(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin. Bolec in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom"

Google 



This is a digital copy of a book that was prcscrvod for gcncrations on library shclvcs bcforc it was carcfully scannod by Google as part of a projcct 

to make the world's books discoverablc onlinc. 

It has survived long enough for the copyright to cxpirc and thc book to enter the pubHc domain. A pubHc domain book is one that was never subject 

to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 

are our gateways to the past, representing a wealth of history, cultuie and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other maiginalia present in the original volume will appear in this flle - a reminder of this book's long journcy from thc 

publisher to a library and rmally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to thc 
public and we are merely thcir custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prcvcnt abuse by commercial parties, including placing lechnical restrictions on automated querying. 
Wc also ask that you: 

+ Make non-commercial use ofthefiles We designed Google Book Scarch for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrainfivm automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's systcm: If you are conducting rcsearch on machinc 
translation, optical character recognition or other areas where access to a laige amount of text is hclpful, pleasc contact us. Wc encouragc thc 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attributionTht Goog^s "watermark" you see on each flle is essential for informingpcoplcabout this projcct and hclping thcm lind 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are lesponsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
bccause we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countrics. Whethcr a book is stili in copyright varies from country to country, and wc can'l offer guidance on whether any speciflc use of 
any speciflc book is allowed. Please do not assume that a book's appearancc in Google Book Search means it can be used in any manncr 
anywhere in the world. Copyright infringement liabili^ can be quite severe. 

About Google Book Search 

Googlc's mission is to organizc thc world's information and to make it univcrsally accessible and uscful. Google Book Scarch hclps rcadcrs 
discover the world's books while hclping authors and publishers rcach ncw audicnccs. You can scarch through thc full icxi of this book on thc wcb 

at |http: //books. google .com/l 



»Google 



I 



^^^RA^Vf" 



»Google 



vmviata sy me i.iDrary m vongicu 
Public Law 480 Program 



»Google 



„Googlc 



»Google 



»Google 



ZGODOVINA 

TOLMINSKEGA, 



ZGODOVINSKI DOOODKI B0DNIJ8KIH OKRAJEV 

TOLMIN, BOLEČ IN CERKNO 

ž NJIH PBIRODOZNA148EIH IN STATISTIČNIM OPISOM 
Spiul 

S. R U T A R, 

profeior d& c. k. gimnuiji u Spljetn. 



Vk. SVETLO DAL 

JOSIP DEVETA K, 

dtialni (nMlunei: In iupu lolmlnikl. 



U GORICI 

NAT. HILARUANSKA TISKARNA 

1882. 



ivGoogle 






»Google 



Uvod. 



čudno se bode marsikomu zdelo slišati o zgodovini 
tako male pokrajine, kakor je Tolminsko. Če se tudi ne 
da tt^iti, da se va&ni dogodki in obče zanimive stvari mnogo- 
krat gaja^o tudi m oiik mejah kakega kraja ali okrožja, vendar 
je vse to M tako tesni zvezi z osialo zgodovino cele dežele, da 
se učasi ne zdi vredno in potrebno one posamezne dogodke zbi- 
rati M poseben okvir ter iz njih sestavljati zgodovino (ne 
rečem kroniko aii letopis) dotUnega okrožja. Nekaj podobnega 
opažamo pri zgodovinah večih, zlasti glavnih mest. Vsa zgo- 
dovina pojedinih dežel suče se okoli glavnega mesta kot sredi- 
Ua, ali pa je sploh ž njim u tfsni zvezi, in zato je zgodovina 
lakega mesta le izpisek iz zgodovine cele dežele. Vrednost in 
potrebnost takega izpiska je, se ve da, po raznih okolnostih 
razliina. , 

Drugače pa je glede Tolminskega. Ta deželica je okoli 
in okoli s prirodnimi mejami taho obdana, da se je morala 
že od nekdaj smatrati kot za se samostojna, lepo zaokrožena 
celota. In zares, odkar se nam začne zgodovina teh krajev 
jasnili, prikazuje se nam Tolminsko (z Idrijo, Odieo in DavČo 
uredi) pod oglejskimi patrijarhi, goriSkimi grofi in austrijski- 
mi vladarji vedno kot za se odločeno okrožje z lastni- 
mi glavarji. Da, še celo do leta 1848 se lahko terdi, da 
je bilo Tolminsko posebna deželica med drugimi austrijskimi 
pokrajinami. 

Tudi glede cerkvene uprave bih je Tolminsko ločeno 
od ostalega Goriikega, ker je spadalo Še do novejšega Časa pod 
čedadski kapital, kateri je je vedno smatral kot svojo dragoceno 
lastnino na auscHjskih tleh. 

Natomo je tore, da se je eačelo na Tolminsketn razvi- 
jati Čisto posebno, od drugih različno živenje z lastnimi 
navadami in značajnimi svojstvi. Zato je opravičena terdiiev, 
da ima Tolminsko svojo posebno zgodovino, kije 
vredna, da se marljivo zbira in skerbno preiskuje, ter sedanje- 
mu in bodočemu svetu spisuje u prijetno zabavo, še bolj pa u 
poduk in živ uzgled. 



,y Google 



Pisatelj te knjižice počel se je Se m pervih razredih svo- 
jega gimnazijalneffa učenja baviti si zgodovino svoje ože do- 
movine. To mu je delalo toliico prijetne zabave, da je začel 
kmalu zbirati pojedine vesti in spisovati zgodovino Tolminske- 
ga. Ali kakor je ou sam u znanosti napredoval, tako je ob 
jednsm sprevidel, kako nepopolno je njegovo delo. Zato ga je 
vedno dopolnjeval in predeloval, tako da je pričujoča knjiiica 
ie peti izdelek istega predmeta. Ali tudi sedaj ne more se 
ie reči, da je vse doverSeno, brez pomankljioosli in pogreSkov. 
Samo Selja, zbrane vesti kolikor mogoče razširiti med naš na- 
rod za njegov poduk, tu lepa priloinost, ki se ne ponuja tako 
pogostotna, manje važne knjige izdavati, naklonile so pisatelja 
ie zdaj u natis dati ^Zgodovino tolminsko'*. 

Zato pa bodi tu izrečena priserčna hvala g. tolminskemu 
županu in poslancu pri deželnem zboru u Gorici, Josipu 
Devetaku, ki je pisatelja nagovarjal in spodbujal k dover- 
Sitvi te hr^ižice in se tudi potrudil, da je Mi svet ugledala. 



,y Google 



Tolmiiiiil^o pil iMm wWmli oM 

A. Najstarejše zgodovinske vesti do prihoda 
Slovencev. 

Rečeno je že bilo, da je TolmiDsko krog in krog s pri- 
rodolmi mejami obdano. Oglejmo ei te meje nekoliko na- 
tančoejle. 

Od srednjega dela goriSke grofije je Tolminsko ta- 
ko lo6eno, da je 'bilo občevanje med obema do oovejiega 
časa skoro nemogoče. Le dve slabi in težavni poti sta ve- 
zali Tolmiosko s Kaaaleko - OoriSkim, t. j. jedna ob levem 
bregu Soče od Sv. Lucije proti Kanalu, in druga se Slapa 
ali iz Trebufie u Čepovaneko dolino. Proti Kraajfikemu je pe- 
ljala le jedna zložnejda pot, iz Cerkna v Loko; drugi dve: 
iz Fodberda u Sorico ter iz Idrije proti Verhniki, bili sta 3e 
mnogo, mnogo težavnejii, nego dandanes. Na Koroško je 
deriala sicer Že od nekdaj velika prehajalna pot čez Predal; 
ali ravno ta prehod je tako visok, da loči vodovje Soče in 
Drave, tore tudi dežele na obeh svojih straneh. 

Vendar je ravno ta cesta čez Predal Tolminskemu da- 
jala posebno važnost kot prehajalni deželici med seve- 
toizhodno in jugozupadno Europo, ali pozneje med Nemčijo 
in Italijo. Predelska cesta zavijala se je namreč pri Kobaridu . 
proti Nediži in vodila skozi Čedad u Oglej ter sploh do obre- 
žja jadranskega morja. Na to stian je tolminski svet najbolj 
odpert in nekateri terdč (ali brez podlage), da je nekdaj tudi 
Soča u Nedižo tekla. Tako je že priroda odmenila, da ima 
ostati Tolminsko u najbiiži zvezi z Italijo. Jlazen že omenjene 
ceste ob Nediži, vezala je Tolminsko s Prijulskim Se druga 
pot iz Volč in Ciginja preko Rutov in Srednjega ter skozi 
beneška Bferda u Čedad. 

In zares nam poročajo najstarejše zgodovinske vesti, ds 
je vse današnje tolminsko glavarstvo (z Idrijo- uredi) nekdaj 
spadalo k deželi Veneciji, (poznejše Beneško imenovani). 
Stanovalci Venecije bili so Veneti, ljudstvo velikega ilir- 
skega plemena, ki je bilo starim Slovanom sorodno, in je go- 



,y Google 



vorilo jezik ze!o podoben BloTanskemu. Po Bevernem in iz- 
hodnem delu Yenecije stanovali so Karni, beržkone tndt 
ilirak narod.t) Njih dežela Karnija obsegala je razen Fri- 
julskega tudi skoro vee OoriSko (izuzemSi Eras) ter segala 
proti izhodu le na Gorenjsko. Tolminsko z Idrijo bilo je tore 
T starih časih samo jeden del Eamije. 

Ali iz sive starodavnosti imamo le malo porodil o naši 
deželici. Mnoge stvari moramo le ugibati in sklepati po nzgle- 
du drugih dogodkov. Tako se prepričamo, da je imelo Tol* 
minsko precej drugačnejio podobo, nego dandanes. Sočina 
struga je nekdaj ležala mnogo viie, ali vendai' se ne more 
dokazati, da bi bila ta reka po kobaridski dolini proti zahodu 
tekla ter se pri Robiču u Nedižo izlivala. Pač je pa izvestno, 
da je ležalo v gorenji solki dolini več jezer. Podoba da- 
našnje poverSine zemljišča ter sledovi vodiaega izpiranja go- 
vorijo jasno za nafio terditev. Po tem takem moralo je nekdaj 
ležati jezero ob Koritnici med Logom in bolško sotesko, r 
boliki kotlini med vasema Eoritoico in Žago, u tolminski do- 
lini med Kobaridom in Modrejem ter okoli Sv. Lucije, kjer 
se je hribček Sv. Mavra uzdigal kakor otok iz jezera. 

Alt obstanek teh jezer seza nazaj u predzgodovinsko 
dobo in zato se nikjer nič ne bere o tem. Izvestno je Iti 
toliko, da so se ta jezera odtekla, potem ko je voda prederla 
braneče jezove od zdole gor, t. j. od Sv. Lucije proti viru 
Soče. Najprej je izginilo najniže ležeče jezero, za tim više 
ležeča drugo za drugim. Ne more se pa povedati, kedaj 
se je to zgodilo. Vendar je med ljudstvom ostalo ie doeta 
spominov na ta predzgodovinska jezera Zlasti od tolminskega 
jezera kažejo se 3e obreda, do katerih je sezaio (blizu vasi 
Prapetnega). Blizu Modreja nahaja se mesto „Pod ključem". 
Tu se bajč ie zdsj vidi u naupiČni steni visoko nad cesto 
železen sklep, za kateri so nekdaj barke pripenjali. Ob jed- 
nakem nrinku" se pripoveduje tudi u Kolovratu pod Foni, 
Ali takih pripovedi je po vsetn svetu dosti. 

Jedna pripovedka terdi. da se je voda iz tolminskega 
jezera odtekla čez čiginj po USniku. Druga pa nam razlaga, 
da jo- živel na Slapu grajščak, ki je najel veliko delalcev in 
i njimi začel kopati pod Sv. Lucijo, dokler se nf voda odte- 
kla iu si počasi sama globokejše struge izdolbla. lu tretja 
pripoved terdi, da je neka velikanska žena zelenih 
las 8 pleveloico prekopala rob pri Sv. Luciji in vodi pot od- 
perla. Tu vidimo, kako je ljudstvo poosebilo natorno silo in 
si jo predstavilo kakor mitologično bitje, (morda kako dobro- 
dejno Vilo), ki je na čisto navadni način odstranilo vodinjez. 



,y Google 



— 7 — 

To 86 pa izvestno ni zgodilo tako hitro, kakor pripoved 
misli, ker živa skala d& ee le počasi predolbsti od Vode. Še 
le T teku mnogo stoletij predrla je Soča spodnje jezove svo- 
jih jezer ter odstranila vse zapreke, ki so njeni tok zaustav- 
ljale. Tako je počasi izgubila vse slapove, katere je spočetka 
izvestno na veČ mestih svojega toka napravljala, ter izdolbla 
si jfidnakomerno strugo, kakerfino ima dandanes. 

Tudi je bilo Tolminsko takrat Se z gostimi, nepredomi- 
mi gozdi pokrito. Kostanji, orehi, lipe in bukve košatile so 
se po niže ležečih mestih in ob zložnejših obronkih, viSe le- 
žeče herbte in obronke obdajale so pa smreke, jelke in me- 
cesni. Usledi tolikih gozdov bila jo naSa deželica hladnejla 
ter vlažnejia, nego sedaj. Dež je pogostoma in redovito pa- 
dal, zatore ni bilo velikih povodenj, pa tudi suše ne. Podne- 
blje je bilo bolj jednakomerno, zato ni bilo toliko hudih ve- 
trov in tako močne burje. Neviht skoro neso poznali in toča 
nf tolikokrat uničevala zemeljskih plodov, kakor dandanes. 

O pervotnih stanovalcih nalih krajev ne vemo nič na- 
tančnejSega. Izvestno nf jih bilo mnogo ter živeli so kot 
divjaki po jamah in kočah iz persti. Oblačili so se a kože 
pobitih zverin ter rabili orodje iz kosti in izbrulenega ka- 
menja. Še le počasi so začeli lesene hiSe staviti, zemljo ob- 
delovati in domačo živino rediti. Potem Se le, ko so imeli 
svoj stalen dom, postali so kiotkejSi in počeli razvijati se na 
vse strani. Emalu so začeli rabiti orodje iz medi in železa, 
kar je zelo pospeievalo poljedelstvo in omiko n obče. 

Pozneje začeli so tuji narodi uplivati na pervotne sta- 
novalce, s katerimi so ppšli u dotiko zaradi tergovine. Ta 
tergovina Sirila se je malo po malem od najskrajnejšega zaliva 
jadranskega morja proti severu. Od tega zaliva deržale so 
ceste na vse strani. Jedna najvažnejših bila je Že omenjena 
cesta oh Nediži in dalje po Tolminskem čez Predel u severne 
dežele. Po tej cesti dohajal je dragoceni jantar (storjena 
drevesna smola) od baltiškega morja k jadranskemu, od koder 
so ga razprodavali po vsem omikanem svetu. Iz bliže ležečih 
dežel na južni strani Dunave pošiljali so k jadranskemu morju 
kože, divjačino, les, sužnje ter pozneje tudi železne 
in jeklene izdelke. Earni so bili naglasu n izdelovanja 
vsakoverstnega orodja in orožja iz medi, železa in jekla, 

Yse Živenje spremenilo se je pa, ko so si Rimlj ani 
podjarmili naše dežele. Ti so bili u dolgih vojnah razširili 
svoje gospostvo po celi Italiji in leta 182 pred £ristovim 
rojstvom utemeljili so na goriški zemlji, blizu izliva Natise ( s 
Terom združene Kediže) svojo naselbino Akvilej o aliOglej. 



,y Google 



Iz tega mesta, ki go je Rimljani dobro uterdili, razSirili so 
kraalu BTOje gospostvo po naSib Icrajih in podjarmili vse de- 
žele tjagore do Dunave. Že 1. 173 si podjarmijo Karoe ia 
osvojijo Tse GohSko. Toda pozneje (letu 113) uzdigaejo se 
tlačeni Karni ie jedenkrat proti svojim zatiralcem. Akoiavno 
80 se Kami hrabro branili in neustradeno merli za domovino, 
vendar neso bili kos rimljanski sili in apretaosti. Ko aa videli, 
da jim ves odpor a\6 ne pomaga, pomorili so svoje žeue in 
otroke ter potem sami sebe nbili, da bi ne priili u sužnost 
svojih premagalcev (1. 107). 

Tedaj je postalo Tolminsko del rimske pokrajine Ve- 
necije, (pozneje „X. strana Italije' imenovane). Rimsko na- 
jielo je bilo, naseliti se po vseh podjiiimljeuih deželah. Ti 
naselniki in rimski vojaki razširili so u kmtkem dusu latin- 
ski jezik, latinsko vero, iege in običaje Da bi ljudstva 
preveč ne razžalili, sprejeli so tudi stare karnske bogove med 
svoje (n pr. Belina, boga soinca in svetlobe). Kdor je ho- 
tel pod Rimljani kaj veljati, moral je naučiti se latinski 
govoriti. Tako nf trajalo dolgo in vsa dežela bila je pota- 
tinčena. 

Tudi naiim krajem, rekam in gorsm dali so Rimljani 
latinska imena. Razen sploSnih poznamovanj , karnske in ju-' 
lijske Alpe", ki so se ohranila do dandanes, imenovali so tudi 
pojedine gore po svoje, n. pr. : Triglav Tulius, Mangart 
Mons piči a, niže gore ob desnem bregu Idrijce, ki u Sle- 
gašu prestopijo na Kranjsko, Fhlygadiii ali Mootea Phly- 
gadi. Tudi Mataj6r spominje še na rimljanske Čase, ker 
je njegovo ime skerčeno iz „Moot majdr." kakor ga Italijani 
učasi Se dandanes imenujejo „MoDte maggiore' (Veči verh). 
Ravno tako je mogoče, da je ime gore Kern u zvezi %k 
starimi Kami. To ime pa izvajajo drugi od mnogim jezikom 
poznane besede kar, ker, čer*- pečina; in tretji od priloga 
kroj, krnjav, krujast, t. j. odlomljen. odkrhnjen, oskrb- 
ljen. Po tem takem bilo bi to ime čisto slovensko. *) 

Izmed naših rek bila je Rimljanom po imenu snana le 

Šorenja Soča, katero so oni .Sontius" (Sooča) imenovali. To- 
a pravega njenega izvira neso poznali, nego smatrali so da- 
našnjo Koritnico kakor začetek Soče, Slovenski zgodovinar 
in starinar Terstenjak ima tudi to ime za slovensko in ga 
izvaja od soč, sok, suČ, suk = svetlo, jasno, blesteče. **) 
Jedaako spominje Idrija ali Vidrija na sorodnost slovenščine 
z ilirskim in gerSko-lattnskim jezikom. 



•) Glej M«tifiii letopia za 1. 1880, atr. 194. 
••)_ HatiČio letopis 1877, str. 89. 



,y Google 



Alt ne le jezik in vero, nego omiko Bploh Sirili so 
Erimljani po naŠih zemljah. Da bi aatni dobivali kolikor mo- 
goče dobička iz podjarmljenih dežel, uČili bo prebivalce ob- 
delovati polja, aušiti močvirja, saditi terte, žgati peratenino in 
opeko itd. Najbolj pa so skerbeli Rimljani za dobre ceste, 
ki 80 jim bile potrebne posebno za hitr<) razpošiljanje vojakov 
na meje svoje deržave. Zato so popravili starodavno cesto, 
ki je peljala iz Ogleja ob Ncdiži iu čez Predal proti Dunavi. 
Rimski vojaki sami morali so u mirnem času ceste delati, ska- 
lovja sekati, klance ravniti in mostove zidati čez deroče potoke. 

Ob cestab postavili bo Rimljani mala seliSča. p o s t a j e 
in prenočišča za popotnike, tergovce in vojake. To so bila 
navadno taka mesta, kjer so imeli že Kami svoja scHSča, 
Odkar sta Julij Cezar in pervi cesar Auguet razširila 
predelsko cesto in jo pouzdigaila med vojaške, postalo je tudi 
ob njej nekoliko postaj (latinski ^mansioneB"). Povestih Btarib 
pisateljev bili sta vsaj dve taki postaji na Tolminskem. l'erva 
Ad Silanos {„Pri Seljanih"?) morala je ležati nekje u ko- 
bandaki dolini, morda blizu Starega sela, ali pa verjetnej- 
še na istem mestu, kjer današnji Kobarid, Hribček Sv, 
Antona nad Kobaridom je zelo pripravno mesto za kako opa- 
zovalno terdnjavico {^specula"), ker se od todi lepo vidi po 
dveh različnih dolinah in tako lahko sovražniku pot zapre. 
Takrat Se nf vodila cesta dole ob Soči, nego Sla je nad Ko- 
baridom preko gerla onega hribčeka ter So le blizu Temovega 
zdmžila se z danaSnjo cesto. 

Kaslednja postaja na predelski cesti je bila Larix ali 
Larice {„Pri mecesnu"), 30 kilometrov od perve oddaljena. 
in ležala je tore v loški dolini pod Predelom. Ker počenja 
onde klanec Čez stermi PredčI, bila je ta postaja važna za 
prenočišče in ako je bilo treba priprege za težko obložene 
vozove. Sicer pa take postaje neso bile bogve kako velike. 
Štele so le dve aU tri hiše s potrebnimi poslopji iu hlevi ter 
bile več ali manje uterjene za obrambo proti zverinam iu ne- 
poStenim ljudem. Ker je bil obseg naših postaj tako majhen 
razumemo lahko, zakaj se do danes nf še našel najmanjši 
spomenik od njih. Izvestno je, da so imele, če uže diiigih 
nadpisov ne. vsaj afe številko zaznamoviine miljnike, ki so 
kazali daljavo od Ogleja, Ali ko so pozneje začeli na mestu 
teK postaj zidati nove hiše in utemeljevati aela, razdrobili in 
porabti so staro kamenje za nove zidine, tako da Bog ve, 
ali pridejo Se kedaj na dan ti spomeniki rimske omike.-) 

Kakor sta se nam ohranili imeni dveh starih postaj na 
Tolminskem, katerih lege ne moremo pobliže naznačiti, tako 



,y Google 



_ 10 — 
nam je poznano mesto druge važne naselbine na Tolminskem, 
katere imena pa nam ne poroča noben spomenik. Ta naselbina 
je ležala na hribcu Sv. Marra in morda tudi ob njegovem 
podnožju, kjer je sedaj Sv. Lucija. Ravnica na hribčeku zove 
se še dandanes MeriSČe ali Mirišče ter spominje na sta- 
Toslovensko besedo mir t. j. zidina, razvalina. Tudi latinsko 
ime St. UauruB spominje na murus t. j. zid. Tudi u Istri 
se nabajajo sela Merišče s cerkvicami sv. Mavra. AkoravDO 
se dandanes zidine na Merilcu ne poznajo več, ipak smemo 
izvestno terditi, da je nekdaj onde stala uterjena naselbina 
rimska (^castrum"). Nekateri so hoteli dokazati, da je ležala 
pri Sv. Luciji stara No rej a, opiraje se zlasti na podobnost 
tega imena z imeni bližnjih vasij : Modrej in Modrejce. Niče- 
vost tega terjenja je očividna, zlasti ker nam je sedaj popoK 
noma znano, da je bila Noreja na koroško-Stajerski meji blizu 
Neumarkta. 

Ali po obilnosti izkopanih starin okoli Sv. Lucije nui- 
remo sklepati, da je bila onde nekdaj precejšna naselbina. Že 
I. 1848 najde kmet na svojem polju ,Na kuku", ob levem 
bregu Idrijce, blizu njenega mosta, medene kotle napolnjene 
8 pepelom in raznim lepotičjem. Od tega časa sim izkopavali 
so pogosto vsakoverstne denarje, sreberne in bakrene, z nad- 
pisi rimske Ijudovlade in cesarstva; dalje' razne posode (kotle 
in lonce), železne palice, vile, serpe, ključavnice, gumbe, 
mnogovereten žensk lišp (n. pr. zapone, uhane, zapestnice, 
iglice za lase itd.). Bolj globoko u zemlji oašli so tudi zidine 
in razvaline poslopij tet- opeke z latinskima čerkama C. L. 
(ali je to Število 150, aH pa so začetne čerke lastnih imen?). 
Veliko tu naltetih starin je nabral in skupil za domačo zgo- 
dovino uneti župnik svetolucijski, Tomaž Rutar, umeri 29. 
marcija 1877. Ali ogledovalci so mnogo tega raznesli na razne 
strani. Kar je se ostalo izročilo se je strokovnjakom u po- 
rabo in spravo u muzeje (goriSki in dunajski). *) 

Iz vseh teh starin se je spoznalo, da je bilo na levem 
bregu Idrijce pokopališče in sežigaliSče svetolucijskih nasel- 
nikov. Ali znanstvena preiskava tega zanimivega mesta za- 
Čelase je še le 2. septembra 1880 pod vodstvom dr. Biz- 
zara. Ta je začel kopati na griču „U ogranjci" in u treb 
dneh izgrebel premnogo zanimivih starin. Spoznal je, da ob- 
sega pokopališče, ki se vleče prek griča blizu poti u Bačo, 
okoli 250 □ metrov, in da je Se skoro popolnoma neodkrito. 
Grobovi so razpostavljeni skoro u istej visoČini po obronku, 



*) Tomoi Ruttar, u nJLrkiTiapoTJeatnicu jugosl."!!!. etr. 223— 3*0 



,y Google 



— 11 — 

u Tefi akoro nzporednili Terstah. U njih Be ni naSlo ni$ 
nepričakovanoga in razliiaega od drugih starih grobov. Starine 
neso iz predrimske dobe. VerČi in lonci so precej ametno 
izdeluii in podobni etrurskim. ki so bili u starem veku 
zelo razSirjeni in katere so tudi drugi narodi ponarejali in po- 
snemali. U grobovih najdeni denarji in druge izkopane sta- 
rine pri&ajo, da so svetoludjaki načelniki mnogo občevali z 
Oglejem in od tam dobivali svoje orodje, lepotiJSje itd., da 
tore omenjene starine ne sezajo u predrimske dobo, nego k 
ve£emu u HI. in. IV, stoletje pred Kr. •) 

Tu se mi zdi primemo ob kratkem razložiti, kako so 
stari svoje mertve sežigali in zakopavali, ^a mestu, kjer so 
imeli merlifSa sežgati, izkopali so jamo in nanesli u njo gro- 
mado derv. Potem so položili truplo na gromado in jo za- 
žgali. Kedar se JB vse u pepel in oglje premenilo, pobrali 
so pepel iu bližnjo zemljo, ki je postala mastna od ae^anega 
trupla, u kotel ali lonec ter pridali de kak Ušp in po več 
malib kotličev ali lončičev, u katere so nabrali sorodni- 
ki umerlega njegovih ostankov in mu tako nekak spomin po- 
stavili. Veliki lonec pokrili so potem s kamneno ali persten« 
ploS£o, kije bila tem lepga in skerbnejše obdelana, čim imenit- 
nejii je bil umerli. Lonec so postavili u tisto jamo, kjer je 
bil merlič spaljen, obzidali so ga lepo in pokrili z veliko plo- 
ščo, ter na koncu opravila vse lepo s perstjo zasuli. Ako je 
bil umerli nepremožen, neso zbrali njegovega pepela u lonec, 
nego postavili so le kamen nad spaljene ostanke ter vse ukup 
zasuli. •*) 

Jednako pokopališče, kakor pri Sv. Luciji, nahaja se 
tudi naKoritnici priOrabovem. To se razprostira po 
zložnem obronku na levi strani potoka Koritnice blizu njenega 
izliva u Bačo. Tudi tu se nahajajo kotli in lonci napolnjeni 
s pepelom ter raznim medenim iu srebernim lepotičjem. Zra- 
ven tega pa so izkopali že mnogo celih ohrodij ali pa njih 
delov, zlasti lobanj. Pogosto se nahajajo tudi rimski denarji. 
Ljudstvo pripoveduje, da je stalo „staro mesto" na drugi 
strani Bače na mali glavici blizu poti na Bukovo. Tam se 
vidijo Se dandanes ostanki starega zida, ki derži od Bače na- 
ravnost gore po bregu. Ljudstvo pravi temu zidu ^šance". 
Iz vsega tega se vidi, da je bila tudi na Koritnici s&ra na- 
selbina, katere ime se nam je oajberže na veke izgubilo. 

*) Bizzaro, u Mitt-heilungen der CenlraloorninisBioii far Erforachung 
und Erhsltung der Baudenkmale. lS79,str. CLSVHl io 1880, Htr. IX.— 
X., ter Btr. CLV. 

••) Glej „8060" 1880, list 38, dopis od 8t. Ldoijs. 



,y Google 



— 12 — 

Pokopa1iS(!i pri Sv. Ludji in oa Eoritnici nam pri<Sata, 
da je morala u stari dobi voditi važna tovorna pot po dolini 
Bsče. Ta je prihajala od Oorice skozi in ekozi na levem 
bregu Soče do Sv. Lucije. Tu se je združila z drugima dvema, 
namreč z ono, ki je peljala od Kobarida po tolminski doliui 
ob levem bregu Soče, in z drugo, Jciid je prihajala iz Čedada 
skozi Bute in 6ez Modrejce k Sv. CUciji. Tako je bil ta kraj 
oatoi-no središče starih prebivalcev na Tolminskem. Od Sv. 
Lucije držala je pot naprej ob Idnjci in to morda ob levem 
bregu ter prekoračila to reko še le malo pred izlivom Bače, 
morda os istem mestu, kjer stoji še dandanes berv Čez Idrijco. 
Iz Bače je vodila pot dalje na Kneio in Grahovo, koder je 
tudi dandanes cesta Na Eoritnici prekoračila je Bačo IŠir 
deržala nauzgor do bukovekega sedla, od kodar je ila mimo 
Orehka u Cerkno in potem dalje na Kranjsko. 

Tudi u Cerknem je znala že takrat biti kaka naBelbiua. 
Ma zapadiii strani tega kraja se ia zdaj lahko opažajo na 
malem holmcu ostanki nekega grada, o kojem se nič ne ve, 
iz katerega časa da izvira. Se sedaj se dobro pozna cesta, 
ki je nekdaj iz doline vodila na hribček, ki sedaj nema več 
zidov. Ali Bterjena malta, ki tam okoli leži, priča da je mo- 
ralo stati poslopje na ^Gradišču". U začetku našega stoletja 
našli 30 na njivi pod hribčekom vojaško orožje, katero bo pa 
kmetje hitro u poljsko orodje prekovat dali. Ravno u isti 
njivi našli so tudi bakren denar, baje od cesarja Aleksandra 
Severa (222 — 235). Iz tega se sklepa, da je bila kedaj na 
GradiSču terdnjavica u obrambo poti Po ustnem sporočilu 
stala je peiva naselbiiia cerkljanska na mestu, kjer je sedaj 
cerkva sv. Jameja, tedaj baš pod Gradiščem.*) 

Tudi u Butih nahajajo se razvaliue starega grada, ki je 
bil berž ko ne prav tako namenjen braniti oude mimo vodeči 
pot. Vendar bi te razvaline utegnile biti še le iz srednjega 
veka, ker takrat je deržala pot iz Ročinja na Tohninsko skozi 
Bute. Sla je namreč čez Doblar, mimo Yerhovca in prišla 
pri Fratniku na Ciginj. Malo nad to potjo stojč omeujene 
razvaline na hribČeku, ki se tudi „Grad~ imenuje. 

Ob jednakem gradu pripoveda se tudi „u Predalih" za 
Kobaridom. Ne vem, aH se nahaja onde u resnici kaj raz- 
valin, ali pa je dobil kraj ime „Tonovcov grad*^ samo po o- 
bliki hriba, kar se pogostoma dogaja. Izvestuo pa je, da je 
morala u starem veku terdnjavica stati na mestu, KJer je sedaj 
cerkvica sv. Antona. 



•) Glej Norice i. 1864, i 



,y Google 



— 13 — 

Kazadnje so tudi u Kobarida zasledili ostanke starega 
pokopališča. L. 188U najde g. Šribar oa svojem Tertu 
konec Kobarida (proti TernoTemu) tri obilno Široke lončene 
poaode, katerib oblika je popolnoma podobna starim žaram 
(urnam). Položene so bile ii versti ia pokrite ab akrilmi. U 
dveh žarab ao naSIi ožgane kosti in pepel, u tretji pa oglje 
in majben lepo okinčan deržaj neke poaode. Škoda da so ne- 
Tedneži vse to bitro uničili iz strahii pred pepelom in smertjo. 

Vse to jasno poterjuje. da je bila izvestno tudi u Ko- 
baridu naselbina Že ob času Rimljanov in morda Se poprej. 
Že u poprejSnjib letih izkopali so bili na kobaridekem polju 
blizu Soče neko vojaško orožje. Ali to se Je pozgubilo in 
spomin na nje pozabil, tako da ae ne more več soditi, iz ka- 
terega čaaa je ta starina. 

Nahaja se po Tolminskem ie več zidiSč iz starodavnih 
časov. Tako se vidijo posamezni ostanki rimskih (?) terdnjav 
na hribib novooBlilkih. med Cerknem in Poljanami, nad Toj- 
akčm, na prehodu iz TrebuSe u dolino gorenje Idrijce itd. 
Ljudstvo pravi vsem tem zidinam ^Sance" in terdi. da bo bile 
sezidane proti Turkom, ker ne pozca bujSega sovražnika.*) 

Tudi na Seuvidakogoraki planoti nahaja se mnogo starin, 
ki pričajo, da so morali ti kraji že jako rano naseljeni biti. 
Na Pečinah imamo krajevna imena ^Orad", (kjer se Sesedaj 
zidovlje pozna), ^OradiSče". ^TahtariSče" i. t. d. Okoli 1 1840 
izkopali so na holmcu ^drad" blizu Šenvidake gore meden 
kip egipčanake božiče Izide, (bila je to božiča lune). To 
nam priča, da so bili Rimljani razSirili Čaščenje ne le avojib 
domačih bogov, nego vseh važnejiih božanstev njim podjarm- 
Ijenih ljudstev. Najdeni kip Izide je blizu ped visok in hranil 
ga je Dr. Jakob Della Bona u Gorici,**) 

Ako pomislimo, da je Senvidska gora jedna najstarejših 
&r na Tolminskem, starejša nego Cerkno, spoznati motamo, 
da se neso le Slovenci zgoda naselili na omenjeni planoti, 
nego da ao že pred njimi bila taUgore veča selišča. Ob času 
ljudskega preselovanja bila je Senvidakogorska planota od na- 
tore ustvaijeno pribežaliSČe, kamor sovražniki neso tako lahko 
priSIi, Tnai u srednjem veku opažamo neko mešanico meo 
šenvidskogorskimi prebivalci in mogoče je, da ta mešanica 
jzvira že iz starodavnih časov. Na vsak način morala je biti 
Senvidska gora zvezana s precej dobro potjo na cerkljansko 



*) Dimiti, Oeacbichte Kraias I. pg. 67. 

**) KooJaniSie, Odgovori na pitanja draitva za jngoBl. povjest. po- 
natisitjeiii u Bčeli I. ISfiS. 



,y Google 



— 14 — 
in krsnjako etran. Morda je že takrat obstajala tudi med 
Idrijo in Cerknom kaka zveza, ker Se dandanes se vidijo ele- 
dovi tako imenovane , rimske ceste" na desni strani Cerknega, 
visoko u hribu med Stražo in Planino. 

Rimski denar, zlasti iz pervega (asa cesarstva, nahaja 
se po Tolminskem gostokrat. Se meseca maja 1878 naŠli so 
dobro ohranjen rimsk denar pod laporjem (peščenim konglo- 
meratom), ko BO popravljali cesto pod vasjo Prapetnim blizu 
Tolmina. Le Škoda, da take najdbe redkokrat u prave roke 
pridejo in se ve<^noma poizgube, mesto da bi se poSUjale n 
skupne zbirke. 

Izvestno nahajalo se je na Tolminskem že pod Rimljani 
&e mnogo seliSč tudi na drugih mestih, kakor na tu omenje- 
nih. Taka seli^ča postajajo redko kedaj sIu(!ajno, nego samo 
na mestih ki so že od prirode za to'odmenjena. Zato si tudi 
novi naselniki radi zbirajo isto mesto za svoje bivališče, ka- 
tero je že njih prednikom služilo u isti namen. Tako lahko 
sklepamo, da je tudi na mestu sedanjega Tolmina in Bolca 
že za RtmljanoT bilo kako seliSče in da morda katero današ- 
njih krajevnih imen, ki se ne dd slovenski raztolmaČiti, spo- 
minje še na stara nazivanja. Redko kedaj se namreč koje 
ljudstvo tako popolnoma poizgubi in izseli, da bi ne pustilo 
kvasa novim naselnikom 

Akoravno so Bimljani skerbeli za ceste in za pouzdigo 
omike, vendar neso podjarmljena ljudstva srečno živela pod 
njih gospostvom. Rimljani so terdili, da je vsa podjarmljena 
zemlja njih neomejena lastnina (in pozneje lastnina rimskih 
cesarjev). Zato so jo delili svojevoljno med doalužene vojake 
in ubožnejše Rimljane. Premagani narodi bili so njih pod- 
ložni brez deržavljanskih pravic in se neso smeli ženiti z 
Rimljani. Ko so pozneje (1. 215 po Kr.) zadobili vsi rimski 
podložniki deržavljansko piavo, morali so zaradi tega še ve£o 
davke plačevati. Pri tolikih davkih je bilo le to dobro, da 
80 jih lahko plačevali tudi v poljskih pridelkih (u vino, žitu, 
slami, senu i. t d.), mesto u denarjih. 

Za kulturni razvitek Tolminskega bilo je najvažnejše 
bližnje mesto Čedad (Staro mesto). Tudi to mesto je mo- 
ralo biti prestara karnska naselbina. Ali odkar je rimski 
vojskovodja Julij Cezar 1. 53 ali 52 pred Kr. keltske 
Oalce onde naselil, imenovalo se je tudi to mesto rimska ko- 
lonija in dobilo jeime Forum Julii, od tod Forjalsko 
ali Frijulsko (Furlansko). Pozneje pa je imel Čedad 
svojo posebno upravo in imenoval se nrepublika", katero so 
vladali Štirje rektori. Po zmagi keršanstva nad p^an- 



,y Google 



~ 15 - 
sirom razSirita ee je bila sveta vera tz Ogleja (kjer sta jo 
oznaojevala av. Mohor in sv. Jelar) tudi t Čedad. Verjetno 
je, da BO iz Čedada tudi na Tolminako zahajali miejonarji oz- 
nanjevat Kristov nauk. Ali s kolikim uspehom bo delova- 
li, tega ne moremo presoditi, zlasti ker so kmalu začeli ve- 
liki nemiri po nafiih deželah. 

Takrat je namreč hudo vrelo med vsemi severnimi in 
iztočnimi ljudstvi. Stara bivaliSČa so jim postajala pretesna, 
preslaba in želeli so si novih. boljSih. Zato so vedno bolj 
silili proti jugu in zahodu, zlasti proti lepi Italiji. Od sever- 
ne strani so pritiskali na staroslavno rimsko carevino nemiki 
narodi, od izhodne pa hunski in tako prouzročili neprestano 
gibanje in pomikanje ljudstev, katero imenujemo u zgodovini 
preselovanje narodov. 

B. Od prihoda Slovencev do začetka patrijardke 
oblasti. 

Ker ležijo naše dežele ob iztočnem ohodu a Italijo, 
derla so skoro vsa hunaka in germanska ljudstva skozi njo. 
Tako so hruli todi mimo '1. 169 po Er. nlarkomani in 
Evadi, 1. 402 in naslednjih zahodni Goti, 1. 452 pa 
divji Huni. Ti so prekosili vse druge narode u pustolenju, 
požiganju in ropanju! Njih kralj ailni Atila imenoval se 
je ,fiiba božja" za narode. Ta grozovitež obsedal je tudi 
Oglej, premagal ga ter oropal in zažgal, tako da je začelo 
to slavno mesto od takrat propadati. Mnogo, prebivalcev po- 
begnilo je na bližnje otoke in utemeljilo nova mesta, d. pr. 
Benetk e. Strašna osebnost Atile ohranila se je u narod- 
nem spominu še do danes. 

L. 476 uniči herulski vodja Odovakar zahodno rim- 
sko cesarstvo in utemelji svojo vlado u Italiji. Ali že I. 493 
ga preženejo izhodni Goti pod svojim kraljem Teodo- 
rikom Velikim. Za njegove in njegovih naslednikov vla- 
de opomorejo se nekoliko poteptane dežele in tudi Tolmin- 
sko je uživalo takrat mir. Ali le za malo časa. Že spom- 
ladi 1. 569 prihrujejo Čez Predal in derejo proti Italiji nem- 
ški Langobardi. N& meji poda se njih kralj Alboin na 
visoko goro, beržkone naš Mataj(}r, in si ogleda lepo fri- 
julako nižino. 3) Ko pridejo za tim Langobardi u pervo ita- 
l^ansko mesto Čedad« postavi Alboin svojega nečaka Gisulfa 
za vojvodo Frijulskega in mu izroči več plemenitih langobar- 
skih družin, s katerimi naj bi branil drugim narodom uhod a 
Italijo. 



,y Google 



Rasen čedadske utemeljili so T^Dgobardi še več drugih 
vojvodiu po Italiji. Ali vojvode bo bili mogočni, skoro neod- 
visni knezovi ter ee večkrat Boper kralja Bamega puntali in 
soper zunanjega sovražnika ua svojo roko bojevali. Yse to 
velja zlasti o Čedadskib vojvodih. 

Usledi viharnega preselovanja narodov u Italijo izgi- 
nili so bili skoro popolnoma stari prebivalci Pano- 
nije. Korika in Karoije. Če Je kedo izmed pervotnih naBel- 
nikov ali izmed rimskih provincijalov uSel meču skozi idolih 
ljudstev, pobegnil je izveatno u varnejše kraje, u Italijo, u 
terdna mesta, na otoke u lagunah (morskih lokvah) in na 
motji; ali pa se je umaknil u više nepristopnejše kraje med 
gorami. A še ti zadnji ostanki so morali pred Langobardi 
bežati. Ti so po poti vee končali, kar je bilo prejšnjim ljud- 
stvom ostalo. 

Tako BO imeli Slovenci, kateri bo že krog 1. 550 u 
Sirmiji in dolenji Panoniji stanovali, prostor Širiti se počasi 
ob Savi, Dravi in Muri nauzgor. Ker so prišli Slovenci iz 
velike sannatske ravoine in ker je bilo vse njih živenje rav- 
nini privajeno, lahko verujemo, da ao se tudi u novi domovini 
najpopreje ravnih krajev pola8tili.'Saj so jim mogli le jedino 
ti obetati dovolj pogojev za njih priljubljeno poljedelstvo. Ko 
so pa drugi rodovi od zadi piitiskati začeli in ko se je ljud- 
stvo s Časoma pomnožilo, morali so, se ve da, tudi Slovenci 
vedno više in više stopati in se zadnjič tudi s^ stermim sve- 
tom zado voliti. 

Po odhodu Langobardov u Italijo bili so se Slovenci 
tako daleč proti zapadu pomaknili, da so med 1. 592 iu 594 
že na meji Italije in bavarske voj^odine stanovali. Izvestno 
je, da BO Slovenci Že I. 598 u Italijo prodreti skušali, a ek- 
sarb Kali) nik jih je za tedaj še nazaj potisnil. Toda kljubu 
temu razširili bo se Slovenci mimo Gradišča in Palme nove 
tudi na Frijulsko. celo do Taljamenta. O teh Slovencih ni 
sedaj druzega sledii, kakor slovenska imena njih vasij. Še 
preje morda, kakor na južnem Fiijulskem, naselili so se Slo- 
venci na severnem, u hribih nad Čedadom, kj«r so Še do da- 
našnjega dne svoj jezik terdovratno ohranili, čeravno so že 
nad 1200 let u vedni dotiki z italijanskim življem. 

Na Tolminsko naselili so se Slovenci od dveh straoij, 
kakor nam še dandanašnji obe glavni narečji te deželice pri- 
čata. Pervi naselniki so prišli po glavni cesti čez Predčl ia 
na poti u Italijo ostal je marsikedo u koritniški, soški in ne- 
diški dolini. Pozneje še le so se naselili Slovenci iz Kranj- 
skega ob PoljanŠici nauzgor u idrijsko in baŠko dolino ter n 



,y Google 



8oSko do Tolmina (prav za prav do Volarije). Toda to oa- 
selovanje se je prav počasi godilo in u pervi dobi si moramo 
jako malo prebivalcev na Tolminskem misliti. 

Langobardi bo hoteli, kakor popreje God, osnovati mo- 
gočno deržavn u Italiji in jo čez celi polotok razširiti. A temu 
eo Be ustaTlJali zlasti Bizantinci, ki so še vedno upali vso 
Italijo nazaj dobiti, in pozneje zlasti tudi papeži, katerib po- 
svetna oblast je začela narašati ravno o tem času. Soper Bi- 
zantince zjedinili so se velikokrat Langobardi z Avari (Obri) 
in Slovenci ter jih napadali s pomočjo teb dveh ljudstev 
večinoma u Istri. A Langobardi nčso imeli namena razširjati 
svoje gospostvo zunaj Italije, zlasti proti severoizhodu ne. Pač 
pa so Slovenci vedno u Italijo silili, čemur so se Langobaidi, 
se ve da, protivili. Zatore beremo tako pogosto o bojih med 
Slovenci in Langobardi. Pri teh bojih so vedno Slovenci za- 
čenjali, oni 80 bili napadajoči, kar že to kaže, da so se vsi 
ti boji odločevali na frijulskih tleh in ne na Slovenskem. 
Proti Slovencem sezidali so Langobardi mnogo gradov okoli 
Čedada. 

Tisti Slovenci, ki so na frijulski strani stanovali, bili so 
čedadskim vojvodam podverženi. Teh si Langobardi n^so to- 
liko z orožjem podjarmili, kakor usledi pogodbe. Ker so sta- 
novali u okrožju njih oblasti, načeli so Langobardi počasi da- 
vek od njih pobirati (krog 1. 610). 

Vsi drugi Slovenci zunaj Frijulskega pašo bili slobodni 
in samostojni, kar žeto kaže, da so čedadski vojvode tako 
pogostoma pii njih pomoči in zavetja iskali. Tudi so umeli 
slovenščino celo na vojvodskem dvoru u Čedadu. 

Slovenci so živeli sami za se u zadrugah pod lastni- 
mi Župani, ki bo bili njih svetni oblastniki In župniki ob 
jednem. Bo veče politične skupnosti pouzdigaili ao se še le 
pozneje in le na nekterih mestih. Taki so si volili tudi svoje 
lastne vojvode, n. pv. na Koroškem, u Sisku itd. Živeli so 
mimo pečaje se s poljedelstvom in aim ter tja tudi z malo 
obertnijo. Okoli in okoli od sovražnih, ropaželjnih sosedov 
obdani privadili so se počasi tudi sami ropanju in tako bere- 
mo, da 80 Slovenci večkrat čez mejo u Italijo ali u Istro 
udarili. 

Sami so morali največ preterpeti od divjih Avarov 
ali Obrov, katere so tudi Pesjaue ali Pesoglavce ime- 
novali. Ti 80 prišli med Sloveuce, kadar se jim je poljubilo, 
in nzeli, kar jim je dopadlo, potem pa so zopet izginili. U 
njih bojih so jim morali 'Slovenci važne službe opravljati, la- 
dje tesati in jih u vsako bitko spremljati. Slovence si mo- 



,y Google 



— 18 — 
ramo pri vseh avarskih podjetjih sodelujo«^ misliti, če tudi 
ne beremo izrečeno o njih. Bazen vojaške službe izsilorati 
BO Avari tudi davek od bliže njim stanujočih SloTencov; de- 
lali 80 ž DJimi kot ak eužnjimi ter zlorabili njih žene in hčere. 

Toda avarBko gospostvo nad Slovenci si ne smemo mi- 
sliti stalno, redno in povsodi jednako, nego le kot faktično 
nadvlado mogoČnejSega nad alabejiim, brez pravnega naslova 
in urejenih razmer u oaSem pomenu. Avari so bili za Slo- 
vence to, kar u XV. in XVI. stoletju Turki, le da se pervim 
n^so mogli tako upirati, kakor drugim. 

Izmed slovensko-langobarških bojev, o katerih lahko do- 
ločeno terdimo, da so zadevali tudi Tolminsko, ohranila 
nam je zgodovina le malokaterega. TeSko je določiti, ali so 
pri avarskih napadih in pustolenjih Frijulskega tudi tolminski 
in korogki Slovenci kaj deleža imeli ; a verjetno je to zaradi 
bližne lege. Ravno tako se ne more vedeti, ali so tudi naši 
Slovenci kaj terpeli ob Času, ko so bili Langobardi napadli 
Slovence usledi Dagobertove želje (okrog 1. 630). 

Izveetno pa je, da so bili pri onih Slovencih, ki so med 
1. 665 — 670 frijulskega vojvodo Vectara napadli, tudi Tol- 
minci, beržkone u zvezi s koroškimi Slovenci. Pridli so po 
Nediži na Frijulsko in se ustavili pri B r i i č i (Broias). Po- 
časi pa so ae pomaknili dalje do nediškega mosta pri Ažli. 
Tukaj jih napade iz zasede Tectari, ki je bil -med tem iz Pa- 
vije priSel, ne da bi bili Slovenci za to vedeli. Z veliko manj- 
šo silo pokonča skoraj vse in jih zapodi nazaj čez mejo. 

Malo časa potem uoame se med Slovenci in Langobardi 
prepir zarad pašnikov. Morda so že takrat Langobardi svo- 
je Cede na slovensko stran gonili, kakor najdemo pozneje u 
naiih gorah obilo laikih pastirjev z njih drobnico. Ti so per- 
vi začeli planine graditi ter Slovence planšarstva in sirarstva 
učiti. Celo oa Čemi persti in Še dalje na bohinjski strani 
imeli so Lahi u patrijarški dobi svoje planine. Od todi se 
je ohranilo toliko pripovedij o Lahih, ki so po naših gorah zla- 
te rude iskali. 

Krog 1. 700 napadejo tolminski Slovenci langobarške pa- 
stirje in njih cede, ki so se blizu onde pasle, ter jih odpove- 
jo seboj na dom. Langobarški župan tistega okraja udere jo 
za Slovenci, toda ni jih mogel doiti. Radi tega ozmerja ga 
čedadski vojvoda Ferdulf, preuzeten in ničemuren človek. 
Da bi županu svojo lastno hrabrost pokazal, podkupi nektere 
Slovence, da pregovori svoje rojake poslati slovensko vojsko 
na Frijulsko. Res, Slovenci pridejo z veliko močjo in posta- 
vijo svoj tabor na stermem hribu, do katerega se je moglo 



,y Google 



— ig- 
le a težavo priti. A Langobardi jo vendar krenejo z vojvodo 
na čelu po atermini proti Slovencem. Ti pa začno kamenje 
valiti na sovražnika in, ko Langobardi kljubu temu Se bliže 
pridejo, nftpad6 jih ah sekirami in drugim orožjem ter skoro 
vse pomorč. Tako jim je bolj ugodnost kraja, nego lastna 
hrabrost k zmagi pripomogla. Tee langobai^ko plemstvo s 
Ferdulfom uredi bilo je uničeno. 

Ifasledek te zmage je bil ta, da se Langobardi nčso več 
upali tako preoej motiti pašineke pravice Tolmincev. Vendar 
trt^nega uspeha to ni imelo. Lahi so tudi pozneje svoje cede 
na Tolminsko gonili. 

Ker je vojvoda Pemmo s patrijarfaom Kalikstom gerdo 
ravnal, odstavi ga langobarški kralj 1. 738. Pa s pomočjo 
Slovencev hotel si je Pemmo svoje vojvodstvo zopet priboriti. 
Toda kralj ga privabi zvijačno k sebi in zapre u terdno jeČo, 
vojvodstvo pa izroči njegovemu sinu Rathisu. Pemmonova 
nesreča je oserčila one Slovence, ki so do sedaj Frijulcem 
davek plačevali, da ustavijo to plačevanje. Morda so to sto- 
rili s pomočjo in na prigovarjanje svojih sosedov, tolminskih 
Slovencev. A le za malo časa otresli so se bili oni Slovenci 
sitnega bremena. Vojvoda Ratfais se uzdigne u Karnijolo, 
„deželo Slovencev", izmed katerih veliko pomori. Pa Slovenci 
se zopet zberč, napadejo Rathisa in ga prepodč iz svoje dežele. 

Fod imenom nEarnijola* moramo razumeti „malo 
Kamijo", t. j. njeni izhodni del u blizu jednakem obsežku, 
kakor sedanje gorenje in srednje Posočje z bližnjim Gorenj- 
skim. S časoma se je pojčm Eamijole razširil in dalje proti 
izhodu raztegnil na vso kranjsko deželo, tako da se u IX. 
in X. stoletju Kranjsko le nCarniola" imenuje, dočim OoriSko 
fie nčma svojega posebnega imena. Zato se tolminski Sloven- 
ci Se dandanes Kranjce imenujejo. 

Po tem razlaganju je skoro izvestno, da je bil Bathis 
na Tolminsko priderl, hotč kaznovati ondaSnje Slovence za 
pomoč, (vsaj moralno), usledi katere so mu bili beneški Slo- 
venci davek odpovedali. In izvestno so ti ostali Se na dalje 
podložni frijulskim vojvodam. 

Ko Karol Veliki 1. 774 langobarSko kraljestvo uniči, 
pride tudi čedadska Vojvodina pod njegovo oblast. Zadnji 
vojvoda Rotgaud spunta se sicer še jenkrat na korist De- 
siderjevega sina Adelhisa, a 1. 776 ga Earol popolno- 
ma premaga in odstavi. Tako se je razširila oblast frankov- 
skega kraljestva do slovenskih mej in razumljivo je, da so 
želeli Franki podvr:eČi svojemu gospostvu tudi mirne Slovence 
zlasti ker so hoteli uničiti zadej bivajoče Avare. Verhu tega 



,y Google 



— 20 — 
zaprosi tudi oglejski patrijarh Paulia II. svojega dobrotnika 
kralja Karla, naj podverže SloTence, da jih bo mogoče pri- 
dobiti za Kiiatovo vero. Takrat je imelo pokristJADJenje in 
podjannljeDJe jednak pomen. 

Vse to je Karla nagnilo, da poSIje 1. 788 svojega eina 
F i p i n a nad Slovence. Ti, nesloibii kakor so bili, neso se 
mogli uspešno upirati Frankom in podvergli bo se skoro brez 
branenja. Tudi koroški Slovenci, ki so bili že od 1. 748 od 
Bavarcev odvisni, pridejo istega leta neposredno pod frankov- 
sko oblast, ko odstavi Karol vojvodo Tassila in imiči rodoo 
Toj vodstvo bavarsko. 

Z letom 778 kon£a tore doba slovenske neodvisnosti in 
začne se nova doba tujega gospostva, pa tudi robstva, 
feudaloega nasilstva, potujčevanja in ponemčevanja, ter ob 
jedoem pokristjanovanja, usledi česar bo pre&Ii Slovenci od 
prirodnega stanja k izobraženemu. Ker pa je bit Karol moder 
politik, nf razdelil koj iz početka novo pridobljenih dežel po 
svoji navadi u okrožne grofije (Oaugrafschaftea), nego pu- 
stil je Slovencem njih domače župane in glavarje, le da so 
se morali ti keretit dati. Še le počasi je upeljaval bvojo upra- 
vo in ž njo kristjanstvo z desetino ter razdelenje slovenskega 
zemljišča med svoje germanske plemenitaŠe, ki so raznih nem- 
Skih naselnikov u deželo pripeljali. Fo germanskih feudalnih 
nazorih smel je kralj prosto razpolagati z novo pridobljeno 
zemljo podve^enega ljudstva. Razdelil jo je tore po svoji 
volji med zveste priveržence in ti so postali u kraljevem ime- 
nu pravi lastniki darovanih zemljišč. PoprejSnji gospodarji, 
slovenski posestniki, bili so na ta naČiu ponižani do užitni- 
kov in za to uživanje svojih poprej lastnih zemljiiČ morali 
80 razne davke plačevati. Tako je postal poprej sloboden slo- 
vensk kmet najemnik in velikokrat tudi' rob, suženj novih 
gospodarjev. — To se je pa Se le počasi, ne poveodi jedna- 
ko, in zlasti s pomočjo cerkvene oblasti zgodilo. 

Se spreobiačanjem k novi veripoberala je cerkev pov- 
eodi tudi desetino. A to je bilo jako nevarno in modri 
možje so velikokrat svarili, naj misjonarji ne gledajo toliko 
na desetino, kakor na pridobitev kristjanov. Tatto je moral 
učeni Alkuin prav nujno opominjati svojega prijatelja, akvi- 
lejskega patrijarba Paulina, naj odlaga z desetino. Kazal 
je na Saee, ki bo se bili zaradi tega kristjanstvu odpoveda- 
li *). Izvestno je morala desetina tudi Slovencem velik uzrok 
biti, da BO se le počasi Kiistovih naukov poprijemali. 

*) DUmmIer, Stidoestliche Marken, Archiv fQr Euode oesterrei- 
chUcher Ocschichtsquelleii, Bd. X. pag. 22. — 



»Google 



— 21 — 

Ued tolminskimi Blovenoi so Sirili sveto vero brez dvom- 
be oglejski patrijarU s pomočjo fedadske duhovSčine. Ali 
kristjanstvo je po DaSih gorah jako polagoma napra- 
dovalo. Sloveask značaj kaž^ veliko terdovratnosti u sebi, 
kadar je treba svoje iadividualno prepričanje zatajiti in se 
dmgemu podvreči. Zato bo se deržali Slovenci terdo svoje 
stare vere, svojih starih Seg hi običajev. To tei^ost toliko 
bolj umemo, če pomislimo, da so le tuji duhovniki, koji de 
narodovega jezika n^so znsli, novo vero oznanjali. Dalje ao 
Slovenci sprevideli, da ne preti nevarnost le veri njih očakov, 
nego tudi njih slobodi. neoavisaosti, kajti s pokristjanovanjem 
uredi iirilo se je tudi frankovsko gospostvo in nemlk.živelj 
sploh. Kako z veseljem so se nasprotno poprijel! panonsU 
Slovenci svete vere, ker sta jim jo sv. Ciril in Metod u 
domačem joziku oznanjala in ker jih je branila pouemčevaoja 
Svetopolkova deržava ! 

Da je ravno na Tolminskem kristjanstvo počasno napre- 
dovalo, vidi se zadosti jasno iz tega, ker eo se še 1. 1331 u 
Kobaridu, tore ob glavni cesti, malikovalci nadli ! 

Ostanki poganske vere Slovencev ohranili so se 
nam le a ljudskih pravljicah in u krajevnih imenih. Tudi 
Tolminci imajo &e mnogo pravljic o pozoju (iintrernu). kije 
zahteval u žertev mladih deklet; ,o začaranih kraljiči- 
nah, o hudih mačehah itd. Se dandanes obhajajo naši 
Slovenci o božiču, av. taeh kraljih, veliki noči, o sv. Jurija 
in sv. Janezu Kerstitelju mnogo šeg, ki spominjajo na etaco- 
slovensko mitologijo. Vse to kaže, kako visoko so nekdaj 
častili solnČno luč, ki je bila po zimi oslabljena, začarana, 
koja se je pa na spomlad prebudila in oživela, tako da je 
zemeljske pridelke izcimila, ozelenila in dozorila. 

Tudi o mitologiških bitjih vedo Tolminci še marsilcaj 
pripovedovati, n. pr. o ikratu, povodnjem možu, o be- 
lih in Častitljevih ženah, o Vesni in Babi, (ki je u 
zadlaški ali Dantovi jami stanovala) ; o vedomoih, veščah, 
zmajih itd. itd. Bazen teb izvirno slovenskih poznajo tudi 
apokrTphne pravljice o Šembilji (5ibylla) in zlasti o Be- 
lino. Tega ima ljudstvo za velikega zdravitelja in dajo ron 
pridevek ^sveti". Z njegovim nključem" se baj6 lahko ozdrav- 
Ija slepota. Ta Belin je izvestno znani solnčni bog Earnov 
in varuh oglejskega mesta nBelenuB", ki je imel u stari Akvi- 
leji več templjev. To bogočastje pa nf morda keltiškega vira, 
nego ilirako-traŠkega. sploh orijentalskegu *). 



*) Primeri: CzSrnig, OSra-Oradisca, T. pg. 154. 



,y Google 



— 22 — 

Izmed krajevnih imen spominjajo na slovenako mitolo- 
gijo n. pr, Triglav, Baba (jako navadno ime goH), Bo- 
hinj, morda tudi čiginj (po -boginji Cizi, elov. Cereri ?). Tako 
ime jo tudi Trebuha. To prihaja od staroslovenske besede 
ntrčba" t. j. daritev; tore pomeni Trebufia toliko kot kraj 
darovanja, očiščevanja (locus sacrificii). *) 

Pa tadi cerkveni patroni spominjajo na (SaSfenje sto- 
toslovenekih bogov. Teretenjak je postavil učeoo hn>o- 
theso, po kateri ee iz sedanjega cerkvenega svetnika lahko 
sklepa, kako božanstvo ao stari ljudje na tistem mestu častili. 
Po tem takem bi bil stal na volčanskem polju (sv. Danijel) 
in u Poljubinju (sv. Marko) hram letnega soinčnega bogi. 
Na Stčrmcu (sv. Mihael) in na tolminskem gradu (sv. Martin) 
bi bili^čaatili Peruna in Radegosta; u Dreinici, na iLne- 
ži, u Šebreljah (sv.^ Jurij) soinčnega boga kot premagalca po- 
zoja — zime; na Šenvidski gori Svetovita; na Idriji iu u 
Kalu pri Bovcu (sv. Janez Eestitelj) Kresa; u Oblokah, Se- 
židu (8V. Trije kralji) ter na Ternovem (sv. Trojica) Trigla- 
va, itd. Se ve, da more to le tedaj kaj resničnega u sebi 
imeti, če je dotična cerkev jako stara, hitro pri pokristjane- 
Dju sezidana ; kar pa o večini tukaj naštetih cerkva ne velj4. *•) 

Ualedi Karlove razdelitve novopridobljenih dežel (u Ra- 
tisboni 1. 788) spadalo je Frijulsko z Gorilkim, in morda tudi 
zIstro,k trevižanski marki ali krajini, katero je dobil mejni 
grof Marcar u oskerbovanje. Njemu je sledil I. 795 Erik 
(Erich) in temu Cadalaus (Cadolach) 799 — 819. Ker so 
njegov naslednik Balderich nf nspeSno branil bulgarskim 
napadom, odstavil ga je Lj ud o vi k Pobožni 1. 828 ia raz- 
delil njegovo marko na štiri grofije : Frijulsko, Istro, 
srednje Štajersko in spodnje Štajersko z Dolenjskim. 
Po bertinijanskih virih bilo bi Goriško takrat Koroškemu pri- 
padlo *••). Verjetnejše je pa, da je ostalo pri Frijulskem in 
tore do 1. 952 pod Italijo. 

Usledi verdujiske pogodbe (842) dobil je Italijo in 
ž njo tudi Frijulsko cesar Lotar. Kedo je Frijulsko od leta 
828 — 846 vladal, ne vemo, a kaže se, da je takrat velika 
anarhija u dežeb gospodarila. Napadi Slovencev na Frijulsko 
so se zopet ponavljali. Vendar si moramo pod temi le manj- 
še mejne razpore misliti, kakor so se pogostoma gajali tudi 
u poznejih stoletjih. Mir in red u deželi je naredil še le Lo- 



•) NoTice 1864, liat 3. (sp. P. LadialavJ. 

") TeL-BtenJak, Matičin letopis 1811, atr. \9. 

***) Formentini, Beitriige zur Oeschichte tod 0511, 1856 pg. 4, 



,y Google 



- 23 — 
taijeT Svak Erberhard, ki je 1. 846 ali 848 frijuleko voj- 
TodatTo dobil. Njemu je sledil 1. 867 ain TJnhroch (Hun- 
rock) io temu krog 1. 875 brat poslednjega Berengar *). 

Takrat pa je segala oblast frijulskih grofov Da severu 
do Drave, kakor je bil Karol Veliki oktobra I. 803 doloCil 
u Saligradu, kjer je tudi cerkveue razmere po alpskih deže« 
lah uredil.**) Te razdelitve se je deržal tudi pozneje, ko je 
z dekretom 14. junija 811 določil Dravo kot mejo med sfui- 
gradsko in oglejsko nadskofijo.***) Sploh se je u pervih dasih 
vedno ujemala politična meja s ctTkveno. 

Po smerti Karola Debelega zadobi frijulski voj- 
voda Berengar kraljevo dostojanstvo u Italiji 
(888). Ali G u i d o, vojvoda spoletski, mu je preuzel to do- 
stojanstvo in ga prisilil, da se je zopet vemil u svojo vojvo- 
dino. Toda kralj Arnulf podeli u Iridentu Berengarju itali- 
jansko krono. Na njegovo mesto je postavil za frijulskega 
vojvodo Walfrieda (895—896). Berengar pa izroži 1 897 
Orimoaldu Frijulska (in Istro). Fo Arnulfovi smerti (899) 
bil je Berengar jedini vladar u Italiji in kot tak pridobil si 
je celo cesarsko krouo (25. III. 915). Tudi sin njegovega 
zeta, Berengar II., postal je 1. 950 italijansk kralj. Cesar 
Otoni, je poterdil njemu in njegovemu sinu italijansko 
krono. OdloSilpaje odnjel. 952 u Avgsburgu 
„m arko Verono" (obsegajoče tudi Treviž. Frijulsko in 
Oglej), ter jo prid ru žil bavarski (in koroSki) voj- 
V o d i n i. Izročil je potem bavarsko vojvodstvo (e Koroškim 
in Verono) svojemu bratu Henriku I. Tako je bilo zdru- 
ženo Goriško z Nemčijo in ta vez je trajala do 1. 
1866 (na Frijulskem le do XV. stoletja). 

Frijulsko (,Comitatus Forojulensis") je segalo tedaj 
od Livnice čez Sočo do sedanje kranjske meje in he dalje 
(Čez Idrijo in Vipavo). Imelo je za svojeglavarje lastne grofe, 
ki nam pa mnogokrat ge po imenu neso znani. Tudi ne vemo 
iz tega časa nobenih posebnoatij o naSej deželici. Izveatno, 
da 80 skulali nemški vladarji vedno bolj uterditi svoj upliv 
na južni strani Alp. Pošiljali so u te dežele nemške, zlasti 
bavarske naselnike, usiljevali so Slovencem tuje više do- 
stojanstvenike (duhovne in posvetne), ter delili deželo zuna- 
njim samostanom in škofijam (briŽioski, bamberški, sabjonski 

*J Ves ta aestarek je posnet po BpUu „Razinere med Slovenci in 
Langobardi", podlistek „SDfe" 1. I8T5. — 

**) DOmmler, o. o. pg. 17. 

"*} Ankerahofen, OoBchichte Efiratens II. RegeatenIV. Periode, 
pg. 9. — 



,y Google 



— 24 — 

itd.) V tem časa bo prihajali tudi Birovi Madjari a Italijo 
ropat ; a te nesreče so zadevale TeČinoma le južni ravni del 
gorilke grofij«. 

Oton II. odloJii 1. 976 Koroško s FrijuUkim 
in Verono od Bavarskega ter ustvari iz pervih 
treh dežel samostojno vojvodstvo Koroško. 
Izročil je je 1. 978 Otonu Wormsfeldskema, (sinu cesar- 
jeve hčere Luitgarde in lotarinškega vojvode Konrada Mo- 
drega). A že 1. 982 izgubi Oton Koroško, katero dobi Hen- 
rik Mlajši in 1. 989 Henrik Prepirljivi. Med tem 
je vladal Oton WormsfeId8ki Frijulsko in Verono. Po 
smerti Henrika Prepirljivega 1. 995 dobil je pa še Koroško 
in od tedaj ni bila nikoli več ta vojvodina z Bavarskim 
združena. 

Ko je Oton 1. 1004 umeri, sledil mu je tretji sin Kon- 
rad (Kuno) I. do 1. 1011 (1012). Njegov naslednik je bil 
A d a I b e r o Epensteinski, dokler ga ni cesar odstavil 1, 
1035. pd tedaj ni imelo KoroSko svojega vojvode, nego de- 
želo je oskerboval mejni grof Gottfried. L. 1047 pa izroči 
C. Henrik III. Koroško grolu Welfu HI, l'o njegovi smerti 
1055 ni hotel cesar imenovati posebnega vojvode ni za Ba- 
varsko, ni za Koroško, čeS naj preide vlada popolnoma u nje- 
fove roke. Še le krog 1. 1060 zadobi Koroško Berthold 
. Zahrinški. A Henrik IY, ga odstavi zaradi nezvestobe in 
izroči Vojvodino svojemu sorodniku Markvardu Eppen- 
steinskemu 1. 1073. U tej rodovini je ostalo Koroško 
do 1. 1122 in potem so jej sledili Sponheimci (do 1269). 

Kedo je bil med tem časom mejni grof frijulski, ne ve 
se natanjko. Pred letom 1000 opravljal je to službo grof 
Veri h en (\'arient), ki je bil beržkone tudi giof u Istri. 
Ko mu je podehl Oton lU. I. 1001 polovico Goriškega, 
postal je na ta |način pervi goriški grof. Njegov 
sin A z o se omenja 1. 1027 zadnjikrat. Po njegovi smerti 
bil je frijulski grof nek drugi, ki nam po imeun ni znan. in 
temu je sledil 1. 1056 grof Ludovik, ki je umeri 1. 1077. 

Kaj se je med tem na Tolminskem godilo, nam nI čisto 
nič znano. Iz IX.. in X. stoletja nemarno čisto nobenega pi- 
sanega poročila o naši deželici. Le toliko si lahko mislimo, 
daje u tem času pokristjanoranjc Tolmincev lepo na- 
predovalo in da so stare šege, stari običaji vedno bolj ginili. 
I'o veČih selih postale so nove cerkvene občine ter postavile 
si svoje cerkvice, ki so bile pa s početka zgolj lesene. 
Se le u XI. stoletju so začeli po Tolminskem cerkve zidati. 



,y Google 



— 25 — 
Od Čedada pokristjanjeno postajalo je Tolminsko vedno bolj 
odvisno od te cerkve ia kmalu so ga počeli tudi politično 
prištevati k Frijulskemu, zlasti odkar je bila popolnoma raz- 
padla ustava Karlovih okrožnih grofij. 

Verjetno je namreč, da je bilo pod Earolingi tudi naSe 
Tolminsko taka groiija. Čeravno majnna deželica, vendar je 
okoli in okoli tako lepo zaokrožena in od drugih pokrajin s 
prirodnimi mejami tako popolnoma ločena, da je morala po- 
stati tudi posebni upravni okraj. Nemiki okrožni grof, 
ki je dobil Tolminsko u svojo oblast kot kraljevski urad- 
nik, prišel je u deželico ter ai poiskal pripravno mesto za 
svoj sedež in za aredigfe cele grofije. N( si mogel izbrati 
boljšega mesta, kakor prijazni hribček nad Tolminom. Cisto 
osamljeno uzdigajočise hrib je kakor nalašč za grad ustvarjen, 
ker je ž njega pogled odpert po treh dolinah ta se tore di 
ne le samo lahko braniti, nego tudi mimoidoče poti ae dajo 
nadzirati in u potrebi zapirati. 

Na tolminskem hribu sezidani grad imenovalo je ljud- 
stvo Kozlov rob, *) po nemški pa Pockenstein (Bock- 
stein). To ime se ne prilega le neužugljivosti grada, nego 
označuje tudi, da so njegovi gospodarji ostro in neusmiljeno 
pokorili stanovalce tolminskih dolin. Da utegne tolminski grad 
u resnici iz karolioSke dobe izvirati, priča nam zlasti kapelica 
sv. Martina, ki je bila u onem gradu sezidana. Znano je, 
da je bil sv. Martin u veliki časti pri vseh karolinških vla- 
darjih io da so njegovo Čaščenje širili po vsej svoji veliki 
deržavi. U stolnem mestu Karolingov v Gahih (Aiichen), sezi- 
dali so mu posebno lepo kraljevsko kapelo (imenovano po 
kapi, kapuci sv. Martina). Kjer so po svojem kraljestvu 
utemeljevali uzgledne kraljevske palače (Pfalzen), povsodi so 
zidali tudi kapelice sv. Martinu na čast. Tako je bila tudi 
na prestarem blejskem gradu kapelica sv. Martinu posve- 
čena. 

Tolminski hrib je priroduo središče cele deželice. Blizu 
njega se stekajo glavne reke na Tolminskem in zato je moral 
postati na podnožju hriba sezidani kraj politično središče vse 
deželice in dati jej svoje ime. Morda je bila že iz stare dobe 
kaka naselbina na tistem mestu. Da T o 1 m i n oe more biti 
mlajši, kakor grad Kozlov rob, priča že to, ker nt dobil 



*) Tudi bosanski kraljerski grad imenoval se je Kozel. Njegove 
razvaline ee vidgo ie zdaj na Zec- 'planini blizu Fojnice (Hvojnice). 



»Google 



— 26 — 
tiTojega imena po gradu. *) Izvestno je pa, da je poSel 
Tolmin hitro naraSčati potem, ko je stal na njegovem hribu 
glavni in OBrednji grad celega okroija. Tako je zadobil kraj 
u majhnem Času BTOJo po natori odmerjeno važnost. Ali pervi- 
krat beremo njegovo ime ie le okoli L 1065. Patrijarh Ka- 
vengar (1063—1068) sklene med leti 1063 in 1066 ah svo- 
jim odvetnikom Markvardom Eppensteinskim pogodbo za- 
radi desetin u kraju nTuimine" (Tolmin). Tudi drugikrat se 
omenja Tolmin (1. 1146) kakor kraj, u katerem se je oglejski 
patrijarh nekoliko časa mudil. 

O vseh drugih razmerah tega časa molči zgodovina po- 
polnoma. Zato naj omenim vsaj nekoliko Čast in oblast 
okrožnih grofov, kakorSni so tudi na Tolminskem vladali. Tak 
grofje bil samo kraljev uradnik in u njegovem imenu ne 
le zapovednik grajske straže in načelnik ob času vojske, nego 
tudi najviSi sodnik. Ob določenih dnevih u letu (navadno vs^i 
mesec) ali, ako je bila potreba, tudi ob izvanrednih obrokih 
moral je sklicevati redna sodiSča. Teh so se udeleževali vsi 
plemeniti in alobodni ljudje, ki so bili izkuSeni u pravnih raz- 
merah, ali pa usledi svoje starosti dobro poznali stare pravne 
običaje. S^ili so se navadno pred cerkvijo, ali pa sredi vasi 
pod lipo. Tu je začel okrožni grof kot predse<hiik sodniško 
razpravo in obravnavo. Ko so presliSali tožnika, obtoženca 
in priče poprasa grof izvedene može za njih mnenje in potem 
izreče svojo obsodbo. Kazni so bile navadno samo globe u 
denarju ali blagu, od katerih je dobil grof tretjino ali 
polovico, ostalo pa vojvoda ali kraj. Zato so pa grofi na- 
vadno zelo pristransko sodili. O celi razpravi napravili so uča- 
ei mali zapisnik. Obtoženec mogel se je prizvati na kralja 
ali njegove poslance (missi regis). Grofje sodil o uboju, po- 
žiganja, ropanju, nasilstvu, uporu, veliki .tatvini, ako je kdo 
kaj tajil; potem u civilnih pravdah viSega reda: o dedovinah, 
lastenju posestva in sužoih oseb, ali takih, ki neso mogli dol- 
gov plačati in bi tore morali postati robovi itd. Sploh je mo- 
ral grof soditi o vseh prepirih svojih podložnih župljanoT. 



•) Jedino prava pit«Ta j« Tolmin, kakor kaže italijansko in 
nemiko ime Totmino, Tolmein. Sicer ee pa to ime u Btariti listi- 
nakh ^elo različno bere ; Tulmine, Tulminuro, Tolminom, Tulmein, Dnll- 
mein. Tollmein itd. Kakor „Novice" razlagajo je korenika tega imena 
iBta Vot D besedi „tolmfifi" (?). Temu podobno je ime Tolmezio 
(nem&ki SchonfeldJ u Eamiji, in tudi to. meato ima jednakc lego, kot 
Tolmin, Hogofe, da imamo u teli imeniti iskati ostanek karnakega na- 
zivlja. U Albaniji bo nahaja ve6 eliČno glaaeiih bo krajevnih imen. 



»Google 



MmU 1 sreieiD mini. 

A. Tolminsko pod oglejskimi patrijarhi. 

U BtaroslaTni Akvileji uzrastla je bila mosoiiDa ia 
razna cerkvena deriaTa, ki je od razUčnili TladarjeT in 
mogotcev zadobila mnogo posvetnega premoženja, posestev, 
sloDoSčin in predpravic Usledi teh postali so akvilejski 
patrijarhi cerkveni knezi in samostalni vladarji 
svojih posestev. Ker jebtla Akvileja velike važnosti za 
nemško deržavo, podpirali so nemSki cesatji na vso moč pa- 
trijarhat in ga odlikovali pred vsemi drugimi cerkvenimi der- 
žavami. Tako je dobil oglejski patrijarh 1. 966 immunite- 
to, t. j. slobodo od decžavnih davkov, kateri so se od slej 
patrijarhu plačevali, ter grofovsko oblast žez svoja po- 
sestva. L, 1028 o]lobodi ga cesar vse podložnosti od koro- 
škega vojvodatva in ga tako postavi za deželnega kneza 
vsem podložnikom oglejske cerkve. 

Id 8e Te6, po smerti &ijulskega grofa Ljudevita 1. 1077 
izroči cesar Henrik IV. patiijarhii Sieghardu tudi voj- 
Todstvo Frijulsko in od tedaj je bil oglejski patrijarh 
deželni knez Čez vso zemljo med Livnico in kranjsko mejo, 
tore tudi fiez Goriško in Tolminsko. Da, tudi Istro in 
Kranjsko so izročili cesarji patrijar&ki vladi, (pervo I. 1209 
in 1228, drugo pa 1093). Tako je vladal akvilejski patrijarh 
čez mogočno in važno deželo ob jadranskem morju, na katero 
so se oslanjali nemški cesarji pri vseh svojih podjetjih u Ita- 

liji. 

Mali del te mogočne patrijarške deržave bilo je tudi na- 
še Tolminsko. To pa je bilo takrat precej obširnejše, nego 
dandanes. Na beneški strani spadala je Drenkija pod vol- 
čanSko faro in tore pod Tolminsko, ravno tako Doblar in 
ves Lom, kar je sedaj kanalsko. Na Kranjsko segalo je Tol- 
miDsko daleč Čez sedanjo cerkljansko mejo. Pod Tolmin nt 
spadalo le vse gorenje porečje Idrijice, nego tudi današnje 
občine Nova in Stara Oslica, Leskovica in Uavfia do po- 
tokov Habovča, Kopačnica, Hotavlje in DavČa. Tako je bilo 



,y Google 



takrat Tolminsko rendar le za 350 Q kilometrov veie, nego 
dandaDOB, čeravno se neso pciStevale k njemu občine Livek, 
Sedlo in Breginj. 

Rekli Brno že, da je bil Čedad zelo važno mesto za 
našo deželico, ki je po natomem ustrojstru združena z onim 
starim mestom in odvisna od njega, kar se omike tiče. Fran- 
ki 80 po naSih krajih ob jednem svoje gospostvo in 
sveto vero širili. Vsak narod, katerega so podjarmili, po- 
kristjanili so ga tudi, in naaprotno, ako je koje ljudstvo spre- 
jelo keričanatvo, moralo je tudi priznati verhovno ob- 
last Frankov. Kedor je ljudstvo podjarmit ali pokristjanil, 
ta je bil njegov neposredni gospodar. Ker so čedadski mi- 
sjonarji raziirili sveto vero po Tolminskem, bilo je natomo, 
da 80 smatrali Tolminsko kakor s Čedadom združeno 
deželico. Ker se nf nikdo oglasil proti temu in nikdo dru- 
gi dokazal svojili pravic do Tolminskega, ostalo je to čedad- 
ski kapitalski cerkvi. Morda je ona iskala poterjenja zato 
pri cesarjih in papežih, ter ga tudi dobila, kakor se je pozne- 
je večkrat zgodilo, ali nam taka poterdilna pisma iz stare 
dobe neao znana. Izve^stao je, da so oglejski patrijarhi, ka- 
terim je pripadal tudi Čedad, podpirali prizadevanja čedad- 
skega kapitula in mu radovoljno priznavali Tolminsko kot nje- 
govo cerkveno posestvo 

Patrijarhi so bili kot deželni knezi Frijulskega, h kate- 
remu sc je tudi Tolminsko prištevalo, verhovnt gospo- 
darji u naSi deželici in so imeli u njej tiste pravice, kakor 
pred letom 1028 in 1077 koroški vojvode, odnosno nem- 
ški cesaiji in njih namestniki. Te deželske pravice pa- 
trijarhov BO bile takoimenovane regalije (više in niže), t. j 
pravica loviti, ribariti, gozde sekati, rudo kopati; pobirati 
colnino, mitoino in mostnino ^ npeljevati letoe in tedenske s<tj- 
me ter pobirati od njih dohodke (stojno) ; slednič kovati last- 
ni denar sfe svojim imenom. U svoji Vojvodini bili so patri- 
jarhi absolutni zakonodajalci in nakladali so svojevoljno davke, 
le da so bili pri tem navezani na sklepe stanov, katere so 
oni k zborom sklicevali. Kot deželni kuezi bili so tudi neod- 
govorni sodaiki svojih podložnih u civilnih in kriminalnih stva- 
reh. Ali sodstvo so izverŠevali po svojih namestnikih, veči- 
noma, po odvetnikih oglejske cerkve. Tsa posestva, 
katera neso bila izrečeno darovana cerkvam, samo- 
stanom in plemičem, smatrala so se kot deržavna 
dobra, od katerih so patrijarhi sami najemnino dobivali, 
ali pa jih svojevoljno drugim plemičem delili u užitek. Po 
smerti svetskega posestnika padlo je tako posestva (,feudum 



,y Google 



ali benefidum" imenOTaDo) zopet a roke patrijarha in on je 
je mogel elobodno drugemu podeliti Cerkvena posestva pa 
80 ostala zmerom dotiiSni cerkvi, smatrala so se kot nallodium**, 
to je aasledne posestvo, ki preide od otEeta na sina in nje- 
gove uuuke. Patrijarhi so imeli tedaj pravico podelovati feude 
in allode, oslobajati robove ter pouzdigati alobodne ljudi u 
plemiie in viteze, ^eli so posebna odlikovanja, gerbe in 
prapore ter načelovali (učasi po svojih namestnikih) lastni 
vojski. Smeli so iz lastne mo6i zavojStSiti (vojsko napovedati), 
ali pa mir in pogodbe sklepati. Imeli so tudi pravico sedeti 
u nemlkem deržavnem zboru ter priznavali so kot svo- 
jega verhovnega vladarja samo cesarja, klanjali se mu iu obe- 
čavali zvestobo. 

Mnogokrat se misli, da so bili oglejski patrijarhi tudi 
neposredni pervotni gospodarji Tolminskega, daje bilo to 
privatna lastnina patrijaiika. To mnenje se opira na da- 
rilno pismo cesarja Otona III. od leta 1001, usledi kojega 
podeli cesar ^polovico gradu Solkana in kraja Gorice, 
dalje polovico vseh zemljiSč, gozdov in vod& ter s temi zdru- 
ženih dohodkov, lova, ribareujain paSnje med 8060, Vipa- 
vo in Devinom pa do verha bližnjih Alp* oglojske- 
mu patrijarhu Janezu IY.. drugo polovico pa frijulsko-ister- 
skemu grofu Verihenu ali Varientu (glej gore str. 24.) *) 

Ali tu z mejami ozuaženo okrožje ni moglo sezati do 
Predela in Triglava, nego zauzemalo je le nekdanjo grofijo 
solkansko ali sedanje okrajno glavarstvo goriško. 
Ako bi bil cesar takrat nameraval tudi Tolminsko patri- 
jarhu darovati, omenil bi bil gotovo Tolmina, ki je bil že ta- 
krat (1. 1065) patrijarSki letni sedež in tore 1. 1001 vasfen, 
poznan kraj. Tolminsko je spadalo piirodno k Čedadu, 
bilo je po tcrgovini in omiki navezano na to mesto in se je 
tudi poIiti(!no priitevalo Čedadu, odkar je bilo od njega po- 
kristjanjeno. Še skoz celi srednji vek (in u cerkvenem obziru 
celo do konca preteklega stoletja) neso imenovali črijulski pi- 
satelji Tdhninsko drugače kot ^gorsko Frijulsko" (Friuli in 
montibus). Cesar tore ni mogel I. 1001 darovati Tolminskega 
patrijarhu, ker je bilo Že čedadsko, in patrijarh je imel na 
Tolminskem le (gore naltete) knežje pravice kot naslednik 
&ijul&kih grofov in zamenik koroških vojvod. Vse to nam 
zgodovina naslednih stoletij jasno izpričuje. 

Oglejski patrijarh je toie postavljal na Tolminskem svo- 
jega vladarskega namestnika, ki se je imenoval ^poglavar" 



*} Primeri: Cidroig, GOrz-OradUca I. ] 



,y Google 



— 30 — 
(capitaao) in moral u njegoTem imenu rladati deželico tei 
akerbeti za njeno varnost. Kako važno se je zdelo patrijar- 
bom Tolminsko pri£a najbolje to, da so postavljali oode za 

Stglavaije svoje najbliže sorodnike in najzvestejše prijatelje. 
olŽDOst poglavarja Je bila varovati grad Kozlov rob ter bra- 
niti deželne meje pred eovražoimi napadi; preganjati roparje 
in javne zločince, ki so takrat radi utekali na Tolminsko in 
se skrivali po nafiih gorah ; skerbeti za ceste in nadzirati jav- 
na dela (zidanje cerkev, mostov itd.) ; soditi civilne in kazen- 
ske pravde, kakor nekdaj okrožni grofi ; ter upravljati deržav- 
na in neposredno patrijarSka posestva na Tolminskem. Pogla- 
var je stanoval na Kodovem robu in ta. plačilo njegove služ- 
be dobival je dohodke nekaj kmetij in travnikov. 

Ako je bil poglavar na potovanju ali sploh zunaj deže- 
lice, opravljal je vee njegove posle poglavarjev namest- 
nik. Za izverSevanje svoje sodnijske dolžnosti plačeval je 
navadno posebnega u pravdslovju izučenega sodnika, ki je 
dobival tudi polovico za kazeA naloženih glob. .Dalje je ime) 
poglavar svojega kancelarja, tajnika ali pisarja, ki je 
vodil vse račune in dopisovanja s patrijarhovo vlado. Za po- 
biranje desetine in uredovanje urbarja (zemljilčnih bnkev) 
imel je poglavar fie posebnega oskerbnika (gastaldo). Dalje 
je plačeval poglavar dva ob hodnika idi trabanta in ve- 
Če fitevilo biričev (sbirri). Ti so bili gradski vratarji in 
stražniki, varhi javnega mira, lovili in zapirali so ne- 
varne ali obsojene osebe ter pretepali s palicami one, kate- 
rim je bila ta kazen odmenjena. 

Te biriče ali vojafike hlapce najemal in plačeval je 
poglavar usledi posebne pogodbe, katero je ž njimi sklepal. 
Tako je moral poglavar 1; 1299 uzderževati Sest varuhov za 
grad in ravno toliko za patrijarhov dvor zdole u Tolminu, ne 
uStevši onih slobodnih posestnikov, ki eo bili tudi dolžni braniti 
grad in dvor. Takrat je dobival vsak stražnik na dan po tri 
denarje ali 26 soldov naSe veljave. L. 1324 hotel je po- 
stati gradski stražnik u Tolmimf nek Matija, črevljar iz 
predmestja sv. Domenika n Čedadu. 14. maja istega leta ob- 
ljubi poglavarju zvestobo pod pogoji, katerih so se morali tudi 
drugi stražniki deižati, ter zagotovi poroštvo za mezdo, kate- 
ro bode za svoj posel dobival, in se zaveže mezdo povemiti, 
ako ne bode vestno izpolnoval svojih dolžnostij. *) 



,y Google 



Blizu jednaka pogodba o BtražarBtru tolminskega grada 
sklenjena je bila 5. februarja 1339. L. 1370, 10. novembra, 
sprejmejo za str^nika na Kozlovem robu Nikolaja, sina 
mnerlega Tomaducija iz Čedada. *) 

Kakor smo gore Bliiali, imel je patrijarli u Tolminu tu- 
di svoj poseben dvor ali letno prebivališče. Ta dvor je stal 
na dolenji strani Tolmina, na onem mestu, kisefie zdaj Dvor 
(Bor) imenuje. To mesto je klinu podoben polotok, kateri 
delata od izhodne strani nizko dole tekoča Tolminka, od za- 
hodne pa globoki jarek, po katerem se odteka vsa voda tol- 
minskega terga u Tolminko. Na severni strani delil je glo- 
bok prekop, ki se le sedaj pozna, oni polotok od sveta, na 
katerem leži Tolmin. Na onem od prirode uterjeaem mestu 
stal je tedaj patrijarhov dvor. Obokane kleti tega dvora na- 
hajajo se še dandanes pod njivo, ki leži sedaj na razvalinah 
nekdanjega letišča patrijarhov. Pripoveda se, da je dal ta 
dvor sezidati patrijarh Bajmund della Torre 1. 1292. 

Veijetno je, da so patrijarhi o veliki letni vročini u 
Tolminu bivali in nad hladno Tolminko Čisti zrak serkali. 
Kekli smo gore, da se j'e že patrijarh Ravengar okoli 1. 
1065 u Tolminu mudil. Tako je bival u Tolminu 1. 1146 
tudi patrijarh Pelegrin I. (1132 — 1161) z vsemi svojimi 
cerkvenimi dostojanstveniki, proSti, naddijakoni itd. ter u pri- 
čo tega spremstva daroval samostanu gorenjegradskemu 
na Štajerskem 10 zemljišč u Budriju na Frijulskem ter 5 a 
Velikih Laščah na Kranjskem. **) Dasiravno nemamo nobe- 
nega pisanega poročila, vendar se nam zdi zelo verjetno, da 
je že Pelegrinov prednik Ulrik I, (1085— 1121) u Tolminu 
bival in posvetil cerkev sv. Utha pri SoČi. Drugače si je 
težko razlagati, kako bi si bilo naŠe ljudstvo tega tujega 
svetnika za svojega patrona izbralo. 

L. 1194 poterm patrijarh G-otfrid u Tolminu slobodo 
mitnine u Ogleju in Kluži za šenpavelskega (na Koroškem) 
opata TJlrika !.*•*) Skoro izvestno je moral tudi patrijarh Bei- 
told (1218 — 1251) u Tolminu bivati ob času, ko je naselil 
Nemikorutarje na Tolminsko in jim podelil nekatere sloboSči- 
ne. Isti patrijarh izroči 1. 1251 u Tolminu cerkvico av. Ivana 
na Žili samostanu PodkloSter (Amoldstein).*'**) Pripoved ter- 
di, da je patrijarh Pagano della Torre (1318—1332) 1. 



*) Bianchi, Diplomata inedita u Manzanovih analih. 
**) Zahn, UrkandeobuclL tod Steiermafk, Bd. II. pg. 263. 
'••) Archiv far Kilrntn. Oesch. u, Topographio 1866 pg, 138. 
"°*> EichhorD, BeitfSge zurOeichichte K^mtena II. Bd. pg. 247. 



,y Google 



— 32 — 
1319 slavnega italijanskega pesnika Danta u Tolminu gostil- 
Izvestno pa oani je znano, da je boravil u Tolminu patiijarh 
Harkvard RandeSki (1365—1381), ker je onde izdal 8. 
augusta 1377 listino za faro Sevnico na Štajerskem. *) 
Poletno bivanje oglejskih patrijarhov u Tolminu je tore zgo- 
dovinski več nego zadosti izpričano. 

Patrijarhov oskerbnik je pazil na obdelovanje zem- 
ljišča, ki je spadalo k gradu in dvoru, preračunal in pobiral 
najemnino od p&trijarfikib kmetov in izverševal tudi niže sod- 
stvo glede zemljiških prepirov. Oskerbnik je sprejemal od 
podložnih kmetov najemnino u denarju in u blagu (žitu) ter 
moral skerbeti za prevožnjo ali prodajo nabranega bl^a. Vsa- 
ko leto, ob času rednih sodišč pregledali so vsakemu užitniku 
njegovo posestvo ia z nova določili, koliko najemnine mora 
za naprej plačevati. Kekteri kmeipe so plačevali svoj delež 
le o posebnih priložnostih, velikih praznikih, drugi pa redno 
skozi celo leto. Najemnina se je ravnala po velikosti zem- 
ljišča. Vsak kmet dobival je navadno 2 — 4 orala zemljiiča 
u obdelovanje in to se je imenovalo nmansus". Veči užitniki 
so obdelovali po jedno nhobo" (Hube), t. j. 18 — 20 oralov. 
Polovica nhobe" znašala je vedno 10 oral. Oskerbnika nad- 
zoroval je glavar u njegovem službovanju. 

Poleg patrijarha bila je čedadska kapituleka cer- 
kev največa posestnica na Tolminskem. Ta cerkev je bila 
urejena po uzgledu Škofovskih stolnih cerkvi ter imela s po- 
Četka celo dva kapitula: sv. Štefana in sv. Marije. Ali 
1. 1255 odpravi patrijarh Gregor iz Monte longa (1251 — 
1269) prosta sv. Štefana, ker se je preveč utikal u posle 
dekana sv. !M!arije ter samovoljno trosil skupne dohodke. 
Proštove pravice in dohodke porazdelil je patrijarh med se 
in med čedadski kapitul. Med drugim obderži patrijarh za 
se tudi faro in kraj Tolmin z dotičnimi dohodki. Še le pa- 
trijarh Bajmund della Torre povernil je 1. 1297 kapitulu du- 
hovno sodstvo in vse dohodke na Tolminskem. 

Odkar je bila tore čedadska cerkev Tolmince pokristja- 
nila postavljalajim je duhovne pastirje, sodila u 
vseh cerkvenih in mešanih (pol duhovskih, pol posvet- 
nih) pravdah, in kar je bilo najvažnejše, pobirala de- 
setino od vseh pridelkov, od živine in od tega, kar ona daje. 
L. 1233 daruje patrijarh Bertold kapitulu tudi desetino od 
lana in prediva, „da bi on molil za mir duše umorjenega svo- 
jega brata Henrika, bivšega mejnega grofa isterskega." 

•) BeitrSge lur steiermark. Ooach. Bd. IX. pg. 109. 



,y Google 



Za oskerbovaaje teh desetin ia dohodkov imel je tudi 
kapitul (kakor patrijarh) svojega oskerbnika ali gastalda 
u Tohniou. Ysak župan in vaški predstojnik je bil dolžan 
pobirati desetino od svojih vafičanov in izročevati jo kapitu- 
lovemn oskerbniku. Ta je nabrano <leaetiao skuial u Tolminu 
prodati, zlasti za potrebe gradu in dvora. Ear pa ni prodal, 
to je dal po najetih voznikih u čedad speljat. 

Pozneje, u XIY. in XY. stoletju ni ve6 kapitul sam po- 
biral desetine po svojem oskerbniku, nego dajal jo je u n a- 
jem onemu, ki je največ za njo dajal, najrajSe pa svojim ka- 
nonikom, ki BO na ta jiačin znatno obogateli. Tako prepusti 
Čedadski kapitul II. maja 1311 na jedno leto (od sv. Jakopa 
n juliju naprej) svojemu kanoniku in naddijakonu konkord^- 
skemu Ouidonu di Manzano za 128 mark in I denar vse 
svoje dohodke od vernikov tolminskih, Seovidskih, volčanskih 
ia kobaridskih, ter vso desetino od žita in novorojene živine, 
izuzemSi pa desetino od lana. malega sira in vikarijatskih be- 
neficij. £apitul zagotovi Guidonu vee, kar ima služiti njemu 
na korist, ta pa je moral obeČati dolo<^eno plačilo ne glede 
na to, da bode morda on manje dobil, ker utegne toča po- 
tolči, ali pa slaba letina in vojska pridelke uničiti. Fo tem 
priseže Guidon, da bode izvestno plačal in imenuje za to svo- 
je poroke. 

L. 1321, 12. junija, pa odloči kapitul kot svojega osker- 
bnika na Tolminskem za naslednje leto svojega kanonika F o I- 
chera iz Gorice proti temu, da ima dekanu in kapitulu po- 
ložiti natančni račun o dohodkih in drugih pravicah tolminske 
gastaldije. 

L, 1326, 24. julija izroči kapitul svoje dohodke na Tol- 
minskem za devet let Folcherinu Zuccola, čegar ro- 
dovina je imela bogata posestva u kobaridski okolici. Fol- 
cherino je dobil naslov „kapitulov oskerbnik" in zavezal se 
plaievati kapitulu vsako leto 120 mark najemnine. Verhu te- 
ga je moral pol^;ati kapitulu ra£un, kadarkoli je ta zahteval ; 
eano o jednem kmetu užitniku celega zemljiSča smel je račun 
dajati fie le Čez sedem let. Dohodke iz Šolskega dolžan je 
bil Folcherino le tedaj oakerborati in o njih račnn dajati, 
kadar bi se plačevali u tolminsko blagajnico. Te dohodke je 
tore kapitul posebe upravljal, dasiravno neso bili veliki. 

Pod jednakimi pogoji prepusti kapitul tolminske dohod- 
ke 18. aprila 1331. (po odstopu Folcherina) na pet let kano- 
niku Zuanolu iz Čedada, ki je bil nečak patrijarha Pagana 
della Torre. 



,y Google 



_ 34 — 

Ko dobi mesto Čed&d 1. 1379 glsTantro tolmiDako i 
nemi dohodki od patrijarba Markvarda, Kastavi 26. m^a 
tadi obiiiuki evkt iedadski po nzgleda kapitoloTUB grad, 
dvor in gUrantro različnim osebam na Sest let in neer la 
6000 mark solidoT (tore praT za toliko, kolikor je bil Čedad 
patriarha posodil proti omenjeni zastavi), *) 

Toda vemid se moramo nazaj in pregledati, kako je 
kapitulska ceAev zadobila in rasfiirila svoje praTice na Tol- 
minskem. Že patrijarh Janez IV. jej poteru cerkveno de- 
setino in duhovno pastirstvo u nafii deželici. L. 1015 izrodi 
namreč profita sv. Štefana in kanonikom ter vsem njih na- 
slednikom za veJSne 6ase mnogo cerkvi z vsemi njih dohodki. 
Hod drugim se bere a patrijarhovi listini tudi, ds izroč^je 
kapitnlu , desetino od voitSanekih kmetov'.^} Tu se imenuje 
pervikrat cerkvena občina in Tolče bo tore ono selo, ka- 
terega ime 80 nam prikazuje najprej n mtfii zgodovini. 

kvestno je najstarejša cerkva na Tolnunskem sv. Da- 
nijela na volčaoskem polju. Tolče so najbliže Čedada in 
zato so tudi najpoprej sprejele kerfičanstvo. Cerkvico so se- 
zidali zunaj vasi bli^ Bočinega brega, takrat ie ,u čemem 
gozdu", da bi tudi Tolmind lahko k službi božji dohajali, do- 
kler neso imeli sami svoje cerkve. O cerkvi sv. Danijela 
ohranilo se je ie veliko pripovedi med ljudstvom. Terdi se, 
da je hodil Tolčanski duhovnik daleč okoli (celo u Bohinj !) 
keričanski nauk razlagat in svete sakramente delit. Tudi lju- 
di 80 nosili oelo iz Bohinja (P) u Tolče pokopavat, in ako je 
kedo po zimi umeri, obesili so ga u dimnik in poeuiili ter 
potem fie le na spomlad pokopali: Cerkvenec iz TolČ hodil 
je baje vsako soboto na Pečine avemarijo zvonit. **) Znano 
je, d& tolminske cerkve sveto krizmo ie dandanes iz Tolč 
dobivajo. 

Cedadski kapitul pa ni bil zadovoljen samo z izročilnim 
pismom patrijarita Janeza, nego oberoil se je naravnost u 
Kim s prošnjo, naj bi ae mu poterdila duhovna oblast ob 
gorenji Soči, Dokazal je, da so mu bili našteti kraji že pred 
mnogo leti izročeni, in da ima tore izključljivo pravico do 
njih. Ueledi tega izda papež Celestin UI. 1. 1192 sledečo 
bulo : 

gCelestin ikof, sluga božjih služabnikov, predragim si- 
novom, proitu', dekanu in korarstvu čedadske cerkve pozdrav 

. *} Diplomatn inedito del Biuiohi, iodi Perona, MsnzaDO AnnaU 
V. 316. 

**) P. 3. KbKI, u SloTenekih večernioah 1. 1863: „CBrkeT tr. Mo- 
borft in Fortonata na toImiiiBkih Pečinah," 



,y Google 



— 35 — 
in apostobki Ui^obIot! Iz tega namena amo postavljeni po 
gospodovi milosti nastražii^e apostolskega sedeža, da za mir 
cerkve skerbimo in apostolskim nameBtnikom pom^amo, da 
bi nihJe ne bil nadlegovan. ki gospodu služi. Zatore, predra- 
gi a goniodu, ker nam je volja za Val mir skerbeti, sprej- 
memo Vafio cerkev, osebe in posestva, bi jib sedaj po pravi- 
ci svoje imenujete, in druge pravice, katere ste že Štirideset 
let sim mimo uživali, pod varstvo sv. Petra in Naie, to je: 
cerkev u Tolpah z njenimi podružnicami, cerkev sv. Tida 
z njenimi podružnicami, cerkev u Bolou z njenimi podružni- 
cami, (cerkev sv. Petra u AžH, u Solkanu itd.), h»kor tudi 
vse sloboičine in predpravice Tafie cerkve, ki jib je do sedaj 
imela in ste jih pravUno uživali, Vam si svojo apostolsko 
oblas^ poterdimo. NOiie naj se tore ne prederzne koga iz- 
med Vas ali Vafie premoženje nadlegovati, ali to pismo Na- 
iega varstva in poterjenja zaničevati, ali mu predeizno na- 
sprotovati, če bode kdo to premišljeno delal, naj zapade 
jezi Vsemogočega ter njegovih apostolov Petra in Faula. Da- 
no u Rimu 24. novembra 1192, u drugem letu NaSega vla- 
danja." 

Iz te bole se razvidi, da so bile proti koncu XII. sto- 
tega Že tri samostane dnbovnije na Tolminskem: u Bolcu, 
uVolčab in na Šenvidski gori. E posledoji je spadalo 
tudi Cerkno in spodnja Idrija (pri Fari). Sto let pozneje 
pridružili sta se tem trem le dve novi duhovn^i: n Tolmi- 
nu*) iau Kobaridu. Duhovni predstojniki so se imenovali 
vikarji, t. j. namestniki 6edadskega kapitula, kateri se je 
smatral kot pravi župnik nafiih cerkvi. Vikaiji so imeli svoje 
pomočne duhovnike, katere so sami izbirali, pa tndi sami pla- 
čevali iz svojih dohodkov. 

L. 1297 (21. julija u Vidmu) izroči z nova patrijarb 
Rajnrund (1273 — 1299) čodadskemu kapitulu vse tolminsko 
prebiv^stvo z vsemi kmetijami in desetinami -od živega in 
neživega, vse cerkve in kapele ž njih dohodki in desetinami 
ter sploh vse pravice, katere so bile združene s tem ljudstvom. 
Zato ukaže patrijarh svojemu nečaku in poglavaiju u Tolmi- 
nu, naj izroči vsa tu navedena posestva in pravice kapitulo- , 
vemu kanoniku Leonardu, ter naj preskerbi, da se temu 
izročijo ključi od cerkva in naj gleda, da bode kapitul mimo 
' užival svoje pravice. Če pa menijo vikarji onih cerkvi, da 
imajo kake veče pravice oo njih, nego kapitul, naj jih pride- 
jo skazat pred patrijarftki aeddi. 6) 

*) U Tolmion je bilA tata ie pred letom 1297, kakor sa vidi is 
ohrMijene listine. (Glej „DoBtavke" St, 6). 



»Google 



h. 1306 uredijo 31. julija u kaiiitulu zbrani kanoniki 
(Sedadski dohodke tolmiDskili Tikaijev. Volčanskemu so 
določili Bedem starjev žita in ravno toliko prosi ter ovsa ; 
dalje polovico sira in volne, katero naberejo o «v. Jutjuin sv. 
Uihelu ; polovico sedmin in zapustnin umerlib, ter vse kai 
bodo dobili za očiščevanje žen in za poznamovanje bH (o bt. 
treh kraljih?). Od tega pa mora plačevati jednega polnočne- 
ga duhovnika. Ravno toliko naj dobiva tudi vikar Sen vi d- 
ski in naj tudi on uzderžuje jednega duhovnika. Tolmin- 
akemu vikarju so dali desetino od iesterih kmetov in to 
treh u Tolminu in treh u Doljah, a vse drugo kakor vol- 
Čanskemu in SenvidBkemu, ter ga obvezali uzderževati jednega 
duhovnika. Bollki vikar naj dobiva osemnajst staijev žita, 
prosa in soržice in vse drugo, kakor ostali vikaiji, ter naj 
uzderžuje jednega duhovnika. Ravno toliko naj ima tudi vi- 
kar kobaridski in naj uzderžuje tudi on jednega pomoč- 
nika.7) 

Dohodki, katere je dobival kapitul iz Tolminskega, 
morali so biti precej veliki, ker ao se mnogokrat porodili 
prepiri zavoljo njih delitve med patrijarhom, proštom, deka- 
nom in fcapitulom čedadskim. Tako je moral 1. 1297 apo- 
stolski kardinal-legat izbrati trevižanskega ikofa Tolberta 
za sodnika u teb prepirih. Ta izreče razsodbo 31. julija a 
Trevižu in to u osmih točkah, od katerih naj se tu omenijo 
samo tiste, ki Tolminsko zadevajo. 1. Polovica vseh desetin 
volčanskega prebivalstva, bodi od živega ali neživega, naj 
pripada Čedadskemu proštu gospodu Petru de Piperna. 

2. Dekanu in kapituln Čedadskemu tiče (razen ostalega) 
vse, kar se dobiva na siru in lanu od tolminskih prebivalcev. 

3. Fatrijarhu, dekana in proštu ob jednem spada prebival- 
stvo volčansko z drugo polovico desetine od živega in neži- 
vega; dalje osemnajst kmetov u vasi Tolmin ter cerkve 
na Senvidski gori, u Tolminu, Kobaridu in Bolcu z vsemi pra- 
vicami teh cerkvi. 4. FroHt pa mora vsako leto dati de- 
kanu in kapitulu (razen mnogo druzega u denarjih in 
blagu, tudi) vso volno, katero dobiva čedadska cerkev s 
Tolminskega. *) 

Razen Čedada imelo je pa Tolminsko Se mnogo cer- 
kvenih in posvetnih neposrednih gospod ar j e v. Vse 
nedarovano zemljišče smatralo se je kot patrijarhova lastina, 
kot deržavno premoženje, katero je smel patrijarh slobodno 

LOesch. 1861, 



,y Google 



— 37 — 
deliti in kot feude darovati. Tako je dobil poleg Čedada 
največ posestev sa Tolminskem samostan rosački (Ro- 
sazzo). Ta samostan pouzdignil je patrijarh Ulrik u opatijo 
ter ga u zvezi se svojim bratom Henrikom, gorilkim gro- 
fom iz rodovine Eppensteinske, bogato obdaroval med 1. 1085 
in 1190. Na Tolminskem dobila je rosačka opatija vse Bol- 
ško, dalje vasi: Sedlo, obe Borjani, Potoke, Kred, 
Mlinsko, Idrijsko, Livek, Ljuoinj in Idrijo pri Ba- 
či. Po teb vaseh ni imela rosatSka opatija le pravice desetiDO 
pobirati, nego bila je tudi uepoaredna poaestnica onde ležečih 
zemljišč, in od teh se je tore njej plačevala najemnina, kakor 
na Tolminskem patrijarhu.8j 

Da je imel rosnčki samostan pravico po Bollkem dese- 
tino in zemljiško najemnino pobirati, to nam poterjujejo tudi 
poznejSe listiae. Tako odatopi od 1. 1285 trinajst kmetij oa 
Bolškem („io contrata, quae dicitur Pletz sive Vliz'')mill- 
stattski opatiji na Koroškem, ki je tedaj tudi postala po- 
sestnioa na TolmitiBkem. U sameno dobi rosačka opatija dru- 
gih kmetij, beižkone na Koroškem. 

Tudi najvažnejša goriška opatija u Belenju (Beligna) 
pri Ogleju imela je ua Tolminskem nekaj posestev, L. 1192, 
14. oktobra, podeli patrijarh Gotfrid belenjskemu opatu O r t- 
winu in njegovim naslednikom štiri kmetije z vsemi pravi- 
cami u vasi Pontikel (Ponikve?) na Tolminskem, katere je 
užival nekdaj patrijarhov oski^rbnik Reginald. Ker je pa 
ta omenjene kmete poprej zelo stiskal in nadlegoval z izgo- 
vorom, da izveršuje svoje odvetništvo nad njimi, izročil je 
patrijarh beleiijskemu opatu tudi odvetništvo in vse pravice, 
katere je sam imel nad omenjenimi kmetijami. Le ko bi 
kateri užitnik teh kmetij kedaj več kot jedno ovco ukradel, 
naj zapade njegova oseba patrijarbu, njegovo posestvo pa opa- 
tiji. Ko bi pa kdo izmed njih konja redil, dolžan naj bo ž 
njim dvakrat na leto patrijarbu rabotati. *) 

Izmed tujih cerkvi in samostanov dobila je na Tolmin- 
skem nekaj posestev najpoprej sabijonaka (briksenska) ško- 
fijska cerkev. Cesar Henrik IV. daroval je namreč 27. sep- 
tembra 1063 omei^eni cerkvi dva hriba imenovana Otalež 
in Stainberch. Ta daritev obsegala je izvestno pogorsko 
stran med Otaležem in Oslico. Tudi Otalež je tore jeden 
najstarejših krajev na Tolminskem. &) 

Od drugih samostanov znan nam je (poleg že omenje- 
nega millstattskega) Še gorenj egrajski samostan u savioski 



°) Rubeis, Honumenta Eccl. Aquilejer 



»Google 



dolini kot tok, ki je bil poieatnik tudi oa Tolmitiakera. Imd 
j« od patrijarboT jedno Taa • kmeti, stanoTaliiJJi in »mlji- 
Š£i, ali ime te vaai ne da se tSitati a listini. L. 1326 ikošal 
j« to iTOje posflBtTO ^Ataviti, ali ne znamo koma. *) 

]!fiitorno je, da so bile tadi domstSe tolminske cer- 
kre posestmoe nekaj kmetij in zemljii^S, katere so dobile od 
patiijarhoT la to, da so mogle oskerbovati svoje ceriCTone 
i^trave in skerbeti za potrebne pt^rave na posodah in poslo- 
pjih. Ali o nijedni oatih cerkva ne moremo določiti, koliko 
m kje je imela iroje kmetije, travnike in draga posestva a 
•redkem veko. 

Poleg cerkvenih imamo pa ie mnt^ avetnih posest- 
nikov na Tolminskem. Nektera posestva delili so namrež 
patrijarhi svojim niiim plemi£em, ki so postali osledi tnga 
njihovi vazali ali branjeni podložniki. ImenoraK bo se taki 
vazali ^ministeriales nobiles", ker bo bili dolžni patrijarba 
oprav^ati neke slulbe na njegovem dvom. Morali so vedno 
luderievati nekaj oboroženih, za vojsko pripravljenih mož tet 
skerbeti za varnost gradov in cest. Bilo je tadi takih mini- 
sterjalov, ki so bili obvezani patrijarikemu dvoru za Živež in 
pijaio skerbeti. Pervi je moral vrako leto toliko divjatHne, 
drngi toliko telet, tretji jajec, t^terti rib itd. patrijarha od- 
di^ati. Za vse te dolžnosti dobili so ministerjali vede ali ma- 
nje posestvo a feud. Mnogokrat se je pripetilo, da so taki 
mimsteijali svoj fead zopet razdelili med posamezne užitnike. 

Že u Zli. stoloma bUa je na Tolminskem cela družba 
(konsorog) plemenitih vazalov, ki bo imeli na Eozlovem 
lobu feud stanovanja (feudnm habitantiae) in so se tore ime- 
novali gr adski varuhi (habitatoreB nobiles, Bn^haten). 
Za stanovanje a gradu imeli so dolžaost braniti ga pred sov- 
lažnikom in odpirati prijateljem. Ob iasu vojne morali so 
poslati k patrijtrhovi vojski doJoJeno itevilo kenjikov oboro- 
ženih 8& sulico in lokom. Živeli so navadno osamljeni na 
grada, ravnali krato z robovi, ljubili lov in boreige, mnogo- 
krat pa tndi ropanje. Ti gradski varuhi so imeli tudi neke 
vasi u posesti in navadno skupno uživali njih dohodke. Te 
TBsi oam po imenu neso znane, ali ležale so izvestno po iz- 
hodnem kraju naže deželice. 

Tak tolminak plemič bil je 1. 1188 Gnotram. On js- 
io2i 1. februvarj& svoj feud nazaj patr^aAu dotfridu in ta 
^ podeli proitH čedadskega kapitula. Tema proitn zapusti 



*) Zslm, UrkaDdeDbaoh toh Steiermark 1. 13S6. 



,y Google 



Gantmm po aroji smerti tadi tbo ivoje premakljiTO in nepre- 
makljivo imetje. *) 

L. 1279 ee omenja Beroeriua iz Tolmina, berikone 
tudi jeden gradskih plemičev. Tema oUjubi (2. augusta apud 
Landem) Konrad iz Sacila, da <!e mirovati a igonem pre- 
jHTu in BOTraJtru do petnajstega dne po njunem in patriarho- 
vem prihodu a Čedad. **) 

L. 1296(22. maja apad Scherfemberoli) daraje patrijarii 
Bajmund Arpucija iz Tolmina jednega kmeta u Zampna- 
nu (t. j. čepovanu, morebiti na Vratih, ki ao ee TobnioBke' 
mu prištevala) a zakonit feud zaradi njegove zvestobe in na- 
taniSnega spolnovanja dolžnosti proti patrijarha. >^ 

L. 1313 umeije Lucillo, jeden bogatih tolminskih va- 
zfUov, in zapusti svoje premoženje deloma cerkvi, deloma «• 
romakom a Čedadu. 

L. 1320 dobi plemiž Speranza iz Tolmina vasi Za- 
križ iu Labinje na Cerkljanskem kot patrijariki feud. 

L. 1321, 2. julija, toži F rancescuttus, sin pokojnega 
Jarioe (Jariza, morda bolje JareoF), svojega strica Arpuci- 
ja za polovico po svojem očeta podedovane pravice stanova- 
nja u tolminskem gradu. Imenovanega dne preiskovali »o 
Fran£eikntove zahteve u Čedadu in preslilali priče. 

L. 1366, 15. decembra, podeli patrijarh Harkvard 
Tolmin Filipu, sinu gospoda FrančiSka, inFilipu, si- 
nu umerlega L i a z a r a. Temu poslednjemu podeli tudi u 
imenu njegovih bratov vsa tista posestva, katera so že od 
starodavnih časov uživali. 

U XrV. stoletju pripadale so sledeče obitt^i (rodovine) 
drufitru plemenitih gradskib vamhov u Tolminu : Cannssio, 
A 1 1 e~m s, Manzano, Cueani, Formentini, Cottia 
in Pop p i (Puppia). Tore sami furlanski plemiči zapovedo- 
vali 80 nafiemn ljudstvu u Tolminu ! Kako sirovo so se obna- 
Sali ti plemiči priča nam zadosti to, da so 1. 1239 kar brez 
vsega uzroka napadli sosednje Kranjsko in je oplenili. 
Patrijarh Bertola moral je zaradi tega ikodo povemiti oio- 
panim. 

Tudi na K n e Ž i stanovali so u srednjem veku plemiči. 
Že ime samo ^Knežja vas" (nem6kr GraSeobach) priča, da 
je bila vas nekdaj lastnina knezov ali grofov. Morda se je 
bila tu ohranila katera stara slovenska plemenita rodo- 
rina iu obderžala svoja posestva a tem, da se je znala novim 



iy Google 



deželnim ^spodaijem prikupiti. Pozneje, se ve da, je ta ro- 
doviait pomerla in njena posestva so prišla u druge robe. Še 
na koncu preteklega stoletja imeli so plemiči Locatelli 
in F o r t i (P) svoja posestva oa Knezi. 

Tudi več tujih furlanskih plemiČev zadobilo je 
zemljišča na Tolminskem. Med temi stojijo u pervi veisti go* 
spodi Oucagna. Pripoveda ee, da se je bila ta rodovioa 
iz Koroške doselila na Frijulsko, in si tu pridobila dedno ka- 
momištvo na patrijarhovem dvoru. Kmalu je dobila skoro 
ves kobaridskiKot u svojo last in tako počela upli- 
vati na razvitek naše domade zgodovine. Jeden odrastek te 
rodovine uzel je naslov Čuki (Zucco) ter se naselil u E o- 
b a r i d u, kjer se nahaja še zdaj spomenik tega imena. Že 
1. 1290 prišli so Cucagaa u prepir e Čedadskim kapitulom 
zaradi posesti Kobarida, ki se tega leta pervikrat omenja u 
zgodovini. Oglejski kanonik Matteo de Melsje bil do- 
bil nalug poravnati ta prepir, ali ne zua ae, kako je to opravil. 

Adalbert Cucagna proda I, 1312 z dovolenjem 
goriškega grofa Ternovo, Staroselo iuBelo, , ko- 
ristne vasi )i slovenskih doliuah", nekemu Uartinu Yenu- 
stu, da bi s^ skupljenim denarjem reŠil svoja druga posestva. 
Ali da bi nazaj dobil Venustu prodane kraje, proda isti Adal- 
bert že naslednjega leta (1313) svoje posestvo in gospostvo 
čez Selica tolminska čedadekemu plemiču Henriku 
Hutu. 

L. 1323,' 13. augusta, prodata brata Odarico in Biz- 
zardo Cucagna, sina Simona Cucagae, svojo vas Selišče 
(Silischa) z jednim mlinom, z vsemi kmeti, travniki, gozdi, 
pašniki ter z vsemi pripadajočimi stvarmi za 50 oglejskih mark 
(blizu 700 goldinarjev našega denarja) Galanganu, sinu 
Odorioa Siurida, gostilničarju u Čedadu. Galaugano je 
moral dati poroštvo za plačilo in zavezati ee, da drugače dva- 
kratno svoto plača, manje pet solidov. 

Furlanski plemiči Y i Hal te so imeli svoja posestva u 
Bolcu in okolici, dalje u Borjani in Breginju. Ta po- 
sestva sije bil pridobil za lep denar Virgil, sin Ulrika Te- 
nusta. Toda goriški grof Henrik III. pregovori 1. 1314 Vir- 
gila, daje nazaj dal omenjena posestva Frideriku Villalti, 

L. 1321, II. maja, izroči patrijarh Fagano Andreus* 
su Muttu, sinu Rachisa iz Čedada, u najem za petnajst let 
vse kmete vasi Svinja (Sfigna) „u tolminski dolini." Za 
vsakega kmeta moral je Andreussi plačevati po pol marke 
oglejskega denarja (skoro S goldinarjev) o sv. Mihelu vsake- 
ga leta. 



,y Google 



— 41 — 

L. 1328 so imeli gospodi Sofumberški (SofTumbergo 
je bil grad na severozapadni strani Čedada) jednega kmeta 
u vasi Selice, „u tolminski okolici." Pozneje dobi to vas 
Filip Longo, ki jo pa 7. februarja 1349 proda Ulviou 
d i CanuBsio. Jeden kmet pa je ostal tudi nadalje u obla- 
sti Sofumbergov, ker je okoli polovice XIV. stoletja Janez 
Sofumberg imel jednega kmeta aa Selicah. lega je podelil 
patrijarh Markvard 19. januaija 1373 Francu, sinu Odol- 
rica SofumberSkega. 

Tudi ribarenje po tolminskih rekah zastavljali so pa- 
trijarhi različnim plemičem. L. 1319 dobi Odorlico Lon- 

fo iz Čedada pravico ribariti u Cerknici, Bači (Brisa?), 
drijci, Soči, Tolminki in Idriji (Idrijski) pri Ko- 
baridu. Zato je plat^eval patrijarhu vsako leto jedno mar- 
k o in sicer polovico o sv. Kvirinu, drugo polovico pa o sv. 
Martinu, kakor se vidi iz pobotnice patrijarhovega poglavarja 
Febusina od 30. decembra 1324. To priča, da je moi-alo 
biti že takrat, kakoi' ie dandanes, obilo izverstnih rib (zlasti 
okusnih posterv) po naših rečicah. 

Isti Odorlico Longo pritožil se je 21. septembra leta 
1322 soper tolminskega poglavaija Rajmunda da je ta 
njegovim kmetom zarnbil 3 kotge, 7 volov. 40 glav drobni- 
ce in druge premakljive stvari. Iz tega lahko sklepamo, da 
je imel Longo tudi nekaj kmetij na Tolmiuskem. ne da bi 
nam bilo znano, kje iii kedaj jih je dobil. Morda je bil tudi 
on ud tolminskih plemiče v. 

Patrijarh Bertrand de 8 1. Giones (1334—1350) 
podeli pravico ribarenja po Tolminskem Tiljelmu in Ul- 
vi nu iz Čedada. 

L. 1370, 28. novembra, podeli patrijarh Markvard jedne- 
ga kmeta u Cerknici (u Cerknem) Jurju, sinu Jurja iz 
Loke, in sicer u večni feud („a difitto di censo perpetuo") 
proti temu, da bode vazal vsako leto o božiču plačeval 100 
akvilejskih denarjev u patrijarhovo denarnico („caoipa") u 
Tolminu. 

Ali vseh neposrednih posestnikov na Tolminskem 
nesmo Se našteli, ker nam neso vsi znani. Tako vemo n. pc. 
da je imela tudi čedadska rodovina del Torre svoja po- 
sestva na Tolminskem iu Bolškem, ali ne moremo določiti, 
u kateri vasi so ležala 

Na drugi strani pa neso imele le pojedine osebe, nego 
tudi patrijarhova d o s^t o j a n s t v a svoje podložne kmete 
tudi na Tolminskem. Tako so bili nekateri kmetje u Koba- 
ridu in DreŽnici dolžni plačevati doneske za patrijarho- 



,y Google 



- 42 — 
TO klet in stolniStvo (,maa8sri della Caiiipa e Dapife- 
rato"). L. 1327 so morali ^ (u zrezi z druginu furlanskiini 
kmeti) plačati omenjenima dostojanatrima 2 marki ia 50 de- 
naijer. Sicer pa je ime! največe posestvo u Dreinici Filip 
de Portis. L. 1343 prepusti ta svoja posestva Jarneju, 
sinu Folka della Torre. 

Leta 1364 izverievali so sodstvo u Drežnici gospodje 
UruBpergi, kakor tudi u Sest drugih vaseh na Tolmin- 
skem. L. 1377, 1. junija, podeli patrijarh Markvard gospodu 
Ivanu Antonu, sinu umerle^ Gabrijela iz Čedada, dva- 
najst kmetov u Dreinioi („in Contrada di Dresniza*") in do* 
voli mu tudi polovico sodstva (^garito") u tem kraju. 

Tako vidimo, da je bik vsa naia deželica razkosana in 
razdeljena med veliko Število cerkvenih in svetnih posestni- 
kov, ali prav za prav najemnikov, ker patrijarh je ta posestva 
svojevoljno podeljeval. 

Tolminsko nf dajalo samo bogatih dohodkov nje* 
govim lastaikom, nego bilo je tudi u vojaikem obziru 
važna deželica ob gorenji Soči, na meji Italije. EoroSk« in 
Kranjske. Zato je prišlo ob tej meji dostikrat do prepirov 
med vladarji dotitSnih deiel. Zlasti med patrijarhi in go- 
riškimi grofi, ter pozneje med pabijarhi in avstrijski- 
mi vojvodami porodile so se mnogokrat nasprocnosti, de- 
loma zavoljo Tolminskega samega, deloma pa tudi zavoljo 
drugih posestev, ki so stala z našo deželico u kaki zvezi. Pa- 
trijarhu so njegovi neprijatelji zavidali tako lepo posestvo in 
skuiali oteti mu je Toda patrijarhi so hrabro branili Tol- 
minsko in veliko storili za pouzdigo njegovih hranilnih mo£ij. 

Ker je bilo takrat prebivalstvo po Tolminskem še 
zelo redko, prizadevali so si patri'arhi zaradi Teče varnosti 
pomnožiti ga s tujimi naselniki. Tako naseli patrUarh 
BertoldAndeškil. 1218 NemSkorutarje na Tol- 
minskem in tako pomnoži tudi patrijarh Ottobono (1302 — 
1315) tolminsko prebivalstvo z ne zna se kakimi naselnikL 

!N'emikorutarje pozove patrijarh Bertold, čegar rodovina 
je imela po Tirolskem Jako veliko posestev, u pervem letu 
svoje vlade iz okolice mesta Indije (Innichen), u bistriški 
dolini, na Tolminsko ter jih naseli ob gorenji Bači med V o- 
g 1 o m in P o r ez n o m, kjer se dandanes nahajajo vasi ; Ko- 
ritnica (Nemški rut), Oiand, Steržišče, Kal, 
Znoj le, Obleke, HudojuŽina, Podberdo, Kuk, 
Tertnik, Bača in Petrovo berdo. Yee ta prostor meri 
45 Q kilometrov in na njem stanuje zdaj 2600 duš. Ali ker 
imajo vsi tu našteti kraji slovenska imena, je zelo verjetno, 



,y Google 



— 48 — 
da BO bili že poprej od Slorenoer nAM^eni, akozsTno ne go- 
sto, in tako m lahko razlagamo, kako ho ae Nemikomtaiii do 
dandanea popolnoma poaloTenilL 

Ko 80 se Nemikomta^i na Tolminskem naselili, dobifi 
so od patrijarha neke sloboiiSine in predpravtoe, ka- 
kor je to pri T§čh namlnikih navadno. Oni neso bili robori, ■ 
nego alobodni posestniki, smeli so oboroženi hoditi in 
po svojih gosdih prosto loviti. Deržavi neso pU^evaU niJS dav- 
ka ia tndi njih desetina ni bila tolika, kakor pri drugih Tol- 
mindh. Ko je bilo ITemikorntaijem pervo oslobodilno pismo 
izgorelo, prosUi so patrijarha Bertranda (1334 — 1350), naj 
jim di DOTO poterdilo. Fatrijarh usIiM njih prožijo ter izda 
1. aprila 1346 novo listino u Tidmn. Jeden prepis te listine 
sahija sa baje fte zdaj u Nemikem mtu, drugi pa (na per- 
gameni pisan z dvema pečatoma) je u Ctorid. Glasi se pa 
listina tako-le: 

,Mi patrijarh Bertrand naznanjamo, da so se obemili 
naii kmetje iz £oritaice (Coritnich)i Tertnika, Gradii2a (t, j. 
Granda) in drugih nemSkih krajev (Loca theutonioa) na naie 
glavarstvo u Tolmian s proinjo, naj jim poterdimo od patri- 
jarha Bertolda podeljene pravice, ker so listino u požaru iz- 
gabili, ter naznanimo njih dolžnosti do nas. Vsako leto mo- 
rajo tore p1a6ati nam in oglejski cerkvi 32 denarjev oglejske 
vrednosti (po naiem 3 goldii^e). Vafiki župan in sod- 
nik (prctharius"), kateremu nI treba mi davka plaiSevati 
za BTOje zemljijfle, mora dati naiemu tolminskemu glavaiju o 
sv. Mihelu jeden obed, t. j. kosilo in večerjo, in vsi ostali 
kmetje omenjenih vasij drug obed, ali mesto tega tri fortone 
(akoro 10 gold.). Pri tcij priložnosti mora glavar soditi njih 

Srepire ; drugače pa ima to pravico njih občinski sodnik, le 
a se smejo obČinani proti nj^vi razsodbi pritožiti pri tol- 
minskem glavama au pri nas. Ko bi hotel kak kmet svoje 
zemljii£e zapustiti in drugam iti, moral bode tretjino vsega 
imetka na naSem semljiBču pustiti. Tako morajo tudi obči- 
narji. kedarkoli bode tolminski grad u nevarnosti, izmed sebe 
deset oboroženih mož tja poslati u obrambo gradu, in Če se 
bode glavarju potrebno zdelo, sme te vojake tudi več časa u 
gradu obderžati." 10) 

Iz zadnjih doloČeb te listine vidimo, kako skerbljivi so 
bili patrijarhi za obrambo tolminskega grada. Ker so gorižki 
grofi iu^i Tolminsko z južne in severne (koroške) strani na- 
pasti, ukazal je bil Že patrijarh Bajmnnd della Torro 
(1273—1299) tolminske meje uterditi in zavarovati. Brambo 
tolminskega gradu pa izroči svojemu nečaku Febn della 



,y Google 



— 44 — 
Torre. Iz jednakega uzroka so tudi naslednji patrijarbi po- 
veravali tolminski gmd vselej pra'V zanesljivim osebam, veči- 
uoma iz lastne rodovine. Tako je postavil tudi- patrijarh Ot- 
tobono za glavarja na Tolminskem svojega nečaka Viljelma 
in patrijarb Pagano svojega uuuka Kajmunda (1319). L. 
1324 postala sta Rajmundova sina Ermacora iu Febusino 
della Toire poglavarja u Tolminu ter 1. 1328 Antonio sin 
Zonfreda della Torre. Le redko so bili tolminski gla- 
varji iz drugib uesoroduib hiš, n. pr. 1. 1310 Friderik in 
Janez de Villalta. 

KJjubu tem previdnostim padel je tolminski grad več- 
krat u Deprijateljske roke. To se je zgodilo n. pr. 1. 1292, 
ko 80 Janezde Znccola, Spilimbergoin mesto Čedad 
najeli za ogleduba Andreja Tiscana (TysonoP) e hriba 
Pagnano, duhovnika tarvilke škofije. Sovražna četa je na- 
glo proderla do Tolmina in zvijačno uzela grad. Sam pogla- 
var Febo je prišel sovražnikom u roke. Zato pa je patrijarh 
Rajmund ostro kaznoval nevrednega duhovnika u Vidmu 26. 
oktobra 1292. Obsodili so ga u ječo do smerti, ukovali ga 
u verige na vratu, rokah ia nogah ter naložili mu oster post 
ob knibu in vodi vsaki drugi, četerti in šesti dan u tednu, 
tako da je dobival ob teh dnevih le sedem onč težek hlebec.*) 

Patrijarh se je moral dolgo pogajati z napadniki, predno 
so mu nazaj dali tolminski grad. Še le po velikih obljubah 
dosegel je to naslednjega leta patrijarhov poslanec kaplan 
Montanarij. 

Najhujši patiijarhovi sovražoiki pa so bili goriški gro- 
fi. Ti so spoznali vojaško važnost Tolminskega in prizade- 
vali si ua vBo moč osvojiti ga. Že 1. 1278, b. aprila, napade 
grof Albert nenadoma tolminski grad ter ga zvijačno osvoji 
in ujame poglavarja Feba. Toda grofje bil prisiljen krivico 
poravnati in Tolmin zopet patrijarhu izročiti. 

Ali mnogo hujši so bili napadi goriškega grofa Henri- 
ka III., največega sovražnika patrijarhata. Po noči od 21. 
do 22. februvarja 1299 napade Henrik z mnogimi vojaki tol- 
minski grad in ga uzame po zvijači s pomočjo Ulrika pl. 
Beiffenberga. Poglavarju Febu in njegovim ljudem dovoli 
grof slobodno oditi. Ali tudi Henrik je bil prisiljen Tolmin 
nazaj dati in že 26. aprila 1299 postavita oglejska kanonika 
magistra Maninus in Valtecius u imenu kapitala ia de- 
kana oglejskega (ob Času ko je bila patrijarska stolica iz- 
praznjena) nekega Artuica, imenovanega Pulito, iz Tol- 



*) Biknchi, Documenta hiat. Forojul. etc. ped omenjeno dato. 



»Google 



— 45 — 
mina za poglavaija io branitelja tolminskega gradu io dvora. 
Pogodila sta se tudi ž njim, koliko mu bodo plačevali za uz- 
deHievanje tolminskih stražarjev (glej zgore str. 30). 

Pa že 1. 1304 osvoji Henrik zopet tolminski grad in 
postavi onde za svojega glavaija Pavla Bojana, hrabrega 
junaka iz stare slovenske rodovine, ki ei je bila pridobila na 
Frijulskem mnogo- posestev in Časti. Ta Pavel požge 11. ok- 
tobra 1304 hiSe kmetov u Teyzanu (?) aa Beneškem, ker 
80 se bili spuutali soper patrijarha ia tako tudi hiio K a m o- 
ca, ki jfl oival blizu mosta pri AžH (Alzida) nad bregom 
I^ediže. 

Ali le dve leti ostal je bil Tolmin u grofovih rokah. 
Eo je namreč ta oblegal Vencon ob Taljamentu in tam ve- 
liko vojakov potreboval, poSlje patrijarh tolminske čete nad 
Tolmin. Z veliko silo navalijo na grad in prepodijo iz njega 
grofovega zapovednika Concija ter posedejo vse Tolminsko 
u patrijarhovem imenu. Ta postavi onde za svojega pogla- 
varja Branca Orassa I. 1307., 

Naslednji tolminski poglavar Viljelm della Torre 
apre se s^ svojimi izhodnimi sosedi na Kranjskem, t. j. z lo- 
fikimi prebivalci in njih gospodarji, brižioskimi Ško- 
fi. Taki mejni prepiri, zlasti zaradi colnine in tihotbpstva, 
bili so u srednjem' veku zelo navadni. If^asledek tega je bil 
vselej uzajemno plenenje, pokonČevanje in morenje. Grof 
Henrik podal se je na mejo kot patrijarhov namestnik in ge- 
neralkapitau, razsodi prepire in odpravi sovraStvo I. 1310. 

