski del (str. 5—253), zem-
Ijepism, oziroma prirodoznaitski del kot ga Rutar imenuje (str. 254—
307) in statistični del (308—319), ki je seveda nastal predvsem iz po-
datkov uradnih štetij. Zgodovinski dol sestavlja pet poglavij s pod-
poglavji. Prvi dve poglavji s podpoglavji obravnavata Tolminsko od
najstarejših časov, skotd srednji vek vse do začetka 16. stoletja, ko
je priSIo pod Avstrijo; obsegata tretjino vsega, kar je Rutar po-
svetil zgodovini Tolminske. Tekst je nastajal predvsem na podlagi
literature in objav virov; ta del knjige je danes mnogo manj upora-
ben. Preostala tri poglavja zgodovinskega (str. 83 — 215) opisa obse-
gajo čas od leta 1500 vse do leta 1880. Ndsriti&no je Rutar podajal
prazgodovinsko podobo svoje Tolminske. Tudi prikaz rimske dobe vse-
buje, povzema in znova doltazuje nelcatere konstrukcije, ki jih je da-
naSnji čas povsem ovrgd (antična pot čez Predel kot glavna rimska
pot v Noricum), v času, ko je knjiga nastajala, so bila komaj začeta
arheoloiika izkopavanja pri Sveti Ludji, današnjem Mostu na Soči.
Rutarjn tudi niso bili znani mnogi kasneje publicirani dokumenti,
s ikaterinri je bilo kasnejSim zgodovinarjem mogoče reševati neiltatere
ključne postavke srodnjeveSke zgodovine. V zgodovinski del knjige
sodijo še »Dostavkd in pojasnilo« (str. 216—253), kjea- se dejstva, na-
vedena v predhodnih poglavjih, dt^jolnjujejo in pojasnjujejo pred-
vsem z listinskiini gradivom.

Ce je potreba Rutarjevo prazgodovinsko, antično in srednjeveško
podobo Toiminsdie danes kritično obravnavata m nujno dopolnjevati
z znanjem, ki so ga dala kasnejSa desetletja, pa je Rutarjeva zgodo-
vina tolminske dežele po letu 1500 pomembna ^ričo uporabe listinskega
gradiva predvsem iz tako zvanega »grcrfovskega arhiva«, arhiva kaipitlja
v Čedadu, župnijskega in občinskega ariiiva v Tolminu. Uporaba tega
gradiva daje Se danes važnost Rutarjevi knjigi, ker je morebiti Usiin-
sko gradivo tolminskega »grofovakega arhiva« izgubljeno." Seveda so
znanstveniki do danes korigirali tn dali nova. spoicnanja tudi k proble-
matiki, kj jo Rutar predstavlja v drugem, »prirodaenanskem« delu
svoje knjige.

... ^ / Trstu Jugoslaviji izročene arMvali]e. Zeodo-

vinsU Itsogit, XV/l5i' — ""

,y Google

— XIV —

v letih po mdu Rutarjeve kiuige je zgodimnska manost dala več
prisfievkov, v katerih je tolminska i^odovina posredno ali neposredno
zastc^iana. Na tem mestu nas more zanimati pregled tistih del, s ka-
terimi bi dopolnjevali Rutarjeve izsledke in s tem zgodovinsko podo.
bo tolnunske dežele. Seznam bi bdi lahko obSiren, saj bi sem sodila
dela slovenske, italijanske in nemške hislorografije o Sloveniji, Slo-
venskem Pnmorju, Goriški in Furlaniji v različic periodičnih publi-
kacijah, zbornikih in samostojnih izdajah. Toda ustavimo se le pri
ožji tolminski problematiiki.