L. 1313, 6. oktobra, posede grof Henrik z nova tolmin- 
ski grad in ga obderži u svoji oblasti neprenehoma do I. 1319. 
Kot svojega namestnika postavi krepkega Pavla Bojana. 
Ta prepodi I. 1316 sovražne sosede (BenečaneP), ki so bili 
na Tolminsko priderli in okolico opuBto6ili. Pavlovemu zetu 
Mainhardu proda 30. maja 1315 čedadski (zopet izvoljeni) 
proit Guarnero di Gallona vse svoje pravice do tolmin- 
skega prebivalstva za 6'/! mark {90 fl.) ter ga postavi kot svo- 
jega oskerbnika u Tolminu na jedoo leto od prihodnjega sv. 
Jakopa naprej. 

Usledi pogodbe od leta 1319 dobi patrijarh Pagano 
(1319 — 1332) Tolmin nazaj in postavi onde za svojega po- 
glavarja Rajmunda, potem Ermaooro iuFebusina 
della Torre, ter Antonia della Torre. Ta se je bil 
razprl s poglavaijem landrijskim (Lambris, L' Antro, blizu 
Tar^eta na slovenskem Beneškem) Stojanom in zato je 
dal razžaljeni Antonio 5. oktobra 1328 zanibiti živino Stoja- 
novim podložnikom. 



,y Google 



L. 1384 porode se hadi prepiri med patr^arhoTim po* 
elaTarjem in kapitnloTim oskerbiiikom a Tolmmn saradi po- 
Diranja desetin io drugih dohodkor. Taki prepiri so se vetj- 
kiat ponavljali, ker neso bile patrijarhove in kapituldve pra- 
vice strogo lofJene in ker je vsak oskerbnik deloval za svo- 
jega gospodarja. Omenjenega leta je bil pomiril oskerbnike 
in potolažil razpor patr^adiki konservator Tiljelm, dekan 
akimejskl 

Patrijarli Bertrand postavi 1. 1336 za svojega po^avaija 
na Tolminskem Oerharda de Cncagna, ter sklene ž njim 
pogodbo glede upravljanja in pobiranja dohodkov Tolminske- 
ga. Tej pogodbi pristopi 2. februarja 1340 tudi G«rhardov 
brat Simon. U obrambo od sosedov uznemirovanih mej upe- 
Ijal je Simon Cucagna nekako stalno vojafitvo na Tolminskem 
ter pomnožil posadko na Eozlovem robu. Tudi proti ropaijem, 
ki so takrat vse ceste nadlegovali, bilo je potreba stalnega 
vojaStva. Tako je ukazal patrijarh Bertrand 1. 1340 tolmin- 
skemu poglavarju, naj z vojsko napade zloglasnega plemeni- 
tega roparja Yillalto na Benefikem in naj ga kaznuje za 
njegove velike zločine. Tillalta se pritoži pri patrijarhu, ali 
ta obstoji, da je bil sam tako zapovedal (27. novembra 1344). 
Taka plenenja in ropanja so bila u srednjem veku zelo na- 
vadna in svojevoljna. Tako je moral patrgarb 1. augU8tal347 
n Vidmu tolminskemu glavaiju zapovedati, naj poveme Kon- 
radu Neumburga bl^o, katero mu je bil uzel. 

L. 1348 bil je splofien velik 'potres, ki je segal tudi ns 
Tolminsko in poškodoval grad na Kozlovem robu. Fatrijarh 
Harkvard Randefiki (1365 — 1381) dal ga je pozneje-zo- 
pet popraviti. 

Po smerti patrijarha Nikolaja Lnksemburikega 
1, 1368 posede gorifiki grof Mainhard VII. vse tolminsko 

flavarstvo. Zato se pritoži nasledoji patriarh Ljudevik 
ella Torre (1359 — 1365) hitro o svojem nastopu pri pa- 
pežu, da ima goriSki grof po krivici u svoji oblasti Tolmin z 
vso gorenje solko dolino. Zdi se, da se je moral grof ndati 
in koj izročiti patrijarhu Tolmin. Desetine in dohodke pa 
dal je 3e le 1363 lupitulu in patrijarhu nazaj. 

Zato pa je moral plačati patriarh MarKvard 1, 1379 go- 
rifikemu grofu 34.000 dnkatov, ker mu je bil ta izroiil Tolmin 
in druge posedene kraje na Frijulskem. Markvard ponovi 
tolminskemu plemiču Filipa njegove stare fonde ter izrodi 
za jedno leto poglavarstvo Tolminsko z dotičnimi dolžnostimi 
Kikolaju iz Čedada. 



,y Google 



— 47 — 

Patr^arlia HsrkTarda zmanjka denarja ea Tojno proti 
Benečanom, ker je moral poplačati svoje in avojih prednikoT 
dolgove pri papeževi kamori ter potrosil mnogo dena^a sa 
popravo poftkodovanili gradov in za odikodnino goriikemu 
grofu. Zato je bil patrijarh siljea 1. 1379, 16. maja zasta- 
viti (z doToleigem mjulskega parlamenta ter kapitala in de- 
kana oglejskega) na lest let vse glavarstvo tolmin- 
sko z vsemi pravicami, dohodki in sodstvom čedadskemu 
mestu za 6000 mark solidov (75.900 9.). 

Da bi se (Sedadskemu mestu ne godila kaka krivica, mo- 
ral je patrijarhov poglavar Soffumbergo slovesno priseči, 
da bode nemudoma prepustil tolminski grad Čedadskemu me- 
sta, kakor hitro bi se utegail izprazniti patrijariki prestol iz 
kakoriaega koli uzroka (kar se je že 1. 1381 zgodilo); in 
da hoče omenjeni grad prepustiti mestu a njegovo svojevoljno 
razpol^anje, dokler bi ne poterdil določeb pogodbe od 16. 
m^ja 1379 novi patriarh, oglejski kapitul ali pa papež. Po 
smerti Harkvardovi poterdil je to pogodbo pa^jarSki vladar 
kardinal Filip d'Alen<;on, poznejSi' patrijarh od 1361 — 1387. 
L. 1388, 1. oktobra poterdi patrijarh z nova zastavo Tolmina 
in zalo mu prepusti Čedad gprad Suffemburg na severozahodni 
strani Čedada. 

Ta pogodba je naredila konec patrijarhovi vladi 
Da Tolminskem. Patrijarh Markvard je bil aadnji, Čegar 
povelja 80 imela ie sploSno veljavo po vsej patrijarhovini. 
Sjegovi nasledoiki si nese mogli več pridobiti občega prizna- 
nja: mesta io plemiči so se upirali njih naredbam ter del^i 
svojevoljno, kakor se je komu pol(iabilo. U deželi ui bilo 
nikake varnosti več. Roparji so prežali ob vseh poteh na 
mimogredoče tet^vce in popotnike. Vsa pravica je bila iz- 
ginila, sodniki so se dajali podkupiti in patrijarhova beseda 
je bila prazen glas. Plemiči so se prepirali in pobijali med 
seboj, da je bilo groza ; mesta so si napovedovala kerva- 
ve vojne, ki so vso deželo razdvajale. Vse to so znali za se 
porabiti zunanji sovražniki in zlasti lukave Benetke, ki so 
si ustanovile močno stranko u patrijarhovini, da bi ž njeno 
pomočjo spodkopali patrijarhovo oblast. 

Nikako Čudo nI, da je morala tako poginiti derža- 
va, ki je bila zmerom slabo zaokrožena celota, brez pravega 
sredii^, brez notranje terdnoati in krepke vlade. Staroslavua 
Akvileja bila je razpadla, njena tla so se poniknila, 
moqe udarilo je na suho fn napravilo nezdrava močvirja. Tudi 
tergovina je spremenila svojo mer in si poukala drugih potov. 
Z Akvilejo propadla je tudi njena deriiava. Mesta so se očit- 



,y Google 



— 48 — 
no puntala in sklepala zveze z Benečani, med njimi tudi naS 
bližnji Čedad. Ljudstvo po deželi pa se je naveličalo vod- 
nih bojev in tako neurejenih razmer, ter si želelo spromembe. 
Zato se nf čisto nič ustavljalo, ko so Benetke posedle skoro 
VBo patrijarhovo deržavo med leti 1410 in 1420. 

Zastonj so bili vsi ugovori patrijarha in papeža ! Bene- 
čani 80 imeli moč u svojih rokah in tako je njihova obvelja- 
la. Vse Frijulsko je prišlo pod Benetke in njih oblast je 
segala sedaj celo do naše deželice. Ali ker neso hoteli raz- 
dražiti novo pridobljenih stanovalcev, pustili so dosedanjim go- 
spodai^jem in posestnikom vse njih pravice, tako da podložno 
ljudstvo skoro nič ni čutilo beneške vlade. 

B. Tolminsko pod Čedadom in goriikimi grofi. 

Zgodovina goriSkih grofov je u pervi dobi jako temna. 
Usled Otonove podelitve 1. 1001 (glej str. 24.) bil je pervi 
goriiki grof oni Verihen ali Varijent Frijolski. Ta 
je omožil svojo hčer Jadmudo (Hadmoudie) z Markvar- 
dom m. Eppensteinskim, bratom koroSkega vojvode, 
in dal jej za doto grofijo goriSko, t. j. okrajno glavar- 
stvo goriSko, Eras in nekaj posestev na levi strani dolenjega 
Taljamenta. 

Po letu 1090 prepustijo ali sporočijo Eppensteinci (se 
ve, da e cesarjevim privolenjem) goriško grofijo lurnsko- 
bistriŠkini grofom, ki so imeli svoja rodoviuska posestva 
ob gorenji Dravi na KoraSkem in bližnjem Tirolskem. Ti so 
prifili u deželo in počeli stanovati na goriškem gradu, kateri 
je dal celi pokrajini svoje ime. *) Emalu so razširili svojo 
moč tako znatno,' da so postali najmogočnejši knezi u celi 
patrijarhovini. K tej mogočnosti jim je veliko pripomoglo to, 
da so jih bili patrijarhi izbrali za svoje odvetnike (ad- 
vokate) in zagovornike oglejske cerkve. Cerkve in 
samostani namreč neso imeli sami zadosti posvetne moči, da 
bi bili mogli braniti svoja posestva pred sovražnimi napadi. 
Zato so se izročevali varstvu sosednjih knezov, katerim bo 
doToliU vse tiste koristi in pravice, ki so bile potrebne za 
uspešno hranitev in ki so odvetnika odškodovale za njegov 
trud in prizadevanje. Ali branitelji spremenili so se navadno 
u tlačitelje, koji so skušali vedno novih pravic doseči io 
svojo moč razširiti na škodo cerkve ali samostana. 



*) Czernig, OBn • Orsdiaos I. pg. 484—492. 



,y Google 



Tudi goriškim grofom je najbolj pospeševalo slaro in 
moč odvetniŠtro in bilo podlaga njih poznejši mogotJuosti. Na 
ta način neeo dobili le veega G^oriškegau svojo posest (s počflt- 
ka soje uživali skupno s patrijarhi), nego u šenkvirinski 
pogodbi 1. 1202 dosegli so tudi neodvisnost Bvojib goriških 
posestev. Od sedaj naprej bili so goriški grofi le za svoja 
frijulska posestva patrijarhovi vazali in le na ime teh so 
bili dolžni klanjati se mu in zvestobo prisegati. In ko so sto- 
pile Benetke na patrijarhovo mesto, morali so goriški giofi 
potovati tjadole in sprejemati tam svoje frijulske feude iz do- 
žetovih rok. 

Nasproti je moral grof patrijarhu u šenkvirinski pogod- 
bi obetSati, da ne bode več stiskal cerkvi in njenih podlo- 
žnih, in da kot patrijarhov sodnik ne bode preveč zahteval 
od onega denaija, ki se naklada kaznjencem za globo. Po- 
godba je določila kraje, kjer je moral patrijarhov odvetnik a 
njegovem imenu soditi u onih prestopkih in zločinih, o kate- 
rih so nekdaj sodili okrožni grofi frankovski (glej str. 26.). 
Med temi kraji je bil tudi nafi Tolmin. Goriški grof iji 
DJ^ov namestnik (subadvocatus) moral je tu vsako leto 
jedeakrat zbrati tožnike, presliSati priče, razsoditi in kazno- 
vati. Zato pa je dobival od Tolmincev v^ako leto po dve 
kravi, dva mernika (modius) pšenice, dva mernika ovsa, dve 
ovci ali mesto tega 16 denaijev (1.50 fl), ter slednič pet ko< 
košij in petdeset jajec. Ka t4 način je bila odstranjena ne- 
varnost, da bi grof nalagal prevelike globe in na korist svo- 
jega žepa nepravično sodil. 

Terfau tega postali so bili goriški grofi tudi deržavni 
knezi in sicer hitro po 1. 1231, ko je bil nemški kralj Hen- 
rik Vil. priznal deželsko gospostvo cerkvenih in [loavet- 
nih knezov. Kot deželni btaezi imeli so Goričani iste pravice, 
kakor patrijarhi (glej str. 28 in 29), bili so neodgovorni sod- 
niki svojih podložnih, kovali bo laatni denar, pobirali colnino in 
mitnino, ustanavljali letne in tedenske sajme, pouzdigali slo- 
bodne ljudi u viteze, delili plemičem svoja posestva kot fon- 
de, imeli svoje dvomike (kancela^a, kamomika, natakarja, stol- 
nika in maršala), obiskovali so nemški deržavni zbor in pri- 
znavali kot svojega verbovoega gospodajja jedino le cesarja.*) 

Pervi pokneženi grof goriški je bil Mainhard 
m. (1220 — 1258), kateri si je pridobil 1. 1254 tudi akoro 
vse Tirolsko. Njegova sina Uainbaid IY. in Albert 



*) Prineri „PDkneienje goriikili grofov" n progruna goritke gim- 
ulje 1ST8, Btr. 3&— .16. 



,y Google 



n. vladala sta b početka ekupoo po očetu podedovane deže- 
le. Ali 1. 1267—1272 razdelita jih tako, da je Adalbertu U. 
pripadla goriSka grofija (ia koroška posestva), Uainhardu pa 
Tirolska, h katerej mu je dal cesar Rudolf Habsburški 
I. 1286 še Vojvodino koroško. Albert II. je bil pervi 
goriški grof, ki je skušal pridobiti tudi Tolminsko. Iz tega 
namena je bil dvakrat napadel tolminski grad (1. 1278 in 
1299), ali obakrat moral ga je nazaj dati patrijarbu. 

N^ajslavnejSi goriški grof je bil Albertov sin Henrik 
IH. (1304—1323). Njegova oblast je segala od Padove do 
hrovaške meje, bil je patrijarhov geueralkapetan ali načelnik 
vojske in pravi vladar po vsej patrijarhovioi. Da so bili vsi 
naslednji goriSki gro£ tako krepki vladarji, nikoli bi se ne 
bili Benečani polastili oglejskega patrijarhata. Henrik IH. je 
skušal stalno pridobiti si Tolminsko, ki je Goričane vedno 
mikalo. Že kot odvetniki oglejske cerkve imeli so ti mnogo 
oblasti na Tolminskem. Više sodstvo je bilo vae u njih ro- 
kah in cerkvam so bili oni patroni. Ker bo pa to svojo oblast 
rabili u zatiranje ceikvfi, zato so te skušale, kolikor mogoče 
odkupiti se grofovskega odvetništva. Tako je odkupil čedad- 
ski kapittil 1. 1227 od grofa Mainharda II. patronstvo čez 
bolŠke cerkve za 25 mark (347.5 gl.) *). Morda ae je tudi 
glede tolminskih cerkvi isto zgodilo. 

Henriku III. ni bilo težko ukoreniniti svojo mo£ na Tol- 
minskem. Saj se naša deželica uf nikoli smatrala kakor pravi 
del Frijulskega, Čeravno je bila od njega odvisna. To apri- 
čnje tudi patrijarhov notar Odorico Susana, kateri piše **) 
1. 1386 o delainoati patrijarha Markvarda med drugim, daje 
„zunaj domovine" (ultra patriam) t. j. Frijulskega odkupil 
tolminski grad od goriškega grofa. Ker je Tolminsko po Soči 
nekako spojeno z goriško grofijo, mislil je Henrik III., da 
mora tudi politično biti združeno ž njegovo grofijo. Pervi nje- 
gov poskus Tolminsko osvojiti 1. 1304 — 6 nf imel stalnega 
uapeha. Ali uCerdil je pa vendar Henrik svoj upliv na Tolmin- 
skem tako zelo, da so ga deželni plemiči in celo patrijarbovi 
poglavarji prosili, da naj poravna njih prepire. (Glej str. 40 
in 45). 

Še le 6. oktobra 1313 posreči se Henriku III. osvojiti 
Tolminsko za več časa. Takrat je bil Henrik patrijarhovemu 
sovražniku Rizzardu di Camino nekaj posestev uzel. Ko 
ni hotel grof teh posedenih krajev patrijarbu izročiti (kakor 



,y Google 



— ši- 
bi bila njegova dolžnost), zvezal se je ta a Padovo, Tre- 
vižem in austrijakimi vojvodami ter napove Henriku boj. To- 
da patrijarhu obljubljena pomoč je večinoma izostala. Le au< 
-strijski vojvode raznesli so bili novico, daje kerSki gkof, 
izverstea tedanji vojskovodja, z 800 vojuiki na Tolminsko pro- 
derl z namenom posesti tolminski grad ia od todi dalje proti 
Gorici korsčiti. To je Henrika spodbudilo, da se je uzdignil, 
priiel u Tolmin, zažgal vas in začel oblegati patrijarhov 
dvor, ki je bil znatna terdnjava. Tolminci so se tako pre- 
strašili grofoTO vojske, da jih je mnogo pobegnilo u gore in 
gozde. Zapovednik terdujave je bil tedanji tolminski pogla- 
var Yi]jelm, patrijarhov nečak, veljaven io zgovoren moŽ 
u mirnem času, ali slab in neodločen a vojni. 

13. septembra 1313 počel je Henrik streljati na terdnja- 
vo in mSiti zidove z malimi topiči. Viljelm hotel se je hitro 
pri pervem navalu maloduSno udati. Ali nekateri ujegovi dru' 
govi so bili serčni in hrabri, pregnali so mu strah in vse sto- 
rili, da se je dvor branil nekoliko časa. Že so bili obsedalci 
obupali nad uspehom, ko se Viljelm naveliča dolgega oblega- 
nja in preda terdnjavo grofu, ker je 23 dnij zastonj čakal na 
pomoč. Henrik dovoli posadki sloboden odhod za njih osebe 
in njih imetek, ter posede 6. oktobra terdnjavo. Sedaj po- 
stavi Pavla Bojana kot svojega poglavarja čez Tolminsko 
in odide naslednjega dne u Čedad. 

Tedaj je ostalo Tolminsko Sest let u rokah goriškega 
grofa. U pogodbi od 19. septembra 1314 bilo je sicer dolo- 
čeno, da mora grof vse posedene gradove patrijarhu nazaj 
dali dftjdalje do prihodnjega praznika Marijinega očiščenja. 
Ali to se nI zgodilo, zlasti ker je patrijaih Ottobouo skoro 
potem umeri. 

L. 1319, 34. julija, sklone patrijarh Pagano u Čedadu 
z goriškim grofom pogodbo, katere peti član se takole gla- 
si : „\66 gradove, kraje, zemljišča, terdnjave, posestva, pra- 
vice in sodstva oglejskega patrijarhata, katere grof sam ali 
kdo drugi u njegovem imenu poseda, mora izročiti patrijarhu 
u osmih dneh, izozemši Tolmin, Lož in Tricesimo, katere 
bode u prihodnjih petnajstih dneh brez ugovora izročil. To 
ae je tudi zgodilo. 

Tako je prišlo Tolminsko nazaj u roke patrijarhov«. Ali 
fie tistega leta (1319) napadejo podložniki koroškega voj- 
vode Henrika, bratranca goriškega grofa, tolminsko gla- 
varstvo ter ga oplenijo in opustofiijo. Zastonj se oberne pa- 
trijarh na pritožbo svojih podložnikov do vojvode ; ta če od- 
govora na da. Tako je bil že otemnel svit patrijarške stolicet 



,y Google 



— 52 — 

Nič manje kakor Henrik III. prizadeval se je tudi nje- 
gOT nečak in goriški grof Mainhard VIL (1338 — 1385) 
Toltninako patrijarhu iz rok izviti. U obrambo proti tolikej 
nevarnosti sklene patrijarh Bei-tratid 24. junija 1335 a Ljublja- 
ni zvezo z auetrijskima vojvodama Albrehtom II. in Oto- 
nom, da bi si uzajemno med seboj pomagali. Patrijarh se 
je med drugim zavezal, da hoče pot čez ToImioBko (.pasBum 
Tulmini") vedno odperto deržati nadvojvodama. *) 

Okoli 1330 polasti se Maiahard Tolmina in zasede 
vse glavarstvo. Zato je nastal velik prepir med patrijarhom 
in goriškim grofom. Da bi temu konec naredili, pregovorijo 
poslanci frijulakih mest Tidma ia Oemone austrijskega 
vojvodo Albrehta, naj on posreduje med patrijarhom in gro- 
fom. L. 1330, i. julija, sklenejo poslanci z vojvodo u Lju- 
bljani pogodbo, katere drugi član daje vojvodi pravico pose- 
sti Tolmin, Sacile in Tolmezzo z vsem, kar pripada k 
tem gradovom. Vojvoda naj postavi u njih svoje gradnike 
in naj jih obderži tako dolgo, dokler se patrijarh in grof ne 
pogodita na pošten način. Tretji član omenjeae pogodbe do- 
ločuje, da sme vojvoda naštete gradove tudi čez jedno le- 
t o obderžati, ako bi se med tem patrijarh in grof ne pogodila 
popolnoma. 

Ker pa Tolmin (in Sacile) nf bil u oblasti frijulskih 
mest, obljubili so njih poslanci u drugi pogodbi od 10. julija 
13B0, po vsej svoji moči in vesti z vojaki in denarjem voj- 
vodi pomagati, da uzame Tolmin, ki mora ostati u vojvodini 
oblasti, dokler se ne pomirita patrijarh in grof. 11) 

Toda novoizvoljeni patrijarh Nikolaj ae ni mogel pogo- 
diti z grofom, niti z vojvodo, ki bi bil rad za se obderžal obe- 
čane kraje. Podal se je tore na Češko k svojemu bratu ce- 
sarju Karolu IV. in ga prosil, nty on posreduje med njim 
ter vojvodo in grofom. Cesar odloči, da naj obderži go- 
riški grof vse Tolminako z vsemi dohodki in pravicami 
tako dolgo, dokler mu patrijarh ne plaČa 4000 mark ^običaj- 
nega denarja* kakor povračilo za vojne stroške, ki jih je 
imel grof na Frijulskem (,pro eipensis factis per ipsum in- 
trando Fatriam"). Listine te razsodbe so se izmeaile 30. apri- 
la 1351.'*) 

Težkd da je bil grof odstopil Tolminsko patrijarhu Ni- 
kolaju, ker ob njegovi smerti 1359 bilo je še vedno u obla- 



*) ZahD, Aiutro - Frinlana, Fontes rerum Auetriacai Qin, 
°*) Zahn, AnslTO-Friulan^ pg. l&O. 



,y Google 



— 53 - 
Bti Mainharda VII. Nasprotno, grof se je <^util na Tolminskem 
tako domačega, da je poBtavil tu svojega oskerbnika 
(Pfleger), ki je pobiral dohodke in u grofovem imenu zrerte- 
val sodetvo. Delovanje takega grofovega oskerbnika na Tol- 
miDskem izpričuje listina od 1. 1B6I, ki se je našla u deržav- 
nem arhivu na Dunaju. Iz tega se vidi, da je grof že ta- 
krat smatral Tolminsko za svoje neposredno okiožje. 

Nikolajev naslednik patrijarh Ljudevik della Tor- 
re toži 1. 1360 grofa Mainharda, da je po krivici posedel vse 
gorenje Posočje. Ali ta tožba ni veliko pomagala. Se le na 
prigovarjanje grofove soproge Katarine dal se je grof ome- 
čiti io dovoli, da se Tolminsko patrijarbu poverne. Ker ni 
bilo njega u Gorici, izroči grofica Katarina u svojem in gro- 
fovem imenu 14. decembra 1363 „u vehki gorenji dvorani 
goriškega gradu" (in Stupa magna superiori) dohodke in po- 
sestvo Tolmina patrijarbu Ljudevika in čedadskim kanonikom. 
Drugi dan (15. decembra) izroči kapital protipobotnico, ki se 
je naSla u graikem arhivu. 

Iz tu navedenih besed lahko sklepamo, da Mainbard 
nf bil posedel le vseh patrijarhovih pravic na Tolminskem, ne- 
go daje tudi Čedadskemu kapitulu otel njegova posestva. Grofje 
namerava) tore Tolminsko popolnoma za seobderžati, ia ako 
je je moral sedaj prepustiti njegovim pervotnim lastnikom, nI 
se hotel s tem Še odreči svojim zahtevam in svojim domišljenim 
pravicam do Tolminskega. Izvestno pa je bila poatala patrijarho* 
Ta moč u naši deželici ob tem Času že popolnoma rahla in sta- 
novalci so bili malo po malem sprevideli, da bode u kratkem 
popolnoma prenehala, ter da se bode treba podvreči druge- 
mu, močnejšemu gospodu. 

U tem času imel je austiijski vojvoda Rudolf IV. vojno 
z oglejskim patrijarhom zaradi Vencona, katero mesto je 
vojvoda zahteval u zastavo za varnost frijnlskih cest. Domače 
frijulsko plemstvo stopilo je na stran Rudolfa IV. in tudi go- 
riški grof Mainhard pomagal je vojvodi. Tako so se Austrijoi 
uspešno bojevali proti patrijarbu 1. 1361 in 1363. Izvestno 
je u tej vojni marsikatera Četa tudi Čez naše Tolminsko ko- 
rakala. Konec leta 1364 oberuila se je sreča na patrijarhovo 
stran, zlasti ker se je Mainhurd VII. ž njim pomiril. 3, aprila 
1365 sklene patrijarh pogodbo z grofom in mu prepusti vse 
od njega posedene kraje. Ali nf bil morda tudi Tolmin 
med temi? Vsakako je ta vojna pokazala obnemoglost patri- 
jarhove vlade. Mesto patrijarha počela eo na Frijulskem vladati 
mesta, zlasti Videm, Čedad in Oemona. Ta so skle- 
pala z unanjimi vladarji zveze in pogodbe, ne da bi prašala 



,y Google 



— 54 — 
pAtrijazba za dovoljenje. Tako j« ingala nersnoet, da bo [«- 
trijarhovina razcepi na nekoliko meSčanskih republik 
po lu^Iedn Benetek. 

U svoji zadregi je pabijarii sam pospeSeval take name- 
re. Videvši da je izgabO na Tolminakem ves »roj npKr, z a- 
atavi leto 1379 mestu Čedada celo glavarstvo z vsemi 
pravicuni, katere je on sun poprej onde nžival. Tako je 
postal Čedad pravi gospodar Tolminskega, iznzemii 
najviie deželne oblasti, katera je ostala še vedno pstrijarhn. 
Da se je smatral Čedad za pravega gospodaija Tolminskega, 
vidi se iz tega, daje 1. :384 Utassio, sin Jakoba Pnlli- 
ZDtta, moial priseči zvestobo mesta Čedada, ker bo ga bili 
zopet sprejeli med plemiško dmštvo n Tolmina na mesto J ar- 
neja Folcha. Bavno tako ao Čedadci podelili 31. julija 
1389 Adama Formeutinu njegove zakonite fende. Tudi 
iz proinje rosaČkega komendatora Bandola I. 1496 vidi se, 
da se je Čedad ie vedno smatral kot .gospodar' Tolminske- 

Proti koncn SIV. stoletja porode se mejm prepin s Ter- 
vižem. Že I. 1381 napadejo Tolminci Terviž in ga oplenijo. 
Ali Tervižani povemejo Tomiincem u jednaki meri. Strah 
pred maščevanjem je bil u Tolmina velik. Da bi zagotovila 
tolminski grad pred nenadnim napadom, podvojila sto straie 
oa ojem tedanja natSelnika tc^minskih plemičev Nedone m 
Tomaso Fisico Formentini, zlasti po nasvetu gradskega 
varaba Henrika, sina Nasainguere Savorgnana. 

Kmalu 80 je porodila silna razdraženost na obeh straneh. 
Tervižani in Čedadci, kot posestniki Tolminskega, oberaejo 
se do Henrika, gradnika gorifikega gro& Mainharda ViL 
in Bjegovega namestnika u sodstvu, da razsodi njih pravdo. 
Kako je Henrik te prepire poravn^, to nam nI znano. Izve- 
8too je samo, da so dali Čedadci svoje gradove po gorah i«- 
gloma uterditi. 

L. 1384 zažne po Frijulskem razsajati meSfanska voj- 
ska. Plemii^i in nekatere občine ozdignejo se proti patrijariia. 
Temu nasproti zveze se Čedad z opatom rosačkim a .obranAo 
patrijarba. Zato so se tudi podiožniki teh dveh gospoAa^ev, 
Tolminci, Bol£ani in Bezjani, med seboj zavezali, obderitati 
neomahljivo zvestobo patrijaibu. Ali kljubu temu napredov^ 
BO patrijarhovi sovražniki. L. 1386 začeli so celo Čedad ob- 
aedati. Ali ker neso mogli nič opraviti, obenuli so se proti 
aevera, da bi proderli u breginjako dolino in od todi po- 

•) OleJ ,4)MtoTko", It. B. 



,y Google 



— 55 — 
tem Tolminsko napadli. Toda TOJskoTodje čedadskih TojakoT 
zaperli so jim pot in zapodili jih nazaj u raroino. Tako je 
Tolminsko ušlo neTarnosti, opuBtoienfmu in oplenjenemu biti. 

Kmalu potem (1. 1389) začeli bo napadati Tolminsko 
Ločani, podložniki brižinskegs Škofa Janeza. Ta prego- 
varja celo ortenburSkega grofa Friderika, da naj tudi 
on napade Čedad in njegova posestva. Ali Čedadci poiljejo 
tolminskega pleraitSa Adama Formentina k grofu orten- 
burSkemu, da bi ne podpiral brižinskega škofa. Tako se po- 
sreči čedadcem uspešno odbiti vsa ločsnska napadanja. 

Čedad je obderžal tolminsko glavarstvo in 
užival njegove dohodke več nego šest let, kakor je bilo 
pogojeno L 1379. Patrijarhi neso imeli moS^ da bi uspešno 
nazaj terjali Tolminsko. Yerhu tega posluževal se je Čedad, 
kakor močnejša stranka, zvijačnih sredstev, da bi obderžal 
Tolminsko. Razlagal je pogodbo s patrijarhom tako, da mu 
je bilo tolminsko ^avarstvo zastavljeno tako dolgo do- 
kler se mu ne poverne onih 6000 mark. 

In res, patrijarh Janez Moravski hotel je že prizna- 
ti tako razlaganje pogodbe. Prizadeval sije tore 1. 1393 iz- 
posoditi si toliko denarja, kolikor ga je Čedad zahteval za 
odkup Tolminskega. In to se mu je tudi posrečilo. Ali Če- 
dad porabi vbo zvijače, da si ohrani Tolmin. On piSe svojemu 
agentu (opravniku) u Padovo (15. marca 1394), da naj pre- 
govori tistega, ki bi imel patrijarhu denar izročiti, da tega 
nikakor ne stori. Tako se je tudi zgodilo in zato je moral 
patrijarh 1. maja 1395 zopet poterditi prepustitev Tolmina 
Čedadu. Zato je pa ta zapovedal svojemu poglavarju Kon- 
radu Bojanu, da izroči patrijarhu u odškodnino grad Suffem- 
burg blizu Čedada. Tako je ostal Tolmin še nadalje Če- 
dadcem, ali patrijarhi so smatrali to samo kot podaljšanje 
zastave. 

Patrijarh Antonio II. Panciera pa je začel I, 1405 
odločnejše postopati proti Čedadu in resno od njega zahteva- 
ti, naj mu izroči tolminsko glavarstvo, ker je pogojeni obrok 
najemstva že davno potekel. Ali Čedald ni mantl izgubiti svo- 
jih bogatih dohodkov in je vedno terdil, da mu mora patri- 
jarh najpoprej povemiti onih 6000 mark, čeravno je patrijarh 
iz pisem jasno dokazoval, da je bilo Tolminsko Čedadu le u 
najem dano na določen čas proti pogojeni svoti. Iz tega so 
nastali veliki prepiri in da bi se povernil mir u deželo izbrala 
je občina Gemona dva razsodnika, ki pa nesta mogla pomi- 
riti nasprotnih strank. Patrijarh je imel tako terdno voljo 
Tolmin nazaj pridobiti, da je poslal Čedad k njemu posebno 



,y Google 



— 56 — 
poslanstvo pod vodstvom Tadeja iz Manzana, naj bi pa- 
trijarha od te nakane odvernilo. Ali patrijarh se nI dal pre- 
govoriti, in ker Čedad nI hotel Tolmina z lepa izročiti, vzel 
mu ga je patrijarli 1. 1406 šiloma, čeS da je čas zastave že 
davno potekel. Čedad pa je protestoval soper to in apeloval 
u Rim. Toda Rim je dal patrijarhu prav. 

Sedaj se Čedad ci. očitno uprejo patrijarhu in mu odpo- 
vedo svojo pokorščino, zastala je velika zmeinjsva po Fri- 
julskem. U Tidmu se je seSel parlament, da bi te stvari po- 
ravnal, ali brez uspeha. Cedadci pošljejo 1. 1407 nove po- 
slance u Rim z mogočnimi pripovoČili od uplivnih oseb. Ti 
zatožijo pati-ijarha še jedenkrat pri papežu Gregorju XII. 
iu naŠtejejo njegove velike napake (katere nam pa neeo znane), 
ter zahtevajo Daj ga papež odstavi. Zdi se, da seje bil patrijarh 
papežu tudi na drug način zameril, in zato odveze ta 1. auga- 
sta 1407 Čedadce vsake pokorščine do patrijarha Antonija. 
In še več, usledi Čedadske zatožbe ga papež 1. 140S celo od- 
stavi in na mesto njega postane patrijarh (po želji Cedadcev) 
Antonio <la Fonte Naslednji papež Aleksander Y. 
pa zopet prizna Panciero kakor patrijarha. Zato se je unela 
zdaj z nova krvava meščanska vojna na Frijulskem med pri- 
veiienci obeh patrijarhov. Panciero so podpirali Benečani, 
samo da bi netili razpertije u patrijarhovini. Nazadnje se je 
moral ta patrijarh umakniti n Ilim 1 1411 in odhajaje pri- 
poroči vse svoje deželo (tore tudi Tolminsko) u obrambo go- 
riškega in celjskega grofa. Kmalu za tčm odpovesta 
se oba patrijarha ia 1. 1412 posade Ljudovika p I. Tecka 
na oglejski prestol. 

U takih razmerah začeli so bili Benečani 1. 1410 nena- 
vadno hitro Širiti svoja posestva po Frijulskem. U kratkem 
času polastUi so se skoro vseh patrijachovih posestev, tudi 
Tidma in drugih mest. Zato napove cesar Sigismund vojno 
beneški republiki, deloma kot kralj ogeraki zaradi od Be- 
nečanov u Dalmaciji posedenih mest, deloma kot nemški 
kralj zaradi beneških osvajanj u Lombardiji in na Frijulskem, 
morda tudi kot naslednik svojega tasta Ljudovika Veli- 
kega, s katerim je bil oglejski patrijarh že 1. 1376 sklenil 
zvezo na petdeset let proti vsakemu sovražniku (razen proti 
cesarju in papežu). 11. novembra lili pošlje Sigismund svo- 
jega dobrega vojskovodjo Florentinca Filipa (Pipa) pl. Ozo- 
ra, grofa temešvarskega, z 10.000 vojaki na Goriško in Pri- 
julsko, kamor je Ozora dospel 28. novembra istega leta. 8i< 
gismundov zaveznik je bil u pervi versti goriški grof Hen- 
rik V. (1385 — 1454), ki mu je posodil 16.000 goldinarjev za 



,y Google 



_ 57 — 
Tojoe namene; pa tudi celjski in ortenburSki grof ata 
pomagala cesarju. Fatrijarh nf imel nobene moči več in mo- 
ral je mimo gledati, kaj se godi. Mesto njega je vladal pa- 
trijarhovino svetni generalni vikar, t. j. grof ortenburŠki. 

Ozora se hitro loti svojega posla. Že 6. decembra pre- 
maga Videm, iz katerega je moral zbežati patrijarh benečan- 
ske stranktt Antonio Panciera. U kratkem času osvoji Ozora 
vs;j Frijulsko, ter oduzame Benečanom in ž njimi združenim 
upornikom (pod vodstvom Tristana Savorgnana) 72 gra- 
dov, terdnjaV in mest. Med temi sta bila tudi C e d a d in Tol- 
min (.Delmin") 13). Po tem se je bojna sreča nagibala se- 
daj na to, sedaj na drugo stran in tudi sam cesar Sigismund, 
ki je priSel I. 1413 na Frijulsko, ni mogel veliko opraviti. 
Zato se sprijazni z mislijo na mir, katerega je posredoval 
celjski grof. čedadci so se bili začeli bati za Tolminsko. Zato 
pofilje ogerska vlada svojega poslanca u Tolmin s priporočil- 
nimi pismi od kamniSkih tergovcov, ki so stali u zvezi s če- 
dadci. Ta poslanec je imel nalog pomiriti Čedadce glede 
ogerskih namer. Po dolgem dogovarjanju sklenejo vendar 1. 
1113 u Terstu mir na pet let. JJ tem so določili, da naj 
obderži vsaka stranka ono, kar je Liila u vojni posedla, in 
da imajo Benečani plačati cesarju 200.000 dukatov. *) 

U tem miru so bili zapopadeni na cesarjevi strani tudi 
patrijarh Teck ter grofa goriški in ortenburSki. Ker je imel 
cesar u !Hemčiji premnogo posla, morfti se je nemudoma tja 
podati ; posedene in Benečanom oduzete kraje pa je izročil 
u varstvo svojima zaveznikoma goriSkemu in ortenburškemu 
grofu. Pervega je odfikodoval za posojeni denar z nekaterimi 
posestvi na Frijuiskem. Misliti se di, da je bila sedaj za go- 
riškega grofa najlepša priložnost polastiti se Tolmina, po ka- 
terem je njegova rodovina že tako dolgo hrepenela. Ali Gko- 
da, da grof Henrik V. nf bil tako podjeten in krepak vladar, 
kakor nekdaj Henrik lU. ali pa Mainhard YII. Tako so če- 
dadci lahko obderžali svoje gospostvo na Tolminskem in sku- 
Sali Se raziirid je. na škodo niežjih pravic, katere je sedaj 
verSil goriški grof. 

Po onem petletnem miru začeli so Benečani 1. 1419 z 
nova vojno pioti patrijarbu. Videm, goriški grofi in Ogri so 
stali zopet na njegovi strani. 25. novembra omenjenega leta 
pndere lepo število Ogrov čez Predel po Bolškem in Koba- 
ridskem na Frijulska ter opustoši Cedadcem podložne vasi. 
Ali Tse to ni mnogo izdalo. Benečanom je bil le prelahek 



*) Verci, Storiš della marca TreTigiana, Dooumento b 



»Google 



— 58 — 
posel osvojiti u patrijarhovino, kamor jim je bil pot že davno 
pripravljec. Do leta 1420 zauzeli so vsa patrijarhova pose- 
stva. Čedad 6e jim je udal prostovoljno, ne brez 
samopridnosti, in druga mesta so ga posnemala. ZadajitS se 
je moral tudi Tidem predati. Benečani so pustili patrijarhu 
le Oglej z okolico ter 8. Tito in B. Daniele. Tako je po- 
stal bene<ianski lev sosed Tolminskega in malo kesneje tudi 
AuBtrije. 

Za noTopridobljeno Frijulsko utemeljili so Benečani po- 
sebno namestništvo (luogotenenza) u Vidmu. Ali njegov 
delokrog ni segal nikoli tudi na Tolminsko, kar je niyboljH 
dokaz, da naSa deželica ni bila prišla pod beneško gospostvo. 
Tolminsko so vedno ločili od Frijulskega, kakor 
smo že gore videli. Čedadske pravice nad Tolminom neso 
obsegale tudi deželnega gospostva, katerega Čedad ni 
nikoli imel ni sam za se. Više sodstvo na Tolminskem izver- 
Sevali so že od nekdaj goriški grofi u patrijarhovem imenu. 
Bavno ti grofi napenjali so mnogo svoje sile. da bi dobili 
Tolminsko popolnoma u svojo oblast, kar jim je pa vselej 
izpodletelo. Ualedi Ozorinih pridobitev na Frijulskem priBlo 
je verfaovno gospostvo na Tolminskem prav za prav u roke 
Sigiamundft. Ali ker se on sam ni mogel pečati s tako ne- 
znatnim posestvom, bilo je natomo, da je prepustil deželno 
gospostvo na Tolminskem njegovemu bližnjemu sosedu, gori- 
škemu grofu. 

Da so goriški grofi na Tolminskem izverševali deželno 

Sospostvo, za to imamo nekoliko očitnib dokazov. Tako vemo, 
a so podelili okoli leta 1430 tolminsko glavarstvo rodovini 
Dornberg, ki je za to grofom prepustila svoj grad in po- 
sestvo na Vipavi. Nadalje imamo zgodovinske vesti, da so 
že goriški grofi podelili sodstvo u Kobaridu giofovski ro- 
dovini ^Purliliarura et Bninera" (pozoeji grofi in knezi Por- 
zia), kar sta pozneje poterdila cesar Ferdinand in nadvojvoda 
Earol. 

Res je sicer, da je tudi beneška vlada podeljevala po- 
sestva tolminskim plemičem. Ali ta podeljevanja so se odaa- 
iala vselej le na taka posestva, ki so ležala zuuaj Tolmin- 
skega na Frijulskem. Tako dobijo Formentini 1. 1431 od 
dožeta investituro posestva Cusano (blizu Taljamenta), in 
tako plemeniti Zucco 1. 1486 vse gradove in posestva biŠe 
Cucagna ali Zucco. 

Da nemški cesar ni hotel prepustiti Benečanom knežje 
oblasti nad Tolminom, vidi se iz tega, ker je 1. 1426 naložil 
svojemu svaku, celjskemu grofii Fridriku, da naj poš^e u če- 



,y Google 



dad poslanca, kateri ima zahtevati, da se tudi čedadci pod« 
TerŽejo nadvladi SigismundoTl. Ali Čedadci bo derzDO odgo- 
Torili, da ho6ejo oBtati pod vlado benefikega leva in zato jib 
je beDeika vlada pohvalila (4. auguBta). 

Toda celjski grof je hotel kaznovati čedadsko upornost. 
Zbral je lepo število slovenskih vojakov, podložnikov goriške- 
ga in ortenburSkega grofa, na Tervižu in jih poslal čez Pon- 
tebo in Predal nad Čedad. Zlasti po BoHkem je priSla ve- 
lika četa teh Slovencev in njim se je pridružil ' tadi marsika- 
teri mlad mož iz Tolminskega. PrišedSi u okolico čedadsko 
začele so te čete po njej pleniti in moriti one, ki so se jim 
ustavljali. Da, celo s posadko u mestu, katera je bila dida 
u naglici vsa vrata zapreti, sporazumeli so se bili že napadni- 
ki. U taki stiski pošljejo Čedadci po hitro pomoč ^ oene- 
ikemu namestniku u Videm (26. oktobra 1426). Pomoč je 
tndi prišla in tako so se morale slovenske čete brez uspeha 
umakniti. *) 

Od sedaj naprej začelo je rasti sovraštvo med Tolmind 
in Frijulci. Ko so 1. 1429 sklicali dva frijulska parlamenta, 
da bi pregledala in popravila stare patrijarŠke postave, Tol- 
minci neso hoteli o tem nič slišati. Na meji pripetile so se 
večkrat kervave razpertije. Tako bo se bili že 1. 1420 po- 
rodili veliki prepiri med Bolčani in Rezjani zaradi pašinskib 
in gozdnih pravic. Morali so izbrati razsodnike in ti so 17. 
junija u Hožnici pomirili razpertije. Jednaki dogodki so se 
večkrat ponavljali. 

K^ubu temu, da Čedadci neso imeli deželne oblasti čez 
Tolminsko, je vendar ostalo ie do 1. 160S VBe glavarstvo i 
njegovimi dohodki u njih rokah. Vedeli so dobro, da so bili 
to posestvo bolj šiloma, nego po pravici pridodili, in zato so 
ekuSali na vso moč zagotoviti si je. Obemili so se zaradi 
tega na beneškega dožeta in ta jim poterdi I. 1450 grad in 
okolico tolminsko z Idrijo uredi, kjer so bili ob tem času na- 
šli živo srebro. **) Tu bo Benečani poterdili nekaj, do česar 
sami neso imeli nikake pravice. Ali Čedadcem je bilo s tem 
zadoeteno, ker tako se jim nf bilo potreba veČ bati, da bi ae 
Benečani utikali u njih tolminska posestva. 

Tako je trajalo skozi celo XV. stoletje neko negotovo, 
neurejeno stanje po Tolminskem. Benečani se neso upali me- 
šati u naše stvari iz strahu pred mogočnimi sosedi, austrijsld- 



,y Google 



mi vojvodami, ki bo bili ob jednem tudi uemSki cesaiji. Sicer 
se nam je pa iz tega <!asa ohranilo malo poročil o Tolmia- 
akem. Uzrok temu je, ker ao bib sedaj ponehali oni veliki 
prepiri med patrijsrhi in goriSkimi grofi. Ti poslednji so bili 
izgubili svojo prejšnjo krepkost in važnost. Zgodovina nam o 
zadojih goridkiti grofih nf zabilježila nijednega slavnega čina. 
In vendar bi bila dežela potrebovala krepke roke, ki bi jo bila 
branila pred silnimi napadi Turkov, kateri so bili počeli u 
drugi polovici XY. stoletja napadati tudi Goriško, Frijulsko 
in Tolminsko. 

Za te slabotne vlade goriSkih grofov so JSedadski kano- 
niki lahko Sinli svoje pravice na Tolminskem. Oni so se ve- 
dno bali izgubiti tako važno posestvo in zato so iskali vedno 
novih zagotovil in poterjenj. Obemili so se tore do papeža 
Fija n., ki je bil 1. 1447—1450 Škof u Terstu io je zato dobro 
poznal tudi fiijulske razmere. Ta izda na njih željo 1. 1459 
bulo, katera poteijuje vse pravice čedadske cerkve D. M., ki 
80 jej bile že poprej podeljene nad cerkvami u Volčah, Tol- 
minu, Št. Tidu, Kobaridu in Bolcu (vse kakor u listini Ce- 
lestina 1. 1192). Te cerkve papež pridružuje in podlagah 
vsemi njih podružnicami čedadski kolegijalni cerkvi, katera 
naj uživa tudi dohodke od onih cerkvi. Šlednič uzame papež 
Čedadsko cerkev u posebno varstvo, naroči .jej pa tudi. naj 
skerbi za duSevni blagor podložnikov onih cerkvi, naj jih 
previduje z duhovnimi pastirji itd. 

Tej podobna je druga bula papeža Pija 11. izdana u 
Hantovi 2. junija 1459, u kateri podeluje čedadski cerkvi o b- 
iirnejde soduijske pravice. Najprej dovoli papež, da 
kedar bodo Čedadski kanoniki skupno sli u procesni hodili, 
se ima pred njimi nositi srebern križ in dve zastavi. Po- 
deli jim na dalje u Čedadu in pri drugih cerkvah njim 
podložnih civilno inumanjih stvareh tudi kriminal- 
no sodstvo ne samo u čisto duhovnih, nego tudi u 
mešanih pravdah, vendar pa tako, da se sme vselej na- 
oglejskega patrijarha prizivati. Tudi dk papež kanonikom po- 
polno oblast cerkve oskerbovati, sposobne vikarje in kaplane 
postavljati, ali kadar bode treba tudi odstavljati itd. V vse 
te, deloma nove pravice upelje čedadake kanonike tridentin- 
Bki škof Marko Barbo 12. marcija 1462. •) 

čeravno nam pa zgodovina u xy. stoletju le malo priča 
o naši deželici, vendar ne smemo misliti, da je takrat popol- 



nalugatfi n grofovskem arhivu n Tolminu, glej „Do- 



,y Google 



— 61 — 

noma u miru Živela. Kasprotno : bila je zelo uzaemirjena za- 
radi Bilnih turških napadov. Turki so takrat celo Europo 
straSili. Posebno so terpele pred njimi slovenske dežele, ker 
leže na meji med jugoiztoČoo in sevemozapadno Europo. Z 
balkanskega polotoka, kjer bo bili Turki u drugi polovici XIY. 
in pervi polovici SV. stoletja svoje gospostvo ustanovili, ho- 
dili so ekoro vsako leto ropat in plenit u eeverozapadne de- 
žele. Veliko 80 naši dedje pred to okrutnostjo terpeli, mnogo 
kervi je bilo prelite, veliko vasi požganih in cerkvi razsutm, 
brezštevilno ljudi u sužnost odpeljanih. Pred toliko silo so 
86 Slovenci hrabro deržali in Turka veŽkrat do dobrega na- 
tolkli. Eo BO se gromade po hribih zasvetile in so oznaoile 
bližnjo nevarnost, zgrabilo je staro in mlado za razliiao orožje 
in se zbralo na malih hribih (ntaborjih"), navadno na dvori- 
ščih okoli cerkev. Tu so se uspešno branili in Turke u beg 
podili, ako so bili le složni med seboj. 

Tudi Goriškega neso bjli Turki pozabili. Iz Bosne udar- 
jaU so skozi hrovaiko Primorje in potem po Istri in Čez Kras 
na Goriško ter se razhvali po furlanski nižini. Ze 1. 1415 so 
se bili na Frijulskem začeli pripravljati za obrambo proti Tur- 
kom, ker BO bili tistega leta priderli na južno štajersko. Be- 
nečani 80 dobili 1. 1467 od papeža dovoljenje, da smejo de- 
setino pobirati od duhovščine za vojne namene proti Turkom. 
Naslednjega leta bo uveli sploSen davek za obrambo pred 
Turci. Celo težaki in dekle so morali plačevati svoj vinar 
na teden. Prebivalci sočke doline postavili so plačane ogle- 
dube in šele, ki so morali vsako novo nevarnost kolikor mo- 
goče hitro razglasiti. Obfine in cerkve so skladale za njih 
uzderževanje. 

In res bila je nevarnost velika. L. 1469 priderejo Tur- 
ki dvakrat na Goriško, U. julga in 21. septembra, pod vod- 
stvom Škander-paie in odpeljeje 11.000 ljudi u sužnost. 
Pravijo, da so bili prišli celo do Kanala. *) Drugi veči na- 
padi ponavljali so se 1. 1470, 1472, 1477 (tega leta 31. ok- 
tobra razkrope Turci beneško vojsko pri Oradiiču). 

L. 1478 prihrumijo Turki zopet na Goriško 22. juli)a. 
Po ustnem poročilu bilo jih je 30.000. Naslednjega dne po- 
dajo se skozi Kanal, Tolmin, Kobarid in Boleč čez Predčl na 
Koroško. Med potjo ao ropali in morili, kar jim je pod noge 
prišlo. Le tu pa tam se jim je ustavljala kaka četa pogum- 



* .Liber Meinor«btliuiu parocliiae Canolu", nFoJ 
&cobi<l- OoritieuBis 1876, Št. 1, Btr. 6. 



,y Google 



— 62 — 
Dih kmetov, ali brez uspeha. *) Taki napadi na GoriSko po- 
navljali so se tudi I. 1479 in 1499. 

Da bi Be mogli uspeSnejie braniti turških napadov za- 
čeli 80 Benečani Že 1. 1472 uterjevati Gradiš(Se ob Soči 
in 80 svoje delo tudi doverSili kljubu nasprotovanju go- 
riSkega grofa Leonarda, na čegar zemlji je stala nova terd- 
njava. Tako je Že bila opeSala moč nekdaj slavnih goriških 
grofov ! Na tak način skuSali so Benečani tudi prehode ob go- 
renji Soči zapreti. Zato pošljejo na Tolminsko svojega po- 
oblaščenca Jakopa Valvasona 18), da bi nasvetoval, kje 
bi se dale majhne terdnjavice napraviti u obrambo proti Tur- 
kom. Pooblaščenec je poslal svoje poročilo u Benetke in 
tam sklenejo na najožem mestu ob bolški Koritnici, u tako 
imenovani „boIiki Kluži" (soteski), postaviti malo terdnjavo 
visoko nad omotčevim prepadom. Samo po kratkem mostu, 
ki je deržal čez globoko korito, skozi katero teče rečica Eo- 
ritnica, moglo se je priti do terdnjavice. Na zapadni strani 
skrivale in branile so jo nepristopne stene. Ta terdnjavica 
je bila s početka le lesena,**) in še le 1. 1613 dal jo je nje- 
ni poveljnik in bolŠki glavar Filip Gera popraviti ter iz 
kamenja pozidati. Nemci so dali tej terdnjavici ime Datberg 
(Thalberg). 

U tolikih stiskah in nadlogah se deželni knezi skoro nič 
neso zmenili za Goriško. Zadnji goriški grof L e o n a r d 
(1454 — 1500) prebil je akoro ves čas svojega živenja u L i- 
jencu na Tirolskem. Njegove dežele je vladal u grofovem 
imenu ^poglavar Goriškega in Krasa". Malo pred njegovo 
smertjo 1. 1496 poprosi Leonarda komendator rosačkega sa- 
mostana Dandolo, naj poterdi vsa ona posestva po Gori- 
škem (tore tudi ona po BolŠkem in Tolminskem), katera so 
bili njegovi pradedje darovali omenjenemu samostanu 1. 1060, 
1075 in 1085***). Iz te prošnje se razvidi, da je moral Leo- 
nard tudi na Tolminskem biti deželni knez, drugače bi se 
Dandolo ne bil obernil za poterjenje boIŠkih in tolminskih 
posestev do goriškega grofa, nego do njih pravega gospodarja. 
Iz Dandolove prošnje vidi se pa tudi nadalje, da se je že ta- 
krat ločilo Bolško od Tolminskega, in da je pervo 
obsegalo tudi kobaridsko okolico s ^Kotom" , kakor Se do no- 
vejšega časa. 



1 XT. in TI. stol., u Hatienen letopisu 

**) Marino Saunto, Descriptioae de la Patri« del Fcinli. 
•**) Glej gore str. 37 in „DoBtavek" 8. 



,y Google 



— 63 — 
dori^ki grofi so bili že 1. 1S94 sklenili pogodbo z aa- 
strijskimi vojvodami, usledi katere so jeden dnizega za dediSa 
postavili, kadar bi katera izmed oboh rodovin zamerla. ■ To 
pogodbo io poterdili vsi naslednji goriSki grofi in tako tudi 
Leonard. L. 1490 odloči, da nM mu sledi u vseh njegovih 

Eosestvih kralj Maksimilijan I. L. 1500 12. aprila sklene 
eonard svoje brezposelno živenje. Osoda je hotela, da je 
ob jednem s popolmm razpadom goiifike oblasti zamerla tudi 
grofovska rodovina, ravno na početku novega veka. 

C. Kultamo živeoj« u arAdnjraa veka. 

Po doverSeaem ljudskem preselovanju in po ukrotenja 
divjih Madjarov povernil se je bil mir u naše dežele in zato 
so začeli njih vladarji tudi za dnSevno blagostanje sker- 
beti. Že cesar Lotar ustanovil je 1. 823 uČeno Šolo u Čeda- 
du za Frijulsko, Istro in sosednje dežele. Patrijarh Bertrand 
prizadeval se je celo tmiverzo utemeljiti u Čedadu. L. 1342 
pošljejo Čedadci poslance u Rim, da bi zadobtli dovoljenje za 
to utemeljitev in naslednjega leta naložili so svojemu poobla- 
ščencu, da sme potrositi vsako Se tako veliko svato, samo da 
se univerza odpre. Na tej univerzi naj bi se šolali Italijani, 
Slovenci, Nemci tn Uadjari. Ali čeravno sta bila papež in 
cesar z utemeljenjem zadovoljna, vendar je znal padovanskl 
Škof vsa ta prizadevanja preprečiti, ker se je bal za svojo 
univerzo. Tako so morali vsi naši mladenči, ki so hrepeneli 
po viSi izobraženosti, še do novejSega časa hoditi na visoko 
Šolo u Padovo, 

Tudi marsikater mladenič iz Tolminskega upal si je u 
šolo, da bi si pridobil večo učenost ne le za duhovnika, ne- 
go tudi za posvetne službe. Ko se je bila u letih 1204 — -1209 
juridiSka fakulteta iz Bolonje u Yičenco preselila, bil je 
njen ud tudi neki Ootfrid iz Breginja. *) L. 1411 in 
1412 beremo o nekem notarju Federiku, sinu Nikolaja iz 
Tolmina, kije u Gorici stanoval. 

Kljubu temu pa je bilo niže ljudstvo Še zelo neomikauo 
in sirovo. Temu uzrok je bilo največ robstvo. Kakor dru- 
god uvedli 80 bili Nemci tudi pri nas feudalno ustavo. 
Po tej so razločevali u srednjem veku (razen duhovskega Se) 
tri stanove: plemiče, slobodnjake in robe. Plemiči so 
bili vsi oni, ki so dobili od kralja ali vojvode kako posestvo 



) ZaoherB ZeiUchrift II. 429. 



,y Google 



ali deržavno službo in so bili zato pokorfičiao in zvestobo dol' 
žni svojemu gospodarju. TJ vojni so morali z določenim šte- 
vilom hlapcev prihiteti na pomoi deželnemu knezu. Stanovali 
BO po gradovih in velikih uteijenih poslopjih ter se pečali z 
lovom, borenjem u orožju, pa tudi z roparstvom in nadlego- 
vanjem tei^vcev. Plemeniti posestniki so bili vazali (var- 
vanci) deželnega kneza in opravljali so pri njem dvome službe. 
Uživali ao mnogo predpravic, n. pr. da neso plačevali davkov 
od svojih posestev, da jih je smel soditi le, kdor je bil ž 
njimi jednacega rodu itd. Iz teh in drugih pravic, katere so 
počasi njih zastopniki dobili, razvila se je stanovska usta- 
va. Emetovski podložniki so bili plemiSki robovi in morali 
80 jim rabotati. Inroti tem so se plemiči ponašali navadno ze- 
lo okrutno in neusmiljeno. To je bilo tem hujši, ker so bili 
plemiči navadno tudi sodniki svojih podložnih. 

Slobodni ljudje so bili oni, ki neso imeli svojega 
zemljišča, pa tudi neso bili odvisni od katerega plemiča. Pe- 
čali 80 ee z obertnijo, tergovino ali pa tudi z umetnostmi in 
znanostmi. Slobodnjaki so zmerom skušali u mestu prebi- 
vati, da BO se uma^ili tlaČenju plemičev. 

Yečina prebivalcev pa so bili robi (servi, mansi, uomi- 
ni di masnata). Ti so bili s početka slobodni poljedelci. Ali 
kadar so Kemoi premikali naše dežele, dali so ^jih posestva 
tujim plemičem u last in oni so morali za nove gospodarje 
zemljo obdelovati ter jim rabotati. Sami pa so le toliko uži- 
vali od Bvojih posestev, kolikor je bilo potrebno za njih ži- 
venje. Oni so bili kakor blago, ki se kupuje, prodaja in za- 
menjuje, ali pa tudi pri žeoitvah daruje. Kohi neso smeli 
brez dovoljenja svojega gospodarja pogodeb sklepati, pred 
sodnijo pri^ti ia oporoke delati. Ženiti so se smeli le po 
gospodarjevem dovoljenju in le z onim, katerega je gospodar 
hotel. Prigodilo se je tudi, da sta dva sosedna plemiča svoje 
robe nzajemno ženila, ali le s pogojem, da sta si potem njih 
otroke delila. Po prizadevanju patrijarhov bilo je robstvo ne- 
koliko ublaženo okoli srede Xy. stoloma. Kadar je hotel go- 
spodar svojega roba oslobodid, daroved ga je cerkvi, kateri 
je moral potem oslobojenec varnhnino plačevati ali pa različna 
dela opravljati. 

Vse te razmere med plemiči in robi so bile po' zakonu 
natančno urejene. Pripetilo se je pa tudi, da se je kdo pro* 
stOToljno podal u robstvo ali varstvo mogočnejšega gospodarja- 
Tedaj sta sklenila med seboj pravo pogodbo po javnem no- 
taiju. 13) 



,y Google 



— 65 — 

1S& tak oačin so ae sirovi običaji ie dolgo ohranili med 
naMm Ijudstrom. Sveta vera nf Se bila toliko ukoreninila ee 
med nJim, da bi bila oplemenila njegovo serce. Da, še u XIY. 
stoletju nahajamo sled malikovalstva na Tolminskem. L. 1331, 
16. augnsta, začne verski inkviaitor za Beneško in Frijulsko, 
Franoflsco de Clugia, pridigovati križarsko vojno 
Boper Kobaridce. OndaSnji Slovenci so namreč molili 
neko drevo in studenec pod njim. Vojna se uzdigne iz Če- 
dada pod vodstvom Clugije in pride u Kobarid, poseka drevo, 
zamaši studenec in izruje ostanek stare vere. 

Znano je, da so opravljali stari Slovenci (kakor tudi 
druga ljudstva) svoje bogočastje pod drevesi (lipami ali hra- 
sti) in pri studencih. Koben kraj ni bil tako pripraven za 
tako bogočas^e, kakor ravno Kobarid, kjer izvira brezštevilno 
studencev izpod hribčeka sv. Antona. Ta dogodek u Koba- 
ridu nam priča, s kako terdovratn ostjo so držali Slovenci svo- 
je stare običaje kljubu prizadevanju katoliške cerkve. Dru- 
zega spomina o tej krivoveri ne nahajamo ni med ljudstvom, 
ni u drugih listinah. *) 

U drugi polovici XIV. io u XV. stoletju je sirovost le 
Se bolj rastla. Iz Ifemskega so bili priiU in klatiU se po de- 
želi tako imenovani ^potujoči Šolarji", ki so ljudstvu prero- 
kovali, coprali in učUi ga vsakojakih vraž. Njih posel nI bil 
težek, ker že tako je bilo ostalo med Slovenci de mnogo praz- 
ne vere. Zlasti ukoreninjena je bila skoro vsem narodom 
lastna vera u nvolkodlake", t. j. da se nekateri ljudje u vol- 
kove preminjajo in da, kadar umerjejo, ne morejo mirovati u 
grobu, nego da hodijo nazaj kri sesat živim ljudem. Sled o 
tej prazni veri nahajamo u Bolcu. Tu je bila 1. 1435 neka 
ženska umerla, od katere so terdili, da hodi nazaj kri sesat. 
Razdraženo ljudstvo odk»plje njeno truplo in ga prebode s 
kolom. To je po ljudskem mnenju uničilo volkodlaka. Ali 
duhovščina je oznanila vse to u Čedad in ondainji naddijakon 
je začel preiskavo, o kateri pa nemamo nobenega poročila. 

Cerkve so bile u srednjem veku še majhne, neznatne 
ID slabo zidane. Samo po večih krajih se je bolj pazilo na 
umetni okus. Tako ima cerkvica sv. Urha pri Tolminu u 
prezbiteriju pod sedanjo skorjo Se mnogo ostankov gotskega 
sloga in lepe slikarije. Jedoake sledove gotskega sloga se 
vidijo tudi u cerkvi sv. Danijela. CFotsko zidavo kaže tudi 



') Napačna j« terditev „DoiDOTine" 1867, liat 17,, „da KobEtridci 
neto drevesa in studenca častili, nego da ao bili matda le katarski 
krivoveri udani." 



»Google 



— 66 — 
prestara cerkvica D. M. na bolSknin polju in razvaline kape- 
lice ST. Silvestra na iztočni strani Bolca nad cesto u Klužo. 
Druge današnje cerkve po Tolminskem so ali popolnoma pre- 
delane, ali pa na novo sezidane blizu mesta, kjer so poprej- 
8nje stale. 

U srednjem veku so imeli navado zbirati se okoli cer- 
kve na posvetovanja in aodnijske obravnave. Pa ne samo to, 
nego tudi eajme so imeli okoli cerkve na blagoslovljeni zem- 
lji, kjer so tudi mertve pokopavali. Patrijarh Bertrand je I. 
1338 ostro prepovedal, da se ne sme več na pokopalifiČik ku- 
povati in prodajati. Ravno ta patrijarh ai je veliko prizadeval, 
pobožnost in naravno obnaianje svojih podložnih pouzdigniti, 
razvade in napake (zlasti pijančevanje in kvartanje) pa od- 
praviti. Tako je tudi s posebno postavo omejil preveliko si- 
jajnost in bliSčobo pri bogatih. 

DuhovSčina je bila u XIII. in XIV. stoletju zelo popa- 
čena, ljubila je igranje, gostovanje in pijančevanje. Patrijarh 
Pagano je moral veliko svojih duhovnov kaznovati zatadi kon- 
kubinata, dolgov, igranja itd, L. 1444 so se zbrali frijulaki 
duhovni u Lauzani in zatožili patrijarhovega namestnika pri 
beneški vladi, ker jim je bil zapovedal, odstrauiti ženske slu- 
ge. Kadar so patrijarhi ali njih namestniki dnhovnije vizito- 
vali, imeli so navado skliovati tako imenovaue „Placiti di 
Cristianit^" . Na teh skupščinah je praSal vizitator zbrano ljud- 
stvo in njegove predstojnike, ali se ima kaj pritožiti Čez ob- 
našanje svojih duDovnih pastirjev.. Ako je vizitator nafiel kako 
nerodnost, kaznoval je strogo dotičnega. 

U srednjem veku je ljudstvo samo volilo svoje župnike 
na farovdkem dvoriSču, katere je potem 6kof in pri nas če- 
dadski kapitul poterdil in umestil. Za svoje pomočne duhov- 
nike je moral potem vaak župnik sam skerbeti. Te si je izbi- 
ral po svojem znanju in prepričanju izmed duhovskih kandi- 
datov in sicer, kolikor jih je ravno potreboval, sedaj več, se- 
daj manje. Za njih stanovanje in plačilo je moral tudi le 
župnik sam skerbeti. Ker se takrat inladenči neso radi obra- 
čali k duhovskemu stanu, dovolil je gorifiki grof Uainhard 
TU. I. 1382, da smejo duhovni tudi oporoke delati Čez njih 
premakljivo premožeoje, katero je poprej pripadalo deloma 
cerkvi, deloma deželni blagajnici. 

Za pospeševanje gmotnega napredka pripomorejo največ 
dobre ceste. Po Tolminskem so ostale vse tiste ceste u na- 
vadi tudi u srednjem veku, ki so se rabile že za časa 
Rimljanov. Prevažna je bila še vedao predelska cesta. Njeni 
obiskovalci posluževali so se po leti bližnice, ki je vodila sh 



,y Google 



— 67 - 
Serpenice preko hriba ravno pod Stolom in potem navzdol u 
Sedlo, Logč in Bobediiče, ter od todi po čeaebliJBki dolini 
mimo Fedisa u Yidem. Na ta način skrajšali bo si mnogo 
daljavo med Frijubkim in Koroškim. 

Ali te ceste in poti so bile u slabem stanu, ker ni nihče 
ekeibel za nje. Se najvažnejšo deželno ceato predelsko (Če- 
dadci 80 jo imenovali bolško ali ^podboneSko", stratta del 
Pulfaro) so le malo popravljali. Odkar sta se bila Videm io 
Olemona pouzdignila, nasproti pa Oglej in Čedad propadati 
začela, opuščala se je zmerom bolj predelaka cesta in vsa 
kupčija se je obernila čez Pontebo. Proti temu so se Ce- 
dadci pritoževali pri patrijaihu in poekuSali vsa sredstva, da 
bi kupčijo obernili zopet skozi Čedad na predelsko cesto. 

Patrijarhi sami so sprevideli, da je za njih korist pod- 
pirati predelsko cesto, in zato eo izdali več naredeb za pouzdi- 
go te ceste. Tako dovoli že patrijarb Pagano (u Tidmu, 19. 
junija l'i'62) kupcem in podložnikom bledskega gradnika 
slobodno tet^ovanje po Furlanskem. Natorno je, da so Bo- 
hinjci hodili čez Tolminsko na Frijulsko. L. 1345, 21. maja 
u Manzanu, oprosti patrijarh Bertrand vsakoršnih colnin vse 
kupce iz Beljaka in vseh drugih krajev ter njihove pom^;ač6, 
naj bodo podložni patrijarhovih prijateljev ali sovražnikov, ki 
bodo tergovali čez Predal („per stratam de Plez") u Čedad. 

Isti patrijarh Bertrand dal je bil florentinskim tei^ovcem 
u Dajem mitnico u Ogleju za 100 mark. Ti Florentioci po- 
služevali 60 se pontebske ceste in opuščali pot skozi Čedad. 
Zato jim Bertrand zažuga, da če se tei^ovci ne bodo poslu- 
ževali zopet poprejšnje stare ceste (t. j. čez Predal), da raz- 
glasi ž njimi sklenjeno pogodbo za neveljavno, jim oduzame 
mitnico iu poveme onih 100 tnark. (U Mauzanu, 6. julija 
1346). *) 

Tako oprosti tudi patrijarh Ludovik 1. 1364, 11. fe- 
bruarja u Čedadu, na korist Čedadcem vse coluine one kup- 
ce, ki bodo tergovali u Čedad po patrijargkih cestah iz kra- 
jev Cerkno, Oslica in Boleč ter iz drugih ondotnih dolin. 
Kazen tega zagotovi patrijarh kupcem popolno varnost njih 
osebe iu blaga na vseh svojih cestah, „da bi toliko rajSe za- 
hajali tergovci u patrijarhovino." 14) 

L. 1399 dovoli Čedadcem Albert škof Bamberški 
(posestnik Rablja in Terviža), da smejo popraviti cesto čez 
Predel iu Boleč, na kateri se plačuje navadna mitnina. 

i.Fontes rerum AuBtriacamm" : 



,y Google 



— 68 — 
NaJBlabii časi bo ntistopili za ptedelsko cesto po tem, 
bo eo bili Benečani 1, 1420 Frijulsko osvojili. Oni so pod< 
pirali le pontebeko cesto, predelska je pa vedno bolj pro- 

Sadala. Ž njo pa je propala tudi čedad^ka t^Tgovina in Yi- 
em se je pouzdignil do glavnega mesta Frijulskega. 

Še le 1. 1490 piebude se zopet Čedadci ter dajo mitni- 
co in oskecbovanje predelske ceste u najem. Razdelili so jo 
na dva jednaka dela in vsaki del izročili jednemu čedadske- 
mu meSčaau, „da se bode jasno videlo, kake pravice ima Če- 
dad do predelske ceste". Najemnika sta morala popravljati 
mostove in cesto, ter Čistiti in posipati jo. Verhu vsega tega 
sta morala najemnika od nabrane mitnine Se vsako leto 25 
soIidoT čedadski občini plačevati. Ytdi se, da bi bili Cedadci 
radi kolikor mogoče velik dobiček vlekli od predelske ceste. 

Od večih mostov u naši deželici so spomina vredni 
kobaridski in svetolucijski. Tčma se je bil pridružil u XIV. 
stoletju še tolminski. Ta most je bil dodelal mojster Ja- 
kob iz Fremariaca usledi pogodbe z Nikolajem, sinom 
Mihaela Pocharella (Požareli) iz Tolmina. 14. novembra 
1322 je pregledovala komisija novo sezidani most. Nalla ga 
je nepopolnega, prekratkega (segati bi bil moral do nekega 
oreha). Po mnenju komisije trebalo bi bilo vodo bolje zajeziti in 
most postaviti na kamenito podlago. Deržaji in stranski zi- 
dovi so bili nedoveršeni, segati bi bili morali celo do neke 
brajde. U komisiji, ki je most pregledovala, so bili: Šte- 
fan, notar iz Čedada; Štefan, župan (nprecone") iz Modre- 
jec; Martin, čevljar iz Čiginja (Calgino); Andrej, sin Mo- 
dre š ar j a iz Čiginja; Florjan, priaežen mož iz M e li c (Milz); 
Martin, sin Modecija iz Modrejec, in več drugih. Priče 
80 bile: Martin, sin Lavrencija iz Modrejec; njegov brat 
Matija; Segna (?), sin Tomaža iz Modrejec; Jurij iz Mo- 
drejec, sin Petra iz Eneže {„de Chinesia") in drugi. •) 

Kje ravno je bil ta most, ne moremo dandanes določiti. 
Beržkone je deržal pod sedanjim čez SoČo „pri Malnarju", 
blizu cerkvice sv. Urha, ker je bil tu stari prehod med Vol- 
čami in Tolminom. Mogoče je pa tudi, da je bil više pod 
doljansko vasjo sezidan. — Ker most ni bit terden, izpodkopa- 
la ga je voda in odnesla. Tako so ostali Tolminci brez mo- 
sta do novejšega časa. 

Zanimiva je lisHna o tolminskem mostu zaradi tega, ker 
nam pove nekaj novih vasnih imen: Modrejce, Melice {Pod- 
melice), čiginj in Knežo. Tudi vidimo iz te listine, da takrat 



*) Bianchi, Dooumenta per la storU del Frinli, N.o 329. 



»Google 



proeti ljudje Se neso imeli priimkov, nego zaznamljali so se 
le po očetu, aJi brez Slovanom lastne patronimične končnice ; 
ovifi (evii). 

Telika napaka in ovira za kupčijo u srednjem veku je 
bilo to, da naSe ceste neso bile prav nič varne. Tode<S skozi 
ozke in samo. ne doline, dajale so lepo priložniJBt roparjem in 
tatovom, poiskati si blizu ceste nedosegljivih skrivališč. Po 
tolminskih goiah eo se vedno zbirali zločinci in begunci od 
vseh stranij. Z visokih gor plunili so pogostima u dolino, ople- 
nili iii oropali kmetovalce in tergovce Mnogokrat so tudi lju- 
di ulovili iu jih potem umorili ali pa za visoko odkupnmo 
izpustili. Te roparje je pregnal patrijarb Antonio I. pred svo- 
jim odhodom u Rim 1. 1400. 

Pa fie bujSi in cestam nevarnejši bo bili roparski vi- 
tezi, ki so iz svojih viaokih gradov prežali na mimogredoče 
popotnike. Nekdaj so bili sezidati nmogo-gradov nad Čeda- 
dom u varstvo podbooe&ke ceste, n. pr.: villalta, Urus- 
pergo (jedna najmočnejMh terdnjav), Zuccola, Gronum- 
bergo, Antro (Landri) itd. Ti gradovi so postali u XIV. 
stoletju najhujša roparska gnezda, kjer so se vitežki zločinci 
zapirali in odnzeto blago skrivali. Posebno sloveči so bili u 
tem obziru gospodi Villalte, ki so med leti 1298 — 1305 po 
podboneški cesti tako straino gospodarili, potujoče lovili in 
jim blago jemali, da se ni nihče več upal po oni cesti poto- 
vati, in da so se kupci raje obemili na pontebsko cesto. 
Se 1. 1^25 oropali so Villalte dunajskega kupca Goucila, 
ali morali bo mu oduzeto žio nazaj dati. 

Zavoljo takih silovitostij zapovedat je patrijarb svojim 
podložnim, naj razdero take gradove. Usledi tega ao Čedadci 
že 1. 1306 oblegali grad UruBpergo od 8. aprila do 5. maja. 
Nazadnje so lastniki gradu obljubili, da ne bodo več nadle- 
govali tergovcov in Čedadci ho se veinili domov. Tega oble- 
ganja BO je udeležilo tudi mnogo Tolmincev. •) L. 1310 za- 
pove patrijarb razdejati grad Villalta, Ali ropanje na pod- 
bonefiki cesti vendar nf prenehalo. 

L, 1321, 26. oktobra, oropajo čedadski mesarji (zlasti 
Qrampulinus in MiniuB) tergovce iz Kamnika na Kranj- 
skem (med njimi je bil najimenitnejši nek Herman). Zato 
so se kranjski kupci bali tergovati u Čedad in mitnica je ter- 
pela mnogo Škode. Zaradi tega se pritoži mitničar pri če- 
dadski občini. Mestni načelnik obljubi 30. oktobra čedadskim 



•) Zahn, Aagtro - FriuUna, o 



,y Google 



_ 70 — 
mesarjem, da jim bo dal ^pateDte", ualedi katerih bodo sme- 
li na veeh drugih cestah ropati, samo na oni ne, ki pelje sko- 
zi tolminsko dolino (,in atrata canaliB Tulmini"), ter jim za- 
gotovi pri tem svojo pomoiS in podporo. Kupca Hermana pa 
BO morali Grampulio in njegovi drugovi odSkodovati 25, no- 
vembra 1321. *) 

L. 1331, IT. novembra u Čedadu, skleneta Peter iz 
Čedada in Branive r (Bmntner P), sin Habadin a iz Tolmina 
(ToImeČa?), roparsko pogodbo, da bode Braniver pazil 
na beljaski cesti po kupcih, kam se bodo obračali, in potem 
Petm u Čedad oznanjat, da jih poslednji oropa. Zato dobi 
Braniver 20 »solidov grOBsonim" (t. j. 50 goldinarjev) naprej, 
20 pa po doveršenem poslu. Peter je zagotovil te zneske na 
vse svoje premoženje. Braniver pa je obljubil s prisego, da 
se bo deržal pogodbe in da tega nikorau ne ovadi. — In ta 
pogodba se je sklenila u frančiškanskem samostanu, z moral- 
no pomočjo visokouplivne osebe Filipa de Portis. in to 
po vseh tedanjih malenkostnih formalnostih pred notarjem in 
pričami! •*) 

Zadnjič je vendar patrijarh Rajmund izrekel smertno ka- 
zen čez roparske viteze (posebno Villalte). Ti so bili sicer 
svoje gradove Austrijcem izročili, naj jih poaedejo, da bodo 
mogli pod njih varstvom svoja ropanja brez skerbi nadaljevati; 
aH patrijarh Ludovik Teck je z nova zapovedal, naj se ro- 
parski gradovi podero. To se je tudi zgodilo I. 1364. Naj- 
strahovitejSi je bil Urusperg. Tega so Čedadci premagaJi 
22. septembra in ga do tal razdjali. Njegovo kamenje so po- 
rabili za zidanje mestnih zidov. 

Še u poznejih benečanskih časih oprostil je dože Oiro- 
lamo Tendramin 1. 1492 prebivalce ob Nediži in u go- 
rah nad Čedadom od vseh javnih. davkov, ker ao pomagali 
varovati cesto in prehod u onih krajih. 

Da pri takih razmerah ni mogla tergovina napredovati, 
to je jasno. Znatna je bila posebno prehodna tevgovina 
iz Frijulskega Čez Predel na Koroško in po baČki dolini na 
Kranjsko (u Loko in Bled). Takrat so tergovci daleČ okoli 
hodili, po Italiji n. pr. celo do Šinigalije, kjer so bili ve- 
liki sajmi za predivo. Postava pa je bila, da so se morali 
tei^ovci u vsakem teržnem kraju ustaviti in svoje blago na 
pi^tdaj ponuditi. Se le kar neso prodali, smeli so naprej pe- 
ljati. Kadar je imel biti kje sajm, obesili so na visok drog 



*) Bianchi, Documeota hist. forojul., Archiv XXXVI. 
**) BUnchi io Zahn 1. c. 



»Google 



— 71 — 
tako imenOTane nteržoe pravice*, t. j. mei deržečo roko, u 
znamenj« da stoji tergovioa pod varstvom deželnega kneza. 

DomaJSa kupJSija tolminska fila je vedno na Čedad in Vi- 
dem. Tja 80 se izvažali poljski in živinorejeki pridelki, in od 
tam 80 dobivali Tolminci turiico, predivo, vino, olje, sol itd. 
Tudi divjačine, katere bo bili polni vsi gozdi, prodali so Tol- 
minci mnogo u Čedad in Videm. Ohranfla se nam je 3e celo 
njena cena na videmskem tergu. Jeden jereb je veljal 4 de- 
iiare (36 nalib krajcarjev), dvanajst ptičev jeden' denar, tako 
tudi štirje drozgi, in sedem jajec tudi le jeden denar (9 no- 
vih krajcarjev); za zajca pa so plačevali sedem deoaijev. L. 
1352 določi videmBka občina, da za libro aira ne sme se vaj 
dajati, nego 2 eolida (16 nov. kr.). Pri tej priložnosti se hva- 
levredno omenja „bol5ki sir" . Tako se nam je ohranUa tudi 
cena pfienice, ki je imela u Xin. stoletju srednjo ceno star 
po 4 ,goId. in 15 kr,, u XIV. pa le 2 gold. 48 kr jcarjev. 

Še le pozneje se je odperla kup^ijska pot tudi po ka- 
nalski dolini na Gorico in Terst, zlasti odkar je bila Cbrica 
n mesto pouzdignjeua 1. 1307. 

Patrijarhi so kovali svoj lasten denar (od patrijarha V o 1 f- 
gera 1204 — 1218 naprej), ki je bil po celem Frijulskem raz- 
^rjen. Denarna jednota bil je »srebemi denar oglejski" (9 — 
10 kr. oaSe vrednosti), ki je obsegal 14 ^drobnih" (picooli, 
po 0-66 kr.). Pri velikih svotah so računali po „]ira di de- 
nari" (idealen denar po 20 denarov) in glira di solidi** po 20 
solidoT (vsak teh po 12 piccoli). Pri Slovencih je bUa u na- 
vadi najbolj „lira slovenska" (scbiavoneBca) po 8 denarov. 
gUarka denarov" je imela 160 denarov (skoro 16 fl.), ,mar- 
ka solidov" pa 120 solidov (13 gold. 68 kr.). Dukat, cekin 
ali zlati goldinar je obsegal 64 denarov. Toda vrednost oglej- 
skega denarja nI bila zmerom jednaka, učasi boljša, učasi 
elabfia. Tako je veljal denar 1. 1285 869, 1. 1353 pa 9-21 
naših krajcaijev in po navadi je bila „marka denarov' vredna 
14*5 naših goldinarjev. Razen tega so pa računali Še po nmar- 
ki u blagu", ko so dajali mesto denarja toliko in toliko blaga. 

Tudi goriški grofi so kovali lasten denar od začetka XIII. 
stoletja naprej. Njih kovnica je bila najprej u Brezjah 
(Friesach) na KoioSkem in od tod ime „denari Frisacenses", 
pozneje pa u Gorici in najkesneje .u Lijencu. Grof Henrik V. 
je bQ začel po uzgledu patrijarhov elabejšo kovino rabiti. 

Po raznih okolnost^ soditi, bila jenaŠa deželica u sred- 
njem veku Se Drecej premožna. Vsaj njeni dohodki so bili 
jako veliki in zato so se oblastniki pulili za njeno posest. Ko 
je patrijarb Markvard tolminsko glavarstvo Čedadu u najem 



,y Google 



— 72 — 
dal, znaiali bo samo patrijarhovi dohodki iz Tolminskega tbo- 
ko leto nad 1000 mark (12650 fl.)> "^^ ^e ve da neeo uitete 
cerkvene desetine, katere bo morali Tolminci dajati Čedadske- 
mu kapitulu. L. 1324, 15. maja, položi tolminski glavar Er- 
macora della Torre račun o svojem oekerbniitvu pridel- 
kov, pravic in dohodkov tolminskega glavarstva za 1. 1323. 
Ta račun poterdi u imenu patrijarha Fagana njegov na- 
mestnik Boofin. oglejski kanonik. Dohodki so bili tako bo- 
gati, da je bil Ermacora že naprej plačal 1000 mark akvilej- 
skih denarov na račun za leto 1324. In patrijarh mu je do- 
volil, da sme od tolminskih dohodkov in pravic toliko za se 
pobirati, da pokrije naprej izplačano svoto. 

Največe bogastvo naSe deželice je bila živinoreja. 
Od Italijanov naučiti so se naSi Slovenci sir delati. Da je 
začetek sirarstva italijansk, kaže med drugim italijanska utež 
in mera (nafa, onča), ki je po naših planinah u navadi. 
Planina na Eemu (u listinah U. Creo ali Chren) omenja se 
že 24. augusta 1338 kot lastnina patrijarha. (Diplomata ine- 
dita del Biauchi). Planinsko ime nKašina' je italijanskega 
izvira in pomeni „pristavo, mlekarnico" (cascina). Kot naj- 
okusnejSi hvalil se je že u srednjem veku boUki sir. Sir 
in volna dajala se je tudi duhovnikom za njih plačilo. 

Izmed poljskih pridelkov so bili najvažnejSi: pSenioa, 
soriica, proso, oves in lan. Ali poljedelstvo je bUo Če na Ja- 
ko nizki stopinji in zemlja je rodila, kolikor je sama hotela. 

Blagostanje naiega ljudstva so zmanjševali nenavadni 
prirodni dogodki in velike nesreče. L. 1304 na dan sv. Blaža 
pade neizrečeno mnogo snega po vsem Tolminskem in polo- 
mi drevlje, podere hiše ter pokonča mnogo ljudi in živine. 

Ueseca junija I. 1309 pride tolika množica kobilic u 
Istro, kakor si ne more nihče misliti. Kamorkoli so dospele, 
uničile BO popolnoma setev in pojedle stabla do zemlje. Po- 
tem 30 se obemile na Goriško ter od todi proti Tolminu in 
Kobaridu, kjer so prišle do Landri (Antro). Tudi tu ao na- 
redile neizrečeno veliko Škode. U odvemitev te nadloge oa- 
pravljali so povsodi procesije, in z božjo pomočjo obemile so 
se kobilice nazaj k morju. *) L. 1338 okoli unebouzetja M. D. 
razširi se zopet neizrečena množica kobilic po vsem Frijulskem 
in pokonča vse poljske pridelke. Leto poprej (1337) pa so 
bile strašanske povodnji pd naših krajih. 

5&jžalostnejŠe je bilo leto 1348. Že hitro u začetka 
tega leta (25. januatga) bil je hud potres po vsem Frijul- 



*) BUnchi, Documeoto, a Archivn XXXI. pg. 132. 



»Google 



— 73 — 
gkem, da eo ae terdna poslopja in stolpi ruSili. Se skozi dTe 
naslednji leti se Je zemlja skoro aflpreaehoma tresla. Aprila 
in maja 1348 razširila Be je bila atnilanska kuga, zaoeSena 
iz Azije, ki je to ia naslednje leto razsajala skoro po vsej 
Europi. Kogar je popadla, poč^ruel je najenkrat po vsem 
telesu in u treh dneh umeri. Zato bo ljudje to bolezen ime- 
novali ,Čemo Bmert". U Italiji je pomerlo za to kugo dve 
tretjini prebiTalcer in Frijulsko je ostalo skoro prazno. *) 

Tudi u letih 1445, 1449 in 1467 razsajala je kuga po 
Frijulskem, zlasti pa u Čedadu. 

Take nesreče je občutilo posebno Boliko, kjer zavoljo 
kamnitih tal in ostrega podnebja zemlja le malo plodi. Kader 
je Bolčanom žita primanjkovalo, akufiali so je dobiti iz so- 
sednje dežele. Ali ker je bilo treba na meji veliko coloino 
plačevati, prosili so Bolčani koroike stanove, da bi jim od- 
pustili to plačevanje. To bq je tudi zgodilo in deželno gla- 
varstvo koroSko dovoli 1. 1467 Bolčanom, da smejo 1153 va- 
ganov žita brez colnine ■ odpeljati u svojo domovino. Tako 
oproSČenje ponavljalo se je beržkone večkrat. 

L. 1490 najde nek kmet živo srebro n nemSki 
Idriji, ki je takrat še Tolminskemu pripadala. To vest na- 
, znanja goriški zgodovinar Bavčar. Mogoče je pa, dase jenallo 
Živo srebro že nekaj let poprej. Tudi na Tolmince je to ne- 
koliko uplivalo, ker se je marsikedo obernil k rudoKopstvu. 
Z druge strani pa se nI manjkalo postopačev, ki so tudi po 
drugih gorah zlata in srebra iskali ter s tem ljudi slepili ia 
od dela odganjali. 

Čeravno je bilo blagostanje na Tolminskem še precejluo, 
vendar so tUčili ljudi hudi davki. Razen cerkvene desetine 
morali so mnogo dajati tudi deželnemu knezu kot najemnino 
od svojih posestev. Od vsakega zemljišča ali grunta (mansus) 
in od vsakega mlinskega kamna moralo se je plačevati na 
leto po 20 Bolidov (takoimenovani „maDBionadcum in teirati- 
cum"). Desetine so se dajale u denarjih, živini in žitu. Ob- 
segale so: 1. desetino od novorojene živine (,de vivo"); 2. 
od zemljiških pridelkov (,de mortuo"); 3. od sena in ovsa 
za jednega ali več konj (gCopulaticum") ; 4. davek u blagu, 
katero se je dajalo patrijarhu, kader je potoval po deželi 
(^viaticum"); 5. davek za pravico derva aekati u patrijarho- 
vih gozdih (^valdum"); 6. za pravico živino pasti po takih 
gozdih (^herbaticum"); 7. davek zaoslobojenje odrobstva („vi- 
dria aut danda"). Razen tega dobival je patrijarh še glau- 



*) RnbeiH, Monmnento Eccl. A.qnil. Appendii pg. 23. 



»Google 



— 74 — 
demia" od prodajalnih pogodeb in dednih zapuščin. Planine 
80 mu mor^e dajati vsako leto nekaj sirov, ali če t^a neao 
hotele, mesto vsakega sira pol denara (5 n. kr.)- 

Ti davki sami po sebi ne bi bili ie pretežki, ali naČin 
pobiranja jih je storil neznosljive. Patrijarh in kapitul izro- 
čala sta pobiranje davkov in desetin svojim oskerbnikom, ti 
pa Županom in drugim vaškim glavarjem, capomasso (ka- 
pomažo) imeDOVBoim. Ysak izmed teh pa je hotel svoj do- 
biček imeti za trud pobiranja. Tako je davek silno rastel, 
učasi se celo podvojil. Capomassi, ki neso bili davka prosti, 
uterjali so Se za se pri svojih sosedih in navadno jim je &e 
kaj ostajalo. Pa tudi oskerbniki so navadno več zahtevali, 
nego ^e bilo predpisano. 

Ko sta bila Friderik in Janez Villalta poglavarja 
tolminska, terjala sta od planin mesto pol denara jeden cel 
ID Se veo od vsakega sira. Pastirji so se zaradi tega prito- 
žili in patrijarh Ottobono je ukazal 18. jannaija 1310, da 
mora glavar zadovoljen biti s pol denarom in ne sme veČ pa- 
stirjev nadlegovati, če neČe u nemilost priti pri patrijarhu- — 
Ravno tako so se pritoževali tudi patrijarhovi podložniki „d e 
Plovia (P) de contrata Tulmini", da jih nekateri oskerbniki, 
ki 80 bili sledili gospoda Branki d oskerbovanju Tolminske- 
ga, protipostavno tlačijo in stiskajo. Silijo jih z beriči rabo- 
tati m plačevati stvari, katerih neso poprej ni dolini ni va- 
jeni bili. Zato je zapovedal patrijarh 30. julija 1310 G-uli- 
jelmu, sinu mojstra Valterja, da naj presliii priče, katera 
mu bodo tožniki imenovali, naj zapiše in mn poSlje njih izre- 
ke, da bode mogel potrebno ukreniti. *) 

Tudi se ni manjkalo po Tolminskem oderuhov, ki so 
iz Italije prišli in denar posojevali za jako visoke obresti. Eo 
so bili patrijarh! te oderuhe malo odpravili, naselili so se pa 
Judje po Frijulskem, zlasti u Čedadu. 

Kar se uprave tiče, pomniti je treba vedno, da sta 
bila patrijarh in goriški grof deržavna kneza, le cesar- 
skemu veličastvu podložna. Patrijarhova oblast je bila ome- 
jena u posvetnem obziru s početka od metropolitanskega ka- 
pitala u Ogleju, pozneje pa od frijulskega parlamenta, 
ki se je navadno u Vidmu zbiral. Ta je bil sestavljen iz vi- 
soke duhovščine, slobodnih posestnikov, plemenitih dvomikov, 
gradskih varuhov in zastopnikov mestnih občin. Parlament 
je imel skerbeti za deželno varnost, nabirati vojake, odloče- 
vati o miru in vojni, sklepati zveze ah sosednimi deržavami. 



") BikDchi, Docnmenta, AraMv XXXI. pg. 443. 



»Google 



— 75 — 
dovoljevati davke, dajati nove postave, poterjevati patrijar- 
hove ukaze in občinske pravilnike ter sprejemati apelacije u 
vseh tožbah, 

Fatrijarhovi vazali, katerih gradovi bo ležali na levem 
bregu Soče. in tako tudi terg Tolmin, neso bili nikoli 
zastopani u frijulskem parlamentu, ker se Tolmin- 
sko ni prištevalo Frijulskemu, nego vedno smatralo kakor so- 
mOBtalna deželica. Tudi vojakov navadno ni dajalo Tol- 
minsko za frijulsko vojsko. Vojska se je delila u srednjem 
veku na redno, katero so morali vazali uzdrževati in pri- 
pravno imeti (takoimenovane „vojaške hlapce"), in izven- 
redno ob času vojne. Vojak je mogel vsak biti od 18. — 60. 
leta. Veakib deset hiS je moralo dati po jednega oborožene- 
nega in sh živežem preskerbljenega pe&ca, ali ob čaeu velike 
nevarnosti dva, kakor n. pr. 1. 1328. 

Sodnijski zakoni izcimili so se u patrijarhovih de- 
želah večinoma iz langobarških postav, katerim so se pridru- 
žili domaČi pravni običaji in pozneje ie rimski zakoni. Patri- 
jarh Markvard izda 1. 1366 zakooik ,ConstitutioTies patriae 
Forojulii", ki je imel veljati sa Frijulsko in slovenske dežele, 
katere bo bile patrijarbu podložne. Zraven tega so imele 
mestne občine le svoje posebne pravilnike, naslanjajoče se 
na domače pravne navade. Tudi Tolmiosko je bilo dobilo od 
gorifikih grofov tak poseben pravilnik. (Czornig, Gfirz, I. 625). 

Sodstvo je bilo izključljiva predpravica deželnega kneza 
(tore patrijarha in goriikega grofa). Povsodi se je le a nje- 
govem imenu sodilo. Plemeniti posestniki so imeli Čez svoje 
podloŽnike navadno in vide kriminalno sodstvo (,iudidum 
mixti imperii"). NiŽo in melano sodstvo izverševal je po Tol- 
minskem Čedadski kapitul, kakor že znano. Deželni sodnik 
za vso patrijarfaovino je bil odvetnik oglejske cerkve, tore 
gorilki grof. Vsako leto je moral po celi deželi potovati in 
na določenih mestih soditi. Od njega se je prizivalo na pa- 
trijarha, ali njegovega namestnika za posvetne stvari (vicanus 
in temporalibus). Pozneje je bil najviše sodišče u deželi 
frijulski parlament. 

O sodnijski razpravi, ki se je veriila kratko in javno 
sredi vasi, sestavili so navadno kratek zapisnik. To je bilo 
opravilo takoimenovanih notarjev ali javnih, poverjenih pi- 
sarjev. Te notarje je imenoval kraljev namestnik in morali 
BO mu na sv. evangelje priseči, da bodo svojo službo postavno 
in vestno opravljali. Pred njimi so se sklepale tudi vse po- 

Sdbe, in vsako javno pismo moralo je biti sestavljeno od ka- 
ga notarja. U XV. stoletju so bili začeli sodnijske obrav- 



,y Google 



— 76 — 
nave na dolgo in široko zapisovati in kmetje so se pritoževali 
£ez te ^latinske pravde." 

Kar se tiče cerkvene uprave io sodnije, izverieval je to 
čedadski kapitul po svojem naddijakoou. Tako se je ime- 
noval jeden član kapitula, ki je u njegovem imeou oskerbo- 
val cerkve in sodil po Tolminskem. Mogoče, da je postavil 
kapitul naddijakona za Tolminsko že hitro po 1. 1297, ko so 
mu bile z nova poteijene vse njegove pravice po Tolminskem, 
in ko so stalno uredili vikarijate u VolČab, Tolminu, na Šen- 
vidski gori, u Kobaridu in Bolcu. 

Ko je kapital 1. 1356 zapovedal in uredil vsakoletne 
»tacije po Tolminskem, omenja se naddijakonova oblast ka- 
kor navadna in sama po sebi razumljiva stvar. To dostojan- 
stvo je moralo tore obstajati že več časa pred letom 1356. 
Kapitul je postavljal dva naddijakona, jednega „in planis", 
t. j. za svoje fare na Frijulskem, a druzega „in monitus"; 
t. j. za Tolminsko. (Pozneje so nadzorovali „archidiaconi in 

Slanis" vse kar je spadalo pod beneško republiko, „archi- 
iaconi in montibus" pa dubovnije na austriJBkib tleh). Nad- 
dijakone so volili kanoniki izmed sebe, zbrani na klic malega 
zvona (gcongregati ad' sonum campanulae"), in sicer vsako 
leto posebe 8. maja. Navadno je ostal isti naddijakon po več 
let n svoji Časti, ali moral se je dati vsako leto 8. mt^a zo- 
pet poterditi. Ker je pa naddijakon dobival precejSnje do- 
hodke ob vizitacijah sebi podložnih cerkvi, zato so učasi nje- 
govo službo tudi po dražbi prodajali onemu kanoniku, ki je 
največ ponudil. Tako vemo, da je kapitul I. 1356 izročil nad- 
dijakonat kanoniku Antonu Andreju Cancu za dvajset 
mark denarjev (skoro 320 gold. naSega denarja). Ta je mo- 
ral imenovati dva poroka (kanonika Jurja in Alberta), da 
bode izvestno plačal pogojeno svoto. Zaradi dobičkov, ki jih 
je imel naddijakon od Tolminskega, skerbeli so kanoniki, da 
se je ta služba večkrat menjala, da je vsak izmed njih lahko 
na versto prišel. I&) 

Po letu 1356 omenja ae tolminski naddijakon samo Se 
trikrat u srednjem veku. 24. aprila 1358 poSlje kapitul nad- 
dijakona L (Lenarta?) u Boleč, da kaznuje tamodnjega vi- 
karja, ker je bil ubil nekega duhovnika. L. 1436 prosi nad- 
dijakon čedadsko občino zadovolenje, da sme izverševati svoje 
duhovno -sodstvo u Bolcu. Takrat je bil Čedad gospodar Tol- 
minskega in Bolškegrt in tudi on bi bil rad omejil preveliko 
oblast kapitulovo po naših krajih. L. 1476 je opravil naddi- 
jakon pervo nam znano vizitacijo po Tolminskem. 



,y Google 



— 77 — 

Eapitul je bil sicer 1. 1356 dotofiil, da mora naddijakoa 
Tsako leto prehoditi in pregledati vse cerkvene občine, 
cerkve, župnike, duhovnike in ljudstvo z namenom „ponoTiti 
lepo obnašanje, popraviti stare navade in zaBaditi krepostno 
živenje". Ali to se ni spolnjevalo in tako zvemo o pervi 
vizitaciji £e le 1. 1476, čeravno je izvestno, da neso bile vse 
vizitacije zapisane, kakor zapisnik u kapitulskem arhivu sam 
pove („Estratto d'Blcune visite spirituali. etc. fatte ddlli R.mi 
C.mi Archidiaconi*). Take vizitacije so bile zelo potrebne^ 
ker je. bilo takrat ne samo ljudstvo zelo sirovo in nevedno, 
nego tudi duhovSčina neverjetno pokvarjena. Vizitacija se je 
imela opravljati vsako leto meseca julija. Naddijakon je mo- 
ral naznaniti svoj prihod u pismu efe svojim pečatom poterje- 
nem vsem vikaijem in ti zopet svojim podložnim duhovnikom, 
da bodo vsi navzoči, kedar pride naddijakon, drugače plača 
vsak osem denarjev globe.. Tudi je moral poslati naddijakon 
načert svojega potovanja župnikom in onim, jkt so imeli dol 
žnost naddijakonu pripraviti stanovanje, preskerbeti hrano in 
pobrati od občinarjev u ta namen odločene prineske u bla- 
gu („le berargne"). Potem se je podal naddijakon na pot z 
jednim kanonikom pomočnikom („coI canonico aBsistente") in 
8 kapitulskim tajnikom (canceliere) ter s potrebnimi služabni- 
ki (gente di servizio). Tako je potoval naddijakon od fare 
do fare, povsod pregledoval, preiskoval, poslušal pritožbe in 
sodil u duhovnih ter zakonskih prepirih („formava un tribu- 
nale more placiti"). Za vsako faro, katere ne bi bil naddi* 
jakon obiskal io pregledal, moral bi plačati petindvajset liber 
denarjev (blizu 50 naiih goldinarjev). 

Iz kapitulovih določeb glede cerkvenih vizitacij 1. 1356 
se vidi, da sta bili postali u pervi polovid Xiy. stoletja Se 
dve fari na Tolminskem, t. j. u Nemškem rutu inu 
Cerknem. Perva je bila potrebna zaradi nemških naseljen' 
cev in je obsegalil razen Stei^šč Se duhovniji Podberdo in Oble- 
ke. Druga fara je bila osnovana u dolini Cerknice pri 
Sv. Jaroeju, kjer je dandanes pokopališče. Zato se tudi u 
italijanskih spisih imenuje ta fara .Cirknica" in ne nCerkno". 
S tem se je odcepil od nekdanje obširne šenvidskogorske fa- 
re ves izhodnji oddaljeni del z i d r i j s k o okolico uredi. £ 
cerkljanski fari pa je takrat spadala še današnja duhovnija 
Nova Oslica in gorenja Davča na Kranjskem, (poslednja 
pripada še zdaj cerkljanski fari). 

U naslednjem stoletju se je pokazala potreba, Se dve 
novi fari utemeljiti. U bački dolini bilo se je prebivalstvo 
zelo pomnožilo in zahtevaloje lastno faro. Cerkev so si sezidali 



,y Google 



— 78 — 
u prirodnem arediSfu, blizu stare vasi Eneže, in to ravno na 
pol pota med Knežo in Melioami, (le danes pravijo tistemu 
mestu npn Poienčurju"). Tam je bila že od nekdaj kapelica, 
morda sezidana od koeikih plemičev, kakor priča ime cerkve- 
nega patrona sv. Jurja (namestnika Peruna). Leto, kedaj je 
bila na Eneži fara utemeljena, nam nt znano, ali izvestno je 
ona obstajala že koncem XV. stoletja. Blizu takrat so usta- 
novili tudi faro u Dolenji Idriji, ali Pri fari, ker je bi- 
la idrijska okolica preoddaljena od Cerknega. Ta nova fara 
je zadobila večo važnost potem, ko so nalli živo srebro u 
nemfiki Idriji. Čeravno je ta novi kraj u kratkem prekosil 
Dolenjo Idrijo, vendar je ostalo tu cerkveno scediSče še do 
XVII. stoletja. 

Vse tolminsko glavarstvo je bilo razdeljeno na občine 
ID te zopet na desetnije ali dekanije, t. j. skupine po deset 
faii. Na čelu občine je bil po staroslovenski navadi župan. 
Ta je moral patrijarhu ali deželnemu namestniku na sv. ^an- 
gelje priseči, da bode svoje podložne vestno vladal, patrijarhu 
mimo in zvesto služil, vse. njegove pravice in dohodke krepko 
branil iPi zlasti .pustote" po svoji moči patrijarhu in cerkvi 
obderžal. (Pustote ao imenovali neobdelana zemljišča, ki 
neso bila razdeljena med občinarje, nego so po feudaloem pravu 
spadala deželnemu knezu). 

Župan je predsedoval tako imenovani „dvanajstiji*', t. j. 
občinskemu starešinstvu, sestavljenemu iz dvanajst mož. Kot 
znami^e svoje Časti imel je palico (u Nemškem rutu meč) 
ter branil občinsko mošnjo in ako so imeli kaka pisma. Dva- 
najstija zbirala se je pod veliko lipo in starešine so se usedli 
okoli nje po kamnatih stolih. Posvetovali so se ob občinskih 
stvareh, skerbeli za domačo in poljsko varnost, sodili po sta- 
rih običajih male prepire med občinaiji in nalagali malo glo- 
bo ali pa zaperali u Bberlin" (vaško tamnico). 

Prebivalstvo po Tolminskem bilo je u srednjem ve- 
ku še redko. Pred vojno soper Benečane 1. 1287 dal je pa- 
trijarh Rajmund pervikrat ljudstvo Šteti iz vojaških name- 
nov. L, 1328 razdeli frijulski parlament 11. februaija vso 
patrijarhavino na desetnije. Takrat je štelo Tolminsko 82 de- 
aetnij ali 820 družin, tore 6.000 — 6.000 prebivalcev, izveatno 
Se jako malo. 

Tolminski prebivalci ao bili vsi Slovenci, razen pest u 
Tolminu naseljenih Italijanov in NemSkorutaijev. Da ao ti 
nemški naseljenci res iz indijske okolice prišli, priča nam to, 
da so še do naših časov nekak davek nKafergeld" med seboj 
pobirali in ga u Indijo pošiljali, naj bi se onde sv. maša bra- 



,y Google 



le na čast st. Lombertu, da bi jih Bog obvaroval pred go- 
sencami, žužki in drugim merčeaom, ki jim je poprej vso polj- 
ske pridelke uničeval. *) 

Nemdkorutarji sami pripovedujejo, da so oni največ pri- 
pomogli b zmagi nekemu nemlkemu cesarju. Da bi poplaJ^ 
i^ih Hrabrost, dovoli jim cesar, da si smejo kjer hočejo in 
kolikor hočejo zemlje izvoliti za obdelovanje, ter jim obljubi, 
da jih oprosti vsega davka. Oni so se odpravili na pot in 
prifili u svojo sedanjo domovino, ki jim je močno dopadla. 
Najprej so bo naselili u Oraudu in potem ie le po bližnji 
okolici. Nemikorutarji terd6, da jih je priSlo iz Tirolskega 
le 70 ali 76 oseb. Ali to Število je beržkone prenizko. 

ffemškonitarji znajo še dandanes svoje tirolsko naredje, 
a poslužujejo se ga le redko kedaj. Mlajši zarod razume je- 
dino le slovenski, akoriivno mešajo še vedao z in ž, s iu Š. Iz 
raznih okolnostij (n. p. slovenskih krajevnih in družinskih imen) 
lahko sklepamo, da so bili Nemškorutarji s početka Slovenci, in 
da BO se u bistriški doliui le nepopolnoma ponemčiti, potem pa na 
Tolminskem zopet poslovenili. Vendar so med njimi še mnoga 
krajevna in osebna imena nemška, n. pr. Daxkobler, Kusterle, 
Kemperle, Messner, Stendler itd. Gore se imenujejo: Kautze- 
neokele, Holderoeck, WeIleaeok, Stadeleck, Hochkobel, Thiim 
itd. Reke: Eatzenbach itd. Radi zmanjšujejo nemške besede 
na ie: o. pr. lamperle (jagnje), špringele (zajec), buderle 
(oven) itd. Tretje primeijalne stopnje ne poznajo, nego iz- 
ražajo jo s podvajanjem dotične besede n. pr. : spitzig. spit- 
zig ^ sehr spitzig (zelo oster). U nemikorutarskem narečju 
vladajo sami šumevci in med temi zlasti ž, ki se rabi za S 
in ž. U svojo nemško govorico mešajo preveliko slovenskih 
izrazov n. pr. merchen (merha), koschpen (košpe), tschatscheo 
(čeča), kluBchacht (gljuh) itd. 

Svoje slovensko sbsedstvo imenujejo NemSkomtarji „Ma 
Slovenjab, po Slovenjem" in med njimi ab slovenske strani 
nase^eoemu kmetu pravijo: Pri Slovencu. U svojem živenju 
80 Nemškorutaiji teži iu okornejSi, pa tudi štedljivejŠi in bolj- 
ši gospodarji, nego Slovenci. Samo u kerčmo radi zahajajo 
in sicer tudi dekleta, ki se sploh bolj možki obnašajo. Šh 
svojimi slovenskimi sosedi na Koritnici živijo NemSkorutarji u 
vedni zdražbi. Pa tndi med seboj si zabavljajo jeden druge- 
mu. Nemški EorituitJani imajo zabavljivo pesen na svoje so- 



•) Kocijančič n 81 
rem Prijatln 185S, a 



,y Google 



Bede u Orsndu, u kateri jih zmerjajo s ^koipeDbeSIager, nul- 
lichverschlafajer, krotenverschliker itd. ") 

Tudi dtugodi po Tolmidskem ohranil se je Se mareika- 
ter sled o neBlovenskem prebiTaistru, zlasti u vol^anekih Ra- 
tih in okoli denvidske gore. Tudi Poličani pri Šenridski 
gori morajo biti od drugode naseljeno Ijudstro, ker imajo od 
Tolmincer popolnoma razlitSen typus. Ljudje jih imenujejo 
, cigane* in pripovedajo, da so 8e naselili u Polici potem, ko 
je bila celo vas kuga pomorila. 

O zna<!aju Tolmincev koncem srednjega veka se 
pripoveduje, da so bili priprosti, pobožni, poslušni ia da so 
veliko gledali na svojo čast in ne tako hitro odpufiČali nje- 
nemu razžalilca. Beržali ao ae terdo svojih navad, oblačili 
se zmerom jednako in živeli ae od živinoreje. Premožnejši 
med njimi so bil skopi in z malim zadovoljni. Hčeram ao 
dajali za doto po nekoliko glav živine in največ Se liro gro- 
iev (blizu pet goldinarjev). Ali k temu je dobila nevesta pri 
ženitovanju Se mnogo darov od 8voj>h sorodnikov in svatov. 
Te darove devali so na veliko pogačo, ki je stala sredi mize, 
in kdor je največ dal, tega so glasno hvalili. Tolmind so 
bili takrat zelo babjevemi in so mnogo deržali na copemijo. 
Zato BO ae vračali svati iz cerkve na ženinov dom po nena- 
vadnih potih, kar počez čez polje, ter kričali med potjo in z 
golimi meči po zraku mahali in veje z drevja eekali, da bi 
de duhove oplaSili. Ljubili so zlasti petje in prepevali o De- 
vici Mariji in drugih svetnikih, o kralju Ma^ažu in Se o dru- 
gih narodnih junakih. 'B) 

Ifajbolj se je utisnil naSemu ljudstvu spomin na Torke. 
Se dandanes se nahaja po Tolminskem veliko pripovedij o 
tnrSkib navalih. Tako je povaodi znan „turSki križ" na tol- 
minski cesti med Ročinjem in Dolenjimi seli. Pripovedaje 
se namreč, da so bili kmetje nanesli veliko kamenja na hn- 
bu, ki ae vleče ob desnem bregu Soče, in ga potem nad 
Turke apustili, ko so se ti začeli po cesti za Sočo pomikati. 
Ifa tak način so bili vsi pevemiki pomandrani in u Sočo po- 
metani razen načelnika, ki je potem križ z meČem u skalo 
zasekal govoreč: „Pn tem znamenju prisegam, da ne bode- 
mo na jaz, ne moji nasledniki več hodili, koder bela voda 
teče in kjer take gore u nebo molž". — To se je baje zgodilo 
1. 1478 (po spominskih zapisnikih u Kanala). 



*} C. T. CzOraig;, Die vergeiBene deatscbe Sprschiiuel Dentscli- 
nith, Zeitschrift d. dentioh-orater. Alpenrereitu 1675, Bd. VI. pg. Zi7 



,y Google 



— 81 — 

U srednjem veku se je namreč Soča sploh le , bela vo- 
da' ali ^bela reka" imenovala, kakor se vidi iz pisma, ki ga 
je pieal grof N^ikalaj Salm, pervi austrijski stotnik na ber- 
vftdki meji, deželnemu glavarju koroškemu "^elzerju. *) 

Jako znana je tudi bukovska pripovedka o Turcih. Ti 
priderejo ravno u soboto proti večeru na verh bukovskega 
sedla. Ko zaČujejo zvonenje iz cerkvenega -stolpa, spregovo- 
ri turSki načelnik: „Le buči, buči av. Lenart, Iti niooj bodo 
moje mule na tvojem altarju zobale in moji junaci iz tvoje 
Ča6e runje vioce pili !" — Ali ko hočejo Turki naprej, začnejo 
se mulam noge uderati, tako da se nihče ni mogel z mesta 
geniti. Tako so se morali razkačeni Turčini veraiti in Bu- 
kovci so bili rešeni. Še dandanes imenujejo mesto, kjer so 
se mule pogrezale, ^Zrelo" in u spomin čudnega rešenja zvo- 
nijo Se zdaj vsaki petek ob treh popoldne. *•) 

Blizu jednakega zapopadka je tudi SvetličiČeva pesen 
»Turški križ" u bački dolini (Janežičev Cvetnik si. slovesno- 
sti, etr. 151). — Fobački dolini molijo še dandanes pri večerni 
molitvi, da bi jih Bog obvaroval pred ^grozovitim Turkom". 

Blizu vasi Žabce pri Tolminu vidijo se takoimenovane 
, turške Sance", t. j. od prirode ustvarjeni, terdnjavici podobni 
okopi. Ljudstvo pripoveduje, da so Turci od tam streljali na 
tolminski grad, dokler jim neso Tolminci čez goro za berbflt 
prišli in jih prepodili, ter iz cele okolice izgnali (1. 147-9?) ••*) 

Ljudstvo pripisuje Turkom tudi nesrečo, ki je Francoze 
zadela pri bolškem gradu 1, 1797. čez Koritnico deržal je 
lesen most, jedina pot u terdnjavo. Ko so^ se Turki pribli- 
žali, postavijo ljudje luči po gradu, odkrijejo most na sredi 
in potem zbežč. O mraku priderejo divjaki do gradu in, ker 
vidijo svetlobo u njem, krenejo naravnost proti mostu. Ali 

i 'eden za drugim popada u straSno globočino. Še le ko se 
:oiiji približajo, zavohajo nevarnost in nočejo dalje. Usledi 
toliko pobitih Turkov bila se je Koritnica baj4 zajezila in še 
n poznejih časih je metala orožje na dan. ****) 

Zaradi njegovih prirodnih lepot, bistrih studencev in zdra- 
vega zraka obiskovali so tujci že u srednjem veka radi Tol- 
minsko, zlasti o poletnem Času. Tak imeniten tujec bil je 
slavni nemški pesnik Hartmann von der Auo, katerega 
eta gostila patrijarha Gottfried (1182—1195) in Pilgrim 

■) Glej Notizenblatt 1S58, pg. 201, in »Sofio" 1676, St. 46, pod- 
listek. . 

**) EoojaDČiJ, u Slov. BAeli 18S3. 
•••) Novice 1. 1862, list 32. 
••••) Novice 1. 1862, list 35. 



,y Google 



(1195— -1204) tut trojem grada Soffnmberg (SclutfffMibmrg) 
nad CedadcHn. Od tod je obiakal HMimaiin todi Tolmin^ ka- 
terega apominje dTi^rat a sroji jniuiki peni Ereo. 17) 

Dragi ie imenitnejii moi, ki je b^e obiskal Tobiuiuko, 
bil je najreči ital^anaki pesnik, Dante Allighieri (1266^ 
1821). O njem le pripoTeda, -da je 1. 1319 w £aaa patnjariia 
Pagana u Tolmina biTal in ta nekaj apeToV nye aboije 
komed^e" (o peklu) zložiL Pripoveda h, da je reKki penmc 
no6i preživel na tobninskem grada med litea in goaptoi, 
dneve pa a jami, ki je po njem ime dobila .Dantora jama' 
(ali ulaika jama). O mraka lo sa bajČ Tečkiat Tideli u ra- 
deči obleki pred jamo sedeti. *) I8) 

U poTeati ,DantoTa jama", niital Ir. Kak (natin^ena 
n Einspieleijevem Pr^atlu 1. 18&&, 1. 2. atr. 41 in nasl.), ome- 
qja 86, ka ^udje tudi priporedajo, da je nekd^ n lalaUd ja- 
mi nek poMavnik prebiTu. 

L. 1389 ae je mudil a Tolmina slami padovanaki Tla- 
dar France Carara, katerega je bil Oalleazso igegore 
oblasti oropal. Fatr^aib je sloTesno gostil Cararo, da In ga 
u njegovi neareii tolažil in mu dokaul, da so mu njegovi 
atari prijatelji zreati oatali. **) 

S tem končamo tolminsko cgodonno a srednjem veko. 



*) F. C. (OToniiii), Die PatriuohfliiKrifaer ron Aqiiileja, atr. 144. 
*•) Haniano, AmuJi del Frinli, toT. VI^ sd sob. ISS9. 



,y Google 



TolMiilio pA Aistrijo Ao teoslili rolia. 

Po emerti zadnjega goriškega grofa Leonarda poSIje 
hitro cesar Maksimilijan, ki je bil njegov dedič, iz Augs- 
burga tri grofe s 300 konjiki u Gorico, naj deželo u njego- 
vem imenu u posest uzamejo in poklon stanov sprejmejo. Na 
to poterdijo cesarjevi poslanci 21. junija 1500 deželno pravo 
in njene predpravice- 

Prebivalatvo je z veseljem pozdravilo novo vlado, ker 
je bilo sito vednih prepirov in bojev ter nestanovitne vlade 
goriških grofov, ki so navadno zunaj dežele prebivali in se 
za njo le malo zmenili. Ljudstvo je pričakovalo od nove vla- 
de krepke brambe proti sovražnemu sosedu, ter upalo, da se 
bosta red in varnost zopet u deželo povemila. In zares, Uak- 
similijan je začel koj akerbeti za GoriSko, zlasti za njegovo 
varnost proti Benečanom, in zato je tudiuterdil goriški grad. 
Ko je razdelil grofijo u Šestnajst glavarstev, utemeljil je zra- 
ven tolminskega tudi bolSko kot posebno glavarstvo. Ta 
glavarstva bila so podrejena deželni vladi ali kamori u Grad- 
cu, katera je bila postavljena za vse slovenske dežele. 

U začetku 1. 1508 začne Maksimilijan (u zvezi s franco- 
skim kraljem Ludovikom XII.) vojno proti Benečanom za- 
radi pravice do Milana in ker mu neso hoteli dovoliti prehoda 
skozi svoje dežele h kronanju u Rim. BeneCani bo se hitro 
pripravili za napad in ekuSali posebno GoriČane predobiti na 
svojo stran. Zlasti Tolmince so hoteli pobuniti proti Austriji. 
Načelnika tolminskih plemičev Leonard- Manzano in Ivan 
Formentini skličeta Že 23. februarja 1508 tolminske ob- 
činarje in skleneta ž njimi nekako pogodbo, usledi katere se 
Tolnunci zavežejo bcaniti beneško republiko proti 
vsakemu sovražniku. 

Po tej pogodbi bi bili morali Tolminci postaviti 620 obo- 
roženih mož, in sicer 95 z loki in pužicami, 31 s pušami, 177 
s kopji (lancami) in 217 s helebardami (npartigiane*), ostali 
pa z različnim orožjem, U pogodbi so se morali ti vojaki na- 
dalje zavezati, da, kadar bi se začeli biti eb sovrai^kom, ne 



,y Google 



— 84 - 
bi smel uobeden pobegniti na drugo stfan, drugače da bi ga 
mora] hitro ubiti njegor najbližaji tovariš, in ko bi ta ue ho- 
tel tega storiti, da naj bi pa njega zadela jednaka kazen od 
soseda. Po končani vojni bi smel vsakdo ubiti vsakega be- 
gunca, kjerkoli bi ga našel. Ako bi bilo pa treba prestopiti 
na zemljo, ki je sovražna beneški republiki, tedaj ne bi smel 
nobeden omenjenih vojakov cerkvam kaj uzeti, niti nadlego- 
vati menihov, duhovnikov in nun. ter ne se boriti z mladen- 
ki pod petnajstim ali se starci nad Šestdesetim letom. Doblje- 
ni plen bi se bil Imei skupno razdeliti med vse deležnike. *) 

S to pogodbo sku^li bo Benečani Tolmince le presle- 
piti, ker se u njej nikoli ne omenja Austrija, in vendar je 
bila ona 1. 1508 perva sovražnica Benetek. Kaj so cesarski 
proti takim spletkam storili, nf znano. Iz poznejšega obna- 
šanja Tolmincev in BolČanov se vidi. da pri njih neso mnogo 
opravila beneška mamila. Ko je prišlo do odločilnega tre- 
nutka, morali so le sami tolminski plemiči se svojimi hlapci 
braniti grad pred austrijskim generalom, kateremu je Šlo ljud- 
stvo na roke. Ali 1. 1508 deržali so Benečani vae Tolminsko 
in Bolško u svojih rokah, ter polastili se celo idrijskih rud- 
nikov. 

Benečani so imeU namreč srečo u vojni z Maksimilija- 
nom. Njih vojvoda Alviano premaga cesarske, posede u 
malo doeh vse goriško-austrijske kraje na Frijulskem in ver- 
ze celo posadko u bolški grad. da bi ta zabranila pošiljanje 
pomoči Austrijcem po predelsH cesti. Vendar je bU austrijski 
general Henrik BrunaviŠki posedel prehod, hi veže Ko- 
roško z Goriškim, torj Predel. 

Z 9.000 pešci in 1000 koujiki približa se potem Alvia- 
no Korminu, ki se je moral po kratkem obleganju udati; rav- 
no tako se je udala Gorica 22. aprila 1508. Usledi premirja 
med republiko in cesarjem 11. junija istega leta pride vsa 
goriška dežela pod beneško republiko. Ali ta izguba ni dala 
Maksimilijanu miru. Že' 10. decembra 1508 sklenejo cesar, 

Sapež, kralj francoski in aragonski ,kambreško ZTezo** soper 
enečane. 

Tako se je začela 1. 1509 nova vojna, u katerej je bilo 
austrijsko orožje mnogo srečnejše, nego prejšnje leto. U krat- 
kem Času so pregnali Austrijci Benečaoe iz vse goriške oko- 
lice, razen iz Gradišča. Da, vojvoda Brunsviški je proderl 
celo na Frijulsko in začel Yidem oblegati. Ali ker ni tu nič 



*) Uanzano, Aimoli del Friuli, vol. Tli, pg. 105. 



,y Google 



— 85 — 
opravil, podal bo je nad Čedad. Od tega je zahteval cesar 
Maksimilijan, naj mu prepusti Tolminsko, dolcaterega je do- 
bO pravico po goriSkih grofih. Ali Čedadska oblina je odgo- 
vorila, da je iisledi tako dolgega posedovanja ona zadohila 
pravico do Tolmina, in da ga tore ne more izpustiti. Na ta 
odgovor je Čedad pričakoval silen napad od Austrijcev; zato 
je u naglici zbral svoje vojaštvo in je poslal k frijulskemu 
namestniku prosit pomoči 200 mož. 1. augusta 1509 začne 
vojvoda BrunsviSki Čedad oblegati in na mesto streljati. Ali 
kmalu se je prepričal, da je mesto predobro uterjeno, in da 
ima premalo moči za predobitev Čedada. 

Zato pusti obsedanje in se poda ob N'ediži na Tolminsko. 
Tukaj je branil stari grad Kozlov rob Friderik Pormen- 
tini io še bolj Pavel Formentini, posestnik Cusana in 
poglavar gemonski. Tema ponudi vojvoda BrunsviSki zelo 
ugodne pogoje, ako hočeta predati grad cesarskim. Ali za- 
povednika nesta hotela o tem niČ slišati. Ker se je vojvoda 
BrunsviSki preslabega čutil, to močno terdnjavo premagati, 
zato se je podal na Bolško, kjer so prebivalci kazali veliko 
nagnenje do austrijske hiSe. 

Med tem se je že Vid Welzer, deželni glavar koro- 
Ski, kot cesarski pooblaščenec z boUkim Županom AuguSti- 
nom na TerviŽu pogajal zaradi predaje. Ko je prišel vojvoda 
Brunsviški u Boleč, sprejeli so ga radostno tamošnji prebival- 
ci. Prostovoljno mu izroČŽ grad in okolico ter obljubijo biti 
zvesti austrijski podložniki s pogojem, da se ohrani njih sa- 
mostatnost, in da se jim ne nakladajo druga bremena. Ta 
zvestoba in udanost Bolčanov do Austrije se je ohranila od 
roda do roda in še dandanes se je ljudstvo b ponosom spo- 
minje. 19) 

Med pogoji, pod katerimi so se Bolčani Austriji podali, 
bere se, da jim je cesar Maksimilijan dovolil oproščenje od 
davkov, potem da smejo po svoji volji delati z občinskimi 
paSniki in gozdi, {katere je pa pozneje deržava za svojo last- 
nino spoznala). Nasproti temu zavezali so se Bolčani, da ho- 
čejo braniti grad u soteski proti Benečanom. Za uzderlevanje 
tega gradu in njegovo uspešno hrambo odmenili ho od vsega 
bolskega gozdišča le tri gozdne deleže, ki so še dandanes 
deržavna lastnina. Pozneje so preuzeli Bolčani Se razne druge 
osebne dolžnosti in službe. 

Ko je cesar Maksimilijan kasneje delil Goriško na gla- 
varstva, dovolil je Bolčanom zaradi njih zvestobe in priver- 
Žeuosti posebno glavarstvo, ki je imelo take predpravice, ka- 
kor gradiščansko in tolminsko. Bolški glavar je bil namreč 



,y Google 



popolnoDU neodviBen od goriSkega ia poSiljal je vse naredbe, 
politifike ID Bodnijake, u poterjenje DarsTnoet u Gradec, od 
kodar je tndi dobival neposredno vsa viia povelja. 

Ker se je bolfiki grad smatral kot mejna terdnjava pro* 
ti Beaečatiom, in ker je bilg potrebno obrambo cele meje 
proti Benečanom združiti u jedni roki, zato je izrofieval cesar 
bolško glavarstvo gradiSJansko - maranakim glavaijem, ki so 
bili najvilii vojaiki zapovedniki na beneški meji. To je tra 
jalo celo pervo polovico XV~I. stoletja, dokler nf izginil strah 
ia nevarnost pred Benečani. Še le potem je dobivuo BoUko 
zopet svojegii posebnega glavaija. 

Potem ko se je bilo BoISko predalo Austriji, ni se mo- 
gla benefianska stranka tndi u Tolminu več braniti. Brunsvik 
prisili branilce tolminskega gradu, da se predajo 3. septem- 
bra 1509. Načelniki beneike stranke Formentini in Cusani 
80 bili od Austrijcer ujeti in so se morali pozneje z denarom 
odkupiti. S pridobitvijo Tolminu kuučala je beneška vojna 
za tisto leto. Tudi cesarjev zavemik, francoski kratj, bil je 
srečen u vojni z Benečani (potolkel jib je 18. maja 1509 
pri Agnadellu), in zato so morali ti vee preSnje leto zasedene 
kraje izročiti cesarju. •) 

Po uzgledu Bolčanov in Tolmincev odtergali so se od 
Benečanov tudi kotarski prebivalci u vaseh Stanoviiče, go- 
renja in doletij« B o r j a n a (Worgain, Borgogna). 9 e dl o 
(Sella) in Homec (Comoz) in bo se začetkom 1. 1510 pro- 
atoToljno podali Austriji, kakor so tudi u cerkvenem obziru 
spadaU pod kobaridsko bro. U ve^oi spomin tega dogodka 
izda vojvoda BrunsviSki 22. junij« 1510 u Gorici pismo, n 
katerem pripoveda, kako so bili omenjeni prebivalci posIsJi k 
njemu svoje zastopnike, ki so u imenu sovaSčanov prisegli 
da hočejo biti od zdaj naprej zvesti podložniki Austrije. Za- 
radi tega domoljubnega čina in ker so ae že takrat pokazali 
hrabre braoitelje na beneSki meji, dovoli jim vojvoda Bruns- 
viSki nekatere predpravice, namreč da smejo tudi nadalje Ži- 
veti po svojih starih običajih; da jim ni treba nobenemu be- 
neškemu podlozniku nikakih plačil dajati zaradi Bvoje poprej* 
šnje odvisnosti od Benečanov; da naj plačujejo za naprej svoji 
postavni gosposki le tri četertioe desetio, ostalo četertiao pa 
naj za se obderže; da bodo u bodočnosti prosti vsega davka 
na sol ; in alednjič priporoča vojvoda, naj derži vaakdo omenje- 
ne prebivalce od tedaj naprej aa prave ia zveste Auatrijce. 80) 



*) SelbBtbiographte Sigmnndi von Herberstein, 
A.iittria(wrani, I. pg. 73. 



»Google 



— 87 — 
Tadi Nemftkorataije so bili tolmiiuki plemiči Benečanom 
prodali (ali samo zaataTiIiF). Ker eo pa a dolgotrajni vojni 
med Anstrijo in Benetkami tudi NenifiKorotagi mnogo terpeli, 
porabili so perro priložnost in podali ae zopet pod atutrijako 
žeBlo. Zato jim poterdi cesar Maksimilijan vse njib stare pred- 
pravice, kakor so jib nživali že od patrijarikib Časov. To 
pismo pa je bilo Nemfikonitarjem tgorelo u nekem požara. 
Zato so prosili naslednjega anstrijskega vladaija, kralja Fer- 
dinanda I. (1519 — 1563), da jim z nova poterdi njih pred- 
pravioe. To se je tudi zgodilo 2. oktobra 1534 ^ Gradcu. *) XI) 
Eljuba odločilnim zmagam Aastrije in Frane^e 1. 1509 
trgala je ie nadalje vojna med Makumilijanom in benefiko 
repabliko. Ali bojna sreča se ni hotela ni na jedno, ni na 
dnigo stran odločno obemiti. Še le 16. augusta 1516 je bilo 
sklenjeno premirje n ^oyonu (poterjeno uBruselja) na osem- 
aajet mesecev. Malo potem podaljšajo u Angeru premiije 
na pet let b pogojem, da vsaka stranka obderži to, kar je ni- 
la a vojni posedla. Tako je priSIa vsa nekdanja goriSka gro- 
fija zopet pod Austrijo in zraven tega že oglejska okolica in 
terdnjava Marano n morskih lokvah. 

Cas premiija porabila je austrijska vlada za urejenje 
noTopridobljene dežele. Poleg razdelitve n glavarstva bila je 
^jeoa glavna skerb odstraniti is dežele vse tuje življe, ki so 
bili 6e vedno prijate^i Benečanom. To je bilo potrebno zlasti 
na Tolminskem, kjer je imel čedadski kapitnl pravioo Župni- 
ke postavljati. Vlada je začela odločno teijati, da mora ki^ 
pitul samo take duhovnike za župnike imenovati, ki so aa* 
strijski deriavljani, ali vsaj dobri prijatelji in zvesti podloiniki 
naie deržave. Tako je bil vojvoda Brunavižki Že 1. 1509 n 
Tolminu postavil domačina Martina Stampferja (morda 
StampaP). Ali ko je vojna ponehala odstranil je kapitnl te- 
ga župnika, čei da ni bil postavno izbran in poterjen. Zato 
je poual tolminski glavar Tolbenk Waltenhofer 11. de- 
cembra 1616 proŽDjo u Čedad, naj bi kapitul zopet Stampfer- 
ja za župnika postavil. Ali beržkone ostala je glava^eva 
froiiga brezospežna, ker je bil kapitul že preveč oblasti pa 
'olminakem zadobil in se je nčasi celo prederznil, tolminske- 
ga glavarja pred svoje sodiiče zvati. 

Pa tudi cesar je imel nekoliko zanovednikov, ki so od- 
ločno in brezobzirno postopali z beneikimi priveržend. Tak 
možje bil herraiki grof Ersto Frankopan (Fnuigipan), 



•) gt KtKijanC)^ u 81. Bteli 1853, itc. 69. 



iy Google 



ki je bil po odetopu vojvode BninsviSkega naJTažn&jSi auetrij- 
eki vojskovodja in geaeralissimus na OoriSkemin Frijulskem. 
Oq je dal pobrati dohodke vsem tistim duhovnikom na au- 
atrijekih tleh, ki so bili beneški deržavljani ali pa republiki 
prijazDi. S tako nabranim denarjem plačeval je Frankopaa 
Bvojo vojsko, katero je moral uzderževati na beneiki meji. 

Ko ge je bližal konec 1, 1516 ugovorjenega premirja, 
sklene nemški cesar Karol V. u svojem in u imenu svojega 
brata Ferdinanda I. 3. maja 1521 u Tormaciji (Worms) 
kapitulacijo aH pogodbo in mir z Benečani. U tej pogodbi 
je bilo natanjko določeno, katere kraje morajo Benečani Au- 
strijcem pustiti in katere Austrijci Benečanom nazaj dati. (Ali 
te določbe so se ravno tako malo izverŠile, kakor vse druge 
poprejšnje pogodbe, in tako je obderžal vsak to, kar je bil 
pred mirom uzel in posedel.) U vormacijski kapitulaciji je 
bilo tudi določeno, da se morajo Benečani odreči vseh svojih 
pravic do Tolmina in Bolca, ter njima podložnih vasij, in da 
se nemajo nič več utikati u posle oaSe deželice. 

Ualedi teh določeb prišlo je Tolminsko stalno in kone- 
čno pod Austrijo. Julija meseca 1521 zapove cesar grofii 
Frankopanu in vsem glavarjem po G-oriškem, tore tudi tol- 
minskemu in bolSkemu, da naj uvedejo austrijske podložnike 
u njih posestva in jim zagotovijo dotične dohodke. Benečani 
bi bili še zdaj radi nadlegovali in mir kalili. Iz Čedada so 
poslali glasnika tolminskemu glavarju (in tudi drugim po Go- 
riškem), da bi ga na svojo stran predobili in pregovonli, naj 
bi ne prejemal in izverševsl povelj austrijske vlade. Se ve, 
da je bilo vse to le prazno prizadevanje brez nikakega uspeha. 

TJ vormacijski kapitulaciji spominjali so se tudi mejni 
prepiri u Kotu (,neUa valle di Bergogna"). Taki prepiri so 
se mod sosedi velikokrat ponavljali, zlasti ob sajmih in cer- 
kvenih slovesnostih. Tako so se prebivalci kredske, borjan- 
ske, sedelske in ložke občine že 1. 1506 in 1507 u Vidmu 
tožili s podložniki beneške gosposke Landri (L'Antro) za- 
radi meje na gori Mija. Pozneje so kazali austrijski pod- 
ložniki listino, kot izpis iz vormacijske kapitulacije, u kateri 
je bila austrijske -beneška meja blizu tako popisana, kakor u 
glavnem urbarju tolminskega gospostva. Ta listina pa ni res- 
nična, vsaj ne tako stara, kakor so omenjeni prebivalci ter- 
dili. Š2) IJ najstarejšem urbaiju tolminskega gospostva pri 
vladi u Gradcu se bere samo, da je bila meja med Austrijo 
in Benečijo: cerkev sv. Križa pri Sedlu in potok Rapid 
(Rompet, Rapide)med Robičem in Stupico (malo južnejSe od 
današnje austrijsko - beneške meje). 



,y Google 



Tudi Tormacijeka kapitulacija ni povernila miru aaSi mej- 
ni deželi. Benečani bo Se vedno gled&li čez mejo na lepo 
0oriiko, koje so d že u svojem žepu mislili, katero jim je 
bilo pa vendar srečno ušlo. Zato neso mogli nikakor poza- 
biti nanj in čakali so le ugodne prilike, da zopet hlastnejo 
po njem. U ta namen so vedno skerbeli za ihale prepire in 
kavsanja na meji, ki nf bila stalao urejena. Austrijski podlož- 
niki so imeli svoja posestva na Beneškem in beneiki na Au- 
Btrijskem. Oboji so imeli pravico pasti in derva seči to in 
onostran meje. To je dalo mnogokrat povoda za pravdanje 
in tudi pobijanje. 

Pri takih okolnostih moral je kralj Ferdinand dobro pa- 
ziti na beneško mejo ia skerbeti za njeno obrambo, likazal 
je po mogočnosti uterditi mejne gradove po G-oriSkem in uz- 
derževal je smerom pripravljen oddelek vojakov u Gradišči. 
K važnej&im mejnim terdojavam se je prišteval tudi bollki 
grad in zato je bila njegova obramba izročena uajviSemu vo- 
jaSkemu zapovedniku na Goriškem, ki je stanoval u Gradišči 
in vladal ob jednem tudi to glavarstvo (in zraven Še maransko). 

Drugi sovražnik naše dežele u XYI. stoletju bil je divji 
Turek. Čeravno neso turške čete u tem stoletju nikoli več 
proderle na Goriško, vendar je bil strah pred njimi tudi pri 
nas še vedno velik, ker so redno plenile po sosednih deželah. 
Zato 80 zmerom mislili na to, kako bi deželo pred njimi za- 
varovali. Kar se te obrambe tiče, postopala je goriška de- 
žela vedno u soglasju s Kranjskim. Obojni poslanci so dolo- 
čevali red obrambe in po koliko mož naj bode vedno priprav- 
ljenih, ter koliko naj vsakdo plača za uzderJevanje redne de- 
želne vojske. Tako so osnovali I. 1522 tudi red, kako naj 
se vest o turškem napadu po deželi razširja. Iz Senožeč 
je Šla ta pošta Čez Kihenberg na Gorico in od tod na 
jedui strani u frijulsko nižino, na drugi pa ob Soči na 
Tolminsko. •) L. 1539 pošljejo goriški stanovi Kranjcem 
na pomoč oddelek konjikov pod vodstvom tolminskega gla- 
varja. 

In še u drugi polovici XVI. stoletja bil je strah pred 
Turki velik ker so ravno takrat najbolje napadali slovenske 
dežele in so bili priderli celo na Kras. Iz tega namena so 
bili začeli tudi tolminski grad zopet uteijevati. Starodavna 
terdnjava Kuzlov rob bila je namreč u teku časa že pre- 
cej razpadla, Verhu tega jo je bil še strašni potres 26. mar- 
cija 1511, ki je razrušil mnogo gradov po Kranjskem, po Kra- 



*) Dimitz, OeBcliichte Era<na, II. pg. 101. 



»Google 



— 90 — 
m in a Furlaniji, hado poikodoval. Tendar m je ie dalo a 
BJej itanovftti in braniti jo, ker ie 1. 1524 ae Jurij Štam- 
pa imenike .glavar tolnunskega gradu* (sO^itannB artua Tnl- 
mini*). Tsakako pa je bil KozIot rob zelo potreben popra- 
ve, katero mu ju naklonil Ferdinandov naslednik, nadvoj- 
voda Kar o T. Ta je zelo skerbel sa obrambo tlovenskui 
deiel in zato tndi Tolmina ni pozabil. Po njegovem prizade- 
vanju 80 odločili goriftki stanovi 300 goldinarjev za popravo 
tolminske terdnjave in jih poslali, tedanjemu oskerbsika tol< 
minske gosposke, Nikolaju Baiarju (Bassaaer). Ali zdi 
se, da je ta poslani denar za druge stvari porabU, ker iO ga 
morali deželni stanovi 26. aprila 1594 povabiti, naj se opra- 
viči, kako je porabil omenjeni denar. Baiaijev odgovor nam 
ni znan. 

Dolgotrajne beneike in tnrike vojske so zelo izprasnile 
aostrijske denaruice. Zlasti kralj Ferdinand I. je bil u ved- 
nib denamih stiskab, ker je mnogo potrosil n svojem priza- 
devanji, da bi se uterdil na ogerskem preitola. Oa bi dobil 
potrebnega denaija, dajal je u najem in zastavljal svoja po- 
sestva in deržavna gospostva, po raznih deietah. Tako se je 
godilo tudi na Ooriikem. Med drugim zastavil je Ferdinand 
okoli L 1525 boliko glavarstvo in dobodke gradu u boUki 
soteski za 4000 goldinarjev, gospostvo tolminsko pa za 5280 
goldinarjev. *) Sodstvo u Kobaridu in okolici je podelil oe- 
sarskemu kamomiku grofu Hermesu Purliliornm et 
Brunerae (ta rodoviua ae je imenovala pozneje Porzia) 
ter njegovim drugovom Erazmu Bartoldu in Valentiju 
Talvasouu. To podelitev je poterdil tndi nadvojvoda Ka- 
ro! u Gradcu 23. julija 1588. •*) 

O priliki zastavljenja imenuje se Tolminsko pervikrat 
, gospostvo' (Herrschaft). Pod to besedo moramo razumeti 
vse one pravice, posestva in dohodke, katere so imeli nekdaj 

Cbrijarhi kot deželni knezi na Tolminskem. Z deželsko ob- 
tjo dobili so austrijski vladarji tudi vse one patrijarhove 
pravice in dohodke, ali takoimeaovano gospostvo. To gospo- 
stvo zastavil je cesar Ferdinand, kakor smo videli. Komu ga 
je zastavil, tega nam viri ne povedo. Ali dopuUeno je slu- 
titi, da je bUo tolminsko gospostvo zastavljeno Dornber- 
g o m, ki 10 86 bili ie u X¥. stoletju na Tolminskem naaetili. 



■) Ob«rlsitiier, Oecterraioki Finuuen and KriM;tweaen iiator Pw- 
diDAod I., u ArohiT f. oeater. Geiohichts^ueUen, XXII. fg. 100. 

**) Ptepii dotifin« liatins «e nabi^A a grofoTakam arUn m Tol- 



,y Google 



_ 91 — 
Krog I. 1650 odvzeli so Doroteji Dornber^, hčeri Rftj- 
munda Dornberlkega, dedoTno pravioo na posestva a 
Tolmiau u korist njenih bratrancer Fianca, Maksa in Vida, 
sinov Rf^mundovega brata Erazma. Ta je bil poglavar go- 
riški n oskerbnik kranjski ter je sprejel 1. 1520 pokloa go- 
riških stanov a imenu cesarja Karla "V. ia brata njegovega 
Ferdinanda. France in Yid sta bila večkrat poslanca Fer* 
dinandnva ter sta upravljala skozi mnogo let goriSko grofijo. 
Francov sin G aS p ar je bil posIaniSki tajnik pri svojem stri- 
cu Vidu io njegov sio Gaipar Vid postane i. 1607 tolmin* 
eki gl&var in grof, kakor bodemo pozneje videli. 

Dornbergi bo tolminsko gospostvo raziirili in pomnožili 
s tem, da so pridobili mnogo posestev in pravic, katere so 
imeli poprej tolminski plemiči (ie Formentioi, Locatelli in 
Zucco obderžali so tudi ie pozneje svoja posestva). Tako so 
Dornbergi počasi združili u svojih rokiib vse one pravice in 
posesti, ki so priSle pozneje u roke Breanerjev in Coro- 
n i n o v. Dornbergi so oskerbovali večkrat tudi glavarstvo 
u Tolminu, t. j. vladali in sodili bo deželico u cesarjevem 
imenu. Zato bo kmalu počeli smatrati poglavarstvo in go- 
spostvo kot dve neločljivi oblasti, dasiravno sta bili 
ie iikoBl celo XYI. stoletje navadno ločeni. 

Izmed tolminskih glavarjev XVI. stole^a imamo omeni« 
ti nekatere važnejše može, ki so izverstno skerbeli za. sebi 
izročeno deželico in branili njene pravice. Med temi je bil 
nt^prej Mihael ITeahauser (ali „d<! Neubans", t. j. No- 
vigrad u Istri), tolminski glavar 1. 1519—1523. Njemu so 
bile tcrn u očeh prevelike pravice, katere je imel Čedadski 
kapitul po Tolminskem. Spoznal je, da so te pravice na ve- 
liko škodo cesarski denarnici, pa tudi nevarne austrijskt vla- 
di, ker se ž njimi iiri tuji upliv io duh na cesarskih tleh. 
Zato »e je začel Neuhauser šiloma ustavljati izverievanju ka- 
pitalskih pravic po Tolminskem. "Si mu pustil naddijakonske 
oblasti izverievat, Se manje pa nabrano desetino iz dežele iz- 
važat. Zato se je pritožil kapitul pri tedanjem nadvojvodi 
Ferdinandu, kot notranjeaustr^skem vladarju. Ta pi&e 
21. maja 1523 iz InDsbrucka preustrojitelju Kranjske in 
Goriške, Erazmu Dornbergu, ter Nikolaju a Turri, 
glavarju, in Gaiparja pl. Rioheriis, podglavarju u Gra- 
dišči, a^ stvar preiSčejo in kapitulu dfyo popotno zadostenje, 
kakor je bil cesar Maksimilijan zapovedal. da se ne sme cerkve- 
no promožei^e po nikakem jemati ali prikrajievati. *) Ker 



*) LUtitiB n giofovskem arhiTu n Tohnina u ibirkl od 1698. 



,y Google 



— 92 — 
je kapitul videl, da ima močno zaalombo pri samem vladarju, 
prederzQil se je toliko, da jel. 152HNeuhauseria celou Čedad 
pozval na odgovor. Ali za ta poziv se glavar izvestoo ni 
zmenil. 

Za N'euliauserjem bil je jeden važnejših tolminskih gla- 
varjev Bonaventura d'Eck (Egkh von Ungrispach) u le- 
tih 1530 — 1541. Njegova rodovina je gospodovala u Kanalu 
(od 1. 1511) in od tod si je pridobila laatine tudi na Tol- 
minskem, Bonaventurin namestnik in podglavar tolminski bil 
je Jurij d'Egk, morda njegov brat, ob jednem glavar go- 
riSki. U letih 1538 do 1540 je oskerboval Tolminsko (u Bo- 
naventurinem imenu P) tudi Nikolaj a Turri, glavar gra- 
diččanski, maranski in bollki, potem namestni glavar goriiki. 
tako da je zapovedoval ekoro po vsej goriSki grofiji. Ko je 
1. 1532 kuga po Štajerskem in Koroškem tako razsajala, da 
je več ljudi za njo pomerlo, nego pod turškim mečem, nale- 
ze goriški stanovi Bonaventuri, naj zapre in skerbno varuje 
vse prehode u deželo, zlasti pa boHko sotesko, da ne 
bo nikomur mogoče u deželo priti. U Kanalu so postavili 
straže, ki so imele nalogo zabraoiti občevanje med Tolminom 
in Gorico, 

Ob času Eckovega vladanja bile so slabe letine in lakot 
je večkrat žugala. Ako je kapitul svojo žitno desetino iz de- 
želice odpeljal, moralo je ljudstvo od daleČ pripravljati si ži- 
veža, ali pa ga niti ni moglo najti. Tudi za gradsko posadko 
u Tolminu, ki je bila u XVI. stole^u Se precej znatna, tre- 
balo je mnogo žita. Zato je začel Eck zabranjati izvožnjo 
Ži:a s Tolminskega, predno bi se deželica ž njim za potrebo 
preskerbela. Iz tega so nastali dolgotrajni prepiri s kapitu- 
lom, zlasti ker je ta glavarja Se dolžil, da se utiče tudi a 
njegovo duhovsko sodstvo. Še le 8. aprila 1538 se je Eck 
pomiril in pogodil s kapitulom u pričo Hieronima pl. At- 
t i m i 3 a, podglavarja goriškega, Konrada pl. Orzona, Ga- 
šparja de Lanteriis (Lanthieri), Bernarda de Rab- 
bata, Otomarja Neuenhauserja, Frančiška d' Ech 
in Antona Papeža, Usledi te pogodbe morati so kapitu- 
lovi pobiralci desetini (nagentes") vse po Tolminskem nabra- 
no drobno žito u deželici obderžati do sv. Jelarja (in Tacija- 
na, 16. marca), da je labko vsak glavarjev podložnik čez zimo 
kupil žita po ceni, ki jo je imelo ob času kupa. Kar se pa 
debelejšega žita tiče, to so smeli pobiralci u Čedad odpeljati, 
kader jim je bilo drago, le ako ga je glavar potreboval za 
uzderževanje gradu u Tolminu, morali so mu ga pobiralci od- 
stopiti ali vse, ali nekoliko in to po dnevni ceni. ^) Konečno 



,y Google 



je glavar še obljubil, da se bode skerbno varoval utikati se 
u dahoveko sodstvo kapitulovo, ako ne bodo poali spadali pred 
njegovo sodaijo, in ako mu ne pride od cesarja drugo povelje. 

Ali kapitulu so postale te pogodbe u kratkem nadležne 
10 skuial se jih je otresti. Zato je moral glavar (goriški in) 
tolminski 27. februarja 1540 zopet ukazati, naj se žito ne iz- 
važa prezgoda s Tolminskega. Razen tega odstrani tudi neke 
nerede pri pobiranju desetin in določi natanjko mero, po ka- 
teri se ima žito pobirati. *) 

U tem zmialu je deloval tudi Eckov naslednik u glavar- 
stvu tolminskem Franc Tburn (,a Turri, Valsassina et S. 
Crooe, dominuB Vilesse") 1542—1558. Bil je ta ob jednem 
glavar goriSki in tolminski. Na Tolminskem so bili njegovi 
namestniki: Andrej Orzoner (d' Orzon) 1547— 1550, Kon- 
rad Orzoner 1553 — 1556 in Jakob Orzoner 1556— 
1558. Čedadski kapitul je bil upeljal za žito nove, veče 
mere, kakor so bile prejSnje na Tolminskem navadne, ki so 
Me narejene po uzgledu starega mernika (pisinale), katerega 
so u Tolminu hranili. Temu se je pa glavarjev namestnik, 
Andrej Orzoner, močno upiral in tako so nastali veliki pre- 
piri med njim in kapitulom. Po dolgem prizadevanju in pri- 
govarjanju BO bili ti prepiri poravnani u Gorici 20. februarja 
1549 pričo godiko - tolminskega glavaija Franca Thuma ta- 
kole: Nove mere se imajo odpraviti in druge pravične nare- 
diti po uzgledu starega mernikaj zaznamovati se imajo a pe- 
čatom in izročiti u javno porabo. Pravičnost novega mernika 
morajo s prisego poterditi tolminski plemiči u pričo nekaterih 
starejših kmetov iz tolminske okolioe. ^) Dalje je moral pod- 
glavar obečati, da ne bode nikakor oviral pobiranja desetine 
po Tolminskem, in da se bode deržal Eckove pogodbe od 1. 
1538 glede načina in Časa odpeljatve žita b Tolminskega. Obe- 
Čal je tudi podglavar, da Be ne bode utikal u duhovsko sod- 
stvo kapitulovo. Kapitul pa se je nasprotno zavezal, da ne 
bode kaznoval duhovnikov za njih prestopke pervi, drugi in 
tretji krat z odstavljenjem ali izobčenjem, nego le z denarni- 
mi globami. Po tretjem prestopku pa sme kapitul ostreje ka- 
zni rabiti in, ako je treba, tudi svetovno oblast soper oje u 
pomoč klicati. 

Ob istem Času so poravnali tudi prepir med kapitulom 
in grofom Franoom Thumom. Ta je bil krepek, brezobziren 
glavar in braoitelj deželnih pravic. On je miidil, da pripada 
u njegovo oblast nadzorovati cerkveno premoženje) soditi za- 



*) LiBtma a kapitulOTem arluTD u Čedadu med toltninskimi p 



,y Google 



— 94 — 
konske prepire in župnike imenovati. Thurn je naznanil ka- 
pitalu, da ne bode za naprej nobenega župnika priznal, ka- 
terega ne bo austrijika vlada za imenovanje predložila, da 
ne bo puetil nobenemu od kapitula imenovanemu župniku po- 
svetnih dohodkov uživati, dokler mu on ne izroči posestva 
teh užitkov. 

O vsem tem piitoži se kapitnl do cesarja Ferdinanda. 
Ta izbere za svoja pooblaščenca gradiStSaoskega glavana Ni- 
kolaja a Turri in biljanskega župnika Janeza Nutri- 
«!a, da stvar preiSčeta in razsodita. Ta odbranca skleneta 29, 
aprila 1553 u Gorici: prvič, da ima kapitul ali njegov nad- 
d^akon pravico po Tolminskem cerkveno premoženje osker- 
bovati in o njem rathine sklepati, pa da mora pri taki pri- 
ložnosti kot nadzornika poklicati tudi glavarja tolminskega, 
ali njegovega namestnika; drugič, da ima kapitul vso pravico 
na Tolminskem duhovnike postavljati usledi starih običajev in 
predpravio, pa da mora dati novoizvoljenemu piemo na tol- 
minskega glavarja, da ga ta upelje u posest svetnih užitkov; 
tretjič, da se ne sme tolminski glavar aii podglavar čisto nič 
ntikati u cerkvene in zakonske pravde, ter da ne' sme duhov- 
nikom braniti, ako hočejo svoje tožbe in pravde (tudi posvet- 
ne) pred naddijakQnom razpravljati, kakor je bilo to že po- 
gojeno med kapitulom in Andrejem Orzonerjem. *) 

Ukljub tem jasnim določbam se ni povernilo sporaznm- 
Ijenje med kapitulom in tolminskim glavarjem. Že 2. augu- 
sta 1550 se je pritoževal kapitul, da ga Andrej Orzoner ovira 
u izverievanju njegovih duhovskih pravic. 3. augusta 1553 
uzame Konrad Orzoner kapitulu nekaj žita za potrebe tohnin- 
minskega gradu (z izgovorom „si come li precessori Capitani 
han tolto').**) Se ve, da je dalo to povod za nove pritožbe. 

ISa bolje se nf godilo kapitulu pod naslednjim glavar- 
jem tolminskim Jurjem della Torre 1563 do 1589, Ta 
je bil sin Franca Thuma (Torre) in je vladal poleg Tolmin- 
skega u očetovem imenu tudi grofijo goriSko (ter je pozneje 
sledil očetu kot goriški glava^. Po uzgledu svojega očeta 
skuial je tudi on prikratiti pravice čedadskega kapitula. U 
tem smislu je postopal njegov namestnik, podglavar tolminski 
Sigmund baron Egckh in Ungrispach. Kapitul je, se 
ve da, zopet iskal pomoči pri notranjeaustrijskem vladarju, 
nadvojvodi Karlu. Ta podlje 26. novembra 1569 iz Gradca 
pismo tolminskemu glavaiju, da ne sme nikakor kapitulu bra- 



,y Google 



niti dwetine pobirati po Tolminskem, in da, 6e potrebuje žita 
za ozderžeraiije tolminskega gradu, ma je kapitul prepusti po 
nizki ceni, kakor je bilo to pogojeno za Časa barona £cha. *) 

Izmed bolikih glavaijev Xyi. stoletja omenja se nam 
samo jeden: Herman Grienhoffer (Grienhover) 1631 — 
1541, ki je bil ob jednem tudi poglavar in vojažki naSelnik 
a Maranu. Stanoval je sdaj tu, zdaj u bolfikem gradn. Ali 
ta Be nI protivil kapitulu, kakor tolminski glavarji, marvei 
podpiral ga je proti upornim Boldanom, ko so se ti 1. 1539 
prepirali th svojim nepriljubjenim župnikom Gregorjem. 

Koncem Xyi. 8toleQ'a zadobi tolminski glavar popolno 
neodvisnost od goriikega. Ta neodvisnost je bila pripozua- 
na s tremi odpisi notranjeaustrijskih vladarjev, t. j. od nad- 
vojvode Karla 10. decembra 1574. ter od nadvojvode Fer- 
dinanda n. 14. marca 1599 in 19. julija 1600. Tolstoje 
poterdil tndi cesar Ferdinand m. 19. oktobra 1644. Od- 
visoost tolminskega glavaija od goriikega je bila po zdaj samo 
po imenu, u resoici se ni smel goriški glavar nič atikati a 
pravosodje tolminskega. Poslednji je imel sploh tisto neod- 
visno veljavo, ' kakor gradiičanski ali bolidi. 

Tudi XYII. stoletje naSe zgodovine začenjajo prepiri s 
BeneSani. Ker ni bila meja terdno urejena, ni m&ajkalo za 
to nikoli povoda in Benečani so znali vsak tak prepir za se 
porabiti. Prepričani so bili, da mora QoriSko prej ali slej u 
njih klobuk pasti, kakor zrela hniSka. Zato so tudi iz majh- 
nih prepirov napravljali velik hrup in iskali nzroka za vojno. 

Jednako upanje do Tolminskega pouzdigovalo jim je 
morda to. da je bil u začetku XVU. stoletja tolminski gla- 
var (}ai|>ar Formentini (1598—1606?), načelnik tolmin- 
skih plemičev, izrastel iz tiste rodovine, ki se je bila sto let 
Soprej tako prijazna skazala beneški republiki. Ali 1. 1607 
ob) tolminsko glavarstvo Tid GaSpar Dornberg, kate- 
remu je bilo tudi tolminsko gospostvo zastavljeno. Od te- 
daj naprej pa do I. 1848 bilo je tolminsko glavarstvo in go- 
spostvo vedno združeno u jedni roki. 

Zaradi pretečega obnašanja BeneČuiov bili so mejni pre- 
bivalci tolminski zelo nznemirjeni. Natomo je, da so iskali 
zavetja pri svoji gosposki u Tolminu. Borjanci in Sedljani so 
■kozi sto let mimo uživali od vojvode Bninsviikega podeljene 
jim predpravice. Ko sta pa u začetku X'VII. stoletja požar 
in bolezen med njimi hudo razsajala, i^ubili so doti^o listi- 



*) PrepiB listine u tolminski cbirki od 1. 169S. 



,y Google 



— 96 — 
no. Zato 80 ee obemili njih odborniki Štefan KraČina, 
Peter Prunter in Lorenc Hentc s proSnjo do nadvoj- 
vode Ferdinanda 11., da bi jim blagovolil poterditi one stare 
predpravice. U tej proSnji se sklicujejo na zvoatobo in uda- 
nost do cesarske hiše, obečujejo, da tudi za naprej ne bodo 
gledali ne na premoženje ne na kri, kadar bode treba to 
najskrajnejšo breginjsko (borgainisch) mejo braniti proti Be- 
nečanom ; zadnjič opomnijo &e to, da, ako se jim ta njib proi- 
nja usliči, bodo se tudi drugi njih sosedi podali pod austrij- 
sko oblast, ker bodo videli, kako blagodušno poplačuje ona 
udanost svojih podložnikov. •) 

To prognjo poilje gradka vlada 2. juliJH 1614 u Glorico 
glavaiju Janezu grofu Porzia in Brugn«ra, dajou po- 
razumljenju s tolminskim glavaijem presodi in potem svoje 
mnenje o njej izrazi. — Kako je bila ta prošnja rešena, tega 
se ne ve; ^i težko da povoljno za prosilce, ker so bile bor- 
jansko - sedelskfl predpravice nasprotne grofovskemu in vladi- 
nemu dobičku. 

Povod drugi benevanski vojni so dali pred Turkom na 
austrijsko zemljo pribegli Uskoki. Ti so se pečali a pomor- 
skim roparstvom in zelo nadlegovali beneško kupčijo na ja- 
dranskem morju. Ker jih Ferdinand II. ni hotel preseliti od 
morskega obrežja pri Senju na HerraŠkem u notranjo de- 
želo, začeli so Benečani 1, 1616 vojno proti austrijskun po- 
sestvom u Primorju. Za svojega vojskovodjo na Goriškem 
imenuje cesar generala Trautmannsdorfa. 

Hitro u začetku druge beneške vojske nameravali 80 
Benečani pod vodstvom lektorja Savorgnana ~udi Kobarid 
posesti, ali spodletelo jim je (januaija 1616). Austrijski ge- 
neral Trautmannsdorf je sprevidel važnost Kobarida in 
poslal znatno posadko tjagori, da bi zavarovala pot pomočni- 
kom, katerih se je nadjal s KoroSkega. Pomoč je tudi u re- 
snici prišla, ker Korošci ao mu poslali oddelek lovcev. Ali 
strah pred Benečani je bU tako velik, da so morali konjiki 
spremljati ta oddelek na iyegovem potovanji. Nevarnost, ki 
je takret u resnici pretila, izpozna se iz tega. da so bili Be- 
nečani tudi na Koroško proderli, Tarviž posedli in žugali celo 
Beljaku. 

To je Benečane oserčilo, da so poskušati zopet Kobarid 
napasti (augusta 1616). Načelnik Erizzo zbere a Čedadu 
lepo število vojakov (med temi tudi mnogo Slovencev iz če- 
dadske okolice) in pridere do Kobarida. Tu je stala posadka, 



") Prepis te piolnje se nahaja n grot aihim n Tolminn. 



,y Google 



ki je gtela skoro 1000 pešcev ia 500 Demških koDJikoT, ra- 
zen tega pa Še domaČe domobrance. Austrijci so bili poBta- 
vili tabor in ga uterdili z okopi. Ko so začeli Benečani stre- 
ljati na te okope, eplaSili so se konji In prouzročili veliko 
zmešnjavo u taboru. Zato predobijo Benečani u kratkem času 
okope in posedejo Kobarid. TJ svoji jezi zažgejo terg, tako 
da je večina hiš pogorela. Iz Kobaiida podajo se zmage pi- 
jani Benečani proti Tolminu. Ali tu bo našli velik odpor pri 
posadki podpirani od domačih stanovnikov. Keprestano stre- 
ljanje a tolminskega gradu prisililo je Benečane, da se venie- 
jo nazaj u Kobarid. 

Tu so se utaborili u okopih, katere so bili Austrijci za- 
pustili, in so začeli uterjevati bližnji hribček Sv. Antona. Da 
bi ne mogla priti več pomoč Trautm&nnsdoriit s Koroškega, 
pokvarili bo predčisko cesto in poderli celo most Čez SoČo. *) 
Trautmannsdorf je dobro vedel, kolika nevarnost mu je žu- 
gala od te strani, ker sedaj mu je mogel sovražnik za her- 
bet priti po kanalski ceBti. Zato je nameraval Kobarid Be- 
nečanom oteti, ali imel je premalo vojakov. Vendar se je 
bila med sovražniki raznesla novica, da se je Trautmannsdorf 
podal u Kobarid. Zato je beneški vojskovodja Friuli hitro 
poslal zdatne pomoči Erizzu. 

Strah pred Benečani je bil povsodi neizmeren, pa tudi 
razdraženost čez nemirnega soseda velika, ne le po vsem Tol- 
minskem, nego po Goriškem sploh. Cllavni boji te vojne so 
BO bili okoli Gradišča in ob desnem bregu Soče proti Gorici 

Za svojega namestnika postavijo Benečani n Kobaridu 
Lorenoa Tadisa, Erizzo pa se verne k vojski na Frijul- 
sko. Da bi se Austrijci maščevali za beneško pustošenje po 
Berdih, zapove Trautmannsdorf tolminskemu poglavarju, naj 
napade bližno Benečijo. Zato zbere Tolminski glavar Ga- 
, špar Dornberg 24. februarja najserčnejie prebivalce iz 
okolice, zdmži jih s peščico vojakov, ki so se nahajali takrat 
u Tolminu, in se odpravi ž njimi na!d Čedad. Na. poti požge 
nekaj beneških vasij in upleni mnogo živine. Ali proti Če- 
dadu samemu ni mogel nič opraviti, zato se je vernil nazfy 
na Tolminsko. Da bi se taki napadi še drugib^t ne ponav- 
yali, okažeta Frančišek Martinengo in Ferrante de 
BoBsi, katera je bil senat po nesrečnem obleganju Gradišča 
poslal na austrijsko mejo, saj se sezidata dve terdnjavici med 
Čedadom in Kobaridom. 



*) Bith, Hiatoria delle guerre del PrinH Trieste 1629), lib. IV. 
PK. ISB— 144. 



,y Google 



Bflueiki nameatnik Tadini nI bil tako serčeo Tojsko- 
Todja, kakor Erizzo. To ae je zlaati pokazalo 1. aprila 1617, 
ko BO hoteli Benečani Kanal uzeti in tako pretergati srezo 
med Tolnuaom in Gorico. Po načertu bi bil imel Tadini ob 
iatem Čaau po ceati od Kobarida in Tolč oa Kanal udariti, 
ko bodo drugi beneiki rojaki od Marije Celja in Oorenjega 
polja Kanal napadli. Ali Tadini ai oi upal tega izpeljati ia 
zato neso mogli Benečani Kanala osTojiti. 

Slednjič se je sklenil po francoskem posredovanju mir 
a Parizu 6. septembra 1617, kateri je bil poterjen u cesaije- 
vem imenu u Madridu 26. aeptembra iatega leta. Bene&ani 
neao dobili ni ped goriškega aveta. Vse njih preuzetne nade 
80 bile uničene in aprevideli so, da se ne da ialiti z vlado, 
katero podpira domoljubje in požertovalnost prebivalcev. Od 
sedaj naprej so pustili Benečani Austrijo pri miru, ker njih 
moč je vedno bolj slabela in pelala. 

Ko je tako minula zunanja nevarnost, začelo je u de- 
želid nevarno vreti med ljudstvom. Tolmind eo bili od nek- 
daj aamoglavni, termasti in upornega duha ; ta^o vsaj so jih 
opisovali njih tolminski načelniki. Že I 1542 ao ae puDtali 
Tolminci o priliki, ko so urejevali davčno knjigo in ko so 
bili po vsej deželi povečali davke. Tudi glavar Gafipar 
Formentini je imel opraviti s Tolminci 1, 1605. Tolčani 
80 se ustavljali grofu in mu neao hoteli plačati novih davkov. 
Zato pa jim je dal grof zapleniti živino. Ali ToKSani ao se 
pritožili pri vladi u Oradcu. čeravno se je Formentini nas- 
proti temu zagovarjal, vendar mu je vlada naložila, naj 
ne prenagli svojih dejanj, in naj pravično postopa ah svojimi 
podložniki, da se ne bode mogel nihče pritoževati. *) 

Mnogo nevamejlipa je bil pervi tolminaki ^punt" 
I. 1627. Takrat je bit začel grof zahtevati davek tudi od 
gDOvin", t. j. novoiztrebljenih njiv in senožetij. Temu pa so , 
se kmetje močno upirali. Tudi neso bili zadovoljni, da je 
^f mesto nekaterih robot terjal plačilo u denarjih, in da je 
ustanovil novo mitnino na vino. Izvestno je kmete verhu tega 
lazborila tudi ostrost grofovih uradnikor, ki so te nove davke 
brez usmiljenja izteijevali. 

Se ve, da ae ni manjkalo oseb, katere so znale to ne- 
zadovoljnost netiti in ljudstvo nagovarjati k upom soper nje- 
govo gosposko. Taki Suntarji so aklioovali skrivaj Ijudake zbo- 
re in pri teh imeli do ljudstva neteče in razburjajoče govore. 
U takih zborih bo se dali Jurij Kobal, Lenart Golja 



*> Listin« n grof. arhivn u Tolminu. 



»Google 



in le nekateri drugi volit za poslance do vlade, (!eS da bodo 
oni prosili za odpravo vinskega davka in za poterjenje starih 
podložniSkih pravic. Zdi se. da so tudi nekateri duhovniki 
ljudstvo učili, kako naj se grofu upira, posebno taki, ki so 
imeli kerčme po svojih hiiah. 

Kakor voditelji drugih kmečkih puntov po Sloven- 
ekem, tako ao tudi tolminski šuntarji pobirali od kmetov po- 
seben davek za puntske namene in so razdelili na vsakega 
posestnika denamo naklado. Ali nabrani denar so tolminski 
vodite^i večinoma le za se porabili. Tak voditelj je bil To- 
maž Kragiilj (EhraguU), ki je očitno na tolminskem tergu 
k zbranemu ljudstvu govoril in ga Suntal. Pravi voditelj vse- 
ga upom pa je bil Jarnej Maurič. Ta je ljudi najbolj 
Suntal, okolo sebe zbiral in jih podpihoval proti grofu in nje- 
govim uradnikom. On je tudi pobiral od ljudi puntsko na- 
klado. 

Glavar Dornberg naznani, se ve da, ta dogodek no- 
tranjeaustrijski vladi u Gradcu. Na to poSlje cesar Ferdi- 
nand n. posebno komisijo u Tolmin, ki je začela na licu 
mesta zakonito preiskavo (sOrdentliche Inguisitions- Procesa"). 
Njen pervi nalog je bil, razne pritožbe sprejemati, zagovar- 
jarga poaluSati. zlasti pa začetnilce upora in glavne iuntarje 
preslikati. Dornberg je, se ve da, tožil svoje podložnike zlo- 
čina ustanka (punta); nasprotno pa so se podložniki pritože- 
vali o stiskanju in nepostavnem izterjevanju desetin od strani 
zemljiškega gospodarja. Ko je komisija svoje delo doverSila, 
poslala je svoje poročilo notraujeaustrijski vladni in dvorni 
kamori u Gradec. 

Usledi tega je odločil cesar u Gradcu 26. februaija 
1628, da morajo tolminski podložniki od novin, katere so po- 
samezne občine po 1. 1600 ukljub gosposkinim prepovedim 
iztrebile, in tudi od tistih, ki so Že u urbarju zapisane, od 
katerih se pa do zdaj še ni nič plačevalo, svoji postavni go- 
sposki, t. j. baronu Dombergu, odrajtovati vse desetine in ro- 
bote, kakor bode to posebno pooblaščen komisar primemo 
in pravično odločil. Vendar pa se imajo te novine u urbarju 
posebej zaznamovati *) in za naprej ne sme nihče oovin tre- 
biti, dn^ače bode kaznovan telesno. Dalje so dolžni tolmin- 
ski podložniki dajati vsa plačevanja in robote baronom Dom- 
berškim, kakor so u urbarju zaznamovane, in kakor so jih že 
od nekdaj dajali tolminskim ^avarjem. Cesar je spoznal Dorn- 
bei^a za nekrivega glede dolžitve o zatiranju svojih podložnih 



*} To se je tudi zgodilo, kakor se vidi iz urbarja za 1. 1633. 



,y Google 



— 100 — 
in zf^j^otovil ma prsTico, da sme kakor dmgi zemljifiki gospo- 
darji robote in ablŽDoati za groforsko kuhinjo (.Enheldienst") 
primemo premeniti m deoareka plaJSeranja. Podložniki pa ima- 
jo pravico svoje pritožbe (,gTaTamina'')soper groforske urad- 
nike ulagati na postavnem mestu. 

Potom sledi kazen za Suntarje in voditelje apora. Jurij 
Kobal, Lenart G^olja in njih dnigovi zaslužili so sieer cesarsko 
nemilost in za uzgled drugim prav ostro kazen. Toda cesar 
jih pomilosti in le obsodi, da morajo srojo gosposko za od- 
puščanje prositi, stroike komisije in nekatere terjatve Doin- 
bei^T poplačati, ter po krivem iztenani denar ljudem po- 
verniti. Kragulju nfy se uračuni za sazen že prestam zapor 
in naj prosi tum on JDomberga za odpuSčanje. luLurii pa mora 
pOTemiti od podložnikov nabrani denar in za vselej zapustiti 
goriiko deželo. Kot glavni upornik bil je tore iz domovine 
pregnan (^bandisirt"). Zadnjič je bilo ostro zabranjeno, da 
se kmetje ne smejo veČ zbirati brez gosposkinega dovoljenja, 
drugače bodo kaznovani na telesu in na premoženja. *) 

Iz tukaj navedenega se vidi, -ia kazen za pnnt 1. 1627 
oi bila posebno velika, in da se tore tudi pnnt nf bil posebno 
nuiiril med Tolminci. Premalo zagotovljene pravice pred. go- 
gpodarjevim nasilstvom in nekatere od njega npeljane novosti 
eo bile glavni uzrok kmečkega nemira. Ko bo pa bili ljudje 
bolje podučeni, pomirili so se in ndali u nove davke. 

Tudi s če^dskJm kapitulom imel je Dombei^ svoje 
prepire. Novi gospod Tolnunskega je težko prenaSal zraven 
svoje ie drugo, skoro mogočnejSo oblast na Tolminskem. Za- 
to se je prizadeval kapitulove predpravice kolikor mogoče 
omejiti in svoj upliv povečati. Iz tega uzroka pritoži se ka- 
lutul do cesa^ Ferdinanda 11., da Doraberg neče u novo upe- 
hati župnika Vicentina, katerega so bili Cerkljani 1. 1629 
sirovo izpodili; da nadleguje kapital pri pobiranju desetin, in 
mu zabranja izvažanje žita, katero se ni do sv. Jelarja u Tol- 
minu prodalo; da zabranja desetino po sv. Jurju oddajati a 
dtmaru tistim, ki jo do tedaj niso plačali n bls^, kakor je 
to stara navada; da se nekoliko časa sim kapitulu izroČqje 
dabo in meSano Žito ; da so začeli grofovski uradniki, ki po- 
birajo žito za kapitul, od nekoliko časa sim zahtevati po SO 
cesarskih zlatov za svoj trud, (zato prosi kapitul, naj bi smet 
imeti svoje lastne pobiralce, kakor jm ima hidi rosački opat); 
da glavarski pobirači ostajajo več let z desetino na dolgu, in 



*) Original te ruaodbe le nah^k u graiki registratnri, a prepis 
n grofovikem arhivu n Tolminn. 



,y Google 



— 101 — 

da kapituloTO j^to za se porabljajo, kakor bi bilo občinsko 
blago. 

Qiei& na vae te pritožbe sapove cesar Dombergu 28. 
oktobra 1630, naj nemudoma upe^e župnika Vicentina, ter 
mu vae oduzeto blago poreme in vso Škodo poplača, (objed- 
nem naj pa tudi poroči, zakaj je bU Vicentini izpojen); naj 
ne nadleguje kapitnla in mu ne brani izvažati žita, kadar in 
kamor mu je drago; naj se derži stare navade, da kdor nI 
SToJe desetine do sv. Jurja oddal, plačati mora za njo dotičuo 
ceno; da se mora kapitulu lepo žito oddajati, in da se mora 
tore zmerom poprej kapitoloTemu namestniku pokazati; naj 
grof odpravi norost, po kateri se plačuje 30 zlatih gUvarakim 
pobiračem, in naj poroča s kako pravico so njegovi uradniki 
to upeljali; naj odstrani vse nestavnosti gled^ priderževanja 
kapitulovih desetin. U ostalem naj stori grof vse, kar je prav 
in naj ne nadleguje kapitula ter mu ne dela napotij z upe- 
Ijevanjem novoetij, nego naj skerbi, da se mu ohranijo vse 
njegove predpravice. 

Ali Domberg je bil prepričan, da kapital sega predaleč 
n srojib zahtevah, in zato nf maral hitro izverSiti cesarske za- 
povedi. Zato se kapitul 1. 1631 z nova pritoži aoper grofovo 
nasilstvo. Na to odgovaija cesar 2. maja 1S31, da je bil že 
2. oktobra prejšnjega leta zaukazal, naj se vsa ta stvar prei- 
šče in kapitulu pravica stori, da se mu ne bode več treba 
pritoževati soper vedno kračenje njegovih privilegij. Da bi 
se tema u okom priSlo, odloČi cesar, da ima vsakratni goriSki 
glavar biti ona inštancija, kateri naj se podajajo vse pritožbe 
od obeh stranij, ter, ko bi on ne mogel, ali ne hotel prito- 
žeb spiejeti, glavar gradiSčanski iu vojaSki polkovnik u Oo- 
rici. Tem zapore tore, naj u vsem zadosti terjatvam čedad- 
skega kapitula, katere so opravičene usledi njegovih starih 
predpravic. Oni naj tudi po pravici reSujejo prepire med bol- 
Škim glaraijem in kapitulom. Važnejše in bolje zamotane 
stvari pa naj naznanjajo notranjeausti-ijski vladi. *) 

Dorubergi so vladali malo časa na Tolminskem. Zadnja 
potomca te nekdaj mogočne rodovine sta bila Earol Dorn- 
berg in nai OaSpar vid, dedni kamomik pokneŽene gro- 
fije goriSke. Ker ni imel nf jeden nI drugi pravnih možkih 
naslednikov, obljubi cesar Ferdinand II. gospostvo in glavar- 
stvo tolminsko že 1. 1626 Maksimilijanu Breuner-ju, 
baronu u Stdbingu, Ernauu iu Kammersteinu, dedne- 
mu kamomiku u Austriji pod Anižo. ter njegovim pravnim 



*) Liatins se nahaja n zbirki kapitulovih privilegij o 



»Google 



— 102 — 
možkim dedičem, in to zaradi posebne zvestobe in njegovih 
zaslug za cesarsko bišo. Eo umerje 1. 16S3 Vid GaSpac Dom- 
berg, prosi Breuner še jedenkrat cesarja za omenjeno pode- 
litev, sklicovaje sena popreJSnjo obljubo. Ker je bil po smrti 
Dornbergov zopet cesar pravni gospodar Tolminskega, izpolni 
Breunerju prolnjo zaradi njegove posebne zvestobe in skerb- 
nega službovanja, zlasti pa zaradi natančnega oskerbavanja 
pred kratkim podeljenega mu predseduiStva pri uotranjeau- 
strijski dvorni kamori u Gradcu. 

Tore podeli cesar u Gradcu 15. septembra 1633 Hak- 
similijanu Breuaerju ia ujegovimmoikim postavnim na- 
slednikom kot ^beneficium" gospostvo in glavarstvo tolminsko 
z vsemi njegovimi dohodki, viio in nižo sodnijo, ribarstvom, 
občinami, gozdi, regaliji in z vsem, kar k njemu spada, kakor 
je je posedoval baron Domberg. U podelilnem pismu obljubi 
cesar, da hoče on sam iz svojih stroškov u mirnem in vojsk- 
nem času skorbeti za potrebne vojake kot stražnike u pre- 
važnem mejnem gradu soper Benečane (t. j. na Kozlovem 
robu). 

Cesar pa priderži-za se (t. j. za cesarski erar) tolminske 
gozde, ki so bili že pod Dombergom ločeni od glavarstva in 
gospostva, ter podrejeni gozdnemu uradu za Frijulsko u Go- 
rici. Domberg je imel pravico iz njih potegovati samo po- 
treben les za kurjavo in zidanje in čez to potrebo nI smel 
sekati. Ker je pa Breuner cesarja prosil, da bi tudi gozde 
pridružil njegovemu beneficiiu, zato mu dovoli Ferdinand, da 
sme iz tolminskih gozdov pobirati vsa suha in odpadajoča der- 
va, pa tako, da ne poškoduje gozdov, nego jih obdeiži u do- 
brem stanu, da bode vedno mogoče iz njih dobivati potrebne- 
ga lesi za vojaSke namene. Odpadajoče vejevje sme tore 
Brenner rabiti za žganje oglenic, ali za kar se mu bode ko- 
ristnejše zdelo, toda vedno le z vedenjem gozdnih nradoikoT 
a Goi'ici in proti plačevanju določene takse. 

Breuner mora nadalje za to skerbeti, da bodo tolminski 
podložniki vedno pripravljeni za potrebna dela {„Saubfahrten') 
a idrijskih rudnikih, kader bode to zahteval idrijski oskerbnik 
{„Verwoaer''), se ve da le proti primernemu plačilu, kakor je 
to navadno tudi a drugih deželah, kjer se rudniki nahajajo. 

Slednič priporoča cesar Breunerjem, naj ostanejo vedno 
zvesti cesarski hiSi, naj trezi cesarskega dovoljenja niČ ne pro- 
dajajo, tudi naj nikakor ne dopuSČEgo, da bi kedo kaj odter- 
gal od tolminskega glavarstva, .posebno pa Benečani ne". 
Sploh naj izpolnujejo do cesarja in njegovih naslednikov vse 
one dolžnosti, koje so dolžni vazali svojim gospodarjem. Ka- 



ivGoogIc 



~ 103 — 
dar pa izmeije prari možki rod BrenneijeT, takrat naj pripis 
de Tolminsko zopet ceBarju, da on po svoji vo^ji in previdno- 
sti razpolaga s tem dednim gospostvom in glavarstvom. *) 

U soglasju s tem podelilnim pismom zapove gradka vla- 
da 20. januarja 1643 goriškemu glavarju grofu Francu Lau- 
thieru, naj naznani dedičem Dornbergovint, da predajo ur- 
barje tolminske glavarskemu administratorju Maksimilija- 
na Preinerju, ker so omenjeno gospostvo po emerti Doro- 
bergovi dobili baroni Breunerji. 

Tako je prišlo Tolminsko u oblodt Breuoerjev (Breiner). 
Ali oni neso nikoli u Tolminu stanovali (uek baron Brenu^r 
je bil 1. 1653 kapitan teržaSki), nego postavljali so u naSi 
deželici le oskerbnike, ki so u njib imenu vladali in davke 
pobirali. Tak oskerbnik je bil 1. 1642 Janez Korbi6 (Hans 
Ehdrbitsch). Ta je imel prepire z bolškim glavarjem Jurjem 
Filipom Qero zaradi meje med tolminsko in bolško oblasto. 
Tudi ta meja je bila le bolj splošno zaznamovana in nikjer 
natančno dolot^ena. 

Največi prepir je bil glede Cez-8o(Se. Ta kraj je spa- 
dal po glavnem urbtuju od 1. 1607 k gospostvu tolminskemu, 
n Bodnijskem obziru pa k glavarstvu bolikemu. Kajemnino 
od svojih zemljišč in posestev ter za ribarenje u SoJJi morali 
80 plačevati CezsoJSani tolminskemu grofu. Po to najemnino 
pa je moral grof ali njegov namestnik sam hoditi in to pervo 
nedeljo po prazniku rojstva M. D., ko Je bil u Čezsoči sajem. 
Pri tej priložnosti moral ga je vaški 2upan sprejeti in pogo- 
stiti, kar 80 mu pa vaščani potem povemili. Drugi dau zju- 
traj Je pobiral grof najemnino in popoldne so volili novega 
župana. Vsak hišni gospodar Je stopil pred grofa (ali njego- 
vega namestnika) in mu povedal ^u uho" ime tistega, kate- 
rega je on želel za Župana. Ako sta imela dva jednako ^- 
80V, odločil je grof s tremi glasovi za tiat^a, ki je bil qjema 
po godu. Tretji dan odšel je novoizvo^eni župan z osmimi 
priseženci u Boleč k tamošnjemn glavarju (ali oskerbn ku) in 
ta ga je priznal in poterdil s tem, da je novi župan prisegel 
njemu u roke. Tako se je vedno godilo po etarodavnej na- 
vadi, 

Korbič in Gera se pogodita o mejnih prepirih 3. decem- 
bra 1643 takole: pervič, 6era priznava da Čezsoča pripada 
k tolminskemu urbarju, ali da sodstvo in apelacija tiče gla- 
vaijn bolškemu; drugič,- polovica ribonosne vode Soče do Je- 
lenjega roba (nasproti Serpenici) spada gospostvu tolmin- 



*) IsTiruik u Oroden, prepis u grof. arhifu a Tolminu. 



»Google 



— 104 ■— 
skemu ; tretjič, u ostalem naj obvelja meja, kakor je bila ure- 
jena 1. 1607; četertiČ, gled^ Bodnije FeteiiBtain od koba- 
ridskega mosta do potoka Faniz (Pouizp) naj ostane prepir 
nereden. SledojiČ si zagotovita oba glavarja sosedsko prija- 
teljstvo, dobro sporazumljenje in u sili uzajemoo pomoČ. *) 

Gled6 sodnije „Poteastain" nam ni nič podrobnega zna- 
no. Grad tega imena se je nahajal u hribih nad Čedadom. 
Verjetno je, da je spadalo nekdi^' Teraovo pod njegovo ob' 
last. Drugi pa misI6, da je bil tudi med Kobaridom in Ter- 
novim grad istega imena na mestu, katero smo omenili gore 
str. 12. Naj si bo že kakorkoli, izvesmo je le, da so si to 
sodn^o u XVII. stoletju lastili bo1£ki glavaijl in jo tudi res- 
nično izverievall, čeravno so temu ugovaijali tolminski gla- 
varji. Ti so mislili, da imajo pravico do Tomovega, ker je 
ta kraj spadal vedno h Kobaridu, zlasti u duhovskem obiini. 

Gore omenjeni Filip Jurij Gera je bil najvažaej^ 
vseh bolSkih glavarjev in je vladal svoj okrt^ blizu trideset 
let 1612—1643 (P). Rod plemeoitib Gera naselil se je okoli 
1. 1371 iz uzhodne Frankonije (Ostfranken) na Koroško. 
Ttt 80 bili Gere poglavarji knezoSkofa bamberskega u Volfs- 
b e r g u in oskerbniki drugih bamberških posestev na Korolkem. 
Pervi tak glavar in oskerbnik je bil Jurij Gera, ki sije 
pridobil grad Strassfried (umeri je po 1. 1402). Pozneje 
so si pridobili Gere še druga posestva na KoroSkem in Aa- 
Btrijskem ter ustanovili bolnico u Beljaku, kjer so se večkrat 
mudili. Rajmund pl. Gera je bil od cesarja Rudolfa II. 5. 
decembra 1589 u baronski stan pouzdignjen z dovoljenjem, da 
ume njegov rod tudi za naprej le ime , gospoda" nositi u zna- 
menje svojega starega plemstva. Rajmund se je oženili. 1564 z 
Marijo Ano pl. Lembach in je umeri 1. 1607. Iz tega 
zakona porodil se je kakor četerti sin Jurij Filip, gospod 
na Strassfriedu in "VValterskirchnu, cesarski svetovalec 
in glavar bolški, oženjen z Magdaleno pl. Ficin, bivšo 
pridvorsko gospo. Sin tega zakona Jurij Rajmund je umeri 
u cesarski bojui službi 1. 1641. Ž njim je izmerla ta veja 
Ger. Ves rod je zameri u možkem pokolenju u sredi Xyill. 
stol e^ a. 

Gerino delovanje na BolŠkero je bilo jako mnogoverBtno 
in uspešno. Najpoprej je znatno popravil in morda z nova 
prezidal bollki grad u soteski, kjer je on tudi navadno sta- 
noval. Ker terdnjavica nf imela vode, iskal je tako dolgo po 
špranjah bližnjega skalovja, da je zasledil studenec. Do njega 



*) Listina a grofoTskem arhivu a Tolminn, 



,y Google 



— 105 — 

i'e dal napravit primerno pot in zavarovat ga pred aovražni- 
Lovim očesom, vainost novo učveričene terdojavice ae je po- 
kazala a drugi benedki vojski, ko je posredovala vojaško po- 
moi iz Koroškega na Ooriiko. 

Spominek svojega delovanja *) postavil si je Gera sam 
z napisom i^ezanim u kamen, ki se dandanes vidi ob novi 
cesti ravno nad najdenim studenoom. Ta napis se glasi u 
nemSkem jeziku : ,Der "VVolI Gepora Herr — Georg Phillip 
Her Von— Gera & Hat Die Festung Dals Pavt Vnt Renovirt 
Vnt Die Baeer— Er Fonten Im 1. 6. 1. 3. Jar." Ta u kosma- 
ti nemidini sestavljeni napis bi se glasil slovenski : ,Blago- 
rodni Jurij Filip gospod iz Gere je pozidal terdnjavo in po- 
pravil, ter naiel vodo u letu 1613." Pod tem napisom vidi 
ae tudi Gerin gerb, predstavljajoč jelenje glave. 

Kakor tolminski glavarji, upiral se je tudi Gera samo- 
oblastnim naredbam čedadskega^ kapitula. Ta jo hotel 1. 1619 
odstaviti starega in priljubljenega boUkega župnika Janeza 
Stranla in mesto njega imenovati nekega Benečana. Bol- 
čani so prosili Gero, naj se on potegne za njih župnika, in 
ta piSe 23. maja 1619 kapitulu, naj ne upeljuje nepostavnih 
novostij s tem, da če prestaviti župnika o binkoštih, mesto o 
božiiu, kakor je bila stara navada, in naj ne dela proti volji 
ftustrijskega vladarja, ki neče tujcev za župnike. To da on 
(Gera) u prijaznosti svetuje kapitulu. •") 

Proti pobiranju desetine je postopal Gera u istem smi- 
slu, kakor Kck, Thuru in Dornberg. Zato je začel ka- 
pitul tudi njega pri cesarju tožiti. Ferdinand II. odpiSe na 
to goriškemu glavarju z Dunaja 9. aprila 1631, naj oddaja 
boliki glavai' posebej in nepiikrajSano kapitulovo desetino, 
in naj ne upeljuje nikakih novostij. 

Ali ker to nf pomagalo, pošlje kapitul nove pritožbe na 
cesarja, da tudi bolški glavar slabo oskerbuje desetino po 
svojem uradnika Strasgiiete (Strausgiitl), ter da jo zelo 
neredno predava in kapitulu s tem jako škoduje. Zato prosi 
ponižno za odstranenje teh nerednostij, ter da naj se mu do- 
vol^o za Tolminsko in Bollko posebni nabiratelji desetine, 
kakor se je to tudi rozački opatiji od nekaj časa sim dovolilo. 
Ka to pošlje cesar Ferdinand II. 2. maja 1631 iz Gradca pi- 
smo bolškemu glavarju, u katerem tudi njemu zapoveda (ka- 
koi' istega dne tolminskemu Dombergu), naj izroči kapitulu 



*) Wi8sgril], Schsuplatz doB niederoeBt. Ad»la, Bd. 111. pg. 'JSS Bq. 
**) Listina u kapituUkem arbivu u C«dadu. 



»Google 



— 106 — 
prideržano desetino, naj ga pusti a mirnem uživanja njegovih 
pravic in naj odpravi va^orŠne novotaiye. •) 

Ta vsestransko za blagostanje svoje deželice uneti po- 
glavar ustavljal se je tudi brezusmiljenemu pokonievanju bol- 
Ikib gozdov, ki se je bilo začelo že u SVI. stoletju. Ali 
škoda, da Qera nt imel potrebnih sredstev, tako pokončeva- 
nje ustaviti, ali vsaj omejiti. 

6eria naslednik u poglavarstvu bolSkem postane Jakob 
Vaccano (Taccani) di St. Passo, (vkdin svetovalec a 
Oradcu in popre] Škofovski komisar u Terstu), 1643 — 1648. 
Ta je skerbel zlasti za natančno določenjepoglavarstvene me- 
je. Ob njegovem Času (1. 1648) prepirali eo se Bolčani z 
Rezjani in Terbižani zavoljo paše na meji med Prestrel- 
nik-om in Pred SI o m, zlasti pa u plauini Prevala ali na 
gori Bober, katero so Benečani imenovali Fort, Terbižanci 
pa CMatschat. Bolčani so hodili takrat iz Možnice tudi 
čez mejo past, zlasti u terbižko planino ,Pod sneženim ver- 
hom". Ali usledi nasprotne pritožbe so morali to se ve da 
opustiti. *•) 

Tolminsko je med tem vladal u imenu Breunerjev Ka- 
rol Formentini (1647 — 1651). Breuneiji neso bili posebno 
zadovoljni s^ svojim novim gospostvom, morda za to ne, ker 
jim nf toliko neslo, kolikor so pričakovali. Usledi posebne 
pogodbe morali so izplačati dornbergkim dedičem 61.300 gol- 
dinarjev, ker je bilo nekdaj tolminsko gospostvo Dombei^m 
zastavljeno. Da bi tore ne izgubili vsaj te svote, obemeta 
se Haksova sina E a r o 1 Gottfriedin Ferdinand Ernest 
Pra^ner 1. 1649 do cesarja Ferdinanda III. s proS^jo, 
naj jima spremeni tolminsko glavarstvo iz beneficija u allo- 
dium, t. j, naj je jima izroči kakor dedno in pravo lastnino. 

Gledč na zvestobo in zasluge, katere so si Breunerji 
vedno pridobivali za cesarsko hišo ; dalje gledč na zvesto služ- 
bovanje Maksa Breunerja in tudi nasedanje brezmadeŽDO ob- 
našanje Karla Gottfrieda; zlasti pa zaradi tega, ker so morali 
Breunerji omenjeno svoto izplačati Dorabergom in imajo tore 
nekako pravico zahtevati Tolminsko kot allodiumj spremeni 
cesar 26. februarja 1649 na Dunaju gospostvo io glavarstvo 
tolminsko iz beneficija u allodium in ga izroči omenjenima 
bratoma Breuner kot dedno lastnino, odpustivSi jima ostalo 
svoto, katero bi bila morala še doplačati za ta allodium. Ob 
jednem pridruži cesar Tolminsko goriškemu urbarju kar se 



*) Listine a tolminskem grof. arhivu n ibirki od 1698. 
**) LiBtina u grofovakem arhivu u Tolminn. 



»Google 



— 107 — 

ti<!e plačeTanja spIoSoih doneakoT in deržavnih daTkOT, kateri 
naj se iz Tolmina u Gorico poSiljajo. *) 

Tako BO postali Breunerji pravi gospodarji Tolminskega, 
kakor je bilo meato Čedad u Xy. stoletju. To svojo novo 
pravico ao porabili Breunerji u to, da so skušali prodati 
gospostvo in glavarstvo tolminsko. Kot kupca so našli Petra 
Antona Coroniaa. Ko se med seboj pogovori, izdasta 
Ana Itegina Breuner, udova ranjcega Maksa ia poobla- 
ščena varuhinja svojega mlajšega sina Ferdinanda Erne- 
sta, ter Earol Oottfried Breuner 18. septembra 1651 u 
Gradcu takoimenovani permutacijski list, u katerem izroiSita 

Eo takrat navadni obliki grofu Petru Antonu Coroninu, 
ot pooblaščencu svojih bratov Janeza Pompeja in Ja- 
neza Baptista, gospostvo in glavarstvo tolminsko s presta- 
rim gradom , Kozlov rob", in to z vsemi pravnimi pristojbi- 
nami, s pripadajočimi terdnjavami, tergi, vasmi, občinami, hi- 
šami, pristavami, travniki, gozdi, rudečo in černo divjačino, z 
libnjaki in ribolovom, z vsemi gosposkinimi pravicami in re- 
gal^i, s privilegiji, sloboščinami, mitnicami, nižim in kriminal- 
nim sodstvom in globami od naloženih kaznij ; z razsodbo per- 
ve in druge inStancije, z odvetništvom (cerkvenim), s pravico 
praznike dovoliti, neutralne kraje določevati, kjer se ne sme 
bojevati itd., itd. ; sploh vse tako, kakor so bUi Bceaneiji 
Tolminsko kot allodium iz cesarjeve roke prijeli. KoaeČDO 
si Se zagotovita obe stranki nzajemno brambo in si garantu- 
jeta jedna drugi svoja posestva. SS) 

Na posebni listini bila je zapisana pogojena svota in 
način, kako jo misli Coronini plačati. Vsega vkup so imeli 
terjati Breunerji od Coronina 46.590 goldinarjev. Od teh pla- 
čal je Coronini u gotovini 12.500 fl.; za 20.000 fl. bil je porok 
grof Straasoldo in za 15.000 grof Fetazzi ter za obresti 
od teh svot lest po sto. Da bi Coronini vsaj deloma popla- 
čal svoj dolg Breunerjem, prepustil jim je svoj grad (Edelsitz) 
Dambschach (oa Koroškem P) s pristavo uredi in z drugi- 
mi posestvi. **) 

Pripoveduje se, da so bili Coronini iz počatka italijan- 
ska rodovina, U se je n XYL stoletju naselila u Gorici. Tu 
se je razcepila na več vej. Ustanovitelj tolminske veje je bil 
Orfej Coronini, najmlajši sin Ciprijana starejšega, sve- 
tovalca cesarja Ferdinanda. Tolminski Coronini so se pisali 



■) Listina u priratnem arhivu notarja D.r Premersteina. 

**) LiBtiaa u priTAtnem uhiru notarja D.r Premersteina u Tolminu. 



»Google 



— 108 — 
,baroDi u PrebsJiini (Pr&watsoh) iu Oradiikuti, gospo- 
dje u Rubijah in TileSa". L. 1687, 23. oktobra, pon- 
zdigne oeBar Leopold Coroniae u atan grofov nemškega ce- 
sarstva. 

U zamenjevalnem pisma med Breunerji in Coronini ome- 
nja se zadnjikrat ^prestari grad Kozlov rob*. Od sedaj na- 
prej oe eliSimo nič več o njem. Izvestno je začel že u drugi 
polovici Xyil. gtole^a razpadati, ker se Coronini neso več 
zmenili za njegovo popravljanje. Sedaj leži že 200 let u raz- 
valinah in drevje raste po njem. Kazvaline tega slavnega 
grada je lepo popisal preČ. g. župnik Ca rli u goriškem ,G1 a- 
su" 1. 1874. 

Coronini sq navadno po leti s^anovidi m Tolminu n ve- 
liki hiši (tudi nS'''''^'' imenovani), kjer so zdaj c. kr. aradnije. 
Po zimi pa so se selili a Gorico, kjer so imeli svojo lastno 
hišo u magietratski ulid blizu stolne cerkve. Ž njimi so se 
mnogokrat mudili na Tolminskem in uživali čisti zrak u hlad- 
ni senci drugi jilemiči, prijatelji ali sorodni Goroninom. Ob 
takih prilikah napravljali so velike pojedine in trosili mnogo 
denaija. Ualedi takega zapravljivega življenja morali so pod- 
ložni kmetje toliko več plačevati in hujŠe terpeti. 

Pregovor pravi, da vsaka nova metla dobro pometa. Tu- 
di novi gospodar in glavar u Tolminu, Peter Anton Co- 
ronini, začel je ostro in nataLko gledati na izverševanje svo- 
jih pravic. Kjer se mu je le zdelo, da terpi DJegov žep kako 
škodo, postavil se je na pete in skušal stvari predruga^iti se- 
bi na korist. Najpoprej se je lotil Nemškorutarjev, ki so bili 
usledi svojih starih predpravic oslobojeni davkov. Orof je 
zahteval, naj bi pozdaj tudi oni plačevali desetino in laude- 
mij od prodanih posestev (hiš in zemljišč). Ker so se pa 
Nemškorutarji tega stanovitno branili, zaČel jih je Coronioi 
tožiti. Ali zdi se, da je grof pravdo izgubil, ker Kemškoru- 
tarji ostali so tudi za naprej prosti od davka. *) 

Na drugi strani poskusi Peter Anton Coronini tudi s 
čedadskim kapitalom svojo srečo. Že cesarju Ferdinanda po- 
slal je bil poročilo, n katerem popisuje hirajoče blagostanje 
u onih &rah, ki so čedadskemu kapitulu podložne, in ga opo- 
minja, naj pazi, da bode Čedadski kapitul svoje dolžnosti iz- 
polooval, kakor n. pr. da popravlja cerkve onih podložnikov, 
od katerih dobiva cerkveno desetino. Nadalje grof ni hotel 



*) „ProceBaua Vicinornm et hominum de Nembscherutb enb jn- 
risdictione Tulmini oam Perill. D. Petro Antonio Coronini eto." Olej : 
Koojanei^, SIot. Bčela 1853, pg. 69. 



,y Google 



— 109 — 
mi eliSati o kapitulovi pravid duhoTnike postavljati, nego mi- 
slil je to ptaTioo sebi pridobiti. Pri tem se je sklicoval na 
nek nkaz od 17. au^eta 1613, iSeravno je drug odlok od 
Id. septembra 1614 in ie starejSi temu podoben od 26. no- 
vembra 1569 priznaval vse kapitulove pravice na Tolminskem. 
Salje je grof odrekal kapitulu slobodno razpolaganje o nje- 
govem premoženju, kakorSno je bilo sicer dovoljeno vsakemu 
beneikema podložniku u Tolmina iiveSemu. Konečno se je 
atikal grof tudi u strogo cerkvene pravice kapitula. Tako je 
hotel kapitulov naddijakoa meseca junija 1659 pregledovati 
cerkev in duhovščino kobaridako. A grof je poslal k tej vi- 
zitadji kakor svojega namestnika nekega nerazumnega ilove- 
ka, kateri je z naddijakonom tako sirovo postopal, da se je 
moral ta brez uspeha domov vemiti. 

Na te pritožbe kapitulove odgovori cesar Leopold iz 
Požana 28. augnsta 1659 ter poterdi odlok cesarja Ferdi- 
nanda m. od 16. septembra 1651, u katerem se priznava 
kapitulu duhovno sodstvo in pravica Stolne dohodnine. Toisto 
ponav^a tudi c. Leopold in poterjuje, da ima kapitul popolno 
pravico izverBevati duhovno sodstvo in vizitacijo po Tolmin- 
skem in Bolikem, ter da sme prosto razpolagati s^ svojimi 
dohodki. U tem smisln zapove cesar Coroninu, naj pusti ka- 
pital pri mirnem uživanju vseh njegovih pravic *) 

Ali kljuba tej zapovedi Coronini nf nehal kapital nadle- 
govati. Zato poSlje ta nove pritožbe do cesarja Leopolda. 
Cesar prizna x nova 22. septembra 1661 u Ebberstorffa 
kapitalu vse ujegove stare pravice ter zaukaže grofu, naj mu 
izroči zaplenjeno premoženje, za kar se je bil kapital celo a Rim 
pritožil. Zapovedal je pa Leopold kapitala, naj ne oddaje 
pobiranja svojih desetin po javni dražbi tistemu, ki bode za 
1^0 največ obečal, nego naj jih sam pobira; ali pa ie jih že 
po dr^bi oddaja, naj se zgodi to vselej pričo groCa. 

Nadalje priznava cesar tudi kriminalno sodstvo kapita- 
lovo nad duhovniki, ali proti tema, da mora pri vsakem slu- 
tSaju prositi tolminskega grofa za svetno pomoč, in da ma 
naznani vso pravdo. Vizitacije bo dovoljene kapitulu le u stro- 
go dnhovskih rečeh, posvetne pa mora vedno vladi naznanjati, 
da jih tudi ona zaukaže in dopusti, če bodo potrelme. Tadi 
n^ se kapital vedno derži svoje obljube, da bode za vikaije 
na BoUkem in Tolminskem postav^al le aastrijske der- 
žav liane, kakor je tudi pred nedAvnim imenovani tolminski 
Ža[Hiik ZanatiČ rodom Solkanec. (Ali te dolžnosti ga 



*) Listina n grot arkivu u ibirki od L 1 



,y Google 



- 110 — 
oslobodi cesar ie 12. decembra 1661). DeželDi glavar goriiki 
ima dolžnost paziti, da Be bodo te določbe izpolnorale. *) 

Ker so Coronini vedno pisano gledali kapitulove pred- 
pravioe in jih skušali kolikor m<woie omejiti po aegledu gla- 
varja Thuma, obeme se kapitul 1. 1693 do cesarja Ijeopolda 
s prošnjo, da bi mu poteriUl vse njegove stare pravice na 
Tolminskem. Ali cesar hotel se je ob vsem dobro podučiti 
in zato poprafia goriškega naddijakona Erižaja in tolmin- 
skega grofa za njih mnenje. Kr^ajevo poročilo od 14. mar- 
cija 1694 pravi, da kapitul soper škofovsko navado vsako leto 
obiskuje podložne mu cerkve in to vselej s pet ali šest ose- 
bami, katere morajo dotifne cerkve prehranjevati. Čeravno 
nema kapitul nobenega nadd^akona stalno na Tolminskem, 
vendar okozuje, preiskuje in sodi neprenehoma, ter sili au- 
strijske podložnike pošiljati njih pritožbe u beueSko deržavo, 
kar duhovnikom veliko sitnostij in težav prizadeva. Tako pu- 
sti austrijska vlada vsako leto več tisoč goldinoijev u tujo 
denarnico brez svoje koristi. Kapitul se tore po krivem pri- 
tožuje, da mu cesarske oblasti kratijo njegove predpravioe. 

Svoje poročilo sverSuje Križaj tako-le: ^Jaz mislim, ka 
bi bilo samo to potrebno, da bi postavil čedadeki kapital za 
svojeg»i naddijakona austrijskega podložnika, in da bi ta oprav- 
ljal u njegovem imenu vse posle, kakor ima tudi rosački opat 
svojega naddijakona na austrijski zemlji. Tendar bi jaz ne 
mislil drugače, nego da Vaše ce8srsko''Yeličanstvo poterdi vse 
kapitulove predpravice, ker <<eravno je on do sedaj svojo oblast 
pretiroval, delal je to po stari navau, kakor takrat ko je bilo 
Tolminsko Se čedadsko in zato je rabil svojo oblast z dobro 
ves^o.* 

Tudi tolminski grof je odposlal svoje pojasnilo. Ali on 
ni sodil tako nepristransko, ker je le krivice poudarjal, ka- 
tere BO se Tohniocem godile s tem, da so bili siljeni zaradi 
svojih dubovskih pravd hoditi u tujo deržavo in s tem mnogo 
troSiti. Poudarjal je nadalje neizmerne stroške, katere so 
imele cerkve njegovega glavarstva ob Času kapitulovih vizi- 
tacij, ko je petero do šestero Ijadij celo po dvakrat a leta 
na Tolminsko prihajalo cerkve pregledovat in se na njih stro- 
ške gostit. "Sa ta način zapravljalo se je cerkveno premoženje. 

Toda pokroviteljstvo, katero si je znal kapitul na dvoru 
pridobiti, premagalo je prostodu&no resnico, katera je hotela 
ustaviti zlorabo kapitulove oblasti. PapeŠka pisma, poterdila 
austrijskih vladarjev in še druga, ravno tako moČna kot skriv- 



*> Listin« D grof. arhivn n tbirki od 1. 169a 



,y Google 



na, sredstva pripomogla so kanonikom, da so kljaba vsem zlo- 
rabam in nerarnostim njih vladanja dosegli, kar so želeli. L. 
1698, 13. marcija, poterdi cesar Leopold vse kapitulove pred- 
pravice, ali to se je zgodilo zadnjikrat, ker ie osemdeset let 
pozneje razpadlo je kapihilovo gospostvo na Tolminskem. 

L. 1661 (ali že 1660) umerje Peter Anton Coronini in 
sledi mu istoimni sin Peter Anton, oženjen b Terezijo 
grofico Strassoldo. Ob njegovem Času izgubila se je bila 
neodvisnost tolminskih glava^ev od goriSkih. L. 1661, 8. au- 
gusta, sklene eesar Leopold, da mora tolnunski glavar podlo- 
žen biti goriškemu. Zato je po sedaj graika kamora poSiljala 
tdtminskemu glavarju vse odloke in ukaze skozi gonlko po- 
glavarstvo. Soper to se pritoži 1 1698 nasladnji tolminski 
grof Jakob Anton Coronini 1687 (P)— 1734. Usled tega 
odloči cesar 10. septembra 1698, da morajo vsi viSi uradi 
svoja povelja, bodisi poIitiSka. Bodisi upravna, tolminskemu 
grofu naravnost po&iljati. *) 

Čeravno bolško glavarstvo nf bilo dedno, kakor tolmin- 
sko, vendar je bilo pnšlo u drugi polovici XVII. stole^a skoro 
popolnoma u oblast baronov Zemljerjev (Sembler). Žeime 
kaže, da je spadala nekdaj ta rodovina med slovensko plem- 
stvo. Pervi boUki glavar iz te rodovine je bil Janez An- 
drej (1675?~1690), katerega je bil cesar Leopold u baron- 
sld stiui pouzdignil s priimkom „von Scharffenstein". Ta si je 
bil sezidal hiSo u Bolcu nad tergom, uzporedno s farno cer- 
kvijo sv. Urha, ter napravil poseben hodnik od svoje hiSe do 
cerkve. Storil je veliko dobrega ubogim in cerkvi. Pokopan 
je a cerkvi sv. Urha. kjer se Še vedno vidi njegova spomin- 
ska ploSča. Njegov sin Julij Feliks Zemljer je bu 1700 
— 1718 boliki glavar in zadnji možki te rodovine. Njegova 
h6i seje omo^la z grofom Ferdinandom Attemaom 
iz 8 v. Križa in od takrat se je začela imenovati ta rodovi- 
na Attems-Senvbler. Od Zemljerjev bo podedovali Attem- 
si vse posestvo na BolSkem. 

Tudi pod Coronini se nf godilo dobro tolminskim pod- 
ložidkom. Stiskanje in zatiranje ubogih kmetov bilo je tako 
veliko, da se Se dandanes naše ljudstvo z grozo spomiqje onih 
Časov, čeravno se grof Janez Ignac I. 1738 u nekem pi- 
sma do vlade u Gradcu hvali, „da Se tistih dohodkov vselej 
ne te^a, kateri mu po pravici gred^", se vendar ne sme ta- 
kim izjavam preveč verovati, in tudi če je grof resnico go- 
voril, bila je to le nenavadna izjema. 



*) Liatina u grofovakem arblru u Tolm 



,y Google 



— 112 — 
Eskor veaka „8ila silo rodi", tako eo si skuSali tudi 
tolmiDski "kmetje večkrat aami pomagati in z javnim uporom 
breme olajSati ei. Kjih grofoTski gospodje so dolžili Tolmin- 
ce, ^da BO k puntanju nagnjeni." '*) Dalje so terdili, da tudi 
duhoTičina iunta kmete Boper grofe. To je deloma res, ker 
duhoTniki so bili popolnoma neodvisni od grofovskega sodstva 
in sluSali aamo Čedadskega naddijakona. Ker sta pa bila grof 
in nadd^akon u vednih prepirib med seboj, zato je prav na- 
tomo, da so duhovniki gledali dkodovati grofom, ^er so le 
mogli, Saj jim ni moglo nikakor po volji biti, da so se grofi 
utikali u oekerbovanje cerkvenega premoženja. 

.Tendar se ua^i kmetje neso puntali le proti svojim po- 
svetnim oblastnikom, nego tudi prott duhovnim, t. j. proti svo< 
jim župnikom. Da, Tolminci so se bili prederznili o boži£n 
leta 1&5T celo kapitulovemu uaddijakonu BOperatavIjati se, 
ali o tem nam ni nid natančnega znano. Cerkljani so se 1. 
1538 — 1540 zelo pritoževati aoper svojega nepriljubljenega 
župnika Florjana in prosili tolminskega glavarja Bonaven- 
turo d'Eok, naj zahteva od kapitula, da odstavi tega žup- 
nika (18. oktobra 1540). **) Mnogo hujie postopali so Cer- 
kljani 1. 1629. Takrat so bili svojega župnika Nikolaja 
Vicentina sirovo izpodili iz njegovega stanovanja in iz ce- 
le fare ter mu vse njegovo premoženje vergli na ulico. Ea- 
pitul je večkrat prosil tolminskega glavaija Dornberga, nf^ 
Vicentina zopet upelje u njegovo faro, ali vse zastonj. Zato 
se je kapitul obernil nacesaija in tazapove 28. oktobra 1630 
ostro tolminskemu glavaiju, da naj nemudoma upelje Župni- 
ka u Cerknem ter mu poveme vee oduzeto blago in popla- 
jfa T80 ikodo. ••*) 

Tudi Bolčani so se 1. 1638 in 1539 sirovo obnaSali pro- 
ti svojemu staremu in novemu Župniku, za kar jih je njih 
glavar Herman Grienhoffer ostro strahoval. L. 1675 
pa so posnemali tudi oni Cerkljane in so vergli svojemu ž^- 
oiku Jurju Klinkonu iz ŽabiČ vse pohiStvo na ulico. Ne- 
so ga mogli terpeti in neso ga hoteli priznati za svojega žup- 
nika ter 80 mu zadrževali postavno beramjo. Na pritožbo 
£edadsk^a ki^titula zapove cesar Leopold 13. julija 1675 iz 
Oradoa bolSkemn glavaiju Janeza Andreju Zemljerju, 

*) U onenjeni promemoriji iz Gorice 5. decembr«IT3S piGe grot 
Janez Ignac o podmelikem Inpniku dtefauu Oolji : ,B oon oio tr 
instillondo naovi eemi di ribellione in questi Villani, purtraqpo inoli- 
DKti bIIb medesima." 

**) Listina u kapitul ikem arhim n Čedadu. 

***) Liitina a grofavtkem a^va n Tolminu, u ibiAi od L 1698. 



,y Google 



— 113 — 
nftj V80 stvar preifiče in o ojej poro6a. Usledi tega Bestavijo 
Bolčoni tožbo aoper Elinkona in jo poSljejo vladi u Gradec 
Tlada izroči sedaj prelfikavo poaeboi komisiji. Ali ker se je 
kapitul živo potegal za sTojega vikarja, izvestno je skoro, da 
so BoItSani pravdo izgubili. *) 

Tudi SetiTidskogorci so se bili 1. 1699 nperh proti svo- 
jemu župuiku z geslom: ,butica, štor' pravica !~ (za: pravico!) 
Uzdignili so ga šiloma ii njegovega staaovanja in ga neeH 
2ez &rao mejo ter mu branili nazaj. 

Očitni upor proti grofu Jakobu Antona Coronina 
se je bil unel poČetkom XV1U. stoletja. Glava tega upora 
je bil nek Simon Golja s Eneie. Ta je Ijadi luntal pro- 
ti grofu in zapeljeval 8^ slepilnimi obeti. Ali kme^e neso 
mogli nič opraviti prott grofu; zato se je podat Golja z iiek- 
terimi drugimi somi&ljeniki na Dunaj pred cesarja Leopolda, 
da bi se oade pritožili aoper stiske in krivice, katere terpi 
od strani svojih gospodov. Toda vlada je bila prepričana, da 
so se kmetje brezi azroka uperli svojej postavni gosposki. 
Zato je dala nektere omenjenih poslancev zapret in jih ukle- 
njene k javnim delom obsodit. Golja pa in Se nekateri so 
srečno uoesli pet6. Toda prišlo je cesarsko povelje u Tolmin, 
naj tudi te zaprti. Ker se pa Golja ni več prikazal u doma- 
čiji, obsodijo ga, da mora izgubiti vse svoje precej veliko 
premoženje, katero je pripadlo deržavoi denarnici. Ob časa 
velikega punta 1. 1713 Golje ni bUo na Tolminskem, ker se 
je bal za svoje življenje. 

Grofje bil prepričan, da so pri tem uporu zlasti duhov- 
niki kmete šuntali. Coronini je predložil vladi jedno pismo, 
iz katerega se razvidi, da je nek duhoven župana učil, kako 
naj se ta ustavlja grofovim ukazom. Preiskovalna komisija 
je tudi izrekoma poterdila sodelovanje duhovSČine pri tem 
pantu in zato je nekatere duhovne pokarala. **) 

Ali vse to je bUo samo pripravljanje za veliki ^tolminski 
pant" 1. 1713. Na sosednjem Kranjskem so se kmetje več- 
krat šiloma upirali svojim grofom tlačiteljem, ali na Goriško 
se taki punti ue^o nikoli razširili. Tudi ob času velikih upo- 
rov slovenskih kmetov 1. 1515 in 1573 ostali so bili Goričani 
mirni, če pomislimo to in znano poterpežljivost našega ljud- 
stva, ki radovoljno prenaša, dokler more, razumeli bodemo, 
da je morala biti velika krivica, ki je razžalila pravočutje 
Tolmincev. Sedaj neso bile cerkvene desetine ali grofovska 



*) Listina n kapitalskem arhiva u Čedada. 

**} Iz koncepta grofave promemorije do vlade I. 1738. 



»Google 



- 114 — 

flftčila, uego deržETni davki, ki bo kmetom kri ugreli, 
'ravi uzi-ok je bil ta-le. 

Leta 1706 upeljejo po vsem GoriSkem davek na meso 
(5000 fl. od vse grofije) in na vino (7000 fl.). Temu noTema 
davku BO ae Tolminct staaoTitno upirali, zlaeti od mesa neBo 
hoteli nič plačevati. Za vino pa so morali mitnino plačevati, 
če 80 ga hoteli piti. SploSni davkar za GoriSko bil je nek 
Bandel, oBter človek, ki nf nikomu pnzanaial. U izterjava- 
nju davka bi] je silno natančen, in kdor bi bil ostal le kaj 
malega na dolgu, kaznoval ga je brez usmiljenja, naj je bil 
gospod ali kmet. Ta vsestranska pazljivost in natančnost je 
mnogo koristila Bandelovemu žepu. Sin ubogih stariSev je u 
šterih letih tako obogatel, da se je začel oblačiti kakor naj- 
veča gospoda. Posebno pa njegova žena je z dragoceno ob- 
leko prekosila najplemenitejše gospe. Zato je začelo neza- 
dovoljno ljudstvo Bandela dolžiti krivičnosti in odertije. Po 
celem Goriikem so godernjali, da to nikakor ne gre, ka bi 
jedni stradali, drugi pa od njih žuljev sijajno živeli. 

Bandel je imel okoli sebe veliko davkarskih pomagačev, 
ki so ga nadomestovali ter z dejanjem in svetom podpirali. 
Število takih pomagačev je rastlo od dne do dne. ker ae nI 
nikdo tega posla branil, vedoč da pri tem obogati Ti po- 
magaČi so pa imeli zopet svoje namestnike, in tako je vse 
mergolelo davkarjev. Zato pa je tudi nevolja med ljudstvom 
vedno bolj rastla. Obrekovali so te davkarje, da je bilo kaj, 
ter pitali jih z „odenihi in pijavkami." 

Tolminci so bili že nekaj let z davkom na dolgu, in 
Bandel jih je zastonj opominjal, naj ta svoj dolg poravnajo. 
Tudi Bandelov brat, ki je bil župnik na Šenvidski gori, mt- 
govarjal je kmete, naj se udajo in poplačajo zaostale davke. 
Toda kmete je to prigovaijanje tako razjezilo, da izpode žup- 
nika iz fare in mu zažugajo, da naj se ne prikaže veČ, če ne 
mu bode Se hujSa pela. (Ta dogodek je morda ravno tisti, 
kakor gore opisani od I. 1699). 

Med tem se je na Tolminskem natihoma snoval upor 
proti Bandelu. Središče tega upora je bila idrijska dolina, 
zlasti 9v. Lucija, Idrija, RoČe in Šenvidska gora. Tudi Tre- 
buSarji, Cepovanci in BaojŠkari so se počasi pridružili. Kakor 
1. 1628, tako ao tudi zdaj nekateri ^untarji (Ivan Gradnik, 
Gregor Kobal, Lavrencij Kragulj, Martin Munih 
itd.) ljudstvo zbirali, pregovarjali in zahtevali od njega denar 
za puntarske namene. Znamenje za zbiranje so si dajali sh 
zvonom. Vsa upor ae je eooval na skrivnem, tako da niti 



,y Google 



— 115 — 
tolminski grof uf niČ od njega zvedel, posebno ker bo je ta- 
krat u Gorici mudil. 

Povod uporu je dal zopet Bandel sam. Hotel je Tol- 
mince prisiliti, da mu plačajo zaostali davek. £o pridejo Tol- 
minci sredi marca 1. 1713 po svojih opravkih u Gorico ter 
se ho£ejo z nakupljenim žitom in soljo mimo domov vemiti, 
ukaže jih Bandel prijeti, ter s konji in polnimi vreiami ured 
na goriški grad zapreti. 

Kakor blisk se je raznesla ta novica po Tolminskem in 
razgrela kmetom kri. Mahoma se jih zbere 500, oborožijo 
te z dolgimi lesenimi palicami in kosami, ter se podajo na 
pot u Gorico, 27. marca zjutraj. Pri solkanskem pokopališču 
lih sreča tolminski grof Jakob Anton Coronini, ki se je 
bil z baronom Orzone u Tolmin namenil. Grof praSa kme- 
te, kam da gredd, in ti mu odgovori, da eo namenjeni u Go- 
rico, da naredijo z Bandelom račun zaradi njegovih stiskanj 
in krivičnega obnalanja proti Tolmincem. Grof jih je skuSal 
potolažiti in pregovoriti, da naj se vernejo domov, ali vso 
zastonj. Zato se obeme grof in odjezdi hitro u Gorico ter 
pove vso stvar deželnemu glavarju Leopoldu Adamu 
Strassoidu. Ta se precej napoti z nekoliko dragoni in 40 
mušketirji u Solkan. Od tu poSlje najprej dva poslanca do 
Tolmincev, da bi jih praiala po uzroku prihoda. Ti odgovori, 
ka so priSli zahtevat, da se izpusti njih rojaki iz zapora. Na 
prigovarjanje poslancev, naj določno izreko svoja zahtevanja, 
ker jim nauzočni glavar izveetno ne bode kratil njih pravic, 
odgovori Tolminci, da 6e le takrat razložijo svoje pritožbe, 
kedar ee dogovori z ujetimi rojaki. 

Ker se poslanca dolgo nesta vemila, poda se glavar ose- 
bno k apomikom. spremljan od dragonov in mušketirjev. Pri- 
zadeval ai je na vso moč Tolmince pomiriti, ali tudi njegove 
besede neso imele zaželenega uspeha. Zato ukaže glavar zbra- 
ne razkropiti in največe kričače ujeti. Ker neso hoteli Tol- 
minci odstopiti, začeli so vojaki med nje streljati. Pri tej 
priležnosti je bil jeden Tolminec ustreljen, dva u Sočo pah- 
njena, 25 so jih pa ujeli. Vsi ostali so zbežali po cesti proti 
Sv. gori. Ujete so odpeljali na goriSki grad, kjer so mimo 
in brez mermranja preiašali sramoto, ker jih je glavar zago- 
tovil, da se ne bode nikomu nič Zalega zgodilo. Se tisti dan 
umaknil se je tudi Bandel z vsem svojim imetjem na goriški 
grad. Tudi vse GoriČane je osupnil ta dogodek. 

Raznesla se je bila novica, da hoče drugi dan blizu 5.000 
Tolmincev in Kanalcev u Gorico pridreti. Zato ukaže goriški 
glavar, naj posede solkanski klanec jeden oddelek deželnih 



,y Google 



— 116 — . 
bramboTcev, podpiran od nekoliko mušketiiier. Ali ko so se 
razkropljeni Tolmiaci drugi dan zopet zbrali in z novimi pri- 
Slici pomnožili, sporazumeli so se brambovci z uporniki in se 
jim pridružili, mušketirji pa so morali u Gorico zbežati in 
naznaniti, kaj se je godilo. 

Kmalu potem pridejo tudi Tolminci na Travnik. Ta 
obetopijo glavarjevo hiio in začnejo od njega zahtevati, naj 
izpusti ujete rojake ter naj jim izroči zaperte konje in blago, 
dlavar jim ponuja konje in blago, ako se boČejo mimo do- 
mov veroiti. Ali uporniki neso bili s tem zadovoljni, nego ao 
hoteli tudi svoje rojake osloboditi. Ko elavar vidi, da Tol- 
miud ne odstopijo od svojih zahtev, obide ga strah in sklone 
umakniti se na grad. Svoje vrednosti id dragocenosti spravi 
na tihoma a kapucinski samostan in skrivej se poda skozi 
Podtum na grad. 

Goričani so imeli s početka velik strah pred Tolminci. 
Ali ker so videli, da nobenemu meš«!aDU nič zalega ne storč, 
začelo jih je zanimati vedenje Tolmincev. Ti so bili strogo 
disciplinirani. Ostro je bilo med uporniki prepovedano, ka- 
teremu koli OoriČanu kaj zalega storiti, če se to posebej ne 
ukaže. Kdor bi le hlebec kruha uzel in bi ga ne plačal, ta 
se ima koj na mestu ustreliti. In res se ni nikomur mč za- 
lega zgodilo, razen Bandelu. 

Z grada je bil začel glavar novo pogajanje e TolmincL 
Ti so zahtevali od njega, naj jim izroči Bandela, da se bodo 
ž njim pobotali. Ali glavar jim samo obljubi, da hoče na- 
tanko preiskati, kpliko je Bandel preveč uterjal, in da to ho- 
če Tolmincem vestno povefniti. Med tem so se podali neka- 
teri na Studenec in so začeli razdirati Bandelovo hiSo. Ker 
je bila zaperta, odkrili so streho in poprodali iz biSe vso po- 
sodo po nizki ceni. Bandela ni nihče branil, tako ae je bil 
Že vsem pristudil. 

Sedaj zahtevajo Tolminci z nova svoje ujete rojake. Ker 
ni bil glavar precej pri volji to željo izpolniti, žugali so mu, 
da si bodo aami poiskali pravico šiloma, in da bodo tudi nje- 
mu hiSo razdejali. Freetrašeni glavar uvidi sedaj, da se ne 
da s Tolminci nič opraviti, izpusti jim še jetnike in da pis- 
meno zagotovilo, da bodo Tolminci po sedaj slobodni pristu- 
jenega davka. Izpuščene jetnike so sprejeli uporniki z neizre- 
čenim veseljem in upitjem. U procesiji šli so vriskajo Čez 
Travnik. 

28. marca zvečer začeli so se Tolminci vratJati proti do- 
mu. Nekteri so se obemili čez sočki most u Berda in za- 
nesli iskro upora tudi med Brice, katere so našuntali proti 



,y Google 



— 117 — 
grof" in ilandelu. Drugi so ostali 3e do 29. u Gorici, Hoteli 
80 razdajati Še hiio grofa dellaTorre, ali bilo je že pre- 
pozno. Qradiičanski glavar je bil poslal 300 TOJakOT na po- 
moč goriškemu. Ta je ukazal tudi Štiri tope z vso posadko 
z grada ua Travnik spraviti. Grad pa je izročil, meščanom 
ia Študentom u varetvo, Omenjena straža je ostala tri dni na 
Travniku, dokler neso Tolminci popolnoma odfiii. Nazaj grede 
razrušili eo tudi hiSo kanalskega dacrrja, ki je pobiral u Ban- 
delovem imenu davek na vino. *) 

Domov prišedši znesejo se Tolminci nad onimi, ki se 
neso hoteli upornikom pridružiti Id u Gorico iti. Jednemu 
poeujejo hišo, drugemu poberejo posodo, tretjemu izpijejo vi- 
no itd. Dober uspeh u Gorici opijanil je Tolmince, da sami 
neso vedeli, kaj bi počeli. Malo dnij po dohodu iz Gorice 
zbere se zopet kakih 600 Tolmincev in Kanaloev, ki jo sku- 
pej urežejo proti Solkanu. Iz Gorice jim pošljejo zopet dva 
konjika nasproti, katera jih prašata, po kfy' so zopet prišli. 
Ko Tolminci rasJože svoj namen (kakošenP) in obljubijo, da 
bodo mirni ostali, verneta se poročnika k glavarju. Misliti 
je, da BO se tudi Tolminci na to domov vemili. 

Med tem se je bil upor razširil po Berdih in ne dol- 
go pozneje tudi po vipavski dolini, zlasti u Rihenbergu. 
Saj so imeli kmetje povsodi jednak uzrok pritoževati se Čez 
tlaičenje od strani svojih groFovskih gospodarjev. Na zadnje 
so se tudi Devinci uzdignili proti svojemu grajščaku in ta- 
ko je postal upor skoro občen po vsem Goriškem. U tej stiski 
prosi goriški glavar u zvezi z drugimi grajščaki pomoči z Du- 
naja. Vlada pošlje koj 700 Hrovatov ter nekaj pešcev in 
konjikov. Ti so u kratkem času vipavske upornike ukrotili 
in polovili. 

Kakih osem dnij pozneje poči u mestu z nova glaa. da 
80 Tolminci že zopet na potu u Gorico z namenom, da Hru- 
vate prežen6, plemiče pobijejo in jetnike rešijo. Tolminci so 
se bali, da bode glavar tudi' ž njimi tako postopal, kakor z 
Bihenberžani. Dolžili bo ga nepoatavnoeti, češ da si prilastu- 
je izvršujoče oblast, katera gre samo cesarski komisiji. Glavar 
se prestmši pred Tolminci in pokliče berž Hrovate iz Rihen- 
berga ter jih pošlje u Solkan. Tudi korminski grof in sodnik 
zbereta kakih 400 moŽ in jih peljeta verh Sv. Martina, 
ker so nameravali Tolminci tudi a Berda udariti. Ali ko so 
ti slišali, da so jim Hrovate nasproti poslali, ostali so nySe 
domi. Dasiravno se nčso Tolminci veČ ganili, pošljejo ven- 



*) Primeri goriiki list KL'l8onEo'' 1878, 26. muCB, Appendice 



,y Google 



— 118 — 
dar čez osem dnij Hrovate na Kanalsko in Tolminsko, kjer 
se nastanijo po vseb vaseh. Hrano so jim morali kmeti de- 
loma sami dajati, deloma 12 Gorice robotaje prinašati. 

Ker so ee Tolmicci mimo obnadali, ostali so HroTati le 
nekaj dsij med njimi. U tem času bo ujeli sedem natSelni- 
koT opora in potem so odSli nazaj u G-orico. Ali OoriČani 
so se 6e vedno bali Tolmincev in zato si izprosijo na Dunaju 
novo četo vojakov, od katere podrejo jeden oddelek mi ko- 
baridsko mejo. 

Tolminci so strahoma pričakovali izid preiskava, ki se 
je imela začeti proti načelnikom pimta. 29. julija dospe u Go- 
rico sodnijska komisija in u kratkem se začne preiskovanje 
in zasliševanje. Pritožbe soper Bandela so trajale veČ tednov, 
na grajSčake in njih sodnike so letele ostre pufiice in Tol- 
minci so mnogo tožili soper svoje župnike. Toda upornikom 
je vse to malo pomagalo. Po stari okrutni navadi primorali 
so jih z natezanjem in različnim terpinčenjem, da so obstali 
in priznali svoje uporno vedenje proti svoji postavni gosposki. 
Meseca aprila 1714 je bila kocečna obravnava. 150 Tohnin- 
cev je bilo obsojenih za več časa u zapor na goriški grad. 
18. aprila se je oznanila obsodba glavnim šuntaijem, t. j. na- 
čelniku tolminskih puntarjev Ivanu Gradniku, šestindvaj- 
setletnemu mladenču, ter Gregorju Eobalu, Lovrenca 
Kragulju in Martinu ilunihu, da bodo razčetertjeni in 
njih premoŽenje zaplenjeno. 

Kazen nad obsojenimi Tolminci se je izverSila 20. apri- 
la na Travniku onde, kder stoji sedaj steber sv. Ignacija. Od- 
sekali so jim najpoprej glave in potem razčetertili njih tolesa. 
Pojedine- ude so potem obesili pri Solkaou, u Panovcu 
in u K roj in i. Drugi dan so usmertili Štiri druge Tolmince 
in 23. aprila so obglavili zadnje tri: Matijo Podgoruika, 
Andreja Lahajnarja in Valentina Lapanjo. Vsi 
tolminski župani so morali nauzoči biti pri izverševa^ju ob- 
sodbe. *) 

Tako se je everSil za naio deželico žalostni upor. Ka- 
zen je bila ostra, glede na to, da so bile pritožbe Tolmincev 
opravičene. Na drugi strani se pa nf nič storilo za zboljšanje 
B^nja stiskanih kmetov. Kakor pri vseh drugih uporih, tako 
tudi pri tohninskem neso gledali na to, da bi odstranili naj- 
poprej uzrok upora in ga za bodočnost nemogočega naredili, 
nego* hoteli so le z ostrostjo kazni ostrašiti kmete pred vsakim 



*| Tolminski pimt je popisal sedanji tolminski dekan preC goip. 
Josip Kragelj a gori&ki „Doiuoviui*' I. 1B67. 



»Google 



— 119 — 
Jednakim početjem. Tako uf ostalo atiakanim podložnim tudi 
zdaj drugo, nego upanje u boljSo bodočnost in mirno prena- 
fianje sedanjosti. 

U spomin na ta dogodek pa je ostal Tolmincem pride- 
vek npuntarjev", in s to psovko zmerjajo goriški pobalini gor- 
ske prebivalce sploh. 

Ali tndi pozneje nahajamo sledove puntanja med Tol- 
minci. Sin gore omenjenega pnntaija Simona Oolje, Šte- 
fan dolja, je Študiral za duhovnika in postal okoli 1. 1727 
župnik na Eneži. Farna cerkev je bila takrat Že u Mel- 
oin, a župnikovo stanovanje ie vedno na Eneži. Ker se je 
Golji zdelo predaleč pod Melice hoditi, sezidal je na Kneii 
novo cerkvico sv. Jurja in to, kakor je on terdil, na svojem 
posestvu in s^ svojimi denarji. U resnici pa mu je ljudstvo 
veliko pomagalo pri tem delu. Eo je hotel Oolja zraven cer- 
kvice 8e hiSo sezidati, kakor je on rekel, za cerkvenca, pre- 
povedal mu je to Dovi grof Janez Ignac Coronini (1734 
— 1754), pervii ker je imel samo grof pravico dovoljevati 
BOva zidanja, *) in dni^č, ker bi bua imela nova faiSa stati 
snnaj vasi, kar pa tedaj na Tolminskem zaradi mnogih ne- 
prikladnostij nI b.io dovoljeno. U novi cerkvici pa je oprav- 
ljal Golja vso božjo službo, kakor poprej u Melcih, in celo 
milodčino, ki je b^a namenjena za farno cerkev, porabljal je 
za olepianje cerkve na Knezi, tako da so začeli nekateri fa- 
rani soper to mermrati. 

U kratkem je dobil Golja Se več priložnosti, grofu na- 
sprotovati. Grof je namreč tolminskim kerčmarjem sam vino 
tBgni\, in le tisti je smel na drobno prodajati, ki je imel 
dovoljenje od njega, drugi pa nihče ne. Bila je pa takrat 
navada po Tolminskem, daao tudi duhovniki ljudem vino 
prodajali. Zlasti se je to godilo o keretih, porokah in pogre- 
bih, ko BO duhovniki po cerkvenem opravilu kmete u svoje 
stanovanje vabili, ter jih z vinom in raznimi jedrni gostili. 
Zato so pa terjali od dotičnih njih bogastvu primemo plačilo, 
in tolminski grofi so duhovSčino dolžili, da nalaič tako dela, 
da bi si s tem kaj prislužila. Izveatno bilo je nespodobno, 
da so kmetje po duhovskih hišah popivali in se večkrat pi- 
janili ter mandkake nerodnosti uganjali. **) 



*) Primeri točko 6. grof. ipomenioe od L 1740, u „DoBteTlrili'' 6t. H. 

**) „Easendo facile il comprendere le abbrUoheite e gl' inconve- 
nienti, ene Buoceduno in que8te ocea^ioni chiamate d' allegreiza tra qne- 
■ti Villani incolti e proclivi ad ogni eregolamento. ^t intanto U Pieraiii 
devono applaudire, o almen diBsimulare, per nou dis^starii et bIIob- 
tanarli della laroCuitiiia",pt8Tigiof u eroji pfomemogi do vlade 1. 1738, 



,y Google 



— 120 — 

Zato je izdal ecot Janez Ignac 16. januarja 1738 
okaz, katerega je dal razglasit na KneŽi sred vaai u pričo 
zbranega ljudstva, da oe Bme lohče ve<! o oikaki priložnosti 
od knežkega župnika vina kupovati pod kaznijo od 25 goldi- 
naijev. Z drugim jednakim iikazom od istega dne prepove 
grof Štefanu Golji vino na drobno prodajati. Sledoifi prepove 
29. augusta 1738, da ne sme nobeden njegovih podložaikov 
kateremu duhovniku u tolminskem glavarstva pomagati vino 
voziti ali prinaSati brez izrečenega dovoljenja grofovego, ki se 
ima za vsak slučaj posebe prositi. 

A Štefan G-olja ne le da se ni zmenil za take prepove- 
di, nego je o kerstih in porokah ljudi Se celo vabil in klical 
n svojo kilo, in če se je kateri branil, rekel mu je, da hoČe 
on zanj globo plačati, če ga bode grof kaznoval. Tako je 
CK)lja u resnici povemil žnpann na Koritnici globo od 25 
gola., katero je moral grofu plačati. Grof je bil namreč pre- 
povedal, da ne sme noben cerkven ključar o prilikah vizita- 
cije pred naddijakona priti brez posebnega dovoljenja grofo- 
vega. Zahteval je, naj bi naddijakon le Ž njegovo vednostjo 
in njegovim posredovanjem občeval s ključarji. To prepoved 
je ovadil omenjeni koritniSki župan Golji, in zaradi tega, ka- 
kor tudi zaradi dru^b nepokornostij, dal ga je bil grof vreči 
n najglobokojii turu in obsodil ga k omenjeni globi. Ko je 
pa Župan spoznal svojo krivico,' izpustil ga je grof precej. 

Štefan Golja zloži potem pritožbo soper grofova nasilstva 
in ^iše u njej njegovo prepoved o zidanju cerkvencove hi8e 
na Sneži in o prodajanju vina, ter ravnanje a koritnigkim žu- 
panom ; vse to se ve da tako, kakor bi župnik imel pravo. 
Omenil je nadalje, da mu je grof jedenkrat zabranil cerkvene 
račune aklepati b^ svojimi ključai^i, in slednjič, da ga je bil 
grof jedenkrat u Tolmin povabil in ga prav dobro pogostil, — 
potem pa ga u svojo kancelijo odpeljal in pri zapertih durih 
prisilil, da je nekaj podpisal, kar je bilo soper njegovo vest 
m prepričanje. — Na to pritožbo posvari gradka vlada tolmin- 
ekega grofa 3. septembra 1738 in mu zažuga, naj se za na- 
irej varuje jeduakih nasilstev, ki dajajo povod pritožbam stis- 
:aaih podložnikov. 

Grof se je ekuSal, se ve da, opravičiti u posebni (Že 
večkrat omenjeni) spomenici iz Gorice 5. decembra 1738, Ear 
se tiče cerkvenih računov, pravi grof. je bil zvedel, da so se 
pod prejSnjim njegovim oakerbnikom, ki je preveč zaupal 
vestnosti dotičoih duhovnikov, godili veliki neredi u cerkve- 
nem oskerbnidtvu, in da je tore sedanjemu oskerbniku naložil 
ostreje postopati. Ta se je podal u Melice ob Času, ko je 



E 



»Google 



bilo napOTedano sklepanje cerkvenili račimov. Ali ko pride 
tja, Eve da je letoa župnik Oolja proti dosedanji navadi klja- 
iaije k sebi na Enežo povabil. Zaradi tega je ukazal oskerb- 
nik pregledovanje radonoT ustaviti, dokler ne bode tudi on 
ETBTea. 

Qrof nadalje razlaga, da upornost dnhomikoT podpira 
novi naddijakou Foramiti, proti kojemu se ne more brani- 
ti, ker vlada ne posluša njegovih pritožeb iu mu ne odgovarja 
na njegova poročila. *) 

Zaduji sledovi upornosti med Tolminci pojavili so se 1. 
1787, koso na podlagi nove mere preračuoili zemljilki davek. 
Temu davku, kakor tudi mnogim drugim prikladam, ustavlja- 
le so se z vso močjo občine tolminskega glavarstva, , gnane ' 
od ujib vedno kljubujočega ia termoglavega duha", kakor 
pravi goridki zgodovinar Morelli. „Toda uzgledi dn^^ih »od- 
ložoikov iu prepričevanja glavaijeva podvei^Ia so jih pokor- 
ščini in postavi'. 

Tudi grof Janez Ignac je ime) hude prepire s kapi- 
tulom kot namestnik svojega starega, še do 1. 1741 u Oorid 
živečega očeta Jakoba Antona. Eapitul je imel pravico svojo 
desetino ali u blagu pobirati, ali pa u aena^ih po kupu, ki 
ga je imelo dotično leto žito iu Živina- Zato je običaval po- 
biranje desetin prodajati po javni dražbi onemu, ki je največ 
ponudil, in sicer ali vso desetino samo jednej osebi, ali pa 
pojedine njene dele ra/JiČnim osebam. Iz tega pa so nasta- 
jali mnogi prepiri med kapitalom in tolminskimi podložniki. 
Tolminski grof je imel pravico soditi te prepire in po zasli- 
šanju obeh Btrauk določiti, kar je bilo pravično iu spodobno. 
Ker se je ljudstvo pri grofii pritoževalo, da mora kapitula 
preveč plačevati za desetino, zato objavi grof 1. 1735 svojim 
podložnim razglas, u katerem jim ostro prepoveduje, da ne 
smejo za žitno desetino več kalior ^2 lir ali 4 goldinarje in 
24 krajcarjev (takratnega denarja) plačevati. To je bilo za 
24 krajcarjev manje, nego je kapitul zahteval in je ljudstvo 
do sedaj moralo plačevati. Kdor bi pn bil desetino že plačal 
in tore 24 krajcarjev preveč dal, ta naj si to odterga pri pla- 
čevanju desetine za naslednje leto. 

Soper to prikrajševanje in omejevanje kapitulovih pra- 
vic glcd6 določevanja cene za desetino pritoži se kapitul pri 
cesarju Karlu VI. (1711 — 1740). Ta da kapitulu prav in 
zapove grofu (30. julija 1735), naj prekliče svoj razglas in 
naj pusti kapitul pri mirnem uživanju njegovih pravic. — Orof 



*) Grofov koncept spomenice se naii^a d tolminekem arhivu. 



,y Google 



— 122 — 
je rekuriral prod temu odloka ia skušal dokazati, da ima on 
prav^ ker brani svoje podložnike pred kriviČulm zadraDJem. 
Ali cesarja ni mogel prepričati, in zato je cesar ponovil svo- 
jo zapoved ie jedenkrat 3. septembra 1735. 

Ker je videl kapitni, da je cesar na njegovi strani, to- 
žil je fie na dalje grofa, da moti kapitnlovo sodstvo in se utika 
D cerkvene račune. Tožil je, da grof je prepovedal kapitn- 
lovim pooblaščencem nanzočnim biti pri sklepanju cerkvenih 
računov, da je ukazal cerkvenim oskerbnikom vse knjige ia 
zapisnike pobrati, da je ostro prepovedal knjige in zapisnike 
naddijakona pokazati ; potem dolži grofa, da neče več dajati 
naddijakonu navadnega ^generalmandata'', t. j. pisma, n k^ 
terem je grof dovoljeval, da sme naddijakon tolminske cerkve 
pregledovati, ali pa pred svojo sodnijo zvati tolminske podlož- 
nike, bodisi kot obtožence, bodisi kot piiče; da je prepovedal 
nekemu Ivanu Juvaniču pod kaznijo od 25 goldinarjev 
prikazati se pred naddijakonom zavoljo neke zakonske pravde ; 
daje prepovedal občinama Doblar inNem&ki verb (Kiiti) 
pod kaznijo od 25 goldinarjev prikazati ae pred naddijakonom 
gled6 svoje pravde z volčanskim župnikom zavoljo pode- 
ljevanja 88. sakramentov; in da še druge duhovske prepire 
spravlja pred svoje sodišče. Zato prosi kapital cesarja, oaj 
grofii take nepostavnosti prepove, naj prekliče grofove nared- 
oe in naj mu zapove, da pusti kapitul pri mirnem uživanja 
njegovih starih pravic. Cesar usliši kapitul ter izpolni u veem 
njegovo željo 3. aagasta 1735. *) 

Sedaj ni ostalo grofu drugo nego mirno pogoditi se s 
kapitulom. 2. maja 1736 skleneta grofa (stari In mladi) s ka- 
pitulovimi poslanci (med njimi je bil tudi Foramiti) u Go- 
rici pogodbo, ki je končala skoro dveletni prepir med kapi- 
talom in grofom Pojedine točke le pogodbe so tako uravna- 
ne, da je dobila vsaka stranka nekaj pravic, pa tudi vsaka 
popustila nekoliko od svojih prenapetih zahtevanj. ^) 

Ker je cesar Karol VI. tako dobro poslužil kapitiila, 
hotel se je tudi ta proti njemu hvaležnega skazati. Ali to je 
bilo le na videz, ker u resnici je kapitul le na svojo korist 
gledal in hotel z malo žertro odvemiti veliko nesrečo, ki mu 
je pretila, od kar se je austrijska vlada pog{yala z beneSko 
republiko in papežem o ustanovitvi nove škofije u Gorici za 
austrijski del nekdanjega oglejskega patrijarbata. S tem se 
je bližala nevarnost, da izgubi kapitul svoje duhovno gospo- 



*) Na Tsa dolžeaja kapitulova odgoTori grof ie le a cponteniol 1. 
1 740, glej „DoBtaTke", It. 4l.— 



,y Google 



— 123 — 

atvo oa Tolminskem. Da bi to nevarnost kolikor mogo£e od- 
vernil, ponudil jo kapitul eam, da bode svojega naddijakona 
za Tolminsko vselej imeooval izmed austrijsnli podložnikov, 
in da bode ta n Tolminu stanoval. 

Grofova poročila so bila namreč vendar nekoliko o£i od- 
perla vladi, iniato je prepovedala 25. maja 1736, da kapitnl 
ne sme nobene fare vizitirati brez posebnega dovoljenja od 
vlade in tolminskega grofa. Ali kapitul poS^e u Gradec dva 
pooblaščenca, da bi rekurirala proti temu, sklicovaje se na 
svoje stare pravice in zlasti na to, da je on neodvisen od 
oglejskega patrijarba u Vidmu, ter da se kot ud de- 
želnega zbora u Gorici ne more smatrati za tujca. Da po- 
kaže svojo udanost do cesarja, obljubi, da hoče svojega nad- 
dijakona za Tolminsko u Tolminu nastaniti. — Vlada odgovori 
(27. junija 1736), da je sicer kapitul kot društvo austrijski 
deržavljan, ali da njegovi pojedini udje so vendar le tujci ; a 
ostalem pa da prejema kapitulovo ponudbo z ozirom na splo- 
šni zakon (^univerBalobservanz'), lu je u notranjeauatrijskih 
deželah navaden, da imajo tuje duhovske gosposke postaviti 
domačega namestnika za izverševanje vizitacije in duhovskega 
sodstva po austrijskiti deželah. Zatore ima 'tudi kapitul ime- 
novati domačega naddijakona, le za sedaj se lahko izjema 
dovoli, ako nema med svojuni nobenega austrijskega podloŽ- 
nika. Konečno poterdi Karol vse kapitulove pravice s pogo- 
jem, da bode vedno postavljal samo dobro izučene župnike, 
so lepega obnalanja. Kljubu temu znal se je kapitul ne- 
stanovitni vladi tako prilizovati, da se mu pri nobenem ime- 
novanju naddijakona ni delalo napotje, akoravno je postavljal 
tujce na to častno mesto. Mariji Tereziji so bih od ka- 
pitula trije tuji naddijakoni priporočeni in vsi trije bo dobili 
poterjenje. U istem Času, ko se je po vsem Goriškem po- 
stava razglašala, da ne sme noben benešk podložnik dobiti 
kake cerkvene službe u Austriji, vladal in sodil je Čedadski 
kapitul nad 20.000 duS tolminskega okraja, 

Kapitul se je po dogovoru 1. 1736 še dve leti obotav- 
^al izpolniti svojo obljubo gledč naddijakonovega stanovaliSča. 
Kot svojega naddijakona za Tolminsko je sioer imenoval že 
L 1737 Andreja Foramita, doktorja sv. pismi in oboje- 
ga prava, katerega je tudi austrijska vlada poterdila, čeravno 
je bil tujec; pa Fontmiti je prišel Se le 1. 1738 u Tolmin in 
se tu stalno naselil. Od sedaj naprej kapitul nf zbiral več 
vsako leto svojega naddijakona za Tolminsko, nego naddija- 
kon je ostal do smerti u svoji službi. Od 1. 1737 pa do 1. 
1782, ko je cesar Jožef II. zaterl kapitulovo duhovno oblast 



ii 



»Google 



— 124 — 
na TolmiaBkem, bili so vsega ukap Štiri naddijakoni a Tol- 
minu, namreč Foramiti (1737 — 1752), JožefMarija Ma- 
ronus (1753—1763), Janez Erstitelj Campeie (1763 
—1772) in Peter Janez Noltinghen (1772—1782, 13. 
auguBta), lep mož in izvereten musdkar. Ali nobeden teb nI 
bil auetrijsk podložnik in poslednjega, Noltinghena, je vlada 
L 1772 le poterdila z izrecno opazko, ka priJSakuje, da bode 
kapitul za naprej aamo auetrijske podložnike imenoval za nad- 
dijakone. Tudi drugega pogoja se kapital ni deržal, da bodo 
namreč naddijakoni vedno u Tolminu stanovali, ker vsako zi- 
mo 80 se ti preseljevali nazaj u Čedad z izgovorom, da sa 
gredo tja zdravit. Tako se vidi, da je kapitul res delai, kar 
je sam hotel. 

Komaj se je bil novi naddijakon u Tolminu naselil, že 
ao se ponovili oni straloi prepiri med kapitulom in tolminskim 
grofom. Uzroki tem prepirom so bili stari, namreč širjenje 
naddijakoneke oblasti na škodo cesarskih pravic. To širjenje 
je bil kapitul začel že 1. 1734 proti jasnim in točnim določ- 
bam austrijske vlade. Zato se je tolminski grof Širjenju ustav- 
ljal, in nastalih prepirov nI mogla poravnati niti pogodba od 
2. maja 1736. Usledi te je bil zadobil kapitul sicer nekaj 
več oblasti, pa vendar bistveno je bilo vse pri staram ostalo. 

L. 1737 je naddijakon zopet poskuSal svojo oblast raz- 
širiti. Bil je namreč običaj, du je grof tudi duhovne pozival 
pred svoje sodiSče u neduhovakib osebnih pravdah, ali kadar 
jih je potreboval kakor priče, da so mu kaj razjasnili in svo- 
je pričanje s prisego poterdili. To so duhovniki vedno radi 
delali in kapitul se ni nikoli poprej temu ustavljal. Nasproti 
pa je potreboval naddijakon posebnega dovoljenja od grofa, 
kadar je hotel katerega neduhovnika pozvati kakor pričo pred 
svoje duhovno sodiSče. Vse to zdaj ni bilo več naddijakonu 
po godu. Tudi iz tega nastale prepire bi bila imela porav- 
iLati pogodba od 2. maja 1736. AU ko so imeli dogovor io 
sporazumljenja napisati u javno listino, prinesel je naddijakoa 
Foramiti nove pritožbe soper grofa na dan in dogovoijanja 
so se razbila. 

Ko je bil grof 1. 1738 nekega duhovnika za priČo po- 
vabil, zahteval je naddijakon, da bode on tega duhovnika iz- 
praSeval in da ga on v prisego uzame. Ker grof ni hotel tega 
dovoliti, zato prepove naddijakon duhovniku prikazati se pred 
grofom pod kaznijo odstavljenja od njegove službe („sub poe- 
na suspensionis"). Zato uloži grof pritožbo soper naddijakona 
pri dvomi kamori 12. aprila 1738. Njegov opravnik (agent) 
u Gradcu je vso stvar podvizal, pa vendar ni dobil grof ni- 



,y Google 



— 125 — 
kakega odgovora. Zato prosi zopet 15. augusta, naj mu dvor- 
na kamora odgovori, ,da pomiri razbarjeno ljudstvo in po- 
pravi pohojialue, kolikor je a njegovi moči*. *) Ali grof je 
zastonj vlado zaklinjal. Še dve leti je uada^eval brezuspedni 
boj 2 naddijakonom, potem pa se je ndal u svojo osodo. 

Zelo važen dogodek za naio deželico u X'VIU, stoletju 
bilo je konečno urejenje deržavne meje proti Benečiji. Da 
bi se odstraotli večni mejni prepiri, ukazala je cesarica Ma- 
rija Terezija (1740—1780) natančno določiti, kaj spada 
pod Austrijo in kaj je beneško. To se je na Tolminskem 
zgodilo u letih 1751—55 in sicer tako, da so tndi zdaj ostale 

?ri Benečiji občine Breginj, Logje in Livek, ter daje 
Irenka stalno priSla pod Benečijo, akoravno je ie do leta 
1760 spadala pod volčuisko foro. To mejno čerto so Se je- 
denkrat pregledali in poterdilj 1. 1771. 

Pa tudi med Bolikim in Tolminskim onemali bo se po- 
gostoma hudi mejni prepiri, zlasti med Ternovci in Dre- 
žničarji, potem med Drežničaiji in Cezsočani. L. 1735 
naloži vlada tolminskemu grofa, naj ne nadleguje bolfikih pod- 
ložnikov, in naj jim poveme storjeno fikodo. Tako so imeli 
Bolčani tudi z Rezijani mejne prepire. Julija meseca 1757 
jHidejo benefiki podložnikd z one strani £anina u bolSka 

flanine in pobijejo onde vso živino, ki so jo na paii naŠli. 
aradi tega prestopijo nekatere tolminske (?) občine septem- 
bra meseca istega leta beneško mejo in se hudo maščujejo 
nad bližnjimi Benečani. L. 1766 se ponovi prepir zaradi Če z- 
soČe. BolSka gosposka nf hotela več priznavati čezsoČkega 
Župana, ki je bil izvoljen u pričo tolminskega grofa, nego po- 
stavila je sama druzega. Temu se je z vso močjo ustavljal 
tolminski grof. Zato gaje tožil 1. 1766 in 1767 boUki sod- 
nik Anton Hilost de Mildenburg u imenu svojega gla- 
varja, da kali mir na meji. Ali Bolčani so izgubili to pravdo 
in BO zastonj rekurirali proti vladini razsodbi. 

Pri urejevanju mej so se tolminski grofi vedno potego* 
vali za svoje podložne in branili možko njih pravice. Tako 
le zagovaijol grof Janez Ignac Sedlane u njih prepiru z 
Ložani zaradi gore Mija (1. 1736). Prizadeval si je, ljudi 
pomiriti in ogniti ae kolikor mogoče prepirom z Bene&ini. Ali 
takratni goriški glavar Anton grof Rabatta zapove 12. 
maja 1738 tolminskemu grolu, da se ne sme utikati u dolo- 
čevanje mej. To razžali tolminskega grofa tako, da že dru- 
gi dan odgovori u Gorico, ka on dobiva svoja povelja narav- 



t 



•J Primeri „DiMtavek" St. 46. 



,y Google 



— 126 — 
nost od cesarske rlade u G-radcu, ne da bi dla skozi roke 
goriškega glavarja, ia da ako se tolmiDski podložniki proti 
njemu pritožujejo, poliljajo svoje pritožbe naravnost vladi a 
dradeo, ter da se o teh pritožbah sodi ali u Gradca ali na 
Dunaju. AU kljubu temu ponovi Rabatta srojo zapoved 21. 
maja i. 1. Soper to protestira grof odloJino 24. maja in pravi, 
da je vedno dobival in dobiva vse ukaze naravnost od vlade, 
kakor tudi on vsa svoja poro<Jila neposredno vladi poiilja. 

Usled tega se obeme Rabatta do vlade in ta zapove 
tolminskemu grofu 25. junija 1738, naj se opraviči, zakaj ne 
elufia ukazov goriškega glavarja, ker vendar leži Tolminsko u 
okrožju goriške oblasti *), ter da se ima za naprej varovati 
vsake nepokoruosti in nasprotovanja proti goriškemu glavaiju. 
— Na to odgovori grof, da je sicer res, da leii Tolmin na 
Goriškem, in da se zato tudi deržavni davki u Gorico plaču- 
jejo, ali vendar da ne spada in nI nikoli spadal pod oblast 
^riikega glavarja. Ko je bilo tolminsko gospostvo Se vladino 
in oekerbovano od GaSparja Formentina, dobival je tudi ta 
povelja iz Gorice, Ali zaradi tega so nastali prepiri in zato 
je vlada 1. Ia99 določila, da je tolminski glavar vedno bil in 
je neodvisen od goriSkega, kakor gradiSčanski, razen kar se 
tiče apelacije u civilnih pravdah *•). Druga gospostva na Go- 
rskem 80 bila sicer podrejena goriSkemu glavarstvu ob £asu, 
ko BO preila u roke zasebnikov, Tolminsko pa je ostalo tudi 
potem neodvisno, kakor se vidi iz podelilnega pisma na Dom- 
berga od i, 1607. Na isti način je preSlo u roke Breuuer- 
jem in potem kot allodium Coroninom. Določeno je bilo si- 
cer, da naj Tolminsko davke plačuje u goriško stanovsko de- 
narnico, ali u ostalem pustili so Tolminskemu njegovo staro 
pravo, katero je vsak novi vladar z nova poterjeval- Gori- 
ški glavar je ^icer mnogokrat poskušal Tolminsko pod svojo 
oblast spraviti, ali ob času Ane Breuaerce izdal -je bil cesar 
pismo, u katerem prepoveduje Tolmincem pod kaznijo na pre- 
moženju in življenu priznavati za svojega gospodarja katerega 
drugega, kakor omenjeno Ano Breuner. (Yse to dokazuje grof 
z izvirnimi priloženimi listinami.) Ko je bila cesarska kamora 
1. 1698 prenehala grofu povelja naravnost pošiljati, pritoži se 
.on soper to, in prišel je odlok, da se mu imajo neposredno 
pošiljati (navE^a listino). Le kadar bi bil goriSki poglavar od 

*) „es8endo Tulmino indiaputabilmente entro di Confini della U-iu- 
riaditione di Oorizia e viene in oonseguenzs, che aia anco sogetto a oo- 
testa Cel. Bapresentanza." 

■*) „eic«ptis causia Civilibus Subditonun in Apellatioiiis Judioio." 
(Listina u grofoTBkem arhivu). 



»Google 



— 127 — 
vlade posebej izbran komisar za kak poseben pose], tedaj je 
tolminski grof dolžan priznati ga za svojega Ti§ega. Zato pro- 
si grof, naj se mu poterdijo njegove stare predpravioe, in naj 
se mn tudi za naprej vsa povelja naravnost pošiljajo. To se 
je tudi zgodilo. 

Med tem pa je vlada tudi izraJEala svoj dvom o tem, da 
je Tolminsko kot allodij gospostvo Coroninov. Zato so mo- 
rali ti svoje pravice do Tolmina zopet dokazovati in, ko so 
bili to z veljavnimi listinami storili, poterdi jim cesar Franci, 
na Dunaji 24. junija 1754 Tolminsko kot dedno lastnino. 

Po 1. 1753 začela je bila gralka vlada zopet svoje uka- 
ze pošiljati tolminskemu grofii po goriškem glavarju. Zato 
se obeme grof Janez Ignac 1. 1754 s prošnjo do ljubljanske 
namestniške kamore. naj bi spoStovala predpravice tolminske- 
ga glavarstva. AH ker tega n{ hotela storiti, pritožil se je 
grof nai-avnost na cesarja, 23. maja ]754. *) 

Ali grofova želja se ni vefi izpolnila, ker vlada je bila 
sklenila vso upravo austrijskih dežel temeljito preustrojitL 
Usledi tega je izgubilo Tolminsko svojo samostalnost kot po- 
sebna notranjeaustrijska deželica, in tolminski grof je postal 
odvisen od novoustanovljene okrožne oblasti u Gorici ter po- 
zneje od namestništra u Terstu. Zato sta naslednja dva tol- 
minska grofa tega stoletja, Jakob Anton (1754 — 1773) in 
Peter Anton (1773 — 1798), brez posebne važaosti in zgo- 
dovina jih le redko kedaj omenja. 

Ka Bolškem so bili po smrti Zemljerjev važnejši gla- 
varji: Henrik grof Orzon (1726 — 1741), gospod u So- 
vodnjem in Ruacu, tajni svetovalec in vicedom na Koro- 
škem. U njegovem imenu je vladal Bolško stari oskerbnik 
Urban Krsto "VVasseniznig (VaŠeniČnik), ki je blizu 40 
let oskerboval ta okraj (še do 1. 1760) in se mnogo pravdal 
8 tolminskimi groii. Za Orzonem postane bolški glavar in 
zapovednik terdnjave Albert grof Ed lin g, baron de Saul- 
burgo, gospod iu sodnik u Ajdovščini, 1742—1750 (P). 
L. 1757 zastavila je bila vlada tudi bolško glavarstvo grofu 
Francu Gorgu. Ali že čez tri leta (tore 1760) pride šol- 
sko zopet u oblast cesarske kamore. Vendar je ostal Oorgo 
tudi de na dalje bolški glavar. U njegovem imenu je osker- 
boval okraj Janez Kerstitelj Damiaui, javni c. kr. no- 
tar u Bolcu (še do 1. 1778 bil je on oskerbnik bolški). 

U drugi polovici preteklega stoletja zgodile so se tudi 
pri nas važne premembe glede uprave in sodstva, upeljane po 

*) Tse tu omenjene listine ae Dahiijajo prepisane u grof. arhivu. 



»Google 



— 128 — 
veliki cesarici Mariji Tereziji in ojenem duhoTitem sina 
Jožefu H. (1780—1790). Marija Terezija astanovi 1754 za 
TBO goriiko deželo posebno okrožje ali gkresijo", obatojetSo 
iz deželnega glavarja in osem glavarstvenih svetovalceT. Nar 
men te ^kresije" je bil, zlasti kmetom na roke iti proti Ua- 
ienjn gradskih veleposestnikov in njib uradnikov. Natomo je, 
da je ta gosposka zelo zmanjSala tudi oblast tolminskih gro> 
fov. Jožef II. je pridružil 1. 1783 goriiko okrožje novonsta- 
nov^enemu namestoifitvu u Terstu, (poprej je spadalo pod 
kne^o kamoro o Ljubljani). 

Cesar Jožef II. je bU blag človek, imel je dobre misli, 
ali hotel je vse prehitro izpeljati. Ljudstvo ga nf umelo in ce- 
lo sovražilo gaje, ker je bil pregloboko segnil u verske reži, (dal 
je samostane odpravit in veliko manjših cerkva zapret). Da 
bi okrepčal kmečki stan, osloLodil ga je vse osebne pod- 
ložaosti in robote, ter dal preustrojiti urbarje (I. 1781 — 1785). 
Prepovedal je mučenje obtožencev in updjal nov sodnijski 
red ter popolnoma ločil sodstvo od uprave, tako da so posta- 
li sodniki neodvisni. UsTed tega izgubili so pojedini grajSčaki 
pravico soditi, ld mesto njih je vlada upeljala veče osrednje 
sodnije, pri uas u Tolminu in Bolon. 

Glede Tolminskega bUa je najvažnejSa Jožefova novo- 
tarija, da je 1. 1782 popolnoma odpravil duhovno oblast če- 
dadakega kapitala in, kar je bilo najhujSe, zaplenil mu celo 
vse njegove dohodke na korist novo ustanovljenemu verskemu 
zalogu, čei da ne sme nobeden tujec kakorŠnekoIi oblasti iz- 
verčevati na austrijski zemlji. Kapitulova duhovna oblast pro- 
fila je popolnoma na 1. 1751 utemeljeno goriSko Škofijo. (Tudi 
že poprej bil je kapitulov uaddijakon samo komisar goriškega 
škofa.) Kar se pa tolminskih dohodkov tiČe, prizadeval si je 
kapitul na Vso moč, da bi dosegel preklic zaplenjenja. Čerav- 
no je bilo s početka vse zastonj, vendar kapitul ni obupal, 
nego zanašal se je na ugodnejši Čas. In zares, po dveletnem 
naporu posreči se mu 1. 1784, da vse svoje prejšnji dohodke na- 
zaj dobi, samo je moral obečati, da plača vsako leto 800 
goldinarjev za tolminsko šolo. 

Kako strogo je pazil cesar Jo£ef na svoje podložne go- 
sposke, da so natanjko veršile cesarska povelja, vidi se iz te- 
fi, da je dal 1. 1786 po svojem komisaiju Alfonzu Ga- 
rij.elu grofu Portia preiskat gospostvo ter vse &re in 
duhovščino na Tolminskem. Vsi župniki, ključarji in župani 
morali so priti pred njega s^ svojimi zapisniki o rojenih, 
mertvih, poročenih, o cerkvenih dohodkih, o plačevanjih in 
dolžnostih itd. 



,y Google 



Jožefov naslednik Leopold II. (1790 — 1792) je od- 
pravil po večem njegove prenaredbe in upeljal zopet Marija- 
Terezine zakone. Po kratkem vladanju sledil mu je cesar 
Franc II. (1792—1835), ki je hitro u začetku evoje vlade, 
1. 1793, poterdil Bolčanom njih stare predpravice giedč opro- 
ičeBJa od davka. 

DOSTAVEK. 

A. Imenik vseh iz listič zuanih tolminskih glavar- 
jev od 1. 1509 do 1798: 
1509 — 1510 Henricns, Dux PranaDichy et Luneburgi. 

1515 — Johaonee de Castelnuovo, oskerbnik glavarstva. 

1516 — Wolfgang Wa}teQhofer, glavar. 
1519 — 1523 Michae] de Ifeuhaus, capitaneus. 
1528 — 1526 Georgius Stampa, capitaneus. 

— 1532 Bonaventura d' Egk, capitaneus. 
1533 — 6eorg d' Egk, Vicecapitaneus. 

1538—1540 (27. Febr.) Kiclas a Turri, oskerbnik glavarstva. 
1540 — 1541 Bonaventura d' Eck, capitaneus. 
1542 — 1553 (25. aprila) Franciscus a Thurri, capitaneus. 
1547 — 1550 AiidreaB de Orzon, vicecapitaneus. 
1553 — 1556 (6. marca) Conradus de Oizon, capitaneus. 
1556 — 1558 Jakob de Orzono, vicecapitaneus. 
1558 — 1562 Tito Dorimbergo, oskerbnik glavarstva. 
1563 — 1589 Georg della Torre-Talsassina, capitaneus. 
1569 — Sigmund Freiherr zu Egk und Ungrispach, oskerb. 

1571 — Pietro Campana, vicecapitaneus. 

1581 — 1582 Elias de Naochoite, lut^otenente. 
1594 — ITicolans Baldassar Raasauer, oskerbnik. 

1597 (?) — 1605 Caspar Formentini, capitan.-us. 

— 1608 Pietro Urbano Neuhaus, capitaneus. 
1608 — 1633 Vid Oaipar Domberg, gospod in glavar. 
1634 — 1648 (?) Maksimilijan Breuner, gospod in glavar. 
1642 — Hans Kbdrbitsch, davarstven oskerbmk. 

1648—1651 Kari Oottfried in Kari Emest Preyner, gospoda 

in gbvarja. 
1649 — 1651 Carlo Formentini, luogoteneote. 
1661 — 1660 Peter Anton Coronini, go^od in glavar. 
1660—1687 (P) Peter Anton C, poprejšnjega sin, goiepod in 

{^avar. 
1687—1734 (t 1741) Jacob Anton C, gospod in ^avar. 
1734 — 1754 Johaan Ignaz C, gospod ld glavar. 
1754 — 1773 Jacob Anton C, gospod in glavu. 
1773—1798 Petor Anton C, gospod in glavar. 



,y Google 



— 130 — 

B. Imeidk boUkib poglavarje t, ki so u listinah 
omenjeni : 

1509 — 1510 Henrik vojvoda BransviSki. 

1510 — 1514 Krsto grof Fraokopan. mejni sapovednik. 

1514-1516 NicIoB Salm, mejni zapovednik. 

1531 (P) — 1541 Hermann Orienhofer, capitanena. 

1538 — 1540 Nicolaas de Tnrri, oskerbnik. 

1613—1643 Georg Philipp von Gerra, glavar. 

1643 — 1648 Jaoob Vaccaai (Taccano), glavar. 

1675 — 1690 Johann Andreas Sembler, glavar. 

1695 — Leopold Edler von Stubenberg, oskerbnik. 

1699 — Georg Cbristian Strassgietb (Straasgietl), namest- 

nik Zemljerjev. 

1702—1718 Juliua Felix liber Baro de Sembler von Sohar- 
fenstein, glavar. 

1719 — Ferdinand Rechbach, oskerbnik. 

1726 — 1741 Heinricb Graf von Orzon. glavar. 

1739 — 1741 Urban Cbristian 'WasseDizaig, oskerbnik. 

1742—1751 (?) Albert Graf EdUng, liber Barode Saulbui^, 
glavar. 

1750 — Franz Xaver von 'Walbnin (Walbflng), oskerbnik. 