Prazgodovinsike podobe Tolminske £e nimamo, obstajajo poročila
o posameznih izkopavanjih, zlasti na Mostu na Soči in v Kobaridu,
zaradi katerih sta oba kraja evropsko mani arheološki najdišči. Ru-
tarjeva kiijiga je izšla takrat, ko so se načrtna izkopavanja Šele pri-
čela, s tem v zvezi velja (Hnenltd kasnejše objave A. Szorobathya,

C. Marchesettija, B. Forlati — Tamaro, S. Gabrovca, N. Moeetiča, D.
SvoljSka in sintelii^ii prikaz F. Duhna in F. Mess^ischmidta (1951).
Zadnji desetletji ^a dali tudi ne^aj zgodnje srednjeveških ra^kav,
o njih pa so zaenkrat le še poročila (S. Gatwovee, V. Sribar m

D. Svoljšak).

Povsem dru^čno je danes stanje glede srednjeveške zgodovine
Tolminske. V objavi tofaninskega urbarja Iz leta 1377, je p<Aojni prof.
Milko Kos priobčil temeljito štu^jo o Tolminski v srednjem veku s
posebnim poudarkom na upravnem položaju in gospodarstvu. Zgodo-
vinar dr. Kos je tudi pisec člaaka o tohninski gasialdiji (Caimdola,
1917), ki je nastal na podlagi istega vira. Sem sodijo tudi kasnejše
objave Ustinskega gradiva, med temi je omembe vredno zlasti gradi-
vo za zgodovino Slovencev dr. Frana Kosa. Med splošnimi deU ome-
mmo furlanske zgodovine P. Faschinija in P. S. Leichta, kd osvetlju-
jejo vprašanja oglejske in čedajske oblasti na Toiminslcem. Tolntin-
^a se seveda obravnava tudj v okviru nekaterih splošnih zgodovio-
skdh pogledov slovenskega ozemlja {J. Gruden, J. Mal, M. Kos, B.
Grafenauer) in Slovenskega Prhnorja (na primer zamika >C^o
Trsta« in »Slovensko Primorje in Istra«). O zgodovini po letu 1500
ni temeljnih študij, obstoja le nekaj fragmeolamih čl^tkov. Tako je
za bovško področje ^membna pravno-zgodovinska študija J- Berana
(Zbomiik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta, Ljubljana 1959), o
bovSkem gospodarstvu v 18. stoletju je pisal M. Kos (Geografski
zbornik, 1965). Več razprav je o tohiunskem puntu leta 1713, med temi
izstopa delo B. Grafeoauerja (Kronika, 1954; tudd v knjigi »Kmečki
upori na Slovenskem«, Ljubljana 1962). Vrsto podatJcov za Tolnunsko
v 19. in na začetku 20. stoletja je zapisal A. GabrSček v »Goriških
Slovencih« (I — II, Ljubljana 1932 — 4), pa tudi v Koblarjevi monogra-
fiji o pesniku Gregorčiču (1962) ustreznega gradiva ne manjka. S tem
pa pridemo že do i^jdobja, ki Rutarjeva knjiga ne obravnava več.

Več kot zgodovinskih je nastalo posebnih zemljeinsnih del. O Tol-
mmski so pisali slovens.ki geografi, pa tudi Italijani in drugi. Poleg
spIoSnih del A. Melika (o slovenskem Alp^em svetu, o plantnah v
JuKjskih Alpah, o Slovenskem Primorju) navajamo nj^ovo obsežno
Studijo o BovSkem (Gec^afski zbornik, 1962). J. Planine študijo o
vasd Soča (Geografski zbornik, 1954) in A. Sturmove v italijanskem
jasiku na[H$ano razpravo o demografskih prilikah in Icmečkih hišah
na Tdmindcem (Studi Goriziani, 1965). Posebne gei^rafske razprave
so še dela M. Sifrerja o dolini Tolminke in Zadlaščice v pleistocenu
(Geografski zbornik, 1955), A. Melika o pliocenski Soči (Geografski

,y Google

— XV —

zbornik, 1956) in S. liiSiča o podolinem profilu reke Soče (Geograf-
ski vesti^, 1951). Pm Italijanih so pisali o zomljepisju zgornjega Po-
sočja B. Bcnetti, G. Cunun, M. Marsano, E. Massi, B. Niče in A.
Comel. Skupina angleSIdh geografov pa je objavila Studijo •rtie Upper
Soča Valley« (Geographical studies, London 1955). Opise tolminskih
gora pa najdemo skoraj v vseh letnikih ■Planiiiskega vestnika«.

Potrebno je ie omeniti prispevke, ki so jih dali narodopiscd. Ru-
tarjeva knjiga vsebuje namreč tudi vrsto podatkov, ki zadevajo etno-
grafsko področje. M. Matičetov Je pisal o etnografskih preUemih za.
padnih Slovencev (Slovenski etnograf, 1948). Isti pisec je prispeval
več podatkov o ljudskem pripovedništvu v zgornjem Posočju. S. Vilfan
je pisal o ženitovanjskih običajih obsoikih in beneškdh Slovencev
(Slovens&j etnograf, 1953—4), o etnograf^db posebnostih Tcdminske pa
je pisala tudi M. Rutarjeva in dnugi slovenski etnograH v okviru ne-
katerih splošnih del.

Tudi ni v celoti prikazana umetnostno-zgodovinslka podoba Tolmin-
ske. V. Bele je opisal cerkvico v Koseču in ceritev Sv. Danieta pri
Volčah (Jadranski Almanah, 1924), o freskah v So^ki dotku je pisal
F. Štele (Zbornik za umetnostno zgodovina, 1924}. O Tolmink je več
podatkov v obeh Steletovih knjigah o umetnosti na Primorskem.

Za konec pa navedemo kot posebno sploSno publikacijo o Tolmin-
ski ■Tolminski zbornik« iz leta 1956,

Simon Rutar pa z izdajo »Zgodovine Tolminskega« ni m4>isal zad-
nje besede o zgodovini svoje ožje dežele, le v letu, ko je njegova
hijlga izSla, Je izdal »Domoznanstvo« GoriSko-Gradiičanske za meščan-
ske £ole in učiteljišča. O knjigi je pisala ^Edinost«, da ni le za mla-
dino, »temuč tudi vsakemu Slovencu in vzlasti Primorou pravi zaklad
in izvirek poduka*." V letih 1892--3 je obdelal zgodovinsko in zemlje-
pisno podobo GoriSko-Gradiščanske in je seveda pisal tudi o Tolmin-
ski. Prav na oijo Tolminsko pa so iz preostalih dvajsetih let Rutar-
jevega ^vljenja in delovanja vezani še sledeči Članki in ra^rave:
zapis o uiisarju BovSke gospoSčme (Ljubljanski zvon, 1S83), član^
o trdnjavi Kluže pri Bovcu (Ljubljanski zvon, 1884). Iz leta 1885 je
daljia razprava o pomenu dela zgodovinarja Pavla Diakona za Slo.
vence (Letoins Matice slovenske, 1885). Rutar se je kot prvi Slovenec
spomnil Muznikove knjige vClima goritdensen v članku, ki je iz£el v
»Soča- (1885, štev. 9). Popisal je pot iz Bohinja čez Koanno v doljno
r^e Soče (Slovenski narod, 1893, štev. 284—6; Planinski vestnik, 1S99,
str. 185—9). V -Soči. (1886, !tev. 14—8) je bil rfjjavljen članek o rim-
skih cestah po Goriški. Poročal je o svetolucijskih najdbah in sicer
že leta 1884 (Soča, 1884, gt. 45—6) in deset let kasneje (Izvestja mu-
zejskega druitva za Kranjsko, 1894). Rutarjev je tudi članek o raz-
vodnici pri Starem SeLu (>SoČa<i, 1878, št. 7). Verjetno pa to našteva-
nje ni popolno, kajti za osnovo mu je služila Že citirana bibliografija,
ki ni upoštevala nekaterih prispevkov v časnikih, ki so izšli podpisa.
ni aiU nepodpisani. Razne zgodovinske prispevke — nekateri so bili na
tem mestu navedeni — je Rutar zdruMI v knjigi »Zgodovinske črtice
iz ptAnežene grofije Goriške — Gradiške", ki je i^la v Gorici leta 1896.

in.

38. Edinost, 1882, Slev. 56.

,y Google

»Google