1758—1761 (?) Albert Anton Rodelli, poglavar in sodnik. 

1757 — 1763 Conte Francesco Gorgo, glavar. 

1766 — Anton Uilost de Mildenbnrg, poglavar in sodnik. 

1777 — Johann Baptist Damiani. oskerbnik. 

C. Imenik nam poznanih naddijakonov tolminskih: 

1524 — Canepis (?). archidiaconus austnacus, commisB«- 
riuB et reformator imperialis. 

1525 — Chriatophoma de Caballis, archidiaconus in mon- 
tibuB. 

1338 — Thomas Faloidius, archidiaconus. 

1539 — Bemardinus de Puppis, archidiaconus. 

1540—1541 Thomas Falcidius, arcbid. 

1541 — Francesco Maniuius, archid. substitutus. 

1541 — 1542 Zacbarias de Maninis, archid. 

1542 — 1543 Bemardinus de Puppis, archid. 

1548— NiGA16 Padavino, arohid. 

1549 — Nicoli Trovomala, arohid. 

1550 — Ambrosius Simoteo. archid. 

1551 — Giovaoni Autonio Rebugio. archid. 

1553 — Francesco de Portu, an3iid. 

1554 — Thomas Falcidius, arohid. 
1647— Fabritios del Torre, arohid. 



,y Google 



— 131 — 

1670 — DominicuB BasBUs, arcMd. 

1671 — Oiuseppe Cusano, archid. 
1686 — Alessandro Piseuti, archid. 
1702 — Francesco de Brandis, archid. 
1731 — Franceeco de Brsodis, archid. 

1737 — 1752 Dr. ADdreas Foramiti, archidiaconus a parte im- 

perii. 
1753 — 1763 Dr. Josephue Maria Maronue, archid. 
1763—1772 Dr. JoauDee Baptista Campeis, archid. 
1772—1782 Dr. Petnis JoanneB Noltinghen, archid. 



mitiiTiii razmem u Tolmiisken 

OD- XVI. DO XVIII. STOLETJA. 

Od zunanjih dogodkov do notranjega razvijanja naSe 
deželice vodijo drb mejai prepiri, ki eo se redno ponav- 
ljali, odkar 80 bili u voruiaciJBkem miru tako nerazločno po- 
stavili meje med austrijsko deržavo in beneško republiko. 

Že u glavueni urbaiju tolmiDske gosposke so meje le 
načez opisane. Izpisek iz tega urbarja, napravljen u Gorici 
6. februarja 1607 (ko so Tolminsko zastavljali Dornbergu) zazna- 
muje tolminsko-beneško mejo tako-le : „\J Sedlu cerkev sv. Kri- 
ža, ob Nediži potok .slovenski" Rompet Rapid imenovan. 
Proti Livku sega Tolminsko do polovice livSke gore; proti 
Klobučarju je meja verh gore Kolovrat, od tod gre k 
skali na gori VogrinC (Ogrincbe, današnja meja med Tol- 
minskim, Kanalskim in Fnjulekim). Proti Doblarjn je meja 
verh gore Zaponice in gore Vogim (P), kder mejijo Tol- 
minsko Kanalsko in Benelko. Drugod! dela mejo med Tol- 
minskim in Kanalskim potok VoginŠček (Vogischa?)" 

Nič bolje ni bila u glavnem urbarju meja zaznamovana 
med Tolminskim in Kranjskim. „Potok Sala in ^t^^^j^ j^' 
zero" pri Kobili loči Tolminsko od Vipavskega. Proti go- 
sposki Loka je meja kraj „Novorisla njiva" (P) do kamna tam 
gori; potem na vrhu Oslice do potoka H ab ovca (Q*rbiwze) 
in do vode Kopačnica; kraj blizu RobidniŠkega berda 
do potoka Ho t a vije (OattaugliaJ ; proti Sorici potok Dav- 
Ča; potem kraj Petrovo berdo, kjer spada jedna biSa pod 



,y Google 



— 132 — 
Loko, dve drugi pa pod Tolmin ; dalje nauzgor do verh gore 
BatSa (Voich, Votsch). Potem začenja meja proti gosposki 
Bled (Fela) in derži od verha gore Bačado verha gore Slap- 
Bik- (?).•) 

Iz tu opisanih mej se vidi, da na beneSki stram si se 
y&6 prištevala Tolminskemu Dren k a, paČ pa še vedno Do- 
blar. Proti Kranjskemu Begalo je Tolminsko mnogo dalje, 
namre£ na jugoizhodu do gorenje Idrijice, proti izhodu pa 
do potokov HobavČa, Kopačnica, Hotavlje in Dav6a. Tako 
je imelo Tolminsko, čeravno mu je Se manjkal Livek, Breginj 
in Logje, vendar za 410 G kilometrov več sveta, nego dan- 
danes. 

Ali idrijska okolica, obe Oslici in Leskovecod- 
teigali so Be u XYIII. stoletju od Tolminskega usledi politič- 
nih razdelitev Marije Terezije. Žena Florjančičevi karti kranj- 
ske Vojvodine od 1. 1744 prišteti so omenjeni kraji h Eranj- 
akemn razen viaočine Vojski, katera je bila ostala še pri 
Tolminskem. Pa tudi ta nova meja ni bila stalna; zato se 

?orodijo 1. 1771 prepiri med Tokninskimin gospostvom nem- 
ke Idrije. 21. julija omenjenega leta poda se mejna komisija 
na zemljišča, o katerih ao se prepirali, in najde mejni križ 
verh gore Na strojnici, katero Idrijčani imenujejo , Okro- 
glo goro". Od tod naprej določijo mejo u ravni potezi do 
kraja Konjski rob (Cognize Rob ?) in potem čez Konjice 
(Coguiza) mimo studenca Laputnik (LaltudnikP) čez Okto- 
glico u Opnem (?) do Debelega berda pri Idrijici (ns 
severozahodu od nemSke Idrije) **) 

Mnogo hujši in dolgotrajnejši so bili prepiri o beneški 
meji. Dolžnost to mejo varovati imeli so tudi na tolminski 
strani goriški glavarji. Ali ti so se malokada zmenili za tol- 
minski del beneške meje in prepuščali so vso stvar tolmin- 
skim glavarjem (izuzemši goriškega glavarja Antona Rabatte 
1. 1738). Pa tudi ti neso mogli nikoli zabraniti strašanskih 
mejnih prepirov in pobojev. 

Ze teta 1506 začeli so bili sedelski, borjanski in 
kredski občinarji veliko pravdo z Loi^ani in landrij- 
skimi podloiniki zaradi paše in dervarenja na gori Mija. 
Sodnija u Yidmu (!) določila je 11. decembra 1508, da imajo 
oboji pravico po vsi Miji skupno (promiscue) pasti in derva 
seči. Na to so se opindi Sedlani pri vseh svojih poznejših 



*) Itfiti iz glavnega urbarja u grofoTikem arhivu u Tolminu. 
■*) Zapisek o tem se nabiga u grofovsken arhivu a Tobnino. 



,y Google 



— 133 — 

Srepirih. *) Ali Ložani zsbteTali so ves zahodni obronek M^« 
o Terhuaca za se in terdlli, da je bilo tako dogovorjeno u 
nekem opisu austrijeko- beneške meje I. 1521 o priložnosti 
Tormaoijakega miru. Sedlani pa neso hoteli o tem mi slilati 
in so zagotavljali, da imajo ooi drugo pismo z dnigadnim opi- 
som meje. Toda tega pisma neso mogli nikoli pokazati. Ter- 
dili so le, da ao jim painiki na Miji neobhodno potrebni, in 
da so oni sami od nekedaj brez beneSkib podložnikov na Miji 
pasli in sekli. Vendar se je pa u tej zameSani pravdi vedno 
bolj pokazovalo, da zahodni obronek Mije pripada austrijakim 
podložnikom. 

Eljubu tej cedoločenosti bilo je u ZVI. in perrf polo- 
vici X.VII, stoletja Se precej mirno na tolminsko-benedki me- 
ji. Se le 1. 1663 slišimo pritožbo od strani beneSkih podlož- 
nikov, da so Sedlani prestopili mejo svojih posestev. Tedaj 
jo vlada spoznala potrebo, da se uredi beneSka mej& u Kota 
(pri Logih in Branju). Ukazala je tore 1. 1688 ntg se snide 
mejna komisija, pri kateri bi imel zastopati deželne stanove 
gonSke grof Anton Lanthieri. Ali ta komisija se je opet 
rozfila brez uspeha. 

L. 1694 uname se hud prepir zaradi planine Razor 
ali Uobič na Miji, katero so bili beneški podloiniki okoli 
polovice XYII. stoletjaRobiču prodali. Toda oni so terdili, 
da so mu jo le zastavili, ker se je bil RobicS ziivezal pla- 
čevati jim neko najemnino. U Tolminu pa so dokazali (L 
1765), da Robič plačuje najemnino od omenjene planine že 
ve6 nego sto let tolminskemu nibanu. Planina Ruzor je se- 
gala na južni strani M^e do Fredola, ozke doline, ki se 
bliža NediŽi pn Logih in pri Stupioi. Do tam so Austrijd 
pasli in sekli, kakor je bilo 1. 1765 dokazano. 

HujSe se je razonel mejni prepir 1, 1706. Od tedaj 
naprej pa do I. 1772 slifiimo skoro vsako leto, kako siaustrij- 
ski in beneški podložniki drug drugemu nagajajo, kako drug 
drugemu drva sekajo in plenijo, kako rubajo živino na paii in se 
učaai celo pobivajo. 2^J 26. septembra 1707 zapove vlada tol- 
minskemu grofu, naj napravi mapo o mejnem svetu in zlasti 
o mestu najveČih neiedov. To zapoved je morala vlada 1. 
1709 ponoviti in grofu naložiti, naj poSlje mapo z obiii-nim 
poročilom o mejnih neredih u Gradec. 

L. 1734 ubije nek austrijsk podložoik iz Sedla beneSke- 
ga kmeta iz Logov o priložnosti, ko so dtlali mapo nekega 



*) TJ nrbsrja od 1. 1607. je od SedlonOT opomnjeno: ,.S 
ihreD Plaembbeeueeh und BebOlzniiK auf dom TenelianiBcheD". 



,y Google 



— 134 — 
paSnika. 11. junija zapove ceear £arol tolmioslcemu grofii 
Jakobu Aatonu, aaj vas dogodek natančno opi6e iu mesto 
nariše, da se bode videlo, na katerem svetu se je umor do- 
godil, naj vse stori, da se ubojnik ujame in zapre, sicer 
pa naj skuša mirno iu prijateljsko živeti z Benečani, ter naj 
ne povraduje sile ah silo. Toisto ponovi cesar 21. augusta 
1734 in mu naloži, naj z le^Jimi besedami zahteva zadostenje 
od Benečanov zaradi tolikih nadlegovanj. 

Da bi se mogla konečno meja urediti, sklenila je vlada 
napraviti nove mape vseh mejnih krajev. L 1735 naroči zem- 
Ijemercu Ivanu Zorzu. naj nariše pogorje Kolovrat in 
Matajor. Ali to je bila težka naloga, ker Benečani eo se 
tema protivilt. Ko so zagledali cesarskega zemljemerca, za- 
čeli so zvoniti in zbirati se ter žugati mu. Kljubu temu sov- 
ražnemu mišljenju doverSil je Zorzi svojo nalogo zadnjega ju- 
nija 1735 in sicer na Kam ne m. 

NajsilnejŠi je postal mejni prepir u letih 1736 do 1739. 
Sedlani so se veduo opirali na odlok od 11. septembra 1508 
glede gore Mija, in Ložaoi so nasproti tetdili, da je ta gora 
njih izkljuČljiva lastnina, in da Austi-ijci nemajo tam nobenih 
pravic. Da bi svoje pravice u dejanju pokazali, rubili so 
jeden drugemu živino. Da bi se ta hudi prepir vsaj za ne- 
kaj časa polegel, bila je resna volja austrijske in beneške 
vlade ; zato skleneta mejo začasno urediti, pa tako. da se no- 
benemu ne bodo kalile njegove pravice, samo da se poverne 
mir in složnost med sosede. Ložanski poslanec za urejenje 
meje bil je Jožef grof Pianese (di Piano), austnjski pa 
tolminski grof Janez Ignac, kakor namestnik svojega sta- 
rega očeta Jakoba Antona, Ta dva sicer nesta mogla prava 
meje določiti, ali da bi ljudi pomirila, predložila sta glede na 
obojestranske zahteve sledečo mejno Čerto: ,0d Kediže naj 
gre meja ob potoku „Zs Unelkovim lazom" (aa uneloouao 
lasu?) in potem u ravni Čerd po sredi gozda U osojnioi do 
verha imenovanega Naklobučajnici, od tu do visočioe 
Mlinart (ali Meline). Ta čerta naj velja kakor meja za paš- 
ujo in sekanje, le travniki na jedni ali drugi strani te čerte 
naj ostanejo tistemu, katerega so bili do sedaj. Za Mlinar- 
tom naj ostane dolina Razor Ložauom, kakor je to tudi po- 
prej bilo. in sicer do stana Robičeve planine; ta pa naj ima 
svojo pašo u drugem delu omenjene doline. BobiČu se pri- 
poroča, da ne sme svojega stanu prestavljati na drugo mesto". 

Da bi se mir bolje uterdil. določila sta nadalje poslui- 
ca: pervič, austr^ski in beneški podložniki ne smejo jeden 
drugemu rubati niti maščevati se jeden nad drugim zaradi 



,y Google 



— 185 — 
rubeža, nego vsakdo naj kririco, ki se mu zgodi, naznani ero- 
jemu poBtaTnemu sodniku : drugi6, ae sme nikdo za paSo od- 
meujenih prostorov spreminjati ti polja in verte (niti delati ds- 
vin iz ^komunje"). niti zmasjSevati občinskih paznikov ter 
segati u pravice goaposkine j tretjič, na svojih travnikih sme 
vsakdo pasti po koinji; četertič, naj vsakdo pozabi in odpu- 
sti vse do sedaj etoijene Škode brez povračila, kakor bt se 
ne bile dogodile, in naj vsakdo molči od vseh sovražnih pri- 
tožeb. 

Ali austrijski podložniki oeso bili zadovoljni s to raz- 
sodbo in BO bili zelo nevoljni, ker jim je bilo ukazano zam- 
bano živino (110 koz) povemiti. Da nočejo priznati nove me- 
je, pokazali so s tem, da so začeli hitro pasti na dru^ strani 
meje. Kmetje iz Kreda, StanoviSČ, Sedla in Fodbe- 
le pritožijo se soper novo mejo pri goriškem glavaiju, grofu 
Antonu Rabatti. Ta pošlje 12. maja 1738 tolminskemu 
grofii zapoved, da se nema utikati u mejne stvari, in niy pu- 
sti pritožujočim se podložnikom mimo uživanje njih pravic, 
dokler ne bode viia oblast drugače določila. Ali tolminski 
grof ni hotel sprejeti tega povelja, ker al bil od goriSkega 
grofa odvisen, Čeravno je bil ta dolžan celo beneško mejo 
varovati. Rabatta ponovi svojo zapoved 21. mfqa in zažuga 
grofu pod kaznijo 100 ogerskih goldinaijev (gOngari"), naj 
na meji ne upeljuje nikakih novotarij. 

Eer je tolminski grof tudi sedaj oporekal proti zapove- 
di goriSkega glavarja, zapove graSka vlada 25. junija 1736, 
naj se grof opraviči, zakaj se je utikal u mejne stvari, in o 
teh razglasil patent svojim podložnim. Ta odgovori (14. ju- 
lija 1788), da je imel od vlade določno nalogo, pomiriti se z 
beneSkimi podložniki, in zato da je posredoval, ko se je me- 
ja urejala, in zato da je moral tudi svojim podložnikom raz- 
glasiti, kaj se je sklenilo, (glej gore str. J25 — 127). 

Ko so kmetje začasno razsodbo natanjko razumeli in 
sprevideli dobro voljo grofovo, nehali so ga tožiti u Oorici. 
Med tem pa so se nadaljevala rubanja in pobijanja med Sed- 
lani in Ložani, Austrijski podložniki so se pri tem opirali na 
grofovo povelje od 2. msrcija 1737, naj se Kredci, Borjanei 
in Sedlaai z vso silo upirajo Benečanom, ko bi ti hoteli me- 
jo prekoračiti in Škodo delati na austrijskih tleh. Cesar sam 
je bil naiAreiS grofu zapovedal, naj silo s& silo odbija. 

Tako eo mejoi prepiri trt^sli nadalje. Yse to je opisal 
in z mejno mapo razložil Janez Kerstitelj Damiani, 
javni DOtar, 19. oktobra 1749 n Kobaridu. Med drugim piSe 
Damiani tako-le: .Ker nI moja od Idrije (Judrio)do Uče- 



,y Google 



— 136 — 
j e (Utsoha) natanko določena, gajajo se pogostoma prepiri 
med obojestranskimi podložniki. Večkrat ai mbajo žiTino : 
OToe, koze in vole, kadar mislijo, da je na paii predalei za- 
ila. Zgodilo se je tudi, da so prišli beneiki podložniki na 
auBtrijska polja ter odnesli žito iu druge pridelke u STOje va- 
si. Zlasti pa so si lastili beneški podložniki (iz Stupioe, Uer- 
sina, Loga in Brišč) gozd „U Široki dolini" ob Cerni vodi 
pod goro Mija. Tudi po drugih gozdih so Benečani večkrat 
sekali derra, ali Austrijci so jim jih navadno zaplenili in od- 
nesli. Tako BO ei iztrebili tudi senožeti na auetrijskih tleh in 
80 sploh smatrali vse kraje ob Nediži od Kobiča in kapelice 
av. Jelarja nauzdol kot svojo lastnino". 

Eer je prihajala razdraženost in razburjenost na meji 
vedno veča, bila je dolžnost vlade tem večnim razporom a 
okom priti z natančno uredbo in določbo meje. Iz tega na- 
mena eella se je 1. 1751 mešana komisija austrijsko-beneika 
a Kobaridu in že 23. oktobra beremo o novem mejnem na- 
čertu. 28) Ali vendar se je urejevanje meje uleklo Se škod 
Štiri leta in ie le 6. novembra 1755 podpiSeta konečne do- 
govore austrijski komisar feldmarSallajteuant grof Harrsch 
in beneški poslanec Janez Dona to. TJ podpisanem proto- 
kolu je meja natanjko zaznamovana in s pridjano mapo raz- 
jasnjena. 

Fo tem takem se je začenjala nova meja pri mlinu ob 
Idriji, l^er se stekata potoka JavorŠček in Idrija (od 
Benečanov imenovana ^Zapotem") in je peljala ob posle^i 
oau^or mimo kraja Robovnica (tudi ^Sief&nco, Chemiza" 
imenovanega) do visočine Sleme gauge uEolovratu. Od 
tod je šla meja po verhu Kolovrata do Kuka. Vendar se 
je dala beneškim podložnikom iz gorenje in dolenje Drenke 
pravica, derva sekati za domačo potrebo tudi na austrijski 
strani, ali proti temu, da plačuje vsak hišni gospodar po je- 
den goldinar na le.o gozdnemu uradu u Qorici. 

Od Kuka Sla je meja nauzdol proti livškemu sedlu 
in potem vodoravno poprek obronka mimo skale Pod kolom 
in da^je do kamna n znožju hribčeka Sabljerica. U ta 
kamen eo udolbli po komisijinem sklepu gerba obeh deržav 
(kar se Se dandanes vidi). Od Sabljerice peljala je meja mi- 
mo hribčeka Fortin in potem po herbtu nauzgor proti Ma- 
tajoiju („na verh Polic", kakor pravijo Austrijci). Potem je 
Sla meja u ravni čerti proti eeveiju do kraja Smrečje ia 
od tod zopet u ravni čerti na jugozahod do izvira potoka 
Helnik (dandanes ^Fočivalmk" ali »Bela" imenovanega) in 
ob tem do Nediže. 



,y Google 



— 137 — 

OnitraD Nediže peljala je meja ob potoku Rojana in 
potem skoro u ravni čerti nauzgor 2ez Mijo, kjer je najviSe 
mesto ,Na prevalu" imenovano; od tod nauzdol do Nediie 
in potem onstran te reke do poti pod hribom sv. Helene in 
do fiele, ter na dalje do potoka Romafik (ali .Eoroiki 
laz, CoroBeolaz") in ob tem nauzgor do izvirka ter dalje do 
Stola (nem6ki .Plassenberg* , morda plazai breg. imeno- 
vanega). — Tu opisana mejna Čerta je tista, ki 6e dandanes 
mej) občine Volče, Eamno, Idrijsko, Kobarid, Kred in Sedlo, 
ki 80 bile pred 1. 18)4 mejne občine proti BeneČjji. 

Jlejna komisija sklenila je bila na dalje, da se imajo 
povBodi ob tej meji postaviti vidna znamenja, da se imajo ni^ 
staviti kamni, zasaditi veczeli, izkopati jarki, sezidati zidovi, 
ter urezati križi u Živo skalo. Nadalje je bilo sklenjeno, da 
naj ostanejo posestva, katera imajo Austrijci na benedkem 
svetu in Benečani na austrijskem, tudi za naprej u rokah do- 
sedanjih lastnikov. Vendar pa naj se obojnim podložuikom 
dopuiča in priporoča, ta posestva zamenjevitti jedao za drugo. 

Ali tudi s to ureditvo Se neeo bili dokončani prepiri ob 
meji, ampak so se ponovili že 1. 1751, toreprej, nego je bila 
meja konečno urejena. Razdražene in prepira navajene mej- 
ne sosede bilo je zelo težko krotiti. Zato je morala komisija 
sa luejjevanje meje skoro neprenehoma zborovati. L. 1756 je 
sklenik, da vsako dritgo leto u mesecih od junija do septem- 
bra se ima meja z nova obhoditi in pregledati, mejna zname- 
nja se imajo ponoviti in vse nepovoljnosti odstraniti. 

L. 1766, 18. julija, dodelata zemljemerca Janez An- 
ton Capellaris od auatrijake in Tiberio Uajeroni od 
beneške strani mapo gore Mija in njene okolice, in to u Ko- 
baridu (aalle Linee Con&iali della Schiavonia"). 

L. 1771, 28. septembra, zaukaže cesarica Marija Tere- 
lija fie jedenkrat, naj se snide mejna komisija u Kobaridu 
pod predsedniStvom F om p e j a barona B r i g i d a. Beneška 
republika je poslala tja kot svojega poslanca Antona Bra- 
gona. Ta komisija se je pečala zlasti s postav^anjem onih 
gvidnih znamenj" ob poprej določeni meji. Konec svojega 
delovanja naznani 7. julija 1772 in razglasi, da če ima keao 
kako posestvo u drugi deržavi, naj dokaže svoje pravice do 
njega u šestih mesecih. 



,y Google 



— 138 — 

L. 1772 in 1773 uname se tudi velik prepir zaradi pla- 
nine Kukanja ali Verb na Miji, o katevi so beneški pod- 
ložaiki terdili, da so jo bili Eredcem 1. 1498 le zastavili; to- 
da neso mogli dokazati Bvojih pravic do te planine. ^) — Fri- 
godilo 80 je tudi, da so si kmetje iz Iderskega lastili neke 
livSke senožeti. Ali benefika komisija se je pritožila soper to 
pri austrijeki, in ta je obsodila Iderce, da so morali poplačati 
storjeno Škodo (1. 1773). — Pozneje se ne sliii več o mejnih 
prepirih med Austrijci in Benečani. 

Istočasno pa je imelo Tolminsko ie druge mejne prepi- 
re z goriSkim in bolikim glavarstvom. Z Ooričani so se Tol- 
minci prepirali večidel zarad Loma in zarad planine Na vratih, 

Lomljani tolminski in kanalski imeli so že od nekdaj 
navado skupno pasti in sekati po obeh občinah. To so jim 
bile priznale in poterdile tolminska in kanalska gosposka Že 
1. 1695. Da bi se pa vsem prepirom u okom prišlo, sesta- 
vili 80 komisijo za natančno urejeoje meje in ta je 20. maja 
1706 u Kanalu natanjko opisala mejo med Tolminom in Ka- 
nalom in to od Soče do verh Pregona. Tendar je poro- 
dila uzajemnost painje in sekanja marsikateri prepir med oboj- 
nimi Lomljani. Zato prosijo 1. 1738, na^ se jim razdele paš- 
niki in gozdi (kakor n. pr. Terh Spilja in drugi), da bndo 
mogli vsak zase bolje varovati svojo posest. To le jim je 
tudi dovolilo in izveršilo 17. oktobra 1738. — Pozneje (1. 177S) 
nadlegovali so Lomljani Bačane in Iderce s tem, da so jim 
na meji živino rubali. Proti temu je bila razglašena globa 
od 25 goldinaijev. 

Mejni prepir med tolminsko gosposko in Če^ovaDom 
unel se je 1. 1744 največ zaradi planine ,Ma vratih", ki je 
pripadala nekdaj goriškemu plemiču Uais-Khienburgu, u 
XYIII. stole^u pa grofu Strassoldu. Pozneje se je nase- 
lilo oa istem mestu veČ družin, ki so si hiše sozidale. Prava 
meja med omenjeno planino in občino Slap bil je potok G- re- 
benik pri rutu „U občnih". To mejo so tolminski grofi tu* 
deržali kljubu napenjanju Strassolda. ^) 

Kič blaži neso bili tudi mejni prepiri med tolminskim 
in bolškim glavarstvom. Kakor povsodi, tako so zlasti na BoU 
Skem ekerbno pazili na okrajne meje in terdovratno branili 
vsak prestopek teh mej. Da bi vsak podložnik natanjko po- 
zobI okrajne meje, oznanjal jih je vsuo leto uradnik bolške 
gosposke na Serpeniei in to na sajem sv, Floijana, ko se 
je tam zbralo premnogo Ijudij od vseh stranij Bolškega. He* 
je so bile ljudstvu tako prebrane, kakor so se nahajale a ce- 
oarekem urbarju u Bolca, u slovenskem jeziku opisane. 31) 



,y Google 



Mejne prepire zavoljo TernoTega omenili emo že zgo- 
re na str. 103 n. Ali mnogo hujii prepiri bili so se uneli med 
TemoTci in Crežničarji zaradi paie u Prebejku (Pie- 
velku) na podnožju Polovoika. Ker Je Temovcem pade pri- 
manjkoralo, prOBili eo Drežničarje in tolminskega grofa Coro- 
nina, da bi emeli goniti svojo živino u Prebejek. U apora- 
Kumljenju z Drežničarji dovoli grof Temovcem, da smejo go- 
niti svojo drobnico (koze in ovce) iez 8060 in pasti u Pre- 
bejku. Ternovski in drežniiki pastirji naj bi tu skupaj pasli 
in stanovali, u prijateljstvu med seboj živeli in zafiio živino 
iadoToyno sprejemali u svoje staje. Ali kmalu so postali Ter- 
Dovci kot jež u lesičji jami in začeli zahtevati tudi pravico 
derva seči u Prebejku. Iz tega so se porodili dolgotrajni pre- 
piri, ki so se ulekli skoro skozi celo XYIII. stoletje. ^) Naj- 
hujši je bil prepir od 1. 1750 do 1779, Ka zadnje so morali 
Ternovoi vendar odnehati, ker so je tolminski grof krepko 
potegnil za (^'einifike pravice. 

Silno hudi so bili tudi prepiri -med Drežničarji in 
CezBoiSani zaradi planin Za grebeni pri Slaliuku in Qo- 
lobar za Javor<Skom. „Za grebeni' so bili Drežničarji Že 
leta 1695 zanibili živino in pobrali sir. Zato so se obemih 
Čezsotiani do tolminskega grofa in ga prosili, naj zapove svo- 
jim podložnim, da povemejo zaplenjeno blago. — Velik prepir 
mej Drežničarji in najemniki golobarske planine trajal je od 
leta 1736 do 1772 in napolnil cele kupe pisem u tolminski 
uradniji. U Čezsoii je bil takrat (I- 1742) župan Ivanec 
6opi (Zopy). 

L. 1766 se uname hud prepir med prebivalci čezso- 
Skega Loga in Drežničorji zaiadi meje pri Jeleujem ro- 
bu ^i ,U prevejoi". Kavno tega leta prepiral se je tudi bol- 
Ski glavar s tolminskim zaradi T&Iitve iezsolkega župana (glej 
gore str. i 25). 

Ako hočemo dobro razumeti DOtFanjein posestne razme- 
re naSe deželice u XYI. in naslednjih stoletjih, ozreti se 
moramo de jedenkrat na sploioo ustavo in upravo naših 
dežel. Odkar je priSlo Oorifiko pod Austrijo, bilo je pridru- 
ženo takoimenovanim „iiotranjeau8trijskim deželam" (Štajerski, 
Koroški in Kranjski s Terstom in Reko) ter je imelo s temi 
deželami skupno vlado u Oradcu. Pri tej vladi imelo je Go- 
riSko jednega zastopnika, kateremu je bila zlasti dolžnost sker- 
beti za obnunbo beneške meje. Njemu neposredno podložen 
je bil glavar bolški (kakor sploh vsi mejni glavarji) in veči- 
noma tudi glavar tolminski, ki si je bil pridobil neodvisnost 
od goriškega glavarja, poterjeao z raznimi cesarskimi dopisi. 



,y Google 



— 140 — 

Kav se tiže bolfikega glavarja, opisal je pjeROve pravice 
in dolŽDOBti 1. 1719 Ferdinand Rechbaoh, kije bil sam 
bolSki glavar, u knjižici imenovani: ^Observationee ad 8ty- 
lum curiae G-raecenBis etc. Ampletii", Tu beremo : „Boliko 
glavarstvo nt dedno ali zastavljeno. Glavarja imenuje cesar 
po nasvetu dvorne kamore. On ima dolžnost braniti terdnja- 
▼0 u tamofinji soteski in vladati kmete. Pod njegovim po- 
veljstvom stoji jeden bombardir (topničar) in Itirje vojaci, 
katere plačuje vlada. Glavar ima soditi o dvilnih in krimi- 
nalnih stvareh, a pritožbe Čez njegove razsodbe u]^|;ajo se 
naravnost pri vladi u Gradcu, — Ker je večina Bolčanov pod- 
ložna urbaiju rosačkega opata, in ker je ta opatija zopet od 
BeneSanov odvisna, mora glavar dobro paziti, da ne nastane 
podložnikom kaka Skoda iz te razmere. Tsakikrat, ko opat 
umeije, dolžan je bolgki glavar napraviti inventar in apeljati 
sekvester £ez vsa posestva rosačkega opata*. 

Jedoake dolžnosti in pravice je imel tudi tolminski gla- 
var, le da je moral ta braniti podložniike pravice proti če- 
dadskemn kapitnlu, mesto proti rosaŽki opatiji. Kakor je ime- 
lo Bolško u po(!etku XTI. stoletja iste glavarje z Gradišfiem 
in Maranom, tako so tudi Tolminsko takrat upravljali navadno 
goriSki glavaiji. Tako je o. pr. 1. 1515 vladu Tolminsko Ja- 
nez de Castelonovo, podglavar goriiki; 1. 1S33 Jurij 
d'Egk, glavar goriSki; I. 1547 — 1550 Andrea d^Orzon, 
tudi glavar goriški. 

Glavar (ali njegov namestnik) je vodil vso notranjo upra- 
vo deželice, pazil na zunanjo varnost, varoval meje, pobiral 
vse dohodke in davke za deželnega kneza, bil je tudi sodnik 
n civilnih in kriminalnih stvareh, le da se je smelo od njega 
prizivati na vlado u Gradec. Zato se je imenoval glavar «nB- 
kerbnik in sodnik" (eapitano e gastaldo, Pfleger und Riohter). 
Od tolminskega glavarja je bil odvisen oskerbnik (^il Ter- 
bessero 1" Yerweser) idr^ske okolice, dokler je ta spadala pod 
Tolminsko. 

Važna je bila tudi vojafika oblast glavarjev ob času, 
ko so se vedno ponavljale vojske z Benečani, in ko so Turki 
neprestano Žugali našim deželam. Se 1. 1766 prepove grof, 
da se ne sme pri nobeni priložnosti ali cerkveni slovesnosti 
streljati, ako ni poprej gosposka dala dovoljenja. To prepo- 
ved je bil grof zato razglasil, ker je bilo streljanje znamenje 
nevarnosti, da se sovražnik bliža, tore da bi se ljudstvo ne 
plaSilo brez uzroka. U tem času de nI bilo stoječih voj- 
B^k, nego imeli so samo nekake domobrance, imenovane ,čer- 
nide". Vsak domobranec je moral služiti osemnajst let (od 



,y Google 



— 141 — 
18. do 36. leta). Ali ti neso opravljali stalne elužbe, nego 
ostajali so navaldiio doma. Samo k Tojaikim vajam ao se zbi- 
rali vsako leto za malo časa in jedenkrat k velikemu pregle- 
du (.musterung"). Orožje, kakor tudi obleka, teh domobran- 
cev bilo je zelo pomankljivo. Vendar so se skazali ob Časa 
nevarnosti kot dobri vojaki, zlasti ko je bilo treba u deželo 
priilega sovražnika izgnati. Kadar pa je bilo treba vojakov 
za kako vojno zunaj dežele, takrat so dali kakemu izkušene- 
mu stotniku ^patente", da je smel nabirati dobrovoljce in ure- 
jevati polkovnijo. 

Okoli I. 1750 začeli ao upeljevati stalne vojske, in k te- 
ma so nabirali novince jednakomerno iz vseh dežel. L. 1755 
so pervikrat pozvali k vojaikomu naboru tudi u deželi stana- 
joče tigce. B početka neso naberali vsako leto vojakov, nego 
le kadar so imeli potrebo ; kmalu pa so začeli redni, vsako- 
letni nabori. Ali grofi so imeli pravico od vojaščine oprofiČati 
in zato so navadno puičali plemiče in bogate, ubogim stari- 
šem pa so učasi jedrne sinove jemali. Kmečki mladenči so 
BO zelo bali vojaSke dolžnosti, zato so mnogi izmed njih ute- 
kali na bližnje Beneško, ker tam ni bilo splošne vojaščine, 
dragi pa so se kolikor moeoče doma skrivali. Zato jih je 
bilo treba .loviti" s tem, a& so bdEeoemu palico pod noge 
vei^li. Okoli 1. 1760 — 1770 zadeli so dajati vojake tudi Nem- 
Skomtarji, ki bo bili poprej vojaščine prosti. Pripoveduje se, 
da so bili postali nemŠkorutarski mladenči zelo preuzetni, in 
da BO učasi tako razsajali, da jih ni bilo mogoče krotiti. Da 
bi jih malo postrašil in u bodočnosti lože berzdal, da župan 
Laka Kikli jednega u vojake. Od takrat dajajo tudi Nem- 
ikorutarji redno svoje novince. *) 

L. 1786 prosi tolminski grof, naj bodo od vojaščine opro- 
ščeni vsi oni Tolminci, ki so stalno nameščeni delalci u Idriji, 
ali kot dervarji, ali kot rudokopi. Ta grofova prošnja se je 
tudi usliSala. 

Ako je kdo od vojakov pobegnil, naznanile so to voja- 
ške oblasti grofu, in ta je moral ostro paziti na take ljudi 
ter, ako BO imele premoženje, zapleniti ga na korist deržave. 
TJ tem smislu je potem grof vso stvar naznanjal županu be- 
gunj^evemu in ta je mor^ viSo zapoved izpeljati. 

Tolminski grof je imel tudi svoje posebne vojake, da 
so varovali grad, uzderževali javni mir, zapirali nepokoraike 
in pomagali pri eksekucijah. 8e 1. 1739 omonja se .vojak tol- 
minskega graidn". Te vojake je ljudstvo navadno le .biriče" 



*) dteL KooJMiči«, BI. Btela 1853. 



,y Google 



— 142 — 
ali ^galijote" imenOTalo, ker so bili u reanici ljudje, katerim 
se drugo delo nf ljubilo. 

Sodstvo so izverievali razen glavarja tudi nekateri 
drugi zemljiški gospodarji uad svojimi kmed. (To so bile ta- 
koimeaovaue ^patnmouijalae sodnije".) Tako je imela lodo- 
vina Cuk svoje sodstvo u Kobaridu. Staremeelu in 
na TernoTem. . Tolmutaki grofi imeli so začasno svojo po- 
sebno sodniško uradnijo tudi u Kobaridu. Zato jih imenuje 
neka listina od 1. 1767 celo ^grofe kobaridske". 

Cesarica Marija Terezija je uvedla nove spremembe gle- 
d6 uprave in sodnije. LoČtla je popolnoma aoduijsko oblast 
od politične. Celo goriško grofijo je razdelila u dve o>:rožji 
(goriško in gradiščansko), ter ji [)'>dredila kamori u Ljubljani 
(I. 1747). Ka čelu deželne uprave stal je glavarstvun sv&t 
(Consiglio capitanale) u Gorici. Sestavljen je bil iz osem sve- 
tovalcev pod predsedništvom glavarjevim, in imel je sodnijsko 
ter politiško oblast u svojih rokah. Ude deželne sodnije je 
imenoval vladar. Cesar Jožef je ustvaril za Gorico in Terst 
nameatništvo u Terstu, odvisno od dunajske vlade. To je bila 
važna sprememba za ustavo in upravo naših dežel. Na ta 
način je prenehalo Tolminsko biti deželica za-se in bilo je 
pridruženo grofiji goriški ter s to ured ilirsko - austrijskemn 
Primorju. Cesar Leopold II. je bil sicer zopet upeljal gla- 
varstven svet za Goriško, ali to ni premenilo nove ustave. 
Tako je tudi sodstvo ostalo za vedno ločeno od uprave, ka- 
kor je bil cesar Jožef 11. naredil. 

Usledi teh sodnijskih sprememb je moral tudi tolminski 
grofi. 1766 postaviti za svoj okraj posebnega izučenega sod- 
nika, kateremu je plačeval na leto po 1200 goldinarjev. Nje- 
gov pomočnik bil je nekak preiskovalen sodnik, imenovan 
-Bodija". Razen tega uzderževal je grof u svoji sodnijski urad- 
niji še jednegs kancelarja s 500 goldinaiji letne plaČe, in 
tri aktuarje s6 150, 100 in 60 goldinaiji. L. 1790 poterdi 
vlada to urejenje tolminske sodnije. 

Apelacijsko sodnijo sa slovenske dežele postavil 
je bil cesar Jožef II. u Celovec Ta je zahtevala I. 1788 od 
tolminskega grofa, naj razdeli svoj sodniški okraj na dva. 
Ali grof se je močno opiral temu in dokazoval, da tega nf 
potreba, pač pa da bi to njemu prouzročilo veliko stroškov. 
Tako. je ostala za vse Tolminsko do 1. 1848 le jedna sodnija. 
U Bolcu pa je vlada sama preustrojila sodnijski urad po no- 
vih zahtevah časa. 

Sodnijske obravnave postale 80 bile u preteklih stoletjih 
zelo dolge. Pisalo se je mnogo in razpravljalo po malenko- 



,y Google 



stilih fonnuish. Zsto pa je bilo potreba zvedenih iu izuče- 
oih pisaijev, kateii ao ee notarji imenovali. L. 1762 ime- 
nuje se kot javni cesarski* notar u Bolcu Janez Kerstitelj 
Damiani in 1. 1767 Teter Anton Frassinelli. Usledi 
strafinih mejnih prepirov med Austiijci in Benečani naselil se 
je bil I. ITdl celo u Breginju javni notar. L. 1758 kaznu- 
jejo nekega boISkega podložnika, ker je bil dal svoje javno 
pismo zunaj okraja napraviti, in ne pri svojem domaČem no- 
tarju. 

Pod glavarjevim nadzorstvom obderžale ao bile ob č i n e 
svojo malo samoupravo in najniže sodstvo, kakorino so imele 
u srednjem veku. Pravilnik (itatut) za Tolminsko iz XV. sto- 
letja obranil je bil svojo veljavo in je bil podoben pravilniku 
drugih občin na Frijulskem. L. 1586 sestavijo poseben pra- 
vilnik za goriško grofijo (popravljen 1. 1605 in 1651), in ta 
je veljal po zapovedi cesarja Ferdinanda II. tudi za druge z 
Goriškim združene okraje, tore i za Tolminsko. 

U XTI. stoletju zudobila je bila tolminska občina zelo 
važne pravice. Goriiki zgodovinar Uorelli piie, da jej je 
bilo dovoljeno usledi tridentioskih dogovorov za urejenje me- 
je med Austrijo in Benečijo, da sme soditi svoje občinaije n 
drugi inStanciji gledč mejnih prestopkov in glede dolžnosti za 
obrambo terdnjave u bolški soteski. Zato pa se je morala 
vlada zavezati, da prepusti dohodke vseh na Tolminskem le- 
žečih gradov na korist te občine. (Te določbe neso prav ja- 
sne in nikjer se ne bere, da bi bila tolminska občioa take 
pravice u resnici izverševala). 

Poleg tolminske bila je najvažnejša nemškorutarska 

občina, kakor se jidi iz tega, da je bila tudi ona posebej 

Čedadcem zastavljena (glej zgore str. 87). Nemškorutarski 

- župan je imel precej veliko sodnijsko oblast nad svojimi ob- 

činaiji in je bil zelo spoštovan. 

U ostalem je obstajala Še vedno feudalna ustava, 
kakor u srednjem veku. Lastnik zemljiška bil je samostan, 
cerkev ali pa plemič: kmet ni bil druzega, kakor najemnik 
in rob teh lastnikov. Akoravno je bil zemljiški gospodar na 
Tolminskem večinoma grof. na Bolškem pa rosački samostan 
in nekoliko tudi vlada, vendar se je nahajalo poleg teh Še 
mnogo manjših posestnikov po našej deželici. Nekateri teh 
plemičev so imeli svoje hiše na Tolminskem in so uČasi tudi 
tam stanovali, navadno pa u Gorici ali Čedadu, ter hodili na 
Tolminsko stanovat samo ob letnem času. K takemu dežel- 
nemu plemstvu imamo prištevati: Dornberge, Formenti- 
ne (sprejete med deželne stanove goriške 1. 1541), Kneze 



,y Google 



- 144 — 
(1541), Černce(1546), Čuke (1569), Breunerj«, Coro- 
Dine, Zemljerje (1627), Nemizhofne (1737), Bravni- 
iarje de Braunthal itd. 

Tolminski grofi (Dombei^i, Breunerji iu CoroDini) bili 
so gospodarji zemlji&ča na Tolminskem; kot laatniki gospo- 
stva imeli so pravico terjati rabato od sTOJih podlojbikov. 
Orofova zemljiS<^ so ležala po vsem pravem Tolminskem in 
Cerkljanskem in Id^ekem, nadalje u Doblarju, u Kobarida 
in po kobaridskem Kotu ^agor do Sedla, potem u Čezsoči in 
celo u Bolou (neka planina, mlin in žaga). 33) 

Kfy'teža za kmečke podložnike bila je rabota. (Jrofovi 
podložnibi so morali 82 grofovekili zemljišč u dolini in na go- 
rah obdelati, izorati, posejati, požeti in pokositi Vsak pod- 
ložni kmet moral je izorati sedem leh in pol, požeti pa tri 
lelie, kadar je prišla versta nanj. £ setvi moral je vsak ra- 
botar poslati po jedno žensko. Vseh rabotnikov za taka dela 
je bilo 82, t. j. na Kamnem 8, na Volarji 6, u Doljah 6, 
Zatolminom 6, u Žabicah 2, u Poljubina 16, a Vol6ah 15, 
na čiginju 9, na Kozarskem 6 in o Modrejcah 6. U jeseni 
je moralo 22 rabotnikov orati in žito sejati, u postu je mo- 
talo 8 rabotnikov sejati rž, bob, turfiico (sirk, soi^) in kore- 
nje (carotte) ; o sv. Mohom je 24 rabotnikov sejalo repo, ka- 
pns in ajdo (saraceno). Za vse to, kakor tudi za privsžanje 
gnoja, dajal je grof rabotnikom male darove. 

Orofoveke travnike u dolini pokosili so navadno u pol 
dneva in zato so dobivali kosci 60 funtov težek sir, katerega 
so morali Kamenci grofu dajati od svoje planine Zaslap. Seno 
80 poeniili in pograbili o ugodnem vremenu n dveh poldne- 
vih in Foljubinci eo morali seno domov speljati. Zato pa so 
smeli spomladi in u jeseni pasti grofove travnike Dobrave 
blizu Poljubinja. Te Dobrave užival je vedno najstarejši ud 
grofovske rodovine. Kositi so jih morali : Versenci, Poljubinci 
Modrejiaai in Lomljani; grabsti pa: Idrijčani, Slapljani, Ho- 
drejani, Kozarš6ani, Čiginjci, Volčani, ŽabiJSani in vsako dru- 
go leto tudi Doljani. Travnike po gorah kosili so jedno leto 
Poljani, drugo pa Zatolminci, in za vsake domov pripeyane 
vlake »ena plačal jim je grof po osem soldov. 

Tudi vino so morali podložniki grofu u raboto voziti is 
Gorice n Tolmin. Ta rabota je bila precejšna, £e se pomisli, 
da je grof tegnil vino tolminskim kerfmaijem. Da, celo u 
Bubijo in VileS morali so Tolminci rabotati svojim gro- 
fom, ker 80 imeli Coronini tam doli svoja posestva. Ali to 
se je smelo k večema dvakrat na teto zgoditi, in grof je mo- 
ral vsakemu rabotniku petico darovati. 



ivGoogle. 



— t45 — 

Taka rabotanja bila so uzrok velikih pritožeb, da grof 
Btinka in odira svoje podloinike, se dandanes je povsodi zna- 
na pripoved o kmetica, ki je Sel zjutra rabotat z lepim pa- 
rom Toli£ev, a zvečer prinesel le koŽo domov. Vendar i?, 
listin nam je znan le jeden primer, da se je 1. 1737 relki 
župan Jožef Bevek pritoževal soper preobloženje kmetov 
z rabotami od strani tolminske gosposke. 

Poleg Coroninov imeli bo na Tolminskem največa po- 
sestva Formentini. Pripoveduje se,' da ta rodovina izvira 
iz Ogerskega, ali že u XIII. stoletju jo nahajamo na FrijuU 
Bkem. Od todi se je razširila u XrV. stoletju na Tolminsko 
in postala €\&a tolminskega plemstva. Tu se je večkrat odli- 
bo^a pri obrambi tolminskega gradu. L. 1623 pouzdigne 
cesar Ferdinand IL to rodovino u baroaski stau s pridevkom 
„iz Tolmina in Bilj", (ker so si bili 1. 1606 tudi Bilje prido- 
bili). Svoje kmete so imeli Formentini po vsem Tolminskem 
(in tadi u Cezaoči, kjer so jih kasneje Zemljerom prodali), 
toda u, vsaki vasi le po jednega ali dva. 34) U XyiII. sto- 
letju je bila ta rodovina zelo obožala in vsa njena posestva 
Da Tolminskem prešla so u roke Coroninov. 

Druga važna plemiSka rodovina na Tolminskem se je 
imenovala Locatelli detto Gibilino (ali ,delle Gebelli- 
ni"), boržkone stranska veja kormiaskib Looatellov. Ta 
rodovina je prišla s koncem XYI. stoletja na Tolminsko in 
od nje se je odcepila okoli 1. 1690 druga rodovina Oran- 
de nt i. liocatelli in Grandenti opravljali so navadno službe 
za tolminskega grofa, bili so njegovi oskerbniki, kancelarji, 
DOtagi, pisarji itd. L. 1727 in 1728 nahajamo jih tudi kakor 
župane (decani) tolminske. U teh službah pridobili so si bili 
več posestev n Tolminu. L. 1771 je bil lastnik teh posestev 
komisar Jožef Locatelli. Tolminski grof je hotel tudi nje- 
ga prisiliti u raboto zaradi njegovih posestev, pa ni šlo, ker 
Locatelli ma je naštel dolgo versto svojih prednikov od leta 
1671 naprej, ki so vsi brez razločka uživali tolminska pose- 
stva kot svojo slobodno lastnino. 

Važna plemiška rodovina n Kobaridu so bili čuki ali 
Zncco iz Čedada *) L. 1523, 29. oktobra, pouzdigne cesar 
Earol V. Jakoba Čuka in vse njegove naslednike u stan pa- 
latinskih grofov; 1. 1569 je bila ta rodovina sprejeta tudi med 
deželne goriške stanove. Njena posestva bo ležala u Koba- 
ridu, Starenuelu, na Temovem iu sploh po ^Kotu* (n. pr. a. 



*) Urbar od 1. 160T imai»ija„Der ParadejteriBoke Oabriel Znckh 
a Vajden (Tidem)". 



,y Google 



— 146 — 
8tanoTiS£ih), kjer je tudi sodstvo ieverierala. U Kobaridu 
je imela stojo lepo hišo blizu flune cerkve, na kateri se Se 
dandanes vidi gerb Čukov, t. j. ptica čuk z letnico 1611. 

Razen teb omenjenih plemiškib posestnikov bilo je ie 
nekaj manjih, kateri so pa navadno prodajali Bvoja posestva 
Coroninom, tako da ao ti skoro vse kmetije združili Bh svojo 
gosposko. Tako je kupil Peter Anton u dnigi polovici 
Xvlll. sloletja posestva od nekegti Stocbenraimba, ki 
so donadala vsako leto 267 lir in 10 soldov. L. 1773 kapi 
tolminski grof od gozdnega urada jeden ^rut' u TrebuSi. Grofi 
llontecucoli posedovali so že 1. 1675 zemljii6a pri Koba- 
rida (n. pr. travnike Predel, Na vrbu, Fredolina itd., katere 
je obdelaval nek Fant on). Pozneje so prodali ta posestva 
grofu Colloredu. L. 1714 je imela kneginja adova Hon- 
tecucoU planino Podkuk u zalaikib gorab. leržaiki grofi 
Petazzi so imeli svoja posestva na Idriji in n Cerknem (tu 
je obdelaval I. 1727 njibzemljiS^ Bevek), katera so jim a 
začetku naSega stoletja nesla 116 do 117 gold. na leto. ISa 
početku XIX. stole^a imeli so veliko posestev na Tolminskem 
grof Colloredo z letnimi dohodki 330 gld. 36), Juh An- 
ton 36), Branničar in Juvančič. 

Eab;or posvetni plemiči, tako je imela tudi vsaka oerkev 
svoj urbar, t. j. knjigo, u katerej je bilo nataojko zaznamo- 
vano njej pripadajoče posestvo, in koliko je do^an od qjega 
plačevati oni, ki ga je obdelaval. Te urbatje so sestavili in 
uredili večinoma u XVI. stoletju. Najstarejši urbar tolminske 
gosposke je od 1. 1591. Popolnoma urejen pa je bil tolmin- 
ski urbar ie le 1. 1607, ko so preuzeli Dombei^ tolminsko 
gospostvo. Eedaj je bil boUki urbar sestavljen, nI znano 
(beHikone 1. 1524). Izvestno pa je, da je imel le malo po- 
sestev, ker je bilo skoro vse boliko zemljišče lastnina rosatJ- 
kega samostana. Vendar je pripadalo boUkemu glavarstve- 
nemu urbaiju tudi nekaj posestev u Kobaridu, Staremselu, 
Kredu in u Potokih. Nadalje so plačevale bolSkemu urbarju 
Df^emnino sledeče planine : Cloričica, Eernica, Oozdee, Cllobo- 
ta, Vuriica (BuSčica), Polovnik, G-olobar in Zagrebeni. 

Ued zunanjimi cerkvami je imela najbogatejši urbar ro- 
sačka, katerej so pripadale vse že u XI. stoletju darovano 
vasi. Razen tega pa je imel tudi samostan S. M a r i a in 
Valle u Čedadu nekaj posestev u kobaridski dolini in na 
Livku. Ročinjska cerkev kupila je bila 1. 1688 od Če- 
dadske rodovine Cjottis planino ^Na krasi" verb Orežnice, 
in dobivala je od nje kot najemnino vsako leto 15 liber sira. 
L. 1709 kupili so to plaoiuo kmetje iz Ravnij. 



,y Google 



— 147 — 

Tudi domaČe cerkve dobile so počasisvoje premoŽenje, 
nekatere ve6e, nekatere manjSe. Ta posestva so narastla iz 
pobožnih zapuičin. Premožni lastniki zemljišča zapustili so 
na smertni postelji za izvelifanje du&e po .kojo njivo, planino 
ali kak mJin bližnji cerkvi, toda s pogojem, da se ima za vo- 
lilca toliko in toliko »večnih maS" opravljati. 37) — Tolminska 
farna cerkev je imela n. pr. vso cerkveno desetino, u Tolmi- 
nu in Doljah, le da je morala od te 28 lir kapitulu plačevati. 
Kadalje so bile lastina tolminske cerkve tri njive in dva travnika. 

Poleg najemnin, katere so morali kmetje zem1ji6kemu 
gospodaiju plačevati, in poleg cerkvenih desetin, ki so se pla- 
čevale čedadski cerkvi, tlačili so poljedelce Se precejSnji d e r- 
žavni davki. ZemljiSki in obertnijski davek je ostal de- 
želnemu knezu tak, kakorSen je bil u srednjem veku. Yerh 
tega pa je upeljal cesar Ferdinand 1. 1524 še davek za hram- 
bo proti Turkom. Ta davek je moral vsak plačevati in celo 
težaki in dekle so morale prinaSati svoje vinarje. 

L. 1532 razdelijo z nova davek in preračuoijo, da ima 
Vsak kmet (s celim »gruntom") plačevati po 80 krajcarjev, 
vsak maqjSi najemnik primemo po velikosti svojega zemljišča, 
bajtar pa po 8 krajcarjev. Ker se pa pri tej razdelitvi of 
gledalo na različno dobroto zemljišča, zato nf bil davek pra- 
vično porazdeljen. Da bi to mogoče bilo. trebalo je upeljati 
sploSen kataster ali zemljiSko knjigo, u kateri bi bilo vsa- 
ko pojedino zemljiSče narisano, 8 Številko zaznamovano in po 
svojih lastnostih opisano. Vsak je moral natanjko n^maniti 
svoja posestva in dohodke, ker so žagali, da oduzamejo, kar 
bi kdo zamolčal. Tako so vsaj deloma uredili davkarsko knji- 
go od 1. 1537 do 1542. 

Pri tej priliki so naSIi, da ima vse Tolminsko in BoUko 
obdelane zemlje 593 zemlji&č (ali terrenov, v^ako po 12 kom- 
pov ali 36-5 arov) in 6 kampov, t. j. 9041 austrgskih oralov, 
tore jedno dvajsetino vsega pover&ja. Od tega bi bilo imelo 
Tolminsko plačevati 1371 goldinaijev zemljiikega davka. Ali 
tolminski kmetje so se močno branili davek plačevati, rekoč 
da je plemstvo dve tretjini vsega davka le na kmete navali- 
lo. Hforala je priti cesarska komisija ' kmete mirit. Ali ko- 
maj jih je bila malo potolažila in je bila od&la, že so začeli 
zopet godernjati, ker so se davki vedno spreminjali, in ker 
BO se bali novih sleparstev. Tolmincem so se pridružili tudi 
kmetje po goriiki grofiji, ali dosegli neso nič druzega, nego 
da so izgubili pravico sodelovanja pri razdelitvi davkov. 

EJitaster od 1. 1542 bil je tako nepopolen, da so ga mo- 



,y Google 



- 148 — 
rali redno popravljati, in da bo ga 3e le I. 1587 nekoliko 
uredili. Toda Število obdelaniti zemljilč je vedoo rastlo in 
zato 80 morali 1. 1615 zopet začeti pregledovati kataster. To 
pregledovanje vleklo se je pa skozi celo stoletje. Posebna 
težava je nastala 1. 16^7, ko so izpustili iz katastra kameral- 
na posestva na Tolminskem (in ostalem Oorilkem), (čeravno 
80 se bili poprej deželni stanovi le s tem pogojeni splošnemu 
davku podvergli, da se tudi kameralna posestva primemo ob- 
dačijo. Še le 1. 1642 se udi cesar Ferdinand III. pravičnim 
zahtevam stanov. — L 1626 začeli so zopet pobirati od vseh 
podložnikov izreden davek za vojne stroške. L. 1686 upeljali 
80 tudi na GoriSkem ^tempeljski davek za vsako javno pismo. 
Ob Času nesrečnih vojna proti Turkom na Ogerskem 1. 1691 
in 1693 terjali so zopet izreden davek od vsake glave. 

U XVni. stoletju nadaljevali so znova brezkončno ure- 
jevanje in popravljanje davkarske knjige. Ko so zadnjič 1. 
1762 do sklepa prišli, pokazalo se je, da je vlada u stimaj- 
stih letih davek sedmerukrat pomnožila. Cesar Jožef II. je 
hotel davek popolnoma preuatrojiti. Po zapovedi njegovega 
dekreta od 15. decembra 1785 podalo se je naslednjega leta 
nad 60 zemljemercov na Tolminsko in Bolško z nalogo, da s 
pomočjo nekaterih domačinov pregledajo in popravijo Kmape" 
ter preiščejo rodovitnost vse obdelane zemlje. Čeravno je bilo 
to leto nenavadno deževno in tore za tako preiskovanje 
neugodno, doverMla je vendar delalnost zemljemercov svojo 
nalogo. ■ 

Tako je bil kataster 1. 1786 na novo urejen in nasled- 
nje leto pregledan. ZemljiSČa so razdelili po dobroti na tri 
verste in upeljali so zraven še hišni davek. Po tem so 
preračunili, koliko bi moral vsak posestnik plačevati od svo- 
jih zemljišč in hiS (na vso goriško deželo je prišlo 90.497 g].). 
Dasiravno je po Jožefovi smerti tudi glede davka večinoma 
vse pri starem ostalo, kakor je bilo za časa cesarice Marije 
Terezije, vendar je ohranil kataster od 1. 1786 svojo veljavo 
de do novejših časov in služil je za podlago vsem poznejšim 
preračunjevanjim davka. 

Pii takih gospodarstvenih razmerah ne more se govoriti 
o blagostanju našega ljudstva u preteklih treh stoletjih. 
Yerb tega so še hude beneške vojne in mooge pri rodne 
nesreče ovirale razvitek gmotnegii napredka. L. 1511, 26. 
marca, ob 3 urah in 42 minutah popoldne, stresla se je zem- 
lja po vsem Frijulskem, Goriškem in Kranjskem tako hudo, 
da se je mnogo hiš, cerkva in gradov posulo (tudi Kozlov rob 



,y Google 



— 149 — 
je bil zelo poškodovan) *). Jedoako se je čutilo tudi dve 
naslednji leti mnogo manj&ih in večih potresov. 

Istega leta 1511 razunela so je bila strašna kuga po 
vsem Frijulskem. Na Tolminsko se je bila pa Se le 1. 1532 
raziirila. L, 1542 zaukaže gorilko-tolminski glavar Franc 
Thurn, da se imii na tolminsko - kranjski meji (kakor tudi 
proti Vipavi in Senožečam) gost kordon postaviti ia prehod 
aobvo zabiaojti, ker je bila po Kranjskem kuga razširjena. 
L. 1562 prikazala Be je kuga tudi na Tolminskem, in Oedudci 
so hitro zaperli podboneiko cesto. 

L. 1549, 13. aprila, padlo je neizrečeno veliko sneg« 
po vsem Frijulekem. Naslednje leto bila je zima zelo huda 
in dolga. L. 1551, 6. oktobra, utergali so se oblaki nad Fri- 
julskem in povodenj je napravila veliko Ikode. L. 1554 bilo 
je zopet neizrečeno veliko snega. U letib 1597, 1598 in 1599 
prikazalo se je bOo mnogo volkov, ki so se z gor nizko u 
doline podajali. 

L. 1595 morali bo zapreti bolSki okraj, ker je žugala 
nevarnost, da se a njem kuga uname. Julija meseca 1. 159& 
zaunela se je res kuga po vsem Bolškem in Kobaridskem, 
tako daje veliko ljudi pomerlo. Z začetkom meseca auguBta 
zaprejo Cedadci vse poti na FrijuUko, ali kljubn temu se raz- 
Siri kuga tudi u Čedad in njegovo okolico. 

U letih 1628 in 1629 nastala je bila velika lakot po 
vsem Goriškem. L. 1634 raziirila se je bila kuga iz Kranj- 
skega na Tolminsko. L. 1682 bila je zopet huda letina za 
goriško grofijo, ali Tolminsko ni terpelo lakoti ker je imelo 
dobro letmo. Zato so prihiteli Tolminci z vsakoverBtnim ži- 
vežem Qoričanom na pomoč in bo rešili marsikoga gotove 
smerti. 

Pri takih okolnostih ni moglo poljedelstvo na Tol- 
minskem skoro nič napredovati. Neobdelan svet se ni mogel 
spreminjati v njive in travnike, ker vlada in gospostvo sta 
ra/.glasila gozde za svojo lastnino. Drugače je bilo u onih 
vaseh, katere so bilu u preteklih stoletjih Benečanom pod- 
ložne. Beneški senat dovolil je Livčanom Že 27, aprila 1613 
in Breginjcem 25. juuija 1614, da smejo svoje občinske pa- 
znike in gozde potrebiti, ter u travnike in polja spremeniti. 
Samo zavezati so se morali, da ne posečejo visokih debel u 
gozdih, ker ta so se morala ohraniti za potrebe arsenaia in. 
lodjodelalnioe u Benetkah. 



■) p. v. lUdics, Das grogae Erdbeben in Kraiu Im J. ISll.- 



,y Google 



— 150 — 

Tudi Tolminoi so bili začeli po£etkom XVII. stoletja 
gozde trebiti in sDoriDe" delati, ne da bi hoteli od teh kak 
davek plačevati. Ali 1. 1628 prepovedala je vlada sUiio ostro 
tako trebljenje. Do takrat napravljene novine bile ao spre- 
jete u urbar od 1. 1633. Sicer so pa bile te novine večino- 
ma le sredi gozdov iztrebljene seaožeti in so obsegfde red- 
kokedaj prave travnike ali njive. 

Na majhno korist poljedelstva, pa na veliko ikodo ob- 
čega blagostanja bilo je deljenje celih zemljiSČ na rnanj- 
ia posestva, kakor je bilo to u pretečenih stole^ih zelo na- 
vadno. 8 tem se je sicer doseglo nekoliko boljSe obdelovanje 
zemlje, ali premožni kmeti so ginili vedno bolj in mesto njih 
množili so se mali posestniki, ki se oeso mogli vselej poSteno 
preživeli. Poleg kmeta, posestnika celega zemljišča aU grun- 
ta, nastali so sedaj ruta rji, polovica rji, kolani in ose- 
bivniki, ki so imeli samo tri četertine, polovico, četertino 
ali celo le osmino celega zemtji&ča. Rut se je imenoval sploh 
položen, iztrebljen svet, kder je poprej gozd rastel. Kogana- 
rije omenjajo se mnogokrat u tolminskih urbarjih. 

Ear se tiče poljskih pridelkov, sadili so Tolminci 
to kar u srednjem veku. Začeli so vedno bolj opuSčati lan, 
ker je vsled velikih mrazov rad pozebal, in oves, ker so se 
bila zemljišča zboljSala za žlahtnejSe žito. Nasproti ee je raz- 
širila tndi na Tolininsko ajda, katere so sejali dve versti, 
imenovani nslovenka' in ^tirolka". Po uzgledu Frijulcev, ki 
ao začeli Že okoli I. 1600 tiirSico (sirek) sejati, poprijeli so se 
tudi Tolmiuci tega žita in so ga- sejali od leta do leta več. 
Krompir (na BolSkem gčompe' imenovan) začeli so ie le kon- 
ttem preteklega stoletja saditi. Za pouzdieo poljedelstva in 
Živinoreje se je mnogo trudila cesarica Marija Terezija; po 
njenem prizadevanju ustanovilo se je 1. 1765 ^kmetijsko dru- 
Stvo" u Gorici, ki je kmalu razširilo svoje delovanje tudi na 
Tolminsko. 

&lavni živež in največe dohodke pa je dajala ljudstvu 
Živinoreja. Njeni pridelki (mleko, sir, maslo in volna) bili 
so jedina podpora ubozega kmeta. Ali za napredek Živino- 
reje, za zboljSanje plemena in za pouzdigo sirarstva storilo 
se je toliko, kakor nič. Ysa domača živina bila je vedno jed- 
oaka: goveda so uvažali na Tolminsko s Kranjskega, praSiče 
pa iz Frijulskega. 

Jedino kar se je u preteklih stoletjih za živinorejo sto- 
rilo, bilo je zboljšanje paše in kerme. Tolminsko je slovelo 
od nekdaj po dobrih paSnikib. Zato so imeli Benečani na- 
vado svoje cede čez mejo na tolminske gore na paSo goniti. 



,y Google 



_ 151 — 
Za odškodnino pločerali so le nekaj malega dotiŽnim kmetom. 
To razvado pa je ostro prepovedal glavar France Thurn, 
da bi ohranil občinske paSnike na korist domaiSe živinoreje. 

Usledi neprestanega trebljenia gozdov nastalo je mnogo 
novih paSnikov in senožetij. Glede dobrega sena slovel je 
zlasti Kolovrat. Tu so bili Livčani po dovoljenju od 1. 1613 
iztrebili mnogo senožetij in pridelovali so toliko sena, da so 
ga vsako leto mnogo prodajali u Kobarid, ter sploh na Tol- 
minsko in Bolfiko. 

Le Skoda, da je kmeJSka kratkovidnost zapravila mnogo 
občinskih paiuikov. U XV1JI. stoletju za6flli so bili namreč 
prodajati zasebnikom one dele občinskega sveta, kateri jim 
neso bili neobhodno potrebni za prerejeoje svoje jdviae. To 
so tolminski grofi po mogočnosti zabranjevali, ali 1. junija 
1754 odloči cesar Franc L na poročilo svojega komisaija 
grofo Harrscha, da naj ostanejo vse občine u mirnem po- 
sestvu in umivanju tistega občinskega sveta, katerega rabijo 
za svoje namene, in da smejo tore tudi prodajati painike, ako 
jih ne potrebujejo za svojo domačo paSo. 

NajalabSe pa se je gospodarilo u preteklih stoletjih z 
gozdi. Se u srednjem veku ao bili vsi naSi hribi do pre- 
cejšne viiine pokriti z gostimi gozdi, večinoma mecesnovimi in 
smrekovimi. U preteklih treh stoletjih pa se je zmanjiala 
z gozdi obrastena poverilina več kakor za polovico. Zgodilo 
se je večkrat, da so pastirji zapalili jelove gozde, in da so 
usledi tega ostali goli celi obronki. To velja ^asti o BoUkem, 
kjer je uničil velik požar ves krasni gozd na podnožju Ve- 
likega verha (Kombona). Takim nesrečam pridružilo se 
je hudobno (mt benefiki meji) ali nepremišljeno sekanje goz- 
dov in pohlepnost vlade, ki je hotela iz gozdov, katere si je 
sebi lastila, u kratkem času kolikor mogoče 'velik dobiček 
imeti. 

L. 1533, 1. novembra, ustanovi cesar Ferdinand I. goz- 
dni urad za gorsko grofijo. Kras in Istro ter postavi za ver- 
hovnega gozdnaija Hieronima di Žara. Ta nova gospo- 
ska je imela pregledati in opisati vse cesarske gozde in po- 
ročati, iz katerih bi se moglo kaj dobiti s prodajo u Benetke. 
Mnoge občine so se bale naznaniti svoje gozde, da bi jim ne 
bilo treba od njih davkov plačevati, in zato je deržava raz- 
glasila te gozde za svojo lastnino. Tako so zlasti Bolčani iz- 
gubili skoro vse svoje gozde. 

Ba bi tolminske in bolSke gozde lože u denkir spravil, 
zapove cesar Ferdinandi. 1536, naj seizveriijo vse priprave, 
da se izpelje po Bolikem terdna cesta, in da se SoČina stra- 



,y Google 



ga tako UTavna, da bode za plavljeDJe derr sposobna. *) U 
komisijo izvoli Ferdinand Nikolaja Tharna, glavarja grs- 
di^anskega, kot predsednika, in kot izvedence EriStofa 
Fraunfalka, oskerbnika u Aussee, Vilhelma iz Uoos- 
heima, Martina Čota (Zott), Mibela Meilingera in 
naddervaija mojstra Janeza pri solarstvu u Auasee. 

L. 1544 je bil gozdni nadzornik za Oorifiko. Eraa in 
Istro Martin Cernoca. Za pouzdigo vladine kupčije z 
dervi a Benetke in sploh na Frijulako izdela Čemoca s po- 
moijo mojstra Tolfanka Patrona grablje iu druge vodne 
stavbe za lovljenje dt^rv na So£i pri Gorici. Oesar Ferdinand 
seetavi 4. septembra 1544 komisijo, obstoječo !z cesarskega 
svetovalca Vida Zolloerja (colnioarja) u Massenbergu, 
grabljarja (Rechenmeister) Ijubenskega ; Volka Hobenvar- 
terja, gozdnega nadzornika u Štiri; in izgrabljarja tirolske- 
ga, z ukazom, naj se zbere u Gorici in pregleda CernoSine 
stavbe in jih presodi; ob jednem naj predloži načerte, kako 
bi se dale Se druge jednake stavbe ob Soči napraviti u po- 
speševanje vladino kupčije z dervi. **) 

TJsledi te zapovedi nnsvetbje komisija, naj se napravi 
blizu Tolmina še dvoje grabelj, za katerimi bi se derva ustav- 
ljala, in sicer jedne na Soči, a druge na Tolminki. To se je 
tudi u kratkem zgodilo. Razen tega so postavili Se jedno ža- 
go za deske na Tolminki in drugo na Buči blizu njenega iz- 
liva u Idrijico. Potem so začeli SoČino strugo urejevati in 
odstranjati iz nje vse zapreke, da bi se mogli po njej voziti 
plavi (flosi) od Kobarida do morja. Čeravno je k temu zelo 
primanjkovalo denarne podpore, vendar so u kratkem Času 
potrebili Sočino strugo od Kobarida do Gorice, kjer je bila 
plavom najnevarnejša. Tako je bila sedaj Gorica z dervi obil- 
no preskerbljena, in ostalo jih je Se mnogo za zunanjo kupčijo. 

Iz vseh teh velikanskih priprav vidi se, da si je vlada 
obetala velik dobiček iz tolminskih in bolških gozdov. Ven- 
dar ta dobiček nE bil poseben, ker se vsa stvar nI umno urav- 
nala. Posekali so pač mnogo derv, in sicer ne glede na pravo 
potrebo. Se manje pa na štedeuje gozda. ZgodUo se je mno- 
gokrat, da so posekana in pripravljena dei-va na mestu s^goi- 
la, ne da bi jih bili po vod^ u Gorico splavili. 

*) ndamit die Kaufleute und HandthierendeD solchen 'Vfog nnd 
Schiffahrt, Buch wie die Holzscfaveiiiine gebrauchen mSchten; das UnB 
BelbBt zurAlehruDg unseree KammerguteB, auch eur Aufnah- 
me (pouzdigo) unserer LSnder und Leute in denselben Orten hocher- 
■prioBsIioli 96711 vird." Muchar, Oeechiohte Stelermarks, Tli. 417. 

**) Muchar, Oescbichta Sleigrmarks, VIII, fg. 489. 



,y Google 



_ 1B3 — 

U XTn. etuletjtt so nadaljevali neuemiljeao izsekoTanje 
tolminskih in bolSkih gozdov. BolŠki glavar Jurij Filip GFera 
je pisal 26. maja 1616 u tem obziru pomilovalno pismo nad- 
zorniku gozdov A r a r d u. U njem spominje brezmiselno po- 
končevanjt) gozdov in pravi med drugim takole: „Uilo se 
stori človeku, ko vidi toliko derv od prebivalcev Soče (Satche F) 
brez potrebe posekauih, iu ko opazi pokonČevaiije gozdov "ne 
glede na germičje in mlada drevesa. Ker že ni u mojej ob- 
lasti, tako pokonČevanje ustaviti (treba je za ta najpriprav- 
nejSib sredstev), prosim Yaše blagorodje, kateremu gre ekerb 
za take posle, pridite nemudoma u te kraje in preglejte sami 
vso stvar. — Tudi hodijo Benečani od IfediŽe do ^Kompet Ra- 
pida" u tolminskem glavarstvu iu se poslužujejo ondeSnjih 
gozdov, kakor bi bili ojihova lastnina". (Morelli). 

S početka se je zdeio, kakor bi hotel gozdni urad tem 
opravičenim prjtožbam zadostiti, ali počasi se je ua vse to 
pozabilo. Tudi vladina zapoved od 5. aprila 1657, naj se 
tolminski in bolSki gozdi pregledajo in potrebna sredstva za 
njih obrambo nasvetujejo, ostala je brez uspeha. Tudi so 
elementarne nesreče ia malomarnost deržavnih gozdnih urad- 
nikov prouzročile mnogo škode u deržavnih gozdih iu vladina 
denarnica nf dobivala nič od njih. 

tie le pod oskerbništvom marljivega Foraasara bili 
80 gozdi toliko podraatli, da je bilo zopet mogoSe. derva se- 
kati in ž njimi precejšno kupčijo začeti. Tega podjetja lotilo 
se je posebno društvo 1. 1662. Za svoje potrebe napravilo 
je dvoje grabelj, jedne na Idrijici, a druge na TrebuSi. 
Iz tega vidimo, da so takrat najbolj sekali derva po izhodni 
in jugoizhodni strani Tolminskega. Omenjeno sekanje veršili 
80 u veliki meri in to je donašalo vladini denarnici lep do- 
biček. 

Yse to in prirodne nesreče oslabile so bile bolške in 
tolminske gozde tako hudo, da je začela vlada zadnjič resno 
premišljevati, kako bi se dali ti gozdi zopet pouzdigniti. Naj- 
pervo sredstvo je bilo to, da je vlada začetkom XVIII. sto- 
letja nekatere gozde u ^prepoved djala" (^bandisirala", zato 
se nahaja Še sedaj poznamovanje ,prepo vodnica" ali ^u pan- 
tu"). U takih gozdih se nf smelo skozi nekaj let ne sekati, 
ne živina pasti. Tako razglasi tolminsko gospostvo 1. 172b 
prepoved stanovalcem vasij: Volče, Dolje, Volarje, iCamno, 
ISmast, Ladri in Idersko, da ne smejo pokončevati gozdov na 
Kolovratu in Matajorju. 

L. 1732 izda cesar Karol VI. nov „gozdui red", u ka- 
terem prepoveduje pod smertno kaznijo, drevesom verbe se- 



,y Google 



— 154 — 
kati, u gozdih a koso traTO se&i, koze in ovoe n gozde goniti 
in gozde zažigati. Uriedi tega naroČi gozdni urad u Gorici 
tohninskemu grofa, naj da ra^lasit sTojim podložnikom naok 
o gozdih n .ital^nakem jeziku' (!). Ob jednem se je pre- 
povedalo EuDencem, da ne smejo u Kolovratu siroviii derv 
sekati, nego samo suh^ odpadle veje za svoje potrebe pobiratL 
Po oesarski naredbi zaČel je gozdni urad uovo delalnoat 
in pazil strogo, da se ne kvarijo ^prepovedani gozdi". Iz te- 

S. pa BO nastale velike sitnosti za podložnike, katerim je se- 
j paie primanjkovalo. Zato so se zabeli kmetje upirati 
naredbam gozdnega nrada. Da, po nekaterih krajih se neso 
celo niJ! zmenili za njegove zapovedi, kakor bi ga niti ne bi- 
lo. Zato je moral gozdni nadzornik Tihtelič (n^on Wich- 
tenstein") I. 1736 tolminskega grofa prositi, naj svoje pod- 
ložnike podoči, da imajo gozdni urad priznavati in spoStovati 
kot cesarsko gosposko, in da ne smejo brez ozira na njego- 
ve zapovedi gozdov kvariti, da drugaie bodo kaznovani kakor 
protivniki cesarskih postav. Blizu jednako je naročila grofd 
tudi dvoma kamora 1. 1738. 

Ali grof sam ni bil posebno zadovoljen z gozdnim ora- 
dom. Terdil je, da urad daje n n^em tudi neprepovedane 
gozde in take, ki očevidno spadajo pod njegovo gospostvo. 
ZiUitevat je. naj se z nova zmerijo in obmejijo prepovedani 
gozdi. To se je tudi zgodilo I. 1736. Nadalje sklene gozdni 
orad meseca septembra I. 1737 s tolminskim grofom pogodbo 
glede obmdenja painiSkih in dervinskih pravic u prepovedanih 
gozdih na Kernu, Matajorju, Kolovratu, u HlapiSči 
in u Tolminski. 

Ali s tem ie neso bili vsi prepiri poravnani. L. 1737 
začne grof svoje in svojih podložnikov pfavice u cesarskih 
gozdih poudarjati. Terdil je, da imajo vsi njega podložniki 
brez izjeme po vseh cesaiskih gozdih pravico painje, kar mu 
je prav lahko dokazati. Derva sekati po cesarskih gozdih pa 
naj bi imeli le tisti pravico, ki so jo že do sedaj uživali, in 
dcer za kurjavo brezplačno, za stavbe pa proti plačanemu do- 
voljei^u. Take pravice imajo n. pr. občine Smast, Idersko 
in SeŽid u gozdih na Kolovratu in Matajorju. 

Tako je grof tudi za se zahteval pravico uživanja (^jus 
ntile") u cesarskih gozdih. Tlada je grofo pozvala, naj te 
Bvoje pravice dokaže. 8. oktobra 1741 odgovori grof, da te 
pravice nema u obče (,iu generale"), ampak le deloma, da 
sme namreč za potrebo derva sekati on in njegovi podložni. — 
Toda vse te terditve pomagale so malo grofu in njegovim 
podložnikom. Gozdni urad je tudi za naprej ostro psžil na 



,y Google 



— 165 — 
Tsak prestopek gozdnih postaT. L. 1790 in 1791 je toiil Ka- 
meace, ki ho bili poSkodovali gozd u Kolovratu. 

Da bi se nepotrebno sekanje derr ustavilo, prepovedal 
je tolminski grof 18. januaija 1744, da se ne smejo derva 
na Benefiko izvažati, in to pod kaznijo od 25 gold. za vsak 
Tot derv. Ifekateri, ki so to prepoved prestopili, bili ao brez 
usmiljenja kaznovani. Ali tudi to ni dolgo pomagalo, ker 
pozneje so za£eli Eota^i zopet derva izvijati. Zato je mo- 
ral grof 1. 1761 omenjeno prepoved ponoviti. 

EAko zelo BO bili izgubili tolminski gozdi svojo vrednost, 
vidi se najbolje iz tega, da je bila vlada I. 1763 za samih 
1000 goldinaijev prepustila pravico, na Tolminskem derva se- 
kati in plaviti, dmitvu Santo Bnsinelli. L. 1767, 20. 
marca, sklene gozdni nadzornik Leonhardde Bugliooi 
n Gorici pogodbo z omenjenim društvom na 28 let, da sme 
derva sekata po cesarskih gozdih naEernu, uSIapiiči, 
u Tolminski, ob Zalai^ioi, n stari in novi Eneži, u 
Ba£i in na Petrovem berdu. Usledi te pogodbe smelo 
je društvo u omenjenih gozdih sekati les vsake verste (za 
stavbe, deske in derva) ter izvažati ga tndi iz dežele, ali 
vselej samo po nakazu gozdnega urada u Gorici. Vendar ima 
vlada pravico, jemati iz omenjenih gozdov potreben les za 
Tse javne zgrade, ceste itd. Mlado drevje moralo je dmfitvo 
fitediti; smelo pa je u omenjenih gozdih tudi pasti, ali nika- 
kor ne kozi, ki so bile popolnoma prepovedane, in le tam, 
kjer je bil Se visok gozd, in ne tam, ^er so bila derva že 
posekana. 

Teh lepih pravic se je druStvo Businelli popolnoma po- 
služevalo. Pri tem podje^u imelo je tako sijajen dobiček, 
kakorSnega se ueso bili družabniki nadjali. 

Cesarica Marija Terezija izda 1. 1771 nov gozdni red. 
U tem zapove, da se imajo derva nizko pri tleh sekati, in 
ne kakor poprej 1 — 2 metra viSe, Gozdne plete naj se z no- 
va zasadijo, goveda, koze in ovni se ne smejo pasti po goz- 
dih; za tertne kole se ne smejo sekati veršiči, nego samo 
veje;~ takoimenovani majoiki se ne smejo iz gozdov jemati; 
naj se samo po zimi se£e in kader mesec pojema ; u gozdih 
BO ne sme s koso se6i, Se manje pa ogenj kuriti. Tsaka dru- 
žina naj vsako leto dvajset novih dreves zasadi. 

Marija Terezija je tudi priporočila razdeljenje gozdov in 
občinskih pa&nikov, ker se na ta naČin gozdi bolj varujejo. 
Občinske pašnike so bili začeli takrat tudi zaradi tega deliti, 
da bi ne mogla živina na paSi mešati se, in da bi se tako. 



,y Google 



— 156 — 
kolikor mogotSo, zabraailo Širjenje takrat zelo Davadne živin- 
ske kuge. 

Oore opisano nespametno ravnanje oropalo je tolminske 
in bollke hribe njih najboljšega lepotičja. Poprej ah zelenimi 

gozdi pokriti hribi in gore ostale so sedaj gole in prazne. 
•ež in Toda sta izprala rodovitno zemljo z obronkov ia jo 
odnesla u nižine, ali pa celo u morje. Na BoUkem in Tol- 
minskem pa so se pomnožila kamenita tla na veliko ikodo 
narodnega gospodarstva. Razen tega pa začelo se je tudi že 
čutiti pomanjkanje za kurjavo potrebnih derv in to pomanj- 
kanje prihajalo je zlasti na BolŠkem vsaki dan ve6e. 

Kupčija z deivi napotuje nas spregovoriti o tergo- 
vini n obče na TolmiDskem Neobhodno sredstvo za kup- 
čijo in razvitek narodnega blagostanja so dobre ceste. Ali 
ravno u tem obziru bilo je Tolminsko u minulih stoletjih precej 
na slabem. 

Odkar so Benečani Frijnlsko dobili, začeli so najbolj 
skerbeti za cesto čez P o n t e b o. Kakor so bili na morju per- 
vo kupČijsko ljudstvo, tako so hoteli sedaj tudi po suhem vso 
kupčijo na se spraviti. Benetke naj bi postale srediSČe vse 
kupčije, tja naj bi vodile vse glavne ceste. 

Ta beneika politika navedla je goriike stanove do pre- 
pričanja, da si morajo napraviti od Benečanov neodvisno ce- 
sto na Koroško in u severne austrijske dežele, drugače ni 
bilo mogoče Bpečati goriikega vina, največi pridelek te de- 
žele. Starodavna predelska cesta je res obstajala, ali ta se 
je zavijala pri Kobaridu proti Beneikemu in prestopila še le 
pri Korminu zojiet goriška tla. Toda ta cesta je bila u teku 
Časa razpadla in postala zelo slaba. Bamberški škof, kot go- 
spodar T e r b i ž a, je sicer pobiral mituino na Predelu, ali za 
zboljšanje ceste ni storil nič. 

Treba je bilo tore med Solkanom in Tolminom novo 
cesto speljati po sočki dolini in popraviti ostali del predelske 
ceste. Za ta načert se je močno potegoval deželni glavar grof 
France Thurn. Cesar Ferdinand sam je spoznal važnost te 
ceste in zapovedal, da se ima početi delati zlasti za pospe- 
ševanje kupčije z dervi. Toda prazne denarnice ovirale so 
izveršitev tega načerta. 

Se le ko je preuzel nadvojvoda Karol vlado notranjeau- 
strijskih dežel, začeli ao Ž njegovo pomočjo 1. 1576 izdelovati 
cesto med Tolminom in Solkanom. Toda bilo je treba pre- 
magati mnogo zaprek, prodno ae je ta cesta doveriila. Še le 
I. 1580 80 dodelali zidan most Čez Sočo u Kanalu. Največe 
zapreke pa so bile med Uočinjam in Fodseli. Preteklo je tore 



,y Google 



— 157 — 
Se mnogo lat, predno je bila Bočka cesta popolnoma dode- 
lana in za Tožnju sposobna. Ali ie tako je ostalo na njej 
mnogo klancev, ki bo zahtevali velike priprege. 

Da bi 80<Ska cesta zadobila večo važnost, ukaže aadToj- 
Toda Karol 28. marca 1590, da se sme zunanje Tino le po 
tej cesti na Koroško uvažati. Ta ukaz ponovi tudi nadvoj- 
voda Ferdinand H. 1. 1603 in 1604. Ali to Korošcem ni bilo 
prav, ker je bila predelska cesta težka in zato bo tako dolgo 
protestovali proti temu ukazu, dokler ga ni vlada 1. 1609 pre- 
klicala. Za uzderževanje ccBte upeljal je že Karol mitnice, 
kakor n. pr. u Bolcu, Kobaridu, VoHab itd. 

Važnost nove predelske cesta spozuali so tudi Benečani. 
Da bi moglo blago b EoroSkega tudi u njih dežela dohajati, 
lotili 80 se I. 1593 popravljati staro podboneSko cesto med 
Čedadom in Kobaridom. U svoji linetosti popravili so cesto 
3e celo na austrijskih tleh dve italijanski milji dale<S. Bližnji 
prebivalci so bili tega .veseli in so Benečanom pomagali pri 
delu. Kobaridski davkar in tolminski glavar neeta k temu 
nič rekla, ker sta gledala bolj na korist svojih neposrednih 
podložuikov, nego oddaljenih Goričanov. Tako je bila cesta 
Že dodelana (Benečanom se je mudilo!), ko še le zvedo o 
tem u Gorici. Sebičnost Goričanov nagne glavarja, da zapove 
toimioBkemu grofu, naj pošlje sto kmetov razdeiat oni novi 
kos ceste na austrijskem svetu, čel da ne bode mogel sov- 
ražnik u deželo hoditi! Pravi uzrok pa je bil ta, da so hoteli 
Gončani Tolmincem zabraniti kttpčijo z Benečani. 

Toda za ohranitev predelske ceste storilo se je zelo malo. 
Koroioi 80 bili sicer ustanovili mitnico na Teibižu, da bi iz 
njenih dohodkov popravljali predelske ceeto na koroški strani 
in na goriški celo do Bolca. Ali to se ni nikoli zgodilo, ker 
se je Korošcem ta cesta premalo važna zdela. Tako je cesta 
8 časoma zopet razpadla in poškodovani mostovi se neso več 
popravljali. Goričani, ki so tako važao cesto na svojej strani 
uzderževali, pritožili so se (1. 1606) čez Korošce pri deželni 
vladi. Al! ta je imela takrat druge poele in zato ni nič sto- 
rila za predelsko cesto. Tako je bilo mogoče spretnim ia de- 
naropolnim BeneČEinom u kratkem času zopet vso prehodno 
kupčijo čez Pontebo oberniti. To je prinašalo Goričanom to- 
liko škode, da 80 jedenkrat od cesarja Ferdinanda II. celo 
zahtevali, naj ukaže cesto čez Pontebo razdreti ! 

Nazadnje so se začeli goriški stanovi naravnost s koro- 
škimi poganjati zaradi predelske ceste in njenega skupnega 
nzderževanja. Korošci so sicer prijazno odgovorili (1. 1650), 
ali vso stvar na ugodnejši čas odložili. Še le 20 let pozneje 



,y Google 



— 158 — 
sporazumejo se obojni stanovi, da hočejo vsak jedno tretjino 
stroikoT predelske ceste preuzeti, za ostalo tretjino pa na- 
prosijo ceBarja Leopolda I. Vendar je moral ie le cesarski 
komisar KoroSce prisiliti, da so plačali svoj del in tako se 
je dobilo 15.000 goM. za cestne potrebe. Ali goriški stanovi 
80 morali poleg svojega dela 3e mnogo dodati, da ao rse po- 
trebne stroSke poknli. Terbu tega preuzeli bo a svoje po- 
sebno varstvo predelsko cesto od Kobarida do Devina. 

Ali kljnbu temu neso goriški stanovi popravljali predel- 
ske ceste in ko je bila začela z nova razpadati, morala jo je 
vlada popravljati. Okoli 1. 1770 izdela gonSki zgodovinar Ku- 
dolf Coronini na£ert, po katerem bi se imela popraviti 
Tsa predelaka cesta. Ker je počasi vsa skerb za to cesto vla- 
di pripadla, zato je tudi postala iz deželne deržavna cesta. 

Razen predelske ceste ne more se skoro o drugih go- 
voriti po našej deželici. Tsa ostala občila bila so le boljši 
ali slabši tovorni poti. Po vsem Tolminskem nahajali ao se 
le trije zidani mostovi: pri Kobaridu čez Sočo ter pri Sv. Lu- 
ciji čez Sočo in Idrijico. Ali 1. 1758 posuje se stari koba- 
ridski most. Zato so zacelil. 1759 nov most zidati in so ga tndi 
srečno doveršili 1. 1750. Vse občine od Podbele do Podme- 
leo morale so rabotati za novi most. Tudi vse cerkve teb 
občin 80 morale prinesti svoj delež za njegovo izverSitev in 
marale ao celo denar posoditi na račun dotičnih občin, ki so 
tudi obresti od tega posojila plačevale. Vsi stroški la ta most 
so znašali 1381 lir in 19 krajcarjev, 

Cesar Jožef II. zapove 1. 1781, naj se napravljajo tudi 
^občinske ceste". Ali kakor večina drugih njegovih zapove- 
dij, tako ae tudi ta nf izpeljala. Zaradi tega nf imelo Tol- 
minsko do najnovejšega £aaa razen glavne ceste nobene dru- 
ge, nego aamo nekaj voznih poti. Med temi bil je izvestno 
najvažnejši oni od 8t. Ludje ob BaČi n Železnike in drugi, 
katerega je bil dal grof Attems I. 1690 iz Trente u Boleo 
izdelati. 

Z novo sočko cesto bilo je Tolminsko pervikrat gedi- 
njeno z Oorico in od sedaj naprej začelo se je vedno bolj 
prištevati goriški grofiji. Natomo je, daje sedaj tndi njego- 
va kupčija dobila drugo smer. Vendar Tolminci neso mogli 
pozabiti svoje stare kupčije z Benečani in zato so tudi pozneje 
radi pošiljali svoje blago u Čedad in Videm. To pa ni bUo 
G-oriil^nom po volji, ki so hoteli vso kupčijo le na svoje me- 
sto potegniti. 

Zato prepove 1. 1628 goriški glavar Tolmincem, da ne 
smejo več prodajati Benečanom sira, masla, sala, telet in dru- 



,y Google 



gih pridelkov. Ali proti tej zapovedi rekurirajo Tolminci tako-le : 
„Goričaiii, katerim prodajamo svoje živinske pridelke, zahte- 
vajo od nas, naj bi samo njim dajali svoje blago, in vendar 
cesmo mi nikoli teijali, da bi oni samo nam svoje vino pro- 
dajali. Prepoved, zunaj dežele knpčevad, pomeni za nas to- 
liko, kakor ukaz, da moramo svoje pridelke tisti kup proda- 
jati, kakor ga bodo Goričani določevali, in da qe smemo Te6 
sala in masla pridelovati, kakor ga bodo Gori6ani porabiti 
mogli". — G-oriSko glavarstvo sicer n£ botelo svoje zaslepljeno- 
sti pripozaati s tem, da bi bilo to prepoved preklicalo; pa£ 
pa je opustilo skerb za izpolojevaDJe svoje prepovedi, tako 
da BO mogli Tolminci zopet svoje blago prodajati, kamor jim 
je bilo drago. 

Kakor izvozna, tako je postajala tudi uvozna kupčija 
zmerom važnejša. Kakor so Tolminci svoje žito iz Gorice ali 
Čedada vozili, tako BolČani s Koroškega. Ker a svoji gorati 
deželid dobo mogli dospeti do posebnega blagostanja, dovoli- 
jo jim koroSki stanovi z razglasom od 27. junija 1594 oslo- 
bojenje mitnine za vse blago, ki je bodo na KoroSkem ku- 
pili. Temu nasproti morali so se Bol<!ani zavezati, da bodo 
smatrali to oslobojenje le kot izjemno, katero more dežela 
zopet preklicati. 

DomaČo kupčijo pospefievali so mnogo letni sajmi in 
tergi ob času cerkveniE praznikov. K starim eajmom sred- 
njega veka pri farnih cerkvah pridružili so se bili u XYI. 
stoletju ie Štirje zelo važni in mnogo obiskovani pri Sv. Lu- 
ciji na mostu. Tu so bili 1. 1612 dozidali novo cerkev 
Marije Device in sv. Lucije. Ker je bila ta cerkev ubožna, 
dali 80 od volčanske fanie cerkve jeden sajiim k novi podru- 
žnici. Ker pa je 8v. Lucija natorno srediSče Tolminskega, 
razvili so se tii u kratkem času Štirje sajmi ob itirih letnih 
časih, katere je ljudstvo le priprosto ^Stmavre" imenovalo po 
starem svetolncijskem svetniku sv. Mavru. Za varstvo teh 
sajmoT moralo se je plačevati tolminskemu oskerbniku, sodiji 
in biriču. L. 1762 začeli so Volčani svoj sajfem nazaj zah- 
tevati in iz tega so nastali veliki prepiri. Ker so pa Moataiji 
dokazali, da so ^nekateri sajmi Se le pri sv. Luciji začeli, osta- 
lo je vse pn starem. 

Mnogo dobička prinašala je Tolminskemu, in zlasti Bol- 
Skemu, tudi prehodna kupčija. Kakor u srednjem veku, tako 
so Gorenjci tudi u preteklih stoletjih čez Tolminsko tergovali 
z Italijo. Pri tem so se služili stare kupčijske poti, dokler 
nI cesar Karol YI. odperi teržažko-dunajske ceste čez Kras. 
Od takrat pa ae je nekdanja zveza med Gorenjci in Tolmin- 



,y Google 



ci popolnoma pozabila. Le Cerkljani so Se kaj malega ob- 
čerali ah svojimi sosedi. 

Na drugi strani pa je bila začela po novi sočki cesti 
iiTahna kupčija med OoriSkim in Koroškim. KoroSci so radi 
hodili po gonška vina io nasproti so prodajali Goričanom že- 
leznino in lan. Usledi te žive kupčije začela je bila tudi 
obertnija napredovati. Največi dobi<!ek od prehodne tergovine 
imeli so pa stanovalci ob glavni cesti. Uzdignile ao ae kerč- 
ma pri kerčmi. ki ao akerbele za telesne potrebe voznikov in 
njih živine, pa tudi za potrebno priprego u stermih klancih. 
Tu pa tam ob cesti videl si velikanske hleve, n katerih je 
dobivala vozna živina z vozovi ured svoje prenočišče. Zajelo 
je živo občevanje in kretanje po glavni cesti, po kateri je 
oič Deprenehoma pokal. In tuji kupci ter njih vozniki puSČali 
ao lep denar u deželi. 

Od kupčije pa je hotela tudi vlada imeti svoje koriad 
in zato je ustanovila ob cestah svoje mitnice. Razen že ome- 
njenih colnij ob predelski cesti imela je vlada še drago u 
Ba£i že od 1. 1544. Tu se je moralo plačevati od goveje 
živine, katero so gonili s Kranjskega na Tolminsko, ali pa 
skoz Tolminsko na Italijansko. L. 1725 ustanovijo cesar- 
sko mitnico Na mostu pri sv. Luciji, ali tam ao poberali 
mitnino komaj 6 let. L. 1759preuzame vlada od tolminskega 
grofa mitnico na Knezi (drafenbach) io 1. 1767 ustanovi no- 
vo mitnico Podberdom (u zvezi z mitnico u Železnikih). 

Razen teh imel je tudi tolminski grof svoje mitnice: u 
Tolminu, na Kne£i (do I. 1759) in na BaČi. Vsaka mu js 
nesla po blizu 120 gold. na leto. Nad mitnico u Tolminu 
postavil je bil cesarskega orla; ali I. 1780 mu zapovedo, da 
mora postaviti svoj gerb nad svojo mitnico. (Jslem pogodbe 
od 1. 1757 iinel je grof pravico le od konj in živine ^tretje- 
ga reda' mitnino pobarati; vendar je zahteval na BaČi mitni- 
no od vsake živine, tudi od take, ki je le skoz deželico šla. 
£o se je to gro(u prepovedalo in so ga opomnili na pogodbo 
od 1. 1757, rekuriral je in prosil, naj mu pustč njegove stare 
pravice in oavade. L. 1775, 15. julija, odpravi vlada vae za- 
sebne mitnice; ali grofje terdil, da o tem nič ne ve, ia je 
pobiral mioiino na Bači poslej, kakor prej, dokler mu nI vla- 
da tega ostro prepovedala. 

L. 1725 29. augusta, uredi graška vlada mitnino oa Tol- 
minskem. Po tarifu ob tej priložnosti izdanem moralo se je 
plačevati od vsakega teleta, ovce, ovna ali koze, na 6ori6kem 
ali zunaj dežele prodane, po 1 sold; od vola ali krave sta 
se plačala 2 solda; od Cede volov s Kranjskega ali doriške- 



,y Google 



— 161 — 
ga prignane, ako je Sla skozi Tolminsko, so plačevali 2 sol- 
da; 6e je bila na Tolminsko pripeljana in potem iz dežele 
prodana, 4 solde in 1 denar (vinar). Od vsakega konja, naj 
se u deželi ali zuni^ dežele proda, plačevali so 4 solde in 1 
denar, od vsake kože 1 sold, od jedne gnjati ia od svinjske 
masti 1 Bold, od boka s Kranjskega pripeljanega in na do- 
riSko ali zunaj GoriSkega prodanega 2 solda. Ako so Tol- 
minci svoje blf^o in živino na G-oriško prodajali, ni jim bilo 
treba plačati nič mitnine. Kadar bo pa svoje blago in živino 
zunaj grofije prodajali, morali so plačati mitnino, kakor drugi 
kupci. 

Ali kljubu tem colnijam in mitnicam kupčevali so ljudje 
skrivej, ne da bi plačali omenjeni tarif. Tihotapstvo se je u 
naSei deželici močno iirilo, posebno Se zato ker je bilo Tol- 
minsko na beneSki meji. Že 22. decembra 1594 dobi oskerb- 
nik tolminskega glavarstva N i k o 1 aj (imenovan Baldasar) 
RaSar (Rassauer) iz Gradca povelje, naj obustavi neprene- 
bano tihotapstvo svojih tolminskih podložnikov, zlasti pa kerč- 
marja u Cerknem (von Kirchbaimb). Ta je skrivaj kupce- 
val z vinom na veliko Škodo vladine denarnice. ") Toda uklja- 
bu takim zapovedim nf bilo mogoče tihotapstva na Tolmin- 
skem zatreti. 

Ob času Marije Terezije ustanovi „finan£no slfažo," in 
tako dobi tudi Tolminsko nekoliko takih mož. Kot finančne 
postaje odločili so Kamno (kjer je stanovalo 10 financ«v u 
ondaJnjem mlinu), Bobič in Sedlo (2 revizorja in 4 kor- 
donisti). L. 1786 prestavijo finance iz Sedla Podbelo in 
odBobiČauKred. 

Oledč obertnije preteklih stoletij mora ee u pervi 
versti pohvalno omeniti mala domaČa obertnija, ki se je z 
vsem pečala, kar je bilo kmetu treba na orodji in na obleki. 
Takrat neso Se poznali navade, da bi si bil kedo kupil svojo 
obleko ali svoje navadno kmečko orodje. Samo kovačije, mli- 
ni, strojarije za kože, valjalnice za sukno in klobučarije de- 
lale 80 za kmeta stvari, katerih si nf znal vsak sam napraviti. 
Zlasti suknarstvo in platnarstvo cvetlo je na Tolminskem u 
XVI. stoletju, ali u XTIIL stole^u je vse to propadlo. 

Med večo obertnijo moramo Šteti obdelovanje rud, ka- 
tero je bilo u preteklih stoletjih na Tolminskem prav lepo 
začelo in se je bilo precej razvilo. TJ Idriji bo živo srebro 



*) Formentini, Snnto di alouni docomenti del leoolo XVI. a g«- 
rUlcem koledarju kmetijskega dmitrB 1858. 



,y Google 



— 162 — 

vedno obilofljie kopali in nmetnejie topili. Ta obertn^a se 
je zlasti ponzdignila, odkar je nadvojvoda Earol 1. 1580 rod- 
D)k u oBkerbniStTO vlade sprejel. Tolminski grof je moral 
skerbeti za potrebne delalce, in tako so dobivali Tolminci lep 
zaslužek. 

U XYI. atole^n začnejo u Trenti železno rado kopa- 
ti. Ivan Gibellino in G-regor Kumar lotita se tega 
fodjetja in napravita lastne fužine. Nadvojvoda Earol dovoli 
1679 potrebna derva iz cesarskih gozdov. Ali k^jabn temu 
radnik id donaial posebnih dobitkov, ker trentanko železo 
nI moglo konkurirati e korolkim in kranjskim. Rudnik preide 
skoro u druge roke; 1. 1624 so ga imeli baroni „de Grotta". 
Od Zemljerjev ga dobijo nazadnje Attemsi. Grof Hei^ 
man Attems trudil se je mnogo za ta rudnik. Na svoje erbo* 
ike da napravit ftest ur dolgo vozno pot iz Trente u Boleo. 
L. 1690 da sezidat cerkev Marije Deviee Lavretanske za tu* 
dokope in 1. 1693 ustanovi onde poseben beneficij. Attema 
je navadno u Trenti stanoval in sam delo vodil. V svojem 
testamentu od 27. marcya 1693 določi, da ima mdnik vedno 
ostati kot lastnina pervorojenega sina u rodovini njegovega 
unuka Henrika Attemsa in njegovih potomcev. 

Po takem prizadevanju je poprej divja trentarska dolina 
u kratkem oživela. Pervi delalci so bili vojaSki in jetniiki 
begunci, nekateri celo iz laških Tirolov. Zato je menda tudi 
kraj dobil ime Trenta po laškem Trenta ali Tridentu n 
Tirolih. Delalci u rudokopu pDstavijo po dolini svoje koče 
in utemelč lastne družine. Železne palice iz Trente bUe ao 
znane po vseh primorskih kovačijah. 

Eer pa trentarsko železo zaradi prevelikih stroškov pri ko- 
panja u tako oddaljenem kraju nI moglo z drugim konkurirati za- 
to prodajo Attemsi rudnik okoli 1. 1750 nekemu Silbernaglu. 
Ali tudi ta ni imel boljšega uspeha, in zato opu^l. 1778 popol- 
noma kopanje železa. Od takrat se razkrope delalci aa vse kra- 
je, samo nekaj družin ostane u Trenti. Te pa se na malo ro- 
dovitnih tleh neeo mogle drugače prežiriti, nego da so zame- 
nile rudarsko kladivo s pastirsko palico in začele živino re- 
diti. Tudi zadnji trentarski beneficijat Eranc Yaclav Ln- 
cenperger (1721 — 1781) postal je u pravem pomenu bese- 
de pas£ir, da se je mogel preživiti po preneliaDJu rudnika, 
ljudstvo ga je sploh le ^Trentarja" imenovalo in ve ie mno- 
go o njem pripovedovati. Po njegovi smerti ostali so Tren- 
tarji 77 let brez duhovnika. *) 

*) A. Cerv, »GlM" 1874, podltalek U. 42-60. 



,y Google 



— 163 — 

L. 1684 najde kobaridski davkar Jaoez WiQkIer že- 
lezno žilo blizu Kobarida. Ali nihče ae ni lotil kopaqja, da 
bi bil porabil to najdbo. (Tudi 1. 1874 se je poro&do, da 
BO naleteli na bogato železno rudo pri Kobaridu.) 

U drugi potoTici SVII. stoleda hotel je grof Anton 
Lantfaieri na meji Ctoridkega in Koroikega (tore u Lognf) 
napraviti papirnico in predilnico za volno, ali oboje mu je 
spodletelo. 

Bolj srečni so bili nekateri Hamburiani, ki so ustano- 
vSi 1. 1772 a TrebnSi tovarno za steklenice izSeraega ste- 
kla, da bi a njih razpošiljali Spanjolska vina. Tlada je do- 
Tolila za potrebe te tovarne derva iz svojega gozda ob poto- 
ku Trebufii. 

Na koncu preteklega stoletja naili so bili u Trebu6i 
celo srebemo rudo. Ifekteri podjetniki lotili so se kopanja, 
ali ob času francoskih vojna opustilo se je to. Še le pred 
nekoliko leti so našli zopet rAr in ga uverstili med druge 
idrijske rudnarije. 

L. 1787 so bili začeli Ifemci svinec kopati kakih 20 
- minut nad Orehkom pri selu, ki se še sedaj imenuje ,Na 
Nemcih''. Ti Nemci so bili tudi nzrok, da se je u Or^ku 
sezidala cerkev sv. UbsJda. Ko se je pozneje rov zasul, nese 
več nadaljevali kopanja. 

Od zunanje omike našega ljudstva poglejmo na no- 
tranjo, dulevno in versko. Čeravno je bila vera na- 
ših Tolmincev u obče rimsko-katoliška, vendar je imela u. 
preteklih stoletjih Se neke posebnosti, katere je zdaj že iz- 
gubila. Tako se vidi iz zapisnika cerkvene vizitacije od leta 
1767, da so na Bukovem po obhajilu dajali obhajancem vina 
da 80 si splaknili usta. 38) pri vizitacijah drugih cerkva se to 
ne omenja, tore ni mogoče vedeti, ali je ta navada obstajala 
tudi po drugih krajih na Tolminskem. — Feta cerkvena zapo- 
ved ae ni glasila tako, kaker dandanes, nego : ,1^ imaš od- 
potovati zapovedano desetino in kvarteŽ*. Tako so neka- 
teri duhovniki Se u novejšem času učili. 

Bazen tega pa nahajamo tudi u preteklih stole^ih sle- 
dove krivoverstva med Tolmind. Luteranstvo sicer nt bUo 
Sroderlo ua Tolminsko, ali vendar nas spominjajo nekateri 
ogodki na-nj, Pt> noči 27. junija 1587 pripeljejo deželni 
sodnik kranjski in sedem brižinskih lovcev protestantovskega 
pridigaija Petra Eoplanika peš iz Loke Čez Cerkno u 
Tolmin, kder ga izroČe glavaiju n varstvo. Ko se je ta pre- 

Eričal iz pokašuiega ukaza nadvojvode Karla, da so zgra- 
ili Knplenika na i^^;ovo izrečeno poveže, poslal ga je na- 



,y Google 



— 164 — 
prej a Gorico župniku Andreja Nepokoju in od tode je 
moral potem Euplenik u Tidem. *) 

NapredoTanje luteranstra mislil je uadTOJToda Ferdinand 
najbolje a tem zaprečiti, daje upeljal po aTOJit deželah cerkveno 
inkvizicijo. Fralal je svojega nameatoika na Štajerskem, la- 
vantinskega 6kofa Stobeja, u katere dežele bibUo potrebno 
inkvizicijo upeljati, in ta mu je odgovoril, da tudi oa Tol' 
minsko in Idrijako (kakor sploh na QoriSko), ker te so bile 
do eedaj Se popolnoma proste luteranstva. 

Eljubu inkviziciji razširile ao ae bile slovenske prote- 
stantoveke knjige tndi na Tolminsko, zlasti na Cerkljansko. 
Tu je bilo ie okoli srede preteklega atole^a mnogo takih 
knjig med ljudstvom. Tolminaki naddijakon ukaže, da imajo 
duhovniki paziti na take knjige in si jih prisvajati „pia frau- 
de". Ali ljudstvo je te bujige skerbno varovaJo in tako so 
ae nekatere Se do naSih £aeov obranile. 

L. 1584 prikazala se je bila čudna verska sekta ^ska- 
kajev" pri Sv. Luciji. Ta sekta je imela svoj začetek u neki 
bolezni, ki je bila u Xin. in Xiy. atole^u po NemSkem ob 
reki Rani zelo navadna. Mlade in stare zgrabila je neka 
zamaknjenost, ki jih je silila skakati in plesati. Na stotine 
Ijudij je romalo od mesta do meata in plesalo po vseh ce- 
stah, prepevaje svete pesmi. Taki ljudje so mialilt, da je 
tako plesanje posebno Bogu dopadljivo delo. Mno^ so ska- 
kali in plesali tako dolgo, da so jim Čevlji poknili in noge 
kervavele, ter pripetilo se je celo, da so nekateri od preve- 
likega truda na mestu obležali. Kot spomin na ono bolezen 
ohranila se je Se do danaSnjega dne , procesija skakačev" a 
mestu Echternacb na LuksemburSkem. 

Proti koncu X'VI. stoletja prikazali so se bili akkkači 
tudi na Slovenskem in, sicer pri a v. Duhu blizu Luč (pri 
Amovžu) na dolenjem Štajerakem ter pri sv. Luciji na Tol- 
minskem. Sočasni kronist nam opisuje svetolncijske akakače 
takole: „Ljudje obojnega spola letali so tja pa sim ter hiteli 
po vaseh od cerkve do cerkve, kakor bi bili z uma prišli. 
Tresli ao ae na vsem životu, ploskali in tolkli z rnkami, de- 
lali 80 se plasljive, valjali so se nekateri po trebubu, drugi 
po herbtu okoli cerkve in pretvaijali, kakor bi jih bil Bog 
tako naudihnil. Ali vendar so bili le brezpametni ljudje, ki 
ao z besedami in dejanjem žugali duhovnikom, kateri so jih 
Ddganjali od tega neumnega početja". — Vse to se je godilo 
ravno takrat, ko ao bili začeli pri av. Luciji novo cerkev zi- 



*) Dimits, OeBchiohte Kraina, III. pg. 181). 



,y Google 



— 165 — 
dati- Vso Btvar ao poročili verski komisiji u Ljubljano, in 
ta je začela veliko preiskavo proti svetolu^skim skakačem, 
ali ne ve se, kako je bila pravda iztekla. 39) 

Da bi se verski duh med ljudstvom pouzdignil, upeljali 
so takoimenovane bratovščine („coD^aternitates ). To so 
bila druStva, kterih udje so se zavezali pobožno živeti, sku- 
paj moliti, B procesijo hoditi io romati. Izbrali so si posebno 
cerkev ali altar u njej (in po tem je dobila bratovščina svo- 
je ime), ter so skerbeli za njegovo olepSanje, in da so se na 
njem maše brale za žive in loertve ude. Bratovščine so ime- 
le svoje zastave (po mestih tudi svojo obleko) in svojo de- 
naruico, iz katere so podpirati uboge sobrate, dajali za sv. ma- 
še ip plačevali stroške za ukupne procesije. Premožnejši udi za- 
puščali BO navadno po kako njivo bratovščini in tako so neka- 
tere prišlo do precejšnega imetka. Cesar Jožf II. je razpu- 
stil vae te bratovščine ter ukazal, naj se njih premoženje zje- 
dini z občinskim. 

Število cerkva se je bilo u preteklih stoletjih na Tol- 
minskem zelo pomnožilo. Zlasti u drugi polovici Xyi. sto- 
letja sezidali so skoro na vsakem bribčeku posebno cerkev. 
Mnogo starih cerkva so poderli in prestavili na pripravnejSe 
mesto. Tako bo postale nove cerkve u Šebreljah, u Ko- 
čah, pri sv. Luciji (1584—1612), na LibuSnjem (1573) 
itd. Zlasti okoli Tolmina uzdignllo se je bilo vee polno ma- 
lih kapelic, h katerim so po jeden ali dvakrat u letu proce- 
sije hodile. Ali te cerkvice so bile zelo zapuščene in prigodilo 
se je celo, da je živina u nje zahajala, ali pa da so kmetje 
seno in frodelj notre branili. Zato je dal cesar Jožef U. vse 
te male cerkvice zapreti ali podreti in njih premoženje, ako 
ga je kaj bilo, pridružiti farni ali vikarjatni cerkvi. 

U Tolminu prenesejo I. 1667 farno cerkev od sv. Urba 
pri Soči k Hariji Devici „Na ilovid" blizu terga, kjer še dan- 
danes stoji. Tu je bila poprej romarska cerkev jednakega 
imena. Župnik Simon Vicentini, kije bil 9. maja 1677 
leta Se pri sv. Urhu inštaliran, začel je širiti in popravljati 
cerkev Marije Device. Ko je bila gotova, posveti jo 1. 1687 
teržafiki škof Jakob F erdinand Oorizutti. Vendar je manj' 
kaio novi farni cerkvi še mnogo stvarij. Tako je bil veliki 
altar le lesen, in Še le 1. 1787 kupijo lep marmornat altar iz 
opuščene cerkve sv. Klare u Gorici. Bazen tega pa je ta- 
kratni župnik in dekan Janez Bonež še veliko storil za 
olepSanje tolminske cerkve. L. 1789 dal jo je vso popravit 
od zidarskega mojstra Vovka iz Ajdovščine. Glavno lepo- 
tičje popravljene cerkve je bila lepa erebema monštranca u 



,y Google 



— 166 — 
gotiikem slogu, darovana od neke florentiuske gospe že okoli 
L 1500. L. 1798 kupi Bonež stolico za dekana pred altw- 
jem in sicer tisto, ki je poprej alužila za sedež zadnjemu be- 
neikemu dožetu. 

Ifore farne cerkve so bile postale u Melcih u spod- 
nji Idriji ali Pri fari in nazadnje tudi u Šebreljah 
(samoatalna kaplanija). U spodnji Idriji bila je &ra že pred 
1. 1566. Kemika Idrija (,Idria mineralis") pa dobi svo- 
jega duhovnega oskerbnika za rudarje 1. 1522. L. 1752 lo- 
čili so jo od spodnje Idrije in ustanovili u Demški posebno 
faro, L. 1792 pridružijo obe Idriji ljubljanski Škofiji. — L. 1665 
se dovoli Drežničarjem („magna Dresniza") in Ladri- 
oem, da smejo na kerst nositi u bližnji Kobarid, mesto u 
oddaljeni Tolmiir, pa samo kadar bi bila sila. 

Bolje je preustrojil cerkveno uredbo cesar Jožef. On 
je 1. 1782 popolnoma uničil dufaovsko oblast čedadskega ka- 
pttula in postavil od njega neodvisne Župnike. Zapovedal je 
tudi, naj se ustanove nove podružne duhovnije, imenovane 
^lokalije" Usledi te zapovedi dobili bo svoje stalne duhovne 
sledeJSi kraji: Logje 1770, Cezsoča 1770, Grahovo 1772, 
8teržifi£e 1772, Orehek 1774, Libulinje, Livek 1781, 
Bregini 1784, Trebuša 1T85, Borjana 1785, Sedlo 
1785, Idrija pri BaSi 1786, Ravna 1786, 8v. Lucija 
1787, Bo«e 1.87, Soia 1788, PeCine 1789. 

Tudi a preteklih stoletjih ohranilo je bilo ljudstvo* pra- 
vico izbirati si svoje župnike. Določeni dan zbrali so se ob- 
(inaiji na dvorišču farovža in izbirali so svojega duSnega pa- 
stirja bP° svoji stari pravici in navadi". 40) Izid volitve na- 
znani tolminski glavar JSedadskemu kapitniu s prošnjo, naj 
izvoljenca potordi. To se je navadno tudi godilo, ali vendar 
imamo dokazov, da kapitul tega ni botel storiti (n. pr. 1. 1653 
nf poterdil od Gerkljanov izvoljenega župnika Rejca, nego 
imenoviU je Ter ban ca). 

Župnik je potem izbiral in plačeval svoje pomojine du- 
hovnike. Te je razpošiljal od časa do časa po vaseh, da so 
ljudstvo u verskih resnicah podučevali in mladino pripravljali 
za sv. sakramente. To se je godilo u cerkvi, ako je btla u 
dotični vasi, ako- ne, pa u katei-i hiSi. Duhovniki so po cele 
tedne ostajali u jedni vaei in med tem zlasti bolnike obisko- 
vali ter delili jim sakramente umirajočih. 

Razen teb pravih rednih duhovnikov pa je bilo po Tol- 
minskem ie vse polno takih, ki bo smeli le nuiSo brati, in ni- 
so smeli sakramentov deliti, razen u sili. TakimaSniki CUee- 
sensteeher, Hessenhaspler") hodili so okoli po vaseh, kjer so 



ivGoogle 



— 167 — 
bile cerkvice, in ao ni^Tarjali ljudi, naj jim dajo za maSe, 
ker oni ne ^terajo toliko, kakor drugi redni duhovni. Bili 
80 celo neomikaoi (neso znali druzega, nego nia6o brsti) ia 
ao 8^ svojim nespodobnim obnaSanjem ljudi pohujševali. Pa 
tudi slepili bo jih včasih z blagoslovljenimi podobami, čudo- 
delnimi molitvami, zagovarjanji itd. Od vsega tega nahajamo 
ie dandanes mnogo spominov med uaiim ljudstvom. 

Eo je začel kapitulov naddijakon 1. 1737 stalno u Tol- 
mina prebivati, lotil se je tudi teh maSnikov in jih skušal 
pripraviti k boljSemu, rednejSemu življenju. Ali delal, mu je 
velike sitnosti dasti nek Locatelli, od katerega se po Tol- 
minu fie dandanes mnogo pripoveduje. Tudi po odprav^enju 
naddijakonata 1. 1782 imel je tolminski dekan Bonež mnogo 
opraviti a temi mašniki. Ta je nataako opisal njih pohujšljivo 
življenje 2. aeptembra 1786. *) Imenuje jih ,echwannende 
Friester" (klatetJe se maSnike), ki ne delajo druzega, nego 
da ae po vaseh potikajo in ljudi za male in proSnje nadle- 
gujejo, z maiami kupčujejo in učasi celo za 20 soldov maše 
berejo. Eljubu vaem prizadevanjem dekana Boneža vabili so 
kmetje iz Staregasela, Ereda in Potokov beneSke maSnike, 
da BO jim božjo službo opravljali. Zato ukaže 1. 1786 goriiki 
ikof Bonežu, naj za vedno odpravi to razvado in mu akerbl, 
da bodo dobivali re2eni kraji verski poduk od reiuiih du- 
hovnov. 

Tudi oerkvence ali „mežnarje„ je Ijudatvo eamo volilo. 
Na dan sklepanja cerkvenih računov monl je priti stari oor- 
kveneo in položiti cerkvene ključe na mizo pred nadd^akona 
ali njegovega namestnika. Pri tej priložnosti morala je ob- 
čina ali prositi za poteijenje starega cerkvenca, ali pa pred- 
ložiti novega, katerega je potem naddijakon poterdil. 

Tridentinski cerkveni zbor 1543 — 1552 je bil zapovedol, 
da imajo župniki spiaov&ti cerkvene knjige o rojenih, po- 
ročenih, umerlih itd. Ali ta zapoved se ni začela poveodi 
hitro izpolnovati. Ka Tolminakem imamo najstarejše cerkvene 
knjige od 1. 1652. Toda te knjige hranile ao se tu pa tam 
tako slabo, da jih je vlažnost in nečiatoba zelo poškodovala. 
N'dkatere so tudi po požaru zgorele, n. pr. u Volčah, I^em- 
ikem rutu, Cerknem (1551). 

Stole in pristojbine župnikov uredil je bil čedad- 
aki kapitul za I^lminsko že 1. 1670. Eljubu temu začeli ao 
bili nekateri župniki svojevoljno zahtevati pristojbine za avoja 



') Konoept BoneieTeg« opita h nali^ja d dekan^Bkem arhivu a 



,y Google 



— 168 — 
cerkvena opravila. Da bi te razvade odpravil, dal je naddi- 
jakon Andrej Foramiti 13. novembra 1747 razdeliti med 
TBe župnike natisneno pregledaico vseh pristojbin, katere sme- 
jo od svojih faranov zahtevati. To pa, se ve, ni branilo kme- 
tom, darove prinaSati svojim duinim paetiijem. Taki darovi 
postali BO sčasoma stalni in redni. Tudi prosjalki redori go- 
riški hodili BO redno na Tolminsko maslo in jajca brat. Tako 
80 n. pr. fcan<!iškaiii se Sv. gore po dvakrat na leto po 
Tolminskem pobirali. Vsak kmet jim je dal svoj delež, ker 
mislilo se je, da bi onega nesreča zadela, ki bi menihom 
ne dal. Ako bi slučajno ne imel blaga, ali da bi ga ne bilo 
doma ob času ^berovnje", poslal ali nesel jim je pozneje u 
samostan svoj delež. 

Terhovna duhovna oblast na Tolminskem bil je do 1. 
1782 čedadski kapitul, zbor od 25 kanonikov (učasi celo do 
40), ki so vsako leto izmed sebe izbirali naddijakona za Tol- 
minsko, kakor že u srednjem veku. Zaradi svojega posestva 
na Tolminskem bil je tudi kapitul ud stanovskega zbora i^ 
Gorici, io kolikokrat je vlada ta zbor sklicala, poslala je tudi 
njemu povabila, katera je skerbno hranil u svojem arhivu. 
Zaradi škofovske oblasti, katero je imel kapitul na Tolminskem 
in BoISkem, sedel je njegov poslanec pri deželnem zboru go- 
riškem na pervem mestu med duhovniki. Po letu 1782 imeli 
BO pa tolminski župniki pravico sedeti u stanovskem sbora. 
Tolminski glavarji so nagovarjali u svojih pismih na kapitul 
kanonike z naslovom „Častiti gospodi prijatelji" (Beverendi 
Domini Amici). 

Čedadski kapitul je skerbno varoval svoje imenitne pra- 
vice na Tolminskem, katere je bil zadobil od papeža Pija II. 
1, 1459. Dal si jih je večkrat poterditi od papežev in od 
austrijskih vladarjev. Tako poterdi na kapitulovo proSnjo pa- 
pež Pavel IV. 12. septembra 1558 u Rimu čedadskim ka- 
nonikom vse njih predpravice, katere sta jim bila podelila 
papeža Celestm III. in Pij II., zlasti pa popolno oblast u os- 
kerbovanju podložnih jim cerkva ter u nastavljanju in odstav- 
ljanju duhovnov, kakor tudi, da morejo svojo duhovščino k 
zborom sklicovati in nadležnike ter nepokorneže svoje kazno- 
vati z interdiktom in odtegnenjem božjih opravil. 

Tolike pravice so bile na poti tolminskim glavarjem in 
zato so ti skušali kratiti in omejiti jih. Čedadski kanoniki pa 

§ okličejo za posredovanje papeža in ta ae obeme naravnost 
o cesarja. Tako piše 10. januarja 1604 papež Klement VII. 
nadvojvodi Ferdinandu, naj posvari svojega glavarja u Tol- 
minu, ker krati čedadskim kanonikom uživanje njih pravična 



,y Google 



Tolminskem. Da bi vse to nadvojvodi razložil in ga na svojo 
stran pridobil, poslal je papež k njemu Hieronima, Škofa 
u Adriji, kot svojega pooblaSčenca. 

T^o se pritoži tudi papež Pavel Y. 11. januana 1613 
iz Hima do nadvojvode Ferdinanda, da se iedadskim kanoni- 
kom ualedi nekega dekveta graške vlade delajo velike zapre- 
ke u oprav^anju njih cerkvenih dolžnosti, zlasti pa, da ne 
morejo veČ potegovati desetin iz Tolminskega. Da bi nad- 
vojvodo do milojSih sklepov nagnil, pošlje papež k njema 
ikoia oleksandrijskega Erazma. 

Pti vseh prepirih, katere je imel kapitul s tolminskimi 
grofi, obračal se je za pomoč do austrijskah vladarjev, in ti 
BO skoro vselej kapitulu prav dajali in ob jednemtudi poter- 
jevali njegovo pravice na Tolminskem, tako 1. 1538, 1549, 
1569, 1604, 1630, 1631, 1651, 1659, 1661 in zadnjič 1698. 
L. 1693 in 1694 namreč porodili so se bili novi veliki pre- 

Eiri med kapitulom in tolminskim grofom. Kapitul je dobival 
ogate dohodke s Tolminskega, ali njegova skerb za to de- 
želico ni bila tem dohodkom primerna. Temu Je hotel tol- 
minski grof u okom priti, ali kapitul je zmagal tudi sedaj 
pri cesaiju Leopoldu. 

L. 1698 prosi Čedadski kapitul cesarja Leopolda, naj 
mu poterdi vse privilegije in predpravice, katere so mu bili 
podmili ali poterdili rimski papeži, oglejski patdjarhi in au- 
strijski vladarji u petih stoletjih, in katere se nanašajo na du- 
hovno oblast in desetino, kakor tudi na duhovno sodstvo po- 
dobno Škofovskemu u gospostvih Boleč, Tolmin in dolenja 
Idrija. Prošnji so priložili prepis vseh svojih privilegij od 1. 
1192 do 1661, po številu dvaindvajset pisem. 

Ker je cesar Leopold ,spoznal neomadežauo obnašanje 
kapitulovo u nravnem obziru, dalje zavoljo njegove gorečnosti 
u službi božji in zaradi vedne njegove zvestobe do austrijske 
hiSe", poterdi mu 13. septembra 1698 u Ebersdorfu pri 
Dunaju vse navedene njegove pravice na Tolminskem, Idrij- 
skem in Bolškem, podeljene mu od papežev, oglejskih patri- 
jarhov in austrijskih vladarjev, „če le ne nasprotujejo posta- 
vam in pravilom goriške dežele („Patriae O-oritienais"), ali pa 
deržavnim zakonom in dosedanjim ali bodočim določbam ce- 
sarjev". Ob jednem zaukazuje cesar Leopold vsem svojim 
namestnikom in uradnikom, naj zvesto nad tem čujejo, da ae 



•) Vbo tri listine od 1558, 1604 in I6l3 ae nshaj^o u sbirki ka- 
pitulorih prsvio od 1. 1698. 



»Google 



— 170 — 
bode njegova volja glede fedadsk^a kapitala izpolnovala, in 
zažuga veem onim, ki jej bodo nasprotovali ali lupitul kakor 
si bodi nadlegovali, coBarako nemilost in globo 30 mark ii- 
etega zlata, katerih polovica naj pripade deržavni denarnici, 
druga polovica pa kapitulovi blagajoici. •) 

To poteijenje polije kapitulu goriSki glavar FranoStu- 
benberg s pismom, u katerem mu naznanja, da s tem pre- 
klicuje Bvojo prejSno prepoved gledd izverievanja duhovnega 
sodstva, in da kapitul eme to po sedaj slobodno veriiti, ka- 
kor to dovoljuje cesarsko poterjilo in posebno uaroŽilo vsem 
aradnikom. 

Tako je bil kapitul slavno zmagal vse svoje nasprotnike 
in njegova oblast po Tolminskem bila je veJSa, nego li kedaj 
poprej. Tendar pa tndi zdaj 6e nf izgubil strahu, da bi se 
nm znale njegove pravice kedaj oduzeti, ker je vedel, da -se 
je austrijska vlada močno poganjala z& ostanovitev posebne 
fikofije u Gorici, ki naj bi obsegala ves aastrijski del oglej- 
skega patrijartiata, tore tudi Tolminsko. Zato si je dal kapital 
pri nastopu vsakega novega vladaija in vsakrat, kadar je ka- 
ko nevarnost slutil, z nova poterditi svoje predpravice. Se 
leta 1753, 3. februarja, tore že po ustanovitvi goriSke ikofije, 
dal si je kapitul od cesarice Marije Terezije poterditi svoja 
pisma. Zato pa je plačal pristojbinskemu uradu na Dunaju 
450 goldinarjev. 

Natomo je, da je kapitul vse svoje pravice na Tolmin- 
skem u polni meri tudi užival. U perti versti zanima nas 
kapitnlovo duhovno sodstvo po Tolminskem. Tu vidimo, 
da je kapitul res svojo ndkofovsko" oblast izverfieval in sicer 
ne le nad duhovniki, nego tudi nad svetnimi ljudmi. Celo 
Dfyve£o cerkveno kazen, interdikt, rabil ie kapitul pfoti svo- 
jim podložnikom. Tako je bil dal 1. 1524 pribiti interdikt na 
vrata volčanske cerkve iz neznanih uzrokov. Skesani Tolčoni 
so se obemili do tolminskega glavarja Ju rja Stampein 
ta prosi 25. augusta 1524 kapitul, naj blagovoli Volčane re- 
iiti interdikta, kar se je tudi zgodilo. 

Ualo let pozneje (1. 1531) kaznuje kapitul z interdiktom 
bolikega vikarja in sicer na zabtevanje kobaridskega vikaija 
Btradi neke desetine od sira iz jedne bolSke planine, (,per 
occasione de certa decima de naa executione de formaggi, 
qualli 81 riscodano da una montagna d' Amplezio"). Boliki 



*) Tie to ae nah^a u icrimiltn a kapitnloTem ailuTU, u prepisu 
pa n grofovakam arhim a Tolminu. 



»Google 



— 171 — 
^aTOr Chrienltoffer obeme ae S. decembra 1531 do kapitula 
a profinjo, naj prekliče interdikt, ker omenjeni sir tiie boUke- 
mo in ne kobaridskemn župnikn. To je kapitnl tudi sprevi- 
del in odvezal bolikega Tibuja *) 

NigTetSkrat pa imel je kapitulpriloiDOBt aodid in kazno- 
Tati STOJO neomikano dahovMino. TJ kapitulovem arluTn ima- 
jo zapisnik, u katerem so napisana imena TBeh tolminskili 
dnhoTmkoT, proti katerim je vodit kapitul kriminalno prei- 
skavo od 1.. 1554 do 1746. In ta imenik oapolnuje dve oeli 
strani in folio. Med njimi se ne nahajajo le dobovni pomofi- 
niki, nego prav dostikrat tudi vikali. Ko je 1. 1736 kapitul 
dokazoval tolminskemu grofd, da ima on sodstvo tudi u me- 
lanili pravdah, kadar se titSejo katere duhovne osebe, naitel 
je od I. 1525 do 1543 dvanajst slutSajev, u katerih je čedad- 
aki naddijttkon sodil tolminske dohovne, in to večinoma za* 
radi doleov. 4t) 

KajveJSkrat pa je imel kapitul odloj^vati pravde zaradi 
imenovanja ali odstranjenja župnikov. In .u so mnogokrat 
nastali veliki prepiri med njim ter med tolminskimi grofi in 

Eodložniki. i^oravno je usledi papežkih privilegijev Kapitul 
rezdvojbeno imel pravico župnike imenovati, vendar si je 
tndi ljudstvo po stari navadi to pravico lastilo, in tolminski 
grofi so ga u tem podpirali, ker so na ta način kerčili kapi- 
tolov uplir in Sirili svoj. Jednako so se tudi protivili odstav- 
ljanju zupiiikov, ako so bili ti ljudstvu in gro^ po volji. 

L. 1524 hotel je kapitul odstaviti tolminskega vikaija 
Janeza Pobtrebuježa iz neznanih uzrokov. Ta se ober- 
ne do nadvojvode Ferdinanda s proSnjo, da bi ga branil pred 
kapituloTo' samovoljo. Nadvojvoda ga usledi tega gorko pri- 
poroči (na Dunaja 28. oktobra 1524) kapitalu, katerega ob 
jednem opomni, naj zopet poterdi zasluženega župnika na 
mestu, kder je že toliko let deloval za blagor ljudstva. **) 

L. 1656, 21. junija, pritoži se rudarski sodnik TomaŽ 
Lingič (?) u nemSki Idriji soper ondefinjega provizorja An- 
tona Rejca, ki se slabo obnaia in večkrat upijani, ter prosi 
kapitul, naj ga prestavi. — L. 1567, 18. julija, naznanja pod- 
davar tolminski Jakob Orzonar Čedadskemu kapitulu, da 
je oskerbnik tolminskih plemičev gerdo postopal ah župnikom 
u dolenji Idriji, da mu je oduzel cerkvene kljaie in znbranil 



*) Listine o obefa interdiktih n kspitulOTem arhiTu u Čedadu. 
**) Listina n ibirKI od 1. 1608, kAor tadi naslednja od L 1604. 



,y Google 



— 172 — 
deliti BT. sakramente. Eapitul naj atori btojo dolžnost in po- 
reme prejSoji red. — *) 

Tolminski grof je hotel zakonske pravde spraviti 
pred Bvoje 6odi§£e. Ali proti temu se pritoži kapitul na vla- 
do u Oradec, in ta odpiSe 18 junija 1604 kapitulu, da se tol- 
minski grof ne sme nikoli prederzniti razeojevati zakonske ali 
katere druge duhovne pravde, ter da ne sme duhovnikov ka- 
znovati in zapirati. Tolminski glavar je sicer tajil, da tega 
nikoli nf storil, a vendar se mu je zaiugalo, da se ima tudi 
u bodočnosti tega skerbno varovati. 

L. 1619 prosi bol&ki glavar GFera čedadeki kapitul, da 
Daj ne prestavlja priljubljenega župnika Ivana Straula. — 
L. 1630 ni hotel tolminski glavar GaSparVid Domberg upe- 
ijjati od Cerkljanov izpojenega župnika VitJentina, kakor 
je kapitul zahteval, dokler mu ni tega sam cesar zapovedal. 
Vendar tudi te zapovedi ni Domberg hitro izpolnil, ker &e 
aprila leta 1631 ponovil je kapitul svoje pritožbe do cesarja, 
da cerkljanski župnik 6e vedno nf upeljan. U ta posel utikal 
ee je tudi goriiki glavar, in zato mu piše 9. aprila 1681 ce- 
sar Ferdinand perviiS, da on nema nikake oblasti, pregreške 
cerkljanskega Župnika soditi; drugič, da se nemanihže utika- 
ti u kapitulove stvari, pravice in njegovo sodstvo.**) 

L. 1651 odstavi kapitul župnika u spodnji Idriji, 
Andreja I^ovaka, iz duhovnih uzrokov. Cesar Ferdinand 
III. prizna sicer (16. septembra 1651) u obče kapitulovo pra- 
vico duhovne postavljati in odstavljati, vendar pa določi, naj 
se vodi preiskava soper idrijskega župnika na austrijskih 
tleh, kder se morajo tudi farani presIiSati. Še le če bode 
Novak kriv spoznan, naj se odpelje u Čedad in to, če treba, 
tudi 8 pomočjo svetne oblasti, a le austrijske in ne tuje. Do- 
kler nI pravda končana, naj se fara ne namestuje z nova, ne- 
go naj jo začasno oskerbuje Marko Anton de Oratia. 
To naj se naznani kapitulu in deželnemu podglavarju kranj- 
skemu, da Harka začasno upelje ter mu izroči oskerboranje 
fare. •**) 

L. 1661 je zahteval tolminski grof, naj se odstrani tol- 
minski župnik Zanutič, rodom Solkanec. Na kapitulovo pri- 
tožbo soper tako zahtevanje odgovori cesar (iz Eberstorffii, 
22. septembra 1661), da naj ostane ZanutiČ na svojem mestu, 



*) Dotičue liBtine n kapitulBketn arhiva u Čododn. 
**) Listina se nahaja a zbirki od I. 1698, 
•••) Ibidem. 



,y Google 



— 173 — 
kei je auetrijsk podložnik, in ker se ima kapitul deržati svo- 
je obljube, da bode ]fl austrijeke deržavljane za župni- 
ke imeiioTal. 

Ali ravno ta obljuba bila je kapitulu zelo neljuba. Zato 
poSlje iz svoje Brede posebnega kanonika k cesarju, da bi ta 

fireklical svoje zahtevanje glede imenovanja austrijskih pod- 
ožnikov za župnike, čeS da kapitul ne gleda na narodnost, 
nego samo na sposobnost in zasluge prosilcev, ter da je tudi 
na Benefikem namefičenih mnogo austrijskih podložnikov, ki 
bi morali svoje službe zapustiti, ako bi se ne smeli vei Be- 
nečani na Tolminskem nameiČevati. Glede na vse to prekliče 
cesar svoje zahtevanje, vendar pa priporoči kapitulu, naj ni- 
kar ne prezira austrijskih podložnikov. *) — To je bila posled- 
nja važna pravica, katero je austrijski vladar podelil čedad- 
skemu kapitulu. 

Usledi takih pravic ia poterjil nadaljeval je kapitul tu- 
di u XTI[I. stoletja izver§evanje svojega duhovnega sodstva. 
Ali vedno veči so prihajali tudi prepiri med njim in tolmin- 
skim grofom, ki je imel posvetno sodstvo u svojih rokah. Vsi 
ti prepiri so izvirali iz pra^anja, kaj spada pred cerkveno in 
kaj pred svetno sodnijo. Na cesarsko povelje sestavijo leta 
1700 iz starih navad in cesarskih določeb nek pravilnik „De 
fori competentia", veljaven za vse Goriiko, ki določuje u de- 
setih točkah, kaj spada pred cerkveno, kaj pred svetno sod- 
nijo. E tem točkam pristavi svoje opombe in pojasuovanja 
takratni izrerstni pravoslovec France Ignac Gorčar, ce- 
sarski denamičar (fiscus) u Oorici. Jeden prepis tega pravil- 
nika 8 komentarom poslali so tudi tolminskemu grofu, da se 
ga je posluževal u svojih pravdah s kapitulom. 42) 

Kljubu precej jasnim določbam omenjenega pravilnika 
nahajale so se pa če natančnosti in podrobnosti, zavad kate- 
rih je vedno lahko prepir nastal, pred katero sodnijo da spa- 
da kaka reč. Da bi se te zadeve konečno uravnale, prosi 
12. februarja 1735 tolminski naddijakon u imenu čedadskega 
kapitula graSko vlado, naj določi nekatere točke na korist 
naddijakonovega sodstva. Prošnja pa je ob jednem tudi pol- 
na pritoŽeb soper tolminskega grofa, in zato jo poSlje vlada 
tudi njemu, da se opraviči in o zahtevanih točkah svoje mne- 
nje izrazi ter spremembe nasvetuje. 

Grof odgovori občimo na vsa pojedina zahtevanja nad- 



*> Ta j« zadiija listina a zbirki od 1. 1698— 



»Google 



dijakona Se le 1. 1740. Med tem pa se je pletla med njim 
ia naddijakonom hada pravda, ,ali naj Bfl <uvilne tožbe du- 
hovnikoT" (causae ciriles personales Glericorum) obravnujejo 
pred duliovno ali pred STetoo sodnijo. Ta prepir je bil na- 
stal o priloŽDoati, ko je nek duhoreo Eurinčii tožil koba- 
ridskega župnika. Pravilnik od 1. 1700 izraža odlo&io, da 
take OBebne tožb« spadajo pred svetno sodnijo. A jedadski 
kanoniki so vedno terdili, da po svoji vesti ne morejo priter- 
did takemu poetopanju. Terliu tega so terdili, da njih ne 
more vezati pravilnik od 1. 1700, ker oni imajo svoje privi- 
lo^JB) i° ^Bi* ^<^ ^^ BeneSkem izveršujejo sodstvo a osebnih 
pravdah duhovnikov. 

Tolminski grof pa se je sklicoval na za Tolminsko ve- 
ljavni pravilnik, in da tndi goriSki aaddijakon prepuiča taka 
osebne pravde svetiiim sodnijam. Izvestno je, da so osebne 
pravde duhovnov po svoji snovi svetnega zapopadka, in da 
tore spad^o pred svetne sodnije, če so tudi glede oseb du- 
hovne in če BO tudi ti duhovniki Sedadski vikatji in tore pod- 
ložniki kapitulovi. — Sicer bo pa tolminski glavarji vedno so- 
dili tudi osebne pravde duhovnikov, kakor pričajo premnoga 
pisma u grofovi pisarni. Tako je kaznoval grofov namestnik 
1. 1497 nekega duhovnika, ker je segal u grofovo aodatvo, 
(„ob perturbatam iurisdictionem per actum ab ipso interposi- 
tnm Declinatoriae fori**). Pozneje je ta duhovnik spoznal, da 
je imel grof pravico obsoditi ga, in zato je prosil odpuičanja 
globe, katere polovica se mu je tudi odpustila. Kot novejSi 
ozgled navedel je grof dolgotrajno pravdo barona Forme n- 
tina BOper biv&ega župnika u Kobaridu, ki je že lla skozi 
vse initancije od grofovske sodnije k tribunalu u Gorici in 
od tam k vladi u Gradec,' in stoji He vedno nerazsojena pred 
grsiko nadaodnijo, ne da bi ta mislila spoznati, da ni kom- 
petetna soditi a takih pravdah. 

Čedadski kapitul dobi že 3. augusta 1735 od graSke 
vlade nek odlok, s katerim se je hvalil, čeS da mu potetjuje 
vse pravice, in da zavrača grofova zahtevanja, med drugimi 
tudi to, da bi se izročila njegovemu sodstvu Kiirinčičeva prav- 
da aoper kobaridskega vikarja. Soper ta odlok izroči grof 
22. marca 1736 pritožbo in poudarja, da je bil odlok izdelan 
brez njegovega zashianja, da ne more biti veljavno odločiven, 
ker se opira na neresnično podlago in domifiljenja, in ker žali 
nekatere grofove pravice, ki so od vseh priznane, katerih tu- 
di kapitul ne more tajiti. — Grof opomni memogredč, da ka- 
pitul je znal od cesarja že take odloke izprositi, iz katerih bi 
se lahko sodilo, da ii podložen oglejskemu patrijarhu. Ali 



,y Google 



— 175 — 
ta podložnost ae vendar ne da tajiti, ako se pomisli, da so 
papeži dovolili apelacijo od kapitula na oglejskega patrijarha. *) 
Najfauj&i pa 80 postali prepiri med grofom in kapitulom 
zaradi sodstva u mešanih pravdah potem, ko je bil zaČel 1. 
1737 Q Tolminu stanovati Kapitulov naddijakon, prebrisani in 
učeni doktor Andrej Foramiti. O njem piSe grof vladi 
(iz 6orioe 6. decembra 1738), da zapoveduje neomejeno svo- 
jej dohovičini, in da se obnaia, kakor bi bil on papei in ce- 
sar na Tolminskem, (^con un' autoritk assoluta la i& in qae- 
Bte parti da Fapa e da Imperatore"). Foramiti nf hotel ter- 
peti, da bi bili duhovniki grofu podložni u civilnih in svetnih 
stvareh ter u zadevah njih lastne osebe. Orof pa je to svojo 
pravico odlot^o terdil in zato je uložil ve2 pritožeb soper 
naddijakonovo postopanje. Toda te pritožbe so bile nepovolj- 
no reiene, ali pa se vlada še zmenila nf za nje, ker je imel 
kapitul u Gradcu svoje podkupljene osebe, ki so zanj delale. 
Soper tako preziranje se je grof bridko pritoževal in je med 
drugim omenil, ka ve, da ima naddijakon u svojih rokah je- 
dno njegovih spomenic, katere nek vladni svetovalec nf hotel 

Sredložiti na dotičnem mestu, ter da se mu naddijakon žara- 
i tega posmehuje, čei da vsa qjegova porotSiJa u Oradon u 
koS mečejo. Zadnjič prosi grof, naj se mu vendar blagovoljno 
odgovori na njegova pralnnja. dasti kako naj se obnala 
proti naddijakonovemu postopanju, in kako naj ravna, kadar 
pridejo podložniki k njemu (grofii) tožit svoje duhovne. 

Ali tadi na to spomenico vlada menda nf odgovorila, 
ker grofovo poročilo do nje 1. 1740 je zopet polno pritožeb 
čez nadd^akona in njegovo preuzetno postopanje 43). Po letu 
1740 pa je nekoliko potihnil prepir, ali kerata se obe stran- 
ki tega naveličali (1- ^'^^1 umerje delalni grof Jakob Anton 
Coronini), ali pa ker se nI več dogodil noben slučaj, ki bi 
bil pr^ir z nova razunel. 

Ves ta dolgotrajni in hudi prepir pojaannje natanko cer- 
kvene razmere na Tolminskem in Življenje duhovščine a pre- 
teklem stoletju. Iz vsega se vidi, da so bili papeži kapitu- 
la podelili veče pravice, nego bi ae bilo smelo zgoditi u 
tuji deržavi. Te pravice so morale skoro priti nauskriž z 
deželnimi in deržavnimi navadami in zakoni, ker so poleg 
deželne in deržavne oblasti utemeljile na Tolminskem 6e dru- 
go moČDqio od pervih dveh in nevarno celo za združenje 
Tolmioskega z Austrijo. Čedadaki kanoniki so bili benaiki 

1 Gradec le- 



,y Google 



— 17« — 
podlohiiki in m imeli zmerom d svojih rokah sreditrm za pre- 
gOTftjjaoje Tobnincer na beDelko etraiL 

K^ital je ncer b počeika le sroje ugotovljene pmiice 
bimnil, ali počasi je začel Tedno dalje segad in lopind se, 
kakor jež a linčji jami. Tee to je delal z izgororoiiL, da le 
•roje pririlegije bnuu. ali ramo te priTilegjje tohnačil je on 
MinoToljno. Zlaati naddijakon Foramiti se je tares obna- 
ial, kakor bi imel 6e vec, nego ikofonko oblast, katero je 
▼edno za te zabteTs]. To je hotel tadi po stemeljitri gori- 
ike ikofije nadaljerati in svoje zahteve celo proti novemu 
ikofii nzderževati. ali nazadnje bo ga zavrnili v meje dostoj- 
noati ID cerkvene podložnosti. Že iz tega se vidi, da je ho- 
tel kritni svojo oDlast čez postavne meje razširiti, in da je 
kratko pred svojim padcem najbolj napenjal svoje laoa. 

Nasproti je pa tudi razvidno iz onih dolgotrajnih prepi- 
rov, da te je tolminski grof temiasto deiial svojih pravic, ia 
ne le da nf hotel n najm^ijSi reči pnpostiti, nego hotel si je 
te kolikor mogoče ve£i delokrog priboriti. Če je nadd^akoo 
po svoje razlagal kapitolove privilegije in cesarske odloke, 
katerim je očitno kljuboval, mora se to le tim bolje reči o 
tolminskem grofu, katerega so morale vile oblasti večkrat 
svariti, da dela proti njih zapovedim. Izvestoo pa je, da je 
imel grof pri tem veČ pravice, nego kapital, ker on je ven- 
darle deloval na korist austrijske deržave nasproti prenapeto- 
sti tujega kapitula. 

Grof je imel nadalje prav, če ee pomisli, da cesarski 
navod za deželnega glavarja goriškega od 1. 1721 pravi a 
točki 19., da ntakoimenovani" oglejski patrijarh nema na Au- 
strijskem niČ zapovedovati, da se nema nihče uklanjati nje- 
govim poveljem, da zlasti noben duhovnik ne ame e patrijar- 
hom občevati, drugače bode ostro kaznovan. In točka 20. 
tega navoda pravi, da se goriški naddijakon nikakor ne 
sme prederzniti eoditi civ^ne pravde duhovnikov (npersonaa 
Clerioales in caueis civilibua"). *) Natomo je tore, da grof 
ni pustil na Tolminskem veljati, kar ee ni smelo na GoriSkem 
verliti. 

Priznati pa moramo, da je grof tudi nalaič stiskal ka- 
pital in njegove duhovnike po Tolminskem. Hotel je moč 
pervega omejiti in tako je tudi poslednjim storil marsikatero 
krivico. Začel je bil že preveč u cerkvene posle ntikati se, 
morda ne toliko iz hudobije, nego iz prevelikega hrepenenja, 

*) Jedeo prepia tega naTod« za goriSkega glsvaija dobil ja tadi 
■ki grof in ga branil n BTOJem aMiivn. 



ivGoogIc 



da bi izpodriDil kapitulovo prevlado. Zato pa se je bilo za- 
čelo veliko BOvraStTo med grofom in tolminskimi duhovniki, 
in ni se čuditi, če so poslednji kedaj kmete iuntali soper 
grofa. 

Pri duhovnem sodstvu omeniti nam je Se, kake kazni 
so se nalagale za cerkvene prestopke. U navadi so bile še 
do srede preteklega stoletja javne cerkvene kazni. Slabo ži- 
večim in pohujšljivim osebam prepovedali so stopiti u cerkev, 
dokler se neso poboljSale. Kdor bi se bil cerkvenim zapo- 
povedim upiral ali kdor bi bil se svojimi starimi gerdo ravnal, 
tega bi bili javno privezali na križ pred cerkvijo ali k nad- 
grobnemu kamnu. Te kazni so rabili tudi proti nezakonskim 
materam, ali pa so jih celo zapirali med mertvaike kosti. 44) 
Tse to je odstranilo preuatrojeno sodstvo Marije Terezije in 
Jožefa II. 

Naddijakon imel je nadalje pravico u kapitulovem imenu 
cerkvene račune pregledovati in poterjevati. To pregle- 
dovanje godilo se je navadno ob času cerkvene vizitadje in 
n pričo grofa ali njegovega oskerbnika, ki je za to dobival 
nekako odškodnino. Vikarji so napiavljali ob tej p-iložnosti 
cerkvenim ključarjem, ki so hranili cerkvene urbarje, in tudi 
dru^m veljavnim občinskim možem posebno kosilo. To ko- 
silo hotel je grof odpraviti, a pomislil je, da ključarji nemajo 
dmzega plačila za svoje cerkveno oskerbovanje, in da oni, ki 
od tega kosila kaj dobivajo, dado potem toliko več milolčine 
cerkvi. 

L. 1735 začeli so bili prepiri med grofom in naddijako- 
nom tudi glede sklepanja cerkvenih računov. Zato se je ka- 
pitul pritožil do vlade, da grof ovira sklepanje računov, in 
da je ključarjem zapovedal, naj vikarjem oduzamejo cerkvene 
»irbarje. — Na to odgovori grof, da je zato ključarjem prepo- 
vedal prikazati se pred naddijakona, ker je hotel naddijakon 
pregledovati cerkvene račune ob času splošne vizitacije. Gro- 
fu se je perviČ ta čas neprimeren in nenavaden zdel ; drugič 
je mislil, da naddijakon nema pravice ključarje pred se kli- 
cati brez grofovega dovoljenja, ker ti spadajo pod svetno sod- 
stvo; in tretjič je treba pomisliti, ali ima grof, ali naddijakon 
oblast določiti, kedo naj hrani cerkvene urbarje. On misli, 
da to spada u njegovo področje, in da tore lahko zaukaže, 
Daj ključarji urbaije hranijo. *) 

Naddijakon je imel tudi navado ob času vizitacije ali 
ob drugih velikih praznikih pridigovati zbranemu ljudstvu. Ali 



*) U f^ofovi veliki spomenici od 1, 1740. 



,y Google 



— 178 — 
ker naddijakon navadno ni znal sam slorenBkif sestarU je pri- 
digo italijanslri in jo dal potem poeloTenit od Bvojega kanoe- 
larja, ki je bil navadno tolminski kaplan, ali pa lcat«ri drug^ 
tolminski duhovnik ki je bil za to sposoben. Tako je di^ 
naddijakon Jožef Uarija Maronus 15. augusta 1761 u 
Tolminu brat svojo pridigo, katera se nam je zapieaua obnip 
nila. 4B) 

Oblast Čedadakega kapitula na Tolminskem omajalo je 
UBtanovljenje Škofije u Godci. Dve sto let bo se dogovarjui 
o tej ustanovitvi med Bimom in Dunajem, ali brez uapefaa, 
ker 80 sebični Benečani temu kljubovali. Papež je bil sicer 
večkrat pri volji imenovati za Goriško posebnega vifieni pa- 
Btiija; ali takega, ki bi bil od oglejskega patrijarha odvisen, 
ni hotel cesar, samostojnega pa neao privoščili Benečani in. 
od njih podučeni papeži. Še le 1. 1750 se je bila ceBarioa 
Marija Terezija toliko porazumela s papežem Benediktom 
XIT., da ta imenuje posebnega apostolskega vikarja za Oo- 
riiko (grofa Earla Mihela Attemsa), ne glede na pro- 
tivljenje Benejianov. Naslednjega leta prekliče papež sbiro- 
slavni oglejski patrijarhat in napravi iz njega dve nadftkofiji, 
jedno u Gorici, a drugo u Vidmu. Kar je bilo zemlje nekda- 
njega patrijariia pod auatrijsko državo, pripadla je sedaj go- 
ri&ki nadikofiji. tore je moralo tudi Tolminsko kot svojega 
vifiega dušnega pastirja spoznati gkofa u Gorici in ne veČ £e- 
dadski kapitul. 

Ustanovitev goriške škofije bila je velika dobrota za na* 
So zapuičeno deželo. Eer je hotel novi škof u resnici zbolj- 
šati nravno stanje svojih vernikov, moral je najpoprej sker- 
beti za dobro duhovščino To je bilo pa treba še le počasi 
odgojiti, in zato ustanovi Škof z velikim trudom bogoslovni 
zavod ali semenišče u Gorici. Tudi Tolminsko je pripomoglo 
k iemn. S početka je bilo sklenjeno (14. maja 1757), da se 
ima u ta namen dati tretjina vsega, kar cerkvam na leto ostaja. 
Pozneje pa so le prostovoljne doneske nabirali za semenišče. 
Dekani in župniki morali so iz tega namena poročati o pre- 
moženju vseh njim podložnih cerkva. Tolminski grofje bil 
s početka protiven, da bi tudi cerkve njegovega gospostva 
plačevale za goriško semenišče, ali pozneje se je prepričal o 
koristnosti tega zavoda. 

Z utemeljenjem goriške Škofije izgubi kapitul sVojo .Ško- 
fovsko oblast" po Tolminskem in tore u pervi versti svoje 
duhovDO sodstvo. Soper to nf mogel kapitul ničesa nkremti 
in zato se je mimo udal svoji osodi ter skušal rešiti, kolikor 
je bilo Se mogoče. Priznal je nadoblaat goriškega ško& in 



,y Google 



— 179 — 

ta imeBuje kapitnlovega naddijftkona Marona (1753 — 1763) 
za BTOJega komisarja na Tolmiiukem. NaddijakonoT kancelar 
pa je bil tolmioski kaplan Mihael Bone Ž. Haronu poiUjal 
je goriSki Škof mnogo odlokov in vodil, kako ima duhovičino 
nadzorovad. Tudi duhovnom samim pošiljal je nadSkof mnogo 
podukov, kako naj ae obnašajo in uzgledno živijo, da ne sme- 
jo opravljati cerkvenih poslov brez talkrja itd. L. 1762 od 
26. junija do 9. julija pregledoval je ikof tolminske Cue in 
cerkve ter naSel mnogo neredov in nespodobnega živenja. Vse 
to si je prizadeval Škof z lepim podutSenjem odstraniti in bolj- 
še živenja uoepiti. 

Ali le ie dva kapitulova naddijakona sta opravljala na 
Tolminskem službo Škofovskega komisatja. Ko je bU cesar Jo- 
žef postal samostojen vladar in začel korenito preustrojati svo- 
je dežele, izda 1. 1782 zakon, da ne sme nobena tuja oseba 
ali druStvo nikakega sodstva izverševati na austrijskih tleh. 
T/sledi tega preneha augusta meseca naddijakouova oblast na 
Tolminskem. Eapitul izguhi svojo pravico župnike imenovati 
in odstavljati, ter od njega odvisni vikaiji postanejo sedaj sa- 
mostalni župniki. Svojo pla6o so dobivali iz verskega zaloga, 
8 katerim je biJ Jožef 11. zjedinil tudi lapleojene kiapitulove 
dohodke na Tolminskem. 

Pervi cesarski župnik u Tolminu postal je tako Janez 
Bo ne ž iz Kobarida, ki je mnogo storil za olepdanje župnij- 
ske cerkve in zboljšanje nravnega obnašanja duhovnikov. On 
je bil tudi dekan tolminski in bolSki. L. 1803 preseli se kot 
dekan u Tipavo. Že I. 1768 razdelil je bil goriški škof svojo 
škofijo na dekanije. U naddijakonatu tolminskem utemeljil 
je tri dekanije, t, j. Tolmin, Cerkno in Idi-^o. Drugi goriški 
škof Inzaghi razdeli t. 1790 vso svojo obširno 6koqo na 
^okrožne dekanije" in te zopet na .,okrajne dekanije". Ušle- 
di tega pripade Tolminsko fienpeterski okrožni dekaniji. 
Za se pa je bilo vse Tolminsko jedna okrajna dekanija s fa- 
rami Ttilmin, Volde, Kobarid, BoIec, Podmelioi, Nemški rut, 
Cerkno, Šenvidska gora m Šebrelje. Ali ta razdelitev je tra- 
jala le dve leti, ker že 1. 1792 ustanovi isti škof manjše de- 
kanije, kakor jih imamo Se dandanes, t j. na Tolminskem : 
Tolmin, Boleč in Cerkno. 

Zaplenjene kapitulove dohodke na Tolminskem prepusti 
vlada že 1. 1784 njih pravemu lastniku. Tako je obderŽal 
čedadski kapitul svojo desetino po Tolminskem še do 1. 1848. 
Ali čim bolj se je bližalo to leto, tim manje se je desetina 
plaJSevala, ker kapitul ni imel veČ moči prisiliti kmete k pla- 
čevanju. Tudi BO dajali desetino le pravi kmetje in ne tudi 



,y Google 



— 180 — 
rutatji. Kapitul je imel pravico btojo desetino aH a blagu 
pobirati, ali pa dotično svoto denarja terjati. Do bt. Juija 
dajalo ae je navadno žito, pozneje pa je kapitul le denar 
sprejemal. Navadno je kapitul svojo desetino vso nkup ali 
pa njene posamezne dele po javni dražbi oddajal tistemu, ki 
je največ za njo ponudil. Tako se priporoča 22. oktobra 1555 
tolminski podglavar Jakob de Orzono kapitulu, naj mu 
prepusti za prihodnje leto svojo desetino na Tolminskem. TJ 
začetku naJega stoletja je pobiral kapitnlovo desetino na Tol- 
minskem Andrej BrauniČar, in zato mu je plačeval ka- 
pitul po 600 golcunarjev na leto. 

Ker je imel grof pravic« soditi o pritoževanjih svojib 
podložnikov proti stiskanju od strani kapitula, hotel je grof 
I. 1733 določiti ceno, po kateri naj bi podložniki plačevali 
svojo desetino. Iz tega pa se je bil unel hud prepir med 
grofom in kapitulom, katerega bo &e le 2. maja 1736 usled 
pogodbe poravnali. U tej pogodbi ao določili, da naj ima 
kapitul po „starodavni navadi" pravico pobirati svojo desetino 
od praznika sv. Jelarja in Tacjana, pa do sv. Jurja. Ako bi 
hotel kdo u tem času svojo desetino u denarjih plačati, ima 
naj kapitnlov pobirač pravico denar uzeti ali ne. Ako ga 
sprejme, mora uzeti toliko, kolikor bo ob tistem Času stalo 
žito na tobninskem tergu, ali pa u razmeri na tisti kup, ki 
se bode za vse določil vsakega leta posebej na dan 15. juni- 
ja. Ako je tore pobirač po zimi od kmeta veČ prejel, nego 
bo sploini kup 15. junija, moral mu bo, kar je več, povemiti, 
ako je pa manje prejel, moral bode kmet dodati. Tudi ko 
bi kedo le del svoje desetine, drobnega ali debelega žita, u 
blagu oddal, moral bode ostalo u denarjih doplačati ali po 
kupu ob času plačevanja, ali pa po ceni od 15. junija. Rav- 
no to velja za one, ki bodo svojo desetino Se le po sv. Jur- 
ju plačevali- Ceno od 15. junija more kapitulov pobirač sam 
določiti brez grofovega upliva, in to glede na kup, po kate- 
rem se je žito u Tohninu prodajalo pred 15. junijem. Drugi 
posestniki na Tolminskem (iznzemii kapitul) imeli so navado, 
da so drobno žito ceniU za polovico debelega, izuzemSi jaro 
plenico (siligo). Ali to ni smelo uplivati na kapitulovega po- 
birača, kadar je ceno določeval. (Debelo žito so delili takrat 
na dve vrati, k jedni je spadala rŽ in oves skupno s pSenico; 
k drugi pa proso, turSica (saracenum) in plenica. Na drugi 
strani pa so imeli tudi kmetje pravico pritoževati se čez po- 
prečno ceno od 15. junija in sicer pri tolminski sodniji. Ali 
u tako pravdo se ni smel grof niČ utikati, nego pobirač sam 



,y Google 



— 181 — 
imel je praTieo, pozvati one, ki bi ne hoteli pltičati zabteTa- 
ne ceno, in jih po svoji pameti ali obsoditi, ali pa izpustiti. 

Ali čeravno ie to pogodbo celo oeear odobril in poter- 
dil, vendar nI odstranila vseb prepirov glede pobiranja dese- 
tin. Grofov! uradniki so bili nevoŠIjivi kapitulovemu bogastvu 
in zato BO kolikor mogoče ovirali pobirače pri njih poslu. 
Kapitul se je soper to pritoževal in dolžil grofa, da je od 
svojim uradnikom tako postopanje zapovedal. Orof je to od- 
ločno tajil, kar mu tudi radi verujemo, ali vendar ni nikoli 
Bvojim uradnikom zapovedal, da nemajo nadlegovati kapitulo- 
vih pobira če v. 

Kapitulovi dohodki na ToImiuBkem bili so se iz raznih 
uzrokov nekoliko zmanjSali Rodovitnost zemlje bila je ne- 
koliko ponehala in nekatere desetine so se bile popolnoma 
izgubile, kakor n. pr. od lanu. Prigodilo se je celo, da je 
patrijarh Bertrand 25. maja 1. 1612 daroval vso desetino n 
Smaetih svojej dekli Magdaleni iz Smastij in ta svojim 
sovalčanom. 46) Vendar pa bo znašli vsi kapitulovi dohodki 
na Tolminskem in Eolskem okoli 6000 gold. na leto. Leta 
17d3 vergla je kapitulu vsa desetina 17.993 lir in 4 solde. 
Od teb je dobil samo žitne desetine iz Tolminskega a blagu 
15.722 lir in 7 soldov ter u denarjih 82 lir in 17 soldov. 
Desetina bollka znašala je le 528 lir. Desetine od mlade ži- 
vine pa je dobil kapitul omenjenega leta s Tolminskega in 
BolSkega za 1660 lir. L. 1797 se je bila vsa ta desetina celo 

fouzdignila na 22.428 lir in 14 soldov. In vendar je kapitul 
1745 zahteval, naj vlada oprosti mitnine njegovo desetino 
(živino in žito), kar se mu pa, se ve da, nf dovolilo. 

Splošna ljudska omika preteklih stoletij bila je še na 
nizki stopinji. Tudi u XVI. in XVII. stoletju je bilo ljudstvo 
Še skoro toliko nevedno, kakor u siednjem veku. Javne var- 
nosti je bilo malo, ker po deželi so se klatili vsake verste 
malopridni ljudje, zlasti odkar so bili začeli beneški hudodel- 
ci na Goriško utekati. Skoro vse srednjeveške vraže ohranile 
BO se bile tudi u preteklih stoletjih, zlasti pa vera na coper- 
nice. Še 1. 1558 napravili so bili u Gorici velikansko sod- 
nijsko preiskavo proti nekaterim ženam, ki so bile copemije 
obdolžene. 

Kako neomikano je moralo biti priprosto ljudstvo si lah- 
ko predstavljamo, ako pomislimo, kaj so učeni, plemeniti lju- 
dje in celo duhovniki 47) počenjali. L. 1558 pretepe tolmin- 
ski plemič Janez Gibellino duhovnika TomaŽa Sko- 
Čirja, za kar so ga pa ostro kaznovali. Gore omenjene pravde 
proti duhovnikom jasno pričajo, kohka je bila njih omika. L. 



,y Google 



— 182 — 
1670 je bil mafinik Nikolaj Tacod razrezalz britvijo Ur- 
šo Leban po obrazu in ro^ib, ter napadel b pušo gospoda 
Janeza Daniela Looatella na javnem te:v;u u Tolmum. 
Zato je naddijakon pribil oa vrata cerkve Bv. Urha poziv, naj 
ae ta hudodelec ujame in sodniji izroči. ^) L. 1738 bo dol- 
Žili Volčani svojega župnika M a tka, da se je mudil u ne- 
pošteni družbi, mesto da bi se bil u cerkev podal in odvemil 
strašansko to6o. ki je vee razdrobila in drugi pridelek popol- 
noma uničila. 49) 

Ob času beneških vojoa postalo je bilo ljudstvo zelo 
divje. To divjost redili so brezštevilni mejni prepiri in pravde 
zarad lastnine. U teh pokazal se je značaj našega ljudstva, 
ki brani do skrivnosti celo senco svoje pravice. Ob &wu, ko 
80 je zatirala kmečka samostalnost. bilo Je natoroo, da je od 
časa do časa uzkipela kmetova osebnost, ki je zlasti pri nas 
Slovanih zelo razvita. U pravdi pokazal je kmet, da je tudi 
on mož, da tudi on kaj velja da more s^ svojo pravdo celo 
pred cesarja stopiti in zahtevati pravo ali ^ražon". Od takrat 
ostala je našemu ljudstvu neka pravdoželjnost, ki ga še sed^ 
na beraško palico spravlja. Ker so bile najhujše pravde ob 
tolminsko-beneški meji, zato so tudi še dandanes Kdtarji naj- 
veči pravdarji. 

Hudodelstva in veliki pregreški sicer med našim ljud- 
stvom neso bili nikoli navadni, le nravno živenje ni bilo vse- 
lej uzgledno. Take napake bile so največe u glavnem kraju, 
ker tu so se shajali različni ljudje in pohujSljiv uzgled dajali 
so plemiči iu učasi tudi mašniki xa silo. Ali tudi drugi kraji, 
zlasti ob cesti, neso ostali brez sledu pohujšanja. Škofovska 
vizitacija od 1. 1762 našla je skoro povsodi velike napake in 
razvade, zlasti n ženski obleki. U VolČah n. pr. kazale so 
Ženske skoro gole persi. Se ve, da je preteklo mnogo Časa, 
predno se je vse to odstranilo in poboljšalo. 

Za pouzdigo ljudske omike začele so akerbeti ljudske 
(normalne) Šole, katere sta zapovedala Marija Terezija in 
Jožef II. Že 1. 1768 je bil zapovedan goriški škof, naj se 
ostanove ljudske šole po mestih in večih teigih. ali u pervi ver- 
sti „le za otroke premožnih starišev" Cesarica Marija Terezija 
utemelila je poseben zalog (gDormalni šolski zalog"), iz ka- 
terega bi se imele ljudske Šole uzderževati. U ta zalog bi 
bil moral čedadski kapitnl po zapovedi od 1. 1775 plaieva- 
ti vsako leto 100 golmuarjev od svojih bogatih dohrakov na 
Tolminskem. Ali kapitul se je temu krepko ustavljal. Marija 
Terezija je uteme^evala ljudske iole, da bi se u njih učil 
nemški jezik (zato jih je ljudstvo imenovalo „nemške šole"). 



,y Google 



— 183 — 
potem začetni pojmi iz ket:Saa§kflga nauka, raJSunstva in zgo- 
dovine. Usledi takih naredeb utemelili bo ljudske Šole tudi 
u Tolmina (po nekaterih poročilih ie I. 1767), potem u Bol- 
cu in Kobaridu ter zadnjič celo u Volčith. L. 1784 poTeroil 
je cesar Jožef U. čedadskemu kapltulu njegove dohodke na 
Tolminskem s pogojem, da bode vsako leto plačeval 300 gol- 
dinarjev za tolminsko iolo. 

Tu se mi zdi sajlepSa priložnost omeniti imenitnega Tol- 
minca, katerega ime je nčeui svet ob svojem čmu poznat tu- 
di zunaj goriške dežele. U mislih imam Antona Hnžnika, 
rojenega pri sv. Luciji 1. 1726. U svojih mladih letih prifiel 
je k vojakom in se tu izobrazil za vojaSkega ranooelnika. £o 
je doslužil cesarja, naselil se je u Gonci in tu po svoji zdrav- 
nifiki spretnosti kmalu tako zaslovel, da ga imenujejo 1. 1765 
za protomedika. V tej službi izdajal je od 1. 1781 do 1788 
vsako četertletje poročila o boleznih u časniku kmetijskega 
dručtva goridkega. Yerhu tega izda I. 1781 Se posebno knji- 
go o goriškem podnebju (gClima Goritiense"). U tej knjigi 
opisuje Hužnik goriško podnebje u zdravilstrenem obziru in 
razlaga postavo o puhasjn vetrov, kar je med učenjaki veliko 
pozornost uzbndilo. ^) 

Tudi obleka in noša bila je u preteklih stoletjih vsa 
drugačna, nego dandanes. Kakor je imel vsak stan svoje last- 
no pravo in postavo, tako se je tudi vsak drugače oblačil. 
L. 1671 izda vlada zakon, kako se ima vsak stan (naStelajih 
je osem) oblačiti, da bi posamezni ne troiili preveč na svojo 
obleko, in da bi se nizi stanovi ne preuzeli u obleki nad vi- 
Simi. Sega je u pretepenih stoletjih zahtevala, da so se možki 
brili in no^ svoje lase zvezane u kito, ki jim je po herbtu 
visela. Na glavi so nosili kmetje velike klobuke z okroglim 
oglavjem in širokimi krajci, tako da neso dežnika potrebovali. 
Terhu spodnje obleke (It^atkajanjka, kratke hlače, dolge no- 
govioe in nizki čevlji) nosili so dolge ohlapne sulaije iz do- 
mačega Bbukovega" sukna. Po leti so obuvidi bele ali čerae 
pertene hlače (^pertenice"). Ledja so si prepasavali pod suk- 
njo se Širokim, nsnjatim ali suknenim pasom, za katerim so 
nosili u Božuioah svoje dolge, nezaklepavne nože. 

Ženske so devale na glavo zelo velike bele ^peče", ka- 
tere so mnogoverstno pregibale, ali patmii z nitmi pretikale, 
da so se jim po volji nagubale. Ubožnejše so nosile peče iz 
domačega platna. Lase so spletale u kite in jih zavivale ver- 
hu glave ter pretikale skozi nje medene igle (.špalete"), ki 
80 imele na obeh koncih svetle krogle. Tudi okolo vratu so 
nosile bel, domač robec. Ledja so si pasale ab fitiri perste 



,y Google 



— 184 — 
širokim plavim pasom, debelim ib terdim, ali lepo pletenim. 
Terhu tega nosile bo navadno Se drug železen ali meden pas 
„Bkle[»anec" imenovan, tako da jim je prišlo krilo visoko nad 
život. Modrec in krilo bila sta vkup sedita, ali veak razne 
barve, za leto jiapravljena iz čemega platna. Spredej so no- 
sile široke predpasnike, na nogah rudeče (ali bele) nogovice 
in majhne černe čevlje. Po zimi so nosile tudi kratke kožuhe 
in po nekaterih krajih bote do kolen. Za posebne svečanosti 
(n. pr. za poroko) začele so bile tudi kmetice nositi navbe", 
kar se je le u naiem stoletju videlo. 

Zadnjič nam je mogoče tudi naznaniti, koliko prebival- 
cev je itelo Tolminsko u preteklem stoletju. Po cesarski za- 
povedi morali so 1. 1762 vsi Župniki natanko naznaniti Števi- 
lo duš. Po tem Steviljenju naSli so, da je fitela Župa 
Tolmin 1924 možkih in 2083 ženskih, vkup 4007 duš 



Kobarid 1606 


1452 


, •) . 3058 . 


Boleč 1820 


1505 




, 3325 . 


ToWe 1082 


1221 




. 2303 , 


Podmelici ") 660 


703 




, 1363 , 


Nemiki rut 683 


715 




. 1398 , 


Cerkno 1845 


2066 




. 3911 . 


Šenvidskagora 901 , 


1125 




. 2026 . 


Šebreljs 397 


405 




802 . 



Vkup 10.918 „ 11.275 „ 22.193 

Vse Tolminsko je imelo tore I. 1762: 22.193 duS (med 
njimi so ženske očitno premagovale) tore za 13.400 manje, 
nego sto let pozneje (1. 1857). Po številjenju od i. 1783 ime- 
lo je Tolminsko (in Cerkljansko) 3520 hi5, BolSko (s Koba- 
ridskim) pa 1084, tore vkup 4604, ali za 2135 manje, nego 
sto let pozneje (t. j. 1. 1870). 

Tudi u pretočenih stoletjih naselilo se je kaj tujcev na 
Tolminsko, zlasti Lahov u Tolmin in bližnjo okolico, kder je 
še zdaj mnogo italijanskih priimkov. Nemška naselbina u 
Orehku je bila že zgore omenjena. Tudi volčanski Ruti se 
u listinah imenujejo vedno le , Nemški verh**, kar bi dalo 
misliti, da so se bili tam Nemci naselili. Na Šenvidski gori 
omenja se mnogokrat neka nBizikija" ali HBi^akija". Tudi 
to poznamovanje nam dovoluje sklepati, da so se tam kaki 
tujci naselili, morda Lahi 



*) Od teh spadalo je pod Boleo (Ternovo) 96 moikib io 92 ien- 
Bkih. 

**) Podmellka fars je obiegalk tudi Knelo io OralioTO-KoTitiui:«. 



,y Google 



OA [Mcosi m 



TJ primeri z oaemnajst etoletji je to majben oddelek 6a- 
sa, katerega zgodovino nam je pregledati. Ali ravno ta doba 
je silno va^na, ker u nji premenilo se je popolnoma vse javno 
' in domače živenje oašega naroda. Kove mi^li. novi nazori, 
nove Šege in nova obleka stopile so mesto nekdanjih, tisoi 
let Btarib. Kmet postal je od gospoda neodvisen in sloboden 
lastnik svojega zemljišča. Stara priprostost je izginila, nov 
jSas porodil Je nove potrebe, a dohodki se neso množili u isti 
meri, in zato je začelo blagostanje pešati, tako da se danda- 
nes naSe ljudstvo le le z velikim trudom uzderžuje. 

Vse te velikanske premembe prouzroČila je francoska 
revolucija od I. 1789 do 1793. Ona je postavila in uterdila 
načelo, da so vsi ljudje tudi politično jednaki, bratje u 
uživanju državnih pravic, da tore ne sme biti med prebivalci 
jedne deržave razlike gledč političnih pravic po stanovih. 
Francoska revolucija je uničila staro feudalno ustavo in raz- 
glasila kmeta za slobodnega posestnika od njega obdelovane- 
ga zemljišča. S tem se je popravila tisočletna krivica, ki se 
je godila ubogemu slovenskemu narodu, katerega so bili zma- 
gajoči ffemci naredili roba iz slobodnega posestnika. Toda 
dobri nasledki francoske revolucije pokazali so se Se le počasi 
in le le 1. 1648 zmagala so popopolnoma njena načela. 

Sama na sebi pa je bila francoska revolucija jeden 
najstraSnejiih dogodkov, ki je terjal brez števila človeških 
žertev, tako da je skoro po vsej Europi u potokih kri tekta. 
Grozovitosti, ki bo se takrat na Francoskem počenjale, nema- 
jo primera u zgodovini. S Francoskega segala je bojna Šiba 
skoro po celi Europi. Tako je tudi nalo deželico zgrabil splo- 
šni prevrat in tudi pri nas se je živo občutila obča razbur- 
jenost, katero so prouzročile francoske čete. To se je pa ta- 
kole godilo. 

Francozi okličejo, potem ko so pomorili kraljevo rodo- 
vino, republiko in postavijo 1. 1799 njej na čelo slamega 
generala Napoleona Bonaparta, kateri se da 1 1804 



,y Google 



— 186 — 
celo z» francoskega ceaArja okHeat. Do tolike lUTe 
pripomogle bo Napoleona jediao le njegove Bretine rojoe. Že 
I. 1795 postavili so ga bili na £e1o veliki vojski, katera je 
imela n Italiji uničiti Bovražnike francoske repnbUke in ra>- 
iiriti njeno oblast. S to vojsko predobil je Napoleon oelo 
gorenje Italijo in oniM staroslavno beneško republiko 1. 1797. 

Nasprotnik francoske republike bil je tudi austrijski vla- 
dar Franc II., in poBlal je tudi oa svojo vojake u Italijo, 
da bi Bd upirala Napoleonovemu napredovanju. Ali Ausliijci 
neso imeli sreče in Napoleon jih zaporedoma potolče ter pri- 
sili, da se umaknejo iz Italije. Za petami sledil jim je Na- 
poleon celo na austrijska tla. Tako pridere začetkom marca 
1797 u Gorico, postavi tu začasno francosko vlado in naloži 
deželi 150.000 frankov kontribudje za francoske bojne potrebe. 

Glavni zapovednik umikajoče se austrijske vojske bilje 
cesarjev brat nadvojvoda Kar o I. Ta se je bil podal iz Go- 
rice čez Ljubljano n Kranj in hotel je zbrati pri Beljaku vse 
oddelke potolčeae vojske ter se z nova upreti Franeozom. Ob 
Soči gori proti Beljaku pomikale so se austrijske brigade, katerim 
BO zapovedovali generali Gontreuil, Kdblos in Graffen, 
ter manjši oddelki vodjeui od Fedaka, Paumgartna in 
Uiera. Vsega skupaj korakalo je po predelski cesti IOI/2 
bataljonov in 3I/4 eskadrooa, ali 6500 pe&cev in 400 konjikov. 

Se prej pa, nego so te Čete čež P redči dontelo, poda 
BO francoski general Hassena iz Vidma čez Pontebo, 
prežene onde postavljen^a generala Ocskaja, ter posode 
Terbiž in odseče tako vso sočko kolono aoBtiijske vojske. 
Nadvojvoda Earol botel jo je rediti in zato zapove Ocakaju^ 
ki se je bil med tem na Kranjsko do Korena umaknil, naj 
z nova napade Terbiž, „ako ni nevamoat preočitna, da izgu- 
bi vso vojsko". Ob istem času dospela je bila sočka kolona 
že do Predela. Ozrimo se malo nazaj na njeno pomikanje. 

S Frijulskega umikal se ie general Bajalic h ak svo- 
jun oddelkom po podboneSki cesti proti Kobaridu. Francoski 
general Gnieuz mu je bil vedno za petami. Fredpolndne 
21. marca zjedinita se generala Bajalich in Gontreail. Nemu- 
doma pofiljeta svojo reaervno artilerijo proti Ternovemu 
in, ko prideta sama dagori, dobita poročilo, da je Massena 
Terbii že posedel. AJi to jima ni oduzelo serčnosti, nego 
Gontreuil sklene hitro čez Predčl kreniti in Francoze napasti. 
Pod mrojim poveljstvom imel je štiri bataljone peioev in dva 
eskad'0Qa Erd5dyjevih huzatjer, katere je vodil obristlaj- 
tenan: Fedak. Bvoji artileriji zapove Gontreuil, naj gre na- 
prej n niy pomnoži posadko u bollkem gradu z dvema to- 



,y Google 



— 187 — 

poma. Žago in stese, ki rodijo is Rezije, posedle lo tri stot- 
njje HroTfttoT. Zvečer 21. marca doepe GKiDtreuil na Predčl 
in se ustavi. Bajatioh in Kdblds sta bila zadej in morala sta 
braniti umikaaje glavne kolone. B Predela pofilje Gontreuil 

foroČilo Ocakayu, naj se ž njim združi, ravno tisti čas, ko je 
il ta dobil povelje, naj napade Terbiž. Dvuodvajstega zju- 
traj pusti Oontreuil tri stotnije na Stermou za zvezo z Ba- 
jalichem in dere proti Rablju, ter pobije tu francosko etraio, 
ki se je morala na Terbiž umakniti. Pustivli ie dre stotniji 
u Rablju za zvezo z Ocska7em, udari Guntreuil na Terbiž in 
ga tudi premaga s pomočjo stanovalcev. Tedaj dospe tudi 
Ooskar na Terbiž in 23. marca aname se tu huda bitka. Nad- 
vojvoda Karol sam je bil navzoi, ali zmagali so vendar 
Francozi. Karol je zastonj pričakoval Bajalicha na pomoč. 
Poslal mu je poročilo o nesrečni bitki in svet, naj se sku&a 
reiiti čez Trento na Kranjsko. Ali ta svet priiel mu je bil 
prepozno. 

Na svojem maršu čez BoUko imel je Bajalich za seboj 
brigado KSblos, katera ga je branila od zadej. To brigado 
so bili Francoz' že 22. laaroa napadli a okopih pri Btupi ci 
ter jej ujeli lOO mož in uzeli dva topa, ostale pa so podili 
do Kobarida. Tu se je sovražnik muo odpočil, Koblos pa 
se je med tem umaknil na Bol6ko iii zaperl u terdnjavo ob 
Koritnici, katero posede s 500 granadirji. *) Bolfiki grad bil 
je n teku časa že precej razpadel in sedaj so ga morali ro- 
jaki a naglici nekoliko popraviti. Takrat je Se redno deržala 
cesta ob lerem bregu Koritnice mimo gradu in je peljala še 
le niže čez rečico. 

Kmalu za Koblosom priderejo tudi Francozi do bolške 
soteske in se utabore ob besti nasproti gradu. Ker bo spozna- 
li njegor terden položaj, začnejo ga hitro oblegati (22. mar- 
ca). Posadka je sicer hrabro odgorarjala francoskemu ognju, 
ali spreridela Je tudi, da se ne bode mogla dolgo braniti 
nasproti toliki sili Francozov. Zato sklenejo, pomagati si sfe 
zvijačo. Zvečer ko se stori terda noč, zapusti jeden oddelek 
posadke terdnjaro, drugi pa so ostali mirni in skriti n gradu. 
Skrirej razkrijejo tudi most, ki je rodil preko globokega pre- 
pada u grad. 

Francozi so mislili, da je rsa posadka grad zapustila. 
Bali so se, da bi se Austr^ci ne utegnili premisliti in tako 
razno mesto zopet posesti, zato sklenejo še tisto noč polastiti 
se gradu. TJzdignejo se tore in začnejo a temi korakati proti 

*) Vodsikove ^Ljab^uiaks novice* L 1797, 2f>. malega travna. 



»Google 



razkiitemu mostu. Ali groza I Jeden za drugim popadajo sko- 
zi moBt u neizmerno globočino. Ko jih je bilo že lepo ite- 
vilo popadlo, prikorači tudi bobnar na moet, ali tudi njega 
je zadek jednaka osoda: z bobnom ured kotolil se je u glo- 
boiino. Pri tem pa je boben nenavadno ropotal in to opomni 
zadej korakajoče Francoze, da tu se mora nekaj posebnega 
goditi. Zato odjenjajo od svojega početja iii prepričajo se o 
zvijači, na katero so naleteli. 

Natomo je, da zgrabi sedaj Francoze silna jeza nad po- 
sadko, in da sklenejo, na vsak način grad predobiti. Kupili 
80 za suho zlato izdajalca (nekega pastirja), ki je dobro po- 
znal vse steze okoli. Ta pripelje Francoze na risočino nad 
gradom, s katere se je praT lahko u-anj streljalo. Zjutraj 23. 
marca posedejo Francozi vse bližnje stermiue in ponore stre- 
ljanje na grad. *) S.^daj je posadka sprevidela, da ee ne mo- 
re več deržati. Ker ni bilo od nikjer nobene pomoči priča- 
kovati, poda se posadka sovražniku ob 1. uri po poludne. 
Koblos in vsi njegovi vojaki so bili ujeti in kot jetniki od- 
peljani. 

Francosko bojno poročilo govori o tem dogodku takole: 
gltfed tem je preganjal general Onieux kolono, katero je bil 
pri Pusaru (Pulfaru — Podboneecom) potolkel, do austrij- 
ske Chiuse (soteske), jako uterjeuega gradu, katerega smo 
pa po silo terdovratnem boju z naskokom uzeli. Pri tem sta 
se posebno poslavila generala Bon in Yerdier ter četerta 
polbrigada, kakor tudi triinštirideseta. General Koblos sam 
je branil grad s 500 granadirji. Po bojnem pravu bi bilo mo- 
ralo teh 500 pod mečem glave izgubiti, ali te barbarske pra- 
vice se francoska vojska ni nikoli posluževala" 

Zadnje besede tega poročila nanaSajo se na ono zvijačo 
posadke. Ljudstvo pa pripisuje nesrečo Francozov Turkom 
(glej stran 81). Kmetje iz bližnje okolice morali so u rabo- 
to hoditi vlačit ubite Francoze iz Korituice in pokopavat jih. 
Pravijo, da je voda če u novejiem Času orožje na dan me- 
tala. Nad bollkim gradom pa so se Francozi znesli in ga, 
kolikor je bilo u naglici mogoče, razsuli. Od takrat ostal je 
bil razvalina, dokler ga neso začeli 1. 1881 znova poprav^ati 
in uterjevati. *•) 

Jlted tem ko se je to godilo pri boISkem gradu, kora- 
kal je general Bajalich se svojo divizijo (1700 mož) proti 



*) Celovfiki list Carinthia 1832, it. 52. 

*') Podobo bolike soteske z razvalino prinesel je hrofoiki Vie- 
I 1874, str. 237 in dunajska Heimat 187:, lut 50. 



,y Google 



— 189 — 
Predelu. Ali slabi poti so ga jako zaderževali in njegovi vo- 
zovi mogli so se le po<!asi naprej pomikati. Najedenkrat na- 
padejo ga od zadej Francozi pod vodstvom Onieuza. Ob istem 
£a8U zadene tudi njegova sprednja straža na Maesenine voja- 
ke a Rablju. Uname se kratek boj in Bajalich, videvSi ne- 
ipogočnost rešitve, preda se s celo svojo divizijo. Vendar se 
je posredilo 800 vojakom z oficirji uredi pobegniti čez gore 
k Ocskayu u Koren. Od treh stotnij lovcev priSlo jih je mno- 
go u Celovec, in Se več eto se jih je razkropilo na vse etra- 
si. Tako vsa izguba Austrijoev 22. in 23. marca ni znašata 
več, nego 3000 mož, ali poleg teh zaplenit jim je bil sovraž- 
nik 25 topov in 400 voz polnjh bojne priprave in živeža. *) 

Vse posedene dežele priSle so začasno pod francosko 
vlado, tako tudi Tolminsko od 21. marca do 17. septembra 
1797. U Tolminu samem bili so francoski vojaki od 23. mar- 
ca do 23. maja. U tako kratkem času ni mogla francoska 
vlada ničesR spremeniti, le da je od prebivalcev marljivo da- 
vek pobirala. Ker se je ta davek u francoskih ^frankih" pla- 
čeval (austrijski denar je bil izgubil ekoro vso svoj« veljavo), 
zato imenuje naSe ljudstvo ie dandanes davek frank e 
(franjke). 

17. septembra 1797 podpiSejo mir u Campoformu 
pod Vidmom in usledi tega pridejo slovenske dežele nazaj 
pod Austrijo. NaSa deržava dobi takrat (mesto drugih dežel, 
katere je morala odstopiti) tudi ves suhi svet nekdanje be- 
nefike republike. Usledi tega priili so nekdanji sovražni so- 
sedje pod Austrijo, in Tolminsko nI bilo več mejna deželica. 
Zato je tudi prenehala finančna straža ob beneSki meji in 
kupčija B Frijulfikim se je hitro pouzdignila. 

Za vojno hodijo rade Se druge neareče. Tako je nasto- 
pila tudi 1. 1798 do 1799 strašansko buda zima. Ljudje so 
mnogo terpeli in nekateri tudi od revščine pomerli. 

Jednaki uzroki in dogodki, kakor 1. 1797, pripeljali so 
tudi 1. 1805 zopet Francoze na Goriško. Jourdan in Mas- 
B e n a posedeta deželo ter postavita u Gorici začasno vlado. 
Sedaj so mislili Francozi več časa n deželi ostati, zato so jo 
začeli po svoje deliti. Ves svet na desnem bregu Soče pri- 
družili so pokrajini Frijulski in tako je bilo tudi Tolminsko 
razcepljeno na dva kosa. Ali k sreči to ui trajalo dolgo. 
Usledi požunskega mira 26. decembra 1805 uzamejo , Francozi 
Benečijo za se in pridružijo jej tudi vso nižino ob dolenji 
Soči z B^rdi uredi. Mejo so pa Še le 10 decembra 1807 



*) Oesterreiohisohs milit&rische Zeitachrift IS37, t 



»Google 



— 190 — 
natanko določili. Ueledi tega pode tudi Tolminsko na desni 
strani SoJie nazaj pod Auetrijo in naia deželica postane zopet 
mejna, kakor je bila deset let poprej. 

Iz teh dogodkov se vidi, da je bila Austrija u zajSetka 
našega stoletja u velikih stiskah. Nikoli poprcjj nf bila tolika 
potreba, da vsi deriavljani svoje sile napenjajo za ohranitev 
skupne domovine, in da vsi terdno deridjo jeden k drugemu. 
Da ni tako edinost dosegel, sklene cesar Franc leta 1804 
vse svoje dedae pokrajine spojiti u jedno celoto. Zato raz- 
glasi zakon, da naj bodo po sedaj vse austrijske dežele ne- 
razvezljivo združene pod imenom austrijsko cesarstvo 
(11. augusta 1804). Tako je bila dovedena od cesaija Jo- 
žefa zapojeta centralizacija in posamezne dežele bite so po 
sedaj le pokrajine velike deržave. 

Eer so bile francoske vojne nato vojsko zelo oslabile, 
skleue nadvojvoda Kaiol upeljati domobranstvo. Za bram- 
bovce 80 jemali starejie može, ki so bili ie sposobni za boj. 
Vsaka polkovnija peScev dobila je po jeden ali dva bataljona 
brambovcev. Njih glavni namen je bil, braniti domačo deželo 
pred sovražnikovim napadom. Čeravno so u pesmih in spisih 
ljudi za domobranstvo nauduSevati, vendar se neso hotele iz- 
polniti nade Earla, ki je mislil, da bode mogoče 800.000 
brambovcev zbrati. Pri naslednji vojni s Francozi skazali so 
se prav dobro tudi brambovci. 

Leta 1809 poskusi namreč cesar Franc Se jedenkrat svo- 
jo srečo in napove vojno Napoleonu, da bi izgubljene dežele 
nazaj pridobil- Na čelu austrijske vojske stala sta dva brata 
cesarjeva, nadvojvodi Karol in Ivan. Pervi napade Bavar- 
sko, drugi pa odide u Italijo, da bi od tu pregnal Francoze. 
Ali Karlova nesreča primera tudi Ivana, umakniti se, dasi je 
zm^aval. Hitro za njim jo udere italijanski podkralj Eugen 
in preganja Austrijce proti središču deržave in proti Oger- 
skemu. 

Da bi se austrijska vojska lože in nenadlegovana umi- 
kala, zapove nadvojvoda, da se imajo ob cestah napraviti ma- 
le terdnjavice in iz teh ovirati napredovanje Francozov. Sre- 
dišče tega uterjevacja bilo je na Terbižu. Okoli njega nare- 
dili so šest zvezdatih terdnjavic, katere je imelo braniti 4500 
mož pod verhovnim z^ovedniStvom Alberta grofa Oiula^a. 
Jeden del tega uterjevanja bili sta tudi Hkladari* (Blockhfiu- 
aer) u Čalabaju pri Naborjetu (UaJborget) in na Pre- 
dalu. 

Na predelskem sedlu začel je ženijski stotnik Hermana 
že jeseni 1. 1808 stavid kladaro, nekaj baterij in redut. Po 



,y Google 



— 191 — 
zmBgi aiutrijske vojake pri Sacilu 1809 6el je bil tudi on 
k armadi ; sli ueledi francoskega napredovanja ob Dunavn 
moral ae je akoro nazaj vemiti in nadaljevati uterjevanje Pre- 
dela, Med časom tega dela stanoval je Hermanu na spodnjem 
Terbižu pri Jožefu Millerj u pl. Schafer, kateri ga je 
tudi navadno vozil na Predel in nazaj. Pri zadnji vožnji ra- 
zodene Hermann Stilletju, da bode na Predelu padel. 

Kladara je stala nekoliko pred selom Predčl nad der- 
Savno cesto, da koncu nizkega berbta (nLandspitzberg* ime- 
novanegs), ki se je stermo spuSčal k globoko doli tekoči 
Predel i C i. Terdnjavioa bila je pravilen čveterokot, strani 
po 8 — 10 sežnov dolge in Sest sežnov visoke, spodej sezida- 
ne iz debelega kamenja brez malte. Zunanje stene so bile 
iz 12 — 16 palcev debelih kolov, notranje iz drobnejSih. Med 
obema stenama bilo je pet čevljev prostora, katerega eo »h 
zemljo natlačili. Kladara je bila razdeljena na več nadstro- 
pij, njena streha uzdigala se je od dolenjega konca proti go- 
renjemu kakor stopnice. Po strehi so utepli zemlje in ob robu 
napravili persobrane. TJhode so zabranili e premakljivimi rao- 
atovi in mrežastimi vrati. Da r.i cesto popolnoma zaperli, se- 
zidali so ravno pod njo na robu prepada manjšo čveterokotno 
kladaro s^ Sest sežčnov dolgimi stranmi. Pregraja iz kolov 
(Htamburiranje") družila jo je z večo kladaro. Za posadko, 
živež in vodo bilo j6 vse preakerbljeno, prostora za tope do- 
volj 

Ali prej nego eo mogli utegevanje doveriiti, približali 
so ee že Francozi Predelu. Takrat je bila de le veča terd- 
ajava popolnoma doverfiena. Živeža, vode in municije bilo 
je u njej za 6eat tednov. Imela je vaega ukup deset topov, 
in sicer dva trifiintna poljska topiča za manjio kladaro, dva 
trifimtna in dva destfuntna kazamatna topa, ter Štiri ,doppelhac- 
ken" imenovane za veio kladaro. Za postrežbo topov odme- 
njenih je bilo 10 artiljeriatov in 25 pom^ačev. Hermann je 
sam prosil nadvojvodo Ivana, naj ga postavi zapovednika pre- 
delske terdnjavice. 

14. maja 1809 posode kladaro jeden oddelek 62. peš- 
polka (takrat Franc Jellacich), a že drugi dan okoli poludne 
ga namesti stotnija elunjskih graničarjev pod stotnikom Vit- 
kovičem. Štela je ta stotnija žtiri častnike in 218 moŽ, 
med temi 14 strelcev. Ualedi dolgega popotovanja bili eo 
jako utrujeni vendar po njih žilah ae je pretakala lirabra kri, 
oapolnena z ljubeznijo do domovine in cesarske hiSe. 

Stotnik Janko vič, tudi od slunjakega polka, ki je o- 
pravljal ni svojo stotnijo zadnjo stražo bataljona, doape 16. 



,y Google 



- 192 — 
maja po predelski cesti pred kladaro. Ker ga je sovražnik 
Bilno nadlegoval, proai za ustop u terdnjavico, A ker nI bilo 
ne prostora ne živeža za. veČ kakor jedno etotnijo, dovoli 
Hermann ustop ]e Djemu iD Se nekaterim najboljšim junakom, 
ostali vojaki pa eo se morali dalje prebiti, kakor so vedeli 
in znali. 

Zdaj BO bili tudi sovražniki Že pred terdnjavico. Fran- 
cozi se neso nič dolgo pomiSljali in že tisti dan začela je njih 
prednja straža na kladaro streljati. Na Stermec priSedSi 
skuSali so postaviti tabor in zato so začeli okolico preiskovati. 
Ali streljanje iz kladare jih je pri tem poslu zelo oviralo. Še 
le po noii posrečilo se jim je utaboriti se. 

Komaj napoči jutro 16. maja, že napade sovražnik od 
Tseh stranij terdnjavico. Toda silen strel, ki je brez prene- 
hanja gromel iz kladare, ni ga pustil do okopov. Hermann 
je bii nad terdnjavo previdno razpostavil svoje strelce in ti 
so branili sovražniku približati se topom. Ob treh popoludne 
pozove francoski parlamentar posadko, naj se pod&. Ali po- 
veljnik terdnjavico mu kratko odreče in streljanje se nadalju- 
je do večera. — Tega dne so bili priderli Francozi tudi po 
rakolanski dolini za Predelom u Babelj in pregnali tri 
austrijske stotnije, ki so uzderžsvale zvezo med Calavajem 
in Predelom. 

17. maja zjutraj ponovijo Francozi streljanje na kladaro. 
Kmalu se posreči sovražniku tope (štiri ali pet) tako blizu 
piimakniti, da so z uspehom delovali. Ker je bil ta naval 
mnogo hujči, nego prejSnji dan. bil je Hermann prisiljen po- 
klicati strelce u kladaro.. Od francoskih topov je terdnjavica 
mnogo terpela. Zlasti strelne luknje, skozi katere je posadka 
streljala, bile so že zelo poškodovane, ker so Francozi ober- 
nili svoj ogenj ravno nanje, in tako marsikaterega topničarja 
ubili ali hudo ranili. Kljubu temu so si branitelji vsi nau- 
dušeni obečali jeden drugemu bratovski pomagati in do zad- 
njega uztrajati. Poveljnik Hermann jih je 5e bolj oserčeval 
sS svojim uzgledom. Po poludne tega dneva pride drugi par- 
lamentar in pozove drugič posadko, naj se Francozom preda. 
Ali ona se ni hotela predati na noben način, nego raje bra- 
niti Se do zadnje srage. 

Sedaj so bili Francozi u veliki zadregi zaradi živeža. 
Seboj neso bili niČ pripeljali in rekvirirati se tudi nič ni da- 
lo u tako ubogi deželici. Terdi se, da je francoski general 
skušal Hermanna celo podkupiti, ali brez uspeha. Pravijo, da 
je bila u francoskem tabom tako velika lakota, da neso ime- 
li prav nič jedil. Eoje Janez MošiČ, fabrikant za svilo 



,y Google 



— 193 — 
iz Žab niče, na avojem povratku iz Tersta od Francozov 
zaderžan Štiri dnij pri njih oatal brez jela, in zacadi tega zah- 
teval, caj ga izpuste nazaj u Gorico; pokazal mu je general 
SerraB kos čemega kruha na svoji mizi in mu rekel, naj 
si od tega polovico ozame, drugo polovico naj pa njemu pu- 
sti. Kato izpusti general MoSiča nazaj u G-orico. Iz tega se 
vidi, zakaj se je Fracozom tako mudilo Predel uzeti in u 
rodovitnejše kraje dospeti. 

18. maja zjutraj začne zopet streljanje od obeh stranij. 
Ob osmi uri pride tretji parlamentar in naznani, da so Fran- 
cozi uzeli Calabaj in že napadli Austrijce pri Terbižu. Par- 
tamentarja je spremljal častnik od ogulinskega polka, ki je 
bil u Naboijetu ujet in ki je moral posadki u hrovalkem je- 
ziku poterditi, da je Čalabaj zares padel. Ali to je posadko 
le le bolj spodbudilo k uztrajui brambi in smert bratov nau- 
dulila jo je Se k veči hrabrosti. Henoann je vedel, kaka 
naloga mu je izročena in zato se n! straSil gotove smerti. Od- 
govoril je pismeno, da mu je naloženo braniti se do zadnje- 
ga, in posadka se je izrazila u jednakem smislu proti ogulia- 
skemu častniku. Na tak odgovor ponovijo streljanje, ki je 
trajalo celo dopoludne. 

Ob dveh pnde 6e četerti parlamentar in pozove zadnji- 
krat posadko, naj se poda. Ah poveljnik zaterdi, da ostane 
pri svojem pervem odgovoru, Na to podvoji sovražnik svoj 
ogenj. Nekateri francoski oddelki pomaknili so se bili po 
strugah in za germovjem skriti prav blizu kladare ter pri- 
pravljali se za naskok. Pred njimi so delali pot vojaSki ko- 
paJSi (sapeurji). Oranadiri so stali pripravljeni, da naskok podpi- 
rajo. Štiri stotnije lahkih pešcev (voltigeurjev) splezale so 
skrivej pod cesto dtf sedla Predčla, tukaj Sle so za hišami skrite 
nad cesto, ter so prišle z veliko težavo po grahotih, skalovja 
in deloma po gozdu do nekih visočin, ki so stale nad kladaro. 

Ko se je odbil zadnji opomin, bližali so se Francozi (5 — 
6000 mož) od vseh stranij hitrim korakom proti kladari. Ali 
iz nje so letele karteče in puSkine krogle, ter podirale fran- 
coske verste, da so padali vojaki kot anopi na tla. Te so 
nadomestovale nove Čete, ki so bile pa zopet postreljane. 
Strašen boj se uname na obeh straneh. Zadnjič se posreči 
sovražniku, da se priplazi do lesene ograje (do npalisad"), in 
sedaj se začne boj na persobranu, mož proti možu. Okopi 
(nglacis") in jarek bili so polni mertvih in ranjenih. Ali hro- 
valki junaki neso prenehali streljati iz kladare. 

Zadnjič pridejo oni vojaki, ki so bili nad terdnjavico 



I 



„ Google 



— 194 — 
plezali, tako blizu kladare, da jo Bažg6 eb smolenimi vencL 
V eter je plamen hitro razpihal in požar ee razSiri na vse stra- 
ni, tako da zaradi dima in ognja nI bilo veČ mogoče kladare 
braniti. Sedaj ekoČi Hermann z mečem a roci na čela po- 
sadke iz goreče kliidare in skuia predreti sovražnika, da bi 
dospel na bližnje risočine. Ali Francozi obdajo maio posadka 
od TBeh etranij in bijejo po njej, da je bila groza. Hermanu 
je dobil toliko ran, da mu je kriizteUa, in zgrudil se jemer- 
ter na tla. Tako se je godilo tndi njegovim tovariiem, ki 
BO se tudi zadnji trenutek bOi kot levi in skuSali prodati svo- 
je živenjfl, kolikor mogoče drago. Tako je popadal mož za 
možem, poginil tovariS za tovanlem in u kratkem 2aau bila 
je vaa posadka posečena. 

Francozi so ujeli le nekaj ranjencev, med njimi vsega 
kerravečega stotnika Jankoviča in narednika (gieldrebla") 
Golka. A Še ta dva sta sovražniku ušla med potom. Razen 
teh reSili so se fie jeden narednik in Itiije vojaki, ki so le- 
žali pod ranjemmi in mertrimi trupli, in katerih sovražnik n( 
bil zapazil. Ti so ponoči pobegnili k austrijski vojski in oz- 
nanili junalko smert svojih bratov. 

Ko se je tiba noč med 18. in 19. m^em na zemljo ole- 
gla, ponehal je že bil divji boj in okoli in okoli bilo je vse 
mimo, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Bleda luna pa je ab 
svojimi kervavimi žarki obsevala cele kupe a kervjo oblitih 
merilcev, ki so ležali okolo kadečib se razvalin, iz katerih je 
bilo težko spoznati, da je to bila jedenkrat ponosna terdnja- 
vica. Ali ta mertva telesa in ta kadeči ae kup ostankov kla- 
dare oznanjali so jasno, kako neugasljiva je domovin- 
■ ska ljubezen, ki tudi za siromaSno oČetnjavo ra- 
da preliva svojo serčno kri. Na Predčlu so povemilj 
junaki Hrovati bratovsko pomoč, katero so jim skazorali 
Slovenci ob Času turških navalov. Čeravno njih junaška smert 
ni mogla rešiti austrijske vojske in osloboditi Slovenije ti^e 
vlade, vendar storili so oni svojo dolžnost in zato naj jim bo- 
de med nami večen častni spomin! 

Da je predelska terdnjavioa tako hitro padla, temu je 
bil glavni uzrok preslaba in nepopolna nter<£tev. Posadka 
bila je na8|)roti velesili premajhna, ločena od glavne armade 
in brez vsake podpore od njene strani. Mnogo je pripomoglo 
Francozom k zmagi, da so pHŠli poprej in po drugi poti u 
Kabelj. posadki za herbet. Napačno bilo je pa, da se že po- 
prej ueso napravile ob cesti zapreke sovražniku, in da se ni 



,y Google 



_ 195 — 

poBekel ODI gozd, pa katerem je bilo Francozom mogoiSe tako 
blizu kladare priplaziti. *) 

Na mestu, kjer sta bili 1. 1809 leaeoi kladari, sezidajo 
a burnem letu 1848 precej moŽen fort z jedao predterdnja- 
vico, spozDavii, kako Tažno utegne postati predelsko sedlo za 
bodoče dogodke. Ob cesti med terdnjavicama dal je posta- 
Titi cesar Ferdinand I. lep spominek Hermannu in ž njim 
padlim Hrovatom. Spominek je iz belega granita, giljast iii 
blizu itiri metre visok. Na njem stoji u zlatih 6etkab napi- 
sano, da ta spominek postavlja cesar Ferdinand hrabrim bo- 
rilcem od 18. maja 1809. **) Pod napisom poJiiva ranjen lev 
iz medi na butari palic. Ta spominek bil je dodelan I. 1851. 
U spomin junaške smerti hrovaikih Špartancer na Predelu in 
u Čalavajn ustanOTili so u vojaSki akademiji na Dunaju dva 
štipendija pod imenom »Hermnun-Henzlova ustanova". 

Bazen na Predelu bile so u naši deželici Se druge ma- 
le praske, o katerih v^ ljudstvo še dandanes kaj pripovedo- 
vati. Kakor po drugih krajih, osnovali so bili tudi na Tol- 
minskem domobranstvo. Nafiim domobrancem zapovedoval je 
tolminski grof Pompej (<oronini, major u cesarski vojski. 
Male bitke med Francozi in brambovci bile so na mostu pri 
Bv. Luciji in pri Kobaridu. Ali nasproti velesili neso mogli 
brambovci nič opraviti in umaknili so se zadnjič na Gorenj- 
sko, prepustivši vse Tolminsko Francozom. Hed vsemi bram- 
bovci se je najbolje odlikoval Bolčan Kofol (z Žage?), ka- 
terega je nadvojvoda Janez imenoval primorskega Ho- 
feria, primerjaje ga s tem slavnim tirolskim junakom. Kofol 
je dobil zlato medalijo za svoje zasluge u brambi domovine. 

Ukliubu hrabremu naporu austrijske vojske končala ae 
je vojna 1. 1809 nesrečno za našo deržavo. U dunajskem mi- 
ru 14. oktobra 1809 odstopiti je morala Austrija jedno šesti- 
no svojih zemelj Francozom in ž njim združenim detžavam. 
Med temi zemljami bile so tudi skoro vse slovenske dežele, 
namreč celo Primorsko in Kranjsko, ter beljaško okrožje na 



*) Ta opia je posnet po knjigi: ^U&lborghetto nad Pre- 
di!, rahmvolle Vertheidignng und Heldentodt der tiester. Bezatzungen", 
litografovani knjižici, aeataTljeni po zapiskih Ignacija Hartwiga, 
žapoika u Žabnici, po aktih teniJ-direkciJBkega arhiva in po knjigi 
nFeldiug doB Eaisers Napote on in Deutschland ISO9", III. et. pK- 
184— 201. — Die Vertheidignng und der Fall deg BlookhauseB anf dem 
Predli 1809, u ^Oegter. militar. Zeitechrift", IS43. 

**) „Zur Erinnerung an den Heldentod des k. k. Oeniehanptmanna 
Hermann vod Hermannsdorf am 16. Hai 1809 und dermitihm gefaUeBen 
EampEgenossen.—KaiBer Ferdinand I.'* 



»Google 



— 196 — 
Eoroikem. Iz Blovenakih in hroralkih pokra)iD (dvilne Hro- 
TaSke in Dalmacije) osnuje Napoleon jilireko kraljestvo 
z glaTDim mestom Ljubljano. doriSko je spadalo k pro- 
Tinoiji letra z glavnim mestom Terstom. Istra se je de- 
lila na fitiri okrožja (»distrikte") in jedno od teh obsegalo je 
bliža naio gorilko grofijo. Vse Goriško pa je razdelil Napo- 
leon na šest okrajev (^kantonov") in jeden izmed teb bilo je 
tudi naie Tolminsko ter ž njim združeno Boliko. 

Mesto nadih županov postavih so Francozi tako imeno- 
vane mere (maire), katerih se ljudstvo le dobro spominja. U 
Tolminu bil je za mera Pencin, a za podžupana Lužnik 
iz Poljubinja. Župani so imeli med drugim tudi oblast po- 
ročati, ker Francozi so bili upeljali tudi pri nas takoimenova^ 
ni nCivUni zakon". Sploh so veljale pri nas tiste postave, 
kakor na Francoskem. Za Slorenoe dal je Napoleon celo po- 
seben katekizem natisnit, u katerem se je u četerti zapovedi 
razlagala pokorščina do Napoleona in do vse njegove hiše. 

Ljudje so se iz početka silno bali Francozov. Ali skoro 
80 se prepričali, da ti vendar neso tako strašni, kakor se je 
mislilo, Upeljali so marsikaj dobrega, zlasti popolno jedna- 
kost vseh deržavljanov glede dolžnostij in pravic. Usledi tega 
morali so se tudi Bolčani podvreči deržavnemu davku, kate- 
rega 80 bili do takrat oproščeni. Jednako so izgubili tudi 
Nemškorutaiji vse svoje predpravice. Francozi so odpravili 
Tie rabote in desetine, ter oslobodili kmeta vse podložnosti 
do grofov. Tako sta izgubila Čedadski kapitul in tolminski 
grof svoje prevažne pravic«. Nasproti so pa z veliko ostrostjo 
teijali deržavne davke, Česar se ljudstvo Še dobro spominja. 

Sploh je bila pod Francozi vsa uprava točnejia in pra- 
vilnejša. Lepo so skerbeli tudi za Šolski poduk in za zbolj- 
šanje cest ter sploh za povišanje blagostanja. Največo hvalo 
pa so si pridobile francoske sodnije. Na tatove, roparje in 
javne hudodelce pazili so Francozi silno ostro in, kadar so 
jih ulovili, kaznovali so jih na mestu brez usmiljenja. Hudo- 
delca dali 80 navadno u njegovi vasi ali na mestu hudodel- 
stva obesiti za svarilen uzgled drugim sosedom. Zato je bila 
Tsa dežela u kratkem času očiščena potepuhov in vseh dra- 
gih nevarnih ^udij. 

Ali francoska vlada je trajala pri nas le štiri leta. L, 
1813 uzdigne se skoro cela Europa proti Napoleonu in ga 
popolnoma potolče u velikih bitkah pri Lipskem (16 — 19. 
oktobra) in Hanauu (30 in 31. oktobra 1813). Istočasno 
podili "so povBodi francoske posadke iz deŽel. Gorico morali 
80 Francozi zapustiti 6. oktobra 1813 in mesto njih povemili 



,y Google 



— 197 — 
BO se u deželo austrijaki Tojaki. To je storilo tudi konec 
francoski vladi na GoriSkem. Ali francosko upravo obderžali 
80 začasno Se do junija I. 1814, 

Kapoleona so zvezne vojske prisilile, da se je moral od- 
povedati francoskemu prestolu in podati se u pregnanstvo. 
Jia, to se snide meseca septembra 1. 1814 na Dunaju sijajen 
zbor ali kongres vseh enropejskih vladarjev ali njih poslan- 
cev, da bi se posvetovali, kako se ima Europana novo pren- 
strojiti. ITa dunajskem kongresu določijo, da se ima Beneiko 
zopet poverniti Auetriji. Tako je Tolminsko zopet prenehalo 
biti mejna deželica. Po vladinem povelju uredili so na novo 
mejo med Oorilkim in BeneSkim tako, kakor Se dandanes 
obstoji. Takrat pridružijo Goriškemu in sicer tolminskemu 
glavarstvu občine Breginj, LoKJe, RobediSče in Livek. 
Tako je prirastlo naSi deželici 49 Q] kilometrov sveta, ali to 
je bila le mala odškodnina za ono, kar je moralo Tolminsko 
u drugi polovici preteklega stoletja Kranjskemu odstopiti. — 
14. junija 1814 izda vlada organizacijski patent, ki je zauka* 
zoval novo upravo Goriškega. 8. novembra 1814 združijo Go- 
riško 8 Teratom in Istro ter dajo vsem tem deželam ime 
austrijsko Primorsko. 3. augusta 1816 razglasijo ,ilir- 
sko kraljestvo" (ali brez Dalmacije), ki se je obderžalo celo 
do 1. 1848. 

Kakor se po velikih vojskah rado gaja, tako je tudi t. 
1816 in 1817 nastopila silna lakota, od katere je naše ljud- 
stvo mnogo terpelo. Vlada je sicer pomagala, kolikor je bilo 
mogoče, ali vse to ni zadostovalo odveruiti hudo nadlogo. 
Takrat je ljudstvo spoznalo, kako velika dobrota je krompir, 
in zato ga je začelo prav obilno saditi. Meščani so se pa 
vedno bolj popr^emali kave. 

L. 1821 zadobi Tolmin važne pravice. Cesar Franc pou- 
zdigne ga *) namreč 29, marca u t e r g, ,na prošnjo naših 
ljubih zvestih sodnikov in občinarjev tolminskih". Usledi tega 
podeli Tolminu dva letna sajma, t. j. 20. in 21. aprila ter 
21. in 22. septembra vsakega leta. **) — Tudi u obertnijskem 
obziru napredoval je Tolmin lepo. Tako beremo 1. 1806, da 
je bil napravil Jožef Beber iz Dabra (priŠenvidski gori) 
u Tolminu tovarnico za solniter (salpeter). 

Takrat je bil tolminski grof Mihael Fompej Coto- 
nini (1798—1739). Ta je bil do 1. 1802 8e maloleten in 



*) ^Diese Hanptgem 
**) Originalna listina z 



»Google 



Eato je imel varha gro& Franca Antona Lanihiera. 
IJa je imel 1. 1800 velike prepire sh svojimi podložniki. U 
pervi versti prepiral se je grof 8 kmeti, ati imajo td najemni- 
n» platJerati u blagu, aU u denaru. Podložniki eo si tudi la- 
stili nekatere gozde, ki so bili odmenjeni (nreBerriram") sa 
grajSčinske potrebe. Tako so Tolminci in Zatolminci sekli 
gond „Za gradom", Volčani in Eameaci so gospodarili po 
gosdu u Eolorratu. Idrijci (pri Eobaridn) so se bramli 
p]a£eTati grajSčini vsako leto po 60 lir, kakor so to popr^ 
delali po svoji dolžnosti. Olede na vse to prosi Lanthieri 
vlado, naj pošlje u Tolmin cesarsko komisijo, ki nemire preifiže, 
nerede odstrani, uporne podložnike kazni ter med njimi in 
grofom novo pogodbo ustanovi. Vlada usliii grofovo proSnjo 
in komisija se zbere 1. 1801. Ali nI mogla veliko opraviti 
in grof je bil nezadovoljen z njeno razsodbo. Zato se pritoži 
24. junija 1802 na cesaija samega. Vendar tudi to nI po- 
magalo, ker prepiri med grajiČino in podložniki zavoljo gozdov 
trajali so še na dalje do leta 1848. 

£o grof Pompej doraste, stopi n anstrijsko vojsko, po- 
stane major, c. kr. kamomik in vitez reda Leopoldovega. L. 
1821 zahteva vlada od njega, naj natanko dokaže, da je Tol- 
minsko zares gospostvo, in da bo prebivalci njegovi pod- 
ložniki. Grofje to dokazoval 21. aprila 1821 in skliceval 
se pri tem zlasti na aodnijski pravilnik za G-oriSko od U. ma- 
ja 1784, toJiko tretjo (it. 283 zbirke nJuBtitzgesetzsammlung"), 
katera veleva, da naj tolminski grof ravna po „podložniSkem 
patentu" od 1. septembra 1781 pri vseh političnih obravna- 
vah ; sodnijske obravnave in razsodbe pa n^ pošilja deželni 
Bodn^i u pregjed, tudi ie je toženec podložnik. 

Grof je začel sestavljati 1. 1823 novo zemljiSČno knjigo, 
u kateri so bila vsa gospostvu podložna zemljišča natanko 
zaznamovana, kakor sta zapovedovala dvoma dekreta od 6. 
marca 1806 in od 21. maja 1808. Tolminska gosposkina sem- 
Ijiiča bila so Že upisana pri deželno-knjtžnem uradu u Gorici. 
Zato prosi grof 25. junija 1823 gorilko kresijo, naj njegova 
zemljišča od tam izloči, da se bodo upisala u posebno knjigo 
za Tolminsko. Pri tistih zemljiščih, o katerih še traja prepir 
med gospostvom in. njih užitniki, naj se pristavi opomba ,o 
njem je prepir'. 

L. 1823 sestavljal je grof ob svojih stroških zemljiSČno 
knjigo na po<^lagi popravljene mere odi. 1752 in a pripomoČjo 
poznejših katastralnih- mer, kakor tudi ravno takrat doverSe- 
nih novih map za Tolminsko. Začel je bil z občino Tolmin 
in poslal je pervi svoj izdelek goriški kresiji, naj ona zreiče 



,y Google 



— 199 — 
o njem svoje mnenje in ga ali poterdi, ali pa nasnam njego- 
ve pomanjkljivostd. Kaj je kresija na to odgovorila, ni znano. 

Ob istem času (1817 — 1627) imel je tudi baron Franc 
Codelli po Tolminskem razna posestva, od katerih je do- 
bival na leto blizu 330 goldinarjev dohodkov. 

Četerti goriSki Škof Joief Wftlland (1819—1834) 
upeljal je nekatere spremembe pri božji službi. Po uzgledu 
ljubljanske Škofije zapovedal je, da se imajo molitve pri ve- 
Žernicah in litanije u slovenskem jeziku opravljafi in ne 
več u latinskem, kakor je bilii navada od starih časov. Skeiv 
bel je tudi za nravno odgojo ljudstva in zato je gledal 
na to, da je imel vsak veči kraj svojo šolo. Tako nahajamo 
okoli 1. 1825 po Tolminskem sledeče ljudske Šole: u Tolminu, 
Kobaridu, Bolou in Cerknem, ter zasebno Šolo za dečke u 
Volčah. 

Ear se tiče uprave naSe deželice, nahajamo ob istem 
6a8u sledeče urade na Tolminskem : u Tolmmu jeden politični 
komisar in jeden sodnik b potrebnimi pisarji ; u Bolcu bil je 
komisar, sodnik in oskerbovalec deržavnih posestev vse a je- 
dni osebi; n Cerknem in Podberdom bih sta davkariji za 
vinski dac. Politične viSe oblasti so bile: okrožno glavarstvo 
u Gorici, gozdni arad in glavna dogana; uTerstu pa namest- 
nifitvo. U aodstvenem obziru bila je civilna deželna in kri- 
minalna sodnija u Gorici, najviSa kriminalna in apelaoijska 
Bodnija pa a Celovcu. 

K najvažnejšim notranjim poslom na£e deželice morajo 
se prištevati tudi u tem stoletju gozdne zadeve. Brezpa- 
metno posekovanje gozdov in plavenje derv po Soči □ Ooneo 
nadaljevalo se je kakor popr^. Do 1. 1835 sta kup<Jevala z 
drvi grof Thuru io gospod Catarini a Gorice. Tega leta 
L so uzeli domačini ta posel u svoje roke in sicer najpoprej 
ovačič od Sv. Lucije in Eacafura iz Tolmina. Zasluga 
teh gospodov je, da nesta jemala tujih (večinoma kamjelskih) 
dervaijev nego domače delalce. Tolminski dervaiji bo se u 
tem rokodelstvu tako izurili, da si zdaj tudi po dnigth deže- 
lah (zlasti na Auetrijgkem in u Banatu) mnogo z dervarstvom 
zaslužijo. 

^a BolSkem si je vlada popolnoma osvojila 0DdaJiqje 
gozde. L. 1826 začne bolSka kameralna gosposka (H je bila 
ob jednem tudi sodnijska oblast) terditi, da so gozdi po Bol- 
Skem deržavni, in da občinazji do njih nemajo druge pra- 
vice, nego da po njih pasejo in za potrebo derva sekajo. Od 
taknt so začeli hudi prepiri med občinarji in gosposko, ki 
so tn^ali blizu trideset let. Nazadnje so se moriui kmetje 



r< 



»Google 



— 200 — 
ndati STOji oaodi, ali deržava ai imela od bolških gozdov no- 
benega dobička, ker so stroški za njih nadzorovanje preveli- 
ki. *) Odkar je vlada bol&ke gozde preuzela, nehalo je pla- 
veiije derv iz onih krajev. 

Zima 1. 1829 do 1830 bila je neizrečeno huda, in padlo 
je tisto zimo premnogo snega. Bilo ga je toliko,, da eo tol- 
minski kupci svoje blago na saučh u Gorico vozili, kar se je 
silno redbokrat zgodilo. 

Tudi 1. 183^ vrelo je med Tolmiaci zaradi stiskanja od 
strani tolminskega grofa. Ta se je zbal, da bi se ne uzdignil 
kak punt, in zato prosi vlado za vojaško posadko. Ifjegova 
prošnja je bila uslišana, in poslali so na Tolminsko dve stot- 
ngi Poljakov. Kako težko je bilo kmetom, ki so morali vo- 
jake pod svojo streho rediti, in koliko so morali preterpeti 
od prevzetnih gostov, to si lahko mislimo. Zato so ostali ti 
Foljaci našemu ljudstvu še do danes u slabem spominu. Ko 
je vlada videla, da se Tolmiaci ne ganejo, poklicala je voja- 
ke nazaj. 

Naslednjih petnajst let bilo je na Tolminskem vse mir- 
no, tako da iz te dobe čisto nič ne slišimo |o naSi deželici. 
Zabilježiti pa imamo, da je 1. 1841 obiskal Dašo deželico 
saksonski kralj Miroslav August U. Ta vladar pečal 
80 je najrajše z rastlinoznanstvom, zato je hodil po vseh kra- 
jih nabirat rastline. Tako je pnšel tudi na černoperst 
nad Podberdom, ki slovi daleč po svetu zaradi svojih rastlin. 
Z gore priSedši prenočil je saksonski kralj u farovžu Pod- 
berdom. 

Ali gore omenjeni mir na Tolminskem bil je le za silo. 
Ljudstvo je u resnici zelo terpelo od naailstva svojega grofa. 
Kljubu postavam Jožefa II. postopal je grof Anton Coro- 
nini (18i)9 — 1848) tako okrutno s^ svojimi podložuiki, kakor 
le kateri njegovih prednikov. Zlasti rabota tlačila je hudo 
ubozega kmeta. Pa tudi desetino in zemljiščno najemnino iz- 
terjeval je grof z vso natančnostjo in ostrostjo in mnogokrat 
tudi po krivičnem (ponart-jal je celo urbarske zapise). Zato 
so ostali tolminski groH pri ljudstvu u neizbrisljivem spominu 
kot njegovi zatiralci in tlačitelji. Pripoveduje se zlasti mno- 
go o nekem grofu Maninu („Cont' Menin"?), ki je bil dal 
kmeta zapret zaradi jednega samega krajcarja, katerega mu 
siromak ni mogel plačati. Ljudstvo misli, da je tega brez* 
serčoika hudič živega u pekel odnesel zaradi njegovih krivič- 



r poslanca Gorjupa u deržaTDem zboru na Dunaju 20. i 



,y Google 



— 201 — 
D08ty. Se dsD danes, kadar kmet vidi kako podobo, kjerje 
naslikan hudič, kako nosi grelnika u pekel, reeno terdi svo- 
jim mlajšim spremljevalcem, da je to „cont Menin*'. 

Sploh ve ljudstvo mnogo slabega pripovedovati o tolmin- 
skih giofih. Okoli hriba ^Gradu" morali so kmetje narediti 
pol zidano, pol leseno ograjo, da so imeli grofi zverinjak 
na lepo obraščenem hribu. Ostanki te ograje se 3e sedaj po- 
znajo. Orofi 80 najstrože pazili na svoje lovske pravice. Gor- 
je tistemu, katerega je grof zasačil, da je zverino lovil! — 
Kmetje so morali grofom tudi ribnjak izkopati pod vasjo 
Dolje, tam kjer je zemljišče močvirnato. Kadar je ob času 
suSe u ribnjaku vode primai^kovalo, morali so jo bližnji pre- 
bivalci iz Soče donadati. Tudi ostanki tega ribnjaka se le 
dobro poznajo. 

Zlasti pa je znan ne le po Tolminskem, nego po vsem 
Goriškem, tisti tolminski grof, ki je baje za uSivostjo umeri. 
U okrutnosti in krivičnosti presegal je nek vse druge. ^I) Ali 
izvestno je tega grozovitega tolminskega grofa ustvarila le 
ljudska domilljija na ta naČin, da je stiskano ljudstvo vse 
preterpele krivice in vse slabe lastnosti vseh svojih gospodar- 
jev preneslo le na jedno osebo, kakor to povsodi dela ljud- 
ska domišljija. U nenatomi smerti jednega grofa videla je 
kazen božjo in zato mu je napertila vse pregrehe njegovega 
roda. 

Da pa brez krivice grofi neso bili, to je dokazano. Že 
njih samopadno Živenje je moralo kmete razserditi in naudati 
jih B pravično jezo proti svojim tlaČiteljem. Med drugimi li- 
stinami nahajajo se u grofovskem arhivu tudi zapisniki o na- 
vadnih stroških za živeŽ tolminskih grofov. Tako se vidi iz 
nekega računa, da se je I. 1816 le za gcofovsko kuhinjo vsa- 
ki dan poprek po 20 goldinarjev in 74 krajcarjev potrosilo ! 
Samo za kruh izdali so na mesec po 35 goldinarjev, za vo- 
lovino 16 goldinarjev (funt mesa je veljal takrat le 8 kraj- 
carjev), za teletino pa 13 goldioaijev! 

Po smerti Pompeja Goronina 1. 1839 pripade tol- 
minsko gospostvo grofu Antonu Coroninu iz kronber- 
6ke rodovine kot dedSčina. 20. decembra 1845 izroči dekret 
goriške deželne sodnije gospostvo in glavarstvo tolminsko An- 
tonu Coroninu. Ob tem času si je bila vlada pridobila neke 
pravice do tolminskega gospostva in ga razglasila za tako- 
imenovano „fideicomisno posestvo". Ali grof Anton oslobodil 
je svoje gospostvo te odvisnosti. Tendar mu Tolminsko ni 
delalo posebnega veselja. Bodisi, da mu ni donasalo, kolikor 
je pričakoval, bodisi da je denar potreboval, sklenil je je 



,y Google 



- 202 — 
prodati. Kakor bi ga bila neba poseboa alntnja vodila, pro- 
dal je Coronini sTOje gospostvo ravno takrat, ko je imelo iz- 
gubiti STOje najvažnejše pravice nsledi terjatev novega £aaa, 
ki je kmete popolnoma oslobodil podloinilke odvianoBti. 

1. jannaija 1. 1848 kupi Alois Silverius Kremer, 
vitez iz j&uenrode, doktor obojnega prava in dvorni sveto* 
valeč, vse gospostvo tolminsko z vsemi pravicami in pristoj- 
nostmi, premak^ivimi in nepremakljivimi, s takoimenovanim 
gradom ali gosposko hiSo in z vsemi drugimi ž tqo zvezanimi 
poslopji, na dalje z dvema urbarjema, katera je bil grof Co- 
ronini kupil od Antona Brauničarja in Jožefa Javan- 
6i6a., in sicer vse to za 230.000 goldinarjev konvencijskega 
denara. Ta svota se je imela pla<!ati u samih srebemih dvaj- 
seticah, od katerih gredo tri na jeden goldinar. Tsi pojedini 
deli gospostva bili so posebe cenjeni. Takoimenovane ,ko- 
muDolije'' (občinski pa^ki) in gosposkine gozde cenili aozelo 
nizko, ker pravica gosposke do njih nf bUa dolo^Jena. Zato 
je preuzel kupec te stvari na svoj ra<San in lastno odgovoi^ 
nest. Coronini si je izgovoril pravico sekvestra, dokler se mu 
pogojena svota ne izplača. *) 

K lastnim gosposke spadala so takrat sledeča posestva: 
u Tolminu: .Brajda, Pod Drajdo, Za plotiičem, U mejah, U 
mpi"; u Poljubinju: ^Dobrave" in mnogo komuaalij, gozdov, 
germovja in pa&nikov. Ravno taka posestva je imela gospo- 
ska tudi po sledečih krajih : u Kobaridu, Ulinekem, Idrijskem, 
na Svinah, u Sužidn, Starem selu, Kreda, pri Robiču, n Po- 
tokih, u obeh Borjanah, Sedlu, Homcu, Podbelo, u Stanoviš- 
2ih, Drežaici, Magozdu, Jezericah, u obojih Bavnjih, na Ko* 
seču, Libuinjem, Versnem, Selicu, u Kemu, Ladrih, Smastih, 
na Kamnem, SeliSčih, Y61aiji, u Oabiijah, Doljah, Zatolminom, 
a Cadrah in Zalazi, u Ravnih in Zalazi, u &bičih, na Pra- 
potnem poljubinjskem, Ljubinju, Dolenjih Selih, Podmelcom, 
na Kneži, u Nemški Koritnici, BaČi, Podberdom, na Petrovem 
berdo, u Oblekah, Hudijužini, u Forznem (mnogo njiv), na 
Bukovem, u Go^ah, Fočah, Trebenčah,. Polici, na denvidski 
gori, Prapotnem-Berdu, Pečinah, u Šebreljah, na Slapu, Idr^i 
pri Bači, pri Sv. Luciji, u Treboznih (ali Tribuži, od tod Tre- 
bovznar ali Tribudar), Lomu in Kalu, Modreju, naUodrejoab, 
Xozar8kem, Čigiaju, u VolČah, NemSkem verhu in Doblaijn 
(prav malo). 52) 

Kako malo so bile zagotovljene gosposkine pravice do 
tu omenjenih posestev zlasj občinskih pašnikov in gozdov, 



*) Listina u priratnem »rhiTii notarja it. Premsreteina. 



»Google 



— 203 — 

vidi ae iz tega, da se je vitezu Kremeiju najprimernejše zdelo, 
taka semljiSča po mogočnosti prodati. Tako prepusti 26. ma- 
ja 1S52 Zatolmincem nekaj zemljiSČ nnjih občini za 462 gol- 
dinarjer. Ob£iaaiji so bili dokazali, da imajo svoje pravice 
do teh zemljišč. 

Eremer je kupil tolminsko gosposko ob zlem času. - Fe- 
bmarja meseca 1. 1848 nzdignejo se Francozi novic, prepo- 
dijo svojega kralja Lndovika Filipa (stričnika velikega 
Napoleona) in okličejo zopet republiko. Novica o tem raz- 
neda se je hitro po vsej Europi in prebudila je narode iz 
njih oterpaeloBti. Tudi na Dunaju so se prebivalci uzdignili 
in BO zahtevali, naj se način vladanja premeni, naj se dajo 
jednake pravice za vse narode in vse stanove, naj se dovoli 
pravica združevanja, sloboda tiska itd. Xajvažnejle pa je bilo 
zahtevanje, da naj se skliče deržavni zbor poslancev ne- 
posredno od ljudstva izbranih po vseh austrijekih deželah. Ta 
zbor naj se posvetuje in naj določi novo ustavo za Aitstri- 
jo. Vlada se nf mogla tem zahtevam protiviti ia dobrotljivi 
cesar Ferdinand (1835—1848) dovoli volitve za uetavoda- 
jaLot zbor. 

Usledi tega so bili tudi Tolminci poklicani, da si volijo 
svojega poslanca u deržavni zbor. To čast dobiti prizadeval 
se je močno tolminski gospod in vladin svetovalec Alojzi Ere- 
mer. Ali ljudstvo bilo je že prebujeno in izbralo si je za 
svojega poslanca neodvisnega moža, sodnika Antona Gor jo- 
pa z Terha kanalskega, ki je nad trideset let zastopal svoj 
okraj pri vseh javnih poslih in je neumorno deloval za blagor 
svojih volilcev. Plemeniti gospodje pa so se bili silno raz- 
serdili nad Gorjupom, ker so slutili, da je njih gospostvu od- 
klenkalo. 

22. julija snide se novoizvoljeni deržavni zbor na Duna- 
ju in loti se nemudoma svojega posla. KajvaŽnejSi predlog 
stavil je poslanec Endlich, krepko podpiran od naše- 
ga Oorjapa, „da se imajo odpraviti vseraboteiu odvisnost 
kmetov od gospodarjev, da se imajo uničiti vse pravice do- 
sedanjih zemljiških gospodov ter izročiti zemljišča njih dose- 
danjim užitnikom in obdelovalcem brez odkupnine u po- 
polno last*^. Ta predlog zbudil je strašansk upor in velik 
nemir med vsemi plemiči. Tendar je bila večina poslancev 
za-DJ, in zadnjič obvelja s to premembo, da naj kmeti svoja 
zemljišča odkupijo (u večletnih obrokih) z jedno tretjino 
vrednosti, drugo tretjino naj plača deržava dosedanjim zem- 
^iSkim gospodarjem, a zadnjo tretjino naj oni sami terpč. U 
tej obliM poterdi cesar 9. septembra (in zopet 4, marca 1849) 



,y Google 



— 204 — 
OBlobojeoje kmetov, 17. septembra 1849 izide patent za Pri- 
morsko, ki natanko ureduje naČia zemljiS6nega oelobojenja 
ali zemljifične odveze. 

5 tem je bila storjena prevaina prememba u vsem ži- 
Tenju našega ljudstva. Tolminsko gospostvo izgubUo je pra- 
vice do Bvojib nekdanjib podložnih in Čedadski kapitul je iz- 
gubil vse Bvoje starodavne desetine. Te desetine so se sicer 
že mnogo opuičale u poslednjih letih, ker kapitul nf imel 
moiSi, da bi jih strogo iztetjaval. Na drugi strani je bil nje- 
gov pobiral, Andrej Brauni6ar, nevesten človek in je 
nabrano desetino za se rabil, tako da kapitulu nf ostalo dru- 
gega, nego da je sekvestriral BrauničarjeTO hiŠo. To je tista 
hiša, kjer stanuje sedaj c. kr. okrajni glavar. Poslednji po- 
biral kapitulovjh desetin bil je tolminski cerkvenec Jelin- 
čič. 53) 

Po omenjenem patentu od 17. septembra 1849 odkupo- 
vali so tudi tolminski kmetje svoja zemljišča od viteza Kre- 
merja. Mora se reči, da morda nijedna druga grf^ščina u 
Austriji nI tako milostljivo ravnala s^ svojimi kmeti, kakor 
ravDO tolminska. N& svojo veliko Škodo odstopila je kmetom 
vse zemljišče, tudi tako, ki jej je bilo neobhodno potrebno 
in že od nekdaj za njene hišne potrebe priderŽano (takoime- 
novani nreservirani gozdi"). Za vsak oral občinskega sveta 
plačali so kmetje le 30 krajcarjev konvencijske Teljave, t. j. 
521 2 krajcarja sedanjega denarja. 

Lahko si tore mislimo, da vitez Eremer ni imel več ni- 
kakega veselja do revnih ostankov tolminske grajŠČine, in da 
jo je skušal prodati. Kupila stajo od njega 1. 1871 gg. dr. 
Janez pl. Fremerstein in Filip Persoglia za 27.000 gl. 

Naš kmet postal je tore 1. 1849 sloboden gospodar 
in posestnik svoje zemlje, kakor so bili nekdaj naŠi stari 
slovenski očaki. To oslobojenje in druge deržavljanske pra- 
vice, katere je ljudstvo dobilo usledi dogodkov 1. 1848, kakor 
tudi veliki napredek novega časa (železnice, telegraf, tovarne 
itd.), 80 popolnoma predrugačili živenje nalega ljudstva. Po- 
prej je imel kmet malo potreb; živel je z malim zadovo^no 
ter dtedil u jedi, pijači in obleki. Po letu 1848 pa so se od- 
perla nova sredstva, po katerih je človek lahko hitro oboga- 
tel. Ljudje ob železnicah in velikih cestah navadili so se 
hitro pridobivati, pa tudi hitro zapravljati. Najenkrat je bilo 
zdaj sto potreb u hiši (tabak, kava, lepa obleka), za katere 
se poprej ni znalo. Nasproti tem potrebam pa je obdeloval 
naš kmet svojo zemljo še vedno po staretn kopitu ter je re- 
dil živino, kakor njegovi očaki. Tako so ostali dohodki Vedno 



,y Google 



isti, strofiki (zlasti davki) eo ee pa množiti od dne do dne, 
in marBikater gospodar je priSel na boben. U tem obziru 
imela je revolucija 1. 1848 tudi slabe naslodke, ker je ljud- 
stvo prevei naglo oslobodila in ga najankrat postavila na last- 
ne noge, mesto da bi ga počasi in korak za korakom priva- 
dila novim razmeram. 

To je bil sprevidel tudi na6 sedanji presvetli cesar 
Frano Jožef I., kateremu je bil prepustil njegov stric Fer- 
dmand krono in prestol 2. decembra 1848. Zatore razpusti 
meseca marca I. 1849 deržavni zbor, ustavi njegovo delovanje 
in razglasi po svoji previdnosti novo ustavo za vse austrijske 
dežele. Po tej ustavi oživeli so u vseh austrijakih deželah 
takoimenovani ^pokrajinski stanovi" (podobni nalim sedanjim 
deželnim zborom). Deržavni zbor pa naj bi se Se le potem 
sklical, ko bodo domače, deželne razmere urejene. - Ustava 
je preustrojila tudi sodstvo in upeljala „porotne sodnije" za 
nekatere posebne zlo^e. (Ta ustava je bila preklicana leta 
1852.) 

SpIoSno preustrojenje Austrije zadelo je tudi Tolminsko. 
L. 1850 BO odpravili staro bolSko glavarstvo in so združili 
vse Tolminsko zopet u le jedno okrajno glavarstvo, od- 
visno od okrožne oblasti u Gorici. Poleg glavarstva ustano- 
vili so tudi nekako okrožno sodnijo (Collegialgericht), pri ka- 
teri je bil deržavin zagovornik znani slovenski pisatelj Peter 
Kozler. To je trajalo pa le do 1. 1854, ker tedaj razdeli 
tolminsko glavarstvo na tri okraje: Tolmin, Boleč in Cer- 
kno. U teh okrajih ustanovi tudi posebne okrajne sodnije 
in davkarije, kakor jih imamo Se dandanes. L. 1858 oslobo- 
dijo te okrajne oblasti odvisnosti od gori&kega okrožja ter jih 
podredijo naravnost namestniStvu u Terstu. 

Ustava 1. 1850 priznala je tudi samostalnost občin 
in pravico njih samouprave. Pri tej priložnosti pa je izginila 
poslednja senca izvenredne oblasti oemškorutarskega župana 
in Nemikoruta^i so bili pridruženi novi županiji na Graho- 
vem. Poslednji nemškorutarski župan in sodnik bil je S i- 
mon Kos, ki je umeri §e le 1. 1872. 

L. 1850 ustanovijo na Tolminskem sledeče aamostalnd 
žnpanije: Tolmin, Grahovo, Cerkno, Šenvidska gora, Poni- 
kve, Sv. Lucija, Tolče, Kobarid, Boleč, Log, Soča in Trenta. 
Kakor se iz tega vidi, bile so občine (razen na Bolikem) 
precej velike in bilo jim je lahko upravljati se, pa tudi svo- 
je pravice braniti. Ali žalibože je kmečka oholost in nealož- 
nost zahtevala vedno nove delitve občin, in to je Slo tako 
daleč, da imamo dandanes mesto 12 perrotnih Se jedenkrat 



,y Google 



— 206 — 
toliko samostalnih iupuuj! U iia8lediy'ih draJBetih letih usta- 
novile BO Be DamretJ še te-le Žapanije : Breginj, črezBoča, 
Drežaica, Idrijsko, Kred, Libuiinje, Livek, Prapotno - Berdo, 
Sodlo, Serpenica, Sebrelje, TernOTo in Žaga. Samo grahov- 
ska in ceikljaneka županija OBtali Bta nespremenjeni. Ko je 
bil deželni zbor goriSki 1. 1876 sklenil postavo, po kateri bi 
se imele sedanje male županije zopet združiti u veče, prote« 
stirale so vse ob(!ine proti temu in postava se je odloi^a za 
poznejfie Saše. 

Spremembe leta oseminštiridesetega pieustrojile so tudi 
šolstvo in pouzdignile zlasti ljudske šole. Ker so se po 
sedaj vsakemu narodu priznavale pravice, da se sme povsodi 
služiti svojega jezika, in da sme od vlade zahtevati podufc u 
svoji materinfiČiui, zato so dobili tudi Slovenci svoje narodne 
niže Šole. Za Primorsko je bila velika sreča, da je imelo 
takrat izverstnega namestnika viteza Stadjona. Po njegovi 
akerbi dobile so naše Šole potrebne Šolske knjige, in Primor- 
sko je bilo med vsemi slovenskimi deželami pervo, ki je bilo 
oskerbljeno ak slovenskimi knjigami. Ali tem knjigam stavile 
80 se B poiSetka velike zapreke, in tudi skerb za niže šoUtvo 
bila jfl ponehala, dokler se ni vlada 1. 1868 z novo gorečno« 
stjo popryela tudi tega prašanja. 

L. 1854 in 1855 obiskala je bila tudi naSo deželico hu- 
dobna morilka kolera in navdajata z velikim strahom vse 
prebivalstvo. L. 1855 zajiela je bila meseca julija, dosegla je 
svoj verhunec meseca augusta, a trajala je še septembra. 
Vendar je gorata tolminska deželica s& svojim zdravim zra- 
kom manje terpela, nego druge ravne dežele s toplejšim pod- 
nebjem. 

L. 1855 zadene Tolminsko velika iast, da je naš seda- 
nji presvetli cesar potoval skozi naše kraje. Na. svojem po- 
vratku iz Italije prenočil je u Kobaridu u biši blagorodnega 
gospoda Pagliaruzza in potem drugi dan odpeljal se na- 
prej Čez BolŠko proti Dunaju. 

L. 1857 je bila perva natančna štetev ljudstva in 
živine. Kašlo se je, da je imelo vse Tolminsko 35.593 pre- 
bivalcev in sicer okraj tolminski 21.880, cerkljanski 7495 in 
bolški 6218. Tsi ti bo stanovali u 87 tergih, vaseh in Belih 
ter u 6700 hišah. Živine so našteli takrat: 113 žrebet, 432 
kobil, 225 konj, 1124 volov in bikov 10.716 krav 24.056 ovac, 
8 mul in oslov, 7.193 koz& (4298 na Tolminskem, 3557 na 
Eolskem in 938 na Cerkljanskem) ter 4993 prašičev. Tse 
obdelane zemlje imelo je takrat Tolminsko 390 Q kilometrov, 
tore nekoliko več, nego tretjino vsega poverija. M) 



,y Google 



— 207 — 

L. 1859 bila je velika vojna u Italiji 8 Piemooteii 
in Francozi zaradi lepe Lombardije. Vojaki so hodili tudi 
iez Tolminsko na Laiko. Pri tej priliki pokazala se je ve- 
lika važnost predehke ceste, kakor tudi že 1. 1848 pri oble- 
ganju Vidma. Ta cesta veie po najkrajSi črti Italijo z no- 
tranjeaustnjBkimi deželami, zato je začela tudi vlada vedno 
bolj svojo skerb obračati na njo. 

U Desretioi vojoi 1. 1S59 izgubi Austrija jedno najlep- 
iih svojih dežel. Oslabljena deržava čutila je potrebo, pceu- 
strojiti se od znotraj in tako z nova se okrepiti. Zato izda 
cesar 20. oktobra 1860 diplom, u katerem izreka, da hoče 
z ljudstvom deliti zakonodavDo oblast in dati svo- 
jim deželam novo ustavo. To novo ustavo izdelal je mini- 
ster Šmerling, ali omejil je preveč delalnoat deželnih zbo- 
rov in položil vso težo in moč u deržavni zbor na Dunaju, 
Tako izdelana ustava razglašena je bik a cesarskim patentom 
od 26. februarja 1861. S tem je nastopila naia deržava nove 
poti in dala vsem svojim narodom jednake pravice ter mo- 
gočnost samostalnega razvoja. Se ve, da bo se Nemci, ki so 
bili poprej navajeni gospodovati nad drugimi narodi, le težko 
in počasi odrekli tega gospostva. 

Po novi ustavi so bili zopet oživljeni deželni zbori in 
deržavni zbor na Dunaju, u kateri so posamezni deželni zbo- 
ri poiiljali svoje poslance. Usledi tega izbirale so kmečke 
občine tolminskega glavarstva dva zastopnika u deželni zbor 
goriški. Tergi Boloc, Kobarid in Tolmin voliliso skupno 
z Ajdovščino in Kanalom zopet jednega poslanca u Tolmi- 
nu. Naši veliki posestniki (katerih pa imamo zelo malo) vo- 
lijo skupaj z drugimi slovenskimi veleposestniki tri poslance. 

L. 1873 premenijo nekoliko volitven način e tem, da 
upeljejo neposredne volitve za deržavni zbor. Po 
tem volijo vsi davkoplačevalci in omikani ljudje „volilne mo- 
že", a ti se snidejo na volilčih u Bolcuin Tolminu (za 
Tolminsko in Cerkljansko) ter volijo jednega poslanca u zve- 
zi z volilci u Gorici in Sežani. Tako volijo tudi naii tergi z 
drugimi goriškimi te^ in mesti jednega poslanca u deržavni 
zbor. 

Tudi Tolminsko je občutilo spremembe novega časa. 
Splošni napredek zgrabil je tudi naše ljudstvo in ga tiral se- 
boj od stopinje do stopinje. Zlasti sredilče vsega okraja, 
Tolmin, začel je napredovati in kmalu se je mogel ponosno 
uverstiti med druge slovenske terge in mesta. 30. novembra 
1861 prižgejo pervikrat uove svetilnike po tergu. Takrat je 
bilo za6elo tudi živahno narodno delovanje po prizadevanju 



,y Google 



— 208 — 
neutrudljivega rodoljuba Dr. Lavriča. On je zbiral okoli 
sebe mlade ljudi in jih nauduševal za narodno petje ter liril 
n lepem goTOijenju. Lavrič je naudušil Tolmince, da uteme- 
ljijo 20. febravarja 1862 narodno čitalnica, perro na Go- 
riškem. Ta zavod je Čversto napredoval in ponaSa) 8e z le- 
pim pevskim zborom vee čas, dokler je Lavrič u Tolmina 
bival. 

Novo duSevuo prerojenje po letu 1861 kazalo se je zla- 
sti lepo a naSem duhovstvu. Če so tudiToIminci po ome- 
njenem letu u narodnem in političnem obziru mnogo napre- 
dovali, zahvaliti se imamo u pervi versti prečastjti duhovičinij 
ki nf nikdar zamujala priložnosti, ljudstvo svariti, podučevad 
in na boljšo pot spravljati. Eer mi ni mogoče tukaj vse za- 
služene može po dostojnosti opisati, naj omenim \e jednega 
uda onega časBtljevega stanu, u katerem so poosebljena vea 
prizadevanja njegovih sobratov za obči napredek našega ljud- 
stva. Ta je Filip Jakob Eafol. 

Porodil se je Kafol 4. maja 1820 na tolminskih Peči- 
nah. Po doveršenem učenju u Gorici bil je za duhovna po- 
svečen 21. septembra 1845. Fastiroval je potem kot duhovni 
pomočnik u Volčah in RoČinju ter postal župnik u Batujah. 
Ali njegovo preveliko hrepenenje po osrečevanju človeštva nI 
mu dalo miru in zato je šel med miajonarje imenovane „Ia- 
zariste" na Francosko. Pa tudi tu ni našel svoje sreče in 
zato se je vemil nazaj u svojo domovino ter sprejel meseca 
junija 1. 1859 duhovno pastirstvo u svoji rojstni vasi na Pe- 
činah. Tu je neumorno deloval za omiko svojih milih roja- 
kov, dokler mu ni smert življenja pretergala 29. febniaija 
1864, Na peČanskem pokopališču postavili so mu prijate^i 
lep nadgrobni spominek. *) 

Tolminci so bili poplačali Eafolovo prizadevanje s tem, 
da so ga 1. 1861 izbrali kot pervega svojega poslanca u de- 
želni zbor u Gorici. Tu je bil Kafol na pravem mestu. Krep- 
ko se je ustavljal italijanski večini in pervi u slovenskem je- 
ziku zagovarjal z ostro besedo pravice svojega naroda. Ali 
ravno ta ostrost nakopala je Kiifolu toliko neptijateljev, da 
je bil I. 1863 prisiljen odpovedati se poslanstvu. Mesto njega 
izvolijo Tolminci u deželni zbor Dr. Volšiča, in ko je ta 
skoro potem uinerl, Izidora pl. Pagliaruzza. 

Kafol je bil izversten cerkven govornik. Svoje pridne 
spravil je sam na svetlo. L. 1853 je izdalo društvo sv. Uo- 



*) Prim. Joi. Eragljev životopis Kafola n Slov. večeniicah, 18T8. 



,y Google 



— 209 — 
liora njegove ,I)omaJie ogovore po nedeljskih erangelili* (dra 
dela) in 1. 1861 isda sam Kafol u Gorici dva zvezka „Ye£niti 
resnic u pogovorih za ljudske misjoDe". Kafol je bil začel 
že 1. 1848 8loTen3ki pisati. Takrat je poSiljal svoje dopise 
ljubljanskim nKovicam". Tudi zdomado zgodovino se 
je marljivo pečal. To nam priča njegov spis ^Oorkvioa sv. 
Mohora na tolminskih Pečinah" (natisnjen u VIII. zvezku 
Slov. večeniic). Razen tega zapustil je £e u rokopisu zače- 
tek ^Tolminske zgodovine". Ali ta rokopia nema nobene vre- 
dnosti za zgodovino, ker se peČa le s pustim razl^anjem kra- 
jevnih imen, da bi dokazal nekdanje bivanje Slovencev 
u Italiji. 

Vainost Tolmina pokazala se je tudi pri občem zboru 
goriikega kmetijskega društva, ki po svojih pravilih sklicuje 
take zbore tudi po glavnih krajih na deželi. Na. 21. septem- 
bra 1863 sklican je bil kmetijski zbor a Tolmin. Tega 
zbora udeležilo se je mnogo kmetov, ki so vse razgovore 
marljivo poslušali. Govorilo se je slovenski, ital^anski in nem- 
ški, zato 80 se morali govori kmetom tolmačiti ia zbor je tra- 
jal šest ur. Slovenski je govoril Dr. LavriČ. Razpravljalo se 
je o vseh gospodarskih poslih, zlasti pa o sadje - in živinoreji. 
Ifaj živahnejša je bila razprava o kozah. Mladi doktor Jo- 
žef Tonkli zagovarjal jih je prav živo in se je s tem kme- 
tom močno prikupil. ' Vendar vse zagovaijauje nf moglo re- 
šiti Živali, ki je bila z druge strani za mlade gozde prenevarna. 

L. 1866 pride zopet nemimi čas velike vojne z Ita- 
lijo. Xaia deželica je to sicer manje občutila, ali vendar 
bilo je usledi bojnih nesreč, in kei se je sovražnik bližal, tre- 
ba ustanoviti narodno stražo (nationalgarde) za obrambo do- 
mače dežele. Čeravno je to le malo časa trajalo, je vendar 
ljudstvo precej uznemirilo. 20. oktobra sklenejo na Dunaju 
mir, in usledi tega dobi Itahja Beneško celo do naše meje. 
Tako je postalo Tolminsko zopet mejna deželica in je dobilo 
8 tem tako važnost, kakor u preteklih stoletjih. 

Ko se je sklepal dunajski mii, zgrabila je bila italijan- 
ska vlada pnložnost, da je poudarjala nekdanje pravice čedad- 
skega kapitula do Tolminskega. Saša vlada je morala one 
pravice priznati, in ker se je italijanska vlada vedla, kakor 
bi bila zstopnica kapitula, morali so Austrijci postaviti u ra- 
čun 30.000 goldinarjev kot odkupnino za kapitulove pravice. 
Se ve, da se ta svota nf plačala, nego le odštela se je od 
one vsote, katero se je bila Italija zavezala Austriji plačati. 

Zaradi nove meje uveretili so vse kraje na desnem bre- 
gu Soče u „colni mejni okraj" in ustanovili pri RobiČu col- 



,y Google 



— 210 — 
iiijo n. verate. Upeljala se je zopet finantJna etntža in usta* 
BOTile ee njene postaje a Tolčah, Kobarida, Breginju in na 
Serpeniot. Zato se sedaj le malo čuje o tihotf^stru in kon- 
trobantarstvu, ki je nekdaj pri nas zelo ovetlo. Zlasti E6- 
tarji BO se do 1. 1848 mnogo s tem pečali in prenašali tabak 
s HrovaSkega na Beneiko. Pri tem poslu se je marsikedo 
ponesrecSil u naiih stermib gorah. 

L. 1868 združijo zopet Tse tri tolminske oknge a jedno 
samo „okrajno glavarstvo tolminako", ki je neposredno odri- 
SDO od namestniitra u Terstu. Okrajne sodnije in davkarija 
ostale so pa, kakor bo bile poprej. 

Za pervega okrajnega glavarja pride u Tolmin vitez An- 
drej Winkler, sedanji velečislani c. kr. deželni predsednik 
na Kranjskem. Ž njegovim prihodom začela je zlata doba 
za Tolminsko, ker odkar je grof Franc Thum I. 1563 umrl, 
nf imelo Tolminsko ve£ tako skerbnega' načelnika. Kmala 
se je pokazala razumna roka glavaijeva u vseh javnih poslih. 
Njegova pisarnica uradovala je Bloveuski in tako so začele 
tudi županije slovenski dopisovati. Po vseh vaseh napravljene 
so bile nove krajne tablice s pravilno pisanimi imeni krajev 
in viSih oblastnij. 'Winkler je bil sin naSe dežele, naSega na- 
roda (roj. 1825 na Ternovem t Solkanski fari), zato mu je 
serce gorko bilo za deželo in narod, med katerim mu je zi- 
bel tekla. Pri vsaki priložnosti in u vseh svojih službah po- 
tegal se je gorko in UBpeino za vsestranske potrebe oaSe de- 
žele. Zlasti si je prizadeval pouzdigniti gmotno blagostanje 
i^egovi skerbi izročenih krajev. Zato se je močno prizadeval 
zboTjšati ceste in olajSati občevanje po Tolminskem, ker u 
tem obziru bila je naša deželica silno zanemarjena. 

'Winklerjeve zasluge je znalo ljudstvo ceniti in zato mu 
je zaupalo svoje zastopstvo u deželnem, kakor tudi u deiŽav- 
nem zboru. U deželnem zboru goriSkem zastopal je Winkler 
slovenske terge in obertne kraje Boleč, Kobarid, Tolmin, Ka- 
nal in AjdoTJičino. Njegovo zmerno, skozi in skozi nepristran- 
sko postopanje koristilo je neizmerno slovenski stvari na Go- 
riškem, in u prejinjih časih so laški udje deželnega zbora le 
bolj gledč na osebno veljavo ^inklerjevo slovenski narodno- 
sti marsikaj dovolili, kar bi jej bili sicer izvestno odrekli. — 
Škoda, da je ostal Winkler le do 1. 1871 okrajni glavar a 
Tolminu. Ali njegove zasluge morale bo biti poplačane, in 
zato poBtane 1. 1871 namestništven svetovalec u Terstu, leta 
1875 dvomi svetovalec in 18. maja 1880 deželni predsednik 
kranjski. 

Od 1. 1868 sim napredovalo je Tolminsko zlasti glede 



,y Google 



— 211 — 
SoUtrs in cest. Pred doto šolsko postavo od I. 1868 bilo je 
koncem 1. 1865 vseh Sol na Tolminskem 29. Ali od teh bi- 
le 80 redne, po zakonu ustanovljene samo Štiri (u Bolcu, Ko- 
baridu, Tolminu in Cirknem), vse ostale pa so bile „SoIe za 
silo", mnoge samo s polletnim obiskovanjem ,(Log, Čez-Soča, 
Serpenica, Soča, Ternovo, Kred, Drežuitia Šenvidska gora, 
Libufiipje, Volče, Sv. Lucija, Idrija pri Bači, TrebuSa Pečine, 
Ponikve, Podmelci, Grahovo, Nem&ki rut,, Steržišče, Podber- 
do, Obleke, Bukovo, Orehek, Novaki in Sebrelje). Ali u te 
gole hodili so otroci iz več vasij, 37 vasij in sel pa je bilo 
popolnoma brez Šole. Na teb šolah podučevalo je le Sest pra^ 
vin učiteljev, vsi drugi pa so bili duhovniki. U Šolo je ho- 
dilo vsega ukup 1840 učencev (976 dečkov in 864 deklic), 
verbu tega le u ponavljalne šole 153 učencev. Lastna šolska 
poslopja BO imeli le sledeči kraji : Log, BoIec, Serpenica, Tol- 
če, Sv. Lucija, TrebuSa, Ponikve, Podberdo in Obleke. Vsa 
druga poslopja so bila ali najeta, ali pa brezplačno prepušče- 
na, vseh šolskih sob je bilo 29, ali med temi večina u sla- 
bem stanu, t. j. 15. ^) 

Sedaj je na Tolminskem 41 šol in sicer 14 rednih in 
27 za silo. Redne šole so u Tolminu, Kobaridu in Bolcu 
čveterorazrednice ; u Cirknem trirazrednica ; na Sen>enici in 
pri sv. Luciji dvorazrednici ; u Breginju, Sedlu in Kredu, na 
liivku, u Volčab, Podmelci, na Šenvidski gori in u OtUeža 
enorazrednice. Lastna šolska poslopja imajo zraven aže gori 
omenjenih še sledeči kraji: Tolmin, Kobarid, Cirkno in Bre- 
giuj. Posebno krasno je prostorno šolsko poslopje u Tolminu, 
ki je bilo 3. oktobra 1881 slovesno blagoslovljeno in svojemu 
namenu izročeno. (Gl. ,8060", tečaj XI., štev. 41.) 

Za ceste se je na Tolminskem u zadnjih desetih letih 
neizrečeno mnogo storilo. Po WinklerjeTi zaslugi izdelala se 
je zelo težavna ali neizrečeno potrebna idrijska cesta od Sv. 
Lucije do Cirkna. Tako je sedaj ne le ves cerkljanski okraj 
zdruiEen ek središčem glavarstva, nego ponovila se je tudi sta- 
ra zveza med Kranjskim in Tolminskim, ona zveza, ki je bila 
za kupčijo tako važna u srednjem veku ia celo Se u novej- 
Sem času do naSega stoletja. U dopolnitev te čerte izdeluje 
se zdaj tudi cesta s& Želina u nemSko Idrijo, in tako do- 
bi Tolminsko u kratkem neposredno zvezo z Ljubljano. Ker 
je ta cesta tudi u vojaškem obziru zelo važna, zato daja tudi 
vlada svojo denarno podporo za njeno doveršenje (1. 1881 n. 
pr. 6000 gold.) 

Druga vezalna čerta med Tolminskim in Kranjskim iz- 
peljuje se iz Tolmina ob BaČi Čez Petrovo berdo u Železnike. 



,y Google 



— 212 — 
VaiDort te ceste aponial je bil ie nekdanji tobninski iapan 
Mihael Eacafara inae je mnogo prisadeval a njeno iipe- 
Ijavo. Tendar jo oTirajo mnoge zapreke, slasti nestanoritna 
tia, ki ob raaki poTodnji zderčijo izpod etavb SioveSke roke. 
Tako ta ceata ie sedaj ni popolnoma dodelana. 

Dmgi ražnejii cestni načerti. ki se sedaj iicpeljnjejo m: 
cesta ob levem bregu Soče od Kobarida do Tolmina, cesta 
od Kobarida skozi Kot do Breginja in certa od St. Ladje 
6ez Hodrejce do deržame ceste n Ufiniku. Vse brale vreden 
je novi ^ 1880 dodelani) krasni most čez Tolminko pri Tol- 
minu. Cez Soio je most že o^ 1. 1846. Iz vsega tega se 
vidi, da je cestni odbor tolminaki, sedaj pod vodstvom dežel- 
nega poslanca in tolminskega inpana g. Jožefa Deveta* 
ka, zelo marljiv, in da vestno izpolnuje svojo dolžnost. Škoda, 
da se ne more tako pohvalno omenjati tudi boISki cesbii odbor. 

Po azgledu okraja, ki skrbi za te skladovne ceste, 
začele so tudi posamezne občine zboljSevati svoje poti in se 
trudijo, da bi svoje oddaljene vasi kolikor mogoče zvezale s 
glavnimi cestami. U tem obziru so se do zdaj pohvalno pri- 
»idevale občiae: Šebrelje, Nemški rut, Drežnica in Livek. 

Zraven tegn se pa ni pozabila tadi glavna in najvažnej- 
ša deželna ceata, t. j. predelska. Še 1. 1870 naredil je in- 
ženir Friedrich Kraus nov načert za predelanie iu po- 
pravo te ceste. Po tem načertu zmanjkujejo se vetrno kluici 
in napravljajo se zloŽnejSe proge. Vendar se nabijajo med 
Kobaridom in Serpemco še sedaj 60 do 70 m. visoki kland, 
pri katerih znaša stcrmina do 10 palcev na joden seženj. — ' 
Tudi kos stare predelske ceste med Kobaridom in beneško 
mejo začel se je 1. 1881 popravljati z vladino podporo (za 
rečeno leto je bilo namenjenih 16.700 gold.), ker ima ta ce- 
sta vetik vojašk pomen z obzirom na bližnjo deržavno mejo. 

Dokler se potrebna predelska železnica ne izpelje, nave- 
zana je vsa tolminska kupčija na deržavno cesto. Važnost te 
ceste pouzdignila se je, odkar je bila dodelana železnica 
od Beljaka do Terbiža. To važnost priznalo je tudi mi- 
nieterstvo za tergovino s tem, da je dovolilo od 1. julija 1867 
naprej, da se vozi pošta iz Bolca tudi čez Predčl na Terbiž. 
L. 1869 dodelajo tudi tetegrafično zvezo med Terbižem 
in Oorico ter početkom 1. 1870 odperlo se je občevanje po 
njej. Ali ta zveza ni imela za Tolminsko nobene vai^osti, 
dokler neso odperli u začetku 1. 1871 berzojavne postaje u 
Tolminu. Kmalu potem ustanovijo posebno postajo tudi u 
Bolcu, 

Poleg gmotnega napredka Tolminci neso pozabih nasvo- 



,y Google 



— 213 — 

jo narodnost. Za 1. maja 1. 1870 sklicali bo bili velik ljud- 
ski zbor ali tabor na Log pri tolminskem mostu. Zbralo 
86 je bilo blizu 8.000 Ijudij, Te£iaoma domaJiib kmetor, (ali 
akoro polovioB je bila le radovednib žensk). Za predsednika 
taboru izbran je bil Dr. Lavrifi. Govorilo se je 1. o zjedi- 
njenju Slovenije; 2. o predelski železnici; 3. o znižanju dav- 
kov; 4. o slovenskem nradovanju, in 5. ob osemrazredni me- 
Sčanski Soli u Tolminu. Govorniki so bili ti-le: Dr. Lavrii, 
Dr. Žigon iz Eojekega, Katija Doljak h Solkana, Bobert 
Miani iz Tolmina, Dr. Josip Tonkli, notar De. Premerstein, 
Emest Klavžer iz Gorice in župnika TomaŽ Butar la Anton 
Butar. Skoda, da mnogo nauzoČih kmetov nI razumelo pra- 
vega pomena in namena tabora, in da so tore Se pred kon- 
cem odhajali. Zato tolminski tabor ni imel velikega politič- 
nega nasledka. 

Pa tudi u drugem obziru skerbelo se je za gmotni na- 
predek naie deželice. Tako so zabeli mnogo varčnejše po- 
stopati z gozdi in sedaj se derva skoro nič več ne plavijo s 
Touninakega, Za nadzorovanje gozdov ustanovila je vlada 
posebnega uradnika pri okrajneia glavarstvu u Tolminu. Ju- 
nija meseca I. 1870 nastopi svojo službo gozdni komisar Goli. 
Po njegovem prizadevanju zboljSalo se je mnogo u gozdnem 
gospodarstvu. Goli je potoval po vsem okraju, pregledoval 
stanje gozdov, dajal modre ukaze, zabranjal izvažanje derv in 
paio u mladik gozdih ter ukazoval pogozdovanje golih mest 
(d. pr. na Žagi). Za boljši uspeh napravil je deset dreves- 
nic in sicer: u Tolminu, Podmelci, na Grahovem, pri Sv. 
Lucyi, u Cerknem, Volčah, £obaridu, Eredu, na Serpenid in 
u Bolcu. Najmarljivejie občine u pogozdovanju so bile še- 
bieljska, serpeniSka in tolminska. 

Jednako hvalevredno prizadevala se je tudi kmetijska 
družba u Gorici za zboljšanje poljedelstva in živinore- 
je. U ta namen dajala je premije za najboljšo rejo živine, 
pošiljala raznim posestnikom plemenske živine, dajala sadeže 
m semena eh svojega verta ter skerbela, da so njeni učitelji 
po raznih krajih ljudstvo podučevali u kmetijstvu. Da bi tudi 
naše planinarstvo zboIjSala, priskerbela je nalašč izuije- 
nega švE^carskega mlekarja Mulleija. L. 1873 pošlje ga u 

foljubinjsko planino Bazor, ali brez uspeha. Naslednjega 
eta pride u to planino drugi Švajcar g. Tomaž Hitz. Ta 
se po dolgih ovirah iu usledi dobrega dela naposled ljudstvu 
prikupi in osnuje u Poljubinjupervo mlekarsko društvo. 
Bil je g. Hitz od goriškega in kranjskega deželn^a odbora 



,y Google 



— 214 — 
ob jednem najet, da je podutJeval pastirje tolmiiukfl in bo- 
hiajske u umnen mlekarstvu. 

Vsa ta prnadevanja za zboljšanje gmotnega stanja ko- 
ristila 80 pa do sedaj najmanje prebivalcem ob gorenji Soči, 
t. j. Trentarjem in SoiSaDom. Zato ee zbere 15. aoga- 
ata 1872 u Bolcu posebna komisija, da bi preiskovala, kako 
bi se moglo zdatnejSe pomagati omenjenim vasem. Komisija 
je nasvetovala, naj se uversti cesta iz Bolca u Trento med 
skladovne, naj se dobro varujejo ostanki gozdov, naj se sker« 
bi za pogozdovanje golih obronkov, in naj kmetijsko draStvo 
preskerbi majhno goveje pleme, primemo tamo^sjim atermim 
krajem. Ali ker se vsi ti nasveti Se neeo izverŠili, zato se 
tudi blagostanje omenjenih prebivalcev 9u ni zboljdalo. 

Kmečkemu stanu bremena zlajiati ima namen tudi pni- 
viČnejSa razdelitev zemljilčuega davka. V ta namen so 
se o zadnjih letih vsa zemljiiča z nova preinerila, napravile 
sataučne mape in opisale lastnosti raznih obdelanih kosov. Iz 
domačinov sestavljena cenilna komisija doverlila je n jeseni 
1. 1881 svoj posel in pregledala Se jedenkrat posestva, o ka- 
terih so se bile uložile pritožbe soper previsoko ucenitev. 
Na podlagi tega se je preračunilo, da čisti zem^iščni dohod- 
ki znaSajo za vse Tolminsko 207.295 gold. Tako je priprav- 
Ijemt pot novemu zemlji&čnemu davku. U pouzdigo javnega 
upanja in ložega dobivanja posojil izdelujejo sodnije zemlji- 
ške knjige (,gruntne bukve"), ki bodo zelo koristile na- 
predku poljedelstva in varnosti upnikov. 

Iz vsega tu opisanega razvidi se jasno, da je tudi Tol- 
minsko zadnja leta čversto napredovalo, kakor katera koli 
druga dežela. Bes je, da so ta napredovanja in zboljSevanja 
prouzročila nenavadno visok davek, in da se marsikateremu 
kmetovalcu to breme neznosljivo zdi. Ali pomisliti je treba, 
da u nekaterih letih mnogo teh bremen odpade, kadar bodo 
doveriene neobhodno potrebne stvari. Xa drugi strani pa bo- 
de tudi kmetovalcem lože prenašati davke, usledi njih veče 
omike, boljega obdelovanja zemlje in umnejge živinoreje. Priti 
mora čas, ko ne bodo le stroiki rasli, a dohodki manjšali se, 
nego ko bode ravno nasprotno, ali vsaj ko bodo dohodki to- 
liki, da bode mogoče vse stroške pokriti. 

Ue Tse to dobro premislimo, tedaj se lahko brez skerln 
u našo bodočnost ozirtuno in mirno pričakujemo, kaj nam 
je božja previdnost odmenila. AH poleg tega Čverstega zau- 
panja u našo bodočnost treba nam je tudi nenmom^^ in 



,y Google 



— 215 — 
TBestnuiskega dela, ki se ne straii malih nes^od ali časne^ 
neuspeha, temveč se z novo močjo poprijema spodletelega 
poela. Zato je najbolje, da se vedno in povsodi detžimo pre- 
govora, ki pravi: 



■ OLI IN DELAJI 



»Google 



S«st«iTkl U f«i««iiU«. 



1), Nekteri zgodoTinarji so hoteli Tonete Keltom pri- 
iterati. Ali že Poljbij piSe (II. 17), da so bili Veneti ,od 
Keltov različno Ijndetro", in Herodot jih naravnost ll\y- 
rom priitevs (I. 196): 'hviftav 'Everol. Dandanes priStevajo 
vsi nepnstrfuiBki zgodovinaiji in geografi Tenete k Ill^rom. 
61d_: Kiepert, Lehrbach der alten Geographie pg. . — Kar 
se KarnoT tiie, tu je že dvomba atSenjakov veča. Po spri- 
čevanju Appiana (B. C. in. 97) govorilo (aH vsaj razu- 
mevalo) se je n Akvileji, Norikuin Rhaetiji keltski. Ime 
Kami, Kamija izviralo bi od keltske besede k a r ■« pe£ina. 
O Akvileji prida Livij, da bo jo utemelili ^in agro Galltt- 
rum". Ali to 6e reči samo, da so bili Galci takrat gospodaiji 
zemlje okoli Akvileje, kamor bo bili razSirili svojo oblast iz 
gorenje Italije. Kimljani so jim oduzeli oglejsko okolico in 
jih nazaj potisnili u Veoecijo. Tudi oglejski Belen ali Be- 
lin nf bO keltsko božanstvo, kakor se je navadno terdilo, 
nego le karnako, ker se nahajajo njegovi apomeniki samo 
u Kamiji. (Mommsen, Corpus Inscriptionum Latinantm V. 1. 
pg. 84, N.ro T62). Znano je, da so bili Kelti pri nas le mi- 
mogrede zapovedujoče pleme, ki se of u velikem števi- 
lu med nami naselilo. Ker so Kami u bolj goradh krajih 
stanovali, znamenje je, da bo bili nekdaj premagani in od 
morja u gore potiBnjeni. Nf tore mogoče, da bi ti podju-m^e- 
ni Kami bili keltskega rodu. — Str. 6. 

2) lUjiogi učenjaki dvomč, da bi bila ie u prestari dobi 
vodila važna cesta čez Predal. Tako če učeni Mommsen 
a Bvojem ogromnem delu nič ne sluti o tej cesti, nego misli, 
da je bila jedina zveza med Akvilejo in Tirunom čez Pon- 
tebo (C. I. L. Y. 1. pg. 169). Ali bistroumnemu možu je 
nfila ta okolnost, da, ako bi bila vodila od Akvileje pro- 
ti severju le jedna sama cestf^, ne bi mogla stati 
u jednem in istem viru (Itinerarium Antonini) n jednaki da- 
ljavi od Akvileje (XXX miljar) postaja, ki bi nosila dve raz- 
lični imeni: sedaj ,Ad Tricesimum", sedaj g-vU. Beloio (Bel- 
lono)". Dalje je nemogoče misliti, da bi se bilo moglo če- 



,y Google 



— 217 — 
dftdsko mesto tako zelo poazdigniti, ko bi bilo stalo o 
strani od velike ceste. Tretjič bila je nsledi ItiDeraria in Peu- 
tingerjeve karte daljava med Akrilejo in Tirunom manjia, 
kakor je u istini |ta daljava čez Pontebo meijena, dočim ae 
daljava Čez Predel njema b6 Btarimi poročili. Četertičje Al- 
boin čel iz EoroSke u Italijo Čez Predal, a ne čez Pontebo, 
kakor bodemo dole dokazali. 

Izvestno je tore, da je peljala čez Predel ona cesta, ki 
je ultinerarijuAntoninJjevein zaznamovana :Aqnileja XXX. 
▼ iam Beloio (Bellono) XXIII. Lacire (Larice) XXYII 
(XXiy) Santioo XXX. Tiruno. U tem Itinerarju pa so 
nekatere postaje izpničene in te dopolnujePentingerjeva kar- 
ta. Ta ima zaznamovano: Aquileja XXXy Ad ŠilauoB 
in zatem mnogo neimenovanih postaj, ter Še le proti konca 
zopet dve mali štadji med Saatioom in Tirunom. Ker 
ta karta ne pozna druge ceste iz Akvileje do Viruna, iz- 
vestno je, da je ta njena čerta ista, kojo zove Itinerar „via 
Beloio". To ime naznaČnje samo cesto, a ne perve posta- 
je od Akvileje nauzgor. Tu perva postaja bila je Čedad, 
ki leži ravDO XXX milj, t. j. 44 kilometrov od Akvileje. 
Drugo postajo imenuje Feutingerjeva karta „Ad Silanos". Ali 
njena daljava od Akvileje XXXY miljar (52 km) ne more 
biti prava, ker bi potem ležala preblizu Čedada ; a Rimljani 
so imeli svoje postaje u primerni daljavi jedno od druge. Za- 
to je morda na Peutingerjevi karti jedna X. izpadla in mo- 
ralo bi pravilno stati XXXXY miljai' t. j. 66 lulometrov od 
Akvileje ali 22 od Čedada in ta postaja stala bi tore pri Ro- 
biču. Ued to drugo in tretjo postajo je po Itioerani XXIY 
(XXVn) miljar, tore 35-5 (40) kilometrov. Ako uzamemo, 
da je stala tretja postf^a predelske ceste Larice u Logu, 
kakor spričuje daljava med Santicom (Beljak) in Larice (Lo- 
gom), tedaj je morala postaja Ad Silanos biti prav pri Roba. 
Ako pa je stala Larice na Stermcu ali celo na Predilu, 
tedaj je bila Ad Silanos izvestno u Kobarida. 

Z našim mnenjem o predelski cesti zlagajo se popolno- 
ma naj bolji domači zgodovinarji, kakor Ankershofen, Haad- 
bucb der Geschiobte Kamtens, I. pg. 563 in Czornig, Gorz- 
Oradisca, I. pg. 163. Le u določevanju pojedinib itadj in 
njih lege neso preiskovalci jedinih misli. Tako iiče kritični 
Kenner, ki nikakor ne dvomi o predelski cesti. poBtiy'o La- 
rice n Bolcu (Noricum nnd Pannonia u ,Bericbte und Mit- 
theilnngen des AltertbumsvereiuB zu WieD'' XI. 1870, pg. 315), 
in tudi Spruaner postavlja na svojem zgodovinskem atlantu 
Ijarice u Boleo. Smete, Geschichte der oest. ungar. Mosar- 



,y Google 



— 218 — 
chie, pripoveda na str. 52, da je Alboin potoval u Italijo iz 
Ptuja skozi srednje Koroško in potem Čez Beljak, Ad 8i- 
lanos (Podkloiter — Arnoldstein), Larix (TerTiž}iD £ez Pre- 
del po Via Belojo (Volče) na Prijulsko. StarejSi preisko- 
valci, kakor n. pr. Mannert in Reichhart (TheBaurus topogr.) 
tudi neso dvomili o predelski oeeti, ali pri določevanju postaj 
sledili so le imensko podobnost in stavili n. pr. Larix u La- 
dri pri Kobaridu. — Str. 9. 

3) O prehodu Alboiuovem u Italijo piše Paolus Diaoonns 

takole (II. 8) : ^Ig^tai oum Alboin ad extremos Italiae 

fines pervenisset montem. qui in eisdem locis prominet, ascen- 
dit, iDdeque prout oonspicere potuit, partem Italiae contem- 
platue est. Qui mons propter hanc, ut fertnr, oansam ex eo 
tempore Mons regis appellatus est. Ferunt in hoc monte 
Bisontes feras enntriri, nec mirum, cum nsque ad Fannoniam 
pertingat, quae honim animantium ferax est." O legi te gore 
80 se učenjaki že mnogo prepirali. Ankershofen (G-esch. Karu., 
n. 23 — '.^4) je mislil na Konigsberg pri Rabeljnu, večina 
pa (Jireček, Entstehen der christl. Reiche im Oebiete des faeu- 
tigen Oesterreich, pg. 28j Dimitz, Gesch. Krains I. 87; Czor- 
sig, GoTz-Gradieca I. 186 nota 2) odloČila se je za vipavski 
I4^anos, češ da leži najbliže piehajalni cesti, in da se tudi z 
njega pregledati da lep kos Italije. (Italianissimi so hlastno 
sprejeli to razlaganje in imenujejo sedaj dosledno naš Nanos 
Monte re). Ali Zahn dobro opaža, da se z Nanosa ne more 
tako hitro priti u čedad, kakor je to Alboin storil po Pavlo- 
vih besedah, in da se Italija da najlepše pregledati s kake 
gore na meji Italije same. Zato so domači zgodovinarji (Q. 
Tiviani, Storia dei fatti dei Langobardi pg. 74 nota 1; Biz- 
zaro, Sarcofago a (^ividale pg. 14, n. 2; Casasola, Bicordino 
atorico d' Aquileja I. pg. 254 & 255) že davno spoznali, da 
je mogel biti Mons regis samo naš Mataj6r, ker so Lango- 
bardi mimo njega potovali, ker stoji ta gora na meji Italije in 
se ž nje lahko vse Prijulsko pregleda. (Primeri tudi: Smeta 
itd. u prejšnji opazki). — Str. 15. 

4) Pogodba med patrijarfaom Bavengarom in njego- 
vim odvetnikom Markvardom Eppensteinskim 1063 — 
1066 sklenjena ima podpis ,.Praeoeptum in Tuimine (Tol- 
mineP) Actum Octavo Idue junii". (Stnnacher, Beitraga 
Bur Geschichte der Kirche Saben ILBd.pg. 619—621; Tangi, 
Markgrafen, Grafen und Herzoge ans dem Hause Eppenstein 
im Archiv fQr Kunde oest. Ge8chichtsqu6llen 1854 Bd. XII, 
anb III. pg. 181). Da ta kraj ne more biti drugi, kakor naŠ 
Tolmin, stoji brez dvombe. Ker je bila listina podpisana 6. 



,y Google 



— 219 — 
janija, izr^tno je, da se je takrat patrijarh na STOjem letiiJSi 
u Tolminu mudil. — Str. 26. 

5) „Decinia, quae habet exire de plebe, qaae Tocatui 

'Walcana Decaniam (morda napa(!noza .decimam") 

in loeo, qui dicitur Lanc". (Rubeis, Monumenta Eccl. Aqnil. 
pg. 493 — 494). 'Walc&na pomeni izrestno Tolčane, daualnje 
Vol če (Volzaua, ^oltschach). Ali ae pa mora pod imenom 
nLano" razumeti boliki Log pod Predelom, to se ne more 
jaeno dokazati. Kocjaučič je odločno tega mnenja: a^go- 
dovinske čertice nabrane po Gorifikem 1. 1853", ponatisnjene 
n EinepieleijeTem Prijatlu 1852, str. 384. Stari Slovenci bo 
izgovarjali čerko ot' kakor an in zato je lahko veijetno, da se 
je naS Log Se 1. 1015 glasil kakor L^g, Lang. Verjetno 
bi bUo, da ae je na razvalinah atare postaje Larice že zgo- 
dej uzdignilo novo eelo, kateremu so Sloventa Log rekli. Ita- 
Ijanako-nemško ime Pret — Breth (od it. prato —travnik) 
^že, da je ta kraj zelo star in da so morda Slovenci tu na- 
šli Se ostanek prejSnih stanovalcev u Logu. Ali z druge atra- 
ni poterjuje nai sum o Lanc — Logu to, da se ta kraj ali 
njegova cerkva pozneje ne omenja več u listinah leta 1192, 
1297 in 1306. Tako se to praSanje ne da Se regiti.— Str. 34. 

6) L. 1297: „Gum iNos totam plebem Tulmini cum 
omnibus Mausis, Decimis tam vivorum, quam mortuomm et 
Eocleaiis seu Capellis, et cum dotibus et iuribus eorundem, 
et aliia Juribus ad ipaam Plebem apectantibus dilectis filiia 
Decano et Capitulo Ecdesiae Civitatis duximu8 dimittendam 
dilecto filio Leonardo Canonico eiusdem Ecclesiae, etc". — Do« 
čim se nam omenja u listinah 1. 1015 ter 1192 Volče kot 
cerkveno erediSče na Tolminskem, prikazuje se nam tu per- 
vikrat Tolmin kot tako središče, ker pod izrazom ^plebs 
Tulmini" nemarno razumeti samo duhovnijo tolminsko, nego 
sploh vse cerkvene podložnike na Tolminskem. Ce se pa 
omenja 1. 1297 Tolmin kot versko srediSče, tedaj je mor^ 
istega leta tudi u Tolminu že biti samostalna duhovnija. Te- 
daj je bila pri sr. Urhu fara ustanovljena že pred letom 1297. 
(CeU listina nahaja se prepisana a grofovskem arhiva u Tol« 
minu; glej Dostavek 6t. 7). — Str. 35. 

7) „In nomine Domini Amen. Anno Domini Milessimo tre- 
centessimo sexto, Indictioue quarta, die vere exeunte Julio in Ci- 
vitate Auatriae. In Capitulo majori Ecclesiae Civitatis praesenti- 
bus Dominis Ludovico, Magistra Valberio, Joanne Bemardia, Ni- 
flolao de Portis, Elezzoio et Damjane de Bndrio Canonicis Civita- 
teneibus, Leonarducio de Civitate fil. qdm. D. Varaerii Stenchez, 
Tomaaino fil. qmd. D. Leopoldi de Vileesio testibus et aliis vene- 



,y Google 



tabilibua. Domini Bernardus Dfloanaa et Capitnlmn EcdeaiBe 
CiTitatia ibidem ad hoc more Bolito oongregati cotuiderantes, 
qnod Ticarii sive Sacerdotes Plebium Tullzanae, Tulmi- 
ni, Plfltz, S. Yiti et ChiaToret non habeant certum quid 
detenoinatum pro buo beaefioio, unde poBsent conprue Bosten- 
tari, Toluenint et ordinaTerunt quod quilibet dictonun Vica- 
riomm habdat de Deoima praediotanuD Plebium pro buo be- 
nefido oum aliis tn&aaoriptiig, ut inferius contiBetur. Imprimis 
Ticariua Valzanae septem seztarioB Milii et septem serta- 
rioB avenae introitu Ecdesise, et quidqiiid obtinebit pro pn- 
rifioaoionibus mulierum, pro signaiiaiB domibuBi ed medieta- 
tem oasei et lanas, quae colligu^^^ i" ^-^ Georgio et S.o 
Micbaete ; medietatem Septiminanun et Legatonim seu mor- 
tuonim; ex proprium tenendo Becumoiium Sacerdotem. — Item 
Ticarins S.i Viti tantuadem debeat habere de praedictia, 
teuendo Becum unum Sacerdotem. — Item Vicariua Tulminl 
Decimam sez llatofum, videlicet trium in Tulmino et trium 
in Dogliano, et alia eiouti Vicarios Tuolsanae et S.i Titi, 
tenendo secum unum Scolarem. — Item Tioarius de Plez de- 
cem et octo BeztarioB frumentum, mileom et mixturam et om- 
nia alia Bicuti alii Vicarii BupraBoripti, tenendo Beoum unum 
Scolaron. — Item VicariuB CaToretti tantum debet habera, 
Bicud TicaiiuB de Ples, tenendo secum unum Soolarem". 

Ta listina, kakor tudi oni od 1. 1192 in 1297, nahaja 
se a prepisu utolminskem grofovskem arhivu, ki je se- 
daj lastnina ckr. notarja Dr. Janeza Premrona pl.Fre- 
mersteina n Tolminu. Prepisi teh listin so priloge k proS- 
nji čedadskega kapitula jm cesacja Leopolda 1. 1698, da naj 
mu blagovoli poterditi vse privilegije in pravice, katere soma 
bili podelili papeži, patrijarni in anstrijski vladarji glede du- 
hovne oblasti in desetin na Tolminskem. — Str. 36. 

8). KoBa6ki komendator Bandolo iz Benetek prosi 1. 
1496 goriškega grofa Leonharda, naj bi poterdil rosafiki 
opatiji TBa ona posestva, katera so ji bili nekdaj goriSki 
grofi (Eppensteinci) darovali. U tej profinji ee bere: ,Con- 
stat insuper, quod illustriB dominus Henricus Oorildae cdmeB 
dedit et donavit BUpra scripto monasterio contratam de Ple- 
tio cum omnibus adjacentibas montibus, alpibns et pertinen- 
tiis, quoram montium fines sive termini versus Tarvisiam et 
plagam septentrioualem extendentur uBque ad dominium re- 
verendisBimi dominj episcopi Bambergensis (Beljak in Terbiž 
bUa sta namreč posestvo bamberikih Škofov); versus autem 
plagam orieatalem U8que ad dominium serenissimi domini Ha- 
zimiliani invictisBimi Komanorum regis (t, j. do kranjske me- 



zcdbv Google 



— 221 — 
je, ki je bila ausfarijska); versua vero Talminum et plagam 
aaatralam us^ae ad dominiom oivitatis Austriae; et versus 
plagam oocidentalem asque ad ditionem iUustrisBimonim do- 
minorum ducum Venetiaram, com in&a scriptia ruribus, Tillis 
et lods, Tidelicet; ^Sedala, Boriana maior, Boriana minor 
Fotalch, Čreda, Melisca, Idrisca, Livisca (t. j. Livek ; CidrniK 
razlaga to ime z ^LoTiBche', morda LoviiČebltzu Marije Cd 
mid Kanalom, Gorz-Oradisca I. pg. 725); aupra Tulminum: 
Idria, liiTioa ; eto." (Primeri : Czomig, Odra I. pg. 486). 

Ne more se izrestao dolot^iti. ali ao Tsi tukaj naSteti 
kraji že I. 1083 (1085) pod rosački samoatan prifili. Dondolo 
je opiaal meje BoUkega, kakorfiae bo ob njegovem čaaa, 
prati koncu Xy. atoletja, ^u resnici bile, a ne kakor jik je 
morda kaka starej^ liatina zaznamovala. On je naStel vse 
kraje, katere je roaafiki aamostan takrat na BoUkem in Tol- 
mioBkem poaedal, ia ni tožno razločil, kedaj ao bili ti kraji 
darovani. Zato tudi ne moremo terditi, da ao vai tu naite i 
kraji že takrat obstajali, — Str. 37. 

9) Pri reki Fisoba daruje cesar Henrik IV. 27. sep- 
tembra 1063 ,dva hriba Stainberch in Ottales imeoo- 
vana, inter terminum Linta (P) et flumen Stainbaoh sitos et 
in Harcbia Oudabrici Marohionis". (Sionacher, Beitrfige zur 
CleBchichte von Siben — Brisea II. 671.) — Svoja glavna po- 
aeatva je imela Babijooska cerkev u Bohinju in okoli Bleda. 
—Str. 37. 

10) To listino je razglasil Bella Bona a „DoataTkih 
k Morellovi zgodovini^GoriŠkega", zvezek IV. — Listina je po- 
znana tudi Kocjančiču, ki je mnogo pisal o NemSkorutarjib u 
Arkivu za povjeatniou jugoslaveneku, sv. III. in n 81. Bčeli 
1. 1853, etr. 54 in naal. Ali iCocjančič bere mesto ^Loco 
theutonii" „Loco Rutharii" ter razlaga to ime z Grand, 
Ravno tako bere on tudi .Treuanioh" mesto Trentinioh» 
Tertnik in razlaga „ G-radiaoha" 8^ SteržiSUe. — Str. 43. 

11) Druga točka pogodbe 4. jul. 1350 u Ljubljani sklenjene 
glasi se: „Vult etiam dominusdux, ut idem oives(i. e. oivitatis 
Vtini et Glemonae) šibi aseignent immediate caatra inferius no- 
minata, videlicetTulmin, Schetl (Sacile) et Schoneneld 
(ScfaonJfeld, Tolmezzo) cum pertinenciis eorundem, et debet 
domiuua dux eadem oastra manntenere et suos purgrauioa in 
ets oonatituere, doneč patriarcba secum et cum praefatis co- 
mitiboB Ooricig concordatur pro bonore, necesaitate et juribua 
ducis et comitum eorundem". Točka tretja: „Quodsi patriar- 
cba praediotus non fuerit infra aDnum cum eisdem domino 
duce et comitibus Ooriclg concordatoa, castra aupradicta in 



,y Google 



— 222 — 
poteatate domini dacia remanebunt, quousQue inter ipsum do- 
minum ducem ac comites Goricl§ et praedictum patriarcham 
plena fuerit concordia celebrata*. 

Dogovor od 10. julija 1350 določuje; „CoDtentantur ci- 
Tea Utint et Glemouae, quod častnim Tulmetii coDsi^etnr 
domiao dud, vel eiua purgrauio, ealvia pignoribue Communis 
Utim in dioto caatro et eiua jnribus; castea autem Saoili et 
Tulmini, qaia non Bunt in poteetate ipaorum, teneantur di- 
eta Communia dare auxilia dieto domino duci ad dieta castra 
reouperanda iuzta poase eorum, bona fide cnm bonis et per- 
sonis sicut seruire deberent dieto domino patriarcb^ que ca- 
stra remaneant et remanere debeant in manibus domini ducis, 
doneč dominue patriarcha fiituruB fuerit concors cnm dieto do- 
mino duci et comitibns Oorici§ supradictie". Glej Zahn, An- 
etro-Fdulana, Fontes rerum Austriacaium, zr. XL. pg. 62, 63 
in 66.— Str. 52. 

12). Imena dvainsedemdesetih od Ozore posedenih kra- 
jev obranila so se' nam u listini, ki se nahaja u fraokobrod- 
skem a/U mestnem arhivu. Hed kraji „citra Tulmentum et 
Lovenzam" ležečimi naiteti so tudi: Videm, Čedad, Teržič in 
nDelmin" (Tolmia). Fnmeri: Eberbard ^indeck, Lebensbe- 
schreibung des K. Sigmund (Mencken S.8. I.) cap. 28 ; Verci, 
Storia della mareba Trevigiana XIX. 62 ; ABchbach, Geschich- 
te des K. Sigmund I. pg. 336— 350.— Str. 57. 

13) L. 1306, 14. septembra n Čedadu, skleneta gospod 
„Cancianus vicarius Goritiae" (pozneje škof u Cittenuovi 
u Istri) in ,Aynricu8, filius d. I)yetmari, vicarii S. Viti 
de oontrata Tuljnini", naslednjo pogodbo: 1.) Aynricus bo- 
de od bodotSega praznika sv. Mihaela jedno leto skupno sta- 
noval s Cancianom u isti hiši ; 2.) kaderkoH bode Cancianos 
Afnrieu zapovedal, naj gre ribarit, lovit divjačino ali ptice, 
ali naj opravi druge pohiŠne posle, prizadeval si bode Ayan- 
cus to kolikor mogoče natanjko izpolniti, in kar bode na lovu 
ali pri ribarenju dobil, izročil bode vse Csncianu, ter njegovo 
premoženje varoval in ohranjeval; 3.) Cancianus bode Aynri- 
ca spodobno hranil, oblačO in obuval ter ga po izgovorjenem 
obroku za njegovo delo in trud nagradil, kakor se mu bode 
dobro in prilično zdelo. (Btancbi, Documenta hist. Forojul. u 
Archivu f. oest. Gq. XXXI. pg. 187). — Str. 64. 

14) L. 1364, 11. februarja u Čedadu. (OmissiB.) ,Vo- 
lentes igitur dilectis fidelibus nostris, gastaldioni, provisoribus 
et Communi atque iucolis et vniversitati nostrg Civitatia 
Austrig impertiri gracias, per que6 utilitatem et commodtun 
Borciantur, stratas nostraa et n«8lx§ eocissig a loois 



,y Google 



— 223 — 

(Circ)biniz, Oslize et Flezii, et per illalooa et oaaaliii 
directe U8que ad nostram Civitatem Austriam omnibus et sin- 
gnlis mercatoribufi, undecunqae ducentibus mercationes suas 
TersuB dietam Civitatem Austriam, et ut mercatores prgdicti 
in Doetris distriotu et dominio eo libentius Teniaot, qao (ma- 
gis) securitate personarum et rerum gaudeant et fruantur, 
BOB omneB et siogulos mercatores per dieta loca veaientea et 
ducentfis eorum bona et mercationes direeta uia ad nostnun 
dvitatem pr^dictam, affidamus et assecuramas in personie et 
rebaa per nos et noatros et dictg ecclesi^ fidelea, servitores 
et eubditCB, Teniendo, stando, eundo et tedeundo etiam per 
nostram dominium et diatrietum, et ipaoa in noatra protectio- 
ne suacipimua et tutela, ita tamen quod pet eosdem merea- 
torea de ipsonim mercatoribus abBque quouia grauamine vel 
molestia mut^, dacia seu pedagia conaneta et dobita persoluan- 
tur, horam sub nostri apponsione sig;il1i testimonio ueritatis, 
etc," (Zahn, AaBtro-FriuIana, Fontes rerum Auatriacarum XL. 
pg. 222— 23).— Str. 67. 

15) „J)b TisitationibuB Eccleaiarum antiis singulis facien- 
dis" 1356. — Tisitationea Ecelealarum et etiam perBonarum 
Nostro Capitulo subjectarum, ex quo eitirpantur vitia et plan- 
tantur virtutea, cnltus dirinus diligenter obaervatui, et multo- 
rum bononim incrementa proreniunt, oonspicieutea, fore ad- 
modam oportunum, statuimus et ordinamua, quod praedieti 
ProTisoreB, seu duo ex eis, omnea plebes et ecclesias et rp- 
sanim Vicarioa aiio8que Clericoa et Populos tam in dieta Ci- 
Titate Auatriae, quam alibi ubieunque eonstitutos, Dobisque et 
Eoelesiae Nostrae praediotae subjectoe, aanis singulis, 
cum eomode poterunt, vice et nomine totiua Nostri Capituli 
com Dei timore studoant visitare, ao corrigere, punire et re- 
foimare quaecunque punilionia et reformationis remedio do- 
▼erint indigere, ip8oaque et familiares eorum aolis eipensis 
moderate recipiendis non in pecunia numerata, sed in ipsia - 
necessariis rebus volumus ease contentos condemnationes edam 
si duas fecerint non eis, sed Capitulo appliceutur de iuriboB 
quoque et bonis spiritualibuB et temporalibus in 
locis Tiaitatia ad dictum Capitulum Bostrum spe- 
ctantibus se studeant informare et tam de iis, in Visitatio- 
ne invenerint, quam de atatu eoruudem bonorum et 
iurium fidelem relationem eidem Capitulo ut 8up«r maiori* 
bua defectibue consultius et efKcacios providere raleant, flace- 
re teneantur. 

Snper Arcfaidiaconatum definitum fuit, quod qnuido Ar- 
ohidiacraiuB itnrus est ad sedendum ad Flacitum, £iKiat nian- 



,y Google 



— 224 — 
datum solemoe in forma cum si^lo affito VioariiB, qao itaras 
eat, 8ub poena ezoomnnicationis et quod ipei Ticarii 
mandare debeaot et intimare curatie et subdltiB suis, qnatenaB 
Bub poena denarioiain ooto sint et esse debeaat 
praesentes die tali praefisa Placiti, qiubue sedete et tua 
uiucaique peteuti admrnistiare intendit, alioa quod procedet 
ipse ArohidiaconuB contra contumaoeB prout iustitia suadebit. 

In Capitulo et deliberato prius, quod emens teneatur 
facere Tisitationes per Contra tam Tulmini et per singu- 
laa Plebee, vicariales Ecciesias Tulzaaae, Talmini, 8. Yi- 
ti, Circbigniz, Kut, GaToretti et Fletii snb poena 
XXy. libiarum denariorum pro aingula plebe noa -visitata. 
Positom fdit Archidiaoonatum Tulmini ad incanturo et vendi- 
tum, tamen cum onere et honore, Domino Antonio Andreae 
Canco pro M. Deo. riginti, pro quo Domini Georgins etAI- 
bertua se obligaverant iuzta morem Capituli. (Izpisano iz zbir- 
ke listin o tolminskih stvarib, Num. I^TI. n kapitalskem ar- 
faiTU u Čedada. Izpis je oskerbel i. g. libufienski kaplan L 
Tuga.)— Str. 76. 

16) čedadski zgodovinar Maroantonio Niooletti (umeri 
20. aprila 1596) opisuje Tolmince u životopisu patrijarba Fi- 
lipa d'Aleacon takole: ,1 Tolminesi sono semplici e reli- 
giosi, si piegano ali' obbedienza de' superiori, astengonsi da' li- 
tigi, difendono gelosamente 1' onor loro, ah perdnnano P offesa 
se Qon espiata legittimamente. Mantengono le fraochigie a 
tntta fermezza, indossano costantemente lo stesso Testito, n6 
si oangiano epesso a foggia spftnuola, o tedesca, o fraaoese, 
come leggiermentfl accostuma tutta Italia. Frorvedono al bi- 
sogno della vita col beatiame, di cui son ricohi pe' pascoli che 
possedono, e coi prodotti della loro terra. N^ella maggior par- 
te dei ricchi domina 1' avarizia e sono strettamente parimi d 
nella loro abitazione cbe al di fiiori ; nullameno in certe oc- 
casioni, ricercandolo i costumi, non si astengono dallo spen- 
dere. Maritano le iigliuole con una dote d' a1quanti animali, 
e per lo pib d' uno de' groasi; nella qualQ perb cifi che piA hassi 
a caloolo, sono i doni, che alle nozze vengono fatti dai convitati 
parenti. In queste, doppo il lauto banchetto abbondante di 
cibi grassi, Toluto dali' accostumanza, si pone suUa taTola ud 
pane di T^;a Forma piano sferica, sovra it quale con stimabile 
gara versasi da que' rustici quella maggior somma di danaro, 
in corelazione ali' esaer loro piil o meno agiato, o alla volont^ 
di moatrarsi da piti degli altri : e quello ehe risulta piit cor- 
teae, Tiene disdnto con onoranza e vivo applauso da' circo- 
stanti, ed in seguo di trionfo bu quella gara di oortesia e ca- 



,y Google 



— 225 — 
riti portasi a. oaaa i1 pane accenato, Superstizioai, credono 
oltremodo alla magia: perci6 la eposa accompagnata da altre 
dontie da una parte. e lo sposo con altri auoi pib čari dali' al- 
tta, con grida contadinesclie e con le spade snud^te, tagliaa- 
do gli alberi Tidni, a rapido corso recanei alla caaa maritale, 
non gia battendo Y osata via, ma per oampi e laoghi insoliti, 
onde malvagi la volont^ di nasoondere sotterra ^cun laccio 
magico, che inavredutamente oalcato prodncesee a que] ma- 
rita^o inaspettato malauno. — TJsano essi cantare in versi 
ne' yarii mo£ della loro lingua le lodi di Gristo e de' Beati, 
Donohfl di Mattia re d' Uogheria e di altri celebri personaggi 
di quellaIfazioae''. (Manzano, Annali del Friiili t. II, pg. 332). 

— Str. 80. 

17) TJ aErecu" pripoveduje DamreiS Hartmann, da jezdi 
njegOT junak Erec z lepo Ginevro (morda epominje ta na 
istočasno Oinerro Strasgoldo, Czornig I. 671) u Tolmin, 
ImainoT grad. Stih 173 začenja: 

„Nii Bach er v& gegen im Bchein 

ein h&B geheizen Tulmein (Dulmeiu), 

der wirt der berzoge tm&Sn." 
Id Btih 623 bb glasi: 

„Dd der tac vol ersohein, 

dd ritten b1 ftf Tulmein (Dulmein) ; 

si biez der herzoge Imfthi 

grfize willekomen Btn." (Erec, eine Erz&hlung Ton 
Hartmann Ton Aue, ausgegeben von ii. Haupt, Leipzig 1838.) 
Ali je imel tu Hartmann res naS Tolmin u mislih, je težko 
določiti, ker je on svojo povest zložil po francoskem uzgledu. 

— Sti-. 82. 

18) AJi pripovedi o Dantovem boravljenju u Tolminu 
80 le izmišljene. Abbate Bianchi je natančno iz lutin doka- 
zai (,Del preteso sodomo di Dante in Udine ed in Tolmi- 
no; tJdine 1844), da so vsi pisatelji zajemali vest o Danto- 
vem bivanju u Vidmu in Tolminu iz Giovanna Candida 
(Commentarj AquileJeBi 1521), in da jo je ta zopet uzel iz 
Platin'e (Le vite dei Pontifici), kateri pa piSe, da je šel 
Dante iz Firence u F.orum Livii (Forli), a ne u Fo- 
rum Julii, kakor je Candido zamenjal. 

U drug polovici Xy. stoletja poSlje beneSki senat Ja- 
kopa sina valvasona iz Maniaga kotsvojega komisarjana 
Tolminsko, naj bi pregledal te kraje in poročil, kje bi se da- 
le majhne terdi^avice napraviti za ložo brambo pred turškimi 
Dapadi. PričedSi na Tolminsko čudil se je Jakop prirodnej 



,y Google 



— 226 — 
lepoti nsSih gora in dolia, ter mislil, da je naiel one kraje, 
katere Dante popisuje (Purgat. cant. XXVII) ; 
„EraTamo tutti e tre allotta, 
lo come capra ed ei come pastori 
Faaciati quiQd e quindi dalla grotta". 
Jakop Valvasone je bil tudiu zalaški jami in zdelo 
se mu je, da je bral na jednem kamnu Dantovn ime zapisa- 
DO. Zato se Je prepričal, da je Dante s patrijarhom Paga- 
nom u Tolminu prebiTal in u životopisu tega patrijarha piSe 
Talvasone takole: „Col Pagano dimorb con molta soddisfa- 
zione Dante per buon tempo, et con lui frequentf> aovente la 
bella contrada di Tolmino, castello situato nei monti Norici 
sopra Ctvidale del Friuli da 28 miglia ; luogo nei tempi estivi 
moUo dileteTole, per la bellezza et copia incredibile di foo- 
tane e fiumi limpidiBaimi et sani, per 1' aria Balitberrima, per 
1' altezza dei monti, et profondit^ spaventosa delle Yalli, pei 
11 paaei strettiasimi et novitfi del Paese; ilquale tenendo mol- 
to del barbaio, accompagnia percid con 1' orrore del Bito una 
graziosa viata di campagne. di rivi et dj terre graese et ben 
ooltirate. In auesto sito si mirabile, che par nato per ape- ' 
culazione dei mosofi e poeti, si ti ene, che Dante acriTease 
a comptaceoza di Pagano alcime parti delle sue Cantiohe, per 
arer li luoghi desaritti in esae molta corispondenza con que- 
sti: et a questa credenza consente uno scoglio pošto aopra il 
fiume Tolmina, chiamato fin al d) d' o^ nSedia di Dante", 
nei qual luogo la farna di mano in mano ha couservato me- 
moria, cV egli scriTcase anche della naturadei Peeci." (Bian- 
chi, o. C pg. 167—168). 

Tako se je izcimila povest o Dantorem bivanju u Tol- 
minu. Naslednji pisatelji so jo prepisovali jeden od dnizega 
in nazadnje se je razširila tudi med ljudstvo. To se je do- 
kazovalo celo iz Bocoaccijevega pisma Petrarki, u katerem 
se bere, da je Dante obiskal na svojem potovanju tudi „an- 
tra julia Pariseos." A. pod temi se ne ame razumeti kaka 
jama u julakili Alpah, nego neka dola u Parizu! 

Bianchi je z veliko zgovornostjo dokazal, da P^^ano 1. 
1319 nf bil u Tolminu, in da tudi Dante ni mogel onde pre- 
bivati. Pri tej priložnoati govori precej zaničljivo o ^tolmin- 
skih barbarih". Češ da oni nitineso bili vredni, tako velikega 
pesnika, kakor je Dante, med seboj imeti in gledati ga, — Str. 82. 

19). Ves ta dogodek o predaji Bolčanov popisal je njih 
poznejši glavar Ferdinand Rechbach pod naslovom: 
„Waa3niaaaen die Vostung Flitsch widerumben an das hochst- 



,y Google 



— 227 — ■ 
lobliohe Erzlians OeBterreich kliomben, di dato anno 150dim 
Monat Auguet". — Str. 85. 

20) gHenricuB Dei gratia Pran8uiohy et Luuebnrgi Duz, 
serenUaimt Komanorum Imperatoris supremua Capitaneus ei 
Locamtenens Goritiae", (omissis) „pollicemus, quod de caete- 
ro couBervabuntur apad sua aiitiqiia privilegia. Imuaitates at> 
qae bonas consuetudineB item concedendo illis, quod non te- 
neantur ad aliquem cenaum petsolvendum, quein cuipiam Ve- 
neto aut Tenetonim subditis ex retroactiB temporibus tenerent. 
Itflm concedimus illis, ut in aiitea non teneatur perBolvere 
nisi tres partee censuum, quo8 suis DominiB conaneverunt per- 
solvere ; quartum vero pro se ipais reserrent. Itentm pollicemus 
illis CaeBateo nomiae, ut in antea duUo graramine salia op- 
primaDtur, Bed ab illo onere liberi Bunt, etc." (Poverjen pre- 
pis te listine u grofOTBkem arhivu u Tolminu.) — Str. 8^. 

21) Poterdilno pismo Ferdinanda L od 2. oktobra 1534 
omenja nemgkorutarsko dogodbo a temi besedami: „und ba- 
bea durch ainea Graff«n daaelbst verpfendet vordea und yetzt 
am jfingsten Kbrieg guetwillig viderumben ao bemelte unaer 
Grafschaft Oorz kbuemen eeiu etc.*' Matica te listine nI po- 
znana, ohranil se je le prepb. (Eocjan<!i6, 81. B£ela 1853, 
str. 69.) — Str. 87. 

22) U takoimenovaaem izpisku iz zapisnika vormacijske 
kapitulacije popisana je austrijsko - beneška meja na Tolmin- 
skem tako-le: „0d Canioa na Baba, od Babe na strik, od 
Strtka na Craai grizh, od grizha na Cau, od Cala na Lostou- 
zizfa, od Lastouzizha na Collino (Klin P), od Collino na Stru- 
ge, od Struge na Uerscizh, od Uersoizhe na Bieli potok, 
od Bielga potoka noter na vodo TJzha, od Uzhe vode noter 
u Veliki Camen, V Geterimu So tri Orisi VBOcani, od tistiga 
Camina na Muaiz, od Muaiza na Berginscfai Verh, od Bergin- 
Bohega Vroha na Stu, kirie N^aruiBche, one (ino) od Stola 
u priesek, od prisca na clapini Zob per Rubidisce, od Eubi- 
disoia na Fodouenzo na Patoch, od Padonza na Eorofike las, 
od KoroSkega lasa na Stodenz Ruomarz, od Ruomarza na 
Mulin di Cubin noter u potok voda Biela na Syzo sa Sup, 
od Syza Cognas Podrieze griua, otistega miesta Fodreche 

griaa na Chuischia Scerbma na Mio, od Mie 

□a Bumpet, od Bumpeta !N'amataior kirie narvisce, chocher 
camen ana voda parti; od Mataiura na Liuuao, od Liuca na 
Colovrat, od Colovrata do Clobuzara". (Grofovski arhiv u 
Tobninu.)— Str. 88. 

23) Omissis: „Yidelicet quod agentes siogulis annis te- 
neantur demittere Blada eonim minu.a ex Decimis et aJiter 



,y Google 



quomodo libet esigeoda U8qae ad dietn S.S. HiUrii et Ta- 
ti ani (16. Martii), ut si eo interim Subditi Capitanatus illioB 
Bladis illis indigaeriat, eam mediaate debita mercede sire po- 
tius pretio de die in diem currenti ea conBequi Taleaat et 
debeant, quo feato pacto mox dioti agentes abducere valeaot, 
et abdnoant dieta Btada minuta quoque malint. De Bladis 
antem groasioribus similitei* conoordarunt, quod a^ntes pro 
dieto Capitulo pOBsint lila ad eorum libituin et quoqne tem- 
poie Tolunt abducere Ciritatem Auatriae, vel quo malnnt, 
cum hoc tamen, puod bi Capitanus illa, vel de illis habe- 
re Toluerit pro intertentione Castri Tulmini, eidem agentes 
teneaotur dare, debita tamen mercede, aive potius pretio ea 
die et tempore ourrenti etc." (Prepis listine u tolminskem ar- 
hiTu u zbirki od I. 1698.) — Str. 92. 

. 24) Omiseie. nimprimia quod mensarae Bladorum Capi- 
tuli io Contrada Tulmini udtatae, videlicet pirinale et pallota, 
reducantur in pristinum modum, qaaiititatem et capacitatem, 
pro ut fiierunt ab antiqao, et ita per Capitulum Ulud idem 
pielnale cum pallota iuxta suam antiqnam mensuram ^pitn- 
laliter in dieta Cootrada Tulmini servari) solitum iustificare 
facere, bullare et utendam tradere debeant: Pare formiter- 
que qaod pisinale comrnunis (Tulmini in pristinum et pro ut 
antiquo serratum) fiiit. et reetitni et redintegrari debeat. Et 
quia gravabatur Capitanus, quod a paucis diebus citra maio- 
res capacitatis faotum fuisset, quod ad eius praeiudicium rer- 

Sebat, et propterea Vioe Capitanus curabat et faciet, quod 
lud sic et quaiito citius in pristinum reducatur et iustificatui 
iuramento Magniiicorum Dominonim Consortum et oum prae- 
sentia etiam nonnullorum ex antiquioribu8 Tloinis CoDtratae 
Tulmini, quibuB tamen, si gravamen praetendereDt, salvurn 
debet esse iua gravandi etc." (Prepis u zbirki od 1. 1698 a 
grof. arb. tolm.) — Str. 93. 

25) „Ich Acna Regioa Frau Breinerin Freyin Wittb Ge- 
bome Fraiiu tou WageD8perg, alsB Tollmeohtige Gerhabia 
meines Jungem Sobn Ferdinandt Ernat Preiner Frevherm etc, 
dan Ich Kari Gottftidt Preiner, Edler Herr Ton Staž, Frey- 
herr Zu Stibing, Fladniz vnd Rabenstain, Herr auf Ehroaa, 
Oamerstein, Creunzig vnd Urbin Erb-Oammerer in Ostereioh 
Tudter der Enss, oberster Erb-Cammerer der furstl. Grafschafit 
Gorz, R6m. £bay. Maj, etc. C&merer Tnd I. O. Hof-Camer- 
Ratb etc., Bekbenoen biemit fur Vos vnd ali Vnsere Erben, 
dass irier vrob vnserer besseren gelegenbeit Tnd vollfarth 
wi11eD, Tueer in der furstl. Grafschafft Gfirz gelegeu Herr- 
Tnd Haubtmannscbaffl; TbulmeiD sambt allen deren recht- . 



,y Google 



lichen Ein - Tud ZugebSrigen ; Dem wollgeborea Herm HerrD 
Peter Anthonio Coronin PreTherrn 2U Pravatsch vnd Gra- 
disout«, Herrn zu Rubia vnd Villee, alss Qewaltgtreger aeiaer 
Herin Gebrfider, Herrn Johan Pompey Tnd Herni Johaa Bap- 
tista GoronineD Freyhemi etc. vai allen deren Erben in ai- 
nen frejen, ricbtigen Ynd Tnnidersprechliohen Wdxel hinge- 
ben Tnd Tbeilassen: allermaseen mer von Ihr Khnj. Mar. 
ins Alodium vberkhombea. auch solohen bisher Incn gehabt 
Tnd geDOBseo faaben vnd zvar die Herr • vnd Haubtmannschafft 
Tbnllmein in der GrafBohaffl: 66rz gelegen sambt dem 
tiralten nnnmehr allhie auf Thullmein incorporirten Schloss 
Pocbenstein, mit allen ihr zugefaerigert Vdatungeo, Merk- 
ten, Dorfern, Gemeinden, Kanzlei - Gerechtsamen. Freiheiten 
vnd Regalien, HauBsem, Maierfaofen, Ackera, Wieeen, Wal- 
dern Teichen; ereter vnd ander Instanz, Uauth, Kirchtagfrei- 
heiten, Landgeriofat, Burgfriden, Hoch-vnd Nider — Halefiz vnd 
Landgericbt, Straf, Bubb vnd Wandel (P), Togteien, Roth — 
Tnd Schvrarz— WildbaD, Geiadern (Jagden), Fischereien etc. 
etc." Groz, 18. September 1651. Podpisani: Anna Regina 
Frau Brainerin Wittib (na levi) in Gottfiied (na desni strani). 
(Izvirna ta listina z velikim pečatom se nahaja a privatnem 
arhivu notatja Dr. Fremersteina u Tolminu.) — Str. 107. 

26) U pogodbi od 2. maja 1736 bilo je dogovorjeno: 
1.) Grof priznaje uaddijakonu pravico, da sme tudi za naprej 
zvati pred svojo sodnijo svetujake (n. pr. glede zakonskih 
pravd), ne da bi moral poprej groiaza dovoljenje prositi; 2.) 
grof preklice svojo prepoved od 14. junija 1735, da ne sme- 
jo podloiaiki iz Doblarja in :N'emfikega v e r b a prikazati 
se pred naddijakonom zavoljo njih pravde z vničanskim žup- 
nikom glede oskerbovanja ss. sakramentov; 3.) grof dovoli, 
da sme naddijakon pri izverSevaoju svojega sodstva tudi de- 
narne kazni nalagati, ali ne take, ki bi presegale 10 goldi- 
narjev. 4.) Kar se tiče ,mandatum generale", ki ae je poprej 
zmerom dajal, 1. 1706 ,coepit relaxari", in od 1. 1711 do 
konca 1715 „derogatum fuit non oontradicentibus archidiaco- 
nis". Zavoljo medsobne sloge, in da bi olajšal naddtjakouovo 
sodstvo, obljubi grof „mandatum generale" zopet dajati, ako 
bode naddijakon to zahteval, in sioer za čas, kolikor bode 
trajala cerkvena vizitacija junija meseca vsako leto, da bode 
mogel naddijakon pozivati svetnjake za priče in izpoved res- 
nice ; ali po averieni vizitaciji bode moral naddijakon grofn 
naznaniti imena pozvanih oseb in pravd, a katerih so pričali; 
zunaj 6asa vizitacije pa bode moral naddijakon za vsak po - 
seben slučaj in za vsako osebo prositi ^mandatum" od grofa. 



,y Google 



,. Ufir-vi tfi -arK-j^ ia>'ji;;^i^-iL tO. v^tia lun. ra. r~"Ti ift 



b:!*-;!; V'J»^>t za-ir,*-..-. ,jianjurT-.aL " Ijt *« ^k ■»■ * m- 
f t rjiiti-^ n •j''^*'^;! .ti-i.iii'' jnziai ;h- ff-id. i& nut -n^f— 
\.^.v\. v-vi'v n.-."^!,-^, n3iir:i.vi» ^*sn— ^ini siiii« n ao- 
^»Tr' y.i:*m 'j.t ■.■^■'." a: CiLti^^ ns--.i m^tii inisii"*^ Ji «tT-_-.»- 
a;* Ti-,- I IT'.'," i.fc(..r --iiu^ Ba«":!-at-Ti: jl XLr!,it£ »"» jt^ 

VVVl'* ir/^i* Zk lliTT"' ,1.1'* li^.-S«* fcn-TTi i* TI ^ TI "TlilTiT 

ii*-'^ ,n **-"f*»-,-. v** ir".-:ii ti i«? «!•»;! ir'!« i^ZiZJuiaiiT^i^ 
T*xfiA tm; v. r*.^^ c^cA tcv:;^ ^■■^^~ i:i>!-!ii: ■■■"■«■ t- ^ - ^^^ 

<» xrjtZM ^-.i jT. i*-:._Mvi *rL;-: ■.■: i* >; ir*£3&; ibtia- 

vnh.-j.t. tiAi-n iis «w <>-.>'»{ T«*Ti. a^ aks, is a »«m •« 
ft«*tw.%'. '>rr/T*-(i T^ «r-,-*i± Ak-> se ':: ^;^I cftiii^^&koo 
<■/«*:', vj ;,,->' -.//^ ',.ti pr. <wriT*ciš r»č-::fb. Eij «» t* ioafiii 

f'ii*:'iiui «tlfryar,j% rniL-.h in izredni. «j pi Eord* d>l5oo>i- 
}iAtfi'.h rs*6ja'jT, t«r rarao Uto grof npasoa i= kij-eArjem. 
h-tZMttts M I« *'-j'>ij, aVo bi ce«r srofa iapoTed*L da ima 
'/« Dnttn f^^rkvene račuo« zabierad od Tikarje» io kijačaijer. 
ff.> f''ft^O'lij'> M, da naddi;akoD ne nue nikakih noroarij op«- 
Ij^vati (({(^d« oklffpanja cerkreoib račanor. in da ima ob čaaa 
•v/j« Tjzitaftije prrr^ledati tndi cerkTcne knjige, dohodke in 
rakune, ker morajo kljuijiarji že tako naozoči biti in sroje 
»pimiike prioeMti. Gruf tma potem skerbeti in lapoTedad, da 
m trn knjige na tinto mesto prenesejo in tistim osebam ixn>^ 
kj'ir in pri katerih s« poprej bile, razen ako bi bfln zares po- 
trnha dnigcmn izročiti jih. L. 1734. 21. jonija, zažogal je 
natlfJijakon onim vikarjem, ki bi cerkvene dohodke izneveiili 
ali ttkrivflj 7A fto porabili, kazen „suspensionis a dlvinis* in 
Jih JA 'tbvnzal poverniti ves izneveijen denar. 10.) Pogodba o 
coni žita in načinu pobiranja desetin n denagih; 11.) kedo 
Ima pravico (lolodevati Sitno ceno; 12.) pritožbe proti tej do- 
ločbi. T» tri poolednje točke glej u kulturnem delu str. 180. 
Koiio^iio odpovesta se obe stranki vsej dosedanji prepiiljivo- 



,y Google 



— 231 — 
atf, odpaatita si uzajenmo tn obljubita pravo prijateljstro, ne 
da bi se hotela b tem dotikati pravic Njegovega veličanstva 
ali Bvete cerkve. (Prepis te pogodbe se nah^a u grofovskem 
arhivu a Tolminu.) —Str. 122. 

27). L. 1706 zarubili so anstrijski podložniki beneikim 
živino, ti pa so jim sežg&li 200 .paBsa" (kubičnih metrov) 
derv in jednega pastirja tako pretepli, da je oslepel na jedno 
oko.— 7. januarja 1707 naznani podbelski župan a Tolmin, 
da BO Benečani blizu 100 glav austrijske drobnice potolkli in 
pobili. Istega leta razderejo Ložani dve apnenici na austrij- 
skih Ueh in ubijejo jednega podložnika. Usledi tega naroči 
gTEiSka vlada tolminskemu grofu, naj vso stvar natanjko opiie 
in s pridjano mapo razloži. — L. 1724 napravili so Benečani 
apnenice na austrijskih tleh in nbili jednega Austr^ca. Usle- 
di tega zapove vlada 27. juhja tolminskemu grofa, naj BkuSa 
beneSke prestopke na aastrijski meji po mogočnosti zabraniti, 
in naj „silo eb silo* povrača. — L. 1734 novi napadi Beneča- 
nov na austrijske podložnike. L. 1735 in 1736 nadlegovali 
80 Benečani iz Log^, ]U[ersina in Landrov austrijske podlož- 
nike terdč, da imajo na Miji npromiscaitas pascendi et li- 
gnandi", in zarubili so jim desetkrav. — Začetkom 1. 1737 pož- 
gali so Ložani (n^uelli di Long") gozd ,Na klaviSČi*. Tega 
leta BO si zopet medsebojno pobijali živino. Ker so se 
Benečani pritoževali čez Austrijce, dobi tolminski grof za- 
poved, naj preiskuje, ali in koliko Škode so napravili austnj- 
»ki podložniki Benečanom. — L. 1738 zarubijo Sedlani Loža* 
nom 110 kozA, ali 8. maja dobijo povelje pod kaznijo 25 fl. 
vemiti jih. Pri nekem tepežu pobijejo Benečani tako jedne- 
ga Sedlana s pestmi in kamenjem, da je kmalu po tem umeri. 
12. decembra tistega leta poroča ,SaniUi di Udine" u Tol- 
min o medsebojnih prepirih in poikodovanju sosednih goz- 
dov. — L. 1739 ustreli nek Sedlan beneškega podložnika. Ker 
BO imeli Benečani navado u auBtrijskih gozdih derva seči, za- 
pove tolminski grof Sedlanom 14. novembra 1739, naj u ta- 
kem slučaju zarubijo od Benečanov preseČena derva, in jih 
prenesejo na tak kraj, kjer bi jih Benečani ne mogli uzeti. 
Bazen tega pa se priporoča Sedlanom, naj kolikor mogoče 
itedijo svoje gozde. — L. 1747 posečejo Benečani austrijski 
gozd u Počivavniku na Matajona, poldrugo italijansko mi- 
^0 od beneSke meje in potem tJ senenem berdu („a 
^edneaim berdi") na Miji. Austrijski podložniki dobijo po- 
velje preseČena derva zapleniti in u varstvo spraviti. Ravno 
tega leta urubajo Eredci Benečanom dva konja in dva voza. 
Tudi 1. 1748 sekli bo Benečani derva u austrijskih gozdih na 



,y Google 



- 282 — 

' Miji. —L. 1749 unibajo BeneJSani Eredcem 110 glav živine. 
Cesarica Marija Terezija zapove tolmiiukemu grofu, naj sku- 
ia zaplenjeno iiTiao mimim potom nazaj dobiti, in ako bi to 
ne bilo mogoče, naj poro(!a vladi, da poSlje vojake na bene- 
ško mejo. — Borjaaflki župan se pritožuje 28. februarja 1750, 
da je pri&lo več kot 50 podložnikov gosposke Landri in po- 
aeklo zozd na Miji. 28. junija 1750 pošlje Bedelski župan Ja- 
nez CuŠ pritožbo u Tolmin, da bo Benečani veliko dervna- 
sekli u austrijskem gozdu na Miji. Naslednjega leta poroča 
Cufi u Tolmin, da bo Benečani tri Sedlane s kamenjem ua- 
padli in ranili. — L. 1760 eo se pritoževali Breginjct in 
LoŽani, da bo prestopUi mejo, plenili in druga sovražna dela 
počenjali atanovalci 3fldla, StanoviŠČ, Homca, Bele i.t.d, 
Nasprotno bo se tudi austrijski podložniki pritoževali, da jih 
Benečani nadlegujejo; zlasti da Ložani neprenehoma požigajo 
gozd na Miji in napravljajo tam svoje senožeti, akoravno je 
bil ta gozd od nekdaj sedlansk, in da so celo jednega Sedla- 
na ubili. Tolminskemu grofu Petru Antonu naloži goriška 
vlada, da naj vso stvar preišče in o njej poroča. — L. 1772 
sezida nek Gosnjak iz Mersina na kredskem svetu hlev in 
malo kočo ter začne obdelovati bližnjo zemljo. Ali prišli so 
Kredci, izpodili Gosnjaka in mu poderli hlev s kočo. (O vseh 
teh prepirih nahaja se premnogo listin u grofovskem arhivu 
u Tolminu.)— Str. 133. 

28). Po načertu meje od 1. 1751 med Tolminskim in 
beneško Slovenijo (,Veneta Schiavoma", ali „Schiavonia 
del Friuli' imenuje se u listinah) imela bi deržati meja od 
Idrije onstran gore ,TJdigim" proti Drenkiji in od tod po 
Kolovratu mimo Livka (Lovicfa 6 Liuch) čez najviši herbet 
Matajorja; potem nauzdol ob potoku Melnik in onstran Ne- 
diže ob studencu Kojana (ali nRovich") nauzgor čez Mijo 
do potoka „Koroškt kz" ali Bela in ob tej do verha Zlate 
gore (Monte d' Oro) ali Babe, ter od todi do Učeje. U tej 
dolini naj ostane rezijansko, kar so si bili ti do takrat pri- 
svojili. 

Od ffamarja do Kuka imenujejo zapisniki še sledeči 
Ttsočiue: Štefič (od Benečanov .Chemiza" nazvan, najiztoč- 
nejša točka), Sleme gauge, Yeth podskale, Planent- 
ca, Zagradom (t. j. verh ^Na gradu"), Krejsko berdo, 
Na kunioi, Na brenkovici, Na traci. Kolovrat (od 
Benečanov imenovan ^Na skali"), Kuk. Med Kunioo inKrej- 
skim berdom, na severni strani austrijske meje, bil je oni gozd, 
kjer so imeli prebivalci Drenkije in Klobučarjev pra- 
vico derra sel^ usledi pogodbe od 1. 1755. — Str. 136. 



,y Google 



_ 233 — 

29). 6rof Carlo in brata Freschi de Cucagna so 
terdili, da sta bila 1. 1498 planino Verh (^Cuca^a") na Mi- 
ji brata Franc in Simon Freschi de Cucagna Kredcem za- 
stavila proti Dajemnini od 22 liber sira. Ali ker je morala 
ta planina najemnino plačevati tudi samostanu „della Cella" 
(Valle?) u Čedadu in cerkvi u Staremselu, zato omenjena 
planina nf mogla biti izključljiva lastnina bratov Cucagna. 

— Str. 138. 

30). Tolminski grof pošlje 1. 1738 slapenskega Žu- 
pana Ko bala z nekoliko možmi „Na vrata", da bi poizvedel, 
kje je prava meja med Tolminskim in Čepovanom. Kobal 
pride Na vrata in praSa tam blizu stanujočega kmeta Hoja- 
k a za pravo mejo. Ta se je a po6etka branil naravnost po- 
vedati, pozneje pa reče, da dela to mejo potok Grebenik 
proti mestu „U kozolci", blizu ruta „U občnih". Malo pozne- 
je pride Na vrata grof Franc Strassoldo s& svojimi ljud- 
mi, katerih se je malo po malem nabralo do 100. n.o se je 
grof približeval mestu „U kozolci" zaklicali so mu Slapljani, 
naj se ustavi in naj ne prestopa tolminske meje, katero je dol- 
žan spoštovati. Ko pa grof odgovori, da to nI prava meja, 
zahteva Kobal od njega, naj to s pismi dokaže. Ta zatet^i, 
da je iz tega namena Na vrata prišel, ali da ne vidi tolmin- 
skega grofa, kateremu bi hotel pravo mejo pokazati. Kobal 
ugovarja grofa, da ni mogel priti, ker je odpotoval u Tidem. 

Tedaj stopi Strassoldo s konja, izvleče nek papir in se 
pripravlja, kakor bi hotel brati. Zdaj pa začnejo Čepovanoi 
strašansko upiti: „Naprej, naprej, tu ni prava meja I Pojte 
proč od tu, vi Tolminci !" Ali ti se neso hoteli umakniti, ter- 
deči, da stoje na svojem svetu. Tedaj zajaha grof zopet ko- 
nja in upije Slapljanom: ,Vaš gospodar je „un coglione etuD 
hunzfutt". In ko je bil malo naprej odjahal, oberne se Se 
jedenkrat nazaj in reče : „Jaz pa vaš gospodar bova se Se za 
lase pulila ter s^ sabljo in pištolo merila, in če ne bode dru- 
eače, kupiva sod strelnega praha in razsodiva svojo pravico". 
Potem se poda grof k nekemu s kamnom zaznamovanemu 
križu in izpraSuje nekatere svojih spremljevalcev, ravno tako 
tudi Čepovandki župan. Ali vsega tega neso mogli Slapljani 
razumeti zavoljo prevelikega upitja. Samo to so zvedeli, da 
je sodnik Hojaka u čepovan pozval, ker je bil Tolmincem 
pravo mejo pokazal. (Idstina u grofovskem arhivu u Tolminu.) 

— Str. 138. 

31). Meje bolikega okraja slovenski opisane: „Nai 
popried na Gopo, od Čope na coriudo {omissis), od Vzthiza 
na bielli Fotoch, od bieliga Potocha noter v' uodo atzka (Uče- 



,y Google 



— 234 — 
ja), od utzke noter v' beliobi Camen, t katerim eo trij Chri- 
8hy ueechflDi, od letiga Camena na Musiz, od Musiza na Bor- 
gineclii nnrh, od Boi^achiga uurha na Qo\\i uurh, od G^ol- 
liga uurha na Ratao (RotooP) dolino, od Batne doline na 
Predielzo, od Predielze na Oradiz, od Oradiza na Coboriski 
□urh, od GoboriBkiga aurha na Coboriski ]U[ue8t, od letiga 
Mosta po polu uode Sozhe na Jellenie brued, od Jeleniega 
brouda na Jelenie Rob, od Jeleniega robu na PolloTnik, od 
Pollovnika na Pirhni viurch (PirhoTec), od Pii-bniga uurha 
oa Douz, od Douza na Slatenlk itd. „koker -camen inn voda 
uliezhe". — Tu opisano mejo je lastnoročno izpisal iz cesaraka- 
ga urbarja boISki namestni glavar Urban Eriatjan Waa- 
seniznig 29. oktobra 1738 in 24. decembra 1757. 

Tudi bolSki glavar Jakob Taccani iz Sempasabil je 
že ]. 1647 opisal boliko mejo: Baba, Ostrig, LastovSiJS, Eo-' 
leno, Kraqiinik (Cragninigg) itd. ^kar kamen Inu voda nliet- 
sche.'— Str. 138. 

32.) Že 1. 1718 razderejo Drežoičarji berv, ki je obsta- 
jala iz neke „1086", vodetSe preko Soče med ternovsko in 
drežniško občino. Terdili eo, da eo tako storili ua povelje 
tolminsk^a grofa, ker ee je bilo bati, da ee goveja kuga za>- 
neee z BolSkega na Tolminsko. Temovoi so se silno prito- 
ževali soper to in terdili, da potrebujejo omenjeno leso za 
pregonitev evoje živine. DreŽničani pa so odgovorili, da so 
po prenehanju kuge mostič zopet postavili, in da ako je poz- 
neje z nova izginil, neso oni tega krivi. Sicer pa da Tet- 
novci oemajo nikake pravice na drežnilki strani pasti. 

Iskra prepira ee je kmalu raznnela io od besedi priSlo 
je 6ez ne dolgo do dejanj. L. 1744 zanibijo Drežuičani Ter- 
Dovcem 200 koz& in jim zopet poderejo ^leso" L. 1750 Za- 
mbijo DrežniČani z nova ternovsko živino. 1754 tožijo DreŽ- 
ni&iai Temovce, da pasejo in sečejonepostavno na dreŽniSkem 
svetu, in da eo na tem celo apnenice sezidali. AH te so DreŽ- 
nitSani na povelje tolminskega grofa razsuli. L. 1759 zarnbijo 
Tem ovci živino nekemu DrežniČanu, kateremu je bolSka eodnija 
prav dala. L. 1766 zaunel ee je prepir zaradi paše tudi med 
Temovoi in Kobaridci. Plenjenje živine se je nadaljevalo. L, 
1767 do 1769 zahtevali so Ternovd zopet pašniike pravice na 
drežniSkem svetu. Ali temu se je krepko upirala tolminska 
gosposka. (Vee dotitSne listine u grofovekem arhivu u Tolmian). 
— Str. 139. 

33.) Po urbarju od 1. 1591 imelo je gospostvo Tolmin 
po sledečih vaseh svoja posestva: Boleč (malo), Drežnica, 
Idrijsko, Eamno, SeliSČe, Volarje, Gtabrije, Dolja, Zatolmin 



,y Google 



— 235 — 
(mnogo), Tolmin (mn.), Žabiie, Čadra (Cadreg), Poljnbiig, 
Prapetno, Ljubinj, Sela gorenja, Podmelici, Tamline (Temline), 
Kneza gorenja (mn.), Orabovo, KoritnioA, Tlake, Rut (mn.), 
Kal, Podberdo (Pobirda), Tertnik, Kožica (t. j. Kojica prav 
mn.). Bukovo. Započe, Orebek, Jesenica, Zakriž, PoJSe, Gorje, 
Trebenče, Labinje, Poljana, Podnjivioa, Novaki (p. mn.), Če- 

?lez, Planina, Cerknica (Oerkno), Podcerkno, Ravni, Lazice, 
lažna, Otalež, Mlaka dolenja. Jazbine, Jageriče (Jagodiachia), 
Želin, Idrija nemška (mn). Idrija (p. mn.), zopet Idrija, Še- 
brelje (Sibril, p. mn ), Reka. Police, Laharna, Na berdu (pri 
Idrijci), Podsevnik (Podtemnik P), Bizikija (inn.). Polje, Pra- 
petno na gori (Prapot sni monte, mn.). Pečine, Trebuša, Ho- 
tenje, Ponikve (Ponicul, mn.), Logariiče (Logischa), Rofie, 
Slap, Idrija pri Bači, Ba5a, 3topec, Modrej, Lom, Log dole- 
igi, KosmeHca, Sela dolenja, Doblar in Njivica (?), Modrejoe, 
Eozarsko, čiginj, Yolče. 

Urbar od 1. 1633 imennje a eledečib vaaeh tolminske 
podloinike: Čezsoča (mn.), Log, Tolmin (zlasti mnogo novin), 
Zatolmin (novine), Cadra, Zalazi, Žabice. Poljubinj (mn.), 
Prapetno, Ljubinj, Sela gorenja, Podmelici, -Kneza (mn.), Tam- 
line, <}raho70, Koritnioa, Bukovo, Kortečina, Podkozica, Rn- 
taiji podkozifiki, Zapo<!e, Selica, Zakozica, Rut nemSki, Ko- 
ritnica nemSka, Gh^t, Obloke, Znojile, Kuk, Kal, SteržiSJSe, 
Ba£a gorenja, Podberdo, Tertnik, Podporznom, Petrovoberdo, 
Zakriž, Orehek, Jeaenica, O-oije, Poče, TrebenČe, Labinje, 
Poljana, Podnjivioa, Novaki gorenji (mn.), Novaki dolenji. 
Planina, Čeplez, Cerkno (p. mn.), Rutarji iz Slamovlja (Sla- 
movia ali Sotto Cerchina), Kot, Jazbine gorenje. Jazbine do- 
lenje, Otalei, Plužna, Lazice, Mlaka, Želin, Reka, Ravne go- 
renje, Ravne dolenjoi Šebrelje (Subrelia), Rutarji debreljaki 
(p, mn.), JagodiSče, Šeovidsk^ora in Bizikija, Rutarji bizija- 
fiki, Zakraj, Polje, Šrt, Daber, Polica, Prapetno, Pečine (mn.). 
Hotenje, LogarŠče, Laze, Ponikve, Rutarji ponikoveki. Slap 
in Roče (mn.), Idrija pri Bači, Bača, Stopec, Uodrej. Lom in 
Log, Sfodrejice, Sela dolenja in Kosmerica, Doblar in Njivi- 
ca, čiginj, Kozarsko, TolJSe (mn.), Kamnica, Idrijsko in mlin- 
sko, Sužid in Svina, Sedlo, StanoviiČe, Podbela, Borjana, 
Kred, Staroselo, Kobarid, Dreinica, Ladri, Sma^t, LibuŠinje, 
Versno in Belice, Kamiio, Volarje, Dolja in Gabrije. — TI ka- 
zalu k urbarju 1633 se nahajajo Se sledeča gore ne našteta 
krajevna imena: Khm (Chren), Hud^uŽina. Lipete (pod Bu- 
kovem), Mlaka flin der sup (županlja) Kott", Zakraj, Št. Ma- 
ver (Sv, Lucija) in Tolminska. — Str. 144. 

34.) L. 1664 80 imeli Farmentini (Janez Keretitelj 



,y Google 



in France, ter njegov sin Gamillo in nj^ovnežah J&nez Tjn- 
cingnera) po sledečih ^aa^h na Tobninakem svoje hmete: Ci- 
sinj 2, Yol<Se 3, Dolja 2, Eamno 2, Smast 1, LibuMnje 1, 
Terano 2, Seliiče 1, Volarje 1. Tolmin 4, Čadra 1, Poljubinj 
5 kmetov, 1 koSana, 1 mlinarja; Fodmelici 1, Kneza 2 kme- 
ta in 1 ko&ana; Gorenja 8ela 1, Temline 2, Bukovo 2, Po- 
ljana 1, Podnjivica 1, Novaki 1, Jesenica 1, Ckirje 2, FoČe2, 
TrebenČe 1, Mlaka 1, PluŽna 1. Planina 1, Cerkno 1, Otalež 
1, Želiu 1, Reka 1, Ravne 1. Poljanica 1, Polje (Poglia) 2, 
Polica 1, Bi^akija nad Šenvidsko goro 1, Prapetoo-Berdo 1, 
Ro6e 1, Pečine 1, Ponikve 1, ^Logischa*' (Logersko) 1, Sto- 
pec 1, Modrej 2, Modrejice 1, Šefa dolenja 2, Kozarsko 1, 
Log dolenji 1, Lo2i£ I, Doblar 2, Poljana (zopetl) 1— Str. 145. 

3&) Colloredi ao imeli svoja posestva u Jesenici, Za- 
križu, a Sebreljah, na Šenvidski gori, FetJinah, Ponikvah, Kne- 
zi, n Kota (knežkem) in kar h njemu spada, u Podmelicih, 
Foljubinju, Modreju, Badi,Stopcn, na Slapu, u Tolminu, Žabčah, 
Ca<mh, Doljih, Oabrijah, Drežnioi in na '1'emovem. — Str. 146. 

36). Jugova posestva ao ležala n TolČah. na CigiDJu,u 
Hlinakem, Iderskem, u Sužidu, Kobaridu, Smaatih, na LibiiB- 
njem, SeliŠčih, Volarji, u Doljih, Oabrijah, Tolminu, Gadtih 
in Zalazi. —Str. 146. 

37). L. 1685, 24. septembra Podgoro pri Gorici, zapusti 
Hijeronim Formentini poljubinjaki cerkvi (sv. Mar- 
ka) mlin u Foljubinju in 24 dukatov proti temu. da ae ima 
Q tej cerkvi 40 veJinih mafi brati. (Dekanijski arhiv u Tol- 
minu). — Cerkvi av. Markan Foljubinju daroval Je bil nek- 
do tudi planino Rdzor.- Cerkev bt. Mihelana Ljubinja je 
imela mUn na potoku Sopotnica uljubiujaki občini — Cer- 
kev sv. Petra Zatolminom je imela planino Sleme. — Cer- 
kev sv. Brikcijana SeliSčihje posedovala njivo in travnik ,Na 
cerkovnici*. — Cerkvi ev. Duha in sv. Lavrencija na Libuinjem 
imelista skupno jeden mlin naRočici u občini Smaet. — Cer- 
kev sv. Jurjnu Drežnici je uživala dohodke mliua na Ročici 
a drežniilJ občini. — Cerkev sv. Julta na KoaeČu je imela 
mlin na Ročici u kosefiki občini. — Cerkev sv. Matije u Rav- 
nih imela je mlin na potoku Mlaka u ravnijaki vasi. — Cer- 
kev sv. Kr^ u Sedlu je imela štiri kmete u Sedlu (ostalih 
šest je plačevalo najemnino rosaČkemu urbarju). — Cerkev av. 
Helene u aedelski občini je imela Štiri kmete u Stanovifičih 
(drugi štirje u tej vasi ao plačevali najemnino Čukom^. — Str. 147. 

38). Pri vizitaciji 9. julija 1767 na Bukovem praša nad- 
dijakon: ,Quis det viaum pro ablutione communioantium f " 
Responsum fuit: gOaupo". — „Ordinatum fiiit, ut aemper pro- 



,y Google 



_ 237 — 

Tidestnr de Tino pro ablntioae oommimioaDtium sicut pro Sa- 
crificio Missae, optimae aaalitatis ad avertenda inooDTenieotia 
Id ipaa ablutione". (Naddijakonaki arhiv u Tolnunu u deka- 
i4J8kflm urada). — Str 163. 

39). PrebuSineki fajmoSter itfoctua (Sova P) iz druge po- 
lovice XYI. stoletja piie u svojem farnem zapisniku: „A. 1684 
erat reperta eoclesia S. Ludae prope Tulminum; et bominea 
utriu8que sesue hinc inde euntes et per villas ourrentes ad 
eoclesias tamqHam delirantes et se non habentes. Laici tamen 
erant et eontra ecclesiaatiooa se erigentes, verbis et factis, 
stolide manibus strepitantes, tremeutes toto oorpore, timorem 
etiam simulantes, Bbqui proni, oeteri vero snpini oircum eoole- 
siam se TolTentes, tamquam a Deo ipsis esaet datum, atta- 
meu erant homioes decipientea. Lubianae erat quidam cri- 
minali sententia . . . ." (naprej se ne more brati). — Str. 165. 

40). L. 1563 izberejo Cerkljani za svojega župnika ne- 
kega Rejca, „eecondo l'aQtiqua lor rason et obserration'. — 
L. 1581 izberejo Tolminci za avojega župnika Tomaža 
AbaČiJSa iz Stverjana u Berdih. ^Oliplebisani del Vicariato 
di Tnlmino nella corte di detto Vioariato hsno aecondo V an- 

tiqua uaanza et (ne more ee citati, morda „ob- 

servantia") loro eletto in suo Vicario eto." (listine u kapi- 
tulskem arbivu u Čedadu). — Str. 166. 

41). L. 1525, 15. julija, obsodi tolmineki naddijakouEri- 
gtofde Caballis kobaridskega vikatja G-regorja Frie- 
staina, da naj plača svoj dolg udovi Antoniji Jnrgi6 iz 
Kobarida. — L. 1538, 17. augusta, obsodi naddijakon Tomaž 
Falcidiua tolminskega vikarja Janeza, da naj pla<!a svoj 
dolg JSedadskemn kanoniku N". Kanonik ga ima trikrat opom- 
niti, perva dva krata čez Sest dnij, tretji krat pa 6ez dva dn^. — 
Ravno ta naddijakon obsodi takrat Senvidskega vikarja M a- 
tijo, da plača svoj dolg za vino Ivanu Frumentinija, 
drugače da bode odstavljen od službe ip izobčen iz cerkve. — 
L. 1538, 1. septembra, obsodi iati naddijakon duhovnika n 
Tolmiuu Sebaatjana Kapelana. — L. 1539, 30. septem- 
bra, obsodi naddijakon Bernardinus de Pnppis fienvid- 
akega vikarja Matijo C oll te, naj plača avoj dolg Petru 
Saineru de JarinovitJ (P). Ravno tisti naddijakon pozo- 
ve 31. januarja 1540 volčanskega vikai^a Odobrika n Če- 
dad, da se opraviči zavoljo nekih dolžitev. — L. 1540, 23. 
apr^a, prepove iati naddijakon bratoma Jurjn in Martinu 
iz Cezsoče, da ne smeta deliti zemljišča, katero ata imela u 
najemu od čedadskega kapitala. — 17. maja 1540 opomiiga 
isti naddijakon Jarneja meniha (Bartholomans Monacas), 



,y Google 



— 238 — 
Tikaija a spodnji Idr^t, da naj opoati svoje brezbožno žirenje 
in 86 poboljša ter pride 15. junija, t. j. na praznik bt. Vida, 
na Šenvidsko goro pred naddijakona. — L. 1541, 31. januarja, 
ukaže naddijakon Tomaž Falcidius cerkljaaskemu vikar- 
ju Matiji, da naj plača a navadnem obroku desetino, katero 
je bil u Tolminu u najem uzel od Antona Puppisa. — L. 
1&41, 17. septembra, pozove naddijakonov namestnik Franc 
Maninns tolminskega vikarja Ivana Potrebuježa u Če- 
dad, da se bode zagovaijal in opravičeval, drugače plača elo- 
bo od 200 dukatov. — L. 1541, 28. novembra, obsodi nadd^a- 
kon Caharija de Maiiinis kobaridskega vikarja Gregor- 
ja Precestani (?), da naj plača svoj dolg gospodoma Pla- 
oitu in pl. čuka. — L. 1542, 14. augusta, obsodi nadd^a- 
kon Bernardin de Pnppis zopet kobaridskega vikaija za- 
radi dolgov. Ravno tega pozove na<idijakon 9. decembra 1543 
u Čedad na odgovor, m ker nI prišel, zopet 30. decembra, da 
ee mora prikazati u šestih daeb, drugače bode odstavljen in 
izobčen. *) — Str. 171. 

42). Točka 4. pravilnika od 1. 1700 se je n, pr. glasila : 
„Spectent quoque ad forum ecdesiasticum causae criminales 
laicorum fidelium, nimirumque quae mix:ti fori dicuntur, ut 
est baeresis, simonia, adulterinm, usura, blasphemia, periurium, 
Borlilegium, sed tamen non aliter, nisi guatenus agatur ad 
poenam spiritualem et in corpore iuris Canonici expressam 
et quatenu8 aliam poenam temporalem dictare convenerit in- 
feriuB §.§. 9. observandus erit. Relicta de caeteio cognitione 
et iurisdiotione iudici laico quotiescunque ad vindictam publi- 
oam, vel poenam temporalem eamque ordioariam vel ezor- 
dinariam vel ex offo. vel ad iostantiam partium coram ipso 
a^ vel procedi contigerit. In tantum ut licet crimen a laico 
cum clericum perpetratum eeeet, aut quaeBtio criminis inci- 
denter vel per modum ezceptionis, non actionia ad iudidum 
veniret tamen iurisdictlo temper&nda, non proroganda sit, sed 
salva moz praemisBa distinctione et declaratioae BubBequentis 
§.§. 6.ti coram hoc vel alio foro contra laicum agi et procedi 
debeat.' (U grofovskem arhivu u Tolminu). — Str. 173. 

43). Na pritožbe in zahtevanja kapitula od 1. 1735 od- 
govori grof 1. 1740 sledeče (a izpisku): 1). N'addijakon je 
zahteval, da naj se pri veeh razsodbah in ukazih ali vedno 
rabita ali pa vedno izpuščata. (kakor bi se samo po sebi ra- 
zumelo) obe klauzuli „salva immunitate ecclesiastica''. in ,sal- 



,y Google 



— 239 — 
vo iure CaesariB ac Imperii et saMe HesoiutionibuB CaeBareis 
etc". — Na to izreče in uterdi grof Bvoje mnenje, da je perva 
klauzula nepotrebna, paČ pa naj se vedno rabi druga, ker je 
oer.ar čedadBki cerkvi dal ali poterdii več privilegijev, ki bi 
znali prej ali slej nauskriž priti z deželnimi ali deržavnimi 
sakoD'. — 2). Naddijakon prosi, naj mu bode dovoljeno u prav- 
dah ninizli fori, ut sunt adulteria, fornicationefi et Binules', 
nalagati globo do 10 gold. u prid kake cerkve ali u kateri 
drugi pobožni nameu. — Orof miBli, da ae ne Bme nikoli kapi- 
tulu dopustiti nalagati globo, kakor tudi ne sme svetovni sod- 
nik nalagati duhovnih kaznij. Iz jednakega uzroka preklicala 
je bila vlada oznanilo aekovskega Škofa, ki je žugal z de- 
narno kaznijo duhovnom, „qui in bacanalibus saltua agerent". 
— 3). Ifaddijakon zahteva, naj bi se, kakor na dolenjem Au- 
atriJBkem, duhovne osebe, ki morajo izprašane biti kot priče 
u civilnih ali kriminalnih pravdah, (pa ne takih, za katere je 
smertna kazen odločena), izpraSevale pred duhovnimi oblastni- 
ki in bi tudi pred njimi prisegale. — O tem je bil grof že 11. 
aprila 1740 iziazil svoje mnenje, da je to soper obstoječe na- 
vade in deželne postave, ter da se to nikakor ne sme dovo- 
liti. — 4). Naddijakon terdi, da gCamae civiles pereonales Cle- 
ricorum" spadajo pred njegovo sodišče in o tem se je bilunel 
hud prepir že o priložnosti, ko je duhoven Kurinčič tožil 
kobaridskega vikarja. — Orof je temu nasprotoval in se skli- 
ceval na pravilnik od 1. 1700 ter na druge jednake slučaje, 
ko 60 svetne Bodoije odločevale slične pravde. Nadalje opom- 
ni grof, da, ker goriški pravilnik govori soper kapitul, zato 
hode ta, n^j ve^a klauzula „salve iure Ecclesiastico". A s 
tem kapitul le pokazuje, da je nepokoreo auBtrijskim zako- 
ntMu. Cedadski kanoniki obiavnujejo na skrivej osebne prav- 
de duhovnov pred svojo sodnijo in potem se s tem le hvalijo. 
Zato meni grof, da se jim mora prepovedati vsako sodstvo 
nad austrijsktmi deržavljani brez vednosti svetne oblasti. Zna- 
no je tudi, da ravno beneška republika, pod katero spada 
kapitul, ne postopa posebno prijazno z duhovniki, in da, ako 
se kaj pregreŠe, kaznuje jih ravno tako očitno in ostro, 
kakor neduliovnike. Zaradi tega pa ne bode nihče mi- 
sUl, da je republika zadobila večo oblast od papežev, nego 
cesar. Nadalje razlaga krtpitul po svoje papežke privilegije 
in jim podtika večo veljavo, nego so jim jo mogli papeži sa- 
mi dati z obzirom na obatoječe deželne in deržavne zakone. 
Če kapitul pravi, da je bil pravilnik od I. 1700 zato oglasen, 
da bi se poravnale razpertije med goriškim glavarjem in ta- 
moSnjim naddijakonom, ter da nema splošne veljave za vse 



,y Google 



— 240 — 
Goriiko; spozna se iz tega, da ho6e kapital zanikati, kar je 
Tsem jamo in znuio, ker 8e omenjeni pravilnik rabi od vseh 
BodnikoT na Oorifikem in tndi od tolminskih. — Iz Tsega pa 
je oSitno, da naddijakon Foriuniti mieli, ka sme VBem cesor- 
skim in vladinim zapovedim brez kaznt nasprotovati. ^Zato 
se ne čudim,' nadaljuje grof, y,i& moram jaz toliko preter- 
peti od kapitala, ker da bi uzderžal svoje nezakonite preten- 
zije in motil svetno pravo, terdi da se morajo tako jasno 

Sovoreži odloki drugače razumevati, in ker se je celo pre- 
erznil tisti vladi, ki je odloke izdala, razlagati jih u smisla, 
katerega ne more nihče zdrave pameti a njUi najti." 

U to točko svojega odgovora uplete grof tndi odgovor 
na kapitulova dollenja od 1. 1735, katerim je vlada verovala 
in zato grofa posvaiila. Takrat je tožil kapitul grofa, da za- 
braiyuje sklepanje cerkvenih računov; drugič „Capitaiinm re- 
oasasse generale mandatum (grofovo dovoljenje za vizitacije 
cerkvH), quod alias semper, facta debita requisitione, fuerit 
coDcessum*. Na to odgovori grof, da ima on pravico ta man- 
dat dovoljevati ali ne, ne da bi s tem žalil kapitalove pra- 
vico. — Tretjič se je bil kapitul pritožil, ker je bil grof Iva- 
nu Ivančiču prepovedal iti pred naddijakonovo sodnijo za- 
radi svoje zakonske pravde. Orof odgovori, da je Že iz nje- 
govih preJSnjih dokazov razvidno, da naddijakon nf imel pra- 
vice IvančiČa u takih pravdah kot pri£o citirati, nego da je 
to grofova pravica. Kapitul je tudi poprej vselej grofa za 
dovoljenje prosil, kadar je mislil koga pred svoj stol za pri£a 
pozvati. — Četertič pritoževal se je kapitul zlasti zaradi tega, 
ker ja bil grof občini Doblar prepovedal prrd naddijakonom 
„agere causam administrationis 88. eacramentorum". Na to 
odgovarja grof, da tu ni žlo samo za oskerbovanje sakramen- 
toT, nego za lastnika tega oskerbovanja (tore za duhovno o- 
sebo), in da mu pravilnik od 1. 1700 dopuSfa': gposeseoriam 
fltiam rei vel oausae Ecclesi&sticae cognosci debere a foro 
laioo". — Iz vsega je tore razvidno, da cesarski odlok od 1. 
1735 na kapitalove pritožbe ne more biti odločiven, ker opi- 
ra svoje ukaze deloma na krive praemiBse, deloma ker je 
bil že preklican od poznejših reskriptov, Čeravno kapitul 
z^otavlja, da ne more po nikakem od svojih pravic odstopi- 
ti, ako bi tudi cesarski odloki drugače ukazovali, in da bi on 
teh odlokov ne mogel drugače izverSevati, nego ,petiurii la- 
be". Ta pristavek kaže, da hoče kapitul cesarskim ukazom 
nasprotovati. G-rof sicer priterdi, da je imel papež pravico, 
čedadskim kanonikom privilegije podeliti : „Yeram enim eat 
a Pontifice debere haeo et similia concedi, sed veram veris- 



,y Google 



_ 241 — 
emLamque est, necessario debere a terrae Principe in sno 
Dominio admitti, antequam possint exerceri ; et Tfirum ac ve- 
riBsimuni eat, ea exerceri non poeee, licet a Pontifice conceasa, 
si a terrae Principe non admittantur. !Non talem Pontifex 
Bupra Keges et Principes potestatem habet, nt eis invitis pos- 
sit aliqaam iurisdictionem ecclesiaaticam, quae non sit pure 
et stmpliciter spiritualis, sed vel in minimo temporolitatem 
eapiat, in eonun dominiis introdure". — Ctrof navede za ozgled, 
da ee Foramiti ni bal „labem periurii" takrat, ko je spoz- 
nal, da tožba nekega kamnoseka soper ienridskega župnika 
spada u področje goriškega glavarja (nEzcelsae Rapraesen- 
tantiae"). — 

5). Cedadski kanoniki so prosili, naj se zapove tolmin- 
skemu gtofu, da ne bo smel nikakega ukaza izdajati duhov- 
nom, tudi Če bi mu vifii uradi kaj za nje poslali. — Na to od- 
govarja grof: „Cum enim Clerici multis rebus ac materiis se- 
cnlaribuB se inmiecent, in iis uod sunt simplidter Clerici, ne- 
qvifi qua tales considerandi, sed sunt revera partes ac mem- 
bra Beipublicae, ac propterea <juoad rem vel materiam prae- 
cise foro laico subiecti. — Igitur instanter supplico declarari, 
me posse relaxare mandata praeceptiva vel inbibitiva etiam 
olencis in iis, quae puram secularem materiam concemunt, 
prout sunt veuationes, piscationes et similia; atque insuper 
ad poenas eosdem, si quando iucurraut, perBolvendaa, seque- 
strationis vel ezecutionis mediia contra eorum bona vel redi- 
tus cogere". Kaj se tudi ne priterdi naddijakonovemu sah- 
tevanjn, da bi u teh slučajih grof moral za jednake ukaze 
moledvati u naddijakonovej pisarnici. Eo bi se to kapitulu 
dovolilo, bil bi grof lišen vsega sodstva. — Kar se pa tiie po- 
slov „mizti fori", kakor je oakerbovanje cerkvenega premo- 
ženja, ali n^ grofu pristiije pravica odvetništva, ali naj se 
mu dovoli, da sme tudi vikarjem in duhovnikom ukaze po- 
šiljati, izpolmevaje viSa povelja, Če tudi bi bili ti kazenskega 
zapopadka. K.er je znano, da se morajo cerkveni računi skle- 
pati u nauzočnoati grofa ali njegovega pooblaščenca, ne bi bi- 
lo to n bodočnosti mogoče, ako bi grof ne smel vikaijem 
ukfuati, da mu naznanijo dan, katerega so za pregledovanje 
določili. Tore se mora grofu dopustiti, da poSilja duhovnom 
ukaze, tudi Če so kazenski, u poslih oskerbovanja cerkvenega 
premoženja, in sicer ne le, kadar se mu bode to od zgore 
naročilo, nego vselej „quando per similia mandata facilior de- 
mandatarum renun exeoutio obtineatur." To je tim bolj po- 
trebno, ker atantam aliquando et in aliquibus olencis petu- 
lentiam inveniri, ut non solum in Spiritualibus, in qmbu8 a 



,y Google 



— 242 — 

iudice ecolesiastico animadTerti debeant. sed etiam in tempo- 
ralibua contra quietem et bonum publicum deUDqi]aiit, unde 
necesaarium sit a potestate ]atca (cui profecto competit, quia 
de temporalibufi agitur, et non fit ezecutio ia personam), eos 
poena pecuniaria, vel etiam per demaodatam a patria elon- 
gationem coCrceri." — 6). Terdil je kapital, da ae njegova ako- 
ro Škofovska oblast uničuje, ako ne more naddijakoii ukazo- 
vati, novih cerkvenih poslopij zidati in drugih potrebnih rečij za 
božjo aluiSbo napnivljati, brez poprejšnjega dovo^enja grofove- 
ga. liaddijakon meni, da zadostuje, &e se grofu le toliko nar 
znani, da bode on izverievanje poslopij pospeševal. — Na to 
odgovori grof najpoprej, da je ona nrekelbi (guaai) Škofovska 
oblast kapitulova" prazna is nečimerna. Potem meni, da bo- 
de on ali njegov namestnik vedno toliko unet za božjo služ- 
bo, da dovoli zidanje, kadar bode zares potrebno ah kadar 
ae bode moralo kaj pomanjkljivega popraviti. Co ae bode 
pa hotelo kaj nepotrebnega, le zaradi zložnosti zidati, tediy 
naj se ga vselej za dovoljenje prosi, da bode on razaodil, ali 
je novost primerna in, ali ne bode pri tem preveč terpelo cer- 
kveno premoženje, ter mord« prouzrokovalo preveč bremeo 
za uboge podložne, ki so že tako z davki in robotami preo- 
bloženi. — 7) Kapitul je zahteval, naj bi ne smel grof mesto 
aebe podUjati avojega oskerbnika k cerkvenim računom, nego 
k večemu le aodnika; ali da se temu ne daje več navadnega 
plačila, kakor do sedaj; dalje naj se odpravi kosilo, katero 
so vikarji dajali cerkvenim ključarjem ; slednjič naj bi se sme- 
li tudi vikarji mesto naddijakona podpisovati pod cerkvene 
račune. — Na to odgovori grof, da je povsodi navada, da sme 
oskerbnik svojega gospodarja nadomestovati ; da je mislil ko- 
silo ključarjem že aam odpraviti, ali da se je prepričal, da 
je boljše, če ostane stara navada; da dobivajo oskerbniki pla- 
čilo, je tudi pravično, ker takrat i kurati prijemajo jednako od- 
škodnino; kar se pa podpisa vikarjev tiče, smatr^ ae ni po- 
prej nikoli kot zadostujoč zato naj se tudi aedaj ta novota- 
rija ne upeljuje. — 8). Terdil je kapitul, da ne ve katen bi 
bil oni „caaua precisae neccasitatis, quem possit Capitaneua 
escogitare praecipiendorum computorum", Cene ta, da bi nad- 
dijakona izključil od pregledovanja ničunov. — Proti temu pa 
se grof odločno zavaruje. Potem prosi, naj mu poterdijo, da 
ne bode „nuUum amplius generale maodatum pro visitationis 
tempore" dovoljevati dolžan, ker so ti »mandati' Če le nekaj 
časa sem upeljani, in ker so ae tudi med tem čaaom že opu- 
ščali, ter neso strogo potrebni za izverševanje cerkvenega sod- 
stva. Nadalje prosi grof, naj vlada tako naredi, da bode mo- 



,y Google 



— 243 — 
Tftl naddijakon vselej, kadar bode hotel svetne ljudi ali kot 
jHi^, ali Icot krivce pred svojo sodnijo klicati, to grofu aa- 
snaniti, da jih oa pred uaddijftkona -pokliče, kakor je bilo to 
tudi poprej aavadao. N^asproti pa naj ne bode teeba grofu 
naddijalcona za dovoljenje prositi, kadar bode hotel on kate- 
rega duhovnika za pričo pozvati pred svojo sodnijo u civilnih 
ali kriminalnih pravdah, ki ne zahtevajo smertne kazni. Sled- 
njih prosi le grof, naj blagovole vifie oblasti naddijakonu 
zaukazoti, da ne sme preskakovati pravnih mej in ne motiti 
svetnega sodstva. Med tem pa. naj mu naznanijo, kako naj 
se obnaša ta Čas, dokler bode pravda tekla med njim in nad- 
dijakonom. — Ta mojstersks spomeniou je podpisana u Tolmi- 
nu 10. junija 1740. Njen koncept se nahaja u grofovskem 
arhivu. — Str. 175. 

44). Pri vizitadji u spodnji Idriji 1. julija 1767 od- 
govori Župnik Joanes BoratelH (inštaliran 1. 1736) na 
prafianje, ali se nahajajo u njegovi fari pohujfiljive osebe, ta- 
kole : „Antequam venerim huc tamquam Parochue, fuerunt 
uno auno inventae quinque praegnantes ex illicito concubitu ; 
cum autem pervenerim huc, paravi pro eiuemodi detinquenti- 
bus varia poeaaria instrumenta, utpote Crucem, Cypum et 
Ossuarium. et a duodecim annis nonnisi una fiiit comperta ez 
delicto puhlice praegnans. Soleo quoque ligare ad crucem, 
vel c^pum, nec non in ossuarium indudere etiam illoe, qui 
contra parentum reverentiam pecoant, aut contra Eccleenae 
praeoepta. Eiusmodi poena«, ut ezperientia me docuit, ut 
pluvimum arceut a Sceleribus." (Naddijakonski arhiv u Tol- 
minu). — 8tr. 177. 

45). Jedno mesto Maronove pridige od 15. aagusta 1762 
glasi se takole : „ Ja, she eni so apot dellali, enu so mermrali 
Zhee-me, kier Bem pieeu, de hishni Gospodar) enu G-oapodine 
imajo Skerb imeti zhes soje sine enu hzhere, enu soje posle, 
de niemajo si tovarshije dershati, enii Sgovor imeti, de en 
Sam S' eno Samo niema na Skriunih krajah mamiati, de to 
umozhvanie, zukanie sa roke enu druge nespodobne rezhi 
Se imajo odpustiti, de Shenske Pcraone 8e imajo bulie Spo- 
dobno guantati, hori do Grla sanankati. Te, so eni rekli, de 
use so nanuzne besede, de tega nie trieba ondi govoriti, kier 

se sicer brumno, pošteno, enu nadushno shiveje Ali 

vi moij lubesnivi, vi na Samerkate, kochu vas Samize Sa 
aorza storjo, one vass Sopertimi ozheai buiie kocher S' vinam 
upianio, de Sami naveste, kai delate!" (Naddijakonski arhiv 
u Tolminu). — Str. 178. 

46). „E(oB Bertrandus etc. dono dedimus in perpetunm 



,y Google 



_ 244 — 
fidelisBunae nortrse Magdalenae deoimam de Snuut etc. Prae- 
dicti Yicim obligati sunt tenere Misaaa et elemorinaB post 
mortem praedict^ Magdalen^. Ytiiii die XV (P) menais fr. (?) 
CXII. (IzTirnik hranijo potomci Ifagdalena u Smaatih). — 
Str. 181 

47). Omiko in živenje tolminske duhovilčiDe opisuje grof 
11 BToji spomenici od leta 17-^8 takole; „Si 6 introdotta da 
qiutlcli' anno tnqaa eotto gl' auspicj del duoto Spiritnal G-o- 
verno ^uasi geaeralmente nel Clero di onesto CapitaDato per 
infalibile gnest' empia maseima, ohe 11 Sacerdoti non devona 
rendersi venerabili ool viver santamente, ma cke devon essere 
venerati perche sodo Sacerdoti, bencke non viran da tati; e 
essi cercano adeaao il ben spirituale deli' aoime šolo quaDdo 
arreca seco il ben temporale delle loro boree etc. — Li pieva- 
ni d' adesBO sono piu atteatj al proprio ben temporale, ch' al 
spirituale deli' anime, di eni per alb-o si Tantano, e non to- 
gtiono amminietrar li Sacramenti, se prima non sono sicoari 
del loro guadagno etc". (Tolminski arhiv). — Str. 181. 

48). „NicolauB Tacco presbjter ocoasiooe offensionia 
impie perpetratae in TJrsnlam Leban cnm cultro rasorio 
snb foc!e et capite manuque, et in procesen pro aggreasione 
et attentatis oontra Dominum Joanaem Danielem Loca- 
tellnm in puhlica platea antedicti oppidi cam duplidbus 
flcloppis cheruhina (karabinar) et pištola sermone vemacolo 
deDominatis". (Kapitalski arhiv u Čedadu). — Str. 182. 

49). Janez Friderik Matko (Madcho) toži leta 
1738 nekatera volčanaka dekleta, da ga obreknjejo, ter 
raznaSajo novico, da se on na prepovedan natSin peča z nekim 
dekletom. To dekle bilo je u njegovi službi, in naddijakon 
mu je bil zapovedal odpustiti ga. Ali Matko se nI za to zme- 
nil in naddijakon je k temu molčal. Eo je pa 9. an- 
gusta toča vse potolkla, zadeli so VolČani hudo mermrati so- 
per svojega žapnika, Češ da zarad svoje 'kuharice ol hotel 
u cerkev iti, da bi nevihto z molitvijo in blagoslovom od- 
gnal, kakor drugi župniki delajo. Zato so hoteli Tol£a- 
ni Mfttka iz fare izgnati. AJi k sreči so nekateri pametnej- 
ši ljudstvo pomirili, da se neso dogodili neredi, toda med Vol- 
čani je ie dolgo hudo vrelo. 15. augusta obeme *se grof do 
vlade, naj mu naznani, kako ima ta nemir potolažiti in po- 
hi^jSanje kolikor mogoče popraviti, ker odkar vlada na Tol- 
minskem novi naddijakon Foramiti, so grofii roke zavezane. 
(Koncept u grofovskem arhivu u Tolminu). — Str. 182. 

50). U časniku kmetijskega društva „Notide della im- 
perial regia societa agmria d^le unite oootee di Oorizia e 



,y Google 



— 245 — 

Gradišča" opisaje Muinik u 55 SteTilkah Davadne boleani, 
njih nzroke in nasledke tet naznanja točno sredstva, katera 
«e imajo proti ojim rabiti. I2 tega se vidi, da je bil MuŽnik 
mnogo j^oTomejii, nego so navadno zdravniki. — U knjigi 
„Clima Goritieose" piSe na 16. stiani sledeče: »Venti prae- 
terea dividuntur in regulares, irregulares et (periodicos. lili 
bona tempeatate secundum certum ordinem procedant, nuus- 
c|ne alteri rite saocedit, quorum duo sunt generales, alter ia 
sona torrida ab ortu in occasam, et aJter in zonis tempera- 
tis oontraria ratione sen via, ab ocoasu in ortum indeainanter 
refluit, nisi ab irregularibus impeditur, qui sine ordine et ir- 
regulariter fiuat, hinc vagi et liberi etiam vooantur." Iz tega 
■e vidi, da so že pred Do vejem poznali zakon o pubanju 
vetrov. — Str. 183. 

51). O tolminskem grofa, ^katerega so nSi snedle", pri- 
poveduje se med ljudstvom sledeSe : Enkrat povabi Poljubinj- 
ce na veliko gostjo. Prigovaijal jim je zlasti, naj prii^o pi- 
jejo. Eo jib na ta način npijani, obečajo mu dati vse, kar bi 
od i^ih zahteval. Sedaj jim reče grof, naj mu odstopijo kra- 
sne travnike ^Bobrave" med Poljubinjem in svetoluc^sko ce- 
sto. Pijani kmeti mu privolijo. Jeden pa ni hotel o tem m& 
slišati in rajSe plača grofu kosilo. Zato je ta obderžal svoj 
del travnika, ostalo pa je bilo poslej grofovsko. — Ta grozo- 
vitni grof vergel je baje vsakega, kedor se je le kaj miileffa 
pregrešil, u globoko jamo, ki je segala nauzdol bajč do 
polovice hriba (sedaj se vidi le u jednem stolpu jama skoa 
prederti obok u spodnji prostor) in je imela u dnu železno mre- 
žo verbu vode, ki se je ntodej nabirala. Na tej mreži zdi- 
hovali ao ubogi jetniki. Od zgorej dol spuščalo se jim je 
vsaki dan po malo kruha in vode, dokler neso revno pogi- 
nili. To se je pa navadno ob kratkem zgodilo, ker nihče n( 
mogel dolgo prenašati smradu a jami trobnečih trupel. Umer- 
lih nI namreč nihče pokopaval, nego segniti so morali na mestu, 
in njih ostanki počepali ao malo po malem skozi mrežo u 
spodej stoječo vodo. 

Najbolj znana pa je pripoved o njegovi nenatomi amei- 
ti. Nekdaj prisili namreč veuko Ijudij k zelo težkemu delu 
na po^u. Ljudje so nevoljni delali in želeli vsako zlo svo- 
jemu dačitelju. Orof pošlje svojega oskerbnika na polje gle- 
dat, kaj ljudje delajo. Yomivši se poroči oekerbnik: ^Grof, 
kolnejo vasi". Na to grof vesel odgovori: , Dokler me kol- 
nejo, je že dobro!" — 6rof pošlje drugič svojega oskerbnika 
na polje in ta se verne z jodnakim odgovorom, kakor pervi 
krat. Tudi sedaj se grof zveseli tega poročila. Ali tre^i krat 



,y Google 



— 246 — 
priuese oskerbnik porodilo, da kmetje molijo in Boga prosijo, 
nnj bi jih rešil tako okrutnega gospodarja. „Zdaj pa je alaba 
za me!", odgovori grof, in u istem trenutku zapnejo mu lezti 
ufti iz celega života^ Služabniki so prihiteli in začeli gro& 
čistiti. Neprenehoma so ga preob1a£eTali, in ko ni vse to nič 
pomagalo, devali so ga spat u stekleno posteljo, da bi odstra- 
nili ta Bitni merčes. Ali vse to nf niČ zdalo in grof je moral 
na zadnje revno poginiti. Ljudstvo pa je u tem spoznalo bož- 
jo kazen za grofovo okrutnost. 

Pa tudi laljivih pripovedij ima nafie ljudstvo o tolmin- 
skih groSh. Pripoveduje se zlasti o jednem, ki ee je povsodi 
hvalil kot oenstraSen lovec, ki se tudi medveda ne boji. Ali 
ko so nekdaj na lovu naleteli na medveda, zbal se je grof, 
splezal na bližnje drevo in od velikega strahu pripetilo se mu 
jfl nekaj zelo neuSečnega. Kmet, ki je grofa spremljal, mo- 
ral mu je posoditi svoje irhaste hlače. To so pa Iju^e opa- 
zili in so se potem dolgo grofu smijali. — Str. 201. 

52). Za dokaz, koliki bo bili dohodki, katere je užival 
grof od svojih podložnih, naj sledi ta sledeči izkaz od let 
1825, 1831 in 1837. 



,y Google 



»Google 





1 


■a 
E 


1 


1825 


1831 


1887 


1 


i 


1 


i 


i 


■d 
% 


i 


Polica 

BeziUs 

ŠenTidska gora 

Praprot-BeMo 

PeiiDO 

PonikTO 

Slap 

Idrija pri Bazi 


23 

8 
19 

8 


17 

12 
22 
21 


t9 

19 
18 
131/2 






43 
93 
151 
202 
111 
205 
176 
67 


19 
19 
53, 

Si 
12"! 


43 

202 
111 
206 
178 


19 

30 

67 
22 
33 


2 

3 
3 


Skupaj 












6114 


555li 







Str. 202. 

53). Da 86 bode mogla primerjati desetioa s grofovskim 
davkom, zato postavimo tu Se pregled, koliko je plačevala 
vsaka vas desetine u denarjili na početkn naSega stole^a. 



Kobarid 


1110 Ur 


Bramica (P Bukovo f) 240 


lir 


Predenice kobaridake 


5 . 


Lahama 


3 




Boijana in Selioe 


15 , 


Beoioa 


60 




Ladri 


330 , 


Onibek 


300 




Libaioje-Siniuti 


180 , 


Zapoie 
Zakriž 


120 




VorBBO 


360 , 


360 




Selioe 


120 , 


Trobenče 


240 




Eamno 


MO , 


Gorje 


300 




SeliHe 


120 , 


PoSo 


420 




Volaije 


270 . 


Poljano 


60 




Oabrye 


1(P) 


Labinje 


480 




polj. 


128 , 


Podavia (F) 


300 




Žabie 


800 . 


PodavSa (P) 


98 




Poljnbiaj 


930 , 


Novaki 


245 




Prapetno 


240 , 


fieplež 


300 




Iljubinj 


420 , 


Planina 


240 




Podmelici 


196 . 


Cerkno 


371 


16b'. 


Loje 

Sela gorenja 


14 s. 


Cerkno 


180 


lir 


180 lir 


Ravne dolenje 


180 




Bravnica 


30 , 


Ravne gorenje 


345 


14^ 


Eneia 


300 . 


ŽeBn 


14 


lic 


Tamline 


340 . 


Hlaka 


240 




Grahovo 


180 . 


Lazice 


360 




Eoritnioa 


300 , 


Plnina 


360 





»Google 



Otnlai 


360 lir 


Stopec 


210 lil 


Jazbine 


330 16 s. 


Modrej 


810 , 


ix^?' 


127 4 . 


Lom 


171 10 s. 


686 16 , 


Eosmerica 


120 lir 


Polica 


90 lip 


Pod.eU(Selladi«)t.)390 , 


Daber 


180 , 


Log dolenji 
Doblar 


172 , 


Zakrii 


300 , 


172 , 


BezižSe Lapanjia de 


248 10». 


ČSginj 


450 , 


BeziHe PirihoT del 


142 4 , 


Parii (P) 


61 


Polje 


480 lir 


Rut nemgki 


20 


Praprot 


480 , 


Predenice u Ruto 


46 17 a. 


Feeiae 


292 


TolJe 


890 lil 


Fonikre 


778 . 
60 , 


Eamnioa 


46 . 


Laz ponikrenski 


Skupno (po 




Logenko 


300 


računu kapi- 




Ro«e 


240 , 


tulovegft pi- 




SUp 


240 , 


aaija): . 22.428 lir in 14 ■. 


Idrija pri BatSi 


346 , 







Koliko so bolfike vasi dajale desetiDe čedadskemu ka- 
pitulu, o tem se u njegoveia arhivu ne nahajajo podrobni iz- 
kazi. — atr. 202. 

54). Ker je zelo razno primešati dohodke naSe deželice 
iz poprejSojih Šasov ek sedanjimi, da ae razvidi, kako je u 
gmotnem obziru napredovala, zato postavimo tu aim nekoliko 
natanjčnej^ib dat o fitevi^enja 1. 1857. 



,y Google 



" • SS-* ?.e|° i "2. 

S I 

° 'š 
I I I ||i| lisi I I 

.a ? ^ 

.s.ss.ilisilll j J; J- 

fOp CD -^ os • p F 

.gllllllllll I I 
> = = „„ = „|1 

■ ■• „ " ■■ a * " ■■ 5 ■•■§ 

-M - "^ 

fsglil.sslllllll 
» F -s" 

*.*-»PPi=' i*-^^ ® o g g^ 

ii8'l.si|||||iif 

eoi-fOBSKiatoDiOOg-oSo"' 
p_pp_p js p ^^^J^S'.>'J^ o C 



^ 


r 


T 


i 


O 




C 

^ 


e 


? 














v 






!>■> 








S 


























• 


H 




>^ 


^ 


tis 




u 




iil 


ft 




a 


— f. 


P>; 








t 
















S* 
























i-;- 


e 






V- 


n 
























N. 




te 


:& 
g 


1 


i. 


f! 










1 1 










s 


■5.?- 


B 














e 
















? 


ft 


s 


f. 






« 


5^ 




2 




II 


w 










D 


















































3 


















00 


as 


8 






tt. 

— K- 


■0 










n 












































^ 


r,-. 






% 




» 
















;^ 


o 




S 




?l 


9" 


,„ 


































9 














s 


s 


-3 


i 


1 


S? 
Še 


a 
o 










u 


1 


00 


§ 


;^ 


» 














=^ 








































^s 








^ 




n 




































ii 







»Google 



5- 



5 -B ^ 



•I so 



*^ o J" 






i 


Oo 


1!?or"iI«qO 


SSI 1 M M 1 ISSl 


n- 


liop ■j|B!qo 


SSSSSSSŽSSSS? 


JI'' 


»ntaa 


S-SSSSSS5S"2S 


io^jsa 


s-ssssss^-sg 


s 
1 

o 


is 


oni«a 


1 1 M 1 1 1 1 ISS 




ioii}»a 


1 1 1 1 1 1 M I2S 




-s 


oiinea 


E^SSSSSSSSŠSSSS 


ioil?aa 


ssssggsssass 


|:3 


I« oSflM n 


1 1 1 1 1 1 § 1 1 1 1 1 


■I« "8p n 


iiiing 


}fl9i!}ii rajomoa 


--" 1 1 1- 1- 1- 


!riBl!?n 


-1 l-l 1- 1 M-l 


!ieqaiTS 




BI05 9l[triniJ9qo 


— 








11^ 


«P9JM« B 


1 








P""H 1 


- — 






— « 


ti 


ueap jod 


1 1 1 


- 1 ^ 


mrp !190 


II M 1 1 1 


M 


BA9np I od 


1-"- 1""- " 


irep !i80 


- 1 1--" Ml 1 


aqo8 


N - - « ^ ^ ^ rH -, ^ - « 


13II9PPO 


N-* — M — N(M — -Hr-— « 


ipsJCTa 




01.S «z 8109 


1"- 1-- 1 1- 


eioj Bnafeia 


- 1-1 - 1 1 1- 1 


»10? »wq CiSBi. onnoH 


i III 1 i !'- 1 


■101 gr n«» 0,110, -z 


f- w m ^w^« w w - - t- - 


fl 





»Google 



s-s-s-ls-llll^s 



' III li| lili I 1 

g" I 
ca ^' 

^lllllllljl f I 
= = = = = = = .„1? 

l.sil i.s sii i lil I 

»s ^ -Jo 

■».os 1^ 

il?'i.5ii|||||jf 

r* oi — e»fowcB-2 



■a 


= f 1 




» 

B 

e 

e 
e 




-q <D — 


1 


1} 




■— CO SO 
tn rf». -J 


i 


C 


lil 


D 


ll 


i 2 s 


a 

cc 




1 


11 




g 


D 

% 




i i i 


i 


!? 


š 1 S 


D 
1 


s 


= „ s 
III 


1 


li 


ES 


i 1 i 


D 


1 
S 

i 




1 
5" 


II 


9 

O 

Al 

« 

B 

e 


i 1 » 


D 




s 2 5 
S 2 S 




ll 


S g 2 


D 
S5- 


p 


-.se 

3 3 s 


1 




i 


lis 


D 







»Google 



n 




H 






















S 




i§ 


■g 

o 


1 








s h 


TJ, 






S 








"-g ' 


<p 


n 








9" 






o 


i 



^ a,-3.S> 










— 251 


- 










IP 


i,i)orBq«iiqo 


^SS 1 1 1 1 j 1 1 |g3 1 


liop ■j|iiqo 


|2^SSSgg5Sj:S 




oqJi«a 


S-^SSS5S2«2g3 


ioq}»a 


S^-SS^ggg^-^SS 


1 

s 

1 

o 


1 


OTiiaa 


1 1 i 1 1 1 1 ^S 




*oj|?»a 


1 1 1 1 i 1 i e^S 




1 

S 


oiHoa 




Aonjaa 


*aoifl-.«5-*OON — »rt 


1^ 


-iS n9«iq n 


1 1 1 1 1 1° 1 1 1 1 1 


■]S nap n 


illillSiMI! 


ifieiijn injomoi 


^_r--^j 1 l^j^l« 


m^jijn 


-I l"l l-l 1 l-l 


!)»qai»H 






- 1 II 


1 


1 1 


8l| 


»P8J2»H B 


II II 


1 


1 1 


£5.-5 


pwz»H 1 


1 1 


1 


-- 




aianp jod 


. 1 II 


i-i- 


(£o 


iMp iieo 


1 1 1 1 1 1 


II 


BAavp I od 


1 —•" 1 ««— — 


n«p !i80 


-1 1---1 1 1 1 


9qog 


N — — d^"« — — ^ — — 


WI9PP0 




ip9ji»a 


WeOCaOT^ — IN<M-H — »J« 


OIJS «Z 8I0§ 


1^« 1^^ 1 1- 


8toj snsrBja 


'- 1 -- 


-H 1 [ — 


aio; isjq ftsBi o^iioj 


1 1 1 


1 1 ^"" 




>-»« « eaioio— '^t-rt 


t 1 


a 
a, 

s-slsi f sit 



»Google 







— 


262 — 










s|||l|S!s-ii-|si-g:||.|| 


II 


1 cocoKi*.«! 1 i-M^cogsl «t«cocoH-i- 


Za koliko TuU Je lol> 


O.I -tol N,00 


1 






EolikovaBijbreEi 


1 M 1 - 


^ 


1 1 




Ursjene tole 


^^ 1 




Šole ■;» Bilo 


M.^^IO^ to«--- 


„„„„„K, 


RMMdl 


— — h-i-CO — — ^^« 




Oddelki 


-►-H--CO ---^M 




Bobe 


1 1 


1 ^ ^« MB-ta 


1 1 1 


-1 


celi dan 


n 


1 - 


„1 1 1 


1 


-H-^ 


1 ^- 


pol dneT» 




1 


1 -I 


celi dan 


ii 


1 


1 


1 1 


pol dnera 


1 - lil 


„ 1 - 


1 Rured 


ril 


Ml 1 '-.'I i III 


2 Razreda 


11! I 1- 1 III 






EateheU 


1111» M 1 1 » 1 1 1 1 1 1 


Učitelji 


1 1 1 1 „„ ,„„ „„.. 


PoBoeni učitelji 


1 1 1 M il 1 gll §11 1 1 1 1 1 


U denar. gl. 


=1 


1 1 1 1 1 £1 1 1 1 M 1 1 M II 1 


U blagn gl 


1 SSSfeSi sssssi ts.zs.ss. 


DeekoT 


s. 


o 
5 

1 


1 tSESSl g£ssil S3SSSS 


Deklic 


Si ssi sil 1 1 1 1 §§l 5l i 1 


Dečkov 


i 


gIgSlSSl M 1 Igsigll 1 


Deklic 


1 ggSggl §SS5§I googSSS 


DedkOT 


£ 


'4 


I535ggl SSggSlESSSgE 


Deklic 






gS§§2gSS5SS3§SSS§§SB 


Obiik. dal& 


.M 


1 1 1 II5SI 1 1 lg£l l=Mgl 


Obiakajočih 




y 



»Google 



— 253 — 

K temu pregledu je Se priataviti, da bo bila na Bolikem 
lastna Šolska poslopja 3 (Boleo, Log, Serpenica), najeti 
dve (u alabem stanu u ČezsoČi) in 1 zastonj prepuščeno (So- 
ča). ISa Tolminskem so imele šole iest lastnih poslopij (Vol- 
6e, Sv. Lucija, TrebuSa, Ponikve, Obloke, Podberdo), ali med 
temi sta bili u slabem stanu 2 (Tolče in TrebuSa); najetih 
poslopij 8, med temi 7 u slabem stanu (Tolmin, LibuSnje, 
Dreinica, Kobarid, Ered, Podmelici, Nemški rut) ; 3 ao bila 
brezplaiuo prepuščena (Idrija pri Bači, Šenvidska gora, Ster- 
ŽiSče), ali od teh perri dve u slabem stanu. — 'S& Cerkljan- 
skem nf imela nobena šola lastnega poslopja. Ono u Cerknem 
bilo je najeto, ali nahajalo se je n slabem atanu; 4 poslopja 
so bila brezplačno prepuščena iu med temi 2 u slabem sta- 
nu (Bukovo iu Orehek). 

Te Številke zadosti jasno pričajo, kako na slabem je 
bilo naše ljudsko šolstvo pred letom 1865. Ko bi bilo ite- 
viljenje natančno, pokazala bi se Še veča nedostatnost. Ali 
da ao gore navedene številke pomanjkljive in napačne, to se 
jim vidi na pervi pogled. Tako je n, pr. pri nekaterih do- 
tičoi duhovnik uračunjen samo kot katehet, pri drugih pa 
kot katehet iu pomočni učitelj posebe, tako da se zdi, kakor 
bi na teh šolah podučevali dve sili, a vendar je bil katehet 
iu podučitelj jedna in ista oseba. — Str. 211. 



,y Google 



Frirotatf ogls TolniiislLeia. 

A. Bplofini pregled. 



Sedanje tolmiosko glavarstvo obsega severni del pokne- 
Žene grofije goriSke in gradišianske, ter leži ob go- 
renji 8o£i in njenem pritoku Idrijci, med visokimi grebeni 
julijskih Alp. Ta ^goriška Švica" zauzema najvide, pa 
tudi n^romanti6nej6e kraje tako različne in mnogoverstne go- 
riSke grofije. 

Tolminsko gorovje, sestavljeno iz veli£asbiib golib apne- 
nih sten in peiij, ne pokazuje nam sicer one prirodne lepote, 
kakor ab zelenimi gozdi in bujnimi paSniki obrastene srednje 
Alpe, katerih grebene in verhe eneg in ledeniki krasčj in 
tudi glede prijetnosti ne da se primerjati severnim apnenim 
Alpam na 8aligra6kem in Austrijskem. Ali čeravno se tol- 
minske gore po natorni lepoti ne morejo meciti z ravnokar 
omenjenimi Alpami, vendar jih presezajo po svoji veličanstvo- 
nosti, po visokosti prepadov, po divjosti in razoranosti planot, 
katere bo na vse strani razjedene od globokih jarug (grap) 
in lijcu podobnih udertin. Vse nale doline so podobne glo- 
bokim brazdam, zarezanim u poverfiino naSe deželice. Ali 
tolminske doline se u tem razlikujejo od drugih med apneni- 
mi Alpami izdolbenih dolin, da se ne uzdigajo kakor stop* 
niče, nego prav počasi, da to komaj opazil, ker je voda 
preglodala in razderla že vse one zapreke in zapahe, ki so 
nekdaj doline na različnih mestih zapirali in za seboj vodo 
zaustavljali ter jezera delali. Kakor med srednjimi Alpami, 
tako tudi po tolminskih dolinah lahko potujeS skoro brez over 
in truda, dokler ne prideS do njih zadnjega konca. Tu pa 
se ti zdi, da je dolina z velikanskimi stenami obzidana in le 
skozi ozke jaruge vidiS potoke padati u kotlino, ki je bila 
nekdaj z jezerom napolnjena. Še le s težavo in po velikih 
ovinkih pridei do sedla in prehoda na drugo stran. 

Ali Še več truda in časa potrebuje tisti, ki ee hoČe uz- 
peti na verhunce naiih gori, ker se herbti in slemena kar 



,y Google 



— 265 — 

jeden za, drugim veratč Vae gorovje je razoraoo in razseSeno, 
tako da je zelo težko vse grape ia bovte prekoračiti. Ka- 
menje je zelo teido in ostro, zelo dolomitu podobno. Ker o 
laporju (opoki) in peičencu nI sledu med visokimi gorami, 
zftto tudi nf tistih lepih, tolstih planinskih paSnikov, kakor 
med severnimi apnenimi Alpami. Kamor pogledal, ne videt 
druzega, nego velikanske sterme gorske gromade, polne čud- 
nih, fUi oeiepih oblok. Med temi najvišimi gorami čuti se 
zelo pomanjkanje oživljajoče vode, in veličanstvenih slapov in 
vočih jezer. Be le sloboko doli u dolinah prikazi^ejo se po- 
toki in rečice izpodi svetlobelega proda. 

Sicer je i>a zelo težko natančno opisati podobo visokib 
boUkih gor Človek mora jih sam obiskati io skusiti oevamo 
potovanje po njih. Splezati mora na igih omotičeve atene 
in gledati raz nje globoko doli u grape in jaruge ter ozreti 
se okoli in okoli, kolikor daleČ oči nesejo tji^ori do Visokih 
tur in doli do beneSke nižine ter jadranskega morja. Kdor 
se pa nevarnosti io truda boji, a bi vendar rad užival lep 
razgled, temu nf treba na najviie gore plezati, nego zadosti 
je da se uzpne na srednje gore (n. pr. na Čemo perst ali 
Stol) in užival bode isti pogled, kakor raz najvitih verhuocov. 

Med tolminskimi visokimi gorami se nahajajo obSime 
kamnite planote z mnogimi okroglimi udertinami, ki se zde 
pravi labirinti tudi tistemu, ki te kraje pogostoma obiskuje. 
Ako si se z velikim trudom u tako dolino ntustil in na dru- 
gi strani zopet na planoto uzpel, tedaj zagledal pred seboj 
globok prepad, ki te loči od bližnje gore, in brez uspeha 
morai se verniti nazaj. Valoviti griči zapirajo ti vsak razgled 

Eo najbliži okolini. Zato morajo tudi najlzumejdi vodnikih 
amnenimi kupci pot zaznamovati, da se vedo kodi nazaj 
verniti. Kadar pa megla pritisne, tedaj lahko pol dneva na 
taki planoti blodig, ne da bi mogel najti pravi pot. Ako te 
žeja nadleguje, osiraS se navadno zastonj po auhih bovtih in 
Špranjah, da bi kje kak studenec zasledil. Na jltugem mestu 
pa zagledaš u znožju gole, popolnoma suhe in mnogo metrov 
vuoke stene na jenkrat temnomodro pogorsko jezerice, ki se 
ti ljubo nasproti smehlja. 

Tako nam podajajo tolminske gore sš svojimi visoko- 
Sterlečimi verhi, skalnatimi, večkrat po tisoč metrov navpično 
stoječimi stenami in strahovito razdertim poverijem svojih pla- 
not impozantea in veličanstven pogled, ter skrivajo u svojih 
dolinah marsikatero prezanimivo, aJi de malo poznano čudo. 
Tu sim moramo prištevati široko predelsko sedlo; bol- 
Ško sotesko z novo terdnjavo (do 1. 1881 romantična laz- 



,y Google 



Talina); divji predol Barvice, u kojedan jako nizko ve&en 
mef^ 1c^ pod katerim si je mal potok svojo strugo izdolbel ; 
cerkri podobna dolina a zadnji Trenti; gonka kotlina 
Zadnjice na zahodni etrani Triglava, ki se kakor rimsk 
amfiteater a polokrogn ovija okoli Bubice, in katero obda- 
jf^ajo neboti£ne gore, ki so zdole s^ zelenimi gozdi obrastene, 
zgore pa molijo svoje gole sive stene in zobe proti nebu; 
prekrasen vodopad Boke, kakor tudi mnogoštevilni slapi 
So£e, Eoritnice, Tol&rje pod Versnom in Zalafičice 
n enožju Razora, BaSe n ^ovlah ; piramidi podobni Eern 
ab svojim znamenitim razgledom; divna okolioa kobaridsfca in 
tolminska; osamljeni tolminski Grad s prestaro razvalino in 
zelena Buionica z božjo potjo k M, D, na Kenjgorah; iz- 
Ut Idrijce n Sočo in stroga te reke pod Sv. Lucijo, ter še 
brez£tevila dragih poaebnosm in lepot, ki leže botj ditleS od 
glavne ceste. 

Ta zanimiva deželioa leži med 46<* 3' in 46<^ 27' sever- 
ne zemljepisne Siijave, ter med 31^ 2' iu 31** 46' izhodne 
dolgosti (od Ferra). Njena največa dolgost od najzahodnej- 
iega mesta blizu Golovca, do najizhodnejSega blizu Čemega 
verba nad Novaki iznoSa 570 kilometrov; in njena največ 
fiiijava od najsevernejšega mesta blizu Mangarta pa do naj- 
južnejšega (pri ustopu GatSnika na Tolminsko) 467 kilometrov. 
Ali blizu sredine je Tolminsko zelo stisnjeno, tako da med 
Eukom (Verh R&zora) in Gradom n Kolovratu ni širŠe, 
nego 11 kilometrov (po zraku merjeno). N^više mesto Tol- 
minskega j^e verh Triglava 2865 m. nad morsko gladino, naj- 
niže pa ob prestopu So6e na Kanalsko, komaj 110 m. mul 
morjem. 

Tolminsko meji proti severu s Koroikim (in sicer s 
terbiškim okrajem) in s Eranjskim (kranjskogorskim okra- 
jem in deloma tudi z BofaiDJem). Izhodna stran se dotika 
zopet Kranjskega (Bohinja in loškega okri^a). Ob jugu leži 
idrijska okolica na Kranjskem in goriško okrajno 
glavarstvo na Primorskem, (deloma tudi Benečija). Na 
zahodni meji je italijansko kraljestvo si svojo provin- 
mo Videm ali Frijulsko (distrikti Št. Peter, TaHSet in 
Uožnica z Rezijo). Tes obseg Tolminskega znaša 236 kilo- 
metrov ali blizu 50 ur, in sicer meri tolminska meja proti 
Kranjskemu 128 kilometrov, proti Goriškemu 30*4 kilom., 
proti Benečiji 67 kilom. in proti Koroškemu 106 kilometrov. 

Meje naše deželice so, izuzemši nekoliko južno stran, 
skozi in skozi prirodne. Severoizhodna meja se vleie po ob- 
gorjih Mangarta, Triglava, Kuka in Hoohkogla ter po nižjih 



,y Google 



— 267 — 
predgorjih do Idrijce. Jažno tolminsko mejo dela uiy'Bever- 
nejSi rob EraSeTioe, proti Benečiji pa Kolovrat ter pogoiji 
Matajura io Mije. Na zahodni strani stoji OoloTČevo in Ka- 
ninoTo pogorje. Tolminsko obdajiyo okoli ia okoli .Slovenci. 
Le na serom se ga dotikata dve nemSki naselbini: Rabelj 
na Koroškem in Belapeč na Kranjskem. 

U opisanih mejah obsega tolminsko glavaratro 1065 Q 
kilometrov (nataninejSe : 106.bl6-37 hektarjev) ali 185.101 
oralo (po katastru pa samo 180.966 oralov). Od teh pride na 
tolminski okraj 50813 D_ki!oni., na boiški 397-07 |~| km. 
in na cerkljanski 159*98 |_| km. 

Prebivalcev ima tolminsko okrajno glavarstvo po zadnji 
štetvi od 1880 leta: 36.459. Tsi ti so po narodnosti Sloven- 
ci in po veri rimski katoličani. Ali Če primeijamo Številke 
zadige štetve Bk svoto od I. 1870, ko je imelo tolminsko gla- 
varstvo 37.916 prebivalcev, videli bodemo hitro, daiteviljettje 
od 1. 1680 ne more biti natančno, ker po tem takem bi ime- 
lo Tolminsko zdaj 1457 dnS maaje, nego pred desetimi leti. 
To pa n[ mogoče, ker u tem času nI bilo ne bolezni, ne ve- 
likih izeelovanj, nego je izvestno, da se nade prebivalstvo 
vsako leto usledi porodov za blizu 140 Ijudij pomnoži. Tako 
ima po cerkvenem Iteviljenju vse Tolminsko zdaj (1881) 44.412 
dui, a I. 1870 le: 42.959.— 

B. Oore. 

Tse poverSje tolminskega okrajnega glavarstva je, z ma- 
limi izjemami, gorato. Gtoroviti avet tolminski spada geolo- 
gično in zemljepisno k južnim apnenim Alpam, nekoliko 
pa tudi h Kraievini. 

Po naupični izobrazbi deli ae tolminsko gorovje na v i- 
Boko in srednje. Meja med visokim in srednjim gorovjem 
je že od prirode jako vidljivo izražena, t. j, globoka zareza, 
ki ae vteče od Breginja čez Kobarid, Tolmin, Podmelice, Gra- 
hovo in Podberdo do Petrovega berda ter dalje na Kranjsko 
proti Železnikom. Na severni strani te čerte uzdiga se viso- 
ko gorovje, sestavljeno skoz in skozi iz apnenca dachsteinske 
tvorbe (rhatilke formacije), na južnej pa srednje gorovje, ki 
obatoji večinoma iz apnenca in lapocjevega Sknljenca (kredne 
tvorbe). Le na vrhu Matajora nahaja se Se dachateinaki ap- 
nentk. Cerkljansko gorovje pa je etarejle, voglene in triasne 
tvorbe. 

Tolika večina tolminskega poveržja pripada visokemu 
gorovju, ker ono pokriva več nego sedem itiijaSkih miriame- 



,y Google 



— 258 — 
troT (732 1^ km.), srednje gorovje pa le nekaj nad tri mi* 
riametre (333 \Z\ km.). 

Visoko goroTJe epoznaS že od daletS po njegovi svetlo- 
sivi barvi. Neka posebna groza obide človeka, ko je ogle- 
duje. Zdi se niD, da se bodo oni gorski velikani zdaj pazd^ 
nai^' posuli in ga sh svojo težo pokopali. Pojedina gorstva 
kažejo se kakor staro, razpadajoče zidovje. Po vb^ svoji-,na- 
botidni visokosti odkrivajo gola, skalnata rebra. Posamezni 
^jih doli 80 divje razriti in razklani. Oblika jim je nepravil- 
na, učasi jaki> čudna in strahovita. ,1Izviieoo8t in strabovi- 
tost pluje B teh velikanskiK skladov, s teb derzovito obeSenili 
robov in omotično pribitih polio. Kakor velikanske pasti pre- 
16 ravno nad glavo prek in prek rahlo obeSene debele skale, 
ki željno pričakujejo pervega plaza ali naliva, da oproSčeoe 
zderčijo in zbobnijo nizko doh u dolino*. — 8im ter ^a pa 
stene neso tako naupične, tako žalostno suhe in puste. Obra- 
stene so nekoliko, čeravno se le borova pritlikovina (oerenje 
ali niSevje) po njih obefia ia le tu pa tam borna planinska, 
travica (lež^) izmed kamenja kuka. Ali čem redkejSe so 
rastline, tim lepie so in tim prijetnejše diS^o. Njih cvetna 
peresca se odlikujejo po svoji velikosti in njih živa, svetla 
barva vabi ie od daleč popotnikovo oko. 

Naie visoke gore razdeljene so na veČ mogočnih, na 
vse strani razrasteuih pogorij. Ali učasise ta pogoija stisnejo 
jedno k drugemu in potem svoje herbte razSir^o, tako da 
napravljajo velike kamnate in peSČene planote, dasti bliža 
Kanina, Kerna in Vogla (bolškega). Te visoke, pušča- 
vam podobne planote razkladajo radovednemu potovalcu vso 
svojo divjost ia strahovitost. Njegovo potovanje ovirajo in 
ustavljajo strafini prepadi in eijoča žrela, ki se dajo le redko 
kedaj preskočiti; treba jih je navadno daleč obiti. Učasi na- 
leti potovalec na vodoravno skril, po kateri misli lože in hi- 
treje dalje priti; ali najenkrat mu zaustavi korake globoka 
in Široka razpoklina, ali pa lijcu podobna udertina. In če je 
potovalec srečno premagal te zapreke, naleti že Čez par ko- 
rakov na jednake, ali pa Še veče. Taki prepadi so pogosto- 
ma le s tenko, zapeljivo ledeno skorjo prekriti, kakor s& zvi- 
jačno nastavljenim mostom, katerega pervi nanj verženi ka- 
men predere in seboj u globočino potegne. 

Vsa planota je polna razpoklin. Špranj in prepadov, ka- 
terih globočine ne more oko premeriti. Le uho jo lahko pre- 
sodi po tem, kako dolgo pada u njo veržen kamen. Po osoj- 
nih najih, u kotih in bovtih leže skozi celo leto veliki kupi 
neizkopnelega snega. U omenjene pokline in jame pa se od- 



,y Google 



— 259 — 
cejajo in izgubljajo vse 
potflm ob zDOŽju goro u 
BO po navadi jako močni 



zpodnebne padavise ter prihajajo 
brezštevilnih studencih na dan. Ti 
ia delajo neredko prav mičae sla- 



pove. Planote same pa ae spuščajo zelo stenno k bližnjim 
doliuam. Obdajajo jih večinoma krog ii> krog skoro naupiČne, 
mnogokrat do 1500 m. visoke skalnate stene. *) 

Čeravno verhunui naSega visokega gorovja večinoma pre- 
segajo mejo večnega snega (2200 m. nad morsko gladmo), 
vendar nemajo u svojem okrožju nobenega ledenika. Le 
Triglav ima majhen na svoji severni, kranjski strani. Nahaje 
se pa med našimi gorami mnogo sterjenega in oledenelega 
snoga (Hfirn"), ki čez leto obleži po nizkih dolinah in bovtih, 
ki se ob vročini topi in potem zopet zmerzuje ter počasi na- 
pravlja terde snežene kupe. Kadar se ta sneg sterdi, napravi 
ae iz njega jederčast in meburčast led, ki je zelo moten in 
mleku podoben. Pri topljenju od solnčne gorkote useda ae 
voda u-anj in, ko potem zopnt zmerzne, ukrepi in uterdi zme- 
rom bolj ledeno gromado. 

Ves zimski čas, zlasti pa ob južnem gorkem vremenu, 
apiiSčajo se plazovi raz visih gor in atermih pobočij ter 
guče u nižine, podirajo aeboj akale, drevje, učasi tudi senike 
m senene kope. Navadno se počasi spuščajo, le na stermej- 
Sih mestih padajo in se perSijo kot moka na vse strani („Rutsch- 
und Staublavinen"). O deževju pa se delajo po stermih se- 
nožetih in pašnikih velikanski usadi (usodi, ker se zemlja 
useda) zlasti tam, kjer so pred malo časom gozde posekali. — 
Jako navadni so po obronidh nadih gor& tudi kamneni in 
peščeni plazovi, tako imenovani ng"^i ^li gri^s^i ki iz- 

Eod najviših verhov po grapinah in grahotib počasi nauzdol 
izejo in se nizko doli spuščajo tet vedno več grušča u do- 
line nanašajo. Kakor Široki, večkrat razprani trakovi vlečejo 
se mnogokrat zelo nizko u doline ter služijo prebivalcem kot 
prirodne riže, po katerih vlačijo derva in aeno iz svojih vi- 
sokoležeČih senožetij. 

Med visokimi gorami je tudi podnebje skozi veči del 
leta ostro in merzlo. Le od polovice junija do polovice sep- 
tembra postaja vročina precej občutljiva, tako da učasi celo 
suša pritiska. Kaj rada priletuje tudi to£a in z veliko silo 
uničuje poljske pridelke. Spomladi in jeseni dežuje. Učasi 
se ulijejo strašne plohe in napravljajo velike povodnji, ki de- 
lajo mnogo škode ob vodah ležečim poljim. 



') D. Stu:', Daa iBonzothal, u Jahrbucli der geologischen Reichs- 
anstrit, pg. 328. 



,y Google 



Zarftdi množine silnih gotk io stennih poboJ^ij primanj- 
kuje skoro popolnoms rodovitne zemlje za njive in travnike. 
Le Btermih aenožetij, po katerih je pa koSnja mnogokrat eh 
smertno nevarnostjo združena, nahaja se 6e precej. Vendar 
tudi te ne zadostujejo, in ljudje so primorani po nt^viBih go- 
rah in peččh planinsko travo žeti za zimsko kermo svoji ži- 
vini. Zaradi uerodovitnosti tal je prebivalstvo zelo redko ter 
stanuje po malih vaseh in selib tu pa tam po ozkih dolinah 
in gorskih pobočjih. Bedf se največ od živinskih pridelkov, 
potem od krompirja, repe, kapusa in polente, za katero ku- 
puje tur&ico z onimi denarji, ki jih potegne od živinoreje. 

Živinoreja je tore glavni pridelek visokogorskih pre- 
bivalcev. Podpirajo jo dobri gorski painiki, kateri zanzemajo 
skoro polovico vsega poverSja visokui gor, t. j. 380 J^J kilo- 
metrov. Med temi je pa večina planinskih painikov, t. j. 
204 131 km. BoUke in tolminske planine slovijo že od starih 
^asov in n njih izdelani sir prodaja se daleč okoli po sveta. 
Po planinah ostaja živina po 8—10 tednov, na BolSkem pa 
skozi celo poletje. Se le na zimo preselijo se pastirji ah svo- 
jo živino u domače vasi. (Planinsko življenje je prelepo opi- 
sal ranjki župnik svetolucijaki TomaŽ Butar n podlisua 
goriike »Soče" 1. 1879, 6t. 42.) 

Mnogo drugačno podobo ima srednje gorovje. Že 
južna pobočja visokih goril so bolj zložna in kažejo bolj pri- 
jazno lice, tako da so z ljudskimi seliiCi gosto posejana. Med 
srednjim gorovjem so verhi in herbti mnogo nižji in se uzdi- 
gajo le malo nad srednjo višino. Posamezna obgorja neso 
več tako strašno razjedena in razkosana, nego deržijo se bolj 
skup^ in vlečejo se u dolžjih herbtih ter oklepajo mnogokrat 
valovite planote. Ti herbti so na verhu naploskani in raz- 
dujeni, da se na njih cele vasi nzdigajo. Pobočja in obronki 
so pa §e vedno zelo stermi, večinoma s temnimi gozdi in ze- 
lenimi senožetimi opasani. Na Cerkljanskem spremiDJa se go- 
rovje že skoro u hribovje in prijazno berdičje. 

Srednje gorovje namakajo brezštevilni potpki in studenci, 
ki se u majhnih slapih u dolino k rekam spuSČajo. Le oni 
del tolminskega glavarstva, ki Kraševini pripada, terpi po- 
manjkanje vode, zlasti studeočoice. Sploh pa je večina po- 
verija lepo obdelana, zlasti po iirjih, solnčoih dolinah. Pusti, 
neobdelani kraji so le redki, večinoma taki, katere je usledi 
posekanih gozdov voda oprala Jn iz njih zemljo u doline od- 
nesla. Srednje gorovje je tudi primerno gosto naseljeno. Po 
Širokih herbtih raztresena so človeška bivališča visoko gori do 
1000 m. nadmorske višine. Na Cerkljanskem se nahajajo še 



,y Google 



— 261 — 
▼iie posamoe kmetije. T»ko l^i Poddrerec a gorenjOi 
NoTftkih 1040 m. nad morjem, Terhorec nad Šeoreljsmi 
1060 m. in Yoj6£ica na meji proti Vojak4mu celo ll20m., 
tore le za 40 m. niže, nego Predal, najviSe ležeče selo na 
Tolminskem in vsem Primorskem. 

Tolminska pogorja neso slučajno, neredno razveričena, 
nego njih smer je vedno ista, z drugimi uzporedna. Olavna 
smer tolminskih pogor^ derži od Beverozahoda proti jugoiz- 
hodu, (približujoča se bolj pravcu izhod - zahod, iieeo eever- 
jug, tako da napravlja z Dzporedsiki kote od 30 0). Isto smer 
imajo vse gorilke, isterske io dalmatinske planine in u istem 
pravou izdolbene so tudi največe naSe doline. Vendar ta 
smer nf jedina, nego poleg te imamo ie drugo, na prvo nau- 
pično stoječo, t. j. od severo-severoizhoda proti jugo-jugoza- 
nodu deriečo. Ta poslednja smer celo prevaguje na severoi 
in iztočni strani in najviSa naSa pogorja imajo ta pravec. Iz 
tega se vidi, da takrat, ko se je zemeljska skorja na Tolmin- 
skem u pogorja gerbanČila, sta se dve nasprotni sili med se- 
boj borile in naSa pogorja križem nametale. Todeua sila je 
potem izprala in urezala doline ter učasi tudi prelizala oela 
pogorja (a. pr. pri bolSki soteski, pri trentarski cerkvi, med 
Temovim in kobaridskim mostom, pri Sv. Luciji, med Tre- 
buSo in Eeko). 

Eakor je bilo že rečeno, spadajo tolminske gore (malo 
da ne vse) k južnim apoenim Alpam in sicer k onemu delu, 
ki se u zemljepisu julijske Alpe imenujejo. To ime so 
dali nadim goram že Rimljani po bližnjem mestu Forum 
Julii, t. j, po našem Čedadu (Staro mesto). Julijske Alpe 
deli na iztočne in zahodne velika zarez, ki začenja na 
Predelu (1162 m.) in se potem na jug steguje kot dolina, 
po kateri tek6: Predelica, Koritnioa in Soča. U bol S ki so- 
teski (most čez Eoritnico 532 m.) stojita si oba dela naj- 
bliže, tako da so tu stene komaj 150 — 200 m. jedna od 
druge. •) 

U zahodnih julskih Alpah se nahajajo sledeče 
gorske skupine: 

1). Kaninovo obgorje. To obgorje je razSirjoDO ob se- 
verozahodni goriško - beneiki meji med Predelioo, Koritnioo, 
Sočo in Rezijansko belo terzauzema 110 \~\ km., tore skoro 



*) UČMi priiteTBJo zemljepisci zfthodne julijske Alpe takoimeno- 
vBnim fcarnikim Alp»m, bi se vlečejo ob kortM^ko-benefiki moji pro- 
ti Tirolo, 



,y Google 



— 262 — 
desetino vee^ tolminskega poveršja. iNjegovo BrediitSe je go- 
ra Kanin (Ganina) 2582 m. nadmorske viSine. *) Eanin leži 
na Bevenio-zahodni strani 1/4 IZI miriametra velike kamnite 
planote, podobne peičeni, nerodovitni pufičavi. Drugi trije 
njeni mejniki ao: Černjelec (na seTem), Rombon (na jugoiz- 
hodu) in Velika baba (na jugu). To planoto deli na manjfii 
severni in veži južni del velik presek Prevala, ki deržj pod 
Tratnim verhom 1990 m. od jugoizhodne strani (mimo 
planine Kernica 1250 m.) proti severozahodu ter vodi Čez 
sedlo Prevale 2063 m. u rakolansko dolino. Južni del pla- 
note je podoben veliki terdnjavi, obdani krog in krog z moč- 
nimi nasipi, stolpi in zunanjimi terdnjavicami. Zunanje po- 
bočje je zelo stermo, mnogokrat skoro po tisoČ metrov nau- 
pik stoječe in iz strašanskih, jedna verhu druge naloženih 
pečy sestavljeno. Poveršina planote ima srednjo višino od 
1500 — 1800 m. in je popolnoma taka. kakor so bile gore 
kamnate planote opisane. Iz pustega kamnatega morja uz- 
digajo se posamni, pe&čeni in kopičasti verhi, raz katerih se 
počasi drobno kamenje u dole terklja. Kekteri teh verhov 
združeni so u manjša pogorja, ki se vlečejo čez planoto od 
severozahoda proti jugoizhodu. U teh pogorjih se uzdigajo : 
Veliki skedenj 2300 m., Štandera Spica 2103 m. in 
Studor 2147 m. Severozahodni rob planote je mnogo visi 
(poprek 2300—2500 m.) od jugoizhodnega (1700—1800 m.). 
TJ pervem se uzdigt^o poleg Kanina še sledeči verhi : V e r> 
žič 2546 m., Prest reljenik (po svoji votlini pod verhom 
tako imenovan) 2505 m., Golovec 2407 m., Cernjelec 
ali Konfin 2355 m. in Možnica 2340 m. U zahodnem 
robu je Mali Eanin 2566 m.. Verh žleba (tudi Velika 
baba imenovan) 2450 m. in Velika baba ali Babana 
2162 m. Jugoizhodni rob planote se vleče Čez Mali ske- 
denj 1952 m., PleŠivec 1702 m. in Čuklo 1768 m. do 
Bombona ali Velikega verha 2210 m. nad Belcem. 

Globoka grapa Možnica, ki leži 1350 m. uižeod Bom- 
bona, deli kamnato planoto od nizih predgorij na severni 
strani. Tu se svet počasi znižuje proti Predelu. Pojedini ver- 
lii tega gorskega herbta med Kontnioo in rabeljskim jezerom 
so: Veliki jamar (Schiichtel) 1964 m., Jerebica (Seekopf) 
2106 m. in Cota (Zottenkogel) 1582 m. — Tudi na južno 
(južnozahodno) stran od Velike babe spušča se polagoma k 
Bezijaneki beU nižji herbet, iz katerega se uzdiga važnejša 
gora Skutnik 1721 m. 

*) O tej gori zn^jo Reiijaiii mnogo inyttiotogiEkili bt^k. 



,y Google 



2). jalovo pogorje. To se vleče u podobi grebena med 
Rez^onsko belo, Sočo, Idrijo in Nedtžo od kobaridekega mo- 
sta proti zahodu- severozahodu H3 kilometrov daleČ do bene- 
ške meje, katero prestopi malo pred O^olovoem (Monte 
maggiore) 1617 m. U svoji pervi polovioi je to pogorjena 
južno stran precej stermo, od Kobuida do Starega sela zelo 
gtermo ; prod severu pa bolj zložno, čeravno od potokov bolj 
razrezano. Od Stola naprej se to razmeije spremeni: Južna 
stran })ostaje bolj zložna in premnogi potoki derejo Ž nje u 
Nedižo, severno poboiJje pa se spulča bolj stermo proti Re- 
zijanski beli. Podoba tega pogorja nf več tako divje pusta, 
nego približuje se bolj značaju srednjega gorovja, h kateremu 
bi se tudi po svoji viSini moralo prifitevati. Izhodni herbet 
ima namreč poprečno viiino od le 1200 m., zahodni pa ISOOin. 
Tse pogorje, razen oajviših verhov in najstermejših pobočij, 
je lepo obrasteno s painiki in senožetimi, pa tudi z gozdi. 
Zlasti severozahodno stran proti UČeji pokrivajo lepi gozdi. 
Tudi planine se nahajajo po zahodnem širjem dela tega po- 
gorja. Ob Nediži, med Breginjem (558 m.) in Logmi (518 m.), 
je svet že popolnoma hribovju podoben. Tu se razprostirajo 
široki herbti, med katere so deroči potoki svoje jaruge in 
grape zarezali. Nad Žago in Serpenico pa se nahaja veČ ko- 
pičastih verhov, oddeljenih od gorskega pobočja. 

NajviSi verh je skoro u sredini stoječi Stol 1667 m. 
nad Breginjem. 3 te gore se uživa jako lep razgled na vse 
strani in zato ga domači radi' obiskujejo. Na zahodni strani 
Golovca uzdigata se dva veča vernunca: MusiČ (Musec) 
1613 m. in Ctabrovec 1633 m. Pod njima pa, na severo- 
zahodni sti-ani Breginja, odcepila se je osamljena kopica N a 
berdjn 910 m. HitrejSe se znižuje pogorje na izhodno stran 
proti Soči. Tu se nahajata važnejii gori Verianja glava 
1365 m. in Starijski verh 1138 m. Od todi se herbet 
hitro spugča do kobaridskega mosta in napravlja konečno nos 
309 m., na katerem stoji prestara cerkvica sv. Antona z le- 
pim ra^ledom. — Na severno etran od Stola se odcepi pre- 
cej širok herbet, u katerem je omembe vreden verh H u m 
1110 m. na jugozahodni strani od Žage. 

3). Ohgorje Mija spada že k srednjemu gorovju. Zače- 
nja se u okljuku, ki ga dela Nediža pri Kredu, steza se ob 
goriško - beneSki meji do rečice Legrada ter ae vleče potem 
po Beneškem proti jugozahodu do Fojde (Faedis). Tako 
sega le majhen del tega obgorja na Tolminsko. Sestavljeno 
je večinoma iz hipuritskega apnenca. Mijina visokost je zmerna 
in njeni obronki proti severozahodu precej položeni. K NediŽi 



,y Google 



— 264 — 
med BobitJem in Stupico spuSča ee pa doata atermo. Tolmin* 
ski koB tega obgorja razdeljen je na dva dela po globokem 
Predolu (okoli 600 m. nad morjem), ki ee Tlede od Logčr 
proti jugoizhodu do Stupice. Hijioa gromada u NediŽnem 
okljnka se uzdiga do 1189 m. riSiD« in konJSuje, kakor po- 
prejšnje pogorje, z malim nosom u kotu Nediže (nasproti no- 
Di£u), Ds ^terem stoji cerkvica sv. Volarja (Jelaija) 329 m. — 
Na jnžnozabodni strani Predola uzdiga se Verh Ijubja 
1040 m. in blizu njega, ali že na BeneSkem, Za voglom 
1108 m. Proti Legradi se svet počasi znižuje in Beli verh 
nad Bobidifičem je Se le 819 m. visok. 

4), MiUajorjevo pogorje ali Kolovrat. To pogoje zadenja 
ob Nediii pri Bobidu in se vleče ob tolminsko-beneSki meji 
proti izhodu-jugoizbodu do volčaoskih Butov. Ob viru Idrije 
obeme se njegova smer u naupičnem praven proti jugozaho- 
du na Kanalsko. Vse pogorje je blizu 23 kilometrov dolgo 
in napravlja razvodje med Sočo na jedni ter med Nedižo in 
Idrijo na drugi strani. LivSko sedlo 720 m. deli pogorje 
na dva nejednaka dela. Zapadni je mnogo dirji in viSi. Proti 
severu spušča se ne preveč stermo u kobaridsko dolino, in 
mnogi gorski potoki režejo njegovo pobočje, padajoči u naglih 
skokih proti 'dolini. Razume se, da zlasti o deževja mnogo 
ikode napravljajo in mnogo grufiča prinaSajo na rodovitno 
zemljiSče. Ued temi potoki se najbolj odlikuje Šijak, ki zfi- 
sipa močvirnato dolino ob gorenjem toku kobaridske Idrije. — 
Izbodni, ožji del pogorja ali pravi Kolovrat spuSČa se 
veliko stermejSe proti Soči, dočim se na beneško stran le po- 
lagoma znižuje in na več uzporednih herbtov cepi. Tudi na 
izhodno stran proti Soči in Ufioiku pošilja Kolovrat nekaj 
manjših vej Tako se ob viru Kamnioe loči od glavnega berb- 
ta mali odrastek, ki nehuje nad Volčani (Verh lejiŠča 
667 m.). Zadnji odrastek med Ušnikom, Sočo in Lepenkom 
obemjen je, že naravnost proti jugu. 

Uatajorjevo pogorje je Se precej dobro obrasteno, le 
njegov kralj ima pri verhu kamenito kapo. Tudi okoli Ha- 
t^ora se nahajajo planine. Ob vsem severnem pobočju tega 
pogoija vlečejo se gladke, pa tudi jako sterme senožeti. Pod 
njimi se širijo nevarni prepadi in robovi, ali pa lepi gozdi, 
ki segajo skoro doli do nižine. Na pogorju se oahfgajo člo- 
veška bivališča le okoli livikega sedla in po nižem herbtn 
med Ušnikom in Lepenkom (takoimenovaui Ruti), ker tam 
je svet ravnejši in zfožnejši. Sploh so u vsem tem pogorju 
najbolj sterma ravno najniža, k dolinam padajoča pobočja. 

Kajviši verh pogorja je Hataj6r, italijanski Monte 



,y Google 



— 266 — 

moggiore hnenoran *) (od todi je shrajisno slovensko ime 
MaW6r), 1643 m, ijadmonke viSine. Na zahodno stran spufi&t 
se Matajorjevo pobočje pravstermok Nediži. Blizu Matajora, 
na njegovi izbodai strani, Tzdigujeta B6 Merzli verh 19&6m. 
in Slemen verh 1241 m., potem ae pogorje zniŽa do liv- 
ikega sedla. Hitro na izhodni sti-ani tega sedla uzdiga se 
livški Kak (Kolk) 1243 m. in potem verh Fonov Na gradu 
1187 m., na tromeji tolminski, kanalski in 'beneški pa gora 
Kolovrat 972 m. in blizu te Jež 931 m. nad Čigiojem. 
Od Ježa derži proti jugu nizi herhet do Doblarja. Iznad nje- 
ga se nzdigata verhimca Verh berda 678m.inOrad 648 m. 
na meji Butov proti Doblaiju. 

U modiejekem okljuku Bo£e, med volJSanskim potokom 
in Uinikom, uzdigata se dva sklenjena osamljena hriba, ki 
sta prav za prav le podaljiek Kolovrata. Deli ju cesta &es 
Kozarsko in Modrejce, ki doeeza na sedlu Verh poljan vi- 
iino od 250 m. Severni, manjši in nizi hrib leži u isti smeri, 
kot Kolovrat, in je podoben velikemu zapahu, okoli katerega 
se mora So<Sa zavijati. Najvisi del tega hriba imenuje seBu- 
JSenioa 510 m., ki se zelo stermo k So£i spuŠČa, tako da 
je vse njeno pobočje le jeden ^m velik mel. Na zahodnem 
niiem holmu uzdiga se pa kaj lepo romarska cerkvica M. D. 
na Menjgorah 468 m. — Južni, skoro naupik na poprejgigi 
nastavljeni hrib ima tisto smer, kot kanalske gore. Njegov 
obseg je jajčasto obel, in njegova pobočja aeso posebno ster- 
ma. Samo proti SoČi se spuščajo dolenji obronki tako stermo, 
da je nemogoče ob tej vodi prodreti. Više pa se vleče od 
gorenjih Sel (238 m.) do Sv. Lucije ozek raven pas, toliko 
da vodi po njem pot in da imajo selišča svoj prostor. N^vi- 
6e mesto te skupine se imenuje Belski verh iii doseza vi- 
šino od 690 m. 

3 tem smo pregledali zahodne julijske Alpe, kolikor jih 
pripada Tolminskemu, in obemiti ee nam je sed^ k izhod- 
nim. Tu imamo najpoprej 

1). Mangartovo obgorje. To obgorje začenja na Prede- 
lu 1162 m. in se razprostira ob goriško - kranjski meji do 
sedla Teriič (VorSec ali Mojstroka) 1616 m. med Sočo in 
FiGčeaoo. Na tolminsko-bolški strani napolnuje Mangartovo 



*) HAcqaet (Politisch-phiiilMliBohe R«ise durch die julisoliea Al- 
pen 178S) imenuje Mktajor HfttaluB, kar baje u frij'i1SSiai „ norca" 
pomenja. Potovanje na Matajor je popisal C. t. CzBrnig, „&uf den 
MatajuT", ZeitBchrift dea deattcli-oeBter, Alpenrereina 187i, Bd. VL 



,y Google 



obgorje ves prostor med Predelioo, Koritnioo in Soio, ter 
zaiuema tedaj blizu 90 |^[ kilometrov sveta. Poprečna viiSina 
tega gorovja znaia 1900 — 2000 m. in nad to se uzdigajo gola 
slemena s kljukastimi verhi is 200 — 250 m. visoko, okoli 
Mangarta pa celo ie nad 600 m. Slemena in verhi so se- 
stavljeni skozi in skozi iz daohsteinskega apnenca ; po etermih 
rebrih nahaja se tudi pisani lapor in triasni dolomit, po do- 
linah pa japnenec, peiČenec in premogov skriljenec. Vse go- 
rovje je jako divje in razrito. Pojedini verhi se uzdigajo u 
Di^dudnejših podobah: ta dkerb, 'oni ipiČasto, ta počasi, oni 
na jedenkrat\ot sveča. Veiina verhov pa je podobna po 
koDCU postavljenim skrilam. Rastje po teh gorah je precej 
bomo, le gorska gleSka" je zelo razširjena. Posebna zanimi- 
vost je divja koza, ki še vedno po teh gorah skače od 
skale do skale in £ez omotičeve prepade. Ali tudi ta se od 
dne do dne bolj izgublja, ker ji lovci ne dajo miru. Sicer 
se pa nahaja več planin ob dolenjih pobočjih Muigartevega 
obgorja. 

Mangartovo obgorje je sestavljeno iz treh ozporednih, 
od jugozi^oda proti severoiztoku deržečih slemen, ki so blizu 
svoje srede med seboj sklenjena z visokim, ostrim herbtom, 
kateri se vleče od severa proti jugu ravno u sredi med Ko- 
ritnico in Trento. Ta slemena se imenujejo po svojih najve- 
čih verhih: Mangartovo, Ožebnikovoia Grintovčevo. 
Med njimi se razgrinjajo visoke podolgaste dolioe (gorenja 
Koritnica, Baviica in zadnja Trenta), po katerih tečejo hu- 
dourniki deloma u Eoritnico, deloma u Sočo. 

GMavno sleme Mangartovega obgorja je razpostavljeno 
ob gociSko-kranjeki meji tako, da se njegovo srediiče na ju- 
žno stran izboči in potem Se le skoro naravnost proti severa 
na Kranjsko zavije. TJ sredi omenjenega boka stoji Mangar- 
tov greben, ki se kot velikanski zid dva kilometra in pol 
daleč (do Žagice) skoro naravnost od zahoda proti izhodu 
vleče. Mangart uzdiga se na zahodnem početku tega zida 
2678 m. visoko proti nebu. Tudi to goro so začeli tujci u 
novejlem času zelo obiskovati in zate je sezidalo planinsko 
druitvo kolibo za prenočišče u bovtu na zahodni strani Man- 
gart%. Ne daleČ od njega na severozahodni strani, na početku 
gore opisanega oboka, uzdiga se Mali Mangart 2506 m. 
Ob njegovem zahodnem pobočju derži steza Čez škerbino Lah n^ 
B^ Stermca k belo peškim jezerom in potem u Belo peč. ISa 
zahodni strani Lahna zavija se proti severu 2300 m. visoki 
greben Griin. Od todi se pogorje hitro znižuje proti pre- 
delskemu sedlu. Le Verlič ob goriško - kranjskp - koroški 



,y Google 



_ 267 — 
tromeji je Se 1918 m. visok. Ob njegovi izhodni strani vodi 
aedlo Veriič od predelske terdnjave u Rimsko dolino in 
Belo pe£. Kiie. nad sedlom istega imena uzdiga se PredčI 
(Predilkopf) le do 1626 m. — Na izhzdni strani Mangarta uz- 
diga se u tem slemenu te še Žagioa 2345 m. na goriSki 
meji, potem prestopi pogorje na Kranjsko, kjer oa njega iz- 
hodni strani Sava izvira. 

Od Zagice se vleče proti jugu (malo na zahod obemjen) 
2200 m. visok in ekoro 3 kilometre dolg greben do Jalov- 
ca 2655 m. Tu ee natakne nanj Ožebnikovo sleme, ki 
prihaja od jugozahodne strani, od bolSke soteske, in se potem 
dalje ob kranjski meji vle^e pod imenom Velika divjina, 
dokler ne prestopi blizu sedla Veriiča popolnoma na Kranj- 
sko. Pervi del tega slemena je znaa tudi pod imenom Lo- 
9ke gore. Te se uzdigajo zelo stermo iz kontniške doline 
in dosežejo najenkrat u gori Kernici viSino od 2322 m. 
Btermi, gladki obronek proti boISki soteski se imenuje Izgo- 
re (od iz — goreti abgebrannter Abhang). Od Kemioe na- 

Erej znižuje se sleme n^ollko, tako da je Kranjska Sker- 
ioa že le 2262 m. in PleSovec, južno od Mangarta, sa- 
mo 2167 m. visok. Ali na severoizhodni strani zviSuje se zo- 
pet sleme k Malemu Ožebniku do 2225 m. in potem k 
Velikemu Ožebniku do 2476 m. ter dosega u Jalovcu 
svojo najvetSo visokost (2655 m.). Na drugi strani Jalovca 
pa se sleme zopet znižuje k Travniku 2200 m. in Moj- 
stroki 2367 m. ter prestopi potem na Kranjsko. 

Od Malega OŽebnika derži proti jugu (u isti smeri, kot 
med Žagico in Jalovcem) zopet oster greben, skoro pet kilo- 
metrov daleč med BavSioo in zadnjo Trento. U tem grebenu 
se uzdigajo: Moreš 2350. botanikom dobro poznana gora. 
potem Veliki Jelenek in Prižel (Pnezel) aU Šmihel 
2208 m. — Na ta greben je nataknjeno kotna ^ročaj" Gtrin- 
tovČevo pogorje. To se vleče kakor mogočen zid od 
jugozahoda proti severoizhodu med BavSico, Eoritnico, gore- 
ajo Sočo in njenim okljukom s potokom Trenta. Na obe 
strani spuSča se Orintovčevo pogorje zelo stermo. Po vsej 
svoji dolgosti ID visokosti kaže nam svoja ogromna, gola skal- 
nata rebra. Središče pogoija in ob jednem njegov najviii 
verh je Grintovec nad Sočo, 2350 m. visok. Tudi okoli 
njega se nahajajo sledovi kamnite gorske planote, zlasti 
na zahodni strani do Planje na berilu 1966 m. Dalje 
stoji Špičica 1779 m. in zadnjič kopičasti Svinjak (Sau- 
riissel) 1639 m. nad Kalom, s katerega se uživa lep razgled 
po bolški kotlini. — Severoizhoduo od Grintovoa uzdiga oe 



,y Google 



Terevtoa 2103 m. in potem se pogorje do Soče imennje 
Srebernjak (Serbeujak). U njem je najviSB točka Terli 
Srebernjaka 2006 m. 

2). Triglavovo obgorje. To je najveličastnejie obgorje 
julijskih Alp in zauzema ves prostor med Sočo. Savo in ^ 
vico. Njegov največi del leži tore Da Kranjskem. Na Go- 
riškem se razprostira 22 kilometrov daleč ob meji od sedla 
Veriiča pa do sedla Trata pri planini Komna, okoli 1850 m. 
visoko med dolinama Brusnika in Savice. B početka je nje- 
gova Biner jugoizhodua, od Triglava naprej pa ravno nasprot- 
na, t. j. jugosah|]4na. Triglavovo obgorje ima najviše gore 
vsega Goriškega. Iz njega mole proti oebu fantastično ofipi- 
ceni, sedej razorani in zobčaeti, sedaj zopet kopičAsti golovoi. 
človek bi mislil, da delijo dva sovražna soseda in ju varuje- 
jo, da se ne spopadeta, ali vendar stanujejo na obeh straneh 
isti bra^e Slovenci. Po sestavi in zunanjem značaju je to 
gorstvo popolnoma jednako Mangartovemu. Gore so polne 
velikih Špranj in razpoklin, katere sta sneg in voda z velikim 
trudom izdolbla. Razpoke in brezdna ponavljajo se po vsem 
gorstvu. Le redke, zelo visoke škerbine deržijo Čez pogorje 
na Kranjsko. Ali ta sedla so na verhu zelo dolga, ^oro 
ravna, tako da se nahaja po njih več gorskih jezeric. Ka 
podosojni strani in u globokejših kotlinah leži sneg celo leto. 
Skozi jarke in pokline odceja se snežnica, da zadnjič a mo- 
gočnih potokih izpod zemlje privre (n. pr. Soča). 

Nad vsemi temi gorami ponosno gospoduje oče Triglav, 
najviŠa gora na Slovenskem. Vso svojo gorostasno rast od 
podnožja do meglenih dveh glav predstavlja gorifiki strani, vse 
tri glave pa se vidijo le s Kranjskega. Mali Triglav je zdru- 
žen z velikim po blizu 40 m. dolgem eilao razoranem in os- 
trem grebenu. Ta je po nekaterih mestih le nekaj metrov 
^rok in se na obeh straneh po 100 — 400 m. etermo nauzdol 
spušča. Najviša točka je veliki Triglav, prav za prav 
le velikanska kleč, blizu 30 m. dolga, 4 — 6 m. Široka in 6 m. 
nad grebenom visoka, na dva roglja razcepljena. Triglav leži 
46°, '-^3' severne širjave in 31". 30 izhodne dolžine ter se uz- 
diga 2865 m. visoko nad morjem, nad dolino Zadnjico pa 
1863 m. Triglavov panorama in razgled z njega je med 
najlepšimi u austrijskem cesarstvu. *) Zato ga bližnji in dalj- 
ni turisti marljivo obiskujejo. Najstrašnejše potovanje na Tri- 
glav doživel je stotnik Bosio 5. in 6. serpana 1822, ko mu 
je bila strela po noči štiri spremljalce ubila. 

*) Schmidl— 'Warhftnek, Eaiaerthum OsBlereich. 



»Google 



ffitro na sevemi atrani Triglava se nahaja precej nizko 
sedlo Luknja 1779 m. med Zadnjico in Hojetransko bistri- 
co. Onoetran tega sedla se uzdiga Razorova skupina 
do TerSi£a. Njen glavar Rasor (Suhi plaz) 2601 m. spulča 
mali odiastek proti Trenti, kinehujez goro Knglo 2110 m. 
in deli Zadnjico od Soče. N'a severozahodni strani od Razo- 
ra je sloveči Prisanek (Prisenska Spica) 2555 m., na jugo- 
izhodni pa Pihavec 2418 m. blizu sedla Luknje. 

Na južnozahodoi strani Triglava uzdigajo se ob kranjski 
meji sledeJSi verhi: Eanjavec (Knjave) 2570 m., Lipa«! 
2400 m., Vogel 2350m., Celo 2228 m. iiiKol (Kal) 2003 
m. Med Eanjavcem in LipaČem je Široki prehod Dol 2011 m., 
na katerem se nahajata dve jezerici. Od todi se spuiža proti 
trentarskemu Logu mala veja, u kateri se uzdiga verh O ž e- 
bnik do 2085. m. Ravno tako se cepi od Lipača odrastek 
proti Soči, iznad katerega se uzdigajo Cisti verh 1876, 
Velika tičarica 1898 m, in Mala ti6arica 1800 m. 
Od Vogla pa ee cepi proti Brusuiku sleme Travnik, ki ne- 
huje z verhom Kuk 1902 m. (nad izvirom Bruenika). 

3). Kernovo obgorje. To obgoije je pravo oserčje Tol- 
minskega, ker se nahaja ravno u njegovi sredi in napolnuje 
300 P| kilometrov sveta, t. j. ves prostor med Bohinjem in 
okljukom Soče od Lepene do Bače. TJ tem ohgorjn se jasno 
razločuj ej o tri posebna slemena : Kukovo, Eemovoin 
drežniške gore. Prvi dve sta uzporedni med seboj in se 
vlečeta od severozahoda proti jugoizhodu. Deli ju na severu 
dolina Lepene, na jugu pa Tolminke. U sredi sta mogočno 
med seboj zrasteni po dmgi veliki kameniti planoti na Tol- 
minskem. — Drežnilke gore loČi od Eemovega pogorja sedlo 
Fredoliaa 1289 m. med Slatiukom in Eozjekom, tako da 
napolnjujejo Sočin okljuk pri Žagi. 

Drežnilke gore imajo skoro ravno smer od zahoda 
proti izhodu, le malo proti jugoizhodu nagnjeno, in prihajajo 
tim SiiSe, čem bolj se približujejo Kernu. Obe njih pobočji 
sta dosta stermi in goli. južno bolj, nego severno. Zlasti za- 

Eadni del južnega pobočja, takoimenovana Marizma, je ta- 
sterm, da se njegove stene kar po 7 — 800 m. malo ne 
naupično U2digajo. Tudi greben je na izhodni strani čim viii, 
tem oatrejgi, dočim je zahodno sleme, takoimenovani Folov- 
nik, precej naploskano. Okoli drežniških gor se nahaja več 
planin, in učasi celo prav blizu slemena. — NajviSa gora drež- 
niSkega pogorja je Krasi 1780 m., prav blizu Predoline. 
Od todi se pogoije neprestano znižuje proti Žagi, Drugi važ- 



,y Google 



— 270 — 

Dejdi Terhi bo: Veliki Terh 1767 m., Firhovec 1663 m. 
ID Verh PoloTnika 1472 m. 

KernoTO pogorje se vleče od levega brega 8o£e 
med Ijepeno in Slatinkom, pa zopet do 8o£e blizu Tolmina 
in do njenega pritoka Tolminke u daljavi od 21 kilometrov. 
To pogorje ima po ve£em tisti znatSaj, kot Triglavovo. Goli 
grintovci bo podobo! velikanBkim zobem, po katerih se le div- 
ja koza speiija, a 6e ta u novejšem čaan jako redko. Posa- 
mezni njegovi deli imenujmo ee le nP^^'* (P^j*^) b predlo- 
ženim krajevnim imenom. Čeravno so stene mnogokrat skoro 
naupične (po 500 — 600 m. visoke), vendar se ooeSa po njih 
vse polno lepodiSečih cvetlic in planinske trave. Uboiaejši 
prebivalci bližnjih vasij kosč in žaojejo to travo ter spravlja- 
jo potem seno z veliko težavo domov. Plazovi bo po teh 
obronkih, se ve da. jako mivadni, ah ne napravljajo Škode, 
ker bo vasij in seniki tako poatavljeni, da jih ne morejo do- 
seči. Na seiemi strani pogorja, zlasti u dolinah gorske pla- 
note, nahajajo se tu pa tam zelo stari in debeli mecesoi. rev- 
ni oatanki nekdanjih jelovih gozdov. Ali tudi ti očaki ginejo 
pod sekiro od dne do dne, ker je njih les zelo koristen. 

Najviši točka vsega obgoija je E^rn (bližnji prebival- 
ci mu pravijo le „Yerh planje"), ki se kot veliČanska ertasta 
piramida 2246 m. vieoko proti nebu uzdiga. Od južne strani 
je ta gora precej zložna, tako da lahko konj prav verh nje 
dospe. Imeniten je razgled s Eema. Posebno lep in veli- 
čansk je pogledna južno pobočje Tiaokih tur z Velikim 
zvonarjem. Erasen pogled se odpira tudi na južno stran, 
po aeveroitaljanski nižini, kadar je ozračje čisto. Tedaj se 
prav lahko opazijo ponosne Benetke in razgled sega Se dalje, 
čez Bassano, Padovo in Chioggio. Zato pa domačini in tujci 
kaj radi K^m obiakujejo, in to ne le prirodoalova, nego aploh 

Srijatelji prirode. Le žkoda, da je za pot in prenočevanje 
o sedaj Se tako malo preskerbljeno. *) 

Od E^ma proti severozahodu derŽi Se zelo močno sle- 
me, ki ae na drežoiSko Btran prav stermo, učaai skoro nau- 
pično apufiča. Na koncu tega 2V2 kilometra dolzega grebena 
se uzdiga verh Trata 1922 m. Skoro za tira stojita Ver- 
iič (Veržik) 1899 m. in Lipnik 1869 m. Potem se sleme 



*) PotoTBnje n» Khra je popisal bar. CzSmig u „Zeiticlirift dei 
deutech-OBBterreiohisoheo Alpenverein« 1873 III, 3 Heft". — U norejtem 
čuu obiakall eo Kem tUIe poznani prirodoBloTci in prijatelji natoro: 
gg. prof. Bchreiber, Erjareo, Eragan, Lazar, Oloirackj, Leveo; potem 
grof Coronini, baron Tacco, bar. CzOmig itd. 



»Google 



— 271 — 

precej razSiri in zadnjij a dve gromadi razcepi. Severna se 
imenuje Kozji breg (gorenja glava 1703 m., dolenja pa 
1228 m.) ia južna JarorČek 1651. m. 

Pod £eraom ae odcepi nižji mnogo prijaznejši odrastek 
proti jugu, ki se pa nad LibuŠojem proti zabodu zavije, Ro- 
čico pr^opi in pri kobaridskem mostu ob So£i nehuje. U 
tem odrastku se uzdiga ravno pod Kerooro Kožljak 1524 m. 
Z njim zgine znatSaj visokih gora in odrastek je po sedaj ves 
lepo obrasten. U njem se uzdigajo Se: Pleče 1299 m.. 
Špik 800 m. in Ozeben z najviSim verhom Tolnik 746 m. 

Tudi proti jugoizhodu je Kemov greben s početka zelo 
oster in stetm. Tu nahajamo Botognice (Fognice) 2172 m., 
Rudeči rob 1914 m. in Studor 1909 m. Od tega nan- 
zdol se gore moogo znižujejo in preuzamejo značaj srednjega 
gorovja. Tu imamo najpoprq od severa proti jugu deržeče 
Sleme (do 1484 m.) med Vol&rjo in Tolminko. Ka južni 
strani sedla Fretovec 1118 m. uzdigaaekup Merzli verh 
1361 m. Od tega se pogorje hitro znižuje proti dolini, tako 
da je Terh odfl nad Zatolminom že le 1059 m. visok. Tu- 
di ta del pogorja je z gozdi ia senožeti lepo obrasten, Čerav- 
no so njegovi stermejfii obronki polni gnifičevih plazov in me- 
lln. Blizu najjužnejšega podnožja Kernovega pogorja uzdiga 
se med Tolminom in Zatolminom osamljeni kopirati hrib 
0rad 438 m. Obrasten je ves do verha z različnim drev- 
jem (bukovjem in jelovjem), na njegovem temena pa so u 
goSči skrite razvaline nekdanjega tolminskega gradu „Kozlov 
rob". 

Ob Eern se naslanja na njegovi severolzhodni strani 
14 j~| kilometrov velika kamnata planota, ki se vleče celo 
do kranjske meje. Značaj te planote je isti, kot Eaninove. 
Kjeua srednja vifiina zoaSa 16CK) — 17O0 m. Ali u njeni se- 
verozahodni polovici nahaja se nizka podolgasta kotlina, ka- 
tere najniže mesto (malo jezerice blizu planine Duplje) znaSa 
le 1328 m. nad morjem. Blizu u sredi te kotline leži naj- 
veče jezero tolminskih gor le 1383 m. nad motjem. Okoli 
jezera je svet precej obrasten, tako da imata dve planini 
zadosti pade. Drugod pa je svet popolnoma kamnit in divje 
razoran. Iznad planote uzdigajo se posamezni, večinoma ko- 
pičasti in peščeni verhi brez posebnega reda. Blizu jugoiz- 
hodnega Kernovega grebena uzdigata se Peski 2175 m. in 
dkofič 2011 m.} blizu srede planote Smogar 1938 m.; 
blizu njenega severoizhodnega roba pa goriški Bogatin 
>d6I m. O tej gori pripovedujejo, da je polna zlate in sre- 
beme rade, ter da leži u njej 700 vozov blaga zakopanega. 



,y Google 



— 272 — 
Zato radoTerni poBtopaiSi neprenehoma kopljejo in rijejo po 
Bogatina. — Severoizhodni rob planote spušča se bolj pola- 
goma proti Lepeni. Tu se uzdigata Te lik i le me ž 2037 m. 
in Malt lemež 1867. Mnogo bolj sterm in pust pa je ju- 
goizhodni rob proti Tolminki. Ob viru te rečice napravlja 
pogorje proti eeveru obernjen lok od Bude£ega roba do 
kranjskega Bogatina. Blizu njegoTO srede se znižujejo gore 
do sedla Sleme ali Durice, na katerem se nahaja malo 
jezerice. Mnogo niie spodej izvira Tolminko. Izhodno od 
sedla uzdiga se PirhoT verh le 1739 m. visok. 

Eemovo planoto zapira na izhodni strani Eakovo (Ra- 
zorovo) pogorje. To se vleČe nekoliko zavito ali po ve£em 
a severozahodni —jugoizhodni smeri 28 kilometrov daleJS od 
izliva Lepene u Sočo pa do izliva Kneze u Bačo. Od sedla 
Trata pa do sedla Suha 1770 m. (verh knežkih Ravnij) de- 
la 14 kilometrov daleč mejo med GoriSkira in Kranjskim. 
Blizu srede pogorja nahaja se najvažnejše sedlo med Tolmia- 
skim in Bohinjem, t j. Skerbina 1908 m. visoko. Čeravno 
je to sedlo od oktobra do maja in učaai Se dalje ak snegom 
pokrito, vendar se čez-anj najbolj občuje in zlasti bohinjska 
živina na Tolminsko uvaža. Sicer pa je glavni greben tndi 
tega pogorja zelo sterm in gol. aa goriški, kakor tudi na 
kranjski stotoi obdajajo ga manjše peščene planote. Po obeh 
straneh pa se nahajajo tudi dobri pašniki, tako da je tu nfy- 
več planin. 

Najviša točka tega pogorja je Kuk ali Terh razora, 
tudi Teliki verh imenovan, 2086 m, visok. Tudi a te gore 
se uživa lep pogled na vse strani, zlasti pa na bohinjsko je- 
zero. *) Severno od Euka stoji Teliki bogateč, kranjski 
Bogatin ali MahavŠček 2008 m. in potem Mali bogateč 
1978 m. 6e severnejše, na koncu Eernove planote in blizu 
sedla Trata, uzdiga se LanŠevica 2004 m. Od te gore se 
zavija pogorje bolj proti severozahoda čez verh Kaluder 
1982 m. do gromade Cerni verh 1517 m., južno od vasi 
Soča. — Ka južni strani Euka pa nahajamo najpoprej goro 
Skerbina 1997 m. (blizu sedla jednacega imena); potem 
Dlana 1915 m., Terh planje 1855 m., Togel ali Euk 
1923 in dija 1881. 

Od Togla (Euka) proti jugu derži velik odrastek, ki 
napolnuje ves prostor med ZalašČico, Tolminko, Sočo, Bačo 
in Enežo. Spušča in znižuje se kakor velikanske stopnice 
nauzdol in sicer tako, da je predaji rob stopnic mnogo visi, 



*) Ta roEgled je opbal T. Rutar n „Boii" 'št. 41.— 



,y Google 



— 273 — 
nego mesto, kjer so z obronkom zrastene. Herbet ima k mno- 
gim avojim grapam precej sterma pobočja, vendar pa je skozi 
in skozi lepo obrasten in visoko gori naseljen. Hitro pod 
Voglom uzJiga se Euk še 1888 m. visoko. Druga niža stop- 
nica, Krajkov verh, doseže že le 1301 m. in tretja, Tri- 
glav nad Foljubinjem, le 1141 m. OdTriglava se vleče pro- 
ti j ugoizhodu do Kneze Eobilina glava, katere najviše 
mesto 1475 m. preseza celo Krajkov verh. Tu se nahaja lepo 
obrasteni kopičasti Jalovnek }453 m., katerega pogosto 
obiskujejo zavoljo lepega razgleda. Celo pogorje zveršuje s 
Tlako 913 m. nad Podmelici. — Najjužnejši del tega 
odrastka je Benica nad Modrejem 658 m., katero loči Iju- 
binjsko sedlo 395 m. od glavne veje. 

Manjši odrastek cepi se od Kuka-Razora naravnost pro- 
ti jugu med Tolminko in Zalaščico. U tem se uzdiga blizu 
Kuka stermi Uigovec 1884 m., izpod katerega Zalaščica 
izvira. Daljeprotijugunahajamo: Verh hruševice 1571m., 
Verh ruta 1172 m. in Kaleo 946 m. med Čadri in 
Zalazi. 

3). NemSkorutarsko pogorje. To pogorje se vleče po 
Goriškem le 13 kilometrov' daleč ob kranjski meji, od sedla 
Suhe do Slatnika, in prestopi potem pod imenom Jelovica 
na Kranjsko, To pogorje vidi se od daleč kot velikanski 
mejni zid, iznad katerega se posamezni verhi le malo uzdiga- 
jo. Oorenji del pogorja je zelo sterm in na južni strani tudi 
neizrečeno gladek, dočim se na njegovi severni strani velikan- 
sko skalovje in razorsine pečine nahajajo. Južna stran je tore 
ak senožetimi, germovjem in redkim drevjem lepo obrastena. 
Odrastki, katere pošilja pogorje na jug, se blizu slemena 
komaj ločijo od splošnega pobočja. Niže pa, u višini od 1100 
— 1200 m., prihajajo odcepljeni herbti vedno samostalnejši in 
vedno razločnejši, ter so le niže blizu fiače že po globokih 
grapah jeden od druzega oddeljeni. — Kakor že rečeno, le- 
^jo sedla u tem pogorju le malo pod srednjo višino verhun- 
cev. Taka sedla so: Suha (nemškorutarska) 1850 m., Šar- 
ta 1765 m. med Hochkoglom in Cemo perstjo, Žovbik 
1830 zraven čeme persti, Rindloch aliBačko sedlo 
1273 m. Najvažnejše pa je sedlo Petrovo berdo pod 
Blatnikom, le 817 m. visoko med dolinama Bače in 3ore. 
Čez to sedlo derži najvažnejša zvezna pot med Tolminskim 
in Gorenjskim, in je bila u poprejšnjih stoletjih zelo obisko- 
vana. Kadar se dodela nova bačka cesta, oživelo bode iz- 
vestno zopet ono staro kupčijsko občevanje. 

Najviši verh n nemškorutarskem pogorju je Hochko- 



,y Google 



— 274 — 
gel, ravno nnd vasjo NemSki rut, 1989 m. visok, dosele tore 
malo ne višino Kukovo. Prav malo nižji so njegovi sosedje 
na zaliodni strani, med katerimi se posebno odlikujeta Novi 
verhali Spitzkogel 1969 m. in O- rad i ca 1964 m. 
Ifa nasprotno, izhodno stran ae pogorje pa bolj bitro znižuje. 
Tako meri Wocbeinerkogel že le 1833 m. in malo ve<S 
Černa perst (Scbwarzberg) nad SteržiSčem, t. j. 1845 m. 
To goto imenujejo navadno „botaniSki vert" zaradi množine 
njenih različnih rastlin, in ker je celo do verbalepo obraste- 
na in se tore zelišča lahko brez nevarnosti nabirajo. Zaradi 
tega prijatelji uatore prav pogostoma obiskujejo Cerno perst. *) 
— Proti izhodu od Cerue persti se pogorje Se hitrejše znižuje. 
Kolba nad Bačo je že le 1497 m. visoka. Onstran baike- 
ga sedla se pa svet zopet malo uzdigne in napravlja S 1 a t- 
nikovo sleme, čegar najviše mesto je 1550 m. visoko. 

Najvažnejši odrastek nemškorutarskega pogorja spušča 
se od Gradiče naravnost proti jugu do Bače med Koritnico 
in Knežo. Hitro pod Qradico se uzdiga F 1 o č a, ali samo 
1277 m. visoko. Od nje derži majhen herbet proti LišČe- 
vemu ovinku Kneze, kateri sverSuje s čelom Verh Lisca 
1047 m. U glavnem odrastku pod Pločo najdemo Luknjo 
1148 m. in še niže Kronberg 1099 m. Pod Eronbergom 
začne se odrastek zopet uzdigati in nebuje z gromado Kotel 
1175 m. nad Tumlini. — Prugi odrastek začenja na južni 
strani 'Wocbeinerkogla iu se spušča zelo hitro do sedla med 
Nemškim rutom in Steržiščem, ki je I9 825 m. visoko. Od 
tega sedla pa se začne odrastek pod imenom Obločki hrib 
zopet uzdigati, zasukne se proti jugoizhodu in napolnuje a 
podobi precej širokega herbta prostor med Koritnico in go- 
renje Bačo. Svoje najviše mesto doseže u Zuojilu (Nem- 
ški verb) 1138 m., končuje pa s^ stermo, okroglo Koriško 
goro 1073 m. — Še tretji zelo kratki odrastek se cepi ns 
izhodni strani Cerne persti, se potem bitro znižuje ter nebuje 
z verhom Ueornje 1118 m. nad Tertnikom. 

4). Cerlijansko gorovje. To srednjegorsko višavje na- 
polnuje ves cerkljanski okraj in sega na severozahodu celo na 
Tolminsko. Razprostira se med Idrijco, Kozarsko, Bačo in 
kranjsko mejo, ter dela razvodje med pritoki SoČe in Save, 
8 poprejšnjim pogorjem združeno je na Petrovem berdu. Od 
todi se vleče proti jugu (malo na zahod obemjeno) iz početka 



*) L. 16J1 bil je celo saksonski kralj MirosUT Auguat II. na Cer- 
ni persti inje baje rekel, daje to u botaniSkem obziru ntgbigatejta gora, 
kar jih je od obiskal. 



»Google 



— 275 — 
u jedoem samem herbtu do Forezna. Tu se razcepi na 
tri herbte, od katerih je na;ikjajši zahodni med Bačo in Fo- 
rezenskim potokom z verhom Durnik 1155 m. Pervotui 
herbet derii od Forezna datje proti jugu do Rit ovca. Ka 
zahodni strani tega verha, onstran jeseniškega sedla 
826 m. uzdiga ae lep, kopiČast hrib Kojica 1301 m., od 
katerega ee tudi epuSča prati jugu nižji, naploskani herbet 
(KutroT verh 699 m.) med Jesenico in Kozarsko celo do- 
le do Idrijce. Uzporedno s tem derži od KitOTca naravnost 
u pervotni smeri cerkljanskega gorovja drugi nokoliko vi^i 
herbet med Jesenino in Cerknico tudi do Idrijce. Izhodni 
Poreznov odrastek vlefie se kakih 10 kilometrov daleč ob 
kranjski meji, prestopi potem (blizu Černega verba) na Kranj- 
sko in napolnuje pod imenom Blegalevo pogorje pro- 
stor med Soro in Poljaniico. Od tega pogorja pa se cepi pri 
čemem verhu ob izvini Cerknice drugi nizi herbet. ki ae uz- 
poredno s Foreznovim vledeob kranjski meji proti jugozahod- 
ni strani med (.erknico in Poljanšičnimi pritoki. Pod Cerk- 
nom zasukne se z malim lokom proti jugoizhodu in prestopi 
na Kranjsko ob desnem bregu Idrijce. Od svoje največe vi- 
iine spušča le neznatne odrastke do Želina ob Cerknici. 

Značaj cerkljanskega gorovja je precej prijazen. Herbti 
neso več tako visoki in tako ostri, kot med visokim gorovjem. 
Čez nje se uzdigajo le nizki verhi, ki neso razorani in šker- 
bi, nego lepo okrogli in kopičasti. Tudi grape neso globoko 
zajedene, ni'go dolinice so mnogo iirše in pobočja veliko zlož- 
nejša, kakor pri vseh do sedaj opisanih pogoijih. Fo dolinah 
se nahajajo polja in travniki, po obronkih navadno gozdi raz- 
ličnega lesovja (med njim tudi mnogo jelovine, zlasti meces- 
Qov), po herbtih razprostira se zopet obdelana zemlja s člo- 
veškimi bivališči in verhovi so navadno pokriti z lepimi se- 
DOŽetmi, ki pa neso tako sterme, kot po odrastkih Kernovega 
in Matajorjevega pogorja. 

Že iz tu opisanega splošnega značaja sledi, da ima cer- 
kljansko gorovje mnogo zložnih prehodov in nizkih sedel. Fec- 
vo tako sedlo je bukovsko 606 m. med Grahovim in 6u- . 
kovim, nad izvirom Kozarske. Čez to sedlo vodi starodavna 
tovorna pot iz bačke doline na Cerkljansko in dalje oa Kranj- 
sko. Omenjena pot se vije ob južnem pobočju Kojice, pre- 
korači potem zakrižko sedlo 700 m. med Orehkom in 
Zakrižem in od todi se spušča polagoma do 325 m. nauzdol 
u dolino Cerknice. Iz te se mora zopet nauzgor viti čez Pla- 
nino do kranjske meje. Tu prekorači novo sedlo Terh uli- 
ce ali Podlaniščem (Na kladju) 791 m., ki je poleg Pe- 



,y Google 



— 276 — 
trovega berda najvažnejše ob tolminnko-kranJBki meji. Tažno 
je tudi sedlo Robideneki verb 824 m. med NoTaki in 
LeskoTcem, ter Davški verh 1006m. medKovaki in BaT- 
60. Cez južnoizhodno cerkljansko pogorje deržita sedil Te- 
hariiče 874 m. u Noto oalico in Znojilo 685m. iz Jaz- 
bin u HabovSče. 

Najvili Terh cerkljanskega goroTJa je Forezen (Bo- 
rodin) 1631 m., na tromeji tolminsko-cerkljansko-kranjski. Na 
njegovi eevemi strani proti PetroTemu berdu je bnenitnejfii 
vera samo le Hoče 1514 m., južno od Podberda. U južnem 
delu pogorja pa imamopoleg žeomenjenega Ritovca 1157 
m. Se dva Kuka, na vsaki strani Ravnij jeden. Severni viSi 
se uzdiga do 840 m., južni pa le do 707 m. Od tega se spu- 
6i& svet naglo k Idrijci. U izhodni potezi Porznovi uzdiga 
se nad Gorjem Hum 1387 m., potem nad PoŽami Ve rh ko- 
pa 1258 in dalje LabniČki verh 1349 m. ter pod njim 
Ternova 1006 m. nad Poljano. Na izhodni strani DavSkega 
sedla stoji sleme Cernega verh a, katerega najviSa točka 
ie 1288 m. visoka. — U mejnem pogorju na LKbodiii strani 
Cerkna leži podolgasta ;gora Škofje 974 m. iu potem na 
južni strani Tohari&č ploskasti B c 1 e k (Beuk), čegar najviSe 
mesto 1052 m. je že na kranjskem svetu. Od tega pogoja 
spu&čajo se proti kotu med Idrijco in Cerknico nižji okrogli 
herbti, iz katerih se uzdigata Veliki verh 884 m., uajni- 
ni strani Cerkna, inFluŽenska gora 1015 m. pred 
Belkom. 

5). Šenvidskogorska planota. To visoko ravan lotSita bu- 
kovsko sedlo in potok Kozarska od cerkljanskega gorovja, 
tako da ona napolnuje ves kot med Idrijco in Bačo. Senvid- 
skogorska planota je podobna trapecu, katerega severna stran 
je čez 8 kilometrov dolga, južna s prejfinjo uzporedna pa le 
5 km. Nad morjom ae uzdiga od 650 m. do 800 m., ter 
pokriva 24 \Z_\ km. sveta. Iznad nje molijo posamezni griči 
le malo, komaj 50 — 100 m. visoko. 

Ta planota je že predpodoba Erasevine. Tudi tukaj »e 
verste lijcu podobne kotlinice in ponikve z okroglimi griči, 
tako da ima ves svet valovito podobo. Po kotlinah so na- 
vadno njive in verti. znožja gričev obdajajo travniki, temena 
pa, ki ao skoro vedno skalovita, bukovi gozdi. Sicer se pa 
nahajajo tudi veči gozdi, ki so po dolinicah in gričih, zlasti 
pa po zunanjih pobočjih razširjeni. Ves ostali svet pokrivajo 
obširni pašniki, ki so pa tudi že zelo kraškim podobni. Rav- 
no tako nemajo skoro nikjer studenčnice, nego le kapnicopo 
vodnjakih. Samo slapški potok sega precej globoko u 



,y Google 



— 277 — 

Slanoto, ekoro do njenega severnega roba, ter na ta DaJSin 
eli planoto a manjii zt^odni (poaikvenski) in mnogo Teči 
izhodni del. Eljubu kraikemu zna£iyti je genridskogorska pla- 
nota ie precej rodovitna. Tudi sadnega dre^a ima Se dosta. 
Tem okolnostim primemo je tudi Število prebivalcev, t. j. 
blizu 3500 duS. •) 

Pobočja Senvidskogoreke planote so na vee strani pre- 
cej sterma, zlasti pa severno proti Bači in južno proti sred- 
nji Idr^d. Le jugozahodni obronek proti Idrijci med Trebu- 
So in Bačo spušča se bolj polagoma u dolino, tako da je ta 
zemljišče nekoliko pripravnejše za poti in človefika bivaliSča. 
Ali čeravno so pobočja nezložna, vendar eo ravno najstermej- 
Si kraji z gozdom in germičjem obrasteni. Razen bukovja 
taste ob severnem obronku posebno veliko mecesnov. Blizu 
verha pobočij pa se večinoma senoietidirijo, po katerih raste 
le tu Pa tam kak bukov germ, ali kak mlad mecesen. 

Čeravno so pojedini kopiČasti griči neredno po planoti 
raztreseni, vendar se dajo ločiti tudi cele verste gričev, ki 
se vlečejo počez čez planoto, n. pr. na zahodni strani Sen- 
vidske gore, kjer so griči večinoma zelo peSčeni in malo ob- 
rasteni. Največe viSine nahajamo u severnem in severoizhod- 
nem robu. Ta se uzdiga Červov verh do 972 m., južno 
od Orahovega.U izhodnem robu je najviSi V erh Degarnika 
964 m., potem Jelesje berdo 722 m. na izhodu Senvid- 
ske gore. U sredini planote se uzdiga Volčje berdo do 
817 m. Mnogo uiitji so verhi u južnem robu, n. pr. Verh 
leske 696 m. nad Stopnikom in OgnjiSka glava 654 
m. nad Slapom. U zahodnem delu planote uzdiga se Oblač- 
no berdo pri Ponikvah do 757 m. vidine. 

KraSevina. 

EraSevini pripada ves svet, ki leži na južni strani Idrij- 
ce. Na Tolminsko sega tore prav malo te tvorbe. Poznana 
je pod imenom 1). idrijski svk (Idrianer Boden), ker je raz- 
širjena okoli tega mesta. Čeravno je Kraievina sploh visoka 
ravan, vendar se na Tolminskem prikazuje le kot mnogo raz- 
rasten herbet. Ta herbet se vleče jod Dolenje Trebuie med 
Hotenjem in Idrijco proti jugoizhodu do tolminsko - kranjske 
meje in potem dalje ob tej na severni strani Kanomle do 



*) Šenridskogonko planoto je lepo opiul F. Kafol u 81. Veier- 
BiMk IS68. 



,y Google 



— 278 — 
njenega izlira u Idrijco blizu Fare, vsega nknp blizu 16 ki- 
lometrov da]e<!. Uzporedno s tem herbtom derži druga juž- 
nejša poteza med Hoteajem i o Kaaomlo na severni, ter 
med Trebudo, Gačuikom in gorenjo -Idrijco na južni strani, od 
katere pa spada le majhen del k Tolminskemu. Med obema 
herbtoma se nahaja blizu meje sedlo Jerebov verh 726 m., 
preko katerega derži glavna pot in stara zveza med Tolmin- 
skim ter Idiijo. Od glavnega herbta spuš(!ajo se na severno 
stran k Idrijci trije manjši odrastki, razdeljeni po treh Se 
precej močnih potokih (Oluska, Sevnica in Stopnica), ki po 
globokih grapah u Idrijco derejo. 

Značaj idrijskega sveta je precej jednak onemu cerkljan- 
skega gorovja, le da so posamezni herbti nekoliko bolj stermi 
in deloma tudi viSi. K Idrijci se spufiČa, zlasti na severoza- 
hodu, spodnji del poboj^ij zelo stermo. ViSe gori prihaja svet 
bolj zložen in na verhu so herbti precej naploskani, n. pr. 
pri Sebreljah in JagerSčih. Zato so tudi po teh herbtih člo- 
veška bivališča zelo raztresena in segajo prav visoko gori 
(aelo VojSčica leži n. pr. 1120 m.). Herbet med Hotenjem 
in Gačnikom prehaja blizu meje u visoko ravan, ali 6e le 
onstran kranjske meje se planota prav razvije okoli Vojakčga 
(cerkev 1090 m.). Tudi idrijski svet je precej dobro obrasten, 
z gozdi in senoŽetmi pokrit. Razen že omenjenega najvažnej- 
šega sedla deržita še dva prehoda čez glavni herbet: jeden 
iz JagerSč u idrijske Eernice, drugi iz Olovške grape k Fari 
(sedlo „Na prehodu" 951 m.). 

NajviSa točka idrijskega sveta na Tolmioskem se nahaja 
u manjšem herbtu blizu kranjske meje proti Vojsk^mu in se 
imenuje Planinica 1136 m. Ob njeni severni strani raz- 
prostira se visoka, proti zahodu nagnjena ravan tjegori do 
Mačkovih lazov 1067 m. Tu prehaja planota u herbet, 
ki se naglo spušča proti Dolenji TrebuŠi, tako da je Oabro- 
vo berdo že le 8S5 m. visoko. — U glavnem herbtu Je 
najviši verh Jelenek 1108 m. južno od Otaleža in severo- 
zi^odno od Fare. Na zahodni strani Jelenka se uzdiga Kol 
1059 m. že na Kranjskem. Njegov odrastek proti Idrijci, na 
katerem ležijo Jageršče, nehuje z vrhom Davče 706 ra. 9e- 
breljski odrastek začenja pri Verhovcu 1079 m., na izhod- 
ni strani Jerebovega verha. U tem odrastku uzdiga se Kuk 
674 m. (med dolenjimi in srednjimi Šebreljami) in na čelu 
njegovega obronka proti Idrijci cerkev Sv, Ivana 580 m. 
Odrastek med Stopnico in Hotenjem začenja tudi pri Ver- 
hovcu in nehuje z verhom Na plesu 783 m. nad Idrijco. 

2). Lokovško pogorje. Od tega pogorja spada k tolmin- 



,y Google 



~ 279 — 

skemu svetu )e najseTeinejSi obronek velike teraOTsko-banjike 
planote, po£emSi na levem bregu TrebuSe ter dalje ob levem 
bregu Idrijce in SoČe do izliva VogerSčeka u njo. To rebro 
se proti Idrijci jednakomemo in precej stenno spuiča, proti 
Soči je pa le najniži del pobočja zelo sterm, skoro skozi in 
skozi le jeden sam rob. Yiie gori pa je svet bolj zložen, 
tako da ro se mogli ljudje po njem naseliti in obdelati ga. 
BanjSka planota leži okoli 600 — 700 m. nad morjem, ali Tol- 
minskemu pripada od nje le lomska okolica in majhen krajec 
pobočja ob Idrijd. Iz te popolnoma kraškemu svetu podobne 
planote uzdigajo se posamezni verhi ie do 300 m. visoko. Ti 
verhi so razverSčeni ob robu planote zlasti na izhodni strani 
Loma proti Lokovcu. Tudi tu se nabajajo hiSe in njive po 
dolinicah, po hribih pa večinoma gozdi. Proti Idrijci segajoče 
rebro obrasteno je po vsej svoji dolgosti z lepim gozdom. 
Uhod u čepovanako dolino, ki deli temovsko planoto od banj- 
ike, imenuje se Vrata in leži 567 m. nad morjem. 

Jedina ^nenitnejSa viSina lokovškega pogorja na Tol- 
minskem imenuje se Veliki verh 1072 m., jugoizhodno od 
Loma. Proti severu od njega stoji nad Lomom Verh jame 
890 m. in potem Terh čuklij 681 m. na jugu od Sv. Lu- 
cije. Na izhodni strani Čepovanske doline uzdiga se ob tol- 
minsko-goriSki meji Skopioa do 865 m. 

Da se izobrazba tolminskega poverSja ie bolj pojasni, 
nty sledijo tu Se primerjajoče 

Vifiine posameznih vasij in sel. 

Bača gorenja c. •) 757° 

Boleč M. D. na polju c. 448" 
Boleč, farna c. 485" 

, grad u soteski 532" 

Boijana dolenja 430" 

, stara c. 473" 

Bregim o. 358" 

, U. D. SneŽDica o. 645" 

, Sv. Marjeta c. 977" 
Bukovo o. 715" 

Cerkno c. 326" 

Čadra, sredina 700" 



Čei Soja C. 


368- 


Čiginj 


223- 


Dolj» 


220- 


Drežnica c 


668- 


Foni 


600- 


Grahovo o. 


305- 


Gtant 


760- 


Hudajnžiia 


390- 


Prodar 


434- 


Idrija pri Baii c. 


195- 


Idrinko C. 


211- 


Jageriie o. 


657« 



»Google 



JagerSie, SteriSenica 


827" 


Polico e. 


647- 


Jazbine c. 


682" 


Pologar ob Tolminki 


470" 


Jesenice 


710" 


Poljnbinj 


210- 


Kal boliki c. 


470- 


Ponikve c. 


725" 


Kamne C. 


206" 


Predel terdnjava 


1122" 


Kem sredina vasi 


880- 


. selo in sedle 


1162" 


„ najvi&a hiSa 


1008- 


Ravne žabijske 


930" 


Kobarid farna c. 


236- 


„ Ijubinjske 


653" 


Kontni ca grahovska, most 288" 


„ cerk^anske c. 


707- 


Kosci C. 


566- 


, livike 


1050- 


Kred o. 


259" 


„ dreiEniške e. 


621- 


Labinie c. 


669" 


Reka 


240" 


Ladri 


208- 


HobidiiSe 


680- 


Lazeo c. 


551" 


RoSe 0. 


364- 


Lepena gorenja 


679- 


Rut nemSki c. 


679- 


Libušnje C. Bi. duha 


419- 


Sedlo C. 


486- 


, 8t. Lovrencij 


270- 


„ C. sv. Helene 


364" 


LiTek C. 


720- 


Sela gorenja c. 


238- 


„ C. na Feratu 


■ 814- 




920- 


l^ubiiij C. 


399- 


Seli ca 


360" 


Log srednji C. 


650" 


Selišče c. sv. Brica 


203- 


Log u Trenti 


610- 


Serpenica c. 


362- 


LogariSče c. 


585- 


Soia C. 


476- 


Logi (Logje) C. 


508» 


Staro selo o. 


256» 


Loje, C. 8V. Petra 


457- 


Stennec c. 


961- 


Lom tolminski 


590" 


SteržiSče c. 


802" 


„ Grudnica 


840- 


Straža c. 


477" 


Sv. Lucija na mostu c 


160- 


Sužid C 


-255" 


„ Sv. Mavra c. 


206- 


Svina C 


303- 


Magozd C. 


442- 


Šebrelje gorenje c. 


638- 


Novaki dolenji c. 


609- 


„ Verhovec 


1060» 


„ Zarobar 


980- 


Ternovo c. 


322- 


„ Podprevec 


1040" 


Tolmin terg 


196- 


Obloke 0. 


559- 


B C. sv. Urha 


167- 


Orehek c. 


541- 


, C. M. D. Na ilovici 202» 


Otalež C. 


603- 


TrobenJe-GradaSe c. 


668- 


Peline c. 


641- 


Trebnga dolenja c. 


197» 


Planina c 


563" 


, VojSiioa 


1120- 


Plužina c. 


461" 


Trenta c. ■ 


748- 


PoiSe 


610- 


Veričevje 


271- 


Podbela 


296" 


Versno 


696" 


Podberdo 0. 


521- 


Š. Vidska gora c. 


647- 


Fodmelici c. 


284- 


VoKe 0. 


213" 



»Google 



— 281 — 
Tolže, St. Danjela c. 185" I Žaga 386" 

Zakriž C. 595° Želin 249" 

ŽabJJe 294» [ 

C. Doline. 

Komaj trinajsti del vsega tolminskega sveta je raven. 
Te ravnine se pa nahajajo samo po dolinah ob Soči in njenih 
vežih pritokih. Drugačuih ravnin Tolminsko nema. 

Kakor povsodimed Alpami, tako so tudi na Tolminskem 
podolžne, s pogoiji uzporedne doline mnogo Širše, nego po- 
prefinice, ki navadno pogorja sekajo in so tore le ozkim pre- 
sekam podobne. Samo tisti, ki ne pozna dobro glavnih smerij 
naših pogorij, ne najde te razmere med naSimi dolinami, ne- 
go skoro ravno nasprotno. *) Tako se hode ozka bačka do- 
lina marsikomu podolžnica zdela, ali vendar je u resnici le 
poprečnica, ker stoji naupično (ob gorenji in dolenji Bači) 
proti glavni dolini. Tam, kjer se poprečnice u podolžnioe 
stekajo, postaja veča, navadno kotlinasta ravan, n. pr. pri Bol- 
cu, Kobaridu, Tolminu in av. Luciji. 

Najglavnejda podolžnica je dolina med Breginjem in 
Trebušo. Smer te doline je tista, kot veČine tolminskih po- 
gorij, in se da tudi zunaj deželice slediti. Ravno u tistem 
pravcu leži namreč dolina Hotenja, Kanomle, Unca, cerkni- 
škega jezera in Kolpe na Kranjskem. Pa tudi pri Soči ae 
ta smer opetuje (med Plavmi in Solkanom, med Fiumicelom 
in morjem). Tudi Idrijca ima u svojem gornjem toku in po- 
tem med VerSčevjem in Reko prav isto smer, tako tudi po- 
tok Lepena na Bolškem. PopreČnice imajo na Bolikem smer 
od severa proti jugu (Koiitnica in SoČa od izvira do Loga), 
na izhodnem Tolminskem pa skoro od zahoda proti izhodu, 
malo na severoizhod nagnjeno (n. pr. srednja Bača, Idrijca 
med Reko in Trebušo). Spomina vredno je še, da ležijo uz- 
poredno doline: Soče med Logom in Žago, Bače, in potem 
Cerknice z Idrijco od Želina do Trebuhe. 

Se ve, da so najlepše in najziožnejše široke podolžnice. 
Zlasti nedižka, kobaridska in tolminska dolina spominjajo prav 
živo na lepe podolžnice srednjih in severnih Alp. U teh kra- 
jih je pa tudi prirodna in deželna lepota najpopolnejše razvi- 
ta. Od nje se prav živo razlikuje stisnjenostin otožnoet skoro 
vseh popiečnic. U tem obziru nam more za uzgled služiti 



*) Prim. Star, Das laoDzolhsl, pg. 2 



»Google 



— 282 — 
baJSka dolina. Tu ne nahajamo skoro 6iato a\& doluuke iiriae 
ia Se kar je je, podsuta je Tsa s prodom in kamnjem in ob 
Tsaki povodnji gospodari voda svojeroljno po njej. Zaradi 
tega so ljudje priBiljeni ataviti avoja bivališča ne a dolini, 
nego kakor lastoTi<!Da gnezda ob stermth pobočjih in nevar- 
nih rebrib. Najlepgi uzgled tega je na aamem aklalovju se- 
zidana vas Ba£a ob izlivu Bače u Idrijco. Ker je dolinska 
ravan mnogih poprečnic popolnoma podveržena slučajni samo- 
volji potokov in rek, zato je lahko razumeti, zakaj bo bile 
ceste io poti do novejšega časa u tako slabem stanu, in za- 
kaj se dandanes s toliko težavo zidajo in s tolikimi stroiki 
uzderžujejo. 

Tolminske doline, zlasti širSe, so navadno odperte proti 
jugu, tako da jih solnčni žarki lahko dosezajo in ogrevajo. 
Zato je "podnebje po dolinah veliko milejSe in prijetnejše. O 
hudih vetrih ae le na nekaterih krajih kaj večega čuti. Usle- 
di tega je tudi zemlja, navadno s peakom pomešana naplavi- 
na, mnogo rodovitnejša in zelo hvaležna svojim marljivim ob- 
delovalcem. Zato se ljudje po dolinah ne pečajo toliko s^ 
Živinorejo, nego bolj s poljedelstvom. Turšica in sploh žita 
se aejejo po sočki dolini celo do Bolca. Tudi je Tolminsko 
in Cerkljansko nekdaj zelo slovelo in je Se dandanes na gla- 
su zavoljo svojega obilnega in dobrega sadja. Celo vina se 
Se precej prideluje (kislega cividina) tjagor do Kobarida in 
na cerkljansko stran do Grahovega in Cerkna. Vendar se 
sadjereja poleg poljedelstva precej zanemarja. 

1). Največaravan na Tolminskem je bolška kotlina 
(Flitscher Kessel). Ta se razprostira od Boke do Koritnice 
blizu 6 kilometrov daleč, ali njena oajveča širjava pri Bolcu 
znaša le 2 kilometra. Nad morjem leži. ta ravan od 350 — 
480 in pokriva vsega ukup 15*7 |~j km, sveta. Na izhodni 
strani Bolca uzdigatase nad Koritnico dva hribčeka: StražiSče 
in Babeljnik 520 m. 

Med čezsoČo in Bolcem reka 3o£a nema določene stru- 
ge, nego teče kodar se jej poljubi in kvari tako mnogo rav- 
nega sveta. Više nad strugo, okoli Čezsoče in potem na 
pravem bolškem polju je zemlja še precej rodovitna in lepo 
obdelana ter z drevjem zasajena. Vendar zaradi njene višine 
nad morjem in njene oddaljene lege med najvišimi gorami 
ta ravnica ne more dajati obilnih pridelkov. 

2). Kobaridska dolina. Ta ravan leži med izhod- 
nim delom Stolovega pogorja in med Matajorjem, ter se raz- 
prostira od Soče do Nediže onstran Kreda. Dolga je 7 ki- 
lometrov, široka pa skoro nikjer Čez 1 kilometer. Njena višina 



,y Google 



nad morjem snaSa od 220 — 300 m., porerSina pa 6-n \Z\ km. 
Po sredi te doliae teče potok Idrija, ki redi veliko močvirje 
(^Blato"), ki Be pa sedaj euSi, tako da se pridobiva še mno- 
go rodovitne zemlje za pridno obdelovanje. Pri Starem eelu 
leži eredi doliae majhen grič, ki se je berikone z bližnjega 
Matajoijaprivalil, ker je njegovo kamnje različno od dolinske 
eestave. Ta grič dela razvodje med Sočo in Nedižo. — Koba- 
ridsko polje je zelo rodovitno. Pridelujejo sena njem vsako- 
jaki sadeži, zloeti pa obilo turSice. 

3). Zvezo med kobaridskim in folminakim poljem delata 
idrijsko-smaSčansko, ter kamensko-volateko po- 
lje. Ta polja zaiizemajo sočko dolino od Mlinskega do Ga- 
bri] in pokrivajo 9 |~| km. sveta. Nadmorska viSina teh polj 
Lskoro povsodi jednaka, ker se menjujelemed 3(0 in 250 m. 
dovitnost in pridelki se ujemajo z onimi na kobaridskem 
polju. Le ob izlivih mnogih potokov nahaja se veliko kam- 
nitega in s peskom pokritega sveta. 

4). Tolminsko-volčansko polje. Ta ravan leži 
med Bučenico in Merzlim verhom ter se vleče od Gabrij do 
Prapetna. U teh mejah obsega ta ravan tudi doljanako, za- 
tolmiusko in poljubinjsko polje. Dolga je vsa ta dolina od 
severozahoda proti jugoizhodu 6'5 kilom., Široka pa na naj- 
čiriem mestu 2*5 kUom. Kad morjem leži 160 — 250 m. m 
pokriva blizu 10 {~| km. sveta. Glede rodovitnosti in pridel- 
kov je ta ravan blizu jednaka s kobaridsko. Le žkoda, da 
spravljajo vode mnogo sveta pod se, ker Soča in Tolminka 
režeta polje ravno po sredi. Tudi Eamnica in GodiČa zau- 
zemata več prostora, nego bi jima bilo potreba. Ob tokih 
teh potokov in rek naneienega je mnogo proda in peaka, po 
katerem k veČemu verbovje raste. U novejSem |Časa so za- 
čeli tudi to verbje dobro prodajati u Lahe za pletenje kolev. 

5). Manjše doline. Takih se nahaja še mnogo po 
Tolminskem, zlasti ob izlivih rečic in potokov, pa tudi ob 
srednjih tokih rek. Tako imamo manjSe ravnice ob Ko- 
ritnid u liOgu (1-7 M km.), ob Soči okoli vasi Soče (3 H 
km.); visoka dolina u BavSid (18 |~| km.); eočka dolina med 
Žago in Serpenioo (35 |^ km.), na Ternovem CO'6), ob 'Se- 
diži pri izlivu Bele (06); pri Sv. Luciji med Sočo in Idrijco 
(1'3 Tli km.), čiginjsko in kozarsko polje (0-6 \Z\ km.); do- 
lina Idrijce od Bače do Trebuše, dolina Cerknice itd. 

C. Vodovje. 

Poudarjati se sme, da fe Tolminsko bogato z vodami 
obdarovano. Nema sicer nobene velike reke, ali ne manjka 



,y Google 



nm reJHc, potokor in stadeneeT, t taterimi je na iaiaStm 
go*to premreteiia. Suno jezera, katera so nekdaj tndi po 
naiih dolinah ležala, odtekla bo že sdamo in dandanea ima- 
mo le nekaj majboih plantnakih jeur. Vse vodovje s Tolmin- 
tkegA te odteka o jadransko moije in sicer po SoJEi io nje- 
nem desnem pritoku Ifediži. 

Bo^a (tzaica, Isnitz, Isonzo, Sontios) izvira ,na podni' 
izpod Snite a zDOŽjn Mojstroke, skoro ravno na na^robii 
strani od Savinega izvira. 916 m. visoko nad morjem. Že 
visoko gori se 6aje u globini njeni vir a Se le malo niže se 
prikaže na dan izpodi gmi^ in kam^ja. Izvir obdan je sko- 
ro okoli in okoli z naupičnimi stenami in le težavno je priti 
do njega. Hitro pod izvirom dela 6o£a miJen slapič, kate- 
remu sledi zaporedoma ie mnogo drogih. Po ozkosliBnjenem 
bovtu pada ekoro neprenehoma u iirio trentarsko grapo, po 
kateri jej prite<!e od desnice pervi vedi (skoro 7 km. dolgi), 
navadno suhi potok Trenta. Pa tudi od sedaj naprej je 
so£ka dolina 6e zelo ozka. „3tene so po obeh straneh tako 
malo narazen, da skoro s komolci u nje terčiS, ie se sredi 
grape ustopiJi. Stermine so na levi in desni skoro naopiifne, 
kakor bi jih bil izui^'en zidar po svinJSenotežnem ravnila zlo- 
žil. Le visoko gori na verhu se blidči za nožev herbet sinje- 
ga neba. Tu skozi se vije Soča po globokozarezanem kori- 
tu. Kakor malo dete, ki se ob vsak kamen spodtakne in 
fiim več zaprek najde, tem hitrejie na vrat na nos naprej 
dervi ; prav tako se mala reka, jezna da jo ustavljajo veli- 
kanske po strugi raztresene skale, peni in bije ob nje, ter 
zaletava iz kota u kot.'' *) 

Tako teče Soča mimo cerkvice M. D. u Trenti, ki se 
ravno pod naupično steno na mali ravnici uzdiga, tako da 
imajo poleg nje le Se tri hiše prostora. Po pet kilometrov 
dolgem, malo proti Kraajskemu zavitem toku, dospe SoČa do 
Loga ali spodnje Trente. Tu (blizu 600 m.) sprejme pervi 
veči pritok Zadnjico, ki se za čudo nutna in bistra izpod 
Triglava privleče, dočim Soča Čez peneče slapove grozovito 
bobui in Sumi. Tu Se le izgubi Soča svoje krajno ime Šni- 
ta ia sprejme obče zoano. Ob jednem preuzame smer Zad- 
njice ia teče od sedaj naprej do izliva Brusnika pri vasi Soči 
proti jugozahodu. Sočina grapa je tudi na tem potu Se vedno 
ozka. Severni obronki so jako stermi in skaloviti. Podosojna 
južna strau je nekoliko prijaznejSa. Trudno oko se vsaj ta 
pa tam odpočije na matiovem zelenju in redkih smrekovih 



•) A. ČotT tt toriikon .OImu* I8T4, it. 42-44, 48, 47, 49, 50. 



,y Google 



— 286 - 
deblih, ki Se neso plazu ali sekiri zapadla. Oloboko doli si 
je aerdita Soča izlizala in u živo ekuo udolbla po 4 metre 
globoko korito, po katerem zamolklo brunda, kakor po ogrom- 
nih skalnatih ceyih: golčenje bMH, nje pa ne vidiS. U sredi 
struge leže velike skale, ob katere se SoJSini valovi zastonj 
upirajo. U obče je njeno korito zelo stisnjeno, le jedenkrat 
(u zadetku Trente) se malo bolj raziiri. Od mnogih potokov 
pomnoženi njen tok je zelo hiter in dero£, le tu pa tam (pri 
zeniljidču Babnica) se malo bolj umiri. 

Po brezštevilnih ovinkih in ah zopet pomnoženo hitrostjo 
dospe Soia do vasi, katera je po njej svoje ime dobila. Od 
todi naprej je njen tok do Žage le malo proti jugu in mno- 
go bolj proti zahodu obernjen. KebotitSne visočine se po obeh 
straneh nekoliko razmaknejo in kmalu se ti prikaže kopica 
nizkih bajt, čepeča u kuStrastem drevičju; to je vas SoČa. 
Malo pod to vasjo napravlja naSa rečica zopet precejšen slap 
in od todi naprej rabila se je že za plavenje derv. Po izlivu 
Lepene se njena struga zopet precej razširi in u sredi nje 
stoji celo mal prodast otok. Čim bolj se približuje boUkej 
kotlini, tem mirnejša postaja Soča. Ob izlivu Koritoice je 
že le 380 m. nad moijem visoka. Vendar je njena struga 
de vedno ozka, med stetme bregove Btisnjena. Se le sredi 
bolŠke kotline, po izlivu Slatnika, razmaknejo se najenkmt 
Sočini bregovi in voda stopi u Široko dolino. Zato se pa 
reka sedaj razdeli na več panog in teče jako zavito po ob- 
širnem produ, ki leži na obeh straneh prave struge. Le 
majhen del te prodovine je z drevjem zasajen. Ob povodnjih 
se So<!a, se ve da, razširi, in poplavi vse niže ležeče kraje, 
tako da je bolj podolgastemu jezera podobna. Še le ob iz- 
livu Boke se struga uovič zoži, ali le za malo časa, kajti pred 
Žago se zopet znatno razširi. 

Pri Žagi oberne Soča (331 m. nad morjem) svoj tok 
proti jugoizhodu in preuzema glavno smer naših pogorij, ter 
Idrijce med Sv. Lucijo in TrebuSo, potem Hotenja, Kanomle 
itd. (glej gori str. 261). Od Žage do pod Serpenice je nje- 
na struga Se precej široka. Yendar voda se derži levega bre- 
ga in teče tik ob podnožju Polovnika. Ob njeni desni strani 
pa ležijo široka polja grušča in proda, katerega je nanesla 
kez^anska bela in drugi hudourniki (Suha ali SuSec). Redi 
Serpenice zoži se Sočina struga tako, da nI nič širša, nego 
pred izlivom Kolitnice. Tudi njeni bregovi postanejo sedaj 
zopet prav visoki in stermi. Zlasti levi breg je tako sterm, 
da se ob njem po 100 m. visoki melovi k Soči spuSžajo. 
Najože in najglobokejSe je njeno korito pod Prevelkom, 



,y Google 



— 286 — 
nasproti hribčeka K u n t e r j a med Serpenico ia Ternovim. Rav- 
no tu pada Soča zopet prav hitro in napravlja ye£ znataih 
berznic Tudi se pod Serpenico kaka dra krata prav možno 
zavije. Še le po 4 kilometre dolgem toku izvije se Soča iz 
t^a globokega korita in prestopi [zatim u ternovsko dolino. 
Tu se njena struga nekoliko raziiri in bregovi neso veJ tako 
visoki, čeravno pa ie vedno prav stenui. Ali pod Ternovim 
postanejo bregovi zopet visoki, struga pa ostaje i^ veduo do- 
sti liroka. Se le pri izlivu potoka Kozjeka zsdolbe se SoiSa 
u prav ozko skalnato korito, dočim pravi bregovi neso prav 
zelo fitermi, nego bolj žlebu podobni. Kajbolj stbnjena je 
Sojina struga pod kobaridskim mostom, kjer voda globoko 
doli med dvema skalama kakor etrelica iz ozkega tula Šviga. 
Še kakih 250 metrov od mosta naprej je Sočina struga ozka, 
potem se pa naj enkrat razširi. 

Pri Kobaridu zapusti Soča visoko gorovje in prestopi 
med srednje (200 m. nad morjem). Ravno tu končuje tudi 
njeni gorenji tok in nastopi srednji, ki traja celo do 
Solkana. U srednjem toku je Soča Že skoro popolnoma umir- 
jena in njen pad znala poČez le 3*5 m. na vsak kilometer 
daljine. Po široki kobaridsko-tolminski dolini postaje tudi 
njena struga precej iiroka, mnogo fiirSa, nego u i3oliki kotli- 
ni, ker ima sedaj tudi mnogo več vode. Tudi njeni bregovi 
BO sedaj prav nizki in ravni. Le okoli Kamna in potem na- 
sprot Gabrij so bregovi malo visi in jasno izraženi. Nasledek 
nizkih bregov je pa, d» tu Soča mnogokrat svojo pravo 
strugo zapušča in bližnje zemljiSče poplavlja, ali pa si celo 
od časa do časa drugo strugo poiSče. Oo povodnjih stopa čez 
bregove in podsipa bližnja polja s peskom, ali pa napravlja 
drugačuo Škodo. To poplavljanje se tem lože dogaja, ker 
mnogi močni potoki, kateri se u tej dolini u Sočo izlivajo, o 
deževji z veliko silo od obeh strani skoro naupično u glavno 
reko hrumijo in tako njeno vodo zajezijo, da je ta potem 
prisiljena čez bregove udariti. Usledi vsega tega je Sočiu 
tok med Kobaridom in Tolminom nestanoviten; sedaj se bliža 
bolj levemu, sedaj bolj desnemu bregu. Ker je Soča tu Že 
zelo umirjena, zato puSča ob obeh straneh pesek ia prod, 
katerega je iz višlh krajev seboj prinesla. Zlasti pod ISma- 
etmi, Volarjem in Dolji Siii na ta način po nepotrebnem 
svojo strugo in pustoši bližna zemljiSča. Kjer je pa njena 
struga urejena in bolj stisnjena, tam se tudi voda po njej 
mnogo hitrejše pretaka, n. pr. okoli Kamna. Pod Tolminom 
se Sočina struga zopet zoži in reka teče tik ob BuČenici, ta- 
ko da se njeno severno pobočje u velikih melih k vodi spušča. 



,y Google 



— 287 — 

Pod vasjo Prapetno, konec BuČenice, oberne se Soča 
skoro u jpraTem kota proti južni, malo na zahod nagnjeni 
strani. Od todi teče Soča po precej široki strugi, ki se pod 
Hodrejcami celo čez potrebo razširi. Kmalu pa se struga no- 
vic zoži in u velikih skokih hiti voda k Bvetolucijskeina mostu. 
S tega 34 m. visokega mosta je piav zanimivo opazovati glo- 
boko doli bobneče in penečo se vodo. Kakih 200 metrov nizi 
pridružuje se Idrijca Soči Strugi obeh rek sta do 30 in Se 
več metrov globoko zajedeni med Živo skalovje a le 4 — 6 m. 
Široki, U tem skalovju izdolbla je voda okroglaste kotlinice, 
kjer ee potem zaustavlja in verti, kot bi vre^. Sim ter tja 
leži po strugah tudi debelo skalovje. Soča teče kaj naglo po 
svojem ozkem koritu, Idrijca pa prihaja bolj pohlevno od iz- 
hodne strani. Kadar Soča od velikih povodnji naraste, takrat 
zaustavlja IdrijČino vodo, da je daleč gore po strugi zajezena. 
Tudi čez Idrijco derži blizu njenega izliva precej visok most. 
Za vsacega tujca je sfetok Idrijce in Soče prav zanimiva in 
mična prirodna lepota. 

Od izliva Idrijce teče Soča se 44 kilometra po Tolmin- 
skem. Njena struga je tudi od sedaj naprej zelo zelo stisnje- 
na, globoko u živo skalo udolbena. Bregovi so ob tem toku 
zelo stermi, skalnati in 80-— 100 metrov visoki. Malo niže 
od izliva Idrijce je Sočino korito na jednem mestu tako zo- 
ženo, da bi ga človek lahko u skoku preskočil. Struga je 
tako ozka, da se ob vodi ne more nikakor prodreti, nego da 
je moral človek visoko gori svoje poti izdelati. Le kjer kak 
manjii potok u Sočo pada, tam je voda bregove globoko iz- 
jedla ia razcepila. Pri Fodselih ob izlivu Ušnika se gorenji 
del pobočij malo razmakne, ali dolenji spušča ae Se vedno 
skoro naupično k Soči, tako da je bilo prav težko todi skozi 
vozno cesto izdelati. Ob izlivu Yogerčka zapusti SoČa s^ svo- 
jim levim bregom Tolminsko in 700 metrov pozneje tudi Ka- 
nalsko 110 m. nad morsko gladino. K^atorno je, da tudi po 
tej stisnjeni strugi Soča mnogo hitrejše teče, nego skozi širo- 
ke doline. 

Soča teče od svojega 143 kilometrov dolzega toka 68*8 
kilometrov daleč po Tolminskem. Na tem toku iznaša njen 
pad 11'5 metra na vsak kilometer. Ali ta pad je u raznih 
delih zelo različen. Tako iznaša ves gorenji tok Soče od iz« 
vira do Kobarida 448 kilometrov in njen pad na tem potu 
15'6 m. na vsak kilometer. Pa tudi u gorenjem toku je pad 
zelo različen. Tako teče SoČa od izvira do izliva Koritnice 
23'5 kilom. daleč in pada na vsak kilometer čez 22 metrov. 
Od Koritnice do Rezijanske bele teče Soča 9*2 kilometrov 



,y Google 



dale£ iu pada za 5*4 m. na kilometer. Od Bele do beiznice 

?i>d Prevelkoin znaia njen tok 5*2 kilom. in pad 6 m. Od 
'revelka do Kobarida na 7-1 kilom. dolgem pota pada Soča 
zopet Čez 14 m. na kilometer. 

Od srednjega Sočnega toka (52-3 klm.) pripada Tol- 
minskemu samo 258 kilometroT. Na tem pota znaša pad po- 
čez 3-5 m. na kilometer. Ali od Kobarida do izliva Tolnun- 
ke (16-1 kilom.) je pad malo manjM in znaSa le 3-23 m. 
Mnogo Teči je med izlivom Tolminke in Idrijce (4*1 km.), ker 
znaia skoro 6 m., in blizu jednak srednjemu padu je tudi na 
dalnjem potu do kanalske meje, znašajoč 3'4 m. db kilometer. 

{tazen veliko manjših pritokov sprejema Soča de mnogo 
veČih potokov in rečic od obeh stranij, zlasti pa od leve. 
VažnejSi pritoki od te strani so: 

1). Zadnjica, izvirajoča izpod Triglava, druži se pri 
trentarskem Logu sfe Sočo. 

2). Brusnik, ki izvira izpod Kaludra in Kuka ter se 
izliva pri RevmSici u Sočo. 

3). Lepčna, izvira na zahodni strani Kaludra in se po 
precej dolgem, u dolini dosti širokem toku pri Dolenji Soči 
izliva. 

4). Slatinek, izvira izpod Verliča in se idiva nad 
čezsočo. V dolioi je njegova struga precej široka. 

5). K ožje k. Ta blizu 7 kilometrov dolgi potok izvira 
pod goro Vrata in sedlom Predolino, teče skozi drežniški svet 
in se izliva pod Magozdom u Sočo. 

6). Ročica, izvira izpod Kema in Eožljaka, predira 
jugozahodni Kecnov odrastek, pada čez mnoge slapove u soč- 
ko dolmo in se izliva pod Ladri. 

7). Potok Volovščak se izliva pri Kamnem. 

8). Volarnica ali Volarja. Ta 6 kilometrov dolgi 
potok izvira iz južnega Kernovega pobočja, sprejema u se 
več manjših potokov, ki mu o deževju mnogo vode prinesejo, 
in se izliva pod SelišČi. Ked Versnom in Selid dela Volaija 
se svojima pritokoma prav zanimive ali malo poznane slapove. 
Največi in najveličastnejši je slap Brin t a pod Versnom. 

9). Tolminka izvira pod Slemenom med Studorom in 
Bogatcem ter napr&vlja koj pri izviru lep, ali malo komu 
znan slap. Na levi strani sprejema več gorskih potokov, ki 
se „Na prodih" 532 m. visoko stekajo. Od tooi se spušča 
Tolminka po globoki stisnjeni grapi precej hitro nanzdoL Za- 
steno ob izlivu desnega potoka je že le 323 m. visoka. Tudi 
naprej je njena struga zelo ozka in zlasti levi breg pod Ca- 
dri prav sterm in polen melin. Poprej nego dospe u dolino 



,y Google 



— 289 — 
zajč se u 150 — 200 m. globoko, zelo stisnjeno in nepredorno 
korito. Kakor hitro ee iz njega izvije, sprejema na levi stra- 
ni pritok ZalaSČioo ali Laččioo, ki priteiSe po malo manj 
irtisnjeui grapi. Njih setok ki nosi znadajno ime , Korita" je 
divjeromantičen in zaslužuje, da ga vsak tujec obišče, Se zla- 
sti ker se blizu tam nahaja slavnoznana Dantejeva (Zala- 
ika) jama. ZalaŠčica izvira pod Migovcem, napravlja tudi 
prav lep slap in sprejema na desni strani potok VolovSčak 
(TeloT(!ek). Po 13 kilometrov dolgem toka izliva se Tolmin 
ka pod Tolminom 148 m. visoko u Sočo. 

10). Lijak Godi6a prihaja izpod Jalovnika in se izliva 
pod cesto, ki vodi u Modrej. 

12). Idrij-ca (Idrija). 

13). Vogerdček izvira severno odLoma, deli Tolmin- 
sko od Kanalskega in pada po kratkem toku niže Fodsel u 
Sočo. 

Idrijca je za Tolminsko tako važna reka, da zaslužil- 
je posebej opisana biti. Ona izvira zunaj deželice na kranj- 
sko-goridki meji u ,MerzU rupi" 927 m. visoko. Iz početka 
te£e proti jugoizhodu, potem se pa malo po malem proti iz- 
hodu in severu zakroži, dotica se Idrije (323 m.) in spodnje 
Idr^e (pn Fari, 312 m,), ter doseže tolminsko mejo u Ter- 
Sievju 271 m. visoko. Tukaj oberne svoj tok proti severo- 
zahodu in ohrani to amer do Reke. Od todi do TrebuSe je 
njen glavni pravec zahodni, malo proti jugu nagnjen, le da 
pod Senvidsko goro napravlja velik, a herbtom proti jugu 
obflrnjeni ovinek. Od Trebuše naprej (176 m.) teoe Idrijca 
zopet proti severozahodu (u smeri glavne soiSke doline) do 
njenega izliva u So6o pri Sv. Luciji (124 m.). O povodnjih 
ima Idrijca mnogokrat veJ! vode, nego So(!a. 

Cela Idrijiina dolgost znaša okoli 55 kilometrov; od teh 

Sripada Tolminskemu (z njenim levim bregom) 334 klm. Tu- 
i IdrijtSin pad je zelo velik, ker znaSa za vso dolgost blizu 
800 m., tore skoro 15 m. na vsak kilometer. Na Tolminskem 

fia je njen pad zadosti majhen, ker znala na vsak kilometer 
e 4'4 m. Vendar je tudi po Tolminskem na raznih krajih 
različen. Od Verfiievja do Želina teče Idrijca 8'5 km. dalefi 
in pada za blizu 5 m. na vsak kilometer. Med Želinom in 
TrebuSo znaša tok 132 kilom., pad pa 4 m. Najpočasnejša 
je pa Idrijca u svojem dolnjem toku. Tukaj pada na 11*65 
kilom. dolgi poti le za 2*8 m. 

Vse porečje Idrijce po Tolminskem (z Bačo uredi) zna- 
ša 370 Q kilometrov. Od teh pa pripada na porečje BaČe 
same 118 O kilometrov. 



,y Google 



— 290 — 
VaŽD«jii pritoki Idrijce (na Tolminskem) od lere strani 
BO ti - le : 

1. Eanomla. Le njeni izvir pod Jerebovim verbom 
leži na Tolminskem, izliva se pa Pri Fari. 

2. Oludka prihaja izpod Jelenka, tečeakoro nzporedno 
3 Idrijco in se izliva pod Jagerfi^i. 

3. Sevnica izvira ob kranjskimeji pod Erželjem, te£e 
mimo debrelj in se izliva nasproti Beke u Idrijco. 

4. Trebala izvira na Kranjskem ne dalefi od Idrijce 
in te6e spotJetka proti severozahodu, od Gorenje TrebuSe pa 
naravnost proti severu po globoki ozki dolini ter se izliva po 
15*8 kilometrov dolgem toku pri Dolenji TrebuSi u Idrijco 
174 m. visoko. Od desne strani sprejema TrebuSa eledeia 
dva pritoka : 

a) Ga^nik, ki tudi na Kranjskem izvira (blizu Vojske- 
ga) in proti severozahodu te<Se ob meji med Tolminskim in 
GoriSkim ; 

b) Hotenje, ki izvira izpod Jerebovega sedla in uzpo- 
rodno z GatSiiikom teče, ter pada u Trebu^o malo pred nje- 
nim izlivom u Idrijco. 

Od desne strani dobiva Idrijca na Tolminskem sledeSe 
pritoke : 

1. Cerknica. Ta 14 kilometrov dolgi potok izvira iz- 
pod Cernega verlia u najizhodnejSem kotu Cerkljanskega, te- 
če ekoro naravnost proti jugozahodu skozi Cerkno in le izli- 
va pod Želinom u Idrijco (230 m. visoko). Njena gorenja 
dolina je precej široka in zlasti zahodni breg lepo raven. Pod 
Cerknem pa se dolina zelo zoži, tako da ob rečici ima konu^ 
še cesta svoj prostor. Od desne sprejema Cerknica potok 
Zapoiko, izvirajočo izpod Porozna, od leve pa malo Va- 
resovko. 

2. Jesenica izvira izpod jeseniškega sedla, na izhodni 
strani Kojce, in se izliva blizu Reke u Idrijco. 

3. Kozarska. izvira pod bukovskim sedlom in se iz- 
liva blizu Jesenice. 

4. Bača. Ta rečica izvira izpod Slatnika u voglu med 
kranjsko-podberdsko mejo. Blizu vasi Bača zbero se pojedini 
potoki, izvirajoči čez 900 m. visoko. Bača teče iz početka 
proti jugozahodu do Grahova. Od todi dalje skoro naravnost 
proti zahodu blizu do izliva, le u najzadnjem toku zavije se 
skoro naravnost proti jugu, malo na zahod obemjflno. Izliva 
se pod vasjo BaČa 161 m. visoko u Idrijco. Ves njen tok 
je 24'6 kilometrov dolg. Njen pad je zlasti u gorenjem delu 
prav velik, tako da neprenehoma pada ~a kotlino podberdsko. 



,y Google 



— 291 — 
Tu ae rečica precej amiri, ali vendar znaSa od todi do Gra- 
dova i^eo pad Se zmerom počez 21 m. na kilometer. Ka 
tem potu dere Bača po globoko izdolbeni grapi. Njena stru- 
ga je zelo ozka in zanzema skoro vso dolinsko Širino. Le 
pri Praugarju ee struga za dober kilometer dolžine precej 
razSiri. Kolikor nema voda doline pod seboj, zasipa jo pa a 
prodom. Ob deževju je vsa dolinica z vodo zalita iu poto- 
vanje je bilo poprej ob tem času zelo nevarno, dokler neao 
izdelali nove ceste. Pod Grahovim se Bačina struga z nova 
razSiri, čeravno so bregovi že vedno zelo stermi. Tudt umiri 
se rečica ie precej in pada na svojem daljnem potu le za 
100 m tore blizu 10 m. na kilometer. Le pri Elovžah spu- 
&Ča se Čez precej visok alap in Sumi skozi ozko, zelo roman- 
tično premosteno korito. Pod tem slapom teče BaČa prav 
mimo do svojega izliva. 

Bača sprejema od leve strani lejedenmali pritok: Por- 
zenskl potok, ki se pod Hudojužino izliva. Od desne stra- 
ni pa dobiva sledeča pritoka: 

a). Koritnica, izvira u mnogih potokih izpod Hochko- 
gla in Gradiče. Pod ^N^emSkim rutom se vsi ti potoki zjedi- 
nijo in potem teče Koritnica po zelo stisnjeni grapi do svo- 
jega izliva pod vasjo jednakega imena. 

b). Kneza. Ta 11-4 kilometrov dolgi potok izvira na 
zahodni strani sedla Suha in izpod Yogla. Pod knežkimi 
Kavaimi zberajo se potoki u stisnjeni grapi in sprejemajo 
malo niže od desne stranipritok Lipovček (408 m. visoko). 
Od todi pade KneŽa še za 190 m. (tore poprek 28 m. na 
kilom.) in še le malo pred izlivom, pod vasjo tega imena, 
umiri se nekoliko ter razširi svojo strogo. 

Besni pritoki Soče: 

1. Koritnica (bolška), izvira u kotu med Mangarcom 
in Jalovcem, teče 18 kilometrov daleč večinoma proti jugu 
in se izliva pod vasjo Koritnico u Sočo (380 m. visoko). Ker 
teče Koritnica naravnost od predelskega sedla proti bolški 
kotlini in ker je tod mimo prestara predelska cesta vodila, 
zato so stari mislili, da je ona pravi vir Soče. Koritnica spre- 
jema na desni strani izpod Predela Predelico, u katero 
Sada Mangartski potok; ia Možnico izpod Cernjelca. 
a levi strani pa se izliva u Koritnico sušeč Bavšica. Pri 
bolški soteski predira Koritnica 470 metrov dolgo, okoli 50 
m. globoko in po nekih krajih komaj dva metra široko, zelo 
romantično korito, po katerem je rečica svoje ime dobila. 
Njen pad znada od izliva Predelice dalje na 11 kilometrov 
dolgem potu 260 m., tore na vsak kilometer po 23'6 m. 



,y Google 



— 292 — 

2. Gtlejon (Glijan, GlivenP) ali Loj je kratka retEica, 
ki izvira izpod Velikega skednja os zahodni etrani Plužine. 
Vije se nekoliko časa po bolSketn polju in sprejema od leve 
(navadno suhi) potok Pritok. Glejon se izliva u Sočo na 
polu pota med Bolcom in Žago. 

3. Boka izvira izpod gore Kopa (1435 m.) kot visok 
slap, ki se čez naupično steno globoko doli stermoglavi in 
pri tem na tisoč in tisoč vodenih nitij cepi ter na tla pada- 
joč na vse strani perSi, tako da se voda od zdole gore u po- 
dobi bele megle zopet uztUga. Izpod slapa odteka ae voda 
po kratkem potu u Sočo nad Žago. 

4. Rezijanska bela ali Rezija (Hia Biaoco) izvira 
u dveh potokih na obeh straneh Mužca na Beneškem. Južni 
potok se imenuje Bela, severni pa Učeja. Oba se družita 
pri vasi Učeja blizu austrijske meje indelata potem nekoliko 
časa gori&ko-beneSko mejo, dokler ne prestopi Rezija popol- 
noma na Tolminsko. Rečica teče večinoma izhodno, malo 
proti seveiju obemjena. Po blizu 12 kilometrov dolgem toka 
(po Bolikem teče le 7 klm. daleč) izliva se Bela pod Žago 
u Sočo, 330 m. visoko. Za BoUko znaSa njen pad 38 m. 
na kilometer. Njena struga, zlasti dolenja, je prav globoko 
zajedena med golo skalovje in ob rečici derži le zelo nevarna 
steza u Rezijo. Ker deroča Bela ob deževju zelo naraSča, 
zato je nanesla ob svojem izlivu že celo puščavo peska in 
proda, ter podsula mnogo rodovitne zemlje, čeravno pridni Ža- 
gaiji uzterpljivo bran^o poplavljenje niže ležečih zemljiSČ. 

5. Suše C (Suha) je mal hudournik med Žago in 8er- 
penioo. 

6. Idrija. Ta 72 kilometrov dolga rečica izvira na 
južni strani Starega sela, le 254 m. visoko, na zelo močvir- 
nati ravnici. Njen tok je proti izhoda obernjen, le bliža Ko- 
barida se zavije proti jugu in potem proti ingoizhodu ter se 
pod Idrijskim u Sočo izliva, ravno nasproti Ročice. Ves Idri- 
jin tok je počasen, tako da znaša njen pad poČez le 8 m. 
na vsak kilometer. Ali u gorenjem toku se Idrija nenavadno 
leno vije, tako da se njeno gibanje komaj pozna ia zato redi 
ob svojih bregovih precej veliko močvirje. L. 1874 pa so 
začeli urejati njen tok in, odkar so jej izkopali bolj ravno 
strugo, teče tudi hitrejše in močvirje gine. Sploh je pa Idri- 
jina struga zelo ozka in nizka ter z gostim germičjem obra- 
stena. Med Sužidom m Svino izliva se o Idrijo hudournik 
Šijak, ki prinaša silno mnogo proda z Matajorja. 

7. DraganjiČek in Kokodjak sta dva potoka, ki 
se pod Idrijskim u Sočo izlivata. 



,y Google 



8. EamnicA je potok, Id izvira u Eolovratu in se po 
kratkem toku nad tolminskim mostom u Sočo izliva. O de- 
ževju tudi on silno caraSča. Po mneoju Dr. Prekopa ima 
Kamnica zdravilno moč, ker je u njej mnogo rudnin raztop- 
ljenih. Zato ao napravili ob njej malo, zelo jednostavno ko- 
paliSČe. 

9. Uinik, precej velik potok, ki izvira u Eolovratn 
nad Ciginjem in se izliva pri Podselih. 

10. Lep ene k, potok, izvira u Kolovratu izpod gore 
Jei, deli u gorenjem toku Tolminsko od Kanalskega in ee 
izliva pod Doblarjem. 

Tudi Nediža (Natisone, Nadela) je prav za prav le 
desni pritok Soče, ker ae po Tem u njo izliva. Ali ker je 
ta izliv daleč zunaj nato deželice, zato se Nediža na Tolmin- 
skem lahko kot posebna reka smatra. — Ifediža izvira okoli 
1000 m. visoko na južni strani Golovca in sicer u mnogo po- 
tokih, med katerimi je najvažnejši Černi potok. Ta teče ' 
ob beneSki meji od severa proti juga in pod Srednjim ber- 
dom 86 druži (440 m.) z Belim potokom, ki prihaja od 
benefike strani. Tu 6e le dobi N'ediia svoje ime, se počasi 
proti jugoizhodu oberne in teče zmerom ob meji. Pod Logmi 
(330 m.) zasukne se potem na izhod in kmalu zatim proti 
Bevoroizhodu do Fodbcle. Od todi je njen tok večinoma iz- 
hoden do Kreda. Tu pa se najenkrat zaaukne proti jugu in 
jugozahodu do beneike meje med Mijo in Matajwom. Od 
todi teče potem med beneškimi Berdi mimo Čedada dalje po 
frijulski nižini in se izliva pri Trevignanu u Ter in, presto- 
pivši zopet na goriško stran, združi se potem pri Turjaku si 
Sočo. Ves njen tok znaia 60 kilometrov, na Tolminskem pa 
le 21 kilometrov (uStevSi dolžino Cemega potoka). Na svo- 
jem umirenem potu od setoka čemega in Belega potoka pa 
do beneške meje nad Stupico padaNedižaza 8-7 m. na vsak 
kilometer. Vse njeno porečje na Tolminskem obsega 74 |~{ 
kilm. (ufitevSi 10*7 |~| klm. sveta onkraj livSkega sedla). 

Nediža sprejema od desne strani rečico Legrado, ki 
izvira na Beneškem blizu Cančble io teče proti severoizhodu, 
od RobidiSča naprej ob tolminsko - beneški meji ter se pod 
Logmi u NediŽo izliva. 

Na levi strani se izliva u Nedižo (razen mnogo potokov, 
D. pr. Jamnik na zahodni strani Breginja) Še Bela, ki iz- 
vira izpod Mužoa in teče skozi Breginj, ter se Podbelo u Ne- 
dižo izliva (285 m. visoko). Ob deževju naračČa ta pritok 
silno in ker se naupično u Nedižo zaganja, zaustavlja njeno 
vodo in prouzročuje tako z Nedižo uredi poplave bližnjih 



,y Google 



— 294 — 
zemljiS6 (.podbelekega polja"). Zato se nahaja ob Belinem 
izlivu in niže doli prav mnogo prodnatega sveta. Tudi naprej 
ob Nediži je njen široki breg ves s peskom podsut in reka 
se ta cepi na več panog (^curkoT"). 

U KedijSo se izliva tudi KekaaliAlborna. ki izvira 
izpod livSkega Kuka, prestopi po kratkem toku na Beneško 
in se potem s Kožico združena pri Ažli u Nedižo 8puS£a. 
Njeno porečje na Tolminskem je zelo majhno. 

Jezer Tolminsko nema. Le po visokih gorah se na- 
haja mnogo planinskih jezeric, zlasti med Kernom in Trigla- 
vom. Med temi je najvefe jezero za Kemom, u dolini med 
planinama TSa polju in U duplji. To jezerice leži 1383 m. 
visoko nad morjem in zauzema blizu 560 arov (0056 Q klm.) 
sveta. Redi ga večinoma snežnica in zdi se, da ima koji pod- 
zemeljski odtok. Do sedem mesecev je sh snegom iu ledom 
pokrito. 

Tudi močvirja je natomo le malo na Tolminskem. 
Skoro jedino je takoimenovano Blato u kobaridski dolini. 
To močvirje redi potok Idrija, ki jako leno te6e po omenje- 
ni dolioi. MerzliČasti obrazi prebivalcev bližnjih vasij ovajajo 
že na pervi pogled obžalovanja vredno in u gorskem kraju 
nepriČakavano nauzočnost predobro znanega gosta nižav (t. j. 
merzlice). Kadar močno dežuje in s^ stermih gor& veliko li- 
jakov priŠuml, napolni se vsa mlakuža z vodo, da se vidi kot 
majhno jezero. Zaradi popolnoma ravnega zemljiiča ne more 
se voda zadosti hitro odtekati. Po verhu tega je poprej z 
Matajora tekoči potok Sijak še dolino kakor z jezom zapir^. 
Prod, kateri je lijavina seboj nosila, zviševal je ta jez in do- 
lino tako gradil, da so je voda gori do Starega sela zaustav- 
ljala ter udarjala čez kupČijsko cesto na Čedad, ki je za vso 
forsko stran zelo važna. Ta cesta je bila učasi tako pod vo- 
0. da je bilo prav nevarno po njej voziti se. Id ako je Se 
htida zima pritisnila, tedaj je bila vsa hoja iu vožnja za ve<S 
časa pretergana. Pervo četert ure svojega toka pa nema 
Idrija tudi pri navadnem vremenu nikake prave struge, nego 
se odceja ekoro po vsi dolini razdeljena. *) Ker se je na 
Blatu obilo sena pridelovalo, zato so se nekateri kratkovidne- 
Ži dolgo protivili njegovemu izsušenju. Še celo riž so bili 
poskusili ajati na tem močvirju, ali brez posebnega uspeha. 
Pred začetkom izsuševanja obsegalo je Blato okoli 1*6 |~j ki- 
lometra. 



*) Glaj grof CoroninoT spis : Ueber BodenmelioTationen in OSrz. 



»Google 



Po dolgem gOTorjeigu in omogem sklepanju zaJSeli so 
zadnji«! Blato anSiti spomladi 1. 1874. Tee BtroSke izmo£vire- 
Dja preračuDili so bili na 40.000 gold. U ta namen dala je 
deržara bitro 4000 gld. in obljubila le drugih 6000 gld. Dru- 
ge etroSke je prevzel deželni zalog goriški. Tjae podje^e je 
Todil deželni inženir Baubella. Do sedaj bo najsilnejls dela 
že izrerlena, t. j. dolgi prekop od početka Blata do Kobari- 
da in most čez ta prekop, po katerem teče Šijak na severno 
stran Idrije in pušča tam seboj prineseni prod. 

Ifekdanje močvirje pod vasjo Dolje je že večinoma iz- 
sušeno in u travnike Bpremenjeno. 

Tndi slatine in mineralne vode se naluyfyo po 
Tolminskem. Na to kažejo že lastna imena nekaterih stn-i 
dencev in potokoT, n. pr. Slatinek pri Cezsoči. U takoime- 
novanih ^koritih" pred vasjo Zahui nahaja se prav blizu Tol- 
minke topel studenec (^toplica'), ki bi se dal lahko porabiti 
za zdravilne toplice. 

Al) naSi studenci in reke bili so dozdaj še premalo znan- 
stveno preiskovani. Le Kamnico preiskoval je Dr. Prekop 
in poterdil njeno zdravilno moČ. Zato pa radi zahajajo do- 
mačini in bližnji tujci tja kopat se, čeravno je kopališče zelo 
primitivno. 

Celo periodični studenci nahajajo se pogostoma 
na Tolminskem. Jedea tak je n. pr. u Ravnih pri Cerknem. 
IT oerkniSki dolini izvira pri ^Frikuli" (dobro nro od Cer- 
kna proti Novakom) prav močen studenec, ki vsakih pet 
minut skoro popolnoma presahne, potem pa u novic z veliko 
močjo priteče in po grapi zaiumi. O lepem vremenu ima 
mnogo več vode, nego o deževju. 

Znan je tudi mezli studenec pod vasjo Prapetno ob ce- 
sti iz Tolnmia k Sv. Luciji. Njegova voda napravlja velik 
glad onemu, ki jo pije. Kot nek^ posebnega se mora ome- 
niti tudi veliko število močnih studencev, ki izvirajo u Koba- 
ridu izpod hriba Sv. Antona. Skoro izpodi vsake hiše izvira 
po jeden studenec in mnogi so celo potočičem jednaki. 

D. Oeologidka sestava. 

Ohrodje tolminskih gorž nf posebno staro, ako se pri- 
merja z onimi skladi, kateri sestavljajo srednje Alpe. Tvarina 
uaČih gora sterdila se je u kamenje Se le tedaj, ko so že 
perve rastline zemeljsko skotjo preprezale, in ko so že perve 
živali po vodah živele. To dobo imenujejo geologi „palaio- 
zoiško" in takrat postale sklade prifttevajo ^primarni tvorbi". 



,y Google 



— 296 — 
Ali ve^ns naiega kameDJa (t. j. Tapoenec) niti ni postala u 
tej dobi, nego ie le u naslednji, sBekundami', do6im aaha- 
jamo iz perTe le malo sledu po Tolminskem. 

Ako Da 6ez pregledamo tvarino tolminskih gora, najde- 
mo, da je Tse visoko gorovje na severni strani Breginja, Ko- 
barida, Tolmina in Podberda sestavljeno iz dacbsteiiiske- 
ga vapnenca „rliatiSke tvorbe* (iz druzega oddelka se- 
knodarne dobe). Le u bolfiki kotlini nastopajo nideči vap- 
oenci in vapneni skriljenci (Četertega oddelka te dobe) ter 
sivi pelčenci, ki so mnogokrat u konglomerate sterjeni (kre- 
da). Med srednjim gorovjem se prikazuje dacbeteinski vap- 
nenec le na Matajorju. Ob južnem pobočju vieokib gora le- 
žijo po verbu dachsteinskega vapnenca sedaj nideči peičeoi 
vapnenci in laporji (Mergel), sedaj sivi peiČenci in vapneni 
konglomerati; sedaj laporaati, si'#i ali celo čemi, učaei z ro- 
govcem pomešani vapnenci. Ysi ti stvori ležijo jeden poleg 
in poverh druzega, brez posebnega reda, tako da jih je težko 
razločevati. 

Pogorji Mija in Kolo-frat pripadata krednati tvorbi. 
Ta je sestavljena najbolj iz pelŽenca, lapora, konglomeratov 
in vapnenca, u katerih se nahajajo okamnine Školjk „rudistoT" 
(zato „rudistni vapnenci"). Obdana je ta tvorba na severni 
Id južni strani od vapnenskih prog, ki se vlečejo od severo- 
zahoda proti jugoizhodu ; le pri Volčah se razširja jedna pro- 
fa proti severu. 8 to vapnensko progo u zvezi so peščenci, 
onglomerati in vapnenci, ki deržijo od Volč proti jugu celo 
do Kanala. Na livSkem sedlu proti Kobaridu lež^o verh la- 
porskega vapnenca peSČenci, konglomerati in argonijske brek- 
cije. U Eamnici, potem okoli Modreja, Sv. Lucije io Fod- 
melcoT nastopajo u velikih plastih sivi in rudeči laporski vap- 
nenci, pomešani z rogovcem in razkrojeni na tanjke skrile. 
Bavno ti laporski vapnenci prikazujejo se tudi u sredi kred- 
nate tvorbe ob Soči med Fodaeli in Doblarjem. Ker se ta 
tvorbina nahaja zlasti okoli Volč, zato so jej dali geologi 
ime „voldanski vapnenec". 

Temovska planota, tore vse Tolminsko na levi strani 
TrebuŠe, Idrijce in Soče sestavljena je od belega vapnenca, 
ki se imenuje ^plaBsenski vapnenec" in pripada gorenji jurski 
tvorbi (iz tretjega oddelka sekundarne dobe). Tu pa tam je 
ta vapnenec storjen u čudne konglomerate, polne okamnin. 

Vse Cerkljansko od Trebuhe do Grahova in Fodberda 
sestavljeno je iz starejših, ogljenih in triastiih tvorb. Skrilje- 
nik in vapnenec ogljene tvorbe prikazuje se le okoli Cerkiia 
in aploh po dolini Cerknice, kakor tudi po bački dolini od 



,y Google 



— 297 — 
HudejnŽine nauzgor. Vse ostalo zemljiSče, t. j . bačka dolina 
med Hudojužino in Fodmelici, ter idrijska dolina od TrebuSo 
do kranjske meje, pripada triasoi tvorbi. 

Iz novejSe „tercijarne dobe" nahajamo po Tolminakem 
le malo tvorb, d. pr. u gorenji eočki dolini, potem okoli Bre- 
ginja, Volč, Modrejec in Ljubinja. — Tudi naplavine iz naj- 
DOvejSe ^kvartarne dobe" nahajajo se le po sočki dolini. 

Ako uatanČnej&e pregledamo posamezne tvorbe, ozreti 
se moramo pervič na najstarejšo oglena tvorbo. Eakor že 
rečeno, prikazuje se ta ob gorenji Cerknici in gorenji BaČi. 
Oglena tvorba obeh dolin razdeljena je po tnasni progi, ki 
se vleče od Orehka čez Gorje in PoČe do kranjske meje. 
Tia njeni južni strani sestavljajo ogleno tvorbo čemi, bliSČeči 
se skriljenci, potem peSčenci in gnajsu podobni konglomerati. 
II skriljencu nahajajo se debele plasti gostega, drobnozerna- 
tega vapnenca, zlasti med Cerknom in Labinjem na jedni, 
ter SkoQem na drugi strani. Druga proga černega vapnenČa 
(trias ?), obdanega od rudečega peičenca, sestavlja verb Škof- 
je ter se vleče u dolino do cerkve sv. Jarneja. Vapnenee 
te tvorbe se nahaja še na izhodni in severni strani Tfovakov. 
U sredi skriljenca oglene tvorbe prikazuje se močna proga 
belega vapnenca pri Trebenčah, Poljani in Njivici, ki je zelo 
podoben dachsteinskemu in oglenemu vapnencu u zilski do- 
lini in u Earniji. 

Oglena tvorba u bački dolini sestavljena je skoro samo 
iz temnosivih ali čeniih, malo bliščečih skriljencov. Ti ogleni 
skriljenci prikazujejo se trikrat na svetlo: naKasoki, pri Eu- 
ku in pri Kalu. Pervi in tretjikrat leži po verhu njih vol* 
čanski vapnenee in potem rudeČi laporski skriljenec; drugi- 
krat (pod Ealom) pa poprej skriljenec in potem vapnenee, 
na katerem leži zopet tretja plast oglene tvorbe, Ogleni ekri- 
Ijenci 80 povsodi prav dobro razkriti. Samo pri Hudojužini 
se nahajajo med njimi peSčeni, sivi, od belih kalovcev („Spa- 
the") pretkani vapnenci in vapneoi skriljenci. Ysi nasadi so 
proti severu nagnjeni, kakor tudi više ležeči volčanski in čer- 
ni vapnenci. Po verhu oglene tvorbe nahajajo se okoli Po- 
rezna, Hoč in dalje ob pobočju proti Kuka in Tertniku sivi 
ali nideči laporjevi skriljenci in vapnenci, ki se naslanjajo na 

tvnrhn iiijtnih nhmnlcnT dnohatpinnkih trni* in ra hndo tore 



»Google 



— 298 — 
Bkem skriljencn Podberdom našli so okamnele ostanke mor- 
ske trare Fucub 8ntiquue Strnbf. 

Ka zahodni in južni strani oglene tvorbe naslanjajo so 
na njo mlajSe triasne tvorbe. Ona triaena proga od Poč 
do Orebka yle£e se naprej Čez Eojco Bukovo in Grahovo 
do Fodmelcov. Ob tej progi ležijo po verbu ziljskih skriljen- 
cov tako imenovani kassijaoski naesdi in po verbu teb čemi 
Tapnenci, ki sestavljajo Eojico. Kassijanski nasadi obstoje iz 
sivib ali rujavih debelibpeŠčencov, ali pa iz Černih, bliiČeČib, 
tanko razkrojenik Skriljencov; ali slednič iz vapneno-laporske 
tvorbine, ki se u tanjkib skoro vodoravnih, malo proti jugo- 
zahodu namjeuih nasadih med seboj menjajo in zlasti pri 
Selih nad Fodmelici z okamninami obilujejo, katere ba§ pri- 
čajo, da so to pravi kaaaijanski nasadi. Omenjena proga ni 
nikjer do 40 m. široka. Pri Grahovem se spušča mali odra- 
stek n koritniško dolino. Od Tumlin zavije se potem čez Sv. 
Peter u Lojah do Sel in izgine potem pod to vasjo. Med 
Enežo in Humom pijkazuje se zopet manjša proga kassi- 
janskih nasadov. Jedoa zelo ozka proga teh nasadov derži 
tudi od Orehka čez Jesenico, Zakojico, Hudojužino in Obloke 
do Znejil. Okoli Obtok se nahajajo u teh nasadih tufu po- 
dobni peščenci. Na. Ritavcu nad Jesenice leži po verhu kas- 
aijanskih nasadov černi krinoidioski vapneoec z belonitnimi 
brekcijami. 

Med Grahovim in Nemškimrutom leii 120 — 150 m. mo- 
čni nasad čemih, tanjko razklanih vapnenoev, Njih gola re- 
bra se ob Eoritnici prav dobro vid^o. Hitro u soteski nad 
vasjo Eoritnico derži Čez potok most, ki se na obeh straneh 
naslanja na čeme, rogovčeve vapneoce, ki ležijo nad kassi* 
janskimi nasadi. Eo se potem soteska razširi, pelje pot ob 
desnem pobočju čez tanjko razklane černe vapnenoe. Okoli 
Prisenika se menjajo mogočni vapnenčevi nasadi s tankim 
vapnenim škriljencem, ki so zelo podobni ziljskim. Od Pri- 
senika do izliva grantskega potoka u Eoritnioo nahajf^o se 
med temi vapnenimi nasadi še sivi ali rudeči pešČenci, ki se 
tim bolj širijo, čem bolj se bližajo omenjenemu potoku in 
zadnjič prehajajo u mogočno rudečo peščenčevo tvorbino. S 
to pa tudi izginja triasna tvorba, ker se že hitro u grantski 
grapi prikazujejo mnogo mlajši (jurski) rudeČi akriljenci in 
sivi vapneni skriljenci. Na južni strani gore opisane proge 
kassianskifa nasadov prikazuje se triasna tvorba u dragatSni 
podobi. Dočim se na severni strani med njo ne nahajajo pe* 
ščenci, prikazujejo se ti na jugu u pisanih, mogočnih nasa- 
dih (nVerfenski skriljenec") hitro po verhu oglene tvorbe. 



,y Google 



— 299 — 

Oni napolnjajo idrijsko dolino od Želina nauzgor Sez kranjsko 
mejo in zavijajo ee potem na sever u cerkljansko kotUno, 
kjer 80 prikazinejo na južni strani Cetkna in imajo polno 
okamnin okoli Cel. Tudi del ŠkoQega pobočja pri OapleŽa 
sestavljen je iz pisanih peSJencev. Werfenski skriljenec na- 
haja se ie pri Sevnici in Terhovcu na juini strani Šebrelj, 
zavija se potem u hotenjsko dolino in napolnuje njeni doljni 
del celo do TrebuSe. U gorenjih peSČenČevih nasadih prika- 
ZDJejo se tudi vapneno-laporske plasti, u katerih se nahajajo 
najbolje ohranjene okamnine. Te plasti so navadno zeleno, 
Žolto-rude6e ali rudei^kasto, redko tedaj bolj temno pobarva- 
ne in se ne dajo nikoli cepiti na tanjke sknle, kakor d. pr. 
viSo ležeči čemi vapnenec (^guttensteinski vapnenec'). Tate 
vapneno-laporske plasti se nahajajo Se u grapi med Zakrogom 
in Lazcem ter ob setoku Idrije in Cerknice. — N^a pisanem 
peččencu ležijo ^gultensteinsU vapneaci" zlasti na levem bre- 
gu Idrijce od Jager66 čez Jelenek do Fare. Pn Otaležu so 
ti vapnenci u idrijski dolini zelo razdrobljeni. Pefičenec in 
čemi Tapnenec naložen je u skoro vodoravnih, ali pa malo 
proti severu položenih nasadih. 

Okoli potokov Sevnice in Eozarske ležijo mlajše dolo- 
mitove tvorbine, katere prištevajo nekateri že naslednji 
grhiitigki tvorbi". Tudi med temi tvorbinami ležijo najgloblje 
zUjski vapnenoi in skriljenci (prikazujejo se pri Zakrižu) po- 
tem pa pisani peSčenci. Po verhu njih ležijo peičenasti ali 
konglomeratasti tufi, ali pa takoimenovana „pietra verde", 
sestavljena iz augitporphjrskit erupcij. Ta se nahaja med 
dolomitom in guttensteinskim vapnencem pri Jageričih in 
Sevnici, ali pa u globočinah dolin pri Lahami in Reki ter 
pod Šebreljami in na Stopniku globoko doli do Idrijce. Le 
okoli Raven prikazuje se dolomit visoko gore na pogorskem 
herbtu, pomeSan z aagitporphvrom. Pri Jablanici nad Jager- 
Sči ležijo po verhu pietre verde tufi in čemi vapneni skriljen- 
ci, a katerih so posku&ali premog kopati. AJi nasadi neso 
tako debeli, da bi se mogla u njih močna premogova žila 
najti, Jednaki čemi, tanjko razkrojem vapneni skriljenec (z 
okamnino Halobia Lomelli WisB.) se nahaja tudi u laharnski 
dolini naravnost po verhu pietre verde, ki je ob izlivu £o- 
zarake precej mogočna. Drugodi pa leŽi neposredno verhu 
pietre verde dolomit, učasi lepo zložen u skoro vodoravne na- 
sade, učasi pa (okoli Sebrelj in na izhodu Reke) brez skla- 
dov, bel in lukigičast. 

Le manjšina dolomitske tvorbe je u vodoravne nasade 
zložena, n. pr. u cerkniški dolini med Gerknom in Želinom. 



,y Google 



— 300 — 
Tu ao nasadi okoli 8 centimetroT debeli in kažejo na svoji 
Bperhneli poTeriini lepe okamnine bivalv. TetSina dolomita 

5 a je nezložena, n. pr. zahodno odŽelina, od izliva Cerknice 
o Ravnij. Le redko kje (n. pr. Na lazu) se nahaja a do- 
lomitu kakoSno mesto, kjer se vapnenec še ni spremenil u 
dolomit. Od izliva Gainika do gorenje Trebuše prikazuje se 
proga Čemih vapnencev in vapnenih skriljencev, u kateri se 
nahajajo sledovi rabeljskih skladov, vendar ne pripada cela 
proga tej tvorbi. Nad temi čemimi vapnenci leŽi okoli Do- 
lenje Trebuhe beli luknjičasti dolomit in po verhu njega (pro- 
ti Cepovanu) plasenski vapnenci. Nasadi bo tu še precej moi- 
no proti jugu ni^jeni. 

Dolomitska tvorba se nahaja tudi okoli Triglava in si- 
cer na tolminski strani u Trenti okoli cerkve M. D. Ped njo 
ležijo nasadi Uporskih vapnencev, kakor tudi u Bohinja na 
južni strani Draikega verna. 

Ravno tako je tudi Mangartov greben iz dolomita se- 
stavljen, le da je vapnenec na verhu Mangarta manje dolo- 
mitast in z rogovcem pomešan. Ti dolomitov! nasadi so zelo 
debeli, dajo se le s težavo Io6iti, ter padajo navadno proti 
jugu. Visoko gore, na desni strani izpod Uangarta izvirajo- 
iega potoka začeli so bili železo kopati in, kakor se zdi, do- 
bili BO bili nekaj slabe rude. Tam se nahaja prostorna jama, 
u kateri je ilovica rudeče pobarvana od železnega oxyhydrata. 
Hed to ilovico ležijo peščene scvertine, kot krompir debele. 
Tudi pobočja ob Fredelici in Mangartovem potoku se- 
stavljena soizgorenjega alpinskega vapnenca, kije že popol- 
noma u dolomit pretvorjen. Ta dolomit je zložen tako lepo 
u OS — O 5 m. debele nasade, da eo ga geologi večinoma sma- 
trali le za navadni vapnenec. G-omji dolomit je učasi prav 
fost, učasi pa bradavičast in to brez posebnega reda. Na 
'redelu se nahaja u dolomitu lepi rajavi k^^^^c, ki je ka- 
kor lupine pregnjen. 

Za triasno sledi rh&tiška formacija, kateri pripa- 
dajo Tse naše visoke gore, sestavljene od dacbsteinskega vap- 
nenca (liasne dobe), u katerem se nahajajo goste okamenine 
takoimenovanih ^bivalv" (Cardium triquetrum), t. j. kravljim 
parkljem podobnih školjk. Dachsteinski vapnenec naložen je 
u najmogočnejših skladih celo do verhov naših najviših goril. 
Sočka, koritnififca in rezijaneka dolina so popolnoma zajedene 
med dachsteinski vapnenec. Ta ima skoro zmerom svetlosivo 
ali belo barvo in po nekaterih skUdih se nahaj^o zelo tanj- 
ke kremenčeve plasti. Zato letijo tskre od njega, (kakor tudi 
od dolomitastega vapnenca), ako s kladivom po njem tol£ei. 



,y Google 



Dacbeteinski vspBeiiec je povsodi lepo n 1/2 — ^ ™- debele 
nasade zložen, ki bo u Triglavorem in Mangartovem pogoiju 
od severa proti jugu nagnjeni (pod kotom 20 — 25°) m se po- 
časi proti izhodu znižujejo. XJ KaninoTeni pogoiju bo nasadi 
skoro Todorami, le blizu BBTemega in južnega pobočja malo 
nauzgor prizdignjeDi. Ta prizdijgnjenost postaja na jugu vedno 
Te£a, tako da eo dolnji oasadl ob lerem bregu Rezijanske 
bele Že močno proti severu nagnjeni. Tudi u Stolovem in 
Hijinem pogorju so dacbsteinski nasadi proti aoTeru nagnjeni, 
ali ne močno. Ista razmera se ponavlja tudi u Kernovem 
pogoiju ; u nemSkorutarekem pa so nasadi že bolj stermo na 
sever nagnjeni. 

Na. južnem poboiJju Prisanka blizu ondešnje planine in 
verb planine Zapotok u zadnji Trenti ležijo po verhu daob- 
steinskega vapnenca konglomerati in brekcije gorenje kredoe 
tvorbe. Te nad 1500 m. visoko ležeče tvorbine bo ostanki 
nekdanjih reških bregov. 

Po nekaterih krajih je dacbsteinski vapnenec mlajše 
jurske tvorbe iz čaea, ko bo živeti sauriji (straSanski zmaji 
in krokodili). Sledovi te tvorbe nahajajo se že u bolSki ko- 
tlini (ob južnem pobočju Velikega verha nad Boloem, pri 
boliki soteski pod diluvijalno tvorbo, ter izhodno od Koritni- 
ce) in na severnem pobočju Čemega verha pri Soči. Na teh 
mestih se prikazujejo mdeči vapnenci, potem rudeči in sivi 
vapneni skriljenci, katerih starosti neso mogli geologi natanj- 
čno določiti. 

Brez dvombe pa pripadlo jurski tvorbi vapnenci. ki 
napravljajo sleme Stolovega podgorja. Tu ležijo po verhu 
dachsteinskega vapnenca skoro popolnoma vodoravno in se 
dajo prav lahko slediti od Podbabe nad Kobaridom do znoŽja 
Stolovega. Na sedlu med Podbabo in Stariskim verhom leži 
mnogo velikih skal tega rudečega vapnenca, ki so se od zgo- 
re dol pritočilfl. U tej tvorbi se nahaja mnogo amonitskih 
okamnin, ali le redko ao dobro ohranjene. 

Tudi u dolini Rezijanske bele, ob podnožju Velike babe 
prikazuje se ozka proti severu nagnjena proga ietih rudečih, 
z rogOTcem napolnjenih vapnencev, ki se vlečejo od Žage 
celo čez beneško mejo. Prav u isti smeri nahajamo mati na- 
sad skriljastih nidečib vapuencov in pod njimi zelenkaste vap- 
uene pešČence tudi pod verhom Slemena, izhodno od Kema, 
in sicer popolnoma med dachsteinskim vapnenoem. 

Za jursko sledi kredna tvorba. Tudi od te se na- 
hajajo sledovi u bolSki kotlini in sicer po verhu rudečih vap- 
nencev pri Eoritnioi ter ob poti iz Kuritnice u Boleč. Tu se 



,y Google 



— 302 — 
prikazajejo temno barvani debeli peS£eaci ia konglomerati, 
ki 80 mo(!no proti zahodu nagnjeni in malo tudi proti jugu. 
Nad konglomerati leži sivi peSčenec in lapor, zlasti na za- 
hodni strani Bolca. Pri ČrezBOt^i se prikazajejo siri ali ru- 
de<Ji peSčenci in laporji, kakor tudi na jožnem pobočju Eer- 
na, in se imajo beržkone prištevati takoimenovaui gHca^li" 
gorenje kredne tvorbe. Tej nScagli" podobni so tudi rudeč- 
kosti in sivi laporji, potem pe6{eui Tapuenci in peSčenci, ki 
napolnujejo vso nedižko dolino fie tja čez Bregicj. Tu bo 
Bcaglini nasadi močno proti severu nagnjeni. Po verhu njih 
leži okoli Breginja gruSČev nanos. 

Kredni tvorbi pripada skoro vse kamenje na južnem 
pobočju visokih gora in potem vse tvorbiae po soČki dolini 
okoli Tolmina, Volč in Sv. Lucije. U sočki dolini leži naj- 
niže nvolčanski vapnenec" in po verhu njega kaprotinski vap- 
nenec dolenje kredne tvorbe, oba u vodoravnih nasadih. Ka- 

frotinski vapnenec prikazuje se na severnem pobočju livfikega 
[uka, potem na levi strani Soče nad Selili in Volarji, le 
da ga tu mnogi gnidčevi plazovi pokrivajo. Potem ae vleče 
kaprotinski vapnenec čez Glabrije, Dolje, Zatolmin, Žabce in 
Poljubinj, kjer ae selo razSiri ter sestavka sleme med ZalašČico 
in Godičo. Čez Ljubinj zavija ae potem ista proga do Mo- 
dreja. 'Sa vsej tej poti spremljajo in pokrivajo kaprotinski 
Tapneneo nideči ali sivi laporjevi skriljenci. 

Po verhu kaprotinskega vapnenca in skri^enca leži dru- 
ga proga, ki je pervi podobna. Sestavljena je iz laporierega 
vapnenca, ki je učaai zelo podoben volčanskemu, učaai pa 
tudi rudečkast, Čem in bituminozen. Ta proga sestavljena je 
Tsa iz volčanskega vapnenca, aamo da je med njim uklenjena 
od Teroovega do Drežnice plast rudečega skriljenca z rogov- 
cem. Vleče se od Temovega in DreŽnioe naprej čez Libuš- 
nje in Versno, kjer se zelo stisne in potem Se le u Uerzlem 
verhu zopet razširi in nadaljuje čez Oadra, Zalazi in Zabče, 
do Eobiline glave nad Podmelci, ki obstoji vsa iz tega vap- 
nenca, S početka je barva teh laporjevih vapnencev rudeča 
do Zalazov, med Zalazi in Žabci so bolj tamui in bituminozni, 
na Eobilint glavi pa sivi. Pri Zalazih in ŽabČih se nahajajo 
mlajSe okamnine braohipodskih terebratul. Vsi nasadi so moč- 
no na sever nagnjeni. Verh Ozeben na južni strani Drežoioe 
je sestavljen iz dachateinskega vapnenca, po verhu katerega 
leži volčanski vapnenec in rudeči laporski ekriljenec, ob Ro- 
čici pa kaprotinski vapnenec ter ž njim združeni laporaki 
ekriljenec in peSčenec Pod Eoaečem začenja že sivi laporaki 
skriljenec, ki se u mogočnih nasadih ponavlja in sestavka 



,y Google 



_ 303 — 
celi dolenji del gore Pletie. Po verliu teg& sledi ns Kupskali 
scagliD peš(!eDec ter verha njega dacheteinBki viipnenec u 
Eernu ia Koiljafcu. NajgoreDJi sivi pe6<!eaceT nasad razlikme 
86 prav lepo od dachsteinskega Tapaenca u Eožljaku. Vsi 
skladi so mo^no in jednskomerno proti severu nagnjeni, le 
daohsteioBki vapnenec je malo bolj položen. 

Izhodno od vasi Kerna* in na sevemem pobočju Merzlega 
Terha leži verhu volčanskega vapnenca več nasadov kapro- 
tinskega vapnenca tjadoli do Zastene. Med temi so pa tudi 
plasti sivih in mdečih laporjev ter pelčencov. Po verhu teh 
nasadov prikazuje se od Rebra do Zasteae tretjikrat volčanski 
in verhu njega zopet k^rotinski vapnenec do Petrovča. Tu 
sledijo Se jenkrat laporjevi peSčenci ia Se le potem daohstein- 
ski vapnenec, ki sestavlja Sleme. U dolini Tolminke pa leži 
hitro po verhu kaprotinskega dacbsteinski vapnenec. Ysi ti 
nasadi so pravilno in redno, precej stenno proti severu nag- 
njeni, le verhu Slemena so dachsteinski nasadi bolj vodoravno. 

Tudi na izhodni strani Jalovneka sledijo si na jednaki 
način proge volčanskega vapnenca ter rudečega in sivega ka- 
protinskega lapoija čez Lisec, Kemškirut, Znojila, Tertnik in 
Bačo blizu do sedla Fetrovoberdo. Ali nasadi bo tu zelo ne- 
redni in tvorbe se zelo spreminjajo. Verh Tlake n. pr. je 
zložen na kaesiaoskih nasadih. Po verhu teh sledi čemi tria- 
sni vapnenec in za tem kaprotinski vapnenec ter sivi laporski 
skriljenci. Tsi ti nasadi so le malo proti jugozahodu nagnje- 
ni. Okoli Liscr. prihajajo čemi vapnenci zelo debeli. Verhu 
njih ležijo sivi in radeči laporjevi skriljenci (verh Lisca) in 
nad temi volčanski vapnenci. Potem sledijo mogočni nasadi 
ziljskega skriljenca (oglene tvorbe) in za tem zopet volčanski 
vapnenec. Verhu tega se prikazuje na PloČi rudeči laporski 
skriljenec in nad njim leži tretjikrat volčanski vapnenec. Se 
le verhu tega je naložen dacbuteinski vapnenec, ki sestavlja 
ves gorenji del nemikorutarskega pogorja (nad 1400 m. viši- 
ne). Vsi ti nasadi od Sv. Petra u Lojah nauzgor padajo Se 
dosti stermo proti severu. 

Od Nemškega mta naprej je kredna tvorba zelo stisnje- 
na med dachsteinskim vapnencem ter med gore opisano tria- 
sno in ogleno tvorbo. Okoli NemSkega mta prevagujejo ka- 
protinski vapnenci in rudeči laporji nad volčanskim vapnen- 
cem. Ka Porznu se zopet prikažejo sivi laporji, ali zelo po- 
dobni iloTiČasti opoki, 

EoloTratovo pobočje med Kobaridom in Liykom je se- 
stavljeno iz pelčenca in konglomeratov, ki so popolnoma jed- 
naki volčanskim. iCukovo severno pobočje od nad Fonov celo 



,y Google 



— 304 — 
do soSke doline obatoji iz po koncu poetavljenili nasadov k»- 
protioBkega Tapnenca. Od Knka se vleče skoz Kamoico, iez 
Tolče, Modrejce, Hodrej in Sv. Laoijo do Klovi (skoro do 
izliva homskega potoka) proga volČanskega vapnenea. 
Isti vapnenec se nahaja tndi n sočki dolini med Doblaijem 
in Podseli. Pojedini nasadi taojko nizkrojenega vapnenea so 
zelo nizki, učaei stermo postavljeni (n. pr. a Bučenici do So- 
če) ačasi pa večkrat zviti in prcgnjeni (sterma stena pri Mo- 
drejo). Po verha voIČanskega vapneuca ležijo povsodi debe- 
lejM nasadi temnih, nerazcepljenih vapnencev ali brekcijsko 
konglomeranih vapoenih nasadov. V teh se nahajajo zelo 
poškodovane okanmine .kmTOtine'' imenovanih 6koljk (odtodi 
gkaprotinski vapneneit"). vendar te okamnine neso določene, 
ker dmgi priStevajo nektere nasade ta imenovanega kapro- 
tinskega vapnenea k gorenji kredni tvorbi, ali pa celo ,ter- 
oijami dobi". 

Po verhn kaprotinskega vapnenea leži tanjka proga ra- 
dečih ali sivih bleščečih laporskih skriljenoev (n. pr. gorenji 
del Selškega verha). In tako se ponavljajo Še večkrat vap- 
nenaki in laporski nasadi a skoro vodoravni legL U Kamnid 
D. pr. ležita nad volčanskim vapnencem dva kaprotinska na- 
sada, ločena le po tanjki laporski plasti. Vendar gorenji na- 
sad ni sestavljen iz kaprotinskega vapnenea, nego kaprotin- 
skega konglomerata. Temu konglomeratu sledi ie vei plastij 
kaprotinskih konglomeratov, vselej ločenih od laporskih in 
peSčenčevih nasadov, ki postajajo tim debelejSi, čem bolj se 
uzdigajejo nad dolino. Ravno ta prikazen se ponavlja ob 
setoku Idrijce in Soče. Med dvema nasadoma kaprotinskih 
vapnencev in konglomeratov leži rudeča laporska plaet. Od 
Sv. Lncije do VogerSčeka sledi še več nasadov kaprotinov in 
konglomeratov, ločenih po zmerom debelejših plasteh lapoijev 
in peščencev, dokler zadnjič ti popolnoma ne zavladajo. Slem- 
ni verh nad Klovžami sestavljen je iz teh le vodoravnih na- 
sadov (od zdole gori): 1). do 100 m. debeli, tanjko razcep- 
ljeni in z rogovcem pomešam laporski vapnenec; 2). 20 — 40 
m. debeli kaprotinski vapnenec in konglomerat; 3). 2 m. vi- 
sok nasad rudečega skriljenca ; 4). 1 m. debeli nasad kapro- 
tinskega konglemerata ; 5). 6 m. visoki sivi laporski skn]je- 
nec ; 6). 4 m. visoki, debeli vapnencev in laporjev konglome- 
rat; tet 7). 30 — 60 m. visok nasad laporja in pedčenca. 

Ravno ista proga tanjko razkrojenega, z rogovcem po- 
meianega vapnenea se vleče čez Modrej tudi proti Ljubinju, 
Prapetau, Poljubinju, sim ter tja z gružčem prekrita, ter se- 



,y Google 



— 305 — 
atavlja slednifi tolminski Orad z moČuo proti severu nagnje- 
nimi nasadi. 

Gorenji krednati tvorbi pripada tudi plassenski vap- 
nenec na banjški in tetnovski planoti. Sestavljen je iz be- 
lih vapnencev in vapneačevih konglomeratov, kateri se prika- 
zujejo zlasti na Vratih iu okoli Grudnice, visoko gori nad 
Idrijco. Ti konglomerati so sestavljeni iz belega ali eivo-be- 
lega vapnenčevega gruSča, od katerega so pojedina zerna de- 
loma popolnoma okrogla in z jednakomerno vapneoo tvarino 
scverta. Druga zerna pa imajo Čudne oblike, ki jasno pričajo, 
da 80 sestavljena iz odltišČeDih Skoljknih delov. Vendar eo 
okamnine slabo ohranjeDe in se dajo težko določiti. 

Ifa južnih straDen dachsteinskih gor prikazujejo se tudi 
mlajši nauosi iz tercijarue dobe in sicer poznejše, neo- 
genske tvorbe. Tu sim pripadajo konglomerati na južnem 
pobočju Velikega verha nad Bolcem, 60— -80 m. visoko nad 
sočko dolino. Od Bolca nauzdol naletimo ie le pri Gorenji 
Žagi na jednake grušČeve nanose, ki so deloma u konglome- 
rate scverti. Ti konglomerati so 20 — 35 m. debeli in ležijo 
visoko nad 8oČo. Pod njimi prikazuje se plava smolnica (^te- 
gel") tik deržavne ceste. Na zahodni strani Ternovega naha- 
jamo zopet terde konglomerate, z izdolbeno dolenjo platjo in 
sicer 35 — 50 m. visoko nad Sočo. 

YeČe važnosti so nanosi vapnenčevega grušča, ki je de- 
loma u konglomerat scvert, ob gorenji N^ediži med Kredom 
in Breginjem. Ti so zelo razširjeni in pokrivajo starejSe sca- 
gline tvorbe. Od Tfedižne doline iizdigajo se nauzgor ob 
južnem pobočju Stolovega pogorja celo do 650 m. viSine. — 
Tudi u Kamnici se vidijo gmSčevi nanosi; potem okoli Lju- 
bi^ja, Modrejic in Sv, Lucije. Pri Ljubinju ležijo ti nanosi 
430 m. visoko nad morjem, pri Modrejicahpa 230 m. (90 m. 
nad Sočo). Pri Ljubinju in ModrejicaJi se nahaje pod gru- 
šče vim konglomeratom j^olto-siva, smolnata ilovica. 

Razen tega se nahajajo manjši gruščevi nanosi še u bač- 
ki dolini pri Grahovem iu Eoritnici (okoli 300 m. visoko), 
potem pri čadrah okoli 780 m. visoko. iNa Gradu nad Do- 
blarjem opazovali so do sedaj najjužnejše mesto, kjer se še 
nahajajo gruSČevi nanosi. 

PovBodi se vidi, da te tercijarne tvorbine sestavljajo 
manjše griče. n. pr hrib Sv. Uavra pri Sv. Luciji. 

Tudi iz najnovejše kvartarne dobe imamo mnogo 
naplavin (^alluvinu") u gorenji sočki dolini, pa tudi u 
srednji med Kobaridom in Tolminom. Naplavine so sestavlje- 
ne iz vapneno-gruŠČevih in vapneno-peščenih naoosov. Vse 



,y Google 



_ 306 — 
te naplaTioe bo postale takrat, ko je bila SoJEina struga na 
raznih krajih zajezena, tako da se je za jezmi voda ustavlja- 
la in jezera naprarljala. Kajveče tako jezero moralo je nek- 
daj ležati u bolSki kotlini. Kadar je bila voda prelizala ko- 
rito pri bollki soteski, planila je z veliko silo u bolfiko kot- 
lino in napolnila jo z neizmerno množino razoranega proda. 
Zlasti niže ležeča mesta ob Soči bila bo popolnoma pokrita a 
peskom in prodom, kakor se še dandanes lepo vidi. 

Na jednaki mim napolnila se je tudi kobaridsko - tol- 
minska dolina z naplavino, kadar je voda prejedla ožino med 
Ternovim in Kobaridom. Izvestno je, da so gruičevi kupi 
pri Magozdu in u Prevelku samo ostanki velike množine tva- 
rine, ki ee je bila nekdaj raz drežniSke gore a Sočiuo stru- 
go sesula in tako vodo zajezila. Pri Serpenici in Žagi ležalo 
je tore jezero, u katerem se je nabiral prod in pesek. Ko 
se je pa jezero odteklo, odnesla je voda nabrano tvarino u 
kobartdako-tolminsko dolino ter jo tu pustila zaradi svojega 
umirjenega toka. 

Tudi stopnjevine pod Tolminom in PoljuMnjem postale 
BO takrat, ko je bila Sočina struga nad Modrejem zaperta 
in ko je voda Tolminke, kakor pri Bolcu Koritnica, z veliko 
silo u tolminsko kotlino udaijala. Tendar se morajo te stop- 
njevine po svoji sestavi malo starejši, diluvialni tvorbi 
prištevati. 

Tudi u bački dolini je vse polno naplavin, tako da na- 
poloujejo tu pa tam celo dolinsko širino. Teliko manj raz- 
širjene BO naplavine u idrijski in nedižki dolini. 

Ako Še jedenkrat na kratko pregledamo, kar je bilo do 
sedaj rečeno o poredju in nagnjenosti nasadov, spoz- 
nali bodemo hitro, da so u tolminslub gorah nasadi zelo po- 
mešani in prevemjeai. Ne le, da leži dachateinski vapnenec 
nad mnogo mlajšimi krednatimi tvorbinami, nego tudi te so 
z oglenimi in triasnimi tvorbinami tako pomešane in razmeta- 
ne, da je težko mogoče samo slutiti, kako so iz početka le- 
žale. Le blizu Tolmina vidi se jasno, da se isti nasadi tri- 
krat zaporedoma ponavljajo, in iz tega lahko sklepamo, da je ', 
velikanska Bihi krednate tvorbine trikrat prelomila in jih po- 
tem jedno verhu dnige naložila. Tolsto se je moralo godid 
tudi u bački dolini, le da je tam zmešnjava še mnogo veča, 
ker 80 bili tudi ogleni nasadi med krednate potisnjeni. Pri 
tem pa' se je moralo istočasno vse gorovje od severa ali se- 
verozahoda proti jugu ali jugoizhodu pomikati, da so tako 
dacbsteinski nasadi prišli nad mlajše kredne. 

To splošno pomikanje je le malo skrivilo in premestilo 



,y Google 



— 307 ~ 

Tapnene nassde. Toliko bolj je pa preverglo na njih pod- 
nožju ležeče lapoije iu peičence. Te je ona velika Bila stia- 
nila in jeden verhu drugega nakopičila, dokler neso bili za- 
dosti terdi, da je moglo pomikanje prelazitiaa južne vapnene 
tvorbine. Vendar tudi te poBledoje neso ostale popolnoma 
nespremenjene. Njih nasadi so se pregoili in izobokali, tako 
da 80 pod njimi jame nastale. Usledi tega pregibanja pa so 
nasadi poknili na toČ mestih in tako so nastale mnoge špra- 
nje, pokiine, bovti itd. Tu pa tam se je tudi strop obokanih 
nasadov uderl in tako so nastali različni prepadi in brezdna. 
Čeravno so te prikazni bolje razvite §e le med KraSevino, 
vendar imamo tudi že na Tolminskem nekoliko uzgledov tega 
preobrazovanja zemeljske skoije. 

Oeologi sklepajo, da se je vse to premikanje in preo- 
brazovanje godilo u tercijarni (kaiaozoiSki) dobi in sicer med 
njenim pervim (eocanskim) iu drugim (neogenskim) oddelkom. 
Takrat so živele tapirom, konjem in svinjam podobne živali, 
ki pa neso prežvekovale in neso imele razvitih kopit ali park- 
ljev. Ko je bilo preobrazenje doverSeno, nastopile so veli- 
kanske, slonom podobne živali, katere prirodopisci „niaatadon- 
te" imenujejo. Pa tudi od teh se dandanes nahajajo le po- 
samezne kosti ali učasi cela ohrodja u podzemeljskem pesku, 
ali pa u sibirskem ledu. *) 



*) Ves U oddelek je poBaet po D. Sturovem spisu : ^Dm I- 
sonzothal von Flitacli Hbw&rtB bis G5rz etc., Jahrbnch der gfeologiaohen 
Reichsanstoll, ^ieu 1858, pg. 324—366. 



,y Google 



Statlstičil AiiL 

A. Politična in cerkvena razdelitev. 



Kakor je bilo že rečeac, deli eeTolmiosko na tri sod- 
nijske okraje, t. j. TolmiD, Boleč in Cerkno, ki so bili 
do 1. 1868 tudi Bamoatojni poHtiSki okraji. Vsak okraj se 
deli na županije in te zopet na davkarske ali kata- 
stralne obiine. Vseh županij je Bedaj u okrajnem gla- 
varstvu tolminskem Stirindvajset, vseh katastralnih ob6in pa 
sedemtnSeatdeset. Na tolminski okraj spada trinajst županij 
in Štirideset občin, na bolfiki osem županij in dvanajeet obČin, 
na cerkljanski pa 3 županije in petnajset občin. 

U tolminskem okraju so sledeče županije in občine : 





oral 


a sež. 


hiie 


piiblnlcl '1 


1. ;870 


1. 1870 


1.1880 


Bfeginj z 


občinama ; 














BregJDJ-Logje 


4759 


747 


221 


994 


933 




Robidiiie 


340 


1183 


32 


178 


173 


DreSnica, 


Drežaica 


6306 


441 


164 


990 


996 


Grahovo, 


Grahovo 


210S 


69 


99 


672 


658 




Eneia 


3238 


647 


141 


853 


801 




Komiki rut 


2941 


747 


68 


436 


422 




Oblolte 


1050 


1220 


47 


311 


328 




Podbordo 


1510 


1397 


149 


1029 


1014 




Storži ičs 


2364 


956 


81 


615 


591 


Idrijsb, 


Idrij.ko 


2787 


346 


99 


568 


548 


Kobarid, 


Kobarid 


2459 


1202 


194 


1176 


1197 


Kred, 


Erod 


5125 




239 


1388 


1311 


Libulnje, 


Kamno 


542 


775 


78 


430 


465 




Ladri 


592 


113 


39 


212 


206 




Smast 


1078 


474 


64 


359 


368 




Vorsno 


5327 


498 


75 


503 


501 




Volarije 


882 


438 


61 


378 


374 


Limt, 


LiTOk 


2118 


818 


120 


669 


630 



»Google 





oral 


Dsež 


hile 
1. 1870 


probiTBlci | 


1. 1870 


1. 1880 


Ponikve, 


Ponihe 


a070 


1349 


135 


914 


878 




Fečioe 


857 


1286 


70 


412 


401 


Sedlo, 


Sedlo 


2100 


995 


143 


886 


774 


Sv. Lucija, 


Sv. Lucija 


1288 


1279 


158 


826 


804 




Lom tol. 


1766 


86 


93 


575 


599 




Mod rejce 


532 


1147 


36 


207 


219 




Idrija p. B. 


889 


818 


81 


403 


414 




Slap 


1524 


527 


95 


534 


527 


Tolmin, 


Tolmin 


455 


569 


143 


846 


894 




Čadra 


3784 


1206 


45 


322 


347 




Dolje 


1202 


1338 


66 


406 


416 




Ljubiuj 


1785 


1590 


46 


280 


307 




Podmelici 


3783 


671 


89 


557 


544 




Poljubinj 


4637 


1374 


113 


658 


651 




ŽaMe 


3579 


1000 


74 


484 


483 




Zatolmiu 


3278 


118 


69 


433 


458 


Volte, 


Tolče 


2488 


257 


149 


770 


758 




Čiginj 


879 


1664 


45 


266 


262 




Kozarsko 


427 


180 


34 


207 


200 




Euti 


700 


596 


28 


201 


184 




Sela 


635 


348 


40 


235 


256 


Pi-apotno—Berdo (b TrebuSo 


3383 


939 


133 


940 


1008 


dolenjo), združeno e^ 












šeaTidekogorsko župa- 












ni j o u 


Cerkljanskem 












okraju 
















Skupuo 


680731 908 


3863 


23578 


22890 


Sdški 


okraj ima slede 


ie županije in ohi 


iae : | 


Bohe, 


Boleč 


13355 


1307 


543 


1990 


1817 




Koritnica 


1360 


117 


76 


323 


274 


Čeesota, 


Čezeoia 


6205 


128 


198 


815 


714 


Loff, 


Log 


4450 


1132 


90 


401 


366 




Stermec 


4592 


953 


41 


183 


227 


Serpaniea, 


Serpenica 


2312 


326 


158 


608 


491 


Soča, 


Soia ua levi 


8351 


554 


99 


590 


} 792 




Soča ua desni 


2415 


1403 


45 


250 


Tenovo, 


Ternovo 


1842 


774 


62 


353 


299 


Trenta, 


Trenta na levi 


9997 


368 


37 


230 


j 364 




Treot. na des. 


5672 


541 


20 


127 


Žaga. 


Žaga 


4481 


442 


142 


684 603| 




Skupaj 


65112 


45 


1511 


6554 


59471 



»Google 



— 310 — 
CerHjanski okraj ima Blede£e žapanije in obJiioe : 





oral 


D»». 


Iiile 
L 1870 


"p,.l,i..l.l 


I. 1870|1. I88( 


Ckrhm, 


Cerkao 


1811 


1055 


163 


987 


985 




Bukovo 


2511 


1385 


129 


715 


666 




Gorje 


1450 


30 


71 


363 


356 




Jesenica 


1150 


682 


42 


242 


223 




Labinje 


937 


1321 


57 


290 


280 




NoTaki gor. 


1652 


1113 


69 


372 


340 




Novaki dol. 


721 


167 


43 


220 


242 




Orehek 


674 


1609 


45 


218 


194 




Otaloži 


5011 


639 


241 


1399 


1310 




Plaoina 


833 


865 


67 


.118 


320 




Seka 


1568 


726 


65 


383 


395 




Zakriž 


640 


780 


31 


161 


193 


Š^dje. 


Šebrelje 


4730 


1556 


142 


993 


957 




3250 


552 


168 


965 


983 




Polica 


835 


250 


32 


158 


178 


{Prapotm 


glej pri Tol- 
minskem). 














Skapao 


27780 


1430 


1365 


7784 


7622 



TJ cerkvenem obziru deli se TolmiiiBko sedaj na Štiri 
dekanije, trinajset far (župnij), gestlokalij in dvaindvaj- 
set TikarjatOT a 43 podnižnimi cerkvami. Razen tega spa- 
da Se okoli 600 dufi u tolminskem Lomu k dekaniji ka- 
nalski. 

Po cerkvenih zapisnikih od 1. 1881 razdeljeno je bilo 
tolminsko prebivalstvo na dekanije, fare in vikaijate tako-le: 



Dekanija Tolmin : Tolmin, fara 



LibuSnje, vikarjat, 
(Eamno, vikarjat, 
Drežnica, vikarjat, 
Volie, fara. 

Sv. Lucija, fara, 

Idrija pri Bači, kuratija, 

Roče, kuratija, 

TrebuSa dolenja, kuratija 

Senvidska gora, fara, 

Pečine, vikarjat, 
Ponikve, vikarjat, 



4636 dnS 
1160 „ 
521) , 
1116 „ 
1863 „ 
1661 „ 
503 „ 
649 , 
796 » 
1475 , 
414 , 
712 , 



iy Google 



— 311 — 




Podmdid, hra, 


1857 dui 


OrahoTO, vikaijat, 


719 , 


NemSki rut, fara, 


595 , 


SteržiSče, Tikarjat, 


700 , 


Obloke, vikaijat, 


414 , 


Podberdo, fara, 


1384 , 


Delcanija Kobarid i Kobarid, fara, 


2261 , 


TernoTO. Tikarjat, 


361 . 


Kred, vikapjat. 


668 , 


Borjana, vikarjat, 


649 , 


Sedlo, vikaijat. 


954 . 


Breginj, fara 


672 . 


Logi, vikarjat, 


607 , 




i. 936 . 


Dekanija Bdeč : Boleč, fara. 


3252 , 


Log, vikaijat. 


804 , 


Cez806a, vikarjat, 


990 . 


Serpenica, vikarjat, 


1879 . 


Soča, karatija, 


1199 , 


Trenta, vikarjat. 


427 , 


Dekanija Cerkno: Cerkno, fara. 


2770 , 


Otaleži, vikaijat, 


1070 , 


Novaki, vikarjat, 


804 . 


Orehek, vikarjat. 


530 , 


Police, vikarjat. 


264 , 


Bohovo, fara. 


816 , 


IJavne, kuratija. 


269 . 


Seirdje, fara. 


907 , 


Jagerfiče, kuratija, 


298 , 


B, FrebiTEilstTO posameznili tergov in 


vasij. 


Uie p r e b 


ivalci 


1870 1. 18?0 


I. 1880 


Baia podberdska, 35 270 


224 


Bata svetolucijska, 51 271 


267 


Boleč, 404 1463 


1379 


Dvor, 78 276 


217 


Borjana gorenja in dolenja 81 480 


462 


Breginj, 125 608 


583 


Bukovo z bližnimi seli 129 715 


666 


Cerkno, 163 987 


985 


6adra (th Zalazi iadr.). 45 322 


.347 



»Google 





Uie 


prebiva 


loi 




1870 


1. 1870 1. 


1880 


Čezaoe«, 


166 


651 


608 


Ciginj- 


45 


266 


262 


Dolje, 


42 


246 


260 


Drežnica, 


59 


328 


338 


Gabrije, 


24 


160 


156 


Goria— Po«e, 
Grahovo— Koritoica, 


71 


363 


356 


99 


672 


658 


Grant, 


17 


136 


118 


Homec, 


10 


62 


63 


Hudajužina, 


28 


181 


187 


Idrija pri Baii, 


81 


403 


414 


Idrijsko, 


88 


494 


491 


Jezerica, 


11 


73 


71 


JeBeoica, 


42 


242 


223 


Kal-Koritnica, 


35 


160 


165 


Kal ateržiiJii, 


13 


102 


106 


Kamno, 


78 


430 


466 


Kkn, 


23 


168 


177 


Kobarid, 


164 


767 


796 


EoritDioa bolfika, 


41 


163 


165 


Ko.e6, 


22 


164 


149 


Kozarako, 


34 


207 


200 


Eneža-Temline, Liaec, 


141 


853 


801 


Kred in Robiž, 


62 


381 


369 


Kuk podberdaki, 


U 


80 


73 


Labinje, 


57 


290 


280 


Ladri, 


39 


212 


206 


Libuiioje, 


18 


99 


108 


Livek, (Poroti. Bavne), 


120 


669 


630 


Log arednji (Mittelbreth), 


38 


181 


161 


Log apodnji (Unterbretb), 


52 


220 


205 


Log čezsoSki, 


32 


164 


106 


Logje (Long), 


76 


386 


350 


Lom tolminaki, 


93 


676 


699 


Lubinj, 


46 


280 


307 


St. Lucija, 


63 


337 


326 


Magozd, 


22 


126 


133 


Mlinako, 


U 


74 


57 


Modpoj, 


44 


218 


212 


Hodrejice, 


36 


207 


219 


Kemiki rut. 


51 


330 


304 


KoTaki gorenji. 


69 


372 


340 



»Google 





— 31! 


1 — 










biie 


prebivalci 






1870 


1. 1870 


1. 1880 


Novaki dolenji, 




43 


220 


242 


Oblolto, 




19 


130 


141 


Oreheli, 




45 


218 


194 


OtoleJ (PIuHm, Lazeo, 


Jazbine), 


241 


1399 


1310 


Pečine, 




70 


412 


401 


Petrovo berdo. 




7 


61 


63 


Planina, 




67 


318 


320 


Plniina bolika. 




61 


251 


221 


Podbola, 




43 


274 


220 


PodbJcdo, 




46 


319 


306 


Podmelici {Hum, Bela, 


Klovže), 


89 


557 


544 


Poljubinj, (Ravne), 




90 


522 


629 


Ponikve, (togaridJEe), 




135 


914 


878 


PiSraen, 




20 


180 


158 


Potoki, 




34 


194 


183 


PrapotDO-Berdo, TrebnSa dol. 


133 


940 


1008 


Prapotno poljub. 




23 


136 


122 


Preda, 




8 


27 


40 


Bavne dteJniSke, 




50 


309 


305 


Ravne žabijske. 




16 


101 


106 


Reka— Ravne, 




65 


383 


395 


Robidiiče, 




32 


178 


173 


Buti volianeki. 




28 


201 


184 


Sedlo, 




67 


331 


290 


Sela volčanska. 




40 


235 


256 


Selica, 




10 


59 


59 


SeliHe, 




11 


57 


66 


Serpenica, 




158 


608 


491 


Slap-BoJe, 




95 


534 


527 


Smaet, 




46 


260 


250 


Soča, 




144 


840 


792 


Stanoviiie, 




33 


2t9 


201 


Staroselo, 




62 


333 


297 


St^rmeo, 




33 


156 


187 


Steriiiče, 




44 


326 


292 


Sniid, 




48 


264 


256 


Svinja, 




28 


145 


145 


Šebielje-Jageriče z okolioo, 


142 


993 


957 


Šenvidska gora, (Daber, Polje), 


168 


966 


983 


Tfemovo, 




62 


353 


299 


Tirtnit, 




41 


299 


263 


Tolmin, 




143 


846 


894 



»Google 





ftl4 — 
biie 


pr ebi 


ivalci 




1870 


1. 1870 


1. 1880 


Trenta, 


57 


367 


364 


Z.kra, 


31 


161 


193 


Zalazi žabijske, 


29 


202 


196 


Zatolmin, 


89 


433 


468 


Znojila, 


13 


107 


120 


Žaba«, 


29 


181 


181 


Žaga,^ 


142 


684 


603 


V^no, 


42 


276 


266 


Volarje, 


60 


321 


309 


Volie, (Kanmioa,. Poni), 


149 


770 


758 



C. Oostost ljudstva. 

Iz danega pregleda se vidi, da je vee tolmineko pre- 
bivalstvo naseljeno po tteh tergih (Tolmin, Kobarid in Boleč) 
ter ravno sto vaseh in eelih. Najvefii kraj je Boleč (1600 
preb.), potem Cerkno (985 preb.), Tolmin (900 preb.) in Ko- 
barid (800 preb.). Največa občina (katastralna) je zopet bol- 
gka, ker Šteje 1817 prebivalcev. Več nego 1000 prebivalcev 
etejejo &e sledeče občine: Kred 1311, Otalež 1310, Kobarid 
1197, Podberdo 1014, Prapotno-Berdo 1008. Blizu 1000 
duS imajo : Drežnica 996, Cerkno (985), Šenvidska gora (983), 
Šebrelje (957), Breginj-Logje 933. Najmanjša občina je Ro- 
bidigče z !e 173 prebivalci. Največa Županija na Tolminskem 
je cerkljanska s 5504 prebivalci, potem tolminska si 4100 
prebivalci; a najmanjša temovska z le 299 prebivalci. 

Ako uzamemo, da le 38.000 Ijudij stalno prebiva na 
Tolminskem, ^n to Število n{ preveliko), tedaj pride na 
vsak |~| kilometer po 36 (natanjčno 35-7) prebivalcev. To 
je izvestno malo, ako pomislimo, da'u goriški grofiji pride 
po Čez 75 Ijudij na vsak |^| kilometer, po Berdih in po fur- 
lanski nižini pa celo po 130 na 1 |~| km. Tudi glede na 
druge austrijske dežele je Tolminsko redko naseljeno, ker 
imajo le zelo gorate Saligradska, Koroška in Tirolska po 
manje prebivalcev na vsakem \~\ kilometru. 

Ako pa Tolminsko razdelimo na njegove tri okraje, te- 
daj najdemo zopet veliko različnost. TJ tolminskem okraju 
stanuje namreč 47, u cerkljanskem celo 50, a n bolškem le 
18 (!) Ijudij na vsak četvorni kilometer. A n zelo gorati, 
90 131 kilometrov sveta zauzemajoči trentarski županiji prišli 
bi na vsak četvorni kilometer le po 4 prebivalci [ 



,y Google 



— 316 — 

L. 1870 *) naSteli so bili vseh IiiS n tolminekem glavar- 
stra 6739. sli med temi 313 praznih, n katerih ni nih6e sta- 
noval. Vseh družin bilo je istega leta 7506. Na pojedine 
okraje bile so te številke tako-le razdeljene : Tolminsko je 
imelo 3863 hiš (med teini 118 praznih) in 4020 družin; Bol- 
Sko 1511 hiS (med temi 51 praznih) in 1466 družin; Cerkljar- 
sko pa 1365 hiS (med temi 144 praznih) in 2020 (?) družin. 

Poprek je tore priMo na vsako hifio blizu 6 lj'idij. TJ 
celej goriški grofiji je pridlo istega leta 6'5 stanovalcev na 
vsako hiSo, kakor tadi na sosednjem Kranjskem. Ali na Bol- 
Skem so naili n vsaki hiSi poprek le 45 domaČe nauzoČne 
prebivalce. Po največ Ijudij u jedni hifii bilo je na Cerkljan- 
skem, t. j. 6-35; malo manjo pa na Tolminskem, t. j. 6'2. 
Iz tega, kakor tudi iz gore rečenega, koliko prebivalcev pride 
na jeden čvetorni kilometiT, vidi ae, da je na vsem Tolmin- 
skem Cerkljansko najgoSže obljudeno. Tudi stanuje na Cer- 
kljanskem po več družin u jedni hidi, in sicer je bilo u tem 
okraju 511 družin brez lastne hiše; na veliko večem Tolmin- 
skem pa le 325. Mnogo ugodnejSe so te razmere na Bolikem, 
ker tu je bilo le Sest družin brez lastne hide. 

B. Spol, starost in stan prebivalcev. 

Eakor povsodi na deželi, tako je tudi na Tolminskem 
več ženskih prebivalcev, nego možkih. L. 1870 je prišlo 
na 1000 ženskih le 946 možkih. Celo med ptujci na Tolmin- 
skem je bilo več ženskih (385), nego možkih (303). Samo u 
tolminskem okraju so si možki in ženske blizu jednaki in 
omenjenega leta naŠli so bili celo 61 možkih več doma, nego 
Ženskih. To prihaja deloma od todi, ker mnogo mladih žensk 
po bližnjih mestih služi. Nasprotno je na BoUkem, kjer so 
možki navadno z doma in le ženske domača in poljska dela 
opravljajo. Zato je bila našla Stetev ljudstva I. 1870 na Bol- 
Ikom 726 veČ Ženskih, nego možkih. Dočim je bilo na Tol- 
minskem blizu jednako število oženjenih in omoženih, našlo 



*) Ker podatki najnoTsjie itetve od 1. 1880 ie vedno neao ob- 
javljeni in ker je pisatelj doBta dolro saBtonj na nje čakal, tako da Bo 
je dotiakaoje knjige iet mero zavleklo ; zato je prisiljen služiti se ne- 
katerih podatkov predzadnje, Itetve od I. 1870. E tema ae je pisatelj 
tim lože odločil, ker je videl, da najnovejša Itetev nI pokazala mnogo 
razlike od predzadnje in ker je po najnovejši itetvi levilo prebivalcev 
celo raanjie, nego po oni od 1. 1870. Ker je pa pisatelj le najvaž- 
n ejae Številke omenjene itetve posnel, zato je „statisiiini del" te knji- 
ge mnogo skromnejši postal, nego je bil pisatelj b početka osnoval. 



»Google 



— 316 — 
ae je na Bolikem 850 več omoženih ženak, nego oženjenih 
moških. ZnKČajno je tudi, da ee a tolminskem glavarstva 
nahaja skoro Se jedenkrat toliko udov, nego udovcev (1- 1870 : 
1566 udov proti 854 udovcem). To jasno kaže, da eo ženske 
boy uztrf^ne, nego možki. Ženske primeroma tudi živijo bolj 
dolgo, ker marsikatera u6aka celo sto let, kar se pri možkin 
le bolj redko gaja. 

Glede na starost bilo je 1. 1870 otrok od jednega 
leta 1093 (in sicer 560 fontičev ter 533 deklic, tore Šestin- 
trideseti del vsega prebivalstva) ; od dveh do treh let bilo je 
1934 otrok (1016 + 918); od štirih do šestih 2799 (1451 + 
1348); od sedmih do devetih 2439 (1254 + 1185); od de- 
setih do gtiraajstih 3858 (2029 + 1829). Hladih Ijudij od 
petnajstega do devetnajstega leta je bilo 3166 (in sicer 1510 
mladenčev ter 1656 deklet); od dvajsetega do štirindvf^sete- 
ga 2525 (1157 + 1368) Doraslih Ijudij od petindvajsetega 
do devetindvajsetega leta je bilo 2655 (1211 možkih in 1444 
ženskih); od tridesetega do devetintridesetega 4819 (2220 + 
2599); od štiridesetega do devetinštiridesetega 4416 (2076 + 
2340); od petdesetega do devetinpetdesetega 3605 (1750 + 
1855); od šestdesetega do devetinšestdesetega 2708 (1350 + 
1358); od sedemdesetega do devetinsedemdesetega 1127(570 
+ 557); od osemdesetega do devetinoseradesetega 224 (120 
+ 104). Devetdeset let in čez starih našlo se je bilo samo 10: 
dva možka in osem žensk. Verhu tega pa sta imele še dve 
ženski u tolminskem okraju po sto let. 

Iz tega se vidi, da se rodi vsako leto vei5 fentižev, ne- 
go deklic. U vsej mladosti prevagujejo možki nad ženskimi. 
Ta razmera se pa spremeni med petnajstim in dvajsetim le- 
tom, tako da od dvajsetega do šestdesetega leta očitno žen- 
ske prevagujejo. Med šestdesetim in devetdesetim letom je 
potem razmera obeh spolov precej jednaka in še le čez de- 
vetdeset let starih je zopet več žensk, nego možkih. 

Od novorojenih otrok nmerje u pervem letu blizu pet- 
najsti del, u drugem letu pa jedna desetina. Peto leto jih 
učakajo komaj tri četertine, deseto nekaj več, kakor dve tre- 
tjini, dvajseto leto pa Še polovica ne. 

Jedna tretjina vseh tolminskih prebivalcev je manje, ne- 
go petnajset let starih: na vsakih 1000 Ijudij pride 328 otrok 
pod petnajstim letom. Starčekov nad šestdesetim letom je 
jedna devetina (med 1009 prebivalci je 109 Ijudij čez 60 let 
starih). Navadno se računa, da je Človek le med petnajstim 
in šestdesetim letom za delo sposoben. Fo tem takem je med 



,y Google 



_ 317 — 
tolmiDskim prebivaktTom le dobra polovica (šest desetin) de- 
laluih moČij (na 1000 prebivalcev pride le 568 delalcev). 

To premišljevanje nas napotuje govoriti o stanu in opra- 
vilu tolminskega prebivalstva, Natorno je, da se malo ne vsi 
prebivalci pečajo a poljedelstvom in živinorejo, L. 1870 je 
bilo na Tolminskem 5380 zemlji&Čmb posestnikov (2892 na 
Tolminskem, 1004 na BolSkem in 1184 na Cerkljanskem). K 
tem moramo priStvevati še 406 hišnih posestnikov (240 + 
10 + 156). Tako vidimo, da je u naši deželici skoro vsaki 
šesti Človek hišni ali zemljiški posestnik, kar je izvestno zelo 
ugodna razmera. Pri poljedelstvu in živinoreji je stalno po- 
magalo 15.308 poslov in razen tega še 3093 dninarjev. 

Z rokodelstvom in obertnijo se je pe<!aIo vsega vkup 
703 oseb, s kupčijo in prevaževanjem pa 1 10. 

Od drugin stanov biva na Tolminskem 56 duhovnikov, 
100 uradnikov in javnih služabnikov, 27 učiteljev in učiteljic, 
2 notarja, 2 odvetnika, 1 zdravnik, 3 ranocelniki, 1 lekar, 
10 babic in 10 uradnikov pri poljedelstvu ali gozdnarstvu. Za 
osebne postrežbe nuiaja se 120 služabnikov. L. 1870 naSli 
so bili 252 oseb (201 ženska ter 51 možkih) nad 14 let sta- 
rih, ki se neso pečale z nobenim določenim opravilom. 

Tu naj Se dostavim, da je bilo I. 1870 med nauzočimi 
prebivalci 20 gljuhonemih in 10 slepih. Slaboumnega neso . 
bili našli nobenega. 

E. Gibanje ljudstva. 

Natomo je, da ljudstvo vedno narašča, ako ni posebnih 
boleznij, nesreč, izselovanj itd. Zadnja leta se nf nobeden 
teh slučajev na Tolminskem primeril in zato tudi tolminsko 
prebivalstvo vedno narašča, čeravno le po malem. Vsako leto 
se jih več porodi, nego jih umerje, in tudi porokje vsako leto 
več. To se razvidi iz sledečega pregleda: 

L. 1876: 209 porok, 1823 živorojenih (704 m., 619 ž.), 
1210 umerlih (592 -+- 618), 

L. 1880: 216 porok, 1340 živorojenih (663 m. 677 ž.), 
1036 umerlih (505 + 534). 

Iz tega sledi, da iznaša prirastek od novorojenih ljudi) 
vsako leto izmed 100 in 200. Na vsak zakon pride počez 6 
otrok. Na vsakih 35 prebivalcev umerje po jeden človek na 
leto, dočim se jeden porodi že na vsakih 30. 

Ali ta prirastek ni jednakomemo razdeljen po vsem 
Tolminskem. Cerkveni zapisniki in deržavne štetve se uje- 
majo u tem, da cerkljansko prebivalstvo že kakih trideset 



,y Google 



— 318 — 
let sim nič ne napreduje, nego derži se na vedno jednaki 
stopinji. Uzrok temu se mora iskati u zmanjšanju domaČe 
obertnosti, ki je nekdaj zelo cvetla na Cerkljanekem.^ Tudi 
na BolŠkem se nauzočno prebivaletro ne množi, nego se celo 
zmanjšuje. Tako so bili 1. 1870 nadli Tsefa nauzočih prebi- 
valcoT 6554, a 1. 1880 le 5947. Izvestno je, da si mnogo 
BolČanoT svoj kruh na tujem iSče, in da so le redko kedaj 
doma. Ali zaradi tega so vendar le na fiolSkem domači, ako 
si ne pridobijo kje drugod domovinskih pravic. Prigodi se 
lahko, da taki npotujoči" Bolčani na dan Itetve odidejo iz 
jednega kraja in pridejo u drugi, kjer je štetev že dovedena 
in tako se ne štejejo ni tu ni tam. Natanjčaost je tore ne- 
mogoča, ako se ne gleda izključljivo na to, kje ima kdo svo- 
je domovinske pravice. 

Ako se tore ne pozna mnogo prirastek tolminskega pre- 
bivalstva, uzrok je temu to, da so mnogi po svojih opravkih 
za več ali manje ča^a z doma. L. 1870 so bili našteli takih, 
ki ob času Štetve neso bili doma 5314 (med temi 64 le za 
malo časa), in to število se je do dandanes izvestno Se pom- 
nožilo. Največ je bilo z doma Bolčaaov in sicer 2100 (1399 
možkih in 701 ženska). 

Nenauzočni prebivalci mudijo se večinoma po drugih 
občinah Goriškega ali Primorskega. Mnogo jih je pa tudi 
po drugih deželah austrijskega cesarstva. Največ Tolmincev 
mudi se na Koroškem (1. 1S70: 1076), potem na Štajerskem 
(506) in Kranjskem (456); pa tudi na Ogerskem (227) in 
Dolenje Anstrijskem (179) jih je Se precej. Po drugih de- 
želah živi le malo Tolmincev. Izven Austrije bilo je 1. 1870 
največ Tolmincev u Italiji (35), potem na balkanskem poluoto- 
ku (20) in u Afriki (14). Celo u Ameriki eo se nahajali ta- 
krat 3 Tolminci. Vseh zunaj Austrije živečih Tolmincev je 
bUo 86. 

Kakor domači obiskujejo druge dežele, tako prihajajo 
tudi tujci na Tolminsko. L. 1870 našteli so bili takih, ki 
neso imeli na Tolminskem domovinskih pravic, 688 (303 moi- 
ki in 385 žensk). Med tujci prevagujejo tore ženske. I4^ajveč 
tujcev je iz drugih primorskih občin (565), in le nekaj ma- 
lega iz drugih austro-ogerskih dežel (84), največ s Kranjske- 
ga (59). Sašli 80 se pa celo taki, ki so bili iz drugih der- 
žav, zlasti iz Italije, in sicer je bilo vseh 39 (24 m., 15 ž.). 

F. Koliko je živine na Tolminskem. 

Da 80 statietičoi del kolikor mogoče dopolni, prietavitj 
je treba še pregled vse domaČe živine. Žal, da se mi je tudi 



,y Google 



— 319 — 
tu posloSevati le starejših popisov od 1. 1870 in 1876, ker 
Stetev od 1880 še nf objavljena. 

Ce je bilo treba že o fitetvi Ijudij opomniti, da uradno 
postavljene Številke neso popolnoma zanesljive, treba je to tim 
bolj opozoriti pri podatkih o Žtvioi. Ljudstvo namreč misli, 
da po vsaki novi itetvi pride nov davek, a ničesa se ne boji 
bolj, nego novega davka. Zato kolikor mogoče taji in pri- 
kriva pravo Število svoje živine, zlasti one, katere ni mogoče 
tako lahko šteti. Sledeče številke naj se tore sprejmejo z 
mislijo, da so u vsakem slučaja prenizke. 

L. 1670: konj, mnl-osl. govedine, ovac, koz, Bvinj, panjev 
Tolminsko, 597 2 9419 12896 35T1 2031 2807 

BoHko, 75 6 1151 10495 6013 fil4 625 

Cerkljansko, 44 3 3520 4156 548 766 411 

Vsegliv8rBtvo:716,*; 11 i4390,**) 27547, 10132 3331, 3843 

L. 1676: 
Tse glavarstvo: 709, 7 14846, 29581, 11783, 3304, 3829 

Po tem takem bi se bilo zmanjSalo Število konj in mul 
(oslov), a znatno povečalo Število govedine, ovac in koz. O 
teh poslednjih je povečanje sumljivo, ker vsakdo ve, da se 
koze dandanes na vso moč preganjajo. Dobro znamenje je 
pa Tsakako, da se goveja žmua množi. 



*) Med temi je bilo : 6 Irebcer, 228 konj, 347 kobil in 137 žrebet. 
*■) Med temi je bilo: 633 bikov, 9745, krav, 3009 jnnic in telet, 
l«r 1000 volov. 



,y Google 



»Google 



PREGLED. 



Zgodovina Tolminskega. 

Str. 

Uvod 3 

I. Tolminsko pred začetkom patrijaiike oblasti . . 5 

A. Kajstarsjde zgodoTinske vesti do prihoda SIOTenoev 5 

B. Od prihoda Slovencev do začetka patrijarfike oblasti 15 

II. Tolminsko v srednjem veku ....... 27 

A. Tolminsko pod oglejskimi patrijarhi 27 

B. Tolminsko pod Čedadom in goriškimi grofi . . 48 

C. Kulturno iivenje u srednjem veku 63 

m. Tolminsko pod Austrijo do francoskih vojna . . 83 

Dostavek 12» 

IY. Kulturne razmere na Tolminskem od XYI. do 

XVni. stoletja 131 

V. Od francoskih vojna do 1880 186 

Doatavki in pojasnila 216 

Prirodoznanski opis Tolminskega. 

A. Splošni pregled 254 

B. Goro 257 

Kračevina 277 

Tifiine posameznih vasij in sel 279 

C. Doline 281 

D. VodoTJe 283 

E. Geologiška sestava . . ' 295 

Statistični del. 

A. Politična in cerkvena razdelitev 308 

B. Prebivalstvo posameznih tergov in voaij . . . 311 



,y Google 



— 322 — 

C. Gottott Ijadstvs 314 

D. Spol, starost in abui prebirslceT 315 

E. Gibanje Ijndrtra 317 

F. Koliko je iJTine na Tolminskem 318 

Pregled 321 

Kazalo knjeraili ia osebnih imen t cgodorinskem 

delo 323 

Popravki 332 



,y Google 



KAZALO 

krajevnih ia osebnih imen u zgodovinskem delu. 



StrM) 

AdelluB 19 

Ad SUanoa, .... 9, 217, 218 
Akrilejft, glej 0;lq. 
Albert n. gor. gf . . 44, 49, 50 
Alboin, .... 16, 217, 21S 

Alknin, 20 

AlfUao, 84 

Antonio I. p«tr. 69 

Antonio dk Ponto, . ... 69 
Antonio m. Puteier*, . . M, 66 

Arudo, 15S 

Arpncij, 3» 

Artuieo Pidito, 44 

AHU, 16 

Attemii, .... 39, 168, 162 

Attema ikof, 178 

Angoit e«B 9 

ADgaitin CikpkD 85 

Anatrijft, 189, 190, 196, 197, 207, 
209 

AT«ri (Obri), 17 

Aio 24 

Ailft, 18, 46 

Bkia gorenj«, .... 43, 156 
Bata pri Idryi, . . . 162, 160 
Baikft dolina, .... 12, TO 

B^jalicb, 186—189 

Balderich, 22 

BBndel, 114-117 

Bebor, 19T 

BeU Tod>, 80, 81 

Beleaj«, 37 

Belin, 8, 21, 210 



Stnui 
Be^ak, . . . 104, 186, 196, 212 

Benedikt XIT, 178 

Benetke, 16, 47—49, 149, 162, 186, 

189, 197, 209 

Beneikni, 66—69, 62, 83, 84, 80— 

89, »5, 96, 150, 156, 167, IT8 

Birdk, .... 116, 117, 189 

Beroeriiu, 80 

BereogBr, 23 

Bertold, patr. ... 31, 32, 42 

Bertrand deSt.ainaei, 41,48, 46, 

63, 66, 07 

Berek, 146 

Bled, 25, 132 

Bojan Konrad, 55 

Bojan Pavel, 45, 51 

Boleč, 14, 36, 36, 40, 61, 66—67, 

76, 86, 88, 111, 112, 126, 129, 

142, 144, 157, 170, 179, 163, 

184, 199. 206, 211 — 214, 220, 

223, 224, 226 

Bollka aoteaka (Elnia), 6, 62, 81, 

84, 86, 89, 62, 104, 105, 140, 

186-166 

Boliko, 38, 37, 41, 60, 59, 62, 73, 

83, 86, 86, 90, 104—10«, 111, 

127, 138, 140, 143, 146, 149, 

151, 166, 159, 187, 196, IM, 

205, 207 

BOD, 18 

BonfiD kan 72 

Bone« Janei, . . 165, 167, 169 
BoneŽ Miha, 17» 



,y Google 



stran 

Borktelli, 243 

BorJAn«, 37, 40, 86, 96, 166, 2^1, 
232 

Bruioo, 74 

BrkDCO Otuto, 4% 

BnmiTer, 70 

Bnniiikr, 144, 146, 180, 202, 204 

Bregini, 28, 40, S4, 12S, U3, 149 

166, 196, 210-212, 232 

Broimeiji, 101—103,106,107,144, 

228, 229 

Brigido, 137 

Briiie, 18 

BmniTilki, .... 84—86, 237 

Boglione, t65 

BnkoTO, 81, 236 

CkbaUia, . . ■ 287 

CkdoTan«, 22 

Cunpeit, 124 

CAMpoformio, 169 

CuioUdu viMriuB, .... 223 

Cuioo, T6, 224 

CuiasBio, 39, 41 

C«p«1Utu, 187 

Oarar*, 82 

Cttarini, 199 

Celeatm m., 34 

C«l(>Tec, .... 142, 18», 19» 

Cerkmo, 6, 12, 86, 41,67,77, 112, 

160, 161, 163, 164, 164, 199, 20&, 

206, 211, 216, 223, 224, 287 

Ciril in Metod, 31 

Clngik, 66 

Codelli, 199 

Colloredo, 146, 236 

Coneii, 46 

Conoilo kapeo 69 

Coroainj Anion, . . . 200, 201 

, Jakob Anton atar. . 110 

111, 113, 116 

. , , „ ml. 127, 134, 

173, 176 

„ Jan«i Ignac, 111, 119— 

121, 126-127, 134 



Stran 

Coronini Peter Anton star. 107— 

100, 111, 229 

„ „ ml. 127, 146, 

232 

„ Pomp«j, 196, 197, 198 

„ Rndol^ 158, 179 

Cottis, 39 

Cncagna, . . . . 40, 46, 233 

Gnaani, 3», 86, 

*»lab^j, 190, 1 »3 

Čedad, 5, U— 17, 82—26, 28,'32, 84, 

44, 47, 48, 63,-69, 68, 67—6», 

71, 85, 97, 143, 158, 150, 217- 

2)9, 222, 225 

Č«d'adBki kapitnl, 32, 34, 60, 74, 

76, 77, 87, »1-94, lOO, 101, 

105, 108, 109, 121—124, 166— 

181, 220, 223, 228— 2il0, 238, 

243 

ČepoTU — VraU, G, 3», 136, 283 

Čeruooa Mart 152 

Cemoce, plemiči, 144 

datBoU, 103, 125, 189; 166, 2S7 

Čigioj, 5, 6, 68 

Čopi, žnpan, 139 

čuki, . . 40, 58, 142, 144, U5 

Čni, 282 

Damiani, .... 127. 136, 143 
Dandolo konendatof, . 62, 320 
Dante, ... 32, 82, 226, 226 

DaTČa, 3, 27, 77, 131 

Della-Bona, . . . ■ . 13, 221 

Deretak, 213 

DobUr, 27, 122, 131, 132, 889, 240 

Dolje, 36, 801, 220 

Donato 136 

Dornberg Tid Oafipar, »5, 97, 9»— 

101, 172 

Dornbergi, 66, »O, 91, 101, 102, 148 

Dragon, 137 

Drenkija, 27, 126, 133, 186, 282 

Drežnica, 22, 41, 42, l^, 139, 166 

212, 234, 236 

Dtoc tolminiki, . . . . 31, SI 



,y Google 



Stran 

Eberlisrd 23 

Eck (Egk;, . . 93, 91, 112, llO 

Edling, 12T 

Erec, . , 225 

Erik, 22 

Erizzo, 96, 97 

Eugen podkralj 190 

FsTB—Spodnja Idrq«, 34, 76, 166 
172, 238. 24S 

FalcidiDB, 237, 238 

Febo delU Tom . . . . 43, 44 
Febttsino, .... 41, 44, 45 

Fedak, 186 

Federik iz ToInuM, ... «3 

Ferdinand I. 87—91, 95, 147, 151 

152, 156, 171 

„ IL 95, 96, 99, 101, 10&, 

164 

„ in. 96, 106, 148, 172 

„ cesar anstrijski, l95, 203, 

205 

Fecdul^ 16 

Filip plemič, 46 

Filip FrančifikOT, 39 

„ Liazaror, 39 

„ d' Alencon, .... 47 

Foloher, 33 

Foloho, 54 

Foni, 6 

Focamili, 121, 123, 166, 175, 176, 

ii40, 241 

FormentiDi, 89, 54, 55, 56, 63, 35, 

86, 95, 96, 106, IS6, 143, 145, 

174, 235-237 



Forn 



. 153 



Forti, 40 

Frano 1 127, 151 

Fmoo n. . . 129, 18«, 190, 197 
Franc Jožef t . . . . 206, 206 

Franceauuttua, 89 

Francozi, .... 185—196, 203 

Franki, 19, 28 

Frankopan, 87 

FrassiD«Ui, 143 



325 — 

Stran 
FrijuUko, 5, 14—16, 22—25, 27, 
29, 40, 54, 56-58, 72—76, Bi, 
85, S9, U8, 149, :89 
Galangano Siurido, .... 40 
Oemona, 52, 53, 56, 67, 221, 222 
Gera fil. 62, 103—106, 153, 172 
Gibiliuo, ..... 145, 162, 181 

Giztilf, .15 

Giula;, 190 

Oclja Lenart, . . . . 98, 100 

„ Simon, 113 

„ Štefan .... 119—121 

Golko, 194 

Oontcenil, 166, 167 

Ooriar, 173 

Gorgo, 127 

Gcrioa, 29, 71, 63, 84, 97, 115- 

118, 122, 123, 142, 143, 152, 

157 — 159, 168, 178, 181, 186, 

189, 196, 199, 205, 213 

Goriški grofi, 44, 48, 49, 57, 56, 

60, 6S, 75, 83, 89 

Goniko, 5, 8, 22-24, 27, 48, 49, 

61, 68, 114, 117, 143, 149, 160, 

161, 164, 173, 176, I76, 169, 

193— 1«6. 221 

Gorizntti 165 

Oorjnp, 203 

ftoanjak, , . 232 

Oolfrid patr. ... 31, 38, 81 
Gotfiid iz Bcegin)«, .... 63 
Gradec 83, 86, 99, 126, 139, 176 

Gradnik 116 

Graffen, 186 

GrahoTO, . . 106, 205, 206, 213 

Grandenti, 145 

Grant, .... 42, 43, 79, 80 

Gratia, 172 

Gregor it Montelonga, ... 32 

Gregor župnik, 95 

Grienhcfer, .... 95, 112, 171 

Grimoald 23 

Gronumbergo, 69 

Grotta, 162 



,y Google 



Stnn 

Ornnter, 9fl 

Onsmero, 45 

OnidoDo 33 

GaieuK, 186— 1B9 

Gnijelmo Vftlter, 74 

Ovntram, SB 

Hkrtmum Ton der A.ne . . BI 

Hanch, 136, l&l 

Henrik goriSki grof I. . . . 37 

„ „ „ m. 40, 44, 45, 

SO 

„ „ „ V. . . 56, B7 



TOJToda koroftki, 
nemiki cegar I. 

» IV. 



SI 
27 

HerniMi is Kunnikft, . . 69, 70 
Hernum stotnik, . . . 190—195 
Hiaronim iz Zftdift, .... 151 

Hit«, 213 

Homeo, 86 



Hndkjniina, 43 

IdriJB pri BftCi, 22, 87, 114, 166, 221 
Idrija nemtka, 3, 5, 73, 77, 78, 102, 
132, 141, 161, 166, 179, 211 
Idrija flpodiij«, glej Faral 
Idrijsko, 37, 133, 154, 19B, 231. 

niri, 5, 216 

Hinko kratjeatTO, . . . 106, 197 

Inzaghi, 179 

Istra, 17, 27 

Italija, 5, 7, 16, 17, 23, 136, 190, 
'm, 208 

Ivan nadvoJToda, 190 

Iran duhovnik, 340 

Iiida 19 

Jadmnda, 48 

Janei IV. 29, 34 

Janez HoraTgki, 55 

JankOTiiS, 191, 194 

Jelinčič, 204 

Jourdan, IB9 

J«ie^ n. 123, 142, 148, 158, 179, 
182, 190 



Stran 

Jug, 146, 236 

Julij Ceiar, 9, 14 

Julijske Alpe, 8 

Jnrij iz Loke, 41 

JaTanCič, .... 122, 146, 202 
Kaoafara, ..... 199, 211 

KiU boliki, 22 

Kal nemlkorntiki, .... 43 

Kamno, 134, 144, 1S3— 155, 161, 

198 

Kanal, . . 5, 61, 71, 92, 93, 166 

Karol Veliki, 19 

Karol IV 52 



„ VI. . 121, 123, 153, 159 

Earol nadvojvoda, 90, 94, 95, 1G8, 

157, 162. 163 

„ „ ml^jBi, 136, 187 190 

Kami, 6—8, 21« 

Kamija, ... - 6, 16, 19, 27 

Eamijola, 19 

Kamske Alpe, 8 

Katarina groftca, 53 

Kelti, 21« 

Kim, .... 8, 73, 154, 155 

Kikli, 141 

Klement VIT 168 

Elinkon 112 

Knela, 22, 39, 68, 78, 119, 130, 155, 
160 

Enezi, 143 

Kobal Gregor 118 

Kobal inpan, 233 

Kobarid, 5, 6,9, 12,18,21, SS, 36, 
40, 41, 58, 61, 65, 00, 96, 07, 
196, 137, 142, 145, Ue, 149, 
ISl, 15J, 167, 158, 163, 174, 183, 
184, 166 — 188, 195, 205, 207, 
Slo— 21S, 317,220, 234, 237, 338 

EeblSs, 186—188 

Eofol brambovee, ...... 196 

Kofol Filip 308, 209 

Kolovrat, 131, 134, 138, 151, 153, 
164, 108 



,y Google 



— 327 

Stran 
Konnd u SMilt, ..... SB 

Koplenik, «3 

Korbii, '03 

Koritnioa-OrahoTO, - H, 12, 180 
KoroSko, O, 83, 24, 96, 166-160 

Ko», 205 

Kose«, 236 

Kot kobaridiki, 40, 62, 88, 133, 
146, 155, 182, 210, 212 

KoTaiič, 198 

KoBler, 206 

EodoT rob, S5, SO, 81, 88, 4«, 86 
B9, lOe, lOT, 108, 148, 229 

KraCin«, »8 

Kraffi4j LOTTenee, .... 118 

„ Tomaž, ... 99, lOO 

Eranjiko, 6, 16, 19, B7, 89, 46, TO, 

89, 131, 14», 159, 180, 18«, 196 

ET«aa, 212 

Kred, 37, 186, 181, 167, 211, 213, 
221, 231, 232 

Kremer, £02-204 

Eiiž^, 110 

Endliob, 203 

Enk, 43 

Komar, 1«2 

KurinCič 17*. 239 

Labitga, 8» 

Ladri, 138, 166 

Lahajnar, 118 

I*hi, 18. 1» 

l^ndri, 6«, 72, 88, 182, S31, 232 

I*>wol>»rfl. 16—1» 

Lantbieri, . 108, 183, 163, 188 

Lapanje, ''^ 

Larii (Luice), . . ■ ». 217, 218 

LBTriC, 208, 209, 213 

Leban Urla, 182 

Lenart (?) naddijakan, ... 76 

L«onard kanonik, 85 

Laonard forifiki gro^ . . «2, 63 
Leopold I. . . . 109-111, 16» 

„ n. 129, 148 

Leakorioa, 27 



Stran 

LiboilBJe, . . . 165, 1««, 236 

LiTek, 28, 37, 126, 131, 14», 161, 

168, 1»S, 211, 212, 231 

Ljnbiiu 87, 221, 288 

Ljubljana, . . . 128, 142, 196 
Ljaderik delU Torre, 46, 55, 67 

LjndeTik Filip, 203 

Ljndevik Frijolaki, . . . 24, 27 
LjndeTik Teck, ... 66, 67, 70 
Looatelli, 40, 146, 167, 183, 244 
Log, .... 9, 206, 217, 219 
Logje, 185, 132 — 136, 166, 197, 
231, 232 

Laka, 6, 66, 131 

Lom 87, 138 

Longo Filip 41 

„ Odorlioo, 41 

Lotar, 22, 63 

Lncenperger, 162 

8t. Lucija, 6, 6, 10—12, 114, 168 

—160, 164-166, 195,811, 213, 

287 

Lncillo, 38 

Luinik, 1»« 

Mainkard IIL 4» 

IV 4» 

„ Vn. . . 46, 62, K3, 68 

Majeroni, 137 

Hakaimiljan, . . ■ 63,68-86 

Manin, 200, 201 

Muiinna kanonik, .... 44 

„ France, 238 

VfmJTii« Ci^rija .... 288 

Maniaao, 3», 83 

Haroar, 22 

Marija Tereiija, 123, 126, 128, 132, 

137, 142, 160, 165, 161, 170, 

178, 183 

Harkrard Eppenateinaki, 24, 26, 48, 

218 

Markrard RandeAki, 32, 34, 46, 47, 

76 

Maronas, . . 124, 178, 1:9, 843 

Hartinengo, »7 



,y Google 



StTM 

.... 186, 1S9 
Mat^or, 8, 15, 134, 136, 2SJ, 232 

Matil* itninik, SO 

Hktko, 182,244 

Hanrie, 09, 100 

Meli, 40 

Hmio, 96 

HeriUo <St. IUtat), . . 6, 10 

ICenin, 137 

Iflor, 186 

Kij«, 88, ISS, 184—138, 231—288 
Milort de Hildanbnrg, . . .185 

■iller, 191 

KiroiUT AnguBt, 200 

Mlinsko, 37, 221 

Hodraj, 6 

Hodrajioe, 68, 212 

Moai pioia, 8 

Motu »gii, 218 

Montuisiii, 44 

HontMUColi, 148 

Moiie, 192 

Hnnib, 118 

Huto Henrik, 40 

„ Andreuuo 40 

Hožnik, 163, 245 

H«poUon. 185, 186, 190, 196, 19T 

Nediž«, 5, 7 

Nemizhofen, 144 

Hemiki rut, 42, 43, 77, 79, 87, l08, 

Ul> 143, 184,196,205, 212,231, 

224, 227 

Nepokoj, ......... 164 

N«aenlmrg, 46 

Benhanaer, 91, 140 

Kieoletti, 224 

NikoUj iz Čeded«, .... 46 

Nikolaj strainik, 31 

Noltinghen, 124 

Koreja, ........ lO 

Korak, 112 

Katri«, 94 

OU<^e 22, 42 

Ookaj, 18e-.189 



Stran 

Odorioo Snaana, ..O 

Odorakar, 15 

OgUj, 6,1, 15, 27,47, 68, 67, 87, 
216, 217 

Orehok, 163, 166 

Ottvin, 87 

Orioner, »3,94, 127,140, 171, 180 

Oilioa aoT* in stara, 3, 27, 67, 77, 

131, 132, 823 

Otalež, 37, 211, 221 

Oto 1 28 

„ U £4 

„ m 2» 

Ottobono, . . . 42, 44, 61, 74 
Oiora Filip, ... 66, 67, 222 
Pagano dellaTotie, 81, 44, 45, 51, 
66, 67, 22« 
PaglUnu«, .... 206, 208 

Paulin £L 20 

Panmgarten, 186 

Parel IT 168 

„ V 169 

Peiine, ... 13, 84, 166, 206 

Pelegrin I. 81, 81 

Pemmo, 19 

Penoin, 106 

Pesjani, PeioglaTci, .... 17 

PetaEii, IM 

PetroTOberdo, . 42, 131, 166, 211 

FUrgadia, S 

Fianaie 134 

Pij U 60, 168 

Fipin, 20 

Podbala, .... 40, 135, 161 
Podberdo, . 5, 42, 160, 1», 200 
PodboneHo, . 67, 167, 186, 188 

Pedgomik, 118 

Podkuk, 14« 

Podmeliei, 68, 119, 166, 184, 211 
213 
Pookenatein, gloj: KmIov rob. 

Polica. 80 

Poljubinj, 22, 144, 202, 218, 288, 
245 



,y Google 



stran 

Ponikre, 87, 20fi 

Ponteba .... 87, IS6, 186 

PortU, 128 

PortiB, de Filipo, .... 43 

Potmutun, 104 

Potoki, 87, 881 

Fotrabnjei, . . , . ITI, 888 

Poiuali, «8 

Pnp«tno, 6 

Pnb«Jek, iSfi 

Predti, a, 7,9,16,67, 61, 66, 67, 

TO, 156, l&T, IBB— les, 21% 216, 

8IT 

Predol, 138 

Prementein, 220 

Priuli, S7 

Primotje, Ua, 1»7 

Pnppia (Poppi), ... 8», 288 

Puppii naddijakoti, . . 287, 238 

Piutiliarum (PonU)— Braner«, SS, 

»O, 96 

Sabsta, .... 125, 127, 135 

B«belj, . . 187, 169, 192, 194 

RigniunddelUTorre patruarb, 31, 

32, 35, 43, 70, 78 

Kajmnnd delU Torre poglarar, 41, 

45 

Bapid, 86, 131 

Baiar, 90, 161 

BalbiB, 19 

BavflDgar 36, 31, 818 

BaToa, ISS 

Barai drainiUo, . . . 146, 238 
lUcOT M Mqi, . . . 1S3, 1S4 
BuoT poljabinjakt, .... 213 

lUobbMb, 140, 226 

Rejec, 171 

Reiija, ... 54, 89, 125, 187 

Binuka oetta, U 

Bimike postaje, . . . . 9, 217 
Biiiardo di Camino, ... 60 
Robič, ... 6, 133, 161, 209 

Robidiiče, 107 

Koie, lU, 165, 166 



Stran 

BoCinj, 146 

Rmacio, 37, 146 

Roid, »T 

Botgand, 10 

Bndolf HabtbDTiki, .... 60 

„ IT. nadvojvoda, . . 63 

Butar Tonai, .... 10, 213 

Bnti volčaniki, 5,12,122,184,229 

Salm Nikolaj, 31 

Santo Bnainelll, 166 

SaTorgnan, 64, 96 

Sedlo, 28, 37, 86,88, 96, 131, 134, 
135, 161, 166, 831, 832, 236 

Sfllioa, 40, 41 

Seliiče, 40 

Serpenioa, ... 138, 810, 213 

Serra«, lB3 

Siagbard, 2T 

Sigmoud, 56, 67 

SUbemagel, 162 

Skanderp^te, ^^ 

Skočir, 181 

Slap, 6, 6, 839 

SlOTOUoi, . . 16—20, 61, S07, 209 
Smaat, ... 163, 154, 181, 244 

SoSa, 16C, 200, i!14 

SoSumbetgo, . . 41,47,55,88 
Solkan, . . . 29,115,117, 118 

SonHu 6 

gorica, 8, l3l 

Sperania, 39 

Spilimbergo, 44 

Sponkcomci, • 84 

Srednje 5 

Stadion, 206 

Stanorii6a, . . . . 86, 135, 836 
Staroaelo, ... 9, 4), 142, 167 

Steržiiee 42, 166 

Stenneo, . . ^, 187, 192, 21T 

Stobej, 184 

Slocbenraimb, U6 

StraagOete, 105 

Straesoldo. . . . 115, 138, 233 
Stranli, 105 



,y Google 



stran 

Stnbenbe^, .170 

Stnpioft, .... 88, ISs', 187 
Bniid, ....:. 22, 164 

Srete gor«, 168 

Svina, 40 

fiebrelje, . . 22, 165, 166, 184 

Čenridakafora, 13, 2S, 35, 86, IIS, 

114, I84,2U6,2II, 220, S34,237 

fimerling, 207 

ŠUmp«, 90, 170 

dtampfer, 87 

Tkoo, 18S, 244 

Tadej a HuiAna, .... 66 

Tutini, »7, »S 

Tuiilo, 20 

Teodorik Veliki, 16 

TernoTO, 40, 104, i2&, 189, 142, 

186, 234 

Tent, 142, 196, 197, 199, 30Ii, 210 

Tertnik, 42, 43, 2:11 

TerriŽ, 64, M, 106, 156, 186, 187, 
190, 191, 193, 212 

Tefian, 45 

Tirolsko, <9, 60 

Tiuano, 44 

Tolbert, 36 

Tolmin, 14, 26, 26, 31, 32, 35, sa, 

39, 44- -46, 49, 51—54, 67, 61, 

66, 68, 70, 75, 86, 88, 91, 97, 

112, 123,124,128,143, 146,147, 

162, 160, 165,167,179,180,183, 

184, 189, 197 — 199, 202, 206, 

207—209, 211—213, 218—222, 

224—226, 228, 229, 237 

Tolminski grad, 26, 43, 46, 51, 90, 

92, 228 

Tolminski pund, 98—100, 112- 

119. 

Tonkli, 209, 213 

Torre, della, Antonio ... 44 

„ „ Ermaeora. . . . 7S 

„ „ (Thnrn; Franc, 93, 94, 

149, 161, 156 

„ „ Jnry, .... 94 



Stran 
Torre, delU,Nikolig, 91, 92, 94, 162 
„ „ Viljem, . . 46, 51 

„ „ Thnm gro^ . . 109 

Trantmaiudor^ .... 96, 97 
Trebnia, . . . 5, 22, 163, 16« 
Trenta, 168, 1^, 187, 206, 214 
TreTitanika maAa, .... 2!) 

Tnllns, a 

Toriti, . . . . <iO, 61, 80, 8» 

Turiki križ, 80 

tririk 1 31, 37 

UlTino 41 

UnGllrocl^ 23 

Uraspergo, 69, 70 

Uskoki, 96 

Uiaik, 6 

ntnssio PnlliiDt 64 

Vaocano, 106, 2S4 

Valle, 6t. Maria in, ... 146 
ValteriuB, ....... 44 

Valrasone, . . . . 62, 225, 226 

VeeUri, 18 

Tendrarain, 70 

Vencon, 46, 53 

Veneoijs, 5, 6, 8 

Veneti, 6, 216 

Venusti, 40 

Verdier, 188 

VerUten, 24, 2», 48 

Terona, 23, 24 

VioentiDi inpnik, , 100, lOl, 112 

TioentiDi Simon, 166 

Videm, 52, 63, 58, 67, 68, 71, 74, 
158, 178, 206, 221, 222, 326 

Vikteli«, 154 

Viljem dekan, 46 

Villalta, . . . 40, 44, 46, 69, 74 

TitkOTi«, 191 

Vojsko, 132 

Volče, K, 22, 34, 36, KO, 98, 167, 

169, 170, 183, 184, 199, 205, 

Slo, 211, 218, 219, 2»>, 284, 

240 



VoUiČ, . 



. 208 



,y Google 



stran 

TonuMija, 88 

VoTk, 166 

Valfried, 23 

Walluid, 199 

VAltanhofar, 87 

WHBeiiiiiiig, .... 1S7, 234 

■ffelter, 85 

Wiiikler Andrej, . . . 210, 211 

Wiiikler Janet, 163 

Zagrebeni 139 

Zkkrii, 39 

$. jama, . . . 21, 82, 226 



Strao 

Zanutie 109, 172 

Zatolmin, . . . 198, 203, 236 
Zeuljeri, . 111, 112, 144, 162 

Znojila, 42 

Zoni, 1B4 

ZuBDolo, 33 

Zaocola Folcberino, .... 33 
Znccola Janei, .... 44, 69 

Žabiee, 81 

Žaga, fl, 187 

Želin, 211 



,y Google 



Popravki. 

str. Si, versU 10 odzdole iitaj : lalalka, mesto zadlafika, ker pri- 
hkj« beržkoue od ^zalaziti" := zaiti, na drugo stran iti. Jed- 
■Ukko krigemo ime je tndi u Cemigori, 
Str, 86, Pri razlagsiga imena Tolmin dostari, da se j« perTOtna kai< 
niJBka naielbina na mestn danainjega Tolmina izTestno zvala 
TolmODa, kakor nam pri£a premnogo jednakih slntigeT, n. 
pr, Labiu nAibona", Skradin ii „Scardona*, Solin le Ualona 
i. t. d. 
Str. 41, Torsta S odzdole eitaj: d«lla Tocre, mesto del Torra. 

„ 54, zadnja rersta (itaj: DoBtarek it. S, a ne 9. 

„ OS, „ 5 „ „ Seljani, mesto Sedljani, in lako por- 

sodi, kjer se ponarlja to ime, t. j. nastr. 125, 133—135, 231. 
Na isti način mora se glasiti pridavnik selsk, a ne sedelsk, 
kakor napačno stoji na itr. 96 in 132, 
Str, 96, Torsta 2 odzgore 6itaj': Gruutar, mesto Pruntet. 

, lOl, „ 14 odzgorb čitaj: nepostarn o ati, mesto nestavnOBti. 

„ 104, „ 2 „ „ Potenstain, mesto Petenstain, 

„ 105, perra opatka idole spada na str. 104 in mora stati po bese- 
dah: u sredi XVm. stoletja. 

„ 133, versta 16 odigore Citt^: JuTaniiču, mesto JuTaniia. 

„ 139 „ 10 „ „ Fransuiohf, mesto PraDaoiolij. 

„ 129, „ l7 odzdole „ Nadcboitz, mesto NaocboitE. 

„ 13T, „ 5 odzgore „ Romar, (mesto Komaik). Tako se zo- 
re polje in potok med Sedlom in Bregiajem. — ,Plassenbeig'' 
prihaja izvestno od „plazui breg", ker se kr^j pod Stolom Še 
Tedne imenike „d plasrib". 
Str. 144, vereta 1 odzgore Citaj: černooe, mesto Čemce. 

„ 158, „ 21 „ „ 1. 1760, mesto 1. 1790. 

„ leZ, „ 16 odzdole „ in rndokopi, mesto n mdokopn. 

„ 216, „ 7 odzgore manjka stran citata iz Eieperta, t, j, str. 389. 

„ 327, „ 10 — 13 odzdole manjkf^o pojasnila k imenom Bubidisce, 
PadoDza in Rnomarz. Te imena se glae^ dandanes: Rnbidiiie, 
PadoToica in Romar, 

Str. 249, versta 3 odzgore manjka: „HodreJce 600 lir." 

„ „ „ 8 „ iitaj: „Bezifiče Lapanjin del 348", mesto 248. 

„ „ „ 15 „ „ Logarsko, mesto Logersko. 

„ 250, „ 6 „ Bolgko, kolona 9, čitaj: 51, mesto 990. 



,y Google 



— asa — 

Str. 2S0, Tenta 7 odzgore Cerkljuulfo, holoDs 10, čibtj: 11.586 meito 
11.588. 

„ 2M, reratn 8, odigore Skupao, kolona 9, £itaj: 411, mosto 1850, in 
kolona 10; 61.964, mesto 51.668. 

„ 2Mli Torato 2 odzdole, Detr na CerklJMukem, iiUj : 1020, moito 
1060. 

„ 2&& jeni* 8 odigore 6tUj .- oblik, mesto oblok. 

„267 „19 H X Konjska ikerbina, mosto KraqjskB i. 

„ 271 „ 10 „ ,. Špik 867 m., mesto 800 m. 

„ „ „ 16 odsdole iitaj; 15*21 Q kilom,, meito 14 kilm. 

„ 27» „ 13 „ „ Čiginj 230 m., mesto 223 m. 

„ „ „12 „ „ Dolje 230 m., mesto 220 m. 

„ „ »10 „ n ^("li '^ m., mesto 600 m. 

„ 280 „ 7 odzgore, 1. kolona, 6itaj : Kern, naJTita hita 1000 m., 
mesto 1008 m. 

„ 280 Torsto 13 odzgore, 1. kolona, fiiUj: Ladri 200 m., mesto 208 m, 

„ „ ,1 10 odzdole „ „ 8t, Lnoije oerkeT.l76, mo- 

sto 160. 

„ n versta 3 odzgore, 2. kolona titaj : Poljabtnj 208 m., mesto 2l0m. 

„ H „ 7 „ „ „ RaTDO žab. 920 m., mesto 980. 

„ „ „ lO „ „ „ BavBO liTike gornje 1060 m., 

mes^i 1050. 

„ „ „ 19 „ „ „ 8«1a podmelika 645 m. me- 

sto 820 m. 

„ „ „ 20 „ „ „ Selica 3S0 m., mesto 360 m. 

„ 281 „ 3 „ eitai: Žabice a.204m., kerras leži le 215 m. 

„ 286 „ 3 odidole mesto „okoli Kamo«", iitaj: od Kamna do 
Gabri j, ker na tem potu snaia Sotin pad 4'7 m. na Tsak 
kilometer. 

„ 388 versta 7 — II odigore, mesto „0d Kobarida do izlira Tolminke 
i.t.d." £itej: od Kobarida do Modieja (ll}-8 kUom^ je 
pad malo manjBi in inaia le 3*2 m. Mnogo reii je pad od 
8t. Lnoije do kanalske meje, ker na tem 47 kilometra dolgem 
potn pada la 6*3 m, na vsak kilometer. 

„ 288 TOTSta 12 odidole, po besedali: „ rei manjlib potokov*' dosta- 
vi: n, pr. Merili potok iisa Merslegaverha. 

Rasen tu omenjenih pomot se nahaja a knjigi ie nek^ tiskarskih 
pogrelkOT, katere pa vsak Citatelj lahko sam popravi. 



»Google 



»Google 



»Google 



»Google 



Ta ponatis posvečamo 
spominu profesorja 
dr. Milka Kosa 



,y Google 



»Google 



Branko MaruSdč 



Simon Rutar in njegova 
»Zgodovina Tolminskega« 



Ti mrtve kopal si na dan, 
ti zgodboslovec slavntnnan, 
in mnogo drugih izkopui 
pišoč podal sd nam v spomini 

(Simon Gregorčič) 



Nova Gorica 1972 



,y Google 



FotosraSja SIMONA RUTARJA, 

nastala verjetno v Času, ka je pisal 

■Zgodovino Tolminskega« 



,y Google 



SIMON RUTAR IN NJEGOVA »ZGODOVINA TOLMINSKEGA« 



1. 

V letu 1882 sta podkrnAa Simona, GiegorCič z Vršnega In Rutar 
iz Kma, poklonila slcrvensketnu narodu in domačim krajem svc^a 
knjižna prvenca. Ob veliki noči — natančno 17. aprila 1882, je izšel 
prvi zvezek poezij Simona GresorčdCa. takrat Že vikarja na GradiSču 
pri Prvačtnd, na začetku poletja pa je bila v gorilki Hilarijanski ti- 
skarni natiskana >^odavina Tcdmioskega«, ki jo je na^mal sedem let 
mlajS gimnaujsU profesor v dalmatinskem Splitu Simon Rutar, izdal 
pa todmin^ Župan in deželni poslanec Jorip Devetak. Ce je Gregorifr 
čeva ztMrka pesmi zapustila tolikino sled v tedanjem slovenskem Ute- 
ramem življenju ta v slovenski literarni zgodonmi ter jo po LevCevem 
vzdevku poemamo kot »zlato knjigo«, pa je Rutarjev čez tristo strani 
<A>segajofii opis zgodovine, zemljeirisa in ostalih domoznanskih podat- 
kov o tolminski dežeh (natančneje o tedanjih sodnih okrajih Bovec, 
Cerkno in Tolmin) bila knjiga, kd ima v slovenski historiografiji po- 
sebno mesto, zato jo je iSe ob koncu prejSnjega stoletja Hterami zgou 
govinar dr. Karel Glaser proglasil za ■najboljši samospis, s katerim 
se more ponašati kak slovenski kraj«.' Čeprav je knjiga zbir raznih 
d<KnoiEnaatskih podatkov, velja predvsem za zgodovinsko delo in kot 
tako se obravnava tudi na tem mestu. 

TobtHnska se je spričo svojih prirodoih ki zgodovinskih svojstev 
ter svojega upravnega položaja razvila v dovolj zaokroženo področje, 
da ga je bilo mogoče predstaviti tudi v knjižni obliki. Bila je ena iz- 
med listih redJdh slovenskih dežela, ki so dobile v slovenskem jeziku 
napisane zgodovine. Čeravno se je od Megiserjevcga dela o KoroSki 
ter od cteežnih Sch&nlebnovih in Valvasorjevih zapisov o Kranjski 
pa rokopisnih dd jezuita Martina Bavčarja o goriški dežeH pojavilo 
od 17. sitoletja več taldh In sličnih opisov za sloven^o ozemlje in je 
Marko Pohlin zapustil v rcdcopisu po Schonlebnu povzeto >Kranysiko 
fc)*oneko< (1770, 1778), je prva slovenska pokrajinska ^odovina ddo 
A. Krempbia >Do80dovšine štajerske dežele« (1845). Knjiga je bila 
tudi prvo, v slovenščini ti^uno zgodovinopisno delo. Do izida Rutar- 
jeve >Zgodovine Tolnunskega« sta med slovenskimi pokrajinami in 
večjimi kraji dobili svoji, v slovenskem jeziku napisani zgodovini, napii- 
mcT KoroSka io Kranjska (samostojno izdana povzetka po J. Erbenu iz 
leta 1866), dobil pa jo je tudi Trst z Go<Uiiovo »Opis in zgodovina Ter- 
sta in <njegove okolice« (Trst 1872). Godinovi knji^ je čez deset let 

1. Zgodovliu altnrenskega ilovstm. IV, Ljubljana 1S98, itr. 418. 



,y Google 



-VI — 

— prav v letu izida RuUijeve knjige — sledila ie dnisa tiiaška zgo- 
dovina, ki }o ie napisal Matija Sila tn je izila kot ponatis podlistka 
v tržaiki lEdinosti«.' Obsežen bi bil seznam knjig, Id so izSle po Ru. 
tarjevi s povsem pokrajinskim obsegom ali pa je bil ta zožen na večja 
naselja. K. temu seznamu je dodal $tiri naslove tudi Simcai Rutar s 
svojimi knjigami o GoriSko-Gradifčanski (1892—3), Trstu in Istii 
(1896—7), Beneiki Sloveniji (1S99) ter s Šolskim ua>enikCHn o domoz- 
nanstvu Gori^o—GradiifaDske, ki je izfel v letu izida tolmioslLe zgo- 

Ceprav velja £as Rutarjevega vstofta v slovendo zgod oviu o t ibje 
za prdooi med diletantizmcHn io znanostjo ter tudi istočasno umik 
pcArajinskib koncepcij v korist zgodovinskega obravnavanja doven- 
skega ooemlja kot celote, vratdar prva Rutarjeva knjiga mkakcv ni 
poudarjala iz preteklosti podedovanih zasnov. Upravitetost zgodovine 
tako majbnega področja kot je Tolminska je Rutar pojasnil v uvodu 
svoje knjige, vendar odnosov med različnimi ozemeljskimi vidiki zgo- 
dovinopisja (mesta, dežeJe, narod, driava) lu skušal razčiščevati. Slo- 
vensito zgodovinapisje danes ne posna več pokrajinskih zasnov, vsaj 
ne iHsanih po vzorih iz 19. stoletja. Pokrajinski vidiki, Id so jih vo^ 
dili razni vzgibi kot ljubezen do rodnih krajev, tradicdja tn tudi piak- 
tiČDi oziri. seveda tudi Se danes niso aef>02iiam v zgodovinoipisju, 
vendar so del dovenske zgodovine tudi zato, ker so skoraj v cdoti 
odpadle nekdanje upravne meje, ki so razdvajale slovensko ozemlje. 

Izid Ruiarjeve knjige prihaja potemtakem v času zaiumivih pre- 
obratov v skromnem slovenskem zgodovinopisju. Simon Rutar tudi 
sodi v vrsto tistih slovenski zgodovinarjev, kj so Hilemeljili sloven^o 
zgodovinopisje kot znanost«.' Bili so izSolani strokovnjaki, poznali 
so moderno tehniko zgodovinarjevega dela, družila pa jih tudi pri- 
bližno oiaka starost. To so bUi, da omerimo le najpomembnejše, 
Fran Suklje (1849 — 1935), Anton Kaspret (1850—1920), Simon Rutar 
(1851-1903), JoHp KpJh (1853 — 1911), Ivan Vrhovec (1853 — 1902) in 
dr. Fno) Kos (1853 — 1924), poleg ojih pa Se neizSolana zgodovinarja 
Ivan Vrtiovnik (1854 — 1935) in Anton Koblar (1854—1928). Pojav 
tolikih moči sočasno pomeni zagon za slovensko ^odoviin^isje. Iz- 
sledki njihovega dela so bili objavljeni v različnih periodičnih in samo- 
slojmh izdajah, med slednjimi je bila tcdnunska zgodovina po času 
nastanka na prvem mestu. 

SimcHi Rutar, Id je bil rojen 12. oktobra 1S51 v vasi Km, pod 
goro z istim imenom ter je po končanj srednji Soli v Gorici nadaljeval 
Študij zemljepisa, zgodovine, jezikoslovja in filozofije na miverzi v 
Gradcu, je pričel kot zgodovinar že v nižji ginmaziji. O tem n^n je 
ohranil podatejc v uvodu totmiiiske zgodovine, Id je bila iže peti iz. 
delek istega predmeta«. Lahko bi nas danes presenečala tolikšna briga, 
s katero se je lotil mladi gimnazijec proučevanja dormoznaostva svoje 
o£je dežele, ki ga je nato objavil kot enaintridesetletni gimnazijci 
profesor. Gotovo ga je spodbujala iskrena naklonjenost rodnim kra- 
jem — tolminski »dežeUdii. Tiidi v svojem dnevniku* iz dijaSIdh in 
študentovskih let (1869 — 1874), nam je (rfiranil več podatiov o priza- 
devanjih, da bi zbral čimveč gradiva o rodnih krajih. V ginmamjskih 

2. Rokopisno zgodoviito trtafke Škofije je zapustil trlaiki kanonik Jožef Ko- 
vaču. Oslula ]e nedokontana. saj Je njem pisec prej umrl (Zsodnja danica. 
186T, itr. 261: Domovina, 1568, sir. 47). Silovo knjigo Je oceiiil v iLjubljan- 
skem Tvonu. (1883) Simon Rular, 

3. B. Grafenauer, Struktura in tehnika ^odovinskc vede. Ljubljana 19H). str. 224. 

4. Narodna in univerzitetna knjiinica v Ljubljani (MUK), rokopisni oddelek 
(rlcp). Mi 706. 



,y Google 



letih, v času, ko mladi človek doeoreva, ko lapisuje svoja opazovanja 
o sebi in okolju io je izpovednost zato usmerjena predvsem k literar- 
nim po^usom, se pri mladem Rutarju pridruži tudi želja po domoe- 
nanstvu. V njegovem neobjavljenem dnevniku najdemo v obliki spo- 
nunov zapisano potovanje na božjepotne ViSarje leta 1865. Štirinaj- 
stletniku so takrat ostali v sponunu zapisani podatki o krajih, skim 
katere je potoval, pa tudi vs^ina napisa na ploSči pri trdnjavi Kluže 
iz leta 1613 m napds na predelskem spomeniku; v dnevniku je tudi 
ohranil krajSi opis in skico grajske mSevine na Koelovem robu, kjer 
je bil v družbi 27. avgusta 1S68. leta. Ko si je za Šolske počitnice leta 
1S70 pr^ravljal program potovanj po GoriSkem, je zapisal v dnevniku: 
•Tukaj sem mislil za moj popis tolminskega glavarstva velJko gradi- 
va nabrati, kakor sploh na ceH poti se mnogo naučiti o kraju, Ijudsitvu 
itd. — in tudi kaka narodno 'Stvar najti.« Devetnajstletni dijak Rutar 
je že načrtno zbiral gradivo za opis Tolminske, pa tudi »narodno 
blago«, kar je bil tedaj med goriSkimj dijaki zelo raz$irjena in hva- 
levrodna pobuda. O tem nam pričajo dijaške informacije jezikoslovcu 
B. de Courtenayu, ki je z jezikoslovnimi nameni bival na Goriškem v 
začetku sedemdesetih let. V počitnicah leta 1S70 je Rutar nabral nekaj 
tovrstnega gradiva, v dnevih pa je beležil mnoge domoenanske po- 
datke (na primer <^s Oslavja pri Gorici in svetolucijskih najdb). 
Leta 1872 je v dnevruk tudi zapisal besede: »Jaz moram po svetu, mo. 
ram živeti, moram kaj skusiti, moram delali. Moj duh ne more in 
noče mirovati, aa nij ustvarjen za pokojno uživanje, nego za hrepe- 
nenje, iskanje, borenje.« Rutarjev ustvarjalni duh je torej črpal sile 
iz spoznanj, ki niso bila le mladeniško zanesena, saj nam to dokazuje 
vse njegovo nadaljnje in kasnejSe delovanje. 

Se kot študent se je Rutar poskušal na literarnem področju, leta 
1874 je oelo objavil povest »htramar« (Zora 1874). Tega leta je v go- 
riški >So£ii, tedaj ko je končal prvi letnik univerzitetnega študija, ob- 
javil svojo prvo zgodovinsko razpravo 'Topografija goriške dežele 
za časa Rimljanov«.' Književno ustvarjanje je poslej opustU in se po- 
svetil predvsem znanosti. Prvi svoj članek je posvetil zgodovini ožje 
domovine, objavil pa ga je v gorici >Sočiii, kar pomeni, da je 1^ 
politično mladoslovenec, — o tem nam prav zgovorno priča njegov 
dnevnik, v katerega je beležil domaČe goriške razmere' ^ z druge strani 
pa je Rutar povsem pravilno razumel vlogo zgodovinarja, zlasti za 
slovenska zapadna ozemlja, kjer je bilo potreba tudi z zgodovino do- 
kazovati in prikazovati pravice Slovencev v soočenju s stališči itali- 
janske nacionalistične historiografije. Takšna vloga historiografije je 
bila v Rutarjevih deldli trajno navzoča, včasih celo na škodo tistemu, 
kar tri historiografija morala biti — iskanje čimbolj resnične podobe 
preteJdosti. Značilno za Rutarja je gotovo to, da je svoj prvi objav- 
ljeni izdelek posvetil domačim krajem. Obseg njegovega zanimanja 
je kasneje prerasel lokalne meje, kar kaže že bežni pregled njegove 
obširne bibliografije, objavljene v izvestjih druge državne gimnazije 
v Ljubljani (1903). Takšen seznam je nastal kmalu po smrti in kljub 
skrbi sestavljalca za izčrpnost, je precej nepopoln, dasti kar se tiče 
objav v dnevnem in tedenskem tisku. Nepopolna tMbliografija obsega 
255 enot za čas tridesetletne ustvarjalnosti. 



5. K flanku (•SoCa*. 1»T4 Uev. 36-4), je napisal Se dodalek in ga po 
ovoljni vojaški rok (1872—3). 



a zdel »prcvef pimtarsk i 



»Google 



— vin — 

Ze ob objavi dnigegs Rutarjevega članica »Razmere med Sloven- 
ci in Langobardi«' — {KK^sal ga je kat Simonides — jo dobil pc^ 
valo, ko v uredaiiki pripombi stoji: »PresrAna hvala za izvnten tistek, 
kateri naie Čitatelje posebDO Tgnimu in Vam zagotavlja zaupanje na. 
Sega naroda, da mu kot $e prav mlada mo£ postanete važna zaslom- 
ba na polju učenofitl«. O t«m članku je Rutar menil, da je v naglici 
pripravljen, tako je namreč irisal svojemu aedcdanjemu gimnazijske- 
mu profesorju Fraou Levcu iz Gradca 29. maja 1875 in zraven dodal, 
da se za članedc zanima tudi Davorin Tretenjak in da za seminarsko 
nalogo pripravlja hvaležno, a težko nalogo o pričetkih celjskih grofov.* 

Dve leti za teoi je Rutar po končanih itudijah priHel za sufrienta 
slovenskega jezika na goriiko gimnazijo. V Gorici imi sicer ni prijalo, 
•ker sem predomač in preveč znan«, toda po drugi strani mu je bdlo 
i^ljeoje v domačih krajih po volji, ker se je lahko bavil z domačo 
zgodovino in tu imel največ pmnagal pri takem delu.' Ob koncu Šol- 
skega leta 1877/S je v izvestjih goriike gimnazije objavil razpravo 
iz goriške srednjeveike zgodovine o oljskih patriarfaUi in poiknc- 
ženju goriikih gnrfov. 

Na tem mestu nas zanima Rutarjevo delo do iiiida njegovega knjiž. 
n^a prvenca S posebnim ogir o m na lokalno zgodovino. Z objavami 
je nadaljeval v »Soči«. Verjetno je Rutar avtor odgovora »Kdaj in 
kako je priSel Tolmin pod goriAke grofe?!" na Članek, 'ki ga je za 
*Glas< napisal A. Carli Lukovtč pod naslovom »Tolnun kot kraj in 
okraj«." S psevdoDimoimi Incialkaml M. L. je objavil kraji) zapis 
>Soča — ,bcla rdca'«." Nepodpisani so obSiren članek o bovSki zgodo- 
vina," članek o Kozlovem robu," o Brdih" in vipavskih tr^;" za te 
nam avtorja pojasnjuje »Soča«." Prav tako je posredno (rfiranjono 
Rutarjevo avtorstvo nepodpisanega Članka »KraSke starine«;" o Članiku 
piie Fran Leveč Simonu Rutarju v pismu iz Ljubljane IS. janu- 
arja 1881." 

2e ob vdiki noči leta 1878 je Rutar izročil deželnemu Šolskemu 
nadzcHniku vitezu Klodiču rokopis domoznanstva GoriSko— Gradilčan. 
Ike dežele. Kasneje, kot je pisal Franu Levcu v pismu JK Splita 2. fe- 
bruarja 1882, je pripravljal končno ureditev »Domopisa poknežene 
grofije GoriJke*, za katerega je imel že vse gradivo pripravljeno in 
je bil namenjen za iolako rabo; menil je, da lu več upanja, da bi 
vlada izdala rokopis iz leta 1878." V pismu, poslanem na isti naslov, 



I. Val kasneje navedeni podatki ii Rutarjeve korespondence s Franom Levcem 
so iz pisem v laiti Slovanske knjižnice v Ljubljani (hnniteij NUK rkp). 

9. Pismo F. Levcu 25. 10. 1877 iz Gorice. V pismu ii Splita 27. 10. 1W2 je Levcu 
tudi pisal .Jaz sem se tistega lew, ko tem bil v Gorid za suplenta veliko 
pečal z narodnim slovstvom in sebral lepo gradivu o pravljicah, pripovedih, 
~ — ■■'"'" 'T tudi nekoliko o narodnem pesniltvu.< 



rvikem. Soča 1879, «. 22-3. 25, 27-32. 



ima Franca Levca. Druga knfiga, Ljubljana 1971, sir. 56, 118. 

lodaja: >Rad bi. da (a knjlpi čim preje Izide tudi zaradi nove 
alcev. da se najnovejši rezufuil tim bflrejte razSliijo. Samo ne 
irem potu knjl» na svetlo spravili, ker la slovenske knjige se 



0.1 


■ r«' 


1. G 


;v. 12—16. 


2. S 


!V. 49. 




•rilce o B 


4' a 






™: 34— 40. 


6. S 


!V. 0. 


7. s 




B. S 


Iv! 4-9. 


9. F 


ima Franc 



»Google 



— IX — 

piSe Rutar 23. marca 18S0, da je dokončal kratko gonjflco zgodovino, 
ki Daj bi bila že v tdco eneca meseca godna za natis. To delo iri d^o, 
verjetno pa ga je uporabil za prej navedeno domoznanstvo; malo 
pred tem je tudi »SoČai poročala, da ima Rutar dokončano »domovi- 
nosiovje« goriške deiele, aki ob kratikem aH temeljito razpravlja vse 
ODO, kar bi moral vsak deželan vedeti o domači zgodovioi.«" Knjigo 
je končno pod naslovom iDomoviitski naiik o avstrijakem Primorji« 
na začetku 1S82 najavil sUčiteljski tovariSi," sporočal je, da Ima Si- 
mmi Rutar rokopis fe dalj Časa pripravljen in da je knjiga namenje- 
na predvsem učiteljiščema v Kopru in Gorici. Knjigo je nato odobrilo 
tudi nrimstrstvo za uk; in bogočastje, i/Sla je proti koncu leta 1882 
pod naslovom ■Doonogiianstvo poknežene grofije GoriJke Ja GradiSčan- 
ske za meriičanake Šole in učiteljišča«. 

Simon Rutar je sodeloval tudi pri taikratnem slovenskem osred- 
njem revialnem tisku. Za čas, ki nas zanima, navajamo zlasti nasled. 
nje objave. V maiiborsld iZorio, poleg povesti iz leta 1874, še slavno- 
stni govor na Prefemovi besedi v Gradcu (1876), članek o Koseškem 
(1879). V dunajskem ■Zvonu« je iz leta 1379 razprava o kralju Matjažu 
v slovenskih ljudskih pesmih ter o slovenskih pripovedih o morju iz 
leta 1880. Objavil je tudi v Sketovem .Kresu., tako sbupaj s Štefa- 
nom Kocdaačičem pripombe k Bidermanovem članiku o naselbiosOcih 
razmerah na Goriškem (1S81) in razpravo o NemSkem Rutu na Tol- 
minskem (1882). V »Letopisu Matic« Slovenske«, je leta 1880 ofrjavil 
razpravo uKako važnost ima Jordanis za sloven^o zgodovinopisje?« 
PosieiMio pa je bilo inteasdvno Rutarjevo sodelovanje v »Ljubil j anskem 
zvonu«, Id je pričel izhajati leta 1881; v pismu Franu Levcu je pred 
izidom nove slovaiske revije pisal: »Na moje slabe rooči smete 
v Ljubljani gotovo računati. Kaj da bodeoi pisal sicer Se ne vem, ali 
nekaj bo že Morda nn bode mogoče že za prvi list prirediti ,Sloven' 
Ske pripovedi o jezerih'«" Ta članeik je v »Zvonu« zares izšel (ISSl). 
poleg tega pa Se isto leto tudi članek o Prežemu in Jenku pri Itafi. 
janih. Rutar je v »Zvonu« objavil recenzijo pesniške zbdrke Jovana 
Sundečiča, in oceno Imjige o etruščanskih ostankih na Štajerskem in 
KoroSkem, ocen^ je tudj de Francoschijevo istrsko zgodovino, kar je 
Leveč oeniačil za »izvrstno in času jako primemo pisano kritiko«." 
Kot izvemo iz pisem Franu L.evcu je tudi pripravil spis o goriških 
in celjsddh grofih pod naslovom »Razmere med gori^ima in cdj^kimi 
grofi«, namenjen je hil za objavo v Ljubljanskem zvonu«, vendar tam 
ni izšel. Leta 1882 je objavil krajih zapis o Prešernu v furlanščini, dalj- 
šo razpravo »Jedkistvo ^ovenskih dežel od VIL do XIII. stoletja«. 
članeJi o slovenski kiaAici pesmi o Lenori, ki je bila zaptsana v Hu- 
dajužni, članek o slovenskem Faustu (zgodbi iz Drdtnice), članek o 
bjčarjih in sk^ca^ na Slovenskem, v ^katerem je omenil skakače 
pri nekdanjih Svet] Luciji (Mostu na Soči}, objavil je podatke o sve- 
totvanskan evangehju, ocenil je Sumanovo knjigo »EMe Slovenen«." 

21. Soč«. 1880, itev. 5. 

22. lin. str. 64. 

23. Za svoje hitenzivno sodelovsnje si je zaslužil prinuinje urednika Levca, ki 
te v pismu Janku Kersniku 7. 2. 1SS2 zapisal: iRutar ... To je de£koI« (P. 
Bemit, D. d. Prva knjiga, str. 109). Leveč pa je Kularju v pismu IG. I. Iti2 
cporoCal; >Glej, ti imaj obilo uieoosti in znaS tako pripovedovati rezultate 
—'*---''- -Jskovanja, kakor noljeden drug pisatelj sloveniki.« (F. Bemit. 



I. DrugaTniia 



24, F. B^rai^n.'^! 

'? __^ 

i piie l^vec tudi J. Kersniku (F. Benuk, n, d. Druga Jcnji 



ja knjiga, itr. 55. 

.t knjige je »tako izvrstna, da si lialjie ne moremo feleti«, ,. 

iT«rQ£aI ie^_ 1 . 18© Fran Leveč. ^(F^ Bernik, n, d. Diu^ knjiga, str. 56). O 



,y Google 



pisal je o bosenskih grobovih. Poleg objav v revialnon tiste velja 
omeniti ic Rutarjevo soddovanje v Časnikih, kjer je razen v gini^ 
■So£i> sodeloval tutU pri »Sloven^on narodu'. Tu je objavljal pri- 
Spevlu o Kotoru," ki&C je učil na gimnazij; od začetka leta 1880 dalje, 
ter o Splitu, kamor Je kot gimnazijski profesor priSd poldrugo leto 
za teoi in ostal v tej službi v Dalmadji do začetka leta 1889. Rutar. 
jevo sodelovanje v časnikih je obsegalo tu(U recenzije." Njegovo to- 
vrstno udejstvovanje pa £e ni raziskano. Iz njegovih prvih dalmatin- 
skih časov je cmeniti članek >Starine Boktricotorske«, ki je izjel V 
izvestjA gimnazije v Kotoru v dveii nadaljevanjih (1S79/S0 in I8S0/1). 
In £e za nekaj je vafato Rutarjevo življenje v Splitu: >Sedaj sem se 
začel baviti se starinoslovjem, ker imam za to najlepšo priliko u Spije- 
tu», je pisal 7. novembra 1881 Franu Levgu. Sodelovati je namreč pričd 
z don Franom Buličem in iz tega sodelovanja se je Rutar razvijal v 
prvaka slovenskih arheologov. 



Povrnimo se k Rutarju in njegovemu pisanju zgodovine rodne Tol- 
minske. Začete delo iz ^mnazijskah let je nadaljev^ na univerzi, o 
čemer pričajo objave. Ko je bil supleni na goriild fpmnaziji, je insal 
Franu Levcu, da so mu odprfi arfaiv nekdanjih tolminskih grcrfov, >v 
katerem sem naid veliko zanimivih poročil ne le o tolminski, nego 
^loti o goriški zgodovini«. Tu obrani podatki so bili, kot b<HDo Icas- 
neje videli, osnova za tekst tolminske zgodovine, ki je verjetno že 
pred Rutarjevim odhodom v Kotor narasel v toliki meri. da je bilo 
lahko pomisliti na knjižno izdajo. Rutar je iz Kotora 21. oktobra 1880 
pisal F. Levca o svojih obveznostih in canenil, da je Tohnincem oblju- 
bil, da spiše n^ »Spedjakio« zgodovino, Jri jo bodo sami zaloiUli. Po 
dosegljivih podatkih je to prva vest o pripravah za pisanje zgodovkie 
Tolminske če seveda ne upoštevamo načrtov izza dijaških let. Več kot 
poldrugo leto nato je Rutar iz Splita pisal Jakobu Sketu »ako kolikor 
n^ vendar čas in volja dopuščata spisujem sedaj .Zgodovino Tolnun- 
skega', katero sem bil obljubil že pred letom dovršiti, a še sedaj 
sem jedva polovico svršit. Dokler pa tega ne dokončam ne morem 
in nečem Se lotiti nobenega drugega dela.«" Niti ne mesec dni za tem 
je 15. januarja 1882 iz Splita pisal Franu Levcu, da je dokončal »Tol- 
minsko Zgodovino« in >nrislim, da pojde skoro u natis«. Vendar delo 
le ni tako kmalu končal, kajti še 5. februarja 1882 je pisal Franu 
Levcu, da v prostem času dokončuje »Tolminsko zgodovino«, ki jo 
namerava zalo&ti tolminski župan Devetak, ko pa bo to knjigo na- 
pisal, namerava dokončati domoznanstvo goriške dežele. Če je tisb 
mnogo časa pred izidom napovedal ta šolski u3>enrk, pa je prva vest 
o tohninski zgodovini iz časa, ko je knjiga bila tik pred natiskom. 
Rutar je sicer 19. junija 1882 poslal hkrati s pismom Franu Levcu prvo 
polo svoje zgodovine, s prošnjo, da hi Jo najavil v »Ljubljansken) zvo- 



mislitn ogniti , ^_,. 

inancem«. Njegov dopis ve Kolom je otjji 
tako tudi članek o Splitu <1S81, Slev. X»- 

17. Poleg ocene zbranih spisov A. M. SlomSka (Slovenski i 

javil članek o stalnih prebivalcih vzhodnih Alp (; 

jemo je v listu »Tribilne. ot'--' "—" — 

SEanski (Slovenski narod, I6& 

28. NUK rkp, Ms 1(«9. 



,y Google 



— XI — 

nus." V pismu mu je predstavil vsebino knjige. Kot je Rutar v tem 
pdsmu napovedal, da bo knjiga tzila konec junija, tako je tudi v res. 
nid bilo in iSoča« je zadnji dan tega meseca .prinesla vest, da je knji- 
ga ravnokar natiskana, da bo v prodaji čez nekaij dni, da bo veljala 
I goildinar, in dodala: rG. Rutar, naS rojak in vrli pnsatelj, nam je 
porok, da so Slovend s ,Tolniinsko zgodovino' pomnožili slovend^o 
zgodovino v obče. Torej le pridno sezimo po nji!«" Teden dni za lem, 
je »Soča« kfljigo znova priporočala, navedla je mesto, kjer se knjiga 
prodaja (PaUkova knjigarna v Gorici in poštni urad v Toiminu) za 
ceno 1 goldinar in 20 krajcarjev, dodala je pri tem, da je adober 
kup v p<^led na velike tiskarske stroSke«. Izid knjige je omenila tudi 
treska »Edinost«, ki je pisala, da je mova krasna knjiga, katero 
nam je naklonil slovečd naS zgodovinar, g. prof. S. Rutar. Uže na prvi 
pogled smo se prepričali, da imamo pred seboj izvrstno strokovnja- 
Sko delo«." Napovedanega c*5imega članka o knjigi pa tržaiki tednik 
ni objavil. Praivzaprav je čudno, da izid knjige ni odmeval tudi v osred. 
njem slovenskem tisku tistih časov," tudi se knjiga ni prodajala v 
Ljid>ljani. ObSima poročila o knjigi so iziSila v goriški »Soči« ter v 
revijah ^jubljandd zvon« in »Kres«." Poročilo v »Soči« povzema le 
vsebino knjige brez kritičnih podalikov, ni podpisano, podobno kot 
zapis v »LjubljanSikeni zvonu«, ki Rutarja predstavlja kot pisatelja, »ki 
je vsemu svetu slovenskemu dober in drag znanec po prezanimljjvih 
in kor^iitih zgodovinsldh študijah«, za njegovo tmjigo, ki >ima namen 
do dobrega opisati najn važen del naše Slovenije ter seznaniti nas z 
zanimljivo zgodovino ™ vrlimi stanovniki njegovimi«, pa pristavlja, 
da mu ne bodo hvaležni le njegovi rojaki ToJmind »temveč vsi izob- 
lažeiu in za napredek navduSeni Slovenci,« Pravo recoizijo je objavil 
celovSki »Kres« napisal jo je soustvarjalec novega slovenskega ^odo- 
vinopisja, tedaj suplent goriške gimnazije, dr. Fran Kos. V svoji re- 
cenziji ni dela le opisoval, pač pa je navrgel več kritičnih opomb. Tako 
je njegova kritika zadevala tehtuko pisanja knjige, češ, da nima dovolj 
kritičnega aparata (navedbo virov in literature), da se citirajo v knjigi 
dokumenti, ni pa navedeno, kje se nahajajo. Poglavja so predolga, 
zlasti za preproste ljudi. V kritiki je dalje dal pripombe na nekatere 
vsebinske in datum^e netočnosti. Iz leta 1882 je ocena, ki jo je podal 
na jour-fiwi Hteramo-zabaveega kluba v Ljubljani dne 11. novembra 
1882 Fran Suklje, »imenova! jo je izborno knjigo, katero naj bi m 
omislil vsak, kdor se briga za domačo zgodovino in za domače 
knjištvo.«" 

Danes, po devetdesetih letih, se vprašujemo, kaj nam Rutarjeva 
Imjiga lahko Se predstavlja kot vodilo k poznavanju zgodovinske res- 
nice, kot za^s zemljepisnih in statističnih podatkov za področje, ki 
danes ni več upravna tvorba kot pred desetletji, pač pa Se dalje ohra- 
nja iz zgodovine, pa tudi zaradi zemljepisnih dejstev svojslva dovolj 
poudarjene ozemeljske celote. Rutarjeva knjiga ni le zgodovina Tol- 
minske, pač pa tudi zemljepisni pregled, toda središče je zgodovina, 
kar je nakazano tudi v njenem naslovu. 



30. Soia, 1S82. Štev 

31. Edinost, iag2, Slev. 2S. 

32. Časniki so več laskrbljenosll kazali la Rutarjevo boleien {črevesni katar), 
la katero jI zbolel takrat, ko je začela njegova knjiga prihajati med bralce, 

J3. Soča, 1SS2, Slev. 46; Ljoblianski Zvon, 1«!!, str. 442-3; Kres, ls«2, str. 445-6. 
M. So£a, 1SS2, šlev. 46; Slovenski narod, lgS2, Štev. 261. 



,y Google 



— XII — 

Odfovor in razl^o na vpraSanje pričntmo z analoeijo leposlovna 
knjiga in zgodoviDopisno delo. Ce se prve pooatiskuj^o 'm obranjajo 
današnjemu bralcu, seveda po kriterijili kvalitetn^a izbora, pa so po. 
□atisi zgodovinopisjih del retllci, zlasti za dela, ki so nastala pred 
desetletji aU stoletjem. Zsodovinopisje je znanost in je podvrženo 
razvoju in odkritjem, zato lahko zgodovinopisno ddo v primerjavi 
z le(>os]ovnim zastara in poslane za naS čas neuporabno. Sodobnost 
dopolnjuje 9tarej$a odkritja zgodovinsd^ resnice ali pa jim daje pov- 
sem drugafno preobleko v dohu razvoja zgodovinske vede. veljavne 
metodologije, ob soočenju obstoječe literature in dosef^jivih lustorič- 
nih virov. Usodo zgodovinskih del je doiivda in doiSvlja tudi Rutar- 
jeva knjiga. Devet desetletij po njenem izidu poznamo več rai5>rav in 
člaidcov, ki jo dopolnjujejo in popravljajo. Pričujoča izdaja knjige 
bi zato lahko bila znanstveno-kntična, vendar bi bilo smotrneje kot 
pisati pripombe, izdati novo knjigo o Tolminski. Zato se je izdajatelj 
odločil za obliko ki je značilna za ponatise nekaterih starejših, t^nelj- 
nih in danes ie redkih del iz slovenske književne zgodovine, obenem 
pa naj pričujoča knjiga počasti stodvajsetletnico Rutarjevega rojstva 
in devetdesetletnico prvega izida- 

Ko govorimo o Rutarjevi knjigi, nas more predvsem zanimati, ali 
je do njenega izida obstajalo v objavah gradivo, ki bi govorilo o 
Toln^nski, kot literatura ati pa kot ^odovinski \dr. V odgovor l^iko 
navedemo več podatkov in celo poskus, da bi se o Ttrimmski napisala 
zgodovinsica knjiga v slovensikem jeziku. 

Leta 1855 — 1856 je izšla v Štirih dehh MoreJhjeva knjiga o gonSki 
grcrfiji z Della Bonovimi dodatki, leta 1373 obsežno, v nemščang iz- 
dano ddo C. Czomiga o Goriško— Gradiščansld deželi. Bild sta to te- 
meljni deli — tudi za današnji čas še vedno uporabni — poleg manj- 
ših prav tako monografskih poskusov (R. Coronini — Cronberg, DeUa 
Bona, G. J. Formentini, D'Ischia, A. E. Seibert, A. Wassennann, itd.). 
Do izida Rutarjeve knjige je bilo znanih tudi nekaj izdaj virov, ki 
so obsegale tudi listine, ki so se nanašale na področje Tolminslce 
(B. M. De Ridieis, G. in J. Bianchi, A. S. Minotto, F. Manz^io, J. Zahn). 
Očitno je, da so pri tem prednjačiU tujd dn da se je Tolnun»ka ob- 
ravnavna v siklopu dežele, kamor je upravno spadala. Delež Sloven- 
cev pred Rutarjem je sdcromnej^. Iz 17. stoletja je rodiopiano delo 
patra Martina Bavčarja. Sredj 19. stoletja je oral ledino slovenskega 
Egodovinopisja na Goriškem Štefan Kocdančič, ki je v svojih dveh 
daljših prispevkih za zagrebški >Arhiv za povjestnicu jugo^vensScui 
(1S52, 1854) prinesel marsikateri podatek za Tolminsko. V posebnem 
članku je na primer pisal o Nemškem Rutu (Slovenska bčela. 1853). 
Lota 1354 je pisec članka >Tolminsko< v >Novici^<, govoreč o tolminski 
zgodovini, zapisal: »Naj bi se kak maSnik na Tolminskem tega dela 
oprijeti hotel, in svest sem si, da bo veliko lepih reči v tajtstih ko- 
ledarjih (goriške kmetijde družbe, op. BM) našel. Naj bi se tega lotil 
ročinsld (?) kaplan gosp. Fil Jak. Kaffol, ker vem, da je mcž poln 
domoljubja«." Kaffol je bil tedaj Že znan pridigar, dopisnik uNovico, 
v (Slovenskih večemicah« (1863) je objavil zgodovino ceritve sv. Mo- 
hora in Fortunata na Pečinah. Precej let po njegovi smrti so časnjiki 
ipisali, da je zapustil nedokončano zgodovino >toLminiSke grofije«. 
V rokopisu je bilo opisano razmerje tolminsice grofije do oglejskega 
patriarha. O neznani usodi rokopisa je poročal tisk." 



»Google 



— XIII — 

v tako naštevanje seveda sodita Se članka Aatona Cerva o Trenti 
(Glas, 1874, Štev. 42-44, 46—47, 49-50) in Alojza Carlija-Lukoviča. ki 
je omenjen spredaj. Dalje jezikoslovna razprava o kraju Logje (SoCa, 
1S72 Štev. 44, 49,) in zgodovina te fare (FoUum periodicum, 1S79), 
aanet >Toliirin v srednJeveSkej poeziji« (Soča, 1876, iSiev. 8), Petra 
Kobala O&aek »Bovec in njegova okcdica* (1S7S, Soča, itev. 19. 26. 28). 
Dalje poročilo o izkopavanjih pri Sveti Luciji (Soča, ISSO, itev. 3S, 
40) in krondca sveteludjske fare, ki jo je napisal Štefan Kociaii£ič 
(Folium periodicum, 1S81). Sem M seveda uvrstili vsa prej navedena 
Rutarjeva dela. 

Simon Rutar je svojo knjieo gradil na podlagi obstoječe litera- 
ture, objavljenih virov, virov, ki jih je sam naSel v artiivih in iz oseb- 
ne dokumentacije, ki jo je kot smo ie videli, ^ral od zgodnjih ^tn- 
nazijskib let dalje (ta je obsegala zapiske s terena, različne podatke 
iz tiska itd). Knjigo je pisal brez predhodnih tematskih vzorov, če- 
ravno mu tfddh glede tehnike in metodolofpje pisanja nd manjikalo. 
Poleg tega pa je v knjigi zditižil znanje in ioikuSnje, pridobljene na 
univN^ntetnon Študiju. Upor^ljeni viri in literatura veljajo vsdcak(»' 
za celotno knjigo in ne le Tia njem zgodovinski del (str. 5—253), zem- 
Ijepism, oziroma prirodoznaitski del kot ga Rutar imenuje (str. 254— 
307) in statistični del (308—319), ki je seveda nastal predvsem iz po- 
datkov uradnih štetij. Zgodovinski dol sestavlja pet poglavij s pod- 
poglavji. Prvi dve poglavji s podpoglavji obravnavata Tolminsko od 
najstarejših časov, skotd srednji vek vse do začetka 16. stoletja, ko 
je priSIo pod Avstrijo; obsegata tretjino vsega, kar je Rutar po- 
svetil zgodovini Tolminske. Tekst je nastajal predvsem na podlagi 
literature in objav virov; ta del knjige je danes mnogo manj upora- 
ben. Preostala tri poglavja zgodovinskega (str. 83 — 215) opisa obse- 
gajo čas od leta 1500 vse do leta 1880. Ndsriti&no je Rutar podajal 
prazgodovinsko podobo svoje Tolminske. Tudi prikaz rimske dobe vse- 
buje, povzema in znova doltazuje nelcatere konstrukcije, ki jih je da- 
naSnji čas povsem ovrgd (antična pot čez Predel kot glavna rimska 
pot v Noricum), v času, ko je knjiga nastajala, so bila komaj začeta 
arheoloiika izkopavanja pri Sveti Ludji, današnjem Mostu na Soči. 
Rutarjn tudi niso bili znani mnogi kasneje publicirani dokumenti, 
s ikaterinri je bilo kasnejSim zgodovinarjem mogoče reševati neiltatere 
ključne postavke srodnjeveSke zgodovine. V zgodovinski del knjige 
sodijo še »Dostavkd in pojasnilo« (str. 216—253), kjea- se dejstva, na- 
vedena v predhodnih poglavjih, dt^jolnjujejo in pojasnjujejo pred- 
vsem z listinskiini gradivom. 

Ce je potreba Rutarjevo prazgodovinsko, antično in srednjeveško 
podobo Toiminsdie danes kritično obravnavata m nujno dopolnjevati 
z znanjem, ki so ga dala kasnejSa desetletja, pa je Rutarjeva zgodo- 
vina tolminske dežele po letu 1500 pomembna ^ričo uporabe listinskega 
gradiva predvsem iz tako zvanega »grcrfovskega arhiva«, arhiva kaipitlja 
v Čedadu, župnijskega in občinskega ariiiva v Tolminu. Uporaba tega 
gradiva daje Se danes važnost Rutarjevi knjigi, ker je morebiti Usiin- 
sko gradivo tolminskega »grofovakega arhiva« izgubljeno." Seveda so 
znanstveniki do danes korigirali tn dali nova. spoicnanja tudi k proble- 
matiki, kj jo Rutar predstavlja v drugem, »prirodaenanskem« delu 
svoje knjige. 



... ^ / Trstu Jugoslaviji izročene arMvali]e. Zeodo- 

vinsU Itsogit, XV/l5i' — "" 



,y Google 



— XIV — 

v letih po mdu Rutarjeve kiuige je zgodimnska manost dala več 
prisfievkov, v katerih je tolminska i^odovina posredno ali neposredno 
zastc^iana. Na tem mestu nas more zanimati pregled tistih del, s ka- 
terimi bi dopolnjevali Rutarjeve izsledke in s tem zgodovinsko podo. 
bo tolnunske dežele. Seznam bi bdi lahko obSiren, saj bi sem sodila 
dela slovenske, italijanske in nemške hislorografije o Sloveniji, Slo- 
venskem Pnmorju, Goriški in Furlaniji v različic periodičnih publi- 
kacijah, zbornikih in samostojnih izdajah. Toda ustavimo se le pri 
ožji tolminski problematiiki. 

Prazgodovinsike podobe Tolminske £e nimamo, obstajajo poročila 
o posameznih izkopavanjih, zlasti na Mostu na Soči in v Kobaridu, 
zaradi katerih sta oba kraja evropsko mani arheološki najdišči. Ru- 
tarjeva kiijiga je izšla takrat, ko so se načrtna izkopavanja Šele pri- 
čela, s tem v zvezi velja (Hnenltd kasnejše objave A. Szorobathya, 

C. Marchesettija, B. Forlati — Tamaro, S. Gabrovca, N. Moeetiča, D. 
SvoljSka in sintelii^ii prikaz F. Duhna in F. Mess^ischmidta (1951). 
Zadnji desetletji ^a dali tudi ne^aj zgodnje srednjeveških ra^kav, 
o njih pa so zaenkrat le še poročila (S. Gatwovee, V. Sribar m 

D. Svoljšak). 

Povsem dru^čno je danes stanje glede srednjeveške zgodovine 
Tolminske. V objavi tofaninskega urbarja Iz leta 1377, je p<Aojni prof. 
Milko Kos priobčil temeljito štu^jo o Tolminski v srednjem veku s 
posebnim poudarkom na upravnem položaju in gospodarstvu. Zgodo- 
vinar dr. Kos je tudi pisec člaaka o tohninski gasialdiji (Caimdola, 
1917), ki je nastal na podlagi istega vira. Sem sodijo tudi kasnejše 
objave Ustinskega gradiva, med temi je omembe vredno zlasti gradi- 
vo za zgodovino Slovencev dr. Frana Kosa. Med splošnimi deU ome- 
mmo furlanske zgodovine P. Faschinija in P. S. Leichta, kd osvetlju- 
jejo vprašanja oglejske in čedajske oblasti na Toiminslcem. Tolntin- 
^a se seveda obravnava tudj v okviru nekaterih splošnih zgodovio- 
skdh pogledov slovenskega ozemlja {J. Gruden, J. Mal, M. Kos, B. 
Grafenauer) in Slovenskega Prhnorja (na primer zamika >C^o 
Trsta« in »Slovensko Primorje in Istra«). O zgodovini po letu 1500 
ni temeljnih študij, obstoja le nekaj fragmeolamih čl^tkov. Tako je 
za bovško področje ^membna pravno-zgodovinska študija J- Berana 
(Zbomiik znanstvenih razprav, Pravna fakulteta, Ljubljana 1959), o 
bovSkem gospodarstvu v 18. stoletju je pisal M. Kos (Geografski 
zbornik, 1965). Več razprav je o tohiunskem puntu leta 1713, med temi 
izstopa delo B. Grafeoauerja (Kronika, 1954; tudd v knjigi »Kmečki 
upori na Slovenskem«, Ljubljana 1962). Vrsto podatJcov za Tolnunsko 
v 19. in na začetku 20. stoletja je zapisal A. GabrSček v »Goriških 
Slovencih« (I — II, Ljubljana 1932 — 4), pa tudi v Koblarjevi monogra- 
fiji o pesniku Gregorčiču (1962) ustreznega gradiva ne manjka. S tem 
pa pridemo že do i^jdobja, ki Rutarjeva knjiga ne obravnava več. 

Več kot zgodovinskih je nastalo posebnih zemljeinsnih del. O Tol- 
mmski so pisali slovens.ki geografi, pa tudi Italijani in drugi. Poleg 
spIoSnih del A. Melika (o slovenskem Alp^em svetu, o plantnah v 
JuKjskih Alpah, o Slovenskem Primorju) navajamo nj^ovo obsežno 
Studijo o BovSkem (Gec^afski zbornik, 1962). J. Planine študijo o 
vasd Soča (Geografski zbornik, 1954) in A. Sturmove v italijanskem 
jasiku na[H$ano razpravo o demografskih prilikah in Icmečkih hišah 
na Tdmindcem (Studi Goriziani, 1965). Posebne gei^rafske razprave 
so še dela M. Sifrerja o dolini Tolminke in Zadlaščice v pleistocenu 
(Geografski zbornik, 1955), A. Melika o pliocenski Soči (Geografski 



,y Google 



— XV — 

zbornik, 1956) in S. liiSiča o podolinem profilu reke Soče (Geograf- 
ski vesti^, 1951). Pm Italijanih so pisali o zomljepisju zgornjega Po- 
sočja B. Bcnetti, G. Cunun, M. Marsano, E. Massi, B. Niče in A. 
Comel. Skupina angleSIdh geografov pa je objavila Studijo •rtie Upper 
Soča Valley« (Geographical studies, London 1955). Opise tolminskih 
gora pa najdemo skoraj v vseh letnikih ■Planiiiskega vestnika«. 

Potrebno je ie omeniti prispevke, ki so jih dali narodopiscd. Ru- 
tarjeva knjiga vsebuje namreč tudi vrsto podatkov, ki zadevajo etno- 
grafsko področje. M. Matičetov Je pisal o etnografskih preUemih za. 
padnih Slovencev (Slovenski etnograf, 1948). Isti pisec je prispeval 
več podatkov o ljudskem pripovedništvu v zgornjem Posočju. S. Vilfan 
je pisal o ženitovanjskih običajih obsoikih in beneškdh Slovencev 
(Slovens&j etnograf, 1953—4), o etnograf^db posebnostih Tcdminske pa 
je pisala tudi M. Rutarjeva in dnugi slovenski etnograH v okviru ne- 
katerih splošnih del. 

Tudi ni v celoti prikazana umetnostno-zgodovinslka podoba Tolmin- 
ske. V. Bele je opisal cerkvico v Koseču in ceritev Sv. Danieta pri 
Volčah (Jadranski Almanah, 1924), o freskah v So^ki dotku je pisal 
F. Štele (Zbornik za umetnostno zgodovina, 1924}. O Tolmink je več 
podatkov v obeh Steletovih knjigah o umetnosti na Primorskem. 

Za konec pa navedemo kot posebno sploSno publikacijo o Tolmin- 
ski ■Tolminski zbornik« iz leta 1956, 

Simon Rutar pa z izdajo »Zgodovine Tolminskega« ni m4>isal zad- 
nje besede o zgodovini svoje ožje dežele, le v letu, ko je njegova 
hijlga izSla, Je izdal »Domoznanstvo« GoriSko-Gradiičanske za meščan- 
ske £ole in učiteljišča. O knjigi je pisala ^Edinost«, da ni le za mla- 
dino, »temuč tudi vsakemu Slovencu in vzlasti Primorou pravi zaklad 
in izvirek poduka*." V letih 1892--3 je obdelal zgodovinsko in zemlje- 
pisno podobo GoriSko-Gradiščanske in je seveda pisal tudi o Tolmin- 
ski. Prav na oijo Tolminsko pa so iz preostalih dvajsetih let Rutar- 
jevega ^vljenja in delovanja vezani še sledeči Članki in ra^rave: 
zapis o uiisarju BovSke gospoSčme (Ljubljanski zvon, 1S83), član^ 
o trdnjavi Kluže pri Bovcu (Ljubljanski zvon, 1884). Iz leta 1885 je 
daljia razprava o pomenu dela zgodovinarja Pavla Diakona za Slo. 
vence (Letoins Matice slovenske, 1885). Rutar se je kot prvi Slovenec 
spomnil Muznikove knjige vClima goritdensen v članku, ki je iz£el v 
»Soča- (1885, štev. 9). Popisal je pot iz Bohinja čez Koanno v doljno 
r^e Soče (Slovenski narod, 1893, štev. 284—6; Planinski vestnik, 1S99, 
str. 185—9). V -Soči. (1886, !tev. 14—8) je bil rfjjavljen članek o rim- 
skih cestah po Goriški. Poročal je o svetolucijskih najdbah in sicer 
že leta 1884 (Soča, 1884, gt. 45—6) in deset let kasneje (Izvestja mu- 
zejskega druitva za Kranjsko, 1894). Rutarjev je tudi članek o raz- 
vodnici pri Starem SeLu (>SoČa<i, 1878, št. 7). Verjetno pa to našteva- 
nje ni popolno, kajti za osnovo mu je služila Že citirana bibliografija, 
ki ni upoštevala nekaterih prispevkov v časnikih, ki so izšli podpisa. 
ni aiU nepodpisani. Razne zgodovinske prispevke — nekateri so bili na 
tem mestu navedeni — je Rutar zdruMI v knjigi »Zgodovinske črtice 
iz ptAnežene grofije Goriške — Gradiške", ki je i^la v Gorici leta 1896. 

in. 



38. Edinost, 1882, Slev. 56. 



,y Google 



»Google